Štev. 41. V Mariboru 5. oktobra 1876. Tečaj X. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v škofijsk. poslopju (Bischofhof.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. List ljudstvu v poduk. Po8ame8ne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, čo se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. OCE* Vse p. n. gg. naročnike „Slov. Gosjo" in deležnike tiskovnega društva, ki še so za letos kaj na dolgu, zopet prosimo, naj kmalu svoj dolg poravnajo, ker mi rtioramo vse stroške za proti plačevati. Ko bi kdo list dobival, ki ga ni volja biti ver. naročnik, naročnina pa mu je potekla, naj zapiše na zavitek: ,,retour, se ne sprejema več, J. J.", ter pošlje list nazaj, da mi ne bomo zraven truda in skrbi Še Škode trpeli. Kdor želi z nova naš list dobivati do novega leta, naj pošlje po poštni nakaznici 80 kr. Opravništvo. Pisma dveh cesarjev. Velevažni čas je sedaj za evropske vlade in narode. Trenutek, v katerem se bo konečni račun s Turkom v Evropi poravnal, se bliža čedalje bolj. Ali bodo evropske vlade, zlasti 3 najmogočniši cesarji, ruski, nemški in avstrijski, združeni divjega Turka krotili, ali pa zarad njega med seboj strahovito vojsko začeli, za to se razgovarja ravno sedaj. Ruski car Aleksander II. je lastnoročno pismo poslal po grofu Sumarakovem našemu svitlemu cesarju Francu Jožefu I. na Dunaj in ta mu je tudi v lastnoročnem pismu odpisal. Ves svet sedaj ugiba, kaj to pomeni! Meseca avgusta bil je ruski car pri nemškem cesarju in se je vračajč domov sošel z našim cesarjem na Češkem. Takrat so se 3 cesarji pora-zumili, da bodo združeni pomagali Kristijanom na Turškem. Vsled tega je naš minister, magjarski grof Andrassy, res nekaj časa menj z Turkom vlekel in jim morje pri Kleku zaprl. Toda kmalu je zopet skušal z angleškimi miuistri Turčijo braniti, Srbe in Črnogorce miriti, vstaše s Turškimi „reformami" ali prenaredbami pod turški jarem vabiti nazaj. To pa je iznemirilo Slavjaue po vsem svetu in zlasti ruski narod razdražilo tako, da je ruski car prisiljen boj začeti zoper Turke, če prav tudi — brez Avstrije. Tega pa car neče in zato je poslal našemu cesarju lastnoročno pismo, v katerem ga vabi na vzajemno in združeno postopanje zoper Turke. Svitli cesar so pismo sve- čano sprejeli in v lastnoročnem pismu že odgovorili ; ali o tem odgovoru poročajo listi celó različno. Magjarski in drugi turkoljubni listi bljujejo kar srd in jezo na ruski narod in tirjajo, naj Avstrija potegne svoj meč in napové vojsko ruskemu cesarju, naj se nikakor ne ustraši jegovih zaveznikov Prajza in Laha, ves magjarski narod (bosonogi honvedi ?) se bo vzdignol zoper Moškone (tako Magjari nazivljajo Ruse) in zabranil, da ti ne po-žr0 Turka. Ob enem poročajo magjarski listi, da svitli cesar niso pritrdili ruskemu caru in po nasvetu Andrassy-ja odbili njegovo ponudbo: naj bi Avstrija zasedla Bosnijo in Hercegovino. Pravijo, da je že v nedeljo Sumarakov odpotoval iz Dunaja — brez uspeha! Po teh poročilih bi tedaj Avstrija bila celó blizu strašne vojske zoper Ruse in sicer zavolj Magjarov, ki se turških Slavjanov bojijo in jih tedaj še dalej pod turškim trinoštvom imeti želijo. Toda, hvala Bogu, to so le magjarske sanje in želje. Stvari drugače stojé. Grof Sumarakov ni v nedeljo odpotoval. Marveč bil je od svitlega cesarja dvakiat sprejet in počeščen z velikim križcem Leopoldovega reda. Zato je bolj verjetno, kar druge novine poročajo, namreč da se bo Avstrija v zvezi z Rusijo takoj lotila turškega pra-šauja in ga rešila sebi in Kristijanom na Turškem v korist. Bog daj! Brandstetter, bivši poslanec, kot goljuf obsojen. Nemškutarske duše v Mariboru, v okolici, potem v Slov. Bistričkem in št. Lenartskem okraju so sedaj močno pobite, se britko držijo in railujejo, da je sodnija v Celju jihovega glavača in generala Frica Brandstetterja obsodila kot goljufa na pet let težke ječe z jednim postom vsak mesec. Pravijo: to je preveč. Slovenci pa rečemo — to je bilo prav in pravično. Sicer pa so tak izid sodbe vsi poštenjaki pričakovali. Že tožba državnega pravdnika je razgrnola strašansk prepad nepoštenosti, spačenosti in zavrženosti tega liberal- nega kokota — naglašala je goljufanje v znesku 307.962 fl. Goljufija bila je tako očitna in brez-sramna, da še se zatoženec sam blizu ni upal najmanjšega očitanja tajiti. Pri razpravi je bilo navzočih dokaj prič, ki so tožbo v glavnih točkah potrdile zraven pa še marsikaj zanimivega razkrile, česar ljudje poprej tako natančno in gotovo niso vedeli. Tako na primer se je razkrilo, da je Brandstetter bil celo lehkomišljen, puhel in nemaren človek, ki je brez pomislika menjice podpisoval in strašanske obresti dajal; včasih je samo 1/i, 1/3 ali cel6 le Vi tega gotovo prejel, kar je podpisal. Trgovec Pirhan v Mariboru mu je dal za 12.000 fl. blaga, koje ni bilo več vredno, kakor 3500 fl. In tak človek se je Slovencem ponujal za poslanca, in nemškutarji so ga pobirali, češ, da bo za njihovo gospodarsko zboljšanje skrbel! ? Kar mu cel6 njegovi