V OKVIRU
» doslej smo v našem časopisu fe nekajkrat pisali o predpisih, omejujejo polno in svobod-no delovanje novega gospodarečega sistema. Pisali smo o ne-jO-terih regulativnih slabostih 0} Hm zaželeli čim krajše živ-lonje. Manj prostora pa smo Posvetili subjektivnim slabo-Jlrn> ki prav tako ovirajo svo-°dno delovanje sistema. Če-Prav smo pristaši polnega za-Vanja v upravljavske in poli-tcne sposobnosti delavcev, nas ^kateri dogodki zadnjega ča-a le opozarjate, da so neka-.?ri delovni kolektivi le prejoka izrabili to zaupanje, da s° Pri novem sistemu mislili
lili in zajedli, da so imeli v neprimernem času prevelik apetit.
Toda to ni samo problem bodočnosti, je problem današnjega dne, kajti povsem nepravično je, da si nekdo lasti večje dohodke, kot jih zasluži. Ob tem ne smemo prezreti izgovora, ki je iz trte zvit, namreč, če rastejo plače, rastejo tudi cene in s tem se vsa stvar izravna. Izravnavala bi se, če bi skladno rasle plače v vsem gospodarstvu. Velika razlika pa nastane, če si poveča plače samo del gospodarskih panog, samo nekatera podjetja S tem, ko prejemajo več, ko prejema-
dohodek m tej račen
^Tedvsem le nase in s tem — ® se tega zavedajo ali ne — «čejo nase omejitve, s kate-feo družba poskušala vzpo-aviti pravično ravnotežje.
V mislih imamo zelo poviša-rf Plače nekaterih gostinskih J? trgovskih, podjetij, obrtnih bratov in v glavnem manjših plovnih kolektivov, ki v svo-r'1 zahtevah ne poznajo patine meje. Poznamo primere, so ti kolektivi večino čiste-dohodka razdelili na plače, ^znamo celo primer, ko so J!eh sto odstotkov razdelili na Pkiče. Kam takšna pohlepnost jlje, je popolnoma jasno. Ves ~ohodek bodo zajedli in ko se ?°<io znašli raztrgani in bosi ‘tem mislimo na slabo opre-°" stare stroje, neprimerne .oradbe, premajhna obratna l-ii,°Snr>Vna sredstva, pomanjk-itd? kvalifikacijsko strukturo •' bodo potrkali na vrata ko-izr^f *n skupnosti s točnimi rn„UrLi’ da Hm je treba po-taJlat.i’ ker — to kažejo na-pni izračuni — so sami pre-opremljeni, da bi lahko tekmo z drugimi. Ob ZQK.J?odo seveda prezrli in podi, da so vse sklade razde-
jo veliko višje plače brez zvišane proizvodnje, produktivnosti, brez večjega prizadevanja, s tem izkoriščajo vse ostale delavce, ki si prizadevajo, da bi prejemki rasli v skladu z zvišano produktivnostjo in proizvodnjo. Ali se ti delovni kolektivi tega zavedajo ali ne, resnica ostane — oni postanejo izkoriščevalci delovnih ljudi, pobirajo tuji sad in si ga neupravičeno prilaščajo. Živijo na tuj račun in pobirajo viške tujega dela. Plače si povečujejo na račun ugodnejših instrumentov, izjemnega položaja in zviševanja cen.
Vsi takšni primeri zaslužijo prav takšno družbeno obsoja kot preveliki in neupravičeni razponi v plačah. Toda ne gre zgolj za moralno obsoja, kajti le-ta, kot kaže še ni dovolj močan regulator. Čeprav smo v načelu zoper administrativno vmešavanje v gospodarstvo, nas ti primeri iz prakse prisiljujejo, da bomo morali razmišljati o zajezitvenih ukrepih, o/regulativih in predpisih, da lahko rastejo osebni dohodki samo z dejanskim gospodarskim uspehom. V. TRINKAUS
KAJ OPAŽAMO V NOVIH PRAVILNIKIH O DELITVI OSEBNEGA DOHODKA
izmaličeni, Spekulativni izračuni
V posameznih gospodarskih organizacijah v | | zadnjem času ugotavljajo, da so načela oblikovanja 1 | in delitve osebnih dohodkov povsem zmaličena. 1 | Ugotavljajo namreč, da so razponi med prejemki | | povsem drugačni, kot je bilo mišljeno sprva, škrat- | | ka da prejema del ljudi v podjetju višje osebne do- i | hodke in to ne po zaslugi svoje prizadevnosti, bolj- ■ | šega izpolnjevanja svojih nalog, temveč na osnovi J | izmaličenih špekulativnih meril.
up	»	n
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimm
Napak bi bilo trditi, da prihaja do naraščanja osebnih dohodkov vodstvenega kadra v podjetjih že zaradi posledic delitve osebnih dohodkov po novih pravilnikih. Do septembra je namreč sprejelo nove pravilnike o osebnih dohodkih le 196 gospodarskih organizacij. Toda pregled nekaterih, letos sprejetih pravilnikov o delitvi osebnega dohodka in osnutkov pravilnikov, ki so šele v razpravi opozarja, da se bodo te napake marsikje znova pojavljale. Ponekod poizkušajo namreč z različnimi formulami, vplivnostni-mi faktorji itd. prikriti bodoči prejemek nekaterih vodstvenih kadrov v gospodarskih organizacijah. Slabo pri tem je, da imajo osnove in merila za oblikovanje in delitev osebnega dohodka posameznih enot v gospodarskih organizacijah pomanjkljivosti, to je, da so nerazumljiva, zamotana in da jim je v posameznih primerih še pri-dodejan vpliv osebne ocene Toda razložimo si vse te slabosti na posameznih zelo značilnih primerih.
V eni izmed kemičnih tovarn so na primer zelo natančno do-
ločili v ceniku del, koliko točk doseže za enoto proizvoda nekdo, ki razklada surovino, premog ali opravlja druga dela. V odstotkih so natančno določili sestav končnega proizvoda, določen je delovni čas in podobno. Skratka, s temi merili .naj bi izmerili individualni in kolektivni učinek posameznika.
Pri izmeri vrednosti dela določenih vodilnih uslužbencev pa se je ta natančnost ustavila. Zapisano je, da lahko ti sicer s svojim delom bistveno vplivajo na potek proizvodnje »v splošnem smislu«, vendar jim je nemogoče postaviti individualni učinek. Zato bodo za omenjene uslužbence ugotavljali odstotek učinka na osnovi povprečja prejetih osebnih dohodkov obratov v zadnjih treh mesecih pred remontom.
Iz takšnih določil prav gotovo ni moč razbrati, kolikšni bodo prejemki vodilnega osebja v določenem obdobju. Se več,, ni moč razbrati ali bodo sploh v odvisnosti, in sicer neposredni odvisnosti od svojega delovnega mesta in od gospodarnosti v podjetju.
Toda izračunavanje učinka še bolj zamegli in zmaliči ena izmed formul. V osnutku pravilnika je rečeno:
»Učinek za vsa delovna mesta, ki niso zajeta v poprejšnjih členih, se izračuna tako: seštevek povprečnega doseganja učinka za vse proizvode in odstotek dobljen iz znižane planske lastne cene se deli z 2. Za stimulacijo se odstotek znižanja planske lastne cene pomnoži s faktorjem 5.«
In da bi bilo to načelo ponazorjeno mu sledi formula:
M = (učinek po členu 18) + plan. J. cena cel. pr. X 100 del. 1. cena cel. pr. —100) 5/:2
Pri dokončnem obračunu za to »stimulacijo« igra svojo vlogo še vplivnostni faktor posameznih delovnih mest.
Pa naj se znajde delavec, ki ni obiskoval najmanj srednje ekonomske šole, ob takšnih formulah s tako zamegljenimi merili, s formulami in faktorji, ki so sicer učeni, vendar je najbrž njihov namen prikriti razpon, ki bo nastal pri izplačevanju osebnih dohodkov.
V drugem odstavku pravilnika pa je moč zaslediti podobno nerazumljivo formulo za izračun kolektivnega učinka v nekem obratu. Kolektivni učinek, je rečeno, je seštevek količinskega in časovnega učinka deljenega z 2 ob upoštevanju učinka za kvaliteto. In tudi temu načelu sledi formula:
v vsej njegovi celovitosti. Proizvajalca njegova lastna materialna zainteresiranost izpodbuja da postaja z vsakim dnem bolj dejanski gospodar. To pomeni tako za načela, ki ne veljajo za oblikovanje srddstev osebnega dohodka organizacijske, ekonomske ali druge enote, kot tudi za načela delitve osebnega dohodka na posameznika. Za vsakogar in za vse morajo biti ta načela zapisana v pravilniku, povsem jasna, razumljiva, predvsem pa takšna, da so osebni dohodki v ekonomski odvisnosti od uspehov, ki jih dosega vsak posameznik ali vsaka enota posebej.
Zanimanje delavcev (tu so mišljeni tudi uslužbenci) je in bo tem večje, čim bolj neposredno so odvisni osebni dohodki od gibanja dohodka in rentabilnosti vloženih sredstev. Bistvo stimulacije je namreč v tem, da se z načinom in razdelitvijo sredstev prizna ustrezno večji dohodek ob-enakih stroških ali pa doseženi dohodek ob manjših stroških tistemu, ki je k temu karkoli osebno prispeval. Skratka. gre za to, da je prisojen večji osebni dohodek tistemu, ki je več ustvaril z enoto vloženih sredstev.
S tega vidika velja torej spodbujati skrb za vsakogar v gospodarski organizaciji, tistega ki opravlja fizična ali intelektualna dela n. pr. za:
— izkoriščanje strojnih kapacitet (za boljšo organizacijo dela, zmanjšanje zastojnih stroj-
/3 (
48.5 . h
— 100) + (
1240 . h
■100)
b	'	' b
planska lastna cena celokupne proizvodn j e dejansko lastno ceno cel. proizv.
,	O PRIPRAVAH NA NOVI USLUŽBENSKI, SISTEM
ISKANJE USTREZNIH DE10VNIH MERIL
Osnutek zakona, na katerem bo temeljil novi Uslužbenski sistem, je šele v razpravi. Nadrobnosti se Potemtakem še lahko spremenijo. Za nekatere bi bilo Celo dobro, da bi jih bolj vskladili z glavnimi načeli novega sistema, ki naj zagotavljajo večjo samostojnost Pri oblikovanjih javnih služb, delitvi dohodkov in pri Prejanju uslužbenskih razmerij. V našem prispevku opnio tokrat razpravljali predvsem o iskanju ustrez-Pih meril za nagrajevanje in boljše poslovanje.
?‘si jn kaže bodo novi pred-pVjjjh z niimi vred novi sistem hip,, služb uveljavljeni čez X hi vC?’ 1' Januarja 1962. To-ija eč dosti časa za pripra-, vo$t P?mernbno in zaželeno C hi J .1 naj javnim uslužben-a jih ■ a^a Podobne pravice, imajo delavci v gospo-
J, H1VE priprave v teku
korak v spremenjeni si-„ vnih služb naj bi bila
dela osebnih it?1 je S Posebnim predpi-tli d 10 določeno, naj se v nagrajevanje po delu (JQtne steka pet odstotkov od vsote,
namenjene za te. Glede sredstev ran je uslužbenski ko-mogli ničesar spre-v ho r,\,,Znašli so se pred te-
. hišo - n iZnu°
og°. saj doslej niso po-
oblik nagrajeva-kvhih	in zato tudi ne de-
* s Mii Kvantitativni po-Isi^dom’	se jih gospodarstvo
he n5°,s^u^uje> Pri umskem
4^* Usn^rio v poštev, če de-^>>goče“
■ v P°stev> ce ae' (\i Jlv. v o .m materialno opre-
n.i “v. -o ‘u materialno opre-ik, hiogr, vtakšnih primerih tudi hio^hih Ce Sestaviti preciznih M^hip ^oril in je zato oce-
aiRi... Verina ve£ jjj manj

