s Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 časopis slovenskih delavcev Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana Ljubljana, 18. februarja 1993, št. 8, letnik 52, cena 105 SIT KOVINARJI NAMERAVAJO zaščititi svoja podjetja M N M o o o M O Kdor misli, da je odpuščanje delavcev pot k večji produktivnosti, se moti. Vse večja brezposelnost je tempirana bomba in njena ura že prehiteva čas predvsem v podjetjih Koržetovega sklada. Vlada tega noče videti. Sindikate ignorira, z njimi se ne posvetuje niti o zakonih, pomembnih za delavce - zato le-ti izrivajo delavce iz vsake, vsaj malce otipljive oblike vpliva. Pobude sindikatov ostajajo v predalih vlade ali resornih ministrov, celo ministrica za delo in socialno politiko Jožica Puhar se vse redkeje zavzema za stališča sindikatov, pa naj so ta še tako usklajena. Skratka, kljub vsej dobri volji sindikatov, ki že nevarno preizkušajo potrpežljivost svojega članstva, vlada še naprej piha v vžigalno vrvico socialne bombe. Njene poteze, od ignorantskih do verolomnih, bodo sindikate prej kot slej PRISILILE k stavki - ki je sicer marca še ne bo. Dotlej pa bo vlada zaradi trmoglavosti povzročala nevšečnosti najmanj sebi in poslancem — na 4. strani objavljamo predlog ZOLTANA JANA, člana državnega sveta: Že vnaprej sporoča, da bo zahteval suspenzivni veto na predlog zakona o reprezentativnosti sindikatov. Se trmasta zaverovanost v lastno vladno veličino res izplača? Poročilo s tiskovne konference svobodnih sindikatov o odnosih z vlado in poslanci pa lahko preberete na 4. strani DE. S Ed zn lj SO lišal i so roril islO’ jdo; nski ico- ma- Deni Vse, čemur dandanašnji pravijo »sanacija«, ni nič drugega kot polnjenje žepov države ali banke, morda še kakšnega privatnika. Vse drugo, kar se v podjetjih dogaja z delavci, bi bila sramota tudi kje v Južni Ameriki. Tako je pribil predsednik SKEI ALBERT VODOVNIK in se še posebej spotaknil ob Koržetov sklad: »Namesto da bi Sklad reševal podjetja, raje ruši enotnost delavcev in ustanavlja neke neodvisne sindikate. v Nobena poteza ni v prid novemu ustvarjanju, vse še naprej drvi v grabljenje Ze ustvarjenega. Trepetali smo pred stečaji, zdaj je Sklad našel bolj prevejan način, kako se znebiti delavcev in pobrati, kar je njihovega. Podjetje si prilasti država, njegove v'talne dele proda privatnikom in pri tem ni nobenega jamstva ne za zaposlene ne za narodnogospodarski interes...« ZATO SKEI SKLICUJE IZREDNO KONFERENCO, KI BO 22. FEBRUARJA OB 10. URI V KOSOVELOVI DVORANI CANKARJEVEGA DOMA. Zaradi izredno kritičnih gospodarskih in socialnih razmer se bodo opredelili do kolektivnih pogodb in zastavili zaščitno politiko v svoji panogi. O pripravah na izredno konferenco SKEI več na 5. strani DE. ZDAJ JE ČAS ZA OBRAČUN Z DIVJIMI PRIVATIZERJI Grabežljivci so stegnili kremplje že po lepem delu družbenega premoženja. Še je čas, da jim ga izpulimo. Na 15. strani objavljamo vladno uredbo o reviziji nezakonitega lastninjenja. Že samo v tej številki DE je moč najti kar nekaj dokazov, kako velikansko in vsestransko škodo povzroča oblastna trmoglavost. Prihaja nov dokaz: , Ne odločba ustavnega sodišča, nedoslednost, že kar nepravnost države je potegnila črto pod račun za 350.000.000 tolarjev! Na pobudo Svobodnih sindikatov je ustavno sodišče brezposelnim, prijavlje- nim na zavodu za zaposlovanje, vsaj malce olajšalo tegobe. Marca bodo dobili poračun za tri mesece, za nazaj pa bodo morali vložiti zahtevke. Rok je do 4. 6. 1993. Toliko bo državo stal razveljavljeni sklep ministrstva za delo, s katerim so bili brezposelni povrh prikrajšani še za del nadomestil, ki nezakonito ni bil usklajevan z rastjo plač. — Če se znajdeš na cesti, je že tako tragično. Če te pri tem še goljufajo, je še huje, in če goljufa država, ki se kiti z vzdevkom »pravna in socialna«, je to katastrofa. Kako se v Mariboru spopadajo z vse grozljivejšimi socialnimi razmerami, preberite na 11. strani DE- Slovenski vojski niso bili všeč naši očitki na rovaš njenih turističnih podvigov. Odgovor - ministrstva za obrambo objavljamo na 15. strani, za naslednjo številko pa napovedujemo temo z delovnim naslovom: lil OTI M II■ ■ I mHIp hi in isafflasH s '4.' ■ ■ E ■ ■ gr ■■ !■ H KS s Si lil 11 M p j lil ■E S 'te 74 'A M I l|i ■ 8 ■ Smom wb | g Gospod predsednik, kolikšna so vaša pljuča? Piše: Ciril Brajer Kaže, da za marec napovedane splošne stavke ne bo. Ne zaradi tega, ker bi odpadli vzroki zanjo. Svobodni sindikati (spet) razumejo, kako bi stavka spodbudila inflacijo, poglobila družbena nasprotja in sploh povzročila takšno in drugačno škodo. Sindikati bodo menda toliko časa razumeli interes slovenskega gospodarstva, če ne kar splošnega nacionalnega interesa. da jim bo članstvo zbezljalo. Dela ne bo, tovariši, pa kruha tudi ne in takrat bo vrag odnesel šalo. Nič ne bo pomagala klavrna tolažba, da so stampedo pognali trmoglavi, v svoje višave zazrti oblastniki. Stavke bodo, a ne splošne in napovedane, ampak zgolj splošne - divje, neorganizirane, verjetno kar krute. Čez tovarniške plotove bodo frčali »menedžerji«, »lastniki«, »sindikalna voditelji. Če jo bo skupil tudi kakšen menedžer, lastnik ali pravi sindikalist, bo pač obveljalo pravilo o iverih, ki letijo vselej, kadar se seka. Zaman bo tedaj sindikalno trkanje po prsih, kako so že ničkolikokrat izpričali dobronamernost, dobro voljo, posluh za trenutek... Ne bo pa zaman zdajšnji nesmisel, kije to le na prvi pogled - zakaj je ta država vselej našla denar za policijsko opremo, posluh za tajne službe in zakaj je krila vse podvige vojnega ministra. Pokazalo se bo tudi, da sindikalisti, voditelji levice in sam gospod predsednik niso brali Marxa, ali morda so ga in vse pozabili. Brali pa so ga mnogi drugi strankarski veljaki in oblastniki, še kako skrbno in nič niso pozabili. LASTNINA, gospodje in tovariši, je tista prava duša, vse drugo je napihovanje balončkov. Ne levica ne sidnikati se zanjo niso začeli boriti ne pravi čas in ne dosledno. Pa je bila že v rokah tistih, ki so jo ustvarili, in ko so jim jo jemali kljub takrat veljavni ustavi in mimo nje, je ta odvzem tekel povsem mirno. No, sem ter tja kakšen transparent smo res videli pred skupščino. Zdaj je družba že skoraj anarhična, gospodarstvo je pred kolapsom, izgubili smo vse primerjalne prednosti, mnoge industrijske veje so tik pred uničenjem. Premoženje polni zasebne žepe, bolj ali manj nezakonito. Vse pogosteje govorimo o mafiji belih ovratnikov in že tudi o tisti pravi. Kapital drvi v tujino, do tam ga ni in ni. Še po tistem kančku slovenske obale se bo razkošatila vojska, kar bo kajpak le v prid razvoju turizma. Državni sklad načrtno uničuje dobro, obetavno podjetje, da bi ga le razprodal, pa čeprav »za marko«. Armada brezposelnih raste, beda trka na vse več vrat, socialne razlike so vse nevarnejše. Pobasati, kar se da, hitro zaslužiti, obogateti. To je žal edina moralna vrednota. Poslanci se prepirajo, kako ob nesramno visokih in gotovo nezasluženih prejemkih vnovčiti bon za topli obrok, zapirajo svoje seje in že kar ulice, da bi lažje parkirali... Če je to duša, ki naj bi jo vdihnili mladi državi, prav. Če pa ni, kolikšna so vaša pljuča, gospod predsednik, da boste lahko pomagali vdihniti pravo? S svojo moralno avtoriteto ali kako že pravimo tumu? Komunisti so se res zasramovali svojega imena, a vse kaže, da bo čas tudi pri nas spet naklonjen tistim, ki se jim bo ime zazdelo pravšnje. časopis slovenskih delavcev Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite T časopis slovenskih delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime:_________________________________________________ Naziv podjetja ali ustanove: Naslov:___________________ Podpis naročnika: Plače V zadnjih dveh mesecih vedno več pišete o plačah. Pri tem so pogosto na tapeti plače v družbenih dejavnostih, plače v državni upravi in v zadnjem času plače poslancev v državnem zboru. V vseh člankih so nekatera področja dobro razjasnjena, žal pa je zaradi slabih podatkovnih zbirk (ali težko dostopnih in težko razumljivih podatkov) prišlo do kar nekaj netočnosti in nejasnosti. Skušal bom pojasniti, kar se pojasniti da. V letu 1992 so za državno upravo oz. delavce v državni upravi veljala pravila, ki so bila zapisana v zakonu. Po tem zakonu imajo delavci, vključno s funkcionarji, plače v razponu 1-6.4. Izhodiščna plača pa je povprečna plača v gospodarstvu v RS, ki se lahko zniža do 50% (glej kolono 3 v tabeli). Po enakih pravilih so se oblikovale plače funkcionarjev (po zakonu...). Funkcionarji so imeli razpon od 1-6.4. Resnici na ljubo moramo povedati, da so se določila tega zakona kršila in se je osnova od junija do decembra gibala ne le pod 50% temveč celo pod 40% osnove (glej kolono 4). V decembru naprimer je znašala osnova 23215 SIT, morala pa bi nekaj nad 30236 SIT, kar je le še 38% BOD gospodarstva. Ta osnova (23215 SIT) je bila po spremembi zakona v januarju uzakonjena, tako, da sedaj znaša osnova za plačo v državni upravi dobro tretjino povprečne plače v gospodarstvu v preteklem mesecu. To z drugimi besedami pomeni, da delavec z visoko izobrazbo tudi po 15 letih službe dobi približno 110-130% povprečne plače v gospodarstvu (800 DEM). Delavci v državni upravi so v letu 1992 sprožili in dobili ustavni spor, tako je morala vlada sprejeti nove izreke osnovi za plače (glej kolono 9 v tabeli). Vlada se je obvezala, da bo razliko v višini ca. 1.3 novembrske plače izplačala v štirih obrokih v obdobju februar-maj. V družbenih dejavnostih (šolstvo, zdravstvo, kultura, znanost) velja kolektivna pogodba za negospodarstvo. Po tej kolektivni pogodbi bi morala znašati osnova vsaj 58% BOD gospodarstva (kolona 6 v tabeli), kar se tudi en mesec v letu 1992 ni uresničilo. Osnova se je gibala podobno kot za delavce v državni upravi (kolona 7 v tabeli). Pri zahtevah (učitelji) so sedaj delavci v teh dejavnostih glasnejši in omenjajo tri plače, ki da jih je dolžna država. To je res, saj so po kolektivni pogodbi imeli višje pravice kot delavci v državni upravi. Dosedaj so dobili eni in drugi približno enako (glej kolono 4 in kolono 7), po zadnjih pogajanjih pa lahko pričakujemo, da so dobili enako kot delavci v državni upravi po izreku, ki je prikazan v koloni 9. Od januarja sta obe osnovi (za družbene dejavnosti in za delavce v državni upravi) izenačeni. Kolektivne pogodbe za posamezne panoge pa so tudi primerljive, tako da bi tudi za profesorje veljala ugotovitev o 800 DEM plače. Tukaj bi lahko končal, če se ne bi decembra začelo novo obdobje za plače poslancev. Če bi poslanci, člani vlade, sodniki... itd. ostali v istem ••zosu«, bi lahko rekli v redu, država je na koncu, potrebno je zategovati pasove, vendar če to velja za vse druge, razen za »tiste, ki so pri koritu«, potem pa je to zelo slab vzgled. Poslanci so na istem zasedanju mirno v januarju znižali plače državnim uradnikom za 23-26%, obenem pa so sebi te iste plače povečali za trikrat (če upoštevamo predhodno znižanje, ker so prej veljala enaka pravila o osnovah). Od tega trenutka se je začelo kupčkanje, ki sc še ni končalo, vprašanje je, kje bo moralo biti presekano, ker vsaka taka nedoslednost sproža plaz. Pa si ga del oglejmo: Sindikat Ministrstva za znanost in tehnologijo Slovenska 50, Ljubljana Korajža velja Spoštovani! (061)321-255 m poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče Mesec BOD Tl Delež BOD gosp. Izhod. kolekt. pogodb Izrek dr. dej. 11! r 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Januar 27.714 12.757 12.757 - 50,0 14.798 12.027 47.1 12.757 Februar 31.506 13.857 13.857 50.0 16.074 12.880 46.5 13.857 Marec 39.236 15.753 15.753 50,0 18.273 14.411 45.7 15.753 April 42.119 19.618 19.618 • 50,0 22.757 16.383 41,8 19.618 Maj 46.752 21.059 19.618 46.6 24.429 22.666 53,8 19.618 1 Junij 49.581 23.376 19.618 42,0 27.116 20.991 44.9 23.376 Julij . 53.052 24.791 20.138 40.6 28.757 20.991 42.3 23.376 Avgust 53.269 26.526 20.138 38.0 30.770 21.547 40.6 26.526 September 55.404 26.635 20.138 37,8 30.896 21.54} 40,4 26.526 Oktober 58.562 27.702 22.708 41.0 32.134 22.660 40,9 26.526 November 60.472 29.281 22.708 38.8 33.966 23.215 39,6 26.526 December 60.472 30.236 23.215 38,4 35.074 23.215 38.4 30.236 SKUPAJ 271.590 230.266 315.045 232.533 264.695 Ilazlaga k tabeli: Kolona 4 Kolona 5 Kolona 6 Kolona 7 Kolona 8 Kolona 9 Prav z namenom intenzivirati pristop se je izvršilni odbor dopolnil z novimi člani. Določena vprašanja, ki jih odpira navedena anonimka, so bila že obravnavana in v fazi reševanja, za določena pa je IO izvedel šele na podlagi objave v časopisu. Se pravi, da IO niti ni imel možnosti, da bi se lotil reševanja teh problemov. • takoj po poslancih so se na te plače prilepili člani vlade, • po protestih se skušajo zraven prilepiti nekateri sodniki, • pri članih vlade se še ugiba, kdo spada zraven, kdo ne (namestniki, sekretarji...), • pri sodnikih isto zahtevajo tudi sodniki za prekrške... Kot vidimo, spisek ni dokončen in ne bo nikoli. Vlada je dve leti poskušala izenačiti nekatere osnove za plače in ko je to skoraj dosegla, so se ji zgodile velike poslanske plače in sedaj bo to področje naslednji dve leti neurejeno in polno (tudi nepotrebnih) konfliktov. Kjerkoli bo spisek zaključen, bo naenkrat vzpostavil dve kasti uslužbencev, in sicer eni bodo imeli trikrat višje plače, drugi (po stopnički eno stopničko nižje) pa trikrat nižje. Kako bo delavec z nižjo plačo nadomeščal svojega nadrejenega, pa ne vem, rekel bi, da sorazmerno plači, ki jo bo dobival. Mišice Mariji Lukman, sekretarki ROS delavcev trgovine V 6. številki časopisa Delavska enotnost je bilo objavljeno anonimno pismo delavca Chema ali morda skupine delavcev našega podjetja, v katerem je navedeno, da se v našem podjetju dogajajo nepravilnosti, da organi podjetja, vključno s sindikatom, ne delujejo in da nam je potrebna pomoč zunanjih dejavnikov. Prispevek ste komentirali z ugotovitvijo, da je naš sindikat ohromljen oziroma da ga je vodstvo »ukrotilo«. Srečanje predstavnikov policijskih sindikatov Slovenije in Bosne in Hercegovine Kolona 3 Osnova po zakonu o delavcih v državni upravi (50% BOD gospodarstva v preteklem mesecu) Medletni izreki vlade - osnova za delavce v državni upravi Delež osnove (kolona 4) glede na BOD v gospodarstvu v preteklem mesecu Osnova po kolektivni pogodbi za negospodarstvo (58% BOD gospodarstva v preteklem mesecu) Medletni izrek vlade za družbene dejavnosti Delež osnove (kolona 7) glede na BOD v gospodarstvu v preteklem mesecu Novi izreki vlade za delavce državne uprave (verjetno tudi za družbene dejavnosti) dreaS1 IO sindikata je na svoji seji dne 10. 2. 1993 med drugim obravnaval objavljeno anonimno obvestilo z vašim komentarjem. Menimo, da je ugotovitev glede slabega dela sindikata enostranska. Sindikat naše firme je vseskozi deloval po svojih zmožnostih in v okviru svojih pristojnosti. V zadnjem času je naletel na določene probleme, vendar jih je ocenil in meni, da ima dovolj moči in znanja, da jih bo sam razrešil, oziroma da situacijo obvladuje in bo sam poiskal poti za uveljavljanje pravic delavcev. Za zunanjo pomoč se bo sindikat odločil šele po izčrpanju vseh legalnih poti, če bo seveda ocenil, da za to obstaja potreba. odlok o stopnjah prispevkov Z' pokojninsko in invalidsko zavaro vanje in odlok o stopnjah prispev; kov za obvezno zdravstveno zavd rovanje. IO sindikata verjame v Vaš dober namen, vendar Vas in odgovornega urednika opozarja, da je bila z objavo nepreverjenih anonimnih obtožb in s tonom komentarja povzročena moralna škoda tako podjetju kot imenovanim osebam, pa tudi naši sindikalni organizaciji. Bolj pravilno bi bilo, da bi uredništvo DE anonimko odstopilo IO, ki bi zadevo predhodno obravnaval in bi hkrati z objavo pripravil tudi že odgovor. Prepričani smo, da bi bil Vaš komentar v tem primeru drugačen. Sindikata delavcev organov za notranje zadeve obeh republik nekdanje Jugoslavije sta navezala delovne odnose že ob ustanovitvi, 1990. leta. Razmere na Hrvaškem, agresija v Sloveniji, predvsem pa vojna v Bosni in Hercegovini so sodelovanje najprej otežili, nato pa povsem onemogočili. Konec lanskega leta je predsedniku Policijskega sindikata Bosne in Hercegovine, Damiru Alagiču uspelo iz Sarajeva ponovno vzpostaviti stik s Policijskim sindikatom Slovenije. Predstavnik Damir Alagič je stanovske kolege iz Slovenije seznanil z razmerami v svoji državi, s težkim položajem v Sarajevu in z nekaterimi težavami v njihovi policiji: pomanjkanje hrane in zdravil ter neustrezno zdravljenje težkih ranjencev. Slovenska stran je obljubila zbiranje humanitarne pomoči za policiste v Sarajevu, državljanom Bosne in Hercegovine, ki so trenutno v Sloveniji, pa bo Policijski sindikat Slovenije skušal nuditi tudi obvestila o njihovih sorodnikih - policistih v domovini. Policijski sindikat Slovenije Državni svet Republike Slove nije je v skladu s svojimi pristoj _ nostmi po 97. členu Ustave Repu blike Slovenije obravnaval zako o spremembah zakona o prispet kih za pokojninsko in invalidsk zavarovanje, zdravstveno varstv in zaposlovanje in sprejel sklef s katerim zahteva, da državi zbor Republike Slovenije še en krat odloča o zakonu. Oba zgoraj omenjena odloka st bila sprejeta na podlagi drugi I dveh sistemskih zakonov, in sicef I © odlok o stopnjah prispevko' j za pokojninsko in invalidsko za $ varovanje na podlagi 225. člem ( zakona o pokojninskem in inva lidskem zavarovanju (Uradni lis RS, št. 12/92), ki določa, da stop I nje oziroma višine prispevkov z' 1 pokojninsko in invalidsko zavaro J vanje določa državni zbor Repu c blike Slovenije na predlog Zavodi za pokojninsko in invalidsko za varovanje Republike Slovenije, h l • odlok o stopnjah prispevkoi za obvezno zdravstveno zavarovanje na podlagi 55. člena zakoni 5 o zdravstvenem varstvu in zdrav- 1 stvenem zavarovanju (Uradni lis1 ; RS, št. 9/92), ki določa, da stopnji prispevkov določi državni zbo’ j Republike Slovenije na predlog < skupščine Zavoda za zdravstvene j zavarovanje Slovenije. IO sindikata Chemo, d.d. Ljubljana Vera Gams po pooblastilu članov K navedbam v zvezi z zakonom o spremembah zakona o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje ter objavo odlokov o stopnjah prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in o stopnjah za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki so bile objavljene v rubriki »parlamentarna arena«, (Delavska enotnost, 11. februarja 1993, str. 3, pod naslovom Rep, Mišice) Vam pošiljamo pojasnilo s prošnjo, da ga v skladu z zakonom o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 2/ 1986) objavite v prvi naslednji številki Vašega časopisa. Ustavna pristojnost državnegt sveta Republike Slovenije, da zah- , teva, da državni zbor Republiki Slovenije pred razglasitvijo zakona o njem še enkrat odloča, jt vezana le na zakon in ne na odloke, ki so sprejeti na podlagi drugih zakonov. Zato ne more niti državni svet Republike Sloveniji zahtevati o njih ponovno odločanje niti jih ne more državni zbor Republike Slovenije brez ponovnega postopka na predlog zavodov spremeniti. Glede na to je ostal nespremenjen, do ponovnega odločanja o zakonu, prispevek za zaposlovanje, na podlagi sprejetih in objavljenih odlokov pa se je zvišala stopnja prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in znižala stopnja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Državni zbor Republike Slovenije je na 3. seji obravnaval in sprejel zakon o spremembah zakona o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje ter Vsekakor ne bi prišlo do nejasnosti, če bi bila predlagana tudi sprememba naslova zakona glede na to, da se stopnji dveh prispevkov urejata z odloki državnega zbora na podlagi drugih dveh zakonov. Majda Krajnc, v.d. vodje službe za informiranje Dober volilni rezultat DSS Delavska stranka Slovenije je imela nedavno sestanek članot stranke na območju Pomurje v Gor. Radgoni. Kot sta ugotovile predsednik DSS za Pomurje Vlado Drvarič in kandidat na vo-, litvahjpomurske volilne enote Danilo Šipoš, je bil volilni rezultat1 dober za DSS, čeprav volilni štabt niso vsega storili za promocij0 stranke in je tudi zmanjkalo čas° pred volitvami 6. decembra, ko je DSS nastopila kot ena štirih strank Združene liste in bila predstavljena. Menijo, da so bili uspešni s svojim poslancem Milošem Pavlico v državnem zboru, ki je bil izvo-\ Ijen, kljub skromni vsoti za vo-\ lilno kompanjo in čeprav je DSS marginalna stranka. Člani stranke so bili mnenj0’J naj DSS nastopa kot samostojnoo s svojo identiteto in razpoznavno kot delavska stranka in s programom, ker se doslej ni nihče v parlamentu zavzemal za pravice delavcev. Tu vidijo svoj izziv in per'. spektivo ter priložnost. Morda b' se kdaj kasneje oblikovala s socialdemokracijo Slovenije, ker je bi’ ta uspešen volilni izid DSS skupno z Združeno listo, ki je p0’' memben partner vlade Janeza Df novska. Tako ima DSS tudi pripombe h kandidatom za nekatero ministrstva v vladi, ki se doslej niso preveč izkazali in bili uspešni. Jože Kaučič Lomanoše ” Gornja Radgono EK časopis • Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE - glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942,311-slovcnskili 956 * Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 116-163,311 -956,313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), j Jela mT Damjan Križnik (sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Bora Zlobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942, telefaks 311 -956 • Naročnina: ....... 