~	-	XI. LETNIK	9. ST.
■	» —	~	^	—	SEPTEMBER 1970
™ ~	J ^	Cena 30 par
SklfPllOST
qtostCcrsxd£ CJufirtjca^a. 'mDste-'fiDt|e
Samoprispevek da - toda pod določenimi pogoji!
Izvršni odbor občinske konference SZDL naše občine je na skupni seji s predsedniki krajevnih organizacij konce junija razpravljal o problematiki otroškega varstva in šolstva v občini. Izvršni odbor je sprejel sklep, s katerim se načelno strinja z uvedbo samoprispevka za reševanje teh problemov, vendar pod določenimi pogoji. Naj v naslednjih vrstah na kratko opišemo zaključke in stališča izvršnega odbora, ki so bili poslani v obravnavo vsem pristojnim organizacijam in organom.
Zaradi naglega naraščanja prebivalstva v občini (2.000 — 3.000 letno) in velikega števila (okrog 70 %) zaposlenih žena v občini, bomo morali v nekaj letih zgraditi v občini vrsto vzgojno-varstvenih in šolskih objektov, da bomo vsaj za silo odpravili pomanjkanje le-teh, ki je iz dneva v dan večje. Ce to ne bo uspelo, bo treba v občini omejiti stanovanjsko gradnjo, kar pa bo povzročilo druge neugodne gospodarske posledice.
Iz proračunskih sredstev občine pri sedanji proračunski situaciji in delitvi dohodkov — za to gradnjo ne bo mogoče izdvojiti dovolj sredstev. Večja sredstva bi skupščina
lahko zagotavljala edino v primeru, če bi popolnoma spremenila dosedanjo delitev proračunskih dohodkov. To bi pa seveda pomenilo občutno prikrajšanje drugih uporabnikov proračuna, kot npr. krajevnih skupnosti, komunale, zdravstva, varstva in drugih. Vsako leto ugotavljamo, da je že sedaj premalo sredstev za te namene in bi njihovo zmanjšanje ne bilo smotrno, oziroma bi bilo gospodarsko in politično nemogoče.
Z uvedbo samoprispevka v višini 1 % od osebnih in ostalih dohodkov za dobo 5 let bi v občini zbrali 22.700.000 dinarjev. Prav toliko pa bi morali zagotoviti sredstev tudi iz
proračuna, iz soudeležbe TISA in drugih. Ta vsota bi zagotavljala vsaj za delno kritje velikega primanjkljaja.
Iskanje drugih virov sredstev — predvsem obremenitev gospodarstva s povečanjem prispevnih stopenj — ne bi prineslo trajne rešitve. Po eni strani to ne bi bilo v skladu z načeli gospodarske politike, da naj gospodarstvo ne obremenjujemo z novimi ali povišanimi dajatvami, po drugi pa bi to zopet vplivalo na povišanje cen — in s tem bi bil prav tako prizadet občan. Pri tem bi nastali samo dve razliki, in sicer da je pri samoprispevku mogoče občane z Nadaljevanje na 3. strani
V Zalogu so zgradili novo stanovanjsko sosesko. Montažne hišice tipa Marles so zelo funkcionalne in dokaj udobne pa tudi cene so dostopne za žep povprečnega občana. Več o tem lahko preberete na tretji strani.
Odkritje spominskega kamna padlim borcem
Na dan vstaje slovenskega naroda — 22. julija — je lovska družina Laze odkrila v Gostinci, na grebenu nad Lepo drago, spominski kamen v spomin padlima borcema Pav-letu STROJINCU in Francu
Smrekarju, ki sta padla v enem izmed zadnjih bojev na območju Janč 16. februarja 1945.
Pavle Strojine, doma iz Za-dvora, je sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju že od 1941. leta in je bil že leta J?42 član rajonskega komiteja KPS in rajonskega odbora OF Dobrunje. Jeseni 1942. leta je bil interniran v Italijo, odkoder se je vrnil po kapitu-Jkoiji Italije in vstopil v NOV. ibl je aktivist za rajon Do-brunje in je stalno prihajal oez mejo ter vodil narodnoosvobodilno gibanje v vzhod-born delu naše občine — kljub lomu, da so bili pogoji zara-. belogardističnih postojank 'zredno težki. Pri svojem delu
je bil neustrašen in izredno požrtvovalen. Padel je kot sekretar rajonskega in član okrajnega komiteja KPS.
Tudi Franc Smrekar, doma iz Podlipoglava, je sodeloval v NOB od leta 1941. Bil je partizan II. grupe odredov in se je udeležil vseh njenih bojev. Po kapitulaciji Italije je postal kurir in bil član znane kurirske postaje TV-2, ki je vzdrževala v zelo težkih pogojih zvezo med Dolenjsko, Štajersko in Ljubljano.
Lovska družina Laze je s pomočjo združenja zveze borcev in občinske skupščine postavila tik nad mestom, sredi janških gozdov, kjer sta v poslednjem boju v visokem snegu, tik pred osvoboditvijo padla oba junaka, lep spominski kamen, ki bo še dolgo pričal in spominjal na požrtvovalna in dobra tovariša — borca.
Odkritja se je udeležilo veliko število ljudi in prepričani
smo, da spominsko obeležje tudi v bodoče ne bo neobi-skano.
As^ait a Slapah
Te dni so se pojavili na cesti v Slapah stroji in delavci, ki bodo cesto rešili lukenj in prahu. Cesta bo zgrajena s pomočjo krajevnega samoprispevka, za kar bo vsak zaposleni vaščan prispeval po 150 din, in s prispevkom občine. Po predvidevanjih bo cesta stala okoli 25 milijonov dinarjev.
Tako se počasi uresničujejo želje občine in občanov, da bo v nekaj letih izginil makadam s cestišč naše občine. Seveda se tega najbolj veselijo lastniki konjičkov na štirih kolesih, pa tudi kmetje, saj ni več redek pojav traktor v kmetovih rokah.
E. S.
Nova pravila SZDL
V mesecu septembru bodo v občinski in krajevnih organizacijah razprave o novih pravilih in o poslovniku socialistične zveze. Predlog, ki je bil dan v razpravo, upošteva dopolnitve in spremembe republiškega statuta SZDL in načela dokumenta »Socialistična zveza danes-«. Konec septembra bo o obeh osnutkih in pripombah, ki bodo zbrane na razpravah, razpravljala občinska konferenca in oba dokumenta sprejela. Obenem bo tekla razprava tudi o pravilih socialistične zveze mesta Ljubljana. Pravilnik in poslovnik naj bi se dokončno uveljavila do občinske volilne konference, ki bo spomladi prihodnjega leta. Zato pomenijo razprave in sprejem tudi začetek priprav za volitve novih vodstev krajevnih kakor občinske organizacije SZDL.
Pravila in poslovnik v glavnem uzakonjujejo dosedanji organizacijski razvoj in težnje socialistične zveze v občini. Jasno opredeljujejo organizacijska načela, naloge in dolžnosti tako članov na eni kakor tudi odgovornost organov na drugi strani. Točno so razdeljene pristojnosti posameznih organov in njihovih medsebojnih od-
govornosti. Z upoštevanjem pravil in poslovnika pri vsakodnevnem delu bomo dosegli večjo demokratičnost, saj so naloge in pristojnosti točno urejene za vsak organ in usmerjene predvsem v to, da dajejo večjo pristojnost članom in širšim organom (kot npr. konference). Krajevne konference s svojimi odbori, občinska konferenca, njen izvršni odbor in drugi organi konference bodo morali skrbeti za tesnejši stik s članstvom in občani, jih obveščati in omogočati, da lahko sodelujejo pri obravnavanju vseh pomembnih vprašanj.
Razprave in sprejem pravil naj ne bodo samo formalen akt, ampak poglobljene razprave o dosedanjem delu in bodočih nalogah socialistične zveze in akcija za njeno organizacijsko in kadrovsko utrditev. To še posebej velja za nekatere krajevne organizacije, katere bomo morali kadrovsko in organizacijsko izpopolniti, da bodo kos številnim nalogam v jesenskem obdobju, sposobne pripraviti volilne konference ter uveljaviti organizacijske in vsebinske dopolnitve, ki jih predvidevata osnutka pravil in poslovnika.
Dve novi
telovadnici v občini
Občani Polja in Zelene jame so si ob sprejemu letošnjega občinskega proračuna oddahnili. Po dolgoletnih prizadevanjih je uspelo, da bosta zgrajeni telovadnici pri šoli v Polju in Zeleni jami. Občinski proračun je predvidel sredstva in naročeni so bili projekti.
Poletje se že nagiba h koncu, nikjer pa še ni zasajena lopata — zakaj, se sprašujejo občani. Sirijo se vsemogoče govorice, kot je ob takih priložnostih običajno — tvorci pa so »dobromisleči« ljudje. Zato smo poiskali čim zanesljivejše informacije in jih tudi dobili.
Zavora je — administracija. Denar je lepo namensko naložen in čaka. Projekti so bili naročeni za obe telovadnici v februarju in marcu. Idejni projekti so bili gotovi do maja, končni projekt pa čaka na dokumentacijo. Brez lokacijske dokumentacije ga ni mogoče dokončati. In tako stoji vse in čaka, da bo izdelana lokacijska odločba.
Vso investicijsko problematiko za obe telovadnici vodi podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Soseska, ki si res nadvse prizadeva, toda proti prav-
nim pastem je nemočna. Tovariš Zver, ki pri podjetju vodi to zadevo, nam je zagotovil, da bodo začeli graditi telovadnico v Polju sredi septembra. Takoj bodo šli namreč v razpis za izvajalca gradbenih del in zahtevali od občine določbo o pripravljalnih delih. Ce bo šlo vse po sreči, zna biti telovadnica pod streho konec leta, povsem gotova pa bo v juniju prihodnje leto.
Druga stvar je s telovadnico pri šoli Vide Pregare. Sedanji lastnik zemljišča, kjer naj bi bila zgrajena telovadnica, se s tem ne strinja in je v tem smislu tudi vložil pritožbo. V primeru, da bodo na razgovorih, ki bodo v kratkem, vsi prizadeti le našli skupni jezik, bo možno pričeti z gradnjo že v septembru, sicer pa bo treba na novo telovadnico v Zeleni jami še malo počakati.
Še dva varstvena zavoda
V Slapah ob Rjavi cesti, kjer nastaja tudi nova stanovanjska soseska NS-6, bodo že sredi septembra začeli graditi nov vzgojnovarstveni zavod za 120 predšolskih otrok v starosti od 2-7 let.
Ker bo v tej soseski predvidoma od 600—700 stanovanj, bodo ta varstveni zavod gradili etapno. Kot že rečeno: v prvi fazi za 120 otrok, v drugi za 60 otrok iste starosti in v tretji za 36 dojenčkov, skupaj torej za 216 otrok.
Vrednost del — brez notranje opreme — za prvo etapo znaša dva milijona novih dinarjev, sredstva pa se zbirajo iz več virov (občinska skupščina Moste-Polje, temeljna izobraževalna skupnost in bo-
doči uporabniki VVZ). Varstveni zavod bo imel 500 m2 neto površine oziroma 566 m2 bruto površine, če računamo vse dodatne prostore in otroško igrišče.
X X X X X
Še letos bodo na Kodeljevem v soseski NS-6 ob Pov-šetovi cesti pričeli graditi vzgojnovarstveni zavod za 192 otrok v starosti od 18 mesecev do 7 let. Vrednost te investicije znaša (brez notranje opreme) 2,650.000 novih dinarjev.
Ker je zemljišče zasebna lastnina mora podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Soseska z lastniki urediti še nekatere zemljiško-pravne zadeve.
Dinar na dinar
Iz občinske skupščine
za boljše ceste
Cestno podjetje Ljubljana, Slovenija ceste in komunalno podjetje Snaga imajo letos v občini Moste-Polje dovolj dela z asfaltiranjem cest, pločnikov in hodnikov. Kot je znano, ta dela financirajo iz sredstev prispevka za uporabo mestnega zemljišča, samoprispevka občanov ter sredstev proračuna občinske skupščine Moste-Po-Ije in krajevnih skupnosti.
