iiimiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiimiiimmuiiiiiiMii! iiimifimmiiHminimiiimiumnHniHHiiiiimmuf Izhaja vsak torek in petek za časa vojne. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo oredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica štev. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure dopold. in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani Ksta piSe jo, druga stran naj bo prazna. Hokopisi se ne vračajo, iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiimimiiuitiiiiiiiiiiii A . Glasilo koroških Siouenceo. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom : UpravniStvu liste »Mir« v Celovcu, Vetrinjsko obmestje st. 26. Naročnina naj se plačuje vnaprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. iiimiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmimiiiiiiiiiiii Leto XXXIV. Celovec, 12. maja 1915. St. 38. Sijajen potek vojne na severu. Ko je ruska, z veliko silo podvzeta ofenziva v Karpatih omagala, je po lepih uspehih naših čet v vzhodni Galiciji nastopilo kratko premirje. Kakor strela z jasnega neba, tako hitro je pa došla vest, da so avstro-ogrske in nemške čete prodrle utrjeno rusko črto ob Dunajcu in Biali v za-padni Galiciji. Nihče v javnosti namreč ni več na to bojno črto mislil, ker na tej bojni črti že davno ni bilo slišati o večjih bojih. Pogled na zemljevid je pa takoj, ko so začeli Rusi prodirati v Karpatih, vzbujal misel, da bi dobro izvedena ofenziva (napad) v zapadni Galiciji spravila lahko Ruse v veliko zadrego in, če se posreči tudi v veliko nevarnost. In naš genialni načelnik generalnega štaba je napravil načrt, ki je izborno uspel in Ruse popolnoma iznenadil. Hitrost, s katero je bil izvršen v zapadni Galiciji Ilotzen-dorfov načrt in ki je lastna le naši kakor tudi nemàki armadi, je odločila, da je zmaga v zapadni Galiciji tako sijajna. Pač so Rusi po svojih uspehih v Karpatih poizkusili z manjšim sunkom v zapadni Galiciji, kako močne da so tam naše postojanke; naši so ruski sunek sicer z lahkoto odbili, a ker niso takoj nato podvzeli protiofenzive, so bili Rusi najbrž prepričani, da bo naša armada v zapadni Galiciji le dosedanje postojanke držala. Tako hitri uspeh ob Dunajcu in Biali, torej na celi bojni črti v zapadni Galiciji, od Visle do Karpatov, je odločila težka in najtežja artiljerija, ki je omogočila uspešen napad infanterije na močno utrjene ruske postojanke. V vseh velikih bitkah se je dosedaj izkazala težka artiljerija kot najboljša opora za zmago. In avstrijska težka artiljerija se je izkazala kot najboljša. Zato so, Rusi le izprva s svojo srednjo artiljerijo nadkriljevali našo, ko naša težka artiljerija še ni stopila v akcijo. Naša težka artiljerija je izprva uspešno delovala v Belgiji. Pri ofenzivi v zapadni Galiciji na večer 1. majnika je več kot 100 težkih in najtežjih baterij začelo delovati na bojni črti Duna-jec—Riala, in v najkrajšem času je bila ruska bojna črta predrta. Sam Hòtzendorf je bil na bojišču navzoč in bil torej priča, kako sta sijajno izvrševala njegov načt ob Biali general Mackensen z avstro-ogrskimi in nemškimi četami in ob Dunajcu nadvojvoda Jožef Ferdinand z avstro-ogrskimi četami. Ruski armadi je poveljeval Radko Dimitrijev, ki je v zapadni Galiciji doživel že drugi poraz. V grozni bitki pri Li-manovi ga je meseca decembra porazil naš slavni B o r o e v i č. Uspeh našega sunka je popoln. Nad 50.000 Rusov je bilo ujetih in to število bo brez dvoma še zelo naraslo, ker so ruske čete južno od prelaza Dukla ogrožene tudi od severnozapadne strani. Vsaj delu tam stoječe ruske armade se pač ne bo lahko posrečilo umakniti se pravočasno, ker Mackensen in B o i’ o e v i č uspešno vodita zasledovanje Rusov, ki skušajo vsako postojanko trdovratno braniti. Posledica naše uspešne ofenzive bo, da se bodo morali Rusi umakniti zopet s Karpatov in so bile velikanske ruske žrtve v Karpatih zaman. Naša armada in naše orožje sta zopet izvršila sijajen čin in prizadjala Rusom zelo občuten poraz. Seveda s tem še ni rečeno, da je vojne že konec in nihče ne sme biti presenečen, če bi morda prišla zopet vest, da so Rusi postavili na kaki novi bojni črti nove moči. Moderna vojska je že taka, da se v eni sami bitki ne odloči vojna, ampak v celi vrsti uspešnih bojev. Treba je le trdnega zaupanja v končno zmago, noben začasen neuspeh nas ne sme potreti. Naša slavna, sedaj že izkušena armada, prvenstvo našega orožja in neupogljiva volja zmagati, sta porok da bomo vzdržali, tudi če bi se sovražniki pomnožili. Tarnov zopet naš. Dunaj, 6. maja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Tudi zadnje ruske postojanke na višinah vzhodno od Dunaj ca in Riale so od naših čet zavzete. Od desetih dopoldne je Tarnov zopet v naši posesti. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hòfer, feldmaršallajtnant. Laški glas. B a z e 1, 6. maja. »Secolo« piše: Če bo ruska postojanka v Galiciji oslabljena, bo dobila v Petrogradu misel na ločen mir morda zelo na vplivu; še več morda, če bi se izkazala nezmožnost zaveznikov, da zdrobe zapah pri Dardanelah, in bi tako ne mogli koristiti glavnim ruskim interesom. Rusi v Beskidih ogroženi. Dunaj, 6. maja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Na celi bojni črti v zapadni Galiciji prodirajo zavezniki uspešno naprej. Še nedotaknjene sovražne čete skušajo v ugodnih obrambnih postojankah kriti hitro umikanje. Močne ruske sile v Beskidih so vsled sunka zmagovitih armad od strani zelo ogrožene. Ozemlje pri Jaslu inDuk-liježeosvojeno. Boji, ki se vršijo, bodo uničenje tretje ruske armade izpopolnili. Število ujetnikov se je zvišalo nad 50.000 mož. Sicer je položaj neizpremenjen. Podlistek. Moji doživljaji v ruskem ujetništvu. Objavil nadporočnik Ladislav pl. Jamk huzarskega polka št. 13 v Streffleurjevem vojaškem listu z dne 10. aprila 1915. (Dalje.) Žalostnega srca, ob slabem vremenu sem potoval drugo jutro, dne 2. januarja, »azaj. Izgubil sem bil vse upanje. Stari Vlah me je sprejel žalostno. Mislil je, da sem že davno pri naših četah. Rekel je, da pri njem ne morem ostati, ker se shajajo tamkaj vsak dan Rusi in bi to utegnilo biti zame prenevarno. Naj se podam zopet v Jedlico v svoje staro stanovanje ter naj se vrnem zopet čez teden dni, da poskusim, ako bo mogoče dalje. Morda bodo tistikrat okoliščine drugačne. Ostal sem pri njem čez noč. Bil je prijazen z menoj in mi je dal kruha in krompirja. Čez noč smo dobili v stanovanje šest Rusov, ki so bili skoro vsi ozdravljeni ranjenci. Ogorčeno so govorili, da izrabijo prvo priliko, da se vdajo. Vso noč sem bil nemiren in nisem mogel spati. Dne 3. zjutraj sem se poslovil od dobrega starega Vlaha. Mrzel dež je lil izpod neba. Starec me je imloval, dal mi je telovnik z rokavi in dvoje rokavic, obe na levo roko. Ena je bila rujava, druga siva. Moje potovanje je bilo žalostno. Po tistem potu sem se moral vračati, ki sem ga hodil že enkrat s tolikim upanjem. Težkega srca sem prehodil že 10 kilometrov, ko srečam dva potepuha. Bila sta preoblečena cesarska lovca, tudi pobegla ujetnika. Nismo potovali skupaj dalje, bilo bi preveč sumljivo. Jaz sem krenil čez neki grič. V dolini so se videle stolpom podobne Šterne neke petrolejske naprave, zraven so stale razstreljene, napol požgane hiše. Videl sem mnogo Čerkesov, ki so imeli povezane na svojih konjih velikanske senene zvežnje, kmečka dekleta v pisanih nošah so hodila proti Dukli. Tedaj mi je prišel z griča nasproti majhen starček sivih las in bele brade. Na glavi je imel astrahanko in oblečen je bil v dolg, črn mestni kožuh. Čez levo ramo mu je viselo dvoje usnjatih torb, zvezanih z jermeni. Levo steklo njegovih naočnikov je bilo rožnate barve. Kdo neki more biti ta civiliziran človek v tej puščavi? Oba sva se ustavila. Pozdravil me je in vprašal, kako daleč je Še do Dukle. Povedal sem mu in ga hkratu vprašal, ali je namenjen proti meji, čemur je pritrdil. Sam ne vem, zakaj se mi je tako naenkrat zbudilo zaupanje do njega, predstavil sem se mu in pripovedoval o svoji žalostni usodi. Nato mi je povedal, kam je namenjen. »Jaz sem vpokojen železniški uradnik iz Lvova,« mi je pripovedoval. »W. L. je moje ime. Moja žena in hči sta pri Rdečem križu. Odkar so Rusi zavzeli Lvov, nisem slišal ničesar več o njiju. Sedaj ju grem iskat. Do Dukle imam potni ! list od lvovskega guvernerja. Do tukaj sem prišel deloma z železnico, deloma peš. Y Bernardinskem samostanu v Dukli imam sorodnika. Morda je tam moja družina. Če me Rusi ne puste na Ogrsko, je mogoče, da ostanem dlje časa v Dukli.