mariborski prijatelji zamerijo je to, da je svojo rajno ženo razglasil kot zapravljivko. Toda pri sodniji se je predčitalo pismo, v katerem rajna Roža Brandstetterjeva toži, da politično rogo-viljenje jenega moža požira neizmerno veliko denarjev. Roza Brandstetterjeva je zapustila 165.000 gld. premoženja, na katero so se ponarejene menjice v znesku 52.000 fl. takoj po njeni smrti in-tabulirale. Da se to ni poprej zgodilo, da je tedaj ' Roza Brandstetterjeva tako pametno in prilično umrla, da so se iz njene zapuščine zamogli pokriti dolgovi menjic, to je res čudno!! Stotnik baron Rech-bach je pričal, da je Brandstetter, odkar se je bil vrgel v politiko, zapravljiv bil, daje volilne shode delal in drage pojedine dajal. Duhovnik in profesor Karol M8rle pozna Brandstetterja še od tačas, ko je bil učitelj na mariborskej kadetskej šoli. On priča, da je Brandstetter zavolj svojega političnega rovanja gospodarstvo zanemarjal, svoje volilce sijajno gostil in tudi volilne glase kupoval. Aha, tedaj je vendar res, da so naši nemškutarji, liberalci in ustavoverci glase kupovali; in resnično je, kar je rajni Gunzaj od sv. Antona v slov. goricah pravil, da so mu nemškutarji na predvečer pred volitvijo dali na roko 10 fl. s tem, da voli Brandstetterja! Gunzaj je desetak vzel — pa volil je slovenski in narodno. Isti g. Morle je tudi pričal, kako je Brandstetter se soznanil z Rozo grofinjo Orsičevo in kako je Orsič ravno še o pravem času umrl, da je Brandstetterjev prvi otrok z Rozo Brandstetterjevo se narodil kot zakonsko dete. Naposled je še izpovedal, kako je Brandstetter s svojo sedanjo ženo živel, ko mu je prejšnja žena še živela. Močno zavzelo je vse, da je Brandstetterjev prijatelj Seidl sam ovo celo tožbo pou-zročil. Vse še tukaj svetu ni jasno, le toliko je pa gotovo, da sta drug drugemu po menjicah do denarjev pomagala in vsa sitnoba bila je ta, da je Brandstetter na Seidla nakopal preveč menjic, namreč za 233.962 fl. To je bilo Seidlu preveč, ter je tožil in pri sodniji jokajč se zajamral: zavolj teh menjic so mojo državno in deželno poslaniško plačilo zarubili, več kakor 2000 fl., (oho, tedaj po- ! slanec biti ni tako slabo, morebiti je dobra plača tudi jeden uzrok, zakaj se Seidl vselej tako strašno piplje za poslanstvo?) zarubili so mi tudi moje posestvo, moje pohištvo in moja žena je morala plačevati! — Največ sleparije pa je Brandstetter delal s svojimi rudarskimi jamami na cink; celo vlada mu je posodila 40.000 fl. in Brandstetter je dal intabulirati 453.000 fl., ker je vladni komisar baron Beust jame cenil za 1 milijon, čeravno se je sedaj pokazalo, da so jame brez vrednosti, posestvo pa je le 5700 fl. vredno. To je res velikanska sleparija! Brandstetterjev zagovornik dr. Holzinger je sicer skušal goljufa očediti, pa bilo je zastonj. Porotniki so pritrdili tehtnim besedam državnega pravdnika g. Dullerja, ki je rekel da je Brandstetter obstal ponarejenje menjic, da pa se ni čisto nič kesal, da je 56 menjic ponaredil na Seidlovo ime potem, ko je že vse obstal; nadalje, da je bil brezobziren proti svojim otrokom in proti prijatelju Seidlu, katerega je na beraško palico spravil. Naposled je Brandstetter še Seidla prosil za od-puščenje in se jokal, pa tudi Seidl se je jokal, in tako sta ta dva bivša oficirja pred sodnijo po babjem tulila in solze tolčila ta — strahonja Slovencev. Ves solzami zalit je Seidl konečno prosil za: pravično sodbo. No, ta se mu je tudi zgodila, jegov prijatelj Brandstetter je dobil 5 let težke ječe z jednim postom na vsak mesec. Brandsteter, bivši ustavoverski poslanec, prerok liberalnih nem-škutarjev v Mariborskem, št. Lenartskem in Slov. Bi-8tričkem okraju je politično mrtev in ^pokopan! Preganjani Slovenci zlasti g. profesor Suman, ki je moral Maribor z ženo in otročiči zapustiti, dobili so nepričakovano sijajno zadostenje! Gospodarske stvari. Nov sovražnik kurnze ali turšice. M. V štev. 35. „Slov. Gosp." toži g. dopisnik o posebnem, poprej nepoznanem sovražniku kuruze, ki se letos sem ter tje pokazuje. Ta sovražnik je tako zvana „vešča kuruzina" Mais-ztlnsler (Botys silocealis). Ta mrčes se je letos že pokazal po Rabskem dolu in potem po Graški okolici in kakor je iz omenjenega dopisa razvidno, se tudi že pri nas po Slovenskem širi, kjer pa ni tako popolnem nova in dozdaj celo nepoznana prikazen, kajti naši ljudje ga že od nekdaj poznajo pod imenom „črv". Tako je navadna beseda: „letos pa črv turšico hudo pokončuje". Samo da zdaj po nekterih krajih v večjem številu na dan prihaja in večjo škodo dela. Iz tega pa sledi, da je ta hudi škodljivec ljudem, kjer v večjem številu nastopa in večjo škodo dela, nova prikazen. Koruzina vešča je tanek, rumen metulj. Samec in samica sta nekoliko med seboj različna. Samica meri z razpetimi krilci 30 milimetrov in ima bleda žolta krila, ki imajo narezane svitlorujave poprečne proge. Na srednjih krilih v srednjem polu je jedna pikasta jedna pa polumesečasta marogica. Krila samčeva so za nekaj krajša pa ravno tako napisana kakor