JF0I&IGM IH' (lANGUAGG ©NLV bervmg Cnicago, Milwaukee, Waukega^ Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N6WSPAP6B
nttsburgh. New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, *11 Ohio
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0KM-680X)	CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 10, 1979
Razvoj dogodkov v Rodeziji osjassu; Anglija bo vztrajala
LONDON, Vel. Brit. — Pretekli teden je angleška vlada sporočila, da je načelno dosegla sporazum z gverilskim gibanjem Patriotično fronto o prekinitvi gverilske vojne v prejšnji angleški , koloniji Rodeziji. Sedanja vlada v tej državi, ki ji načel j ujeta škof Abel Muzorewa in lan Smith, je tudi odobrila sporazum.
Že v petek je Anglija imenovala uglednega politika in diplomata Lorda Soames-a za guvernerja Rodezije. Anglija namreč nikoli ni uradno priznala neodvisnost njene kolonije Južne Rodezije in si je na podlagi tega stališča obdržala pravico vmešavati se v rodezijske afere. Da bi le prišli do dokončne rešitve statusa Rodezije, sta to pravico priznali vlada Muzorewe-Smitha in Patriotična fronta.
Lord Soames je zet pokojnega angleškega državnika Winstona Churchilla in je pred leti služil kot angleški veleposlanik v Franciji. Skupaj z delegacijo drugih diplomatov in izvedencev bo Lord Soames odpotoval v glavno mesto Rodezije Salisbury že ta teden. Njegov prvi namen je prispevati k reševanju tistih podrobnosti, ki ovirajo podpis Sporazuma o bodočnosti Rodezije.
Pogajanja o podrobnostih sporazuma in o premirju se nadaljujejo tudi v Londonu. Voditelji Patriotične fronte še vedno odklanjajo predlog, ki predvideva, da se morajo vojaške sile Fronte zbrati v 15 točno navedenih krajih Rodezije. Patriotična fronta imenuje ta zbirališča “taborišča”. Trdi, da vojaške sile sedanje vlade Muzorewa ostanejo brez teh ovir in lahko nadzorujejo celo državo.
še bodo težave
Največja težava za angleško vlado je torej nezaupanje med obema sprtima strankama. Niti vlada Muzorewe niti Fronta nočeta npr. povedati, koliko ljudi imata pod orožjem, kaj šele navajati, kje so. Končno sta obe strani pristali na to, da vsaka posebej izroči te podatke angleškemu zunanjemu ministru Lordu Car-ringtonu pod pogojem, da jih Anglija ohrani v strogi tajnosti.
Zaradi tega, menijo dobro poučeni krogi v Londonu in Salisbury ju, tudi če Angliji uspe doseči sporazum o bodočnosti Rodezije, bo prej ali slej moralo priti do obračuna med tema rodezijskima strankama.
Lord Carrington in drugi predstavniki angleške vlade so pa izjavili, da bodo vztrajali do konca. Predlagani sporazum določa, da po začetku premirja bodo Anglija in obe rodezijski skupini sodelovali pri organiziranj u svobodnih volitev, namen katerih bo izvolitev novega parlamenta in s tem tudi nove rodezijske vlade. Med drugimi ukrepi bo Anglija v kratkem poslala v Rodezijo posebno vojaško brigado 1,200 mož. Ti vojaki bodo nadzorovali premirje, obnašanje vojaških sil rodezijske vlade in Patriotične fronte ter volitve, ki jih predvidevajo za prihodnje leto.
|*|* NARY DEBEVEC
- -Jr-1--	Y	T-AT' J.; •
Preteklo soboto zjutraj, 8. decembra, je v Slovenskem domu za ostarele umrla po Jdolgi in težki bolezni 78 let stara Mary Debevec, prejšnja lastnica Ameriške Domovine in' tiskarne American Home Publishing Company. Pokojna je bila rojena Andolsen dne 27. oktobra 1901 in se je poročila leta 1947 s takratnim lastnikom in urednikom Ame-rijjse Domovine Jamesom Debevcem. Po njegovi smrti leta 1952 je pokojna prevzela lastništvo tiskarne in jo obdržala do L 1977, ko je postal lastnik njen pastorek, James. Pred leti je bila edina ženska, ki je lastovala in vodila dnevnik v ZDA. Pokojna je bila vdova po leta 1952 umrlem možu Jamesu, mačeha Ed-v/arda M., Mrs. Ned (Bertha) Drennan ([Springfield, O.), Roberta M., Ralpha M. (Kal.), Mrs. William, (Jean) Edwards (Ariz.) in Jamesa V., sestra Josepha (Kal.) in Lloyda (Fla.) ter pok. Thomasa in Johna, 23-krat stara mati več krat prastara mati. Bila je članica Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete in A ML A št. 40. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 17010 Lake Shore Blvd. v četrtek, 13. decembra, ob 9. dopoldne, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo jutri, v torek, od 6. do 9. zvečer in v sredo popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Družina bo hvaležna za darove Slovenskemu starostnemu domu na Neff Road ali drugim dobrodelnim organizacijam v pokojničin spomin.
Josephine Setina
Charles J. Haughey postane ministrski prettsedsiik Irske
DUBLIN, Ir. — Sedanji irski ministrski predse dnik John Lynch je presenetil svojo vodilno stranko Fianna Fail in vso irsko javnost pretekli teden, ko je sporočil, da odstopi od vlade in da bo o-stal le kot član irskega parlamenta.
Politični opazovalci v Dublinu so sicer pričakovai, da bo Lynch prej ali slej podal o-stavko, ker je njegova priljubljenost v državi močno pešala v zadnjem letu. Celo v lastni stranki je imel precej nasprotnikov, ki so javno trdili, da bo Fianna Fail brez dvoma zgubila vodilen položaj v prihodnjih volitvah, če bi Lynch ostal ministrski predsednik vlade.
Parlamentarni člani vlade so se zbrali in izvolili kot Lynchovega naslednika 54-letnega Charlesa J. Haughey-ja. Haughey, ki je odvetnik in računovodja po poklicu, ima burno preteklost v irski politiki in njegova izvolitev pomeni prelom v tej politiki. Medtem ko Lynch ni zagovarjal ideje o zedinjenju vseh Ircev v skupno državo, je Haughey znan kot vnet pristaš te ideje.
Stiki z IR A?
Leta 1970 se je moral Haughey celo zagovarjati pred sodiščem, ker so ga irske oblasti obtožile, da je pomagal pri pošiljanju orožja teroristični Irski republikanski vojski (IRA). Sodna obravnava ga je proglasila kot nedolžnega, sumi o njegovi pravilni vlogi v tej zadevi so pa ostali.
Na tiskovni konferenci takoj po izvolitvi je Haughey odločno obsodil delovanje IRA, pritrdil pa je svojo podporo za zedinjenje vseh Ircev v obliki Irske republike. V političnem jeziku, ki ga uporabljajo Irci, pomeni to zahtevo, da morajo Irci, ki sedaj živijo v pokrajini Severne Irske, postati državljani Irske in da mora njihovo ozemlje biti vključeno v to državo.
Na svojem, domu je po dolgi bolezni umrla 84 let stara Josephine Setina, roj. Uijack, vdova po leta 1969 umrlem možu Josephu, mati Helen A. Carson, Josepha (lastnik Seti-nove mesnice na E. 185 cesti) in pok. Amebe, ki je umrla 25. oktobra letos,’ 3-krat stara mati, 7-krat prastara mati, sestra Jennie Hudlokin in pok. Mary Kuhar. Pokojna je bila članica KSKJ št. 191, SŽZ št. 14 ter Združenja col-iinwoodskih trgovcev in mesarjev. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo, 12. decembra, v cerkev Sv. Križa cb 10. dopoldne, nato na Whiteibaven pokopališče. Na mrtvaškem odru bo jutri popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
**#**#*#♦####**##*##*»♦**♦*♦♦##«
Oglašajte v Ameriški Domovini! S tem boste pomagali sebi in svojemu slovenskemu listu!
Zaradi vsega tega je angleška vlada zelo zaskrbljena, kakor tudi vodilni protestanti v Severni Irski. Haughey je namreč na tiskovni konferenci izjavil, da bo skušal pritiskati na angleško vlado, naj določi točen datum za u-maknitev vseh angleških vojaških sil iz Severne Irske.
Vsi poznavalci političnih razmer v Severni Irski pa soglašajo, da bi umaknitev angleških sil vodila do izredno krute in krvave državljanske vojne med protestanti in katoličani.
------o------
VREME
Pretežno sončno in vetrovno danes z najvišjo temperaturo okoli 51 F. Jutri pretežno [oblačno in nekaj toplejši. Verjetnost dežja jutri popoldne okoli 50%, Naj višja temperatura okoli 55 F.
Oarterjmra vlada j@ že pripravila naerl g radoiiirgfiji gaiofina
WASHINGTON, D.C. --Carterjeva vlada je pripravila načrt o racioniranju gazo-lina, ki predvideva, da bi bil vsak avtomobil, pravilno registriran, upravičen do galona, in pol gazolina vsak dan, ali približno 45 galonov na mesec. Ta načrt bi uvedli le v slučaju sile.
Vozniki avtomobilov bi po tem načrtu imeli dve možnosti si pridobiti več gazolina. Vlada bi namreč dovolila trgovanje z gazolinskimi kuponi tako, da bi lahko tisti vozniki, ki ne potrebujejo toliko gazolina, prodajali te tistim, ki hočejo več tega goriva. Cena teh kuponov bi ne bila pod. nadzorstvom zvezne vlade. Druga možnost za avtomobiliste bi bilo dejstvo, da kuponi ne bi nosili datumov. Torej avtomobilist, ki v posameznem mesecu ne bi uporabil vse kupone, bi jih lahko uporabil naslednji , mesec ali jih celo nabiral za daljšo potovanje kasneje.