Pravilniki, s katerimi so predvsem večje ustanove poskušale urediti delitev osebnih dohodkov po delu, so skorajda nujno pomanjkljivi in potrebni korektur, posebno še ker ne slone na analitski oceni delovnih mest. To pa je temelj nagrajevanja po delu.
Po prehodu na delitev osebnih dohodkov izključno po delu pa utegnejo nepopolna, provizorična merila in pravilniki povzročiti neupravičene dispropor-ce v prejemkih, ki ne bi bili v skladu z načeli novega sistema javnih služb.
Zato je več ko razumljivo, da iskanje ustreznejših delovnih meril in izpopolnjevanje pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov zavzemata vidno mesto v pripravah na bližnje spremembe.
DELOVNE REZERVE SE ŽE SPROŠČAJO
Stimulativno nagrajevanje pa je kljub slabostim subjektivnega in objektivnega značaja takoj po uvedbi začelo sproščati skrite delovne rezerve v javnih službah. Čeprav so sredstva za stimuliranje uslužbencev skromna in že ob malo večji delovni vnemi celotnega kolektiva spravijo v zadrego tiste, ki jih de-
lijo (ko je plafon prebit, je treba vsem po vrsti ali vsaj nekaterim zmanjšati denarna, priznanja), in čeprav merila za delovno učinkovitost še niso neoporečna, so mnogi uslužbenci postali vestnejši in urnejši pri delu. Dopise, prošnje in vse drugo, kar sodi v njihovo redno delo* že hitreje rešujejo. Če jim dela zmanjka, rečejo zanj. Posebno tam, kjer morajo po novem voditi dnevnik dela, iz katerega je točno razvidno, kaj je kdo opravil v delovnem času in kolikšen je njegov mesečni delovni učinek, po katerem ga starešina oceni in z oceno določi participacijo iz skupnega sklada za nagrajevanje prizadevnosti.
V novih pogojih oblikovanja in delitve dohodka pa bodo uslužbenski kolektivi ■ nedvomno še bolj zainteresirani za odkrivanje notranjih rezery,'7ka jih v javnih službah iz: več razlogov ni malo.
NEVIDNE ANOMALIJE
Začnimo kar pri sistemizaciji delovnih mest. Težko bi rekli, da je povsod prilagojena dejanskim potrebam. Ustanove tudi doslej niso posebno pazile, da bi to dosegle. Ni jih namreč prizadelo, če so ohranile odvečna delovna mesta in odvečne ljudi. Proračunska sredstva za osebne dohodke so v vseh javnih službah odvisna od števila zaposlenih, ne pa od opravljenega dela oziroma od pomembnosti storitev. Zato tudi marsikje niso resno razpravljali, ali ta ali ona organizacijska enota upravičeno prosi za odobritev novega delovnega mesta. Zadoščali so že dokazi, da delo zaostala.
Poleg tega je zaradi nestimulativnega nagrajevanja v javnih službah prišlo do fiktivnih premikov v kvalifikacijski strukturi. Uslužbenci so si ne glede na to, ali njihovo strokovno znanje ustreza delu ali ne, poskušali povečati kvalifikacijo, da bi si zagotovili večje osebne dohodke. Mnogi so v tem tu-(Nadaljevanje na 2. Strani)
+ / (
—100) X 5/ : 2
Zadnje = v formuli naj bi torej nazorno povedal članu kolektiva ekonomske, organizacijske ali kakršnekoli enote že, kolikšen bo njihov znesek, ker so vse skupaj delali dobro, zniževali dejansko lestno ceno v primerjavi s plansko in podobno, Vendar je takšno pričakovanje jalovo.
Prav gotovo mi bo vsakdo pritrdil, da je tako zamotan pravilnik o delitvi osebnega dohodka enak čistemu listu papirja, iz katerega ni moč razbrati, kakšne so delovne obveznosti vratarja in direktorja, delavca pri stroju in tehničnega vodje.
Ce so sredstva za osebne dohodke za vsakogar v gospodarski organizaciji odvisna od gibanja dohodkov in stroškov, se mora nujno pozornost v prav vseh usmeriti na' gospodarjenje
(n — 0,20)
X 100
2
nih un zmanjšanje režijskih ur itd.):
- - za ekonomičnejše gospodarjenje z obratnimi sredstvi (zmanjšanje kopičenja polproizvodov v medfazni proizvodnji, kopičenje zalog v skladišču, ne-smotno kreditiranje poslovnih partnerjev in podobno).
To in podobno namreč odkriva notranje rezerve tam, kjer v resnici tudi so. Omenjeni smoter pa je moč doseči z merili, ki bodo povsem jasno pokazala, kam naj se usmeri pozornost vsakega zaposlenega, v čem je odvisen njegov osebni dohodek. Teh načel seveda ni moč uresničiti, kadar so prek ekonomske tehnike zmaličena, špekulativna in prirejena tako, da jih razume le nekaj ljudi v podjetju, prirejena zato, da se za njimi skriva nezaslužen osebni dohodek.
P. D.
m n
H
■
B H
ta
'B H m a
m
m
ti
m
B B
Varnostni ukrep
' To je- namreč edini človek v njihovem podjetju, ki zna izračunati osebni dohodek...
Karikatura: MILAN. MAVER
B
B
B
B
Si
K
fig
BB
II
S
B
B
L
L
m
m
a
K
v
m
M
IS
E!
Stalna konferenca »Družina in gospodinjstvo-« pri Republiškem svetu Zveze sindikatov je minuli teden — 1. oktobra
—	sklicala v Ljubljani posvetovanje o dejavnosti otroških varstveno-vzgojnih ustanov. Predsednica Komisije za socialno politiko in delovne odnose pri Republiškem sindikalnem svetu, tovarišica Dolf-ka Boštjančič, je prebrala referat »Urejeno varstvo otrok
—	pogoj za uspešnejše delo v proizvodnji, je naloga podjetij, komun in stanovanjskih skupnosti-«, tovarišica Mila Jež z Zveze prijateljev mladine pa referat: »Varstvene ustanove
. za otroke so materialna baza družbene pomoči pri vzgoji in
organizacij in osebnih sredstev državljanov v stanovanjskih skupnosti. Komuna je dolžna, da s svojimi strokovnimi službami tudi organizacijsko in vsebinsko usmerja vse oblike varstva otrok in pomaga stanovanjskim skupnostim pri urejanju teh problemov. Postati mora organizator ustanov za otroško varstvo na vsem svojem področju. Gre predvsem za boljše razumevanje ljudskih odborov in gospodarskih organizacij za težave zaposlenih staršev, kajti če ni razumevanja, tudi ni sredstev.
Resolucija o nalogah komune in stanovanjske skupnosti pri otroškem varstvu, sprejeta v Ljudski skupščini, naj
OB TEDNU OTROKA
VSAK TEDEN JE TEDEN OTROKA
oskrbi otrok«. (Referat tovarišice Boštjančičeve bomo v celoti objavili v prihodnjih »Pogovorih 1961«.)
Iz obeh referatov razprave in zaključkov posvetovanja povzemamo nekaj misli.
Hiter gospodarski in družbeni razvoj razbija stare, patriarhalne družinske odnose ter vključuje vedno več žena v gospodarsko in družbeno dejavnost. Prav to pa nam narekuje, da še hitreje in uspešneje urejamo probleme varstva otrok zaposlenih staršev.
Nekaj podatkov:
Letos je na Slovenskem zaposlenih 178.867 žensk ali 37 0/o vseh zaposlenih. V vsej naši republiki pa imamo le 206 varstvenih ustanov. Število zaposlenih žensk pa se iz dneva v dan povečuje. V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je na novo zaposlilo 25.000 žensk. Sedanje varstvene ustanove pa lahko sprejmejo le 13.000 otrok ali 6,5 °/o vseh otrok do 7. leta in le 0,9 "/o otrok od 7. do 9. leta. Po podatkih, ki pa so nepopolni, je na Slovenskem na 1000 zaposlenih žena komaj 13 otrok v varstvenih ustanovah.
Vse te probleme bi bilo treba urejati v komuni. Komuna je namreč, kot skupnost državljanov, gospodarskih organizacij in ustanov, prva poklicana, da se zavzame za urejanje teh problemov, razume probleme zaposlenih staršev ter zagotovi sredstva za sedanji in perspektivni razvoj varstvenih ustanov. Ta njen odnos naj bi se boli kot doslej odražal tudi v družbenih planih in proračunih, v zbiranju sredstev iz nienib skladov gospodarskih
nam služi za izhodišče naših prizadevanj pri nadaljnjem urejanju varstva otrok. Naloga družbenih organizacij pa je, da to resolucijo razlagajo državljanom in na osnovi te razlage, mobilizirajo proizvajalce, da povsod, kjerkoli družbeno delujejo, zahtevajo, ureditev problemov otroškega varstva kot sestavnega dela življenjske ravni. Treba se je zavzeti za mobilizacijo sredstev Iz osebnega in družbenega dohodka, kajti razmere terjajo, da se zelo hitro razširi mreže, otroških var&tvenoTVZgojnih ustanov.
Skupno delo sindikalnih organizacij in. društva prijateljev mladine ter drugih družbenih organov in ustanov kliče po skupni, politični, akciji,, in mobilizaciji njihovih članov za razlago problemov zaposlenih staršev, za izdelavo programov otroških ustanov, ki jih potrebujemo danes .in ki jih bomo potrebovali jutri.. I.n prav to naj bi bil namen letošnjega Tedna otroka. Pogled nazaj, kaj smo že storili, kaj nam še manjka, pogled naprej, kaj je še treba storiti. Pri tem bi morali upoštevati, da bo zaposlenih vedno več žena, na to bi morali misliti, ko sestavljajo gradbene načrte itd. Pri sestavljanju in uresničevanjih programa za varstvo otrok naj . bi sodelovali zavodi za urbanizem, za stanovanjsko graditev, za napredek gospodinjstva : in "tudi strokovne službe ljudskih odborov ter združenja, kot so na primef Društvo inženirjev in tehnikov, Društvo pedagoških delavcev in druga, veliko pa lahko storijo tudi hišni sveti, ki najbolje poznajo probleme ljudi in življenjske razmere otrok.
O PRIPRAVAH NA NOVI USLUŽBENSKI, SISTEM
ISKANJE USTREZNIH DELOVNIH MERIL
(Nadaljevanje s 1. strani)
di uspeli. Toda pridobljeni papirji o večji strokovnosti še niso trdno zagotovilo za boljše delo. V novem nagrajevanju tudi ne bodo več pomembni. :
Anomalije v kvalifikacijski strukturi bodo. po temeljiti ocenitvi delovnih dest še očitnejše in jih uslužbenski kolektivi že zaradi nagrajevanja po delu ne bodo mogli več tolerirati. Tako kakor v gospodarstvu, zahteva tudi v javnih službah vsako, delovno mesto določeno strokovnost oziroma določeno kvalifikacijo, da delo v redu- poteka. In samo ta je pomembna za delitev osebnih dohodkov. V gospodarstvu je po tem spoznanju upadel pritisk na povečanje kvalifikacij. Verjetno bo tako tudi v javnih službah, čeprav trenutno tega še ni opaziti.
Vodstva javnih služb so doslej celo podpirala papirnato povečevanje strokovnosti in z ' njim problematično večanje osebnih dohodkov, da bi preprečila fluktacijo med uslužbenci. Mimo tega pa so, zlasti občinski. ljudski odbori, tako povečevali dodatne prejemke, da ponekod že presegajo osnovne. Nadurno delo je postalo tako rekoč neomejeno in torej bogat vir dohodkov, hkrati pa ■— destimu-iator prizadevnosti v rednem delovnem času. Nič čudnega torej, če so povprečni zaslužki srednje kvalificiranih javnih uslužbencev najmanj dosegli povprečja uslužbencev z enako kvalifikacijo v gospodarstvu, niže kvalificirani delavci pa so v javnih službah celo na boljšem kakor v gospodarstvu.
Vse te ugotovitve niso nepomembne za priprave na novi sistem javnih služb in' za nadaljnje odkrivanje notranjih rezerv!
ŠIROKA POT DO VEČJIH PREJEMKOV
Kakor smo že uvodoma omenili, bodo politično-teritorialne enote samostojno odločale, kolikšen, dej svojega .dohodkjj bo-, do dajale posameznim javnim službam. Pri tem bodo upoštevale vrsto,- obseg in zapletenost nalog ter delovne pogoje. Vsota pa ne bo fiksirana, marveč samo procentualno določena od realiziranega in ne od planiranega dohodka.
Iluzorno pa bi bilo misliti, da politično-teritorialne enote ne bodo pri določanju odstotka udeležbe posamezne javne usta-
POTROŠNIK NA MEDNARODNEM SEJMU GRADBENIŠTVA NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI
ODPRTA POT RACIONALIZACIJE IN POCENITVE GRADNJE
Prireditelji so pripisali letošnjemu mednarodnemu sejmu gradbeništva na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani izrazito posloven značaj; prav zato so tudi poskrbeli za obilno udeležbo inozemskih razstavljavcev. Vendar s tem ni rečeno, da tudi navaden državljan, potrošnik, na sejmu ne bi imel kaj videti. Izbor najsodobnejših gradbenih strojev ter druge opreme za gradbeništvo, izredno velik in dokaj popoln asortiman izdelkov »spremljajoče« industrije (tovarn okovja, izolacijskih materialov itd.), montažne stanovanjske hišice in garaže ter vse drugo zares nudi bogato in učinkovito pašo za oči; vzbuja priznanje domači proizvodnji.
Vendar si ob vsem tem človek nehote zastavi vprašanje: kaj je že storjenega za racionalizacijo in pocenitev, gradnje, o čemer govorimo že vrsto let; iščemo »krivce«« na vsej dolgi poti od proizvajalcev gradbenega materiala in opreme za gradbeništvo do izvajalcev gradbenih del — operative.
Lahko bi rekli, da smo na letošnjem sejmu bolj kot kdajkoli prej na naših tleh priče srditega spopada med proizvajalci klasičnih in sodobnejših gradbenih materialov. Slednji, ri svojo proizvodnjo za zdaj razvijajo še v manjšem obsegu n predvsem za lastne potrebe, so prikazali vrsto elementov iz žlindrinega in prednapetega betona ter iz elektrofiltrskega pepela. Značilno je, da ti elementi v povprečju niso cenejši od opeke, ki bi jo potrebovali za enak obseg gradnje, vendar pa omogočajo njen bistveno hitrejši potek. Za primer si lahko vzamemo Gradisove montažne bloke, katerih eden na Vodmatu v Ljubljani je bil zgrajen in vseljen v sedmih mesecih.
Proizvajalci betonskih mon-
tažnih elementov in izdelkov iz elektro filtrskega pepela — v Sloveniji predvsem Gradis ter TE Šoštanj in Trbovlje — so napravili največji vzpon v času, ko so v opekarnah začeli z rekonstrukcijami. V dobršni meri prenovljena opekarniška industrija (pretežno s stroji- domače proizvodnje, kar tudi nekaj velja!) pa zdaj, tako kot drugod v svetu, nadaljuje boj za svoje položaje in tradicijo. Se pred leti je bilo moč videti na trgu gradbenega materiala pravzaprav le tri vrste opečnih izdelkov: zidake, stropnike in strešnike. Razstavljavci na letošnjem sejmu so pakazali okoli 30 vrst različnih tankostenih votlakov večjih dimenzij, kar omogoča hitrejšo gradnjo in manjšo porabo pomožnih materialov. Ob vsem tem pa opekarne napovedujejo, ■ da je vse to, kar razstavljajo,- šele začetek. Po svetu, pravijo, so razni sodobni materiali 'iztisnili opeko pri stanovanjski gradnji na primer tudi do 50°/n (pri nas komaj za 5°/o), toda zdaj opekarne spet osvajajo izgubljene položaje. Začele so izdelovati na primer prefa-
bricirane opečne montažne stene, ki omogočajo, hitro gradnjo, so pa cenejše na primer od betonskih itd. Razne stroje za izdelovanje prefabriciranih opečnih izdelkov pa je’ na. letošnjem sejmu že odkupilo več naših podjetij...
Razen vseh teh »prič« boja med »starim« in »novim« pa stoji Industrija gradbenega materiala še pred' neko novo »revolucijo«. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS je namreč prikazal prve opečne izdelke modularnih dimenzij. Gre za opeko — oshovria dimenzija je 30 X 20 X 10 cm — katero je moč" proizvajati v najrazličnejših mnogokratnikih osnovne. Velikosti, kar praktično pomeni osnovo tipizacije gradbenega materiala. Sodijo, da bi bilo mogoče skrčiti obilje najrazličnejših opečnih in drugih manjših elementov' ha 30 do 40 velikosti. S tem bi potem lahko računali projektanti, pri gradnji ne bi bilo odpadkov, delo pa bi hitreje napredovalo.
Industrija gradbenega materiala (težko ' bi bilo podrobneje našteti uspehe vseh njenih vej, zato smo se omejili le na osnovno — opekarnišfvo in izdelovalce betonskih .elementov) je zdaj že odprla pot do racionalizacije Ih V pocenitve gradenj. Delež osnovnih gradbenih materialov pri ceni stanovanjske gradnje sicer ni velik (največ 15 "/oj. Toda kljub temu ga ne kaže zanemariti. Tako zdaj največja odgovornost leži na projektantih in izvajalcih,; ki. lahko z izborom najprimernejših materialov, s tipizacijo elementov, z gradnjo na velikih kompleksih itd. prispevajo k racionalnejši in cenejši gradnji.	-mG
nove ali skupne kvote upoštevale dosedanjih proračunskih zneskov in bogatih notranjih rezerv, ki se bodo v novem sistemu sprostile z ekonomičnejšo sistemizacijo delovnih mest in z uporabo preciznejših meril za delovni učinek! Slednje utegne postati poleg varčevanja najbogatejši in najzanesljivejši vir povečanih osebnih dohodkov.
MOTOR IZBOLJŠAV
Novi uslužbenski sistem torej ne bo ničesar, podaril, ampak samo . postopoma odpravil neskladnosti med gospodarstvom in javnimi službami.
Pobudnik izboljšav naj bi bili pred uveljavitvijo novega sistema začasni sveti kolektivov; zarodki samoupravnih teles. Le-ti naj bi pomagali starešinam pri vsem, kar je v zvezi s pripravami na spremembe. Glede na sedanji zakon o javnih službah sicer ne morejo imeti večjih pooblastil, vsaj kar. se tiče pomembnejših zadev, lahko pa opozore na pomanjkljivosti v poslovanju, delovni organizaciji, nagrajevanju in tako dalje in predlagajo, kako bi jih odpravili. Manjše naloge pa že lahko v celoti samostojno izvajajo.
Začasni svet delovnega, kolektiva na . Okrajnem sodišču v Ljubljani ima na primer razmeroma velika pooblastila. Sesta-i viti mora osnutek novega (že tretjega!) pravilnika o delitvi gibljivega dela osebnih dohodkov, osnutek pravilnika za svojo ustanovo) pripraviti prioritetno listo za razdeljevanje stanovanj in- v celoti spremljati in sodelovati v pripravah na novi uslužbenski sistem. Razen tega lahko predsedniku sodišča predlaga spremembe in izboljšave v zvezi z delom in delovnimi razmerji, z bolj smotrnim izkoriščanjem proračunskih sredstev. Pooblastil in možnosti za delno uveljavljanje samoupravnih pravic ima skupno petnajst!
Okrajni ljudski odbor oziroma njegovi uslužbenci pa so začasnemu svetu kolektiva zaupali tudi vsklajevanje delovnih ocen med posameznimi organizacijskimi enotami. Svet lahko potr-di Yali! zavrne predloge posebne tričlanske ocenjevalne komisije.
Ob prvih delitvah'Stimulativnega sklada so namreč nastala neskladja zaradi različnih ocenjevalnih kriterijev posameznih predstojnikov.
SPOPAD Z BIROKRACIJO BO TRD
Novosti, ki jih prinašajo novi predpisi, ne bo vedno lahko izvesti. Treba bo spodrezati korenine birokraciji, ki je v državnem aparatu še močno zasidrana, zlomiti hierarhično miselnost v nekaterih predstojnikih in hkrati opozarjati na predpise v drugih zakonih, ki povečujejo birokratsko poslovat nje.
Samo mimogrede vzemimo za primer sodišča: Pri poenostavljanju poslovanja in izboljševanju dela jih bo zelo oviral sodni poslovnik. Z nabavo materiala, ki stane več ko 20.000 di-darjev, se mora ukvarjati nič več in nič manj ko devet ljudi. Čeprav gre samo za kolke in znamke. Od predstojnika sodišča do ekonoma in posebne tričlanske nabavne komisije, ki mora podpisati naročilnico. Posebna .tričlanska komisija mora prevzeti nabavljeno blago ne glede na njegovo vrednost — torej tudi če gre za en sam zvezek. Vsaj na obrazcu . mora z lastnoročnim podpisom potrditi, da je lastnoročno prevzela blago, ki ga je morda ekonom iz trgovine odnesel paravnost v skladišče... Pri takšnem poslovanju popišejo na koše obrazcev,. drug drugega ovirajo pri rednem delu in po nepotrebnem povečujejo administracijo oziroma njen aparat.
Dokler torej sodni poslovnik ne bo spremenjen, kolektiv pri najboljši volji ne bo mogel pre-nekaterega dela racionirati.
S takšnimi in podobnimi ovirami se bodo morali spoprijemati sveti kolektivov, ker jim bodo -zmanjševali dohodek in osebne dohodke. Kolikor več ljudi ho v ustanovi — zapleteno in zbirokratizirano poslovanje zahteva več ljudi — toliko manjše bodo možnosti za povečavo osebnih dohodkov in za ustvarjanje viškov, s katerimi bodo samostojno razpolagali. In narobe. Varčevanje z materialom in časom pa se bo tudi poznalo pri. prejemkih. Zato bodo javni uslužbenci preko svojih svetov najbrž z vse drugačno vnemo ko doslej pritiskali, da se zbirokratizirani predpisi
spremenijo.
OBJEKTIVNE OVIRE?
Zdaj ko smo našteli spremembe materialne narave, ki si jih obetamo od novega usluž-benskega sistema,. kaže omeniti še pomanjkljivosti v osnutku novega zakona o javnih službah, ki niso v skladu z njegovimi načeli in utegnejo zavirati razvoj državne uprave, predvsem pa kratiti samoupravne pravice uslužbenskih kolektivov.
V osnutku je na primer predvideno, da bo delovni kolektiv sodeloval pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ne pa tudi odločal. Morda vedno ni mogoče prepustiti kolektivu, da bi samostojno odločal o sredstvih? Večinoma pa je ta nezaupljivost v upravljalske sposobnosti javpih uslužbencev odveč in le slaboten odmev nekdanjega nezaupanja v delavce in njihovo . zrelost za samostojno gospodarjenje, ki ga je praksa kmalu ovrgla.
. Togost osnutka, se kaže že- v tem, da določa, naj bi okvire osebnih prejemkov starešin in drugih višjih funkcionarjev v državnih organih odredil Zvezni izvršni svet s posebnimi predpisi. Če bi res prišlo do tega, bi s tem posredno določil zgornjo mejo osebnih dohodkov v vseh politično-teritorialnih eno-
tah in tako zmanjšal njihovo samostojnost pri delitvi dohodka-Za zvezne organe je na mestu, da jim Zvezni izvršni svet odredi razpon (v novih pogoji*1 delitve in ob novem nagraJO' vanju pa osebni dohodki prod' stojnikov prav tako ne bi smob biti konstantni, ker jih ne bi stimulirali k iskanju notraniid rezerv v ljudeh in materialu), za predstojnike občinskih, okraj nih in republiških javnih sluz in ustanov pa naj bi te okvir določili tisti, ki so jih imenovan na ta mesta.
Prav tako se zdi preveč centralistično, predpisovati metod6 za vrednotenje delovnih mes ■ V gospodarstvu se zaradi različnih pogojev ni obnesla enotna metodologija. In nedvornn se tudi v javnih službah ne c obnesla, ker so pogoji ravno tako zelo različni.
Gre za to, da kolektivi °^' Jektivno, analitično ovrednoti]0 delovna mesta, in sicer s čim' boljšo in čimmanj zapleten metodo.
Na te in še na nekaj drugi*1 šibkih točk v osnutku zakon6 je Izvršni svet LRS že opozori zvezne organe in upravičen0 pričakujemo, da bodo do izid zakona odpravljene.
MARIOLA KOBAL
UTRINKI IZ OBČNEGA ZBORA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA NOVO MESTO
SAMOUPRAVLJANJE
SE PREPOČASI UVELJAVLJA
Na občnem zboru okrajnega sindikalnega svetj* Novo mesto sta se poročilo in razprava dotaknila vse pomembnih problemov in težav, ki spremljajo ds; sindikalnih podružnic. Iz množice problemov je čutiti skrbno spremljanje vseh dogodkov, opozarjanj na slabosti in pozive na boljše delo. Ugotovljen je znaten gospodarski napredek, ki daje upanje, da j ta gospodarsko pasivnejši okraj z leti le izravnava razliko, ki ga loči od razvitejših okrajev.
ko jih sprejemajo, ne znuj^ razbrati, kolikšne dohodke bo,, oblikovali. Zato so na skupše*. ili, da bi se morali . P pravilnikov posluže';6.
Velik del poročila in tudi razprave je bil posvečen gospodarjenju, nagrajevanju po delu, ki se počasi -utira sv6jo pot. Od 229 gospodarskih organizacij je bilo konec avgusta 22 gospodarskih organizacij, ki so šele formirale ustrezne komisije, v 9 podjetjih so kolektivi šele sprejeli načela delitve, v 26 gospodarskih organizacijah imajo izdelane osnutke pravilnikov in le v 10 podjetjih izdelane pravilnike že uporabljajo. Glede na industrijsko razvitost bi skoraj lahko rekli, da so tudi pri njih v povprečnem zaostajanju. Največji razvoj pa je neposredno samoupravljanje doživelo, v: Novolesu, Novoteksu, SGP Pionir, KGP Novo mesto, rudnik Krmelj, Industrija perila Novo mesto, Tovarna celuloze in papirja Videm Krško, KGP Brežice.
Razvit in v načelih zelo napreden je sistem samoupravljanja v tovarni celuloze v Vidmu-Krškem. Ekonomske enote so ustanovili. že pred tremi leti in imajo z obračunavanjem dohodkov in nagrajevanju po delu že bogate izkušnje. V osnutku pravilnika je naglašena ekonomska samostojnost EE, ki še odraža v upravljanju s proizvodnimi sredstvi, v določanju proizvodnje, v poslovnih odnosih med ekonomskimi enotami.
Poleg teh pozitivnih primerov sd na občnem zboru grajali tudi delovne kolektive, ki nočejo razumeti smisla novo nastalih sprememb, ki odlašajo z razpravami o decentralizaciji, o stimulativnejšem nagrajevanju, o večji pristojnosti neposrednih proizvajalcev, ampak namesto tega izkoriščajo široke svoboščine novega Sistema za nesmotrno povečanje plač. Tako so obsodili delovne kolektive — predvsem gostinsko trgovskih obratov in manjših podjetij, kjer so te slabosti najbolj' očitne -L da so po devetdeset in celo sto odstotkov dohodka razdelili na plače. Ničesar niso odvedli za sklade, za izboljšanje, hkrati pa nekateri celo prosijo komune za pomoč pri investicijah. Včasih dobijo te slabosti celo potuho nekaterih kratkovidnih finančnikov, ki spričo povečanih osebnih dohodkov krpajo občinske proračune, ko po nekje zanalašč postavljajo manjše in nerealne letne plane, da je potem razlika . v .prekoračenju večja.
Glavna krivda za redke, a nepravične velike razpone v plačah, leži v zamotanih, nejasnih in spekulativno sestavlienih pravilnikih o nagrajevanjih. Iz njih delavci in delavski sveti,
predlagali, sestavi
.Vi;
praktičnih izračunov. Se p*3^ na osnovi obstoječih uspeho? j morali preračunati, kaj Pornj,o udeležba na poslovnem usP6j]j v dinarjih. Potem bi oC*Paz9. primeri, ko se delavski sveti . vedo za kako 'nepravični Pra ^ nik so glasovali šele takrat, . delavci že godrnjajo nad ,Pr® 0-sokimi in neupravičenimi f poni. Vse takšne površnosti 6 . nadaljnjemu poglaP
dujejo
nju samoupravljanja.
Prav tako ni v korist sa
ino:
upravljanju niti gospoda Aj, perspektivi podjetja, ki J-P^^ri me najprej pravilnik o de 5 osebnih dohodkov, medtern * ^ pravilnikom o delitvi, Prejj Xid' pa o formiranju čistega ijo-ka odlaša. Tako si delovni lektiv hote uzakonuje čimP*ne njo delitev in povečane os ^g, dohodke, namesto, da bi ko ber gpspodar najprej razriiPj-o čimboljšem in čimvečjem miranju. Če bo imelo po01 dovolj dohodkov, potem 1* bo tako težko, deliti.	y
Premalo pozornosti pa J® ^o' lo posvečene kmetijstvu, k’ ^o' meni v novomeškem okra]u ^ membnb, a premalo razvit ^ spodarsko panogo. Kritik ^ predlogi, ki so bili izreče ta račun, so v svojih PPV®. „.19 že rahlo zastareli, saj vsak praksa narekuje hitrejše smotrne rešitve. Samo s sP^^S mi 'ugotovitvami, da jf -ct' kmetijstvo modernizirati. P pe' niti proizvodnjo, uvesti k, racijo, ne " membnega razvoja.
bomo napravi*^,
Q TRZIC:
Posvetovanja o j, najaktualnejših zaa®^
Občinski sindikalni svelo^'e& je pred kratkim pripravil vanje o najaktualnejših vPr,g s katerimi naj bi se ukvarja kalne organizacije in orgjj* jjA* skega samoupravljanja, so povabili predsednike	ju*
sindikalnih podružnic, P^jged^JjJ delavskih svetov in upravnih odborov vseh in»	)i
podjetij.
V triurni debati so si §3' različnih podjetij izmenjal*	^
pri uveljavljanju decentrai** 0 moupravljanja, pomenili ko potekajo izdelave Pfa^-ppaJ.^ delitvi čistega in osebnih ter na koncu sprejeli po katerih bodo v nekater jih. kjer še sedaj ***£?,JViV ekonomskih enot, pospeši** akcijo, da bodo te orgah pp' izvolili.	, tfO
Prav taka posvetovanja v*1 ^ činski sindikalni svet P za trgovino, gostinstvo, 0 V* munalo.
Ogovor v sekciji za vleko žtp Ljubljana o sadovih reorganizacije
JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIC
DECENTRALIZACIJA -DA,TODA DO KAM?
»•Novi zakon o organizaciji Jugoslovanskih železnic zagotavlja železniškim gospodarskim organizacijam ista načela upravljanja in gospodarjenja, kot veljajo v ostalem gospo-ciarstvu...
. V mineiem letu je bila ustanovljena Skupnost JŽ in izvoljen njen upravni organ, ustanovili so železniška podjetja »n sekcije ter izvolili njihove samoupravne organe. S tem pa delo še ni končano. To je šele prvi korak, ki naj omogoči uitrejši razmah te dejavnosti...
Zdaj gre za to, da se novi samoupravni organi kot celota Postavijo na čelo sodobnim procesom. Treba bo odpraviti dosedanje pomanjkljivosti in zagotoviti, da bo kolektiv aktivni soustvarjalec vseh sklepov in ukrepov tako v ekonomskih enotah in sekcijah, kot v podjetjih in v Skupnosti. Ne moremo se več zadovoljevati z obveščanjem kolektiva, kaj je. na primer, delavski svet sekcije ali podjetja ali upravni odbor skupnosti obravnaval in sklepal, kaj je ukrenila uprava podjetja — ne da bi delavci o tem soodločali...
Železničarji so zdaj predvsem zainteresirani, da najprej Uveljavijo in utrdijo tiste organizacijske oblike, ki jih predvideva zakon. Ze sedaj pa je treba razmišljati o ustanavljanju nižjih samoupravnih enot, ki naj bi upravljanje kar najbolj približale proizvajalcu, tako da bi lahko takoj, ko bi utrdili sedanje organe samoupravljanja, začeli ustanavljati ekonomske enote v sekcijah...«
(Iz referata tovariša Humberta Gačnika, predsednika sindikata delavcev prometa in zvez, na nedavnem občnem zboru tega sindikata.)
nega odbora in Drago Roglič, šef gospodarskega sektorja...
... in govorili, ne da bi nas omejeval dnevni red, kaj je na železnicah še starega in kaj je že novega in kaj bo še treba storiti, da bi tudi v tej, tolikanj pomembni gospodarski panogi, zagotovili resnično delavsko samoupravo.
Naj napišem nekaj njihovih misli:
»Od Skupnosti pa do 2TP velja načelo, da se dohodek ugotavlja in deli na podlagi skupne računice, ki temelji na potrošniških in netotonskih kilometrih. Kalkulacijska stopnja za investicijsko vzdrževanje pa je določena v okviru podjetja. Na podlagi stalnih in variabilnih stroškov je določena tudi cena, na primer za našo sekcijo — 356,83 dinarja za en reduciran lokomotivski kilometer. To je za zdaj osnova našega gospodarjenja.
Toda...
To ceno šele v praksi preizkušamo in izkušnje nam govore, da jo bo treba še spreminjati, če hočemo, da bo temeljila na ekonomski podlagi.
(ja . uašem listu smo pred ne-nirri — ko smo pisali o obč-sjfjV.^boru Republiškega odbora 2V 1^ata delavcev prometa in ~~ Rjavili nekaj mnenj in ov na decentralizacijo Ju-Sg) 0Vanskih železnic, hkrati pa
.Priobčili tudi predlog : Skupnosti J oblikovanja in delitve
lil K
6 ®^uPnos^ o novem
^acija upravljanja na želez-$]5a.a, kaj je pozitivnega prine-
n5	na železnici, ki ga je
toj^kenem zboru prebral direk-lja ^kupnosti, tovariš ing. Mrav-V ,Vseh teh mnenj in pred-na.ov 3e bilo moč razbrati, da je jsJn upravljanja in gospodar-železnicah po reorga-(j^aciji hitro napredoval, ven-Oju ,p.a ta napredek ovirajo sti . starega sistema, kar zla-tis Ve*3a za administrativni na-hrvj/t^otavljanja in delitve do-je *a- Zato je razumljivo, da tau^r®dlog Skupnosti naletel na širok odmev.
kr, ^aimalo pa nas je tudi, ka-tf,,. ^oko je že prodrla decen-
, *a kaj obeta, da bo prinesla .t,.1?® samo v odnosih med pod-^ in Skupnostjo, pač pa tudi jjredvsem v odnosih med pod-Šp|^rn in sekcijami, torej med svet°m podjetja in 1111 samoupravnimi organi.
zaniman3a se je po-2.arnisel o sestanku z ne-lrni tovariši iz Sekcije za ljUKa. (bivše Kurilnice) ŽTP
vlfn
3 v n;*!
Cern podjetju.
srno se: Bog° Legiša, delavskega sveta, vi, j. torka j, šef sekcije za vle-Kolenc, predsednik tiWcpalne podružnice, Janez tliz9cj.r’ sekretar Osnovne orga-p ® Zveze komunistov, Ja-
predsednik uprav-
soko postavljen plan dela mo-tornikov, kajti namesto sedem smo dobili le štiri. Predvidevali so tudi, da bodo od 1. januarja višje tarife, pa ni bilo res; uveljavili so jih šele aprila.
Zato je rezultat našega polletnega poslovanja — 137 milijonov dinarjev izgube. Od tega je 70 milijonov samo pri gorivu. V planu je bilo predvideno, da bodo cene goriva ostale iste, pa niso, razen tega pa niso upoštevali, da bomo potrebovali več nafte, ker smo dobili diesel-električne lokomotive.«
»Potrebne so spremembe. Takoj, ko bo sprejet pravilnik o delitvi čistega dohodka v našem ŽTP, bo treba korigirati cene, saj sedaj, po dosedanjem sistemu, izkazujejo nekatere sekcije pretiran dohodek, druge pa pretirano izgubo.
Predvsem pa bi morala cena temeljiti na lastni gospodarski računici.«
DELO ŠE NI MERILO ZA OBLIKOVANJE IN DELITEV DOHODKA
»Vse preveč je centraliziranega. Na primer: Mi imamo tudi postransko dejavnost (usluge drugim podjetjem in sekcijam itd.) in s tem smo v prvem polletju letošnjega leta zaslužili 15 milijonov dinarjev, od tega poldrugi milijon čistega dohodka, pa nismo videli niti dinarja: vse je šlo v skupni sklad podjetja, čeprav je v zakonu rečeno, da o teh sredstvih odloča tisti, ki jih je ustvaril. Potlej je razumljivo, da za to dejavnost ni zanimanja. Ali pa: Zgodi se, da strojevodje in kurjači tako ravnajo z lokomotivami, da jih ni treba pregledovati in popravljati vsake tri mesece, da prihranijo eno brigadno popravilo in s tem kakih 900.000 dinarjev, pa za to nihče ničesar ne dobi. Isto velja za prihranek materiala, zlasti za bele kovine itd, kajti sistem, ki bi stimuliral večje prizadevanje posameznikov, de-
lovnih skupin in sekcije, še ne poznamo. ŽTP upošteva le količino dela, kakovost pa premalo. Če imamo veliko zamud, nam zmanjšajo gibljivi del osebnih dohodkov, če kaj hitreje in bolje napravimo, pa nimamo ničesar.«
Že od maja letošnjega leta ne dobivamo tako imenovanega gospodarskega koeficienta, ki je odvisen od skupnega dohodka podjetja. Pa ne gre za dobiček v starem smislu, temveč za del osebnega dohodka, ki naj bi temeljil na gospodarskih uspehih celotne sekcije in podjetja. Ker pa naš plan ni realen, izkazujemo izgubo in zato je gospodarski koeficient v celotnem podjetju umrl. Toda, mi smo v juliju naredili za 13 °/<v več, kot predvideva plan, na ŽTP pa so nad povedali, da je celoten dohodek za 8 »U pod planom!
PRAVILNIK O DELITVI ČISTEGA DOHODKA MORA
MARSIKAJ SPREMENITI
Upoštevati pa moramo, da je vse to, o čemer govorimo, značilno za prehodno obdobje. Pravilnik o delitvi čistega dohodka v ŽTP Ljubljana, ki ga prav sedaj sestavljajo, bo marsikaj spremenil. Predvsem gre za to, da bi zagotovil večjo samostojnost delovnim skupinam in sekcijam v podjetju in da bi bila delitev osebnega dohodka bolj kot doslej odvisna od ustvarjenega čistega dohodka posameznika, delovne brigade, sekcije in podjetja. To bomo morali zagotoviti tndi v poslovniku in v pravilnikih, ki jih sedaj izdelujemo. Delo in samo delo mora postati merilo za oblikovanje dohodka, hkrati pa tudi za oblikovanje in delitev osebnega dohodka. Upamo, da bodo ta prizadevanja že ob koncu leta obrodila sadove in da bomo že v začetku prihodnjega leta ugotavljali in delili dohodek no novih, pravičnejših in spodbudnejših načelih. Ti upi pa se bodo uresničili le tedaj, če bi sedanja načela gospodarjenja hitreje uresničevali, če bomo vsi ljudje, ki delamo v Sekciji za vleko ŽTP Ljubljana, sodelovali pri teh prizadevanjih. iskali in našli najboljša merila za oblikovanje in delitev čistega dohodka in obenem tudi osebnega dohodka.«
Sodim, da ta mnenja, ki jim nisem ničesar dodal in jih nisem v ničemer popravil, ne potrebujejo komentarja.
JANEZ VOLJČ
V 67 trgovskih podjetjih v reškem okraju so v prvih šestih mesecih letos odvedli iz čistega dohodka 1,6 milijarde dinarjev za osebne dohodke, to je okrog 33 '/o več kot lani v istem obdobju. Vse to so uspeli na temelju novih pravilnikov o razdelitvi čistega dohodka in kar se tiče ravnanja po zakonih, bi jim bilo težko kaj oporekati. Vendar, kljub temu ni vse v redu. Še več! Analize kažejo, da je delitev v teh podjetjih tipičen primer, kako je moč razdeliti sredstva, ki niso ustvarjena po zaslugi delovnih kolektivov.
ŠTEVILKE
OBTOŽUJEJO
Da nam bi bilo razumljivejše, si oglejmo nekatere statistične podatke. Le-ti očitno kažejo, da je to delo omogočila skupnost z zmanjšanjem prispevka iz dohodka, za drugo
Z zmanjšanjem obvez jim je skupnost hotela nuditi možnosti, da z lastnimi sredstvi ustvarjajo boljše pogoje dela in dvigajo nove kapacitete. Okrog 380 milijonov dinarjev novih sredstev, poleg starih, nudijo reški trgovini možnost, da se modernizira in razširi. Toda pot, po kateri so šli, to ne obeta.
PRAVILNIKI,
KI NE MERIJO PRIZADEVNOSTI
Večina trgovskih podjetij že upošteva pravilnike o razdelitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. Zategadelj je treba negativnosti iskati prav tu. Napak bi storili, če bi vse strpali v isti koš, vendar zdi se, da je bil cilj večine: kar najhitreje izdelati pravilnike, da bi bilo lahko uzakoniti nezaslužene plače.
Pravilniki pri večini temeljijo na finančnem učinku, ne
RAZDELITI
NEZASLUŽENI DINAR
polovico pa so se »znašli« sami — povečali so cene blagu. Skupen dohodek 67 trgovskih pod-
glede, kako se le-ta doseže. V osebne dohodke reška trgovina povprečno odvaja 77 °/o čistega
jetij se je letos dvignil za 10 “/o dohodka, v nekaterih pa je ed-
in znaša 37,7 milijarde dinarjev. V istem času so se zvišali tudi materialni stroški za okrog 17 "/*, podvojil pa se je seveda davek na promet. Vse to pa so krili z razliko v ceni, ki je bila letos večja za okrog 1,70 % kot lani. Samo z razliko v ceni so trgovska podjetja povečala čisti dohodek za okrog 280 milijonov dinarjev.
Z novimi instrumenti o zmanjšanju prispevka iz dohodka, so trgovska podjetja avtomatično odvedla v čisti dohodek 378 milijonov dinarjev. Na ta način se je brez kakršnegakoli vpliva delovnega kolektiva le-ta povečal za okrog 650 milijonov dinarjev. Dejstvo, da je ustvarjeni skupni dohodek povečan na enega uslužbenca za 2,8 "/o v primerjavi z lanskim letom kaže, da ustvarjeni rezultati niso doseženi s prizadevanji.
stotek celo višji od SO. Po tem načelu so reški trgovci razdelili tudi tistih 600 milijonov dinarjev, ki so jih ustvarili z zmanjšanjem prispevka iz dohodka in povečanjem razlike v cenah.
Zelo čudno je, da se niso niti v enem kolektivu spomnili, da bi objasnili, katera sredstva so ustvarili z lastnim delom in katera so dobili »tako«. Vendar takšnih pokazateljev njihovi pravilniki ne predvidevajo.
Ti podatki pravzaprav ne obravnavajo samo njih, temveč vse družbene sile na Reki in v območju okraja. Te dni bo o tem razpravljal tudi Okrajni odbor strokovnega sindikata, pa je moč pričakovati, da bodo prišli do določenega stališča in ta pojav javno kritizirali.	M. PERKOVIČ
(Po Vijesniku)
a t- v v kateri dela skoraj v‘Cg ,ISo^ kiudi, ali skoraj polo-
^aišk86^ 7'apos'en’-h v tem ze"
PREMALO DOHODKA IN PREVEC
Pri tem, ko so v ZTP planirali, koliko bomo naredili, se pravi, kolikšen bo letos naš dohodek, niso v celoti upoštevali teritorialnih sprememb (Novo mesto smo na primer izgubili, Jesenice pa dobili itd.), pa tudi ne, da ne bomo dobili toliko mo-tornikov, kot je bilo predvideno. Plan je bil sestavljen na osnovi lanskoletnih proporcev, ni pa bilo upoštevano letošnje stanje. Na primer zaradi dobavljenih dieslovk vrste 661. pač izgubimo na mesec kakih 15.000 reduciranih lokomotivnih kilometrov. Prav tako je bil previ-
UTRINKI Z OBČNEGA ZBORA OSS KRANJ
IZKUŠNJE SO PREGNALE ČRNOGLEDOST
Namen občnega zbora OSS v Kranju je bil — oceniti uspehe novega gospodarskega sistema in osvetliti probleme, ki se pojavljajo pri nadaljnjem razvoju delavskega upravljanja. Prav gotovo je občni zbor v tem uspel, saj so številni delegati s kritično in konkretno razpravo še podprli izčrpno poročilo predsednika OSS Kranj tovariša Andreja Verbiča.
Čeprav so v večini gospodarskih organizacij ob začetku letošnjega leta zelo pesimistično ocenjevali spremembo novega gospodarskega sistema, posebno
PRED SPREJEMOM PRAVILNIKA O DELITVI ČISTEGA DOHODKA V TRŽIŠKI TOVARNI KOS IN SRPOV
NOVI PRAVILNIK V KORIST SKLADOV
Prav toliko, če ne še bolj, kot trenutno izplačani Osebni dohodki, so za podjetje pomembni skladi. Tako Pravijo v Tržiški tovarni kos in srpov, ko razlagajo Osnutek pravilnika o delitvi čistega dohodka, ki ga odo kmalu sprejeli. Kolektiv se je že med samimi Popravami na izdelavo načelno odločil za novo de-1 posebna komisija, ki jo sestavljajo predstavnik . avskega sveta, sindikata, sekretar podjetja in ra-rtinovodja, pa je potem izdelala osnutek pravilnika, 1 ga ima delovni kolektiv sedaj na vpogled.
Torej, katere so bistvene spremembe v osnutku °vega pravilnika?
,. aut-^u pravilnika je že li ’ da	podčrtano dej-
<?e(skr, p?djetje proizvaja po^-v^di	obrtniško orodje,
r^nja t6gav 3e njegova proiz-y l^čno sezonskega zna-
^>ncaCasu.se20ne’ od aPrila liif ^ci3	dosežejo 80 °/o
hipjp6’ Medtem ko v osta-st, §o. delajo večinoma na
hA a. e, upoštevamo še dej-
indd j® podjetje že zelo brkača;	7-aradi sezonske-
tvi arijk.V rartvi sezoni vedno vja11;1.6 obratnih sredstev, Vjrir bodn , > da so ravnali prav, vajo t Vsai v osnutku1 predana ^	delili čisti doho-
r, v korist osebnih do-W°čai’ ^raesto 80:20, kot je an3i pravilnik. Med tif.k hip,« ne bodo razdeljevali ampak le70'Vo, 0 0/» pa bodo dali v
neobvezen rezervni sklad. Ob zaključku poslovnega leta bodo iz neobveznega rezervnega sklada najprej krili obračunane osebne dohodke, ki prekoračujejo 70 °/o, ostanek pa bodo prenesli na sklade, s čimer se bodo precej povečali, če upoštevamo še predvideno povečanje za 5%.
S tem, da osnutek pravilnika spreminja razmerje pri delitvi čistega dohodka v korist skladov za 5 n/o pa ne bodo znižali osebnih dohodkov zaposlenih, ker so pravilnik izdelali na osnovi rezultatov gospodarjenja v lanskem letu in letošnjih prvih šestih mesecih.
Ugodni inštrumenti in povečana storilnost bodo v prihodnjem letu nadomestili tistih 5 odstotkov, ki bodo namenjeni za sklade.
V	osnutku pravilnika je navedena tudi možnost, da bodo ustvarili več čistega dohodka, kot so planirali. To bo predvsem odvisno od ugodnega tržišča in dobre prodaje in tu kolektiv ne bo neposredno imel kakih večjih zaslug, zato bodo višek ustvarjenega čistega dohodka razdeljevali po drugem ključu. Za osebne dohodke bodo namenili 40 “/o, za neobvezni rezervni sklad 10 % in za sklade podjetja 50% viška ustvarjenega čistega dohodka.
V	podjetju menijo, da se bodp le na tak način postopoma rešili večnih težav zaradi pomanjkanja obratnih sredstev ter drugih skladov. Več starih in izrabljenih strojev bodo morali zamenjati ter združiti dva ločena obrata. Zaradi vseh teh dejstev je odločitev v osnutku pravilnika zelo trezno premišljena in kaže na to, da kolektiv v Tržiški tovarni kos in srpov ne misli samo na to, kakšne osebne dohodke bodo dobivali v prvih mesecih prihodnjega leta, ampak vidi tudi naprej.
Pripravljajo tudi že osnutek pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, vendar bodo najprej počakali na pripombe kolektiva na osnutek pravilnika o delitvi čistega dohodka in šele potem izdolbli dokončne določbe.
VLADO ERJAVŠEK
še zato, ker so imeli težave z obratnimi sredstvi, lahko že po polletnih obračunih ugotavljamo, da je novi gospodarski sistem zelo ugodno vplival na razvoj gospodarstva in družbenih odnosov v podjetjih kranj-skega okraja.
Industrijska podjetja so v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta dosegla celotni dohodek s 107,7 %, kar predstavlja 47,8 % letnega plana. To majhno zaostajanje ni bistveno pomembno, ker ga bodo do konca leta zlahka 'nadoknadili.
Uspehi boljšega gospodarjenja se kJSžejo tudi pri zaposlovanju. V kranjskem' okraju so morali zadnja leta omejevati zaposlovanje v industriji z ostrimi administrativnimi ukrepi. Kljub temu se je vsako leto zaposlilo več delavcev, kot so predvidevali družbeni plani. Letos je stanje povsem drugačno. Povprečno število zaposlenih v industriji se iz meseca v mesec manjša in je doseglo le 95 % planiranega števila zaposlenih. Novi gospodarski pistem torej vpliva na bolj ekonomično gospodarjenje v podjetjih.
Tudi dohodek se v novih gospodarskih pogojih formira bolj enakomerno. V minulih letih so nekatera podjetja — Železarna, Sava in večja tekstilna podjetja — ustvarila izredno visok dohodek. Od 36 večjih gospodarskih organizacij ima 9 podjetij nižji dohodek kot lani, v vseh ostalih organizacijah je dohodek višji. Čisti dohodek gospodarskih organizacij 3e skoro za 50 % večji od lanskega. Zvišali so se tudi osebni dohodki, posebno še v tistih panogah, kjer so bili doslej najnižji. Tako zasluži, sedaj v kranjskem okraju 73 % zaposlenih v industriji nad 20.000 dinarjev, medtem ko je še januarja letos zaslužilo le 51,5 % zaposlenih nad 20.000 dinarjev.
Ker pa je še vedno 7 % zaposlenih, ki zaslužijo manj kot
15.000	dinarjev, sp bili na občnem zboru mnenja, da bodo morale sindikalne podružnice ugotoviti, kaj je vzrok, da so njihovi prejemki tako nizki. V nekaterih gospodarskih organizacijah pa z osebnimi dohodki pretiravajo. Takih primerov je sicer v večjih industrijskih podjetjih malo, več pa v manjših industrijskih in obrtnih podjetjih. V neki gospodarski organizaciji v okraju na primer, prejema več zaposlenih nad
100.000	dinarjev mesečnega zaslužka. Pri tem pa ustvarja podjetje minimalne fonde in zahteva od komune stanovanja in upravne prostore.
Na splošno se je standard v zadnjem času v Kranju precej izboljšal, saj je po grobi oceni v okraju približno 70 % družin, ki imajo nad 40.000 dinarjev mesečnih dohodkov. V takih pogojih bi delavci lahko prispevali del svojih dohodkov za gradnjo stanovanj, pa njihove pripravljenosti nismo znali izkoristiti.
Delegati so kritično sprego-■ vorili o pripravah na sprejemanje novih pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. Ponekod te priprave vse preveč zavlačujejo in bodo morali hiteti konec leta. Taki, na hitrico sprejeti pravilniki, pa prav gotovo ne bodo kvalitetni. Nekatera kmetijska posestva so izdelavo pravilnikov poverila strokovnjakom, ki jih bodo sicer izdelali matematično zelo natančno, ker pa pri izdelavi niso upoštevali mnenja kolektivov, se bodo napake in pomanjkljivosti v praksi verjetno prav kmalu pokazale.
Do konca leta bodo gospodarske organizacije razpravljale tudi o petletnem perspektivnem načrtu. Že sedaj se v zvezi s tem pojavljajo v nekaterih kolektivih napačna rriišljenja. Ponekod mislijo, da vlagamo premalo sredstev v gospodarske investicije in preveč v negospodarske. Drugod pa, da so zaradi visokih osebnih dohodkov ogroženi fondi, ki naj zagotovi in nadaljnji gospodarski razvoi. Taki pojavi kažejo na to, da bodo morale gospodarske orga-
nizacije temeljito razpravljati o delitvi čistega dohodka in razdeljevati sredstva po lastnih potrebah in presoji, ne pa morda po »vzorcih« drugih kolektivov.
Delegati so razpravljali tudi o vzrokih, ki ovirajo hitrejši razvoj decentralizacije. Tak je na primer izgovor, da decentralizacija zahteva močan administrativen aparat, kar predstavlja za podjetje velike stroške. Ponekod trdijp, da se delavci ne zanimajo za probleme podjetja, pač pa le za osebne dohodke. Zanimivo pa je, da se tako mišljenje pojavlja le v kolektivih, kjer so na ekonomske enote prenesli le razpravo o tarifah, normah in osebnih dohodkih. Tam, kjer imajo ekonomske enote tudi druge pri-, stojnosti, takih pomislekov ni. Delavci so namreč prisiljeni, da razmišljajo o celotnem gospodarjenju enote in s tem tudi podjetja.
V jeseniški Železarni, v Savi, Tiskanini, Peko in LIP na Bledu so prenesli na svete ekonomskih enot velik del pristojnosti centralnih delavskih svetov. Delegati so razpravljali tudi o tem, kakšne naj bodo tudi pristojnosti svetov ekonomskih enot. Njihovo mnenje je, naj sveti ekonomskih enot zahtevajo toliko pristojnosti, kolikor jih bodo uspeli reševati. T. M.
DELAVSKA
ENOTNOST
Ustanovljena 20. novembra 1942. List izdala republiški svet ZSJ za Slovenijo. Glavni in odgovorni urednik:
VINKO TRINKAUS
Urejuje uredniški odbor: Peter Dornik, Sonja Gašperšič, Milan Maver, Janez Voljč. Tehnični urednik Janez Šuster Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2, poštni predal S13-VI, telefon uredništva: 33-722 in 30-672 — Račun pri Narodni banki v Ljubljani štev. NB 600-11/1-365 — Posamezna številka stane 20 din — Naročnina Je: četrtletna 250, polletna 500 in letna 1000 din — List tiska CZP -Ljudska pravica- - Poštnina plačana v gotovini
VESOLJSKA ZGODBA
F