samičina. Poglavitna barva pa je nekoliko temnejša, rujavo-siva, rudeče-bliščeča. Konec junija in začetek »julija metulji rojijo okoli in samice ležejo meseca julija jajca, ki so rumenkaste barve, v gornje dele turšičnih ali prosenih stebel, večiidel po jedno jajce, pa tudi po 2, po 3 na jedno rastlino. Po blizu 14 dnevih se izleže iz jtycekov 16nožna goseničica, ki se v notrajne dele stebla zarije in se v njem na vzdol vrtajé od stržeua živi. Skozi drobne, okrogle luknjice se belkasti izločki odpravljajo. Ako je tedaj na listju ali v listnih nožnicah tako imenovana črviva moka najti, tako je to gotovo znamenje, da je ta sovražnik v kuruzinem ali prosenem steblu. Gosenica je blizu 18—20 milimetrov dolga, spredaj in zadaj nekoliko debelkasta, medlo svitla, zgoraj sivorujava, spodaj belkasta. Ob straneh ima temno progo in črnkaste bradavičice. Glava je črnorujava. Tursična ali prosena stebla, v kterih te gosenice živijo, se večjidel v gornji polovici prelomijo, tako da le več za nektere nitke na spodnjem delu visé. Proso postane žolto in se tudi prelomi. Jasno je, da se çrnje ne more prav razviti in zoreti in da tako pridelek zaostane. Gosenica se do najspod-njega kolenca v steblu prerije, kjer se zaprede^v svilasti mešiček, v kterem črez zimo prebije. Se le spomladi meseca maja se spremeni v bubo, iz kteie po 10—16 dnevih metuljček izleze. Razun kuruze in prosa napadajo ti škodljivci tudi kopoplje in hmelj. Pomočki proti temu škodljivcu, ki se morejo z uspehom zoper njega porabiti, se dajo najti, ako premislimo, kako ta mrčes živi. Proti metulju se ne da dosti kaj početi; kajti loviti ga v velikem številu, je skoraj nemogoče. Le posredno se moremo zoper njega vojskovati, ako živalice, ki take metulje pokon-čujcjo, kakor mračnike in razne tičice, varujemo in gojimo. Gosenici v steblu je tudi težko do živega priti. Nekateri so sicer nasvetovali kuruzi vršiče za časa porezati, da ž njimi vred gosenice, ki se že v njih nahajajo, odstranimo. Ali tako prerano porezovanje vršičev škoduje na drugi strani, ker brani, da zrnje popolnem dozori in se tako cel pridelek izdatno pomanjšuje, tako, da je škoda po porezovanju napravljena večja od one, ktero bi gosenice naredile. Pač pa je mogoče daljnemu širjenju tega škodljivca z tem v okom priti, da gosenice v njihovih prezimovališčih, t. j. v spodnjih steblinih kolencih poiščemo in pokončamo. Ako kuruzipe kocene preiščemo, bodemo v njih gosenice ali po samem ali paroma našli. Tedaj ne kaže kocenov plitvo podorati, ampak boljše je jih zbrati na kupe in jih sožgati. Pepel po polju raztrošen je izvrsten gnoj. Koceni pa se morajo ali jeseni ali pa spomladi sožigati in to je edino gotovo sredstvo zoper ta škodljivi mrčes. Prav globoko podoranje ali pa poraba kocenov za kompost ali mešanec pokonča sicer tudi večji del gosenic, vendar pa tako gotovo ne kakor ogenj. Tudi prosena strn se mora tam, kjér se je vešča pojavila, z brano na kupe zavleči, posušiti in sožgati. Ce pa hočemo, da sožiganje tudi res kaj pomore, tedaj ni zadosti, da jeden kmetovavcc svoje kuruziae kocene ali proseno strn sožiga, sosedje pa roke križem držijo in čakajo, da se vešče izležejo in okoli rojijo, ker se njihovo letanje ne da omejiti na njivo Petra ali Pavla. Ko enkrat začnejo rojiti, obiskujejo tudi njive tistih, ki so marljivo in skrbno strn požigali in tudi tukaj svoja jajca polagajo. Sožiganje mora tedaj občno postati in vsi kmeto-vavci, kterih kuruza ali proso je bila od črva napadena, morajo si v roke seči in na svojih njivah strn in kocenovje sožigati. Le vzajemno delo tukaj izda in pomaga in bode naše kuruze in proso tega silnega škodljivca obvarovalo. Tržne novosti. Pri našem trgovinstvu se je pretečeni mesec začelo vendar večje gibanje. Ali kaj bo to v obče pomagalo, če pa imamo sploh srednje ali slabo, po nekaterih krajih celó močno slabo letino. Tu pa tam bo proti spomladi hudo pomanjkanje in — glad. Vinogradi so prazni, zimina ni zdala, jarina je malokde srečno obnesla, sadovja malo ali nič, seno in otava je pogosto zblatnjena ali segnjita; zelje in repo so gosenice snedle, krompir gnjije. Ljudje na Štajerskem tožijo, da 30 let ne pomnijo tako slabega leta. Zato bo živahniša trgovina našim ljudem malo hasnila, ker nimajo ničesar za obilno in zdatno prodajo. Zrnje, zlasti pšenica, rž in ječmen, je na ceni precej pridobilo, posebno na velikih trgoviščih na Dunaju in Budapeštu; to pa zato, ker so letos na Angleškem, Francoskem in Nemškem veliko menje pridelali, kakor potrebujejo. Zato se od ondot vedno več kapcev glasi. Za kuruzo bilo je vreme do sedaj neugodno in zato njej je tudi eena poskočila. Seno bo tudi bolj drago postalo, ker so ga povsod malo zamogli srečno pospraviti. V Šve-diji in Norvegiji bodo od svojih 145.000 konjev, 945.000 goved in 300.000 koz polovico morali poklali, ali pa potrebne krme od inod kupiti; vlada je že kupce razposlala, da nakupijo sena in slame za 10 milijonov goldinarjev. 