Poštnina otatana v gotovini Leto VIII, it. 283 L|ubljanar sreda 30. novembra 892? — U»aia ob 4. «nrtr«|. — Stane mencčno Utn 15—, cematTO Dir vr— Oglas< po tinta. Uredništvo 1 Liubijana, Knallova uttca Itev. s/L Telefon it. M71 in tla«, ponoči tadi it. ton. Rokopisi se no vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cens 2 Oin Uprmvaiitvo: Ljubljana, bVeJemora uUca ta. 54. — Telefon it. 2036. loacnUitt oddelek; Ljubljana, Prefter-Tova uHca ta. 4. — Telefon it. «49« Podrntaici: Maribor, Aleksandrova it 13 — Celje, Aleksandrova cesta Baten prt poštnem eek. zavodu: Ljnb-i iana it. 11.84* - Praha čisJo 7*. 180/ Wlen, Nr. 105.M1. ■<. Ljubljana, 29. novembra. Novo izvoljeni ljubljanski občinski svet se je danes sestal, da izvoli Ljubljani župana. Z glasovi Naprednega bloka je to častno in odgovorno nalogo poveril drju Dinku Pucu, za namestnika pa mu je postavil Josipa Turka. Z izvolitvijo župana je obnovljena avtonomija slovenske prestolice in novi občinski svet bo mogel pričeti delovati, čim prispe formalna kraljevska potrditev danes izvoljenega mestnega poglavarja. Brez razlike strank si je vsa Ljubljana želela, da konča doba komisarijata šn se na mestnem magistratu uvede redno gospodarstvo. Saj je res da jc Včasih za splošne interese boljše, ako gospodari en sam. Toda ta mora biti individualnost, mora biti človek, ki ima splošno zaupanje, mora biti mož energije in inicijative. Ni dvoma, da je bil oredsednik bivšega gerentskega sveta v letih 1925 in 1926 tak mož. Spravil je mestno gospodarstvo, ki ga je dobil v zavoženem stanju v red in zapustil svojim naslednikom — kleroradikalom — krasno dedščino. Toda kljub teinu je naša stranka stala dosledno na stališču, da je potrebna zlasti pri občinski upravi javna kontrola in da je vsled tega potrebna čimprejša obnovitev zakonitega stanja. Tudi SLS je bila. dokler je bil na magistratu gerentski svet, istega mnenia. Seveda samo oficijelno, na zunaj, za slepilo ljudi. Na znotraj ji je bilo samo za oblast v mestni občini. Zato je dosledno zavlačevala — od novembra 1926 do novembra 1927 — izvolitev obč. sveta. Njen režim bodo pomnili pozni rodovi! Kajti — nagromadila je — kot je to konstatiral v današnji prvi seji obč. sveta dr. Puc — v tem letu novih občinskih dolgov za 60 milijonov dinarjev, — ogromna svota. katere ne bodo mogle spraviti iz sveta ne lepe besede, še manj pa demagogija. . Svojo pravo volčjo kožo pa je pokazala SLS danes. Dočim je celi Ljubljani znano, da so se gospodje od SLS cel mesec posvetovali, kako bi preprečili delovanje občinskega sveta, izpo-slovali njegov zopetni razpust in si zagotovili imenovanje novega občinskega komisarja, notabene iz svojih strankarskih vrst, ki bi bil. absolutno orodje v rokah klerikalne stranke, so v javnost skušali lansirati. da so za pošteno gospodarsko in stvarno delo v obč. svetu. Ako jim je kdo verjel, bo po današnjem dnevu spreobrnjen. Kajti v taki nagoti se ni SLS še pokazala doslej nikdar. Za vsakega človeka ie bila izjava SLS. da ne mara sodelovati z dr. Pu-co>m, dokaz, da hoče ubiti novoizvoljeni občinski svet in izposlovati imenovanje novega komisarja. Od kdaj pri SLS takšna rahločutnost? Z dr. Pucom ne morejo sodelovati, pač pa smejo imeti v svoji sredi celo vrsto ljudi, o katerih si ie javno mnenje samo že ustvarilo svojo sodbo. Zares božanstvena logika: Kozel zahteva od vrtnarja, naj mu polaga račun o zelju! Napredna delegacija je pokazala že v tej seji, kako visoko nadkriljuje klerikalne odposlance. Novoizvoljeni župan je spontano, čim je podal izjavo, da volitev sprejme, izjavil, da je voUan privoliti v najširšo revizijo de'ovania bivšega ger. sveta, ker se zaveda, da se je gospodarilo dobro in pošteno. Izjavil je tudi, da je voljan dati ves rra-terijal na razpolago v svoii lastni zadevi. Človek bi bil pričakoval, da bodo sedaj oni gospodje občinski svetniki ki so sodelova'i pri občinski upravi letošnje leto. podali enako izjavo. Tega n'so storili, dasi so bili na ta naslov izrečeni težki očitki v javnosti, očitki, ki so podprti danes že tudi z oficijelnimi številkami občinskega proračuna! Gospodje so se zadovoljili s tem, da so. čim jim je dr. Puc začel čitati levite. ušli iz dvorane. Po ceni izhod! Toda rezultat včerajšnje seje je nepobitno dejstvo, da se ie Napredni blok izjavil za lojalno sodelovanje in da je izjavil, da bo z vsemi silami delal na dela-zmožnost obč. sveta — to kar ie že prej oficijelno izjavil g. vel. županu — da je istočasno delegacija SLS storila vse, da a priori ubije občinski svet in si poskusi zaslgurati magistrat š"> za naprej v svoje partizanske interese. Nocoj je padla krinka! Ti SLS si kakor vlačuga! Bela LhibHana pa zaupa v pošteno voljo in delovno sposobnost svojih naprednih zastopnikov, katerim se more in sme brez pomiskkov pridružiti v nesebičnem delu za procvit naš prestolice tudi vsa resna in poštena opozicija. Uje$i?jenjjc reakcije Beograd. 29. nov. p. Niocojšnja «Pravd.i» piše, da doznava iz poučenih krogov, da so se te dni vršili razgovori med pred cd* nikom vlade Veljo Vukičevičcm in dr Ko« rešcem o tem. kako bi se definitivno raz« čistilo vprašanje sodelovanja niunih klu* hov. »Pravd?« poroča, da je vprašanje zdru žitve radikalneg-a in klerikalnega kbiba končno rečeno in da bodo klerikalci čez nekoliko dni vstopili v rad:kalski klub V tem slučaiu bo nostal podpredsednik radi« kalnega k hiba dr. Korošec, Govorice o novih političnih kombinacijah Izmišljene vesti o razgovorih med radikali in radieevci. - Kmet-skodemokratska koalicija je danes bolj trdna kakor pri ustanovitvi, — Konference med Jovanovičem, Davidovičem in Pribičevicem. — Jovanovič napoveduje koncentracijo Beograd, 29. nov. r. Danes sta vzbu- j mom seljaško-demokratske koalicije. dili pozornost dve daljši konferenci, ki jih je ime! vodja zetnljoradnikov Joca Jovanovič najprej z Ljubo Davidovičem, za tem pa s Svetozarjem Pribi-čevidem. Po sestankih je Joca Jovanovič podal novinarjem daljšo izjavo v kateri pravi, da so na konferencah razpravljali o težkem notranjem in zunanjem položaju ter o vesteh, da skušajo radikali se sporazumeti z radičevci in da nekateri izmed njih vodijo razgovore z Radidem. Posl. Jovanovič je mnenja, da je koncentracija neizogibna. Koncentracijo zahteva narod, ker čuti. da je zunanji kakor notranji položaj zelo težak. Naši državi so nasprotne vse države, razen Francije. Nemčije in Češkoslovaške. Današnji režim ie diktatorski. ki vodi državo v najopasneišo krizo. V takem položaju je naravno, da se opozicija zbližuje z onimi elementi, ki so za demokracijo in parlamentarizem. Joca Jovanovič je ugotovil, da Davidovič in Pribičevič ne verujeta v resnost kombinacije Radiča z radikali, četudi obstoje morebiti strem'jenja po tej kombinaciji na strani radikalov ki se želijo otresti drage in težke kombinacije z demokrati ter jih vreči iz v'ade. Iz vrst HSS se kategorično deman'i-ra, da bi Radič ali kdorkoli njegovih poslancev bil pripravljen se razgovar-jati o katerikoli kombinaciji ki bi ne bila v skladu z obvezami in progra- Če bi se vršili kaki razgovori, bi se mogli vršiti le v polnem sporazumu med HSS in SDS in to le z onim delom radikalov, ki ne spadajo med poli-cajradikale. Nedvomno je v vrstah viadinih radikalov danfco precej nervozno razpoloženje radi objave v «Nar. Valu». da se bo 50 radikalov pridružilo koaliciji HSS in SDS. Ta objava je dala tudi povod današnjim alarmantnim vestem. V vodstvu SDS se označuje politična situacija takole: Vse je v najboljšem redu. Koalicija je vsak dan bolj enotna in čvrsta. Odnošaii napram g. Da vido viču so najboljši. Res narodne radikale pa od vsega začetka vabimo v vrste demokracije. Svetozar Pribičevič ie noooj na vprašanje ali se vršijo pogajanja med Stje-panom Radičem in radikali, izjavil, da ni med Radičem in radikalno stranko nobenih pogajanj in da tudi ni nobenih pogajanj med niim in posameznimi skupinami radikalne stranke. Radič kakor on verujeta da je v radikalni stranki precejšnje število ljudi, ki so za demokracijo in ki obsojajo sedanji vladni sistem. vs'ed česar upata, da se bodo 'o-čili od tako zvanih službenih radika'ov. To je obenem tudi smisel beležke v Narodnem Valu. v kateri se govori o 50 radikalih, ki naj bi pristopili v kmet-sko-demokratsko koalicijo. Podrobna razprava v &mm*m zakonu Klerikalci govore proti, a govore za davek na poslovni promet Davčni odbor je začel včeraj s podrobno razpravo o davčni reformi. — Davek na poslovni promet ostane, — Uspehi poslancev SDS g'ede zemljiškega davka Beograd, 29 novembra p. Danes popoldne se; je nadaljevala seja odbora za pretres zakona o izenačenju neposrednih davkov, na kateri se ie pričela ped nbna debata. člen L, ki govori o vrstah davkov po novem zakonu, je bil n a predlog poslan a Juraja Demetroviča rezervrm. ker določa tudi davek na dohodnino. Nato so bili z malimi spremembami spreleti členi 2, 3, 4. 5 6. Pri čl 7., ki določa, da ostane tudi nadalje v veljavi davek na poslovni promet, se je razvila daljša razprava Ob tej priliki sta poslanca dr Svetislav Popovič in Pavle Radič zahtevala, naj se davek na poslovni promet ukine Generalni direktor davkov Ledica je izjavil, da finančni minister ne misli ukiniti davka na poslovni promet, uvideva pa potrebo reforme tega davka, ker je sedanji efekt tega davka mnogo manjši, kakor bi moral biti po faktičnem prometu Nato je vladna večina izglasovala ta člen. Zanimivo je, da le tudi klerikalni poslanec Pušenjak govori! proti davku na poslovni promet, glasoval pa je za to. da se davek še nadalje obdrži Nato se ie začela razprava o davku na zemljišča. Generalni direktor Letica je v svojem govoru navedel, da se .sedaj ta davek pobira od površine 44,170.000 ha, od katere odpade na Hrvatsko n Slavon.jo brez Srema 3,470.000 ha, na SI »venijo 1.500.000 ha, na Vojvodino in Srem 2,3o0.000 ha, na Bosno tn Hercegovino 2,500.000 ha, na Severno Sr. trijo po predvojnem 3000.000 ha. na Južno Srbijo 700.000 ha, na črno goro 200.000 ha, na Dalmacijo 1,250.000 ha. Doslej je znašai povprečni čisti katastralni prinos v Dalmaciji 2 Din n aoral v Vojvod ni in Sremu 22 Din, v Slovenijj 7 Din. v Hrvat ki in Slavo-nij 7 Din Po novem načrtu pa bo znašal katastralni čisti prinos v Dalmaciji 40 Din, v Vojvodini Ln Sremu 660 Din, v Sloveniji 161 Din, v Hrvatski in Slavoniji 175 Din, v Črni gori 20 Din, v lužni Srbij' 150. v Severni Srbiji 180. v Bosni in Hercegovni 150 Din, torej v Dalmaciji 20krat več, v Sloveniji 23krat več, v Hrvatski ?5kra , v Vojvodini in Sremu 30krat več. k k r ('o-slej. Računajoč z davčno stopnjo 20 odstotkov pričakuje generalni d rektor Letica finančni efekt davka na zemljišča na 600 milijonov dinarjev, dočim je po sedan em za. konu znašal ta davek sedaj 590 milijonov dinarjev. Generalni direktor katastra Nedeljkovič je poročal o izvedbi katastra Najprej se bodo :zvrš:Ie spremembe katastra v Hrvatski in Slavoniji, ki je najboljši, ker je bil izdelan tik pred vojno in predstavlja sigurno podlago Po vzgledu tega izpopolnjenega katastra bi se imel izdelati začasen kataster v krajih, kjer ga še ni. Doslej jc v Sr. bi ji premeri enih okoli 350.000 ha zemlje Poslanca dr Svetislav Popovič in Juraj Demetrovič sta govorila o reformi davka na -emljišča. Posl. Demetrovič ie naglašal, da stre, ki so izdelani na podlagi zlate valute v normainih predvojnih razmerah. Ako bi se spremembe v katastru izvršile na podlagi cen iz leta 1925 in 1926, bi mogel biti to samo provizorij, ki bi se mogel definitivno urediti šele tedaj, ko se zopet stabilizira valuta le sedanji davek na zemlj šča je večji od predvojnega, nameravani pa bi bil še mnogo večji. Čisti katastralni prinos je n pr v Vojvodini pred vojno odgovarjal jeni 100 kg pšenice (22 zlatim kronam), sedaj pa bi se zvišal na 6*0 Din, kar odgovar-ia ceni 200 kg pšenice. Najbolje bi zato bilo, ako se davek na zemljišča enostavno regu-'ira v razmerju s cenami pšenice. Predsednik je nato odredil glasovanje o posamsznih členih poglavja o zemljiškem davku Člen 9 je bil sprejet brez sprememb, člen 10 pa z malimi soremembami. Pri čl 11 je bilo na predlog poslanca Demetroviča rezervirano vprašanje začasne davčne oprostitve kolonistov in agrarnih interesentov Rezervirano je bilo tudi vprašanie davčne oprostitve na nove hmeljske nasade Na pred'og poslanca dr Svetislava Popo. viča ie bil sk'enjen odp's davkov v slučaju elementarnih katastrof ako le prinos oškodovan za nad eno četrtino Na predlog poslanca Demetroviča ie bila črtana določba, da se oprostitev davkov ne dovoli za ona zemliišča, katerih orinos ie bil zasiguran z zavarovanjem Za tem so bili členi 12. 13 in 14 spreleti z malimi spremembami Raz-orava se bo nadaljevala iutri. ko pride na vrsto tudi še davek na zgradbe Afera ^r. Perica s ..P ivr^irm nrefrWom" Beograd. 29. novembra i. Glavni urednik »Privrednega pregleda« objavlja odgovor na očitek precfsednka Narodne skupščine dr Periča. češ da ie »Privredrti pregled« pre;emal od finančnega ministrstva letno podporo 568.000 Din. Glavni urednik izjavlja da »Privredni pretrled< od svojega po-četka do danes ni trkol-i preiel in ne za-h+eval tri pare srbveneve od finančnega ministrstva, ali od kateregakoli drugega min!strstva ter da so naredbe dr. Periča popo'noma neresnične. »Privredni pregled* je urejeval na račun finančnega rrvmsT-stva »Belgrader VVirischaftFche Nachrcb-ten*. prvsem prsehen list za propagando državn'h interesov v inozemstvu. List se je razrvšiljal hrez.p!ačno, t:skovne stroške papir, sotrudivke. poštnino in ekspedicijo Da >e p'ačeva!o finančno ministrstvo Račune je potrevala krajevna kontrola in se ;e denar izplačeval iavno potom Narodne banke. Sam dr. Ninko Perič ie tri mesece svojega nrmstrovanja odrejal ta izplačila. Od te sl»žbe ni imel »Privredni pregled« nobette maierralre koristi, nasprotno so nlegrvf ti-ptViiki hrpzplačno 15 mesecev ,Tj-o,-rij i;s» červrav Hm ;e h!lo od nočetka nbPiiH^ro. t"? 