321-255 • Posamezna številka stane 105 SIT o Žiro račun: 50101-603146834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolič oev\ iva o vt ■toj itv IVr DILEME SLOVENSKE DESNICE ; st igi ce'i koza em wa lis :op ) zi iro ■pu odi za ir koi tva- oni -an- Hsi mj‘ :boi lloh eni ■egi :ah- like za-i, ie odira- 1 niti nije rta-■bot tov- tvo- rne- inja ma- jav- šala sko zni- zno ias-:udi 'ede tel- ege za- žbe inje 'S s )e nov irjo vili \irje vo- Da- Itot I t abi cij° ■os« oie\ infr -ed- si-o- ■licO ZVO-\ vo-\ )SS mfa j ij«6i | iutiii grd' par de-per-a b' od-e bil OSS po-1 Dr pri' tete sslej bil' (Čič, * še h pni' ). i: č Razvoj političnega sistema po padcu komunizma in P° prvih večstrankarskih volitvah 1990 je tak, da zahteva resen Premislek. Volitve na Miklavževo 1992 so dale rezultat, ki ni nikogar navdušil. Zaradi proporcionalnega volilnega sistema se 1® dalo predvidevati, da bo vsaka večja stranka dobila tistih svojih 10%. Drnovškova LDS je kot stranka relativne večine dobila 23,46 % glasov in 22 poslancev, krščanski demokrati 14.51% glasov in 15 poslancev, združena lista 13,58 % in 14 Ppslancev, Jelinčičeva SNS kar 10,02% in 12 poslancev, Podobnikova SLS pa 8,69% glasov in 10 poslancev. Preostalih 15 Poslancev si delijo demokrati (6), zeleni (5) in Pučnikovi socialdemokrati (4). Toda v tej medstrankarski Matematiki si je moral dr. Janez Drnovšek (LDS) zagoto-viti premierski mandat z glasovi dveh strank, ki si jih je Najmanj želel, namreč Združene liste in Jelinčičeve SNS. To je bilo kar polovico vseh glasov (48), ki jih je dobil na skupščinski glasovalni preizkušnji. Da bo Združena lista (SDp Slovenije in pridružene Mvenparlamentarne SDU, DeSUS in DSS) pokazala, da Se brez njene podpore ne da oblikovati vlade, je bilo pričakovati. Zato pa je Jelinčičeva Poteza bila za javnost nepričakovana, v sami SNS pa je niso razumeli. Zaradi nepokorščine je Zmago iz svoje avtoritarno vodene stranke izključil poslanca Marjana Staniča, sledil Pa je upor še petih nezadovoljnih poslancev, ki so 13. februarja imeli izredni kongres SNS. Na slovenski desnici Menijo o Jelinčiču sedaj vse najslabše in ga imajo za vrinjenca. v Dejansko pa je bila Jelinčičeva poteza drzna, saj je z nje hotel pokazati svojo politično Moč. Tisti, ki so ga prepričali v to »konstruktivno dejanje v nacionalnem interesu«, so s tem zagotovili Drnovšku Močno pogajalsko pozicijo nasproti vsem, ki so še oklevali glede bodoče vladne koaoli-cije. Hkrati pa so se znebili bloka 12 poslancev, ki sedaj razcepljen v dve skregani poslanski skupini ne predstavlja več tiste politične moči, ki bi 1° sicer lahko. Tudi Zmagu so vzeli mero spretnejši in pa-Metnejši, iz politične elite seveda, kateri on ni bil kos. Brez Jelinčičeve SNS, ki tako in tako ni bila povabljena v ko-alicijska pogajanja, so preo-stale samo še štiri velike stranke. Darjan Podobnik iz SLS ji seveda predlagal »desnosre' chnsko koalicijo«, toda že i: Predvolilnega časa je bile 2uano, da »koordinacija nevladnih demokratičnil strank« ne predstavlja trdni 2družbe. V primeru poraz; nlMov dogovor ni predvideva Nadaljnjega trdnega zavezni-sjva, ampak je dopuščal vsak stranki, da se samostojno po-Saja s stranko relativne večini oziroma z mandatarjem. Take le bilo že nakazano tisto narodno slogaštvo, ki si ga je že-j la tudi večina volivcev. Ž< Jelinčič je s svojo SNS zrase 12 Pučnikove sence in ne k Načelne opozicijske drže. Tud Njegova stranka ni ne levo ni desno. Podobnost z LDS ji Ve.čja, kot je sprva opaziti; ra-2lika je le v tem, da tvori jedrc NDS druga, sedaj že srednje generacija, kot pa brezperspektivna mladina, ki je v framskih nagovorih Zmaga Je-Mčiča (»Bodi Slovenec in gla-shj za SNS!«) prepoznala sebe ln svoje sporočilo. Tudi ZSMS °z- ZSMS-LS oz. LDS ni na-^tala iz opozicijskih borb starem režimu, ampak iz 'Alternative«. S tako pridobljeno pozicijo mandatarja je Drnovšek imel razmeroma lahko nalogo. Peterle pravzaprav ni imel izbire, se je pa dobro pogajal in je bolj z intuicijo kot pa načrtno dosegel ti. »separatno koalicijo«, specifični slovenski izum, da mu ne bi bilo treba podpisati koalicijske pogodbe tudi z Združeno listo. Tako imamo koalicijsko pogodbo med LDS, SKD in SDSS, ki se ji je naknadno pridružila predvsem z Janezom Janšo in zaradi njega, ob njej pa separatno pogodbo »o vstopu ministrov Združene liste« v vlado. Da bi bilo vse še bolj protislovno, so v Združeni listi dosegli formulo o enakopravnem statutu, ki jim v tej asimetrični koaliciji, ki jo podpira 60 poslancev (tudi 5 zelenih iz prav tako »konstruktivne opozicije«, toda z enim ministrom), ven darle priznava težo 14 poslanskih glasov. Združena lista bi imela še močnejši položaj, ko bi uspela pridobiti še krščanske socialiste in njihovih 1,14 % glasov (in bi v tem primeru imela enega poslanca več) ali pa ko bi SDSS pristopila v projekt združene socialdemokracije in bi štela socialdemokratska poslanska skupina skupaj 18 poslancev in brez nje vlada ne imela parlamentarne večine. Tako je Peterletu preostalo dvojno zadoščenje: (1) da je Rupla in Bavčarja končno potisnil v (levo) opozicijo in iima povrnil rušenje svoje vlade in »zaustavljanje desnice« in (2) da je »komunistom« še vedno uspel pripisati »nahrbtnik« in jih ponižati. Toda te relativne pogajalske zmage na »ta zaresni« desnici Peterletu ne štejejo v dobro, temveč mu pripisujejo podpis nove dolomitske pogodbe. Velika koalicija LDS-SKD-Združena lista, kakršno je predlagal Kučan takoj po volitvah, seveda spominja na zamisel nestrankarske in »pluralistične« SZDL z raznimi zvezami, kakršno so nam ponujali še pred Ceausescujevim padcem in začetkom poloma komunistične oblasti pri nas, ki so jo romunski dogodki decembra 1989 napovedali. Ker slovenska desnica ni ponudila dejanske alternative (spomnimo se, kako je sklenila kompromis glede lastninjenja!), je to pač odraz realnega stanja. Sicer je pričakovati, da bodo antikomunistični nezadovoljneži odšli iz SKD v SLS, torej prej na obrobje kot v domišljeno opozicijo. Poraženi in izvrženi narodni demokrati pa nihajo med pridružitvijo k SKD ali statusom posebne »zveze« pri SLS. Toda vse tisto, kar je bilo vredno pri SLS, je že nekaj časa v SKD. Mislim na karizmatičnega Omana in na kmetijskega ministra Osterca. Koalicijska koordinacija LDS-SKD-SDSS je tako dejansko »na liniji« prvotne kombinacije LDS + Demos, ki Če bo kakšnih sto ali še deset več gospodov v tej državi imelo na mesec tri do pet tisoč mark plače, nas seveda ne bi smela preveč boleti glava. Ta svet je pač ustvarjen tako, da imajo nekateri več, drugi pa manj; tako je bilo tudi v rajnkem socializmu, v Drnovškovem liberalnem kapitalizmu pa je tem bolj. Gospodje z omenjenimi plačicami so pač poslanci in morda še svetniki, in taka gospoda je povsod po svetu dobro plačana. Naša demokracija je kajpak v taki paglavski fazi, da se je da porabiti za razne reči. Če kdo noče v zapor, se gre pač volitve in upa, da bo dobil, potem pa se skril za poslansko imuniteto. Saj je dobro znano, # kako so se po ekranih šmin-kali razni gospodje, o katerih | prej nismo nič slišali, cedile pa so se jim sline po oblasti in T' vsemu tistemu, kar ta prinaša. J V imenu demokracije so to demokracijo zblamirali, pri čemer gre seveda največ zaslug televiziji. K sreči so predvo- lilne morije že za nami in upajmo, da se nam ne bodo več ponovile v taki diletantski obliki kot pred tremi meseci. Volilno šolo smo plačali, in če smo mislili, da poslanci - mnogih med njimi pri volitvah sploh nismo poznali - ne bodo poskrbeli najprej zase, smo bili hudo naivni, in prav nam bodi. Ti poslanci nam bodo pridigali o socialni državi, pa kako je treba zaradi stabilizacije zategovati pasove, morda bodo celi državi odrejali plače, ki bodo nekajkrat nižje od njihovih, skratka, krojili nam bodo usodo, potem ko so za svojo s pomočjo gospoda Anderliča že poskrbeli. Toda, kot rečeno, poslanci morajo biti dobro plačani in zaradi sto dobrih plač se res ni treba ob tla metati. Seveda pod pogojem, če so dobro odslužene. O tem pa lahko kar resno dvomimo. Poglejmo samo en primer. V sedanji gospodarski godlji smo predvsem zaradi izgube trgov, na katerih smo še donedavna lepo služili. Tudi na Hrvaškem in tam bi tudi sedaj lahko bolje prodajali. Pa ne bo nič iz tega, ker si prejšnji gospodje poslanci enostavno niso vzeli časa, da bi odnose s Hrvaško premleli do konca in rekli vladi, kaj mora storiti, da bi kupčevanje s Hrvati bilo boljše. Tudi sedanji gospodje poslanci se doslej niso spomnili na kaj takega in vprašanje je, kdaj se bodo. Trg je pač trg, pa čeprav je hrvaški ali laški. Pa kaj poslance to briga, glavno je, da imajo dobro plače (in tako neumne volilce). Gospod Rupel pač nima sreče z gospodom Peterletom. Saj se še spomnimo, kako sta se dajala, ko je bil Peterle premier, Rupel pa zunanji minister. Bitko je izgubil Rupel. Res, da je Peterle moral v avt zaradi Drnovška, toda slednjič je prišel tja, kjer je bil prej Rupel. Kaj hujšega se vrlemu demokratu res ni mo- Sosedje Hf gio zgoditi. Še več, odstavitev Rupla, ki si jo je Peterle tako srčno želel še kot premier, je dosegel tako, da je zasedel njegov stolček. Rupel se seveda noče dati in čaka Peterleta za vsakirn vogalom. Te dni se je spravil nanj zaradi Hrvatov in Italijanov. Že res, da so Peterletu pred nosom posekali tisti gozd pod Snežnikom, toda sekali so ga že pred nosom gospoda Rupla. Že res, da nam gospodarstvo s Hrvati pod Peterletom ne gre Bog ve kaj dobro, toda navzdol je začelo iti, ko je bil zunanji minister gospod Rupel. Saj ni čudno, ko pa je tako zelo skrbel, da bi se Hrvatom čim bolj zameril. Priznati je treba, da se je Peterle svojega zunanjega ministrovanja lotil na pravem koncu, to je pri sosedih. Gospodu Ruplu je bila neznansko všeč visoka diplomacija, no, tudi časi so bili primerni zanjo. Tako je na sosede pustil pasti prah; odkar je njegov dobri prijatelj De Michelis bojda zaradi mafije moral abdicirati, pa sploh. Peterle se je torej takoj šel pogovarjat s Hrvati. To je dobro, še posebej, ker bodo s Hrvati sledili še drugi pogovori, potrebni, da bi odnosi postali boljši, kar bo čutilo tudi gospodarstvo. Hrvati seveda niso nobeni angelčki, še posebej po tistem, kar so si privoščili pod Snežnikom. Zlobneži bodo sicer rekli, da so si prišli poračunat del tistih deviz, ki jim jih je ostala dolžna Ljubljanska banka. Če je tako, je Tudman pravzaprav poslal svoje »gorile« v obliki drvarjev izterjat dolgove. Vendar, pogovarjati se je treba tudi s hudičem, saj računi slejkoprej pridejo na svoje mesto. Več škode kot Hrvati so nam doslej naredili Srbi in kdo bi danes dal roko v ogenj za Slovenijo, da ima čisto vest pri spoštovanju mednarodnega embarga? Tudi z Italijani se pogovarja Peterle, ker je pač s sosedi treba čimprej in kar najbolje urediti vse odprte zadeve. Tudi to je pozitivna točka za novega zunanjega ministra, pa naj Rupel govori, kar hoče. Boža Gloda jo je po volitvah 1990 zminiral Rupel (glej njegovo knjigo »Skrivnost države«). Tokrat seveda ključna ministrstva niso po boljševiškem modelu v rokah tiste prave partije. 1990. leta je Ruplova SDZ planila po zunanjem, notranjem, obrambnem in pravosodnem ministrstvu, pa še po ustavni komisiji! Podobno so si komunisti zagotovili kontrolo nad ljudsko frontnimi vladami v vzhodni Evropi po 1945. letu! Da gre sedaj spet za formulo Demosa, je še bolj razvidno, če prištejemo enega zelenega ministra (Voljča za zdravstvo) in enega, ki je od zelenih prestopil k LDS (Jaz-binšek). Tako imamo dejansko zastopane ob LDS še skoraj ves Demos: zelene, krščanske demokrate, sc haldemokrate in kmečko zvezo (Osterca, ki je prestopil). Lahkotnost medstrankarskega prestopanja opominja, da gre pri slovenski politiki bolj za interperso-nalno matrico in manj - za dodelane strankarske aparate! »Separatna koalicija« je le stopnjo nižje od »velike koalicije«. Gre pa seveda za preigravanje ljudskofrontnih modelov. S tem seveda ne pripisujem »komunistom« nečednih namenov - razen želje po participaciji v vladi - kakor so jih imeli v letih po kongresu Kominterne (1935). Najslabša opcija zanje je tedaj pred 50 leti bila ti. »združena opozicija«, kjer so sekundirali na repu Mačkove opozicijske liste. Najboljšo opcijo pa je 1990. leta tako in tako znotraj Demosa ponovil Rupel in prenoviteljem tega ne gre pripisovati. Jedro bivšega partijskega režima je že dolgo tega mimo SDP! Da pomeni izključevanje SDP iz. ZL tepež po kozlovi senci, se je posvetilo tudi pogajalcem iz SKD. Mladen A. Švare MARJAN PODOBNIK Je desnica res desnica, se sprašujejo mnogi. Marjanu Podobniku se utegne zgoditi še nadaljnji osip v njegovi stranki, namesto da bi vsi razočaranci iz krščanske demokracije in drugih strank pristopili k njemu. Volilno kampanjo sta mu namreč vodila dva ne ravno prenovljena komunista, Miloš Čirič in Milenko Vakanjac. Miloš Čirič je znan predvsem po mreži »Fokus«, ki jo je organiziral za svojo prejšnjo stranko, Zvezo komunistov, za volitve 1990. Fokus naše pozornosti bo zatorej usmerjen v SLS-ovsko »Delavsko zvezo« in podobne poskuse z delavskim razredom. Za začetek pričakujemo razkritje števila članov te fantomske zveze. Če ne, bomo rekli, da je šlo za cenen volilni trik na relaciji Cerkno-Idri-ja-Tomšičeva 5. Zaenkrat vemo zagotovo samo to, da je Čiriča pripeljal v SLS Janez Lukač, mož predsednice »Delavske zveze pri SLS« Metke Karner-Lukač. Slovenska desnica je vse bolj obetavna. JANEZ JANŠA Volitve so pometle z marsikaterim političnim imenom. Bavčarju so pristrigli peruti. Janša pa je - sicer smrtno zadet - zaenkrat še ostal minister za obrambo. Po razkolu v Slovenski demokratični zvezi je Janez Janša spoznal, da v Pirnatovi stranki zanj ni prihodnosti. Res pa je, da so mu samo tam ponujali šefovski položaj. Tako se je premislil in prestopil k Pučniku, kar je tudi najbolj naravna strankarska opredelitev za Janšo. Tam, kjer bi rad bil in kjer bi imel bazo, ga pa ne marajo voditelji. Ali si lahko predstavljate Janšo v Jelinčičevi stranki ali stranki bratov Podobnik? Ker pa Janša ve, da je Pučnik-Tomšičeva SDSS prvi naslednji volilni poraženec, je razposlal pismo potencialnim somišljenikom, kjer jadikuje nad usodo herojev slovenske osamosvojitve. Jelinčič mu je že svetoval, naj se predčasno in častno upokoji. Da se to ni zgodilo, se ima Janez Janša zahvaliti svojemu zvestemu občudovalcu Lojzetu Peterletu. Peterle je potreboval dve leti, da je doumel nekaj resnic o Bavčarju; naslednja štiri leta bo porabil za Janšo. Učna leta politika Peterleta so dolga, zaenkrat je še pri branju pravljic. ZMAGO JELINČIČ V Zmagovi stranki SNS člani zaključijo svoje politične kariere po hitrem postopku. Eden teh je bil »Gasilec«, ki je bil predvsem član neke Bavčarjeve organizacije in šele po službeni dolžnosti tudi Zmagove stranke. Iz Slovenske nacionalne stranke pa je bila izključena tudi Marjetka Štiblar, ki smo jo ves herojski čas SNS-a videvali ob Zmagovi desni. Marjetka je namreč avgustovski kočevski kongres uspešno pripeljala h koncu potem, ko so Zmaga Jelinčiča aretirali in odvedli v Maribor. Marjetka je s tem uspešnim vodenjem kongresa naredila neodpustljivo napako, saj ni doumela, da je Zmago stranka in stranka Zmago. In nihče drug! O statutu Slovenske nacionalne stranke je DE že poročala; Zmago lahko iz stranke izključi prav vse člane po vrsti in s tem uveljavi svoj podpis »Zmago Jelinčič - Slovenska nacionalna stranka« za vselej. Zato preostalim 11 poslancem SNS-a ni treba ne govoriti, pa tudi razmišljati jim ni dovoljeno. LOJZE PETERLE Lojze Peterle se je vrnil iz Bruslja v Ljubljano dan prej, predno je krščanska demokracija sklepala o pristopu v Drnovškovo vlado. Na nedeljskem sestanku so temu sklepu botrovali tudi štirje duhovniki (Štuhec, Ocvirk, Juhant in Gril). Ker so pred tem v SKD vztrajno zatrjevali, kako ne bodo sedli v skupno koalicijo s komunisti, sedaj vemo povsem zanesljivo, da ima njegov podpis na 50-letnico Dolomitske izjave tisti »ta pravi« žegen. Pa tudi za Združeno listo bo to bolj držalo kot pa odgovori z nekimi krščanskimi socialisti. Od posebnega poročevalca DE ZAKON O PLAČAH VODI V VELIKE KONFLIKTE Redno tedensko tiskovno konferenco so svobodni sindikati namenili svojim odnosom z vlado in parlamentom. Dušan Semolič je med drugim dejal, da dajejo sindikati s podpisom aneksa k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo svoj prispevek k stabilizaciji razmer. Vlado je Semolič opozoril na hude posledice morebitnega interventnega zakona o plačah. Gregor Miklič pa je javnost opozoril na veliko napako zakona o soupravljanju delavcev, ki hoče sindikate izriniti iz tega procesa. Dušan Semolič, ki je govoril prvi, je med drugim povedal: »Z dogovorjeno vsebino aneksa k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo dajemo sindikati pomemben prispevek k ustvarjanju pogojev za sanacijo gospodarstva in zmanjševanju inflacijske stopnje. Pričakujemo, da bo aneks podpisan in s tem bo odpadel razlog za splošno stavko članov Zveze svobodnih sindikatov, ki smo jo pripravljali za mesec marec. To bi bila prva stavka proti gospodarski zbornici kot predstavnici delodajalcev in podpisnici splošne KP za gospodarstvo. Splošna stavka bo odložena, če vlada ne bo ogrozila že tako nizkega standarda zaposlenih v gospodarstvu. Z vso pozornostjo bomo spremljali dogajanja v parlamentu konec tega meseca in odločno reagirali, če bo vlada kljub podpisu aneksa k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo segla po zakonskem urejanju plač. Tak zakon bi pomenil flagrantno kršenje načel socialnega partnerstva in odmik od tržnega gospodarstva. Področje plač mora biti v prvi vrsti domena pogajanj med delodajalci in delojemalci. Nekajdnevna splošna stavka, v katero bi bili prisiljeni svobodni sindikati, bi zagotovo prizadela redke dosežke ekonomske politike. Zagotovo bi skokovito porasla inflacija in zaostrili bi se družbeni konflikti, zlasti spor med delavci, delodajalci in državo. Družbeno soglasje med navedenimi je pomemben pogoj za odpravo gospodarske krize. S splošno stavko pa bi ogrozili prav možnost tega soglasja. V ZSSS smo prepričani, da lahko vlada s svojo politiko v drugi polovici letošnjega leta zaustavi rast brezposelnosti in obrne ta trend. Za ta cilj smo v svobodnih sindikatih pripravljeni prevzeti svoj delež odgovornosti in aktivnosti. Sedanja visoka stopnja brezposelnosti kaže, da višje produktivnosti ne moremo dosegati z odpuščanjem, ker mora država delavcem dajati eksistenco na drugi podlagi in ker se zato povečuje obremenitev gospodarstva in njegova nekonkurenčnost na svetovnih trgih. Koržetov sklad je projekt tempirane socialne bombe, na katerem lahko pade celotna ekonomska politika naše vlade. To se bo zgodilo, če vlada ne bo aktivneje posegla in pomagala najti izhoda iz dosedanjih razmer. Prav zaradi tega vlado pozivamo, enako tudi vodstvo državnega zbora, naj se nemudoma ločeno sestaneta z našim vodstvom. Zahtevamo, da se hitreje odzivata na naše pobude. Vlada naj najde čas za potrebno posvetovanje z nami pri vseh za delavstvo pomembnih predlogih in projektih. Vodstvo državnega zbora naj najde obliko komunikacije s sindikati pred sprejemanjem zakonov, ki so pomembni za zaposlene in nezaposlene prebivalce.« Za njim je govoril Gregor Miklič, ki je med drugim povedal: »Z vlado in državnim zborom komuniciramo le prek pisem in objav v javnih glasilih. To je posledica nove ustavne ureditve, ki je sindikate potisnila na rob političnega vplivanja. Ustava ne predvideva sindikalnega sodelovanja v postopkih sprejemanja zakonov. Državni zbor ima ta mesec na dnevnem redu štiri za sindikate pomembne zakone. Gre za zakon o reprezentativnosti sindikatov, zakon o prisilni poravnavi in stečaju, zakon o delovnih in socialnih sodiščih in zakon o soupravljanju. Začasna delovna telesa državnega zbora razpravljajo o teh zakonih brez naše prisotnosti. Znani so naši pomisleki in zahteve o vsebini te zakonodaje. Zakon o soupravljanju ima hudo napako, ker hoče sindikat izriniti kot možno obliko soodločanja. Do te napake v zakonu je prišlo, ker so njegovi pripravljalci kopirali nemški sistem, niso pa upoštevali, da v nemških podjetjih ni sindikalne organizacije. Cela vrsta sindikalnih pobud je obležala v različnih predalih. To se je zgodilo z zakonom o zajamčenem osebnem dohodku in zato različna nadomestila vedno bolj zaostajajo za rastjo življenjskih stroškov. Obležal je tudi naš predlog za opustitev plačevanja dohodnine za najnižje kategorije zaposlenih. Brezuspešno smo zahtevali tudi zakon o inšpekciji dela, zakon o kolektivnih pogajanjih in... Za nas bi bilo najbolj običajno, če bi ministrstvo za delo sprejelo stališče, da se mora o zadevah iz svoje pristojnosti uskladiti s sindikati. Ne moremo razumeti ministrice, ko govori o previsokih plačah in nujnosti stečajev. Mi mislimo, da je to ministrstvo odgovorno za položaj zaposlenih in tistih, ki so prijavljeni na zavodu. Ministrstvo se ne sme s takšno lahkoto opredeljevati do problemov, ki življenjsko zadevajo položaj delavcev.« Albert Vodovnik je govoril o položaju delavcev kovinske in elektroindustrije in razlogih za izredno konferenco. Pogovor o teh vprašanjih objavljamo posebej. Erih Šerbec je opozoril, da partnerji v pogajanjih za spremembo kolektivne pogodbe za zdravstvo še niso našli skupnega jezika. Šerbec je po- novno ugotovil, da so delavci zdravstva prvi razlaščenci, ker so bile bolnišnice in zdravstveni domovi podržavljeni na podlagi zakona. Pred zaključkom tiskovne konference je govoril tudi Alojz Omejc, predsednik sindikata delavcev tekstilne if1 usnjarske industrije. Opozoril je na odsotnost zaščitne politike za obe panogi in nerazumen uvoz tekstilnih izdelkov in obutve. Po njihovih podatkih so trgovci dobili dovoljenje za uvoz milijon tristo tisoč spodnjih majic, lansko leto so jih v Sloveniji prodali le devetsto tisoč, tekstilna industrija pa jih lahko proizvede štiri milijone. Omejc je dodal, da je Koržetov sklad lastnik dvanajstih podjetij iz obeh panog in da prav vse pripravlja za stečaj. Dokaz je stečaj Metke Celje. Po Omejčevem mnenju bo kranjski Tekstilin-dus prodan kupcu iz Italije, tudi če bo zanj pripravljen plačati le eno marko. Problem pa je, ker pri nas tujci iščejo le ceneno delovno silo in jih prav nič ne skrbi usoda propadlih tovarn. Naša tekstilna in usnjarska industrija pa je sposobna proizvajati po evropskih standardih in čez nekaj dni bomo to lahko videli na mednarodnem modnem sejmu v Ljubljani.« Franček Kavčič VETO NA DELITEV SINDIKALNEGA PREMOŽENJA Neodvisnost - KNSS je prejšnji teden dala drugim sindikatom pisno pobudo za delitev premoženja bivše Zveze sindikatov Slovenije. Na povabilo na sestanek se druge sindikalne zveze niso odzvale. Zveza svobodnih sindikatov pa je Neodvisnosti odpisala, da je vsebina pobude zanje žaljiva. Na tiskovni konferenci, ki je bila namesto odpadlega pogovora z dru- TUDI SINDIKATI NAJ BODO REPREZENTATIVNI Želim Vas obvestiti, da bom v državnem svetu vložil predlog za suspenzivni veto na zakon o reprezentativnosti sindikatov, če bo v državnem zboru sprejet v takšnem besedilu, kot je objavljeno v Skupščinskem poročevalcu 12. 10. 