Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA IS
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
ZA NEKAJ VEČ KOT
NADANDOBIVATE
C "liLAS NARODA"
TO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izvzemši sobot, nedelj in praznikov).
Citajte, kar Vas zanima ::
Telephone: OH el sea 3-1242
Reentered as Second Class Matter September 25th, 1940 at the Tost Office at New York, N. Y., under Art of Congress of Marrh 3rd, 1879.
No. 231. —Stev. 231.
NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 4, 1940—P ETEK, 4. OKTOBRA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLV11S
ZOPET SESTANEK NA BRENNERJU
Danes odločujeta diktatorja o zelo važnih svetovnih zadevah
PREPREČENA VSTAJA V MEHIKI
Dva Almazanova pristaša sta svoje naklepe plačala z življenjem. — Vojaštvo je presenetilo "revolucijonarje" v njihovem glavnem stanu.
Mehiško vojaštvo je prepre-i
V Rimrn in Berlinu st včeraj pojavile govorico, niso bile niti potrjene, niti zanikane, da -e bosta danes na Brennerjti zo|>ot sestala Mus-
k: Razpravljala bosta tudi o Rusiji
ZASEDBA DOERUD2E KONČANA
neko
poročilo ' ulici Bolgarska zasedla '
Tekom današnjega razgovo-solini in Hitler. Poročilo iz ra bosta Hitler in Mussolini! Rerlina pravi, da sta so Hitler 11,l,,0£° razpravljala o Rusij:. j in vnanji minister Joachim v. I To je mogoče sklepati iz tega, j Ri'bbent rmp iz glavnega mesta } ker so Jisti v Berlinu, Rimu 111 neznanska m odpeljala.	celo v Tokiju zadnje dni iz-
Poznejše poročilo iz Rima 1 »<t pravi, da se bosta dane poldne na Brenner Mussolini in Hitler in bosta odločevala o usodi Evrope i t a o velikem delu ostalega sveta.
j .-MJl. I lllUJia JIV»>JV\a U Ji"
tn ane^ I vojaški zvezi ni povedala s^ rju sestala , j4«ra mnen ja, zato bo treba
vanred no prijazno pisali o liniji. Uradna Moskva o novi
vo-na
i Brennerju v tem pogledu ka j j toriti, da bo Rusija z bodočim |no\im redom zadovoljna in da i Kaj je dalo povod za ta se- ' tudi pojasnila svoje stali-stanek, je skrivnost, ki je zna- : ščc. na samo obema diktatorjema,!
\ endar pa se more z vso goto-, Važnost Španske vostjo domnevati, da bo ta se-1 za OS][šče stanek največje važnosti, ka-
Kakor pravi iz Sofije, je južno J>obrudžo, ko je bolgarska armada dospela do no\e ruinimske meje, ki je ista, ko: je bila leta VJl± Pri vkoraka-nju v odstopljeno ozemlje bolgarska armada 111 zadela na nobeno oviro.
Navzlic temu, da so runiuii->ki kmeje, ki so >e izselili iz odstopljenega dela Dobrudže, nekatere kraje (»pustošili, vladajo med Bolgarsko in Rumun-sko najboljši odnošaji in obnovljena bo trgovina v prid obema državama.
V zalivalo za nemško in ita-ljansko posredovanje pri bolgarskih zahtevali je mestni svet v Sofiji svoje tri največje
imenoval po kralju Viktorju Kmanuelu, Mussoliniju in Hitlerju.
1 udi drugim zahlevam bo vstreženo
čilo vstajo, ki so jo zasnovali pristaši poraženega predsedniškega kandidata Junna Al-mazana. Ob dveh zjutraj so vojaki vdrli v neko vilo v bližini Monterey, kjer je bil glavni stan "revolucionarjev. — Vnela so je vroča bitka, v kateri sta padi;
Almazan je meseca julija kandidiral za predsedniško mesto. Po zatrdilu vlade, jo dobil vladni kandidat Manuel A. Camaeho večino, s tem odlokom pa Almazan nikakor ni bil zadovoljen. Trdil je, da so se 1 »ri volitvah završile veliko sleparije in sieer v korist nje-! govemu nasprotniku.
Ker je bilo bolgarskim zahtevam mirnim potom v Craiovi zadoščeno, zato upa Bolgarska, da bo zadoščeno na i maeho m isti način tudi ostalim ničnim predsedniško palačo.
Km^ilu po porazu je odpotoval Almazan v Združene države, toda njegovi pristaši v Mehiki nočejo mirovati, pač pa javno pripovedujejo, da se <*a-maeho ne bo nikdar vselil
industrijalno središče. V \ii. so našli načrte, kako bi se dalo najuspešneje zasesti voja šnice, governerjevo palačo, mestno hišo in druga javna poslopja. Načrt je v zadnjem trenutku izdal vojaškim oblastim neki moški, ki mu je Za-dva zarotnika, rzosa >lepo zaupal ter ga >ma-tral za svojega najvplivnejšega svetovalca.
\ ojaštvo je pozno zvečer ob-koliko vilo, ob eni ponoči -e je pa za vrši I napad. Poleg Za i-zo<e je obležal na bojišču : neki drugi revolueijonar. Ne katerim so j«* posrečil > p >1» gniti preko streh so ednjih hiš, drugo so pa odvedli v j< -čo ter bodo vkratkem najstrožje za- lisa ni.
zjavali bo mo-f b=eg za-ii"Va-
kor so bili vsi dosedanji njuni sestanki.
V sedim jem času pa je tudi potrebno, da se sestanota moža, ki sta se zavzela, da v Evropi postavita nov roti. Odkar sta so zadnjič sestala na Brennerju IS. marca, se je marsikaj dogodilo in na podlagi dosedanjih dogodkov bo treba izdelati nove načrte za bodočnost.
Nemčija, zlasti pa še Italija, si že dolgo prizadevate, da bi potegnili v vojno na svoji strani tudi Špansko. Španska pa se temu brani, trdeč, da je vsled državljanske vojne osirotela in oslabela in da ji zaradi tega nikakor ni mogoče
njenim
zahcvnm in v prvi vrsti zahtevam proti Grški, od katere hoče imeti ozemlje, po katerem bo imela dostop do Kgejskega morja v Solunu. Bolgarsko časopisje pravi, da naj pogodim v Craiovi služi za zgled za rešitev vseh balkanskih vprašanj.
ODVAJALEC PRIZNAL ZLOČIN
je do tega upravieen e<lin<>Se Almazan.
Pri napadu na vilo pri Moti te rev je bil padel brigadni ire-neral Andreas Za rzosa, ki j«> I veljal za enega najvplivnejših Almazanovih pristašev v Me liiki. On je bil udi tajno izbran zn načelnika revoluoijo-narnoga gibanja.
Vojaške oblasti imajo baje nepobitne dokaze, da so se
• Po njihovih I gočo preceniti ne zaroto.
Mehiška vlada naznanja, vlada po v »oh drugih < f < •! i 11 žele najlepši mir.
Amerika opozarja Nemčijo na dolg
1l\ septembra je posl.-ii.-i \! t da Združenih držav X noto, v kateri jo jo opozori i na povojni dolg, ki zna a 71 milijonov dolarjev. P . / o toliko je veljalo \zdrž< a ' ameriške okupacijsko aru ' .
(ilede izplačila sta *■*•• sporazumeli leta 1!»:.«». L> If.Ti je bil proglašen is - t. rij. Izza "le-ira	ni N
ja več plačala.
Narodni dokodek se je povečal
Narodni dohodek Z'!r držav je bil v prvi! o • t« --oeih tekočega leta ■ 4'Ki milijonov dolar • kot pa v istem razdobj šnjega leta. To p r •*• <■ j dal trgovinski tajnik .1	!
Jones*.
< o bo narodni dolm-<1 konca letn v istem !;:/ - ' • , naraščal, ho znašal «11 • ':!. eembra 7'I ti-««' mili i'"i<» larjev ter bo dosegel : . topnjo izza leta ll'-JO.
i^ANDON NAPADA ROOSEVELTOVO VNANJO POLITIKO
Rooseveltu očim, da skusa doseči odlično imam erižke
Muhlenbroich, ki je odvedel triletnega Marca zbrali zarotniki pod Zarzoso-
de Tristana, bo danes obsojen na dosmrtno je-;™? l»y*Ij<tvn,,i v omenjeni '	„J -1-1	v,.. -1 Vili v odločnem namenu, da
co. — Zadeva pred sodiscem je bila v stiriti
minutah končana.
sto v zgodovini in da zato prepleta interese z interesi drugih držav. — Will ki baje vse druge čen možak.
f
V'
naslednjega dne zavzamejo Monterey, ki je važno mehiško
1 V torek zjutraj so privedli vmešavati se v zopetno vojno.' prL.d cinika Maxwell McNut-
Nastopila je nova faza vojne
Vsled vojaške trozvoze mod Nemčijo, Italijo in Japonsko je nastopila nova faza vojne, kajli zveza je obrnjena proti Združenim državam in Rusiji, vsled česar sedanja vojna ni več samo evropska, temveč svetovna.
Združene države so zelo važne
Hitler in Mussolini se dobro zavedata, da so z oziroin na sedanjo vojno Združene države zelo velikega pomena. rpošto\ati jo treba njihove neusahljive vire, ki jim 01110-gočujejo voditi vojno več let. Zato l>osta storila vse, da obdržim Ameriko izven vojne ali pa saj zmanjšata njeno |>omoč Angliji. In vojaška trozveza je bil 011 korak v tej smeri, drugi korak pa bo najbrže storjen na Breunerju.
Pomen predsedniških
volitev
Toda za Špansko je velikega pomena, kakšen bo izid sestanka med Hitlerjem in Musso-linijem. Zato je zastopnik ire-norala Franca Ramon Serrano Stmjer, ki je včeraj name-1 raval o<lpotovati iz Rima svoj o<lhoc| (nlložil za dva dni, da I počaka, da 11111 Mussolini sporoči, kaj jo s Hitlerjem skleni! glede njegove domovine.