« Takoj mi je šinila misel v možgane, da bi sedaj morda vendarle lahko ostal v Dukli in celo morda s pomočjo tega Poljaka in njegovega sorodnika srečno ubežal. Prosil sem torej gospoda, naj me vzame saboj kot spremljevalca ali pa kot slugo. Saj je star in potrebuje pomoči. Dobri mož je bii zadovoljen; naložil sem si njegoyi torbi na rame in poln novega upanja sem koračil z njim proti Dukli. Spotoma sva se popolnoma spoprijateljila. Polak je govoril prav dobro nemški. Da bi se odpočila, sva zavila v neko hišo, kjer so ravno ruski vojaki barantali za kravo. Starec se je z njimi razgovarjal po ruski. »Izvrstno,« sem mislil sam pri sebi, »>tudi to mi zna še prav priti.« Bilo je že proti večeru, ko sva potrkala na samostanske duri. Vprašala sva po me-nihu-sorodniku. Ni ga bilo tam, nahajal se je v nekem drugem samostanu pri Krakovu. Pa tudi ako bi bil, bi ne bila mogla ostati v samostanu, zakaj v vseh sobah so stanovali ruski častniki. To nama je hodilo zelo navskriž, pa prišla mi je zopet dobra misel: »Pojdiva k kornemu poveljništvu,« sem rekel staremu gospodu, »in tam prosiva dovoljenja, da smeva prekoračiti rusko črto.« Bil je zadovoljen in šla sva do gradu, [ kjer se je nahajalo poveljništvo. Živahno je V dolini Orava je bil močan ruski napad proti višini Ostry krvavo odbit; 700 Rusov ujetih. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hòfer, feldmaršallajtnant. Gorlice. Budimpešta, 6. maja. Iz vojnega časnikarskega urada se poroča: Mesto Gorlice, ki je že dalje časa tvorilo središče ruske moči proti Grybovu in ogrski meji, je v tem trenutku razstreljeno sicer v razvaline, pa v naši posesti. Naša artilje-rija, ki se je postavila pri Gorlicah, je na mesto tako sipala strelivo, da je bilo v kratkem času v plamenih, podobno razvalini. Od poslopij sploh ni ničesar več ostalo, le ena stena pri zvoniku je še ostala. Nemško poročilo. Berlin, 6. maja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana: Južnovzhodno bojišče. V zapadni Galiciji so zadnje čete bežečega sovražnika napravile včeraj obupen poizkus, ustaviti se zaveznim četam, ki jim poveljuje pl. Mackensen, toda njihov odpor je bil na višinah levega brega Wisloke nad in pod izlivom Rope zlomljen z močnimi zamahi. Še zvečer ni bil izbojevan samo na več mestih prehod čez Wisloko, ampak je bila tudi trdo položena roka na cesto čez prelaz Dukla in vas istega imena zasedena. Vzhodno od Tamova in severno do Visle se je bil boj na desnem bregu Dunajca do pozne noči. Število dosedaj ujetih se je zvišalo nad 40.000, pri čemer je treba pomisliti, da gre za gole frontalne napade. V Beskidih na cesti čez prelaz Lupkov se ugodno nadaljuje napad čet generala ka-valerije von der Marwiiz obenem z onim avstr o o grške armade, s katero so v stiku. Najvišje armadno vodstvo. Berlin, 6. maja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana: Zapadno bojišče. Skoro na celi bojni črti so se vršili hudi artiljerijski boji. Pri Ypernu se je nadalje napredovalo, tako z zavzetjem Ferme von Heule in ob železnici Mezines—Ypern. Nekaj stotin je bilo ujetih in 15 strojnih pušk zaplenjenih. V lesovju zapadno od Combres smo pri nekem sunku zajeli 4 francoske častnike, 135 mož, 4 strojne puške in enega metalca bomb. Naš včerajšnji napad v gozdu Ailly je dosegel zaželjeni uspeh. Sovražnik je bil vržen iz svojih postojank. Več kakor 2000 Francozov, med njimi 21 častnikov, dva to- bilo tam. Avtomobili so pribijali in odhajali, jezdeci so čakali ali postajali po parku. Šla sva gori, jaz sem ostal na stopnišču s klobukom v roki, s torbami na ramah. Stari gospod je stopil v sobo, kjer se je nahajalo zelo mnogo častnikov. Jaz sem čakal zunaj, popolnoma ravnodušen za vse, samo nestrpno čakajoč odločitve svoje usode. Stari gospod je riskiral samo malo. Njega lahko samo vržejo iz sobe, toda pri meni je bilo to vse nekaj drugega. Dolgo časa je preteklo, preden se je vrnil z zadovoljnim obi’a-zom iz sobe. Potni list ruskega guvernerja in Rdeči križ sta učinkovala imenitno. Dobila sva dovoljenje, da smeva prekoračiti ruske črte, da, celo tako se jim je prikupil stari gospod, ki je govoril perfektno ruski, da so ga povabili na večerjo. Etapni poveljnik je poslal tudi ordonanco, da poišče za naju stanovanje. Stari gospod je večerjal s častniki, jaz spodaj v kuhinji v družbi vojakov in