1992, št. 21. Zakonski predlog v 8. členu priznava reprezentativnost le sindikalnim zvezam in konfederacijam, vsem samostojnim sindikatom dejavnosti, panog in poklicev pa odreka reprezentativnost za območje republike in jim to pravno lastnost priznava le na nivoju panoge, dejavnosti, poklica. To pomeni, da ne bodo mogli sodelovati pri sklepanju kolektivnih pogodb s splošno veljavnostjo, sodelovati v organih, ki odločajo o vprašanjih ekonomske in socialne varnosti delavcev itd. na nivoju republike (7. člen). Takšna opredelitev bo povzročila, da samostojni sindikati v zdravstvu, vzgoji, izobraževanju in znanosti, v novinarstvu, v kulturi, policiji, upravnih službah, sodstvu itd. ne bodo sodelovali pri tako pomembnem dejanju, kot je npr. oblikovanje splošne kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, čeprav je znano, da nobena od sindikalnih zvez ne vključuje niti približno tolikšnega števila delavcev s področja teh dejavnosti kot samostojni sindikati. Ker iz splošnih izhajajo panožne kolektivne pogodbe in drugi podrejeni predpisi, bo celotno dogovarjanje na tem področju že vnaprej izgubilo dejansko verodostojnost in kredibilnost. O delavcih v negospodarskih dejavnostih bo namreč vlada in država imela za sogovornike sindikalne zveze, ki imajo le simbolično število članstva s teh področij, ne pa dejanskih predstavnikov delavcev. Sprašujem se, kakšen pomen ima dogovarjanje in sklepanje sporazumov med državo in sindikalnimi organizacijami, ki niso dejanski predstavniki delavcev določenih področij. Ker je po tem zakonskem osnutku velikanski del delavcev izločen iz normalnega dogovarjanja in urejanja družbenih odnosov, je povsem jasno, da bodo samostojni sindikati posameznih panog in dejavnosti ukrepali in se ravnali mimo splošnih sporazumov, čim bodo prizadeti vitalni interesi njihovega članstva, če pa tega ne bodo storili, bodo nastajale spontane delavske akcije od divjih stavk naprej. Kako daljnosežne posledice bo imelo takšno ravnanje za socialni mir, za javni red in sploh za urejenost družbenih odnosov znotraj države, tega ni potrebno posebej navajati, saj so izkušnje v razvitih državah dovolj zgovorne. Vsekakor je povsem jasno, da zakonsko opredeljeni reprezentativni sindikati niso dejanski predstavniki določenih kategorij delavcev. Vlada in država si z ožanjem kroga reprezentativnih sindikatov ne bo olajšala svojega dela pri dogovarjanju s predstavniki delavcev. Dosegla bo nasprotno - neučinkovitost dogovarjanja, nespoštovanje dogovorov, podpisovanje papirnatih in neživljenjskih pogodb itd. Sam nimam možnosti predlagati amandmaje k zakonskemu predlogu, vendar bi rad opozoril, da bi se dalo problem rešiti z amandmajem k S. členu, ki bi se lahko glasil: »Za prvim se doda novi, drugi odstavek 8. člena z besedilom: Ob pogojih iz 6. člena tega zakona se za reprezentativne določijo tudi sindikati, ki povezujejo člane iste panoge ali dejavnosti na nivoju republike ali širše lokalne skupnosti in vključujejo več kot 30% delavcev dejavnosti ali panoge.« Zoltan Jan član drž. sveta gimi sindikati, je France Tomšič med drugim dejal, da je edino Neodvisnost nov sindikat in da vsi drugi sindikati uživajo prostore bivše Zveze sindikatov Slovenije. Svobodni sindikati, ki so se ustanovili leta 1990, so si neupravičeno prilastili vse premoženje. Neodvisnost je dala pobudo za delitev premoženja, ker je zaradi sedanjega razpolaganja z njim najbolj oškodovana. Ker ta poskus pogovora med sindikati ni uspel, bo Neodvisnost organizirala okroglo mizo, ki naj bi jo vodil kdo iz vodstva evropske konfederacije sindikatov. Tomšič upa, da se bodo drugi sindikati odzvali na to povabilo. Če pa tudi ta poskus ne bo uspel, bo Neodvisnost pripravila osnutek zakona o delitvi sindikalnega premoženja in ga ponudila v odločanje državnemu zboru. Tomšič je k temu dodal, da bodo sindikati v Sloveniji enakopravni šele po opravljeni delitvi premoženja. Njihova organizacija zdaj za najete prostore na Linhartovi c. v Ljubljani plačuje po 12 DEM za kvadratni meter. Plačujejo tudi najemnino za 12 prostorov v drugih krajih. Delitev premoženja pa bi lahko izvedli s posebno pogodbo med sindikati in z vpisom razdeljene lastnine v zemljiško knjigo. Neodvisnost izrecno nasprotuje podržavljenju sindikalnega premoženja, ker misli, da to ni skladno z mednarodnimi normami. Na novinarsko vprašanje o vzrokih za neudeležbo drugih sindikatov, je Tomšič povedal, da le-ti uživajo premoženje bivše sindikalne zveze in da se zato ne marajo zameriti Svobodnim sindikatom. Vse te sindikate je Tomšič označil za ne povsem samostojne in jih primerjal z otroki, ki živijo v hiši svojih staršev. Za boljšo obveščenost sindikalne javnosti pa povzemamo tudi del pisma Neodvisnosti in del odgovora Svobodnih sindikatov. V prvem med drugim piše, da si svobodni sindikati protipravno prilaščajo sindikalno lastnino. K temu dodajajo, da so bili tudi člani Neodvisnosti v času komunizma prisilno člani »monopolnega sindikata«. V pismu je tudi stavek, da prenovljen »stari sindikat« ne samo, da ni bil razpuščen, ampak si je prilastil vse njegovo premoženje. Neodvisnost pred- laga popis sindikalnega premoženja in tudi obračun poslovanja prenovljenega sindikata za obdobje po njegovi ustanovitvi. Merila za delitev premoženja med sindikati bi lahko bila: število članstva, sindikalna dejavnost doma in stiki s sindikati v svetu- V posebnem pismu, naslovljenem vodstvu Svobodnih sindikatov, pa Neodvisnost predlaga, naj do sklenitve razdelitvene pogodbe le-ti Neodvisnosti ponudijo v uporabo del prostorov na Dalmatinovi 4. Izračunali so, da bi bil pravšnji delež 20 pisarn in tri sejne sobe oz. eno nadstropja Doma sindikatov. Obe pismi sta sprožili več sestankov predsedstva svobodnih sindikatov in tudi organov nekaterih sindikatov. Nekateri od slednjih so predlogom Neodvisnosti nasprotovali zlasti z argumentom, da imajo večje število članstva kot omenjena organizacija-Predsedstvo svobodnih sindikatov v razširjeni sestavi pa je Neodvisnosti odpisalo, da žaljiva vsebina pobude ruši majave mostove med sindikati. Svobodni sindikati menijo, da je pogoj delitev sindikalnega premoženja vrnitev vsega tistega, kar je država vzela sindikatom in prenesla drugim. Pogoj za delitev premoženja je tudi dokazovanje števila članstva posameznega sindikata-Svobodni sindikati obžalujejo^ ker je pismo z žaljivo vsebino prestopilo državne meje, Neodvisno51 ga je namreč poslala na več evropskih naslovov. g -----1 NOVO - PRED IZIDOM - NOVO - PRED |—' Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij in sindikati Avtor obrazložitve je Gregor Miklič. Cena 490 SIT. Naročila pošljite na naslov: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni: 321-255, 110-033, 313-942 in 311-956. Telefaks 061-311-956. IZIDOM - NOVO - PRED IZDOM - NOVO (0 O >o o Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI. izvod(ov) brošure ZAKON Naročeno nam pošljite na naslov:. Ulica, poštna št., kraj: Ime in priimek podpisnika: 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. naročnik bom poravnal po povzetju. Naročeno, dne: Podpis naročnika vri ici, in 3V' m« idi in- in jril )li- SU' EOV at- ie: SOC SO de- lu- ;de [ali aik ieb vz- ča) em in- ije, jen em 3 le rav Hib us- f»0' 3P: kaj na m« >čH i že' nja ob' Je- ned /ilo lOSt ;tu. tem pa do ibe lij0 ial' bil tri pje šenih ka-od no-en-an-ija. kadiva no-dni za nja dr-■sla zebla ita-1 ijo, ,re-ost opit I Izjava Alberta Vodovnika pred izredno konferenco SKEI ČE INDUSTRIJA NE BO ZAŠČITENA, MORAMO STAVKATI V ponedeljek, 22. februarja bo izredna konferenca SKEI. S predsednikom tega sindikata Albertom Vodovnikom smo se hoteli pogovarjati o razlogih za njen sklic in pričakovanjih sindikalnega vodstva. Pa nam je Vodovnik kar skoraj brez predaha povedal vse tisto, kar njemu in kolegom leži na duši. Njegovo pripovedovanje smo zmotili le z nekaterimi podvprašanji. »Razlog za to obliko sindikalnega pritiska na javnost in pristojne organe je čedalje slabši Položaj podjetij kovinske in elektroindustrije ter metalurgije. Naši aktivisti so ogorčeni, ker Podjetja že drugič v dveh letih ugotavljajo pre-sezne delavce, kar pomeni, da so od sanacije zelo oddaljena. Številna podjetja kršijo zakon 0 delovnih razmerjih in našo panožno kolektivno pogodbo. To se posebej vidi pri načinu ugotavljanja začasnih presežnih delavcev. Zaradi slabih izkušenj mislimo, da so večinoma obsojeni na trajno izgubo dela. Najhuje je v podjetjih, ki so last sklada in ki delavce razporejajo v B podjetja. Številni znaki kažejo, da so ta Podjetja v predstečajnem postopku. Pristojne organe sprašujem, zakaj je Korže-tov sklad postal delniška družba. Ker ta inštitucija nima svojega denarja, bo tržila le s prodajo podjetij in njihovih delov, ki so zdaj v lasti države. Sklad pa s tem možnost svojim uprav-tjalcem ustvarja, da to veliko premoženje spremenijo v zasebno lastnino. Sklad naj bi delal v interesu države, torej tudi v korist zaposlenih. Če bi delal tako, bi se dobri programi ohranjali, ne pa ukinjali, kot uidimo v TVT iz Maribora. Vsi vemo, da želez-uica potrebuje vzdrževalce in da je TVT usposobljen za ta opravila. Ker se firmi ne moreta sporazumeti, se širijo govorice, da bo remont Železniških vagonov in garnitur opravljalo podjetje iz bivše Vzhodne Nemčije. V tem primeru bo TVT moral odpustiti prav vse delavce. Sindikalni gnev na Sklad se povečuje tudi zaradi neizpolnjenih obljub o 85-odstotnih plačah po kolektivni pogodbi. Delavci so tem obljubam nasedli in na referendumih glasovali za vključitev v Sklad. Aktivisti našega sindikata vedo, da vlada in zavod za zaposlovanje nimata dovolj denarja za pravice začasno in trajno presežnih delav-°ev. O tem smo se prepričali, ko smo dobili kopijo dopisa ministrstva za delo, v katerem Predlagajo znižanje zakonsko določene ravni nadomestil. Nerazpoloženje med našimi aktivisti nastaja udi zaradi pomanjkanja osnovnih informacij ° položaju in poslovanju podjetij. Kljub zago-avljanju in pismom Uroša Koržeta, naši predstavniki praviloma niso vabljeni na seje upravnih odborov. Mislimo, da se direktorji in Upravni odbori načrtno izogibajo soočanju z delavci. Sindikat išče tudi inteligenca Ponovno nastajajo problemi tudi pri listinah za manj izplačane OD. Obveščeni smo, da jim Albert Vodovnik nasprotuje SDK, kljub temu, da to vprašanje ni v njihovi pristojnosti. Sklepamo, da se v Sloveniji uveljavlja nasprotovanje ideji delavskega delničarstva. Zato pripravljamo tožbo tako za firme, ki listin ne bodo izdale, kot tudi za firme, ki listin ne bodo upoštevale v zaključnih računih. Dokaze za namerno uničevanje zdravih jeder kovinskopredelovalne industrije vidim tudi v obnašanju tehnične inteligence, ki je še nedavno mislila, da jih bo kriza obšla. Inženirji in drugi so šele zdaj spoznali, da odpuščanje trka tudi na njihova vrata, in zato iščejo pomoč vsepovsod, tudi pri nas, kljub temu da niso naši člani. Zdi se, da se bojijo novih lastnikov in možnosti, da bodo ostali brez individualnih pogodb. Naša industrija dela vedno več dodelavnih poslov za tujce. Za takšna dela pa podjetja ne potrebujejo strokovnjakov in tudi šole in obe univerzi sta odveč. Prav ta tehnična inteligenca, ki zdaj išče sindikat, zahteva zaščito kovinske in elektroindustrije tudi od gospodarske zbornice in parlamenta.« Zaščita pomeni razbremenitev podjetij Tako je Vodovnik orisal položaj panoge in zaposlenih in razloge za konferenco, ki naj bi zahtevala zlasti zaščito glavnih industrijskih panog. Vodovnik misli, da je bistvena sestavina te zaščite razbremenitev gospodarstva. V SKEI razmišljajo, da bi zaradi zmede pri podatkih o osebnih dohodkih ponovno uvedli sistem neto plač. Konferenca bo pritisnila na državni zbor, naj končno dejansko zmanjša obremenitev gospodarstva. Člani SKEI poznajo podatke o presežnih sredstvih za nekatere dejavnosti in ne morejo razumeti vlade, ki noče nič slišati o zmanjšanju prispevkov za te dodatne proračune. Cilj izredne konference pa po Vodovnikovem mnenju ni zahteva za zmanjšanje plač šolnikov, zdravnikov in uradnikov, ampak le ustvarjanje možnosti za normalno poslovanje gospodarstva. Konferenca bo parlamentu, vladi, zbornici in drugim poslala svoje zahteve. Sindikalni aktivisti SKEI upajo, da bodo s svojimi sporočili s konference prepričali članstvo, da jih bo razumelo vsaj tako, kot razume direktorje, ko govorijo, da ni denarja za plače po kolektivnih pogodbah. Predsednik SKEI se ne strinja z našim mnenjem, da so glede zahtev in načina sindikalnega boja znotraj sindikata velike razlike in neenotnost. Vodovnik pravi, da sindikalistov tega sindikata ni mogoče deliti na razbijače, pragmatike in popustljivce. »Gre le za pluralizem mnenj znotraj SKEI. Do nerazumnih in nespametnih sindikalnih potez prihaja le tam, kjer je konkurenca med različnimi sindikati. V našem vodstvu pa razmišljamo o konkretni pomoči stavkovnim odborom, ki tudi po enotedenski stavki nimajo nobenega rezultata. Razmišljamo tudi o zaščiti sindikalnih voditeljev, ki jim direktorji grozijo s sodišči. Eden od najpomembnejših razlogov za izredno konferenco so tudi dosedanji lastninski procesi. Ugotavljamo, da delavcem najprej vzamejo prav vse in jih potem pošljejo na zavod. Zaposleni se bojijo tudi tujcev, ki vedno pogosteje hodijo na oglede in se zanimajo za nakup in ceneno delovno silo. Zdi se, da nekateri razmišljajo le o našem trgu in izničenju naše konkurence. Del kupnine gre v žepe prodajalcev Sporne so tudi razprodaje objektov družbenega standarda. Direktorji prodajajo prav vse, stanovanja, samske domove, športne in rekreacijske objekte ter počitniške domove. Delavci, ki vse to vidijo, mislijo, da del kupnine gre tudi v žepe tistih, ki prodajajo njihovo imetje. Aneks k splošni KP za gospodarstvo je zadnja sprejemljiva varianta sindikalnih pogajanj z gospodarsko zbornico. V pogajanjih za dopolnitev kolektivne pogodbe za kovinsko in elektroindustrijo pa bomo skušali iztržiti več in ohraniti sedanjo raven izhodiščnih plač. Zahteve za znižanje cene delovne sile pa kažejo tudi na nesposobnost poslovodstev in upravnih odborov. Mi ne pristajamo na ocene o 600DEM kot povprečju plač v gospodarstvu. Mislimo, da je ta številka napihnjena zaradi plač direktorjev in delavcev bank. Naši delavci verjetno ne zaslužijo v povprečju več kot 400 mark. Smo za to, da delavci dobijo vsaj po 600, da bodo tako ustvarjali tudi denar za socialo in druge družbene potrebe.« Vodovnik je v preteklosti večkrat kritično opozarjal na Neodvisnost kot konkurenčen sindikat in dokazoval, da sindikalni pluralizem ni v korist delavcev. Aktivisti SKEI pa te dni ugotavljajo, da skušajo direktorji Skladovih podjetij delavce razdvojiti in sami pomagajo ustanavljati konkurenčni sindikat. V primeru, ko se posamezni predsedniki sindikata v podjetjih postavijo po robu kakšnemu ukrepu, ki je slab za delavce, pa jih direktorji najprej opozorijo na sindikalni pluralizem. S tem jim pravzaprav dopovedujejo, da se morajo usklajevati s sindikatom, v katerega so pogosto včlanjeni le posamezniki. Več primerov je, ko so direktorji aktivistom SKEI očitali neenakopravnost. Ker so predsedniki sindikatov podjetij in zaupniki nemočni v odnosu z direktorji, pa zahtevajo od vodstva SKEI na republiški ravni radikalnejši odnos do sklada, zbornice, vlade in parlamenta. »In prav zato smo sklicali to izredno konferenco,« pravi Albert Vodovnik. Večina podjetij, ki so last sklada, je delavce razporedila v B podjetja in na šestmesečno čakanje. Na konferenci bomo zahtevali, da sklad in vlada povesta, kaj čaka delavce po izteku šestmesečnega roka. Bojimo se, da bo po šestih mesecih ogroženo več kot 10.000 delavcev. Naše članstvo na svoji koži občuti nemoč ekonomske politike in ne more razumeti politikov, ki jim je bolj kot stiske ljudi pomemben ministrski stolček in korist njihove stranke. Številni sindikalisti nas pozivajo k odločitvi za splošno stavko. Če parlament in vlada ne bosta zagotovila izboljšanja položaja naših podjetij, se bomo morali tako tudi odločiti. Pred tem pa moramo oceniti, koliko bodo s stavko delavci pridobili v posamezni panogi kot tudi v posameznem podjetju. Mislim, da glede odločitve o stavki ne bomo veliko filozofirali. Merilo za našo odločitev bo le izboljšanje položaja gospodarstva in ponovno večanje števila zaposlenih. Na izredni konferenci pa bodo prišli do izraza tudi protesti zaradi nove delitve državljanov na ozek krog premožnih, gre za novo buržoazijo, in na čedalje širši krog obubožanih, ki iz meseca v mesec težje živijo. Zdi se nam, da bomo imeli le nekaj bogatih kapitalistov in kmetov, vsi drugi pa bomo lahko delili le revščino,« je zaključil Vodovnik. Franček Kavčič Stečaj je sredstvo za dosego cilja Odbor SKEI za Dolenjsko je obravnaval programe presežnih delavcev v treh podjetjih, katerih lastnik je Sklad RS za razvoj (gre za 591 presežnih delavcev od skupno 1500 zaposlenih v treh podjetjih). Odbor je ugotovil, da financiranje trajnih presežkov iz ministrstva za delo ne bo zadostilo pravic teh delavcev, dogovorjenih s podjetniškimi in tudi panožno kolektivno pogodbo kovinske in elektroindustrije. To zlasti zadeva odpravnine trajnim presežnim delavcem v odpovednem roku. Ministrstvo priznava 70% povprečnega izplačanega BOD v zadnjih treh mesecih, vendar ne več, kot znaša povprečni OD v gospodarstvu za dva meseca pred mesecem, za katerega se OD izplačuje. Ministrstvo naj bi omejilo tudi znesek za odpravnino na delavca. »Država«, ki ni formalni zavezanec za izplačilo odpravnin in nadomestil, si sicer to lahko privošči, če pa vprašaš, kje bo podjetje dobilo preostanek sredstev, da uresniči dogovorjene in sprejete obveznosti do teh delavcev, so odgovori medli ali pa zelo jasni: ČE SE S TEM NE STRINJATE, POTEM GRE PODJETJE PAČ V STEČAJ. Torej je stečaj sredstvo za uresničitev cilja, ki sploh ne bi bil potreben, če delavci pristanejo na to, da se odpovedo svoji pravici in pristanejo na ponujeno. Sodišče bo žal presojalo zgolj formalne razloge, po katerih pa bi šlo lahko v stečaj tudi slovensko gospodarstvo v celoti. Ker bo izredna konferenca SKEI obravnavala to problematiko, pričakuje odbor SKEI za Dolenjsko sprejem konkretnih aktivnosti sindikata dejavnosti za zaščito pravic njegovega članstva. Predlaga pogovor vodstva tega sindikata z ministrico za delo in predstavniki sklada ter obvestilo o tem, kako ravnati na terenu, da zaradi napisanega, čemur pa praksa ne sledi, ne bo prihajalo do za delavstvo samo še slabših odločitev. Igor Vizjak SOCIALNA IN PRAVNA DRŽAVA - LE ZA NEKATERE Izredna konferenca SKEI je zaradi vseh krivic, ki se dogajajo delavstvu naše panoge, popolnoma upravičena. Lahko bi tudi dejali, da že kasni. Problemi, ki jih sam sindikat zaradi neposluha odgovornih organov te države nikakor ne more reševati, iz dneva v dan slabšajo socialno sliko delavcev in že postavljajo pod vprašaj potrebnost naše organizacije. Lopovstva, ki jih DE tedensko opisuje v rubriki Ravbnrko-manda, so pač resničnost te naše »socialne in pravne države«, ki je seveda še kako socialna le za drago državno nadgradnjo in pro-težirano negospodarsko sfero. Zdi se nam, da se naši vladarji ravnajo po načelu »razdeli sebi, pa vladaj drugim«, kar jim popolnoma uspeva. Železarji smo imeli to srečo v nesreči, da se nas je usmilila država in nismo padli v vprašljivi »Koržetov sklad«. Če je delo ta trenutek največja vrednota, to pač ni motiv za zadovoljstvo, saj vemo vsaj troje: delamo za bedno plačo ob velikih plačah naših menedžerjev (individualne pogodbe »strokovnjakov«), v Štorah nas je prav zdaj 310 preveč od skupnih 1700 v Koncernu Slovenske železarne, nad nami visi kot Demo-klejev meč naša skupna nejasna prihodnost. Sindikat z Mikliči, Vodovniki, Semoliči in poštenimi politiki levosredinske fronte Rančigaji, Pavlici, Z. Jani in drugimi ostajajo zadnje upanje slovenskega delavstva, tudi štorskega. Siti fantje in dekleta z vrhov, ki dirigirajo to državo, pa se bodo tako ali tako šli svoje igrice: delili pogačo, kot da so jo sami ustvarili, rušili na tisoče črnih gradenj (pretežno delavskih), tiščali k tlom brezpravno večino naroda. Do kdaj?! Delavstvo pada v agonijo, od koder ne vidi več izhoda. Manjšina naroda ob tem bogati čez vse mere. Pri tem se spominjamo la- tinskega pregovora, da bi moral biti tisti, ki je v enem letu obogatel, obešen pred dvanajstimi meseci. Pri vseh napornih akcijah večinskega sindikata, ki vodi v boju za resnične pravice delavstva - vemo, da je to sindikat kovinske in elektroindustrije - mešajo štrene in ribarijo v kalnem razni drugi sindikati. Korist od tega imajo pa vladarji. Naj torej KONFERENCA o vsem nakazanem reče svoje! Štorski železarji jo vnaprej podpiramo! Vodstvo sindikata družb - SKEI, lokacija Železarna Štore Knjiga z napotki KAKO POSTATI PODJETNIK in KAKO USPEŠNO POSLOVATI Sonja Gavez, Viljenka Godina in Marina Letonja iz zbirke ABC PODJETNIŠTVA Cena 890,00 Naročila pošljite na naslov: CZP ENOTNOST, Ljubljana. Dalmatinova 4: Telefon 32 i-255. 