OB JUBILEJU ALENKE GLAZER
V mesecu marcu je praznovala šestdesetletnico življenja višja predavateljica na Pedagoš- ; ki fakulteti v Mariboru Alenka Glazer, pedagoginja, literarna zgodovinarka in pesnica, i Jubilantka sodi med vidnejše slovenske sloveniste, kot strokovnjakinja za mladinsko j književnost pa je ena naših najuglednejših tovrstnih raziskovalk.
Alenka Glazer je morala s svojimi starši že kot dijakinja prehoditi trpko pot izseljenstva. Življenje v pregnanstvu jo je zgodaj vzelo v svojo neizprosno trdo šolo in ni ne njej ne j njenim staršem prizanašalo s hudimi preizkušnjami. Ob izredno delavnem, vestnem oče- i tu in skrbni materi, ki sta ji bila dragocena učitelja, se je v pregnanstvu kljub vsem te- \ žavam šolala in 1944 v Kragujevcu tudi maturirala. i
Po vrnitvi iz Srbije se je odločila za študij slovenske in srbohrvatske književnosti, slovenske zgodovinske slovnice in ruskega jezika. Privlačevala pa jo je tudi umetnostna zgo- \ dovina, s katero se je precej ukvarjala.
Leta 1950 je diplomirala, nato jo je pot vodila na nižjo gimnazijo v Ruše, od tod pa na kla- : sično in kasneje na I. gimnazijo v Mariboru. I
Že leta 1960 je začela honorarno predavati na ločenem oddelku Pedagoške akademije | Ljubljana v Mariboru, dve leti kasneje pa je bila izvoljena za redno profesorico višje šole. \
Področje njenih predavanj je postala novejša slovenska, nato še mladinska književnost , Novim dolžnostim se je posvetila z vso ljubeznijo do literature in do predavateljskega po- j klica: tudi kot višješolska pedagoška delavka je vsa taka kot v svoji siceršnji človeški drži: j vztrajna in dosledna (sama pravi: »pohorsko trmasta«), praviloma pretankovestna, zato j tudi temeljita, četudi je treba zaradi tega včasih plačati oderuško ceho skromno odmer- j jenemu času. Te njene človeške in predavateljske lastnosti niso vedno povsem po meri i mlade generacije, katere dobršen del se je po zgledu starejših nalezel precejšnje povr- j šnosti. Vendar še tako kritično razpoložen študent prizna, da so njena predavanja zgledno redna, urejena in zaradi vehke izčrpnosti za študenta težko nadomestljiva.
Kohko težaškega dela je morala Alenka Glazer opraviti na mariborski pedagoški akade- i miji, naj pove podatek, da je bila kljub malodane srednješolsko visoki višješolski obveznosti kot predavateljica novejše slovenske književnosti in mladinske književnosti vsa leta izključno sama, brez asistenta ali stažista. To pa je pomenilo pri dveh seminarskih j skupinah po 20-25 študentov na predmetnem področju in ob trikrat tolikšnem ali še viš- j jem številu na razrednem pouku kupe seminarskih in dobršen del diplomskih nalog. In i če je seminarsko delo tako zahtevalo, ji ni bilo težko prebedeti noč in pregledati oddane ; interpretacije.
Ob tako izčrpavajoči zaposlenosti pa se ni zmikala mnogim drugim dolžnostim, kot so predstojništvo oddelka za slovanske jezike, članstvo v odborih in komisijah, skrb za raz- i voj knjižnice na ustanovi in podobno. Vedno je našla čas in moči za številne študente ob i delu (zelo številne vsaj do leta 1975), za občasne lektorate pri naših Porabcih na Visoki učiteljski šoli v Szombathelyu, predavanja v Slavističnem društvu, za sodelovanje z Zavodom za šolstvo in Društvom slovenskih pisateljev ter za pomoč kulturnikom v domačem kraju.
251 !
že dolga leta je zvesta članica upravnega odbora Slovenske matice, programskega sveta za književnost pri Raziskovalni skupnosti Slovenije, sodelovala pa je tudi v raznih drugih republiških telesih, kot je Izobraževalna skupnost, in drugod. Opazen je njen delež pri Slavističnem društvu v Mariboru, kjer je aktivna kot odbomica in predavateljica. In končno: težko je oceniti vsa njena prizadevanja za dvig in razvoj raziskovalnega dela na Pedagoški akademiji, predvsem na katedri za slovenski jezik. Čeprav so bih uspehi spričo višješolskih delovnih obveznosti na tem področju doslej skromnejši, pa so bile njene spodbude za nadaljnje raziskovalno delo izredno pomembne.
Ob zahtevnem pedagoškem delu se je jubilantka že v srednji šoli posvečala literarno-zgodovinskim vprašanjem in kritiki. Njena bibliografija je spričo okoliščin, v katerih je delala, obsežna, široka, morda nekoUko preheterogena. Napisala je krepko prek sto raznih poročil, ocen, bibliografskih zapisov, spremnih besed, esejev, biografij, strokovnih in znanstvenih člankov, literarnozgodovinskih prikazov in drugih sestavkov. Leta 1968 je izdala zbirko pesmi Ujma, 1977 pa še eno zbirko lirike Branike. Ob vnukih ji je nastala zbirka otroške poezije Žigažaga (1980). Prevedla je Dostojevskega Bedne ljudi (1954) in Otta Ludwiga Med nebom in zemljo (1958).