Ilililisi
V večjem stanovanjskem blgjtu so se otroci zmenili, da si bodo kupili mizo za namizni tenis, žogice in loparje, da si bodo v prostorni kolesarnici uredili igrišče, kjer bodo lahko igrali tudi v deževnih dneh, čez čas pa bodo ustanovili tudi svoj klub, in še in še so kovali načrte, računali in izračunali, da potrebujejo kakih 40.000 dinarjev.
Ne vem, ali so sami prišli na idejo, kako zbrati potrebni denar ali jim je to kdo svetoval. Skratka, lepega dne so pričeli zbirati odpadni material: časopise, cunje, prazne steklenice...
Najprej so sklenili odpeljati k »Odpadu« steklenice. Od njih so si namreč obetali največji zaslužek. Strpali so jih v vreče in ker vozička niso mogli kljub vsej iznajdljivosti nikjer dobiti, sta dva zagrabila najlažjo vrečo, v kateri je bilo kakih dvajset steklenic in jo odnesla po ljubljanskih ulicah. Večkrat sta morala med potjo počivati, končno pa sta jo le privlekla do cilja. Skladiščnik je steklenice stehtal, napisal potrdilo o prejemu, V pisarni so napisali nalog o izplačilu, pri blagajni pa so izplačali denar: 7 dinarjev za 7 kilogramov steklenic. Kilogram po 1 dinar. Vrnila sta se z avtobusom, plačala 20 din in zabeležila 14 dinarjev čiste izgube.
Epilog zgodbe ni izpodbuden. Otroci so doma vse prazne steklenice zmetali v zid, cunje in papir pa pokurili. Z mizo za namizni tenis ne bo nič, z žogicami tudi nič, s klubom prav tako — saj si s prvim izkupičkom še lučke niso mogli kupiti.
Ne bi opisoval dogodka, če se ne bi ob tem spomnil propagandnega filma, ki smo ga 'gledali pred časom. Menda je imel naslov »Poberi denar«. Na lep, prepričljiv način nas je opozarjal, koliko dinarjev, koliko milijonov dinarjev obleži po smetiščih. Mnogo ton odpadnega materiala ostane za vedno neizkoriščenega — to pa je razkošje, ki si ga niti v najbogatejših, industrijsko razvitih deželah ne privoščijo. Pravim, lep film je bil in najbrž niti ne tako poceni! Poberi denar, ki leži na cesti! Samo — kdo ga bo še pobiral, če si s tem nakoplje samo izgubo?!
Še do nedavnega je bila zaposlena v gostišču »Kurja vas« na Dolenjski cesti. Po šestnajst ur na dan se je morala vrteti okoli štedilnikov. Pa to še hi bilo vse. Morala je pomivati posodo, kelnariti in kdo ve kakšna opravila ji je še birt naložil, čeprav je v delovni knjižici v rubriki poklic čisto razločno pisalo: kuharica. Vse se primeri, pa se v socialističnem zakupu ne bi! Lepega dne pa je dobila odpoved. Kar tako, brez pravega vzroka. A tudi to se včasih primeri.
Odpoved jo je prizadela in zbegala. Čutila je, da se ji je zgodila krivica. A si ni vedela pomagati. Slednjič so ji znanke nasvetovale, naj se obrne na občinskega inšpektorja za delo.
Šla je na inšpektorat za delo in povedala:
»Odpustili so me, kaj naj zdaj naredim?«
Vse mu je povedala, vse razložila. Kaj pa ji je mož nasvetoval, ni moč uganiti. Česa posebno koristnega naj-hrže ne, kajti čez nekaj dni se je oglasila na gostinski zbornici in povedala:
»Odpustili so me, kaj naj zdaj naredim?«
In potem je čez nekaj dni potrkala še na ta in čez teden še na ona vrata. Slednjič pa se je odločila, da bo birta v »Kurji vasi« tožila.
»Tovarišica, tožiti pa ne morete več,« so ji povedali. »Rok za tožbo ste že zamudili. Pa kaj niste bili pri občinskem inšpektorju za delo? Ali vam ni povedal, da morate najprej v roku treh dni vložiti ugovor na odpoved
in nato v roku tridesetih dni vložiti tožbo na sedišču? Če zamudite rok, je toliko, kot da bi se strinjali z odpovedjo. In nobeno sodišče vam ne bo tožbe upoštevalo. To je v predpisih.«
In ko mi je pripovedovala to svojo zgodbo, mi je vsa začudena rekla, da nikakor ne more razumeti, zakaj ji inšpektor za delo ni tega povedal.
»Pa kako naj jaz vem za vse te predpise,« je še pripomnila.	.
In priznam, da tudi jaz nisem mogel razumeti, zaka) ji občinski inšpektor za delo ni tega povedal, zakaj je ni on opozoril na predpise. Moral bi. A vse se primeri, tudi občinskemu inšpektorju za delo.
H KRONIKI TEDNA SO PRISPEVALI: .
1.	Podjetje »Odpad«, Ljubljana — M. MAVER
2.	Občinski inšpektorat, Vič-Rudnik — B. SAMARIN
V
]|IIII!III!!!III!I!IIIIIIIIIHI
lllllll! IIII!IIIIIII!II!II!III!IIII!IIIIII!III!IIHIIIIIIII
zeli so mi pistne odtise in vojaško knjižico, prekon-tiolirali so moje bilo in pritisk krvi, požrl sem cevko in jim posrecioval svoje želodčne sokove, pregledal sem vso abecedo in povedal, da je A — a in da je B — be, dali so me na centrifugo in tolkli so po mojih kolenih, in ha osnovi mojih iztrebkov so modrovali kaj mi je dala preteklost in kaj mi bo dala prihodnost. Poslali so me na ljudski odbor, kjer sem čakal v vrsti, kot pred leti na dva deci, le s to razliko, da sem takrat držal potrdilo o mojem udarniškem udejstvovanju, zdaj pa osebno izkaznico. Po dveh urah spodbudnega čakanja sem podpisal potrdilo o začasni odsotnosti.
Da ne bi dolgovezil. Ves teden sem čakal na uradih in v soboto zvečer sem imel:
potrdilo, da sem rojen od ata tega in tega m mame te in te,
potrdilo, da se je moja mama pisala tako, kot se je namreč pisala, in da se je njena mama pisala tako, kot se je pisala, s posebnim ozirom na njen dekliški priimek,
potrdilo, da sem bil samski, kot je pač samski vsak državljan v začetku svoje kariere, in da sem zdaj poročen, kar je dokaz moje solidnosti, moralne trdnosti in vzdržljivosti.
In tako dalje naprej.
Ko sem načečkal reči iii piši Štirinajst potrdil, so me poslali v vesolje.
Rekli so mi:
»Pojdi, tovariš, nekdlikanj na Mars! Z ozirom na podatke, ki smo jih zbrali, lahko rečemo, da je ta, tako imenovani rdeči planet, bolj razvit, kot je naša mama Zemlja in da bi se, z ozirom na izkušnje, ki so jih človeška bitja tamkaj pridobila, lahko mi, če bi te izkušnje dodobra proučili, marsikaj naučili. S posebnim ozirom na poslovanje tamkajšnjih uradov in ustanov.«
»Analiziraj,« so mi rekli, »kako so na Marsu uredui administrativno službo v odnosu do državljana.«
Dne 5. novembra leta osem-insedemdesetega sem se v prisotnosti nekaj tisoč uradnikov in ostalih ljudskih množic odtisnil z Zemlje in dne 3. decembra leta oseminsedemdesetega sem pristal na .Marsu.
Bučanje raket je utihnilo.
Moja vesoljska ladja se je nagnila nekoliko . *a desno.
Skobacal sem se skozi odprtino, ki bi ji na Zemlji rčkh vrata, in nos me je srbel, pa se nisem mogel počohati z ozirom na to, ker sem imel na sebi skafander in mi je bila glava podobna žarnici, kapacitete nekoliko milijonov voltov.
Sicer pa ta dejstva nimajo nobene zveze z mojo misijo in zato bom o njih v prihodnje molčal.
Torej, moja vesoljska ladja se je nagnila nekoliko na desno, skobacal sem se skozi odprtino, in zagledal sem štiristo-pe možičkov, dvonožcev, — človeško raso čudnih oblik z nekakšnimi žicami na glavah m z obilnimi raznobarvnimi trakovi okrog pasu, ki so zakrivali njihovo intimno goloto.
Rekel sem:
»Pozdravljeni, Marsovci!« 1
V zboru so odgovorili:
»Pozdravljen, prvi kozmonavt!«
Možiček, ki je imel na sebi največ raznobarvnih trakov, je stopil iz vrste in se mi približal, v rokah je držal nekakšno napravo, ki bi ji Zemljani rekli televizor. Hudič ve, zakaj mu je služila.
»Ime in priimek?«
Povem.
»Mati, oče?«

Povem.
»Rojstna letnica, kraj, okraj in dežela?«
Povem.
In tako dalje naprej.
Povedati sem moral, da sem leta tega in tega končal osnovno šolo z dobrim uspehom, da me je potlej ata samo dvanajstkrat našeškal, da sem se kopal vsako soboto, zobe pa umival vsaki drugi dan, da sem član teh in onih organizacij od dne tega in tega... In brž, ko sem kaj izustil, je v tisti njegovi napravi nekaj zasvetilo.
»Pa zvestoba?« je rekel možiček.
»Zve-sto-ba?« sem zajecljal.
»Pa odnos do nadrejenih?«
»OdnOs do nad-re-je-nih?« mi ni šlo v glavo.
»Pa prosti čas, ha? Konjiček, ha? Kako razpolagate z denarjem, ha? Imate prijateljico, ha? Disciplina v službi, ha?«
»Kaj,« sem rekel, tudi to. Vse to... Pri nas, na Zemlji ..,.«
»Vem,« je rekel možiček, »da ste na Zemlji- nekolikanj v zaostanku kar se tiče odnosov med politično-teritprialnimi organi in državljani. V tem smislu smo mi daleč naprej. Tudi pri nas je bilo nekoč obilo težav kar se tiče administrativnega poslovanja in ljudje so živeli brez očitnih osebnih podatkov. V. zadnjih 300 letih pa smO po tem vprašanju storili včliko in rezultat našega prizadevanja je...«
Možiček je poklical drugega možička in mu dejal:
»Rojstna letnica?«
Fant je prijel za rumeni trak, ki mu je med sto in še nekaj raznobarvnimi trakovi visel okoli beder:
»Šestnajst tisoč osem sto oseminosemdeset!«
»Mama? Ata? Višina? Bilo?
številka čevljev? Zvestoba? Količina vdihanega zraka?«
In tako dalje naprej. Fant je pri vsakem vprašanju prijel za trak, na katerem je bilo nekaj zapisanega in hitel.
»Mama: Ak-hi, dekliški priimek: So-da, višina: šest čevljev in dve pedi, potrjena zvestoba I. kategorije ...«
»Hvala,« je rekel prvi možiček, »zdaj vidite kako daleč smo pred vami. Zemljani.«
Iz tiste škatle, ki je bila podobna televizorju, je potegnil trakove, takšne, kot so' jih nosili Marsovci, plave, zelene, rdeče, bele — vseh barv, in mi jih je navesil okrog vesoljske obleke in vsak trak je bil namenjen eni izmed vej mojega udejstvovanja in življenja. Vseh je bilo enainsedemdeset.
»Zdaj,« je dejal možiček, »ste dobili začasno potrdilo o bivanju na Marsu.«
Dne 3. januarja leta devetinsedemdesetega sem se vrnil na Zemljo. Pozdravilo me je nekaj tisoč uradnikov in ostala l judska množica..
Na sestanku v Administrativnem klubu sem povedal, kaj vse sem na Marsu videl, slišal in izkusil s posebnim ozirom na odnos državne uprave do državljanov.
Udeleženci sestanka so moja izvajanja pozdravili z aplavzom in ob koncu so sklenili, da bodo izkušnje, pridobljene s strani Marsovcev, s pridom uporabili v odnosih med državno upravo in državljani na naši mami Zemlji. Imenovali so me za tozadevnega inštruktorja in zdaj izkušnje Marsovcev posredujem od urada do urada, in povsod, kjerkoli se pojavim, naletim na vsestransko razumevanje.
JANEZ VOLJČ
4 -

v
d_____tl
s»

'*d,
NAČELNIK SMOLA PRI TELEFONE
Načelnik Smola je prenehal žvečiti sendvič in je dvignil slušalko.
»Halo! Ja, načelnik Smola pri telefonu ... direktorja? Ne, ni treba. Je na konferenci... seveda, so zelo pogoste. Vse informacije, ki bi vam jih lahko dal on, vam bom dal jaz. Samo razbremenili ga bomo ... Zvezo. To je nov telefonist, pomota. Nič se ne razburjajte. Vse kar bi lahko zvedeli od direktorja, vam bom povedal jaz ... da, poznam vaš primer. Pri tem se, dragi moj tovariš, ne more delati izjem. Potrdilo, seveda... Na občini. Brez izpiska iz matične knjige ne morete dobiti dodatka. Tak je predpis. Nisem ga jaz sestavil... (Z dlanjo je pokril slušalko in se zagledal v skodeli-oo črne kave, iz katere se je tako zapeljivo kadilo. Pomežiknil je referentki: “Ona m6-ra, njen mož. Kaj pa misli reva, če je žena najboljša tipkarica na svetu. Namesto da bi brenkala na klavir, razbija po stroju ... Bom takoj končal«).
“Vse to vem, dragi moj tovariš. Vaš primer mi je poznan. Skrbno sem ga proučil, ker sem predvideval, da se bo nekdo oglasil. Seveda, praksa! Vaša žena naj dobi potr-
“T
dilo, izpisek iz matične knjige in naj pride osebno po denar. Boste pa nekaj dni počakali. Tak denar še več zaleže... Nikar se ne razburjajte, za božjo voljo. Zakaj sem pa jaz lahko miren? ... Ker me ne žuli? Seveda me žuli, pa še močno. Kupil sem čevjje po znižani ceni, pa sem dobil premajhno številko.. . Brez humorja bi bil tak dolgčas na tem svetu. Mirno kri tovariš ... (Spet je z dlanjo pokril slušalko in se obrnil k referentki: “Ta mora bi rad na vsak način izsilil dodatek brez potrdila. Pa ne bo! Iz principa, ker se razburja. Take je treba krotiti. Tipkarica, prava reč. Kava bo pa čisto hladna«).
»Prosim vas, da razumete. Brez potrdila ne morem ničesar. Navsezadnje pa imamo predpise in določila zato, da jih spoštujemo. Kaj bi pa nastalo, če bi delili dodatke na lepe oči... Seveda, na lepe oči, kot vi mislite... Ne... Ne, ne, ne! Ne boste dobili! Na mojo častno besedo, brez potrdila ničesar! In naj se vaša žena stokrat pritoži na Svetu... Že razumem, ampak ... da, da, da ... razumem, razu-nem, tovariš... To je seveda malo drugače. Ta ,detajl1 mi ni bil poznan. Morate razumeti, da ne moremo vsakomur. Kam bi nas to pripeljalo in ljudje, •saj jih poznate, ljudje bi začeli to na debelo roko izkoriščati. Anarhija, popolna anarhija bi nastala. In pa naši živci, morate razumeti. Vsak dan je kaj narobe. Bolj ko skušamo to urediti s točnimi določili in predpisi, več slabosti ugotavljamo. Kolikokrat sem že rekel direktorju, da bi bilo potrebno vse skupaj menjati iz osnove ... Da, da, razumem. Tudi jaz sem na tesnem s časom. Včasih pa si ne morem pomagati, nekomu, ki bo razumel, moram povedati.
Navsezadnje to ni samo naš3 stvar, ampak vseh zavarovah' -cšv. Smo v njihovi službi 111 delamo za njihovo dobro-•/ Da, da, da. Bodite brez skrb'^ V četrt ure boste dobili doda tek ... Ne, za vas ni potrebo0^ Saj vas poznamo ... Bo kdr'^ ka takoj prinesla .. . Seved ■ brez potrdila... V redu, s priporočam. Me je zelo veSV0 lilo, tovariš ... da smo to. t3* preprosto uredili. Nismo ni birokrati, kot si vi zunab-mislite... Se priporočam,
... oprostite, če sem bil rna a-netakten. Živci, stranke in 0 govornost... Na svidenje in ^ enkrat oprostite, če je J5' kakšna malenkost narobe. BV gič se bomo potrudili. Na s denje!...«	, - j
Smola je še zmerom °rZsi v desnici slušalko; z levic0 je brisal potno čelo. Bil vroč kot bi ta hip prišel savne. Odrinil je kavo. ki
jo je ponudila referentka. ga je začudeno pogledala šele zdaj opazila, da je ne di. Z ha pol odprtimi usti J odsotno gledal v zid. Dolg0 ^ tako nepremično stal, P01 pa je počasi zlogoval:
“On je sam velika živ . Zena ni važna. Kako serr!,jči to pozabil?... Takoj kurirko, ti pa pojdi v blag®! j po dodatek. Brez potrdila-ga vendar poznamo ..	-
JANEZ GREŠNI^
- <?» FIČ K O «
ZASTAVA SiDO IN S E R V i S N A SLU ŽB A NA ZATOŽNI KLOPI
ZA HUDO KRI POSKRBLJENO