Tako na primer cestno podjetje Ljubljana pravkar širi in ureja pločnike na križišču Zaloške in Kajuhove ceste, kjer je predvidena tudi končna avtobusna postaja. Vsa dela, vključno s semaforizacijo tega križišča, bodo predvidoma končana do sredine septembra.
☆
V izdelavi je načrt za asfaltiranje ulice Ob Ljubljanici od križišča Na peči ob nabrežju Ljubljanice do Miklavčeve ulice v dolžini 300 m. To cesto bodo uredili do konca oktobra.
štev samoprispevka, ki so ga občani izglasovali na referendumu, in iz sredstev občinskega ter krajevnega proračuna.
☆
Končno je asfaltirana tudi cesta od zaloškega mostu do odcepa oziroma podvoza v Podgradu. Preostali del te ceste do tovarne Arbo bodo asfaltirali do konca leta. Sredstva za ta del ceste v dolžini 1 km so zbrali občani (50 din na družino), tovarna Arbo je prispevala 46.000 dinarjev, razliko pa bodo pokrili iz občinskega proračuna. V jeseni bodo začeli asfaltirati tudi del Litijske ceste, ki pelje skoz Besnico. Sredstva so zagotovljena iz krajevnega samoprispevka, iz proračuna občinske skupščine ter deloma iz proračuna krajevne skupnosti.
☆
Letos je v načrtu tudi asfaltiranje ceste Sostro—Za-
Tudi cesta od zaloškega mostu do podvoza v Podgradu je dobila asfaltno prevleko
Prav tako so končane vse priprave za asfaltiranje Kamnoseške ceste v Stepanji vasi in bo do zime nared, medtem ko bo Ribniška cesta dokončana takoj, ko bo komunalno podjetje Kanalizacija popravilo glavni kanalni vod.
☆
V	Novih Jaršah bodo do konca septembra asfaltirali Slovensko ulico. Izvajalec del je komunalno podjetje Snaga, ki je že asfaltiralo pločnike na odseku od Letališke do Kavčičeve ulice. Nadzor nad vsemi temi deli ima podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Soseska.
☆
V	Bizoviku bodo do konca leta asfaltirali vse krajevne ceste, in sicer iz sred-
voglje, medtem ko sta cesta IV. reda Spodnja—Zgornja Hrušica in cesta v Dobru-njah že asfaltirani. Prav tako je dobila asfaltno prevleko cesta skoz park Kodeljevo do priključka na Poljansko cesto in del Trpinčeve ceste skoz Fužine. Za slednjo so prispevala sredstva tovarna Totra in občinska skupščina Moste-Polje.
☆
Krajevne skupnosti Vevče, Polje, Zalog, Zadobrova in Šmartno bodo dobile povrnjen denar, zbran na njihovih območjih iz naslova pri-snevka za mestno zemljišče. Ta sredstva bodo omenjene krajevne skupnosti porabile za realizacijo programa komunalnih del, ki so ga sveti KS sprejeli, zbori volivcev pa potrdili.
O čem bodo v jeseni razpravljali odborniki
Občinska skupščina Ljubljana Mostc-Poljc bo v jeseni razpravljala o nekaterih perečih in aktualnih problemih. Ze na prvi jesenski seji lO.scptembra bo tekla razprava .o stanovanjski soseski MS-IH/2 Novo Kodeljevo. Skupščina bo ob tej priložnosti dala soglasje k statutu demonstracije in h gradnji te soseske ter sprejela informacijo o dosedanjih pripravah za gradnjo le-te.
Na isti seji bo skupščina razpravljala o načelnih izhodiščih uvedbe samoprispevka občanov za financiranje gradnje objektov osnovnega šolstva in otroškega varstva. O tej problematiki bo skupščina sprejela stališča občinske konference SZDL in družbenopolitičnih organizacij mesta Ljubljana ter skupščinsko informacijo, v kateri bo podan pregled potreb tovrstnih zavodov v Ljubljani, še posebej v občini Moste-Polje; nakazane bodo tudi možne variante uvedbe samoprispevka.
Naj omenimo še, da bodo odborniki na tej seji razpravljali tudi o poslovniku občinske skupščine. Gre namreč za
formalno-pravno ureditev in uzakonitev funkcije zbora delegatov krajevnih skupnosti, ki bo s tem kompleksno urejeno.
X X X X X
Druga seja občinske skupščine Moste-Polje v tretjem tromesečju letos bo predvidoma 1. oktobra.
Na dnevnem redu bo problematika zasebne obrti v Ljubljani s posebnim poudarkom na občini Moste-Polje.
Poleg tega bodo odborniki razpravljali še o problematiki gramoznic in črpanja gradbenih materialov.
Skupščina bo na tej seji sprejela tudi odlok o vzdrževanju krajevnih vodovodov
ter poročilo o pogojih za redno telesno vzgojo v šolah in v vzgojnovarstvenih zavodih.
X X X X X
V drugi polovici septembra bo sklican splošni zbor občine Ljubljana Moste-Polje, na katerem bodo razpravljali o konceptu dolgoročnega razvoja Slovenije ter o organizacijskih in tehničnih pripravah za sestavo srednjeročnega programa razvoja mesta Ljubljana in občine Moste-Polje.
O vsebini dnevnih redov, ki bodo na sejah občinske skupščine v četrtem tromesečju, bomo poročali v naslednji številki.
Uresničujemo 60 let staro zamisel
Ljubljanica ne bo več smrdljiva reka
Samo čistilna naprava bo veljala 40 milijonov dinarjev, celotno kanalizacijsko omrežje pa 150 milijonov — Glavni zbiralnik na Fužinah — Skupna dolžina kanalskega omrežja znaša 340 km.
Ljubljansko komunalno podjetje Kanalizacija že nekaj let uresničuje zamisel o izgradnji novega kanalizacijskega omrežja ob bregovih Ljubljanice. 4. avgusta so mesec dni pred predvidenim rokom končali dela na najtežavnejšem predelu — na Zaloški cesti. Ta del kanala je bilo treba graditi prav v osi cestišča. Na tem mestu se namreč Ljubljanica najbolj približa cesti.
Prve zasnove gradnje kanalov ob Ljubljanici so bile podane že leta 1912. Na njihovi osnovi so zgradili kanal ob desnem bregu Ljubljanice, ki sega do Plečnikove zapornice. Odtod dalje pa je projektno rešitev kanalizacijskih del prevzelo ljubljansko komunalno podjetje Kanalizacija, ki gradi kanale ob levem in desnem bregu Ljubljanice — po programski zasnovi iz leta 1957. Glavni zbiralnik, ki ga nazivajo A = ničla, so zgradili že do Fužin. Prebiti morajo le še okoli 80 meirov dolžine ob tovarni Teol. Ko bo dograjen ta del, se bodo vse odplake iz glavnega zbiralnika odtekale v Podslapju pri Fužinah.
Pijte kavo
Mercator
S tem bo končana prva faza izgradnje novega ljubljanskega kanalizacijskega omrežja. Odtod naprej pa je treba zgraditi še zbiralnik do Zaloga, v samem Zalogu pa
čistilno napravo. Ta zbiralnik bo temeljni zbiralnik za celotno območje mesta. V programu, ki bo po vsej verjetnosti uresničen do leta 1978, je predvidena izgradnja primarnega omrežja, ki bo veljala okoli 38 milijonov dinarjev, za sekundama omrežja je namenjenih 72 milijonov, za čistilno napravo pa 40 milijonov. Vsa programska dela bodo veljala okoli 150 milijonov dinarjev.
Iz teh sredstev bodo zgradili tudi desnobrežni zbiralnik B, ki bo zajel vse odpadne in meteorske vode desnega brega Ljubljanice ter se prek sifona spojil z levobrežnim zbiralnikom A o na kraju, kjer je bil nekdaj most čez Ljubljanico (na začetku Pokopališke ceste).
Po sprejetju novih tarif za kanalizacijo je glavni investitor ljubljanskega kanalizacijskega omrežja podjetje Kanalizacija, ki si pomaga s posojili banke, vodnega sklada SRS, nekaj sredstev pa so prispevali stanovanjski skladi ljubljanskih občin.
Skupna dolžina novega kanalizacijskega omrežja bo znašala okoli 340 km; od tega je okoli 60 km prehodnih kanalov, neprehodnih je okoli 240 km, 7 km je namenjenih za meteorne vode, 40 km pa bo predstavljalo zvezo požiralnikov s cestnimi kanali. Prva faza gradnje kanalov bo predvidoma končana do leta 1971, druga pa do leta 1982. Z izgradnjo tega kanalizacijskega sistema bo postala Ljubljanica na območju mesta mnogo čistejša, ker se bodo vse odpadne vode, prečiščene mehansko, v zadnji fazi pa tudi biološko, izlivale v Ljubljanici pri Zalogu, pri sotočju Ljubljanice v Savo.
Na križišču Zaloške in Kajuhove ceste urejajo končno avtobusno postajališče. To križišče bo do konca septembra semaforizirano.
Za twdzem dama pcemaCa
Tako imenovana »vzhodna okolica Ljubljane« je bila s turističnega vidika vse do nedavnega dokaj zanemarjena, čeprav je imela — in ima — vse pogoje za hitrejšo rast te zelo pomembne gospodarske panoge. Na nekdanje moščansko predmestje — ali bolje rečeno vas — se je gledalo kot na nekaj nepomembnega. Večji pomen so dobile proletarske Moste šele med zadnjo vojno.
Danes se je to industrijsko predmestje Ljubljane v marsičem spremenilo, čeprav še ni vse tako, kot bi bilo želeti. Čeprav imamo v Mostah — denimo — novo sodobno gostilno Krpan (z dokaj slanimi cenami), še vedno potrpežljivo čakamo na družbeni in poslovni center, v katerem sta predvideni tudi moderna restavracija in kavarna. Pogrešamo tudi sodoben hotel in skrajni čas je že, da začnemo misliti o gradnji le-tega.
Razveseljivo je, da so v zadnjem času začela aktivno delovati tudi nekatera turistična društva. Tako na primer je zelo agilno TD Dolsko, ki
vsako leto prireja sprejeme za kmečke neveste. Dobro dela tudi TD Zadobrova-Sneberje, ki je v Zajčji Dobravi uredilo lep rekreacijski center, v katerega se pred letno pripeko zatekajo ne samo domačini, marveč tudi Ljubljančani, medtem ko je TD Moste pravkar izdalo turistični prospekt pod nazivom: Vzhodna okolica Ljubljane.
Posebno pozornost posvečajo meščanski turistični delavci dokončni ureditvi športno-re-kreacijskega centra na Kodeljevem, za kar je že pripravljen idejni projekt. V nekaj letih naj bi bil stari Codelli-jev dvorec preurejen v gostin-
ski obrat in zgrajeno igrišče za mini-golf, šest- ali sedem-stezno avtomatsko kegljišče in še nekateri dodatni objekti.
Po naročilu občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje je ljubljanski urbanistični zavod že izdelal urbanistično dokumentacijo, ki bo omogočila razvoj hribovskega turizma.
Predvsem bo v nekaterih hribovitih predelih občine možna gradnja vikend hišic, za kar so že določili 29 ha zemljišč. Gre za zemljišča okoli Janč, Malega Trebeljeve-ga, Brezja, Senožeti in Malega Lipoglava.
Ko bodo čez nekaj let popolnoma urejene vse glavne ceste, ki povezujejo hribovite predele občine z Ljubljano, se bo marsikateri Ljubljančan prav rad podal v te predele na nedeljski izlet, kajti tu bo lahko združil prijetno s koristnim. V teh krajih je namreč tudi dosti gob, borovnic, kostanja in drugih gozdnih sadežev.