Vladni načrt tudi predvideva izjeme za določene skupine a v t o m o b ilistpv, kakor npr. zdravnike. Ti ljudje bodo morali vložiti prošnje in pojasniti, zakaj so upravičeni do več gazolina, kakor navadni državljani.
Zvezna vlada je sporočila da je pripravljena sprejemati in obravnavati predloge za morebitne spremembe v tem načrtu vse do februarja prihodnjega leta. Potem bo načrt predložila Kongresu za končno odobritev.
------o------
!zraslska¥@!a!!ka prsmi! §b vsilil® liridiii vsiiia
TEL AVIV, Izr. — Ameriški Pentagon je pripravil posebno poročilo o stanju izraelske vojske, so sporočili v Tel Avivu. Izvod tega tajnega poročila je prišel v roke nekega izraelskega dopisnika v Washingtonu. Napisal je članek, ki so ga objavili v Izraelu. V tem članku je pisec posredoval glavne točke poročila. Med drugim je Pentagon prepričan, da je izraelska vojaška'premoč takšna, da bo ta še vedno ogrožena država sposobna odbiti vse možne a-rabske napade vsaj do leta 1984.
Znano je, da vlada Mena-hema Begina zahteva nove pošiljke ameriškega orožja, posebno letal. Navaja, da Sovjeti j a pošilja sodobno orožje Iraku, Siriji, Libiji, Alžiriji in drugim Izraelu sovražnim arabskim državam. Poročilo Pentagona pa nasprotuje tej izraelski trditvi. Poročilo zagovarja stališče, da bi nove pošiljke orožja Izraelu povečale napetost na Srednjem vzhodu.
Nekateri člani Carterjeve vlade in tudi visoki uradniki v tajništvu za zunanje zadeve so prepričani, da zavzema Beginova vlada tako trdovratno stališče napram Palestincem prav zaradi izredne vojaške premoči, kj j0 v tem delu sveta.
m IZPUSTIMO NOBENEGA TALCA! PRAVIJO IRANCI; PAHLiVUEV NECAM UBIT
TEHERAN, Iran. — Dolgotrajna iranska zgodba se nadaljuje brez bistvenih sprememb. Opazovalci v Teheranu so sicer prepričani, da je prišlo do zelo globokih nesoglasij med člani vodilnega revolucionarnega sveta glede politike Irana napram ZDA in talcem ter celo glede dokončne ureditve iranskega političnega sistema. Res je, da je ajatola Homeini zmagal v volitvah o novi iranski u-stavi pretekli teden. Res je pa tudi, da je veliko Irancev ostalo doma v znak protesta.
Najbolj sporno vprašanje okoli nove ustave je skoraj neomejena politična moč, ki jo predvideva za novega iranskega narodnega voditelja. Ta voditelj bo brez dvoma Homeini in jih je precej Irancev, ki tega nočejo videti. Ti Iranci v splošnem soglašajo o dosedanjem poteku revolucije, o protiameriškem stališču ajatole Homeinija in o ujetju talcev, nočejo pa Homeinija kot njihovega voditelja. Trenutno je najbolj vidni nasprotnik Homeiniju drugi a-j atola, ki se intenuje Šarijat-madari in ki je azerbaižan-skega rodu. Privrženci Šari-jafmadarija so že prevzeli o-blast v severozahodnem mestu Tabrizu v svoje roke.
Zunanji minister Ghotbza-deh je pred dnevi izjavil, da bodo izpustili nekatere talce na svobodo. Študentje v poslaništvu so takoj odgovorili, da to nikakor ni res in da ne nameravajo izpustiti prav nobenega talca. Ghotbzadeh naj govori in obljubi, kar hoče, so trdili, mi nadzorujemo talce in delamo le po navodilih Homeinija. Kot preje, v aferi Bani-Sadra, kaže, da Homeini podpira študente, ne Ghot-bzadeha. Zunanji minister je pa že pokazal precejšnjo politično spretnost in bo verjetno uskladil svoje stališče s stališčem Homeinija.
kar mu je mogoče storiti, za njihovo skorajšnjo izpustitev. Obljubil je, da ne bo odredil vojaškega napada na Iran, če Iranci ne prizadenejo telesnih poškodb talcem. Zbiranje ameriških vojaških sil v bližini Irana je pa jasen dokaz iranskim voditeljem, da imajo ZDA tudi to možnost na razpolago.
Hodding Carter, ki govori novinarjem v imenu tajništva za zunanje zadeve, je izjavil, da je ameriška vlada pripravljena pozdraviti izpustitev tudi enega samega talca. “Vsak talec, ki lahko zapusti Iran, pomeni eno življenje, k' ni več v nevarnosti,” je rekel
H.	Carter.
Šahov nečak ubit
V dokaz, da se iranski revolucionarji ne šalijo, ko trdijo, da hočejo usmrtiti ne samo šaha Pahlavija, ampak tudi vse člane njegove družine, je umor 34-letnega Mu-stafe Chaflika, nečaka šaha, v Parizu. Neznanec se je približal Chafliku, ko se je le-ta vrnil domov iz trgovine in ga dvakrat ustrelil v glavo. Chafiik je bil takoj mrtev, a-tentator pa je izginil brez sledu.
Chafiik je bil . častnik v iranski mornarici in je pribežal v tujino po padcu šaha. Njegova mati je šahova sestra. Preselil se je v Pariz in ni nikoli zaprosil francoske o-blasti za posebne varnostne ukrepe v svoj prid.
Šah je obžaloval smrt svojega nečaka. Ameriški vojaški policaji, ki nadzorujejo šaha na oporišču Lackland v San Antonio, Teksas, so pod-vzeli bolj stroge varnostne ukrepe.
Aleksej !L Kosigin Ja rasne isolan* trdi njegova M\
Iz Clevelanda in okolice
Dar Slovenski šoli—
Odbor staršev slovenske šole pri Sv. Vidu se iskreno zahvaljuje Ameriški Domovini za brezplačno tiskanje programov za Miklavževanje, ki bi sicer stalo $55. Najlepša hvala!
Dar življenja—
V nedeljo, 17. decembra, cd
1.	do 7. zvečer bo v šolski dvorani pri Sv. Vidu Bloodmo-bile. To bo lepa prilika, da . boste mogli deliti svoje življenje z drugimi.
Fant dobi delo pri AD^—
Ameriška Domovina potrebuje fanta, ki bi pometal v tiskarni in pomagal lastniku pri drugih malih opravilih. Fant bi delal po šoli in ob sobotah. Za podrobnosti naj se zainteresirani oglasijo osebno v tiskarni.
Policijski načelnik—
Župan George V. Voinovich sedaj ima 4 kandidate za policijskega načelnika mesta. Med temi kandidati sta kar dva Slovenca in sicer poročnik Edward P. Kovačič in prometni komišener Edward Hočevar. Ta teden bo župan Voinovich osebno govoril z vsakim kandidatom in potem enega izbral za načelnika policije Clevelanda.
Grdino vi koledarji—
Priljubljeni Grdinovi koledarji za leto 1980 so na razpolago. Dobite jih lahko zastonj v obeh Grdinovih pogrebnih zavodih, v Grdinovi trgovini s pohištvom na Waterloo Road ali pa v Grdino-vem kegljišču na 6017 St. Clair Avenue.
Zimski večer—
Slovenski športni klub priredi svoj vsakoletni zimski večer v soboto, 12. januarja, v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Večerjo bodo servirali med 7. in 9. uro, za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”. Vstopnice si lahko rezervirate na tel. 432-0792 (Tom Lobe) ali 361-6106 (Frank Petrovič).
Izjava predsednika
Predsednik Jimmy Carter se je udeležil sestanka, ki ga je pripravilo ameriško tajništvo za zunanje zadeve za sorodnike talcev. Okoli 100 teh sorodnikov je prišlo v Washington. Carter jim je povedal, da bo ustavil vso zunanjo trgovino med ZDA in Iranom, ako začnejo Iranci s sojenjem talcev. Dodal je, da bo naprosil ameriške zaveznike po svetu, naj sodelujejo pri tem in da bo ameriški tajnik za zunanje zadeve Cyrus R. Vance odpotoval v za-hono Evropo ta teden in pojasnjeval evropskim voditeljem Carterjevo politiko napram Iranu.
Zastopnik sorodnikov a-meriških talcev je po tem sestanku novinarjem povedal, da sorodniki sicer niso izvedeli nič posebnega ali novega o položaju svojcev, da pa so bili potolaženi. Med drugim jim je Carter rekel, da smatra vsakega talca, kot da bi bil član njegove lastne družine in da bo storil vse.
OSLO, Nor. —.Časopis Ver-dens Gang v Oslu je sporočil, da je ministrski predsednik Sovjetske zveze Aleksej N. Kosigin resno bolan. Novinar tega lista je baje vprašal hčerko Kosi gina, Ljudmilo Gvišiani, ki je potrdila, da je njen oče bolan. Gvišianova je bila pretekli teden v Oslu, da bi se udeležila konference knjižničarjev.