Premalo servisnih delavnic za drobne usluge, vzdrževanje in popravila motornih vozil — Največ pritožb zaradi tega, ker servisi izkoriščajo sedanji položaj v svojo korist — »Crvena zastava« že uresničuje svoj program razveja tovarniške servisne mreže. V prihodnjih sedmih letih bo pomagala urediti več kot 100 novih servisov
O raznih manjših pomanjkljivostih, ki jih imajo tovarniško novi »ficki« smo že pisali v zadnji številki našega lista. Za to pot pa smo zbrali nekaj gradiva o naši servisni službi za vzdrževanje vseh vrst motornih vozil.
Strokovnjaki računajo, da bo čez pet let velika večina motornih vozil, ki vozijo po naših cestah (okoli 85 °/o), prišla iz domačih tovarn. Načrtovanje in urejanje nove, specializirane servisne mreže za vzdrževanje in nego teh vozil zaradi tega postaja vse bolj aktualno. »Crvena zastava«, naš največji proizvajalec osebnih avtomobilov, je že izdelala (in tudi že začenja uresničevati) svoj program tovarniških servisov. Lastnikom popularnih »fičkov« se torej obetajo lepši časi, ki pa bodo vendarle težko izbledili spomin na sedanje klavrne razmere v servisni službi, ki pomeni največjo pokoro in najhujši davek, ki ga mora plačati voznik ali lastnik kakršnega koli, tudi Zastavinega motornega vozila.
svoje vozilo. Tak potem na lastne oči
,Če odštejemo zasebne mehanične delavnice, ki so zvečine slabo opremljene in že zatega-nslj ne morejo nuditi kvalitetnih uslug (čeprav so možne in Sfiane tudi izjeme!), imamo v naši državi:
♦	'trideset servisnih delavnic JPlošnega tipa, ki nudijo usluge,
'kakršne so pranje, podmazanje, haftiranje in razna manjša popravila motornih vozil;
♦	42 remontnih podjetij z Univerzalno opremo in nespecia-liziranim poslovanjem, kar ob-Gnem s pomanjkanjem rezerv-nA delov vpliva na to, da je treba čakati na popravilo dlje,
je potrebno;
♦	servisno-remontno delavni-c° malone pri vsakem večjem £°djetju. Edinole to zagotavlja ‘tplikor toliko redno vzdrževale vozil, ki so namenjena jav-n®mu prometu (avtobusi), ali ki i**1 gospodarske organizacije Uporabljajo za lastne potrebe;
nekaj specializiranih ser-jUsnih delavnic inozemskih prodajalcev (Mercedes, Ford, Cse-Pel);
^ © specializirane servise »To-
' Jh^sa« v Kopru in v Ljubljani, .crvene zastave« v Kragujevcu a v Beogradu ter specializirani stavnici istega podjetja v sklo-ru ljubljanskega »Avtoservisa« n zagrebške »Avtomehanike«.
To pa je tucjj vse strahovito ®vščino na tem področju napo-.eh ilustrirata še tale dva podatka:
, © kakršnihkoli servisnih de-^Vnic za popravilo motornih užil (primerjaje sedanje in Zib V°^no število motornih vo-
imamo sorazmerno in šte-učno manj kot pred vojno;
j.	.© vrednost neodpisanih osnov-
sredstev vseh servisnih ob-atov jn zasebnih avtomehanič-. h delavnic v naši državi ceni-na 12,6 milijarde dinarjev. To meni nekaj več kot štiri od-°tke vrednosti vseh vozil, ki !? v obtoku. Praksa iz inozem-
pa kaže, da se vlaganja v fvisne obrate sučejo v mejah J1 tO do 25 »/o glede na vrednost ^tornih vozil v prometu.
teh podatkov lahko povza-i6®mo dvoje značilnih ugotovi-
s © servisnih delavnic, tako P ošnih kot specializiranih, je jemalo, zlasti še glede na ved-^mčji priliv novih vozil; bil' ttftoma. kolesa in avtomo-i domače proizvodnje že pre-SgAujejo v našem prometu. Po-tgMna urGdba Državnega sekre-j/mta za blagovni promet sicer
k.	®zuje domače proizvajalce toJmmih koles in potniških av-Ser}?bil°v, da morajo zagotoviti U une Preglede za svoja vozi-
KO	___4 ^	/-1 /-\1	r\
llp.b° le-ta prevozijo določeno kilometrov ter servisno
Jufri
na sploh. Vsaj za zdaj je
ijvn? ugotovitev, da so naši pro-jevaJatci avtomobilov in motor- , tak t50®0! v ,glavnem izpolnili t UriM’- so servisno službo za-> ' že obstoječim delavnicam! ratn zdaj si ob takšnih razme-2amislimo položaj lastnika
našega ljudskega vozila — »tička«!
V servisni knjižici, ki jo dobi obenem z računom, so zapisane vse njegove pravice. Na kratko: razen morebitnih okvar na elektroinstalaciji tovarna zagotavlja brezhibno delovanje avtomobila prvih 6 mesecev ali do 7000 km. Za okvare, ki se pripetijo v tem času, tovarna povrne stroške za material, če njena kontrolna služba ugotovi, da gre za tovarniško napako ali za nestrokovno montažo. V posebnih primerih (predvsem tovarniške in konstrukcijske napake) tovarna povrne tudi stroške za delo, če je do okvare prišlo, preden je avtomobil prevozil 1500 km.
Lastnik »fička« iz servisne knjižice naposled še izve, da mora morebitna popravila v garancijskem roku plačati sam, zahtevo za reklamacijo pa predložiti tovarni. Edinole v primerih, ko vrednost garancijskega popravila znese manj kot 25.000 din, tovarna dovoljuje servisom, da take okvare (če očitno izvirajo iz tovarne), takoj popravijo na njen račun.
Ce bi bilo tudi v praksi vse tako lepo in jasno, kot je napisano v servisni knjižici, se nemara nihče ne bi preveč pritoževal. Pripeljal bi svojega “ficka« v enega izmed 42 Zastavinih servisov (sedem od teh jih je v Sloveniji), predal svoj avtomobil v servis ali v popravilo, pa spet prišel ponj, plačal in odpeljal.
Tako pa lastniki »fičkov« pa tudi ostalih vozil upravičeno negodujejo, ker na lastni koži doživljajo reči, ki kažejo na skrajno malomarnost in površnost servisnih delavnic, včasih pa celo na kriminal. Na primer:
♦ Pripelješ avtomobil na servisni pregled ali v popravilo. Najmanj, kar je, da dobiš svoje vozilo nazaj bolj umazano, kot pa je kdajkoli bilo na cesti. Potem ti »za sveto« povedo in dopovedo, da škripanje v ležajih, iztekanje olja ali kašljanje motorja ni nič hudega. Res, da so — ker jih tudi sam na . to , opozoriš — opazili manjše pomanjkljivosti, ki so jih popravili. Vzrokov za strah ali razburjanje pa sploh ni!
Strokovnost popravila pa se izkaže prej ali slej. Ce je to opazno pred potekom garancijskega roka, lastnik fička na primer še lahko reklamira zariba-ne bate ali ležaje. Ce pa do tega pride kasneje, pač ne preostane drugega, da plača, trdno prepričan, da so to zakrivili v servisu s svojo malomarnostjo. Kajti prej ali slej vsak lastnik fička izve, da servis zaračuna tovarni po pet ur za vsak servisni pregled, servis pa lahko opravi pregled, če se »mudi«, tudi v eni uri. V čigavo škodo je jasno. Kajti v tako kratkem času avtomobil težko pošteno opereš, umiješ in spoliraš, nikar pa, da bi bil končan obsežen servisni pregled.
Včasih v servisih dovolijo, da lastnik »fička« kar v delavnici
počaka na srečnik se
lahko prepriča, kaj vse v servisih počno z avtomobili.
Ce v naglici na primer pozabijo naliti olje v diferencial, pa se ta potem zariba — nič hudega. V enem ljubljanskih Zastavinih servisov so pred kratkim pozabili naliti olje v diferencial avtomobila Zastava 1100. (Mimogrede — tudi fičke doleti ta nesreča). Šofer se je z njim odpeljal proti Zagrebu. Obstal je blizu Otočca. V novomeškem Zastavinem servisu so ugotovili, da bi bil čudež, če se diferencial ne bi zaribal, saj v njem ni bilo niti kaplje olja. Zamenjali so diferencial, ker ga v ljubljanskem servisu slučajno niso imeli, račun pa predložili podjetju. Le-to pa je takoj v ljubljanskem servisu zahtevalo, naj pač plača posledice svoje malomarnosti. Toda — kje neki: v ljubljanskem servisu so odgovorili, da je kaj takega absolutno nemogoče. Če pa bi se to vendarle pripetilo, bi morali okvaro popraviti v ljubljanskem servisu. Skratka, sami ste krivi...
Prizadeto podjetje je' vložilo tožbo. Ne glede na rezultat bi se človek vprašal samo nekaj: mar mnenje pooblaščenega tovarniškega servisa, podprto z vsemi mogočimi dokazili, drugemu, tudi pooblaščenemu servisu ne more zadostovati, da bi priznal svojo zmoto. Ali je potre-beh dolgotrajen postopek, če je stvari moč urediti brez tega?
Drug, primer: L. K(, lastnik avtomobila Zastava 600, doma iz Ljubljane, je odpeljal svoje vozilo v servis, da bi ugotovili, kaj je z elektriko. Fičko namreč nikakor ni hotel vžgati. V servisu so povedali, da vžigalna tuljava prebija. Novih trenutno nimajo, toda, ker je avto tam, bodo vseeno pomagali. Rečeno — storjeno. Demontirali so jo z najbližjega fička in jo zaračunali. Onemu drugemu so kasnej.e sicer vstavili novo, toda, kdo, ve, če ni bila slabša od stare?
Tretji primer: v servisu so izgubili ključe od nekega fička. Odprli so ga na silo, zamenjali ključavnico. Lastnik jo je plačal, ker je avtomobil pripeljal v popravilo predvsem zaradi pokvarjene ’ ključavnice. Kasneje, ko je bilo že prepozno, je izvedel, kako lepo so ga napetnaj-stili.
Četrtega in naslednjih prime-
ki čakajo pol leta, leto dni in še dlje, pa tovarna glede njihovega reklamacijskega zahtevka ' še vedno molči... Ne odgovori niti na ponovne dopise prizadetih posameznikov, niti na posredovanje servisov. Zakaj?
Generalni direktor »Crvene zastave« ing. Prvoslav Rakovič pravi o tem naslednje:
»Našemu podjetju ni za to, da bi zavračalo reklamacijske zahtevke in od tega imelo dodatni zaslužek. Važnejše je, da ugotovimo vzroke posameznih napah, da signaliziramo proizvodnji, kako naj jih odpravi. Zato je reklamacijski postopek skoraj v vsakem primeru precej dolg.
Dolgujem pojasnilo, zakaj vse reklamacije (nad 25.000 din) obravnavamo samo v tovarni, v Kragujevcu. Najvažnejši vzrok je, da edinole tovarna razpolaga z dovolj sposobnimi kadri in potrebnimi napravami. Imeli pa smo tudi primere, da so nam servisi hoteli podtakniti svoje ,grehe'... No, navzlic temu zdaj kaže, da so nekateri servisi kadrovsko in strokovno že dosegli takšno raven, ko jim lahko zaupamo dokončno odločanje o večini reklamacijskih zahtevkov. Do te decentralizacije bo prišlo v najkrajšem času. Upamo, da bo potem konec pritoževanja potrošnikov!«
Samo kratka pripomba: lep obet za prihodnje in ne najboljše pojasnilo, za dosedanjo in sedanjo prakso.. Vsakdo sicer ve, da v tolikšni tovarni, kot je Crvena zastava in ki je mimo drugega sredi razvoja, prav gotovo ne manjka organizacijskih in drugih problemov. Vendar, nekaj več ekspeditivnosti pri obravnavanju reklamacij ugledu tovarne prav gotovo ne bi škodilo!
V servisih povedo: »Rezervnih delov za »fičke«, model 600, ne manjka. Precej težje pa je za novega »fička«, model 600 D, potem za Zastavo 1100 in druge. Zaradirtega imamo pri popravilih vrsto nepotrebnih težav in pa stalne urgence v tovarni.«
Tovarna odgovarja: »V času, ko je rezervnih delov primanjkovalo, so potrošniki kupovali na rezervo. To nas je nekoliko zmedlo. Zdaj, ko je rezervnih delov v glavnem dovolj, se je pokazalo, da imamo v našem Centralnem skladišču približno trikrat tolikšne zaloge, kot smo jih planirali in kot so običajne prf. našem partnerju, tovarni - FIAT v Torjnu. Tako zdaj na vse mogoče načine prepričujemo servise, naj dopolnijo kolekcije rezervnih delov. Toda servisom prav'tako kot nam manjka obratnih sredstev. Odjem rezervnih delov pa je pod normalo ... Kar pa se tiče pomanjkanja nekaterih sestavnih delov za nekatera naša vozila, samo tole: teh delov bo več kot dovolj, ko bo stekla nova tovarna. Že zdaj pa jih ne bi primanjkovalo, če ne bi bilo omenjenih težav pri planiranju proizvodnje rezervnih delov.«
Rezervni deli za »fičke« — klasičen primer za tisto, čemur rečemo, z dežja priti pod kap. Pri nas se proizvodnja rezervnih delov praktično pri nobeni proizvodnji artiklov za široko potrošnjo ni razvijala vzporedno z rastjo same proizvodnje, ampak je vselej bolj ali manj zakasnil la. Kako pa se te reči maščuje-
»Fička« so dvignili s hidravličnim dvigalom, da bi ga očistili in podmazali. Kdo lahko zatrdi, da je delo vselej v redu opravljeno? Obratov, ki nudijo tovrstne usluge, pa imamo odločno premalo.
»Skupno s strokovnjaki tovarne FIAT'smo pripravili programe za razvoj naše servisne mreže. Naši servisi bodo opravljali tri naloge hkrati: službo servisnih pregledov in vzdrževanja vozil, prodajo naših vozil ter oskrbovanje z rezervnimi deli. S tem, 'da bodo servisi avtomobile tudi' prodajali, bodo ustvarjali del sredstev za razvoj, saj jim bodo ostala tista sredstva, ki jih dandanes pospravijo posredniki. '
Cene za usluge v servisih bodo enotne. Da bomo to dosegli, bomo morali povsod vpeljati enotno tehnologijo dela in enotno opremiti servisne delavnice. Naša tovarna je prevzela obveznost, da brezplačno posreduje tehnologijo vsem tistim servisom, ki bi se organizirali na podlagi omenjenih izhodišč.
Nekaj besed o tistem, kar je najvažnejše; o sredstvih. Vsakomur, ki bi hotel sodelovati
Servisnim delavnicam manjka instrumentarija za ugotavljanje napak ter oooravila »Delo na posluh« pa seveda lahko povzroči nepredvidene posle
plača servis, pač pa lastnik. Sedanje izkušnje s servisi kažejo, da ne bi bilo odveč, ce bi imeli nekaj visnih delavnic, ali kakor bi se pač imenovale, kjer M z vsem potrebnim instrumentanjcm preskušali vozila novedai , kaj je narobe, oziroma kako je popravilo izvršeno. Pri »Ljubljana-transportu« so si k naši renubliki že kupili te naorave in za, mal denar (približno 3000 din) »generalno« pregledajo delovanje oseb-p	nega avtomobila; izdajo potrdilo o izrabljenosti, sposobnostih itd.
preskušanje kakovosti izvršenega
: —____3____ 4» MO
rov ne omenjamo, preveč prostora nam bi vzeli. Ne bomo pa se zmotili, če rečemo, da bi vsak lastnik »fička« lahko povedal povsem samosvojo zgodbo in z njo opravičil svoj strah pred servisi; bojazen pred tem, da tamkaj brez najmanjšega čuta odgovornosti opravljajo zaupano jim delo. Zgodbe o preveč zaračunanih delovnih urah, v primerjavi s težavnostjo popravila, bi ob teh pripovedih postale naravnost malenkostne...
Lastnike fičkov razen teh servisnih ocvirkov (ter njim sledečih računov) prizadevajo in razburjajo še razne težave, ki so vse v zvezi s počasnostjo reklamacij. Niso redki posamezniki,
jo za vse tri partnerje — proizvajalca, servise in potrošnike, zgovorno kaže omenjeni primer.
Ne bi mogli reči, da v »Crve-ni zastavi« ne, razumejo zagate,' v kateri se je znašla servisna služba. Zdaj, ko gradijo novo tovarno se vseh teh problemov zavedajo toliko bolj, saj bi neurejena servisna služba enostavno lahko zavrla prodajo njihovih vozil. Tako so postopoma pripravljali program izgradnje lastne specializirane^ servisne mreže. Program je že izdelan, pravzaprav ga tudi začenjajo že uresničevati. O tem nam je generalni direktor »Crvene ■ zastave« ing. Prvoslav Rakovič pripovedoval takole:
pri gradnji specializiranega servisa za naša vozila, zagotavljamo 50 “/o posojila iz splošnega investicijskega sklada. Ostalo polovico bi kajpak moral prispevati sam. Razen tega vsakomur, ki bi dobil kredit, zagotavljamo, da bo avtomatično dobil kredit še za uvoz potrebne opreme.«
V zvezi s programom za razvoj servisne mreže podjetja »Crvena zastava« so, po besedah ing. Rakoviča, področje naše države razdelili na 27 področij. V tovarni so že pripravili načrte in projekte za tipizirane servise, ki jih bo — glede na značaj in obseg dela — vsega šest tipov. Do 1964. leta naj bi na primer zgradili in opremili vsega 85 no-
vih »Zastava« servisov, od tega 10-v naši republiki. Do leta 1968 pa naj bi uredili še 50 novih servisov. Ob razporejanju teh šer-visov po posameznih področjih pa so v tovarni mislili predvsem na ekonomičnost poslovanja no-voodprtih obratov. Tako na primer bodo med vsemi tipi novih Zastavinih servisov najbolj pogosti tisti za splošne servisne preglede in za manjša remontna dela, medtem ko bodo v vsej državi uredili le štiri servise (enega v Ljubljani), ki bodo usposobljeni za generalni remont vseh vrst Zastavinih vozil.
Prve servise, zasnovane po tem programu, že urejajo. Novi Sad, Split in Ljubljana bodo prav kmalu dobili sodobne in specializirane servisne obrate, ki bodo — kot obetajo — nudili kvalitetne, hitre in cenene usluge za lastnike Zastavinih vozil.
Servisom že zdaj, kakršni so, manjka dobrih strokovnjakov. Za nove servise jih bo treba še precej novih. Kako jih bodo vzgojili?
»Crvena zastava« bo v Kragujevcu odprla centralno šolo za kadre v svojih servisih. Dva do trikrat v letu podjetje že zdaj prireja posebne tečaje za mehanike iz sedanjih servisov. S strokovnjaki, ki jih bodo vzgojili na centralni šoli nameravajo zamašiti vrzel glede predavateljev na republiških šolah, ki naj bi obstojale pri večjih servisih v večjih mestih posameznih republik. Te šole bi vzgajale tiste kadre, ki jih najbolj potrebujemo.
»Crvena zastava« zagotavlja, da bo brezpogojno poskrbela, da bi vsaj en servis v vsaki republiki lahko odprl lastno šolo za kadre!
Perspektive, ki jih obeta. »Cr-vepa zastava« — tako glede proizvodnje kot servisne mreže — so več kot lepe. Čeprav je v njih še precej pogojnikov, vendarle lahko pričakujemo, da se bodo načrti začeli uresničevati. Kajti — to ni več zadeva, ki bi prizadevala samo potrošnike, lastnike fičkov in drugih Zastavinih vozil; to je zdaj že problem podjetja; proizvajalca, ki bi se lahko znašel v skrbeh za prodajo svojih izdelkov.
Žalostno je, da se tudi tokrat pot iz zagate odpira šele zdaj, ko tako rekoč monopolni položaj na tržišču sili proizvajalca, da zavoljo lastnih problemov začenja misliti tudi na kupce svojih izdelkov!
M. GOVEKAR
REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV SLOVENIJE JE RAZPRAVLJAL O IZVAJANJU NOVEGA ZAKONA O FINANSIRANJU ŠOLSTVA
4
a

%
-a
“1
H
J

ZATAKNIL« ?
»NA TERENU« PRIPOVEDUJEJO, DA SREDSTVA VSE PREPOČASI PRITEKAJO V SKLADE ZA ŠOLSTVO - SEDANJA MATERIALNA OSNOVA PREPREČUJE GOSPODARSKO IN DRUŽBENO OSAMOSVAJANJE VZGOJ-NO-IZOBRAŽEVALNIH USTANOV — NITI KOMUNE NITI GOSPODARSKE ORGANIZACIJE NITI UPRAVNI ODBORI SKLADOV NITI KOLEKTIVI PROSVETNIH DELAVCEV NISO DOSLEJ OPRAVILI SVOJIH NALOG
Kdor bo zasledoval izvajanje novega zakona o finansiranju šolstva zgolj s formalno-pravnega gledišča, bo bržčas ugotovil, da zakonska določila niso prav v ničemer kršena. Tako so na primer komune že osnovale svoje sklade za šolstvo, vanje se že stekajo prva sredstva in tudi upravni odbori skladov so se že sestali. Kdor pa bo hotel zasledovati uresničevanje globlje vsebine novega zakona o finansiranju šolstva, to je gospodarsko in družbeno osamosvajanje vzgojno-izobraže-valnih ustanov, bo bržčas moral kmalu priznati, da je za zdaj moč zaslediti to novo vsebino še v zelo skromnih obrisih.
Toda v čem so pravzaprav ti »zaviralni momenti« — kot bi jih lahko z vso upravičenostjo poimenovali — ki preprečujejo uresničitev globlje vsebine Zakona o finansiranju šolstva, da bi šole postale gospodarsko in družbeno samostojne ustanove?
V občinah se pritožujejo
OBČINA DOMŽALE:	GDčinski
ljudski odbor je sicer dal v sklad za šolstvo tista sredstva, ki jih je predvidel v svojem rednem letnem proračunu, dal je tudi del sredstev iz dopolnilnega proračunskega prispevka, vendar v skladu kljub temu ni toliko denarja, da bi le-ta lahko zagotovil dovolj trdno materialno osnovo za nadaljnji razvoj šolstva. Sedanja sredstva v skladu za šolstvo namreč zadostujejo samo za osebne in le najnujnejše materialne izdatke, medtem ko nima sklad niti dinarja za investicije in amortizacijo. Predlagali so sicer gospodarskim organizacijam, da bi prispevale v sklad za šolstvo 0,70 odstotka od enega odstotka na osebne dohodke, kolikor jim pač ostane sredstev za lastne potrebe po izobraževanju, vendar so povsod naleteli na gluha ušesa.
OBČINA MARIBOR - CENTER: Upravni odbor sklada je v juniju sprejel finančni načrt, po katerem bi se moralo v letošnjem letu steči v sklad približno 95S milijonov dinarjev. Toda ta sredstva se zdaj stekajo v sklad tako neredno, da o kakršnem koli gospodarjenju s skladom sploh ni moč govoriti. V dokaz naslednji podatki: doslej je dolžan sklad občinskemu ljudskemu odboru 44 milijonov dinarjev, približno tolikšen je njegov dolg pri oktaju, samemu sebi pa prav tako dolguje kakih 44 milijonov dinarjev, ker je moral za redno poslovanje in vzdrževanje šol in drugih vzgojno-izobraževalnih ustanov v komuni porabiti tudi investicijska sredstva. Po drugi strani pa spet dolgujejo druge občine temu skladu približno 114 milijonov dinarjev, ki bi jih morale prispevati, ker pri njih vzgajajo svoj kader.
OBČINA VTDEM-KBSKO: Sredstva se sicer stekajo v sklad, toda ta dotok je veliko premajhen in vse preveč nereden, da bi lahko sklad zadostil potrebam šol. V glavnem imajo šole sredstva samo za osebne izdatke, medtem ko o kakšnih 'večjih materialnih izdatkih sploh ni govora. Kot dokaz za to stanje lahko nave-
demo primer, ko so uprave trgovskih podjetij prepovedale izdajati šolam Kakršenkoli material na kredit, vse dokler ne poravnajo starih dolgov.
Sedanji dotok sredstev povzroča motnje v dejavnosti šolskih ustanov
V bistvu veljajo omenjeni primeri skoraj za vse slovenske občine, morda z izjemami, kot so na primer občine Koper, Škofja Loka, Jesenice, Mežica. Dejanski zneski, ki so jih občinski ljudski odbori prispevali v sklade za šolstvo, so sicer v primerjavi z minulim letom nekoliko večji, za toliko pač, kolikor so zvezni pre<i* piši določali povečanje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev, toda ta sredstva niso skoraj v nobenem primeru porasla skladno z družbenim dohodkom komun. Razen tega pa je velika večina občinskih ljudskih odborov prispevala v sklade za šolstvo samo toliko sredstev, kot so jih odobrili v minulem letu, pri čemer pa niso upoštevali niti amortizacijskih niti investicijskih sredstev. Ob vsem tem pa so tudi gospodarske organizacije in ustanove — torej vsi neposredni koristniki kadrov — tako-rekoč v celoti odrekli svoj prispevek za vzgojo kadrov.
Motnje v dejavnosti vzgojno-izobraževalnih ustanov, ki jih povzroča nereden dotok sredstev v sklade za šolstvo, poskuša večina občinskih ljudskih odborov vsaj delno ublažiti z dotacijami ali posojili. Toda takrat, kadar si mora upravni odbor sklada za šolstvo sposojati sredstva v drugih skladih občine ali pa celo najemati kredite v banki, zato da bo lahko ob koncu meseca nakazal šolam in drugim vzgojno-izobraževalnim ustanovam tista sredstva, ki jih potrebujejo za izplačilo osebnih dohodkov prosvetnih delavcev, takrat bržčas ne more biti govora o kakem posebnem gospodarjenju s skladom za šolstvo.
Neizbežna posledica tega slabotnega in nerednega dotoka sredstev v sklade za šolstvo se potemtakem razkriva v tem, da za sedaj še ni moč govoriti o osamosvajanju šol in drugih vzgojno-izobraževalnih ustanov, pa čeprav je minilo od izida novega Zakona o financiranju šol že tri četrt leta. Sole namreč svojega dohodki} še vedno ne formirajo na osnovi dejanskih stroškov izobraževanja za slehernega učenca, zadovo-
ljiti se morajo le s tistimi sredstvi, ki jim jih nakaže sklad za šolstvo skladno s svojimi finančnimi zmogljivostmi. O dohodku šol zato v veliki večini primerov sploh ni moč govoriti, prav tako ne o kakšnem samostojnem gospodarjenju kolektivov vzgojno-izobraževalnih ustanov, tako da v bistvu še vedno veljajo stari proračunski odnosi. O vsem tem priča negotovost v mnogih kolektivih prosvetnih delavcev, ali bo šola splob imela ob koncu meseca toliko sredstev, da bodo dobili izplačane »voje osebne dohodke. O tem tudi priča miselnost finančnikov in upravnega aparata v mnogih občinah, češ da je še najbolj zanesljivo, če oni sami odločajo, koliko sredstev bo šola izplačala za osebne dohodke in koliko lahko porabi za materialne izdatke, kaj šola lahko in kaj ne sme kupiti.
Kdo je kriv, da šole še niso postale samostojne ustanove
Ce bo kdo hotel za vsako ceno poiskati opravičilo za sedanje razmere, ga bo prav lahko našel v tem, da je prišel novi Zakon o finansiranju šolstva tedaj, ko so občine že izdelale svoje letošnje proračune. Nikakor pa ne bo mogel zamolčati, da so pravzaprav temu krivi tudi nekoliko manj objektivni vzroki, občinski ljudski odbori so namreč, kdo bi vedel zakaj, kar pozabili na investicijska sredstva in amortizacijo, v sklade za šolstvo pa so prispevali samo toliko sredstev kot v minulem letu, čeprav so morali že tedaj vedeti, da ta sredstva ne bodo zadostovala, kaj šele da bi lahko zagotavljala vzgojno-izobraževalnim ustanovam dovolj trdno materialno osnovo za postopno gospodarsko in družbeno osamosvajanje. Tudi neposredni koristniki — to je gospodarske organizacije in ustanove — so v celoti pozabile na svoj prispevek za vzgojo novih kadrov, čeprav o tem Zakon jasno govori.
Po drugi strani pa spet v minulem obdobju niso opravili svoje naloge upravni odbori skladov. Vsa njihova dosedanja dejavnost je bila namreč v tem, da so se na prvi seji konstituirali, na drugi sprejeli finanč-
ni načrt — ki so ga v veliki večini primerov pripravili kar občinski finančniki in administrativni aparat — na tretji seji pa so ta planirana sredstva razdelili šolam. In vendar so bile naloge teh upravnih odborov veliko večje. Morali bi pri občinskem ljudskem odboru in vseh neposrednih koristnikih zagotoviti toliko sredstev, kot so dejanski stroški izobraževanja na posameznih vzgojno-izobraževalnih ustanovah, morali bi jih opozarjati, da pripravijo ekonom-
ske izračune stroškov izobraževanja za posameznega učenca, morali bi vplivati na občinski aparat, da prepusti gospodarjenje z dohodkom v celoti kolektivom vzgojno-izobraževalnih stanov v komuni.
Res pa je tudi, da so v dobršni meri odgovorni za sedanje razmere tudi kolektivi prosvetnih delavcev. Namesto da bi sami pomagali rahljati dosedanje odnose in se sami borili za gospodarsko in družbeno osamosvajanje vzgojno-izobraževalnih usta-
nov, so čakali, da bodo to storili ^ konski predpisi. Dokaz za to 3e zelo majhno število šol, ki so ^ čunale ekonomsko ceno stroškov ** braževanja za učenca, kar pa je Pr* zaprav osnova za vsakršno samos no gospodarjenje z dohodkom ust* nove. O tem priča navsezanje * to, da so doslej le v nekaterih koleK tivih prosvetnih delavcev začeli mišljati o vzpodbudnejšem nagrajevanja v prosvetni službi.
BOJAN SAMAB^
MEJA JE MEJA
Nihče Se ni kar naenkrat požrl vse modrosti tega sveta, pa zato tudi tistim, ki se ubadajo s prosvetnimi rečmi, ne gre zameriti, če se malce nerodno skušajo izmotavati iz zank, ki so si jih sami napletli. Pa vendar se stvari le malo čudno slišijo...
So naša mesta urejena tako, da imajo cel kup malih mestec, ki jih imenujemo občine. In vsaka občina ima svoje šole in svoj denar za vzdrževanje teh šol — občinski sklad za šolstvo ga imenujemo. Ti pa so, razumljivo, večkrat prazni
kot polni in so strašanske težave, kako napolniti ta sod brez dna. Po dolgem moževanju so uganili nekaj pametnih pa nekaj malo manj pa-
metnih. Med zadnjimi je tudi ta, da plačuje občina vzdrževanje samo tistih učencev, ki stanujejo znotraj njenih strogo določenih meja. In potem se dogajajo taki primeri:
Janezek stanuje v velikem mestu, v občini tej in tej — imenujmo jo Zaplano. Pol ure hoda je od njegovega doma do osemletke, ki jo upravlja občina. Ima pa Janezek pred nosom drugo šolo,
ki pa je onkraj občinske meje in spada pod drv' go občino. Imenujmo jo Središče. Seveda hodi to šolo. Tudi njegovi starši so zaposleni v Središču. Pa je ta stvar postala sila nerodna in P°' vzročila občinskim možem tu in onstran občinske »meje«, kaj meje, prave pregrade, hude Prf' glavice. Kdo bo zdaj plačeval Janezku, pa ^ Mihcu, Francitu in Micki, ki so se tudi tako Pre'_ grešili, stroške za šolanje? Nič, so rekli v Središču. Mi imamo svoje otroke in tem moram0, plačati. Zaplana pa naj nam plača za svoje. Ka> nas briga, če so njihovi starši zaposleni pri naS' Meja je meja, oni stanujejo na drugi strani pika. Zaplančanom je postalo sitno in niso ved0" kaj bi. Samo ogorčenje jih je bilo. Tako torel^ zdaj bomo mi plačevali za ljudi, od katerih wl' mamo nobenega dobička, samo zato, ker so J*771 dodelili stanovanje pri nas. Ne, tako pa ne 9re’. Na srečo so se spomnili, da je tudi v njihov1 osemletki nekaj nadobudnih učenčkov iz Središča. Kamen se jim je odvalil od srca. Dobro, v’-1 vam damo denar za svoje, vi pa nam dajte den° za vaše, so rekli. Res, prava salomonska rešit0, in na eni in drugi strani so spet sproščeni ^ nasmejani. Kaj zato, če bo treba nekaj kupo11 papirja več, kaj za to, če se bomo šli detektiv in ugotavljali, kdo je od tu ali od tam, kaj zat°’ če bomo računali pa spet računali in zaposlili s nekaj novih moči. Samo da bo zadoščeno pT°d'^ pisom. Nečesa pa se Zaplančani le še bojijo. | jijo se, da si bodo v Središču nekaj podobneQa omislili tudi pri svojih kulturnih ustanovah, gl°' dališču, koncertih, najeli nekaj ljudi, ki bod° pred vhodom spraševali obiskovalce, iz kateri J občine so — tudi Zaplančanov bo precej med nfr j mi, saj so kulturni ljudje — in potem od občirf, j zahtevali določen znesek. Tu pa jim Zaplanča*' I ne bodo mogli vrniti milo za drago, ker gledališč pa res ne premorejo.
Meja je meja, sitna reč!
ŠPIK
Sredi oktobra bodo prvi občni zbori DPD »Svobod« in prosvetnih društev. Zanimalo nas je, kakšno bo osnovno obeležje teh letošnjih zborov.
Razume se, da bodo tudi letos to društveni delovni obračuni in delovni dogovori. Toda poleg tega se kar ponuja vprašanje, koliko in kako se bodo Svobode in ostala prosvetna društva odslej vključila v komunalni okvir reševanja problemov kulturnega življenja, kako bodo zanikala govorice o krizi svoje dejavnosti ob iskanju lastne afirmacije na širšem področju kulturnega dogajanja, torej tudi izven svojih društvenih hiš. V čem bo torej ta 80.000-članska organizacija v Sloveniji dodala dosedanji vsebini svojega delovanja še novo.
RAZGOVOR Z BRANKOM BABIČEM PRED OBČNIMI ZBORI DPD »SVOBOD« IN PROSVETNIH DRUŠTEV
ZOPER KULTURNO POLITIKO
Naprosili smo predsednika Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije tovariša Branka Babiča za razgovor, v katerem nam je odgovoril na to — verjetno osnovno — pa še nekaj drugih aktualnih vprašanj. Aktualnih toliko bolj, ker bi o njih morali razpravljati v tem času na vseh občnih zborih društev in v tem iskati glavna izhodišča za svojo širšo družbeno dejavnost in vplivnost, in kot sem že rekla, torej v tem svojo novo afirmacijo.
0 Pobudniki za skupne razprave o kulturnih potrebah
Eden osnovnih problemov nadaljnjega razvoja društev Svobod, je dejal tovariš Babič, je v tem, da- zagledajo svojo vlogo v komuni. Ali obratno: osnovna slabost njihovega dosedanjega dela je bila v tem, da so delovala precej ločeno od ostalega kulturnega življenja v komuni, da so bila preveč vase zaprta. Njihova družbena aktivnost se mora odiažati v najširšem okviru kulturnega življenja v občini, ki ga bo analogno ostalemu družbenemu življenju, odslej usmerjala komuna kot celota.
Toda. ali bodo društva znala takoj ogledati svojo vlogo v širokem okviru kulturnega življenja domače občine? SZDL kot osnovna politična organizacija v komuni, je dejal tovariš Babič, lahko mnogo stori za takšno družbeno afirmacijo članstva Svobod, če bo na občnih zborih — zdaj društvenih in kasneje občinskih — v tem smislu sodelovala. Skupna razprava o problemih najširšega kulturnega življenja komune naj bi iztrgala Svobode iz ozkega okvira reševanja »lastnih« problemov. Svobode skupaj s SZDL naj bi postale zagovorniki in tolmači širokih kulturnih potreb v komuni, vse od najosnovnejših potreb izobraževanja pa do materialnih sredstev za razvoj kulturnega življenja v komuni. Ta vprašanja naj bi takoj tako rekoč oni postavljali na dnevni red, seveda pa bi se morala obravnava o teh problemih enakovredno razvijati pri vseh oblastvenih in družbenih organih, ki usmerjajo tudi ostalo družbeno življenje v komuni.
V tak okvir dejavnosti je Svobode usmeril pravzaprav že decembrski kongres. In rezultati? Lanska sezona, je dejal tovariš Babič, ki je
kot sezona v jubilejnem letu Revolucije bila bogata najrazličnejših občinskih in širših kulturnih prireditev in revij, ima pečat močne kulturne manifestacije ne le naših društev, temveč občin kot teritorialno-političnih celot. V tem je bilo že doseženo neko sodelovanje v občinskem merilu, toda kot rečeno, bolj ma-nifestativnega- značaja. Seveda to ni dovolj tudi za v bodoče. Predvsem mislim, je dejal tovariš Babič, da naš čas ne prenese več posebne kulturne politike vis a vis kulturni politiki n. pr. občinskega sveta za kulturo ali občinskega odbora SZDL. Torej nič več — mi in vsi! Svobode, njen najbolj aktivni del članstva, morajo postati pobudniki za skupne razprave o kulturnih potrebah svojega kraja, skupaj morajo razpravljati o tem, kateri teh potreb se mora oziroma da zadostiti tudi glede na razpoložljiva materialna sredstva.
Dva problema, ki jih v ozkem okviru lastnih društev ni več moči reševati: nadaljni razvoj klubov, ki se očitno brez širše materialne podlage ne bodo razvili, in pa društveni prostori, ki bi prav tako kot javni prostori morali in smeli računati na skupna komunalna sredstva. Kako obravnavati ta dva pereča problema?
Oboje je v bistvu problem komune kot celote. Na primer klubi: Le-ti se bodo lahko razvili le iz združenih naporov vseh društev in družbenih organizacij v nekem krajn. Imamo klube Svobod in klube SZDL. Zakaj jih v enem kraju ne bi združili, da bi materialno in programsko zaživeli! Naslov kluba res nL važen. Svobode se bodo morale v klubih polno, angažirati predvsem programsko, kar pa zadeva materialna sredstva lahko zastopamo le stališče, da je to stvar celotne komune. Brez modernih avdovizualnih sredstev, brez estetsko in vabljivo urejenih prostorov, namreč tudi dober program ne bo imel dovolj klubske publike. Naši^ najbolj aktivni člani Svobod, je dejal tovariš Babič, bodo najbolj upravičili svojo družbeno vlogo, če bodo te probleme tolmačili kot družbene probleme celotne občine. — Podobno je seveda tudi s sredstvi za vzdrževanje javnih domov, če je kulturno življenje naših ljudi stvar celotne občine. Osnovna celica tega življenja pa siedno bolj in bolj postaja komuna.
O Pot osvajanja kulturnih vrednot je c nes drugačna
Morda ni. a morda je prav, da prav ob priliki načnemo še eno vprašanje. Misel, ^^jii ša društva nimajo kaj delati v večjih mes ^ kjer je mnogo profesionalnih kulturnih' tlStj nov, je precej razširjena. Velja, da morajo P f
lagoditi svoje delo drugačnim pogojem-
kulturno P11
kakor pa so verjetno zelo potrebna vez P'
kulturnimi ustanovami in novo bliko.
Kaj sodi o tem tovariš Babič: 2e vef^^ smo ugotovili, da ne moremo biti zadovoljn' f s pasivno kulturno publiko. Naša društvi mestih bi morala videti svoje kulturno pO|* r, stvo predvsem v prebujanju potreb po Kid^|r nem življenju, zatem pa skrbeti, da nova L,, blika postopoma osvaja kulturne vrednote. bi s svojimi piogrami estetsko-humanisP ^ vzgoje bi lahko doprinesli k takšni anga7^s, nosti ljudi, pa tudi k postopnemu preoblik0^ nju publike iz pasivnega v aktivnega ?leP* ji oziroma poslušalca. Človeka, ki bo sam vrednotiti umetnino.
Naše poklicne kulturne ustanove irnaj0 dokaj širok pristop k publiki, a vseeno ta ^.gtj, zadostuje. Novo publiko moramo pripravil .e da bo lahko kritično sprejemala tudi vri-^j, naše ustvarjalne in poustvarjalne urnetP e. Klasične oblike amaterizma torej v veliko1 ^ stih, kot so Ljubljana, Maribor, pa še ka (j mesto, res danes ne morejo več predstav J j, osnovne vrednosti Svobod. Pa še nekaj-turna politika v takih mestih je gotovo odgovornejša kot v neki majhni občini, j,i ima jo le en kino in domači pevski zbor. se naši kadri morali bolj angažirati kot je beni delavci na področju kulture. In koncu ■(,, neka prednost, ki bi jo morali znati izkofi j^i
V velikih mestih imamo mnogo profesiou ^ kulturnih delavcev, ki bi jih lahko bolj kc v slej angažirali za delo v klubih. Kajti Svobodah ne gre za posebno kulturo delov^i-človeka. vendar pa je pot osvajanj3 turnih vrednost danes gotovo za široke u1 V ce drugačna od one, klasične, tradicionm^jr preteklosti. Obenem bi pomenilo tako p,o' vanje naših društev v mestih premeščanj 'fJ)r stu med amaterji in profesionalnimi kuI fr mi delavci v svoji najplodnejši obliki-.	„0^
klicni kulturniki danes še ne pogrešaj0 ; publike, bo čez leta njihov lastni raz'. uveljavitev zasidrana prav v tej množico7 |jc-turi, ki ne bo manjvredna, temveč le 111 nejša po publiki, če jo bomo seveda v P* njih letih znali pridobiti za svet kul11 umetnosti.
SONJA GAŠPER51
Z razstave v Prešernovem, muzeju v Kranju: DOKA PLESTENJAK —
Kibič na Nilu
PO KRSTNI PREDSTAVI »HEROICE« V LJUBLJANSKEM MESTNEM GLEDALIŠČU
VSEBINA IGRE: Družina živi
pohotno,- skromno, celo siro-j bo življenje. Oče, mati in tri-°troci. Vsi so absolutno dobri, Cšteni, plemeniti. Tiste, ki so . 1 že rojeni in tiste, ki so še v Arinem telesu, je že od vsega v ^tka vezala silovita, nadčlo-ljubezen. Starost zanje ni
IDEJNA VPRAŠANJA:	Nič
hudega. Lahko nekdo pojmuje metafizično in vso pravico ima, da se tako tildi izraža. Da je Strgarjev odnos do ljudi in do problemov, ki jih obravnava takšne narave, je prav tako na dlani. Tudi nimamo nič zoper stare kržčan-
OBLIKOVNA VPRAŠANJA: Ideje si v umetnosti vedno iščejo adekvatnih oblik. Tudi v sodobnem svetu, vzemimo ekstremen primer, pišejo nekateri mirakle in moralitete. Toda ljudje, kolikor sploh nastopajo, niso prav _nič prikrite personifikacije idej in
Sa
ne ambient, v katerem ži-
in ne njihova individualnost. I^ku, ki je star sedem ali osem h ^e. prav tako močno dana ta be*en in dobrota kot njegove-d;!1 .^evetnajstletnemu bratu. Na ^užini ni madeža, ni človeške greha. Okoli njih pa divja
»Heroica« je novo slovensko dramsko delo in hkrati gledališki prvenec Vinka Strgarja. S tem delom je Mestno gledališče v. Ljubljani začelo letošnjo 'sezono. »Heroico« je ža svoje obiskovalce pripravilo tudi eelj*-. sko Ljudsko gledališče.