HITLER IN MUSSOLINI SKONCALA RAZGOVOR
Hitler in Mussolini sta imela na Brennerju "bliskovito" konferenco, na kateri sta razpravljala o vlogi Združenih držav v svetovnih zadevali ter o konečnem udarcu ua Anglijo.
Navzlic zelo kratkemu razgovoru «ta Hitler in Mussolini odločila zelo važne stvari o bodočih svetovnih dogodkih.
Po poročilu iz Rima sta bila pri razgovoru navzoča tud; nemški vnanji minister von Ribbentrop in italjanski vnanji minister grof Ciano.
Po poročilu iz Berlina sta se J Hitler in Mussolini dogovori-j la o prihodnjem skujpnom o<l-1' čilnein vdaneu na Anglijo in -fa tudi razmotrivala o vplivu,
ki bi ga ta udarec izvajal na Ve like ara jMunena za Neniči-1 »veznic« Anglije — Zdmže jo in Italijo, tudi za ostalo države. Kvropo, so letošnje prod sod ni-'	~
ške volitve. Hitlerju in Mnsso. I ^ A DNO POROril/) lini ju ni	Rocwevcltcn'n j ^ HB\fA
vnanja i»olitika, zato I>osta j O sestanku naznanja uradno skušala preprečiti, da bi (l)il 1 poročilo iz Rima naslednje: izvoljen. V notranje zadevo Kancler Hitler in ministr-Zdruionih držav so ne smeta ! ski i»re^l<e«lnik Mussolini sta vmešavati, to<la pre«l 5. novem- se sestala na Brennerju ob 11
ta 40 letnega Nemca Wilhehna M uhlenbroieha, ki je bil oil vedel triletnega Marca de Tristana, potomca stare in bogate californijske družine.
Odvetnik Bullock je povedal Fodniku, da j<* obtožencu natančno pojasnil njegovo zade vo ter mu odkrito povedal, <la ne sme pričakovati nobene milosti. Obtožene« mu je odvrnil, da bi bila stvar čimprej končana, in res ni trajala več kakor štiri minute.
—	Kriv sem, — je priznal Muhlenbroich.
—	Ali imate še kaj drugega pripomniti? — .ga je vprašal isodnijski klerk.
—	Ničesar. Se enkrat pravim, da sem kriv.
Stal je visoko vzravnan pred sodnikom in 11111 gledal naravnost v oči.
I11 niti z očesom ni trenil, ko je rekel sodnik, da bo v petek. 4. oktobra izrekel obsodbo.
Za Muhlenbroiehov zločin določa postava dosmrtno ječo.
Muhlenbroich je odvedel malega Tristana "20. septembra ter skušal nato izsiliti od otrokovih starišev stotisoč dolarjev.
Otroka je odpeljal v gozd, kjer sta ga srečala drvarja Cecil Wetzel in Ellis Wood. Prijela sta ga, pretepla, zvezala in vrnila otroka starišem.
Stariši so hoteli drvarjema izplčati 25 tisoč dolarjev nagrade. Wood je vzel svoj delež, Wetzel pa ni hotel vzeti niti penny ja. Rekel je: Veni, kaj se to pravi, ker imam sam otroke.
Ayres statistik vojnega departmenta
Pod nacijevo peto
Nemški državni komisar je razpustil na Norveškem vse politične stranke, izvzemši stranko narodnega edinstva, ki ima izključno nacijski pro-
Col. Leonard P. Ayres, ki je po rodu Clevelandčan, slovi kot izboren narodni gospodarstvenik ter je bil tekom svetovne vojne statistik ameriške |-ram- Prepovedal je vse til-armade. Te dni je bil poklical ikl napravljeni v Nem-v Washingtonn, kjer je na- | zatrl je neki soeijalističn, stopil službo glavnega statisti- j ^sopis ter i>ropovedaI proda ka vojnega departmenta.	|i° kn-i'2T znano pisateljici
Aires je nedavno ostro kri-'^rid Tnset, ki j.' svoječasno tiziral zamude pri narodno-! dobila Nobelovo nagrado, obrambnem programu ter po-1 (Nemški državni komisar na udarjal, da je šla leta 11H 7 oe- j Norveškem je Josef Terboven, la stvar dosti bolj gladko iz-j katero ime kaže na slovansk » pod rok.	j pokol jen je. — Op. ur.)
V mestu Hastings v državi Nebraski je govoril Alf M. Landon, ki je leta 1!'.'J<J kandidiral na republikanskem tiko-tn pa je bil poražen.
Presenečenim poslušalcem ^ je rekel: — ('«• bi bil jaz I lit -1 ler, bi dosti raje šol v boj predsednikom Roosevelt o ml kot pa z Wendellom Willkie I jem.
—	<'e presodimo vnanjejM»li- l tične nazore ol>eh m«»ž, — je rekel Landon, — opazimo med njima ogromno razliko.
—	Glede Willkicja vein, da ne bo zapletal ameriške politi-
" ko v evropsko t i ko več ko j<
lo-
IU
r<» m jodlie-zgodo-
! odnošajih odločilno h'če zavzemati eno nej^ih most \ sve?< vini.
— Roosevelt je na lalj< v.-i j Lan d on, — bi rad ra\i •;. « obvladoval svetovno p>> ' ; kot obvladuje del:; , i stranko. S tem, da skn-n dni termin razteirniti iki
ir.i-V-.
svoje življenje, h«'če /
pred-
;;t* 1 in i—
vse uspehe drugih kov.
— Hitler bo imel z Roo-e • toni znatno manj opra\ ' n bi ga imel z WillUijo?:'.. X
doz je Rooscveltovo vo ! "111 azijsko poli-! -ijajnojŠo, v resni«-i nefrbliodno po- b<»|j fantastično. Ro«» • • •
t robno. < >11 bo posvetil skrb ameriškim interesom. Rooseveltom je drugače, bolj sili v politiko drugih
vso sli, da je mogočen are
Z ; mornariški strateg. < Mi, misli, da bo navzlic -.. dr-j uspehom diktiral triro
11 lil tudi
1:1
žav, želi igrati v liiednarodnili ' poljedelcem.
brom bosta morala ntkaj ukre niti, kar bo vplivalo na volil-
dopoldne in z razgovori privatnem železniškem
sta takoj pričela v Mussolini jem vozu.
Navzoča sta bila tudi vnanja ministra von Ri'bbentrop in grof Ciano,
LONDONSKA ULICA PO ZRAČNEM BOJU
Slika kaže, kako izgleda londonska ulica, kadar so nacijski bombniki dovršili svoje uuiče Vidno delo. Včeraj je bombardiranje Londona nekoliko ponehalo. Nemških letal, ki so prileteli preko preliva je bilo malo in k« so videli, da ne 1110-izgub ničesar o-praviti, so se obrnili in vrnili, 'od koder so prišli.
•'<3 L A S NAROD A" — New York
Friday, October 4, 1940
VSTANOVLJ.EX L. 1893
46
GLAS NARODA
(▼©ICE OF THE PEOPLE)
99
Ovied and Published by SUrenie Publishing Company, (A Corporation). Frank Sakaer, President; J. Lupshs, Sec. — Place of business of the itlon and sddresae« of above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK. N. Y.
47th Year
"Glas Narod«" Is irsurd every day eierpt Saturdays, Sundays and Holidays.
Subscription T early |o.—. Advertisement on Agreement.
Za celo leto velja list u Ameriko in Kanado —; za pol leta $3.—; m Četrt leta $1.50. — Za New York m celo-leto $7.— ; m pol leta $3 50. Za Inozemstvo za celo leto »7.—; za pol leta $3.50.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemAi sobot, nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA." ?16 WEST 18th STREET. NEW YORK. N. I. Telephone: CHelsea S—1242
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
LIST e tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
ZA MEDVEDJO KOZO
Človek prnle nehote do zaključka, da mora biti s Hitlerjevimi vojnimi naprti nekaj narobe. Ne samo malo, pač pa proeej. Zdi se, da je nemško arma<lno vodstvo svoje prvotne vojne načrte docela spremenilo.
Se pred dvemi tedni >ino vsak dan brali poročila iz •erl;na, da l>o Angleško otočje premagano in da se bo to zg-j-- !o najkasneje do 15. oktobra. Po zavzetju Anglije bi Nemčiji! >k nila "zmagoslavni mir", ki Iti ji vrgel v malho vse, po tviner je kdaj zahropenela.
Hiiler je domneval, da bo letošnjo jesen vsega konec. Vojno naj bi zaključil napad na Anglijo .po zraku in po morju.
Ta načrt se je zaenkrat izjalovil, toda naeijsko-faši-stična politika ne sme in ne moro priznati, da se ji je kaj iz } llovilo. Fašistične in načij^ke armade morajo veljati pri narodu za nepremagljive , ki s svjinii morilnimi sredstvi vedno izsilijo svojo vol jo.
< e slučajno ni zažoljene zmage na enem bojišču, je treba na drugem izvojevati toliko pomembnejšo zmago.
Zdaj ><> posvetili naeiji in fašisti vso pozornost Sredozemlju. Povod temu jo dalo vodstvo nemške armade, ki se je naposled vendarle prepričalo, da Angleškega otočja ni mogočo tako zlahka zavzeti. S samimi zračnimi napadi ne gre, vojnih ladij pa Nemeein krvavo primanjkuje.
Nadvse značilen je nenaden preobrat pisanja nemškega in italijanskega časopisja. Kar preko noči so se v listit: pojavili članki, da je treba osvoboditi dežele v Sredozemskem morju, prav posebno pa Palestino in Irak. In še prodno je bilo kaj storjen", sta si začela napadalca deliti plen.
Italija naj dobi Tunis, angle&ko-egipiski Sudan in se verni del province K en ve.