116-033: Fax 311-956 RAVBARKOMANDA V NOVOLESU: DELAVCI LIPE IN KANUJA SO NAJELI SVOJO TOVARNO Reorganizacijo, o kateri pišemo, je Novoles izvedel marca 1990. Zaposleni v takratnih Novolesovih tozdih v občini Krško in drugje so se z referendumom odločili za prenos premoženja na krovno firmo oziroma holding s sedežem v Straži pri Novem mestu. Ta krovna firma pa je takoj zatem delavcem teh podjetij premoženje vrnila v obliki kredita. Na Lipo iz Kostanjevice, Kanu iz Podloga, Sigmat iz Krškega (ta je v stečaju) je Novoles prenesel po dva tisočaka ustanovnega kapitala in te firme so se po »Markovičevem« zakonu registrirale kot d. o.o. oziroma hčere matične firme. Naslednja »pametna« poteza vodstva holdinga je bila podjetniška kolektivna po- Vinko Žibert godba. Po njej je vsaka d. o. o. dolžna vsak mesec ustvarjati dobiček in ga plačevati za sanacijo Novolesa. Vnaprej planiran in odveden dobiček naj bi bil pogoj za 80-odstotne plače v hčerskih podjetjih. In če ne gre drugače, si lahko holding zagotovi planirani dobiček vsake d. o. o. tudi z akceptnimi nalogi, ki imajo prednost pred plačilnimi listami. Na ta izum Novolesa, kjer zdaj vlada TV ekipa (Jože Knez svetovalec, Milan Bajžel generalni direktor) nas je opozoril Jože Černoša, predsednik območne organizacije Svobodnih sindikatov Posavja, ki je sodeloval tudi na pogovoru s predsednikoma sindikata iz Novolesovega Kanuja in Novolesove Lipe. Kanu iz Podloga ima 35 zaposlenih, ki delajo plastične čolne in druge izdelke iz poliestra in steklenih vlaken. V Avstrijo in Italijo izvažajo 90 odstotkov svoje proizvodnje. Kljub velikim naročilom in izvozu dobivajo delavci ob upoštevanju vseh dodatkov le 70- do 80-odstotne plače po kolektivni pogodbi za kemično industrijo. Najnižje kategorije delavcev dobivajo le 20 do 25 tisočakov. Lansko leto so menda poslovali z izgubo. Predsednik svobodnega sindikata te firme Vinko Zibert pravi, da je njihova prednost pred drugimi Novolesovimi hčerami v samostojnem računovodstvu in drugih službah. Vse likvidnostne probleme rešujejo brez pomoči Novolesa. Ta jim račune sicer pošilja, vendar jih oni ne plačujejo. Obrat v Podlogu je leta 1976 zrastel iz sredstev rezerv občine Krško in republike Slovenije. Novoles v Kanu ni vlagal in podjetje je vseskozi poslovalo uspešno. Delavci in njihovi šefi mislijo, da delajo še kar donosno in da bi bili uspešnejši, če bi tovarna bila njihova. Razmišljajo o možnosti, da bi se na novo odločili o načinu lastninjenja in popravili napako, narejeno na podlagi Markovičevega zakona. Zaposleni bi si radi na legalen način vrnili pred dvema letoma odvzeto premoženje. Če sodimo po tem, kar je povedal Vladimir Lenčič, so delavci Lipe Kostanjevica na slabšem kot Kanu j e vi, ker nimajo nobenih služb in so popolnoma odvisni od holdinga in od drugih Novolesovih hčera, ki delajo končne izdelke. V Lipi, kjer dela 135 delavcev, proizvajajo le stružne elemente, iz katerih finalisti sestavljajo pohištvo. Stavbno pohištvo s katerim so se pred leti uveljavili kot prvo Vladimir Lenčič slovensko podjetje, pa delajo le še po naročilu. Lenčič se z grenkobo spominja referenduma, na katerem so delavci samostojnega tozda v Kostanjevici izglasovali združitev z Novolesom. Ker rezultat glasovanja v dopoldanski izmeni ni bil pozitiven, so popoldansko izrekanje nadzirali šefi. Dosegli so 51 odstotkov glasov za, ker so ljudem gledali pod prste in ker so nekatere iskali celo doma, da bi glasovali za združitev v Novoles. Takoj po referendumu je ves volilni material izginil iz Kostanjevice. Tovarna v Kostanjevici meri kakšnih 2600 kvadratnih metrov. Zgradili so jo delavci s svojim delom in odrekanji, potem ko so opustili dva stara obrata. Po referendumu iz leta 1990 pa je tovarna 100-od-stotno last Novolesa. Upravlja jo direktor Silvo Miklavž, imajo tudi skupščino, v kateri sta dva predstavnika d. o. o. iz Kostanjevice, trije pa predstavljajo krovno podjetje. Predsednik sindikata ni vabljen na sestanke in zaposleni ne vedo ničesar ne o poslovanju ne o odločitvah skupščine. Plače prejemajo z zamudo, najnižje dosegajo le 20.000 to- larjev. Nizke plače so posledica Novolesove kolektivne pogodbe, po kateri mora Lipa kot d. o. o. delati dobiček, tudi če delavci ne bi zaslužili ničesar. Lenčič te pogodbe ni podpisal in to mu očitajo še danes. Prepričan je, da bi podpis takšne pogodbe odklonil tudi danes. Problem pa je, ker se pogodba kljub temu, da ni podpisana, uporablja tudi za zaposlene v Kostanjevici. Ker Lipa nima svojih strokovnih služb in računovodstva, jim matično podjetje pobere toliko, kot si zaračuna. Vladimir Lenčič misli, da sedanji direktor Silvo Miklavž, ki so ga postavili po referendumu, misli enako kot delavci, vendar tega ne sme pokazati, saj bi bil takoj zamenjan. Proizvodnja je tudi ročna Vladimir Lenčič dela v Lipi 34 let. Večkrat je bil predsednik delavskega sveta in sindikata. Vse to je povedal kljub temu, da direktorji in delavci ne želijo javno govoriti o tern, kako jih je Novoles opetnajstil. Povedal je tudi, da proizvodnjo v Lipi vodijo strokovno neusposobljeni ljudje' Zanje se je odločil direktor. To je verjetno možno, ker večina delavcev nima kvalifikacije-Proizvodnja v Lipi je tudi ročna, kar smo lahko videli med njenim ogledom, in poteka v dveh izmenah. Zdi se, da so zaposleni v Kostanjevici klasični mezdni delavci. Delajo najbolj črnsko delo za nove podjetnike, ki so znali izkoristiti prehod iz socialistične v kapitalistično ureditev. Dokaz za to trditev je tudi podatek, da 20 mesecev P° preteku zakonskega roka zaposleni še vedno nimajo pogodb o zaposlitvi. Zaposleni v Lipi Kostanjevica bodo prek svojega sindikata in območne organizacije vložili.pobudo za revizijo lastninskega postopka. Jože Černoša jim obljublja vso p°' trebno strokovno pomoč. Podpisani misli, da je razveljavitev referenduma iz leta 90 edina prava rešitev, ki lahko onemogoči izkoriščanje nemočnih delavcev in vrne premoženje, ki so ga le-ti sami ustvarili. Franček Kavčič DRŽAVA ZAPOSTAVLJA POSAVJE Svobodni sindikati v Posavju so po besedah Marjana Urbanča v lanskem letu pomagali 1.512 zaposlenim, ki so iskali pravice iz delovnega razmerja. Pomagali so tudi 33 skupinam delavcev v kolektivnih sporih. Sindikalno, v glavnem pravno pomoč je iskal vsak peti član svobodnih sindikatov s tega območja. Največje kolektivne spore so vodili za delavce Kovinarske, Sigmata, Šopa iz Krškega in Adrie-Caravan iz Brežic. Delo s temi zadevami je svobodne sindikate veljalo 2,2 milijona tolarjev. Tolikšen obseg dela je po Urbančevem mnenju posledica objektivnega slabšanja možnosti za gospodarjenje, pa tudi subjektivnih problemov v podjetjih, zlasti nesposobnosti vodilnih delavcev. Posavje je obmejno območje in posebej občuti probleme beguncev in delavcev iz bivše Jugoslavije. Večje število delavcev Pionirja je pred dobrim letom odšlo v domače kraje. Tam so zaradi vojne ostali dlje, kot so mislili. Kasneje so prišli nazaj skupaj s svojimi družinami. V Krškem so ugo- Jože Černoša tovili, da ne morejo biti niti tujci in niti begunci. Pionir pa jim je začasno opremil barako, kjer so se zasilno nastanili in kjer jim pomaga tudi Rdeči križ. Delavci so morali podpisati izjavo, da bodo preživljali svoje številne družine, čeprav ne zaslužijo dovolj. Posamezniki so bili v tem času v različnih vojskah in tudi taboriščih. Nič od tega jim ne more pomagati k ureditvi začasnega statusa, ki jim poteče konec februarja. Zaposlenost v Posavju se nenehno zmanjšuje. Po najnovejših podatkih je brez dela 15 odstotkov aktivnega prebivalstva. Položaj nekaterih podjetij se še naprej slabša in Jože Černoša meni, da je ogroženo še tisoč delovnih mest. V to številko niso všteti delavci potapljajočega se podjetja Videm, ker se povezujejo le v Pergam, ne pa v območno organizacijo Svobodnih sindikatov. Podjetja v lasti Sklada ugotavljajo le presežne delavce in prav nič ne naredijo za sanacijo. Ogroženo je 280 delavcev v lesnopredelovalni industriji (tovarna pohištva Brežice), 300 kovinarjev (Adria Brežice), 80 trgovcev in tudi številni kmetijski delavci. Jože Černoša misli, da je takšen položaj v posavskem gospodarstvu v veliki meri posledica zapostavljenosti tega območja v republiških načrtih. Svobodni sindikati Posavja so do zdaj porabili največ denarja in tudi svojega delovnega časa za pomoč svojemu članstvu. Opisane razmere pa kažejo, da jim bo zelo kmalu zmanjkalo tako denarja kot tudi časa za reševanje vse številnejših žgočih problemov njihovega članstva. F. & PRIROČNIKI ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE, STROKOVNE SLUŽBE PODJETIJ IN POSAMEZNIKE • več avtorjev: KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Cena 700,00 SIT • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravne pomoči. Cena 350,00 SIT • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjen in primeri praktične uporabe njegovih določil Cena 520,00 SIT • Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednosti in kritike, evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij«. Cena 350,00 SIT • Gregor Miklič NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 520,00 SIT • Stane Uhan: PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodiščni osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - Konkretni predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače Cena 400,00 SIT • Aleksej Cvetko NOVA UREDITEV POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji - Spremembe pogojev za upokojevanje - Nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - Nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in lil. kategorije invalidnosti. Cena 500 SIT • Emil Rojc KARIERA KOT SPREMINJANJE Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT • Več avtorjev SOCIALNA DRŽAVA Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST Cena 600,00 SIT • Aleksej Cvetko ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Novi Zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb in vseh oblik prostovoljnega zavarovanja občanov Cena 480,00 SIT ---------------------------------X- NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE e Pri enotnost I Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo izv. • Kako uveljaviti izv. • Moje pravice na izv. • Stanov, razmerja izv. • Delavci in uprav, izv. • Nova del. zakon. izv. • Plačni sistem izv. • Nova ureditev... . izv. • Kariera kot...... . izv. • Socialna država -. izv. • Zdrav, zav....... Od 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:............................... Ulica, poštna št. in kraj:........................................ Ime in priimek podpisnika:........................................ 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Žig Podpis naročnik8 Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »DE8, Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Daima-tinova 4, telefoni (061) 321-255, 110-033, 313-942, 311-956. Fax. (061) 317-298 1 i ii- ub vci m, aj' iz- :o- Lje- To na ije- jdi .eli 50' se, ■ici Je- za ali til- di- udi po KAŽIPOT a i i 18. februarja 1993 CENE PA KAR PO SVOJE Slovenski statistični zavod je objavil, kaj vse plačujemo dražje kot pred dobrim mesecem. Se-yeda smo nekatere podražitve že občutili na lastni koži, mnoga presenečenja nas pa še čakajo. Na primer, ko bomo stopili v lekarno. Pri tem je zanimivo in obenem tudi značilno, da so se od vsega najbolj podražila zdravila, ki jih kupujemo brez recepta. Januarske drobnoprodajne cene so bile za 3,7 odstotka višje od decembrskih, v primerjavi z lanskim januarjem pa skoraj za 72 odstotkov. In kaj se je najbolj podražilo v minulem letu? Na prvem mestu so zdravila, saj so »po novem« dražja kar za 188 odstotkov. Na drugem mestu je kmetijsko orodje, ki se je podražilo za 173 odstotkov, tobačni izdelki so dražji za 165, obrtne storitve za 153, tekstilni izdelki za 144, vrtci in domovi za 129, kmetijska zaščitna sredstva za 125, osebne storitve za 122, ribe za 117, stanovanjske storitve za 112, obutev za 97.5, pohištvo za 91,8, gospodinjski stroji za 80,1, prevozi za 79.6, pijače za 73,9, kulturne storitve za 73,3, žito in žitni izdelki za 71,2, čistila za 70,4, mesni izdelki za 65,8, kurjava za 56.5, meso za 64,9, komunalne storitve za 52,4, gospodinjska elektrika za 50,1, poštne storitve za 49,2, mleko in mlečni izdelki za 44,1, stavbarski material za 42.5, baterije za 40,4, maščobe za 39,5, vozila za 37,7, zelenjava za 32,8, tekoča goriva in maziva za 21,2, medtem ko so se finančne storitve podražile le za dobre 4 odstotke. Torej kljub temu, da je vlada z vsemi sredstvi tiščala cene k tlom, so ji te krepko ušle z vajeti. V primerjavi z lanskim januarjem pa je v zadnjem času najbolj poskočila cena gospodinjske elektrike. Kar za 83,5 odstotka. Na drugem mestu so obrtne storitve, ki so se podražile za 6,5 odstotka. Kurjava je sedaj dražja za 5,4 odstotka, komunalne storitve za 5,3, kulturne storitve za 4,1, zdravila za 3,8, osebne storitve za 2,4, tekstilni izdelki pa so dražji v primerjavi z lanskim decembrom za 2,2 odstotka. Nekatere stvari pa so se pocenile. Seveda je teh izjem bolj malo. Še najbolj so se pocenile predelane ribe, in sicer 3,2 odstotka. Cenejši so tudi baterijski vložki, vendar le za 1,2 odstotka. A. U. za- 50' ie' di- nje ,st- er- 30' 90 iko ne- te- irni 5 Čič nika ■na- PROMETNI DAVEK IN BESNI KUPCI di- ida ie- ■ij° >80 lni tva jev ■in 'd. ik- 10' 30' :ga čr- vj a ie- )V- 3111 pa iln cot te- lOV K. 0 Zloglasni 53. člen zakona o prometnem davku je v veljavi že dober mesec dni, a je še vedno zelo malo trgovcev, ki se po zakonu tudi res ravnajo, takih torej, ki ob maloprodajni ceni izdelka označujejo tudi znesek prometnega davka. In kako se odvijajo pogajanja med strogim zakonodajalcem in odločnimi zavezanci - trgovci? Naj osvežimo spomin: Proti členu, ki je stopil v veljavo v začetku letošnjega leta, so trgovci protestirali že precej, preden je določilo začelo veljati. Razlog: takšno označevanje je zaradi Povsem tehničnih preprek težko izvedljivo oziroma drago, še posebej v trgovinah, ki imajo na zalogi tudi po več kot deset tisoč različnih izdelkov, denimo v trgovini z živili in trgovini z mešanim blagom. Povrh pa nima nobenega pravega smisla. Iste vrste izdelek vsebuje povsod po državi isti delež prometnega davka, stopnje davka so uzakonjene in kot take tudi javno objavljene. Tisti kupci, ki jih prometni davek upravičeno najbolj zanima, so tujci, ki jim ob izvozu blaga država davek povrne. Zakonodajalcu, ministrstvu za finance, tako razlogi niso zadoščali za to, da bi spremenil svoje zahteve (»zakon je zakon, spremeni ga lahko le parlament, ki ga je bil sprejel«). Soglašal pa je, da se je treba pametno dogovoriti o tolmačenju načina izkazovanja prometnega davka, česar iz zakonskega besedila ni moč natančno razbrati. Po pogovorih med ministrstvom za finance, ministrstvom za trgovino in združenjem za trgovino je slednje dobilo nalogo, naj^ pripravi predlog, na kakšen način bi trgovci 53. člen zakona o prometnem davku zmogli uresničiti brez prevelikih pretresov. Trgovci so nekajkrat sedli za mizo, zbrali mnenja in jih poenotili v predlog, ki so ga poslali finančnemu ministru. Po ‘njihovem bi bila edina možna rešitev ta, da bi vsak trgovec na vidnem mestu v trgovini obesil obvestilo, iz katerega bi se dalo jasno razbrati stopnje prometnega davka v maloprodajni ceni za vse vrste blaga, ki ga prodaja. Zraven bi označili tudi, kolikšen je odstotek prometnega davka od končne cene (torej od cene, v katero je prometni davek že vračunan), s čimer bi stranki olajšali izračun zneska davka v ceni. Pod preglednico davčnih stopenj pa bi bil obvezno tudi pripis, da kupci lahko zvedo za znesek prometnega davka v ceni posameznega izdelka takoj pri blagajni ali pri poslovodji. V stolpnicah ni petelinov. Namesto petelinov kikirikajo straniščni rezervoarji. Kadar zakiki-nka rezervoar v devetem nadstropju, mu odgovori rezervoar iz petega. In tako se kličejo in odzivajo, dokler se ne prebudi vsa stolpnica. Dušan Radovič Dobra gostilna: jed in pijača slovanski, račun krščanski. V Fridolin Žolna EE . časopis slovenskih delavcev Dalmatinova 4. lilllllll Ljubljana tel.: (061) 313-942 311-956 110-033 116-163 S takšno rešitvijo finančno ministrstvo ni bilo zadovoljno, češ da ne ustreza 53. členu zakona. Ponovno je zahtevalo, da morajo trgovci izkazati znesek in ne le stopnjo prometnega davka, in to na kakršenkoli način. Na etiketi na izdelku, na računu ali na prodajni polici. To naj bi bilo - tako ministrstvo - v prid varstva oziroma informiranosti potrošnika. Omenjeni zakonski člen pa ni obšel niti parlamentarnih klopi. Na nedavnem zasedanju državnega zbora je poslanec, bivši predsednik republiške gospodarske zbornice Feri Horvat, dal poslansko pobudo, naj zbor zadolži finančno ministrstvo za ponovno preveritev 53. člena zakona o prometnem davku. Rešitev, ki jo predlaga: zadoščalo naj bi izkazovanje zneska prometnega davka v poslovnih knjigah, ali pa naj bi sporni člen po ustreznem postopku preprosto črtali iz zakona. Kaj se bo izcimilo iz te pobude, je težko povedati. Kaj malo verjetno pa je, da bi se strogo dosledni finančni minister teden ali dva potem, ko je trgovcem odgovoril, da mu njihovo objavljanje stopenj prometnega davka ne zadošča, premislil ali omehčal. Če se bodo morali omehčati trgovci, pa bomo to zagotovo slejkoprej čutili kupci. Da je smisel 53. člena v varstvu potrošnika, demantira dokaj razširjena praksa: označevanje dveh zneskov na etiketah je že naredilo nemalo zmede med strankami. Ne le, da so nekateri kupci besni, ker morajo toliko in toliko odriniti državi, ki zanje naredi to, kar pač naredi, ampak je mnogo tudi takih, ki ne vedo, katera cena je prava, katero so dolžni plačati. In dogaja se, da so pripravljeni odšteti samo znesek brez prometnega davka. Svojo jezo pa stresajo na vestne, večinoma zasebne trgovce, ki so označili izdelke, kot veleva zakon. Takšna zmeda, se oglaša tudi zveza potrošnikov Slovenije, pomeni za potrošnika večjo škodo kot korist, in izgovor, da je 53. člen nujen za potrošnikovo korist, za lase privle-čen. s. K. MATERINSKI PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! Odbor za materinski dom pri reviji Otrok in družina, Miklošičeva 16, Lj., tel: (061) 311 658 Prispevke lahko nakažete na žiro račun ZPMS, Miklošičeva 16, Lj., štev. 50101-678-45223 s pripisom »za materinski dom«. Hvala! TUDI (NEKATERE) MENJALNICE ZAVAJAJO V Sloveniji je vedno več menjalnic. Dobro je, da jih je veliko in da med seboj tekmujejo. Ni pa dobro, predvsem pa lepo ne, da nekatere zavajajo kupce. Ste že kupili, denimo, nemške marke in zanje odrinili več, kot naj bi po tečajni listi? Verjetno že, saj takih in podobnih primerov ni malo. In če ste pri tem neljubem dogodku kaj zagodrnjali, so vam v menjalnici gotovo nemudoma zatrdili, da so si zaračunali še provizijo, ki naj bi bila sestavni del končne cene. Ni kaj, vsaka šola nekaj stane. Vendar, izkušnja več. Ta pa je tudi nekaj vredna. Imamo torej menjalnice, ki v resnici prodajajo marke, lire, šilinge, funte, franke in druge devize dražje, kot navajajo njihove tečajne liste. In imamo take, ki tega ne počno in odkupujejo in prodajajo devize po tistem kurzu, ki je stranki na očeh. In tako je prav. In pošteno. Konec koncev je od cene odvisno, kam bomo zavili in kje pustili svoj denar. Zakaj bi se šli slepe miši? No, zaradi omenjenega zavajanja in po drugi strani zaradi želje po dobrem glasu imajo nekatere menjalnice vidna opozorila: provizije ne zaračunavamo. Zato pač, da človek takoj ve, pri čem je in koliko ga bo veljal nakup. Andrej Ulaga Prej s Srbi, zdaj smo sprti še s Hrvati. Zakaj, vragvedi. Morda le zato, ker kar tekmujemo, kateri bo zmagal v tekmi, ki se pravi ji: čvekati. Matej Bor POCENIMO ŽIVLJENJE POT DO BOGASTVA DELAVSKA HRANILNICA, d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1. 2. 1993 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam in privatnim osebam Nove obrestne mere na revalorizirano osnovo Revalorizacijska stopnja za februar 1993 znaša 3,7% mesečno, preračunano na letni nivo 61 % REALNE MESEČNE IN LETNE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE DEPOZITE SO: MESEČNE LETNE POSEBNA UGODNOST ZA PRIVATNE OSEBE: Za vezavo sredstev -od 31 do 90 dni: MESEČNE LETNE: POHITITE TER VARNO NALOŽITE SVOJ PRIHRANEK ALI PA REŠITE SVOJO POTREBO PO KREDITIH. NAŠE GESLO JE KAKOVOST SO LJUDJE! NAŠ ŽIRO RAČUN JE 50101-625-7316 ' Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Hranilnice, tel. 061 312-098, 316-881. Borza sindikalnega turizma č_. BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 7 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/ 317-298; žiro račun 50101 -601 -92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Počitniška hišica v Bohinju - opremljena za 6 oseb, tri spalnice, kopalnica, WC, dnevni prostor, kuhinja, ograjen vrt, garaža. Cena 45 DEM. Najmanj 3-dnevni termini. Občasno je možno najeti dve hišici. 2. Apartma na Pokljuki - za 4 osebe, v celoti opremljen. Cena 35 DEM na dan v tolarski protivrednosti. Termini v marcu. 3. Garsonjera v Kranjski Gori - v celoti opremljena za 4 osebe, termini v marcu. Cena 32 DEM na dan. 4. Apartmaji na Rogli - opremljeni za 4 osebe: bivalni prostor, kuhinja, kopalnica, predprostor. Cena 42 DEM. Termini v marcu. 5. Apartmaji na Kopah - opremljeni za 4 osebe: bivalni del, kuhinja in TWC. Cena 32 DEM. 6. Hišice na Veliki planini - za 6 do 8 oseb, dve oz. tri sobe, dnevni prostor, kuhinja, sanitarije. Cena 44 DEM v tolarski protivrednosti. 7. Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni. Cena 35 DEM v tolarski protivrednosti. 8. Apartmaji na Pokljuki - dvoposteljni in štiriposteljni z opremljeno kuhinjo, kopalnico, dnevnim prostorom. Prosti sedemdnevni termini v marcu. Cene v sezoni 24 oz. 40 DEM, zunaj sezone pa 18 oz. 30 DEM v tolarski protivrednosti. Pokličite 061 211-415, g. Ivan Dremelj. 9. Počitniški dom v Kranjski Gori - za 20 oseb, dve- in triposteljne sobe. Cena polpenziona 19 DEM. Pokličite 064 883-067. 10. Počitniški dom v Bohinjski Bistrici - tri- ali štiriposteljne sobe, etažni TWC, neposredno ob smučišču Kobla. Cena polnega penziona 31 DEM, polpenziona 26 DEM. Otroci do 12. leta imajo 30% popusta. Posebna ponudba za šole v naravi - možno do 40 oseb. Zdravilišča 1. Hišica v Termah Čatež - opremljena za 5 oseb: spalnica, dnevni prostor s kuhinjsko nišo, kopalnica. Cena 42 DEM, vključuje kopališke karte. Termini v drugi polovici marca. 2. Apartma v Atomskih Toplicah - opremljen za 4 osebe. Termini v aprilu. Cena 42 DEM - vključuje kopališke karte. Morje 1. Trisobno stanovanje v Novigradu. Cena 27 DEM na dan. 2. Enosobno stanovanje v Barbarigi. Cena 21 DEM na dan. B. KUPIMO Počitniško prikolico Adria-500, staro 5-7 let. C. SEJEMSKA PONUDBA Strokovni sejem Didacta v Stuttgartu. Sejem novosti s področja vzgoje in izobraževanja od 1. do 4. marca letos. Cena 695 DEM vključuje letalski prevoz, dvodnevno bivanje v hotelu, vstopnino ter prevoze na letališče in sejemsko prireditev. Prijave do 23. februarja sprejema Atris. Če bo premalo prijav, si dovoljujemo program odpovedati. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: ob potrditvi rezervacije zahtevamo takojšnje plačilo celotnega zneska. Pri odpovedi nad 10 dni pred odhodom za rezervirani termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 10%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 10 dni pred začetkom potovanja. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, 1 ' 1 rhrcslstrsr 03 ^ > Cd 2 | 85 2'! >u rd > H H F F Cd >d|S>a-Š co c- co 03 CD CD £•— CM CM S sU* at <5 N»5 H S ag g£ II ^ te H H Z O 3 N S 3 2§ QO Oc EPh sl §H ca ^ H S C/) □ °o O* go «8 22 >U M >22 < h §§1 Scao ti M B5 2 h CM 3to Jsl ali las ^ 5m ti §2 o N £ 2 3 Š1 sl? Spč-=3-a o ni to O E g II N OT cd CM ^ CM ^ *-i cd co cd CO CO LO lO CM CM CM CM ^ ^ ^ CM CM cd cd H^oo^Miomm I>- *-j >—l^-CO O in IO CD d^HHaiini^c^d CD CO 03 03 H CM CM CM lO CM CM CM CM CO CO CO CO CO OOOOOOOOO 03 CO CO CO H CO CD CD CD CO rH 03 03 CM H lO lO ^ t>" CO CM CM CO 03 03 03 id ^^minininiioiccD %$ 4 gr5 a •S •š o a, c c oi •O OJ ti „0 a§ o "S 5&§ Siti S5~ Š ilSifr M •s »s |S .13 § “ II «1 III! 2 e > * .s e “ “ d>N • h O 03 E E »S ti oti o . o3 CuM > f Ul. 1 l "n > 05 JO > O 511 SP> N .3« &* cjco .