Kosigina niso videli v javnosti vse od 17. oktobra. Pred dnevi je pa bil njegov prvi namestnik Nikolaj Tikhonov imenovan za rednega člana vodilnega Politbiroja. Že takrat so tuji opazovalci v Moskvi ugibali, da bo Tikhonov v kratkem nadomestil Kosigina kot ministrski predsednik vlade. Tikhonova kariera je tesno povezana s kariero sovjetskega voditelja Leonida I. Brežnjeva.
Zanimivo je, da je Tikhonov že v 74. letu starosti, medtem ko ima Kosigin 75 let. Povprečna starost vseh. sovjetskih voditeljev je še vedno nad 70 let.
Zadnje vesti
•	New York, N.Y. — Sinoči je na svojem domu na posledicah srčne bolezni umrl 84 let staid nadškof Fulton J. Sheen.
•	Tabriz, Iran. — Privrženci ajatole Homeinija so se ponovno spopadli s tistimi, ki podpirajo ajatolo Šarijatma-darijo. Enote redne iranske vojske so danes zasedle razne važne točke v tem mestu.
•	London, Vel. Brit. — A-meriški tajnik za zunanje zadeve Cyrus Vance se je danes pogovarjal z angleško ministrsko predse dnico Mrs. Margaret Thatcher. Iran je bil glavni predmet pogovora.
•	Teheran, Iran. -— Iranska vlada je preložila določitev datuma, ko bo začela s sojenjem talcev. Homeini mora najprej zatreti upornike, ki mu nasprotujejo.
•	Oslo, Nor. — Danes je Ma.ti Terezija prejela Nobelovo nagrado za mir v tem mestu. Ves denar bo uporabila v prid siromakov.
/Uieri$ka Domovina
t	m«-'-«
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
7 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevee — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st % weeks
in July
________
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months 't Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Raid at Cleveland, Ohio
No. 139 Monday, Dec. 10, 1979
Oporoka Mihe Kreka narodu
L
Ob desetletnici odhoda s tega sveta dr. Mihe Kreka, zadnjega svobodno v domovini izvoljenega voditelja slovenskega naroda, mora človek prav tako kot njegovo smrt obžalovati tudi dejstvo, da nam ni zapustil nobenega sistematično sestavljenega opisa svojega političnega dela, in dobe, v kateri je bil poklican narod voditi. Pisec teh vrstic ga je ob raznih prilikah ponovno in intenzivno spodbujal, naj bi se odločil na podlagi pripravljenega pisanega materiala in po še živem spominu sestaviti vsaj površen opis svoje dobe.
Vsakič je bil njegov odgovor tak, da ni vzbujal preveč upanja, da se bo dela lotil. Bil je v resnici tudi več kot polno zaposlen s tekočimi zadevami svojih rojakov, katerim je skušal na vse načine pomagati, njegove misli in energije so izčrpavale dnevne brige in skrbi; na drugi strani je pa sestavljanje in opisovanje spominov politične vsebine zelo težka, zahtevna in kočljiva zadeva, ki je ni mogoče pisati kot kako povest. Kakor njegova prednika dr. Anton Korošec (umrl decem-. bra 1940) in dr. Franc Kulovec (ubit od nacistične bombe v Beogradu aprila 1941) je tudi dr. Miha Krek zapustil le kupe dokumentarnega gradiva in pa množico kratkih spisov in člankov, raztresenih po raznih publikacijah, proglasih, okrožnicah in objavah.
Nekaj dragocene snovi v Krekovi politični zapuščini je bilo objavljene v Zbornikih Svobodne Slovenije v Buenos Airesu, drugo pa še čaka na zgodovinarja, ki naj bi vse pregledal, uredil in v sistematični obliki objavil. Ob misli, da do tega sploh ne utegne priti, se mora človek zgroziti. V najtežjih in najusodnejših letih dosedanje slovenske zgodovine bo zgodovinar in z njim svet razpolagal samo s komunistično lažnivo literaturo o političnih dogodkih; ne Krek, ne Kuhar, ne Snoj ne Gabrovšek niso zapustili svojih spominov...
Na tem mestu ni mogoče obravnavati iz množice člankov in govorov Krekovega ocenjevanja narodnih problemov iz dobe njegovega 35-letnega aktivnega in vodilnega političnega delovanja. Omejili se bomo na tri za bodočo usodo naroda bistvena vprašanja in poskusili prikazati Krekov pogled v bodočnost. Ni rad gledal nazaj, oči je imel uprte v prihodnost in snoval temelje za varen prehod Slovenije iz sedanje diktature partije v demokratičen red svobodne slovenske države.
Intenzivno se je v svojih smernicah za bodočnost naroda bavil z notranjo ureditvijo naše slovenske domovine, kakor tudi z njenim odnosom do načrtovane zveze držav na južnoslovanskem prostoru. Tozadevno njegovo vizijo bodočnosti upravičeno smemo imenovati oporoko Mihe Kreka narodu. -r
D Program Slovenske ljudske stranke iz leta 1954. ki se sedaj imenuje po Krekovi volji Slovenska krščanska demokracija, je eden izmed stebrov-opornikov slovenske bodočnosti. Skujmo sva dolge mesece snovala formulacijo posameznih točk tega programa, meni kot osrednjemu tajniku je pripadla obširna naloga iskanja predlogov od strani krajevnih skupin stranke in vodilnih njenih predstavnikov širom svobodnega sveta. Sodelovanje je bilo Tzorno, iz vseh mnogih predlogov in priporočil se je postopno rodilo končno besedilo,-ki sva ga s Krekom skupno predebatirala in mu dala zadnjo obliko. Izrazito državno-pravne točke ie konci-niral Krek sam. Tako pripravljen osnutek je bil pred- j ložen krajevnim edinicam in potem odobren 23. aprila !
1954 v New Yorku na sestanku strankinih zaupnikov i in zastopnikov edinic in poverjeništev SLS v izseljen- i-stvu.	,
/Program v cl. 1 definira pojem naroda in govori o ■ slovenski državi: “Slovenski narod ima po naravnem,, pravu pravico do svoje države... da vstopa v državne i
zveze ter sodeluje v družini svobodnih narodov. SLS ] $ioo, N.N., Kalif., $100, Janez stremi m dela, da bi slovenski narod uveljavil to svojo j Limoni, Milwaukee, Wis., v r'T"0'ri™ 1T1 ^	” ~1	1	~	| spomin Marjana Jakopiča
se modernizacija kmetovanja in zadružništvo z ustreznim šolstvom.
Moderna načela so predvidena za zaščito delavcev v podjetjih, ki naj bodo redoma v zasebni lasti, a delavcu je omogočena udeležba na dobičku in solastništvu, kakor tudi sodelovanje pri upravi podjetja (codetermination). Socialna zakonodaja ščiti delo, delavca in njegovo družino ter ustvarja pogoje za spojitev delavcev in delodajalcev v enoten industrijski stan. Brez dvoma najbolj napreden program za reševanje delavskega vprašanja v smislu krščanskih socialnih načel!
Tudi blagostanje srednjih stanov (obrt, trgovina itd.) ter javnih in svobodnih poklicev ima program na skrbi z določbami med drugim, o splošnem socialnem zavarovanju, graditvi lastnih domov, pravičnem obdavčenju in podobnem.
Člena 7 in 8 govorita o Jugoslaviji in o državnih zvezah. Geopolitične in gospodarske okolnosti, sorodnost krvi in jezika ter potreba za skupno obrambo o-zemlja utemeljujejo usodno življenjsko povezanost slovenskega naroda z ostalimi južno-slovanskimi narodi. Svobodna povezanost držav na, slovanskem jugu je najnaravnejša in najboljša. O tem pa odloča ’narod s splošnim glasovanjem.
Celoten program nosi Krekov pečat in njegov podpis. Je zatorej del njegove oporoke. (Dalje)
^	^	L. P.
Beseda iz naroda.
Pomoč koroškim študentom
CLEVELAND, O. — Zadnji javni nastop škofa dr. Gregorija Rožmana, čigar 20-letnico smrti smo v Clevelandu pred kratkim obhajali s komemoracijo, je bil slavnostni govor vsaj tisočglavi množici, zbrani na Slovenskem dnevu 2. avgusta 1959 na farmi sv. Jožefa v predmestju Clevelanda.
Dohodek te prireditve je bil namenjen:	polovico za slo-
vensko semenišče v Argentini, polovico za Dijaški dom Mohorjeve družbe v Celovcu. Škof je z ozirom na to dejal: “Kakor mi je naše semenišče pri srcu, vendar v danem položaju dajem prednost slovenskim dijakom na Koroškem.” In na drugem mestu istega govora spet: “Naš materin jezik je slovenski, ki se govori na Koroškem že 1400 let; prej se je govorilo slovensko kot nemško na koroških tleh in imamo pravico in dolžnost gojiti in ohranjati svoj jezik, poleg tega pa se popolnoma naučiti tudi nemškega^ jezika.” (Govor objavljen v življenjepisu škofa Rožmana.)
Slovensko semenišče v Argentini ne obstoja več, Mohorjevi dijaški domovi pa sprejemajo vsako leto večje število dijakov iz podeželja, prenekatere le s pomočjo dobrotnikov.
Ko se 20 let po smrti spominjamo osebnosti in dela našega velikega verskega in narodnega voditelja, naj bo tudi delo in žrtve za podporo v dijaških domovih živečim študentom, ki ga je v zadnjem javnem govoru priporočal m kar je pokojni Marjan Jakopič spravil v tek, znak hvaležnosti in spoštovanja do o-beh in dokaz, da čutimo z zatirano krščansko orientirano slovensko manjšino na Koroškem.