Nemči ja naj seveda pograbi svoje bivše afriške kolonije, 7.n nameček naj pa l<»bi še francosko Zapadno Afriko, belgijski Kongo, Kgipt in Južna Afrika naj bi postala ",pro-telctorijat" pod berlinsko in rimsko nadvlado.
To bi bila "nova ureditev Afrike".
Prej j«- treba še zavzeti Gibraltar, Kgipt in Sueški kanal. Glede Gibraltarja jo seveda treba najprej pridobiti Špansko. ('o bi se kaj obotavljala, bi Špansko zadela ista usoda kot je zadela Poljsko, Korve&ko, Ilolandsko, Belgijo in Francijo Tako pa s«- dozdaj ni zgodilo, ker je prepričal minister Sunjer Hitlerja in MussoKnija, da Španska ni v stanu zaradi gospodarskih, notranjih in finančnih ovir udeležiti se nobene vojne.
Cel načrt je bil zelo fantastičen, toda z ozirom na Gibraltar in na Kgipt bi bil vsekakor izvedljiv; seveda s sodelovanjem Španske.
Anglija nima v Afriki prav posebno dosti vojaštva. Toda za osvojevalca ne pride toliko vpostev vojaštvo, kot pa podnebje, puščava, pomanjkanje vode in pomanjkanje cest.
Nemci bodo, kakor se kaže, poskusili na drugi način. Naprej bodo prišle najprej na vrsto dežele ob Sredozemlju, predvsem seveda Palesti la, kajti iz Palestine vodi pot do bogatih petrolej škili ležišč. Skoro neverjetno je, da bi se v tem slučaju mogle izogniti vojni Turčija in Jugoslavija.
Z ozirom na vse to pa ni toliko važno, kaj nameravata Hitler in Mussolini zavzeti, pač je pa najvažnejše dejstvo, da je Hitler povsem izpremenil svoj prvotni načrt.
To, na kar se Hitler zdaj pripravlja, ne bo več blitz kiieg in ne bo več evropska vojna. To bo velika vojna na treh kontinentih, ki bo celo po nacijskih računih trajala leta in leta. V-led to vojne bodo prizadete vse svetovne sile, ki bodo dru^a za drugo pahnjene v njo.
T »da to se najbrž ne bo zgodilo. Prihodnja zima bo za Nemčijo odločilno. Četudi je s-klenila z Italijo in Japonsko tesnejšo zvezo, ji to ne bo dosti koristilo. Živeža, žele-za in olja ji ne more dati ne Italija in ne Japonska, ker še njima manjka teh najpotrebnejših sredstev za vojskovanje.
Toda Hitler mora nekaj natrobiti svetu, v upanju, da izbrise svoj neuspeh. Da je bil nameravan na.pad na Angleško otočje popoln neuspeh, niti sam Hitler ne taji.
8vot je treba pač s kakšno drugo napovedjo preplašiti. Tekom svetovne vojne sta se posluževala sličuih sred»te\ kajzer Viljem in njegov oproda Ludendorff.
DCLSSUJTE Y "GLAS NARODA
Alkohol uničil zakon.
V Našieah ^e jo te dni odigrala grozna družin-ka tragedija. Ži lezničar Viada Milin-kovič, ki -so jo poroči! s poštno uradnico Marijo Štofcer. se je zadnji čas udal pijači. Njegova lepa žena je z vso pridnostjo posvetila domačemu delu, mož jo pa z v oče i raj ^e hodil od gostilne do gostilno. Ma-ri.iH je pogfHto prosii;« -voj<ir:i moža, naj o-taja zverer loma, on pa o tem ni hotel ničesar slišati. Večkrat ;je pri-oi pijan domov in razgrajal ter razbi-jjal. Končno se je Marija od ločila napraviti konec temu življenju ter ^o je priselila k svoji stari materi. Milinko*vie je divjal in skušal svojo zono pregovoriti, da bi se -pet vrnila. Marija pa toga ni hotela storiti. To dni jo zvečer prišel Milinkovič k Mariji, jo zgrabil za ramena, jo trobci in vpil nad njo, nato pa jo potegnil -aiiKikroiR in kake.r obseden streljal na prestrašeno žene. Marija se jo vsa v krvi splazila skozi nizko okno na dvori :ro. Divjajoči mož so je zakleni \
brat všeč in :-e je že smatrala za nevesto mladega moža. Nedavno je brat dobil dobro službo v Beogradu. Ginljivo je bilo slovo obeh ljubečih. Brat llija jo pisal svoji sestri Bogdani defaga pisma. Bogdana pa je naertkrat spremenila svoje mišljenje. Mislila je. da mora
I.'ija na vsak način j>oročiti kako imvtno dekle. Bila jo prepričana, da no bo bratu po-reči lo v Beogradu pridobiti si Io-|h> pre nioženje. Jefinrija pa je d "bra le za kakšno kmetijo. Ilija jo kmalu našel novo neve-jsto in te dni je Bogdana prejela od njega fotoj^rafijo, na kateri je bil naslikan lilija v družbi mestne lepotioe. Jofimija je bila jezna na svojo prijateljico. Stanovali nista več skupaj, vendar pa jo Bogdana večkrat obiskala svojo prijateljico in hvalila ttrata, ki je sedaj v Beogradu na najboljši pot.i, da bo postal bogat mož. Bogdana je bila celo tako neprevidna, da je Jefimiji pokazala sliko. Ko jo jo Jofimija videla, je bila v^a iz -obe in je sklonila, da se bo krvavo maščevala nad Bog-
kuhinjo. Ko so prišli orožniki, (.Iano' Ko so ie Bogdana s prida bi ga aretirali, .si jo pcgna! j	be^edam^ poslovilaod kroglo v srlavo. Marija, ki so.
jo takoj spravili v bolnišnico,, . . v, k ^reči ni bila smrtno nevarno | ^ Prijateljico ki jo sla pro-
nekem gozdu jo
HRVATSKI KONCERT.
V nedeljo 3. novembra 1940 priredi baritonist dunajsko državne opere Mi. Piero Pierotič velik koncert v Manhattan Center 34 tli St., in S. Avenue, Ne w Yoik, N .Y.
Čisti debiček je namenjen za hrv atsko cerkev »v New Yorkn.
Pri konoertn bo sodelovala prignana hrvati ka koncertna pevka >tisis Frances Ceh ill bo pela jugoslovanske jtessmi; a-meriške pesmi pa bo pola Mi&5 Maria Silver- .
Sodeluje tudi Milan Verni tamlburaški orkester iz New Yr.rka .
Pričet ok koncerta bo ob 7.3'' zvečer. Vstopnina je v prodprodaji centov, pri vratiJi pa T.") centov.

V	44Glasu Naroda" ste goto vo brali zanimivo novieo iz Jugoslavije, tikajoče se prodaje žensk v neki srb-ki vasi.
Fant se jzaljulbi v lepotic« in jo gre snubit. Njen oče jo stehta in pravi:
— Vagi* toliko in toliko. Za kilo boš dal toliko in toliko. Ce si zadovoljen je dobro, če ne, pa idi v božjem imenu!
To je pravi balkanski običaj, ki se v civilizaliji pač ne bo obnesel.
V	Ameriki na pri mer .-*o ženske preveč napredne, da bi se dale na funte prodajati, četudi bi marsikatera napravila zelo dobro kupčijo.
Jefimlije, je ta vzela samokres fe splazila za
ranjena in je že na potu ozdravljenja.
Prijateljstvo plačala s smrtjo.
V va.si Zakovo, nedaleč od Istoka sta veljali 19-lotna Jofimija lin nekaj let starejša Bogdana za najboljši prijateljici. Jofimija, izredno lopa in temperamentna deklica, se je celo preselila k Bogdani in tam dolgo časa stanovala. Bogdana re je veselila, ko je videla, da njen brat rad pogleduje za Jefiimijo. Tudi Jefimiji je bil
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V t*>h kritičnih časih je vsakemu ti tat el ju dnevnih vrsti potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji reni. — Naročite ga še danes!
Velikost 9H x 14)4
48 velikih strani;
inter
32 barvanih zemljevidov tujih držav in 9 zemljevidov Zdr. držav ln sastsv vodilnih držav ;
45 svetovnih slik popolnoma o-
zna^enih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet ln tudi:
RAZDELITEV POLJSKE MEH
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV CEHOSLOVA-
ŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA
Cena 25 centov
PoSljite svoto v znamkah po 3 oz. po 2 centa. «
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, id ga dobite s atlasom ln ko ga izpolnite ln pofijet« k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide s novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni. ,, ,.
Naraste Atlas pil:
" GLAS NARODA "
Sil WEST 18th STKEET NEW X O KK , N. T.
Nesrečna ljnbezen starega krznarja.
iPred dnevi se je ki"znar J. oglasil na kriminalnem oddelku zagrebške polioujo in pripovedoval pretresljivo sentimen talno zgodbo. Pred kakimi petimi loti je na letovanju v Ma-karski spoznal lepo 22-Ietno deklo. Ime ji jo bi!o Prida. Sta-roic* «e ie na.-prvi pogled čez ušesa zaljubil vanjo, a vse nje-gotvo trnbadurstvo in vsa njegova pripravljenost, da ji vse,
SMRTNA KOSA
Včeraj, 3. oktobra je po dalj ši bolezni za otrpnenjein žil umrl Valentin Kos v starosti 64 let. Doma je bil iz Domžal in je prišel \ Xew York leta 1906 ter je tudi tukaj ves ča< ostal.
Zapušča ženo Nežo ter sina Franka, brata Franka v Cle-
kar premore, položil^ k nogam, velandu, O., ter sestri Fani in
ti Tstoku. X jo dohitela in ji pognala kroglo v lii^bet- Bogdana se jo mrtva zgrudila na tla. .
Bitka med cigani.
