Sefottders tmdjfig fiir oI= gettmtmtng! — Posebno važno za dobavo olja! Mlllfltl-Podučilo ber h.h.fteiermarhifd)en 6f aff balferei c. kr. štajerskega namestništva fite M ftntou oon — za nasad &iirbte, ©omten&lumeit, 9Rol)tt, $5cmf und Ocitt. buč, solnčnlc, maka, konopelj In lanu. J' 10003 ©ra3 — Gradec 1916. $lnbau DMt£iirbis,6onnenbhimen, 5Kobn, i5anf un5 Scin. ‘JKif SHitckfidjf auf bie burd) ben ‘SMfkrieg gednberfen 'Setljalfniffe unb ben 9Itangei an fjeff unb fjafetffoffen etfdjeinf ež bringenb nofroenbig, ben nadjffebenb ge- nannfen c Pflan3en — forocif ež bie uerfiigbaren 23oben- fladjen, bie Seffanbe an Saafguf unb OIrbeifžhraffen nur irgenb geffaffen — 3um “SiJoble bež ©in3elnen unb bet ©efamfijeif eine befonbere 21ufmerkfamkeif 3U3utoenben. ‘Son ailen fiit bie Ž)igen>innung in 93efrad)f kommenben ‘Pfiansen iff ben 5\iirbiffen befonberž auž bem ©tunbe eine eri)6f)fe 23ead)fung 3U fdjenken, točil jeber Canbtoirf mif beten Slnbau burcfjauž uetfrauf unb baž nbfige Saafguf roobl iibetall in geniigenbet 9Henge 3ur $anb iff. tJiir Sfeiermatk gibf ež kaum eine fiir bie ©eroinnung bež nofigen Speifeolež geeignefere ‘Pfianje, alž bie Mrbiž- pflan3e, bie unž fiit bie Sd)toeine3ud)f aufjerbent ein getn genommenež Juffet iieferf. ‘Jlnfptiid;e an ‘Soben unb ©iingung : ®ie ‘Pfianic nimmf mif jebem 23oben uorlieb, tuenn bie c pflan3ffellen butci) ein 5aufd)en 5?ompoff obet uerroffefen ®iinger oetbefferf roorben finb. Saaf3eif : Siefe feann fid) uon ‘Slnfang biž nad) 9Kiffe 9Rai erffrecken. 33ei 3u ftiifjer 2iužfaaf finb bie entpfinbiicben ‘Pfiansen ber groffgefabr aužgefe^f. ‘Pfiegearbeifen : 6ie befcbranfeen fid) auf Codtetn ber 3tDifd>enraume unb greifjaifen bet Blacke uon Unkrauf in 2^)5n 6 ) ben t 23od)en. Jur eine 3 eiftoeilige ®iingung mif oer- bitnnfrtV I A*. O? A AAMi (N (VAM Ci 11 \ S. ) . ? AVt k biinnfer 3aud)e an ‘Kegenfagen finb bie jungen roacbfenben Siužfebenž unb bet einfacben 33ebanblungžn>eife ubetaii gerne gefeben unb btingf unž ofjne 'JKiibe eine 9Itenge ■j/~ f0003 Šerne, bie ein fd)madd)affež 31 iiefetn. ®ie bei ber 31- beteifung fid) ergebenben 9fiickffanbe kann jeber Canbmirf aiž roerfnollež Strafffuffermiffel fiir 9?inber unb Sdnueine nufjbringenb uerroenben. 1. Mrbiž. ‘Pfla^en febr bankbar. 2. Sonncnblume. Siefe ^fla^e iff in jebem ©arfen roegen ibrež fdjonen 2 Sajenje buč, solnčnic, maka, konopelj in lanu- Zaradi po vojni izpremenjenih razmer in pomanjkanja masti in vlakna je nujno potrebno obračati posebno po¬ zornost na naslednje rastline v prid posamezniku in skup¬ nosti, — kolikor to dopuščajo zemljišča ter stanje semens¬ kega blaga in delavskih moči. 1, Buče, Izmed vseh rastlin, ki pridejo v poštev za dobavo olja, je posvečati večjo pozornost bučam posebno zaradi tega, ker vsak poljedelec ve, kako jih naj obdeluje in je tudi semenskega blaga povsod dovolj na razpolago. Na Štajerskem je komaj najti pripravnejšo rastlino, iz katere se lahko dobi potrebno jedilno olje kakor je buča, ki nam daje poleg tega še prav priljubljeno pičo za svinje. Kako zemljo in kakšen gnoj zahteva buča : Za bučo je dobra vsaka zemlja, ki se pognoji na mestu, kjer se imajo nasaditi buče, s kupom komposta