kuharjev. Tu je bilo kaj živahno. Kuhar je rezal gnjat z nabrušenim avstrijskim bajonetom. Od ostankov večerje sem dobil svoj delež tudi jaz. Potem smo se začeli razgovarjati. Vojaki so pripovedovali o strašnih bitkah, so mi razkladali, kaj da je šrapnel in kaj granata. Jaz sem pa poslušal z neumnim obrazom, kakor bi mi bilo vse to popolnoma neznano. Nazadnje je prišel pome stari gospod z ordonanco in šla sva počivat v pisarno 12. kornega poveljništva, ker niso mogli dobiti drugod stanovanja za nas. (Dalje.) pova in več strojnih pušk in metalcev bomb je bil naš plen. Tudi krvave francoske izgube so bile zelo hude. Severno od Flirey in pri Croix des Car-mes je sovražnik napadel. Severno od prvega kraja je na enem mestu udrl v naš jarek. Za majhen kos se boj še vrši. Na vseh drugih krajih so bili Francozi vrženi nazaj. V Vogezih je bil sunek proti naši postojanki severno od Steinabrtick odbit. Vzhodno bojišče. Južnozapadno od Mitave, južno od Sadova in vzhodno od Rosjenija boji še trajajo. Severnovzhodno ih južnozapadno od Kalvarije so bile naše postojanke včeraj od močnih ruskih čet večkrat napadene. Vsi napadi so se izjalovili z zelo hudimi izgubami sovražnikovimi. Ravnotako malo uspeha so imeli sovražni sunki proti našim utrdbam pri mostovih ob Filici. Na trdnjavo Orodno so bile danes ponoči vržene bombe. Najvišje armadno vodstvo. Poveljnik Konrad pl. Hòtzendorf. »Kolnische Zeitung« opisuje, kako se je avstro-ogrsko vrhovno poveljstvo, potem ko so bile vse priprave za bitko že davno na čistem in ustanovljene, podalo na fronto. Načelnik generalnega štaba baron Konrad pl. Hòtzendorf je potoval v posebnem vlaku, kateremu je bil pripet jedilni voz; na vseh mizah jedilnega voza so stali brzojavni in telefonski aparati. Stene je prepre-zalo žično omrežje. Na vsaki postaji, na kateri se je vlak za kratek čas ustavil, se je uvedel telefonski in brzojavni stik z glavnim stanom, z Dunajem in Berolinom. Ta žični promet je imel 4100 km sporazumevalnega radija in je segal, če se je hotelo, do Bukarešta. Načelnik generalnega štaba je delal na podlagi dospevajočih naznanil v svojem salonu. Na fronti so mu poročali vse važnosti potom zbornih poveljstev. Baron Konrad pl. Hòtzendorf se je peljal iz Krakova ob celi fronti ob Dunajcu in Biali. Vožnja je vodila mimo korakajočih čet vseh vrst, sedaj mimo avstro-ogrskih, pa zopet mimo nemških zvez. Vreme je bilo prekrasno; na cestah se je vsekakor dvigalo mnogo prahu. Poleg tirolskih čet je bilo videti huzarje z mrtvaško glavo, poleg Sol-nograjčanov Hanoverance. Nemški vojaki so četveroglasno prepevali koračnice. Vse čete so imele za seboj neverjetne marše, vendar so šle izvrstno razpoložene kljub vsej utrujenosti neprestano naprej. Nadvojvodi in štab barona Konrada, ki je imel neposredno po svojem prihodu na fronto kakor tudi neposredno pred svojim odhodom po eno uro trajajočo konferenco z generalom pl. Mackensenom, — so mogli z vseh opazovalnih točk slediti bojnim dogodkom. Strahoten je bil učinek obstreljevanja mesta Tamov z 42 cm možnarji. En sam izstrelek je malone celo mesto zavil v prah in dim in od dveh ruskih kolon, ki sta prihajali s kavalerijo, artiljerijo in infanterijo, se je rešila polovica samo s tem, da se je v divjem begu obrnila nazaj. Druga polovica je bila uničena. Skoraj popolnoma porušene so tudi Gorlice. Od njihove cerkve ni ostalo druze-ga nego temeljni zid. Naznanila o poteku dogodkov so se obema nadvojvodoma in generalštabnemu načelniku prinašala vsake četrt ure. Seveda je bilo razpoloženje čez vse vzneseno. Močan vtis je napravila krasna osebnost generala Mackensena, ki je z občudovanja vredno mirnostjo vodil bitko, ki jo je bil vpeljal z jeklenimi živci in neprimerljivo prevdarnostjo ter izpeljal do popolnega neomejenega uspeha. Italija. Rim, 6. maja. Včerajšnji ministrski svet je vzel na znanje poročilo zunanjega ministra o mednarodnem položaju, ne da bi bil napravil kakršnekoli sklepe. Izgube Kanadijcev. Frankobrod ob Meni, 6. maja. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Londona: Kanadske čete so od 22. do 30. aprila izgubile na Flandrnskem 20.403 na mrtvih in ra- njenih. Na novo sestavljen polk je izgubil v zadnjih bojih ob Yseri vse oficirje razen peterih. Boj za Dardanele. Budimpešta, 6. maja. Posebni poročevalec »Pesti Hirlapa« poroča iz Sofije: Na polotoku Galipoli in na azijski obali Dardanel se vršijo boji z besnostjo brez primere. Boji so se razvili v boje mož zoper moža. Rane Turkov prihajajo večinoma od bodljajev z bajoneti. Izgube zaveznikov so večje kakor jih opisujejo turška poročila. Pri Kumkale je francoska armada popolnoma uničena. Položaj Angležev na Golipoli je popolnoma obupen. Grška. Atene, 6. maja. (K. u.) List »Messa-gere d’Athenes« poudarja, da vlada ni mnenja, da bi bila zaenkrat za grško politiko dobra kaka izpre-m e m b a. Bolgarija. Sofija, 6. maja. (K. u.) Novoimenovani ruski poslanik v Rimu, G i e r s, je bil na potu v Rim na tukajšnjem kolodvoru pozdravljen od vladnega zastopnika. Razno iz vojne. Drugo vojno posojilo. Dunaj, 6. maja. (K. u.) »Fremden-blatt« piše: Viceguverner poštnohranilnič-nega urada, dr. Karl vitez pl. Loth, je včeraj sprejel zastopnike časopisja. Ob tej priliki je imel viceguverner nagovor, v katerem je spominjal, da je pri prvem sprejemu pred šestimi meseci izrazil uverjenje, da bo uspeh prvega vojnega posojila sijajen. Končni rezultat pa je nadkrilil vsa pričakovanja. Emisija drugega vojnega posojila pa se vrši ob dokaj ugodnejših razmerah. Šest mesecev smo vzdržali in bolj nego kdaj vlada zaupanje, da pridemo do končne zmage. Vojni položaj da je izredno ugoden in kar se tiče gospodarskega položaja, se*more pač reči, da se nima ničesar bati država, ki že devet mesecev uspešno vodi tako strašno vojno in ki je šest mesecev po subskripciji posojila nad 2 milijardi v tako močni finan-cijelni poziciji, da dovoljuje emisijo drugega vojnega posojila, na katerega sijajnem uspehu istotako ne dvomi. Končno je viceguverner v imenu vlade in v svojem imenu izrekel zahvalo časopisju za njega sodelovanje na uspehu vojnega posojila. Splošna vojaška dolžnost na Angleškem? Ko dan j, 6. maja. (Cenz.) Iz Londona poroča tukajšnjim listom: Angleško vojno ministrstvo je vprašalo društvo lastnikov usnjaren, v kaki meri so se izvežbale ženske v tovarniškem delu, ker se najbrže tekom prihodnjih treh mesecev vsi za vojaško službo sposobni moški pritegnejo pod orožje. Tovarnarji si niso na jasnem, ali ni morda s tem nameravana uvedba splošne vojaške dolžnosti. Japonski ultimat Kitajski? Haag, 6. maja. (K. u.) Po semkaj do-šlih poročilih je izročila Japonska Kitajski ultimatum z 48urnim rokom. Japonska javnost je mirna in je mnenja, da ne bo potreben vojaški nastop. Tokio, 6. maja. (K. u.) Reuterjev urad poroča: Kakor se poroča, je bil japonski ultimatum Kitajski istočasno naznanjen z opravičevanjem Japonske. V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da hoče vlada z ulti-matumom počakati toliko časa, da potečejo nadaljna diplomatična pogajanja brezuspešno. Vsa zadeva se naznani danes cesarju. Tokio, 6. maja (K. u.) Uradni list objavlja cesarski ukaz glede obsednega stanja na polotoku Kvantung, južno od mandžur-ske železnice in glede zakona o vojaških re-kvizicijah. Krepka roka. Na Nižje-Avstrijskem se je zadnji čas začela zoper tamošnjo duhovščino ravnota-ka gonja kakor pri nas po mobilizaciji. Toda tamošnja gonja ni zahtevala toliko žrtev kakor pri nas, ker je namestništvo takoj s krepko roko poseglo vmes. Okrajno glavarstvo v Melku je razglasilo: Zadnji čas so se tudi v tukajšnjem političnem okraju širile o duhovniških korporacijah kakor o posameznih duhovnikih hudoželjne in nezmiselne vesti pred\sem z vsebino, da so take korporacije ali posamezni duhovniki zia sovražnike uganjali špijo-nažo, da so bili krivi tudi še drugih nepa-triotičnih dejanj, da so zato uvedene kazenske preiskave itd. Čeravno se take vesti nad vsak dvom vzvišene lojalitete in državne zvestobe niž-jeavstrijske duhovščine samoposebi umevno izkazujejo kot obrekovanja, ki izključujejo vsakršno utemeljevanje, vendar se z ozirom na resni čas in na možnost, da se državni blagor vsled razširjenja takih in drugih vznemirljivih vesti spravlja v nevarnost, iz javnih ozirov čutim primoranega, da prebivalstvo okraja resno svarim, da takim hudobnim izmišljotinam ne verjame ali jih naprej razširja. Razume se, da se je vse storilo, da se izmišljevalce ali razširjevalce kakršnihkoli vznemirljivih vesti zasluženo kaznuje. C. kr. namestniški svetnik Mac Caffry. Rožni venec v boju. i. Neki tirolski častnik, ki se bojuje s svojim moštvom v Galiciji, piše: ». . . kako zaupanje v Boga poživlja te ljudi, to napravlja na vse najglobokejši vtis. Videl sem vojake, ki so molili med počitkom na glas rožni venec, kakor da bi bili doma. Brez kake svete podobice ali svetinjice ni opaziti tu prav nobenega vojaka. Častniki so bili pogosto in pogosto pozvani od moštva, da bi med počitkom molili na glas rožni venec; a priznavam vam, mi smo radi storili. Zaupanje v Boga je pri teh izbornih strelcih brezmejno, kot so ga zmožni samo še otroci.