•V eni preteklik noči jo prišlo v novosads'ki okolici do krvavega obračunavanja med dvorna skupinama ciganov. Zakaj jo prav za prav nastal boj, so no ve. Cigani so streljali in so klali z noži in drugim orožjem. Ko se je pojavila policija, so >o razbežali na vso strani na vozovih. S 'seT>oj so tudi odpeljali 12-lotnega dečka, ki jo 1>il najhuje ranjen. Od doslej prijetih cignov se jo moglo zvedeti, da jih je toliko hudo ranjenih, pa fo niso podali v bolnišnico.
Omenjenega dečka so oigani spetoma izročili v bolnišnico, nato pa bežali naprej. Deček je umrl, ne tla bi so prej zavedel in doklej še niso mogli ugotoviti njegove identitete. Policija in orožni št vo zasledujejo pobegle cigane in iščeta ranjence.
(Skrivnosten zločin v vasi.
Nedavno je bil v svoji hiši v vasi Djurdjicu pri Bjelovaru umorjen ugledni pose>tiyk Josip Štafanac. Po sledovih i>o ugotovili, da je zločin izvršila oselba, ki so ji bile domače razmero dobro znano. Zločinec je v kuhinji isnel obe krili okna in se splavil v kuhinjo, kjer je spal Štafanac, kateremhi je zadal s sekiro smrtni udarec. 0-krog ene ponoči je Štafančeva žena, ki je spala v sosednji sobi, šla na dvorišče in slišala, kako njen n*ož hrope. Šla je v kuhinjo in videla, da ima mož vso g-lavo krvavo. Takoj je poklicala sosede, ki so o zločinu obvestili orožnike. Motiv zločina ni znan, tudi nj zločinec zapusti 1 no-benih sledov.
Rada bi izveddla
za MARUO (kako se piše, ne vem), s katero sva skupaj potovali iz Trsta s parnikom Sa-turnia in smo 8. maja, 1938 odpotovali iz Najpolja. Doma je bila iz Trebč in je potovala k svojemu možu /v Clevelandu, O. Jaz sem (potovala s svojim sinom Marijom k svoji sestri Suman v Norwood, Mass. — Prosim, da se zglasi na naslov: IVANKA LACH, c. of John Sv»nan, -6 Rock Hill Sreet, Norwood, Mass.
je ostala zaman. Vos obupan in izgulbljen se jo jeleni vrnil v me-to. A usodi igro s starcem še ni bilo do\*Clj. Cez nekaj mesecev jo na Jelačččeveni trgu iznenada v tramjva.ju za-gle<lal isto Črne !ase, iste <livne oči ... V resnici pa ni bila Fri-da. pa tudi tako nedostopna ni
bila. Bila je Pavla Varičeva, j 2nd Avenue, New York baje iz Olja doma. in ko jo vi-'^g ujjce
Tcrezo v Domžalah
Pogreb bo v pondeljok ob 10. dopoldne s sv. inašo v slovenski cerkvi sv. Cirila na St. Marks Place, ter bo .položen k večnemu počitku na St. Johns pokopališču.
Na mrtvaškem odru leži v pogrebuiškoin zavodu na 1>11 ! - , *	' blizu
dola, da jo starec vos naumen vanjo, je lepo šla ž njim. Sklenila sta prijatel.jrtvo in ljubezen in stari krznar je imel velike načrte ž njo. Hotel jo jo | postalviti za gospodarico svojega podjetja, napraviti je hotel veliko damo iz nje. Zaradi nj<'! -o jo «prl s svojo rodbino, za- j nemarjal jo trgovino, vso je šlo počasi k vragu. Potem je olwv lel. D\'a n>e>eca je bil priklenjen na posteljo in Pavla je sa ma vodila prodajalno. Ko je okn.val, fla bi lahko spot sam priisel v lokal, se je ona odločno uprla. Stari mož je zaslutil, da nekaj ni prav in jo nasled-) njo jutro prišel v trgovino Tam mu jo pomočnik sporočil, da jo ini»!ostiva gospa Pavla izpraznila iskladišča in v-a dragocena krzna odnesla v zastavljalnico. V omari je obupani >sta-rec našel 70 zastaivnih listkov nn precej visdko vsote — vsa škoda znaša okrog milijona dinarjev. Zdaj se z vso rečjo ukvarja policija.
Bil je član Samostojnega podpornega društva za Greater New York in društva sv. Jožefa KSKJ.
Pokoj njegovi duši njegovim p:i našo sožaljc!
iStodeset do stopetnajst funtov težkih deklet, ki jih smatrajo v Ameriki najbolj sta-i-11* lepotice, bi \ ti-ti jugoslovanski vasi sploli nihče ne po gledal. Ženin, ki bi kupil ka j ,prav hfl>o okroglega in rojenega, bi takole za nameček dobil.
Rojakinjo so vprašali, če njen m«ž res jeclja:
—	Seveda jeclja, — je pri znala, — toda samo takrat, kadar govori.
Poleti nUmo vedeli kani s pikniki, zdaj pa veselic ne bo ne konca ne kraja.
Pikniki so v gotovem pogledu bolj priporočljivi, ker se lahko nekoliko sprehodiš aii »pa sedež v kakšno zatišje, do-čim na veselici nimaš druge poti kot od mize do bare. V dvorani -i kakor jetnik. In na veselici se je bati Še nadaljne nevarnosti.
Prav laliko se namreč zgodi, da ta ali oni potrka na koza-ree, vstane in zakriči:
—	Posluh!
Ko se udeleženci nekoliko pomirijo, pa začne:
—	Cenjeni sobratje in sose stre! Cenjeni poslušalci . . .
Po tem uvodu človeku ne kaže drugega kot iz kože skočiti.
Chamberlain je torej izstopil iz angleškegaa ministrstva.
Za Češko, Poljsko in za celo vrsto drugih evropskih deže:. Iprav ,pa za Anglijo, bi bilo dosti bolje, če bi zadnja tri leta ne bil v njeni.
Angleški na roti ne bo žaloval za njim, pav pa utegne Hiler preliti kakšno solzo.
Hitler namreč ve, kaj se pravi izgubiti vplivnega somišljenika.
Le malokateri diplomat jo izkazal Hitlerju toliko uslus;
Cham
— Dne '27. septembra je pre minila Mrs. Margaret Svete roj. Zot, v sta ros t i K2 let. Ko
jena je bila v vasi Rakitni pri kot I11U jj|, je izkazal Ril k okli, odkoder je prišla v t borlain.
Dvakrat ga je poklical v
Ameriko leta 1007. Tukaj zapušča sina Antona in hčer Jo-lianno, por. Lenarčič.
t
Nemčijo, in Chamberlain r*e jo pozivu brezpogojno odzval. In ko je Hitler udaril po mi-
Dne 28. sept. je po kratki i n j 7\ t0r rekel: — Tako bo s mučni bolezni preminila dobro | Oesko! — jo Chamberlain si-poznana Mrs .Jemrio Bajt, roj. Cepon, >tara 68 let. Zaipušča žažlujočeg.-i soproga Andreja, donia iz Unca pri Rakeku ter tri otroke in veliko drugih sorodnikov. Rojem« je bila v vasi Horjul pri Vrhniki, kjer za-pu>3ča dva brata ter sestro in več sorodnikov. V Ameriki je bivala 38 let.
j ADVERTISE IN
"GLAS NARODA"
DARILNE POSILJATVE
v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
100	DIN.---$ 2.25
200	DIN.---$ 4.20
300	DIN.---S 6.—
500	DIN.---$ 9.75
1000	DIN.---$19.—
2000	DIN.---$37.—
V DINARJIH
V L I E A H
100	LIR---$ 8.80
200	UR---$11.2»
300	LIR---$16.65
500	LIR---$27.50
1000	LIR---$54.—
t	2000	LIR---$107.—
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame vec časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
V sled razmer t Evropi nI mogotc i Jasoaltvij« hi Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temvet nuno t dinarjih oz. lirah, bio velja tudi za vse droge evropske države. ,
SLOVENIC PUBLISHING CO.
i
POTNlIftl ODD
s s:
216 West 18tfa Street,
He
York
cer malo poinencal, naposled pa pritrdil svojemu gostitelju: — Pa naj bo. če ti praviš, da mora biti tako! Ti že veš, kaj jo prav!
Izgubiti takega prijatelja, ni malenkost.
r^p
Zveza med Nemčijo, Italijo in Jmponsko.
Ce bi imeli Nemci angleško mornarico, Italija in Japonska pa ameriško železo in ameriški petrolej, bi ta nova zveza lene kaj zalegla.
'Vr
Poročenih moških torej ne bodo klicali v vojaško službo.
Marsikatera mlada vetrnjač-ka, ki je stopila kar tjavendau v zakonski stan, bo vzkliknila:
—	Oh, to jo pa škoda! Za mojega sem bila trdno prepričana, da ga bodo vzeli.
Tekoči mesec se imenuje vinotok. Ima enointrides'ct dni.
Kako dolgo bo pa trajal vi-nolok, bo odvisno od tvoje žeje in od števila sodov, ki jih tx>.š napolnil.
Opazka, ki sem jo slišal a mladem zakonskem paru:
—	Kot ustvarjena sta drug za drugega. Ona je tako sanja, va, on pa tako zaspan.
Plačan oglas v ljubljanskem dnevniku:
"Na poti iz kavarne proti domu sem izgiibil kapo. Pošte-ni najditelj se lahko zanese na lepo nagj-ado."

\
..... -j« jtf
Iz J ugoslavi je
Peter Zgaga
I'll L A S N A R O D A!' — New York
Friday. October 4, 1940
YSTANOVLJEN L. 1893
[NO VALOR1:
Obdana z bornimi bajtami mačmov, je *redi velike tri-»litaiiske pustinje, med Nalu-m in Oadame>om skromna i za Sinaua. V not rini oaze je Hti v vodnjak z zelenkasto vo->. ki je j H) nizkem žlebu v zve-s studencem v puščavi. Sem-jaj imajo ženske navado vsak ječer prihajati po v<xio. Za v i ■o v dolge in pisane rute, ki ih kouček krčevito držijo z ntuni, tako da ne vidiš druge-|a od njih obrazov, ko ble-t« čo ? bel i ii4» oči.