Takšnih sosesk si želimo
Med Agrokombinatsko cesto in Saturnusovim obratom v Zalogu potekajo zadnja obrtniška dela in urejanje okolice novega stanovanjskega naselja. Naselje bodo sestavljale Marlesove dvoinpol- ter dvosobne montažne vrstne hišice. V septembru bo pripravljenih 147 stanovanjskih enot, do
konca letošnjega leta pa še enkrat toliko.
Čeprav je novo naselje v Zalogu prva soseska montažnega sistema v ljubljanskem bazenu, je zanjo med Ljubljančani veliko zanimanja. Za kupce je na voljo le še okrog .'10 dvosobnih stanovanjskih enot. Ob današnjih cenah in
j
.,y \
Hr *	■ - :•	\
Novo naselje Marlesovih montažnih hišic v Zalogu
pomanjkanju stanovanj je seveda to popolnoma razumljivo, kajti dvosobno stanovanje v montažni vrstni hiši velja le okrog 100.000 dinarjev, dvoinpolsobno pa okrog 120.000 dinarjev. Vse hišice so delno podkletene, v ceno pa je vračunano tudi zemljišče s 60— 200 m2 zelenice in popolna komunalna oprema do asfaltiranih površin. Razveseljivo je namreč tudi to, da bodo stanovalci ob vselitvi že stopali po asfaltu. Organizator gradnje je ob izgradnji soseske mislil tudi na motorizirane stanovalce in bo že v prihodnjem letu postavil v neposredni bližini tudi garaže. Mimo tega bodo naslednje leto začeli graditi tudi vzgojnovar-stveni zavod.
P. s.
Nekateri domačini novo naselje s posmehom imenujejo »Dachau«, češ da je vse nekam sivo in enolično. To pa bržkone ne drži, saj so urbanistične zasnove dokaj izvirne in posrečene; ko bo pa celo okolje urejeno, bo soseska'dobila tudi zunanji estetski videz.
Samoprispevek da - toda pod določenimi pogoji
Nadaljevanje s 1. strani
manjšimi osebnimi dohodki oprostiti plačila samoprispevka (kar pri povišanju cen ni mogoče) in da bodo k izgradnji otroško-varstvenih objektov in šol prispevali samo Ljubljančani, ne pa tudi občani drugih slovenskih občin, ki kupujejo v Ljubljani in že tako očitajo, da živi Ljubljana na njihov račun. Izvršni odbor se je zavzemal, da naj bi bila oprostitev izvedena na Podlagi poprečnih osebnih dohodkov na člana družine, ne Pa na višino osebnih dohodkov posameznika (obstoječi Predlog predvideva 800 dinarjev).
To so bili nekateri glavni razlogi, ki so vplivali na odločitev izvršnega odbora, da se je izrekel za uvedbo samoprispevka, čeprav ta v sedanji situaciji ni simpatičen. Ob tem pa je izvršni odbor razpravljal in sprejel več stališč, ki bodo nedvomno pogojevala Uspešno izvedbo referenduma
in s tem tudi uvedbo samoprispevka.
Najvažnejša stališča so bila:
Samoprispevek naj bo uveden v vseh ljubljanskih občinah in s skupno akcijo vseh družbenopolitičnih organizacij v občinah in mestu.
Program naj bo pripravljen konkretno in naj o njem izrečejo dokončno mnenje in sodbo občani, katerim je treba zagotoviti tudi nadzor nad njegovim izvajanjem.
Na vseh področjih je treba zagotoviti varčevanje in racionalnost ter vsa neobhodno potrebna sredstva usmerjati v varstvo šol in vzgojno-var-stvenih objektov.
V letih, ko bomo zbirali samoprispevek, naj bi v ljubljanskih občinah ne poviševali dajatev, ki jih predpisujejo občinske ali mestna skupščina, kot na primer prispevek za uporabo mestnega zemljišča. V ta namen bi morale dati občinske in mestna skupščina javno zagotovilo.
To so v izvlečku nekatera najvažnejša stališča izvršnega odbora in o teh je treba dobiti dokončno sodbo v političnih pripravah. Ce jih ni mogoče zadovoljivo zagotoviti, je vprašljiva politična akcija za uvedbo samoprispevka.
Občinska skupščina je že pripravila program potreb, o katerem bomo javno razpravljali še v mesecu septembru. Prav tako bodo v začetku istega meseca znani in jasni tudi vsi odgovori, ki bodo lahko vplivali na dokončno odločitev, to je ali začnemo z akcijo za uvedbo samoprispevka in z napori za ureditev otroškega varstva in šolstva, ali pa prekrižanih rok čakamo rešitve zunaj nas samih — česar pa ne bomo dočakali.
Občinska konferenca SZDL bo konec septembra razpravljala o vseh teh'problemih in sprejela svoja dokončna stališča.
IN MEMORIAM
Trem partizanskim materam
V kratkih presledkih so poleti omahnile v smrt tri slovenske žene, ki jim ni bilo mar žrtev, ko je šlo za obstoj našega naroda. Nobeni od njih ni bilo v življenju lahko: trnova pot mladosti, boj za košček kruha za njih otroke pa še bolj zagrizen delež v boju za pravično stvar nas vseh — vse to jih je kalilo in jim dajalo spodbude za nadaljnje napore. Trpele so, omahovale niso — tudi ko so bile preizkušnje najtežje.
Kefrovo mamo iz Hrušice so zadnja leta poznali Kodeljevčani kot skromno, v grenko bolečino vgreznjeno ženo.
Marija Kefer
Niso pa vsi vedeli, da je ta žena in mati taka zato, ker nam je darovala vse, kar je v življenju ljubila in za kar je živela.
Kefrova družina je kot zavedna slovenska družina ob okupaciji Jugoslavije pristopila v prve vrste za boj proti okupatorju. Ob znožju zloglasne izdajalske postojanke Sv. Urh je Kefrova mati z vso družino delovala in se upirala sovražniku, dokler ji niso na pragu domače hiše septembra 1942. leta ustrelili moža in najstarejšega sina Lojzeta. Njo so odpeljali v zapor. Ni se še opomogla od te težke izgube, ko je že zvedela, da je njen najmlajši sin Lado padel v Gorskem Kotarju kot partizan. Skrivala je solze in junaško prenašala trpljenje, tudi v strahu za njenega tretjega sina Marjana, ki se je boril, ter živela v upanju na boljše čase in v zmago. Spomladi 1944. leta je zvedela, da ji je padel še Marjan in tako je ostala sama s hčerko Jožo in s prezirom do sovražnika dočakala svobodo.
Po osvoboditvi jo je žalost, bolezen in starost zaprlo med štiri stene in ji je le hčerkina skrbna nega dajala toliko moči, da je vedra in v mislih na svoje sinove in moža prenašala bolečine in osamljenost.
Emilija Eiandaka
Tovarišico Emilijo so v življenju vseskozi spremljale velike težave. Kmalu je izgubila moža in ostala sama z dvema otrokoma. Vse bre-
me družine je padlo nanjo. Kot preprosta kmečka žena se je bojevala za vsakdanji kruh, za sebe in družino v najtežjih pogojih, ki so bili takrat pod fašistično Italijo. Vseskozi pa je ostala zvesta in zavedna Slovenka in v tem duhu je vzgojila tudi svoja otroka. Sin je že v začetku leta 1942 odšel v partizane in zadajal krepke udarce okupatorju vse do končne zmage, sama pa je bila predsednica AFŽ in organizirano delala skupaj s hčerko za OF. V letu 1943 je bila izdana in odpeljana v tržaške zapore, kjer je občutila vse krutosti fašizma. Nato so jo odpeljali v internacijo, kjer je ostala do kapitulacije Italije. Tudi tam se je takoj povezala s skupino aktivistov OF. Nazadnje ji je uspelo vrniti se domov v Slap, kjer je nadaljevala s svojim delom za osvoboditev Primorske do konca vojne.
Tudi po osvoboditvi je nadaljevala s svojim delom v raznih organizacijah, dokler ji je le dopuščalo zdravje, ki je zaradi posledic prestanega trpljenja prezgodaj začelo pešati.
Marija Archine
V 71. letu se je strta od življenjskih bolečin poslovila partizanska mati Marija Archine.
Predstavljala je lik prave slovenske matere, katere cilj je bil vzgajati svoje otroke v neustrašne sinove in hčere. Tako sta se tudi njena edina 'sinova Branko in Drago še kot mladoletna gimnazijca vključila v aktivni boj proti sovražniku. Po italijanski internaciji sta odšla v partizane, kjer sta oba padla. Smrt obeh sinov je materi Mariji zarezalo globoki rani, ki se kljub svobodi in urejenemu življenju v krogu svojih domačih nista zacelili.
Na zadnji poti so se od Marije poslovili številni aktivisti in prijatelji, ki bodo njeno podobo še dolgo nosili v svojih srcih.
Delovni ljudje in družbenopolitične organizacije so se dostojno poslovili od vseh treh pokojnic, spomin nanje pa ne bo nikdar zbledel v naših srcih.
G&čani pišejo...
Spoštovano uredništvo!
Ne vem, koliko je zadeva, o kateri se oglašam, še aktualna. Spominjam se, da je pred leti potekala v naši občini akcija za najlepše urejene hiše in njih okolice. Spominjam se tudi, da smo se na Kodeljevem v to kar krepko vključili — in ne brez uspeha, saj je dobil nagrado za najlepšo ureditev Kodeljevčan Karel Janež. Nagrado mu je dalo prav uredništvo Vašega časopisa.
Ali takih akcij ni več? Morda niso več potrebne, kajti naše Kodeljevo je sedaj res urejeno kot en sam vrt, in to od novega kopališča pa skoraj tja do špice, kjer se stekata Ljubljanica in Grubarjev kanal (kjer še grade).
bujen plevel. Niti en objekt ni bil napravljen od preselitve šole. Slišati je celo, da tudi pokrito igrišče za šolo ni delo te šole, ampak ga je opremil in napeljal tja razsvetljavo Slovan.
Ne vem, kje so vzroki. Ali šola res ne potrebuje nobenih naprav zunaj telovadnic (morda ji je v potuho to, da lahko — kot vem brez plačevanja najemnine — uporablja objekte bližnjega športnega parka)? In če jih ne potrebuje, naj napravi okoli šole zelenice. Ali se na šoli doslej še ni našel človek, ki bi ga, ko gre delat v to stavbo, zabolelo oko ob pogledu na okolico. Morda so kaki problemi? Pa če so, ne verjamem, da jih v 8 letih ne bi mogli
.j
Takšna je okolica osrednjega slovenskega zavoda za telesno kulturo na Kodeljevem. Na zanemarjenost okolja visoke šole za telesno kulturo že dalj časa opozarjajo občani, še posebej športniki, ki prihajajo na Kodeljevo
Vse je urejeno, tudi ceste polagoma asfaltiramo — vse, le en sam velik madež je na Kodeljevem. In to ravno tam, kjer bi najmanj smel biti. Pred 8 leti — se mi zdi — se je na Kodeljevo preselila Visoka šola za telesno kulturo, in si je zgradila lep objekt. Vsi smo sklepali, da bo to, da je šola na našem koncu, tudi nam, prebivalcem v korist. Slišali smo za pokriti bazen, pa za saune — in pričakovali, kaj bodo zgradili okoli stavbe. Zal, 8 let že čakamo in v osmih letih se je v okolici Visoke šole za telesno kulturo razrasel
rešiti. Kaj pa, če bi športni park Kodeljevo prepovedal uporabljati Visoki šoli svoje naprave? Ali bodo potem šolo zaprli?
Kakorkoli že, prosim Vas, da se sami prepričate o stanju okoli te šole (ki je med vzorno urejeno šolo Ketteja in Murna in vzorno urejenim športnim parkom Kodeljevo) in potem posredujete tudi odgovor, koliko časa bo še taka sramotna zanemarjenost.