'i*- bo finančno ministrstvo bi bilo pogrešno vtikati sc v sedanje k a ta- ' za ta trud nagradilo, Fašistični afront proti Ženevi V odgovoru na poročilo beograjske A vale pravi uradno fašistično glasilo, da se bo Italija odločno uprla vsakemu poskusu razprave o vojaški pogodbi z Albanijo pred Društvom narodov ki bi postavil to vprašanje na dnevni red, ter si naprtil tozadevno odgovornost. Pogodba je miroljubna in sta jo sklenili dve svobodni in suvereni držav:. Društvo narodov ima samo nekakšno birokratsko nalogo registracije, a nikakor ne jurisdikcijc, ki bi zadela v živo avtonomijo in neodvisnost posameznih držav. Če bi se hotel ustvariti precedens, tedaj bi bilo treba razpravljati o vseh pogodbah, ki so bile sklenjene od leta 1919. dalje. Ista Avala, katero podpira pariški zbor, zatrjuje, da neodvisnosti Albanije nihče ne ogroža. Mi smo popolnoma prepričani, da ne bo od novembra 1. 1926. dalje in za novih 20 let od novembra 1. 1927 dalje nihče ogrožal neodvisnosti Albanije Ta nepričakovana izpreobrnitev Beograda spominja na basen o lisici in grozdu Ni mogoče pretiravati jasnega smisla italijansko-albanskc pogodbe, ki ie Iedeči: Absolutna neodvisnost in miren razvoj Albanije, jamstvo svobodnega dostopa in izhoda Italije na Jadran, čigar vrata tvori baš Otrantska ožina. Kdor bi se ne mogel sprijazniti s to dvojno in osnovno potrebo, bo imel opravka z voljo in vero fašistične Italije.* Brezuspešna pogajanja v Bukarešti Narodna kmečka stranka odklanja sporazum z liberalci. — Titulescu poverjen s sestavo nove vlade? — Nova izjava princa Karla Rim, 29. novembra o. Fašistični ukazni list »Foglio d' Ordini« odgovarja nocoj na komentar beograjske Avale k italijansko-albanskem paktu. V uvodu trdi, da je bistvo vsebine komentarja Avale znano že iz pariških listov, kar dokazuje izredno enotnost v duševnih in političnih naziranjih Pa. riza in Beograda. Po tej nedolžni zafrkaciji pravi med drugim: »Brez pridržkov lahko priznamo, da ie besedilo francosko-jugo-slovenskega pakta nedolžno, vendar pa ali sta prav tako nedolžni n. pr dve tovarni za vojaška letala, kateri gradi Francija v Srbiji in ki bosta mogli zgraditi vsako leto za jugoslovensko vojno letalstvo na stotine motorjev? Taka je grda resnica, ki ni v skladu z rožnatimi okraski ženevskih be. sed.« V nadaljnem pravi »Fogllo d' Ordini«, da Društvo narodov nI kompetentno razprav, (jati o Italijanskem pakti< in da bi se fašistična vlada slehernemu takemo poskusu odlično nprla. Fašistično uradno glasilo piše: »Agencija Avala zastopa načelo, da hi Društvo narodov ne smelo registrirati po. godbe. To načelo je pogrešno Dovoljujemo si tipati, da so ne bo našel v Ženevi nihče, Bukarešta. 29. novembra, d. Včeraj je imel vodja narodne kmečke stranke Maniu daljše razgovore z zunanjim ministrom Ti-tulescom, ki je stavil nove predloge glede sestave koalici ske vlade.. Po teh predlogih bi sedanji parlament razpustil šele po sprejemu proračuna. Pri prihodnjih volitvah bi liberalna stranka in narodna kmečka stranka postavila skupne liste. Vsak od teh strank bi dobila polovico mandatov. Tudi v vladi bi se portfelji razdelili med tema dvema strankama. Kakor se izve. pa je Maniu odklonil te predloge ter zahteval ta-ko*šn>ri razpust parlamenta. Pri volitvah naj postavita obe stranki ločene liste. Dokler se to ne zgcdd on in njegova stranka ne moreta stopiti v vlado. Parlament se sestane 7. decembra. Kakor se doznava bo Maniu na tej seji prečita! deklaracijo narodne kmečke stranke* ki bo pomenila pričetek boja za zrušitev vlade. Bukarešta, 29. novembra, s. Nocoj se vr3 odločilni sestanek med Vintilo Bratianom in Maniom. V političnih krogih so prepričani; da bo tudi ta sestanek ostal brezuspešen in da ne bo prišlo do sporazuma med liberalno in narodno kmečko stranko. Bukarešta, 29. novembra, (pa.) Vsled ne-uspeha Vintile Bratiana je bila poverjena sestava novega kabineta zunanjemu ministru Titulescu. London. 29. novembra, g. tEvening Standarda objavlja razgovor z rumunskim prin-, eem Karlom, ki je izjavil, da smatra svoja Očetovske dolžnosti za prve med prvimi in( da se hoče zato vrnili v Bukarešto, da bd svojega sina lahko vzgojil za dobrega vladarja. Nikakor pa ne namerava odvzeti svojemu sinu krone. Polfsko-fitovski konflikt pred Društvom narodov Poljska ni odgovorila na rusko noto, pač pa je podala v Parizu pomirljivo izjavo. — Litva vztraja na svoji zahtevi. — Važno posvetovanje v Kovnu Varšava. 29. novembra, d. Iz uradnih krogov se izve, da vlada dosedaj še ni odgovorila Rusiji na njeno noto glede poljsko-litovskega konflikta. Pač pa je Poljska vsem vladam, s katerimi ima diplomatske zveze, kakor tudi državam Društva narodov iu Rusiji v noti obrazložila svoje stališče glede litovskega vprašanja. Ta nota se nanaša na dejstvo, da bo litovsko vprašanje na dnevnem rfdu prihodnje seje Sveta Društva narodov V tej noti izjavlja Poljska, da nikakor noče ogrožati politične neodvisnosti litovske države. Vse litovske vlade pa so ka-tp"orifno odklonil? to željo. Pariz. 29. novembra, (pa.) Poljski poslanik Chlapovski je predal zunanjemu ministrstvu noto svoje vlade v odeovor ruski noti. ki pp bavi s poljsko-Iitovskim sporom. Pilsudski izjavlja, da pride sam v Ženevo, kjer bo poročal o mirovnih namenih poljske vlado in zahteval, da se ukine med Lilvo in Poljsko vojno stanje. Ženeva 29 novembra, s. Vesti, da je Poljska poslala Društvu narodov noto, ki predlaga. naj bi o poljsko - litovskem sporu razpravljal Svet Društva narodov, se do sedaj nr potrjujejo. Do danes opoldne ta nota še ni nrisppla v tajništvo Društva narodov. Dnnaj. 29. novembra, d. Dopisnik «Neue Freie Presse> je imel z litovskim ministrskim predsednikom Voldemarasom razgovor o položaiu Voldemaras je izjavil, da Litvi ne grozi nobena nevarnost s strani Poljske. Vesti o kaki nameravani poljski ofenzivi proti Litvi so se razširile zamo zaradi tega, da bi se v Litvi povzročila zmeda. Rusija in Nemčija, ki vodita resno miroljubno politiko, bosta Litvo vedno vzele v zaščito. Nemčija ima velik interes na tem, da se ohrani intpsriteta Litve, ki se ne bo nikoli odrekla Vilnu. Voldemaras je dalje izjavil, da upa, da se bo konflikt s Poljsko rešil v Ženevi. Litovska vlada ima dokaze za to. da Poljska financira akcijo voditeljev litovskih emigrantov. Tudi Društvo narodov, je izjavil Voldemaras, nas bo ščitilo. Poljska si želi zmerno vlado v Litvi, ki bo pripravljena odreci se Vilnu. Končno je Voldemaras demantiral vesti o demarši velesil v Litvi. Varšava. 29. novembra, g. Iz Kovna poročajo, da je litovska vojska kljub intervenciji carniz'j8kega poveljnika Petrulisa za odstop vlade. V noči je posadka mesta Szawle poslala vladi ultimatum z rokom 24 ur. V s!anovi»f-j predsednika Smetone se je -vršil sestanek med Voldemarasom in voditelji opozicije. Voldemaras je izjavil, da je prišel na oblast s pomočjo vojske in da ima dovolj vojske na razpolago, da bo delal tudi nroti volji opozicije. Po teh besedah je Voldemaras v silni razburjenosti zapustil stanovanje predsednika. Varšava, 29. novembra, g. Danes ponori je prišlo v bližini kraja Odiani do streljanja med litovskimi dobrovoljci in poljskimi obmejnimi četami. Po kratkem boju so sa litovski dobrovoljci umaknili. Pristojbine za telefonske razgovore z Nemčijo Beograd. 29. novembra, i. Za telefonske razgovore z Nemčijo bodo od 1. decembru t 1. dalje v veljavi naslednje pristojbin'-: za razgovor 7. Berlinom iz Beograda 10.11? zlatih frankov (3.90 v naši državi, 2.85 < Avstriji, 3.90 v Nemčiji), iz Zagreba in Ljul> Ijane 8.8." zlatih frankov (2.10 v naši drža vi, 2.85 v Avstriji, 3.90 v Nemčiji), iz Ma ribora 8.25 zlatih frankov (1.50 v naši i predlagati sklenitev mirovnega pakta in sice^ za dobo 10 let. Pakt bi vseboval pristan, k podpisovalcev, da ne bodo pričeli nobene napadalne vojne proti sopodpisovalcu ter bo predpisal redukcijo oboroževani za Ženeva, 29. novembra d. Ruska delegacija je snoči sprejela poročevalce angleških listov in agentur. Predsednik ruske delegacije Litvinov je izjavil novinarjem, da no ruska delegacija z velikim veseljem pozdravila priHko, ako bo mogla z angleška delegacijo pričeti pogajanja, ki" bi odpravile sedanje razmere med obema državama: Ruska delegacija sicer ni bila pooblaščena dati inicijativo za taka pogajanja, venda« pa je Rusija pripravljena za to, ker so ruski politiki prepričani o vojni nevarnosti v Evropi. Miroljuben duh, ki se ie v letih p svetovni vojni vedno bolj opažal je v zad njem času vedno bolj pojemal, dočim ie n: stalo mnogo vzrokov za konflikte v Fvrori in zunaj Evrope. Demi^ia jaoonskega poslanika Pariz, 29; nor. d. Japonski poslanik j« nodal svojo demiaijo. Ljubljana je dobila svojega župana Izvoljen je bil napredni kandidat dr. Dinko Puc, za podžupana pa Turk. -Klerikalci razkrinkani kot rovarji proti avtonomiji Ljubljane. - Ovacije novemu županu in podžupanu Ljubljana, 29. novembra. Z veliko napetostjo pričakovana prva seja novoizvoljenega občinskega sveta se je danes točno ob 17. vršila v navzočnosti 48 odbornikov. Odsoten je bil odbornik Marcel Žorga. V dvorano so prvi prišli člani SLS ter so zasedli desnico in del središča. Oba radikalna odbornika sta se vsedla v njih sredo ter tvorila tako integralen njihov del! V središču ter na gornjem delu ievice so se vsedli člani Naprednega bloka, odbornik dr. Milan Lemež je zasedel svoj nekdanji prostor, prvi sedež na levici. Na levici sta tudi oba socialista. Galerija je bila nabito polna, a na trgu pred ■magistratom je vztrajno čakala rezultata volitev mnogoštevilna množica. Kot najstarejši odbornik je po otvoritvi seje prevzel funkcijo predsednika obč. sv. dr. Vinko Gregorič. ki je naj-preie konstatira! sklepčnost ter pozdravil vladnega svetnika Borštnarja kot zastopnika velikega župana. Nato je pozval magistratnega tajnika dr. Fuxa, da je prečrtal imena novo izvoljenih občinskih svetovalcev. Za overovatelia zapisnika je imenoval predsednik dr. Jožo Bohinjca in dr. Ivana Jeriča, a za skrutinatorje obč. sv. Ivana N. Jegliča. dr. Milana Lemeža in Ernesta Vargazona. Pred prehodom k volitvi novega župana je podal dr. Gregorič kratko izjavo in protest radi okmitve ljubljanske univerze. Ob slavnostni priliki, ko te je po štirih letih zopet sestal občinski svet, dovolite mi, da v imenu novoizvoljenega občinskega sveta slovesno protestiram proti vsaki okrnitvi naše prve znanstvene institucije v Sloveniji, naše univerze. (Viharno odobravanje.) Ko prevzema danes novoizvoljeni občinski zasiop zopet svoje funkcije, si usojam izraziti svojo posebno zadovoljnost, da je s tem končana doba komisarijata, ki mora dovesti, do neracionalnega gospodarstva v občini, ne glede na to, da je komisarijat protivan pravim demokratičnim načelom, katera gptovo vsi priznavamo. Občutili smo vsi te posledice, zato pričakujem, da se bomo vsi zavedali velike odgovornosti napram občanom, ki pričakujejo od svojih novoizvoljenih zastopnikov plodonosnega dela. Občani pričakujejo, da bo novoizvoljeni občinski svet storil vse, da se nasprotstva ublažijo in da bo skušal odstraniti vsako možnost zopetne izločitve avtonomnega gospodarstva in zopet uvedbe komisarijata. Z združenimi močmi pojdimo na skupno delo v blagor in korist naše lepe Ljubljane. V sedanjem občinskem zastopu sta dve skoraj enako močni in odločujoči skupini. Od njunega Sirokogradnega sporazumevanja pričakujejo občani plodonosnega in uspešnega dela. Ne smemo se ustrašiti niti žrtev, da se le avtonomija prestolice Slovenije ohrani in očuva. Končam s citatom rimske zgodovine: cVideant consules, ne quid de trimenti capiat res publica.* Dr. Gosar odložil mandat Nato je gosp. dr. Gregorič HazaaniL, da je minister za socijalno politiko dr. Andrej Gosar odložil svoj občinski mandat in da je bil mesto nje'/a poklican v občinski svet g. Josip Rutar (SLS). Izjava obč. svetnika dr. Lemeža v imenu dekalistov Obč. svet. dr. Lemež je nato podal daljše deklaracijo dekalistov. Posebno ostro je napadel SLS, ki je nekaj časa navidezno vodila borbo za režim demokracije proti centralizmu ter za avtonomno »družono Slovenijo, a se je udinjala radikalom, ko je diktatura velesrbske buržoazije poirebovala pomagačev za vzdrževanje svoje hegemonije v državi in io baš, bo je reakcija na višku tor se režim izjemnega zakona in izvaja z vso brezobzirnostjo proti proletarijatu. Koncem svoje izjave je g. dr. Lemež povdaril, da bodo dekalisti tudi v občinskem svetu vztrajno vodili borbo -proti obema meščanskima strankama a in v tem smislu tudi usmerili svoj korak pri volitvi župana in podžupana. Volitev župana Po tej izjavi se je pričela volitev župana. Skrutinatorji so ob 17.40 izvršili prvo štetje oddanih glasovnic. Od 48 oddanih glasov je prejel kandidat Naprednega bloka dr. Dinko Puc 23 glasov, kandidat klerikalne stranke dr. Vladimir Ravnihar JO, obč. sv. Ivan Tavčar 1, Marcel Žorga 1, a tri glasovnice so bile prazne. Ta rezultat je vzbudil nekoliko senzacije, ker se je takoj videlo, da je eden izmed klerikalnih obč. svetnikov volil naprednjaka Tavčarja. Ker je prvo glasovanje poteklo brezuspešno, se je takoj nato vršilo drugo glasovanje. Pri tem so dobili dr. Dinko Puc 23. dr. Vladimir Ravnihar 21. Marcel Žorga 1. a tri glasovnice so bile zopet prazne. V smislu zakona je bila potrebna ožja volitev med drjtsm Pucom in klerikalnim kandidatom driem Ravniharjem. Med pobiranjem se ie zgodila nezgoda.^da je dno volilne žare padlo na tla. Ze oddane glasovnice so uničili in razdelili nove. Ob 18.15 je predsednik dr. Gregorič naznani! končni rezultat: Za dr. Dinka Puca je trla so vato 23 odbornikov, za dr. Vladinvrja Ravnlharla 21. a štirje odborniki so oddali prazne glasovnice. Dr. Ptic je bil s tem Izvoljen za fuoana. Napredni blok mu je priredi! viUir.ne ovaciie na galeriji so se čuli k'ici; vel dr. Puc!