8eno, pa tudi oves in sploh zrnje bo v ceni še bolj poskočilo, če se utegne velika evropska vojska vneti, kar je celó mogoče. — Prediva bo letos veliko, lan in konoplje so lepe na Koroškem, Moravskem in Ruskem. — Strdi in medu pa bo malo, le na Oger-skem upajo od bčel kaj dobička. — Deteljino seme, posebno, če je bolj flno, dobivlja vedno dobrih tujih kupcev; v Budapeštu velja 100 kilo lucerne 58—60 fl. — Za klavno živino, zlasti za pitane vole in mlada svinjeta mnogo poprašujejo, isto velja o slanini in volni. Posebno volna se lehko proda, ker jo fabrikanti začenjajo radi kupovati. — Trgatev ali branje v vinogradih se je na Hrvatskem in Ogerskem že začelo in pri nas bodo tudi vsaki čas morali pobirati, kar je slani, toči, pikecu všlo. Povsod tožijo, da bo malo vina in to precej kislo. V mnogih vinogradih gnjije grozdje in poka jagodje. Vkljnb tolikim nezgodam pa vinska trgovina še vedno stoji. Vino ima staro, slabo ceno; malokdo po njem poprašuje. V Mariboru plačujejo lansko po 60—80 fl. navadno, le izredno dobro nekoliko dražje. Na Ogerskem, v Sremu in na Hrvatskem prodajajo mošt po 18 — 32 fl. štrtinjak; le na Tirolskem in Laškem je cena pri vinu poskočila. Kako spoznati, da v platnu ni pavole. Svet je sedaj skoro ves goljufiv in kaže ovo svojo slabo lastnost tudi v tem, da se med platneno prejo meša pavola, kupovalcem pa roba ponuja kot — čisto platno. Gospodinjam, ki se nečejo dati ogoljufati pri nakupovanju platna, svetujemo, naj košček suhega platna pomočijo v olje, potem pa olje močno iz platna izžmeknejo. Skozi nitke, ki so platnene, se potem skozi svčti, pavolnate pa ostanejo bele. Razloček med skozvidnimi in pa belimi nitkami je tako očiten, da se bele (pavolnate) lehko preštejejo. Pridna kokoš ima v svojem jajčnjaku po 600 jajčic. Od teh iznese v prvem letu 20 jajc, v v drugem 120, v tretjem 135 in v četrtem 114. V sledečih letih iznese kokoš vsako leto 20 jajc menje in v devetem letu še k večem kakih 10. Lepih arabskih žrebcev je ogerska vlada za kobilarijo v Babolni kupila 5 od turškega sultana in sicer za 7600 fl. Sejmovi. 9. oktobra v Oplotnici (sv. Barbara), v Pišecah; 10. okt. v Orešju pri Brežicah; 11. okt. v Radazgivesi; 16. okt. v Apačah, pri sv. Duhu v Ločah, v Račab, pri sv. Križu pri Slatini, pri št. Ilu pri Slov. Gradcu, v Planini, v Beračah. Dopisi. Iz Gradca. Vse je tiho v tukajšnjih slov. krogib. Društveno življenje je nehalo že davno. Novih dijakov iz Slovenije letos pride prav pičlo število, imamo tedaj malo upanja, da bi se naše razmere zboljšale. Veselilo nas bi, ko bi došli mnogi vseučiliščniki, ki bi vsaj letos pokazali dejansko edinost ter kako dijaško društvo stvarili, v koje bi zahajal Slovenec in Ceh, Hrvat in Srb, ter nastalo tukaj vseslovansko dijaško društvo. Dijaštvo edino je zmožno dejansko kazati, da še smo, da še živimo v Gradcu. Starci in možaki itak delujejo, vsak na svojem mestu mirno in marljivo na korist naroda. Toliko smo vsaj že dosegli, da Nemec naš jezik začenja bolje spoštovati. Resnica je, da višji uradi našemu jeziku ne delajo več tolikih zapreg, kakor pred par leti; resnica pa tudi je in sicer žalostna resnica, da se to vse večkrat godi pri nižjih uradnikih. Reči pa se tudi mora, da se slov. ljudstvo samo vse premalo briga za svoje narodne pravice. Naš posestnik, naš kmetovalec in obrtnik svoje pravde preveč prepuščajo notarjem in advokatom, ki še sploh po starem kopitu le nemški tfradujejo, ker slovenščine zmožni niso ali nje rabiti nečejo. K čemu pa je treba Slovencu na Slovenskem nemških ulog, k čemu neki mu napravljata notar in advokat le nemške prošnje, nemško spisane ugovore? Kaj morda ni znano, da na Slovenskem mora vsak uradnik znati slovenski jezik v govoru in v pismu? Le poglejmo v svoje dačne knjižice, poglejmo si prav na tanko druge davkarske spise: plačilne in globne naloge, naznanila, odloke, opomine itd. in potem gotovo ne bodemo več prašali, se li sme slovenščina pri davkarijah in okrajnih poglavarstvih rabiti. Treba le je, da vsakdor tir ja svojo pravico. Tukaj ne ■velja misliti, da „gospodov" ne smeš dražiti. Gospodi znajo in morajo znati slovenski in če nižji urad nebi hotel sprejemati in dopošiljati slov. pisem, pritožimo se lehko pri višji oblastniji v Gradcu. Mnogokrat je že višja oblastnija, ko so naši časniki uradnikom nezmožnost v slovenščini očitali, 6tvar preiskati dala. Uradnik sicer ni znal in ne zna slovenski, pa kazalo se je, da mu to itak treba ni, ker je pri mnogih uradih na Slovenskem — žali Bog — slovensko pismo, slov. prošnja le — bela vrana. — Dakle Slovenci sami in jihovi notarji in advokati so največ krivi, da se še vedno malo uraduje — slovenski. Iz Ormuža. (Notarsko namestništvo.) G. dr. Ivan Geršak, c. kr. notar v Ormužu je od slavne c. kr. okrožne sodnije Celjske imenovan za namestnika odstavljenega g. Karola Höchtl-na v Ljutomeru in je 19. sept. že svojo namestovanje nastopil in bode vsaki petek v Ljutomeru ure-doval; v njegovej nenavzočnosti pa bode njegov koncipijent g. Anton Jesih z strankami občeval; to namestovanje se je začelo iz nova, in