« Neki drugi vojak je pisal domov svoji materi : Povem Ti, draga mamica, da postaja človek pri pogledu na ranjence, ki ležijo na bojnem polju z rožnim vencem v roki in molijo, čisto drugače. Tudi meni je postal rožni venec, ki si mi ga dala doma, tako mil, da bi ga zdaj težko pogrešal in vam za gotovo, če bi bila božja volja in bi moral sedaj umreti, bi mi rožnivenec olajšal in osladil zadnje trenotke.« Pisec tega pisma je bil čez nekaj dni težko ranjen na glavi in je čez par dni umrl. Največja uteha za žalujočo mater je bila, da je imel njen sin tako veliko zaupanje v molitev rožnega venca, da je vsled tega rešen za večno in da se ona z njim zopet vidi v blaženi večnosti. Poslalo se je v vojaške bolnišnice razne darove iz ljubezni in ti vsi so bili sprejeti s hvaležnostjo in veseljem. Toda nekaj je manjkalo, na kar nikdo ni mislil: rožni venec. Mnogo in mnogo vojakov si ga je želelo; nekateri so ga v bojnem metežu že izgubili, drugi pa, ki prej zanj niso marali, so si ga sedaj jako želeli. In mi doma? Kako je pri nas rožnivenec v časti? Kolikokrat se še moli v družini skupno rožni venec? II. To je bilo pred mesecem v divnem vo-geškem pogorju ob francoski meji. V neki od prebivalcev zapuščeni vasici je iskal gla-den bavarski vojak jesti. Nekoliko stran od vasi je stala v neki globači raztrgana bajta. Vojak se je podal tja. Vhod v hišo je odprt, toda vrata v sobo so bila zaprta. Iz sobe se je slišal glas, katerega vojak ni razumel, toda zdelo se mu je, da nekdo moli. Z nekoliko udarci je vojak podrl vrata, a kaj zagleda? S plačem in na celem telesu drhteč pade pred njega mati z nekoliko majhnimi otroki na kolena in ga prosi usmiljenja. V roki je držala rožni venec, katerega so ravnokar molili. Vojak, drzen Bavarec iz Šu-mave, stoji tu ves prevzet, potegne iz žepa tudi svoj rožni venec in ga pokaže prestrašenim domačim ljudem. A glej, takoj je bil ves strah proč pri teh dobrih ljudeh. Vedeli so, da jim vojak, ki moli rožni venec, ne stori ničesar hudega. Solze veselja so se zasvetile v ženinih očeh. Po kazanju je spoznala, česa vojak želi in mu je rada prinesla, kar je imela. Vojak se je hitro in s slastjo najedel, vtaknil v torbico kos kruha in se zahvalili po bavarski navadi s »Poplačaj Gospod Bog«, kar žena sicer ni razumela, ali vendar je vedela, kaj da hoče reči. Podal je materi roko, pogladil uljudno otroke in solza se mu je prikazala na očeh. Spomnil se je na svoje lastne otroke doma v leseni koči in na svojo ženo. Ko ie bil že zunaj, je zagledal na oknu kos krede. Takoj jo je vzel in napisal z velikimi črkami na hišna vrata: »Tu so dobri ljudje, prizanesti!« To naj bi bila prošnja na druge nemške vojake, ki bi prišli semkaj, da bi tej rodbini ne storili ničesar žalega. III. Neki vojak piše svojim staršem: »Smo v strelskih jarkih, oddaljeni od Rusov samo nekaj metrov. Kakor se človek vsemu privadi, tako smo se navadili tudi sovražnih strelov, ki se včasih usipajo kot toča. V takih trenotkih jemljemo v roke rožni venec in ga molimo na glas, česar doma v kasarni nikdar nismo delali. Tukaj tudi tisti radi molijo, ki so se doma verskim stvarem in molitvi posmehovali.