X«piHinično sU/iuč na stenali jropadajočih hiš, opazujejo liočfki tiho in z 1 jutxtsumnimi >gledi, kaj <počenjajo njih ne-festo in sestre. Saj je vsako-|nir znana nepisana postava, la se ne sme nihče mi njih pr5-|ližati vodnjaku, dokler ženske 1 natakajo vodo. IKeitia je imela štiri na j-1 let n je bila lepa. vitka in prožna, fkjene velike tenaie oči so se ji vetile ko zvezde in če si je raz palila olj raz, so se ji zablestel: [obje v snežnobeli čistoči.
,4tAlah te ima rad, Keria," ji [e nekoč dejal Said. 4*l*e kje bi tdaj mogel dobiti dekle, ki bi |>ilo te4)i enako?*' /Keria pa je nato odvrnila: "Ssuifco po Alahovi volji rastejo palme . . ."
Ifiaid
la zveza z Mahrukom prav iz-Jena sama velika rana — od oči redna «reča. K) v-eiti tem je Keria zvedela
šele takrat, ko je bila zadeva že sklenjena. Proti vo ji očeta ni 'bilo nobenega leka. Kot navadno je šla Keria voak večer z drugimi žentekami vred k vodnjaku. Negibno in <amotno (doneč na steni hrše. jo je Said sledil ? takim pogledom, ki se je je kar al »čutno dotakni. Njene oči so s^a bliskovito pogledovale iz temine njene tančice in v pogledih je bila obljuba njene obupne ljubezni..
(Pripravljali -o se na -vatbo. Pred rojstno hišo Kerie so razprostrli po pesku preproge vseh vrst. In nekoč pozno zvečer, ko je bilo skoraj že popolnoma temno, in so le zv*-zde Izžarevale svojo migeta jočo lut
do ust. <>d ušes do no>u, od scn-ea do brade — .sume globoke zareze.
S- i-to noč je zavržena Keria skrivaj zapurtila »vatovsko ©-kraŠeno hišo. Kako je bila srečna, da je mogla ostati zvesta svoji ljubezni. Sama je to-
po tleli, po pesku in kamenju. Ko se je zbudila, je od groze ostrmela; na daljnem obzorju se je bilo nebo prepregk) s tistim rumeno rdeč i m mrčem, ki napoveduje bližajoči so peščeni vihar. Naglo se je začelo temniti nebo. V divjih sunkih je pometal vihar ž<goče množinr peska predse. Zmeraj težje je bilo dihanje. Keria je vsa o-slabljena po lakoti, žeji, vročini in ranah hitela dalje. Tekla je in tekla. Vihar jo je ]>o-ganjal predse kot lisehol listič. Sonce je zašlo v rumeno-rde-čem mrču in naglo -e je stemnilo. Potem je nastopila doi-ga, neskončna noč. Keria je tekla in tekla. Bila ;e že na kc-ncu svojih moči. Po vsem i telesu je trepetala. Slednjič je
Veter je s
i padla in obležala.
kla ven v temino, ko so jo raz-	.
svetljevale le zvezde, tekla V^om n;1-]o je k Siiidu, da bi um poveda'a.1 ^ 710	Ko	""
da mu je o-tala zvesta. Sonee	zasre^le zvezde, ie bile
ji je dalo novih moči. Lepo to- {-redi brezmejne pustinj plo ji je bilo. ko se je zleknila peščena sipina več.
ŽALOSTNA OBLETNICA
ene^
Tovarna za sleparske igre
•Ko je parnik "City of Havana" meglenega deeoinlnske-ga dne pristal v nevvvorški luna zemljo, >o nenadoma začeli, ki. so detektivi iz neke nje go vreti iz v seli hiš moški in žen-j ve kabine jKihrali starejšega •ke v Siaui. Ženske >o koj|iuoža. ki >e je vedel zelo ogor-
po-IJO s
jim jo nmdilo, ko da bi jih kdo polkovnikom Georgeom Abbot-
rvv	* KJ:«»»»!.	* JV II	» '	I\ V	|	«» •	.j'	• " " H
huškuile v Kerijino hišo; bile | čt no, češ, da gre gotovo za ] so vse zastrte in mznanwko se' moto. kajti opraviti imajc
preganjal. Moški pa so drug drugemu pomahali z roko in se
lour.
'*\f: ste prav tako malo
nato molče usedli na preproge, kovnik, kakor jaz kitajski cc-
Keria je stala v vezi in je strmela v zvezde. Tudi Said je delal isto. Videl je zvezde, kako -o obdajale, ko svetniški -ij glavo dekleta, ki: je pravkar z
je torej vedel, da ga j drugimi vred stopila v pol kre 'j:. u|a Keria rada. In tako so se D.tf-i je vedel, da to ni bila Kc-
pačela običajna pogajanja med >benia družinama. To so bile listo davne snuhaške šege neskončnega besedičenja in pribitega na miga vanja, ki so ro časi in lenobno razpletla iihhI starešinami. medtem ko so v [brezdelju čepeli v senci zido-vja. Zvečer, ko je zahajalo
sonce in je prišla Keria k vod-[kriti z njihovimi la-mi. njaku, je večkrat videla Saido- gibljive bitke so zmajevali ve#a in svojeiga očeta, kako sta se pogovarjala Takoj je vedela, da pletejo besede o njej in o njeni sreči.
INihče ji ni bil povedal — -aj kaka mah; Arabka ne sme ničesar vedeti o ničen m r. kar se tiče njene m oži t v e— da imajo njeni svojci že zdavnaj drugačne namene ž njo.
(Preteklo je bilo že dobre tri mesece, odkar je bi! Mansur bon Ali, Mabrukov oče, prišel k njim iz Sciaue. Delj časa se je bil razgovarjal z Mohan»ed-ben-Mohamodom, njenim očetom, iti je bil nato sj>et odpotoval. Knudu nato je bil šel v FSciauo Mohamed-ben-Moha-rued, da je potraniania nadaljeval.
Maibruk je že imel dve ženi in je bil precej v letih. A bil je hogat, najbogatejši v Sciaui. Imel je dvanajst ovac in šest in pol dateljnovih palm. Kerijini -svojci so bili mnenja^ da bi bi-
ria, je imel neznanko zaradi nje rad.
Medtem je eden moških začel ubirati strune za počasno, ritmično koračnico. Kleče so se začela dekleta po taktu pripo-gii'bati z zgornjim životom. Odložile so tančice, vendar so bili njih obrazi skoraj povsem ]w»-
Kakor
bitke
glavo, pozibavale -o se v kolkih. iztezale so život in so iztezalo roke zmeraj hitreje, bolj divje in bolj strastno. Keria je stala negibno v veži svoje hiše in je tiho zrla v nebo.
Tri do*ge večere — poslednje tri večere svojega dekliškega stanu je Keria stala tako in strmela, v zvezde, medtem ko >o drugi plesali in igrali.
'Na večer tretjega dne je Maibruk odvedel svojo nevesto na hrbtu visokonogoga konja s seboj. Keria se je še bolj zavila kot sicer v svoje pajčolano, tako da se niso izza njrli niti oči blestele. Vso noč in ves dan je konj neprestano d revi I dalje v Sciauo. Ko se je že znočiilo, sta prispela do Mabrukove hiše. Po kratkem pozdravu, je ženin odvedel nevesto v porrč-no sol»o in ji je zapovedujoče strgal tančico z obraza. — A koj se je osuplo opotekel nazaj. zakaj Kerijin obraz je bil
sar," je odvrnil detektiv Duffy. Vaše pravo ime je "Lew Morris ali I.ester Mawvel'. ali no vem kako. Igra je konča- imeti dobiček, na. Eden naših ljudi va- je o-pazoval, od kar ste na Kubi vstrpili."
Lažmi jiolkovnik Abbott se je tedaj vdal in priznal, da se imenuje Lew Morris. Ojvtdii ~o ga in nekoliko teduov po-
zneie -o ga obso<lili zavoljo >le-parvke igre. Vsak zagovor in izgovor bi bil tudi zaman, kajti med njegovo prtljago so naš',i dovolj jnsse dokaze, za z*inča.i njegovoga poklica, vse mogoče pripomočke, ki so mu rabili za sleparsko igro. Med temi stvarni pa o našli še nr kaj kar je sjjravilo v začudi nje celo newvoi'sko policijo, ki je vendar vajena niar-iče-a. To
smo ugotovili, preti nekakšnimi: IG. leti. Začetek je bil zelo knuincii. Danes je njegov ob-rat prava tovarna, ki jo cenijo ua približno 700,(H)0 dolarjev. Se<laj pa je sweda Ziipečate-na in ni vredna počenega gro^
'"■Kako je mogoče, _ da more takšna tovarna delati dobre kupčijeje vpraša! novinar.
"Sreča j* nezanesljiva," je izjavil detektiv Duffy. "Poklicni igralci .in lastniki igralnic morajo dobivati, če hočejo Zato si ne 1110-
Junaški branitelji poljske prestoliee Varšave se po treh tednih vročih bojev predajo sovražniku. — Slika jc šele sedaj prišla iz K v roj »e.
Trnjeva krona
da je metoda "svetlikajočih se kart. Na zadnji strani imajo svojo vrednost napisano s 5 em visokimi številkami. Toda teli številk oko ne vidi. Sole če
uporabljaš določene naočnike, lih lahko razločno berc*L T)a-1 jc je omeniti tudi karte, ki imajo ase na poseljen način zglajene, tako da jih igralec čuti mod prsti in lahko potegne as, kadar hoče.
Sleparske rulete je bilo dobi tf v vseli mogočih izvedbah in so predstavljale prave tehnične čudeže. Pri preprostejših izvedbah je croupier lahko
rejo dovoljevati luksusa. da bi prepuščali izid igre tako nezanesljivemu elementu, kakršen je slučaj. Iz t. ga razloga imajo vsi, ki živijo od igro. velikansko rpf/troT>o ]io igralnih pri-jiomočkih, ki izključujejo nezanesljivi element — slučaj."