ni v nobeni zvezi z dosedanjim uradovanjem g. Höchtina. Iz mariborske okolice. (Seidl.) Čudne reči se slišijo zopet o Seidlu. Nedavno je imel v Celju ravs in kavs z Brandstetterjem, sedaj pa ga tlači nova zmotnjava. Neka vdova pri sv. Križu nad Mariborom po imenu Pipus je vsemogočnemu Seidlu dala hraniluične dolžne bukvice in ga naprosila, naj plačuje za njo obresti od 900 gld., koje je vzela iz hranilnice na vinograd v Gajbergu. Obljubila mu je dati vsako leto kolje za obresti namesto denarja, kar je tudi zvesto vsako leto storila. Po stari šegi je rekel Seidl: „wir werden schon machen"; pa vendar je ta gospod pozabil odrajtati one obresti skozi celih 5 let. Bržčas je hranilnica posestnico hotla rubiti! O groza! lasje se ji zacnö ježiti, kedar sliši, da človekoljubni skrbljivi Seidl še ni krajcarja odrajtal. Ni nam znano, ali je že sitnoba poravnana ali ne. Vendar ta dogodek dokazuje, da se ni veliko zanesti na vsemogočnega Seidla. Pred 3 leti je nek posest- nik dal 3 goldinarje, da bi se cesarjeva podoba za šolo pri sv. Križu priskrbela. Kdo drug je imel prej prste pri goldinarčkih, kakor Seidl! Že pred 3 leti je vzel denarje, podobe pa še zdaj ni. Že večkrat so ga opomnili na goldinarčke, pa odlaga ljudem vselej z besedami: wir werden schon machen! Zato smo sedaj primorani misliti: ali ima Seidl že tako slabo pamet, da vse hitro pozabi, ali nima nikoli groša v žepu! Križančan. Iz Trbovelj. Naša cerkva je vsa v presno malana, svetišče ali presbiterij ima celo nove slikarije. Človek si ne more dovolj nagledati prekrasnih podob sv. evangelistov, presvete Trojice, 4 velikih cerkvenih očakov. Žive barve budijo misli na nebeško svitlobo in lepoto in ponujajo srcu želje io hrepenenje po krasnih prostorih, katere nam je Zveličar pripravil pri svojem Očetu 1 Sploh slikarije, kakoräne so sedaj v našej cerkvi, dosegajo svoj pravi cerkveni sveti namen. O kolikokrat se prepuščajo cerkve in kapele za drage denarje nevednim mazačem, da jih namažejo s podobami, ki se vsakemu izobraženemu človeku gnjusijo, ljudstvu pa dober okus pačijo, namesto da bi ga k pobožnosti vzbujale. Nekateri mazači nalašč delajo s slabimi barvami; podobe se brž vsušijo, spremenijo in skrijejo tako, da je zopet mazačev treba in — denarjev! Tako ravnanje ni varčno, ni priporočanja vredno. Boljše storijo tam, kder rajše nekoliko potrpijo, da več denarjev naberejo, potem pa cerkvi omislijo pravi, obstoječi kinč po umetniku, kateri hišo božjo oživi z slikami na presno tako, da se jih oko in srce veseli. Umetnik v tej reči izvrsten, katerega vsem cerkvenim predstojništvom, srenjam in posameznikom pri-poročujemo, je g. Janez Wolf, akademični slikar v Ljubljani. Tudi Matica slovenska ga hvali v matični knjigi „Slovanstvo" str. 198. Bodi vse hvalevredni gospod vsem najboljše priporočen! Franc Kalan, Matija Stagoj, župan. župnik. Od Sotle. Kar se tiče dopisa v št. 37. „SI. Gosp.", kterega so nekateri iz Šentpetra v Tages-pošti napadali, trdimo, da smo poročali golo resnico ! Sedaj še nekaj o naših šolah! Vedno se je trdilo, da je v ljudskih šolah najbolj treba na to gledati, da se otroci dobro pisati, gladko brati in spretno računiti naučč. Ali tega sedaj pri nas ni več; kajti pri letošnji skušnji je nadučitelj otroke najprej izpraševal iz naravoslovja; otroci so morali najprej opice ali „ofe" in druge štirinogate živali našteti, potem pa je Še prišla „anatomija" na mizo, in sicer prasalo se je prvič v čem se razločuje človek? Ako bi bili otroci po krščanski izučeni, morali bi gotovo na prvo prašanje odgovoriti v tem, ker ima človek pametno dušo, žival pa ne in po tem, ker je človeško telo v mnogem oziru popolniše od živinskega itd. ali tega ni bilo slišati, ampak reklo soje, da kaže človek dušne zmožnosti, ker ima velike možgane. Potem se je tudi trdilo, da je človek prva žival, in da se samo v tem od opice razločuje, ker opica ravno stati ne more! Ako učitelj take reči v ljudskih šolah predaje, naj jih natančneje razlaga, ali jih pa naj pusti, da ne bo otrok pačil. Sicer pa take učene reči nikakor ne sodijo za dvorazredne ljudske šole, ampak za gimnazije in vseučilišča! Iz Šmarje pri Celju. (Nemškutarija.), Bralec! „ poglej v prijazno, slovensko Šmarje — v tisto Šmarje, v kojem so pred petimi leti slavni gospodi in veljavni možje; kakor: doktor Vofinjak, državni poslanec, — Skaza, ki se je za napredek slovenščine toliko žrtvoval, — Anderluh, občno spoštovani župan in načelnik okrajnega zastopa, pošten in junask Slavjan, enojgasno sklenili in neovrgljivo odločili, da se naj pri Smarijski vse srenji maternem slovenskem jeziku odpisuje in uraduje. Slava takim narodnjakom! Ali sedanji nemškutarji, zagriznjeni nasprotniki slovenskega jezika in njegovega napredka so v zadnji občinski splošni seji dne 24. septembra t. 1. tako hudo na plahega kmeta pritiskali, da je revče privolil, da se bode pri občini (Hochdeutscher St. Mareiner) namesto v slovenskem jeziku, kakor dosihmal, zanaprej v rajskem nemškem jeziku uradovalo. To je šmen-tana