°kupatorja in moč narodnega
ra- Družina je vsa na strani dQ' ”’ra- Nenadoma plane v njihov nernški oficir: pred hišo je Oj. ustrelil nemškega vojaka. [)0.ck terja talce. Filozofsko raz-2^ °^eni Nemec nenadoma, spo-mu je ta družina simpatič-0ri in obljubi, da bo prav njej Zanesel, če vsi zapovrstjo dvig-(j. a roke in vzkliknejo »Heil Ojjer<<- Nihče noče tega storiti.
lr ukaže družinskemu očetu, sta °a izbere talce iz družin, ki ^ uiejo v hiši. V hiši pa je vse dj ^ otrok in drugih dobrih Iju-žfj ^ato se družina odloči, da bo in 0^a^a svoje tri otroke (mati Sta zaracli oficirjevega sa-2^ ae§a načrta zaščitena) in pri-<^rugilrl. Starša ostaneta Po a že sušimo, kak° prihajajo Pnv °Pn^cah otroci iz drugih sta-ŽiVl?ai; Njim je ta žrtev rešila 0K. enje in vsi bodo poslej nujni
^koliko parafrazirana bi ta Ijl. a lahko bila zapisana tudi Nekoč je bila Družina. To ijUbilao skuša Hudobec in ji ob-(p Ja> da ji bo dobro na zemlji, hoij Predenj na kolena in ga \ V ^ružina se odpove skušnjav-’ *6r živi za večno življenje.
iuilsko posojilo za klubske prostore
odbor SZDL Tržič
Je ^finski
sijQS ^enil razpisati lokalno Ijud-p0S0jil°, s katerim bi po-n0v ali nabrati okoli 10 milijo-bj d>narjev. S temi sredstvi 6ro^° uredili nekaj klubskih 1rž^0r°v v okoliških vaseh, v Pril u Pa klub proizvajalcev. (Ji e-i akciji bo sodeloval tu-Po^ ln^kab ki bo vse članstvo ^^^no seznanil z. namenom j« Občinski ljudski odbor Sojjj ^al garancijo, da bodo po-Vrn^^ v naslednjih petih V. E.
ske zapovedi, naj bodo ljudje ple- pojmov. Tu so stvari jasne in či-meniti, dobri, naj se ljubijo med ste, kakršnakoli je že poetska seboj ipd., pač pa postavljamo zo- vrednost teh del in naš odnos do per to nekoliko skeptično vpra- takšnega umetniškega koncepta, šanje. Mar ni teh pozitivnih zapovedi zgodovina že večkrat demantirala prav zavoljo njihove abstraktne osnove, ki ne upošteva nekaterih, ne preveč, spodbudnih lastnosti človeške narave?
Mar jih ni demantirala predvsem zato, ker ne obravnavajo človeka kot zgodovinsko in družbeno bitje, čigar moralni kriteriji se ozko vežejo na . materialne procese družbenega razvoja? -	-
Strinjamo se s Strgarjem, da umetnost ni posnemanje vsakdanjosti, ampak nova resničnost. Se več: ni umetnine brez notranje resničnosti. To je celo pogoj! Toda resnico, v kakršnikoli obliki je ta izražena, opredeljujejo nekatere zelo konkretne stvari. Takšno resnico lahko ustvarjajo samo ljudje, ki živijo konkretno življenje, v konkretni družbi in s konkretno problematiko. Potem je vseeno ali je izpovedovalec te resnice junak Robert ali pa reka Laba. Resnica je izražena, ker so jo oblikovali ljudje, družba, miselnost, čas, upor zoper preživele relikvije in iskanje novih moralnih vrednot! Tako je bilo od pam-tiveka, če se ne motim. Tudi v srednjem veku, ko je bila abstrakcija izraz miselnosti časa. V Strgarjevem primeru pa je ta resnica samo navidezna'. Predstavljala naj bi jo navzočnost osvobodilnega boja in ljudi, ki so za svobodo umirali. To je v Strgarjevem delu samo zunanja fasada, ki se že po nekaj uvodnih dialogih zreducira na, moralične imperative in predpostavlja človeka, ki naj bi v kakršnikoli družbi in kakršnikoli situaciji in v do kogarkoli nastopil kot človek, kot absolutum, svet postavljena stalnost, ki je ista od jamskega človeka do danes. »Odrešujoča lastnost osebne	. ,.
odgovornosti do sočloveka,« skrb Pri »Heroici« pa imamo primer, za »Varnost in svobodo«, so sicer ko si je avtor za uresničitev svo-lepa govorniška gesla, toda kaj, je ideje poiskal popolnoma nepri-ko si vse to človek predstavlja merno obliko. Povsem abstrak-zmeraj drugače, ivietafizičen od- ten koncept je zavil y obliko, ki nos do človeka ne more biti res- jo nasploh označujemo kot reali-ničen, ker ne pove nic o nas da- stično in jc bila primerna za nes, nič o.družbi, ki terja.zmeraj družbe.no-kritične ideje'časa. Ce nove revolucionarne in. uporniške; .misliti o teh. vprašanjih, če pa je sunke. Samo iz konkretne družbe je storil avtor to nehote, bo lahko raste resnica umetnosti. ral pač
ZINE
storil hote, se sprašujem, čemu je potrebno, potvarjati samega sebe.
. KONČNI POMISLEKI: Vse to, kar sem napisal doslej, je stvar različnih pogledov in osebnih mnenj. Do tukaj sem za vso potrebno strpnost. Nekaj drugega pa je v drami, kar terja protest. Nenavadna ironija je v tem, da tekst, ki je natrpan s humanističnimi- parolami in psalmodiko o človeku, pusti na koncu popolno-mg.drugačen vtis. Ali ni nekoliko žaij%4gRk}teti . otroška, bitja za počepi solzave efekte!
Ipgabpo j e. bilo to,kar so počeli okupatorji z otroci. Toda ne mislimo, kot je mislil pred stoletji Seneca, da z vnanjimi efekti lahko prodremo v srž stvari. Če nam odpove idejna prodornost in oblikovalni talent, nimamo pravice eksploatirati tista bitja, ki so najmanj kriva za to, ker živijo, da bi
odnosu čisti kot v ta
Saša Miklavc, Lev Kreft in Vladimir Skrbinšek, prizor iz »Heroice« v uprizoritvi ljubljanskega Mestnega gledališča
ljudem dopovedali, kako krivičen je svet in kako moramo biti vsi skupaj dobri, da bo drugače.
Strgarjeva namera, da bi pretresal v »izredni meri«, se je obrnila na glavo. In še to: zgodba, ki
v bodoče nekoliko
mo-
raz-
naj bi bila v osnovi resnična, postane v njegovi izpeljavi popolnoma neresnična. Najifrž zato, ker se mu je prava resnica dogodka izmaknila. MIRAN IVANC
Zopet Slovenj Gradec
Letošnji drugi simpozij slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, ki je bil ta teden v Slovenjem Gradcu, je dal še poseben poudarek prizadevanjem in pa uspehom, ki so jih Slovenjgradčani dosegli , na tako občutljivem področju, kot je popularizacija likovne umetnosti) likovna vzgoja in ponovna vključitev umetnine v vsakdanje življenje sodobnega človeka.	•
Ob tej priliki sta Umetnostno zgodovinsko društvo in pa Umetnostni paviljon v Slovenjem Gradcu priredila kar tri razstave, ki so to pot posvečene starejši domači umetnosti. Mimogrede: zanimivo je, da zanimanje za starejšo umetnost pri nas neprestano raste in da spadajo med najbolje obiskane razstave prav razstave starejše umetnosti.
Ker je simpozij obravnaval umetnost renesanse na Slovenskem, so na to temo vezane tudi razstave. »Izbrani primeri renesančne umetnosti na Slovenskem« so razstavljeni v Umetnostnem paviljonu v Slovenjem Gradcu, »Srednjeveška plastika Mislinjske, Mežiške in Dravske doline«, ki ima že renesančne poteze, v naravnem okolju stare slovenjgraške cerkve sv. Duha, v glasbeni šoli pa »Grafični opus Valvazorja in njegovih sodelavcev«, 'ki pravzaprav ne spada v renesančno obdobje, ampak predstavlja vmesni člen v 17. stoletju pred nastopom baroka.
V ta sklop treh nadvse zanimivih razstav, ki bodo odprle — upamo nekaj novih pogledov na tako imenovano slovensko renesanso, ki je bila do sedaj nekoliko zanemarjena, spačla tudi razstava povečav viteških renesančnih nagrobnikov v Mariborskem muzeju, ki nakazuje likovno silno zanimivo področje, praktično neraziskano.	F. Z.
»Pojmo v dežju«
Tokrat za uvod nekaj misli o glasbenem filmu, o glasbeni filmski komediji in to ameriški, katere nosilec je znani filmski igralec, plesalec, režiser in koreograf Gene Kelly. Morda pred tem še nekaj iz filmske zgodovine: leto 1934 je prelomno leto za to filmsko zvrst. Takrat je na filmskem platnu zablestel plesni par F. Astaire— G. Rogers v filmu »Gay Divorcee«. Astaire je dal filmu' nov slog, ki ga do tedaj svet ni .poznal, Fantastiko v nestvarnem in gibljivem filmskem prostoru, v katerem je oblikoval svoje plesne figure, ki so imele vsebinsko Osnovo s pestrim dekorjem in ustrezno glasbeno spremljavo.
To je bil začetek. Ta film in njemu sorodni, so za nas že davna preteklost. Pred nami pa je svet drugačnih okusov, drugačnih teženj in umetniške izraznosti, ki ga upodabljajo novi plesalci in igralci, tudi Gene Kelly. Ostal nam je v spominu zlasti s svojim filmom »Amerikanec v Parizu«, pravkar pa gledamo leto pozneje (1952) posneto glasbeno parodijo »Pojmo v dežju«. Čeprav ni nikoli mislil postati igralec, si danes težko predstavljamo glasbeno plesno filmsko delo brez njega. »Bolj kakor jaz,« pravi o sebi, »so drugi menili, da sem našel osebno poudarjen plesni stil in producenti so me vedno bolj silili naj prevzamem v filmih tudi koreografijo.« In tako ima danes za seboj vrsto filmskih del, ki so kljub sodelovanju drugih bolj ali manj znanih filmskih ustvarjalcev, predvsem plod njegove domiselnosti, njegove plesne izraznosti, neprisiljenosti in hkrati vsebinske ironije. Nekaj takega zasledimo ;tudi v filmu »Pojmo v dežju«, za katerega je značilno, da je bilo vanj vloženega veliko truda, domiselnosti in časa, največ pa seveda denarja. V filmu je nekaj originalnih prizorov s hudomušnim prizvokom na nebogljene začetke zvočnega filma. Gene Kelly je s svojo koreografijo dal delu pečat solidne izdelanosti, domiselnosti, pestre barvitosti in plesne rutine.	f, B.
== __
| »Dobra tovariša«
Minili so Časi, ko so skrbne H mamice in babice s svojimi nado-H budnimi malčki pridno igrale kla-f§ sične -simfonije v štiriročnih pri-H redbah za klavir. Zal smo z nji-s hovimi časi vred (največkrat) po-H zabili tudi na štiriročno muzici-H ranje. Otroci, ki se — za drago §§ šolnino — učijo »klaviriti«, leta g in leta ne vedo nič o zabavnosti,
H vznemirljivosti in lepotah takega g igranja v dvoje. Končajo nižjo §§ glasbeno šolo in pozabijo klavir s kakor grde sanje. Čim prej, tem bolje! Koliki med njimi bi s = 'v prostem času še radi sedli k tipkam, ki bi jih bili v tistih g s dolgočasnih šolskih letih pokazali kaj več kot tehnične vaje || g in obvezno učno snov. Ko bi bili -z njimi igrali; takole v s g dvoje: profesor in učenec!
Zbirka, katere zadnje štiri zvezke je Državna založba g g Slovenije pravkar poslala na knjižni trg, je komaj deloma g = zadostila novim potrebam naših glasbenih šol. V lično oprem- g g Ijenih zvezkih je zbrano nekaj štiriročne klavirske literature, g g vendar predvsem take, ki upošteva enako tehnično zrelost M g obeh igralcev in je zato njen izbor nujno omejen. Zato naj-, g g demo nekaj skladateljev, ki bi jih zlahka pogrešali, nekaterih g g drugih (Beethoven, Bizet na priliko) pa ni. Tudi so klasični g g mojstri klavirske štiriročne literature zastopani zelo skopo in g g znanih sodobnih imen prav tako ni na pretek. Izmed slo- g g venskih skladateljev so upoštevani: Pavel Sivic, Slavko Mi- g g helčič, Igor Dekleva in Igor Štuhec.	g
Kljub temu pa sta »Dobra tovariša« (uredile sta ju Zorka g g Bradačeva in Silva Hrašovčeva) vesel začetek. Priporočamo ju g g vsem glasbenim pedagogom! Tistim, ki jim bosta v pomoč in ig g tistim, ki jih bosta šele prepričala, da je skupinsko muzici- g g ranje mnogo, mnogo bolj važno kot drža četrtega prsta ali g g natančno pravilna telovadba rok.	-i g
gg •	=2
lllll!llllllllllllll!llllllllll!llll!lllllllllllll!lll!llllllll!llll!lllll!lllll!ll!llllllllll!lll!l!lllllllll!llll!lllllll!lllll|||||||||llllll!lll!l!l!llllll!lllllllllllllliiii
V ponedeljek so v Ljubljani odprli novo Visoko šolo za politične vede. Med prvimi študenti je 31 političnih in družbenih delavcev, ki so že napravili izpite čez prvo stopnjo, tako da bodo letos lahko že študirali drugo stopnjo in v dveh letih šolo končali
Regulacija Savinje dobiva iz leta v leto jasnejšo podobo. Nevarnost reke, ki je zlasti ob velikih nalivih ogrožala poljedelstvo v Savinjski dolini, bo tako vedno manjša.
Levo: Nova koprska stolpnica, ki je kamen spotike mnogih Koprčanov, ki že dalj časa čakajo na stanovanje, pa tudi drugih. Že lep čas dograjena stolpnica na Vojkovem nabrežju je namreč še vedno nevseljena. Nekateri pravijo, da sta projektant in investitor »pozabila-« na kanalizacijo. Prizadeti pa bi očitno radi čimprej popravili slab vtis in prav v teh dneh mrzlično polagajo cementne cevi, ki bodo postale sestavni del sicer že skrajno neustreznega in nezdravega kanalizacijskega omrežja v Kopru. Desno: Kolona ob žičnici v Kranjski gori.
Po dolgem času in dolgoletnih željah so tudi na Jesenicah začeli graditi nov zdravstveni dom (slika zgoraj), medtem ko je zdravstveni dom v Tržiču že pod streho in bo letos gotov (slika spodaj).
*
® VERIGA LESCE:
Široke pri-slofnesti
Na plenarnem sindikalnem sestanku podružnice Tovarne verig Lesce pri Bledu so obravnavali osnutek Pravilnika o pristojnosti in delu organov delavskega samoupravljanja. Po tem pravilniku naj bi v »Verigi«, ki že ima 11 ekonomskih enot, izvolili 5 ODS s 15 do 25 člani. Pravilnik natančno določa pravice, dolžnosti, način poslovanja itd. Pristojnosti ODS po tem pravilniku bodo dokaj široke. Tako bodo na primer ODS sprejemali operativne plane proizvodnje v okviru osnovnega proizvodnega plana, samostojno bodo izvajali vse ukrepe za uresničevanje planov, analizirali gibanje produktivnosti dela in stroškov proizvodnje ter sprejemali potrebne ukrepe za čim boljše gospodarjenje. Obratni ODS bodo samostojno gospodarili z zaupanimi osnovnimi in obratnimi sredstvi, odločali bodo o uporabi sredstev za investicijsko vzdrževanje po smernicah CDS. Nadalje bodo ODS predlagali pravilnike o delitvi osebnih dohodkov za svoje delavce, za katere mora dati svoj pristanek CDS. Poleg že navedenih pristojnosti bodo ODS sprejemali načrte, rekonstrukcij, investicij, programe remontov za svoje EE, skrbeli za izboljšanje pogojev dela in higiensko tehnične varnosti pri delu, določali interne normative dela, materiala in podobno. ODS bodo odločali o sprejemanju in odpuščanju delavcev in nameščencev razen osebja, ki ga nastavlja UO podjetja, ustanavljali bodo nova delovna mesta, sklepali o uvedbi nadurnega in nedeljskega dela, usmerjali kadrovsko politiko, skrbeli za disciplino, izrekali disciplinske kazni itd.
Pravilnik določa tudi odnose med ODS in CDS. Poslovne odnose z zunanjim svetom ureja le CDS in EE ali ODS ne morejo sklepati od zunaj podjetja nobenih pogodb.
Plenum sindikalne podružnice je k osnutku dal vrsto pripomb in predlogov. Tako so predlagali, da je treba osnutek pravilnika razmnožiti ter po ep primerek dati vsakemu J članu kolektiva, tako da bo članstvo imelo možnosti dati svoje predloge. Pravilnik bodo v oktobru predložili CDS. Vzporedno s tem pa se že pripravljajo za volitve ODS in na decentralizacijo sindikalne organizacije. N. B.
•	VELENJE:
Gospodarska razstava
Med štirimi razstavami, ki so jih pred dnevi odprli v Šoštanju in Velenju, je nedvomno najzanimivejša gospodarska razstava v Velenju. Tu razstavlja 21 podjetij iz šoštanjske občine Šoštanj pa tudi Tovarne go-so opremila svoje izdelke z grafikoni in skicami. Najprivlač-nejša sta paviljon Rudnika lignita Velenje in Termoelektrarne Šoštanj pa tudi Tovarne gospodinjske . opreme Velenje, ki razstavlja, štedilnike s plexi steklom. Nič manj ni zanimiv oddelek Tovarne usnja Šoštanj.
-js
•	LENDAVA:
Pregledi oči
V	lendavski občini so pred
nekaj dnevi začeli z obveznimi pregledi oči. Lendavska občina je namreč ena izmed tistih, v katerih je še v veliki meri razširjen trahom. Kljub temu, da imajo redne preglede, je še vedno okrog 600 ljudi, ki bolujejo za to boleznijo. — Preglede opravljajo po načrtu Svetovne zdravstvene organizacije - Regionalnega urada za Evropo. Ekipe zdravstvenega doma opravijo dnevno okrog 500 pregledov.	šs
• ELEKTROTEHNIČNA
DELAVNICA HRASTNIK:
Tri četrtine dohodka za sklade
V	Elektrotehnični delovnici
v Hrastniku so že marca letos sprejeli pravilnika o delitvi čistega in osebnih dohodkov. Ker so tedaj namenili nad tri četrtine čistega dohodka za sklade, so si tako zagotovili potrebna sredstva za lastno udeležbo pri investicijskih delih in tudi za nakup osnovnih sredstev. Razmišljajo pa, da bi uveljavili še stimulativnejši način notranje delitve dohodka v vseh treh ekonomskih enotah.	(k)
Mednarodni sejem gradbeništva na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je privabil mnogo obisW valcev, ki so se laliko prepričali o najnovejših dosežkih naših in ino zemskih proizvajalcev gradbenega materiala ter strojev in opreme za gradbeništvo
• SENOŽEČE:
Mehanična tkalnica zaposluje domačine
V Senožečah in v sorazmerno gosto naseljeni okolici so bili še pred dvema letoma v hudi zadregi, kje zaposliti od-višno delovno silo. Skopa kra-ška zemlja namreč kljub skrbno zasnovanemu programu o kar najbolj smotrnem izkoriščanju obdelovalnih površin ni obetala zadovoljive rešitve in tako je ostal problem še vedno odprt. No, domiselni Senože-čani so tedaj s povsem skromnim strojnim parkom uredili v vasi mehanično tkalnico, sicer neznaten obrtni obrat za razne bombažne tkanine in ' so se kmalu zatem odločili samo za .proizvodnjo gaze.
Skrbno izdelan proizvodni program, je majhnemu kolekti-. vu omogočil, (čeprav se je moral odpovedati marsičemu) prvo . fazo rekonstrukcije že v preteklem letu, ko so ob starem poslopju dozidali podaljšek, v katerem, so namestili nove tkalne stroje. Proizvodnja gaze se je po tej rekonstrukciji povečala na 2 milijona metrov v minulem letu. Letos so se odločili za nadaljnjo razširitev tkalnice, ki bo imela še sodobno kotlarnico- (para-za' škropljenje in gretje), garažo ter mehanično delavnico. Pravkar pa ure-' .? jajo novo industrijsko dvorano, v kateri bodo postavili več novih tkalnih strojev, ki jih bodo v lastni mehanični delaVnici sestavili in dodelali iz starih strojnih delov.
Tretja in zaključna faza rekonstrukcije bo prišla na vrsto prihodnje leto, ko bodo zgradili pripravljalnico in škrobilnico. Vendar jim že dosedanja obnovitvena dela obetajo razširitev proizvodnje gaze na 3 milijone metrov v tem letu. Razen gaze . so se letos lotili še poskusne proizvodnje flanelastih rjuh in modrega blaga za delovne obleke.
Domačini in okoličani spremljajo razvoj senožeške mehanične tkalnice z velikim zanima-
1	® CELJE:
njem, saj pomeni hiter razvoj te mlade industrije hkrati rešitev osrednjega problema — zaposlitev odvisne delovne sile. Medtem ko je bilo.lani zaposlenih v tem podjetju vsega 35 ljudi, v glavnem žensk, je trenutno na seznamu zaposlenih že 52 oseb. Prihodnje leto, ko bo zaključena celotna rekonstrukcija, pa bo delalo v podjetju najmanj 15'0 domačinov, od tega 120 žensk.	-sky
III
© KOMUNALNO
PODJETJE TRŽIČ:
Dvodnevni zaslužek za skladišča
•	■	...	T
Na polletni konferenci sindikalne podružnice Komunalnega podjetja so člani sindikata pregledali gospodarsko poslovanje podjetja v prvem polletju in sklenili, da bodo dali vsak dva dnevna zaslužka, da bi čimprej zgradili prepotrebna skladišča, upravne prostore ter šest sta- , novanj.	V. E.
• HRPELJE:
Kdo fe kriv?
Pomanjkanje prosvetnega kadra je na Koprskem najbolj prizadelo hrpeljsko občino, kjer se je na razpisanih 16 prostih učnih mest prijavil samo en kandidat. Medtem ko so na večini šol močno skrčili predmetnike, sta dve osnovni šoli — v Prešnici in Rakitovcu — še danes zaprti. Razumljivo, da starši hudo negodujejo in skoraj dnevno sklicujejo sestanke, vendar vse kaže, da brez pomoči okrajnega zavoda za pedagoško službo ne bodo mogli rešiti problema. Marsikdo sicer obtožuje občinski ljudski odbor, da nespretno rešuje kadrovsko vprašanje prosvetnega kadra, vendar na občini trdijo, da so storili vse, kar je bilo v njihovi
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIJ
moči. Razen tega štipendiraj0 tudi večje število dijakov J13 koprskem učiteljišču. Vpraša" nje je le, zakaj že pred leti, so bili že očitni znaki, da J30 treba, bolj intenzivno dopolnjst ._ vati učne moči,, niso razpisa11 več štipendij za učiteljišče.^
Se bolj pa zaskrblja občan® Hrpelj problem zobne ambulan" te, ki. je že dve leti zaprta. Ta" ko nova oprema sameva v W" peljskem zdravstvenem dornU| prebivalstvo pa se zateka v s°" sedne občine, kjer so zobne h10' bulante tudi. hudo obremenjen®^. Zares nerazumljivo, da v HrP®t j	Ijah v dveh letih niso zn^
|	vsaj postopno rešiti vprašan]®
;	zdravstvenega kadra za zobIL
[	ambulanto! Seveda občanon;
!._	nihče ne bo vrnil sredstev, ^
\	jih porabijo za vožnjo v odd®'
\	Ijene zobne ambulante, podjetj®
iv	pa so hudo prizadeta, ker im®'
I	jo zaradi .izpada delovne su-
I	čedalje večjo gospodarsko šk0"
j	do.	B. C.
• TURNIŠČE:
Otvoritev nove šole
\ V Turnišču pri Lendavi 5® j	pred kratkim svečano odprli n0'
i	vo šolsko poslopje. Potreba P°
j	takem poslopju je bila velik®'
saj so se otroci stiskati po z®' sebnih zgradbah in ■ nekdanje^ samostanu. Ob otvoritvi so pP' pravili lep kulturni pregrad Šola je opremljena 'ž najinode1' nejšimi rekviziti, svetla in pt0^ strana, tako da se otroci pož®^ tijo v njej kar najbolje. Pokn®
Vprašanje celjski industriji
Prav gotovo so ena glavnih nalog gospodarskih organizacij dobra organizacija dela in realni proizvodni piani. Proizvodni plani pa niso več stvar skupine ljudi, temveč stvar celotnega kolektiva. Kolektivi o njih razpravljajo, jih sprejemajo in si zato tudi bolj prizadevajo, da jih uresničijo.
Kaže pa, da je drugače s sprejemanjem drugih planov — kot na primer planov za izobraževanje in potrebe po kadrih. Ti plani so še skoraj povsod le stvar personalnih oddelkov, vsaj v celjski občini je tako. Iz analize, ki jo ima občinski ljudski odbor Celje je videti, da bo industrija potrebovala predvsem ljudi s srednjo ekonomsko šolo in nasprotno temu na primer le enega elektroinže-nirja.
Je to res mogoče, če upoštevamo, da bodo v perspektivi vsa večja podjetja potrebovala elektro strokovnjake, kot na primer Cinkarna, Tovarna emajlirane posode, Elektro, Železarna Štore itd. Podobno je tudi z drugim strokovnim kadrom. Ob sedanjih analizah pa se nehote vsili vprašanje, če se morda podjetja boje strokovnih ljudi ali pa o kadrovanju razpravljajo samo posamezniki, ne pa kolektiv. Sicer pa to vprašanje puščam odprto celjski industriji.	ŽE
viteljstvo nad šolo je prevz«1 Tovarna lahke obutve v TU1 nisču.	®s
• VRHNIKA:
Priprave na nove praviinike
V vseh podjetjih vrhniške ne pripravljajo nove pravilni^.jp delitvi čistega dohodka in 05 fini' dohodkov. Do sedaj so te Pra?JAd' ke sprejeli v dveh podjetjih: Grtiy benem podjetju Vrhnika in ski zadrugi Vrhnika. Kot Pred,giJl vajo bodo pravilnike v vseh drtise' podjetjih izdelali in sprejeli v h* cu oktobru.	§0
Pri izdelavi novih pravilni^0', ^ je pokazalo, da ponekod Prl%tfO' potekajo vse preveč samo med kovnjaki in, da kolektivi ne lujejo dovolj pri teh razpfa Večji napredek pri sprejemanji j v vih pravilnikov bi pričakovali tistih gospodarskih organizacijaP®^. so že izvedle decentralizacijo skega samoupravljanja in 11 r V ekonomske enote kot na prnpju' Parketarni na Verdu, Lesno n* ^ strijskem kombinatu v Borovih, Industriji usnja. Vendar za mo*' še ni tako. Nekatera podjetja 0d da nekoliko preveč pričakuje] »vzorčnih pravilnikov«.
Kot se je pokazalo na neka1 v5j posvetovanjih, še vedno njs« upravljavci dovolj seznanjeni ^ vim gospodarskim sistemom* .r3li bodo po vseh podjetjih OT»^.gtie^ predavanja o novem gospodar pl0' sistemu o decentralizac,iji upravljanja in o pomenu novm^
upravljanja vilnikov.
J. vrši
• CELJE:
Žakoj zastoji pri spl®' jemanju pravilnikov«
Pred nedavnim je trgovskih in gostinskih cev pri občinskem sindik®1**,^, svetu Celje sklicala posvel° jfi
nje predsednikov sindik® .. podružnic in direktorjev jd, darskih organizacij z narneavi1' da bi pospešili izdelavo Pr^e)r
• tovarna volnenih
IN VIGOGNE IZDELKOV MARIBOR:
Prvi uspehi preusmeritve proizvodnje
Rekonstrukcija in preusmeritev proizvodnje v Tovarni volnenih izdelkov pospešeno napredujeta in že prinašata prve uspehe. Sedaj obratuje že več novih statev, ki so jih del preselili tudi že v nove delovne
prostore. Pravkar so na novih stroijh izdelali prve vzorce volnenih tkanin, kombiniranih s sintetičnimi vlakni, ki so zelo odporne proti mečkanju in tudi znatno lažje od onih iz čiste volne. V kratkem bodo poslali na trg take tkanine za lahke letne moške obleke in plisirana krila. Le-te smo doslej uvažali v velikih količinah. S tem bodo popolnoma opustili proizvodnjo vigogne izdelkov.
K. A.
nikov o delitvi čistega i® 0 je, nega dohodka. Pokazalo seraz-da je bila dosedanja praks® ^j-govorov po najrazličnejših jje
jah neučinkovita, ker so ® je različno tolmačili. Prav taK^lo s seminarji, za katere raž' precej izdatkov, vendar 3 merno malo koristi. ... d® V razpravi so ugotovi bodo razen nekaterih skoro vsi kolektivi PraVja t°' sprejeli do 15. oktobra in JjtsK® rej ni razlogov, da bi S^Ljjal® in trgovska podjetja zaoST^ za ostalimi panogami.
o
T f