« Dnevne novice in dopisi. Skrb za invalide. Pod predsedstvom deželnega predsednika se je dne 29. aprila vršil v sejni dvorani deželne vlade ustanovni shod deželne komisije za preskrbo vračajočih se bojevnikov iz Koroške, pri čemer so sc vršila posvetovanja o splošnih ukrepih in potrebah za uspešno delovanje in o poslovniku za deželno komisijo, ki je bil sprejet. Za izvršitev naloge, ki čaka komisijo, je bil izvoljen delovni odsek z gospodi: Dvorni svetnik Oskar Lobmeyr kot načelnik, dvorni svetnik dr. Maks Pipitz kot načelnikov namestnik, nadštabni zdravnik dr. Franc Miiller, vladni svetnik dr. Friderik Hauser, sanitetni svetnik in mestni fizik dr. Maks Schmidt, deželni sanitetni poročevalec dr. Anton Vičič, ravnatelj zavarovalnega zavoda za delavce v Gradcu Jožef Ackerl, računski nadsvetnik Karel pl. Plachki, obrtni nadzornik Maks Gang! pl. Ehrenwerth. Delovni odsek je že začel svoje delovanje in bo v najkrajšem času uredil pisarno. Podpore za svojce mobiliziranih. Z ozirom na to, da je obdelovanje polja le prehoden vir in z ozirom na važnost, da se polja dobro obdelajo, za tiste svojce mobiliziranih, ki obdelujejo polja in uživajo državno podporo ali pa za tako šele prosijo, ni povoda, da bi se jim podpora odvzela, skrajšala ali ne dovolila. Zaprisega prostovoljnih strelcev c. in kr. strelskega zbora III. se je slovesno izvršila v nedeljo dne 9. t. m. v Borovljah in Poročali ob jezeru. V Borovljah, kjer je poveljnik prostovoljnih strelcev g. vladni svetnik Rainer pl. Harbach, je igrala godba ?. pešpolka. Samoumor. Dne 6. t. m. si je prerezal vrat z nožem vojak 14. dpp. iz Iglave Franc Taubenkorb. Ni bil prav pri pameti. Istega dne popoldne se je ustrelil z revolverjem častniški sluga Herman Klesberger od 4. dpp. iz šentvidskega okraja. Imenovanja v armadi. Cesar je imenoval za generalmajorja polkovnika Frid. Eckhardt pl. Eckhartsburg dpp. 4; za majorje stotnike Vitolda viteza Niesiolowski Gawin pp. 17, Arturja Kunzeta p. 1. b. 9, Jakoba Fischerja pp. 7; za stotnike nadporočnike Ernesta Bergerja pp. 7, Lina Decanevo pp. 17, Ramila Weingerla pp. 7, Henrika Scholza pp. 7, Milana Knifica pp. 17, Alojzija Koržeta pp. 17, Ivana pl. Hosp pp. 17; za nadporočnike poročnike Egona Krapha pp. 7, Jožefa Hočevarja pp. 7, Hermana Kral-la pp. 17, Aleksandra pl. Balduina p. 1. b. 8; za poročnike praporščake Vladimirja Vauhnika pp, 17, Antona Ehala pp. 7, Henrika Koberja 1. p. b. 9, Arturja Buchwieserja pp. 7, Jožefa Novyja pp. 17; za nadporočnike v rezervi poročnike Franca Titzeja p. 1. b. 8, dr. Edmunda Palio pp. 17, Friderika Sogla pp. 17, Viljema Lavrenjaka pp. 17, Franca Krala pp. 17, Karola Glaserja pp. 17, Romana Petschnigga pp. 17, Riharda Lehrlà pp. 17, Leva Hassingerja pp. 17, Karola Gebau-erja pp. 17, Jaroslava Skorkovskega pp. 17, Karola Singerja pp. 17, Rudolfa Strasaka pp. 17, Arturja Schlueta pp. 7, Franca Tschere-ba pp. 7, Alojzija Hueberja pp. 7; za poročnike v rezervi praporščake Konrada Simni-ča pp. 17, Antona Haacka pp. 17, Franca Jankoviča pp. 17, Alberta Drexlerja pp. 17, Ivana Isopa pp. 7, Andreja Strameca in Leopolda Prettnerja, oba pp. 17. Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec III. razreda z vojno dekoracijo je podeljen v priznanje hrabrega zadržanja pred sovražnikom polkovniku Janezu Neubacher-ju pp. 17, majorju Juriju Pichlerju pp. 17, stotniku Karolu Hirtlu plb. 9; cesarjevo pohvalno priznanje se je objavilo za hrabro zadržanje pred sovražnikom stotniku Karolu Gresselu pp. 17, nadporočniku v rez. Fr. Kralu pp. 17, nadporočniku Konradu Lan-gerju plb. 9, nadporočniku v rez. Kurtu Cichyju pp. 17. Majnik tudi veselje vojakov. Nadporočnik Milan Zemljič je pisal dne 1. majnika s severnega bojišča našemu uredniku vojno dopisnico: Preljubi! Ljubi maj, krasni maj, konec zime je tedaj! Še živim in se veselim veselega maja. Daj samo Bog, da se še vidimo! Pozdravi mi vse znane, drage gospode ! Adolf Francot, dober znanec celovških Slovencev izza mirnih časov, ki se je udeleževal vseh naših veselih prireditev, je pisal te dni z bojišča staršem, bivajočim v šiški pri Ljubljani: »Dragi starši! .... Berem v časnikih, kakšna draginja je doma. Ne pošiljajte mi torej nobenih jestvin več, porabite jih rajši doma. Jaz sem se že tako privadil na našo hrano, da mi ni popolnoma nič za kaj boljšega. Samo, da imama dvakrat na dan kavo, pa sem zadovoljen. Kave pa imamo, hvala Bogu, dovolj. Te dni sem bil posebno počaščen. Dobil sem hrabrostno svetinjo. Naš polkovnik mi je svojeročno pripel na prsi. Prisrčen pozdrav in poljub! Vaš sin Adolf.