''To pomični, da skoraj j>o-r-od rleparsiko igrajo?"
tNadzorrfik Duffy je pri k i-j dosegel samo neke določene mal. "Xa žalost. Svet živi, številke, dra-zje izvedbe so mu kakor je videti, v potrebi, da S omogočale doseči vsako poljub bi ga sleparil."
ZOPET POPLAVA RUMENE REKE.
i
Rumena reka je zopet začela [pre-topati bregove. Poplave 'zavzemajo katastrofalen ob»og. | ponekod je voda nanesla blato več metrov vir ko. Na ti-oče prebivalcev je utonilo v umazanih valovih.
'Moil predmeti, ki jih navaja katalo-g, jo genialno zamišljen aparat za $300, ki sestoji iz močnega eJektroi nagne ta. kab-
i-iniiii v n irii<i iiiai.^iri—<n. i ■>> ,	r,	, , .	.,
, , ,, , . lov, akumulatorja in garniture le bil katalog neke h\*rdke. ki	„	. ...
.......netnili kock. \ nekoliko
se je bavila z izdelavo ]>redme-tov in potrebščin za sleparsko igro.
Ta katalog je bil precejšnja knjiga in je ol»-egal opis kakšnih tisoč različnih predmetov. Na vsem svetu ni menda nobenega drugega "podjetja", ki In >e baxiilo s "proizvodnjo" takšne vr.ste, vsaj ne v t^m obsegu. Klionti tvixlke .-o raztreseni po vtsi'in svetu, dobiti jih je enako v cenenih barih, kavarnah in biljardu ill salonih, kakor v kadilnili salonih velikih prekomornikov in odličnih hotelih.
**Lastnik tvndke" je izjavil det-i-ktivski nadzorViik Duffv novinarjem, ki so ga obiskali, je začel s svojimi posli, kakor
milj
trenutkih se da ta priprava na-mestiti j»od vsako miz<i in učinkuje skozi mizno ploščo, tla se morajo magnet i žira ne kocke obrniti tako, kakor si sleparski igralec želi. Za igralce, ki razpolagajo z manj kajntala, so bilo na prodaj manjše aparature
no številko.
Posebna spcciaiiteta tovarne sleparskih iger so bile "zanesljive" kocke . Katalog hvali te kocke posebno zavoljo tega-ker jih ni mogoče razlikovati od nepre.pariranili kock niti po t- ži. niti po zunanjosti, niti po tem, kako padajo. Katalog pravi dobesedno: "Kocke vas bodo zajamčeno zadovoljile, če jih boste ujiorablja!; na gladki trdi jxxllagi. Vsi Igralci na kocke, ki smejo zahtevati, da prenesejo njih kocke vsako dajejo prednost
ta $4 do $20. Številka <527 v P'^.™, „ r . . .	-iii temu lzslcntku."
katalogu je navajala kocko,
katero je bilo mogoče po potrebi doseči višje ali nižje število točk.
•Za ktvartače je tvidka izdelovala različne vrste zrcalnili naprav, ki so jim izdajale razdeljene .karte. $75 je veljala priprava, ki je nje zrcalo laliko izginilo v rokah, če ga slepar ni potreboval več.
•"Deflektor na škatlici za
• '.; ..-t .. ' . >.. i ' i V stoterih slovenskih domovih
boste nail i to knjigo umetni*
ikih slik. - Naročite jo ie vi.
"Naši Kraji"
. 't Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 67 fotografij v bakro-tisku
na dobrem papirju vas stane —
1 'i. II
KNJIGARNA "GLAS NAROD

216 WEST 18tk STREET. NEW YORK
naj bi jo pa bili prenesli v Ca-j Deževje noče j»oneliati in ra-rigrad. Tam je prišla leta 1204 , čuna jo, da -e bo nesreča -o po-v roke križarjem- ko so zavz li večala. Nešteto vasi je j>od mesto. Ko je prišel leta 123* v vodo, nekatero -o sploli izginile Francijo cesar Balduin, da l)i <- površja in ni o njih nobene-se potegoval pri T.udviku IX. !ga sledil vi č. Reka nosi s se-za večje posojilo, mu je |KniudiI boj Človeška in žival-ka trujila, v zastavo trnjevo krono. V Ca- pohištvo in drugo. Mnogo iju-poslali dva
r i grad sr> takrat dominikanca Andreja in Jakoba iz Lonjumeaunia, da bi prinesla dragoceni spominek. Toda za trnjevo krono sta morala odšteti 200,000 funtov .
di je bolnih, posebno pustoši rumena mrzlica. Oblasti ro u-krenile vso potrebno, da se epi demije zatro, kajti rosno se boji- razširjenja kolere, tifusa in kuge.
Dobre prodaje je bilo deležno gotovo tudi sredstvo, ki je ^ bilo ž njim nnogoče neopazno; in brez vsake posebne spretnosti izmakniti rvsak ček, denar, vsako karto itd. To sredstvo, ki ga bržkone niso kn]X»vali samo sleparski igralci, je prodajala tvrdika v obliki tekočine ali |>aste. Pred igro si je olepar ž njim skrlmo na tri roke in predmeti, kakršne smo omenili, so obviseli na rokah., naj si so bile te tople ali hladne.
"'Naj mi še kdo reče, da ni nobenega napredka," je dejal nadzornik Duffy. 14Pred nekoliko leti se je moral vsak lopov vsaj malo učiti in nekaj je moral znati. Danes pa mu opravi vse — stroj."
Šestnajstletni fant 130 kg težak.
V Jarmini pri Vinkoveih živi kmečki fant, ki je komaj 16 let star, pa je 180 cm visok in 130 težak. Je to Adam Še-fer, ki so mu nedavno starši pomrli, in ker nima nikogar, da bi mu vodil gospodinjstvo, se je »?klenil poročiti z 18-letno so-vaščanko Terezijo Buriševo. Te dni je Adam obiskal škofa dr .Akšanuoviča v Djakovcu in ga poprosil, naj mu dovoli stopi tli v zakon pred polnoletnostjo.
ZGODOVINSKI ROMANI
SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA
Henrika Sienkiewicza
PO POSEBNI CENI
KRIŽARJI
I. in II. zvezek, broš. . .. $3.75
MALI VITEZ Vezano $3.25
POTOP
L in II. zvezek, broš. . . $3.50
QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.—
ZA KRUHOM Broširano . . . 25c
Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.—
(Poštnino plačamo mi.)
Slovenic Publishing Company
216 W. 18lK Street	New York
f
Kratka Dnevna Zgodba
Keria
vžigalice" je veljal samo $1.30 in ga je bilo mogoče pustiti od-kuito na mizi. Prstan z majhnim zrcalom na notranji strani roke je veljal $5.00.
Tudi preparirane karte vsake velikosti in 7. vsemi običajnimi vzorci so bile na prodaj. Maline nepravilnosti na zadn ji strani karte izdajajo deparju njeno vredno-t. Druga m< to-
Sramotuu trnjeva krona, ki je med.bičan jem najbolj ranila Krista, po Jezusovi smrti ni bila vržena z dragimi pred m ti v bližnji vodnjak na Kalvariji. v rokah jeruzalemskih kristjaso namreč trnjeva krona ne o-iiaeuja. V>e kaže, da j«' ostala v roka lijeruzaleiuiskih kristjanov in da je bila pozneje -hranjena nokje v svetišču. Prvič jo omenja h ta 40J) sv. Pavlin, po njfiii pa Gregor Tourski. Trdilo se je, da jo je dobila sv. Helena na -vojem potovanju po Palestini in jo shranila v cesaiski palači v Carigradu.
'Francoski kolonist Aimon je z;iboh'žil. da je. dobil pariški škof Sv. Germain od ee-arja Justinijana trnje iz te krone. T-to se pripoveduje o Karlu Velikem. Leclerk domneva, da jr bila trnjeva krona najprej v Sion-ki cerkvi vil. stoletju kn ie pretila izguba Jeruzalem*!,
A' avgustu 12*51) so trnjevo krono slavnostno prepeljali v Pariz in jo shranili najprej v posebni kapelici, ki jo je dal zgraditi kralj Ludvik IX. Med francosko revolucijo jo bila leta 17111 prenesena v St. Denis, lo. avgusta 1S0<> jo j<> prt nesel pariški nadškof v katedralo Xotro Damo. kjer je shranjena šr zdaj. V katoliškem svetu je baje 570 trnov. katerih trdijo, da izvirajo iz trnjevo krone. Toliko trnov pa seveda v kro-
i ni sploh ni bilo.
t__
»'GLAS NAROD A" — New York
Friday, October 4, 1940
VSTANOYLJEN L. 1
V METEZU
—: Roman. — Spisala: MABIJA KMETOVA. :—
—	13~ N r
441)a, ker te ljubim — in kaj ne veš, da si ml ti — v*e? Da so \>e moje kretnje, vse besede, vsi pogledi le zate, tudi Če te ni polog mene . Da iščem, iščem novih stvari v oblekah, barvah, stolih, slikah — v \>eni in povsod s to edino milijo, kako bo \re ta vieč tebi! Da si na cesti v vsakem mojem koraku, v vsakem človeku; da te iščem z očmi in mislijo »isepovsod, da trpim mzno^ne muke pri vsemi tem in mi je to vendarle v življenje in bi bila brez vsega tega mrtev človek!
0	— in ti greš in mi govoriš take besede! Ivan, Ivan . .
"'Moj dragi ... in tako dalje." je mirno povzel Pire. *'Dober spomin imaš, ne bi si bil mislil. Kje si brala vse tot \Ve tako besede so v romanih in stokrat sem jih že bral.
1	a lepo m zadek lami rala, hvala. Tako in zdaj groin.'*
Pire jo vstal, a Poldi je omahnila na zofo.
"Sirove!!"