ali s strohnelim gnojem. Čas setve : Buča se lahko sadi od začetka maja do srede maja. Ako so prezgodaj nasajene, so sajenke izpostavljene preveliki nevarnosti pozeba. Njegovanje : Isto se omeji na zrahljanje medprostorov in očiščenje površine plevela v prvih tednih. Zelo hvaležne so mlade rastline, ako se jih včasih polije s čisto gnojnico ob deževnih dneh. 2, Solnčnica. Ta rastlina je v vsakem vrtu zaradi svoje lepe podobe in zaradi priprostega obdelovanja povsod prav priljubljena in donaša brez truda mnogo semena, ki daje okusno olje. Ostanke, ki odpadejo pri pripravljanju olja, lahko porabi s pridom vsak poljedelec kot dragoceno močno krmilo za govejo živino in za svinje. 2 ©ie 6onnertblumen fotlfen uberalt ari ®arfen3aunen, im Sofe, art gelbranbern unb t>ereiix3eli in Seiben auf ^arfoffel- ackern, auf fonnig gelegcnen, bracbliegenben ©runbffiicken mit gufem Soben unb an fonffigen 6fetten moglicbff 3ai)l- reid) angebauf roerben, bamii im ^erbffe eine recbt grofee Slenge Sonnenblumenkerne geernfef roerben kanni ©a- burcb roirb ber Stnof roenigffenž feitroeife abgebolfen. ©ie Slaffer roerben tron unfern Saužfieren gerne gefreffen. Snfprue an 'Soben unb ©iingung : ©iefe finb nidjf be- fonberž grofe, bocb fotlfen fiir ben Snbau ber Gonnenbtume moglicbff nur kraffige Soben nerroenbef roerben, roeil fonff bie Srfrage 3U gering aužfallen. Sine fd>road>e ©iingung mif ^ompoff obcr ©faltmiff fagf ben 3)ftan3en febr 3U, bie nad) bem Sufgeben fiir eine gelegenflicbe ©abe oon oerbiinnfer 3aud)e bankbar finb. Sn 6fetten, bie bem SJinbe febr ffark aužgefefjf finb, roerben bie ‘pftansen leicbf fcbief gebriickf ober umgeroorfen, roežroegen roinbffitte ‘Pfla^orfe giinffiger fiir fie finb. 6aaf3eif: ©ie an Orf unb 6fette norsunebmenbe Sužfaaf erfotgf erff in ben fefjfen Sagen Spril unb kann biž gegen Sliffe Stai forfgefefef roerben. Sine ©f(an3ung nerfragf bie ©onnenbtume nicbf guf. ‘Pflegearbeifen: Salb nad) bem Sufgeben miiffen bie 3U bicbf ffebenben “^fla^en boraužgcsogen roerben, roeit ficb fonff bie fibrigen nicbf enfroidietn konnen. Suž biefem ©runbe iff eine 3U bid)fe Sužfaaf m6gtid)ff 3u oermeiben. ©ie ‘Pftansen fotlen 80 biž 90 3enfimefer 9tbffanb baben. Sine 3eifroeitige Cockerung foroie baž Seinbatfen bež Sobenž non linkrauf iff nofroenbig. 3. Stofm. ©er 9Robnpftan3e kommf unfer ben gegenroarfigen Ser- batfniffen eine erbbbfe Sebeufung 3U, roeit roir jefef gan3 auf bie eigene Srnfe ber fiir iblbereifung unb 6peife3tnecke roid)figen 6amen angeroiefen finb, unb bie Slengen bež im £anbe fetbff er3eugfen i)tež 3um SJobte ber gefamfen Solkž- roirffcbaff moglicbff erbobf roerben fotlfen. Slnfprucbe an Soben unb ©iingung: ©iefe finb infoferne 3iemlid) bocb, atž ein erfolgreidjer Slobnbau nur in einem tockeren, miirben Soben moglid) iff, ber im Sotjabre ge- btingf unb burd) eine guf gebatfene Sackfrucbf frei non linkrauf gebatfen roorben iff. ©ie Sužfaaf: 6ie faltf in bie 3oif non Slar3 biž Stiffe Sprit unb erfotgf enfroeber breifrofirfig, nicbf 3U bicbf, ober in Seiben non 40 biž 50 3enfimefer Sbffanb. ‘Pflegearbeifen: Satb nad) bem Suftaufen bež 6amenž mufe man ben Soben lockern unb bie 3u bicbf ffebenben 3 