«. a na trgu pred magistratom je zbrana množica viharno manifestirala za napredno Ljubljano. Izjava župana dr. Pnca Novo izvoljeni župan je nato povzel besedo ter omessal najprej apel starostnega predsednika na širokogrudnost obeh naj- , močnejših skupin, da bi se dosege! sporazum in omogočilo delovanje občin, sveta, Izjavi jam. da je tudi brez tega apela naša stranka pripravljena delati z vsemi silami na to, da postane občinski svet deSa-zmožeri is da se upslie redna občinska uprava, ker vsi vemo, da js danes občina v težkem, da celo v kritičnem gospodarskem stanju. Preden pa- se začne z delom, moram povedati še par besed pro demo. Med volilno borijo so se izoesli gotovi očitki proti delu bivšega geremskega sveta :a delo- ' trta tudi proti moji osebi. Mi tie maramo, da bi obstala! v tem pogledu kak dvom ali da bi se samo kake sumaje izaašale po kotih. Zato izjavljamo, da bomo za kar najvišjo revizijo našega dela v ser. sveto. Kar pa se tiče moje osebe, izjavljam tnai, da bom dal občinskemu svetu ves materija! na razpolago, da bo mogel presoditi, kak je položaj. Mi smo si v svesti. da smo delali z največjo vestnostjo ia poštenostjo; tudi jaz sam imam v vsakem pogledu mirno vest, — zato g. predsednik, izjavljam, da izvolitev sprejemam! Sledilo je viharno odobravanje. Med govorom dr Paca so klerikalci postaji silao nervozni Ih so začeli zapuščati dvoraao, kamor pa §o se kmalu zopet pričeli vračati. Klerikalno sprehajanje je vzbudilo mnogo ironičnega veselja. Izzivanje klerikalcev Dr. Jerič je nafe čftal v imeau združenih kleroradikalov izjavo, v kateri ie rečeno: Izjavljam v imenu svoifcga kluba, da ne moremo sodelovati v občinskem svetu z dr. Pucom, dokler se ne razčisti afera . . . (Viharni protesti, klici: »Kakšna afera? Govorite raje o vaših aferah! Cuimol«) Izjavljamo, da ne moremo sodelovati z dr. Pucom kot županom, dokler se ne preišče »afera» o prodaji Filipovega dvorea! (Klici: »Aha, s tem trikom hočete onemogočiti občinski svet! — Kaj pa gg. Pust in Pire?j) Izjava socijalistov Socij^list dr. Ivan Likar je nato poda! k tej izjavi primemo izjavo, v kateri je zahteva!. da, če se zahteva razčiščen je ene afere, je treba razčistiti tudi afere aa drugi strani. Smatra za primenao. da bi občinski svet na svoji prvi prihodnji seji izvolil.posebno preiskovalno komisijo, ki naj bi vse te očitke preiskala. Značilna izjava dr. Lemeža Med splošno napetostjo je nato preciziral obč. sv dr. Milan Lemež stališče dekalistov, naglašajoč. da ie dobil po klerikalni izjavi vtis, da hoče SLS doseči samo to, da bi posegla vlada zopet vmes ia da bi se razpustil občinski svet. (Klici odobravanja: sTako je! Res je!«) Ta izjava namerava onemogočiti pravilno delovanje cbiinskega sveta. Izjava ima samo namen, da se ne bi izvršila potrditev novo izvoljenega 2u-">ana, kar bi imelo zopet ra posledico, da se i znova ukine avtonomija mesta Liubliane. (Viharno odobravanje!) Današnja seja je zato sklicana, da se omogoči redno poslovanje občinskega sveta ia se zavarujejo avtonomne pravice. Volitev podžupana Ob 18.30 se je pričela volitev podžupana. Pri prvi voiitvi je dobil kandidat Naprednega bloka Josip Turk 23 glasov, klerikalni kandidat dr. Ivan Jerič 21, Marcel Žorga 1 glas, a tri glasov- nice so bile grame. Pri drugi volitvi je dobil g. Turk 23 glasov, g. dr. Jerič 20, g. Zorga 1, ena glasovnica se je glasila na ime dr. Periča, a tri so bile prazne. Eden izmed kleroradikalskUi občinskih svetnikov se je spozabil tak« daleč, da si je privoščil privatno šalo z imenom pokojnega dr. Peijč»! iCs je predsednik naznanil, da ie bil en glas oddan aa dr. Periča, ie to napravilo jako mučen vfis Klerikalci so v ve!tiri zadregi pričeli krjčati: »To ni mogoče!« Predsednik pa je pokazal dotično glasovnico . . . Pri končni, ožji volitvi je dobil Josip Turk 23, dr. Jerič 21, a štiri glasovnice so bile oddane prazne. Izvoljen ie torej za podžupana g. Josip Turk, katerega so tovariši prisrčno aklamiraii. Tudi nekateri odborniki SLS so mu ploskali. Podžupan Turk je nato izjavil: Sprejmem častno mesto podžupana z zagotovilom, da bom v tej zbornici dela! le gospodarsko politiko (živo odobravanje). Po vseh svojih močeh bom skrbel za napre- dek in procvit naše bele LjtJbliafle.« Zaključek seje Pred zaključkom seje je obč sv. Evgen J are skuša! ovreči za klerikalce porazno iz>-javo dr. Lemeža ia zlasti očitek, da skuša SLS onemogočiti uspešno delovanje občia-skega sveta. Očita! je tudi napredni večini, da ai storila nikakih korakov, da bi se dosege! z SLS sporazum za deiazajiožtiost občinskega sveta. Ponavljaj je stari očitek, da je ravno SDS kršila avtonomije mesta Ljubljane. Župan dr. Disko Puc je med splošaim odobravanjem zavraii očitke obč. sv. Jarea, zlasti oči tei, da Napreds: bkšc ai storil ai-česar, da bi se dosegla dela zmožnost ebč. sveta. Treba je samo tnalo dobre volje ia resnosti, pa sodelovanj« se bo težko. Na merodaja&m mssta je SDS jasne ia ^tečno povedala, da je za vsak kompreaiis, da se omogoči delaziaožaost občinskega sveta. (Klici: »Tako ie! Re« jeU) Natančno vem, da je bila SLS o tem z avtoritativnega mesta obveščena. (Tako je! Molk pri klerikalcih.) Očitek, da smo bili proti obč. avtonomiji, je neresničen. Res je enkrat vlada, v kateri ie sodelovala SDS, razpustila občinski svet. Toda nas, ki smo tu navzoči, ae zadene krivda aa tem. Resnica je, ki se ae da- utajiti, da smo mi, ko smo imeli gerent-stvo v rekah, intervenirali 23, razpis volitev. Preprečili ste Jih vi, ker ste'hoteli ime-ti svojega komisarja. Ali mislite, da ne ve. mo, da ste imeli cel mesec posvetovanja, kako preinsnjati komisarja na cbčlni, da bi bi! popolnoma vaš človek! Ali mislite, da ne vemo, da sle študirali tedne, kako doseči razpust toga cščraskega sveta? Vi pravite. da ste varuhi avtonomije! Saj ste kar po vrsti razpuščaii občinske svete brez povoda, na brezstiden način! (Klerikalci zapuščajo dvoraao ia le dr. Rožič ostane.) Ali yas ni sram? S tem dokazujete, da ste proti občinski avtotiomiji ia hočete razbiti obšftts&i sveti Saj vama, da se ie sklicala današnja seja prati vaši voli; Kajti težko va mbo dajati račun o vašem gospodarstvu. V eaem letu ste zadolžili občino za 60 milijonov dinarjev, zd-ij pa se bojite kritike. Zato gonja proti meni, zato očitki, o katerih ste prepričani sami, ds so lažnivi. Toda zapomnite si, ako občinski svet ue bo delal, bo krivda vaša in narod vas be sodil! (Buren in dolgotrajen aplavz.) Dr. Gregorič ie nato ob 1915 zaključil sejo z željo, da naj bi se le dosegel sporazum med vsemi skupinami. Žalostni klerikalni Izgovori Neimenovan klerikalni poslanec pripravlja v «Slovencu» slovensko javnost na to, da SLS ne bo dosegla ničesar proti okrnitvi ljubljanske univerze. — Mesto, da zahteva brisanje čl. 44. skuša SLS uspavati pozornost naroda M vladni namen okrnjen ja univerzi1 In končno, ali jo treba Jugosiovenski klub Se Včerajšnji »Slovenec* je objavil iziavo inglednega člana Jugoslovenskega kluba« z ozirom na manifestacije, ki se prirejajo v Sloveniji za ohranitev vseučilišča. 2aL, da ne navaja imena tega uglednega Slana, ker je izjava v marsikaterem oziru zanimiva in značilna. iUgiediti Član Jugoslovanskega kluba« pravi, da bi manifestacije v korist neokrnjenega vseučilišča v Ljubljani očividno morale vplivati na odločujoče faktorje v Beogradu, da bi gledali z drugimi očmi na našo najvišjo kulturno ustanovo, toda kakor se vidi, so bile silno slabo prirejene, kajti od vseh manifestacij je v beograjsko javnost prišlo samo to, da so nekateri slušatelji ljubljanske univerze enkrat zadnje dni demonstrirali radi univerze po ulicah ter klitali: >Uoli klerikalci! Doli vladal« Jugosiovenski klub pa do danes ni prejel nobene resolucije, niti pismene, niti brzojavne, Id bi se bila kjerkoli sklenila v korist neokrnjenega vseužililžSa.< Iz te izjave posL SLS bi lahko sklepali, da člani Jugoslovanskega kluba niti »Slovenca« ne čitajo. Ce bi ga čitali, bi morali vsekakor vedeti, da so se protestnega zborovanja akademikov na univerzi in poznejših demonstracij po Ljubljani udeležili tudi klerikalni akademiki, da se je vršilo tudi 9 unionski dvorani veliko protestno zborovanje, na katerem je govoril poleg dijakov to univ. profesorjev tudi poslevodeči pod načelnik SUS dr. Marko Natlačen, ki je istota ko protestira! preti okrnitvi ljubljanske univerze. Kaj ni podevoileči pedcacolnik SLS ničesar sporočil Jii«o>!ores°kemn klo-bn o razpoloženju naše jasnosti z ozirom posebej opozarjati, kaj je njegova dolžnost? Ce pa ga je treba še posebej opozarjati, zakaj se njegov »ugledni« član razburja, ako se to zgodi? Ali bi ne bila pred vsem tudi dolžnost Jugoslovenskega kluba, da bi poučil beograjsko javnost o razpoloženju uaše javnosti, da b! opozori! nani predvsem vlado, v kateri ima svojega zastopnika kot ministra? »Ugledni« član Jugoslovenskega kluba izjavlja, da je upravičena sumnja, če je dobila vlada sploh kako poroSlo o razpoloženju slovenskega naroda z ozirom na to zadevo. Vprašamo, kakšna pa Je vlada, v kateri sedi zastopnik SLS. da nima nobenega poročila o razpoloženju slovenskega naroda, zakaj pa ima t Ljubljani in r Maribora ovoja velika rnpana. ki sta bila imenovana ca tahteTe SLS, ia čakaj pošilja vlada na protestna iborevtaja, ki s« vršil« skoro p« vseh ve*jfh krajih Slovenije, i-voje komisarje? Član Jugoslovenskega kluba pravi nadalje; »Ne vemo, ali je demonstracije sluja-teljstvo v resnici vršilo ali ne, (Zakaj pa se potem razburja?) Toda. to vemo, da mi. ki se vsak dan in vsak trenotek brigamo za obstoj in prespeh slovenske univerze, ne bomo rairno prenašali izkoriščanja vseučillške zadeve v strankarske namene, posebno ne od strani 'vtesja dijaštva. ki pripada stranki, ki v Beofjradn dan za dnem intrigi ra proti slovenski univerzi in se ve=eli njenega postopnega okrnjevao ja:. Ravno te izjave pa vsebulejo rtscn dvom, ali sc člani Jugoslovenskega kluba res svsak dan in vsak trenutek brigajo za obstoj to prospefa slovenska tauversce.c Možato tn pošteno pa bš biio, da bi *Skrvenčev» informator tud; odkrito pove« dal katera stranke dan za dnem intrigra proti slovenski univerzi. Sa dan z besešot fodla in neutemeljena sumničeoja ae bodo pivfgla dejstva, da sede v vladi, ki je pred« ložša <3. 44. fin. zakona, — klertkalci. Kar se tiče očitka glede strankarskega izrabljanja vprašanja slovenske uni. verze, pa opozarjamo, da pravi venecs razračuna z zvaničniki in služitelji. Kar se mene tiče. 20-vdarjam, da me noben klerikalni napad »e bo odvrnil od nadaljnega vestnega izvrševanja moje poslanske dolžnosti. Nedeljskega shoda se nisem udeležil kot strankar. temveč kot ljubljanski poslanec, ki prosto izvršuje, kar je bil kot kandidat državnim nameščencem obljubil. Akoravno je bilo na shodu sto prilik žigosati nesrečno politiko SLS. kj danes siepo služi radikalom ter žal tudi v uradniškem vprašanju podpira njihove reakcijonarne načrte, v svojem govoru nisem niti z besedico napadel. SLS niti koje druge stranke ter sem razpravljal o uradniškem vprašanju povsem objektivno in — če smem tako reči — nestrankarsko. Sogiasno odobravanj predlog, da se mi izreče še posebna zaupnica zborovalcev. sem odklonil s pozivom na dejstvo, da govorim na shodu nestrankarske stanovske organizacije, katere nc želim zap'esti v politično borbo. Tem konstatacijam ne bo mogel ugovarjati niti eden od navzočih zborovalcev. ki so brez razlike strank dobro se zavedali, da je skupen odpor vsega organiziranega nameščenstva proti preteči nevarnosti čl. 66. nujen in potreben in od katerih se tudi pristaši SLS ne dajo od »S5o-vencas žejni prepeljati čez vodo. — Nar. posl. dr. Kramer. Nesoglasje med radikali in demokrati radi novega ob^nske^a zakona Beograd, 39. novembra, p Dopoldoe in popoldne se ie vršila seja komiteja mfai. strov za izdelavo zakona o občinah Pri reagiranju tega zakonskega načrta je do« STf> do večiih nesoglasij med demokratski« mi ia radikalnimi ministri. Demokratski ministri smatrajo, da bi bi! boliš" sistem starega srbskega zakona, radikalni ministri pa se ogrevajo za tkzv. madžarski princip. 7fm*t n^va letalska "°sre?a Sarafevo. 39. novembra, n. Danes se ie zopet pripetila nova letalska nesreča v Bo« sni io s^cer v srezu S*olac. Letalo tipa Bratiffenbnrg te s podn*1 tednikom Wie*> neriem t>ri '.miščanin padr-> na remi jo in &e -arivlo P;!r>t ic bi! težko ranieri. Mo°'ar. y> novern^Ta i. Dmes r>b 3. por>o'rfrc ie iTV-l'! 