1
£
h

*	* T - o k r li H.

OMAJAM IDEALI
Vzgoja mladine na športih igriščih je razen trener-^«1, vaditeljem in drugim elesnovzgojnim delavcem potrjena tudi sodnikom. Le-ti Morajo biti s pravičnostjo in Poštenostjo vzor mladim sP°rtnikom. Sodnikom pa je " žal — vzgojno delo z naj-Ptlajšimi	neredko	deveta
skrb.
Celo športni forumi sami Pogosto brezbrižno podcenju-lejo prireditve pionirjev in Mladincev. Če zanje že dobe Vprašane sodnike, pa so to P° navadi najslabši.
Na slovenskem pionirskem košarkarskem prvenstvu v ostojni	sodnikov	nismo
Ptogli pohvaliti. Kolikor je vsa prireditev vzgledna J1 športno uspela, pa so mož-
V	s piščalkami do kraja odpovedali. Ne samo da skupno z osebjem zapisniške mize ted niso poznali šolskih pra-vtt košarkarske igre, ampak
celo nekajkrat močno fa-orizirali to ali ono vrsto. Zanimivo je omeniti pribor, ko je domači sodnik v "Oboju dveh »tujih« vrst, pirnpije in Maribora, nekaj asa navijal za prvo (kakor Je Ustrezal rezultat domačim p borbi za prvo mesto), nekaj ,asa pa za drugo. Hkrati pa
V	časomerilec za zapisniško
hitreje ali počasneje odmerjal čas igre, ne glede na Ptavila in — poštenost.
. Najmlajši so strogi in ne-vprosni sodniki. Ker poznajo Povila često celo bolje kot 'erejši, razmeroma hitro
gotove, kdo jim skuša namenoma škodovati.
,To pa je največje zlo sla-3 ali pristranskih sodnikov, rjo, ki ruši športne ideale mladih športnikov, zlo, ki I *?ija pri najmlajših ceno po-'enja in pravičnosti...
toti poštar, ni lahko
.Pripovedovali so mi, da se zgodilo tole:
^ p°štar je prinesel pošto, e<Jen je odšel, pa so mu ;g 0 izmed pisem vrnili: »To-rpj j\a ni Pri nas,« so mu
!0^a ovitku je namreč pisa-' Občinski zvezi za telesno nq.ro. Dejali so mu še, da 1, Pogleda na občinskem j^ttikalnem svetu; zelo ver-i. n°t da ima Zveza tam svo-prostore.
rPl je poštar s pismom v na. sindikalni svet, toda hrn6 .2a telesno kulturo tudi so? n} rtašel. Poslali so ga na talistično zvezo.
^Pet je hodil poštar s pis-ztJn v roki na socialistično De(J2°’ mu je nekdo po-knif’ da zveza za telesno fr>nro nima svojih prostori da se sestaia> be se Pa a^a’ P30- mu znano. Pač ie povedal ime pred-kjp111. *n njegov naslov, ^ ie zaposlen.
ge *el je poštar pot pod no-ietjln Prinesel pismo v pod-Pferf Toda predsednik je Paj? meka-i dnevi zbolel in ga 0(js ^ delj časa ne bo nazaj. Ijen- nnmreč na zdrav-
s’,e'
Bis^ enkrat se je poštar s (iho0rn v r°ki napotil na ob-Tnstil pismo v tajni-’ kjer so mu obljubili, da
zn '^0 lzr°čili občinski zve-^OrjQ teiesno kulturo, brž ko Paila,2t,edeIiJ kje se ta zveza Nev
ni’ kakšen je program feiptv,eie občinske zveze za
lesn vuemsite z
kulturo, tudi

ne vem korist imajo od nje em društva in klubi. bil rajamo> da pri njih ne bi
t prav ~~ Poštar-®SortniI(,res da ne! Pa tudi
Š I I. O
BLEJSKI VELETURNIR JE KONČAN. ZMAGOVALEC MIHAIL TALJ JE VNOVIČ POTRDIL, DA JE POLEG BOBBVJA FISCHERJA NAJRESNEJŠI KANDIDAT ZA IZZIVALCA SVETOVNEGA PRVAKA BOTVINlKA
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE V NOVOMEŠKI OBČINI
TUDI S SKROMNIMI SREDSTVI SE DA PRIPRAVITI
DOBRE ŠPORTNE IGRE
IGRE NAJ NE BODO SAMO FORMALNOST
Predlog za izvedbo delavskih športnih iger je padel na občinski sindikalni skupščini, plenum je te predloge konkretiziral, ožji odbor, v katerem sta predsednik in tajnik občinskega sindikalnega sveta in predsedniki posameznih komisij za posamezne športne discipline, pa so te sklepe realizirali.
Prvotno so predvidevali, da bi igre trajale dva do tri dni. Morda v petek, soboto in nedeljo. Hitro pa so spoznali, da od takšnih iger ne bi imeli udeleženci posebnih koristi, saj bi jih ves program bolj utrudil kakor pa okrepil. Poleg tega bi bila ob večji udeležbi delavcev tudi proizvodnja okrnjena, kajti izostanek pet stotih delavcev za dva dni z njihovega delovnega mesta ne more ostati brez materialnih posledic. Zato so program raztegnili na mesec dni, posamezna srečanja in nastope pa so pripravili ob takšnem času, ko je velika večina udeležencev prosta.
Kot smo že omenili, pa so organizatorji spoznali, da je tudi tolikšno časovno obdobje prekratko. Zato razpravljajo, da bi prihodnje igre organizirali preko celega leta, njihov vsakokratni zaključek pa bi bil ob občinskem prazniku, 29. oktobra. Prihodnje leto nameravajo vključiti v program tekmovanj tudi plavanje, leto kasneje pa še zimske športe. Tako bi vsakokratni zaključek pomenil hkrati tudi že začetek novih iger.
Zanimivo je, da so do takšnih spoznanj prišli že po enomesečni izkušnji, medtem ko mnogi drugi, ki imajo za seboj že lepo število delavsko-šport-nih prireditev, še zdaj niso ugotovili, da imajo delovni ljudje le od takih prireditev največ koristi. Ne gre namreč za zunanjo manifestacijo, za lepa poročila in za številke o visoki udeležbi, ampak za resničen uspeh« da doslej neaktivne ljudi vključimo v zmerno športno udejstvovanje preko celega leta, da jim to postane življenjska navada
in potreba, da v tem najdejo razvedrilo in da jim je to udejstvovanje v korist.
PRIBLIŽNO 650 DIN NA OSEBO
Za izvedbo celomesečnih tekmovanj, za vse priprave, za igrišča in rekvizite in za nagradne pokale je občinski sindikalni svet porabil približno 350.000 dinarjev. Vendar tudi ta sredstva ne bremenijo njihovega proračuna, ampak jih je pripravljalni odbor sam zbral, dvignil posebno hranilno knjižico, na katero bo vlagal denar za vsakoletne igre. Za takšno obliko tekmovanj, se pravi za igre v občinskem merilu, se je občinski sindikalni svet odločil zato, ker je zanje potrebno najmanj denarja. Ni treba pripravljati prenočišč, ni treba dnevnic, ni prevoznih stroškov in ne izgubljenih dni v proizvodnji. Izjeme so tisti udeleženci, ki ne prebivajo v samem mestu, vendar je bilo teh le neznatno število.
Delavskih športnih iger se je udeležilo preko 550 zaposlenih. Sodelovali so v desetih športnih panogah, in sicer: v odbojki, streljanju, namiznem tenisu, malem nogometu, šahu, kolesarjenju, atletiki, vlečenju vrvi, balinanju in kegljanju. Udeležba v posameznih panogah pa je bila naslednja:
Odbojka: 12 moških ekip in 3 ženske ekipe.
Streljanje: 41 moških ekip in 12 ženskih ekip.
Namizni tenis:	20 moških
ekip in samo 1 udeleženka.
Mali nogomet: 8 moških ekip.
Sah: 28 moških ekip.
Kolesarjenje — turna kolesa: 7 moških ekip.
Kolesarjenje — športna kolesa: 5 posameznikov.
Vlečenje vrvi: 6 moških ekip.
Za atletiko, balinanje in kegljanje, kjer je bila udeležba najštevilnejša, še nimajo točnih podatkov.
Pravico do udeležbe je imel vsak član sindikata, vendar je smel nastopiti samo za svojo sindikalno podružnico. Organizator je moral intervenirati samo v dveh primerih, ko so sku-
Dmgocene izkušnje, ki si jih je pridobil občinski sindikalni svet v Novem mestu ob letošnjih prvih delavskih športnih igrah, bodo pomagale, da bodo igre prihodnje leto še bolje pripravljene
Kaj daje tem igram poseben pomen?
| Prvič že samo dejstvo, da so to prve delavske športne igre, ki so jih organizirali v novomeški občini;
■	da so brez izkušenj te igre odlično pripravili;
| da so za izvedbo poiskali takšno obliko, ki ne zahteva velikih finančnih sredstev;
■	da je pobuda za te igre prišla s strani občinskega sindikalnega sveta, ne pa od zveze za telesno kulturo ali od športnih in telesnovzgojnih organizacij;
H in končno še to, kar prav gotovo ni najmanj pomembno, namreč, da so znali organizatorji sproti ugotavljati vse slabosti in pomanjkljivosti letošnjih iger ter da ob dobljenih izkušnjah že razpravljajo, kakšne morajo biti te igre prihodnje leto, da bodo v celoti opr/ivičile svoj namen.
IIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1
I
mn
TRDNJAVA SE JE ZAMAJALA...
Topovske salve na obeh \ straneh so utihnile. Zdaj, ko \ se je dim že nekoliko razkadil,
\ se nam je naenkrat pokazala \ trdnjava, ki se nam je še do ; nedavnega zdela skoraj nepre-\ magljiva — brez lastne stre-\ he in tolikanj preluknjana, da i redki brambovci, zbrani na ; okopih, zaradi prepiha izgub-\ Ijajo voljo do strumne drže;
\ tisti tam zunaj, ki so naskova-I li zapahnjena trdnjavska vra-\ ta, pa se tudi ne morejo vese-I Uti izvojevane zmage s tolikš-: nim neskaljenim veseljem, kot \ so st to obetali.
; Morda malce neresen uvod \ k čisto resnemu razmišljanju.
\ Toda približno takšno prispo-\ dobo si ustvari človek, ko po-\ sluša poročila posameznih za-\ slapnikov okrajnih zvez Par-i tizana o delu njihovih društev I na terenu. Marsikaj se je ! v \ teh društvih po kongresu te-\ lesne kulture Slovenije spre-\ menilo — toda malo stvari se \ je spremenilo na bolje. Po-\ nekod delajo ta društva še po \ starem, drugod iščejo novih ! prijemov, s katerimi konkuri-\ rajo športnim društvom, nekje \ so šla s svojim programom v I širino, nekje spet so skoraj ! že usahnila — vsem pa se ! močno poznaj da nimajo več ; lastne oskrbe, ampak da so I abonirani v občinski menzi,
\ Občinska dijeta pa je za mno-\ ge, ki so bili vajeni izdatnej-; ših obrokov, hudo pičlo od-\ merjena. (Za primer: štiri par-I tizanska društva v Beltincih,
\ ki so skupno s še tremi šport-\ nimi klubi dobila od občin-| ske zveze letno dotacijo za j vseh 7 organizacij v višini — e reci in piši — 5000 dinarjev, j kar bo jedva zadostovalo za \ skromen nagrobni venec —
I skupen seveda!)
\ Ob vseh besedah, ki so bile \ izrečene na nedavnem zaseda-\ n ju' okrajnih zvez Partizana,
I pa se mi je neprestano pora-I jala misel — morda ta misel . [ ne drži, pa naj zato služi le j kot uvod v diskusijo — o-I osnovni telesni vzgoji šolske ; mladine.
Osnovna telesna vzgoja šo-! loobvezne mladine je zaupana \ šoli. Da je takšna osnovna te-; lesna vzgoja potrebna, da, ce-\ lo prepotrebna, je odveč ute-: meljevati. Prav tako ne more \ biti debate, da je to v prvi : vrsti stvar šole, kakor je nje-I na stvar, da nauči otroke pi-| sati, brati, računati, skratka,
\ da jim nudi. osnovno izobraz-\ bo, hkrati z osnovno telesno \ vzgojo. Pravico do te obvezne \ osnovne šolske izobrazbe . za-
gotavlja Ustava slehernemu državljanu, prav tako pa so zagotovljena tudi sredstva za njeno financiranje, ki se stekajo iz rednega občinskega proračuna, ne pa samo iz občasnih priložnostnih dajatev. Se pravi, da je tudi osnovna telesna vzgoja kot sestavni del učnega programa zagotovljena, ker je družba na. tem pač zainteresirana in tega ne prepušča dobri volji, razumevanju ali nerazumevanju posameznih občinskih mož.
Do sem torej vse prav! Vsi pa vemo, da šolska telesna vzgoja še zdaleč ni tisto, kar bi morala biti. Vemo, da so tu objektivne težave, da šoli manjka za izvedbo uspešnega programa telesne vzgoje najprej tak program, potem pa še strokovne moči, telovadnice, igrišča, orodje,. naprave, ne nazadnje pa tudi čas. Dvakrat po 45 minut telovadbe na teden še zdaleč ne more zagotoviti minimalnih potreb po skladnem telesnem razvoju otroka, še celo pa ne, če upoštevamo, da v tem času dela en sam učitelj s 30 ali celo s 40 otroki.
V takšni situaciji je lahko pomoč telesnovzgojnih organizacij dragoceno dopolnilo šolski telesni vzgoji. In društva Partizan, kot edina društva, ki so se ukvarjala z osnovno telesno vzgojo, so tu odigrala — ali pa vsaj bi lahko odigrala — nadvse pomembno vlogo. Če tega marsikje niso storila, potem je treba iskati vzroke na obeh straneh: pri društvih, ki so se zapirala vase, in pri šoli, ki si ni znala pridobiti njihovega sodelovanja.
Da ne bo nesporazuma, še enkrat podčrtamo: Končno rešitev osnovne telesne vzgoje bo zagotovila le reformirana šola! Toda v dani situaciji, v razmerah, kakršne so, ob možnostih, kakršne šola trenutno ima, najbrž ne bi bilo preveč pametno čakati prekrižanih rok, na daljne perspektive, pa naj si bo bodo le-te še tako vabljive, ampak bi bilo pametneje, da se poslužimo takih oblik, ki jih tudi v danih pogojih lahko uresničimo. Mislim, da bi se poslužili telesno vzgojne organizacije, ki s svojim številnim amaterskim kadrom lahko dopolni profesionalni šolski kader in šolski program telesne vzgoje.
Zdaj pa smo pri jedru problema. Za vzgojo vaditeljskega in instruktorskega kadra je doslej oskrbela republiška zveza »Partizan«. Lepo število
vodnikov je prišlo iz njenih tečajev. Ti amaterski delavci so potem v tečajih pridobljeno znanje posredovali članom v društvih. Delali so tako, kot so jih naučili, čeprav so številni kritiki že dalj časa ugotavljali, da so njihove metode ponekod zastarele, da je nivo njihovega znanja prenizek, da se poslužujejo preživelih oblik sokolske telovadbe in podobno.
Dobro! Denimo, da ti očitki v mnogih primerih drže, da se je tudi republiška zveza zapirala v svoj slonokoščeni stolp, da je pri sestavljanju programov in pri organiziranju tečajev sodelovalo premalo drugih telesnovzgojnih strokovnjakov, da ni bilo sodelovanja s prosvetnimi delavci, skratka, dd zveza ni pritegnila vseh, ki bi lahko prispevali svoj delež k vzgoji takšnih vodnikov, ki bi obvladali naprednejše, sodobne, strokovno izpopolnjene telesnovzgojne metode.
Samo po sebi se vsiljuje vprašanje: ali bodo zdaj po decentralizaciji posamezne občinske zveze sposobne zagotoviti boljši kader? Ali bodo tečaji, ki jih bodo prirejale ie zveze v občinskem merilu, toliko 'kvalitetnejši od prejšnjih republiških? Ali bomo iz teh tečajev dobili ljudi, ki ne bodo delali še večjih napak? Nisem poklican, da dajem odgovor na to vprašanje. Prepričan sem le in to trdno, da na občinah še lep čas ne bodo sami izobraževali učiteljev, ampak bo to ostala domena učiteljišč! (Vzgoja kadra v občinskem, merilu je vsekakor nujna — vendar takšnega kadra, ki bo le v pomoč strokovno bolje usposobljenim vodnikom in inštruktorjem)
Doslej je Zveza Partizan iz svojih sredstev vsako leto zagotavljala določeno število tečajnikov iz vseh predelov naše republike, tudi iz tistih, man; razvitih. Zdaj je to prepuščeno občinskim zvezam ali bolje, občinskim možem ter njihovi dobri volji. V redu! Kadar gre za vprašanje tekmovalnega ali rekreativnega športa, je to razumljivo. Drugo pa je, kadar gre za osnovno telesno vzgojo, za katero smo že poprej dejali. da je sestavni del osemletnega šolanja in da je kot taka obvezna! Ta nikakor m more in sme obsedeti v občinski ča-kdlniai.
Problem ostaja odprt. Ali ga bomo rešili samo po šofski liniji aU v sodelovanju s 'teles-novzgojnimi organizacijami? Če se bomo odločili za slednjo možnost, potem bo treba zagotoviti tudi sredstva za vzgojo amaterskih telesnovzgojnih delavcev iz rednih proračunskih sredstev, hkrati pa zagotoviti tudi način, kako bomo te kadre izobraževali, da bo njihova strokovna raven ne nižja, ampak višja kot je bila doslej. MILAN MAVER
šali ta pravila izigrati. Obakrat je tekmovanji oziroma igri razveljavil v korist nasprotnika,
SINDIKALNA MOŠTVA
SO PRESENETILA ASE
Sami tehnični rezultati teh prvih delavsko-športnih iger v Novem mestu pa so nadvse zanimivi. Tako je na primer med balinarji veljal za favorita »Pionir«, ki je tudi v Dolenjski ligi na prvem mestu, njemu sledi na tabeli Železnica — zdaj pa so naenkrat neznana sindikalna moštva potisnila renomirana nasprotnika navzdol in se takole uvrstila:
niče pripraviti do tega, da bi prevzele tudi skrb za rekreacijo, da bi za to določile posebnega člaveka, ki bo imel ne le sposobnost, ampak tudi veselje do takšnega dela.
PLAČAN INŠTRUKTOR
Hkrati pa razmišljajo, kako bi pri občinskem sindikalnem svetu dobili posebnega plačanega športnega inštruktorja, ki bi tem podružnicam pomagal na noge, obenem pa skrbel še za občinske delavske športne igre. Da je takšen človek nujno potreben, so spoznali že v tem me-
secu, ko se jim je dela nakopičilo več kakor vrh glave. Žal pa je ta lepa misel zaenkrat samo še pobožna želja, ki jo občinski sindikalni svet ne more realizirati zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, pa čeprav se zaveda, da bi bil takšen človek nadvse koristen in potreben.
Morda bi k temu lahko dodali svojo besedico občinski možje — saj končno športna rekreacija novomeških občanov le ni samo stvar sindikata, ki mora, zanjo nabirati prispevke tako, rekoč s klobukom v roki? 1 MILAN MAVER
TEKMOVANJE STRELCEV V ŠMARTNEM
1.	ONZ II
2.	ONZ I
3.	Novoteks
4.	Pionir
5.	Železnica...
Podrobne tehnične rezultate bomb objavili, brž ko na jih bo-' do organizatorji poslali.
LED JE PREBIT
Ob koncu še nekaj besed o pomenu teh iger.
»Led je prebit!« pravijo na občinskem sindikalnem svetu. »Nismo mislili, da bodo ljudje pokazali za igre tolikšno zanimanje. Nikogar ni bilo trebi siliti.. Napravili smo razpis, določili točen urnik tekmovanj.. in potem so prihajale prijave same od sebe.«
V mnogih kolektivih so se tokrat prvič zbrali na športnem polju. Že precej let nimajo več svojih športnih referentov ali sindikalnih komisij, . ki bi skrbele za rekreacijo v podjetju. Prav letošnje igre pa so izpod-budile občinski sindikalni švet, da bo skušal sindikalne podruž-
Sindikalna podružnica Tovarne usnja in krzna in Šmartnega pri Litiji je pripravila v počastitev 20-ob-letnice revolucije tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško za delavce usnjarske, usnjarsko predelovalne in gumarske industrije Slovenije. Tekmovali so za prehodni pokal republiškega sindikalnega odbora te industrije.
Med ekipami so bili najboljši Tovarna usnja in krzna Šmartno I 780 krogov (od 1000 mogočih), »Sava-« Kranj 774 itd., med posamezniki pa Danijel Jug 172 krogov (od 200 možnih - iz Tovarne usnja in krzna Šmartno), Vinko Frelih 169 (Planika Kranj), Blaž Studen (Sava Kranj) itd.	(k)