Občan s Kodeljevega Gvido Perinčdč Marčenkova 27
Dopisujte v Našo skupnost
Prvi koraki pri ustanavljanju kulturne skupnosti
Mestna skupščina ljubljanska je pred časom imenovala ini-dativni odbor za ustanovitev kulturne skupnosti Ljubljana. Ta te je že sestal, se konstituiral in začel delati. Osnovna njegova naloga je pripraviti vse potrebno za osnovanje kulturne skupnosti na področju mesta Ljubljana.
2e dosedaj pa so bile izrečene tudi nekatere pomembne misli v smeri reševanja tega važnega področja našega družbenega življenja. Zato naj nekatere povzamemo. Verjetno bodo zanimale tudi naše bralce, saj se neposredno ali posredno tičejo tudi občanov naše občine, tj. nas samih. Naj omenimo, da smo o tem pisali tudi že v prejšnji številki Nsk.
Kulturna skupnost v Ljubljani naj bi bila predvidoma (kot tudi druge) ustanovljena že letos jeseni, tako da bi lahko zaživela s prihodnjim letom. Politična izhodišča so bila dobro pripravljena, saj so tekle razprave že skoraj leto dni. Tako občinska kot mestna in republiška konferenca SZDL ter slovenska skupščina ugotavljajo uspešno odvijanje dela doslej. Nekatera politična izhodišča velja celo osvežiti: enak položaj vseh kulturnih dejavnosti za področje vse Slovenije — jasno torej je, da ne moremo govoriti o nekih občinskih kulturah, ampak gre za enoten slovenski kulturni prostor, ob posebnem sodelovanju republike pri pomembnejših kulturnih dejanjih kadarkoli in kjerkoli; prav tako velja omeniti enotnost mesta — ta je že dosežena, tako da ima iniciativni odbor tu razčiščeno izhodišče; seveda pa velja spomniti tudi, da je pri vsem prevladalo samoupravno načelo — tako dolgoročnejše usmeritve kot kratkoročno delovanje naj bo omejeno na osnovi programov in dogovorov; zato tudi naj ne bi bilo obveznih proračunskih virov za financiranje kulturnih dejavnosti, marveč naj bi se prispevki ravnali po družbenem proizvodu, saj ta najbolj ne-
Center mladinskih klubov Moste-Polje in občinska zveza za telesno kulturo sta organizirala prvenstvo mladinskih klubov v malem nogometu za prehodni pokal. Tekmovanje, katerega se je udeležilo pet mladinskih klubov, je bilo od 10. do 17. julija na igriščih v Novih Jaršah in Polju.
Po zaključku tekmovanja je bil v Zajčji Dobravi za vse udeležence piknik, na katerem je organizator tekmovanja podelil vsem udeleženim ekipam lepa priznanja, prvouvrščeni ekipi pa prehodni pokal; drugouvrščena ekipa je prejela nogometno žogo, dar Počitniške zveze Moste-Polje.
posredno in zanesljivo odraža gmotno bogastvo in dinamiko družbenega razvoja.
Nekoliko poenostavljeno bi torej lahko rekli, da se problemi zgostijo v naslednja vprašanja: kaj imamo, kaj hočemo oz. kaj rabimo in kaj zmoremo. Pri tem se razpletajo razprave tudi okrog samega zaporedja le-teh, čeprav bo najbrž treba pospešeno reševati vsa področja hkrati, oziroma lahko za vsa celo že sedaj ugotovimo toliko dejstev in razčiščenih stališč.
Pri vsem tem ne bo najmanjši tudi kadrovski problem kulturne skupnosti Ljubljana. Gre za enakopravnost zastopanja neposrednih kulturnih delavcev od vsepovsod (tudi amaterjev) pa seveda družbenopolitičnih dejavnikov — podobno, kot je to npr. rešeno v šolstvu in zdravstvu.
Iniciativni odbor se je odločil, da se bo problemov lotil skoz 3 komisije: programsko, organizacijsko in komisijo za merila. Te komisije naj bi pospešeno delovale ob polnem sodelovanju družbenopolitičnih dejavnikov in strokovnih služb pa seveda predvsem vseh prizadetih. Brez vseh teh namreč ne bi mogla uspeti v tako kratkem času: rok za ustanovitev kulturnih skupnosti je v predlogu zakona postavljen na 1. november letos.
Naloga ni lahka. V naši občini se je občinski konferenci SZDL in svetu za kulturo in prosveto pri občinski skupščini pridružil tudi že občinski svet ZKPO. Vsi ti bodo tudi nosilci delovanja v prihodnjih mesecih in pričakujejo, da bodo občani kar najplodneje so-
Vrstni red ekip:
1.	PZ Moste-Polje,
2.	MK Hrušica-Fužine,
3.	MK Jože Moškrič, Zadvor
4.	MK Nove Jarše,
5.	MK Zadobrova.
Tekmovanje je bilo solidno pripravljeno, vendar pa organizator želi, da bi se mladinski klubi takih srečanj udeležili v večjem številu. Prav tako sporoča, da so v teku priprave prvenstva med mladinskimi klubi v košarki, za katerega upa, da bo še večji odziv.
delovali pri delu iniciativnega odbora. Tako se bo tudi kulturno področje kar 'najbolj enakopravno vključilo v razvoj celotne naše družbe.
AM
KORISTNE NAVADE
Črna kava začenja svojo zmagovito pot tudi po vaseh. Zeničke se tudi tu rade zbirajo ob njej. Poglavitni del pa se začne šele ob koncu: »Joj, Olgica, kaj vidim tu ob strani! Nekaj rjavega boš izgubila. Vidiš, tu spodaj perutnice in zraven srce? Kar ti je prav pri srcu, ti bo odletelo,« je vedeževala soseda ob poveznjenih skodelicah. Stal sem v kotu, kajti tedaj mi še ni bilo do črne kave, in poslušal pogovore, pa zraven tudi, potihem seveda, operne odlomke iz radia. Prav takrat jo je urezal baritonist iz Traviate: »To pride kar nenadoma.« Drugega dne je res prišlo ...
Bilo je v juniju. Mojca se je pripravljala na šolski izlet v Rimske Toplice in še kam naprej. Vse se je odvijalo po skrbno pripravljenem načrtu. »Tovarišica je rekla, da moramo vzeti dežnike s seboj,« je pripomnila Mojca. Ob takem argumentu so odpadli vsi pomisleki. Tudi sam sem se s tem strinjal, ker je bilo precej oblačno vreme. Na pot je odšel ženin zložljivi dežnik. »Ta je bolj pripraven,« sem modro pripomnil.
Po izletu so se šolarji srečno vrnili v Polje in se poslovili od tovarišic. Od tu dalje so se sami odpeljali s Sapovim avtobusom proti hribovskim krajem: v Javor, Besnico, na Janče, Prežganje ... Pri Ovinkarju nad Sost-rim se je zgodilo. Hčerka si je že prej sezula čevlje in lagodno lebdela na sedežu, dežnik pa spravila v mrežasti prtljažnik nad seboj. Pri hudem zavoju pa je dežnik nenadoma zdrčal skoz odprto okno in po čudni gravitacijski sili pristal na tleh ob cesti. Tedaj se je vse odvijalo s filmsko naglico. Otroški vzkliki, pogledi skoz okno, cvileče zavore, obuvanje čevlje, šoferjevo priganjanje in že ni bilo več časa, da bi kdo stopil po zapuščeni lepi, uvoženi, zložljivi in, ojoj, rjavi dežnik. Šoferju se je seveda mudilo in ni mogel čakati, da bi dežnik zopet prišel na svoje mesto. Pognal je, da bi bilo zadoščeno prerokovanju. Vsa njegova dobra ali slaba volja je splahnela ob čudni moči usode.
Od tedaj pijem črno kavo in zavzeto poslušam »črne« napovedi, saj je v zgoščeni usedlini dobro zaščitno sredstvo proti nesrečam, ki ti grozijo. Opisana nezgoda mi je dala mnogo koristnih pobud. Kadar mi kava pokaže, da bi mi kaj rjavega lahko odletelo, vzemem na pot črno aktovko, na roko dam črn trak pri zapestni uri in tudi oblečem se v črno. Proti črnim grožnjam se zavarujem z rjavimi rečmi. Denarnico pa po sili razmer najraje nosim pro~ zno. Se dobro, da so kavi-ne usedline samo rjave ali črne.
A. B.
Dve izmed petih ekip, ki so sodelovale na prvenstvu mladinskih klubov v malem nogometu: ekipa mladinskega kluba .lože Moškrič« iz Zadvora in ekipa Počitniške zveze Moste-Polje (s kapami)
Tekmovanje mladinskih klubov
Na obisku pri zlatoporočencih v Vinjah
Življenje nikomur ne prizanaša
Ivan in Helena SASSO iz Vinj pri Dolskem sta letos v maju po petdesetih letih skupnega življenja ponovno izrekla ono slovečo pritrdilnico »da«.
»Če sva pol stoletja preživela skupaj v križih in težavah,« — tako sta modrovala slavljenca, — »potem si obljubiva še. naprej zvestobo — do groba.«
V njunem zakonu je bilo malo brezbrižnih in Jagodnih dni. Življenje ju je neusmiljeno šibalo in zapustilo na njunih obrazih globoke brazde, pa bolezen in obne-moglost. In vendar, kljub temu, da sta jubilanta skoz dolga leta skupnega življenja poznala samo trdo delo in so jima bili vsi dnevi in noči enaki in da sta komaj čakala, kdaj bo moreči dan mimo; kljub temu sta v zakonskem »jarmu« spoznala in doživela obilo majhnih radosti, pozornosti drug do drugega, medsebojnega zaupanja, predvsem pa zvestobe, da sta lažje premagovala vsakdanje skrbi in težave.
Očanec Ivan je privekalna svet 30. decembra leta 1894 pri Sv. Trojici, vasici onstran hriba, nedaleč od Vinj, medtem ko je dve leti mlajšo Heleno mati povila v stari, leseni, več kot dvesto let stari bajti v Vinjah, ki je
trame in delal ogrodje za strehe hiš, kozolcev in gospodarskih poslopij.
»Samo v Vinjah sem postavil 348 cimprov,« se na pamet spominja Ivan in s ponosom govori o tem.
»V življenju sem prebil več časa na strehi kot na zemlji. Delali smo tudi v Slavoniji in Vojvodini. Zaslužek je bil še kar dober.«
Ko je bila okupirana naša domovina, so se tudi za prebivalce Vinj začeli težki časi. Nekaj časa so jih okupatorji pustili pri miru. Ko je pa sin Ivan odšel v partizane, je mojster Sasso svoje orodje skrbno zakopal in se z družino zatekel v bližnje gozdove, kjer se je bolj alt manj skrival. Ko so neke noči prespali doma, so na ovadbo izdajalca zjutraj v vas prihrumeli gestapovci in jih odpeljali na prisilno delo v Nemčijo. S seboj so smeli vzeti samo to, kar so imeli na sebi. V pičlih pol ure je bil transport pripravljen za odhod. V Nemčiji so ostali 29 mesecev. Vojna se je bližala h koncu! Sina-partizana so imeli že zdavnaj za mrtvega
Zlatoporočenca Ivan in Helena SASSO v krogu svoje družine. Z leve: sin Ivan, hčerki Ančka in Slavka ter sin Vinko
stala blizu sedanje hiše. Zob časa je to bajto tako zdelal, da so jo morali podreti.
Helena je bila stara komaj štirinajst let, ko ji je umrla mama in zapustila kar 14 nepreskrbljenih otrok, od katerih jih je 5 že v otroških letih pobrala smrt. Potem sta se z Ivanom 19. maja leta 1920 vzela. Ivan je dotlej »dal skozi« prvo svetovno vojno na Koroškem, kjer se je seznanil tudi z generalom Maistrom in je pri njem tudi služil. Kot mladenič je precej let sukal plenkačo (tesarsko sekira) in si tako služil kruh po gozdovih.