«5 p j$l§ ocq ■" ” se . CO 5° Ja AS U! Sed £>5 - r>:5 "=5 >3 O O 03 C/J > c/3 C/3 &S o o w a > 03 'o |s •g-S-s 3 31 <1^ _ _ s»5l P «51 555! g ^ 5 s .g, d S I s S c “ A g § E p, h h ™ >» 35 § ■a s s I - ^ ^§3 -g ^ss a lil ^ ^ ti o,« D Ife:-:-:,,,,,,. Q O O ti OOOOOOOOO iJOO^CODOH CM-*—< ^ocor-ocococooo 'ticd*-HcdcMcdoo3id^ >yC0*t*tlOtf3h-l>O3H o cč CO $5 cd co Q o o pOOOOOOOOO "CDMt-HC-COCO^iO -^COCOOSCOC-OCDCOin "tio3cdcd-dr-icdcdo303 tico^^ioor-cooH •VJ -1 HH pg Š3 O 5 OJ C/J C rD •-—. 1.« AS lili 1111 •§’S>a ^3 >- J =11 Ifll S35it s 03 .o FrpJl G SAg :» 5 s g mi ti acnS" -a N 2 1 EH o s | - “ d i o 5 “ Š o 2>8 s o « § S n.** S fe S ta. S i 'S n- e « K - ™=F-Ii-iS lil "pil |s m c o s -45 ar; ti % ■“ o N o b~ fta rt»-~S -^5S^° -v >n h Cti e ^ I II f f 9 2 I s f s as'^ S rtv V»-N <6 a f~t Dl M Ifj g £ S ti h ti g=N *=C ČE * šJU|:~S|>>Š 03 O a § _ N fi-lft!!#i1«tfIIS^ §•■£3 e^š § &.«•! £ S 8^^35-§3S-§ 8 AiB^S i o **t**'UMm& sPSPifiipš!'8!!! 0 čti18 11 ° -|o . -ce N ? S w S ;ti s si -g «11111 ■l?:il::1IIl!»Sllll m ti >N^ ti a a, [ tio| ti;S g^Q “ « gi'tiQc30Qe-5|g'^§E8 «.§N4liel S g 8 Šil g § 55 S'^.sS O N ^ 8 ti "g "S ti A ti til » S.S »S s-«15 sli ti § A# E1" -5 o N K H. >f O 8 ^ ^ _ ti - «0 a1« « S »"o ^'S'~ačo-u'Cgti *f^*!l^|l^2|UI|jl| BojSrta^-ooislJtiflsacosJ; tipii Ulili I fllSI ■h Srt5:g g-o 3^ -!■§ S u^E:M§a % i g « % I i-č S 5 •§ S s -d N i i i "i 11 e a § s| !p.2 2 *P N .a® >31« c g-SS dl33'§ « aI 3 S ■“-S o, Ss g . gj ’8 S « ™ c« -3 fi-Sjs-tiA.igSEgsSprtrtcocog^ ffiMte* o 35°^ -H c •? “ E g 5 ”'«45 |ši = il“s žts|-§ ■5'» « j s ||- «i?3 5 i-s-i š = as~ oii|^ siw ipiitiifiisii ni! im m !lš'Sfš r cd 1 ;a 5 m ^ 5|ascš | Silil ‘llf.sff II «B |SS» i g j,.9Ai-gASA« A i S5 s S i g Ssjsie-a* aa^ažsiiB .ss cs |lg .sr-«ll§|So|5«:s f J = 8-&> E 2 o-2 g i 2 1^1 =* S "K h r.EN ^ Jo tli =1 g|l|-3|!.rtllli a| E 5 »A:g-S5>" „5^ S § g SSA23 15 “-Sluzil« 5 6^Ill4HSliIlllffIlilMI?i^sB j ^ 52 -s 3 -r ™ P . I 5 . ' of ti o d o o O S 2 "o^o2 a 3s A I -i" o ■§ ■§ e ° a 5 > II -a ca - Z £3 S S3 §■§ X o.'fl o - -ti ::s -i’ £ « > « §> - 111 2 pili * . C3 JD Cl, ^ ^-rrtg i ■§ i -H 13 O >N •-=•=->« «ia!|l -C^Ph ca r S g c« aA g >U ^ C/2 ¥ « u *2 ja-gg^ e 2 ti aN o 5 -5 -o eu - c « 2 h £ M H o „,. O, O ti ^ -S E -a 'u ^ 33 5 » ’2 U > 2 2 g | -a g>'S s S 2 S A ^ 1 | >-S Ati -JS -3 5 illllil ■s a C w S O 332 -* t£ 03 _ > 'rt >N “ S °S s“ - o A o 0 . S« « .3 ^ §;2 a '^>s- M-s Ip-So^i- a |^>u-g.ti 21 g-3.1 s 2 3JI C/l Cfl 5 2'H >? ti ti 11-Š'E ^ ^ ti CO a -S S > § .2 g O a . M _ •EN3^ggah«„«SP ° 5 I 5 5 5 ti .$ 2 n g-S ” 5-< AF lili.. » ih;s 05 N C - >N 8 2 2 « 2 M .Ji, « ^ -A o j; to 0 ^1 SO'5>^ o c 5 EA-i J, >5 ? ! g A Č ISlilfllill dS y r O 2 O ^ O >S > s § ^ n N _cy s||o;s 8!illh'I| = 'f 8>1 H o ^ .E 0 c § £ 3|f^l« 0-3 f g I l s ti lli ||||s|||itl|s Ia’-;|N1 ;|a = ž is g g N. - a = »5 g C8 § JB O I d 2 _ o, I rt .-[a-o ■§ ,s A E % C 5 is s - - a -3'Si s -S 5AJ"” 0, „3 $< as O 'o s-o ?■a '""usiisi! rti lo ti 'ti — F "S ^ll i i i .y BO —, ° 'ti - P ^ „ 6 o »S rS »S a .ti g, .3 S S p ~ ^ O, ^UliIssJHI lifflPIž td|i § u:j£s -j? Isi-ffl-allS S-^^-S g N|.o ti ■H.lllil pt:p!l •'2 ti §5 Sol 5 e ti p m «< h oj i^iPšiSiasS^rt pSp".Bg°Hl5«.o E § - c Ab o| «°“gpft .ti ti - « a ti ^3 ^ š4l||lliaipF“fNtig! -^f5|Al§' ¥>i!|I| >5 ti I|| .ti >3 2 = Esi > — N |2.s E 5 ti c N A o n o- ^ s 5 o 25 5 O «-g| E - ti ti O -3 g 'g S^JjtiD °'S 5 « ,c U u 5 ti F '! - g|Ss| AU^^ .ti a7 e >c|-| ▻!-=« tiBlS^p- !gl^!dllUl|IlllAl»'^^5^g,ti551E,A2tiq.Sti I .553-25 !5ai ■?5§ ti l ^ B M-oč-HpSS g a 2 > ti ipflE 1 f m | M»li IP i f !l! IS 11 s 631 S «^1 a c M O 'S Cd ' ‘ m jo cd m o CJ &T3 s;’ O a s k ° > 1 -- č •?3i:*ii|if Po“|H° ' g-S 5c "" P 2 03 u u m > - "S ti ^ ^ ^ I-S 'g - c >>M ti:Ati' "ti > A 3 s Q U o M -E g C H o •3»g?g.p.i«’sia | g5 o 14 * d u w « > » I ^ S 2j Etigrt g3F^S > ailao " 3 co 5 5 | 0-5 5 " °-S- „ 2 | c E :|'o g || S ■a § 3i jsnsf Isit 5. ^a,E5'.rto^ti---SE-ow, S-3 < C ti S 3 tiS ti ti. G -g 3 o 5 A 3 c ti 2 E 5 E I di t/J Eli 3 o co I 0 1 o I lil I I Š8 o Ul z o B s 1-0 £oi 3 £ 8 > | 0 nd c! — -tj ti ti T3 m rtg ti T5 -Pl i cd 1 'S ssal-gi^ QJ -rH > •gs$ p|f8f C N c^J pElipelipo .2.1|§:i?lll?l|3 spilil" -«N"^ = dSP|5^1SS"a, = Z ! s.2,°'I:a”I sl|s:s,«e5-g ">oCtiti Ncon,W>o-rt - A a 'S š -ž š ^ s S3 A S ■§ 8 glu NMai«4Ja3>> s .S S^S;Eo I 5 D, > 3 o ■—*" c 5 N ^ s o m ”>s § A 5 ti .S-.0 S JI E a> d. 5 £ 1% S ■§ 3 A-b- , big a tiS «1 Sg.Sf:E^ c * ^-5-8 £^3“ d < o .=- AF ti^'8 £ 2 § g n« Ag>o^ o-g a o |!#'U2t!.P| ^-3 gj o||J§ S ^ o"? 9 ft> 1 .s A g 5 M -G 3 ; > | o tu o 2 -=G5 >n C i* 1 5 > ro >2 SS-S g 2 o-a (U C/3 ._ > +T-S Afn — — m Boo^^SoJgSS M>S O-JS 1.2 A ti 15 5 Ilidms lil E-Sfis t|||;s||rli = u s|6j ati £ti &ASS S a55.a^|g-§-S SsžA-S.^41 Sp-gA s-ti. c § g,Sj > §>>■-£ ti ™>g o D.G « Co cl Ati — -rt > g. ti p„ ti^1|'a ¥«11 •“■-rt -g ab5 ab a 8 g -S ^ g i^ti »j g ii E .£,Q g m g J g E'.g g gA g-F” SŠti^-rtSsU g o ti * * g ^ ti!|FE^ jS'S:"|.g Nš!PPNEfs| l=s.?as = is-eP1;is!s:";S.o-So|& sgi||s~1l3| 3i.si|:s Pil 1,1^1^^.=; s ;=; s^ g11 o..^g ^ ° | ti | s-j._. ISPllsš-Stillllll-lsI SS5 d ° ^ w Ti t3 d O O JD i-s l-o |ip S -§55 S-^ 8-1^ s"§i/s si8?1->S •" 2 ® S §1 §-s §-g^ g 1 O < N « 5 „-S- § s> ti w Eh ?> .sisii-e S o s -§ CX) ^ -ti0 ** «>N S sft-S tt!'«! s-gg-s s m ■|-4t| /4 žil -g o - § S = . ii y pilil? iiin«ii iippjii S !J S.3BI T-s Uti CD ^ >8 •!.“ § d §5 As 'S« Iš| a 1 i um 111 En pp ill G:Hll$lilfl!PP cz M Xi cz >N N a> C cz cd b£ ”0 J3J d tlff-sj1® , -2 a E ^ ..ii^liilll1111515il mJliifiKirti**”' Pne4 -c—,'rt -r- § o -a « tj .g I “ - O P2 -O y 2 P S -i ^2 w _ 5i^i-s-§-§š rt ^ O ^ co o ^-3.^ «b| a . š E „ § d S -3 o 8 *s t 8' & » s 5 ^ « 5 g1 o § "§ e g s § E H to ^ 'R S >B « g-rt N 2*0.^ g,o^^.S s s o ^ :s >ti ^.^ipNi §1111-11^8 n Itfg ^ s le ‘11 3 § § -|.f »03 f^igl a 111 ti I :§ •g’l| §ts A« g S S § • to-SpOci^-s^iSs-ti^oS-eS^tito^ ti^ R-§ ‘g 'S' g Ijfll »ep iliitii 15111151115! *ti“fiti milil 1 >11. lls.s- l r-El.uh I itrlli«i »|i|a 1 !§i I h-R§ "E S o - o, "o ae s 8 er-š "8 o 1 ;o-05-rt g-« A, O ti s" A 0 § -5 -2 W u->- „ ti g -« g o s ti-g pili Ul -ti A« a-g to »-g g 1-°^ O to :s »1 S-l^s-g | |iš s.S3S § o' 2ž liji 11 »rt » .35 I 'g g ;s | »; >3 S1« s* 8. g C) lil*|| Mii** H '. 'v;'V ...'•>• '■’•............. "■ ...........................................................................v. .••v.-.-.v.-.v.-.'.-.-.-..w.w.w.v.v.v.'.v.v.v.-.v.-aw.---' ‘ ■--•-*--:*:-:-:-:-:-:-:->>:*:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-.*.-:-:-:-:*:-:*:^:*:*:-:-:*x.:-:::-:::::::::::::::::::-::::::::*:>*::%^ Č'I 4iP s»« cd (D ^ rt* Nji g.'J? caCS Rfi 5 5 5 ti -m OJ tuO <5 lili > A > a .„ > . J5 o g 1 c g-S ®»GG ■S s g -a im ^elg= J!5l ~ ŽOM 2-2 s p~5 i!li>l|“ili I! šilil lili I to5toti.SrttiO>B0 ti|;EE:iti3EBo> “c > > §>!•§■& g S S E ^ M -- Sol §>5 •b o >w A 5 S g a 3 w vj M č F 5 iSi to-rt 5 S C/2 JE2 03 cu d * Cd xs c »so « 'f P g 3 gfts lr|ll 15 e 2 'g g A o q ^ I |i°i s mit Ul !#f liiili! lil S šila |* Sl I«l|5 E i^SUii i - § E E-g-SI g-1 - - O.B3 g s o f ^III N 03 N d ^ ro 8) 113 ll^ Usl-i ?I1 Silili lili! Ulil? 5^ >u « S tl | F t s s (I i’ «d llflll 2*5 >N O Af|5SŠPl|S n ;-pi i oKl 2 aa o i > til pol j| F.S5 O2 i! SAg-5 E -g -g-A & '^3°^«SŽArt3 «. 0 gl !•§ „ §.1 -JlUlUP o-S n 5 tilli f-s s*! >-§ 3 > g > :a -s Z c « a .a N g > g g > 5 -g > - ^ a gI21 oti^ •OOr°N,oO-g^ajg 5 O g A O g -S ~'g> c risS2gs-is.a. Sič Ulil1: usipill-il III »lit i I !i 1 f| 111! 11111 |SS lS 11S14 P > . « E GJ „ 3 g 5'ti-g tF.ti Eh 2 C/5 o *8i5im#i8; sfto *pluil!8to«5 > -ti G 'S a jBC "s s S c 1-SJII'g J > rt ▻ R gj-G 0 eG 2 0 'G G 3 -G1 o g ti 2*g E gof« G2 M p 00 o BS »G ■g 1 g a§ s > -s ^ Ao “H S:S-a |S| § >VJ Q s F= 5 « h 3-^ 1 « ” rt A >y Cd S Hit is -ill g 2 i E 111Q a e E lil asa liliji l^lllll .^.G_„o;0 o > "5 • u > > i«i A 'o> g,£ 2 s« £ ‘S >5 g > q| >S ■ S o TJ 'S cd 5;I -.0 . - -šl||l Is š|!| i| s §,i=|.,s folSSl^Sss; S'S” o :g* to M 'g- « :g->w e rt 'ti o S^3 2 to > 2 „ 2 G AS 'ii jisali c m * 1 &i* 8 MijiliiH N"sIIGlll5 Siki* 211/ i'2§I^.Srt' O 5o 2*ti“O i54 Od* 8 5rt g>G g s5*3 , « |Kfg ■§«:=“ s§| g i rt g" ISI 3 = 2:^6 ^ SIJ1A« g* g |-rtfc| o § g g5 S g S N .S CffJU « oGG u K ttO G O, to G G, O CO z C/3 e u ro 03 to $ o, 'P Ex 3 2 go|x| W) tuo N 03 v) e ^ CO 2 M co .5 $T 3-šl 'r a « »fi *g o [v 'o JsS S o g >u co S cd 2 y vj :sr > § ■s § 8« o S ■«» s •3 ■= ■8 5 0.3 3’l |.E ■gl *5 bc Sl|iiiS§ J 55-S'a g , -S-Stig-? H-3 ti « > > to « 5^-S g gs§ Ed rus« « §,“ UN-as^sl ^52,o-gS E S Cd il n Cd f 3 ■a II >g N d <5 £2 F II 25 §> o ti’§ ll % a ^ o 11 ll .s i Cfl GP > 3 ■s.| =. u O d ll ill •^3 o/ -go5§l a g § 3 2I4 g 5 a:s p § 4 > " 2 >| ,5 S rt g A-§ g" g-ti^-Eg^ti^ticOcaj » y g A^ »o 3 -A o > p. N '2 g 2' > 3 C w „ “ g- 2 ^ ’S § > cd • af-Ss 2 p.h H > | 5S G 'G>-b’i3 d .„ n J5 o tu "S p S N A^ v. to g 4 a°:".«2§°:|2 5 »-g ° g ; I 5 E 1 ra 1 o &1 ¥12II " FF®>g g s a;85£ 03 O '55 co O) <5 .s Si 5? :5>'ti . g S E S p 2 ,™ i 8J3v g1;E St; rt>2 . 5 C P N H f1 ^33rttoG?30,j G O, |_ o Jfn |a P.^-gArt ^ P > a UlS^IPgrt^-ootilg 5“ Ati^Sti.tiJSM« 22 > § e5 ” "tliš 'd cd j P G 1 cd . , Sd^ 3 '>A°Sltti A =Fg 2.2 % SlartJ| II o Jti- 1 G§ II E’sS |š§| 2 Ji |g i!i!if=«Iifil a1a;§|^a| afgE 11 ftippup i|l $ ■3 U N |l?|||'a d; N O 5 "S '& > S:!l5 = lsEt O .£,T3 . 05 f!U!l«l|ai||||U = ® 'I E ^ O g S I S'§ ? O g > §« ^.§ ‘-g IB1 !>il!ilf!rlgl!f 'cš N 43 O > O bJD TJ O £ 3 o d G .2 >=, g.S5 sh 03 i. a o to «5 2 ° E o ° G 5 -a >2 o ” 23 » 2 §,>5 g °22«^>S 2 S5 i T3 F cd^ E ^ d a. ^ r a ^ > $ ^ „ c e >| g>g S« » o F" E S, o ¥ A 1 G A 3 gjFO O S §,tž 53 A 2 §gj5™E ”oP ti.a^ti co . “to G'G N G5>2-2”G^|ti gAAg gS^ti “'tirtrt ti 3 “ g 2 O 5 A F So,1NpA2|5gp p ^ > .g p p 3 -S % 1- £ F 5 'S ^ 2 « p c S S fi o g §-tla g ti A otiA^ti-^SS^g 5 A > rt ti > -ff.S rt to o^| R-2 ji352.2 g* 3 to 5 E v 5 N rt rt 55 6C O ti Ol .ti « 'to F 2 p 2^ra ° « 3 > § ,E E tJ ^ F 03 - oj ^ a) d|2D tUD G O F •^.A§'g.po-E„«OPtoti 'r' >3j|ti|ti^tog Ol rX . a-2 E 5 s.fE=3-;!!iIilli|ll Ihiilll iurntl! tluilta 03 ^ >g s E "g 03 — — 03 03 V3 ~ CO ■E E co S H3 £ O T3 O 42 •5b .2= "c? b£ o Ph E to>;H 2 §2 Al 1 Ta e as -s £ 5 2 > g 5 g | 2 p -S tig-^ti^Atito g* K 3 g-rtirt«W O g ti>g £ N o O F c CM g to|l§ll«25 sšSčSSSs.| 'E? . 3 p p 5 CO V, •2 '5* •2. cd" tuo O d *§ 3 o '? 0 1 tmuiisut Bo5A2rtp3 00 g-aj.«*- „ ” -A ti G ■§ 51 S .* f E » ti ti .N ■2A> g 3 g A^.A >M-% O CZ) C VJ O n Ol -r; ^ 5F X ^ d coN-U 2 'F dOJ! 0 g^dF $s«KiuU«i< šlsl|p!| !||iuiit^l!is SS1|!|5!| iiMrhUh-- . “!rl||!il|št!|« '§5° m ?as|i gaf IJaIti to g5 2 3 g 5 2 g o “ 5 15 A5 d 5 o g . o g g m a ti >ti>tlgH1i^&II3>Sp d O -F -D F dH r-H VJ =54 to F CUD-mJcJ llPlštilli^pi mwt®m 'C A.S a F 5 G > 2 10 UE 18. februarja 1993 Ni TdŽNFM PREPIHI I Piše: Franci Križanič Nestabilna decembrska produkcija Po dvomesečni rasti (v oktobru in novembru) je decembra lani slovenska industrijska produkcija zopet počasi (po slabe 3 % letno) upadala. Hitrost zmanjševanja je bila približno enaka kot maja in septembra. V primerjavi z velikim krčenjem gospodarske dejavnosti na Slovenskem je pomenilo takšno upadanje še sredi leta 1992 pomembno izboljšanje. Decembra ni bilo več tako. Ponovno upadanje produkcije, pa čeprav morda samo začasno, kaže na še vedno precejšnjo nestabilnost in s tem tudi negotovost gospodarskega okrevanja na Slovenskem, začetega v drugi polovici 1992. V lanskem decembru je bila slovenska industrijska produkcija za odstotek manjša kot v enakem mesecu leto prej, kar za 43% pod svojo največjo v preteklosti (leta 1988, ko decembra še ni bilo »dela prostih« božičnih počitnic) doseženo ravnijo ter na najnižji primerljivi ravni v zadnjih dvajsetih letih (po letu 1973). V celem lanskem letu je zaostala za primerljivo predlansko za dobrih 13%, od svojega največjega obsega, doseženega v letih 1986 in 1987, pa je bila manjša kar za okroglo tretjino (33 %). Lanska produkcija je bila na ravni leta 1975. Po pričakovanju se je decembra 1992 medletni rezultat glede na enako raven 1991 precej izboljšal (še lanskega avgusta je bila produkcija 19%, oktobra 10%, novembra 6%, decembra pa, kot rečeno, le odstotek, pod primerljivo predlansko ravnijo). Glavna razloga izboljšanja decembrskega medletnega rezultata sta bila dva delovna dneva več v decembru 1992 kot enakega meseca 1991. ter izjemno hitro upadanje in temu primerno majhen obseg slovenske produkcije v predlanskem decembru. Če bi se novembrska rast nadaljevala tudi v decembru, bi bila na koncu 1992. produkcija vendarle večja kot pred letom. Zaradi začasnega upadanja pa je bil tudi lanski decembrski obseg produkcije pod primerljivim predlanskim. V letošnjem januarju in februarju je po en delovni dan manj kot v enakih mesecih lani, kar bo občutiti tudi v nekoliko slabših medletnih rezultatih, kot pa bi ustrezalo tekoči dinamiki. Po drugi strani pa velja, da je bila v prvem lanskem polletju slovenska produkcija na zelo nizki ravni, pri čemer je iz meseca v mesec hitreje upadala. Ti negativni rezultati bodo, podobno kot novembra in decembra lani, tudi letos pripomogli k ugodnim medletnim primerjavam produkcijske ravni. V primeru stagnacije v letošnjem januarju in predpostavke, da je bila v petek, 3. januarja 1992 produkcija praznično nizka (ter da tako odpade delovni dan več v lanskem kot v letošnjem januarju), bi bila letošnja januarska produkcija za okoli 5 % pod primerljivo lansko in okoli 34% pod svojo najvišjo januarsko ravnijo, doseženo leta 1986. Februarja je, ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika, nova sprememba sezone v škodo letošnjih medletnih rezultatov. Ta sprememba bo verjetno začasno negativno vplivala tudi na tekočo dinamiko. Decembrsko zmanjševanje produkcije je bilo morda golo naključje, verjetno pa sta nanj vplivala tudi poslabšanje likvidnosti zaradi rasti plač preko povečevanja produktivnosti ter močnejše omejitve denarne ponudbe, povezane z jesenskimi sezonskimi podražitvami. Sodeč po podatkih o tekoči konjunkturi se gospodarske tendence v prihodnjih mesecih vendar še ne bodo znatneje poslabšale. Decembra lani je bila namreč prodaja v slovenski trgovini na drobno realno skoraj 11% nad primerljivo predlansko ravnijo (v celem lanskem letuje bila 14% nižja kot 1991), zaloge neprodanega blaga v slovenski industriji pa so hitro upadale in bile za 8% manjše kot pred letom. Odgovori na anketo Zavoda Republike Slovenije za statistiko kažejo, da je z naročili za svetovni in domači trg nezadovoljen še precejšen del vprašanih podjetij (z izvoznimi naročili 44 %, z naročili za domači trg pa kar 63 %), vendar gospodarske organizacije stanja v glavnem ne ocenjujejo za kritično (v takšnih razmerah jih je le približno desetina). NALOŽBENA POMLAD ZAMUJA Na vprašanje, ali se je končno začela povečevati naložbena aktivnost v slovenskem gospodarstvu, ki je osnova za gospodarsko rast, si ne upajo naravnost odgovoriti niti v SDK, kjer so v svoji mesečni brošuri »Tekoči gospodarski pregled« (prva letošnja številka) objavili podatke o investicijski graditvi v lanskem letu. Takole pišejo: »Če rast predračunske vrednosti primerjamo z rastjo cen sredstev za delo ter rastjo cen gradbenega materiala, bi bilo moč oceniti, da vrednost lanskoletnih objektov realno ni Vir: SDK nižja od vrednosti v letu 1991 začetih gradenj. »Če pa pogledamo podrobneje, katere dejavnosti so investirale in v kaj, potem lahko trdimo, da se prava naložbena aktivnost še vedno ni začela. V gospodarstvu so lani investirali predvsem v treh dejavnostih - v industriji, prometu in zvezah ter komunalnih dejavnostih. V primerjavi z letom 1991 se je opazno povečala naložbena dejavnost v industriji, zmanjšala pa v prometu in zvezah, omeniti pa velja tudi povečanje deleža naložb v izobraževanje, znanost in kulturo v negospodarstvu. Toda: v industriji sta investi- STRUKTURA NALOŽB V GOSPODARSTVU /inoustaua NALOŽBE V LETU 1992 v tisočih SIT letu 1991 letu 1992 Struktura predračunske vrednosti v J število Predračunska vrednost število Predračunska prednost leto 1991 leto 1992 SKUPAJ VSI OBJEKTI, ZAČETI V; 990 8.097.430 794 28.713.345 100,0 100,0 GOSPODARSKI INVESTICIJSKI OBJEKTI 920 7.441.859 731 25.238.230 91,9 87,9 - industrija in rudarstvo 394 2.303.168 336 13.324.925 28,4 46,4 - kietijstvo in ribiitvo 22 93.037 17 187.833 1,1 0,7 - gozdarstvo 1 474 0 0 0,0 0,0 - vodno gospodarstvo 2 11.955 4 96.506 0,1 ;,j - gradbeniitvo 17 221.388 9 69.227 2,7 0,2 - proiet in zveze 141 2.652.671 94 6.120.816 32,8 21,3 - trgovina 67 462.982 47 1.249.934 5,7 4,4 - gostinstvo in turizei 26 397.186 25 1.000.862 4,9 3,5 - obrt in osebne storitve - koiunalne dejavnosti in 3 10.935 6 40.580 0,1 0,1 urejanje naselja - finančne,tehnične in 235 1.076.686 180 2.768.653 13,3 9,6 poslovne storitve 12 211.377 13 378.894 2,6 1,3 NEGOSPODARSKI INVESTICIJSKI OBJEKTI 70 655.571 63 3.475.116 8,1 12,1 - izobraževanje,znanost, kultura in inonacije 33 322.768 33 2.010.597 4,1 7,0 - zdravstveno in soc.var. 19 259.134 22 1.309.069 3,2 4,6 - DPS 16 63.669 8 155.450 0,8 0,5 Vir: SDK rali predvsem dve od skup8! 34 dejavnosti! Elektrogosp0' darstvo in proizvodnja pr°' metnih sredstev. Pri tem jč največja lanska naložba v Sl°' veni ji investicija Revoza v l_a' kirnico. Na SDK ocenjuje)8; da je taka struktura naleti neugodna, saj dolgoročno za' gotavlja razvoj samo nekat°' rih dejavnosti. Zakaj je taka je verjetno moč uganiti: indti' stri j a zmanjšuje obseg proti' vodnje, ker si ne pridobiva n°' vih trgov (oziroma jih prid°' biva prepočasi). Da to ni pot i8 gospodarskih težav, je sic°( znano, toda gospodarstvo je nekako nemočno, da bi sam0 odločneje poseglo v pre°' brazbo, čeprav je tak načti (skrbi zase) najboljši za pre' strukturiranje in izboljšanj0 poslovanja. Nekaj pozitivnih premike' v naložbeni dejavnosti pa vem darle je, med drugimi tudi n8" čin finansiranja, kjer bodo ti' vestitorji več kakor polovic0 potrebnega denarja zbrS*1 sami. Tujih posojil bo za sk°' raj 15 odstotkov, domačih Pj' pol manj. Omeniti pa velj' tudi, da se je lani malo bol kupovalo opremo, manj pa dalo in da je tako tudi pri n°' gospodarskih naložbah. B- & Gospodarstvo je premalo zaščiteno pred tujo konkurenco na domačem trgu, ugotavlja Gospodarska zbornica in predlaga boljšo zaščito za metalurgijo, tekstilno industrijo ter kmetijstvo. Manjka zlasti protidampinška zakonodaja, kar se najbolj pozna pri uvozu kmetijske proizvodnje in tekstila. Za ti dve dejavnosti naj bi količinsko, to je necensko zaščito ohranili v približno dosedanjem obsegu, podobno pa naj bi zaščitili tudi metalurgijo. Pri vseh treh dejavnostih pa morajo obveljati kombinacije censke SPREMENITI ZUNANJETRGOVINSKE PREDPISE blago in posebno davščino ž< izravnavo davčne obremeti' carinsko ev’i' tve. Takso za denco in dodatek za prom0' cijo gospodarstva pa naj ^ vključili v carinsko stopti0 Začasni uvoz in izvoz za n8' mene izvoznega gospodarsh* bi kazalo ohraniti, s povra1 či' Pri založbi ČZP Enotnost je konec oktobra 1992 izšla knjiga Jožeta Smoleta jugoslovansko politično dogajanje pred razpadom Jugoslavije. nHMMHnnni * NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) izvod(ov) knjige PRED USODNIMI ODLOČITVAMI. Naročeno mi (nam) pošljite na naslov:. Ulica, poštna št., kraj:. Datum:. Podpis naročnika:. 1. Naročeno bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot individualni naročnik bom plačal po povzetju zaščite od običajne splošne carine do prelevmanov in pro-tidampinških ukrepov. Zniževanje zaščite z blagovnimi režimi in ohranitev nizke ravni zaščite s ceno poslabšuje položaj gospodarstva, so dejali člani upravnega odbora zbornice, ko so govorili o tem vprašanju pred dnevi, in dodali, da so censke zaščite v primerjavi s količinskimi preglednejše. Če so censki učinki znani vnaprej, jih je mogoče poslovno upoštevati brez postopkov upravnih organov. Opozorili pa so tudi na veliko razliko med uradno in dejansko carinsko zaščito. Stopnje carin tudi niso pregledne in jih ne poznajo ne domači ne tuji proizvajalci. Upravni odbor zbornice predlaga usklajeno in našim gospodarskim razmeram prilagojeno zaščitno politiko, z zelo redkimi izjemami oprostitev, kar bi gospodarstvu omogočilo, da bi se bolj v miru pred tujo konkurenco pripravljalo na v prihodnje neizbežen spopad z njo tudi na domačem trgu. Upravni odbor se je hkrati zavzel za posodobitev zunanjetrgovinskega režima. Zbornica predlaga, v osmih točkah, naj bi vlada uskladila nomenklaturo carinske zaščite, revidirala carinske tarife po treh stopnjah obdelave, vzpostavila instrumente pro-tidampinške zaščite, odpravila posebno takso za uvoženo lom carin naj bi spodbujali 'z' voz. Kako resno meni zb10' 18' ejo. ožb za- ite- :ko- dv- iž- no- do- .ti* ce< i£ ,m° eo- čin tre- nje ko< en- na- iv- ne! rali ko- ) dl zine' !.P ČRNOGRADITELJI SE NE DAJO Gladovna stavka postaja vse bolj priljubljeno sredstvo Prisile, saj so se je te dni po-služili celo nekateri črnograditelji, ki imajo vikende na Malem Vrhku nad Igom pri Ljubljani. Enostavno so zasedli hodnik pred ministrstvom za varstvo okolja in urejanje prostora. Zahtevali so, da se jih obravnava enako kot vse črnograditelje v Sloveniji in da se počaka z rušenjem njihovih vikendov do seje državnega zbora, od katerega pričakujejo, da bo sklepal v njihovo korist. To pa pomeni ustavitev rušenja hiš do sprejetja zakona o urejanju prostora. Leta 1978 je bilo v Sloveniji deset tisoč nedovoljenih gradenj, danes pa jih je že okoli 30 tisoč. Polovica med njimi je nedovoljenih ograj, drvarnic, kurnikov in drugih manjših objektov, ki ne puščajo trajnejših posledic, izredno pa kvarijo že dodobra izmaličeno slovensko krajino. Za to je kriv predvsem neurejen sistem prostorskega planiranja. Črnograditeljem je težko stopiti na prste, saj jim država omogoči, da dobijo elektriko, vodovod in celo hišno številko. Črno gradnjo lahko lastnik celo vpiše v zemljiško knjigo. Lahko bi celo rekli, da zdajšnja zakonodaja bolj po- maga črnograditeljem kot inšpekcijskim službam. Tudi če bo prišlo do moratorija na tem področju, bo še vedno ostalo odprto vprašanje, kako vzpostaviti enakopravnost med tistimi črnimi gradnjami, ki jih bo država porušila, in tistimi, ki jih bo legalizirala. M. F. Črnograditelji z Malega Vrhka stavkajo pred ministrstvom za varstvo okolja in urejanje prostora. Slika: Sašo Bernardi V V BUSC IN... V Ljubljani je spet odprt modni sejem, toda tokrat drugačen kot ponavadi, bolj »evropski« po vsebini in bogatejši za obiskovalce. Sejem Moda se je pravzaprav posodobil že lani, ko je bil dvakrat v letu. Jesenski je predstavil kolekcijo za letošnjo pomlad in poletje. Zdajšnji predstavlja modne trende za prihodnjo jesen in zimo. Udeležba tako domačih kot tujih razstavljalcev je dobra. Kot poseben »dodatek« in zanimivost pa sodelujejo tudi mladi, bodoči modni ustvarjalci, dijaki in študentje. Tudi na modnih revijah bodo novosti: samostojno se bodo predstavili slovenski proizvajalci, studio Art design z Reke bo priredil revijo hrvaških mladih oblikovalcev, v posebni reviji se bodo predstavili mladi modni ustvarjalci iz obmejnih italijanskih pokrajin. Pod nespornim bliščem in dosežki na Modi ’93 (ki je že 39. tovrstna prireditev), pa se »skriva« težak položaj tekstilne industrije. Ta dejavnost že nekaj let zapored zmanjšuje obseg proizvodnje. Lani so ga proizvajalci preje in tkanin zmanjšali za 6,6 odstotka, proizvajalci končnih tekstilnih izdelkov pa kar za 17 odstotkov (za primerjavo: v industriji se je lani obseg proizvodnje v povprečju zmanjšal za 13,2 odstotka). Decembra lani je bilo v podjetjih, ki so imela več kakor pet dni blokiran žiro račun, zaposlenih 17500 delavcev ali 40 odstotkov vseh v tekstilni industriji zaposlenih. Osem podjetij je podpisalo pogodbo s Skladom za razvoj. Podatek o zaposlenih v blokiranih podjetjih pove še nekaj drugega: da se je število delavcev v obeh dejavnostih tekstilne industrije v zadnjem obdobju precej zmanjšalo, saj je bilo še pred nekaj leti zaposlenih okoli 70 tisoč delavcev, na začetku lanskega leta okoli 50 tisoč, konec leta pa še samo 40 tisoč... V tej dejavnosti očitno ne drži proslavljena teza ekonomistov: manjše plače zagotavljajo več delovnih mest, kajti tekstilcem do dela niso pomagale niti najnižje plače v industriji (proizvodnja preje in tkanin je za- ostajala za povprečjem v industriji za petino, konfekcija pa za desetino). Dejavnost verjetno tepe, ker je velik izvoznik, tečaj pa neugoden. Pri klasičnem izvozu (domačih izdelkov) je četrtino več izvozila kot uvozila, približno toliko kot klasičnega izvoza pa je bilo tudi izvoza prek Ion poslov, ki so čisti izvoz. Torej je tekstilna industrija zelo velik »dobavitelj« deviz državi. Tekstilna iiidustrija, ki se mora vse bolj usmerjati ha zahodnoevropske trge, se bo v letošnjem letu spopadla z recesijo, ki je začela zmanjševati povpraševanje na njih. To bo pritisnilo na cene, kar bo naši tekstilni industriji, ki nima akumulacije za naložbe v posodabljanje proizvodnje in zmanjševanje proizvodnih stroškov (ob dvigu kakovosti), povzročilo hude glavobole. Sredi leta bodo znani rezultati raziskave položaja tekstilne industrije, ki jo dela fondacija PHARE. Bodo nakazali upanje? B. R. i !