zmaga Šmarijskih nemškutarjev!! — Pa menda zato, ker se tem gospodecom slovenščina gabi, katere pravilno nobeden govoriti, nobeden pisati ne urnč! Nekateri pa sodijo, brž ko ne eden nemškutarjev hrepeni po službi župana v prihodnji volitvi, da bi zamogel v nemškem jeziku uradovati, ker slovenskega prav ne ume. Tako Slavjan, Slavjana tlači, — naši nasprotniki se pa nam posmeh ujejo! Politični ogled. Turška vojska se je zopet silno krvavo začela med Turki in Srbi ob reki Moravi 28. sept. Zgodaj ob 4. uri je v Deligradu švignila visoko v nebo žareča raketa — znamenje, da se prične boj in v istem trenutku je Črnajev Turke prejel sam pri Boboviškem mostu, ga vzel in prodiral naprej, potem pri Bujmiru in pri Gredetinu. Namen mu je bil prepričati 8e zastran moči turške vojne in jo popolnem obkoliti, kar 8e mu je tudi popolnem posrečilo, toda premagati Turkov še ni zamogel, ker je teh 110.000 mož s 182 kanoni, katerim ima Crnajev še le kakih 80.000 vojakov s 150 kanoni nasproti postaviti. Vkljub temu so Srbi ohrabreni po ruskih oficirjih Turke do 11. ure povsod srečno tiščali nazaj, jim vzeli več kanonov in užgali veliko vozov s smodnikom, kar je cele kompanije Turkov uničilo. Okoli dveh je Ahmed-paša prignal 38 novih bataljonov s 66 kanoni in Srbe vstavil; pozno zvečer so se ti vrnoli na svoja stara stališča; od Bujmira in Vukanje so Srbi prišli do soteske pri Tešici, njo zasedli pa na večer od 3 strani napadnjeni zopet zapustili; najbolj srečno seje vojskoval Horvatovič pri Gredetinu in prodrl do Krušnje z 18.000 moži. Bile so menjše praske 29. ia 30. sept., toda 1, okt. so Turki z 22.000 moii io 44 kaooni napadli Gredetin, da bi Hor* valoviža odcepili od Črnajeva, ali ni se jim posrečilo, bili so hudo tepeni. — Na potu v Belgrad je zopet 5000 ruskih prostovoljcev in 50.000 kožuhov za srbske vojake. Črnogorei so tudi 2. okt. začeli vojsko proti Muktar-paši, ki ima 14.000 Turkov pod seboj iu 24 kaaonov. Avstrijske dežele. Dvanajst novih udov gosposke zbornice je imenovanih; vsi so čisti liberalci in ustavoverci, med njimi kranjski baron Apfaltrem, stari neprijatelj Slovencev. — Neizogih-ljivi Seidl je zopet potrjen za načelnika mariborskemu zastopu. Mi ga liberalnim ustavovercem in nemškutarjem resnično privoščimo! — Nove volitve za deželni zbor istrijanski in goriški so razpisane za 28. okt. in 4. novembeh — Državni zbor je sklican na 19. okt. — Pri volitvah na Gališkem se kaže, kako Judi napredujejo; 188 Judov je voljenih za volilne može. — V Pragi so zaprli 24 delavcev, ki so bili udi skrivne družbe internacijonalne. — Vlada je prepovedala več ta-borjev, ki so se namenili sklicati zarad Jugo-slavjanov. — Ogerski državni zbor je v Budapeštu odobril ravnanje ministra Tizca-ja, ki je dal poslanca Miletiča zapreti, ker je za Srbe denarjev in prostovoljcev zbiral. — Hrvati so letos namislili 8001etnico na svojega slavnega kralja Zvonimira obhajati, a zavolj strahu pred Magjari so vse opustili — to ni junaško, ni hrvatsko! Vnanje države. Na Pruskem tirjajo ljudje, naj Be colnina nemškemu železu, ki se vvaža v Avstrijo zniža od 30% na 10%- Upamo, da naši ministri temu ne privolijo, ampak posnemajo Francoze, ki pobirajo od tujega železa 40%- — Don Karlos, pravi pa pregnani kralj Španski, je v Parizu zbral mnogo svojih prijateljev in upanje izrekel, da bo je vendar kedaj zasedel prestol svojih očetov in kraljeval kot pravi katoliški vladar; sicer pa tudi na Španskem močno vre; ljudje «o z sedanjim kraljem nezadovoljni. — Angleški turkoljubni ministri so v velikih za-zadregab, ktr so v zvezi z našim Andrassy-jem Turkom nasvetovali naj napravijo mir po sledečih pogodbah: Srbija in Čmagora naj ostane, kakor je bila pred vojsko, hercegovinskim, bosenskim in bolgarskim Kristijanom pa se naj podelijo pravice, kakoršne imajo Turki. Ali Turki so ove nasvete jezni zavrgli in tako svojim evropskim prijateljem, posebno Angležem, pravo zaušnico dal', pa tudi svojo smrt podpisali. Kajti sedaj bo angleškemu in drugemu turkoljubju konec storjen iq Rusi bodo vsaki čas na Turke planoli. Je pa res že skrajni čas, da se turškim zverinam divjanje enkrat ustavi. Strašne reči se zopet poročajo. V Erze-rumu v Mali-Aziji so muselmani vdrli v cerkve in tam vkradene podobe križanega Jezusa pesom obešali na vrat; potem so planoli kakor divji volkovi na neorožane Kristijane in jih 700 posekali. V Bolgariji so mladim dekletom rezali prsa, žive pribijali na drevesa in svoje turške otroke učili nalovljenim krščanskim otrokom glave rezati in trebuhe parati. Taki divjaki se morajo pobiti, kar bo mogočna Rusija prevzela. Sliši se namreč, da evropski poslanci zapuščajo Carigrad in da se bližajo velikanske ruske čete turškej meji. Tudi Angleži se pomikajo nazaj s svojim brodov-jem, z katerim so do sedaj Turke varovali. Gi eški narod zahteva v številnih taborjih, naj vlada hitro pripravi vojake za vojsko zoper turške sosede. — Na Kitajskem seje začelo zopet preganjanje Kristijanov; ubili so jih več stotin in razdjali cer-kvo in 40 