Od zadnje objave darov 15. oktobra dalje so'prispeva-li naslednji dobrotniki:	Šte-
fan Novak, Scarborough, Ont. $240 (kan.), Anton Meglič v spomin pok. žene Rozike $200, N.N. $100, Louis Ule, Kal., $100, Janez Prosen, Clev.,
pravico m se yes združil v slovenski državi.” Naslednji člen/^ovori o svobodi in. demokraciii, sledi določba ) o. afirmaciji družine, ki je “osnovna celica narodovega življenja”; poteny pridejo načrti o vzgoji, izobrazbi in ) skrbi za mladino in o narodni kulturi, kakor tudi o narodnem zdravju. Čl. 6 se Podrobno peča z načrti za go- f spodarsko in socialno življenje, ki se gradi na organiziranih delovnih stanovih z zajamčeno zasebno lastnino. Zemlja bodi last kmeta, ki io obdeluje; pospešujejo ______________________^
se di užinske kmetije, kmet bodi socialno zaščiten, širi u m^n s- Gonzage $10, Marica
in p. Klavdija $50, Mary Coffelt, Milwaukee, $50, N.N., Wis., $70, Pogačnik Branko $25, Borštnik Pavle $25, Jernej in Rozalija Zupan v spomin Amalije Povirk in rev.
J.	Varge $20, Frangies Fashions $20, Angela Bolha v spo-
Lavriša v spomin s. Gonzage $10, Jože Anžič; $10, Cilka Bolta v spomin M. Jakopiča $10, Gizela Zanoškar $5.
Po g. Prosenu pa so darovali:	Joseph Erjavec $120,
Frank Mlinar $120, Marija Pieman $80, N.N. $40, Janez Grebenc $30, N.N., fara M. Vnebovzete $25, Antonia Ste-kar $20, Lojze Petrič $15, Milka Bohinc $10, Rose A. Strei-ner $10, poleg že objavljenih spominskih darov v skupnem znesku $335.
Odbor za pomoč revnim koroškim študentom se za vsak dar najlepše zahvaljuje in vošči vsem dobrotnikom v imenu študentov, njihovih staršev, Mohorjeve družbe in. v svojem lastnem, blagoslovljene božfehe praznike ih srečo ter zdravje V novem letu.
Darove za revne študente lahko pošljete na naslednje naslove:
Jožica Jakopič, 29242 Armadale, Wickliffe, O. 44092; Janez Prosen, 16211 Trafalgar, Cleveland, O. 44110; Marija Mauser, 1085 E. 72 St., Cleveland, O. 44103.
Odbor za pomoč koroškim študentom
Težave ima tudi ‘’Ave Maria”
CLEVELAND, O. — V srni slu uvodnika za decembrske številko slovenskega katoliškega mesečnika ‘Ave Maria’, ki ga izdajajo slovenski frančiškani v Lemontu, je urednik p. Fortunat Zorman napisal Sledeče žalostne besede:
To je zadij-ja številka v letošnjem letu. Število naročnikov se je\znižalo na 2248. Januarja 1973 smo imeli 2965 naročnikov, januarja 1974 kakih sto manj, januarja 1975 smo jih imeli 2721. Primerjajte te številke m. boste lahko ugotovili, da se bliža konec izhajanja Ave Maria. Težko je to zapisati, a resnici je treba pogledati v oči. Vem, da je brezuspešna vsaka kampanja, ki jo zmoremo za pridobivanje novih naročnikov, ker ljudje ne berejo. Brez tiska se noben jezik ne more ohranjati. Med te naročnike so šteti tudi slovenski misijonarji širom sveta, za nekatere od teh plačujejo dobrotniki, za kar se jim zahvaljujemo.
Ob koncu leta se zahvaljujemo zvestim naročnikom, ki redno poravnajo naročnino. Verjetno poznate koga, ki ni naročnik Ave Maria. Priporočite mu, naj naroči naš mesečnik. A ko bi se malo potrudili, bi lahko dobili vsaj toli-
ko naročnikov, kolikor jih u-mrje.
Naročnina za Ave Maria je samo $2.50 na leto, $3 za Kanado in druge dežele. Za ta denar, ki danes res ni veliko, boste dobili skoraj 400 strani tiskanih v pristnem slovenskem jeziku. Ave Maria se naroči pri: Ave Maria Prin-tery, 1400 Main Street, P.O. Box 608, Lemont, 111. 60439.
Rudolph M. Susel
Leto 1979 se že poslavlja od nas
CLEVELAND, O. — Zakaj ni med nami popolnega življenja? Zato, ker ne živimo v pravi bratski ljubezni dc drugega, kot bi to moralo biti. Na kratko povedano, zato, ker je preveč egoistov in materialistov med nami. Ti ne-zaželjenci se znajo ugnezditi tudi med najbolj poštenimi ljudmi. Vsi bi radi živeli kot zavedni Slovenci in popolni katoličani. Vendar: smo vsi premalo pazljivi in smo površni. Ne -znamo ločiti poštenega človeka od onih hinavcev z maskami na glavi. Zaradi tega smo bili že večkrat v življenju razočarani.
Zlasti je vse to prišlo v poštev med drugo svetovno vojno in komunistično revolucijo v Sloveniji. Takratne okoliščine so znali komunisti izrabiti v korist svojih namenov. Pri vsem tem sem se spomnil Leninovih besed:
. “Celi svet bomo ospavali in tako nam bo mogoče zavladati nad celim svetom. Največji naš sovražnik je nepremagljivi speči lev. Ta nepremagljivi speči lev je katoliška cerkev. Gorje nam bo, če se bo ta speči lev prebudil . predno bomo zmagali.”
Ko sem to prvič slišal, sem se spomnil na prosvetno večerno predavanje, ki smo ga fantje poslušali- v St. Jurju pod Kumom. Naš govornik je bil takratni župnik France Pleša. Med svojim govorom nam je povedal: “Bližamo se težkim časom. Brezverci hočejo zavladati po celem svetu. Prišel bo čas, ko bodo vse stranke prenehale živeti in tako se bodo vsi ljudje združili v dva tabora. V enem taboru bodo ljudje, ki se bodo borili za svobodo svoje vere in za Boga. V drugem taboru bo obratno, tam se bodo borili za popolno svetovno nadvlado brezboštva.”
Leto 1979 nam je marsikaj z a n i m ivega in zaželjenega prineslo. V našem Clevelandu smo imeli 1. in 2. septembra Baragov dan, ki je lepo uspel. Za vse to se moramo zahvaliti onim Slovencem, ki so tu sodelovali.'Bog naj jim stotero povrne. Takrat sem se spomnil naših velikih mož, ki so z vso vnemo delali za Baragovo zvezo in so že umrli. To so bili: Anton Grdina, Jože Nemanich, Jože Sodja, Karel Mauser Jacob Resnik in Marjan Jakopič.
Marjan Jakopič je bil na zadnjih Baragovih dnevih v Lemontu. On se je tam udeležil vseh Baragovih predstav in si je vse to zapisal. Čim je prišel domov, je svoj dopis oddal Ameriški Domovini, ki ga je takoj drugi dan objavila. Vsi Slovenci smo težko pričakovali te dopise in smo jih z veseljem čitali.
Prihodnje leto imamo Baragove dneve v Jolietu, 111. Iz te pionirske slovenske naselbine^ jih je veliko prišlo v Cleveland septembra letos. Zato se čutimo dolžni, da jim ; to. njihovo dobro delo povrnemo. Torej na svidenje prihodnje leto na našem skupnem Baragovem dnevu v Jolietu.
Jože Vrtačnik
\
DR. ZDRAVKO KALAN:
Pred trideset leti
IV.
“Čudim se, da si se kot kmečki fant tako dobro naučil nemško, da .govoriš brez tujega naglasa in' napak.”
Videl sem, da sem ga polomil. Govoriti bi moral polom ljeno nemščino. Izgovoril sem se:
“Ko sem začel hoditi v šolo, je bila še Avstrija in smo se od drugega razreda učili nemško.”
Prekinil me je:
“Saj ti verjamem, da si do-mo s kmetov. Vem pa tudi, da nisi bil samo kmet! Delati hočeš, to je važno. Delo boš dobil, če bo zdravnik potrdil, da si zdrav.” <>
Seveda nisem nikomur povedal, da sem bil advokat in celo proti svoji volji in ne da bi me kdo prej vprašal, imenovan za mestnega svetnik;), v' Celju in kasneje za župana v Novem mestu. Tovarna ni potrebovala mojih možganov, ampak moje telesne sposobnosti.
Zdravniški pregled
. Šla sva k zdravniku. Njegov urad je bil na drugem koncu tovarne. Zdravnik je bil dunajski Jud. Ko mu je Rudi povedal, da znam nemško, je z menoj samo nemško govoril. Ugotovil je, da. sem zdrav in za delo sposoben. Nato je vrgel na mizo kakih 30 pomponov različnih barv ni mi naročil, da izberem izmed njih vse zelene.
V drugi gimnaziji je malo manjkalo, da nisem dobil pri profesorju v rastlinstvu “cvek”, ker sem barvo neke rastline napačno opisal. Predno mi je dvojko primazal, sem mu moral povedati barve vseh jopic in bluz mojih sošolk in barve samoveznic mojih sošolcev. Tako je ugotovil, da sem za odtenke nekih barv slep.
In zdaj naj mi ta brezpomembna hiba požre službo kotlarja?
Trudil sem se, a vseh zelenih le nisem našel.
“Torej si slep za gotove barve?”