Solnčnice bi se naj kolikor mogoče v obilici nasadile povsod ob vrtnih ograjah, na dvorišču, ob poljskih obronkih in posamezno v vrstah na krompirjevih njivah, na solnč- natih, neobdelanih zemljiščih z dobro zemljo in na drugih mestih, da se more v jeseni dobiti prav mnogo semena od njih. S tem bi se pomanjkanju olja vsaj nekoliko od- pomoglo. Listje uživajo naše domače živali prav rade, Kakšno zemljo in kakšen gnoj zahtevajo solnčnice: T e zahteve niso posebno velike, vendar bi se naj solnčnice nasadile v kolikor mogoče močni zemlji, ker so drugače doneski premajhni. Nekoliko komposta in hlevnega gnoja se prav ustreže tem rastlinam, ravno tako so pa tudi hvaležne, ako se jih, ko nekoliko zrastejo, o priliki polije s čisto gnojnico. Na mestih, ki so zelo izpostavljena vetru, lahko rastline poležejo ali padejo na zemljo, zatorej so ugodnejša za nje zatišna mesta. Čas setve : Solnčnica se mora vsejati na licu mesta še le v zadnjih dneh aprila, do srede maja. Presajenja solnč¬ nica ne prenaša. Negovanje ; Kakor hitro solnčnice poženejo, jih je treba, kjer so pregoste, prepitati, ker se drugače ostale solnčnice ne morejjo razvijati, Iz tega vzroka je pregosto sajenje kolikor mogoče opuščati. Rastline naj bodo nasajene v razdalji 80 do 90 centimetrov. Potrebno je, da se jih včasih okoplje in da se zemlja očisti plevela. 3, Mak. Mak ima pri sedanjih razmerah večji pomen, ker smo mi sedaj popolnoma navezani na lastno pridelovanje se¬ men, ki so potrebna za pripravljanje jedilnega olja in ker bi se naj množine olja, ki se pridela v deželi sami v prid celemu narodnemu gospodarstvu, kolikor mogoče zvišale. Kakšno zemljo in kakšen gnoj zahteva mak : Mak zah¬ teva v tem oziru precej veliko, ker se nasadi z vspehom le v rahli, prhki zemlji, ki je bila prejšnje leto pognojena in obsejana z dobro obdelano okopavino ter na ta način očiščena plevela. Setev : Ista se naj vrši od marca do srede aprila na redko ne pregosto, ali v vrstah v razdalji 40 do 50 centi¬ metrov. Negovanje : Kmalu, ko seme požene iz zemlje, jo je treba zrahljati in pregosto stoječe rastline prepipati. Vsaka rast- 3 Dffat^en »erein 3 eln. 3 ebe ‘Pflanse follfc einen Sbffanb »on 8 bte 15 3enfimefer erbalfen. 9cacb Sebarf t»irb nocb mebr- mate gelockerf unb bas getb mogltd)ff unkrauffrei gebalfen. Sie £Kobnpflan 3 en roerben efroaš angebaufelf. 4. Sanf. Sei bem immer mebr 3 u Sage frefenben Stangel an gaferffoffen »erbienf bet i$anf grofjfmbglicbe Seacbfung. Sei tDeifent Sfanb ber ‘Pflansen enfroickelf fid) eine grojjere Slenge Samen, auž benen aucb ein gufeš 61 geroonnen roerben kann. Snfprudje an ‘Soben unb Sungung: Ser $mtf oerfangf einen gufen, kraffig gebungfen Soben unb roirb ant beffen nad) einer £>ackfrud)f angebauf. Saaf: SJegen ber $roffempfinblid)keif ber ‘Pflanse barf bie Susfaaf nicbf 3 U friib erfolgen. Sie beffe 3^if iff ©nbc Sprti, gtir ein ioekfar braudrf man ungefabr 120 Mogramnt Samen. Ser $anf roirb fetjr off auf Seefen gebauf, bamif baž Sušjafen leicbf burcbgeffibrf roerben kann. ‘pflegeatrbeilen: Ser Soben roirb in ber erffen 3«if un- krauifrei unb locker gebalfen. Sobalb bie Sflansen grofjer unb bicbfer geroorben finb, roirb alleš aufgefjenbe Unkrauf erffickf unb jebe roeifere ‘pflegearbeif unnofig. 