Potem se je mladi mož pri mojstrih, ki so izdelovali ogrodja za strehe, izučil stavbeništva in je sčasoma Postal daleč naokoli znan •Cimperman«. Od orodja, ki ga uporabljajo* Cimpermani«, se je možak poslovil šele lani, ko ga je huda bolezen že precej zdelala. Domala 50 let je zbijal lesene
in mati Helena je že dala denar za mašo zadušnico, ko se je sin nekega dne javil s pismom in se podpisal kot Ivana-ženska. Ko je mati pismo prebrala, ga je od sreče namočila s solzami.
Ko so se vsi srečno vrnili domov, so se lotili dela, da bi čimprej zacelili rane, ki jih jim je prizadejala vojna vihra. Stradali so, trdo delali in življenje je teklo naprej. Otroci so doraščali in se osamosvajali. Ivan in Helena pa sta počasi spuščala vajeti iz rok in jih izročila mlajšemu rodu, ki je k sreči domala ves ostal v Vinjah. Danes otroci in vnučki skrbijo za svojo mamo oziroma babico in dedka, ker se bi sicer težko preživljala z dvajsetimi starimi tisočaki priznavalnine, kolikor jima je odmerjene. Tudi o tej plati njunega sedanjega življenja bi morali razmisliti in ukrepati.
Franc Fajdiga
GOSTINCI POZOR
Vsa potrebna oblačila za gostinstvo prodaja v veliki izbiri VELETEKSTIL poslovalnica »SVILA« v Kresiji.
Obenem vam priporočamo ogled najlepše izbire preprog, zaves in ostalih dekorativnih tkanin.
Cene konkurenčne, postrežba strokovna.
Se priporoča Velctckstil — maloprodaja.
Podelitev nagrad ob tretjem tekmovanju ladijskih modelov na jczcrcu v Kosezah
OSNOVNA ŠOLA POLJE
Delavnost modelarskega krožka
Modelarski krožek na osnovni šoli Polje smotrno vodi mladino v svet tehnike. Modelarji so pripravili in zgradili modele, ki ustrezajo najzahtevnejšim merilom tako po uporabnosti kot po tehniški dovršenosti. Njih vztrajno delo dosega priznanja, kjerkoli se predstavijo javnosti.
Modelarsto nudi mladini predvsem poznavanje tehnike v najbolj zahtevnih odtenkih, privaja vsakogar k uporabi vsega, kar se je kdaj naučil ter zlasti vodi k delovnim navadam ter ročnosti. Delo samo pa bodri modelarje k neprestanemu izpopolnjevanju. Že ko se seznanja z modelarskim delom, spoznava mladina pomembnost natančnosti, saj jo vodi vse od branja načrta tja do končnega oblikovanja modela, za katerega se je nekdo odločil. Med delom spozna mehanske in kemijske lastnosti materialov, s katerimi gradi in ureja izdelek.
Poglejmo malo v podrobno delitev modelarske dejavnosti. Interesne priročnosti so nedvomno kazalec posameznih zrvrsti. Saj vemo, da modelarji gradijo modele letal, raket, hidrogliserjev, jaht, motornih čolnov, jadrnic itn. Tako sega modelarstvo tudi v eno najzahtevnejših disciplin pri (radijsko) daljinsko vodenih modelih, kjer sta v kateremkoli modelarjevem izdelku vgrajena pogonski motor in sprejemnik, medtem ko z oddajnikom ureja modelar gibanje modela.
Vsakoletne dosežke pokažejo modelarji na tekmovanjih širom po naši ožji in širši domovini pa tudi na mednarodnih tekmovalnih progah.
Mladi modelarji na osnovni šoli Polje spoznavajo lepoto in strokovnost modelarskega dela ob požrtvovalnem in nesebičnem vodstvu zveznega inštruktorja MAKSA OBLAKA. Njihovi modeli jadrnic dosegajo vsestransko priznanje. Poznamo jih z raznih tekmovanj v organizaciji mestnega odbora Ljudske tehnike v Ljubljani na Šobčevem bajerju pri Lescah-Na letošnjem III. mestnem tekmovanju brodarskih modelov na jezeru v Kosezah so zaplule jadrnice in motorni čolni prvič po »domačih« vodah. Verjetno bo ob tem jezercu sčasoma urejen modelarski center. V juniju smo lahko spoznali nove uspehe tega krožka, saj so ostali nepozabni modeli jadrnic — tako glede točnosti vožnje in hitrosti kot glede estetskega videza — naslednjih modelarjev:
v razredu I: Borisa Furlana in Marjana Pečarja,
v razredu G: Rada Kolenca, Maksa Oblaka in Iztoka Be-sediča,
v razredu K: Janeza Petriča, Maksa Oblaka in Jožeta Grabnarja.
Tekmovanja potekajo v mestnem, republiškem in dr-
Modelarji čakajo na estesko ocenitev modelov jadrnic ob jezercu v Kosezah
žavnem merilu, nakar sledi še mednarodno prvenstvo, kamor so modelarji s tako preciznimi jadrnicami, kot so jih izdelali v tem krožku, uvrstijo brez večjih težav, saj jih pozna v naši državi že vsa modelarska elita. Vsepovsod so resni tekmeci za dosego naj višjih mest.
Z vseh dosedanjih tekmovanj so se poljski modelarji vrnili z mnogimi odličji in priznanji. Tam- pa so spoznali in navezali stike tudi z drugimi modelarji, širom po domovini.
Bogatenje medsebojnih izkušenj in vztrajno delo vodi mlade modelarje z osnovne šole v Polju k novim načrtom in utrjevanju znanja na vseh področjih. Zato se pripravljajo tudi na smotrno delo v prihodnje. Vsak trud in poraba prostega časa modelarju neprecenljivo poplača spoznanje, da je model dosegel svoj namen. Mnogo je pridobil in razširil svoje znanje. Delček brezmejne tehniške znanosti je spoznal prav v modelarstvu, ki mu morda pogojuje celo odločitev za življenjski poklic. Pa tudi na delovnem mestu bo s pridom uporabil pridobljeno priročnost in delovne navade ter tovarištvo, ki ga je spremljalo v modelarskem krožku.
Boštjan Novšak
Sto&rat nič uftije osla!
Dobri vojak Svejk nam je postregel z zgodbico o nekom, (ne rečem kmetu, ker ta tega ne bi nikoli naredil), ki je s stokrat nič ubil svojega osla. Bistvo ubijanja z nič je v tem, da je lastnik nakladal na osla majhna bremena, katero vsako zase ni pomenilo »nič-«. Vendar, ko je nanj naložil sto takih »ničev«, je osel klecnil in izdihnil. Lastnik se je potem seveda čudil, kako lahko stokrat nič ubije tako odporno žival, kot je osel.
Včasih se mi zdi, da smo tudi občani taki (oprostite!) osli. Na nas nakladajo neprestano neka nova bremena, ki sama po sebi ne pomenijo nič in se jih nakladalci, katerih se kar tare (včasih jih celo osli nalagajo drug drugemu), sploh ne zavedajo.
Skušajmo nekoliko rekonstruirati to »nakladanje«:
Podražilo se je meso, njegova podražitev sama po sebi ne pomeni nič. Podražil se je kruh — oh, saj skoraj ni omembe vredno, manj kot nič. Manj kot nič je tudi podražitev plina, vodarine, kanalščine, snage, pokopov, elektrike, mleka... Za skoraj nič so podražili trgovci, zaradi solidarnosti seveda vsi vseh strok in vrst, za njimi obrtniki, šušmarji..
Ker smo tik pred razpravami o kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih programih razvoja, poglejmo, kako se nam takšni »niči« obetajo tudi programsko. Obljubljajo nam — in iz izkušenj lahko sodimo, da se pri nas take obljube tudi izpolnijo — dvig stanarin, prispevka za uporabo mestnega zemljišča, cen mleka, elektrike, poštnine, prispevne stopnje, mestnega avtobusnega prometa...
Vse za »nič«, nekaj celo za manj kot »nič«. •
Ko sem začel seštevati te »niče«, sem prišel do prepričanja, da je občan odpornejši kot osel. Niči, ki jih imamo že naložene, in tisti, ki se nam obetajo, bi po vseh naravnih zakonih ubili celo vola — toda nas ne bodo, v to smo lahko prepričani.
Mladi v Zadvoru
Mladinci MK Jože Moškrič so presenetili. S ponosom so pokazali svoje na novo prebeljene prostore kluba. Sprašujejo pa se, kaj je s prostorom v prvem nadstropju zadružnega doma, ki ga krajevna skupnost obnavlja skoraj leto dni. Ta prostor je namenjen družbenopolitičnim organizacijam, torej mladini za nekatere dejavnosti, saj je sedanji njihov prostor v zimskem času tako mrzel, da morajo kljub kurjavi biti oblečeni v plaščih.
Kaj delajo Moščanski pocitnioarji
Precej časa je že minilo, odkar je bil v Naši skupnosti objavljen zadnji članek o Počitniški zvezi in njenem delu.
Dolgotrajni molk pa ne pomeni, da organizacija v tem času ni delovala in dosegala pozitivnih rezultatov. Njeno delo vemo prikazujejo stalno urejena vitrina, vabila na vedno nove izlete v njej in slike s teh izletov.
Lanskoletno poslovanje so počitničarji zaključili z letno skupščino, na kateri so opravili obračun enoletne dejavnosti, si postavili cilje za letošnje leto in izvolili novo vodstvo.
Izletov v letošnjem letu sicer še ni bilo kdo ve koliko, zato pa so bili bolje pripravljeni in udeleženci so bili z njimi zares zadovoljni.
Moščani so med drugim sodelovali pri prenosu zvezne štafete mladosti in bili ponovno organizatorji piknika za udeležence pohoda Po poteh partizanske Ljubljane. Piknik je bil letos v
m
r
zadružnem domu v Hrušici, še pred tem pa se je 300 udeležencev na Urhu poklonilo spominu žrtvam fašizma. Na pohodu je sodelovalo 65 meščanskih počitničarjev. Maja so obiskali Trbovlje irf Mrzlico, 20. junija so popeljali 40 izletnikov na izlet v Italijo, Dan borca pa so iz koristili za obisk Premantu-re, edinega slovenskega letovišča pri Pulju. Lepo urejeno letovišče, dobra hrana in prijazen sprejem bodo vsem še dolgo ostali v spominu.
Ob tem izletu naj povemo še nekaj:	moščanska mladina
ima navado čakati s prijavami vse do zadnjega trenutka. Tokrat se je to nekaterim maščevalo. Kaj kmalu je bilo namreč dovolj prijav, približno 15 interesentov pa je zato moralo ostati doma.
Naj omenimo še nekaj: pred kratkim so počitničarji sklenili navezati stike z mladinskimi klubi v naši občini. Prvi rezultati se že kažejo; na izletih se tu in tam že pojavijo člani mladinskih klubov, čeprav za zdaj le še bolj kot izvidnica. Upati pa je, da bo v sodelovanju s terensko organizacijo ZM led kmalu prebit. Pa še nekaj: skozi celo poletno sezono so bili organizirani nedeljski kopalni izleti z vlakom v Opatijo, v začetku julija so pripravili že tradicionalni izlet na Plitvice, v dneh od 21. — 23. avgusta pa izlet na Triglav, poleg — verjetno — ponovnega izleta v Preman-turo.
27. septembra pripravljajo pohod Po poteh II. grupe partizanskih odredov. Počitničarji želijo, da bi bilo na pohodu kar največ mladih in da bi ta tradicionalna akcija zajela vsako leto poleg mladine tudi vedno več drugih občanov.
Pokroviteljstvo nad pohodom je prevzel predsednik občinske skupščine Polde Maček.