7. v-cm i voUš< pod vodstvom kapelnika gosp. Balul ke. Glasbeno društvo ^Ljubljana* uastopi z dvema zboroma. Prvi jc Kiinovčeva sklad ba (Naročilo z bojnih poljan}, drugi kom pozicija pevovedje gosp. dr. Dolinarja na besedilo Gregorčičeve popularne . Tako bomo tudi v samospevih slišali dva predstavnika slovenske moderne glasbe. Kompoziciji bo pela sopranistka gdč. Vera Majdičeva, ki se je tako uapešoo uvedla tudi r naSi operi, sa klavirju jo bo spremljal prof. gosp. Janko Ravnik. Pravo presenečenje obeta nastop cLjub-Ijanskega Zvona? pod dirigentom gosp. Pre-lovcem. Prinese nam prvo izvajanje Adamičeve < Pre izkušena ljubezen«, kompozicije aa mešan zbor, nato pa Se Pavčičevo iLenko>, skladbo za zbor s spremljevanjem klavirja. Vstopnice za prireditev so na prodaj v Matični knjigarni. Na dan koncerta so bodo prodajale od 10. do 12. dopoldne r vesti-bnlu hotela Uniona. ivecer od 6. naprej pa pri koncertni blagajni. Slovenski skladatelji za našo univerzo Slovenski komponisti so na svojem zborovanju dne 28. t. m. sprejeli soglasno naslednjo resolucijo: Slovenski komponisti, zbrani na sestanku dne 28. t m., enodušno in naj-odločnejše zahtevajo, da se zloglasni § 44. finančnega zakona, ki omogoča okrnitev našega najvišjega znanstvenega zavoda, slovenske univerze, brezpogojno ukine. Ta naš. za kulturo našega naroda prepotreben zavod, naj ne ostane samo v dosedanjem obsegu, ampak naj se še izpopolni ter naj se mu dodeli tudi muzikološka stolica. Slovenski komponisti pozivamo Narodno skupščino, zlasti pa vse slovenske poslance, da prav gotovo odklonijo predlog ministrskega sveta o okrni-tvi slovenske univerze. Podpisi: Emil Adamič, dr. Dolinar Anton. Berdo Juvanec. Anton Lajovic, Slavko Osterc, Josip Pavčič, Stanko Premrl, Janko Ravnik. Nacijonalna matineja Zveze kulturnih društev Filmsko predavanje o Bosni in Hercegovini. Na praznik Ujedinjenja i ne 1. decembra priredi ZKD v prostorih kina Matice filmsko potovanje po naši domovini, združeno s poučnim predavanjem o vseh teh krajih. Govoril bo gosp. prof. R. Pavlic, ki bo vodil svoje poslušalce po romantični Bosni iu Hercegovini, po krajih, odkoder so nam zasijali prvi žarki naše svobode, ter bo opisal lepoto teh pokrajin, njih šege in obi čaje. Na podlagi lepih slik, ki bodo sprem Ijale predavanje, bo dobil vsakdo pravo sliko o onem ljudstvu, ki se je prvo uprlo trinoštvu bivše Avstrije in nam pripomogle to današnjega zedinjenja. K matineji vabimo vse cenjeno občinstvo, zlasti šolsko mladino in dijaštvo, katerim bo prireditev mnogo koristila pri šolskem pouku: zato naprošamo cenjeno uči-teljstvo, da opozori mladino na to predavanje in ga najtopleje priporoča. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da se bosta na 1. decembra vršili dopoldne dve predstavi: prva ob 9.30, druga ob 11 dopoldne. Pri prvi predstavi so za šolsko mladino pod vodstvom nčiteljstTR znižane ceno, po 2 Din sedež, če se vstopnice skupno kupijo t Ne zamudne! Danes nepreklicno zadnikrat! ob 4., pol 6., pol S. in 9. — Največji in najlepši NORDISK velefilm Min im Hi p II i......di* V giavn; vlogi sijtirii GOESTA EKMAN in njegova partnerica čarobno lepa UL DAGOVER Elitni Kino Matica. - Tel. 2121 iL Pri preprodaji r tajniJtru ZKD, Kaiin«. nadstropje, do danes 6. are rreSer. dnevni blagajni kina Matice, kjer so vstopnice tudi že danes ves dan na prodaj, veljajo običajne cene. Glede na zanimivo i« na-cijonalno poučno snov prireditve vabimo k nnjobllnejK udeležbi. Sopranistka Vera Majdičeva, ki jo z uspehom nastopila že v ljubljanski operi, poje jutri zvečer na novinarskem koncertu. Petar Konjovič, skladatelj opero «Miloševa svatba«, kate« re premijera bo nocoj v ljubljanskem gle« dališču. aMiloševa svatba» je najboljše ju« goslovensko operno delo; pri nocojšnji premijeri bo navzoč tudi avtor. Občinske volitve v Ptuju preložene Vršile se bodo 8. januarja. Kakor znano, so bile volitve v občinski odbor mesta Ptuja razpisane na dan 4. decembra t 1. Ker pa se ie reklamacijsko po-uopanje, kakor objavlja »Uradni list«, tako 'avleklo, da poslovanja s kandidatnimi 11-tami ni več mogoče izvršiti v zakonito do-očenih rokih, se volitve prelagajo na dan ^ januarja 1928. Eventualne izjave glede •ezanja kandidatnih list se moraio podati )ri sreskem pog'avarju v Ptuju do 31. de-embra t. 1. Volilni imeniki so razgrajeni vsakomur na ogled od 26. do 30. t. m. Kandidatne liste se vlagajo pri sreskem po-ilavarstvu v Ptuju od 26. t. m. do 5. de-embra t. 1. Priporočamo moško in damsko konfekcijo tvrdke Gričar & Mejač ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 3. Kulturni pregled Ljubljanska drama. Sreda. 30.: Zaprto, ietrtek. L: Zaprto. Petek, 2.: «Idealni soproga. C. Sobota, 3.: ob 15.: uHlapcc Jernej* Dija» ška predstava po znižanih cenah. Izv. Nedelja, 4.: ub 15.: ^Ukročena trmoglav* ka». Ljudska predstava po zniž. cenah. Izv. Ob 20.: . Ljudska predstava po zniž. cenah. Izv. Manborsko gledališče Sreda, 30.: «Igra s smrtjo«. A. Kuponi. Premijera Konjovičeve opere <Žcnitba Miloševa* bo nocoj v sredo, dne 30. novembra kot slavnostna predstava na predvečer narodnega praznika. Ta nacijonalna romantična opera, fije snov je zajeta iz jugo- slovenske zgodovine, je zasedena tako-le: Carja Lazarja poje gosp. Betetto, ulogo carice Milice predstavlja gdč. Jančarjeva; junaka Obilica poje gosp. Gospodinov; kraljeviča Marka gosp. Rumpelj. Vila Radijojla je ga Thierry - Kavčnikova; vili Brodarica ga. Poličeva in vila Oblakinja gdč. španova. Čarovnica Marta je ga. Medvedova; Rejla Krilatič gosp. Janko; Grabancijaš gosp. Šubelj. V ostalem nastopajo vitezi, vojaki, vile, dvorjani, paži ter ljudstvo. Prvo dejanje se odigrava v Miroč - planini, drugo v pečini čarovnice Marte, tretje na carjevem dvoru. Vse v štirinajstem stoletju. Opero je na-študiral kapelnik gosp. Balatkn, zrežira! pa operni ravnatelj gosp. Mirko Polič. Cene običajne operne. Miklavžev večer t mariborskem gledališču. Letos priredi mariborsko gledališč« lasten Miklavžev večer, spojen z otroško predstavo . Prireditev bo v pondeljek, 5. decembra ob 5. popoldne. ke Akademije v L-ubiiam zalO dinarjev lahko zadenete oobi ek od D 50-100.000 attu srtčko iakoi naročite n ooenem piačate neposredno pri druš vu mm 1 faafo 1. * Jugoslovenski srednješolec. Pravkar je izšla 2 (novemberska) številka »lugoslo-venskega srednješolca« glasila SJSU župt za Slovenijo Prinaša obilno zanimivo gradivo Programarične članke so prispevali dr l. Lah (Literatura in šola). Marian Zajec (Društvo narodov). Ignotus (Dijak in iavno življenie) Nato se vrste zanimivi sestavki v vezani in nevezani besedi, ki po. tekajo iz peres našega srednlešolskega naraščaja V rubriki »Ce* planine in ravni« piše Novljan o svojem izletu s kolesom v SpHt in Sarajevo. V kulturnem kotičku se ocenjujejo nekatere knjige, v rubriki »To in ono« so razne zanimivosti: ne manika pa razen organizacijskih vesti tudi šahovsk' del »Jugoslovenski sredn-ešoiec« postaia Od številke do Številke boljši in toplo priporočamo staršem našh srednješolcev, da ga naroči svojim sinovom, oziroma hčeram Izhaja vsak mesec ln stane samo 20 Din na leto Uprava ie v Prešernovi ulici it 4. Mrleo tečni za umetno vezenje In krojeni e se bo vršil od 15 do 31 tanuarja 1923 v gostilni Pranfco v Litiji Ivan Rabne. zastopnik tvrdk« Sin-g«r Zagorje ob Savi • »Žensk! svet«, ca november 1927. ie Izšel in Prinaša naslednjo vsebino: Olga Ko. WUanska; Ksaver Meško: Njen grob: Miran Jarc: Verzi; Lea Faturjeva: junakinja zvestobe; Cerirvenik: EsSra; Kocjanfič: b »Večne plamemce« Grudnova: Na očetovem grobu; Kunčič: Sla iesen je; Vladl-mirova. Fran Levstik; P. LovSetova: S pevskega pota; Anica C. V Jeseni; Majeva: Puberteta; Izvesti a. »Ženski svet« izhaja vsak mesec in stane s krojno prilogo vred 64 Din. Uprava lista za Jugoslavijo je v Ljubljani, Karlovška cesta 20. * Gospodinjski koledar Jugoslovenske Matice bo od 3. decembra dalje na prodaj pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani. Še-lenburgova ulica 7-11. Tekom prihodnjega tedna bo koledar na prodai tudi pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji in vseh knjigarnah. Cena 20 Din za člane Jugoslovenske Matice 16 D:n Koledar ie lepo Miklavževo darilo za naše go-spodinie. * »Hrvatski dom» na Dunaju. Hrvatsko društvo »ProsvJeta« na Dunaju bo priredilo 11 decembra veliko zabavo v eni naivečiih dunalsk'h dvoran »Schwarzenberg-Kasino« »Prosvjeta« namerava zgraditi na Dunaju svoi »Hrvatski dom«, v katerem bi lahko našia zatočišče tudi ostala slovanska društva na Dutiaiu * Knjige Vodnikove družbe so že razposlane. Poverjeniki jih večinoma že imajo v rokah. Opozarjamo jih. naj ne pozabijo pri razdelitvi knjig obenem pobrati tudi članarino za I. 1928. v iznosu 20 Din. Dobili smo pri tožbe, da so posamezni poverjeniki članom pač razdelili knjige, niso pa pobrali naročnine za prihodnje le o. S tem so napravili sebi mnogo nepotrebnega dela, družbini pisarni mnogo sitnosti, družbi sami pa škodo Zato vnovič prosimo gg poverjenike, naj se striktno ravnajo po navodilih družbitie pisarne in naj brezpogojno pobero članarino pri starih članih takoj, ko iim izroče knjige To članarino naj najkasneje do 1. januarja 1928 pošljejo družbinemu vodstvu. Nove člane naj nabirajo fe!e, ko so že pobrali članarino pri vseh starih. * Zopet Slovenec žrtev aeroplanske nesreče. Kakor smo včerai brzojavno javil« je pri Mostarju strmoglavil naš voiaški aero-plan tipa Breguet XII na tla ter sta bila pilot Vidoievič In pomožni mehanik Jakob Korenjak takoj mrtva. Pokojni aviiatlčni mehank Koreniak je bil rodom iz St Jut-la pri Celju; bi! ie izvrsten v službi ter veljal kot posebno pogumen avijatik. Preiskovalna komisiia ie prišla do uverenja, da ie nesreča nastala vsled tega, ker je pilot leteč v špirali izgubil ravnovesje. Trupli ponesrečenih sta bili prepeljani v ka pelo vojaške bolnice v Mostarju ter včeraj z vojaškimi častmi svečano pokopani. * Parobrod »Izabran« se ni potopil. Glavno zastopstvo Atlantske plovitbe Ivo Račič je prejelo brzojavno obvestilo, da je parobrod »Izabran« 20. t- m. ->dph'vil s Kanarskih otokov. Jasno je to-ej, da so vesti o katastrofi »Izabranega« brez podlage. * Žrtev nesrečAega padca. Kakor smo svoiedobno poročali, ie dne 5 septembra pri pleskanju drogov falskega električnega dalinovoda ponesrečil ključavničar Josip Vale v Rečid pri Laškem. Pri padcu z droga si ie dvainpetdssetletnn mož nalomil hrbtenico ter se tudi sicer močno poškodoval Pretekli četrtek je ponesrečenec po dolgem trpljenju v celjski bolnici podlegel težkim poškodbam. Pred smrtjo ie izrazi! želio nai bi ga položili v grob na domačem pokopališču. Gasilno društvo v Laškem, čigar dogoletni član ie bil pokoinik. je njegovi zadnji želji ustreglo in truplo prepeljalo v domači kraj. ta sorodom ki žele obleko po najnovejšem kroju, st1 priporoča pravkar otvorieni prvovrstni mod m atelje JOSIP IVANČIC. Ljubljana. Selen burgova ulica št 1 V zalogi nai»«čia izbir« češkega in ansieSUeca «ukna. * Učitelj obsojen na smrt V pondeljek se ie vršila v Peči obravnava ptoti učielir Paunu Popoviču. ki je v noči od 31 avgusta na 1 septembra umoril blagainika Pri-zrenske banke Gjorgja Čitkariča in ga oropal za 102.000 Din Popovič ro priznal zločina. vendar ie ta ugotovljen po izjavah raznih prič Popovič ie bil obsoien na smrt. megov sluga pa na dve leti težke ieče * Božič zagrebških siromakov. Kakor vsako leto. bo zagrebška mestna uprava tudi letos povodom bož'čnih praznikov obdarila mestne reveže Revežem se bo razde lilo 1257 parov čevliev 644 parov nogavic 1063 deških oblek. 586 dek!:ških oblek. 424 zimskih sukenj. 1000 komadov perila. 102 komada trikotaže. 32 bluz in 5 volnenih jopic Reveži bodo dobili pred t>ož:čem tudi drva. premog, moke in drugih ž;vlien«kih oorrebsč:n Najnovejša moda Pnudre Mon Parfum Bour iois Pariš ♦ Požar v Slovenskih goricah. Pri Sv Bolfenku v Slovenskih goricah ie v gospodarskem poslopju posestnika Ignadia Ceha nastal požar, ki se ie naglo razširil in pn-slopje popolnoma uničil Skoda ie i zava. rovainlno le deloma krita. Domneva se. da je bil ogenj podtaknjen. Proti prenosu nalezljivih bolezni ust in grla utvi^abljaite- ikusne AN ACOT PAST ki ne potrebujeio nikake posebne priporuke. ker so po vsem svetu znane radi svojega preizkušenega ln sigurnega delovanja. * Podpornemu društvu slepih so darovali: Občina St Janž na Dravskem polja 50 Dm; Jazbec Fran aa nabiralno polo 153 Din; županstvo Vel »sovo 90 Dta; Lobnlk Fran, Gortijj grad. 20 Din; občina Maren-berg 100 Din; Narodni klob delavske zbor-nloe Maribor 300 Din! Drnovšek Mihael oa nabiralno polo 660 Din; občina Črnuče 50 Din; neimenovani 300 Dta Vsem plemenitim darovalcem se naliskreneJe zahvaljuje odbor * Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu te razpisal natečaj za dve mesti zdravniških praktlkantov za svoje zdravilišče za bolne na pPučih v Klenovniku pri Ivancu. ozir Brestovcu pri Zagrebu Honorar 1500 Din na mesec, lepo stanovanje, brana, kuriava. razsvetHava in postrežba v naravi Rok natečala do 12 decembra. Podrobne informaciie daie Okrožni urad za zavarovanj delavcev. Zagreb. Preradovi-čeva olira 44 * OdebeleH Hud Je lahko dosežeta z vestno porabo prirodne grenčice »Franz-Josef« brez napora izdatno telesno iznraznjenje Številna strokovniaška poročila potTtuieta. da so tudi na protino in sladkosečnosti bolni prav zadovoljni z užitkom vode »Franz-losef« * Velika Izbira volnenih Jopic, puloverjev vsakovrstnih hlnz oerfla kravat, vezenin 'n nogavic, rokavic ter zimskega Perila ■rfnornčo nn Irrednn n'rktb cenah Ignacfl *artr» I M>l!ai«a. Sv Petra cesta 307 * Raržun plašče kemično čisti Damske In moške obleke tudi samo lika Tovarna los Relch o BTA čila tvrdke 3. Maček LJUBI JANA Aleksandrova 12 so aathnl-ša in nalcenelša. Iz Liub'iane u— Vstopnice za novinarski koncert v četrtek zvečer v Uniono se dobe danes ves dan v Matični knjigarni na Kongresnem trgu (poleg kina Matice) iutri pa od 10. do 12 ure dopoldne in zveČT od 6. ure naprej v hotelu Union pri vhod«- v veliko dvorano Da ne bo zopet pri *ičerni blagahii take gnieče kakor zadnla *-a, prosimo občin stvo. da si po možnosti nabavi vstopnice že v predprodaji u— AII nameravata tndi lekarne praznovati narodni praznik? Iz vrst občinstva smo dobili vprašanje, kako bo letos z dežurno lekarniško službo na dan 1 decembra Na to vprašanje ne moremo dati točnega odgovora. mislimo pa, da bosta odprti samo dežurni lekarni kakor na druge praznike, n— Rezervni oiicirjl se opozarjajo na dota čila Čl 474 službenih pravil I. del, glasom katerih so dolžni na državni praznik dne 1. decembra v uniformi prisostvovati ler-kveni svečanosti, ki se bo vršila v stolnici sv Nikolaja ob tO uri. Kdor nima uniforme. naj pride v eivilu z znakom Člani naj se pol ure preje zbero v pisarni pododbora (Kongresni trg t), od koder bo skupen odhod. — Pododbor Ljubljana. u— 120 godbenikov Muzike kraljeve garde iz Beograda bo koncertiralo v soboto dne 3 decembra ob 20. /večer v ljubljanski unionski dvorani V Liubliana smo imeli priTko slišati že razne, tudi velike stmfonič ne orkestre, med njimi češko, dunaisko in berlinsko filharmonijo, vendar tako impo-zaninega in močnega simfoničnega orkestra kakor ie orkester kr garde, še ni bilo nikdar v naši sredini. Iz koncertnega sporeda opozarlamo zlasti ns grandijozno Cajkov-skega overturo »Solenei« ki ie navadno znana tudi pod imenom »1812« To je eno naimogočneiših o-kestrskih del vse glasbene literature Poleg celega gardnega orkestra bo »odeloval pri tem delu »udi del Mu-like dravske divizijske oblasti O ostalem -sporedu prihodnilč Vstopnice so že v pred-prodaii po nhičainih koncertnih cenah v Ma fični knticarni na Kongresnem trBu. a— Danes ob 8 zvečer čianski sestanek Knlezi'skeea ndra pr »Leonu«. u— Trlglavanl! Danes ob 20 v »Akademskem kolegiju« čianski sestanek. Udeležba obvezna! B_ Brivski pomočnlkKIce). drevi važen članski sestanek, ki se ho vršil pri »Novem v ve'iM dvoran' na Taboru Na sporedu ie godba, govor br dr Pestotirka o pomenu praznika, deklamaciie govor br Pretnaria sok^Hki mladini In svečana zaobHuba novega članstva K proslavi se vabi vse članstvo: za drtištena narašča'ska oddelka in deco je ii lekc te predpasnikov v veliki izbiri za _deco in odrasle. _ članom in članicam letošnje tekme v Ljubljani ter naraščaja s tekme v Pragi 1926. Ob tej priliki se razdeli tudi brošurica »Pot v sokolsko živlienie«. darilo lugostav Sokolskega Saveza sokolskemu naraščaju in ded. Vabimo na to lepo sokolsko slavje članstvo naraščaj in deco kakor tudi ceni. roditelie Zdravo! - Odbor 1769 u— Koncert na Tabora. Pri sobotnem koncerte aa Taboru 3. t. m sodeluiejo: »Akademski pevski zbor« pod vodstvom g. Fr Maroha konservatonst Marian Rus tn orkester Sokola I Podrobno o koncertu sporočimo pravočasno. Vstopnice po 30. 