Čeprav se je šolala pri pretežno pozitivistično usmerjenih raziskovalcih (Kidrič, Boršni-kova, Ocvirk), je njena raziskovalna usmeritev mnogo širša, saj ni zaobšla koristnih spodbud formalistične, fenomenološke in strukturalistične šole ter drugih novejših smeri in metod literarnozgodovinskega in slogovnega raziskovanja. Raziskovalka se sicer precej posveča razboru socialnih sestavin znotraj in zunaj umetnostnega besedila, vendar je njena raziskovalna usmeritev razvidna predvsem iz analiz na ravni idejnovsebinskih, etičnih in estetskih prvin dela.
S posebno naklonjenostjo se je Alenka Glazer posvečala Župančičevi liriki in v zvezi z njo objavila nekaj vidnejših razprav in člankov: Sovrein Župančič, SR 1969, Ob peti knjigi Župančičevega zbranega dela, SR 1971, Simbolistične sestavine v Župančičevi zgodnji liriki. Obdobja 4, 1983.
Župančič ji je zlasti pri srcu kot mladinski pesnik. O njegovi otroški poeziji je mnogo predavala in pisala. Izbora Župančičeve otroške poezije z naslovom Kanglica in Mehurčki, ki ju je uredila, sta med najbolj branimi otroškimi zbirkami in se ponašata s številnimi ponatisi. Spremne besede je pisala tudi k Bevkovim delom (Lukec in njegov škorec, Pestema).
Njeno raziskovalno delo, posvečeno mladinski književnosti, pokriva dokaj široko področje. Študija o naši mladinski književnosti, ki teže že več let, zahteva od nje kot nosilke raziskave in edine izvajalke mnogo potrpežljivega dela. Pri tem sta ji v vehko pomoč temeljit samostojni študij in strokovno izpopolnjevanje v Münchnu.
O mladinski književnosti je največ pisala v reviji Otrok in knjiga. Nekaj opaznejših člankov: Vprašanje periodizacije slovenske mladinske književnosti (1979), Župančičeva Kanglica (1976), Slikanice v Pionirskem listu s tematiko NOB (1975), X vrednotenju mladinske književnosti (1975). Zelo zanimiva je razprava o F. Milčinskega pravljici Zakleti grad; žal je izšla v Zborniku PA (1970), ki je manj dostopen.
Od mnogih drugih člankov velja omeniti zlasti A WobiograMe osnove v Cankarjevem delu. Dialogi 1976, Franc Berneker, Odsevanja 1980, Anton Tanc-Čulkovski: Glasovi iz teme. Obdobja 5, 1984, Čas in prostor v poeziji Janka Glazerja, 1981. Zlasti razprava o kiparju F. Bernekerju bi po svoji tehtnosti zaslužila ne le vidnejšo objavo, ampak tudi nadaljnjo monografsko obdelavo.
252
Mladinski književnosti in drugim področjem literarnega ustvarjanja je Alenka Glazer posvetila tudi vrsto predavanj v Slavističnem društvu, na slavističnih zborovanjih, seminarjih slovenskega jezika, literature in kulture, pisateljskih srečanjih, dalje na Župančičevem simpoziju, na mednarodnem slavističnem kongresu v Zagrebu in drugod. Kot strokovnjakinjo so jo vabili predavat tudi na Tržaško in v Szombathely na Madžarskem.
Ob teoretičnem delu, posvečenem mladinski književnosti, ne gre spregledati njene zbirke otroških pesmi Žigažaga, radoživih verzov, ki so nastali ob vnuku in vnukinji in so skoraj neopazno prišli na naš knjižni trg.
Spremljanje sodobne književne ustvarjalnosti se odsvita v več knjižnih ocenah. Zlasti je spremljala leposlovno delo Nade Gaborovič in Zlate Vokač-Medic. Ocene, ki jih je objavljala predvsem v Dialogih, večkrat preraščajo okvir gole ocene in odkrivajo širše razsežnosti dela.
Od uredniškega dela naj omenim pomembno urednikovanje pri Otroku in knjigi in sodelovanje pri skoraj 900 strani obsegajočem Ruškem zborniku; tega je tudi lektorirala; to je bilo gotovo težaško delo, kakršnega (in ne le tega) ne bo omenila nobena njena bibliografija in vemo zanj le bližnji sodelavci.
Ta kratki prelet dela prof. Alenke Glazer ne more zajeti vsega njenega raznolikega dela, kljub temu pa, menim, dovolj zgovorno priča o pedagoginji in znanstvenici, ki se je s svojim vestnim, vztrajnim in vseskozi človeško poštenim, že kar tankovestnim delom trajno zapisala v kulturno zgodovino mesta ob Dravi in v anale povojne slovenistične ustvarjalnosti.
Janko Čar Pedagoška fakulteta v Mariboru