>• :ni' ;vi' nO' b' rjo na- itvs iči' izi ,oii to. stil al f ;tr- N KONKURENČNOST GOSPODARSTVA UPADA V prejšnjih številkah DE smo večkrat opisovali položaj slovenskega gospodarstva, najbolj celovito z izjavami predsednika zbornice Dagmar j a Šustra in s predlogi upravnega odbora GZS vladi, kako naj zastavi ekonomsko politiko v letošnjem letu. Kot nekakšno nadaljevanje objavljamo tokrat, spet iz zborničnih logov (iz službe za konjunkturo in ekonomsko politiko), ugotovitve ankete o konkurenčni sposobnosti slovenskega gospodarstva. Anketo so vsako četrtletje iz- polnili direktorji vzorčno izbranih podjetij ter v glavnem vsi člani upravnega odbora (ki so tudi direktorji slovenskih podjetij). Takšna anketa je dopolnilo bolj analitičnim metodam. Po ocenah anketiranih direktorjev (okoli 50 jih je bilo) se je konkurenčna sposobnost slovenskega gospodarstva vse lansko leto zmanjševala. Anketa je zajela konkurenčnost na treh trgih: razvitih držav, držav bivše Vzhodne Evrope ter trgih bivše Jugoslavije, kjer pa so anketarji v drugi polovici lanskega leta upoštevali samo še hrvaški trg. V primerjavi z razvitimi trgi se je konkurenčnost v drugi polovici leta odločno zmanjšala, zlasti strmo pa je upadla v zadnjih treh mesecih leta. V primerjavi z vzhodnoevropskimi državami se konkurenčnost slovenskega gospodarstva ni tako močno spreminjala in je ob koncu leta celo rahlo narasla, približala se je najboljši oceni iz sredine leta. Bila pa je seveda vseskozi mnogo višja kot na trgih razvitih držav. Tudi v primerjavi s trgi bivše Jugoslavije, v zadnjih šestih mesecih samo Hrvaške, jo je slovensko gospodarstvo kar dobro odneslo. V anketi so direketorji analizirali vpliv 21 področij od tržnih, finančnih, tehnično-tehnoloških do političnih. V vseh anketah je bil naš največji adut razpoložljivost delovne sile, v primerjavi z »Vzhodom« in bivšo Jugoslavijo pa tudi strokovnost in produktivnost dela. Vpliv tečaja se je spreminjal: v drugem četrtletju je bil med negativnimi na visokem tretjem mestu, pišejo v Službi za konjunkturo in ekonomsko politiko, v zadnjem pa se je znašel na desetem mestu med negativnimi vplivi. Slovensko konkurenčnost sta lani najbolj ogrožala obdavčitev in visoki domači stroški na enoto proizvoda. Ta dva parametra sta vseskozi dobila najslabše ocene (v šoli KONKURENČNOST SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA V PRIMERJAVI Z VZHOD. TRGI-> 4.KVARTAL manj ugodno bolj ugodno 1. Dostopnost do kapitala 2. Tečaj do tujih valut 3. Nabavni trgi(dostopnost)_ 4. Prodajni trgi(dostopnost)*_ 5. Kvaliteta infrastrukture_ 6. Energetska oskrba in stroški ' 7. Industrijska politika ' 8. Uprava in predpisi_ 9. Poslovna klima(del.motivacija)_ 10. Politična stabilnost_ H. Pripravljenost sindikatov na sodel._ 12. Razpoložljivost del.sile. 13. Strok.kvaliticiranost del.sile_ 14. Del.čas in ureditev del.časal 15. Izraba del.časa_. 16. Dogovorjene pravice zaposl. . 17. Obdavčitev podjetij* 18. Domači stroški na enoto p.* , 19. Bruto plače** 20. Dodatni stroški dela 21. Produktivnost dela _ f f f f i’ r f i f f ( -10080-60-40-20 O 20 40 60 80100 saldo odgovorov "boljše" minus "slabše" Vir: Anketa GZS v vzorcu podjetij GZS-Služba KEP bi dejali: trikrat podčrtano slabšala proti koncu leta. enko), pri tem pa se je ocena Nasploh pa so vsi stroškovni KONKURENČNOST SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA V PRIMERJAVI Z ZAHOD. TRGI-> 4.KVARTAL x_______________________________________________ manj ugodno bolj ugodno £=3..r..L..j.. 1. Dostopnost do kapitala_ 2. Tečaj do tujih valuta 3. Nabavni trgifdostopnostL 4. Prodajni trgi(dostopnost)_ 5. Kvaliteta infrastrukture~ 6. Energetska oskrba in stroškC 7. Industrijska politika. 8. Uprava in predpisi 9. Poslovna klimafdel.motivacija)_ 10. Politična stabilnost _ 11. Pripravljenost sindikatov na sodel._ 12. Razpoložljivost del.sile_ 13. Strok.kvalificiranost del.sile 14. Del.čas in ureditev del.časa_ ■< 15. Izraba del.časa_ 16. Dogovorjene pravice zaposl. 17. Obdavčitev podjetij _ 18. Domači stroški na enoto p._ 19. Bruto placeZ 20. Dodato stroški dela_ 21. Produktivnost dela -10080-60-40-20 O 20 40 60 80100 saldo odgovorov "boljše" minus "slabše" Vir: Anketa GZS v vzorcu podjetij parametri (še bruto plače in dodatni stroški dela) zavzemali v ocenah direktorjev anketiranih podjetij pri vseh skupinah trgov visoka mesta na negativni lestvici. Slabšale so se tudi ocene za dostopnost in ceno kapitala, zelo uspešen v slabem pomenu pa je bil tudi parameter »uprava ter predpisi«. Ta je na koncu leta »prišel« že na tretje mesto na negativni lestvici. Nerodno pri vsem tem je, da so ti najbolj negativni ocenjevani dejavniki konkurenčnosti tudi najbolj vplivni dejavniki in ključni tudi za slovensko ekonomsko politiko v letošnjem letu. Ker je za naše gospodarstvo najbolj pomemben trg razvitih držav, po prepričanju mnogih ekonomistov pa tudi trgi bivših članih SEV-a, objavljamo preglednici konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na teh dveh trgih ob koncu minulega leta. GZS-Služba KEP Povzel: B.R. ' Dr. Emil Rojc Kariera kot spreminjanje Podjetništvo in razvoj kadrov Priročnik je izšel pri ČZP Enotnost, ljubljena, Dalmatinova 4. Cena priročnika je 850 SIT. 12 7.IVl,IRIUSKA BA/MlJlI »RAZUMEMO STISKO GOSPODARSTVA, VENDAR...« Zaradi hude gospodarske stiske je začela oblast (stari in novi finančni minister Mitja Gaspari) upokojencem groziti, da se jim obeta znižanje pokojnin, saj sc v pokojninski sklad zanje ne nateka dovolj denarja. Tudi upokojenci da naj bi z drugimi državljani delili huda bremena, pod pezo katerih ječi gospodarstvo in ki se bodo še povečevala zaradi stečajev številnih podjetij, naraščanja števila nezaposlenih... Pokojnine naj ne bi presegle »85 odstotkov povprečnega osebnega dohodka«. Toda, ali so pokojnine res tako visoke? Poglejmo! Republiška skupščina je na predlog vlade marca 1991 zaostrila pogoje usklajevanja pokojnin s tem, da se smejo uskladiti šele tedaj, ko povprečna starostna pokojnina, preračunana na znesek za polno pokojninsko dobo, doseže 85 odstotkov povprečnega osebnega dohodka. Vendar pri tem ne gre za doseganje dejanskega razmerja med povprečno starostno pokojnino in povprečnim osebnim dohodkom, temveč se takšno razmerje šele izračuna ob domnevi, da so vsi starostni upokojenci uveljavili pravico do pokojnine s polno pokojninsko dobo. Gre torej za teoretično višino starostne pokojnine, ne pa za dejansko razmerje med izplačano starostno pokojnino in povprečnim osebnim dohodkom. Znano je, da je le okoli 30 odstotkov starostnih upokojencev dopolnilo polno pokojninsko dobo, saj znaša povprečna pokojninska doba pri moških okoli 35 let in 11 mesecev, pri ženskah pa le 29 let in 9 mesecev. To novo določilo o usklajevanju pokojnin je povzročilo, da se je povprečna starostna pokojnina v letu 1991 znižala za okoli 20 odstotnih točk. Sedanje dejansko izplačane povprečne starostne pokojnine, ki so merilo za usklajevanje pokojnin, dosegajo torej vrednost le okoli 76 odstotkov povprečne plače in je bilo zato 77 odstotkov vseh izplačanih starostnih pokojnin v decembru 1992 in 83 odstotkov vseh pokojnin (to je starostnih, invalidskih, družinskih) izplačanih v vrednostih, ki so nižje od povprečne neto plače, ki je novembra znašala 38.945 tolarjev. Iz tega izhaja, da bo potrditev novega predloga vlade, da se omeji uskladitev pokojnin na maksimalno 85 odstotkov povprečne plače - spet nižala pokojnine za nekaj odstotnih točk, tako da se bodo starostne pokojnine v povprečju dejansko gibale le na ravni 72 do 73 odstotkov povprečnih plač. Zahtevo, da je treba pri odmeri prihodnje ravni pokojnin upoštevati tudi te podatke, je koordinacijski odbor organizacij upokojencev Slovenije naslovil na vse poslance državnega zbora, hkrati s priporočilom, naj čimprej sprejmejo takšno gospodarsko zakonodajo, ki bo omogočila normalno poslovanje (s)privatiziranega gospodarstva in pritok tudi tujega kapitala, vendar ne tolikšnega, da bi pomenil razprodajo gospodarstva Slovenije tujcem. V pozivu poslancem državnega zbora so še zapisali: - Upokojenci smo pripravljeni nositi sorazmerno breme objektivno slabega gospodarskega stanja, ne pa da se z zniževanjem relativne ravni pokojnin do plač - čeprav velja princip solidarnosti in vzajemnosti - rešujejo socialni problemi (predčasno upokojevanje, var-stvemi dodatki in podobno) v breme premajhnih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in s tem premajhnega pokojninskega sklada, ki naj bi še vsak dan oproščal številna podjetja za plačevanje zakonsko določenih prispevkov. Vprašljiva pa je tudi bodoča disciplina republiškega proračuna pri pravočasnem in polnem plačevanju obveznosti zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v letu 1993. Vinko Blatnik ZDRUŽEVANJE BREZDOMCEV Rajnki Demos se je že od svojega prvega dne vladanja naprej na vse kriplje ustil (in nam obetal), da z zakoni, ki jih bo sprejemal in uveljavljal, ljudem ne bo povzročal novih krivic, temveč »odpravljal« le stare - pa se to ni zgodilo. S tem, ko je začel deliti pravico »po dolgem in počez«, je veliko ljudi materialno oškodoval, hkrati pa tudi močno zrahljal veljavno pravno ureditev. To velja še zlasti za tiste »imetnike« stanovanjske pravice, ki so živeli v nacionaliziranih družbenih stanovanjih, jih obnavljali, zdaj pa jih ne morejo odkupiti brez soglasja nekdanjih lastnikov; celo več, ti jih s takšnimi ali drugačnimi izgovori izganjajo na cesto. Poglejmo, za kaj gre! Že vse od uveljavitve stanovanjskega zakona številni najemniki v nacionaliziranih stanovanjih dokazujejo, da so njegova določila, kakor tudi določila zakona o denacionalizaciji, ki urejajo pravice sedanjih najemnikov v nacionaliziranih stanovanjih, premalo strokovno premišljena in zato nesprejemljiva tako za najemnike kakor tudi za lastnike teh stanovanj. Stanovanjski zakon je stanovanjsko pravico, kot vemo, skrčil v najemno razmerje, pri čemer je nekaterim njenim imetnikom dodelil enkratno pravico do ugodnega nakupa novi podstrešij oz. pri materialnih in denarnih vlaganjih za pridobitev stanovanjske pravice. Ne nazadnje se je treba še vprašati, ali je v duhu stanovanjskega zakona, da novi lastniki ponekod že uporabljajo (zlorabljajo) možnost odpovedi najemnega razmerja po 54. členu stanovansjkega zakona in z grožnjami preganjajo celo starejše ljudi iz njihovih domov, kjer so preživeli večji del svojega življenja. Ti so zdaj »čez noč« prisiljeni v neprostovoljne selitve. Upoštevati je treba, da so nacionalizirana stanovanja večinoma v mestnih središčih in kot taka primerna tudi za poslovne prostore ali pa za oddajo boljšemu ponudniku, od katerega lastniki pričakujejo večji dobiček. Da bi zaščitili svoje upravičene interese (v primerjavi z drugimi najemniki družbenih stanovanj, imetniki stanovanjske pravice), so najemniki v nacionaliziranih stanova njih ustanovili združenje se zdaj prizadeva za spte membo zakonov o denaciona lizaciji in stanovanjskega za kona. Svoj »prav« utemelji jejo z ustavo v roki. Tako ug°' tavljajo, da so v njihovo škod6 kršene naslednje, z ustavo va-rovane človekove pravice $ temeljne svoboščine: enakoS pred zakonom (14. člen), ny čelo pravne in socialne drža',e (2. člen), pravica do osebneg3 dostojanstva in varnosti (3^1 člen) in pravica do zasebn£ lastnine (33. člen), po drug1 strani pa zaradi neupošteva-nja njihovih naložb trpijo tud1 veliko gospodarsko škodo. I" zahtevajo naslednje: 1. odkup stanovanj pod enakimi pogoj1' kot veljajo za druge najem-nike (imetnike stanovanj sk£ pravice) oz. sporazumno do-delitev enakovrednega nado-mestnega stanovanja; povečana vrednost stanovanj P° izvršeni nacionalizaciji naj se upošteva kot solastnina, ki n3l bi jo lahko kot prejšnji imetniki stanovanjske pravice uveljavljali kot solastninsk1 delež na stanovanju. Omenjene in še druge zahteve najemnikov nacionaliziranih stanovanj so nedvomn® upravičene - če upoštevamo da najemniki »navadnih* družbenih stanovanj nisc imeli nikakršnih težav, ko jih odkupovali. Vendar pa se zastavlja vprašanje, kako naj presojajo njihove zahteve tis11 delavci in upokojenci, ki nis° bili nikoli »imetniki stanovanjske pravice«, čeprav so celotno delovno dobo redn° vplačevali prispevke v različne stanovanjske sklado Ali ne bi bilo prav in pošteno da bi tudi ti ustanovili kakšne združenje za dosego svojih pravic, to je izterjali od država denar, ki so jim ga odtegovali za gradnjo novih stanovanj? P J Begunca: Stran od pekla - na pragu vic. Slika: Sašo Bernardi stanovanja, medtem ko imetnikov te pravice v nacionaliziranih stanovanjih ni zaščitil. Na drugi strani je stanovanja nekdanjim lastnikom sicer vrnil, vendar obremenjena s hipoteko najemnega razmerja, kar bistveno zmanjšuje možnost razpolaganja in uporabe (ter s tem dejansko vrednost) vrnjene stvari. Upravni organi v konkretnih postopkih za denacionalizacijo tudi ne upoštevajo naložb najemnikov v nepremičnine, v katerih so stanovanja in poslovni prostori. Poleg tega zakon ne opredeljuje pojma »bistveno povečanje vrednosti nepremičnine«, ki je ključnega pomena pri odločitvi, ali se bo nepremičnina vrnila lastniku v celoti, delno ali pa bo imel le pravico do odškodnine. Najemnikom, ki jim je bila neutemeljeno »nacionalizirana« že stanovanjska pravica, so tako dodatno razvrednotene tudi njihove dolgoletne naložbe v prenovo stanovanj, čeprav bi se morale všteti v solastnino, kar pa se sicer ne glede na predpise o denacionalizaciji - upošteva pri pre- SOCIALNA DRŽAVA -ZBORNIK RAZPRAV NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana. Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) izv. knjige SOCIALNA DRŽAVA. Naročeno mi/nam pošljite na naslov: Vsi čutimo, kako nas tepe, ker je nimamo. Vse bolj jo bomo potrebovali - reformirano SOCIALNO DRŽAVO, brez katere si ni moč predstavljati niti najmanjšega razvojnega koraka slovenske države. Ni utopija, vsi problemi so rešljivi. O tem ambiciozno piše deset avtorjev zbornika, sodelujočih pri projektu SOCIALNA DRŽAVA. Ulica, poštna št., kraj: . Ime in priimek podpisnika:. REVŠČINA V SLOVENIJI NI ZLA USODA, KI BI JI NE MOGLI UTEČI, JE SLABA STROKOVNA IN NAPAČNA POLITIČNA ODLOČITEV! Naročeno dne:. Zbornik razprav o socialni državi na 134 straneh izpod peresa Željka Ciglerja, Andreje Črnak Meglič, Leva_ Krefta, Francija Pivca, Sonje Pirher, Jožice Puhar, Cirila Ribičiča, Rajka Šugmana, Martina Totha in Maje Vojnovič lahko za 600 tolarjev naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Podpis naročnika Račun bomo plačali v zakonitem roku Kot ind. naročnik bom plačal po povzetju ŽIVLJENJE TEČE ... Piše: mag. Aleksej Cvetko Postopek za uveljavljanje in varstvo pravic (IX) Tudi določbe o izvedencih se v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju razlikujejo od podobnih določb v zakonu o splošnem upravnem postopku. Kaj sploh pomeni pojem izvedenca. Izvedenec je oseba ali pa skupina strokovnjakov, ki ima posebno strokovno znanje, s katerim organ, ki vodi postopek, ne razpolaga. Tako je lahko izvedenec vsaka fizična oseba, ki ima neko strokovno znanje, lahko je to skupina strokovnjakov ali pa strokovna ali znanstvena organizacija. Izvedenec podaja mnenje, na podlagi katerega se lahko ugotovi ali presodi kakšna dejstva, ki so pomembna za rešitev določenega vprašanja, pri čemer za rešitev pravnega vprašanja ni mogoče določiti izvedenca. Nekaj drugačen status kot izvedenec ima izvedena priča, ki pa lahko nastopi tudi kot izvedenec takoj, ko je v postopku vprašana za mnenje. Dolžnost izvedenca mora, razen v primerih, ki so posebej navedeni v zakonu, prevzeti vsak, ki ima potrebno strokovno izobrazbo oziroma strokovno znanje. Že stari predpisi, ki so na področju pokojninskega in. invalidskega zavarovanja veljali od 1. 4. 1992, so določali, da takrat, kadar je za ugotovitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih uveljavljajo zavarovanci ali njihovi družinski člani, potrebno izvedensko mnenje, dajejo izvedenska mnenja o invalidnosti, preostali delovni zmožnosti, telesni okvari, potrebi o pomoči, po pomoči in postrežbi drugega, o izgubi delovne zmožnosti oziroma pridobitne zmožnosti zavarovančevih družinskih članov ter o izpolnjevanju pogojev za vštevanje zavarovalne dobe s povečanjem, izvedenski organi skupnosti. Izvedenski organi, ki jih je opredelil pravilnik o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, so bile invalidske komisije in zdravniki posamezniki, ki jih je imenoval organ skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja in jim tudi določil območje delovanja. Invalidske komisije so bile organizacijsko vključene v strokovne službe skupnosti. Tudi novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predvideva, da bo zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje imel izvedenske organe, in sicer invalidske komisije ter zdravnike posameznike. Novo pa je določilo, da bo organizacijo in način delovanja invalidskih komisij in drugih izvedenskih organov ter kriterije za ocenjevanje določal republiški upravni organ, pristojen za delo, skupaj z republiškim upravnim organom, pristojnim za zdravstvo. Kriteriji naj bi bili pripravljeni za ocenjevanje invalidnosti, preostale delovne zmožnosti, telesnih okvar, potrebe po pomoči in postrežbi drugega, izgube delovne zmožnosti oziroma pridobitne zmožnosti zavarovančevih družinskih članov ter okoliščin, zaradi katerih se določenim kategorijam zavarovancev zaradi invalidnosti ali bolezni zavarovalna doba šteje s povečanjem. Žal pa teh kriterijev, kljub temu, da bo kmalu poteklo leto dni od sprejema zakona, še vedno nimamo, zato se v postopkih uporabljajo stari predpisi. (Se nadaljuje) 18. februarja 1993 7.IVUF.N.ISKA RAZPOTJA V8' i i® Maribor. Javna kuhinja na Makedonski 33, prejšnji petek, kos' •balo pred poldnevom. Starejši možak, rahlo okajen, je po obedu na' Zalučal ribjo kost na sredo jedilnice. Lahko bi se kdo spotaknil, ;aVe s° ga opozorili. »Kar naj se,« je odgovoril. ieg3 (34- Sicer pa je bilo tisti petek :bn£| rnirno. Dan je bil podoben rUgi vsem drugim dnevom, ko jvs' y javni kuhinji zastonj obedu-tud1 }ejo mariborski reveži. Vsaj i. 1® jbko nam je zatrjevala Marija kup Mišak, vodja obrata restavra-goji- Clje nastanitvenega centra. Od erri' enajstih do enih si lahko tukaj jslce Potešijo glad vsi tisti Maribor-do' cani, ki nimajo kaj dati v lo-idO' bec, od enih do treh pa so na dV6' Vrsti begunci iz bližnjih sam-po ^ih domov in barak. Zanje je ij se drugi menu. Med sabo se ne naj pešajo. Begunci v javni kuhi-net' nji tudi zajtrkujejo. vice nsle' Enolončnica in trije kosi kruha ;ah- liži' ^rej je bila tukaj delavska mn0 menza, ki pa se je potem prila-un° trenutnim potrebam nib* j izbora. Javna kuhinja de-nisc lule kot samopostrežna resta-o s« Vracija, le da je v njej na voljo a se j53.1?0 ena jed - enolončnica in naj P;jje kosi kruha: Tega dne je tisi' to krompirjeva solata niš® z ribo. Malce spominja na Tri-m0- Savsko v Ljubljani. , jo “Prav zgrozila sem se, ko dn° SeJJri vna televiziji videla, ra- v kakšnih razmerah kosijo re-ade. Xezi v Ljubljani, kako jim de-enO: v?v brano,« nam pove Marija :šn» "r^ak. »Maribor je to uredil oiib ^°sti bolj dostojno. Tu največ obedujejo brezposelni in upokojenci, klošarjev pa je bolj malo med njimi.« Med tistimi, ki so ob našem obisku pospravljali hrano v jedilnici, so prevladovali moški srednjih let, upokojenci, nekaj mlajših žensk, družina z majhnima otrokoma. Pogovarjali so se bolj malo, slišal se je le žvenket vilic. Nobenega smeha. Za prvo mizo je sedela mlajša ženska, s črnimi podočniki pod očmi. Pravkar je pojedla, oblečena kar v plašč. Obsedela je za mizo in topo zrla predse. Ko smo odhajali, je še vedno sedela tam. »Ljudje prihajajo k nam brez vseh papirjev, potem pa pošljemo račun na center za socialno delo,« Je povedala Marija Mišak. »Če kdo zaide v stisko, zakaj bi ga potem še poniževali. Preprosto - kdor hoče, dobi brezplačen obrok, enolončnico in tri kose kruha. Nikogar nič ne vprašamo - ne, kdo je, ne, kaj je.