Ernest Jazbinšek
VESTI S TERENA
Iz vevške
Za poklicno šolo ni prijav
Pred leti je bilo veliko pomanjkanje šolanih delavcev v papirni industriji in so bili ob strojih ljudje brez ustrezne strokovne izobrazbe. Temu primerne so bile tudi težave, ko vodje strojev in oddelkov niso mogli s pridom in koristno razporejati delavcev. Rezultati tega so se kazali pri kvaliteti dela in izdelkov. Povečan vpis na poklicno papirniško šolo je to vrzel izpopolnil tako, da je danes na delovnih mestih v proizvodnji večina delavcev z ustrezno strokovno izobrazbo.
V bodoče bi kazalo vsako leto vpisati od 10 do 20 učencev v papirniški oddelek Šolskega centra tiska in papirja. Žal pa letos kljub ugodnim pogojem za ta oddelek ni bilo prijav.
Osem štipendistov končalo šolanje
Ob zaključku šolskega leta 1969/70 in po uspešnem šestmesečnem praktičnem delu je poklicno papirniško šolo končalo osem štipendistov vevške papirnice. Čeprav je v treh letih poklicnega šolanja pri teh učencih tudi včasih malo zaškripalo, so le-ti zaključne izpite uspešno opravili.
Novi papirničarji so takoj nastopili delo!
Vzorčarkc v druge organizacijske enote
Potreba in značaj dela vzor-čark in priročnega skladiščenja papirja sta narekovala
papirnice
upravi vevške papirnice, da je razpravljala o spremembi organizacije v ročni dodelavi papirja, kamor sta do sedaj sodila oba oddelka.
Res je, da ta delovna mesta sodijo v oddelek ročne obdelave, vzorčarke pa v glavnem delajo po navodilih komercialnega sektorja, za katerega izdelujejo vzorce. Zato je ta pododdelek smotrno priključen k obratni tehnični kontroli, medtem ko bo priročno skladišče papirja priključeno ostalim skladiščem.
Dva nova viličarja
V juniju je vevška papirnica dobila dva nova viličarja iz slovite italijanske tovarne OM. Viličarja sta bila naročena že konec leta 1969 in bosta podjetju služila kot dragocena pripomočka pri sodobnem uskladiščenju celuloze ter razbremenila najmanj štiri delavce.
spadal
VESTI II HRUŠICE
Kaj bomo novega gradili?
Sodobna stanovanjska soseska v Stepanji vasi
Skupščina mesta Ljubljana in občinska skupščina Moste-Polje bosta že v jeseni razpravljali in sprejeli projekt o gradnji sodobne stanovanjske soseske ob Stepanj-skem nabrežju. K projektiranju in gradnji te vzorne stanovanjske soseske, ki bo nekakšen jugoslovanski poizkus, bod(f pritegnili številne eminentne jugoslovanske in tuje strokovnjake. Soseska bo imela okoli 3000 stanovanjskih enot z vsemi pripadajočimi objekti komunalnega in družbenega standarda, ki sodijo v takšno stanovanjsko naselje. Nova soseska že zbuja pri kupcih veliko zanimanje, saj je že sedaj okoli 1000 interesentov za stanovanja, katerih cena bo dokaj zmerna. Gre tudi za prvi poizkus, kako naj bi bila stanovanjska soseska sodobno komunalno opremljena z vsemi objekti družbenega standarda. Pri tem bodo upoštevali vse dosedanje izkušnje doma in v tujini. Gradnja bo blokovna z največ 3-4 etažami.
Poslovni center v Mostah
Gradbeno podjetje Pionirje že začelo z gradnjo poslovnega centra v Mostah. Vse kaže, da bodo najprej zgradili stanovanjsko sosesko, v katero naj bi se prvi stanovalci vselili že konec leta 1971 in bo imela, ko bo dokončno zgrajena, okoli 270 stanovanj.
V pritličju šestih stanovanjskih blokov, ki bodo imeli od
6 do 12 etaž, bodo trgovine. Celotna soseska naj bi bila zgrajena do konca leta 1973.
Zaključena je že pogodba s PTT podjetjem za gradnjo poštnega poslopja in tudi gradbeno dovoljenje je že izdano. Istočasno bodo gradili tudi 85 podzemnih garažnih boksov.
Sedaj zbirajo investitorje, ki naj bi sodelovali pri sofinanciranju gradnje kino dvorane, tržnice, banke in gostinskega lokala, medtem ko bodo sedanjo samopostrežno trgovino razširili v trgovsko hišo tipa Market. Celotna investicija za ta center bo predvidoma veljala 8—10 milijard S dinarjev.
Urbanistične zasnove Zaloške ceste
Podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Soseska je pri ljubljanskem urbanističnem zavodu naročilo idejni projekt urbanistične zasnove ureditve Zaloške ceste. Od tega projekta je tudi odvisna usoda gradnje ostalih objektov ob tej vpadnici.
Za moščane, predvsem še za Kodeljevčane, pa je zelo razveseljiva novost, da je projekt za gradnjo mostu čez Ljubljanico v podaljšku Kajuhove ceste že naročen in bo izdelan do konca leta. Most, ki bo predvidoma veljal 360 milijonov S dinarjev, bodo začeli graditi v začetku prihodnjega leta in bo zgrajen do konca leta. Z gradnjo tega prepotrebnega mostu bodo tudi Kode-Ijevčani in Stepanjci dobili boljšo povezavo z mestom.
Na prostoru med Zaloško, Pokopališko in Proletarsko cesto, kjer bodo zgradili nov poslovni center v Mostah, so že zasadili prve lopate
Čebelar Anton Hlebš je vzoren čebelar in domala živi samo za čebele. Prav takega očanca je upodobil naš znani slikar Maksim Gaspari. Škoda le, da čebelarstvo pri nas ni bolj razvito, saj so tu lepe možnosti za razvoj te koristne veje kmetijstva: Golovec s svojimi kostanji, pa polja, travniki in sadovnjaki kar vabijo.
X X X X X
Ob naših travnikih, poljih in ob Ljubljanici lahko videvamo vedno več sprehajalcev. Prihajajo s Kodeljevega, se okrepčajo v znani gostilni Babnik na Fužinah in se vračajo skozi Hrušico ob Hru-ševskem potoku. Pod Golovcem si ogledajo življenje na kmetijah, pri gostilni Kregar prečkajo Litijsko cesto in ?-e so spet na Kodeljevem, obogateni s prijetnimi vtisi. Domači turistični delavci — kaj ne kaže pomisliti in turistično oživiti ta del ljubljanske okolice, ki je bil kot tak znan že v prejšnjem stoletju?
OLASILO SZOk.	MOSTE -POUlK
Ureja uredniški odbor, glavni 1" odgovorni urednik Bogdan Stur * Naslov:	Uredništvo in uPf?/ti
NSK, I.jublj. Ob Ljubljanici Telefon 315-980 Tek. rnč. pri Ljubljana, občinska konfercn SZDL Ljubljana Moslc-Poljc. Naša skupnost 501-8-205/1. Celoletna naročnina 3,60 N din, polletna L-’!' N dinarjev, posamezna števna 0,30 dinarjev. Tisk »»Kočevski tisa » Kočevje. Klišeji C7.V LjudsK* pravica, Ljubljana. Poštnina P' čana v gotovini. Rokopisov n vračamo.
Kdo ima prednost? Ni miru nad moščanskimi strehami
Komisija za stanovanjske zadeve borcev NOB pri skupščini mesta Ljubljana je na svoji 12. seji dne 1. 7. 1970 sprejela sklep o prednostnem vrstnem redu udeležencev NOB za dodelitev najemnih stanovanj, posojil za gradnjo, adaptacijo in nakup lastniških stanovanj.
O tem, da trenažna letala vojaške eskadrilje v Polju že lep čas povzročajo nad Mostami silovit hrup smo že pisali v Naši skupnosti. Kaže pa, da so vsi številni protesti javnosti naleteli na gluha ušesa. Zato sta poslanca republiškega in so-cialno-zdravstvenega zbora republiške skupščine Polde Maček in dr. Dušan Mis vložila pri omenjenima zboroma pismeno pritožbo s prošnjo, da republiški izvršni svet da pismeni odgovor na nekatera konkretna vprašanja, ki zadevajo proble-
Ljubljani. Pismo objavljamo
Iz seznama upravičencev povzemamo udeležence NOB iz občine Ljubljana Moste-Polje, ki so že ali pa bodo dobili stanovanja oziroma posojila.
GARSONJERE
Marija BLAŽUN, Studenec 43, Marija PETRIČ, Berneker-jeva 32, Gizela PERC, Perče-va 13, Alojzija BAZOVlCAR, Perčeva 6, Marija PAVLIN, Vodmatska 2.
ENOSOBNA
Tončka ZORE, Tovarniška 4, Franc DOLINAR, Kajuhova 11, Ivan KRAŠEVEC, Bavdko-va 19, Slavica BORKO, Vide Pregarčeve 13, Anica KODER, Vide Pregarčeve 11.
ENOINPOLSOBNA
Vera BAJIČ, Polje — stara šola, Jonez ZOMER, Središka 14, Marija KRAŠEVEC, Polje 393.
DVOSOBNA
Uršula OCEPEK, Vide Pregarčeve 29, Stane HUMAR, Zaloška 119, Martin HRIBAR, Pokopališka 28, Lojzka ŽAGAR, Vide Pregarčeve 16, Jože BREZOVNIK, Cilenškova 33, Leopold JAKOŠ, Kajuhova 28.
DVOINPOLSOBNA
Alojz KERŠE, Polje 213, Ivan SMERDELJ, Ma ajeva 19, Jože LAPAJNE, Polje 356.
TRISOBNA
Karolina LOCNIŠKAR, Vevče 24, Bogomil ČEHOVIN, Proletarska 1, Danica BOLE,
Gre za uvedbo naslednjih komunalnih taks:
—	za uporabo javnega pločnika pred poslovnimi prostori,
—	za začasno parkiranje v turističnih krajih,
—	za uporabo prostorov za parkiranje avtomobilov na mestih, na katerih je organizirano čuvanje vozil,
—	za uporabo trgov in drugih prostorov, razen pločnikov za razstavljanja predmetov, prirejanja razstav in zabav ter prireditev za gospodarske namene.
Tarifa komunalnih taks:
Za uporabo javnega pločnika pred poslovnimi prostori za vsak uporabljeni kvadratni meter površine mesečno:
a)	na območju občine Ljub-Uana-Center 6,00 din,
b)	na območju ostalih ljubljanskih občin 3,00 din.
Začasno prebivanje turistov m potnikov na območju mesta (razen campinga): od nočnine 3,00 din in od nočnine v campingu 1,00 din.
Za začasno prebivanje turistov in potnikov zunaj prireditvenega območja mesta
Partizanska 4, Leopold KOS, Zaloška 65.
Prednostni vrstni red udeležencev NOB za dodelitev posojil
GRADNJA
Tončka MAROLT, Dobrunje 25, Jugoslav JARAMAS, Kajuhova 44, Jožefa KLANDER, Dolsko 33, Zinka KONEC, Zg. Kašelj 161, Janez MAVEC, Kajuhova 42, Franc TEKALEC, Križevska vas 1, Alojzij BI-ZAJ, Zaloška 65, Alojz TRTNIK, Povšetova 104, Antonija TRTNIK, Zadvor 17, Cecilija PAVŠIČ, Senožeti 41, Anton LUNDER, Pokopališka 37, Franc GOSTINČAR, Zalog 169, Anton MACELE, Krožna pot 15, Ljubo ALlC, Sostro.
ADAPTACIJA
Feliks HROVAT, Cesta v Obrije 5, Zalka KUNST, Jana Kusa 24, Jože KORITNIK, Polje 13, Marija BOLTA, Hrastje 33, Maks JORDAN, Zalog 17, Marija SLUGA, Sp. Zadobrova 28, Franc SMA-RAJC, Obrije 6, Franc DOV-JAK, Polje 247, Jakob BITENC, Zg. Kašelj 12, Ana KOŠIR, Kostro 56, Justi NOVAK, Ribniška 23, Franc GOSTINČAR, Zalog 169, Franc ŽAB-JAK, Sostro 50, Rudi PUHAR, Polje 379, Anton GAŠPERŠIČ, Dobrunje 24, Miro TRTNIK, Polje 360, Andrej STURM, Ribniška 27.