hiš, ki so bile več kakor 60000 dolarjev vredne. Za poduk in kratek čas. Freimavrerji, sedanji antikristi, f IV. Kaj hočejo fraimavrerji? Da freimavrerji imajo svoj namen, tega ne more nihče tajiti, ker vsako društvo se prav zavolj namena ustanovi. Pravi namen freimavrerjev je vendar težko spoznati, ker ga skrbno prikrivajo vsem neposvečenim, in celo svojim udom, dokler nimajo popolnem zaupanja do njih. In že zavolj tega, ker svoj namen tako skrbno prikrivajo, lehko vsak spozna, da ne morejo imeti lepega, dobrega, človeštvu koristnega namena, sicer bi bilo nespametno prikrivati ga in tajiti. Če hočemo o pravem namenu freimavrerjev govoriti, moramo ločiti modre, ali plave iz treh nižjih razredov, od rudečih, iz višjih razredov; zakaj modri so tako rekoč še le novinci v šoli, kder se samo pripravljajo za višje razrede, kder se jim še le po času razodevlje njih pravi namen. Freimavrerji so preveč modri, da bi vsakemu takoj razodeli, kaj da so in kaj hočejo. Čeravno pa tako varno postopajo, čeravno ostro držijo in zahtevajo molčečnost, vendar je že 8emtertje kteri 8 kako nepremišljeno besedo marsikaj tajnega izdal; drugi zapustivši ložo so bili tako srčni, da so njim razodete tajnosti razglasili; in tudi policaji so tu in tam že zasačili marsiktero tajno pismo. Iz teh gotovo zanesljivih virov se da jasno dokazati, da je freimavrerstvo h u do b n e in nevarno društvo ter ima za človeštvo slab, nevaren in škodljiv namen, zato ga tudi morajo tako skrbno skrivati. To pa, kar imajo vedno na jeziku in kar povsod glasno oznanujejo, da v njihovih ložah ni nikake hudobije, da oni gojijo po-božnost, spoštujejo vladarje, ljubijo domovino in da podpirajo siromake, -- to je le njihov navi-dežni namen, torej hinavščina ali laž. Mi ne mislimo nikogar natolcevati, torej to dokažemo iz njihovih spisov. V manifestu templarja in križarja v Berolinu (VII. §. 26.) berem», da je njegov cilj njegova prva tajnost, a početek njegov in sredstva njegova druga tajnost." In eden njihovih glavnih listov (Bauhtttte 1. 1872 št. 164) pravj: „Se zmiraj ima hinavščina pri nas veliko p&logo." - Š67 - Freimavrerji sicer kričijo: „svoboda in enakost, omika in napredek! človekoljubje in usmiljenje!" mislijo in delajo pa drugače. To so lepe besede, pa imajo pri njih slab in nevaren pomen. Hinav-šČina in preobračanje besed je dedšina vseh tajnih družeb, da nevedne leži v svoje zanjke vlo-vijo. Ravno to je tudi vzrok, da v nižjih razre-redih vsaj na videž nič slabega ne počinjajo; poglavitna reč je tukaj zabava, razveseljevanje, go-starije in veselice. Vmes imajo govore o svobodi, napredku, omiki, človekoljubju, domoljubju — vse V lepih, dobro premišljenih besedah, da noben novinec nič hudega ne sluti. Na tak način se udje lehko omamijo, ker za temi čisto krščanskimi besedami, (vsaj krščanstvo jih je najpred rabilo) ne vidi nobeden nič hudega. Kedar pa so zadosti Omamljeni, odkrijejo jim kako oni te besede razumevajo. Nek francosk, dobro podučen list o tem piše: „Glodajte malo lojš ljubezni, pobratimstva in usmiljenja, pa bote najšli pod lojšem politične prevrate , nevero in prekuci je. Slobodno torej na freimavrerje obrnemo besede sv. Petra: „So bili lažljivi preroki med ljudstvom (židovskim), kakof bodo tudi med vami lažljivi učenci, kteri bodo krive nauke pogubljenja vpeljevali in bodo Gospoda, ki jih je odkupil, zatajili. In veliko jih bo posnemalo njihovo razuzdanost, po kteri se bo pot resnice preklinjal, in iz lakomnosti vas bodo z lažljivimi besedami goljufali." Tako delajo freimarerji, ker jihova dobra dela so navidezna, samo da ž njimi lovijo nevedne v svoje zanjke. Pravi jihov namen, da že zdaj povemo, je tisti, kterega bo imel Antikrist, in kte-rega imajo vsi sovražniki Kristusovi: vojskovati se zoper Boga in božje kraljestvo na zemlji. Zato nasprotujejo vsemu krščanskemu redil v državi in družini, ter preganjajo katoliško Cerkev, ki krščanski red na zemlji hrani in vfrrjuje. (Nastavek prihodnjič). Smešničar 41. Kmet je kupil molitvene buk-vice ter jih na ulici začel pregledavati. Brž pristopi davkarijsk uradnik in mu reče: budalo, kaj zijaš toliko v bukve, kaj pametnega itak ni v njih! Brez odloga mu odgovori kmet: uže več, kakor pa v vaših dačnih knjižicah! Razne stvari. (Nova pošta) se je s 1. oktobrom odprla pri sv. Andrašu v slov. goricah, ona v Mislinju pri Slov. Gradcu pa zaprla. (Zastrupiti) je hotel Marko Čeh pri sv. Lenartu svojo pasterkinjo, da bi dobil jenih 1900 fl. pa otrok ni umrl in sodnija je zločinca zaprla. (Mitnico jesti) je navajen bil Juri Senegačnik v Dobrni ; nedavno je nje preveč v sebe spravil in umrl 40 let star. (Občni zbor banke Sloveniji) bil je slabo obiskovan ; 26 delničarjev je zastopalo 467 glasov in sklenilo vsakega delničarja tožiti, kateri ne vplača zopet 15 %. t- j- 30 fl. na vsako delnico. (Pogorel) je A. Rudolf v Črešnovcih pri Slov. Bistrici, pa ne dobi nič odškodnine, ker je zadnjo zavarovalščino plačati zamudil. (Štajersko gozdarsko društvo) šteje sedaj 478 udov in je letos