« Že 300 ljudi na dan Takšen brezplačni obrok je vreden 140 tolarjev. Javna kuhinja za reveže deluje v Mariboru od lanskega aprila. Sprva je tu jedlo od 30 do 50 ljudi, ob koncu leta se je to OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj OPARIL SE JE Z VRELO VODO Pri obdobnih pregledih, ki jih opravljam iz dneva v dan, skoraj ne mine teden, da ne bi našel vsaj enega človeka, ki ima del kože opečen ali oparjen. Vsak ve povedati, da se mu je to zgodilo v otroških letih, ko je prijel za ročaj lonca na štedilniku in se polil z vrelo vodo. Brazgotine potem ostanejo vse življenje in kazijo zunanjost. Še huje Pa je, če so brazgotine ob sklepih, saj ovirajo gibljivost sklepov in okončin. Pred opisom prve pomoči moramo povedati, da sta dve vrsti Posledic delovanja toplote na kožo. Poškodbe s suho vročino (plamen, razbeljene kovine, vroč zrak, sonce, elektrika) imenujemo opekline. Poškodbe z vrelo vodo, paro, vročim oljem ali mlekom pa imenujemo oparine. Zanimivo je, da opekline lahko nastanejo, tudi če na telo oziroma kožo deluje relativno nizka vročina. Gre za dele telesa, ki so slabo prekrvavljeni, lep primer je termofor na slabo prekrvavljenih nogah. Nekoč smo opekline delili na tri stopnje. Prva stopnja je bila le površna poškodba kože, kjer je bila koža le rdeča. Druga stopnja je bila takrat, kadar so na njej nastali mehurji, pri tretji stopnji pa je koža skoraj pooglenela. To sem napisal nekoliko poenostavljeno. Danes je razdelitev nekoliko drugačna. Najbolj površne opekline so epidermalne. Tu ie opečena le povrhnjica in je koža rdeča, otečena in boleča. Primer "so sončne opekline. Če vročina deluje globlje na kožo nastanejo povrhnje dermalne opekline. Pri njih je opečena koža v mehurjih, v katerih je navadno rumenkasta tekočina. Ce pa so uničeni vsi sloji kože, gre za globoke dermalne opekline. Koža je bleda. Če je poškodovano podkožno tkivo in je opečena koža in podkožje, tedaj to toplotno poškodbo imenujemo subdermalno. Koža je usnjata in hudo boleča. Opekline niso nevarne samo zaradi poškodovane kože, so tudi smrtno nevarne. Če je opečene več kot 10 odstotkov kože pri odraslih in 5 odstotkov kože pri otrocih in je opeklina globoka dermalna ali subdermalna, je poškodovančevo življenje v nevarnosti in sodi v bolnišnico. Opekline so nevarne zaradi tega, ker je bolnik v šoku in je velika nevarnost okužbe ali infekcije. Po obsežnosti opekline delimo po VVallacejevem pravilu devetke: 9lava in vrat predstavljata 9%, zgornja okončina 9%, trup spredaj 2 x 9%, trup zadaj 2 x 9%, spodnja okončina 2 x 9% (vsaka noga posebej). Površina spolovil in presredka 1 %. Sok se razvije zaradi izredno hude bolečine in izgube tekočine. Zato s prvo pomočjo preprečujemo šok in bolečino. Ko gre za gorečega ponesrečenca, pa moramo najprej pogasiti ogenj. To naredimo najlaže tako, da ponesrečenca zavijemo v odejo, plašč, preprogo in tako zadušimo ogenj. Nato moramo opečeno kožo hladiti. Hladimo jo s curkom hladne vode, ledom. Prej ko začnemo hladiti kožo, manjše bodo posledice. Ne bom pozabil predavanja mariborske zdravnice dr. Zore Janžekovič, ki nam je pokazala sliko nog mladega dekleta, ki je prala kavbojke v kopalnici. Prižgala je luč. Iskra je povzročila požar. Oče je dekle porinil pod tuš in jo spiral z mrzlo vodo. Posledic opekline ni bilo videti. Na brezplačen obed prihaja v javno kuhinjo v Mariboru dnevno tudi po 300 ljudi. število povečalo na 260, zdaj, v februarju, pa jih dnevno pride že po približno 300. Prejšnji mesec so razdelili 5.899 obrokov po 140 tolarjev, kar je skupno naneslo 825.660 tolarjev. Obiskali smo mariborski center za socialno delo, ki poravnava račune javne kuhinje na Makedonski cesti. »V Mariboru je čutiti socialni pritisk delavcev že od stečajev Marlesa in Lileta naprej,« je rekla Majda Strban, direktorica centra. »Vendar pa so bili socialni problemi v tedanjem času precej drugačni, kot so danes. V današnjem času se pojavljajo takšni Marija Mišak, vodja javne kuhinje za reveže v Mariboru:»Ljudje prihajajo k nam jest brez papirjev. Nikogar ne vprašamo - ne, kdo je, ne, kaj je.« prosilci socialnih pomoči, kakršni se poprej niso. Vedno mlajši so.« Pojavila se je dolga vrsta mladih, ki se po končani šoli ne morejo nikjer zaposliti. Ti mladi ostanejo v družini, na plečih staršev. Sledijo delavci, ki so še zaposleni, a so na čakanju doma. Njihova plača je nižja od tiste, ki bi jo sicer prejemali, ko bi bili zaposleni. Stiska je večja pri tistih, ki imajo družine in se obračajo po pomoč na socialno službo. Tretja skupina pa so tisti, ki so brez dela že več kot dve leti in ne morejo več prejemati nadomestil, zato se znajdejo na centru za socialno delo in prosijo za pomoč. Zanimalo nas je predvsem kakšne spremembe je prinesel v njihovo vsakdanje delo novi zakon o socialnem varstvu, za katerega je znano, da ni tako širokogruden pri dodeljevanju socialnih pomoči, kot je bil poprejšnji. Skupno 5.300 pomoči Po novem država ne deli več socialno ogroženim družinam različnih vrst socialnih pomoči, ampak na temelju dogovorjenih normativov izračuna pomoč v enem znesku. Otroški dodatki so izvzeti. Ostajata le edini vir pomoči za ljudi brez lastnih dohodkov v znesku 12.800 tolarjev (60 odstotkov zajamčene plače) in pa denarni dodatek za tiste s skromnimi prejemki. Mnogim ljudem so poprej po starem zakonu pomagali z začasnimi pomočmi, ki so praviloma trajala do šest mesecev, ali pa z enkratnimi pomočmi, ki so denimo prišla zelo prav za nakup kurjave, ozimnice ali šolskih knjig. Samo v Mariboru je center za socialno delo lani izdal več kot 4.000 enkratnih pomoči. Vsega skupaj pa so izdali 5.300 raznih pomoči, ne upoštevaje otroški dodatek. Tega prejema v Mariboru skupno 14.284 otrok ali približno osem tisoč družin. Najvišji znesek je 4.000 tolarjev, najnižji komaj 550, povprečen otroški dodatek pa je 3.230 tolarjev. Kar 615 je takšnih družin, kjer sta brez dela oba starša, ali pa je brezposeln eden od staršev, njihovi otroci pa prejemajo otroški dodatek. Enkratna in začasna pomoč, ki so ju podeljevali po starem zakonu, je po novem združena v tako imenovani denarni dodatek, ki se odmerja od zajamčene plače. Odrasel človek ima tako po mnenju države za preživetje zadosti 52 odstotkov bruto zajamčene plače, kar ta hip predstavlja le borih 11.092 tolarjev! Januarska zajamčena plača je še vedno na lanski septembrski ravni, to je 21.330 tolarjev bruto, kar znese neto 13.500 tolarjev, čeprav so svobodni sindikati dali pobudo za njeno zvišanje. Če kdo denimo prejema manj kot 11.092 tolarjev mesečno, lahko zaprosi za denarni dodatek, vendar ta znaša le razliko do te vsote. Če ima denimo le 10.500 tolarjev prejemkov, bo dobil denarno pomoč v znesku razlike do 11.092 tolarjev, kar pomeni, Marija Strban, direktorica centra za socialno delo: »V današnjem času se pojavljajo takšni prosilci socialnih pomoči, kakršni se prej niso. Vedno mlajši so.« da bo prejel le borih 592 tolarjev enkratnega dodatka. Logika novega zakona Subvencioniranje stanarin je novi zakon ukinil, lahko pa jo upoštevajo pri dodelitvi denarnega dodatka. Vendar pa skupna vsota ne sme presegati 13.500 tolarjev, kolikor znaša neto zajamčena plača delavca. »Logika novega zakona o socialnem varstvu je predvsem v tem, da tisti, ki ne dela, ne more prejemati več kot ti- sti, ki dela,« pravi Majda Strban. In ker so tisti, ki delajo, mizerno plačani, postaja mi-zerija vsesplošna. Do denarnega dodatka je posameznik upravičen tedaj, če mesečni dohodek na družinskega člana v minulih treh mesecih ne dosega višine, ki je za otroka do dopolnjenega šestega leta 29 odstotkov zajamčene plače (to je 6.178 tolarjev), za otroke od sedmega do dopolnjenega 14. leta 34 odstotkov zajamčene plače (to je 7.252 tolarjev), za otroke od 15. leta do končanega rednega šolanja 42 odstotkov zajamčene plače (to je 8.959 tolarjev) in za odrasle 52 odstotkov zajamčene plače (11.092 tolarjev). Denarni dodatek obsega razliko med dohodki družine in predpisanim zneskom dohodka, ki je določen po navedenih merilih. Če pa pogledamo košarico življenjskih stroškov, kot jo mesečno izračunava strokovna služba svobodnih sindikatov, je bilo januarja potrebnih za nujne stroške štiričlanske družine približno 59.000 tolarjev. Komentar je odveč. Ledeni piš revščine veje čez Maribor - pa tudi drugje po Sloveniji. Morda bi politike kazalo kdaj povabiti na obed v javno kuhinjo in jim zaželeti dober tek... Marija Frančeškin Slike: Sašo Bernardi t I ZAKON 0 ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU S KOMENTARJEM v brošuri mag. Alekseja Cvetka ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Cena 480,00 SIT. Brošuro lahko naročite pri ČZP Enotnost Ljubljana, Dalmatinova 4, ali po telefonu (061) 321-255, 110-033. Pokliči Kučana, saj ga poznaš! Slovenija je imigracijska dežela in sedanji politični in gospodarski položaj na Balkanu to njeno vlogo samo utrjuje. Tako kot se moramo sprijazniti s priseljenci, se moramo tudi s tistim delom našega narodnega telesa, ki nenehno kriči »Ven, tu je Slovenija!«. Pa vendar ne bi pričakoval, da bo tako hitro prišlo do razhoda v Slovenski nacionalni stranki, kjer Zmaga Jelinčiča preganjajo njegovi donedavni verniki; povrh pa se bodo tudi ti prepiri urejevali na sodiščih in Zmago bo na sodiščih »dobil domicil.« Ne bo sam v svoji tegobi, saj tudi nedavni nastop okrevanega Rudija Šelige, ki ga nekateri dobrohotno ocenjujejo za umik umetnikov iz politike, kaže, da v stranki, ki si je nadela demokratsko ime, z bivšim policijskim ministrom na čelu ni vse, kot smo mislili. Stolčki spreminjajo značaje. Sam sem se te dni srečal s primerom nekega Vuka, ki je-po rodu in državljanstvu Srb, po govorici in delu pa Slovenec. Po končani osnovni šoli so ga starši iz Beograda premestili v Ljubljano, kjer je končal glasbeno izobraževanje in kot najboljši doživel za nagrado čast igrati na solističnem koncertu s spremljavo Slovenske filharmonije. Ja, ne samo »fizi-kalci«, tudi umetniki so prihajali v Slovenijo zaradi kakovosti naših šol, življenja in dela. Ampak Vuk ni mogel postati državljan te demokratične države. Gora priporočil govori, kaj in kdo je, in vsak, ki vidi dlje od prvega vogala, ve, da violinistov, še zlasti moških, ni za vsakim vogalom kot listja in trave, takih, ki bi od malega prisegli, na made in Slovenija, pa še manj. Tako ti ministrstvo za kulturo napiše priporočilo, vladna delovna komisija pa odloči po svoje. Ona ve, kdo je za Slovenijo pomemben, še posebej, ker jo je vodil Jože, ki je moral na tujem dobiti svoje dostojanstvo. Vsa mnenja so nič, ministrstvo, ki menda vodi kulturno politiko, pa mirno pogoltne ta »knedelc« in pravi, da se lahko o zadevi pogovoriš s samim predsednikom Republike. Na vso srečo so v teh časih vsaj stiki z notranjim ministrstvom na zavidljivi kulturni ravni; primer poznajo in vedo, da ne morejo mimo sklepa vlade in že omenjene komisije. Toda zavedajo se, za kaj gre in kje je težava. Vuk ne more domov, ker je dezerter; ne more na tuje, ker nima potnih listin; ne more biti v Sloveniji, ker je njegov status nejasen, čeprav se preživlja sam z igranjem v ansamblu radijskih simfonikov. Vase je vsrkal po svoji volji slovensko violinsko umetelnost. Včasih je celo razvpita JLA med služenjem vojaškega roka znala vedeti, kaj je violinist in kako pomembni^pso njegovi prsti. Danes je pri nas demokratično drugače. Ven!!! In jutri bomo tam, kjer so bili Nemci Zahodnega Berlina leta 1953, ko je vladajoča krščanska demokracija Picasu prepovedala razstavljati v tem mestu, ker je bil KOMUNIST! Mrak se plazi po vrhovih streh. S prsti mi greš skoz lase. Zapelješ me. Vse to sem že videl, vse to doživel - Don Mentoni Band. Milan Bratec P.S. Zmago, zdrži. Kultura in prosveta, to naša bo osveta! Človeka sesuje, ko mora potrkati na nekaj vrat urednikov in uradnikov na založbah. Prej si je treba primerno ovlažiti jezik, riti so zelo umazane. Ne gre pa, da se ne bi prej najavil, ljudje so pač zasedeni. Samostojni kulturni delavec, ki se ukvarja s pisanjem, je prva kurba, ki se z leti nauči počepati. Za male denarce počne prav vse. In niti ne potrkaš, ko se pojavi velika rit gospoda urednika. Pa žal ni on, nek poduradnik, ki ti pravi, da gospoda glavnega ni in ni. Nato greš na drug naslov, pet zmenkov imaš to dopoldne. Želodec se krči, ura je osem, nobenega še na delovnem mestu. Tudi ob poldevetih nikogar ne ujameš, ob devetih prvo usnjeno torbo, lastnik pa je v bližnji okrepčevalnici. Zapodiš se po bifejih, loviš jih, ko prvega le ujameš, se veselo nasmiha. Znova uprizorili Zadrečke zdrahe * Dramska skupina Kulturno-prosvetnega društva dila Vida Cajner in Jože' Venišnik. Že takrat, na Gornji Grad je znova postavila na oder komedijo začetku osemdesetih let, je uprizoritev doživela velik ^ Zadrečke zdrahe, priredbo Goldonijeve komedije Ri- uspeh. V teh dneh, ko mineva 200 let od Goldonijeve ^ biške zdrahe. Komedijo, ki jo pri nas najbolj poz- smrti, so prizadevni gledališčniki iz Gornjega Grada namo po Ruplovi priredbi pod naslovom Primorske predstavo znova postavili in z njo gostujejo tud1 „a zdrahe in ki je pogosto na repertoarju ljubiteljskih v sosednjih krajih v okviru prireditev v mesecu kul'. ^ gledališč, sta leta 1984 med zadrečke flosarje preša- ture mozirske občine. Slika: Sašo Bernardi - A bi enega zvrnil? In ga zvrneš. Drugega ti ne more povedati, da ni subvencij, da so teksti v redu, da počakaj še leto, dve. Na terenu ujameš tudi drugega. - A bi enega sesul vase? vpraša. In ga nagneš. Pravi, da se lastninijo, da denarja ni, da so komaj dobili tistih sto tisoč (!) plače, da je tekst kvaliteten, da še počakaj, leto, dve. Ujameš tudi prvega. - Bi dal enega na zob? vpraša. In ga zliješ vase tudi tu. Reče, da ni nič več tako, kot je bilo, da so teksti dobri, da pa ni denarja, da moram razumeti, bi še enega? Seveda bi. Tisti oholi privatni založnik pa drka v glavo, direktno v možgane, po vseh teh prosjačenjih, si prestreljen, se niste najavili, kaj se to pravi, vdirati k meni, pa še novinarje imam, pa ti listi, dovolj imam teh listov, polne omare. Pa film poči. Ne veš več, kje si. Od lizanja riti imaš posušen jezik, od poslušanja njihovih laži te boli želodec. Veliko jih je, ki pred Ministrstvom za reveže, kulturo in privilegirance gladovno štrajkajo. Ko bom šel tja (in to bo prav kmalu), ne bom stradal. Ne, opravil bom najprej malo in nato veliko potrebo pred kabinetom samega gospoda kulturnega ministra! F. F. Frankenstin Svobodni Sindikati Slovenije W PREŠERNOVA DRUŽBA VAS VABI Z DRAGOCENIMI KNJIGAMI E Š V £ Pri Prešernovi družbi vemo, ^ da je knjiga najdragocenejše darilo. ' y _ 7 * V Zato obiščite najbližjo knjigarno! Zato dobre volje odprite vrata poverjeniku Prešernove družbe! Zato sporočite svoje želje na telefonske številke (061) 218-909, 219-889 in 218-950! bi k; jpt m ČAKA VAS KNJIŽNO DARILO, KI GA SKRIVA FORMULA^ 2 + 1. ni PRAZNUJTE - Z BRANJEM DOBRIH, KORISTNIH IN L.E;pi PIH KNJIG - 40-LETNICO PREŠERNOVE DRUŽBE lN r= NJENEGA PLEMENITEGA DELOVANJA V SLOVENSKI p, KULTURI. m IZBERITE Sl SVOJE KNJIGE TUDI MED NASLEDNJIMI USPEŠNICAMI st Prešernove družbe: p' Kaj vse je Veljku Rusu po vojni pripovedoval oče Zapiski iz življenja Josipa Rusa Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, v okviru katerega deluje Partizanski knjižni klub, je založilo in na trg poslalo že tretjo knjigo iz svojega programa: za knjigama Ivana Jana »Odstrte zavese« in Lada Ambrožiča-Novljana »Pol stoletja pozneje« tokrat še zapiske povojnih pogovorov Veljka Rusa s svojim očetom z naslovom: »Zapiski iz življenja Josipa Rusa«. Med obilno memoarsko literaturo o usodnih dogodkih v naši novejši zgodovini, ki se je zadnjega pol stoletja nabrala na naših knjižnih policah, pomeni branje te knjige tudi za dobre poznavalce NOB pravi užitek in bistveno dopolnilo za presojo predvojnih in medvojnih razmer v Sloveniji. Pred leti bi zaradi »sokolske drže« Josipa Rusa, ko beseda nanese na medvojno vrednotenje »zaveznikov« v OF s strani vodstva KPS, nedvomno ne mogla iziti. O tem je prepričan tudi Veljko Rus, saj je v predgovoru h knjigi zapisal: - Pogosto sem menil, da ta knjiga ne bo nikoli zagledala luč sveta. Življenjska zgodba Josipa Rusa se namreč navezuje na tisto dogajanje v slovenski novejši zgodovini, ki je nasprotovalo tako vodilnim političnim tokovom v stari Avstro-Ogrški državi, kakor tudi v Kraljevini Jugoslaviji in socialistični Jugoslaviji. Toda kljub temu, da je bilo v sporu z vsakokratnimi dominantnimi koalicijami, ni potekalo na obrobju življenja, ampak v njegovem središču. Isto bi lahko dejali tudi za današnji čas; življenjska zgodba Josipa Rusa ni takšna, da bi si jo kot svojo dediščino lahko prilastila katerakoli stranka, je pa kljub temu ponovno aktualna, saj se z vsem svojim življenjskim bojem za samoodločbo naroda neposredno navezuje na zgodovinski proces slovenskega osamosvajanja. Razumljivo je tedaj, da knjiga o življenjski poti Josipa Rusa ni izšla v pravem času. Izšla je prepozno, da bi lahko vplivala na avtentično ovrednotenje Osvobodilne fronte, in hkrati prezgodaj, da bi lahko vplivala na bolj trezno oceno nedavne osamosvojitvene evforije. Za prejšnjo dobo je bila življenjska usmeritev Josipa Rusa preveč »nacionalistična«, za sedanjo pa je po vsej verjetnosti preveč »socialistična«. Sicer pa je jasno, da za takšno knjigo ni bilo in tudi ne bo prave konjunkture... Pa se Veljko Rus hudo moti: knjiga bo kmalu pošla, saj je nihče, ki jo je že imel v rokah, ni mogel odložiti, dokler je ni prebral do konca. In zakaj ne? Zato, ker spomini Josipa Rusa spremljajo slovensko politično dogajanje kar v razponu 50 let, se pravi v času, v katerem sta se sprožili dve svetovni vojni in v katerem so se na slovenskih tleh zamenjale tri države. V tem času so se na Slovenskem zamenjale tudi tri generacije politikov, ki so živele tako rekoč ena mimo druge ali celo ena proti drugi. Razumljivo je, da je zaradi tega vsaka generacija začenjala vedno znova - od začetka. Leto 1941 je v tem pogledu ponovno izjema, saj gre pri ustavljanju in uveljavljanju OF vsaj za začasno sožitje dveh generacij: Rusove in Vidmarjeve na eni strani in Kardeljeve in Kidričeve na drugi. Prva je socialno in politično dozorevala v zlati dobi avstro-ogrske monarhije, v dobi relativnega blagostanja, liberalne srednjeevropske kulture in pravne države, druga pa je dozorevala v nazad- njaški in nasilni Kraljevini Jugoslaviji, v dobi ekonomskih kriz in razrednih nasprotij. Vsako od teh obdobij je dalo generacijam povsem različno popotnico in različen pečat. Povsem razumljivo je, da sta pomenila Osvobodilna fronta in NOB Rusu in Vidmarju predvsem uveljavitev načela samoodločbe narodov, medtem ko sta socialne spremembe pojmovala predvsem kot sredstvo za ohranjanje narodove solidarnosti, homogenosti in trdnosti. Nasprotno pa sta bila OF in NOB za Kidriča in Kardelja predvsem sredstvo za uveljavitev socialnih idej, oziroma pogoj za to, da bi se socialne ideje sploh lahko uresničile. Razlike in celo nasprotja med tema dvema generacijama so tako vsaj začasno ohranjale ravnotežje med nacionalnimi in socialnimi cilji in s tem zagotovile doslej neponovljiv uspeh nekega gibanja na Slovenskem. Spomini Josipa Rusa se končajo leta 1945 z razpustom slovenske sokolske organizacije. Za razpust slovenskega Sokola se je zavzemal predvsem sam Josip Rus. S tem si je pravzaprav sodil sam, sodil pa je tudi sokolski organizaciji na Slovenskem. Z razpustom Sokola so bile, ne glede na vse formalne funkcije in časti, ki jih je bil kasneje še deležen, spodrezane korenine njegovega dejavnega političnega življenja. Tako se je njegovo celotno družbeno življenje zožilo na molk in pasivno rezistenco. »Zapiski« so torej zanimivi tudi zato, ker pričajo, kako so dogodki tiste dobe vplivali na osebno usodo tistih, ki niso živeli obrobnega življenja, temveč so pogumno stali »v areni življenja«. Vinko Blatnik prodajna članska la cena cena tu ___________________________________________________________" bi REDNA LETNA ZBIRKA 1994 7.000,00 4.900,0« p: (Zbirka izide 3. decembra 1993) *! PREŠERNOV KOLEDAR 1994 "j KI JO JE MEGLA PRINESLA, Feri Lainšček NA RANČU VERANDA, Vitan Mal STO SLOVENSKIH LJUBEZENSKIH PODOB, dr. Ivan Sedej POT DO SREČE IN ZDRAVJA, dr. Tanja Poberaj ZA TAKOJŠNJE BRANJE IMAMO NA VOLJO NASLEDNJE KNJIGE: DONATA, Ivo Zorman 625,00 NAMESTO KOGA ROŽA CVETI, Feri Lainšček 1.250,00 PODMORSKI SVET IN Ml, Mate Dolenc in drugi 2.500,00 STO SLOVENSKIH VRHOV, Stanko Klinar 3.014,00 ZAPISKI ODPOSLANCA ZEMLJE, Miha Remec 625,00 TA NORI SVET, Vladimir Janežič 1.250,00 KAKO SE JE NAŠA DOLINA PRIVADILA SVOBODI, Miloš Mikeln 1.250,00 RINGO POTEPUH, Branko Hofman 625,00 STO ZNAMENITIH RASTLIN NA SLOVENSKEM, dr. Tone VVraber 2.220,00 LETA ZA PET DRUGIH, dr. Janez Milčinski 1.250,00 PESNIK IN POLICISTKA, Vladimir Kavčič 1.250,00 ČAS ZA ROPARICE, Polona Škrinjar 1.250,00 DETEKTIVI V ZELENI KATRI, Brane Dolinar 625,00 GRAD KRALJA MATJAŽA, Janez Stanič 625,00 KAVE, KAVICE, KOFETKI, Peter Stopar 1.250,00 NADA, VRNI SE, Ferdo Godina 1.250,00 STO NARAVNIH ZNAMENITOSTI SLOVENIJE, Peter Skoberne 2.500,00 VRT IN LETNI ČASI, Izidor Golob 1.860,00 DROBTINICE, Miha Mazzini 1.250,00 MEDENI TEDEN, Pavle Zidar 625,00 DOHTAR, Tl JEZIČNI DOHTAR, France Prešeren 625,00 LENORA, dr. France Prešeren 970,00 ZDRAVILO LJUBEZNI, dr. France Prešeren 625,00 IVAN O., Ivan Mrak 1.310,00 NEVVVORŠKI RAZGLEDNIK, Ana Krasna-Praček 1.560,00 SKOZI LUČI IN SENCE, Ruda Jurčec 3,060,00 LOV ZA KOMETOVIM REPOM, Pavel Šimac 1.250,00 NJEN MODRI DEŽNI PLAŠČ, Mate Dolenc 1.250,00 DRUGOD IN TUKAJ, Ignac Golob 2.400,00 DUŠA IMENA, Jože Felc 1.875,00 LIPA IN HRAST, Janko Messner 1.250,00 MAJENCA, Boris Pangerc 1.200,00 SLOVENSKA KMEČKA POVEST, Miran Hladnik 1.250,00 SLOVENSKA MODROSLOVNA PAMET, Frane Jerman 625,00 TESNOBA, Ivan Potrč 870,00 PRAVLJIČAR, Polde Bibič 3.800,00 500,0« 1.000,0« 2.000,0« 2.500,0« 500,0« 1.000,0« 1.000,0« 500,0« 2.000,0« 1.000,0« 1.000,0« 1.000,0« 500,0« 500,0« 1.000,0« 1.000,0« 2.000,0« 1.500,0« 1.000,0« 500,0« 500,0« 800,0« 500,0« 1.040,0« 1.250,0« 2.340.0 1.000,0« 1.000,0« 1.900.00 1.450,0« 1.000,0« 980.00 1.000,0« 500.00 630,0« 2.950,0« NAROČILA po pošti sprejema PREŠERNOVA DRUŽBA, Opekarska 4«’ 61115 LJUBLJANA m v okviru priprav na »operacionalizacijo« zakona o privatizaciji oziroma na lastninjenje podjetij *v družbeni lasti je vlada na novinarski konferenci predstavila »Uredbo o načinu izvedbe _______ ____ je vlada na novinarski konferenci predstavila »Uredbo ------------------------ Postopkov revizije«. Kot je poudaril dr. Davorin Kračun, ima omenjena uredba posebno težo zdaj, r° je rok za revizijo podaljšan za dva meseca. Praktično pa je vladna uredba podlaga oziroma "°nkretno navodilo SDK, kako začeti in peljati postopek revizije. Mag. Tone Rop je dejal, da je S.t>K doslej dobila že 360 zahtevkov za revizijo, prihajajo pa vsak dan še novi. Ker je uredba za Sltldikalne aktiviste izredno pomembna (zdaj je zadnji čas za obračun z divjimi privatizerji!!!), ^javljamo njene posamezne člene ali določbe. Mednaslovi so uredniški: ^Oančni, računovodski in pravni pregled .gjilc! S to uredbo se določa postopek, v katerem revizij-ieve !