NAKUP
Anton SOTLAR, Jana Husa 32, Vinko BURA, Cilenškova 37, Drago VALENTINČIČ, Cilenškova 37, Cilka ZAVRL, Po'je 111.
Ljubljana: od nočnine (razen camping) 1,50 din in od nočnine v campingu 1,00 din.
Poleg osnutka odloka o komunalnih taksah je v pripravi tudi odlok o ureditvi in uporabi javnih parkirnih prostorov na območju mesta.
Za javne parkirne prostore se po osnutku odloka štejejo:
—	prostori, kjer je organizirano čuvanje motornih vozil,
—	prostori, kjer sb postavljene parkirne ure,
—	parkirni prostori za potrebe delovnih organizacij, ustanov in inštitucij,
—	prostori za taksi službo in
—	prostori za sejem motornih vozil.
S tem osnutkom odloka so določeni javni parkirni prostori, in sicer:
—	ploščad Borisa Kraigherja,
—	Krekov trg,
—	Pogačarjev trg,
—	Trg revolucije (stari in novi),
—	Športna dvorana Tivoli,
—	Trg prekomorskih brigad,
—	Vilharjeva cesta,
—	Žale in
—	parkirišče za sejem motornih vozil ob Mesarski ulici (klavnica).
matiku prekomernega hrupa v v celoti!
SPOŠTOVANI TOVARIŠ PREDSEDNIK!
Pristojna odbora skupščine SRS sta na seji v juliju 1969 obravnavala informacijo o problematiki prekomernega hrupa in predlog za normativno ureditev zaščite prebivalstva pred hrupom in ropotom, ki jo je skupščini predložila skupščina občine Ljubljana Moste-Polje.
Ta je predlagala republiški skupščini im izvršnemu svetu, da v okviru svojih pristojnosti storita vse ukrepe za zaščito prebivalstva in tudi normativno regulirata to področje, oz. da pri organih federacije sprožita postopek za zakonsko ureditev teh vprašanj.
V razpravi so poslanci podprli predlog skupščine Ljubljana Moste-Polje. Po njihovem mnenju je nujno za zaščito prebivalstva v naseljih, ki jih omenja informacija, čimprej preseliti vojaško letališče Polje.
Sprejet je bil sklep, naj pristojni republiški organi čimpreje vsestransko proučijo problem prekomernega hrupa in se lotijo izdelave ustreznih normativnih aktov, oziroma predlagajo ustrezne ukrepe za zaščito prebivalstva pred prekomernim hrupom.
Kompleksna obravnava varstva prebivalstva pred hrupom in ropotom je bila sprejeta v okvirni program dela socialno-zdravstvenega zbora z okvirnim rokom v drugem tromesečju leta 1970. Priprava gradiva, ki naj bi ga obdelal republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo z republiškim sanitarnim inšpektoratom v sodelovanju z zavodom SRS za zdravstveno varstvo, se je iz razumljivih razlogov zavlekla.
Med tem pa trenažna eskadrilja z letališča v Polju nemoteno nadaljuje z agresijo na živce in zdravje Ljubljančanov. Prizadeti so zlasti prebivalci vsega severovzhodnega dela mesta v občinah Moste-Polje in Bežigrad. Intenzivnost, kvaliteta in dinamika ropota, ki ga povzročajo ta zastarela letala, je posebno nevzdržna v višjih nadstropjih stolpnic, bolnišnicah in
šolah. Meniva, da predstavljajo šolski poleti z zastarelimi, predelanimi letali tudi potencialno nevarnost, da bi se letalo zrušilo v stanovanjsko naselje.
V svoji informaciji je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje predlagala primarno, da se storijo vsi ukrepi za zaščito prebivalstva.
Zato prosiva, da izvršni svet tudi pismeno odgovori na naslednja vprašanja:
POROKE 18. 7. 1970
Vrečar Pavla, Podmolnik 40 in Drobnič Ivan. Časar Janez, Lj. Zakotnikova 11 in Rotovnik Elizabeta.
25. 7. 1970
Jarc Jože, Lj. Jana Husa 47 in Glavič Marija, I,j. Jana Husa 47. Vuk Stefan, Šmartno ob Savi 40 in Grošelj Sneguljka. Glavič Jože, Lj. Menardova 30 in Zupančič Irena, Lj. Zaloška 89. Podbrežnik Mirko, Lj. Na peči 11 in Hribar Antonija, Dobrunje 47.
29. 7. 1970
Rogač Franc, Lj. Bavdkova 1 in Škodnik Gizela.
1. 8. 1970
Babnik Ana, Lj. Trpinčeva 73 in Godec Anton. Eržen Božidar Franc, Lj. Vide Pregarčeve 10 in Leder Nada Lj. Ob Ljubljanici 84.
8. 8. 1970
Zajec Vera Marija, Lj. Sneberska 11S b in Zejn Dušan. Tušar Mile. Lj. Slovenska 23 in Purič Jelena. Žmavc Ferdinand, Lj. Bavdkova 19 in Vitman Tatjana. Bricelj Cvetko Studenec 2 in Hočevar Marija. Bakšič Franc, Lj. Zaloška 37 in Meden Marija. Novak Veronika, Lj. Vide Pregarčeve 41 in Mestek Stanislav. Mejač Dragoljub, Zalog 163 in Zupančič Vera.
20. 6. 1970
Rome Ladislav, Lj. Povšetova 74 in Grošničar Andrejka Bogomila. Kastelic Darinka, Bizovik 34 in Sipelj Jožef. Krenčič Slavka, Lj. Menardova 47 in Andlovec Vincencij Marij. Kocijančič Viktor Janko, Zg. Kašelj 22 in Babnik Nada. Camernik Branko, Lj. Malejeva 3 in Avsenik Marija Magdalena. Debelec Augustin, Lj. Agrokombinatska 30 in Jurkošek Ana, Lj. Stepanjska 5 a.
27. 6. 1970
Hribar Branimir, Slape 27 in Marn Ivanka Sneberje 33. Rupnik Stanislav, Lj. Papirniška pot 20 in Bratun Jožica, Vevče 49. Keber Martin, Studenec 15 in Žmavc Ro-
1.	Kateri organ je pristojen za izdajo pa tudi preklic dovoljenja za opravljanje šolskih poletov vojnega letalstva nad gosto naseljenim mestnim območjem?
2.	Od koga, kdaj in komu je bilo izdano tako dovoljenje za šolske polete trenažne eskadrile z letališča v Polju nad stanovanjskimi predeli v Ljubljani?
3.	Kdo in kdaj bo to početje prepovedal oziroma preprečil?
4.	Če pa glede na vojsko po predpisih niso možni upravni ukrepi oz. če družbenopolitični vpliv občin, mesta ter republiških organov ne bi bil učinkovit, želiva izvedeti, kdaj se bo trenažna eskadrilja preselila iz Ljubljane in kdaj bo prenehala uprava vojnega letalstva nad letališčem v Polju.
Polde Maček, Dr. Dušan Mis
zalija Marija. Kum Milenka Lj. Prvomajska 13 in Petek Janez.
I.	7. 1970
Erce Ana Marija, Lj. Kajuhova 28 in Lovrec Emil. Zupančič Avgust, Lj. Bernekerjeva 22 in Černigoj Jožica.
3. 7. 1970
Miljkovič Arif, Zg. Kašelj 65 in Oreški Marija, Zg. Kašelj 65. Gostinčar Anton, Lj. Poljska pot žel. bi. B 5 in Čučnik Marija. Primec Frančišek, Lj. Vodmatska 18 in Dernikovič Bernarda, Lj. Cilenškova 27. Kežar Andreja, Lj. Okiškega 2 in Gros Marko.
8. 7. 1970
Berčič Lucija, Lj. Kosovelova 2 in Smon Venčeslav. Jokič Ilija, Lj. Pot v dolino 15 in Turkalj Milka, Lj. Pot v dolino 15. Otorepec Zdenko Alojzij, Lj. Cvetlična pot 2 in Krašovec Olga, Hrastje 6.
H. 7. 1970
Črne Marko, Lj. Hradeckega 82 in Krenčič Nataša, Lj. Menardova 47. Vider Maksimiljan, Hrastje 25 in Žitnik Tatjana.
II.	7. 1970
Bricelj Franc Izidor Lj. Litijska 195 in Grad Karolina, Lj. Litijska 195. Kek Stefan, Vevče 128 in Škrjanec Vida Jožefa. Strnad Alojzij, Vevče 128 in Bizjak Pavla. Gostinčar Stanilsav Lj. Novo Polje c. XVI. I8a in Vodnik Štefanija, Lj. Novo Polje c. XVI/18a. * * * * * 6 7
UMRLI
Rakovec Hildegarda Emilija, 27. 5.
1970, Spodnja Besnica 27. Kink
Alojzij, 13 . 6. 1970, Lj. Smartinska bi. J 10. Kržič Antonija, 13. 6. 1970 Pod Ježami 10. Stare Jože, 18. 6] 1970, LJ. Perčeva 33. Kregar Adolf 21. 6. 1970,Vevče 157/b. Kaefer Marija, 18. 6. 1970, Lj. Pugljeva 17. Marn Marija, 22. 6.	1970, Zalog,
Zaloška 234 a. Pustavrh Marija, 21.
6.	1970, Lj. Pod ježami 20. Jezeršek Janez, 22. 6. 1970, Lj. Kajuhova 36. Jerina Lavrencij, 23. 6. 1970, Senožeti 21. Pleteršek Franc, 24. 6. 1970< Lj. Zaloška c. 55. Uršič Frančiška, 24. 6. 1970, Lj. Vod-matska 18. Jurca Anton 24. 6. 1970, Vevče 34. Pilepič Marija, 2. 7. 1970, Lj. Povšetova 104 d. Baš Angela, 28. 6. 1970, Lj. Litijska 41. Grobler Antonija, v noči med l. in 2.
7.	1970, Lj. Miklavčeva 32. Zupančič Uršula, 12. 7. 1970, Lj. Smartinska 187. Jezeršek Marija. 8. 7. 1970, Lj. Zaloška 33. Kuštrin Leopold, 21. 6. 1970, Lj. Stepanjska 5. Scheicher Franc, 5. 7. 1970, Zgornji Kašelj 68 a.
Lampe Ignacij 10. 7. 1970, Zg. Kašelj 71. Cajhen Janez, 14. 7. 1970, Zg. Zadobrova Cesta na Ježah 30. Selan Marija, 23. 7. 1970, Dobrunje, Dobrunjska 4. Šuštar Frančiška, 19. 7. 1970, Polje 344. Merela Vincencij, 18. 7. 1970, Senožeti n. h. Likovič Marija, 20. 7. 1970, Laze 26. Babnik — deček, 27. 7. 1970, Češnjice 10. Varošanec Marija, 6. 7.	1970, Pod ježami 17. Gerkeš
Stefan, 28.	6.	1970, Polje 363/a.
Gale Marija. 19. 7. 1970, Lj. Partizanska 6. Babnik Frančišek, 25. 7. 1970. Bizovik, Pot na visoko 8.

Krajevna skupnost Vevče si je skupaj z mladinci spomladi zadala nalogo, da uredi tenis igrišče. Res da so precej naredili, vendar kupi ugaskov na fotografiji zgovorno kažejo, da so dela iz nerazumljivih razlogov zastala. Upamo, da bodo Vevčani obljubo držali in igrišče do zime uredili
Nove komunalne takse
Skupščina mesta Ljubljana pripravlja nove osnutke odlokov o komunalnih taksah in parkiriščih. O teh novih predpisih bodo razpravljale tudi ljubljanske občinske skupščine in dale nanje svoje soglasje in pripombe. Bralcem posredujemo poglavitna določila teh novih predpisov, ki bodo bržkone začeli veljati že z novim letom.