“Ne, gospod doktor, nisem slep za barve, slep sem samo za gotove odtenke barv. Ne odklonite me! Rad bi delal!”
“Naj bo! Pri tvojem bodočem poslu je res vseeno, ali si za gotove barve slep ali keJ
Na mojem licu je mogel videti, da sem mu hvaležen. Dal mi je listek in naročil, da ga nesem v pisarno. Rudi se je poslovil in. ob slovesu rekel:
“Upam, da boš pri delu prav tako marljiv, kakor si bil pri učenju nemškega jezika.”
^ Ravnatelj mi je naročil, da pridem naslednje jutro delat. S seboj naj prinesem delovno obleko in močne čevlje.
Ob slovesu sem vprašal Stonebreakerja, ali bi mogel tudi moj prijatelj dobiti delo v tovarni.
“Kar s seboj ga pripelji jutri zjutraj!”
Popoldne sem hitel na St. Clair avenijo, kupil 'delovno obleko in težke čevlje z jekleno kapico.
Ko je prišel Vinko zvečer domov, sem mu povedal, da začnem naslednji dan delati. Povedal sem mu, da sem govoril tudi zanj in da gre lahko zjutraj z menoj, če hoče delo dobiti.
Vinko se je pomišljal. Bal se je zameriti Johnu, ki mu je preskrbel prvo delo; delo mu je bilo preumazano. Vlekla ga je edino plača.
“Kakor hočeš, Cene! Delo je res umazano. Toda Frank mi je rekel, da je v Ameriki
dovolj mila in vode. Ko pride z dela domov, se umije in je gospod. Sealy Matresses te ni Vzela na delo, ker te ima rada ali ima s teboj usmiljenje, ampak zato, ker te potrebuje. Prav tako je z mojo Nev/ York Central železnico. Tudi oni so me vzeli na delo, ker me potrebujejo. Če bi se jim jaz ne ponudil, se bi jim ponudil kdo drugi. Zapomni si, kapitalistične družbe niso dobrodelne ustanove. Dokler te potrebujejo, te držijo.”
Odločil se je. Naslednje jutro je šel z menoj v tovarno.
Dobil je delo in postal kovaški pomočnik.
Prvi dan službe
Naslednje jutro je ravnatelj poklical vodjo oddelka Billa. Ko je prišel v pisarno, mu je naročil, da mi da kako lažje delo. Bill je bil Nemec in je z menoj kar nemško govoril. Peljal me je v stavbo, ki je bila prizidana večjemu tovarniškemu poslopju. Tam je bila skupina, ki je opravljala vsa popravila po tovarni (mill-wright). Dodelil me je staremu delavcu Franku Weissu, ki je bil mrk, a dober človek. Bil je ali zagrizen samec ali vdovec in je stanoval v hotelu blizu tovarne. Nikoli ga nisem videl
j
smejati se.
Vsako jutro sva naložila voziček z orodjem. S tem vozičkom in vozičkom za varjenje sva šla‘v tisti del tovarne kjer je bilo treba kaj popraviti. Hodil sem vedno za Frankom. Navadno je on rinil voziček z orodjem in jaz voziček za varjenje. Toda včasih mu je padlo v glavo in se je lotil vozička za varjenje! Jaz sem pa pobral voziček, ki je ostal.
Najino delo je bilo včasih težje včasih lažje. Ko sem prišel prvi dan domov, me je vse bolelo od zadnjega lasu na glavi do palca na nogi. Po večerji sem kar padel po postelji. Ko sem naslednji dan vstal, me je vse bolelo. Zdelo se mi je, da so me pravkar s križa sneli.
Počasi me je delo začelo u-trjevati. Vsak dan sem bil močnejši in gibčnejši in mišice so postale trde in napete.
Kadarkoli je šel ravnatelj Stonebreaker po tovarni in me videl, se je ustavil in spregovoril z menoj nekaj besed. Nehoč me je prijel za ramo in rekel:
“Aha, mišice so že zrastle!"
Drugič je Franka okregal, ker me je pustil nezavarovanega na lestvi. Nekoč je prišel mimo, ko mi je vprav kladivo zletelo iz-nok in sem se pošteno udaril:
“Dragi Val, kompanija bolečin ne plača! Bodi previden!”
Najboljše opazke se je pa znebil, ko sem ga zadnjič vi-
Kadar ni bilo popravil, sva s Frankom delala na kotlu, ki sva ga imela postavljenega v kotu tistega dela tovarne, ki smo mu rekli “tank shop'’-Delo je dobro napredovalo in pravkar sva ga preizkušala z vodo, ko se je pojavil ravnatelj. Govoril je s Frankom in ga nato vprašal:
“Pomočnika imaš dobrega, Frank!”
“Ja, je, fant je O.K.”
Nato se je obrnil ravnatelj k meni in dejal:
“Val, ti boš enkrat moj najboljši kotlar!”
Obrnil se je in odšel. Jaz pa sem se prijel za glavo in rekel ‘sam sebi:
“Bog me obvaruj! Menda ja ne!”
(Dalje prihodnjič)
VOŠČILA II MILWAUKEE 1 _____________________
BADGER
SAYB4GS ASSOCIATION g
EAST OFFICE:
3970 N. Oakland Ave., Milwaukee 53211 — 964-6050 NORTH OFFICE:
7927 W. Capitol Dr., Milwaukee, WI 53222 — 464-4400 JjV SOUTH OFFICE:
4230 W. Oklahoma Ave., Milwaukee, WI 53215, 327- 2000

MITCHELL STREET STATE BANK
1039 W. MITCHELL STREET MILWAUKEE, WISCONSN
MEMBER F.DJ.C.
HAPPY HOLIDAYS
WISCONSIN MARINE
BANK
1337 South 16th STREET MILWAUKEE, WISCONSIN 53204 (414) 671-6000
Member FDIC
we’re there when you need us
— r— b	V* -
» t
Vesele božične praznike

* '• >
in srečno novo leto!
JOHN HI LENI UM0NI
MILWAUKEE, WISCONSIN
HAPPY HOLIDAYS
Mimogrede iz Milwaukeeja
MILWAUKEE, Wis. — Za mesec december imamo Slovenci tale narodna imena: gruden, veliki božičnik, prozi-mec, venah tnik, kolednjak, dvanajstnik in r a n o z imen. Grudna mraz in sneg, žita dosti prek in prek, ugotavlja stara ljudska modrost za zadnji mesec v letu, čeprav je zaradi mraza, ki seže do kosti, “gruden malo vljuden”. — Ako decembra bliska in grmi, drugo leto dosti viharjev buči. — Ako se zmrzlina grudna ne otaja, prosinca še hujši mraz nastaja. — Grom in blisk o zimskih kvatrih, huda zima bo pri vratih. — Kadar v adventu jug hladi, drugo leto dosti sadja rodi. — Ako na Sveti večer vino v sodu vre, dobra letina v deželo gre. — Božič projde, zima dojde. — Do 22. decembra se nam bo dan skrajšal za 16 minut, nato pa se bo do konca meseca podaljšal za 3 minute. Da bi se le krajšal ne več — s to željo voščim vsem vesele božične praznike, zdravja ter vse dobro v novem letu 1980.
*
Pred nekaj t4dni, v petek, 16., v soboto, 17., in v nedeljo, 18. novembra, se je vršil pod okriljem “The International' Institute”, pivovarne Pabst in vseh etniških skupin v Milwaukeeju velik mednarodni v e 1 e s e j em “Holiday Folk Fair” v avditoriju, areni in v dvorani Mecca, katerega se je udeležilo preko 72,000 ljudi. Sodelovalo je 50 etniških skupin, eni so razstavljali svoja ročna in umetniška dela, drugi so se v svojih paviljonih kosali s svojimi kuhinjskimi dobrotami, več kot 30 skupin pa je s svojimi narodnimi nošami in plesi osvajalo deset tisočglavo množico v veliki areni.
Po dolgih letih odsotnosti je to pot v tem mravljišču najrazličnejših ras in narodov z vseh celin, nastopila tudi dekliška plesna skupina slovenskega društva Triglav, kjer so, čeprav v otožnem tonovskem načinu, žele za svojo plesno izvajanje navdušen aplavz navzočega občinstva. Plesno skupino je vodil in tudi spremljal na harmoniki znani Frank Coffelt. Plesale pa so slovenska brhka dekleta Ann in Kathy Berginc, Mary Ann Cimermančič, Helen in Kathy Coffelt, Fani in Loni Limoni, Ann Mejač, Mary Ann Smolič in Lori Yak~ lič.
Mednarodni Folk Fair se je končal z velikim moralnim in finančnim uspehom. Stari in mladi, vsakdo, samo če je prinesel s seboj kanček dobre volje, je lahko prišel na svoj račun. Kuhinjskih dobrot in piva je bilo na pretek, plesa in smeha tudi. Torej na svidenje zopet drugo leto na 37. Holiday Folk Fair.