■ organ v skladu z 48. in 49. členom zakona o lastna c»nsltem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. tudi j P2 - v nadaljnjem besedilu zakon) opravi fi-ai*cni, računovodski in praT/ni proglod tor provcrja-zakonitosti in pravilnosti poslovanja podjetij. Posamezni, v tej uredbi uporabljeni izrazi, imajo ^slednji pomen: ^ s pojmom lastninsko preoblikovanje je mišljeno statusno preoblikovanje, reorganizacija, brezplačno Ponašanje družbenega kapitala ali ustanavljanje in v*aganje v nova podjetja ali prenašanje posameznih Poslovnih funkcij na druga podjetja; ■V j, - finančni pregled je pregled, v katerem pooblaš-A1 Ceni delavec Službe družbenega knjigovodstva pre-rj yerj pravilnost in zakonitost finančnih tokov najood-' .Si lastninskega preoblikovanja in oceni (izračuna) oškodovanje družbene lastnine; v, računovodski pregled je pregled, v katerem poo-iaščeni delavec preveri pravilnost in zakonitost evi-Rotiranja poslovnih dogodkov lastninskega preobli-'•> Ivanja; ^ - pravni pregled je pregled, v katerem pooblaščeni delavec ugotovi pravno podlago lastninskega preoblikovanja in oceni zakonitost ugotovljene pravne Podlage. Odgovorna oseba podjetja je dolžna Službi družnega knjigovodstva na njegovo zahtevo takoj, naj-i kasneje pa v 8 dneh predložiti poročilo s prikazom Postopkov lastninskega preoblikovanja ter vso dokumentacijo v zvezi s tem preoblikovanjem. Če podjetje LA^o zagotovi poročila oziroma dokumentacije, mora ooblaščeni delavec podati ovadbo za gospodarski Prestopek iz 8. alinee 1. odstavka 43. člena zakona in 0 tem obvestiti družbenega pravobranilca samou-LC' Previjanja in organ, ki je vložil zahtevo za postopek |N ^vizije. g«| V revizijskem postopku pooblaščeni delavec SDK Pridobi in preveri vso dokumentacijo, ki se nanaša lastninsko preoblikovanje, izvedeno od 1. 1. 1990 do uveljavitve zakona. V okviru revizijskega po-;AM stopka lahko SDK za potrebe tega postopka preveri Poslovanje katerekoli druge pravne osebe. , O ugotovitvah v postopku revizije pooblaščeni dc-nsK avec sestavi revizijsko poročilo in ga takoj, najkas-:eyy pa v 8 dneh posreduje podjetju, Agenciji Repu-nO . Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, plslojnemu družbenemu pravobranilcu samoupravlja, pristojnemu javnemu tožilcu oziroma pristoj-ppu organu za notranje zadeve ter organu, ki je '"'žil zahtevo za postopek revizije. S pristojnim družbenim pravobranilcem samoupravljanja je mišljen družbeni pravobranilec samoupravljanja v občini, v kateri ima podjetje sedež, če v tej občini družbenega pravobralnica samoupravljanja ni, pa Družbeni pravobranilec samoupravljanja Republike Slovenije. Na morebitne pripombe na poročilo Službe družbenega knjigovodstva vlagatelju pripombe ni dolžna odgovoriti, temveč jih posreduje družbenemu pravobranilcu samoupravljanja. Služba družbenega knjigovodstva je dolžna na zahtevo družbenega pravobranilca samoupravljanja le-temu podati pojasnila v zvezi s poročilom. Kdo je odločal o privatizaciji Pooblaščeni delavec SDK v pravnem pregledu opravi zlasti naslednje: - pregleda vse sklepe o vpisu pravne osebe v sodni register od 1. 1. 1990 dalje; - preveri, če je bil organ, ki je odločal o posameznih pravnih poslih in dejanjih v zvezi z lastninskim preoblikovanjem, izvoljen oziroma imenovan po predpisanem postopku in če ima pristojnosti za takšno odločanje; - pregleda splošne akte in sklepe organa upravljanja pravne osebe; - preveri, ali so splošne akte in sklepe sprejeli za to pristojni organi; - preveri, ali so splošne akte in sklepe podpisale pristojne odgovorne osebe; - preveri usklajenost splošnih aktov in sklepov organa upravljanja s predpisi, veljavnimi v času sprejema le-teh; - preveri, ali so vpisi v sodni register v skladu z akti, ki so podlaga za vpis v sodni register; - pregleda in ugotovi vrste izdanih vrednostnih papirjev; - preveri, ali so bila dejanja, opredeljena v pravnih aktih in s sklepi tudi dejansko opravljena in na način, kot je v teh aktih oziroma sklepih določen; - ugotovi pravno podlago za lastninsko preoblikovanje, kot jo je opredelila pravna oseba in preveri njeno zakonitost. Kako se je privatiziralo... V finančnem pregledu pooblaščeni delavec SDK zlasti preveri. Pri prodaji ali dokapitalizaciji s posojilom: - ugotovi zneske posojil in analizira posojilne pogoje; - ugotovi in analizira prodajne pogoje. Pri odkupu in dokapitalizaciji s sredstvi udeležbe v dobičku: - ugotovi način in razmerje delitve dobička; - ugotovi, ali je bil na družbeni kapital razporejen nižji delež dobička, kot je delež družbenega kapitala v celotnih trajnih virih podjetja; - ugotovi, kako je bil vrednoten družbeni kapital ob dokapitalizaciji (knjigovodska vrednost, revalorizirana knjigovodska vrednost, cenitev cenilca z licenco). Pri odkupih in dokapitalizacijah s sredstvi pavšalno izplačanih potnih stroškov, dnevnic in drugih pavšalnih izplačil ugotovi zneske pavšalnih izplačil, ki so jih delavci porabili oziroma namenili za odkup lastniških deležev oziroma delnic. Pri izdajanju zadolžnic za neizplačane plače, nagrade in druge bonitete: - ugotovi, ali je podjetje izdajalo zadolžnice v bruto ali neto znesku; - ugotovi, ali je podjetje obračunalo in plačalo davke in prispevke od plač skupaj z morebitnimi zamudnimi obrestmi; - ugotovi, ali je izdaja zadolžnic povzročila izgubo oziroma povečanje v letnem obračunu podjetja; - ugotovi, ali so bile zadolžnice izdane v višini, ki ne presega določil kolektivne pogodbe. Pri prenosu poslovnih funkcij in ustanavljanju zasebnih ter mešanih podjetij: - ugotovi, ali je prišlo do prenosa poslovnih funkcij na eno ali več podjetij, ki so pod lastniško kontrolo ali v delni ali popolni lasti zaposlenih, njihovih družinskih članov ali drugih pravnih ali fizičnih oseb in ugotovi njihovo dejavnost in ali je prišlo do prenosa konkurenčnih dejavnosti; - ugotovi, ali je prišlo do ustanovitve podjetij v zasebni ali mešani lastnini, katerega ustanovitelji ali soustanovitelji so delavec ali delavci podjetja ali njihovi družinski člani. Pri izdajanju prednostnih delnic za družbeni kapital: - ugotovi, ali je podjetje brez zakonske podlage družbeni kapital preneslo na delniški kapital ali trajne vloge; - ugotovi, ali je prišlo do upravljalskih in drugih, predvsem delitvenih razmerij, ki ne ustrezajo sorazmernemu delu vloženega kapitala. Kam so šle delnice Pri brezplačnemu prenosu družbenega kapitala: - ugotovi, ali je prišlo do brezplačnega prenosa družbenega kapitala; - ugotovi, ali so brezplačni prenosi omogočili dajanje posojil na podlagi katerih je prišlo do oškodovanja družbenega kapitala. Pri prodaji podjetja ali dela podjetja ugotovi ceno in prodajne pogoje in v zvezi s prodajno ceno: - ugotovi, na kakšen način je bila cena določena (na podlagi cenitve cenilca z licenco, javne licitacije, pogajanja s kupcem, knjižna vrednost, ipd.); - preveri, ali je bila prodajna cena nižja od knjigovodske vrednosti; - preveri, ali je bila prodaja opravljena preko Sklada Republike Slovenije za razvoj in kupnina plačana na način in v rokih, kot je določeno v pogodbi. V zvezi s prodajnimi pogoji ugotovi: - rok plačila; - način plačila (gotovinsko plačilo, plačilo na obroke, plačilo s posojilom). V računovodskem pregledu pooblaščeni delavec SDK preveri zlasti: - ali so vsa knjiženja opravljena na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin; - ali so vsa knjiženja opravljena v skladu s predpisi; - ali je v knjigah evidentiran celoten postopek preoblikovanja, na način, kot je to opredeljeno v splošnem aktu, sklepu oziroma v sodnem registru; - ustreznost prenosov revalorizacijskih rezerv, ostalih rezerv in neposlovnih sredstev na družbeni in zasebni kapital (glede na strukturo lastništva). Po končanih postopkih pravnega, finančnega in knjigovodskega pregleda pooblaščeni delavec SDK sestavi revizijsko poročilo. Revizijsko poročilo obsega: - ugotovitve pravnega, finančnega in računovodskega pregleda; - strokovno oceno pooblaščenega delavca o tem, ali je v postopku lastninjenja prišlo do oškodovanja družbene lastnine; - zaradi katerih pravnih poslov in dejanj je do oškodovanja prišlo in mnenje, kateri predpisi so bili pri tem kršeni; - o višini oškodovanja. Služba družbenega knjigovodstva revizijskemu poročilu priloži pravne akte, v zvezi s katerimi je po njeni oceni prišlo do oškodovanja družbene lastnine. Vlada Republike Slovenije, predsednik dr. Janez Drnovšek 0,0 0,0 0,00 0,0$ 0,00 0,00 o,°o 10,00 '0,00 | >0,0 j lO.OO >0,00 0,00 >0,00 0,00 10.00 >0,00 >0,0$ 1 >0,00 >0,00 >0,00 >0,00 )O,O0 10.00 10,00 10,0 >0,0 ,0,0 10,00 ;o,oo ,0,0 10,00 ,0,00 50.00 10.00 50,00 a 48, Pokrajinski tednik, ki poroča • o vsem, kar se zgod/ zani• ZZro*°' daJf svojim bralcem se* oglaševale0 za je 9>6de na obseg med *■»* Novo mesto tel.: 068/23-606 fex: 068/24-898 Republika Slovenija MINISTRSTVO Kardeljeva pl. 25 Kabinet ministra tel: 119-195, fax: 118 Ljubljana Datum: 16.2.1993 Številka: KAB/JN Delavska enotnost g. MARJAN HORVAT, g. urednik. ZA OBRAMBO prosimo vas, da v skladu s 40. členom Dstave Republike Slovenije objavite odgovor ministrstva za obrambo na trditve v Članku: "JanSa go homei"(DE, 11.2.1993). Odgovor ministrstva vam pošiljamo v prilogi. Članku "Janža go h&mei" S^flepsi park Janša 2e uredil > >■ i .»•11 n . Mini nf- V zadnji številki Delavske eno£, med drugim piše, da je "pr^i^n . rtiču". Ministrstvo za obrambo ne prevzelo v upravljanje nepremiCni/ne d tudi manjši počitniški dom na Debelem pa lete^iSCe s kopico hqtelov, kot gkuSa dem^gosko :ugerirati pisejr^Clanka. Ze JA je uporabljala počitniški jLom za dvilne. rekreacijske namene, za kar ga uporabna tudi obmorsko letovišče na podlagi ustavnega z. bivfie JA in med dl rtiCu, ne pa lepcrfiSCe gerirati piseiz^Clanka. vilne. rekreacijske pin^strstvo/za obrambo. Taksne počitniške domove n^jnorju imajo tudL druida ministrstva in podjetja , kar je sindikalistom dobro So pa kampeljci, tile vojaški uradniki! Najprej ti hočejo pripisati nekaj, česar nikoli nisi napisal (Slovar slovenskega knjižnega jezika pod pojmom »letovišče« ne omenja kakšnega hotela ali kopice hotelov, navaja pa izraz »letoviška, počitniška hišica«), potem pa z dodatno razlago (da je že JA uporabljala počitniški dom za civilne, rekreacijske namene...) stoodstotno potrdijo tisto, kar si ti napisal bolj v šali kot zares (da se Janša kmalu ne bo prav nič ločil od nekdanjih generalov JLA...). Spet živimo v časih, ko državni (vojaški) propagandisti delajo svojemu delodajalcu (slovenski vojski) več škode kot koristi! Ivo Kuljaj 16 18. februarja 1993 Ko je šef spoznal, da bo z običajnimi legalnimi in vsaj na videz zakonitimi prijemi zelo težko »prišel na konec« z zariplim prvakom Slovenske nacionalne stranke Zmagom Jelinčičem, se je pospešeno lotil študija teorije za- Horoskop Zakonsko določilo VREME Piše: Andrej Velkavrh Poslabšanje M Valentinovo je mimo. V rokah imamo ključe korenin. Toda kaj z njimi početi? Zunaj je še preveč mraz, da bi se splačalo odklepati. Čeprav skoraj ni bilo padavin, pa se je začelo na vremenskem področju le nekaj dogajati in premikati. Oslabljena fronta, ki je v ponedeljek prešla Slovenijo, je krajem na vzhodnem koncu pokazala, da zima še traja. Tam je namreč rahlo snežilo, vendar tako rahlo, da ni nič ostalo za njim. Zimsko je bilo tudi višje, v hribih. Temperature so bile tam zopet take, kot se za ta letni čas spodobi. Fronta, ki je v sredo oziroma v noči na četrtek oplazila naše kraje, pa je le napovedala novo poslabšanje, ki nas čaka za ta konec tedna in ki se bo, kot kaže, zavleklo tudi v naslednji teden. Že dolgo je tega, kar smo bili deležni kolikor toliko obilnih padavin. Zato bo poslabšanje verjetno eden pomembnejših dogodkov ta konec tedna. Fronta se bo pomaknila čez Slovenijo v soboto, zato bo takrat vreme najslabše. Padavine pa bodo ponehale verjetno že v soboto proti večeru. V nedeljo bo hladneje in vetrovno z burjo na Primorskem. Od vremena v začetku naslednjega tedna je potem odvisno, kakšno bomo imeli do konca meseca in še v marcu: »Kakor na Petrovo (22. februar) vreme kane, takšno ves mesec ostane.« Ali nekoliko drugače: »Petra stol mrazi, zima še dolgo trpi.« Drugi teden goduje tudi eden najbolj znanih vremenskih »prerokov«, Matija. Ta naj bi vedno prinesel spremembo. Če je bilo do tedaj toplo, se bo ohladilo, če pa je pritiskal do Matije mraz, bo kmalu popustil. Je pa hladno in vetrovno vreme konec februarja dobro za letino: »Če konec svečana burja pometa, se dobra letina obeta.« In ta je še najvažnejša, kajne? Mikličev sekretar NyPflMF.MRNR.fiA STRAH r Humoreska- Gregor Miklič, član vodstva svobodnih sindikatov in državni svetnik, si bo prisiljen kar v najkrajšem času poiskati osebnega sekretarja, ki bo namesto njega pisal zahtevke za vrnitev nacionaliziranega sindikalnega premoženja. Za razliko od Cerkve sindikati doslej niti s prstom niso mignili, da bi ponovno postali lastniki nasilno odtujenega premoženja. Pač, edini, ki je nekaj kričal in mahal, je bil France Tomšič. Pa še on bi delil še tisto malo, kar je ostalo. Tipično za revolucionarje. prsih, češ da visovci spremljajo tudi pojav mafije in nekatere doslej neznane oblike nasilja. Hkrati naj bi ti posli sodili v delokrog normalnih kriminalistov, vsaj dokler mafija ne bi ogrožala ustavne ureditve in državnih interesov. Očitno je torej, da tako VIS kot običajna policija menita, da sta divje lastninjenje in nezakoniti odtok kapitala skladna z ustavno ureditvijo in državnimi interesi. V nasprotnem primeru bi kaj ukrenila, da bi to preprečila, ne pa se kregla, kaj je v čigavi pristojnosti. Brejčeva mafija Koržetova privatiza- cija Dr. Miha Brejc, še vedno direktor VIS, se je večkrat potrkal po rote. Svoja študijska prizadevanja je mrzlično poglobil še zlasti po volitvah, ko je bilo na dlani, da bo moč prvega slovenskega nacionalista še rahlo nevarna. Po dolgotrajnem proučevanju se je končno odločil za akcijo »Trojanski konj«, ki je drugače kot prejšnji poskusi (pripor, širjenje govoric, alarmantni sumi...) pri priči dala rezultate. Ubogi Zmago je spričo ene same dobro premišljene poteze izgubil polovico svoje legitimne (skupščinske) moči, četrtina pa se je skrhala še na izrednem strankinem kongresu, kjer ga je »lastna baza« črtala kot predsednika. Po tem dogodku se je šef, zadovoljen sam s seboj, lepo nava- lil v fotelj in začel mirno razmišljati, kako bo zabrisal sleherno sled uspešne akcije. Rezultati njegovega razmisleka so že naslednji dan izšli v časopisih, v katerih so njegovi nekdanji sodelavci napadali najbolj izpostavljene posameznike osamostvojitveno državotvornih agencij. Sefu se je kar nasmejalo, ko je videl, da je celo sam Zmago začel tuliti, kako je treba Janši pripeti medaljo in ga upokojiti. Uroš Korže, še vedno direktor Sklada za razvoj, na veliko soli pamet slovenskim direktorjem in delavcem in jim prodaja svoje bogate »privatizacijske« izkušnje, ki si jih je nabral v ljubljanskem IMF in katerih glavna odlika je, da delavci najprej ostanejo brez lastnine, potem pa še brez dela. Natanko ta obrazec Korže uporablja tudi v Skladu, k temu pa moramo dodati običajne »mucke« z direktorji, ki sodijo v znamenito Koržetovo podjetje »Marija k sebi Consulting, d.o.o.«. Javnost bo vsekakor zanimalo, kaj bo o Kor-žetovi »privatizaciji« rekel inšpektor SDK v aktualni reviziji (divjih) privatizacij. Kuli Selektivna stavka - Ali ste se kaj golobčkali za Valentinovo? smo povprašali tovariša Neposrednega proizvajalca raznih strok, ki je zamišljeno žulil svoje pivo za šankom bifeja bližnja srečanja posebne sorte. , »Ali se vam je zmešalo?« je nejevoljno odgovoril tovariš Neposredni, »pa vendar ne mislite, da imam čas za takšne oslarije.« - Ja, ali niste penzionirani? Potemtakem bi najbrž imeli čas tudi za golobčkanje. »Veste kaj, samo še eno tako, pa se z vami sploh ne bom več pogovarjal. Ne le zdajle, ampak tudi v prihodnje. Kako naj bi človek razmišljal o golobčkanju, ko pa smo neposredni proizvajalci pred usodnimi odločitvami...« - Oho, pred kakšnimi usodnimi odločitvami? »Ali vidite, kako neinformirani ste, ker vam gre po glavi samo golobčkanje in sveti Valentini! Pri tem pa ne vidite, da je delavski razred takorekoč pritiran na rob obupa. Delodajalci se ne držijo kolektivnih pogodb, poleg tega pa je inflacija vse višja, čeprav jo vlada vešče zakriva...« - No, hvala Bogu, da ima ta delavski razred zdaj, v demokraciji vse možnosti, da se temu upre... »Kako upre?« - No, s stavko. Če delodajalci ne izpolnjujejo določil kolektivne pogodbe, je pač treba stavkati. Za prvo silo bi bil dober | kakšen lokalni štrajk, če pa še to ne bi pomagalo, pa še vedno j lahko neposredni proizvajalci udarijo generalni štrajk... »Se vam je zmešalo. To bi samo zavrlo naše gospodarske trende in nas pahnilo še v večjo bedo.« - In kdo to pravi? »Naš sindikat vendar. Tisti ta svobodni.« - Ja in kaj boste storili, če ne boste štrajkali? »Naš sindikat se bo poskusil pogovoriti z vlado.« - Kaj pa če se vlada ne bo hotela pogovarjati? Boste potem štrajkali? »Dajte ga no biksat! Saj to je vendarle naša, delavska vlada Vsaj tisti gospodarski del. Ampak, čakajte, čakajte, morda pa bi se dalo stavkati selektivno...« - Kako to mislite, selektivno? »No, proti Janši, pa proti Bizjaku, pa zunanji politiki... - Ampak stavkati bi morali proti Drnovšku, Gaspariju, Tajnikarju, Puharjevi... »Dajte no, dajte. To so vendar naši. Proti njim že ne bomo stavkali.« Bogo Sajovic Ameriški državnik in general George VVashington (rojen 22. februarja 1732) v mladosti ni bil »treniran« za državnika. Bil je sin trdnega farmarja iz Virginije, ki je bila tedaj ozemlje pod suverenostjo Anglije. Preden se je VVashington posvetil politiki, se je ukvarjal tudi s trgovskim in novinarskim poklicem, v politiko pa je zajadral, ko je videl in kot pripadnik kolonistov tudi občutil, kako angleška krona oziroma nje uradniki izžemajo koloniste. Zavzemanje za pravice kolonij in kolonistov ga je povezalo z drugimi enako mislečimi možmi, ki sprva niso imeli namena odcepiti kolonij in matične domovine, želeli so le revizijo zakonov, ki so zadevali ob interese kolonistov. Ko pa je krona poslala vojsko, ki naj bi spravila koloniste k ponižnosti, pa so le-ti odgovorili z uporom in z odcepitvijo od matične domovine. Poveljstvo nad vojaškimi silami kolonij so podelili VVashingtonu in po sedemletni vojni je Anglija morala priznati svoj poraz. Bivše kolonije so se odločile za republikanski tip države in predsedniški sistem. Kolonisti so za prvega predsednika izbrali prav Georgea VVashingtona, prvo glavno mesto pa je bil New York. Novo prestolnico VVashington so zgradili šele naknadno. Georgea VVashingtona so po izteku štiriletnega mandata še enkrat izvolili za predsednika, tretji izvolitvi pa se je odrekel, ker je bil prepričan, da sta za vsakega človeka dva mandata dovolj. Pravijo, da VVashington ni imel smisla za humor in se je pošalil le enkrat v življenju. Med kongresno debato je neki poslanec ognjevito zagovarjal zamisel, da z zakonom določijo maksimalno število tri tisoč vojakov v armadi. VVashington je prosil za besedo in dejal: »Prav, toda le s pogojem, da v zakon vstavimo tudi določilo, da nas sme napasti največ dva tisoč sovražnikov.« V tem tednu so se rodili še poljski pianist in skladatelj Frederic Chopin, poljski astronom Nikolaj Kopernik, nemški filozof Arthur Scopenhauer, mad-žarsko-češki kralj Matija Korvin (kralj Matjaž), nemški jezikoslovec in pravljičar VVilhelm Grimm, nemški lirik in pripovednik Erich Kastner in slovenski skladatelj Viktor Parma. Deni DELAVSKA ENOTNOST POLETNO OBUVALO ŠOLSKI LETOPIS RADO NAKRST SPONA, OKOV SODOBNIKI KELTOV ŽIVAHNOST STRUMNOSt GLAVNO MESTO TOGA OSEBA IZ BIBLIJE PISMENO OBVESTILO 0 IZOSTANKU VISOKO GOROVJE V ATI KI, 3RCUX ARGON VEDA POUDCf ZATOCIS- IZPODNE- BNIK, METEOR MAKARSKA PESNICA MUSER NABIREK. VRSTA IZOBRA- ŽENOST MESTO V NORMANDIJI \z VRSTA PREROST. SVETILA DRUGO IME ZA MEDVEDA SESTAVIL: CVETO ERMAN ROD VOJSKE V ARMADI NAPADAL NA POLIT OSEBNOST DEBELA LESENA PALICA JUŽNO- FRISKI ArRL PISEC (PETER) > > MEŠANA SOLATA LUKA V S. ITALIJI RDEČA POLJSKA CVETLICA ŠVICARSKI ZDRAVNIK wm IDI RASTLINA ŠVEDSKA IGRALKA EKBERG ARGEN POL. (SABATO) VRSTA VRBE GNOJEN UŠES JSNI IZLIV OSTANEK IZ PRETEKLOST FRANCOS. IME ZA MESTO MECHELEN OTOK PRI SARDIN. KDOR JE VINJEN REPUBLIKA VAFRIKJ GMOTA SNOVI DAJATEV ZA UVOZ BLAGA VRSTA EMBALAŽE OZNAKA ZA NEZNANCA SLOVEN OBMORSKO MESTO KRAJ SKUP. MAŠČOBA NADLEŽNA ŽUŽELKA SLOVbNSKf PISATEU (IVAN) HUNSKI VLADAR VODJA PROT. FEVDALNE VSTAJE V RUSIJI (STJEPAN) IGRALKA MCGRAVV SVINJSKA ZAREBER- NICA REKA SKOZI FIRENCE DESNI PRITOK RENA V NEMČIJI TEKOČA MAŠČOBA PESNICA SEIDEL DOMAČE M. IME OLIVER REED SLOV. TIS AGENCIJA KARTANSKI KNEZ JAPONSKI POLITIK HAROBUMI RIMSKA BOGINJA LOVA NOGOMETNI VRATAR MARC HLADEN SUH VETER V FRANC KRAJ PRI UDOVŠČIN RIMSKI DRŽAVNIK, CEZARJEV LJUBLJENEC SMETANlN* EGIPČAN BOG SONCA NEIMENO- VANA. OSEBA » Nagradna križanka št. 8 AMANDMA, ROKOKO, LUNG, ILION, KUB, IVJE, NED. AOSl^Š TAEL, ATRANS, IL. IGRAČA, MOPS, KERSEE, ARIOSTO, ACETA‘ \ NEW DEAL j j l Rešeno križanko nam pošljite do 2. marca 1993 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 8 Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev. Rešitev nagradne križanke št. 6: PRESELITEV, ROMANŠČINA, ASSISI, APEL, ITALIJA, KIP, ARE, READE, RENI, KASTRAT, AKOV, OTOMAN, NOMAD, OLA, IBAR, Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 6: 1. Stane Megušar, Zvonarska 11, 61000 Ljubljana, 2. Valerija Bezjak, Gradnikova 31, 64240 Radovljica, 3. Edi Rauter, Trubarjeva 3, 68290 Sevnica pf Nagrade bomo poslali po pošti. Križanko pripravil: u^lOMONO U ugankar