»RDEČA ROKA«
rodošla, kalna Glina
De Gaullova smer
Naslednja noč.
Celice so začeli prazniti.
Ljudi, zvezane z žico, so potiskali v tovornjake. Dvajset v zaprt tovornjak.
Ugibanj ni bilo več. Vsi so vedeli, kaj jih čaka.
Nikica ni več izgubljal časa. Na vso moč je poskušal, da bi se osvobodil žice, ki mu je rezala roke.
Naposled mu je uspelo, da jo je zrahljal.
Skozi odprtinico v plahti je gledal, kam jih peljejo. Dobro je to vedeti, je mislil.
Ko se je tovornjak ustavil, je Nikica še enkrat skrivaj pogledal skozi odprtino v plahti ir> se prepričal, da so v vasi Prekopi. V bližini je bilo slišati šumenje vode. To je bila reka Glina.
Reka, ki je žuborela v mirni majski noči, mu je naenkrat postala neizmerno draga. Postala je njegovo upanje v rešitev.
V glavi so mu rojile misli. Kolona z žico zvezanih pa je že krenila proti svojemu grobu.
Nikici se je , posrečilo, da se je popolnoma rešil žice.
Roke pa je še vedno držal tako, kot bi bile zvezane.
Kolono so spremljali ustaši. Pazili so, da se zvezani ljudje niso ozirali, da niso šepetali med seboj in da ne gledajo na levo ne desno. Nikica pa ni ubogal.
— Glej predse, se je zadrl nanj ustaš Brko.
Minute so minevale. Nikica je instinktivno čutil, da se bliža konec njegovega nočnega potovanja. Se enkrat je pogledal okrog sebe. Bežati je bilo treba. Čim prej. Takoj.
Ustaš ga je opazil.
— Baterijo! je kriknil »-kolegu«. Vse kaže, da se je tale odvezal.
Ni smel čakati več niti sekunde. Nikica je sklenil: Zdaj!
Skočil je na ustaša. Podrl ga je. Med tem, ko se je ustašu uspelo izmotati iz trave, je bil Nikica že v kalni Glini.
Plaval je s tokom. Ustaši so z žepnimi električnimi svetilkami preiskovali grmovje ob Glini.
Nikica se je ustavil na neki plitvini med gostimi vrbami. Bil je že daleč od strelov. Tu je počepnil kot zver in čakal. Čakal je, da bi ugotovil, ali ga bodo iskali ali ne.
Ustaši so verjetno mislili, da je begunec utonil in ga niso več iskali.
Noč je bila mirna. Iz daljave je bilo slišati rafale. Kolona nesrečnikov je zaključevala svojo življenjsko pot nad jamami v Prekopi. Moral je bežati. Čim dalj.
*
Ljudje, ki jih vodijo v klavnico, in ustaši.
— Boter, reši me, prosi nekdo ustaša.
stran od pokola, ki se je zgodil isto noč kot v glinski pravoslavni cerkvi...
ner^s
Naslednjega vojaškega šefa OAS v metropoli Šen' ^
enerala »I
hudo kompromitirali dokumenti, ki so jih zaplenili
== de Crevecoeura so prav tako aretirali. Oba generala
pri
— Molči, nisi več boter... Kolona se vzpenja proti griču. Nihče ne sme gledati vstran. Vsi pogledi so uprti v tla.
SMRT JE PRESKOČILA SAMO - ENEGA
i Voda je bila hladna in neprijetno mu je bilo, ko ga je objemala. Plaval je z vso močjo, z nadčloveško močjo in s hitrostjo, kakršne sploh ni poznal. Plaval je proti nasprotnemu bregu. Tamkaj ni bilo ustašev. Tamkaj je bila lahko rešitev.
V bližini je bil most. Ustaši so stekli prek mosta na drugi breg. Streljali so. Nikica se jim je umaknil na sredino reke.
Obleka ga je ovirala in ga vlekla na dno. Plaval je s poslednjimi močmi. Nenadoma so ga zadeli in potem je plaval še teže.
Vendar domislil se je: Slekel bom suknjič in ga pustil plavati ... Ustaši bodo mislili, da so me zadeli.
S skrajnim naporom se mu je to posrečilo. Suknjič je nekaj časa plaval in ustaši so ga z rafali obsuli. Nikica je zaplaval pod vodo. Za hip se je pokazal spet na gladini, vdihnil zrak in se spet potopil. Plaval, je čim dalje od suknjiča. In čim dalje od ustaških rafalov,.
Nemčija konec aprila 1941. Pet tisoč ujetnikov Jugoslovanov v Hamburgu in Leipzigu. Eden med njimi, Milan Kvočka, se sam s seboj-pogovarja:
... Pet dni že nismo ničesar jedli, ne pili.
... Ujetniki? Da In potem?
... Bežati? Domovina, je daleč—
. . . Lepa smrt na begu. Nocoj...
Beg iz taborišča. Pešačenje skozi nenaseljene kraje. Lakota. Podplati krvavijo. In naposled:
... Naš človek. Vendar kakšen? Potnik, ki čaka vsako noč, da potrkajo na vrata in ga odvedejo v klavnico.
... Ali je to moj dom? Moja vas? Bročanac?
Osem dni v vasi. Deveti dan ob dveh po polnoči, 30. julija 1941. leta je začelo vaško življenje ugašati. Privozili so trije tovorjaki ustašev. Začele so se aretacije.
... Kaj spet med jetnike? S to razliko, da bodo med jetniki tudi žene in otroci, ki bodo kot stalna spremljava civilisti in jokali. Kam "nas vodijo?
— Mladi, je rekel ustaš -— bodo šli v Nemčijo," starejši pa domov.
... Nič več ne verjamemo!
Kolona koraka proti Donje-mu Bročancu in Čujič brdu. Kolona vedno bolj narašča. Udarci padajo po ljudeh.
... Kaj, že smo v Krivaji? Tu nas bodo postrelili?
— Slecite se! vpijejo ustaši. Slecite plašče! Sezujte čevlje! Ljudje trgajo obleko.
... Zdaj smo nagi. Dež. Curki. Ljudje so mpkri. Preplašeni,, Nihče ničesar ne gbvori.
Tovornjak hiti iz Bajovice Slišati je pesem. Novi ustaši z orožjem, s čeladami. Poklicni koljači. Nenadoma je bilo slišati piščalko. Kandidati smrti preplašeni gledajo drug v drugega. Ustaši postavljajo mitraljeze.
— Preštejte se! je ukazal ustaš.
— Eden. Dva. Tri. Sedem ...
— Pojte, vi gnoj! je ukazal ustaš Kvočkiju in ga prekinil v razgovoru s samim seboj.
— Ne znam, je zamrmral, kak...
Z udarci so ga zrušili na hrbet. Kvočka se je'zvijal, stiskal zobe. Tako jih je sovražil! Bolelo ga je. Bliznica. Deset metrov od te človeške klavnice stoji ustaški oficir. V rokah ima knjigo in sprašuje po vrsti: »Kako se pišeš? V njegovih rokah bo ostala edina evidenca o številu ubitih. Prvi je že zapisan.
— Semkaj, je ukazal ustaš človeku, ki šo ga vpisali pod številko ena. Peljal ga je vstran in mu ukazal naj leže na tla in naj si pokrije oči. Tako se je zgodilo tudi z drugim, tretjim, dvajsetim ... Trenutek pozneje je bilo slišati strahovite krike. Zaklane so metali v brezno.
Pravkar - je krenila skupina 12 ljudi. Od te skupine jih je 11 leglo na žemljo. Popisali so jih. 22-lethi Milan Kvočka se je oziral na levo in desno.
— V tla glej! je kriknil eden izmed ustašev. Beli ljudje. Rumeni ljudje. Ljudje, ki imajo barvo smrti, čakajo na smrt... Kvočka gre v smrt:
... Kako naj umrem?
... Kot junak. — Kvočka se je lotil ustaša. Odvzel mu je nož, ki so ga nabrusili za kla-
To se je zgodilo konec julija 1941. leta. Tisto noč so v glinski pravoslavni cerkvi ubili okrog 700 ljudi, ki so jih ustaši aretirali v okolici Gline in Vr-ginmosta. Živ je ostal samo Ljuban Jednak, priča te strašne drame.
Sonce je žgalo nad žitom, nad pokošeno travo in ljudmi, ki so bili po livadah in njivah.
Ljuban je odšel z očetom po tretji voz sena. Naenkrat so zaslišali ženski krik. Kričala je najprej ena ženska, potem še ena, pa še ena. Kričale so kot kričijo naše žene y največji nesreči.
— Pritekel sem v vas, pripoveduje Ljuban. — Ljudje so bežali na vse strani. Nekateri pa so čakali.
Ustaši so gnali žrtve. Strahovit jok otrok in žena.
Ljuban je hitel v Gornje Se-lište, kjer so bili njegovi.
— V Gredžanu aretirajo vse po vrsti. Jutri bodo zagotovo tu. Ničesar ne vprašujejo. Rešite se, kakor veste — jim
alžirskem tovarnarju Gingebru, blagajniku OAS, ki s0 aretirali v letalu Pariz—Alžirija.	.jj8
Na podlagi teh dokumentov preiskava trdi, da je c°XQlr tudi ukaz za atentat, ki ga je podpisal polkovnik Tv® . ^ dard, eden od glavnih šefov aprilskega upora v Alžiriji, ki je vojaško sodišče v odsotnosti že obsodilo na smrt. /Lj tako so na podlagi teh dokumentov ugotovili, da je vrh
šef OAS general Salan.	u.
Atentat so organizirali v času, ki je »ugoden« za Pl sednika de Gaulla. Zdaj je razburjenje med prebivalsh_
v
močno potisnilo nezadovoljstvo, ki se je razširjalo
□raza v severni AfriK »,	v Franciji (upor kmet-
je razširjen'-’ .oj.
nutku hudega de Gaullovega poraza v severni Afriki 1 ^
zerta, Alžirija, OZN), kot tudi v Franciji (upor kmetov^ ko se je parlament sestal, da bi obravnaval položaj v
= tijstvu.
Skoraj ves pariški tisk je opozoril prav na ta dei5^
== Dramatizacija atentata ne vpliva samo na to, koliko je .
sedanji režim vezan izključno na enega človeka. Atentat F
meni tudi dobrodošli izgovor, da ponovno zahtevajo ih ^ širijo izredna pooblastila, s katerimi bo moč še hioč^j.
okrepiti režim »močne roke"1, osebni režim, naperjen P' vsem proti demokratskim institucijam Francije.	^
Sporočilo francoske policije, da je odkrila niti tajne ^ ristične ultraške organizacije (OAS), ki po Franciji P^vZ ^
, nornji VCOI.C -- JII11 je
rekel in pobegnil v Balinac.
atentate s plastičnimi bombami in ki je celo napadla gj Ijenje predsednika de Gaulla, je bilo tako sestavljeno, d* je javnost dojela, kot da je policija odslej gospodar P% žaja. Vendar kmalu po neuspelem atentatu na francoS^j predsednika, je v Parizu spet eksplodirala bomba. gen ^ izven zakona Raoul Salan pa je objavil sporočilo, ki n® ” vori o dezorganizaciji organizacije.	^
V Parizu je pred stanovanjem novinarja Jeana FerI1 jj iz »France Soira« zagrmela eksplozija. Čeprav se novih8^ ni ničesar zgodilo, je res, da so atentat organizirali
nje, Z vso močjo je udarjal v
prsi. Ustaš je padel. Drugi ustaš ga je udaril s puško v prsi. Kvočka je prijel za cev, potegnil ustaša k sebi in ga udaril z vso močjo z nožem v vrat. Gneča. Usodne sekunde.
... Nehaj se boriti. Premagali te bomo!
— In kaj naj storim?
... Nameri puško proti oficirju, na desni proti tistemu, ki piše...
Puška je bila pripravljena. Oficir je gledal kot brez uma. Naposled je dojel, kaj Kvočka hoče.
Ne streljajte!, je kriknil ofi-
— Kako sedem, gadje! vpije ustaš, ki je zruval kol iz ograje. In ljudje so začeli znova šteti. Spet narobe. Ustaš je udarjal s kolom drugega za drugim, in vpil:
— Deset, enajst.: Možje in žene so padali pod udarci.
Kolona je krenila proti griču Bliznice. Kriki, prošnje. Okrvavljene glave. Srečujejo se nekdanji znanci in prijatelji. —
cir s preplašenim glasom. — Kvočka se je umikal nazaj. Tudi drugi so začeli bežati. Vendar v napačno smer, proti vrhu griča in proti hišam, prav proti ustaškim zasedam. Ko se je Kvočka oddaljil, se je oficir brž umaknil in ukazal naj streljajo. Nad sto pušk je namerilo v begunca. Begunec teče. Noge mu krvavijo. Prispel je do nekega potoka. Skočil je vanj. Potopil se je vanj, samo usta je bilo videti iz vode. Nadaljeval je svoj neobičajni nemi dialog-sam s seboj. To je dialog, ki se nikoli ne pozablja, ki ostane vse življenje...
Ko se je vse umirilo, ko so kriki utihnili in ko ni bilo več ustašev, je Milan Kvočka krenil naprej. Bežal je proti partizanskim položajem, stran od jame.
Čim dlje od Gline ... Vendar vrniti sem se moral domov v Gredžane.
— Pravkar so te iskali! S temi besedami ga je pričakala žena.
Skril se je v grmičevju. Med grah. To je bilo dobro skrivališče. Sklenil je, da se proti večeru zateče na še bolj varen kraj,
— Kam greš, ga je vprašala žena.
— Ne vprašuj. Nihče ne sme zvedeti.
... Krenil sem proti Boviču. Vendar... Nesreča je prišlo iznenada. Srečal sem ustaša Marka Tonkoviča s še dvema ustašema. Bili so na kmečkem vozu. Prepozno sem jih opazil, da bi lahko zbežal.
— Kam pa ti, Ljuban, je vprašal Marko.
— Sedi k nam na voz, je rekel Marko.
— Ne poskusi zbežati, je dodal drugi ustaš, in pogledal svojo karabinko, vidiš ...
... Zvezali so me.
Nadaljevali smo pot proti Topusku.
V Topusku smo srečali usta-škega tabornika Mata, ki je Ljubanu dal piti. Hudo je bil žejen.
tabornik je bil kar dobrodušen; tolažil je ljudi, da se jim ne bo ničesar zgodilo.
Pravoslavna cerkev in občinsko poslopje v Topuskem sta bila polna ljudi. »Črna marica« je vedno dovažala nove »kontingenta.
... Tlačili so nas po 160 v vagon, pripoveduje Ljuban. Precej vagonov nas je bilo,
— Vode ... vode ...
Žeja je bila hujša kot strah.
Prenočili smo v vagonih na železniški postaji. Četrtek, Prišla je lokomotiva.
... Nekam so nas zapeljali.
je Femiot v svojem časniku objavil članek pod naskL^
»OAS zravnana z zemljo«. Dokazali so mu, da to ni -f ugotovitev. Samo zahvaljujoč slučaju, novinar ni bil ^
nan z zemljo.
Od kod moč organizacije
OAS? Pariški opazovalci se ^ njajo, da ultraši nimajo množične podpore ljudstva/ Nhn moč je v vojski. Levičarji stalno opozarjajo oblast, h^j treba tjakaj naperiti ostrino aktivnosti. De Gaulle pa j® tem z ne preveč ostrimi obsodbami voditeljev vojske P° # zal, da ni za takšno rešitev. Na zaporne kazni so bili ti
ni tisti, ki so poskušali vreči šefa države in ušli zakoh^ za takšne primere zahteva smrtno kazen. Zdaj je oblast ^ tirala dva generala in enega polkovnika. Vendar, kaj 1.^ se vprašujejo v Parizu, proti razpredeni mreži, ki doh11 v vrhovih vojske?	cft
Če so mislili, da je atentat na novinarja iz »France rea« mogoče delo nekega desperadosa, ki se je hotel h13"
vati zaradi napadene časti OAS, je bilo le-to treba •viti: kmalu zatem so začele plastične bombe spet 1 druga za drugo. Vse kaže, da organizacija še ni brez

Francoska vlada je imela zaradi tega že več posvete'’ c
Predstavnik vlade je izjavil, da je po vsem tem repu
bi**;
== naprej v nevarnosti. Rekel je, da tisto, kar se je zgodilo f
tek (atentat na de Gaulla) kaže, doklej pravzaprav t>od° tisti v OAS.
PISMA V NABIRALNIKIH	^
Hkrati pa so francoski poslanci našli v svojih pise^r nabiralnikih pismo, ki jim ga je poslal general Salan. nili smo, da v ilegali nadaljujemo boj za obrambo safl^Lo’ nosti našega ozemlja. Naš veliki boj se bo prej ali slej' čal z zmago!«
ROMANTIKA V POLITIKI	.J
V primeru potrebe lahko Salan v Alžiriji mobilizira ‘ oboroženih ultrašev. To je nedotaknjena rezerva. Pariz s ^
jimi policijskimi akcijami v metropoli ni mnogo
oškod® <
OAS. Uradno pripovedujejo, da je OAS v metropoli
stikih z ilegalno teroristično organizacijo, ki je deloval3^ med vojno: to je famozna »La cagoule«, ki črpa svoj6 ^
»visoke družbe«; aristokratov, visoke buržoazije, ih tualcev itd.	, f
Nič ni čudno, da de Gaulle v celoten primer, ki cir
im,"
== vezan tudi z atentatom na njegovo življenje, vnaša 11 iaj;
'	naZ‘r
nalni element, zaradi katerega bi dovolil, da ga
»sodobna Jeanne d’Arc«. Odbija, da bi potoval iz stanovanja s helikopterjem. Se naprej se vozi z avto ^ jp
lom po cesti, ob kateri je eksplodiral dinamit. Bržko pokaže svoj pogum. »Monde« ga opozarja, da ta rornah „p!i času, ko »delujejo razbojniki«, ni politično najbolj^ tjC dovolj umreti in zapustiti potomcem nekaj zgodovinskimi^ sed,« piše časnik, zahtevajoč, da ta zaplet francoske bolj realno rešujejo. Vendar predsednik republike de ima drugačne poglede in vodi drugačno akcijo.
7 (KONEC)
DULLESOVA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA • DEUESOVA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA • DELLESOVA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA

9 Nemško mešetarjenje z Zahodom
Pogovarjala sta se tudi o »nevarnosti z \zhoda« in o »kompromisnem miru«. Provizorično sta se strinjala, da je potrebno obnoviti nemške meje iz 1914. leta (kar pomeni, da bi Nemčija dobila tudi francosko Alzacijo in Loreno), o tem. kako bi preprečili Hitlerjevo diktaturo, zmanjšali nemško armado in uvedli kontrolo nad nemško industrijo. Potrebno bi bilo, da ZDA ne bi vztrajale pri svojih zahtevah o razširitvi poljskega ozemlja.
prvi pogled neosnovano, še večje. Rusi so to morali vedeti, kajti madžarski agenti, vsaj kot so trdili Nemci, so uspeli najti šifro, ki jo je uporabljal Allen Dulles.
in sodelavci opozarjali, da bodo prisiljeni obrniti se na Sovjetsko zvezo in tam zaprositi za pomoč.
Zdi se, da to niso bili ljudje, ki bi imeli kakšne ideale. Ameriški pisatelj knjige »Vzpon in padec Tretjega Reicha« "VVilliam Shirer je o njih takole napisal:
ploziji bombe v Hitlerjevem vzhodno-5ke
NEMŠKO MEŠETARJENJE Z ZAHODOM
Pozneje, spomladi 1944, pa so organizirali še eno vabo. Tb je storil neki tajni agent v Jugoslaviji. Šlo pa je za ponovne razgovore, ki naj bi združili zahodne zaveznike z Nemčijo zaradi »boja proti boljševizmu«. Po tako obnovljeni uverturi bi bilo moč misliti, da se nekdo nekje precej odločno ukvarja z idejami o blagih mirovnih pogojih z Nemčijo in o ustvarjanju močne povojne Nemčije, ki bi se zoperstavila Sovjetski zvezi.
Vse to se je dogajalo v času, ko so bili Rusi naši zavezniki in ko so bili pod hudim pritiskom nemške vojne sile.
Če so Rusi, ki so imeli svoj obveščevalni sistem, vedeli za te skrivne mahinacije, potem je bilo njihovo nezaupanje do Amerike, ki je bilo na
Brž ko je odpotovaT v Bern, je Dullesa poklical po telefonu odposlanec vojaškega sektorja v neobičajnem spletu zarot proti Hitlerju. Bil je to Hans Bernd Gizevius, nemški vicekonzul v Ziirichu in član Abwehra, nemške tajne obveščevalne službe.
Nemec je bil močan, vjsok dva metra. Ta, Gizevius, je bil zapleten v zarote proti Hitlerju 1938. in 1939. leta. Imel je dobre zveze z nekaterimi ljudmi v najvišjih krogih v Nemčiji, ki so bili že zdavnaj prepričani, da bi bilo" treba Hitlerja vreči s pozornice.
Od Dullesa so Gizevius in njegovi sodelavci v zaroti zahtevali samo tole jamstvo: če ubijejo Hitlerja, naj bi jih Washington podprl v njihovih načrtih in prizadevanjih pri sestavljanju nove in protinacističrre vlade.
Le-ti pravzaprav tega niso predlagali, temveč so to pomoč iz Wash/ ingtona dobesedno zahtevali. Če bi zahodne demokracije odbile, da sklenejo z Nemčijo časten mir, so Gizevius
»človek je začuden nad voditelji odpora v Nemčiji, ki so tako vztrajno zahtevali primerne mirovne pogoje od Zahoda, hkrati pa se tako težko odločevali, da bi se znebili Hitlerja.
pruskem glavnem štabu 1944. leta. Tedaj bi atentat skorajda uspel.
Himmler je srčno želel, da bi zavladal Nemčiji, ki bi preživela izgubo firerja. Težko pa je dvomiti v to, da se ne bi potrudil v primeru uspeha in ne bi nadaljeval obdobja nacistič-
brezp€.
nega sistema. Doktrino o Drc«r «jt kapitulaciji je bilo treba prepr ,j(f‘
Totalni zlom Nemčije, osvo-.j;,.-
.................koncentrat
živih okostnjakov taborišč
popolna zmaga in je le-ta odkrila — pa so onein j^jjK
vsak poskus, da bi se nacizem pogajal.
v cm, uči ui ^ ajucuiii ni lici
Lahko je reči, da so se morali^če nacizem v resnici smatrali za mon-struozno zlo, usmeriti z vsemi silami v to, da ga zrušijo, pa naj bi bilo stališče Zahoda o novem režimu kakršno koli...«
S temi mislimi se Dulles, kot kaže, ni ukvarjal. Odločil se je, da bi spre-jeli zahteve upornikov jn nagovarjal Washington, naj bi se strinjali s tem mešetarjenjem in obljubili zadovoljive mirovne pogoje. V tem ni uspel. Roosevelt je zahteval »brezpogojno kapitulacijo«.
SUMLJIVO DELO PRINAŠA ODLIKOVANJA
Kakor zdaj vemo, je bila vrednost tistih del, ki so šla na račun Allena Dullesa, zelo sumljiva.
Nekaj je gotovo: Himmler je vedel za ^ zarote proti Hitlerju in je vede puščal na svobodi dovolj zarotnikov, da bi le-ti lahko ustvarili načrt- o eks-
NOVI TOMOSOV COLIBRI T-*2
močnejši motor — 2,3 KM, tri stopnje prenosa, možnost večjega vZ?oejš3
hitrftst 60 km na uro, večji tank za gorivo, dva sedeža, sode0^0go'
oblika in še mnogo manjših izboljšav vega Colibrija T-12!
to so prednosti novega
Tovorna motornih vozil TOMOS
mitar miloševič
iimaInSan j® °bšel ranjena četnika in se Približal s hrbtne strani. Pritisnil petelina in ubiI najprej enega, po-drugega. Pri tretjem, ki se ni več T^kal, je za trenutek postal, potem za vsak primer spustil vanj kra-r3fal iz svoje lahke strojnice.
Iti ^eprav se je boril že dve leti in pol je z1® sodeloval v mnogih hudih bojih, otjJJPpt prvič streljal v ranjenca, ki je o^nil in odvrgel puško. Slabost ga je se je tega ra vedel. S silo se je gjririgoval, da ni bruhal, ko je tekel k . g1? in Jakši.
r5110 ^ nesla Stanko do skrite Ži|a e“> Potem pa sta jo previdno polo-riavo. Mašan je prižgal svoj vži-l(r »iitmjak« in pregledal rane. ti5^a i® bila Stanki prebila levo nogo rtw giežnjem, potem pa je šla še skozi desni; druga jo je zadela vple-ii zdrobila ključnico, fen ^nka je težko hropla in si od bole-»riKZ^a Pomodrele usnice.
Prieze! Rane niso hude!« je ugo-„ ^ašan.
dj Pfetno in naglo je IMašan polagal V6j deščice, ki mu jih je iz suhih -Ofj	Jakša z nožem, še krvavim
!((*..£ ^aršnjega boja. Zdelo se je, da Pa nogi ni zlomljena, temveč le °bve ' iiPngo nogo ji je Mašan samo
ran:10 Pa ii i® ovil msd dve deščici in eno ravno, ki je j|la do komolca.
te j/PPka je strašno trpela. Onesvestila Sjj, ; se preden je bila obvezana. Ma-biju!P Jakša sta posekala dve mladi 6r.;Vp' iz Hasanovega plašča, ki sta ga SilJ	z rokavi in na spodnjih kon-
sii^. bukovim kolom, sta napravila no-T5l ln položila nanje ranjeno dekle.
nagli in spretni so lahko pri takih ^ P samo ljudje, ki se zavedajo, da *i .'ri življenje dragega bitja, in ki so Sf^dobili veliko izkušenj pri pogo-fe reševanju ranjencev, kaj krat v ze-gzavnih okoliščinah.
besed sta si jo naložila in jo rvK 62	pol ure sta odložila no-
^Pjenem Radu in ob Rosi, ki je
. ‘Ah ^ nJem'
7.1®-.. Govori, Mašan!« je rekla ^tic drgetala, kakor da jo trese
Viena ^e> °d bolečin se je onesvestila.
. ijoda Jei« je povedal Mašan.
15	tibo povprašal Jakšo, kaj se
>Vaški + .	^ kratkih stavkih mu je
‘Zri5- c* Pov®dal vse. k rej. aJ Pa naju pustite tu in na pot,« lli. j, Rade. »Tu smo na skritem kra-Jjftgu Sa bo prihajala sem, kakor bo ^ n°ge Cer Pa Se ':K>m ^ma^u Postavil
/'brej vaju moramo spraviti dru-%’i Pr smo zdaj pustili sledove za . Z ’ j -1.® odgovoril Mašan.
^ Poprijela. Najprej sta ^ bohn^, es-*a v bukovo goščavo, ki se , (lih med strohnelimi debli pose-smrek in bukev. Rosa ju je