"Tudi to je v romanih, prav. In ne omedlevaj za menoj! Imaš moža in milijonov — kaj ti bom jaz? In ne maram vozi, zato -o tudi oženil nisem. Zbogom!"	,
1 Že je držal Pire za kljuko, da bi odšel, tedaj se je vzdra-mdla Poldi in planila k njemru.
"Odpusti!"
"Pa kaj? Nič ti nimam odpuščati. Vse, kar som dejal, je ros, kar si dejala ti, je morda tudi res. Vsak ima svoj prav — in vsak svojo pot. In ker ta moja pot nima iob nega -tika s tvojo, zato ie Škoda vseh be^ed, vseh jadiko-* anj, obljnb. prošenj, odpu-ščanj — in pusti, naj grem, in ne išči žalosti. Vse take stvari so le potrata časa. Vsega imaiš dovolj, še moža — z:;to ne postuj — in torej adijo in lahko noč!"
Delavski pregled
STRAJKARJI IN PREDSEDNIK ROOSEVELT
štrajkarji pri Bethlehem Steel v Baltimore, M<L, so z velikimi plakati pozivali predsednika, naj se zavzame zanje. — Bethlehem Steel ni upravičena do vladnih naročil.
"V morje -kocini," jo dejala Paldi 111 se nai-.onila na vrata.
"No boš skočil«. — Za tako pot si premalo trpela.."
"Premalo? Ljubim te — in ti me ne auara£. Je to premalo?"
"Premalo, dokler ima človek toliko drugega razvedrila, xot ga kiuiš ti. Torej — nikakih -con — ne maram tega. Pusti, da grem izlepa."
"Ivan — če te zasovražim?"
' "I*. To jo d.'bro zdravilo za ljubezen. Se svetujem 1i, da me zasoviažiš."
"Ivan — zakaj si tak?" Po!tH se je le še s težavo držala pokonci in noge so «~c ji šibi le.
"Tak sem pač — a ti nisi taka. Lahko noč!"
Pire jo jo nalahno odrinil od vrat in mirno odšol. da Poldi ni vedela ni kako. Vso se meglilo prod 1 jeni mi očmi, solze •e jo < blilo in zgrudila so je v naslonjač.
t"V>e končano," ji* Šepnila. "To je vso od netsrečne ob-ioke. (trda -cm so utfu zdela nocoj in 1110 je zasovražil. Da, to je. A maščevala se l>ont! Vilo moram iineti, avtomobil, prekrasno toaleto, lopa bom še — in ]>otem bo prišel — a jaz nalašč, nak, nalašč ga niti pogledala ne bom."
Burna jtza je prikipela vanjo in dolgo v noč je sklepala bo i ne načrte.
N večer je Šlo drugi dan in Pire so jo ogasil pri Moti.
4 Torej veiiiar," iga je pozdravila Meta, mu ponudila prostor in tudi sama sedla. "Ste le prišli počivat, go-pod doktor"
"Jo v. ' precejšen kos'dela za menoj in sem utrujen."
"Imate toliko dola v pisarni?" je vprašala Meta.
"'Ah — kaj to! A pri Poldi sem dokončal."
44Je to mogoče!'' se .ie začudila Meta. "Saj je bila še
1»»
Ko je dospel v ponedeljek predsednik Roosevelt v Baltimore, Md., in si ogledal tam kajšnje tovarne, ki izdelujejo naročila za vlado, so ga stav-karji Sparrows Point tovarne, ki je last gorionienjene družbe, na poseben način presenetili.
Vedoč, da si bo ogledoval Glen Martin aeroplansko tovarno v Middle River, so se postavili 11a obe strani vlioda ter dvigali v zrak lepake z naslednjimi in sličnimi napisi: "Kdo je močnejši: Bethlehem Steel Co. ali vlada 'Združenih držav — "Ali Bethlehem Steel diktira Zdiuženim državam — ali bodo Združene države diktirale Bethlehemu?"
Kakor znano, so CIO voditelji kritizirali vlado, ker je dala naročila Bethlehem Steel Co., ki je bila vendar obtožena kršitve Wagnerjeve postave.
Delavski voditelji zatrjujejo, da jo v pondcljek in torek počivalo najmanj osemdeset
obratuje malo departmentov. Piketske vrste se jačajo od dne do dne.
Nasprotno pa seveda zatrjuje Francis 11. Wrigtson, pomožni generalni manager, ki pravi, da delo normalno napreduje in da se delavci v čedalje večjem število vračajo na delo.
Tovariši Sidneya Hillmana, ki zastopa delavstvo v predsednikovi obrambni komisiji, pravijo, da je še vedno upanje za odvrnite v s*tavke v Bethlehem tovarnah, ki imajo izvršiti tisoč milijonov dolarjev naročil za narodno-dbrambni program.
V Baltimore so dospeli vladni zastopniki, ki skušajo doseči uravnavo. Njihova prizadevanja pa ne morejo biti 11-spešna tako dolgo, dokler Bethlehem Steel in CIO ne pojasnita svojih pogojev.
S stavko prete tudi delavci v Lackawanna tovarni v bližini Buffala, »pa tudi v Johnstown tovarni pri Pitt.^burghu je za-
Delavski komisar Moore umrl
V starosti 66 let je v New Yorku umrl, zadet od srčne kapi, John D. Moore, komisar državnega Delavskega urada.
Prejšnji dan je bil povsem zdrav ter je ostal v uradu dalj časa kot ponavadi.
Naslednjega jutra so ga našli mrtvega v njegovem stanovanju.
Za komisarja ga je imenoval governor Lehman leta 1937.
Komunisti, naciji in CIO
Iz Jefferson City v Missouri poročajo, da je državni CIO council soglasno amendiral svoja pravila, da ne sme biti v nobenem CIO uradu nobene ga naeija, fašista ali komunista.
lili
I
■
II
I. .
II in mi
U
Pošljite nam
vam bomo pošiljali j 2 meseca
"Glas Naroda"
|| in prepričam smo, da boste potem | ||	stalni naročnik,	||

odstotkov delavcev. V tovarni čelo nekaj vreti.
VLADA MORA POSREDOVATI
Podjetniki Iso se začeli posluževati napram štrajkarjem starih metod. — Philip Murray je opozoril Sidneya Hillmana. — Stavka v Johnstown, Pa.
POLITIČNA KAMPANJA
Flynn poletel proti zapadli
NALOGA INDUSTRIJE
Philip Muirav, predsednik odbora za organiziranje jeklarjev, je opozoril Sidney Hillmana, zastonika delavstva v narodno-obranrbni komisiji, da bodo delavci v nekaterih tovarnah Bethlehem Steel Co. nedvomno zastavkali, če ne bo vlada (pravočasno posredovala. Prejšnji teden je zastavka-lo nekaj delavcev Cambria tovarni v Johnstown, Pa. Tej majhni in brezpomembni stav. ki je pa po nekaj dneh sledila druga, večja in sicer predvsem
Ponekod so se osnovali "civilni obrambni odbori" .po v-zorcu zloglasnih "državljanskih odborov" čijih delovanje je bil svoječasno razkrinkal La Follettov preiskovalni odbor.
Svoje svarilo je Philip Murray zaključil z "besedami:
— Predsednik Roosevelt je v svoji poslanici, ki jo je po
slal 13. septembra 1940 kongresu, ugotovil, kakšnih določb se morajo držati kompanije, ki
.	* j .	; jim bodo poverjeni vladni kon-
zaraditega, ker vodstvo to\ar- • . JT . , " , „
' .. . , ,	. trakti. Dokler ne bo Bethle
ne s stavkarji ni tako ravnalo,	.	, .
J.	i hem teh določb vpostevala, se
e sp o 1.	I mora pripraviti 11a celo vrsto
\ stanovanja strajkarjev so
kot
reeraj v.-a v ognju za vas! . "Sto opazili? Pa som h po poga-il ogenj."
"Zapustili sto jo? O. kako morete! Rova. sinili se mi."
"Nikar, nič hudega ii ni in ji tudi ne bo."
^Kaj 110 verujete v ljubezen?"
•'V ljubezen prav malo, pri njej šo manj. To jo pri njej «>amo 1 »ovišje, ki misli, da ga mora obdržati lepo uglajenega kot zrcalo. Sam lukhus — in drucega nič. A jaz nisem loksusen predmet." I "Kajpa, da niste, to je že res."
"No — in z'ikona ji pa tudi nisem nikdar obljubil."
"Saj je vendar poročena."
"Zato pa. Ce jo pa poročila starega moža »— kaj >om jaz kriv? In saj sem varni bi' že zadnjič pravil: odveč mi jo ie bila precej časa. r.ounma jo kot noč — pa kaj bi vlekel dolgočasje daljo. Dmgam poj dom."
'"štreno mešat V1
"Da."
"Dokler se spet ne naveličate?"
"Dokler se «pet ne naveličani."
"To ni lepo od vas."
"In kaj je sploh lepo?"
"No pridem vam do živega, že vidim . Kakšen čudovit člevek ste! Skoro bi vas morala sovražiti."
"Nikakor — se ne izplača. Niti me ne sovražite niti no vzJjcbit" — pustite, ur imam pri vas svoj kotiček odpočitka."
"'Nekako /smetišče, kajne, kamor stresate zdaj pa zdaj preostanke svojih zveri žen i h modrosti?"
•"No. no. knko -to pikri! Pa nič ne de. — Povejte mi kaj o Rižnarjevi gorpe Me'aniji."
"Kaj, tja menite?" se ie začudila Meta.
"Morda ne — a zanimata me ta dva srečna zakonca." . t1 Co vas ros samo zanimata! A. da bi hodili tja štreno mešat — po vaše — tega ne smete." "fe bi hotel?"
"Ne, go«tpod doktor, vi ^e pravi Mefisto, strah 1110 vas l>o. . "Torej, kai je pri Rižnarjevih zanimivega?"
"Ona je zares zarVimnva. Do skrajno-ti estetičnili načel in Suvstev, ji je bilo zoprno vsako d-elo. <*'e "bi se poročila, je vedno dejala, bi šla le v salone, zakaj delo da ponižuje Človeka, posebno delo rok v kuhinjo in gospod i njstvu."