zasadilo 114.000 mladih dveletnih drevesc. Ravno sedaj išče tudi na slovenskem Štajerskem prostor za novo drevesnico. (Iz Lankovic) spravljajo ženske kaznjenke v novo kaznovavnico v Radoljici na Kianjskem; te dni so jih zopet 47 preselili. (Gradec) šteje po najnovejšem številjenju 86.369 ljudi; ženskih je 5723 več, kakor možkih. (Turki ubili) so ženo in 2 hčeri bivšega lajte-nanta Vi aniča, ki je nekaj časa bliža Maribora prebival in poznej bil uradnik na turški železnici, ki pelja iz Rnščuka v Varno. Žena je bila daljna sorodni ca s v. očeta Pija IX. (Za Hercegovince in Sosnijake) je daroval g. Prapri/tnik, učitelj v Lembahtf 1 fl. Hvala! (Spremembe v L&vantinški Škofiji). Prestavljeni so čč. gg. J. Galun v Reihenbarg II.; L. jattžekovič v Žetale; V. Tam le v SviČino; — J. Čagran k Sv. Marku pri Ptuju; A Kuko-vič v Vojnik II; A. Hecl v Kozje; — M. Vav-potič v Prihovo. — Kaplanija v J. Jnngerti na Pohorji ostane začasno izpraznjena. — Umrl je č. g. J. Št uler fajmošter na Vranskem 3. t. m. star 64 let. (Dražbe) v tretje pridejo na vrste 6. okt. Anton Gajšek v Vodriiu, Jan. Štefane v Šmarji, Roža Feigl v Svičini 2037 fl. Jož. Jakopina v Pdd-sredi, Roman Konrad v Pesnici 4911 fl. — 11. okt. Matija Dobaja v Sovjaku 1800 fl. Juri Kokol v Karčovini 900 fl. — 12. okt. Franc Majhen v Benjskemvrhu 5542 fl. — 13. okt. Juri Tomanič v Pristovi 1225 fl. Listič uredništva. Dopisi iz Kostrivnice, Središča in iz Koroškega in inserat g. Freisteinerja prihodnjič. V Mariboru. Krompir 2 fl. 30 kr. HI. — fažol 14 leča 30, grah 28 kr. Kg. — Pšeno 10 kr. liter. — Pšenično gres 26, prednja moka 20, srednja 15, polentna moka 11 kr. Kg. — Kravje maslo 1 fl. 10 kr, svinjsko maslo 90, slanina frišna 56, slanina prevojena 90 kr., puter 1 fl. — kr. Kg. — Jajca 2 kr. vsaka. — Govedina 44, teletina 45, svinjetina mlada 53 kr. Kg. — Mleko frišno 12, posneto 10 kr. liter. — Drva trda fl. 3 80 mshka, fl. 2*80 Kbmt. — Ogelje trdo fl. I"—, mehko 60 kr. HI. — Seno 3 fl. 60 kr. slama 3 fl. 80 kr., stelja 2 fl. 80 kr. za 100 Kg. Iioterljne itevllhet V Gradcu 30. septembra 1876: 56 84 18 49 U. Na Dunaju „ „ 33 90 72 16 6. Prihodnje srečkanje: 14. oktobra. 1876. Tržna cena preteklega tedna po Hektolitrih. (1 Hl. = lM/t« vag.) Mesta Pšenic* >H M Ječmen Oves « o >55 C H Proso Ajda fl kr fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. Maribor . . 7 80 6 80 5 50 3 50 5 60 5 30 5 50 Ptuj . . . 8 44 6 52 5 20 4 30 4 81 4 80 5 — Mahrenberg 10 10 7 25 5 70 3 70 5 75 7 80 5 69 Gradec . . 9 9 6 87 4 88 3 73 5 23 — — 5 50 Celovec . . 8 98 7 46 4 80 3 20 5 74 4 46 5 44 Ljubljana . 8 45 6 50 4 71 3 25 5 40 4 39 6 — Varaždln 8 — 6 40 5 80 3 40 5 70 7 — 5 20 Zagreb , H 11 — 7 — 6 60 3 — 7 — — — — — Dnnaj 12 11 50 9 35 8 — 7 85 7 Pešt JI 10 — 8 18 6 88 6 40 6 — 5 — -- —" 3-3 Ponudb». V Dolu pri Hrastniku v okolici sv. Jurija se bo prostovoljno v najem dalo na 10 let posestvo s stanovanjem; lebko se redi par volov, 2 kravi in 15 ovac. Več se izvč pri Jerneju Urbajs-u, posestniku v Kernicab, pošta: Hrastnigg. ^ V tiskarni družbe sv. Mohora v Celovcu ^ so ravnokar na svitlo prišle: Slomšekove pesmi. Zbral, uredil in izdal Alili. Lendovfeek. Slomšekovih zbranih spisov prva knjiga. Srednje osmerke str. I.—-XVI in 256. Prodaja Juri Lercher v Ljubl jani trdo-vezan iztis po 1 gld. broširan po 90 kr. — Dobivajo se po isti ceni tudi: v Celju pri Drekslerju, v Celovcu pri Lieglu in pri Leonu, v Gorici pri Dase-ju, v Gradcu pri M. Moser-ju, v Trstu pri Simpfu, v Zagrebu pri Sup-panu, in pri uredniku „Slov. Gospodarja". Kdor pa pošlje izdatelju v Ptuj (Pettau) po nakaznici 1 gld., oziroma 90 kr., dobi knjigo takoj franko na dom ppslano. Opozorujemo še posebej čč. gg. kate-bete in učitelje na to, da zdaj ob koncu šolskega leta ni lehko dobiti lepšega darila za šolsko mladež, kakor so te Slomšekove pesmi. 3—6 Najnovejši kurzl nn Dunaju. Papirna renta 65 30 — Srebrna renta 67-60 — 1860- letno državno posojila 114---Akcije narodne banke 842 — Kreditne akcije 150'--Napoleon 9-97 — Ces. kr. cekini 6---Srebro 102-90 kralj. dvorni p Tiskar Ivan M. Erhart, v Mariboru priporoča svojo zalogo za darila v Božiču in novem letu. Puške dvocevke od spredej za nabijati iz železa od . . gl. 11 — 15 Puške dvocevke od spredej za nabijati iz svila (drota) od Lefancheux (lefošč) Lencaster (lSnkaster) Revolverje od . . Pištole dvocevke . „ enocevne . n n » n » ' a 16 — 30 20 — 200 35 — 250 5—18 2.40 kr. 1.20 Vedno se tudi nahajajo v zalogi vsakovrstni patroni in drugi predmeti za lovce. Popravljanje se zvršuje naglo in prav po nizkej ceni. Nove polovnjake pripo oča po nizki ceni Feliks Schmidl, 8odar v Mariborn. 3—3 Prodaja posestva. Posestvo, "pet četrt ure od Ptuja oddaljeno, kraj ceste proti Vurbergu se pod lehkitni plačilnimi pogoji prostovoljno predaje. To posestvo obsega nad 4 orale zemlje raznovrstno obdelovane; na njem ste dve zidani biši s potrebnimi poslopji za gospodarstvo in je posebno pripravno za krčmo. Več se izvč v pisarni doktorja Gregoriča v Ptuju.