15, 10 in 5 Din se dobe v predprodaii v trgovini g. A Turka. Prešernova uJica 48 Društvo »Skrb za mladino« se cenienemu občinstvu priporoča za obilen poset' 1772 SkOM preko bože 19 Stil. 193 < MA IABORU o— Sokolsko društvo Ljubljana U poziva vse svoje članstva naraščaj in deoo. da prisostvuje društveni proslavi narodnega ujedinjenja t. decembra v telovadnici na realki Pričetek točno ob 5 ur popoldne. Udeležba je strogo obvezna za vse oddelke. zlasti pa za članstvo, ki bo položilo sokolsko prisego. u— Tekma lovskih psov brakov in bra-kov jazbečarjev se bo vršila v četrtek 1 decembra v Medanskem hribu pri St. Vidu nad Ljubljano v lovišču gosp Stepica ob vsakem vremenu. Sestanek posestnikov omenienih psov in lovcev po prihodu jutranjih vlakov Iz Ljubliane in Gorenjskega, ob pol & uri v CIrmanovi gostilni v Mednem. kjer bo tudi smotra lovskih psov določenih za tekmo Posestniki dobrih in te-pih brakov, udeležite se tekme, za tekmo so tudi lepa darila. — Klub ljubiteljev brakov. Zfl Mibiauža! globoko znižane cene vsakovrstnih oblačil lastnega Izdelka Konfekcijska trgovina DAVORIN BIZJAK. Ljubljana, Stari trg 8. a— Drobna policijska kronika. Od pou-deljka na torek so biH polidii priiavlieni nasl-dnjl dogodki: 2 tatvini. I telesna poškodba, I prestopek hazardirania. 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 prestopek prekoračenja polidiske ure, I prestopek obrtnega reda in 4 prestopki cestnega po-Lidjskega reda. Aretirani sta bili 2 osebi: 1 zaradi razgrajanja ta pijanosti in 1 zaradi tatvine. u— Tatvine na kolodvoru. Z nastopajočo zimo se msiože tatvine premoga iz vagonov ter iz skladišč. Po navadi izvršujejo take tatvine brezposelni piiančki. ki nato izkupiček zapijejo. Na kolodvor pa pridejo tudi taki. ki iih sili k nepoštenosti beda Včeraj ie bil aretiran revež Miha. ki mora skrbeti za svota družino, katera prezeba nekje v barakah- u— Nevarna igra. V predmestju so se znašli trije navdušeni levartopirci. ki so se vsedli za mizo v gostilni ter se poskusili v kartah. Nekaj časa so igrali skromne igre, pozneje pa so udarili »mavšel« ker Rm tudi ta igra ni bila dovolj živahna, so pričeli z »21«. Pri tem pa ie eden igralcev izgubil 600 Din. a iih ni mogel plačati Med igralci ie zaradi tega nastalo prerekanje, ki se j? končno razvilo v pretep in jo je eden igralcev pošteno izkupil. Dobil je več tež:ih telesnih poškodb in so ga morali pre-peljati v bolnico Ponesrečen delavec. Hlapca Blaža Farčrrika v pivovarni »Union« je pritisnil voz na kamenit steber. Težko poškodovanega so z domačim avtomobilom prepeljali v bolnico. u— Male tatvine. Delavec Pavei Ban je priiavii. 'n utnbe. dnigeea r>a kar na 3 dni zapora Sodba liublianskega deželnega so« d:ša ie nnolašala v nasprotju s stal'ščem obrambe da ie pooblastitev v dvanaistin« Kkem jraVonu na? o^nerslna tn da je mini« «ter smel v uredb' poleg predpisa izreči tudi ka^nsVe določbe ra varstvo teb pred« pisov. Obramb« na ie uvel'"vlia1n in na« glaSala tudi v n'*iosfnt rn-ltožhi. da so mi« nistrove kazenske določbe protiustavne ker velia tudi nri nas načelo da se nobes na kazen ne sme izreči brez zakona. ITreds ba pa ni zakon Pooblastitev ie minister sicer dobil. toda glasom rfotične določbe io ie dobil samo ta volilne predpise Za kare"»ke bi na b?l moral dobit' brezno p at v metrih Ljubljana . . |7 4' 2*. 82 SE 2 Maribor . . , 1774 0 IK> 90 SE 4 Zagreb .... 8. 774 8 2 0 89 ESE 4 Beograd ... 776-1 1 0 74 SSE 8 Sarajevo . . . 775 0 -20 93 tnimo Skoplje .... Dubrovnik . . /'52 50 si S 4 7702 9-0 76 mirno Split ..... 7. 769 8 NE 6 Praha..... _l-c - SE 2 o se ►o _ it 10 6 10 1 0 10 Padavine Vrsta v mm do T. nre megla megla Solnce vzhaja ob 7.14, zahaja ob 16.21, lgn* vzhaja ob II.53. zahaja ob 20.27. Nsjvišja temperatura danes v Ljubljani 2.9 C, najnižja 1.7 C. Dunajska vremenska napoved sa sredo: V dolinah zjutraj slana ta megla. Tlialka vremenska napoved sa srede: Lal£i vzhodni vetrovi, nebo izprementiivo, veli taapentva «4 7 do 10 stopinj. Morje mirno. coščtae gdč. Terezija Dolderjeva, absoL« ventka pariške Sorboone. Začetek točno ob 20.15 uri. č— Francoski krožek m Tržiču. Na po. budo gdč. Terezije Doklerjeve, strokovne učiteljice na meščanski šoli, se je ustano« vil francoski krožek, ki začne v decembru z rednim poukom francoščine. Priredil bo tečaj za začetnike in konverzaeijske veče« re za one, ki že nekcrfiko obvladujejo fran« ooščino. Priglasi se sprejemajo 1. decem« bra v ravnateljski pisarni meščanske šole od 11. do 12. ure dopoldne. O veliki važ« nosti znanja francoskega jezika je nepo« trebno govoriti, zato pričakuje vodstvo krožka, da se bo vpisalo v tečaj število ukaželjnih, ki jim bo znanje francoščine v veselje in življensko potrebo. 1783 Iz Novega mesta n— Društvo Sokol v Novem mestu pro« slavi državni praznik z akademijo, katere spored obsega slavnostni govor, orkestral« ne točke in telovadbo 1776 n—- Učiteljsko društvo za novomeški okraI bo zborovalo v soboto 3. decembra ob 13. uri popoldne v Novem mestu Dnev ni red: 1. Poročila. 2 Naloga učiteljeva ob nalezljivih boleznih, poroča sreski sa* nitetni referent dr. Viktor Gregorič. — 3. Delovanje krožkov. 4. Slučajnosti. 1777 h Trboveli t_ Opozarjamo še enkrat na Miklavžev večer Sokola. Za mladino pride Miklavž 5 decembra ob 17. uri, za odrasle pa. ki lažje malo potrpe. istega dne ob 20 uri. Pri večernem prihodu Miklavža bo sodelo« val sokolski orkester. Darila sprejemata hišnik in gostilničar v Sokolskem domu. 1774 t— Plenarna seja občinskega zastopa bo v petek 2. decembra ob 16. uri v občinski posvetovalnici. Na dnevnem redu je pro« račun. t_ Uradni dan okrajnega glavarstva se bo vršil v petek 2. decembra v občinski pisarni. t— Posvetovalnica za matere v Trbovs Ijah ■ jutri 1. decembra radi narodnega praznika ne ho poslovala Siiii Pred Alitahmovo zrnato Buenos Aires, 29. novembra. Pri 40. po« tezi že enkrat prekinjena 34. partija med .\ljehinom in Capablanco je bila včeraj po 81. potezi zopet prekinjena. • Že zadnjič prekinjena 34. partija med Aljehinom in Capablanco je bila včeraj po 81 potezi zopet prekinjena. Po zadnjih vesteh se more smatrati Aljehin že za no« vega svetovnega šahovskega mojstra Po« ložaj Capablance je brezupen. Ko je bila igra prekinjena, je izjavil Capablanca, da bo nadaljni boj v torek po zooetni otvo« ritvi igre sploh opustil. Koncnoveljavna Aliehinova zmaga nad dosedanjim svetov« nim mojstrom Capablanco po zadnjih do« godkih in uspehih ne more preveč prese« netiti. Skoraj vsi so računali z Aljehinovo zmago Pogoji, pod katerimi se ie Aljehin boril za njega nikakor niso bili ugodni. Upoštevati se mora tudi podnebje, ki je pred leti strlo Laskerja Aljehinov usjich ie treba temboli ceniti, ker v vseh 34 par« tijah ni popustil ter je končno dosegel vi« soki cili ki si ga je bil stavil. Z Aljehi« nora se vrača naslov svetovnega šahovske« ga mojstra zopet v Evropo, ki ga je pred Capablanco skoraj skoz; 30 let imel stari Lasker Izgleda pa, da bo sodai Lasker zopet skušal pridobiti ta naslov, vsled če« sar se more pričakovati nova borba za svetovno šahovsko prvenstvo. Pet stavkov ima prekrasna ^Slovaška suita«. ki se bo izvajala 1. decembra v »Unionu« Vsebina: V cerkvi. Med otroci. Zaljubljenci. Na plesišču V noči. izvaja: Operni orkester Narodnega gledališča v Liublfani. Dirieent; ka-oeln:k Balatka. Šport Gospodarstvo Zanimive tekme v Zagrebu na držav: m praznik. V četrtek na državni praznik se vršita v Zagrebu dve zanimivi tekmi. Državni prvak Hajduk igra proti Concor« diji. poleg tega pa sc vrši prva javna tek« ma med vojaškima reprezentancama Za« greba in Beograda. Hajduk igra v nedeljo še s Haškom Hajdukovi tekmi bosta so« drla Dubravčič in Fabris. Službeno iz LNP Seja posl. odbora se vrši danes v sredo ob 20 v' posebni sobi kavarne Evropa — Tajnik II. Miklavžev večer SK Ilirije. SK Ilirija priredi v pondeljek 5 decembra v areni Narodnega doma svoj običajni Miklavžev večer Vstop na to priljubljeno in vsako leto izredno dobro uspelo prireditev, je dovoljen razen članom tudi širši publiki. Večer prične točno ob 8. uri z nastopom Miklavža in njegovega spremstva, ki ob« daruje vse navzoče ter jim da dobrih in koristnih športnih naukov za bodoče leto. Po obdarovanju se vrši družabni večer s plesom, ki traja rano do 2. ure Pri celi prireditvi svira naš priznano najboljši z g. inž Hanssenom 1. decem ' bra ob 6.30 v Dovie. kier se otvori isti dan ofeHelno trening. Udeležencem želi« i mo mivoifo uspeha. | Trgovinska pogodba z Belgijo Pred dnevi je Narodna skupščina ratificirala trgovinsko pogodbo z belgijsko - Iuk-senburško carinsko unijo, ki prinaša v tarifa nem delu nekatere spremembe naše, kakor tudi belgijsko - luksenburske carinske ta rile. Trgovinski odnošaji med našo državo in Belgijo so tvenotno sicer minimalni (Belgija ne participira niti z enim odstotkom v naši zunanji trgovini), vendar je belgijsko tržišče za bodoči razvoj naše zunanje trgovine velike važnosti. Naš uvoz iz Belgije je v zadnjih letih konstantno naraščal. Leta 1923. smo uvozili za 33 milijonov Din. 1. 1924. za 38. 1. 1925. za 43 in I. 1026. za 76 milijonov Din. Belgijski uvoz v našo državo gravitira predvsem preko Soluna v Južno Srbijo. Večje perturbacije je opažati pri našem izvozu v Belgijo, in io predvsem zaradi ueurejeuih valutnih razmer v Belgiji kakor tudi pri nas. V 1. 1923. smo izvozili v Belgijo za 10.5 milijona Din, l. 1924. za 23.1, 1 1925. za 12.2 in 1. 1926. za 10.2 milijona Din. Vsekakor pa je bila naša trgovinska bilanca z Belgijo skozi vsa leta hudo pasivna. To pasivnost povzroča pomanjkanje povoljnih prometnih zvez, predvsem pomanjkanje redne paroplo\ ne linije. Iz Belgije uvažamo predvsem proizvode tamošnje visoko razvite železarske industrije (preko Soluna v Južno Srbijo, kjer naš:: železarska industrija zaradi visokih prevoz nih stroškov težko konkurira), dalje usnje (krupone. okrajne), proizvode belgijske industrije platna, bombažne tkanine, palmovo olje, dekstrin, sirupe za industrijske svrhe in steklo za ogledala ier steklo za okna. V Belgijo pa izvažamo predvsem proizvode šuma rstva (ki predstavlja 60 % našega izvo za), dalie pšenico, turščico. kože od divjačine. umetna gnojila in izdelke od lesa Na tem mestu je treba opozoriti, da je naš izvoz v Belgijo dejansko večji, kakor pn je izkazan s naši statistiki, ker gre mnogo našega blaga (predvsem žita) v tranzito pre ko drugih držav (n. pr. preko Brajle). Iz Slovenije bi se mogel izvažati v Belgijo hmelj, vendar izsledi za enkrat niso povolj ni, ker je pred leti Belgija uvedla carino v višini 40 zlatih frankov za KM) ks. da zabiti svojo povečano produki-ijo hmelja V Ieli)1 1920—1923 smo izvozili večje količine jajr. dokler ni v Belgiji obstojala uvozna csrinn To tržišče, ki smo ga izgubili na korist Bol garije, Poljske in Rusije, bi mogli zopet za-voievati. če bi se ukinila naša i?.vozna ea rina. Za časa pogajanj je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo predložila ministrstvu zunanjih del obširno poročilo in detajlne pred loge. Po informacijah, ki smo jih dobili v Zbornici, so bili ti predlogi upoštevani Predvsem se je Zbornici posrečilo obvarovati vse interese naše usnjarske, železarske, kemične, pnškarske kakor tudi tekstilne industrije pred novimi popusti. Koncesije, ki so bile dane Beisriii, se nanašajo na predmete. ki jih ne izdelujemo, kjer je torej carina samo fiskalnega značaja. Glede usnjarske industrije pa so bile vezane nekatere postavke. Nasprotno pa smo dobili v Belgiji carine prost uvoz za vrsto raznih kemičnih izdelkov in znižano carino zh les iu lesne izdelke. Naši železarski, steklarski, usnjarski, predvsem pa puškarski industriji, ki se je pričela lepo razvijali, lahko namreč belgijska industrija izdatneje konkurira, zatn je bilo treba varovati interesa industrijskih panog Belgija je v carinsko tarifnem delu dala naši dr?8vi koncesije glede carine na češplje, fižol (prosto), salame, pekniea cijana-mid (prosto), strojilne ekstrakte (prosto), trdi les. parketne deščice, les za amhalažo ter na les za dose. Mi pa smo v carinsko-taiifnem delu znižali carine na sladkorno peso in oikoiijo (od 15 na 5 zlatih Din), na cinkovo belilo (od 30 na 20), na tomaževo žlindro (od 2 na 0) na strojeno usnje, krupone (vezano 130), na ostalo strojeno usnje (od 115 aa 90). na gonilne jermene (o.i ?00 na 160), na vložke za klobuke, ortopedske in kirurške predmete (od 350 na 100), nu steklo za okna, tar postav. 