čujte, — plemmitaški nazor graščakov iz srednjega veka! Kaj da-lje?"
"A ko.se je poročila, je pričela delati in opravlja vee sama — brez služkinje."
prihajali kompanijski najete-ži, ki so strahovali žene štrajk-karjev, sileč jih, naj jih pregovore, da bi se vrnili na delo.
mora pripraviti strojev.
Bethlehem Steel je dobila za tisoč milijonov vladnih kon-traktov, predvsem za gradnjo novih ladij.
{Nadaljevanje prihodnjič.)
Majnerji za Murraya
Neko nepotrjeno poročilo pravi, da hoče imeti 500 izmed 7000 localov United Mine Workers za svojega predsednika Philipa Murraya, ne pa Louisa L. Lewisa. Murray je baje odločno izjavil, da pod nobenim pogojem ne prevzame tega urada.
New Jersey, središče letalske industrije
Ko je v Bendix, N. J., začela obratovati nova tovarna Air Associates, Inc., je imel slavnostni govor governer Moore, ki je poudarjal, da je postala država New Jersey središče ameriške zrakoplovne industrije.
V New Jersey obratuje danes 72 tovarn, v katerih izdelujejo letala in potrebščine za letala. V teh tovarnah je zaposlenih najmanj trideset tisoč oseb.
— Po mojem mnenju, — je rekel, 1—1 je New Jersey edina država v ameriški Uniji, v kateri izdelujejo vse dele in potrebščine za letala. Niti enega dela ni treba naročiti rz kak šne druge države.
Nova tovarna Air Associates je veljala pol milijona dolarjev ter je opremljena z najmodernejšimi stroji.
Navecja tovarna je "Wrigh-tova v Pattersonu, v kateri iz-
delujejo motorje. Mnogo zrako-plovnih podjetij se je p red kratkim preselilo v New Jer scv iz Now Yorka in iz drugih držav.
CIO unije proti komunizmu
Državna zveza CIO unij v državi Missouri je propoveda la svojim uradnikom vstopiti v kakršnokoli komunistično, narodnosocijalistično ali fašistično organizacijo.
Konec stavke
General Motors Corporation naznanja, da je končan štrajk, ki je izbruhnil pred devetnajstimi dnevi v oddelku za Die sel motorje. Izmed 400 delav cev jih je 350 štrajkalo. Prihodnji ponedeljek se bodo vsi vrnili na delo. Podrobnosti doseženega sporazuma niso znane.	—--*
Orgariizacija pomaga
Kanadi
Detroitska "Amalgamated Association of Electric Railway and Motor Coach Employees" je poslala kanadskemu vojnemu ministru J. L. Ilsleyu dva tisoč dolarjev za kanad -ski vojni fond.
Korporaoija sporoča v posebnem pismu, da sinifpattosira s Kanado in Anglijo in želi, da bi tudi druge organizacije sledile njenemu vzgledu.
Načrti za izvedbo narodno-obrainbnega programa so završeni; kongres je dovolil potrebne vsote denarja; aineri-Siiilii industrijam so bila oddana naročila, in tozadevne pogodile so (podpisane. Izvedba programa je zdaj o v Una od zmožnosti ameriške industrije. Vse ameriško gospodarstvo se ino-ry posvetiti nalogi, da postanejo Združene države najmočnejša sila 11a svetu.
Poglejmo, kaj se je zgodilo v zadnjih tleh mesecih.
Kongres je dovolil v obrambne s vrhe dvanajst tisoč milijonov dolarjev ter obljubil dovoliti še pet tisuč milijonov za povečanje in izboljšanje worn arice.
Doslej podpisani kontrakti predstavljajo 05 odstotkov nakazane vsote.
Vse ameriške ladjedelnice izdelujejo nove ladjo. Celo v ladjedelnicah ob Velikih jez erih grade podmornice, ki bodo spravljene skozi Cikaški kanal po Mississippiju na odprto nior-
Doslej je naročenih 1^0 tisoč letal, dočiiu jih bodo vseli skupaj zgradili o4 ti.-oč.
Za izdelovanje tankov in izvedniških kar je vse pripravljeno. Precejšnje število topov je bilo izdelanih pred določenih časom.
Nakupljenega je bilo isoče in tisočo akr«»v ozcmlji^za zgradil jo novih tovarn in vojaških ]»ost«»jaiik.
Naročenih je več milijonov Manketov, parov čevljev, uniform in ogromne množine konserviranili živil.
Izvedba narodno-obranibiiega programa je poverjena štirim skupinam: predsedniku in kongresu, vojaškim in mornariškim izvedencem; obrambni komisiji, privatni industriji vsplošuem.
Nekateri očitajo predsedniku, da je zanemarjal deželno obrambo ter odlašal ž njo prav do junija tekočega leta.
Ti očitki so neutemeljeni. Ze leta 1UJ7 je preseduik povedal kongresu, da dežela ni dovolj pripravljena. Kongres so pa ni zganil vse do časa, da je kapitulirala Francija.
Meseca februarja je predsednik predlagal '23 odstotno povečuje mornarice. Kongres je bil samo za 11 odstotno povečanje, pa se je obotavljal do meseca junija, ko je slednji«, sprejel predlogo ter naročil tudi 4500 mornariških letal.
Nekaj »ličnega je bilo z armadno predlogo. Sole Ki. junija je bil na razpolago i>otroben denar za 4-74 letal. Mesec kasneje je pa kongres pospešil predlogo za 70 odstotno povečanje mornarice in za 15 tisoč letal. Potrebne vsote so bile pa dovoljene šele D. septembra.
Vojaška letala bodo veljala štiri tisoč milijonov dolarjem. To je dvakrat toliko kot je bilo lani dovoljenega za vse oddelke armade in mornarice.
Načrte so izdelali vojaški in mornariški izvedenci. Tudi glede nakupa odločajo armadui in mornariški profesijonalci, ne pa politiki.	^
Če vojaški in mornariški izvedenci niso možje na mestu, se bo narodno-Obrairtbni program izjalovil.
Vojaškim izvedencem pomaga z nasveti skupina raz boritih mož, ki jih je predsednik Roosevelt poklical v naro-dno-obrambno komisijo dne li8. maja, torej prej, prodno je bil na razpolago denar za izvršitev programa.
Naloga komisije je, ugladiti odnošaje med annadnimi in mornariškimi izvedenci ter privatno industrijo.
Prvotni odziv industrije ni dosegel pričakovanj in vse presenetil. Tvomičarji so si mislili: — Vlada nam predpisuje, koliko smemo zaslužiti in nam noče jamčiti dobička. Raje iz delujemo naročila za Anglijo. V tem je dosti več zaslužka.
Vlada je polagoma dala industriji zahtevane jamščine, obenem pa tudi zapretila z zaplembo tovarn, ki bi se branile prevzeti vladna naročila.
To je zaleglo. Industrijalci so se vklonili, in tovarne obratujejo s polno paro. Oglašati se je pa začelo delavstvo in poudarjati svoje pravice. Vest i o pretečih stavkah se širijo. Ponekod so štrajki že dejanski izbruhnili.
Vladi ne bo kazalo drugega, kot da tudi delavstvu ug<»-di in mu zaščiti vse doslej pridobljene pridcfbitve.
Ko bosta obe s*tranki — industrijalci in delavci — p<> vsem zadovoljni, bo narodno-obrambni program v polnem razmahu.
To je absolutna potreba z ozirom na čedalje večjo nevarnost, ki preti fiSdmženim državam.	L
X spremstvu nekaterih ča; nikarjev in jHitikov je odle-tel proti Zapadn Edward •). Klynn, predsednik demokratskega narodnega odbora. Na pacifični obali lx> stopil v zvezo z lokalnimi demokrat-kimi voditelji ter sestavil podrobne načrte za kampanjo.
Flynn se bo vrnil v New York šele začetkom prihodnjega tedna. Kdaj bo ]K)si«g#-! predsednik Roosevelt v volilno kampanjo — če bo sploh posegel, — se ne ve.
Achson za Roosevelta
Dean Achson jo pred nekaj leti odstopil kot zakladni<l:i podtajnik, ker se ni strinjal -politiko New Deala. Kot mnogo drugih, se pa ni pridružil republikancem, pač je pa o>tal zvest predsedniku Roosevelt u. Včeraj je rekel, da bo meseca novembra glasovanj zanj. Po njegovem mnenju je izvolitev Roosevelta v sedanjem času svetoigie krize nadvse potrebna.
Mehika kupčuje z
Japonsko
Odkar so Združene države prepovedale prodajati staro železo Japonski, se je izvoz starega železa iz Mehike znatno povečal.
500 dolarjev za staro Fordovo karo
V Wincheser, Va., so je pripeljal D. C. Sewer* v Fordovi kari izza leta 1!H4, katero j«-svoječasno kupil za 'J7 dolarjev. Neki moški, ki >e najbrž zanima za starine, ga je ustavil in mu ponudil za karo pet-stodolarjev. Kupčija je bila seveda takoj sklenjena.
Japonci strgaJi ameriško zastavo
Iz Nanda v Indo-Kini poročajo, da so japonski vojaki zasedli skladišče American Far Eastern Trading Company ter strgali z droga ameriško za sta vo. V skladišču je 1(HM) true-kov, ki se jih bodo Japonci skušali polastiti.
Veliki zračni napad na Hamburg
Angleško zračno ministrstvo naznanja, da so včeraj angleški aoroplani štiri ure bombardirali Hamburg, kjer je nasta lo mnog« požarov in je bilo deloma uničenih, deloma pa večali manj poškodovanih mnog-i pomolov, pet role jskih naprav, razdejane so bile železnice in poškodovana letališka. Pogin -vitni cilj angleških letalcev pa so bile velike Kropove mnni-eijske tovarne v Essenn.
RAZGLEDNIH