*
Kakor sem že omenil v prejšnjem mojem dopisu, smo šli iz Amerike iskat zdravja v romunsko prestolnico Bukarešto, kjer se nahaja v hotelu Flora gerontološka in geriatric klinika, katero vodi prof. dr. Ana Aslan. Pri razgovorih in branju dr. A. Aslanove zdravniške revije sem pove-vzel, da tukajšnja kura s kompletnim fizičnim pregledom, z jemanjem tablet Asla-vita in z injekcijami Gerovi-tala H3 ozdravi, če ne, pa vsaj olajša posebno pri starejših ljudeh trpljenje revmatizma, skleroze, artritisa, ozdravi oz. olajša veliko srčnih napak, o-lajša dihanje, čire na želodcu, odpravi senilnost, ozdravi glavobol in druge bolezni v glavi ter starostno utrujenost. Zato ni čudno, da so poleg, Evropejcev navalili tudi A-
merikanci obojega spola, Kitajci in Japonci. Ker je v A-meriki zabranjena ta dr. As-lanova kura, so Amerikanei na tej kliniki v Bukarešti zelo dobrodošli se bolj pa so v socialistični republiki Romuniji dobrodošli dolarji. V tej kliniki je milijonski promet. ❖
Prvi štiri dnevi na kliniki so bili obupni. Na stotine ljudi se je drenjalo in prerivalo s komolci. Nihče ni vedel, kdo pije in kdo plača. Vsakdo se je hotel preriniti do zdravniškega pregleda in injekcij. Bili smo turistične številke in zdelo se mi je, da smo v kakem koncentracijskem taborišču, številke in nič več.
Par zdravniških pomočnic nekako tolče angleščino, s pripombo, da jim ne otežkoča njihovo delo. V slučaju kakega razburjanja med kuranti, se prisiljeno nasmehnejo in jih potolažijo:	“Please, sit
down and wait.” Po par dnevih pa je na kliniki prestal naval bolnikom tako, da se je vsakdo lahko mirno posvetoval z zdravniki.
Z ženo sva imela simpatično, mlado in energično zdravnico dr. Rodica Marcu, ki je iz dneva v dan notirala naše zdravstveno stanje, naše rentgenske fotokopije, kardiogra-fe, krvni pritisk in pregled krvi. Zadnje dneve smo dobili naše injekcije GH3 kar v hotelskih sobah.
Zadnji dan smo prejeli tudi zdravniška spričevala in nasvete. Dobili smo tudi tablete Aslavita in injekcij GH3 za dve leti, kar je stalo okrog 100 dolarjev. (S tem smo se poslovili od zdravnice in bolniškega osobja, kjer so nam dejali: “Na svidenje zopet čez dve leti v Bukarešti.” Mnogi so že prišli dvakrat, nekateri že trikrat in trdijo, da jim ta kura veliko pomaga odpravljati starostne bolezni in ne -prilike. Naj ponovim, da je dr. Aslanova kura in medicina zabranjena v Ameriki, do-čim jo dobite v Nemčiji in Jugoslaviji v vsaki lekarni. In zopet sem slišal, da enim ne koristi nič, drugi še ne vedo, tretjim pa izredno koristi in jo ne morejo prehvaliti. Moji ženi tudi delno pomaga, jaz pa bom povedal šele čez dve leti!
3:
V torek, 9. oktobra, zvečer smo se poslovili od prijetne in vesele amerikanske družbe. Ti so se takoj vrnili preko Frankfurta v Ameriko, midva z ženo in 91-letnim Matijem Golobom in njegovo hčerko Ruth pa smo odleteli
iz Bukarešte v Jugoslavijo. O tem pa prihodnjič.
A. G.
VOŠČILA IZ MILWAUKEE
/z /još/A vrs/
, Ambridge, Pa. — Dragi g, Debevec! Priloženo vam pošiljamo poštno nakaznico v znesku $40 in sicer za obnovo naročnine lista Ameriške Domovine, ostalo je pa v podporo listu. Jaz sem že dolgoletni naročnik tega slovenskega časopisa in ga še prav rad preberem. Ameriška Domovina se ne boji pisati v slovenskem in verskem duhu. Naj pripomnim, da sem že v 88. letu starosti, torej ne zamerite moji pisavi!
Sedaj pa srčni pozdrav vam in vsemu vašemu osobju v tiskarni AD! Ostanem vaš naročnik.
George Pavlešič
*
Richmond Hill, Ont. — Spoštovani! Prav lepo se vam zahvalim, ker mi niste prenehali pošiljati Ameriške Domovine, ker dolgo nisem poravnala naročnine. Zelo bi jo pogrešala, če'bi je več ne naročila.
Zopet vam pošiljam naročnino za eno leto, nekaj pa v dar listu, ki me obiskuje že 20 let. Prav lepo pozdravljam vse in še enkrat lepa hvala!
Francka Mavec
+f++++*+*++**+*f++*ef*t***t4*0+.
Priporočite
AMERIŠKO DOMOVINO svojemu slovenskemu sosedu in prijatelju!
MALI OGLASI
Compliments of
ERMENC FUNERAL HOME
West Greenfield Ave. at So. 54th Street
327-4500
APARTMENT FOR RENT
E, 71 St. off St. Clair, 2 bedrooms, / 6 rooms, separate utilities. Call A.M. 241-2044 — P.M. 843-8033.
_	.	(137-146)
Looking for couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary.
Call 732-7880
(X)
OSKRBNIKA iščemo
Za Slov. delavski dom na Waterloo Rd. Zakonski par. Znanje angleščine nujno. Stanovanje, plača in vse “utilities”. Kličite 481-5378. ali 481-0047.
(X)
V NAJEM
4 sobe, zgoraj, na E. 63 cesti ter 4 sobe na E. 66 cesti in St. Glair. Odrasli. Kličite Al Dailide na tel. 432-1323.
(134-139)
itii!
Slovenski božični darovi
Liga Slovenskih Amerikancev, Inc. ima naprodaj lepo zbirko slovenskih knjig ter božične kartice. Prekrasne kartice so delo slovenskih umetnikov, ki živijo v ZDA.
Slovenska knjiga, podarjena sorodniku ali prijatelju je najlepši dokaz vaše zvestobe slovenskemu izročilu in dedi- S W ščini, prav tako pošiljanje slovenskih božičnih kartic!
Zbirka 12 teh krasnih kartic stane samo $2.50!
Knjige in kartice lahko naročite pri:
Liga Slovenskih Amerikancev, Ine.
P.O. Box 32 Brooklyn, N.Y. 11227 Tel.: 1-212-497-6761
AND
HAPPY NEW YEAR
COMPLIMENTS OF
SCHAFF FUNERAL
5920 West Lincoln Avenue
Phone: Lincoln 1-7533
West Allis, Wisconsin
mmšmmmmM&mmš
mmmmwm*
VOŠČILA IZ MILWAUKEE
FRANČIŠKANI, KI UPRAVLJAJO FARO
SV. JANEZA EVANGELISTA
V MLWAUKEEJU, WIS.

%
VOŠČIJO VSEM FARANOM ZLASTI
SLOVENSKIM ROJAKOM,
VESELE BOŽIČNE IN SREČNO NOVO LETO
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
SREČNO NOVO LETO!
ALOIS IN FRANCES GALIC
SREČNO NOVO LETO ŽELITA
R. LALIC I SIN
bAlkan trading ca
E, LALICH & SON
— Balkan Imports —
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN' SREČNO NOVO LETO Hrana, izdelki umetne obrti.
Suho meso, bučno olje, prekajene mesene klobase, domač bel in črn kruh, Radenska mineralna voda in razno drugo uvoženo blago.
414—643-7372 938 W. Lapham BIvd,
Milwaukee, Wisconsin 53294 1
ALOJZIJ BREZNIK:
Študiral sem
v mariborskem bogoslovju
XXXVI
Na poti proti cilju-
duhovniškemu posvečenju
Namen celotne bogoslovne vzgoje — razumske in duhovne — je seveda bil, pripraviti bogoslovca za duhovniško službo. Vse je bilo usmerjeno proti tistemu dnevu, ko je bogoslovec bil posvečen v duhovnika (dan ordinacije). Bile pa so predstopnje za ordinacijo; tonzura, manjši redovi.in dva višja redova.
V prvem letniku nam je profesor Močnik razložil, da se člani Cerkve dele v klerike in laike. Razložil nam je pravice in dolžnosti klerikov. Naj pripomnim, da redovnikov ne vključujem, ko pišem o klerikih. Močnik nam je povedal, da vsak klerik mora imeti svojega škofa, da mora biti inkardiniran (včlanjen) v škofijo, kjerkoli že na svetu. In škof je za njega odgovoren, tudi v gmotnem pogledu. Ker smo se mi pripravljali za duhovniško delo v mariborski škofiji, je mariborski škof bil naš škof in je bil za nas odgovoren. Povedal nam je, da bomo postali kleriki in prenehali biti laiki, ko bomo prejeli tonzuro. Povdaril je, da odločitev, prejeti tonzuro, ne predstavlja odločitve, ki bi je ne bilo možno več spremeniti. “Tonzura je prva stopnja za mašniško posvečenje; ako pa se boste odločili po prejemu tonzure in pred prejemom subdiakonata, ne postati duhovnik, boste avtomatično zopet postali laiki”.
Tonzuro smo prejeli proti koncu prvega letnika. Štirje dokazi za veljavni prejem tonzure:	1) da smo res bili
krščeni v katoliški Cerkvi; 2) da smo bili moškega spola; nekaj dni prej je prišel zdravnik in je na zelo preprost in obziren način ugotovil, da smo res bili moški; naslednja dva dokaza sta bila manj važna; 3) da smo bili otroci veljavno poročenih staršev (da smo bili zakonski otroci); 4) da /je “kanonsko” (levo) oko bilo v zadovoljivem stanju; zakaj?; mašna knjiga s kanonom (evharistična molitev) je bila med kanonom na duhovnikovi levi strani in maševalec je moral brati kanon. Od tretje in četrte ovire se je dalo dobiti spregled. V vseh štirih točkah je bilo z menoj v redu. Na dan prejema tonzure smo se zbrali pred škofom, s koro-kom čez levo roko in svečo v desni roki. Ravnatelj nas je-klical po imenu in vsak je odgovoril: “Adsum — tukaj sem”. Potem je vsak pokleknil pred škofa, in škof je vsakemu s škarjami porezal nekaj las nad čelom, tilnikom, obema ušesoma, in na vrhu glave.