Se Tvr.a 211 j® ostala pri Stanki, ko
v ***	A/oudid p J. l ObctiiiVi, IVU
Mašan in Jakša vrnila po Rada. JCJe jima ne dajaj, razen po kap-• Jutri skušaj kje dobiti kislo mle-
ko, to je dobro. Brž ko bo nevarnost mimo, * pojdi po deda Novaka. Ta se spozna na rane. Povej mu, kakšne so, da bo takoj vzel s seboj zelišča in take reči,« ji je naročil Mašan. \
Potem so se pozdravili. Mašan in Jakša sta izginila med drevjem. Se nekaj .trenutkov je Rosa slišala šelestenje listja pod njunimi podplati, potem pa je bilo vse tiho.
Le Stanka je vzdihovala in stokala v nezavesti. Rosa ji je z vlažno krpo brisala obraz, pri tem pa so ji solze kapljale na edino prijateljico in edino sestro naj dražjega fanta. Morda je pretakala solze tudi zaradi Mašanovega naglega odhoda v temo, polno groženj in nevarnosti.
Rade je iztegnil roko in ranjenemu dekletu otipal utrip. Preklinjal je samega sebe ob misli, da ga preveva radost, če se spomni, da je Stanka tu, ob njem, pa čeprav ranjena. Razmišljal je, kako jo bo branil, če bi jima sovražnik prišel na sled. Streljal bo, metal bombe in se tudi z nožem boril, samo da jo bo obvaroval. Ljudje bodo pripovedovali o njiju, onadva pa se bosta V tistem trenutku ^smrti objela prvič in zadnjič. To bo žalosten in hkrati veličasten, objem.
Stankin glas je pretrgal nit njegovih misli.
»Ničesar ne vidim. Ali sem oslepela? Kdo je tu?« je vpraševala. Naglo so ji vrele besede z vročih ustnic.
»Tema je, nič se ne boj! Jaz sem tu, jaz, Rade. Tudi Rosa je tu.«
Rosa ji je vzela glavo v naročje in ji začela prijazno šepetati na uho.
»Kaj je z Mašanom in Jakšem?« je vpraševala Stanka.
»V brigado sta se vrnila,« ji je odgovoril Rade.
Nadaljnji šepet so prekinjali vzdihi in tihi stok. Koliko gorja v enem samem dnevu!
Ko se Je začelo mračiti, se je zdelo, kakor da se dnevna svetloba umika iz dolin in globeli proti vrhovom ter ugaša na njih. Potem pa so planine nenadoma otemnele, videz je bil, kakor da so se primaknile druga k drugi. Soteska ob Tari je postala še ožja, še pošastnej-ša. Tako se je stisnila med planine, kakor da bodo gozdovi na njihovih po4-bočjih zgrmeli vanjo in jo povsem zasuli.
Poročnik Tippelskirch ni vedel kaj početi. Oddal je poročilo, potem pa se je začel pripravljati na vožnjo. Ni vedel, kam naj se pelje. Bila je ena sama smer: po cesti skozi fronto, partizanom nasproti. To je bilo nevarno, vendar se je nazadnje le odločil za to smer. Vedel je, da se ne bodo peljali daleč, hkrati pa si je dopovedoval, da bo potem lahko lagal. sebi in svojim predstojnikom, da je bil na sovražnikovem ozemlju.
Oklepni voz se je premaknil. Spodnji, mali žarometi so risali svetlobni pramen pred kolesi, ki so zaškripala in poskakovala na kotanjasti cesti.
Peljali so se mimo raztresenih hiš, okoli katerih so stali četniki v skupinah. V hiši tik pri dolgem lesenem mostu je bila četniška »jurišna brigada«,, ki je Stela skupno kakih tri sto mož. Komandant je pozdravil Tippelskircha.
»Gospod poročnik, vi pa ste zelo pogumni,»mu je rekel četniški komandant,
»Kaj hočete reči-s tem?« je zanimalo Tippelskircha.
»Videl sem, da ste bili ponoči in čez dan nekajkrat onstran frontne črte. To je zelo nevarno,« je rekel komandant,, se smehljal in si gladil lepo črno brado.
»Nekaj- neprijetnosti sem imel. Izgubil sem enega svojih ljudi. Ali ste morda slišali, da bi se z one strani vrnil eden izmed naših vojakov?«
»Ne, ničesar nisem slišal.«
»Zakaj pa pravite, da so te vožnje nevarne?«
»Hm, zdi se, da je v vašem zaledju več partizanskih skupin. Pobile so pet naših oficirjev, ki so se ustavili ob izvirku," da bi se odžejali. Naše enote so se prejšnjo noč spopadle s partizani pri Tari., nedaleč od tod. Ropotalo ’je tudi pri Veruši, v bližnji vasi pa je naša enota ubila enega izmed banditov, medtem ko šov drugi pobegnili.«
»Mar mislite, da bi lahko napadli tudi nas?«	,
»Oklep 'vas varuje, toda banditi spretno mečejo bombe,« se je četniški komandant spet nasmehnil.
»Ne verjamem, da se vi tako bojite, kot mislite, da bi se moral jaz,.« se, je zasmejal tudi Tippelskirch.
»Sam še ne bojim, ker imam še tri sto ljudi in me manjše skupine ne bodo napadle...«
Potem ko so zapeljali čez frontno črto, je Tippelskirch opozoril svoje vojake, naj skrbneje opazujejo na vse strani. Čela so se tiščala železa nad režami v oklepu, glave so bile nenehno v nevarnosti, da bodo udarile ob jeklo zaradi poskakovanja na kotanjasti cesti.
Poročnik je držal za ročico strojnice in gledal skozi režo nad muho.
»Saj si malone slep v tej škatli,« je rekel voznik Lambrecht.
»Nemškemu oklepnemu avtomobilu praviš škatla,« se je zasmejal poročnik Tippelskirch.
»Tak voz je dober na ravnini in sploh kje. drugje, med temi hribi pa se človek počuti v njem kot v krsti,« je dodal Hans- Minzer.
»Glej ga no, kaj pa ti manjka? Voz ima kolesa, oklep, strojnico, mehke sedeže ... Vse je na svojem mestu,« se je hotel poročnik še dalje šaliti.
»Kar poskusite naravnati strojnico na skalo nad nami! Ne bo vam uspelo,« je rekel Minzer. »Prav. tako stoji spodaj ob reki več sto partizanov, ki bi se nam lahko smejali v tej škatli. Njih bi ne mogli vzeti na muho.«
»Vem, ta voz ni namenjen za boj v hribih,« je rekel poročnik Tippelskirch.
»In vendar ga moramo uporabljati v ta namen,« je dodal voznik Lambrecht.
Poročnik je vedel, da je vse to res. Tudi njega je pritiskala k tlom zavest, da si v tem vozu ne morejo kaj prida pomagati, hkrati pa ni bil nič kaj navdušen za izvidništvo peš in v stran od ceste.
Spet so molčali. Voz se je znašel pred velikim ovinkom med skalami. Tippelskirch je opazil nekaj človeških senc, ki
»Večjim pa ne boste dali priložnosti, da bi se vam približale,« mu je Tippelskirch rahlo posmehljivo segel v besedo.
Komandant se je zresnil, vendar ni odgovoril ničesar. Vedel je, da mu je Nemec povsem upravičeno segel v besedo s to svojo pripombo. Njegova »jurišna brigada« že zdavnaj ni več juri-šala, Nenehno se je umikala, pri tern pa kopnela vsako noč. Se dan poprej je štela sto mož več, jutri jih bo morda le še kakih dve sto.
»Seveda se bojim,« je Tippelskirch skušal popraviti nerodni položaj, »zato se bom po krajši izvidniški vožnji onstran frontne črte vrnil k vam in prenočil pod vašo zaščito.«
»Z veseljem vam bomo zagotovili prijeten počitek,« se je priklonil četniški komandant.
Pozdravila sta se, oklepni voz je poskočil na vzpetinici pod mostom.
so se prikazale izza skal in spet izginile. Pritisnil je na vzvod in začel streljati, vendar ni mogel naravnati cevi dovolj visoko, da bi krogle dosegle skalnati previs.
»Vozi ritenski in obrni!« je ukazal vozniku Lambrechtu.
Oklepni voz je počasi vozil nazaj, strojnica pa je drdrala, da je odmevalo po ozki dolini. Plin zgorelega smodnika je ovil avto. Poročnik Tippelskirch je sklenil, da bo poslal sporočilo, v katerem bo povedal, da so partizanske enote med skalovjem, kjer je bil videl človeške sence.
Kmalu potem so bili na dolgem lesenem mostu pri četniški brigadi.
»Ustavi sredi mostu, tam bomo ostali nekaj časa,« je ukazal, vozniku.
Ko je zlezel iz oklepnega avtomobila in stopil proti hiši, je zagledal čet-niško brigado v vrsti.
»Mar odhajate?« je vprašal komandanta.
»Da, žal. Prejeli, smo ukaz, naj zasedemo pobočje nad hišo. Naši novi položaji bodo komaj nekaj sto metrov nad Vami,« mu je odgovoril četniški komandant.
»Potem vedite, da bom ostal tu,« je rekel poročnik Tippelskirch.
Bering je ponavljal besede v srbščini kot kak avtomat, potem pa se je na vsem lepem domislil in sam vprašal:
»Ali imate geslo?«
Četniški komandant se je nagnil k njemu in mu šepnil na uho:
»Do polnoči Kovren-Kosovo, po polnoči pa top-Topčider.«
Bering je ponovil, da bi se prepričal* ali je pravilno slišal,' potem pa se je zahvalil četniškemu komandantu.
»Kaj pa sta šepetala?« ga je vprašal Tippelskirch.
»Komandanta sem prosil, naj mi pove geslo za nocoj,« mu je pojasnil Bering.
»Mi smo nemški vojaki, za nas ne veljajo gesla nikogar drugega,« je zviška pripomnil poročnik Tippelskirch.
Jezil se je, ker se ni sam tega domislil. Vajen je bil, da je dovolj, če se oglasi v nemščini, ker je imel ta jezik moč nedotakljive avtoritete pri ustaših, četnikih, nedičevcih in drugih krajevnih vojaških organizacijah pod nemškim nadzorstvom. Hkrati pa je brž spoznal, da je zelo dobro, če v taki noči poznaš geslo enot, ki so preplavile pokrajino, pa čeprav le za kratko obdobje.
Zlezel je iz oklepnega avtomobila in sedel na mostno ograjo. Pod njim je bučala Tara. Hladno je bilo, zato si je poročnik Tippleskirch zavihal ovratnik, potem pa si je prižgal cigareto, ki se je močno zasvetlikala vsakikrat, kadar je kadilec potegnil dim vase.
Nekje pod Kotičem in ob potoku pod njim se je oglasila strojnica, potem pa so odgovorile puške. Poročnik je spremljal odmev, ki se je lovil po okoliških hribih. Kmalu so streli potihnili. Čez čas so na drugem koncu spet pokale puške. Vmes je posegla strojnica in — i znova je bilo vse tiho, le Tara je šumela globoko pod mostom.
»Prvi stražar je Minzer, drugi Bering, tretji pa Lambrecht,« je rekel poročnik Tippelskirch. »Jaz bom stražil zadnji, če se bomo zadrževali vso noč.«
To pot se je zgodilo prvič, da je poročnik tudi sebi odmeril dolžnost. Vedno je bil samo starešina, človek, ki je določen za ukazovanje in mora misliti za svoje podrejene, nikakor pa ni za izpolnjevanje »nizkih« vojaških dolžnosti, kot je na primer nočna straža. Prvi trenutek se je pokesal zaradi te svoje določitve, potem pa se je potolažil, češ da po šesti uri zjutraj bržkone ne bodo več na mostu.
Deset minut kasneje je Lambrecht že smrčal. Tippelskirch je hotel ukazati Minzerju, ki je stal ob vozu s puško na rami, naj Lambrechta zbudi in mu prepove smrčanje, pa se je premislil.
Tisti trenutek se je približala mostu dolga kolona ljudi.
»Halt!« je zavpil Minzer.
. »Četniki. Cez most bi radi,« je rekel nekdo.
»Bering!« je poklical poročnik Tippelskirch. »Pogovori se z njimi!«
Johann je počasi prilezel iz oklepnega voza. Potem ko je napravil nekaj korakov, je nastavil puško:
»Eden naprčj, drugi stoj!«
Čez most je prišel zajeten možak s kučmo, zaradi katere je bil videti še večji.
»Geslo!« je rekel Bering, ko se je četnik približal.
»Kovren,« je bilo slišati odgovor.
»Kosovo,« je rekel Bering. »Naprej!«
Ko so stopali po mostu, jih je Tippelskirch štel iz dolgega časa.
»Dvaintrideset, štiriintrideset... Oseminosemdeset, devetdeset,« je neslišno premikal ustnice.
Kakih sto četnikov je šlo čez most. Se nekaj časa so njihovi koraki škripali po kamniti cesti, potem pa je Tippelskirch opazil, kako je kolona zavila z vozne poti in neslišno izginila proti Travski gori.
Spet žuborenje in tihi šepet nočne sapice v vrbovju in jelšah pod mostom.
Spored RTV Ljubljana za teden od 9. do 15.
PONEBEllEK	TOREK
SREDI
ČETRTEK	PETEK
oktobra
;Dobro jutro! (pisan In	, red — 5.10—5.30 Ne-
— 6.30—6.40 Re-u’05 150je Ljubljanski tet ~~ 00 Domači (V Zafc>avne glasbe — za otroke — 9.25 • ''l z.,r?atlneja - 10.15 za-za vse — 11.30 De-pesmi Federica

V *W<avl harmonike -13Skl nasveti — 12.25
Za	io 1C
Lorce ^
12.00 Narodne
opoldne
13.15
i.v	i
V1	zabavna	glasba —
V vs$i	hribovci	in Fantje
.l3*55 Blaž	Arnič: Fi-
- ^ ^ Slrnfonije »Vojna tn ‘Jo 514,55 Naši poslušalci 111 Pozdravljajo — 15.15 j,-ua ^ reklame in zabavna k	15.40 iz filmov in
.	revij — 16.00 Naši
&T ^1
SSii;
na tujem —	16.20
Lr,,611356 igra Chopina O*1531* dnevnik —17.15
'V^kihna pot! 18-00 Iz ’	°Per — 18.40 Kul-
19.00	Obvesti-

h^°t>us _
V	1« athe i la-uu UDVestl-
u ln zabavna glasba
V	*w2mJski dnevnik —
^	Geykova panorama
— 21.10—22.50 bjK?1! ^ 'ga festivala v Salz-
X'

■festivala v Salz-2.t>o Literarni nok-, ;°5 Plesna glasba — oJf Poročila in zadaje.
10.	oktobra
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.25—5.45 Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Iz predklasičnih oper — 8.35 S popevkami- po Italiji — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Ljubljanski jazz ansambel — 9.40 Poje Gorenjski vokalni kvintet — 10.15 Med Bachom in Prokofjevim — 11.00 Zabavni ^orkester Raphaele — 11.15 Branje za vroče . dni —I. — 11.35 Novo in staro s programov pianistke lise Alpenheim —
12.00	Glasbena oddaja za otroke — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne —
13.15	Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Operne melodije — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba —- 15.40 Marko Tajčevič: Dva samospeva in pet prelu>-dijev za klavir — 16.00 Počitniška zgodba — 16.20 Od tod in ondod — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana
—	18.00 Človek in zdravje — 18.10 Plesni zvoki — 18.45 Ljudski parlament — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba
—	19.30 Radijski dnevnik —
20.00	Koncert komornega zbora univerze iz Valparaisa — 20.30 Radijska igra — 21.07 Stanko Premrl: Pastorala v F-duru — 21.12 Zvočni kaleidoskop —
22.15	Večer Škerjančeve glasbe
—	23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
11.	oktobra
5.00—8.00 Dobro jutro! {pisan glasbeni spored) —	5.10—5.30
Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame —	8.05 Naši glasbeni
uspehi v preteklem šolskem Letu — 8.30 Ali vam ugaja? — 8.55 Oddaja za cicibane — 9.25 Vladimir Lovec: Pisma za violino in klavir — 9.40 Pri skladatelju Vasiliju Mirku — 10.15 Zvočna panorama — 11.30 Deset minut iz naše beležnice — 11,40. Pavel Šivic: Medjimurska rapsodija in Kolo — 12.00 Skladbice Boruta Lesjaka — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25. Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila in' zabavna glasba —
13.30	Trio iz Doline pri • Trstu, pojeta Dario in Darko — 13.50 Klavirski poet, Peter Dumičič igra lastne skladbe — 14.05 Radijska šola za srednjo stop-stopnjo — 14.3$ Glasbena medigra — 14.40 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba —
15.40	Franz Schubert: Pet nemških plesov — 16.00 Radijska univerza — I6.15 Koncert po željah poslušalcev — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 V sredo popoldne ob • radijskem sprejemniku — 18.00 Vrsti se plošča za ploščo — 18.45 Šport in športniki — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba —
19.30	Radijski dnevnik — 20.00 Majhna prodajalna s popevkami in zabavnimi melodijami —
21.00	Iz manj znanih Verdijevih oper —22.15 Plesna glasba — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Nočni koncert
12.	oktobra
- 5.00—-8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.25—-
5.45	Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Jutranji glasbeni izlet po Hrvatski, Bosni in. Srbiji — 8.40 Glasbena oddaja za cicibane — Naši naj-mlajši pevci — 8.55 Radijska-šola "Za višjo stopnjo — 9.25 Pojo. Los Paraguayos, Los 4 De Ruf, Maya Casablanca in Dalida — 10.I0 Iz slovanskih oper —11.00 Poje vokalni kvintet Lisinski iz Zagreba — 11.15 Branje za vroče dni — 11.35 Sovjetska in poljska zabavna glasba — 12.OO Pesmi iz Slavonije 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Klavir v ritmu —
12.40	Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Nekaj popularnih orkestralnih melodij — 14.05 Godala in vokalni zabavni ansambli — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba —
15.40	Domače polke in valčki ' — 16.00 Godala in tipke — 16.20
Znani kvarteti iz oper Marta. Don Pasquale in Rigoletto —
17.00	Lokalni dnevnik — 17.15 Valčki Johanna Straussa —
17.30	Turistična oddaja — 18.00 Jazz na koncertnem odru —
18.15	s sporedov Britanskega radia — 18.45 Poletni kulturni zapiski — 19.00 Obvestila, reklame . in zabavna glasba —
19.30	Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Glasbena medigra — 20.50 Literarni večer
13.	oktobra
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.10—
5.30	Nekaj domačih — 6.30—6.40
Reklame — 8.05 Glasba ob delu — 8.30 Anton Lajovic: Pesem jeseni, simfonična pesnitev — 8.55 Pionirski tednik —
9.15	Trio Raisner — 9.25 Petintrideset minut z Wolfgangom Amadeom Mozartom —	10.15
Radi bi vas zabavali — L1.00 Štirje samospevi Cirila Preglja — 11.10 »Jesenska pesem« Eravničarjeve skladbe za violino. in za klavir 11.30 Karol Pahor: Divertimento za pihalni trio — 11.40 Operetna glasba
—	12.00 Boris Frank predstav-
lja svoj novi ansambel — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne — 13.15 Obvestila	in	zabavna	glasba	—
13.30	Pihalni orkester LM —*
13.45	' Sopranistka Mado Robin
—	14.05 Radijska šola za nižjo
stopnjo —	14.35 Majhni ansambli	—	15.15 Obvestila,	reklame	in	zabavna	glasba	—
15.40	Poje	Komorni	zbor RTV
Ljubljana — 16.00 Športni tednik — 16.20 Zvočna mavrica —
17.00	Lokalni dnevnik — 17.15 Koncert za vas — 18.00 Ansambel Jožeta Privška -^-18.15 Narodna glasba iz Južne Amerike — 18.45 Iz naših kolektivov
—	19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zabavni orkester Alfred Scholz — 20.15 Tedenski, zunanjepolitični pregled — 20.30 Iz del Antonina Dvoraka — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Godala v noči
oktobra 1961
SOBOTA
14.	oktobra
5.00—3.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) —	5.25—5.45
Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 PoštarČek v mladinski glasbeni redakciji —
8.30	Češka in romunska zabavna glasba — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Dmi-trij Šostakovič: Šesta simfonija — 10.15 Naš zvočni magazin — 12.00 Poje Ljubljanski komorni zbor — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Ansambel Srečka Dražila igra narodne —
12.45	Hammond orgle — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Brahms in Čajkovski —
14.00	Vedri napevi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Mihovil Logar: Concertino sin-fonico za klarinet in orkester
—	16.00 Humoreska tega tedna
—	16.20 Sedem pevcev — sedem popevk —	16.40 Moški
pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja —17.00 Lokalni dnev_ nik — 17.15 Mandoline in godala — 17.30 Po kinu se dobimo 18.00 Za vsakogar nekaj iz arhiva operne glasbe — 18.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba —
19.30	Radijski dnevnik — 20.00 Domača glasbena uvertura za sobotni večer — 20.20 Radijska komedija — 20.58 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
KEDEUS
; 15. oktobra
6.00—6.25 Jutranji pozdrav — 6.25 Melodije za dobro voljo —
7.30	Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 Bošnjako-vič-Dlesk: Venec narodnih melodij z juga izvaja Pihalni orkester zagrebške vojne oblasti
—	7.50 Lirični intermezzo —
8.00	Mladinska radijska igra — 8.37 »Iz albuma skladb za otroke« — 8.52 Aram Hačaturjan: Trije plesi iz baleta Gajane —
9.00	Poročila — 9.05 Zabavna glasba za novi teden — 9.45 Tenorist Miro Brajnik zapoje tri samospeve Matije Bravničarja — 10.00 Se pomnite, tovariši ... — 10.30 Pisan glasbeni dopoldan — 11.30 Milenko Šober: Plemenita višnja-mara-ska — 11.50 Klaus Wunderlich s svojim ansamblom — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —IT — 13.30 Za našo vas — 14.00 Ljudske glasbene motive raznih narodov izvaja grupa Georga Espita-lierja — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —n.
—	15.30 Operne melodije —
16.00	Humoreska tega tedna —
16.20 Igramo za vas — 17.05 V* tričetrtinskem taktu —	17.15
Radijska igra — Mile Klopčič: Mati — 18.01 Blagoje Ivanovski:	Razmišljanje, simfonični
poem — 18.15 Trio Horwedel —
18.30	Športno popoldne — 19.00
Obvestila' — 19.05 Naši mladi reproduktivni umetniki — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Izberite melodijo tedna — 20.50 Zabavni intermezzo —	21.00
Mozart v Pragi — 22.15 Nočni akordi — 23.05 Plesna glasba.
|ll!llli!lllll!ll!lll!llllllll!lllllllllllll!!l{|||||||||||||||||!lll||||||||!l!!l
| O železni blagajni 1
Križanka
— Dam t‘am tri dni časa, da spravite vašo blagajno v red!
VODORAVNO: 1. mesto v Kanadi, 7. severnoameriška vrste medveda, 13. riževo žganje, 14. naš mladi šahovski velemojster, 16. deveta stopnja v glasbi, 17. vrsta palme z užitnimi plodovi, 19. češki pisatelj (»Krakatit*«), 21. redka tkanina, 22. pripadnik starogermanskega plemena, 24. dan v tednu, 27. lesni drobec, 28. grška črka, 29. vrsta sladkega vina, 31. pomanjkanje hrane, 34. urejenost, 35. tekmec, 37. enakomei*-no ponavljanje, 39. lahko hlapljiva tekočina, 41. prostor, kjer cepimo drva, 43. Ibsenova drama, 44. žgani sladkor, 45. prislov kraja.
NAVPIČNO: 1. olika, 2. makedonski ljudski ples, 3. grobnica, 4. soseska, 5. osebni zaimek, 6. gojitelj drobnice, 7. nasilen odvzem lastnine, 8. okrasek, 9. osebni zaimek, 10. uvodna misel, 11. tuje žensko ime, 12. tovarniška dvorana, 15. mongolski knez, 18. naš znani dramski igralec, 20. mesto v Črnogorskem Primorju, 23. otrobi, luščine, 25. debela palica, 26. čevljarski su-
1	2	3	*♦		5	s	ih	?	8		9	10	14	12
tj				m	14		15			m	16			
				18	m					20	m	2i		
	m	22			21			a	24		25			
m	26	m	2?				IH	28				m		m
29		30				S	31					32	m	33
3V		i C	m	35.		36			M	3?			2>8	
39			ko	m	41				42	m	43			
Š4							pps	45						
kanec, 28. zrakoplov, 29. naš znani kitarist in skladatelj (Stanko) 30. del gledališča, 31. vrsta razcvetja, 32. najmanjši delec snovi, 33. dežela na Arabskem polotoku, 36. pojav na vodni gladini, 38. splošni naziv za Hercegovca. 40. staroegipčansko božanstvo, 42. kemični simbol za nikel.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
Vodoravno: 1. pelagra, 7. pelikan, 13. etan, 14. Islam, 16. tara, 17. Tatar, 19. Kotor, 21. vek, a, 22. Ate-nej, 24. . nakana, s, 27. ovit, 28. nebo, a, 29. opomin, 31, pecivo, k, 34. tat, 35. ritem 37. nabor, 39. oker, 41. Vukov, 43. loža, 44. kapitel, 45. čarodej.
Seminar za blagajnike
Brez besed iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiii
Po naravi je, bil Peter vedno miren. Drugi so govoriti, da je zadržan in celo skrivnosten. Odkar je prišel v naše podjetje, še jii nikoli rekel, da česa ne more storiti, da mu je težko, ker nima časa in sploh ne uporablja teh znanih izgovorov. Čeprav je bil pri nas novinec-, je vsako stvar sprejel brez besed.
Najprej so ga dodelili v eko-nomat. Tja so ga. usmerile kvalifikacije, o katerih je personalni oddelek dobro poučen, Peter je tekal ves dan sem in tja po mestu, iskal različen pisarniški material, obiskoval tiskarne in gledal, če so natiskani statistični formularji, iskal po komisijskih trgovinah za šefa nekega oddelka dobro preprogo in mehak naslonjač ter opravljal celo vrsto poslov. Nekateri so ga imenovali -Elektrika*', ker je za njih zelo hitro opravil vsako delo. (Mimogrede povedano, pred Petrom Elektriko so imeli ekonoma, ki se ni niti ganil.)
Nekega dne je potožil arhivski oddelek:. nagrmadil se je velik hrib neodložljivih spisov. Arhi-varka teta Smilja je odšla na dopust, drugo arhivarko je zabolel zob in se ni smela niti ganiti iz hiše. Toda delo ne čaka. Peter Elektrika je priskočil nesebično na pomoč. To kar tako v času, kadar v ekoroomatu ni bilo dela.
— Bogati,'kaj je to meni, saj sem delal dve leti v arhivu! — se je smejal, prevračal akte po abecedni ureditvi, luknjal spise in jih zlagal.
Do takrat je imel arhiv cele kupe nerešene pošte. Peter se je spopadel s temi kubiki'V arhivu. Vae to poleg rednega dela v ekonomatu.
Nekega dne je Peter v šali spregovoril pred tovariši iz sekretariata nekaj francoskih besed. To je pomenilo, da zna Peter Elektrika francosko. Drugi dan je že prišla sekretarka s tremi spisi v roki.
— Hej, bratec, zakaj pa ne poveš, da znaš francosko? Mi se mučimo pri prevodu, a tu imamo človeka, ki zna jezik perfektno. Daj, prosim te, prevedi mi to, ker se zelo mudi, — je rekla in mu vrgla tri spise francoskih korespondentov.
Peter Elektrika je vse to hladnokrvno sprejel. Ko je že začel prevajati, se je spomnil, da bi lahko takoj pisal na pisalni stroj. Hitro je poiskal pisalni stroj in razpalil po njem, kot da je daktilografka prvega razreda z dodatno plačo najvišjega razreda.
To ropotanje Petrovega pisalnega stroja fe- zbudilo šefa
SAVO MARIČ:
PETROVA
BASEN
računovodstva. Pomolil je nos v sobo in lice se mu je razjasnila v radostnem smehu.
— Prav lepo, zelo lepo, tovariš Peter! Vi pišete bolje kot kdorkoli v našem podjetju! Jaz si pa pravkar belim glavo, kdo bi mi lahko prišel popoldne, pomagati prepisovati neke spise. Veste, se zelo mudi, ker je t» povezano z rokom. Vi bi nam lahko z vašo hitro pisavo mnogo koristili. Torej, danes ob štirih popoldne...
Peter Elektrika je poslušno pokimal.
Naslednjega dne so razpravljali o knjigovodskih zadevah, postavkah in tarifah. Peter, ki je bil med odličnjaki v knjigovodskem. tečaju, je imel vse to — kot se pravi — v malem prstu. Ni mogel vzdržati, da se ne bi vmešal. Ni bilo potrebno mnogo časa za to, da so se tovariši iz knjigovodstva prepri-
čali, da jim je lahko Peter Elektrika prava desna roka, čeprav samo uro ali dve dnevno. Toliko, da bi postali ažurni, da bi napravili bilanco in sploh, da bi si malo uredili...
Sedaj so se tudi že večerne ure razdelile za nove Petrove dolžnosti. Tako je, če človek mnogo ve in zna ...
Nekega dne je planil v Petrovo pisarno osebno urednik lokalnega biltena njegovega podjetja. Peter je pravkar skiciral, kakšen naj bi bil nov delovni protokol za ekspedicijo pošte. Tudi to je znal, zato so ga tovariši prosili za uslugo.
— Aha, sedaj sem te ulovil! In ti, bratec, niti ne poveš, da si bil dopisnik v tvojem prejšnjem podjetju? Sedaj moraš za nas napisati članek. Veš, skoraj riihče ga. noče. Pravijo, da ne znajo. Ti se na to razum,eš. Tudi kakšno predavanje bi lahko imel. Slišali smo, da si predaval v prejšnjem podjetju. Torej, kdaj bi bil najugodnejši čas za prvo predavanje? Članek za bilten potrebujem za jutri.
Peter Elektrika je občutil, da mu postopoma zmanjkuje toka. Toda še vedno je bil nič več kot dobrodušni ekonom, ki kar tako slučajno zna tudi tuje jezike, knjigovodstvo, daktilografijo, pa še to in ono. Peter se je odločil napisati članek za bilten.
Članek je bil približno tak, kot tista basen o oslu, katerega so preobloženega vpregli še v voz. Samo zato, ker je imel ta osel široka pleča in ker je lahko sprejel veliko breme, so se nanj naložili tudi tisti, ki so ga vpregli. Končno je voz obtičal v blatu, iz katerega ga osel ni mogel izvleči.
Peter je bralcem, prepustil, naj poiščejo nauk iz te basni, ki pravi, da naj tudi oni poiščejo več življenjskega toka, montirajo še kakšen »elektromotor** Petrovega tipa in razjahajo z njegovih pleč.
Dopisna šola
UUBUIM, LIKOZMJEVfi 3
Razpisuje vpis v:
L letnik dopisne tehniške srednje šole:
a)	pripravljanj tečaj
b)	strojni oddelek
e) elektriški oddelek
d)	kemijski oddelek
e)	lesni oddelek
L letnik dopisne ekonomske srednje šole dopisno administrativno šolo dopisni strojepisni tečaj
1. in 0. stopnjo dopisne splošnoizobraževalne šole (osemletka)
L stopnjo jezikovnega tečaja za nemški in italijanski jezik
Šola je namenjena predvsem članom organizacije Zveze bof cev, vanjo pa se lahko vpišejo tudi člani Zveze sindikata* Pričetek šolanja za vse šole bo v začetku meseca oktobra. Prijave pošljite do 12. oktobra 1961 na naslov: DOPISI®^ ŠOLA, Ljubljana, Likozarjeva 3, p. predal 106/11.
Program, prijavno tiskovino in podrobna navodila za vpi3 in šolanje 'na Dopisni šoli proti plačilu 36 din dobite P0 okrajnih in občinskih odborih ZB ali v Dopisni šoli, Ljubi j2" na, Likozarjeva 3.
Ustne informacije daje vodstvo šole po telefonu štev. 30-043, za posebne pismene informacije pa priložite znamko za govor v znesku 25 din.
CtJ i	TOVABIA umisiiH IB
Pl fi IN ^ EIEITSOBEHAISAIH ftaUU*
ŽELEZNI KI-SLOVENIJA
IZDELUJE: mikserje — gospodinjske mešalec, sesal*54, za prah, loščilce za parket, namizne ventilatorji električne kavne mlinčke itd.
SERVISI: »NIKO« Železniki, Ljubljana, Elektromehanski servis, Rimska 11, Maribor, Vetrinjska 11
Razdeli!! smo nagrad

Podpisov, ki ste nam jih tokrat poslali, je bilo vsaj še toliko kot v minulem tednu, tako da je imela komisija obilo ^ preden je izbrala tri najboljše. In če po pravici povemo, težk0 ^ je bilo odločiti samo za tri najboljše, saj je bilo resnično dobri^ duhovitih podpisov veliko. Toda, pravila določajo samo tri io 9 smo izbrali: Prvo nagrado 1300 dinarjev dobi naša bralka ^ 6 ^ Valenčič iz Ilirske Bistrice za podpis »Ali jo bo res pojedel’" ^ drugo mesto — in s tem nagrado 1000 dinarjev — je komis^3^ brala podpis »Dedek, ne bodi vendar tako otročji«, ki ga je p la tovarišica Cvetka Mlačnik iz Velenja. Tretjo nagrado — ^ narjev — pa prejme Peter Krcps iz Ljubljane za podpis »Dede*4' ^ so se cigare zopet podražile?« Nagrajenca iz Ljubljane prosiih0’ dvigne nagrado v našem uredništvu, medtem ko jo bomo na"1-kama iz Ilirske Bistrice in Velenja poslali po pošti.
1. Veje so Binetu raztrgale srajco, opraskale obraz.. Ničesar ni čutil. Z dolgimi, opotekajočimi koraki se je poganjal v hrib. Še sto metrov in potem se začno gozdovi če preteče živ sto metrov, je rešen. Ko je pritekel do roba gozda, ko je bilo grmičevje za njim, se je ozrl. Nemci so se nekje spotoma izgubili in oh je bil rešen, svoboden.
2. Potem je do večera taval po gozdu in prisluškoval glasovom. Znova ga je postalo strah, da ne bo našel partizanov in da bo padel v nemško zasedo, dva dni je lačen in prestrašen iskal partizane, dokler po naključju ni zagledal stražarja. Dobro uro ga je opazoval, dokler se ni zatrdno prepričal, da ni raztrganec. Stopil je po stezi.
4. »V kuhinji boš pomagal,« je naposled odločil komandir. Skremžil je obraz in vprašal: »Kje bom dobil puško?« Suhi partizan se je posmehnil: »Nemcu jo boš moral vzeti. Za kuhinjo pa bo dovolj nož. Z njim boš lahko nalupil dovolj krompirja.« Jezno je pogledal partizane. »Nisem prišel lupit krompir. Puško mi dajte! Ni me strah Nemcev.«
5. Sedel je že v kuhinji, a se mu je še zmerom dozdevalo, da sliši smeh partizanov. »Nikar se tak kislo ne drži,« ga je tolažil kuhar. »Na položaju tudi ni tako prijetno, kot se vam mladim dozdeva. Bil sem borec, in to dober, pa moram priznati, da me je bilo včasih skoraj strah. Služil sem vojake, pa mi ni bilo čisto vseeno, ko so udarili z mitraljezi.«
6. Kuharjevo govorjenje ga je dražilo kot vse ostalo, kar se je okrog njega dogajalo. Vzel je nož in začel lupiti krompir. Kuharju pa molk pomočnika ni bil po volji. Ko je spoznal, da se Binč za njegova modrovanja ne zmeni, je pred vsakomur, ki ga je le. hotel poslušati, povedal: »Ostrostrelca sem dobil v kuhinjo. Nima puške, pa. mora krompir lupiti.«
17
3. Partizan ga zaustavil in odvedli so ga v p rišče. Mislil je, kako ga bodo veseli, oni P3 ^ z nezaupanjem sprejeli. Slišal je, kako j® . suh partizan šepnil komandirju: »Ta ni pravi. Najbrž so ga poslali, da bi izdal Ni mu videti, da bi ušel.« Užaljen je^odgo^jl*1' kar so ga vprašali. To je nezaupanje še P°
jazno besedo. Videli so, da ga tudi morejo. Pustili so ga v miru. Ko so °t>v®.jr0pv zvedeli, da Nemci pripravljajo napad, 50 ".g f%, spravili taborišče. Zdaj je tudi kuhar PoS^el, ^ kobeseden. Razgovoril se je šele, ko je zv mora v patruljo.