Državno prvenstvo v plavanju na Vevčah
Ce izvzamemo evropsko prvenstvo v kartingu, potem so bili Vevčani gostitelji največjega športnega tekmovanja v naši občini doslej jubilejnega državnega prvenstva v plavanju. Ce pa primerjamo množičnost plavanja in njegovo popularnost pri nas in v svetu, je bilo to res tekmovanje, kakršnega še ni bilo v naši občini.
Plavalna zveza Jugoslavije je očitno dobro premislila, ko je Izročila organizacijo tekmovanja plavalnemu klubu Ilirija Slavtja. Petindvajseto po vrsti državno prvenstvo je bilo organizirano ta-ko< kot že več let pri nas nobeno plavalno tekmovanje. To je bilo enotno mnenje vseh prisotnih pa tudi novinarjev in tekmovalcev ki so imeli za organizatorje samo’ pohvalo. Predsednik plavalne zve-
prebil tudi v državno reprezentanco, kar je doslej v naši občini uspelo le še telovadki Vidi Perišič. (Andrlč in Perišlčeva sta bila tudi najuspešnejša športnika naše občine v letu 1969.)
Uspeh Andriča in sploh uvrstitve ljubljanskih plavalcev pa so še posebej izjemen uspeh. Nemogoče je namreč doseči take uspehe brez zimskega bazena, kajti v 3 mesecih poletne sezone nadok-
se uvrstili pred Vevčane in vsi klubi za njimi do 12. mesta na razpolago zimske bazene.
In šc enkrat o organizatorjih. Breme organizacije je ležalo na Janezu Herzogu^ Tonetu Novaku, Janku Vidicu, zakoncema Karlin, Magdi Sešek in Marjanu Krevhu. Njim in vsem drugim, ki so prispevali, da je šel glas z Vevč širom po Jugoslaviji (in to dober), čestitamo in upamo, da to ne zadnjič.
—
KRATKE IZ ŠPORTA
Med najuspešnejšimi tekmovalci državnega prvenstva je bil Vevčan Srečko ANDRIC, ki je »-pobral-« kar 3 bronaste kolajne Eno od teh je osvojil na 200 m delfin (na fotografiji)
ze Slovenije Božo Bučar je celo dejal, da je bila (kot tudi tekmovanje samo) organizacija na evropski ravni.
Res je. Tekmovalci so imeli na razpolago rezervni bazen za ogrevanje. Za primer dežja (ki je tudi res nagajal) sta bila postavljena dva velika šotora za po 5 oseb, rezultati pa so bili vsem zainteresiranim dostavljeni na ciklostilu že 5 minut po zaključku posamezne discipline. Skratka, pogoji za tekmovalce, počutje in obveščanje, vse je bilo vzorno.
Za to pa so se nastopajoči z nekaj izjemnimi rezultati, čeprav je bilo vreme hladno in tekmovanje v sladki vodi, kjer so ponavadi rezultati slabši. Dnevno časopisje je pisalo o teh rezultatih bratov Miloš, Segrtove in drugih. Za nas pa Je najpomembnejši prodor Srečka Andriča, ki je tokrat v konkurenci z res najboljšimi jugoslovanskimi plavalci za Rogo-šičem in Čargo osvojil 2 bronasti kolajni, in sicer na 1.500 m prosto in 200 m dellin, pa še tretjo v štafeti 4 x 200 m krawl skupno s Tomažem Jurmanom, Rafkom Potočnikom in Janezom Žnidaršičem. S tem se je Srečko Andrič
naditi tisto, kar drugi vadijo 12 mesecev, Je teoretično in praktično nemogoče. Tako je šesto mesto Ilirije Slavij e v ekipni konkurenci v državi prav neverjeten uspeh, saj imajo vsi klubi, ki so
Na letošnjem vsearmijskem prvenstvu, ki je bilo v Sabcu, so zopet sodelovali tudi Slovenski športniki, ki so trenutno v JLA. Tako je za ekipo mornarice branil Slovanov vratar Dušan Ceak, ki Je bil lani najboljši vratar prvenstva; v ekipi Beograda, ki je bila ekipni zmagovalec tega tekmovanja, pa so nastopali tudi rokometaši Vinko Počrvina, atlet Jože Vrtačič in nogometaš Ernest Husar. Slednji je bil član atletske ekipe, in sicer za skok v daljino in za tek na 200 m. V obeh disciplinah se je uvrstil v finale. In še en igralec za ekipo vojnega letalstva je igral rokomet, kapetan Slovanovih rokometašev, Janez Golja. Ta je s tem tekmovanjem tudi odslužil svoj vojaški rok.
X X X X X
Ob gradnji kopališča na Kodeljevem se je pojavila tudi želja, naj bi bila v bazenu topla voda. Strokovnjaki pa so izračunali, da se izplača potegniti toplovod do bazena le v primeru, če bi bil bazen odprt tudi pozimi (tako kot npr. v Cateških toplicah).

1
v




Vevčani so ob pomoči ljubljanskih plavalnih delavcev odlično izvedli tekmovanje. Na fotografiji vidimo del sodniškega zbora in prostor za tekmovalce.
Prehodni pokal v malem no-
Takolc so sc v poletni vročini oh bazenu hladili malčki iz Sfometu — trofeja v tekmova-vzgojnovarstvenega zavoda Vevče	nju med mladinskimi klubi
Kratke iz športa
Takoj, ko je bilo novo kopališče na Kodeljevem odprto, je že postalo priljubljeno zbirališče Ljubljančanov. Ni rečeno, da ni mnogo več kopalcev Iz občine Center kot Moščanov — to pa navajamo zato, ker se je občina Center tako branila prispevati (in sorazmerno pravzaprav ni nič prispevala) sredstva za Izgradnjo tega kopališča.
Skoraj takoj, ko je bilo kopališče odprto, pa so ga že morali začasno zapreti. Voda, ki je pritekala po novih ceveh, je bila umazana (seveda zaradi cevi) in filtri niso zmogli vse te umazanije. Čiščenje in ponovno polnjenje bazena je trajalo 5 dni.
X X X X X
V poletnem času imajo športniki počitek ali aktiven odmor. Klubi, ki imajo možnosti, odidejo na skupne priprave za novo tekmovalno sezono. Letos so si priprave zunaj Ljubljane omislili; rokometaši Slovana so šli na priprave v Rovinj, dekleta tega kluba pa bodo imele skupni trening v Kranjski gori. Nogometaši Slovana os nameravali iti v Mozirje, pa se ni zbrala vsa ekipa in so zato ostali doma. Nogometaši Sla-vije se pripravljajo kar doma. Bili pa so 4 dni na »nagradnem dopustu« v Novem gradu. Ta dopust so si zaslužili s tem da so uspeli obstati v slovenski ligi. Telovadke Zelene jame so bile najprej na treningu talentiranih slovenskih telovadk v Mozirju, nato pa na kondicijskih pripravah v Novem gradu.
X X X X X
Telovadke Zelene Jame so bile konec julija gostje telovadk centralnega športnega kluba armije — znanega CSKA iz Sofije. Nastopile so na prijateljskem dvoboju, ki so ga izgubile. Najboljša Je bila Nana MUller, ki je bila druga, četrto mesto je osvojila Zorica Miloševič iz Zrenjanina (druga na državnem prvenstvu mlsfdink za Milllerjevo), ki je nastopila kot gostja; nastopile pa so še Breda Kočnik, Lučka Jur-jec in Marija Težak. Zelenojam-čanke so nastopile brez svoje najboljše telovadke Vide Perišič, ki je ob istem času zastopala Jugoslavijo na balkanskem prvenstvu v gimnastiki.
X X X X X
Ob gostovanju v Bolgariji so člani kluba CSKA razložili In pokazali zastopstvu iz Zelene jame tudi svoje delovanje in prostore. V spomin se Jim je vtisnilo še posebej tole: CSKA ima svoj, prekrasen stadion, več telovadnic za razne športe in svoj hotel v Sofiji in svojega na Vltoši (znano smučarsko središče pri Sofiji). Samo za gimnastiko imajo zaposlenih 12 profesionalnih trenerjev. _ Pa vseeno so se naše telovadke celo na tujem terenu dokaj enakovredno merile z domačinkami.
X X X X X
V letošnji plavalni sezoni so doslej le tri šole izvedle tečaje za neplavalce, in sicer osnovna šola Vide Pregare, Polje in Sostro, Najbolj sistematično so to naredili na šoli Vide Pregare, kjer so najprej testirali vse učence 4. razredov, nato pa za tiste,
ki ne znajo plavati, izvedli tečaj, in sicer v pokritem bazenu Visoke šole za telesno kulturo na Kodeljevem. Na enak način so prvi del — to je testiranje — izvedli tudi na šoli Ketteja in Murna, tečaja pa že niso mogli izvesti, ker Visoka šola ni več dala v najem bazena. Skušali bodo sedaj izvesti ta tečaj takoj jeseni.
X X X X X
Okolica Visoke šole za telesno kulturo na Kodeljevem Je postala sedaj trn v peti že marsikomu drugemu in ne samo športnikom, kot doslej. Okolica je namreč razkopana in naj bi tam uredili naprave za moderen pouk na tem našem visokošolskem zavodu — pa stoji takole razkopana, v »okrasju« plevela že 7—8 let. To prav gotovo ni v ponos temu zavodu ki bi moral biti vzor urejenosti 'športnih objektov, obiskujejo jo pa tudi mnogi gostje iz tujine. Kako so urejeni podobni zavodi v tujini (najsi bo vzhodno ali zahodno od nas) pa je znano še marsikomu drugemu, ne samo športnikom.
X X X X X
Ce bo letošnja zima ugodna — to pa pomeni za drsalce In hokejiste dovolj ledu — potem bodo že letos lahko uporabljali novo drsališče v Zalogu. Letošnjo jesen bo končana prva faza del, tj. izkopana Jama, ki Jo obdaja betonski zid z vsemi jaški, v katerih bodo cevi za dotok in odtok vode. V Jami Je v višini 1 m na prostoru 60 m x 40 m nasuto kamenje, ki mora imeti vsaj velikost otroške pesti. To je že opravljeno. Do jeseni bodo na to položili še beton, uredili okolico in pripravili provizorij za garderobe. Na takem objektu bo že moči drsati. Drugo leto pa bodo položili še cevi, ki bodo priključene na bližnje generatorje Hladilnice v Zalogu, prek njih pa pride še plast prednapetega betona. Potem bodo prebivalci vzhodnega dela naše občine dobili v zimskem času umetno drsališče, v poletnem pa igrišče za košarko in rokomet.
Za razliko od drugih objektov v občini grade ta objekt v glavnem s sredstvi samega športnega kluba (ki Jih mora seveda »na-žicati«), ob največji podpori Papirnice Vevče in ob razumevanju Hladilnice v Zalogu. Kot zbirajo sredstva, tako tudi gradnjo vodijo športniki sami, in sicer pred-sednih hokejskega kluba Janez Preši.
X X X X X
Plavalni klub Ilirija Slavija Je v poletnih mesecih odprl Sol°
plavanja, In sicer nadaljevalno šolo. Obiskovali so jo otroci od 9. do 11. leta, ki že znajo plavati. Trener kluba Gašperin nam )e povedal, da je teh 35 dečkov in deklic nova plavalna generacije. Med njimi so veliki talenti, ata povedala njihova trenerja učitelji" ea telesne vzgoje Živa Meljo in Študent Niko Potočnik, a kaj, ko v Ljubljani ni zimskega bazena.
Z le 3-mesečnim rednim treningom pa še tako velik talent ne more prodreti niti ne več v slovensko konkurenco. Znano je, da ima trenutno daleč najboljši plavalni naraščaj v Sloveniji Fuži-nar, ki ima zimski plavalni bazen.