Malo pozneje je vsak izročil škofu korok in škof je oblekel bogoslovca v korok. Postali smo kleriki! Starejši bogoslovci so nam častitali, nekako bližnji smo jim postali. Še isti dan nam je kakšen starejši bogoslovec porezal lase na vrhu glave do kože v obliki in velikosti npr. ameriškega poldolarskega kovanca. To je bila vidna tonzura. V smislu pravil bi morah to tonzuro vedno imeti. Pa je pravilo prišlo iz navade in je vodstvo molče pristalo, da smo si to vidno tonzuro “obnovili” samo za dneve prejema nižjih in višjih redov. O vidni ton-zuri so krožile razne zgodbe. Karo nam je pravil o mladem avstrijskem duhovniku, ki se je oblekel v civilno obleko, ker ni hotel zbujati pozornc-sti v dunajskem parku Prater; neko dekle gaj je prijazno nagovorila z ; Hochwuerdiger — prečastiti; “kako pa veste,
ker je bilo poletje, je duhovnik šel v park pač gologlav.
V drugem letniku smo prejeli štiri nižje redove; po dva isti dan. Najprej nižja redova ostiarija (vratarje) in lektorja (bralec). Dotaknili smo se velikega ključa in smo dobili pravico do odpiranja in zapiranja cerkvenih vrat. Malo pozneje smo se dotaknili velike knjige in smo dobili pravico do branja naglas v cerkvi pri raznih obredih.
Nekaj tednov pozneje smo prej eli nižj a Redova eksorciz-ma (izganjanje hudih duhov) in akolitstva (nositi prižgane sveče med procesijo, stati s prižganimi svečami 'ob evan-gelski knjigi med branjem
evangelija, točiti pri :maS-
VOŠČILA IZ MILWAUKEE
knjigo z besedilom raznih za-rotovanj in smo se je dotaknili. Potem smo pokleknili pred škofa, ki je držal svečnik z neprižgano svečo in smo se dotaknili svečnika. Dotaknili smo se tudi vrčka za vino.
Poučeni smo bili o nastanku in pomenu teh redov, ki pa dejansko niso imeli večjega pomena. Dejstvo pa, da smo bili kleriki, nam je dovoljevalo, da smo bogoslovci včasih, če je bilo potrebno (npr. pri podeželskem žegnanju), igrali vlogo subdiakdna pri slovesni asistirani maši; pa z določenimi omejitvami, ker še nismo bili pravi sub-diakoni. Radi smo ustrezali župnikom, ker smo potem bili povabljeni na slovesni obed v župnišču.
(Dalje)
1
Naročite Vase božično voščilo v Ameriški Domovini čim preje!
Izpolnite spodnji kupon in navedite kakšno voščilo že-J j lite, ali za $10 ali za $20 ali za $30 (z vključeno božično sli->kico), priložite ček in pošljite vse skupaj na naslov:
Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Avenue, Cleveland,? 1 Ohio 44103. ali kličite tel. 431-0628.
Ce želite objavo Vašega lastnega besedila v božičnem! ’voščilu A.D., dodajte še $5 (zaradi večje porabe časa stav-i Oljenja).
FIRST SAVINGS OF WISCONSIN
634 West Mitchell Street 414/278-1060 Milwaukee, Wis.
Voščilo št. 1 — $lft.00
Vesele božične praznike j in
srečno novo leto!
VAŠE IME IN NASLOV
s
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
IN
SREČNO NOVO. LETO!
•T-
Voščilo št. 2 — $20.00
r
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
- V ■'	.... v
in
SREČNO NOVO LETO! 1
VAŠE IME IN NASLOV

Voščilo št. 3 — $3O;0G ■ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
SREČNO NOVO LETO!
VASE IME IN NASLOV
J02E IN JOIEFINA
MURSEC
MILWAUKEE, WISCONSIN
BEST WISHES FOR A MERRY CHRISTMAS ’f
Naročam božično voščilo za $ ..........\-
Naslov
Mesto .................................... Zip.
Pošljite na: Ad Dept. Ameriška Domovina
':C;;	/ (.i' ’	.	'	.. •	'	' ' •
6117 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103
LINCOLN STATE BANK
West Lincoln Ave. at South 13th St.
MILWAUKEE, WISCONSIN 671-6510
HAPPY HOLIDAYS
"m

mMrnmmmmmmmi KOLEBAM lz mm mi
VOŠČILA IZ MILWAUKEE
Sprejmite lepe
GROWING TO SERVE YOU BETTER KINNICKINNIC
n FEDERAL
Savings and Loan Association
2301 S. KINNICKINNIC
Milwaukee, WI 53207	Phone 744-3323
Highest Interest — Free Gifts — Free Parking
Drive-In Service — Night Depository — Save By Mail
Saturday Hours — And More
member FSLIC
*r8: --'■ c ;;:	....'.v* -:
x«:	|
ODBOR MISIJONSKEGA KROŽKA MZA V MILWAUKEEJU
želi vsem dobrotnikom in prijateljem misijonov miru in milosti polne BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO.
Tetefonu: 543-5322

SEASON’S GREETINGS From
BADGER FINANCIAL SERVICES, INC.
h
t~
!
COMPLETE INSURANCE SERVICES, INC. 4230 W. Oklahoma Ave.
Milwaukee, Wis. 53215
___I
SEASON’S GREETINGS
§
I
DECEMBER
16. — Društvo sv. Jožefa št.
169 KSKJ priredi ob ; 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue božičnico za mladinsko članstvo..	. « ■
31. — Pevski zbor Korotan priredi Silvestrovanje v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Igra “Alpski sekstet”.
31. — Upravni odbor Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue- priredi Silvestrovanje v veliki dvo-rani SND. Začetek ob 8. W zvečer. Igrajo “Slogars”.
31. — Silvesstrovanje v Baragovem domu na St. Clairju. Pričetek oib sedmih zvečer z večerjo. Za kratek čas in ples igra nekaj članov zbora Mladih harmonikarjev. VSS
1 9 8 0	S
JANUAR
12.	— Slovenski športni klub
priredi svoj Zimski Večer z večerjo in plesom v Slo venskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
13.	— Letna delničarska seja
Slovenskega doma na Holmes Avenue. Začetek ob 2h popoldne.
19. — Slovenska pristava priredi vsakoletno “Pristavsko noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Igrajo “Veseli Slovenci”.
26. — Društvo SPB Cleveland * priredi družabni večer v avditorij u Sv. Vida.
FEBRUAR
1., 2. in 3. Smučarski izlet
Slovenskega športnega -kluba.
16.	— Dramatsko društvo Lilija priredi svojo vsakoletno maškarado v Slov. domu na Holmes Ave. Igra Alpski, sekstet.
17.	— Kosilo Slovenske šole pri sv. Vidu.
MAREC
22.	— Glasbena Matica priredi
svojo pomladansko večerjo in ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 6.30 zve- _ . čer, večerja ob 7., nato ples. ^ Igra Jeff Pecon orkester.
23.	— Dramatsko društvo Lilija poda veselo igro “Voda” v Slov. domu na Holmes Ave.
APRIL
12.— Tabor, DSPB Cleveland,
prireja svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
3. — Pevski zbor Korotan priredi pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu »na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
11. — Materinska proslava Slovenske šole pri sv. Vidu. JUNIJ
14.	in 15. — Tabor, DSPB
Cleveland, pripravi pri spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski pristavi spominsko proslavo 35. obletnice pokolja Slovenskih Domobrancev, Četnikov in civilnega prebivalstva.
15.	— Tabor, DSPB Cleveland, obhaja stoletnico rojstva ustanovitelja Slovenskega domobranstva pok.
Gen. Leona Rupnika.
JULIJ
20. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
ja hieseca.
pozdrave od
Francis Stemberger.
PrijateFs Pharmacy
Kane, Pa. — Cenjeno uredništvo! S pismom vam pošiljam $20 za naročnino za pol leta, kar je več, pa je v spo- St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212
min moieea brata Jakoba IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA mm mojega brata Jakoba RAČUN POMOČI DBŽAVe OHIO
Jaksetica, ki je umrl februar- AjD FOR AgED prescriptions
VOŠČILA IZ MILWAUKEE
I VOŠČILA IZ MILWAUKEE
SREČNO BQŽIČ IN BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO , VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM
JELENC
FUNERAL
HOME
COMPLETE FUNERAL Phone
SERVICE
2316 W. National
645-3278 — 645-6065
Milwaukee, Wis.
SKD TRIGLAV
MILWAUKEE, WISG.
m
m
, I:'I'j
Phone 645-5962 — INSURED SAVINGS —
MITCHELL SAVINGS AND LOAN ASSOCIATION
GOLDMANN'S
MITCHELL IT SMITH TEHIH
Milwaukee, Wisconsin 532()4
STORE HOURS:
MON., WED., THURS., FRI. 9:30 - 9:00
TUES. & SAT. 9:30 - 6:00
SUNDAY 11 to 4
MILWAUKEE, WIS.