510/la (od 3ft na 25), 5l0'1b (od 35 na 25). 510 /le (od 40 na 301 510'2a (vezano). 510'2b (od 14 na 121. 510'le (vezano), 511 la (od 40 na 35i, Sli/lb (od 45 na 53), 511 1o (od 50 na 45). na vozna kolesa — bieiklje (od 40 % na 30 %), na motocikle (od 30 % na 20 %). na dele koles in mo-tociklov (od 30 % na 20 %), dalje smo vezali carino na mazano usnje. lar. post. 370/2a. 2b, 2c. 3a in 3c. -— Usodnejši razvoj državnih inonopoi-skih dohodkov. V septembru so znašali državni monopolski dohodki 210.7 milijona napram 206.1 v avgustu. 198.1 v juliju. 201 v juniju. 198 5 v maju in 191.4 v aprilu. V zadnjih mesecih so se torej monopoiski dohodki nekoliko dvignili; v prvi polovici tekočega finančnega leta so znašali monopol ski dohodki 1205.8 milijoBa Din in so tako prekoračili v proračunu predvideno vsoto za 77.8 milijona Din; napram monopolskini dohodkom v prvi polovici preteklega financ nega leta pa »e vedno zaostajajo za U mili ionov Din. = Izvoz lesa v oktobru. Po naši carinski statistiki smo v oktobru izvozili za 72.5 milijona Din stavbnega lesa (43 milijonov Din v Italijo, 4.8 milijona Din v Zedinjene države in 4.1 milijona Din v Madžarsko), dalje za 15 8 milijona Din drv (97 milijon« Din v Italija, 5.1 milijona Din v Madžarsko in 0.8 milijona Diu v Grčijo) '"n za 7.8 milijona Din hrastovih prasrov (156.716 komadov). == K vprašanju prezadolženosli kmetov v naši državi. Trgovinski minister dr. Spaho je zbral podatke o zadolženosti kmetov v naši državi, ki se nanašajo na 31 oblasti. Skupni dolgovi kmetov v teh 31. oblasteh znašajo 2 milijardi 86fi milijonov Din Najbolj so zadolženi kmetje v naslednjih oblasteh: v sremski (na enega dolžnika odpade povprečno 8427 Din), v valjevskj (7123 Din), v niški (6812 Din), v donavski (6242 Din), v šumadijski (6152 Din), v splitski '3742 Din), v zagrebški (2739 Din) in v tuz-ianski (2161 Din). Kmetje so zadolženi v glavnem napram kreditnim zadrugam iu bankam, pa tudi napram trgovcem in privatnikom. Vzroki zadolžitve so ponajveč nakup zemljišč, slaba letina, povodnji itd. Obresti, ki jih plačujejo kmetje za te dolgove, so različne. V južnejših krajih naše države, kjer je zadolženost kmetov največja, mora večina njih plačevati ogromne obresti od 30 do 40 % na leto. Ker so ta posojila v glavnem kratkoročna, povdarja trgovinski minister, da je treba kmetom poskrbeti dolgoročna in cenena posojila. = Občni zbor Delniške družbe pivovarne cUnion» v Ljubljani in Delniške družbe združenih pivovarn Žalec in Laško v Laškem se bo vršil 13. decembra v pisarni pivovarne Union v Ljubljani. = Likvidacija Občni zbor družbe »Svetla«, d. d za žarnice, elektrotehniko in avto-materijal v Ljubljani, je sklenil, da družba preide v likvidacijo. == V zadružni register so se vpisale nastopne zadruge: Zadružni kredit v Kranju, r z. z o. z.; Obrtniška stavbna zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani; Splošno ekonomsko društvo, r. z. z o. z. v Mariboru; Stavbna zadruga v Tržiču, r. z. z o. z. = V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke Franc Zevnik. eksportna trgovina z lesom in ogljem v Bruhanji vasi; Al. Neudauer. lesna trgovska in izvozna tvrdka, Gornja Radgona; Jugoslovanska topilnica kovin M Golnik v Mariboru; Ivan Adamič, eksportna trgovina z lesom, ogljem, teleti in prašiči v Ponikvah; Jakob Costa, eksportna trgovina z lesom m ogljem v P red strugi; Janez Škrlec. trgovina z vinom v Spodnjem Gasteraju: Franc Domajnko, trgovina z živino v Strangori; Blaž Krajnc, trgovina z vinom v Sv Ani na Krembergu; Matija Jelene, eksportna trgovina z lesom in mizarstvom v Velikih Laščah; Franc Er-čulj. eksportna trgovina z lesom in ogljem v Zdenski vasi. Borse 29. novembra. Na ljubljanski borzi je bii danes devizni promet srednji Narodna banka je intervenirala predvsem v devizah na Curih in Dunaj Tečaji so ostali nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nespremenjena. Promptna .-e je trgovala po 402.5. kasa po 402 — 402-5, za december pa je notirala 403.5 — 404. Investicijsko jjosojilo se je dalje okrepilo, ter je bilo zaključeno po 85.25. Med baučnimi vred notami se je znatneje dvignila Narodna banka. ki je notirala 5r.50 — 5680 (včeraj 5500 zaključek). Industrijski papirji so bili bol; zanemarjeni. Zanimanje je bilo za Trboveljsko, ki je bila zaključena po 500. V ostalem so bili zaključki v 'isisu po 47 in v Vevčah po 132.5. Devize in valute Ljuhliaiu>. Berlin 13.555 - 13585 (13.57), Curih iCS54 — 1097 (1095.5), Dunaj 7.9975 do 8.0275 (8.0125), N'e\work 56.73 — 56.74 (-), Praga 168.05 - 168.85 (168.45), Trst 30S.5 - 309.25 (-). Zagreb. Dunaj 7.9975 — S.0275, Berlin 13.555 - 13.585, London 276.9 277.5, Nevvvork 50.628 - 58.828, Pariz 223—225. Praga 168.05 — 168.85. Trst 307 75—300.95, Curih 1094 — 1097; ameriški dolar 88.175 do 56.375. Beograd. Pariz 222.75 — 224.75, London 27G.7 _ 277.5, Ne\vvork 50.04 — 50.84, Milan 309 — 310, Praga 163.05 -- 168.85, Dunaj 7.995 — 8.025. Budimpešta 9.965—9.985. Bruselj 7.925 — 7.955, Amsterdam 22.93 do 22.99, Bukarešta 35 - 35.5. Dunaj. Beograd 12.46375 — 12.50375, Berlin 169.11 — 169 61, London 34.55 — 34.65, Milan 38.52 — 38.62. Ne\vyork 707.85 do 710.35, Pariz 27.8525 - 27.9525 Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.84. New-york 25.29375. Pariz 20.3975, Milan 28.185. Praga 15.365, Budimpešta 90.75, Bukarešta 3.20 Dunaj 73.125. Kfekti. Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditua 132 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 133 - 0. Split 610 — 0, Kranjska industrijska 350 — 0, Ruše 280 - 295. Stavbna 56 - 0, šešir 104 — 0. Zasreb Državne vrednoie: Vojna škoda promptna 401.5 — 402.5. kasa 401.5 - 402, za december 403.3 — 404.5, investicijsko 85.25 — 85.5, agrarne 52.5 — 53; bančne: Eskomptiui 91 - 03, Poljo 17.5 — IS. Kreditna 90 — 92, Hipo 57.5 — 58. Jugo 94.25 do 94.75. Ljubljanska kreditna 132 - 135, Narodna 55.")lJ — 5680, Praštediona 880 do 890. Etno 180 — 190; industrijske; Narodna šumslta 16 - 0, Gutmann 200 - '205. Sla-veks 105 — 0, Slavonija 13 — 14. Danica 169 — 170, Drava 555 — 585, Šečerana 585 do 5RH. Union Osijek 270—290. Vevče 132.5 do 135. Dubrovačka 400 — 415, Trbovlje 500 - 502. Beograd. Vojna škoda 4015 — 401.75, za december 404.5 — 405, investicijsko S4.25 do 84.75. tržišča Ljubljanska blagovna borna (29. t. m.) Les: Tendenca živahnejša. Zaključenih je bilo 13 vagouov, iu sicer 10 vagonov bukovih drv. metrskih, suhili, zdravih, 10 % okroglic, brez klad, fco vagon meja po 23; 1 vagon desk, smreka, jelka. 18 mm, paralel nih. ostrorobih. cčeljenih, 115 mm in 145 mm od 4 ni dolžine naprej, od 20 cm širine naprej, fco vagon meja po 560. Deželni pridelki: Tendenca čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. Nudi se pšenica (78/70 kilogr., 2 slov postaja, mlevska tarifa, plačlj. 30 dni): baška po 347.5 — 352), srem ska po 345 — 347.5, slavonska po 342.5 do 345; turščica (slov. jjostuja- navadna tarifa, plačlj 30 dni): baška stara po 272.5, baška nova, umetna sušena po 21(75. baška nova. času primerno suha po 2-12.5 (po mlevski tarili so cene za 4.50 — 5 Diu nižje). Dunajska borza za knietij-ke proizvode (28. t. m.) V skladu s čvrstejšimi notacijami na inozemskih borzah je bila tendenca ua dunajskem tržišču živahnejša. Blagovne notacije so se večinoma zvišale, vendar pa ni prišlo do večjih zaključkov, zato so ludi uradni tečaji ostali v glavnem nespremenjeni Kopsumentski krogi si nabavljajo te najpotrebnejše. V pšonici je tendenca čvrsta, rž pa se je po borzi okrepila za 20 točk. Tre-notno se tržišče najbolj zanima za turščjoo. Uradno noti rajo vključno blagovnopronietni davek brez eariue: pšenica: domača 38.75 - 40, madžarska Tisa (81-83 kg) 43.5 do 44; FŠI marchfeidska 30 25 — 39.75, madžarska 38.5 — 3875: turščica: 30 do 30.5. Dunajski goveji siijffti (Us. t. m ) Dogon 2952 komadov, od tega 802 komada iz Jugoslavije. Pri živahnem povpraševanju so cene prvovrstnemu blagu ostale nespremenjene, dočim so cene srednjemu blagu, bikom in slabi živini popustile Za kg žive teže noti-rajo: voli I. 1.70 — 1.95 (izjemno 2 — 2.15), II. 1.30 r-r 1.65, III. 0.95 — 1.25, biki 1.05 do 1.60, krave 0.85 — 1.70. slab? živina 065 do 0.80 Šilinga. fioft onstran grame p— «Trst je že dovolj iep!» Tržaškega občinskega načelnika Archa, podžupana in fašističnem tajnika je sprejel za Turah« jem tudi Duce. On vse ve in pozna potre« be Trsta, ki ima važno obmejno nalogo, ki je ne le velik emporij trgovine, marveč tudi svetla točka italijanska. Vlada se ne bo odtezala solucijam, ki se tičejo javnega zdravstva... ali a treba vzdrževati se datkov, nikakih stroškov za olepševanje Trsta, kajti Trst je že tako leph Na to izjavo Mussolinija ukazuje fašistično glas silo Trstu strogo politično di« sciplino in nikdo naj ne nadeva tržaške« mu ambijentu pozicije, ki je Trst ne za« služi in nikdar ne more imeti. Nadalje ukazuje list Tržačanom ekonomsko discip« lino in zahteva od njih požrtvovalnost. "Treba, da se trgovec zadovolji začasno, da ne dela z dobičkom in da sodeluje in tako lajša Jo težko dobo, ki jo je Ducs naložil narodi:.* Kdor ne sleda tozadevnim direktivam fašistične stranke in se noče r a goditi kvoti'90, ne more ostati v stran« niti trenotek več... Načelnik Arch je šel v Rim, poln upov, da bo dobil denar za vodovod in šolske zgradbe pa so ga od> pravili s pikro lekcijo o fašistični discipli« ni in brezpogojni pokornosti Rimu, ki že ve, kaj dela. Tržaški zastopniki naj osta« nejo lepo doma in čakajo boljših časov od Mussolinijcve vsevedne in vsemogočne politike. p— Dva slovanska fašista pred sodi* ščem. Dr. Jasnič, občinski tajnik v Črni« čah in občinski načelnik Lipovž v Batujah sta bila obtožena prikrivanja zločina pri domačem pismonoši. kateri je zlorabljal svojo službo in jemal denar iz pisem. Oba slovenska fašista dr. Jasnič in Lipovž sta bila oproščena. Proti dr. Jasniču je poprej tekla preiskava na ovadbo glede nagrad pri sestavljanju invalidskih prošenj, pa je bila ustavljena. p—• Osrednjo mlekarno, ki bi preskrbovala Trst, bi rado imelo fašistično glasilo, in sicer kje v bližini mesla. Ta zadeva so razpravlja že dolgo časa, pa brez uspeha. Tako se dova-žp. mleko v Trst tudi iz velike daljine in družba Soresmese dela imenitne kupčijo. V Julijski Krajini je dovolj mleka, treba le organizacije, pa bi bil Trst izborno preskrbljen z mlekom. S slovenskimi mlekarnami bi so dala napraviti centrala, ali fašistični gospodje ne prenesejo tega, da bi slovenski gospodarji kaj zaslužili. Kake meutaliteie so fašistični ljudje, priča njihov list, ki piše: »Na Krasu so bile zadružne inicijative že pred vojno, organizirane z diskretnim industrijskim kriterijem, pa četudi so bile zastrupljene s političnim predsodkom. Slovenske stranke so jih ustanavljale z namenom, da porabijo to industrijo za slovensko pone-tracijo v naš teritorij.« Fašisti iščejo sedaj za Trst mleka, katerega se ne bo držala slovenska penetracija . .. p— Brez potnega Usti. sta nrišla čez me« jo 20Ietni dimnikar Fran Lužnar iz Ljub« Ijane in 22Ietni M. P. iz Maribora. Celo do Tolmina sta prišla iz Postojne. V Tolmi« nu so ju prijeli orožniki. p— Radi razžaljenja kralj, jc bil areti« ran v Volčah 451etni Ivan Cecin. V Plaveh so orožniki prijeli Ivana Nibranta, ki ie žalil državno zastavo. t— Tatvina mesa v Hrastniku. Ze drugič je bilo ukradeno mesarju Ribnikarju meso. Storilci, ki so jim orožniki že na sledu, se poslužujejo ukradenega ali ponarejenega ključa. p— Morski vihar v noči ua 24. t. m. je napravil v reškem pristanišču veliko škodo. V Kantudi je razbitih polno čolnov in mnlih ladij, v reškem pristanišču pa je že od leta 1924. prebiti valobran dal morskim valovom Široko pot ob »Vfhiteheadat, ki je nevarno poškodovan. Stavba se zruši, ako ne bo takoj potrebnih ukrepov. V tvornici torpedov je zaposlenih okoli 600 delavcev. Strašno je zanemarjeno reško pristanišče. Namesto da bi bili prebiti valobran takoj popravili, gledajo, kako ogromna odprtina že tri leta povzroča vedno večjo škodo. p— Industrializacija Reke. Fašistični voditelji dopovedujejo Bečanom, da naj opustijo misel na povrnitev nekdanjih lepih časov, ko je pristanišče prospevalo. Tudi mala Madžarska ne bo mogla nič pomagati. Fašisti se zavzemajo za industrializacijo Reke in posredujejo v tem pogledu tudi v Rimu, napovedujoč, da se bo s te strani Reki gotovo izdatno pomagalo ... Prazno upanje, ker ee stare industrijske province z vso odločnostjo protivijo vsakemu razvoju industrije ob meji. Reko čaka edinole — pogin. Originalen šport Ženevski motociklistični klub nogomet, samo zdi se, da je tudi neprimerno bolj opasen. Naročilnica za 15. kolo državne razredne loterije srno priložili današnji številki »Jutra«. Žrebanje prvega razreda se bo vršilo že 7. januarja 1928. Senzacija tega kola je ta, da mora biti vsaka srečka izžrebana. V dosedanjih kolih je bilo izžrebanih samo polovico vseli srečk. En del igralcev je tedaj moral izgubiti svoja vplačila. Sedaj odpade tudi ta rizik, ker mora biti vsaka srečka izžrebana, tako, da dobi v najslabšem slučaju Din 200.