5. £eitt. Siefeš 3 u ben alfeffen 5 ?ulfurpflan 3 en 3 ablenbe ©eroadte rourbe in friiberen 3abren aucb in Sfeierraark 3 ablreid) unb gern angebauf. fiieferfe unči bod) ber lieblicfje £ein nicbf nur bie fo unenfbeftrlicbe ©efpinnfffafer, fonbern and) baš roerfoolle £einbl. Sie Sudtffanbe bilben ein beliebfeš unb ergiebigeš Hrafffuffermiffel. Hnfer feucbfeš ©ebirgšklima fagf bem £ein befonberš 3 U. Snfprudje an Soben unb Sungung: Ser £ein roirb am beffen nacb einer kraffig gebungfen §ackfrud)f, 3 . S. ^arfof- fel, State, Sunkeln ober aucb nacb ^lee angebauf. Stebr- maligež feineš ©ggen iff »or ber Olttefaaf unbebingf nof- roenbig. Sušfaaf: Ser friibe £ein roirb am beffen ©nbe SIdr 3 bte gegen ©nbe Spril attegefaf, roabrenb ber fpdfe £ein »on Slai bte Snfang 3uni in ben Soben kommf. 5iir bie ©eroinnung einer feinen Safffafer iff eine Saaf- menge »on 150 bte 180 Mogramm auf ein Sekfar am ge- eignefffen. Ser Samen roirb moglicbff gleicbmaftig »erfeilf, breiftourfig aušgeffreuf unb feicbf eingeeggf. Sflegearbeifen: Ser £ein beanfprudjf auf$er ber Sefeifi- gung ein 3 elner grofjerer tlnkraufer keinerlei Sflegearbeifen. 4 lina bi naj imela razdaljo 8 do 15 centimetrov. Po potrebi se še naj zemlja večkrat zrahlja in kolikor mogoče očisti plevela. Mak se naj nekoliko okoplje. 4. Konoplje, Ker postaja pomanjkanje vlaknatih snovi vedno občut- nejše, bi se morali toliko bolj zanimati za konoplje. Pri večjem nasadu te rastline dobimo prav izdatno množino semena, iz katerega moremo pripravljati dobro olje. Zahteve na zemljo in gjnojenje : Konoplje zahtevajo dobro, močno pognojeno zemljo in jih z najboljšim vspehom posejemo po okopavini. Setev : Rastlina je proti mrazu zelo občutljiva, torej s setvijo ne začeti prezgodaj. Najugodnejši čas je koncem aprila. Na hektar gre približno’ 120 kilogramov semena. Konoplje sejejo pogosto tudi na gredah, da jih je lažje oplevati. Negovanje : Od začetka je skrbeti, da ne pride plevel vmes in da je zemlja rahla. Ko pa postanejo rastline večje in gostejše se ves plevel uduši in ni potrebno nikako na- daljno negovanje. 5, Lan, Med najstarejše kulturne rastline prištevamo lan, ki se ga je v prejšnjih letih tudi na Štajerskem obilo pridelovalo, Ta lepa rastlina nam ni le donašala neobhodno potrebne vlaknovine, temveč tudi dragoceno laneno olje, V pre¬ ostankih dobivamo znano in izdatno močno krmilno sredstvo. Naše vlažno gorsko podnebje lanu zelo prija. Zahteve na zemljo in gnojenje : Z najboljšim vspehom posejemo lan po močno pognojeni okopavini, n. pr. krom¬ pirju, koruzi, pesi ali pa tudi po detelji. Lanišče je treba pred setvijo na vsak način večkrat fino zabranati. Setev : Zgodnji lan posejemo najbolje koncem marca do konca aprila, poznega pa še le od maja da začetka junija. Da dobimo fino vlakno, se priporoča nasejati na hektar 150—180 kilogramov semena. Paziti je na to, da se seme kolikor mogoče jednakomerno porazdeli, širokosevno raztrosi in plitvo zabrana. Negovenje ; Lan ne zahteva razen odstranjenja more¬ bitnega večjega plevela nikakega nadaljnega negovanja. — 4 Univerzitetna knjižnica Maribor COBISS ®