Joseph T. Talsky
President
1605 W. Mitchell Street
Milwaukee, Wis. 53204
|
i
BRUSKIEWUZ
FUNERAL HOMES
U..................1
SREČEN BOŽIČ IN NOVO LETO vsem Triglavnom, Mohorjanom, prijateljem misijonov in naročnikom Ameriške Domovine želi
DRUŽINA ROZINA

i
1
ž?
MALI OGLASI
IVAN IN IRENA KUNOVAR
4070 S.76 St.
MILWAUKEE, WIS. 53220
Apartment for Rent
E. 76th St. Clair. 4 rooms and bath. Decorated. $95.00 526-8620.
Custodian Couple for 12 suite apartment. East 76th St. Clair area. Will train. 526-8620.
- (X)
GOLDMANN’S
ELECTRICAL DEPT.
930 W. MITCHELL MILWAUKEE; WIS. 53204
Srečno Božič in Novo Leto vsem Triglavnom, Mohorjanon, prijateljem, misijonov in naročnikom Ameriške Domovine želi
DRUŽINA JOŽE ORNIK
HAPPY HOLIDAYS
■	■ - ■	' -	■	t:	■ ' .	^	■ V
''v'' ‘"V"
11;

Vsem sorodnikom prijateljem in znancem širom Amerike in Kanade in članom Belokranjskega kluba želita zblago.slovljene božične praznike in
srečno novo leto
PATREA impori House
Ko boste kupovali za Božič, se ustavite pri nas in si oglejte, kar smo uvozili iz Slovenije: BONBONE	OBLATE
KEKSE	SADNE SOKOVE
ČOKOLADO	IZBRANE ČAJE
794 E. 185 St.	Tel.: 531-6720
Cleveland, O. 44119 Odprto od ponedeljka skozi soboto
od 8. zjutraj do 6. zvečer
Vaclav Beneš-Trebizsky:
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
sami! — Iz njihovih ust izveš poročilo svojega visokega soproga natančneje!”
Med vrati, vodečimi v sobo, se je prikazalo nekoliko mož v dragocenih oblekah, podši-tih s krasno kožuhovino, pod katero je bilo videti ali bleščeč se oklep ali pa novo krzno; meči ob boki so bili v o-krašenih nožnicah, njihove glave odkrite, prva dva sta držala v levicah čapke s sokolovimi peresi; ostali svetle čelade.
(Dalje prihodnjič)
u
Naznanilo društvenim tajnikom l
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
Veliko posameznih ojrustev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $20.
Društvom, ki imajo mesečni oglpš v tein seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $20.00 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo^ da aa letnih sejah odobre letui oglas v Imeniku društev Ameriške Domovine in sl s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vksti in novje.
	
FRANK IN DANKA CHEMAS
6612 St. Clair Ave. — Cleveland, Ohio
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
SREČNO NOVO LETO
želijo vsem svojim prijateljem
Miro, Milka. Dori, Andrej ia Brian Odar
i
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
SLOVENIAN VILLAGE RESTAURANT
OPEN: Mon. - Thurs. till 7 p.m.
Friday — Till 8 p.m.
Saturday — Till 5 p.m.
TONČKA AND LOJZKA 6415 St. Clair Ave. (Slov. National Home Bldg.)
— SLOVENIAN HOME STYLE COOKING —
• FISH FRIES ON FRIDAYS •
Slovenian owners, Tončka and Lojzka, wish to serve you
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELI
ANDREJ'S BEAUTY SALON
15555 Lake Shore Blvd.
Tel.: 486-9966
MERRIEST OF CHRISTMAS HOLIDAYS AND HAPPIEST OF NEW YEARS!
EUR0PA TRAVEL SERVICE
911 East 185th St.
Cleveland, Ohio 44119
692-1700
VSEM NAŠIM KLIJENTOM IN PRIJATELJEM ŽELIMO VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VSO SREČO V NOVEM LETU
HVALA ZA VAŠO PODPORO IN SODELOVANJE V PRETEKLEM LETU!
Urejujemo potovanja v domovino in ostalo Evropo -Po vseh kontinentih in po Amerikah - Po zraku, po morjih in pq suhem - Pošiljanje daril in urejevanje dokumentov - Potovanja svojcev iz domovine v Ameriko na obiske in za stalno naselitev - Postrežemo - govorimo in pišemo tudi v jeziku Vaše rojstne domovine -Pridemo tudi na dom.
JEROME A. BRENTAR, lastnik
/esel božič in blagoslovljeno novo leto želi vsem prijateljem in znancem.
MARA KRAMPEL
6511 Bonna Ave.
Cleveland, Ohio
Lepo božično darilo!
Ah imate sorudnika, prijatelj« ali znanca, ki ae dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročile Ameriško Domovino Boste videli, da mu boste zeio estregli
Za leioc so nove naročnine AD za božična darila zniŽEHie: celoletna za ZDA na $23. za Kanado na $35, petkova na $7; petkova za Kanado na $10. To znižanje je pobuda za nove naročnike in ne za obnovo starih naročnin.
Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
KUPON___________________________________
Ameriška Domovina 6117 SL Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
Oče Dobrogost je še vedno molče stal na pragu, njegov pogled se je upiral na mater in hčerko, ki sta se privijali druga k drugi, kakor bi se bali, da pridejo časi, ki ju ločijo na veke.
V beli glavi očeta Dobro-gosta se je porodila prečudna misel; toda prišla je kot blisk in se tudi kot blisk izgubila.
Gospa Adleta in Draguška njegove prisotnosti nista niti opazili.
Oče Dobrogost je stopil v sredo sobe.
“O božičnih praznikih, častita gospa, se vsem ljudem dobre volje oznanja mir,... ti si najboljše volje in zato prihajam tudi z naj veselejšo novico ... Pred trenutkom so prišli poslanci s Češkega!”
Gospa Adleta je uprla pogled na blagovestnika skoraj nezaupno; tudi Draguška je bila, kakor da ,noče verjeti.
“Vse se je posrečilo, svetla gospa! — Tvoj soprog je na prestolu svojih očetov.”
Oče Dobrogost zaradi veselja ni mogel dalje govoriti.
“Saj* prihajajo že poslanci
% /.
| L	VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
IN
SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM
cesta
mesto in država ...... ...
Za to darilo pošiljam znesek $,
Moje ime je .......
Moj naslov je ........
v.,
!»• •>»«»•*• nV-V* *.«••• ►*<«»*•«*»♦»•
•v«.
mesto In država
**—
Šr
...............
: .W.£. • : .

1
; >
i


“Z našim knezom ...” “Seveda — seveda, človek se takih sprememb ne more niti privaditi... Ko sem bil še deček, smo Dance preklinjali in ko umiram, jih blagoslavljamo ... Odpustite moji glavi! — Tako se spreminjajo časi, tako beži ta svet.” Starec na ležišču je dihal počasnejše in počasnejše ...
Po celi Malhovski okolici ni bilo hiše, ni bilo koče, kjer bi pri postelji, na kateri je u-miralo bodrecko življenje, ne bil stal oče Dobrogost.. .
In ko zaradi solz niso videli in zaradi plakanja pod stre- ‘ hami niso slišali, so pri Dra-guščini prikazni spregledale Oči in pri njenih besedah so zopet slišala ušesa.
“Kdo bi mogel biti enkrat rtaši deželi ljubša kneginja in celemu ljudstvu boljša mati kakor Draguška. Kakor kri naše krvi je, njen jezik je kakor naš, in vera v bodrecki deželi bo kmalu povsodi kakor njena vera!”
Le vhlevci, ki so se kake tri ali štiri tedne v večjem in večjem številu plazili po bkolici, §q skušah preričati ljudstvo, da je ta deklica vila, katero je poslal nad nje Črnobog, da si jih najprej u-kroti in ovije okoli prstov ter se nato spremeni v zlo, da bo pri njenem dihu povsodi vse poginilo in da se je ne bodo mogli iznebiti niti v življenju niti po smrti. Toda verjelo jim je jako majhno število ljudi.
Prebivalci M a 1 h o v skega gradu so živeli dan za dnevom pravkar opisano življenje.
“Sam Bog ve, ljuba moja, kakšni dnevi nas čakajo!” je rekla gospa Adleta kaka dva dni pred Svetim večerom.
Po vaseh so se povsodi pripravljal na letošnje praznike kar najslavnejše so mogli... Prvič jih dožive, ne da bi čutili na svojem tilniku zatiral-čevo nogo, prvič zapoj o iz duše:	radujmo se — veselimo
se ...
Premislova soproga je hotela še pristaviti:	“Ali niso
srečnejši — stokrat srečnejši od nas? — Tudi pod najrevnejšo streho ..Toda umolknila je; žal ji je bilo že tudi za prejšnje besede, kajti Dra-guščino čelo se je pokrilo z o-blačkom, ki mladi duši ni nikdar k dobremu. Samo sklonila se je in poljubila Dragu-ško na cvetoče lice.
' V sobi, katere stene, tla in strop so bili sestavljeni iz u-metna izrezljanih bukovih paličic, je zavladala za trenutek tihota; toda hitro je bila prerušena. Vstopil je oče Dobrogost, njegovo obličje je žarelo v nenavadni radosti, takega izraza na njegovem obličju že mnogo let ni bilo videti/ In zdelo se je, da vsled notranje razburjenosti ne more spregovoriti niti besedice.
Spodaj na dvorišču je bilo slišati glasno govorjenje, zdaj in zdaj tudi nekaj kakor vriskanje, glasovi so postajali močnejši in močnejši. Takega šuma tukaj že dolge ni bilo,

KNIFIC
Insurance Service
820 E. 185 St.
481-7540
RUDY KNIFIC, lastnik