—. To je direkcija drž. razredne loterije dosegla na ta način, da je milijonske dobitke, in dobitke po več sto-tisoč Din nekoliko znižala. Število drugih visokih dobitkov pa je ostalo skoraj neizpremenjeno. Vsakomur je sedaj mogoče, brez bojazni na izgubo, poizkusiti svojo srečo. Z ozirom na to pametno preuredbo igralnega načrta bo vseh 250.000 srečk, ki jih izda Drž. razredna loterija, izžrebanih (ne 340.000, kakor je pomotoma tiskano na naročilnicah). Za te srečke bo, čim pridejo v promet, zavladal silen naval, zato vabimo vse naše naročnike, da si jih takoj naročijo. Razpošiljati jiii začnemo 8. t. m. ZADRUŽNA HRANILNICA, r. z. z o. z., največja razpošiljalnica srečk' držav, razr. lot. za Slovenijo, Ljubljana, Sv. Petra c. 19. Ako imate nahod potem idite enostavno v najbližjo lekarno ali drogeriio, kupite za 10 dinarjev ma! liman zavoj iForman«, pridriite ga pod nosnicami udihavajte. globoko z zaprtinu usti. pa Vas uspeli iznenadi. Zrak takoj s!n-bodsto prodre nosnice, neha glavobol in vrtoglavica. neprijetno izločivanje sluz, oti-canje in up3la prestane. Zahtevajte izrecno »Formam. Zeleno solnce suKarji rabijo dosti ultramarina, če upodabljajo mesečino, za soinčne pokrajine pa upotrebljajo kromovo rume-nilo ter okro. To ni prav, trdi Charles Nordmarm. ravnatelj pariškega observatorija. češ. po spektralni razkrojbi se vidi, da je solnčna luč razmeroma bolj modra in mnogo manj žolta nego lunina svetloba. Pri tem se sklicuje na nizozemskega oftalmologa TschernlHga, ki je v tem oziru napravil zanimive poskuse ... Naši barvni do/mi izvirajo odtod, ker vsebuje mrežnica trošni element. različno dovzeten za rdečino, ze-lenino in vijolično barvo. Občutek boje izhaja torej iz možganske spojitve zadevnih vtiskov. Na drugi strani pa vemo. da je občutnost mrežnice tem večja, čim šibkejšo luč dobiva. Opazujmo jako svetel predmet, vsebujoč v neenakem razmerju rdeče, zelene in violetne žarke: zdel se nam bo skoro bel, saj če so n. pr. rdeči prameni znatno manj krepki nego vijolični, bode sprejemljivost mrežnice za rdečino sama po sebi jačja nego občutljivost elementov, dovzetnih za violetno. In obratno. Torej če hočeš doumeti pravo barvo, moraš oslabiti luč. Vzemi 15 do 20 cm dolgo cev, odprtino pred očesom zatvarja črn papir, ki ima luknjico od bucike, drugo stran pa drug papir s predrtino nekaj mm v premeru. Gledaje z obema odprtima očesoma, postavi cevko pred eno oko — in oblak ali solnčna pokrajina se ti bosta zdela lepo zelena. S tem je obenem pojasnjen prosluli poiav «ze-Ieni žar», ki se pogosto opaža na obzorju ob samem solnčnem zatonu... Ali vse to menda ne bo podrezalo življenja prisrčni pesmici: Sijaj, siia.i, solnce, oj solnce rumeno! Zanimiva nebesna odkrit ia 15. novembra je astronom Van Bies-broeck na opazovalnici Yerkes v Ameriki fotografiral komet «Encke». Ta komet izvršil svoj obhod okoli solnca v treh letih in štirih mesecih, vsled česar se je že dostikrat zgodilo, da so ga opazili v bližini solnca. Halleyejev komet s svojim izredno dolgim obhodom, ki so ga poslednjič videli 1. 1910, pa bo nasprotno prišel v bližino solnca šele I. 1986. Približevanje Enckejevega kometa je bilo izračunano šele za začetek I. 1928 in zato je zanimivo, da so ga našli že 15. novembra. Seveda je v zvezi ž njegovim zgornjim odkritjem tudi nje-tova svetlost razmeroma majhna, saj dosega komaj svetlost zvezd 16. reda. Isti dan se je v liamburg-Bergedorfu posrečilo fotografirati nebesni objekt, ki se je na fotografski plošči izkazal za megleno zvezdico 14. reda. Poznejša opazovanja so dognala, da ne gre za nikakršno novo zvezdo, nego za neki novi komet, ki se počasi giblje iz okolice Alfa v Ovnu skozi ozvezdje Rib. Kako daleč je v tem trenutku ta komet od solnca — v zvezi s tem bi bilo treba najprej rešiti vprašanje njegove svetlosti — za enkrat še ni mogoče ugotoviti, ker še ni izračunana njegova pot. Najzanimivejše odkritje pa ie brez dvoma najdba neke zvezde nazvane Nova, ki sta jo takisto v Hamburg-Ber-gedorfu 18. novembra odkrila Schwass-maim in Wachmann. Ta objekt ni — v nasprotju s kometi — član našega solnčnega sistema, nego je zvezda stalnica, torej nebesno telo, ki dobiva svetlobo in toploto od sebe samega, ali z drugimi besedami, nova zvezda spada v isto kategorijo nebesnih teles kakor naše solnce. Izraz «Nova zvezda® prav za prav ni primeren, ker pri njej ne gre za nikakršno novo zvezdo, nego le za stalnico, ki je poprej imela zelo majhno svetlost,, a je nenadoma vsled notranjih eksplozij zadobila veliko svetlobo. Podoben primer se je letos dogodil meseca julija, ko je nenadoma zažarela zvezda «Nova Aquilae». Noveinberska «Nova» stoji na meji ozvezdij Bika in Oriona in je bila. ko so jo odkrili, zvezda desetega reda, torej prostemu očesu nevidna. Umetni členki namesto prstov Na neki chicaški kliniki so ie dni izvršili v resnici kurijozno operacijo. V bolnico so bili prepeljali ženo, ki je pri neki avtomobilski nezgodi izgubila prste na roki. Namestu prstov, ki jih ie nesrečnica izgubila pri nezgodi, so zdravniki «priši]i» členke prstov neke druge ranjenke. Dr. Beck. ki je operacijo izvršil, je nato izjavil: ra ob 20. v društveni knjižnic: od 14. 16.30. — Ustanovil se !e smuški odseJj, ki bo pričel d) prvi priliki s treningom. Prijave sprejema brat Ravhekar. 1773 VIŠNJA GORA. Sokoisko društvo v Višnji gori je priredilo 27. t. ni. predavanje o ? oko! s ki ideji ia o ustanovitelja Sokolstva dr. Miroslavu Tyrku Udeležba ie bila po-voljna. Po predavanja je spregovoril o nameravani okraitvi naie univerze živino-zdravaik g. Josip Drolc. Pojasnil je poski-šalcem, da namerava viada akmit; tudi veterinarsko fakulteto v Zagreb.!. Končno je bila soglasao sprejeta protestna resolucija. METLIKA. Živahen promet z vinom se je začel zadnje čase. Letošnji pridelek mora zadovoljiti vsakogar. Prav tri bilo, če bi se priredi! vinski sejem ali pa pokušnja belokranjskih vir.. V ktoš«ji suši ie vino edini pridelek, ki bo prinesel vsaj nekaj dohodkov siromašni Beli Krajini UTUA-SMARINO. Jutri, !. decembra, priredi naše društvo (A 20. v $akolskeai domu v Litiji s'avrio6tno akademijo s telo-vatteim ia prosvetnim programom Članstvo se udeleži slavnosti v civilu z snakJBi. deca in naraščaj v spremstvu. Vabimo v«« itarodso zavedno Litijo in okolioo, da se udeteži akademije v čim večjem številu t ZAGORJE. 2-Bratstvo<.- bo priredilo da-:tes »večer ob 8. v kavanii Miiller javno predavanje o francoski revoluciji s sklojv tiiaiaii siikami. Brez vstopnine! ZAGORJE. Sokolsko drušrvo proslavi 1. december kar najsvečaneje Spored bp nad vse zanimiv. Dolžnost članov fe, da se proslave praznika !.«iedmienja korporntivno udeleže. 1775 SLOVENJGRADEC Sokolsko društvo proslavi praznik naše^ ujedinjenja in največji narodni, držav-ci ia sokolski praznik 1. decembra zvečer s telovadno akademijo, sokaiskim predavanjem in svečano zaobljubo članstva ki je vstopilo v naše društvo v tekočem letu, pa še ni položilo zaobljube Ker le proslava naneenjetia po odredbi JSS v prvi vr$ti vzgoji naraščaja tn dete, bo pri tej prilik! nagovoril br. starosta sokolsko mladino ter ii razdelil letake mariborske sokolske župe, letake JSS iti broSarlce. ki i)h je Izdal JSS za sokolsko mladino. Naraščaj debi po akadcmtfi sokoKke znake io legitimacije. 1775 SV. JURIJ OB JUŽ. ŽEL. Sokolsko dni. Stvo bo proslavilo sokolski in državni praznik s tem, da priredi jutri cb 19. v telovadnici na novem odrt! telovadno akademijo. Nastopili bodo vsi oddelki s svojimi vajami Pričakovati je, da H>do vzbudile posebno pozornost simbolične Vidmarjeve proste vaje osvebojenja in ujedinjenja, ki ijh izvajajo člarti in članice skupno. Na koncu se bo vršila zaprisega novega članstva. 1779 SLOVENSKA BISTRICA. V proslavo ujedinjenja priredi Sokol telovadno akademijo in družabni večer jutri ob 20. v dvorani okrajne hranilnice. Na sporedu slavnostni govor, telovadni nastopi, koncert ter ples. Vab.nio vse, tudi one. ki ciso prejeli vabila. Zdravo! 1784 PTUJ. Ob priliki proslave prvega decembra, ki io priredita podružnici CMD. nastopita ptujsko pevsko društvo in reorganizirana mestna godba s primernimi koncertnimi komadi Ostali de! sporeda: srečolov io ples se bosta vršila takoj po koncertu Za posetnike te prireditve bo v vseh ozirih zadovolji vo preskrbŠeao. 17S6 Obvestilo. Naš potnik .Aleksander Fišer je z današnjim dnem izstopil od nas, isti nima pravice vršiti nikakih poslov niti napla-čil na račun firme. Brača Deneš, mlin za papriku. HLODE smrekove in jelove, od 20 cm naprej od 4 m dolžine naprej, suho blago, vsako množino kupi proti takojšnjemu plačilu Fr.Gorganc & Cie, Kranj Novosti FOIOCINKOORAF1JA KUNOV ZAVOD KLišEJEV BEOGRAD Prizrenska ul. 15. izdeluie najfinejše klišeje. najceneje in hitro. Naročila na naslov: Beograd-Voždovac _ulica Vojvode Stepe 86-_ Svojo hišo z gostilno in trgovino prodam v Zagrebu na zelo prometni točki. Velik promet, stanovanje za kupca na razpolago. Ponudbe na M. Simek, Zagreb, Trešnjevka 67. SALAME prvovrstno novo rob-, uležane dobite povsod Jrva hivatska tvornica sa-am. suhega mesa >n masti I Hoviia ioni d. d. Peftrinja Glavno z?stopsivo za Sloveniio: rranc Palme, Ljubljana, y Celie - Maribor - Lisice' Dolta Mf U n« druge od dtvfc&ai knpu> ta Ean-fJJIru dobro pl»6> D If.rav« Ljublj« Flori'»a?k» olle. §t S <7 ■ELLEM b3teriie za iepn? svetlite D oiifl cena >i :atni čas gorenja Gen vasopstvu mm, zaorst) U i:a Ban Jtl^č ča fcr :2 V najem vzamem ali event tudi kupim trgovino mešanega blaga v kakem večjem trgu aH industrijskem kra-iu z letnim prometom najmanj 1 mililon dinarjev Cenj oonudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Promet«. e v gtt u pohištva .uimati* cofe i pr F. ČUDEN . iiiijiitt sfeSeraava si i z dolgoletno prakso v samostojnem vodstvu pisarne kakor trgovine želi odgovarjajoče mesto v Ljubljani. Eventuelno vodstvo podružnice itd. proti primerni kavciji. Vstop po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod ,Praksa- reference. Znižane cene ori ..Tribuna" za Miklavža. Mamice, ne zasadite ugodne prime, da si ogedate veliko izoiro vsako-vrstaih stroških vozlcuo«, igtaCaih ro-zidkov, Stolec, nolendarje« malih dro-koles is tr dkljev šivamih strojev io ia dvOiioies. i-osctini oddelek za popravo dvokoles motorjev, Si-vslalh stroje* otroški! vtzičkov Itd. EaailTanje z ognjem Kolesa se shrajaoiemo radi preko zime. - TRIBUNA F B L, tovarna dvo-'/•.-V',' '-v- -.-ri-v- Ne samo najboli zanesljivi, ekonomični in ceni avtomobil širom sveta ampak tudi avtomobil, ki radi zunajne oblike postaja vedno bolj popularen. Dandanes kupujejo ljudje Chevrolet raje od kateregakoli drugega automobila širom sveta. Prvie radi tega, ker je Chevrolet brez-izjemno zanesljiv. — Mlljon! kupovalcev širom sveta prepričali so se tekom mnogih let. da opravlja dan za dnem svojo dolžnost ne da bi odpovedal in da lastnik ve, da bo zanesljivo dospel tja, kamor ga kliče opravilo ali zabava. Priznano jaki in kvalitetni materijal, kakor tudi izdelava po izkušenih strokovnjahik podajata vsem automobilistom jamstvo za brezhibno delovanje. Drugo važno dejstvo pa je, da so poleg nizke nabavne ceffe tudi stroški vzdrževanja najnižji. Trpežnost in dejstvo da ni treba popravil (kar je znano od Chevrolet«* pomeni Tovarna POHIŠTVA !. I. NAGLAS. Turjaški trs št. 6 priporoča svoio veliko zaloro vsako-vrstnega oohlštva oo nainlžiih -fnab pravo ekonomičnost v obratovanju. Njegov Motor je opremljen s čistilcem za zrak, čistilcem za olje in bencin. Pravilno oper*« senje chassls in karoserije varuje voz pred poškodbam vsled slabih cesta. Chevrolet je vedno v obratu tn ne stoji nikdar v popravilu« Ravnotako je tudi lep. Dodajte gornjim lastnostim še lepoto v. celoti, krasne linije in zelo okusni ia trpežni Duco lak, s katerim je ličan Chevrolet kar vzbuja pri automobilistih povsod ponos, po* tem boste uvideli razloge radi katerih je Chevrolet tako silno priljubljen — in radi katerih je znan kod »najcenejši antomobil kateri je bil kedaj na trgu«. Ako si niste še nikdar natančno ogleda!! Clievrolet-a, ako še niste nikdar pregledali njegovo dovršeno opremo, tedaj posetite še danes našega zastopnika Dajte mu možnost da Vam predvede ta automobil in Vam ob«' jasni pogoje odplačevanja, kateri Vam nodljd priliko, da si nabavite ta voz z Vašimi nor« malnimj dohodki. CHEVROLET Proizvodi General Motorna Zastaintfkf v Tneosia*!)! Msbljus: V. i U. BaratM S (k, Bnnafaka nMa a Beozrad: »Anto Oautei, Kram Aleksandra (1. ti—ZZ. Zasrab V. > M BaretU a Oa, KokavičsTs al. 39. Sorajsm: Fffljala »Aoto Oraala«. Atekaaadrrva al. 81. SffTl Bud- .Velatrlo. Eralfa ftlek- VaUka Kikiadai Bala BMmt. Chevrolcf Tourino Din. 56.000^— Glavno zastopstvo in skladišče rezervnih delov V. & M. Barešič & Co. ZAGREB, Kukovičeva ulica št 30 teieion 2744 LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 12 telelon 2292 Objava. Uprava državnih monopolov razpisuje I. ponudbeno dražbo za nabavo strojev za žigosanje kart za državno markarnico. Dražba bo dne 28. deeembra t. 1. v pisarni upravnika drž. monopolov ob U. uri dopoldne. Vsak ponudnik mora pri depozitni blagajni uprave državnih monopolov do 10. dopoldne licitaeijskega dne položiti kaveijo, in sicer državljani SHS 570, tujci pa * 20°/, ponudene vsote. Pogoji ln natančnejša obvestila 9e lahko dobe v pisarni industrijskega oddelka vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne. b pisarne iftista oddelka m t imrcotov i. M. Br. 15.337 od 4. novembra 1927, V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, dobri soprog oz. oče, sin, stari oče, stric in svak, gospod Martin Žnidarič železniški uradnik v pokoju danes 29. t. m. nenadoma boguudano preminul. Pogreb dragega pokojnika se vrti v sredo, 30. novembra L 1. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Studentovska ulica štev. 13 na pokopališče k Sv. Križa. V Ljubljani, dne 20. novembra 1937. Zalojoče rodbine: ŽnidarSič, Kemperte, Pegan. C. PhilUps Oppenbeim: 3t> Milijonar brez denarja Bila je kakor zveličana, drhteča in sijoča od radosti; vsa sreča sveta se je zrcalila v pogledu njenih ubogih trudnih oči. Hlastno ga je ujela za roko. »Vi ste bili, mladi gospod! Vi ste to storili! Dolgo sem premišljevala in ugibala! Prišlo je brez imena, snoči. pet in šestdeset funtov v bankovcih — vso noč nisem zatisnila oči — in zjutraj sem jih nekaj zmenjala in res so pravi — oh, dragi gospod Bliss! Otroci so preskrbljeni. Hughie bo lahko študiral in jaz — o, vem, da ste bili vi, in — a saj ne morem govoriti, prepolno mi je srce. Bog naj vam povrne vašo dobroto!« Blissa je prevzelo kakor čudež. Nov svet se je odprl pred njim — nov svet z novim obzorjem. Izmučena ženica s Fendonske ceste je bila odgrnila zastor, ki mu ga je zakrival. Njegov obraz je drgetal, ko ji je položil roko okoli ramen. »Vedno ste bili tako dobri z menoj, draga gospa Heathova. in toliko pametnega ste me naučili! Da, jaz sem vam poslal denar. Hotel sem vas videti srečno in rešeno skrbi! Doslužili ste svoj delež življenske tlake. Čez nekaj dni se oglasim pri vas in privedem tudi svojo ženo, da vam jo pokažem.« Stisnil ji je roko in je odhitel. Ko je prišel v poslopje avtobusne družbe, je takoj stopil v paznikovo pisarno. »Prinesel sem vam svojo vozniško izkaznico. Snoči vas nisem mogel dobiti.« »Pa ne da bi nas hoteli ostaviti, Bliss? Mislil sem, da ste zadovoljni?« »Postal sem lastnik majhnega imetja, tako da lahko opustim ta posel.« Mož je ostrmel. »Nu, vrag naj me vzame, če omnibus, ki ste ga vozili, ne prinaša sreče! Vaš tovariš Jennings hodi okrog kakor v sanjah. Neznan dobrotnik, ki ni še nikoli slišal o njem, mu je poslal sto funtov za njegove otroke. In kar je še bolj čudno: pred nekaj dnevi sem dobil tudi jaz petdeset funtov. Zdaj pa imate spet vi takšno srečo! Ne, tu nekaj ni v redu!« Bliss, videč, da ga gleda s prikrito sumnjo, se je naglo odpravil. Stoje je v neki točilnici popil svojo kavo; nato je šel k Frances Clay-tonovl Baš je odhajala z doma, ko je prišel. Ko ga je zagledala, se .ie ustrašila. »Ob tem času hodiš okoli? Pa ne da bi bil izgubil službo?« »Dopust sem si vzel. In rad bi, da storiš tudi ti tako!« »Dopust? Saj vea, da ne smem niti misliti na to!« »Narobe, smeš misliti in tudi boš. Zahtevam, dušica, da storiš vse, kar ti porečem. Tvojemu šefu sporočiva po telefonu, da danes ne moreš priti, obenem pa pripomniva, da je več ko dvomljivo, ali vobče še prideš kedaj.« Pogledala ga je in roke so ji jele trepetati. Nekaj trenutkov ni mogla spraviti besedice iz sebe. Bliss jo je vroče objel z očmi. Vse, kar je bil pretrpel, se mu je zdelo prazno v primeri z radostjo ure, ki je prihajala. »Ernest!« je zajecljala. »Ali se je kai zgodilo?« Poklical je izvoščka. »Nič se ni zgodilo, ljubica, in nič se ne bo zgodilo takega, da ne bi bilo dobro za naju dvr Vi hočeš malce počakati v tem vozu, da telefoniram tvoji tvrdk: Ubogala ga je, toda ko se je vrnil, jo je nas., vedno vso v skrbeh. »Pripravi si, dragica, kar moči veliko poguma za današnji dan. Težko sva se morala boriti, a danes je najin boj končan.« »Nikar mi ne povei preveč na en mah!« je poprosila, »Bojim se. da ne bi prenesla.* Z vso močjo ga j© strnila za roke. Vse, kar bi bila rada povedala, ji je odsevalo iz oči Tedajci pa je izvošček obstal. »Kje sva, za Boga?« je vzkliknila. »To je vendar cerkev!« Potegnil jo je čez prag. Cerkev je stala na živahnem kraju in nihče se ni zmenil za njiju. Bliss se je odkril in je stal nekaj trenutkov nepremično. »Predraga«, je rekel tilio, »ne ustraši se! Zdajle se poročiva.« Nejeverno se je zasmejala, toda preden mu je utegnila odgovoriti, je zdajci videla, da jo pelje v notranjost cerkve, in je začula orgle. Le malo ljudi je bilo v velikem prostora. Poroka se je pričela skoraj tisti mah, ko sta dospela do oltarja. Cerkovnik jima je bil za pričo. Frances je mehanično odgovarjala na vprašanja. Svečenik ju je nato povabil v zakristijo, kjer sta se podpisala v knjigo. Bliss je položil na mizo košček papirja in je šepnil svečeniku na uho: »Poglejte to po najinem odhodu. Zahvalno darilce je, ki ga lahko porabite, kakor vam drago.« Svečenik jima je stisnil roke, na kar sta odšla iz cerkve. Frances je prijela Blissa za komolec. »Ernest, ali se zavedaš kaj sva storila?« »Menda, ko sem že toliko časa pripravljal vso stvar! Pred mesecem dni sem naročil oklice.« »Pa mi nisi ničesar povedal!« »Prikrival sem ti iz razloga, ki ga boš kmalu spoznala. Zaupaj mi kakor doslej — ničesar drugega ti ne rečem.« »2e spet izvoščka!« je vzkliknila, ko je vzdignil roko. »Bojim se, Ernest, da te bom morala ošteti že prvi dan. Tudi če si dobil še tako dobro službo, se ne moreš vedno voziti v avtomobilu.« Maroala, tsu ura. dop**ea.. licoi^so, malih, oglasov, j*> poslat, na, Oglasru, od daUk Jutra,' hub^ana, VrtJ%nuAja,^TaL si. ifpi JLah.. oglasi,, h*, slu igo <, paf~vcLo*jaJLnA- tn. rocgal ha. ncuntn*. obcuuioa, maka. beseda, jro par- — Naj ■ manjši z/i+sak Din, 5 - Pristojbina, za, šifro din. j-. Vjh jrurlajbuiM jc uposla,-II oba/nun. t tutrocdom,, m, e*r n oglasu a*, prutbcuo Čtkavm. račun, posU.*. hsn, TjJ/VCC* [fublfosui.sl t iS4 i —---dojHsrejmem takoj — Krekov trg 10. 39255 Prodajalko za treovino * meSan blagom. z večletnimi spričevali takoi sprejmem v okolici Ljubljane Poeoj 10 do 20 000 Din kavcije. — Ponudbe na opiasni oddelek .Jutra, pod «9igurnoat zajamčen?, 3930S Kuharico restavracijsko., staro 35 let, z daljšimi spričevali, sprejmem. X»s]0v v oglasnem oddelku S r- S N <"> Š £ I £ * s? - c 3 o "O - ™ f v S P S Dr. G. Piccoli lekarnar v Ljubljani priporoča pri zaprtju in drugih težkoftah želodca svojo preizkušeno želodčno tinkturo 211 Vrhniško opeko •trtKjvdjvki oremog ld tm sova drva nodi najceneje Lovro Krže, rrnovaki pri ■•tan 12 Po-tre? ha točna! 61 2 bosanski preprog novi. lepib vzorcev, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku «Jutra» .37775 Prodajni pult » ploščo iz trdega lesa. a predali, več šteUž s predali in druge potrebščine za o:»remo trgovine prodam Na ogled pri mizarju Rep-šetu na Poljanski cesti. — Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra* pod šifro «0prava* 39254 Radio aparat štiricevni, z V3emi pritikli-nami, v najboljšem stanju, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 37751 Po šivalne stroje vsi v Medvode, ker so 500 do 1000 Din ceneje kakor drugod — Desetletno jamstvo. — Sprejmem potnike. Viktor SusterSič. Medvode št 9 39221 KOdol» prazne steklenice k u v a } e drogerija Anton Kane tinov*. 7Jdov«ka ul Št t 282 Znamke kupujem Jugoslovenske, posebno v Sloveniji in tudi boljšo zbirko Razgovor od petka do ponedeljka od 10. do 12.. od 3 do 5., Franjo pri družini Pole. Krekov trg 10./U 37753 Srebrne krone kupim Ponudbe na oelasni oddelek «Jutra» 37670 Hlode bukov«* ia in hrastovr od 20 cm naprej k b p c j e ▼ vsaki množim parna žaga V. Scasrnptti Liubljana 252 Brinjevo olje Kupuje v vsaki množini drogerija Ani Kane sinova v Ljubljani. Židovska ulica 197 Skobelni stroj (Drviscitige Hobelmaschine) nad 400 mm širine, po mogočnosti krogličasti tečaj, kambiniran vrtalni stroj (Fr&s-Langloch) in krožno žago. vse v dobrem stanju kupi proti takojšnjemu plačilu Ivan Amsei. Zagreb, Kačičeva ulica 6. 37564 Bencin-motor 3—b k. s. kupi Franc Petrič, BI Brezovica, posta Vrhnika 37546 Več rabljenih koles kupi P. škafar. Rimska c. št. 11. 39207 Starec obleke pohištvo itd. kupuje Golob Marija, Gallusovo nabrežje št. 29. Dopisnica zadostuje, da pride na dom! 39301 Srebrne krone kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Plačam najboljše*. 37670 Lokal primeren 7a pisarno, želim v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod «Interurban>. 39242 Lokal na dvorišču. 40 m2, elektr. razsvetljava, primerno za pisarno ali snažno mirno obrt. oddam takoj na Sv. Petra cesti 29. S9252 Vrt z gorkimi gredicami oddam takoi najboljšemu ponudniku. Naslov v oglas, oddelku «Jutra» 37774 Mlada gospa vzamp gostilno ali vinotoč na račun. Ponudbe na ogL oddelek »Jutra* pod šifro •Gostilna 146». 39229 Gostilno išče mlad zakonski par brez otrok, v najem ali na račun, na prometnem kraju. najraje pri kaki tovarni ali kaj sličnega. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod šifro .Prometna 19». 37791 Lepo sobico 5 posebnim vhodom in elektriko takoj oddam Cesta na Rožnik 19 37776 2 tehnika iščeta sobo r posebmm vbodom Ponudbe ua ogl oddelek .Jutra, pod ši'ro «2 tehnika., S7769 Opremljeno sobico s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam Na-lov pove oglas oddelek .Jutra. 37760 Dijaka mlajšega- sprejmem v centru v vso oskrbo Naslov v oglasnem oddelku Jutra 39225 Opr mlieno sobo tudi z uporabo kuhinje takoj oddam 2 osebama poleg gorenjskega kolodvora Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 39228 Lepo sobo solnčno, separirano, oddam 2 boljšima gospodoma nasproti kavarne Evropa. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 392.57 Mnogim še ni znano, da želodčne in črevesne bolezni, glavobol nervoza, slab tek povzroča slaba jrrdjava, katero najučinkovitejše odpravi znani eliksir FIGOL. Prepričajte se tudi Vi, da preizkušeno zdravilo specialiteta FIGOL-eliksir uredi prebavo in Vam vrne sdravj« — FIGOL izdeluje in razpošilja po pošti z navodili uporabe lekarna DR SEMELIC, DUBROVNIK 2 Porušena steklenica z omotom in poštnino 40 Din. Originalni zabojček s 3 steklenicami 105 Din. z S steklenicami pa 24S Din. Namiznih jabolk lepih, raznovrstnih kupim en vagon Najcenejše ponudbe z oznako vrst prosim na naslov: Fm Eben^pan-gera naslj.. Bie'.ovar. 39245 Suhe borovnice ponudite takoj r vzorcem .Brezalkoholni produkciji« v Liubljani. Poljanski nasip 10. 39238 Hišo skoraj dozidano, z .2 stanovanjema. prodam pod zelo ugodnimi poeoji Naslov- na ogl oddelek »Jutra« 37 592 Hiša v Rožni dolini s prostim stanovanjem in vrtom naprodaj za 70.000 Din. — Pojasnfa daje prometna pisarna Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani. SMendrova 6 37785 Smrekovega lesa rezanega, dolž. 4 m. obič-nih deb in «ir. I.. II in m rečje količine franko Sušak ter cca 200 000 kom. hrastovih žel pragov 260 X 25 X 14 cm. franko Postojna — kupi orvovrstna inozemska tvrdka Dobava takoi ali suksesivno do konca leta 1928 Detajlne, obvezne ponudbe poslati na: F M., Ljubljana, kavarn* Slon 37640 Majhna vila skoraj dozidana, pod dobrimi pogoji naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 39235 Pisarniške sobe v pritličju, blizu glavnega kolodvora takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra* 37587 Trgovski lokal v -redini Maribora. dam sprejmem. po nizki ceni na dotJzo I hrano v sredini »esta. — Naslov v oglasnen oddelka s Jutra« 37777 Na domačo hrano izvrstno, sprejmem abone«-te. — Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 39224 Družabnika z 300.000 Din kapitala, ti- ' hega ali sodelujočega — j sprejme dobro vpeljano trgovsko podjetje s sigurno eksistenco — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod ; šifro »Trgovsko podjetje«. : S7598 Poblč sem še mlad, modernega mišljenja, iz orientalskega življenja, želel bi si dekle cvetoče, ki si ji zabave hoče Pod Iifro «Rifa» na oglasni oddelek .Jutra« 39253 uooiva se povsod ter d:i: IDEAL - VVERKE, SUBOTICA, Vukovičeva ulica 32/c. Opremljeno sobo oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 37788 Sobico oddam soMdnemu gospodu ali gospodični Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«. 39217 Gospoda sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku •Jntra« 39220 Moški prosi dobrosrčnega hišnega gospodarja za preprosto prazno sobico. Za hvaležnost bi opravljal tudi kako delo v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod •Kamrica*. 39218 Na stanovanje sprejmem solidnega gospoda v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra*. -39219 Sobico Selim s 15. decembrom — na*raje v novi hiši Šentjakobskega ali trnorskeea okraja. Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra« pod flfro .Uradnik 12». 30212 Opremljeno sobo lepo. oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 39232 Skupna harmonija 100 Dvignite pismo. Mira — Julka Resi jeva c. 31, Ljubljana. Darilo za Vaju od Miklavža imava pripravljeno — samo n« veva. kje boete nastavile? J. B. 38247 Vera Dvigni pdsmo. Hak. 39215 Mlada gospodična -i želi zabavnega m iuho vitega dopisovanja i željo ?.a kak bogat doživljaj * naobraž^nim gospodom ki •e ne boji morebitnega »K>znejš**ga raz«>čaranja — Prijazna ponudbe na ocrla* oddelek »Jutra* ood 5?fro •Pbaro*. 37648 Mlada gospa želi znanja z inteligentnim in dobro sitmranim gospodom, starim 45—55 let. — Ponudbe na oglaa. oddelek •Jutra* pod •Razvedrilo*. Klavir dobro ohranjen, želi prodati za primerno nizko ceno Natančen naslov ln ceno pri občinskem uradu Sv Primož nad Mnto 73717 Vso divjačino zajce. sme. kljunače in jerebice kupuje Jager. Ljub- ljana. TVornica vagonov »SARTID« v Snte> derevu sprejme izkušenega delavca poslovodjo, za gTajeaje železnih kon« strukcij in mostov. Javite se upravi tvornice v Smederevu. 12.783* 0 ■ o o ■ o ■ o CSBOlOBOlOlOBOBCDBOtO Naznanilo. Otvariam gostilno na dvorišču hotela Tratnik, Sv Perra cesta 25. dne 27. novembra 1927. kjer se bodo točila prvovrstna dalmatinska vina šibeniškega okraja ii lastnih vinogradov. Priporoča se za obilni obisk A Sunara. VeKlo podjetje v Beogradu sprejme zanesljivega in sposobnega šoferja ki je siguren io sposoben z* daljnja potovanja. Ponudbe poslati pod »So« fsr 33* na Jugoslovensko Rudolf Mosse A. D. Beograd. 13781» hiroiK). Večjo prazno sobo (tudi mansardnol « posebnim vhodom ieli gospod Ponndbe na oe'as. oddelek .Jutra« pod Šifro »juje Davorin Havljan. Izdaja ta Konzorcij ■Jatra* Adoii Rih-iiJkar. Za Narodno tiskarno dd. ko« tisUravja Fraa Jeseriek. Za iasermtn* dei Je jdtutom Aiojatj Novak. V« • Ljubijaat.