« Ta vest je tembolj razveseljiva, ker je kmalu po izbruhu vojne došlo v Celovec zasebno poročilo, da je Francot padel in pozneje o njem ni bilo več slišati. Papež dobi Nobelovo mirovno nagrado? »Lokalanzeiger« je dobil iz Kodanja poročilo, da bo letošnje Nobelovo mirovno darilo pripoznano papežu. Slovenska županstva — ne prezrite poziva »Slovenske Straže« za loterijo v korist ubogim slovenskim otrokom, invalidom in vdovam padlih junakovi Krušno vprašanje. Ako hočemo rabiti tuiršico (sirk) za ljudi, tedaj je prvi pogoj, da se zmelje turšica kolikor najbolj mogoče suha. Navadna zračna suhota ne zadošča; največkrat vsebuje turšica po 14% vode in vsledtega splesni. Voda se mora torej zmanjšati na 11% ali 10%, ali pa še niže. Žal, da ne poznajo mlinarji velike nevarnosti, ki preti ljudem, ako uživajo vlažno, plesnivo turšično moko, ali pa se bojijo izgube na teži, ki jo provzroča sušenje. Uživanje plesnive turšične moke ali zdroba provzročuje neko bolezen, ki se imenuje pelagra in ki je zahtevala v prejšnjih časih med prebivalstvom na Laškem in tudi v avstrijskem Primorju premnogo žrtev. Tistikrat še vzroka niso poznali. Vlada je zaradi-tega preskrbela, da se oddaja v miine samo popolnoma suha turšica. Kdor ima vlažno turšično moko ali zdrob, ga lahko ohrani dalje časa užitnega, ako ga dene v pločevinaste ponve na gorko ognjišče, ali ga posuši čez noč v pečici. Sicer kmalu splesni in se pokvari. Ker pa moka zopet srka vlago iz zraka, je treba, da se sušenje ponavlja vsaka dva do tri tedne. Vzrok, da se turšica tako lahko pokvari, je kal, ki je zelo oljnata. Olje je pač zelo redilno in okusno, če pa prihaja z zrakom v dotiko, postane žaltovo in moka postane vsledtega grenka in nerabna. Potrebno je torej, da se klica pri mletvi popolnoma izloči, kar se prav lahko zgodi. Izdelki iz turšične moke se morajo hraniti na suhih, zračnih prostorih v vrečah. V steklenih in lončenih posodah in zaprti se tudi kmalu pokvarijo. Vse druge moke, kakor pšenična, ržena, ajdova itd., se dajo na enak način ohraniti, toda najobčutljivejša je vsekakor turšična in ajdova moka. Višarjje. Iz Žabnic se poroča: Svete Višarje se bodo letos izjemno odprle šele v nedeljo po prazniku sv. Rešnjega Telesa, t. j. 6. junija, in sicer tako, da bo v vojnem času redno samo ob nedeljah in praznikih ena sv. maša. Med tednom ne bo romarska cerkev odprta. Čč. gg. dušni pastirji se vljudno prosijo, da vernike-romarje na to izpremembo opozorijo. V izrednih slučajih naj se blagovoli o pravem času naznaniti župnemu uradu Žabnice. Dvor. Padel je kot junak na bojnem polju 28. novembra Slletni Andrej Jese-n i k, posestnik v Dulah pri Vrbi. — I z r u - s k ega ujetništva se je oglasil Feliks K o ban v Gorjah, kateri je pisal zadnjikrat 1. oktobra. Piše svoji ženi, da je ujet v mestu Omsk v Sibiriji, je zdrav in mu prav dobro gre. Pismo je došlo 22. aprila. — Jožef U d e r m a n, posestnik v Dulah pri Vrbi, je bil meseca septembra ranjen in ujet in se pahaja v Riasan v Sibiriji. Tolstivrh. (Občni zbor živinorejske zadruge.) V ponedeljek, dne 2. t. m. se je vršil v gostilni g. Oseta v Tolstem vrhu občni zbor živinorejske zadruge. Gosp. tajnik župnik Rozman je poročal o povolj-nem obratu v minulem letu. Račun izkazuje dohodkov 7147 K in toliko stroškov, posestvo je vredno 24.900 K, članov je 31. Za računskim poročilom je govoril msgr. Podgorc o gospodarskem napredku. Vojna nas uči ceniti sveti kruh ! Poprej smo mislili, da ga nam ne more manjkati in ljudje so si želeli vsi le kak »boljši« poklic, samo na polje ni več hotel nikdo. Zdaj je vojna udarila z železno pestjo v slabe razmere, in svet spoznava pomen poljedelstva. Da bi se zamoglo na naših poljih vse drugače in več pridelovati, kaže primera s poljedelstvom v Nemčiji. Nemčija Avstrija obsega ......... ima ljudi . . . . „ izseljencev „ polja . . . . pridela pšenice » „ ječmena ima konj...... „ goved . . . . „ svinj . . . . 541.000 km 2 65 milj. 26.000 35 milj. ha 47 milj. mst. 122 „ 97 „ 37 „ 4-5 milj. » » V 20-2 „ 21-9 „ 676.000 km 2 51 milj. 252.000 32 milj. ha 64 milj. mst. 43 „ 39 „ 35 „ 4-4 milj. » » 17-8 „ 14-5 „ In Nemčija je pri tem industrijska, ne poljedleska država. Če pogledamo te številke, vidimo, da bi Avstrija pridelala na leto lahko za eno celo miljardo več pridelkov na tistem polju, s tistimi ljudmi, pa bi našim ljudem ne bilo treba se seliti trumoma v Ameriko. Treba nam je prave gospodarske izobrazbe, šol za življenje, šol, ki vzgajajo poljedelce in obrtnike in ne gonijo mladine v mesta. In za ta gospodarski napredek se mora zdaj postaviti, ko se bodo naši možje vrnili iz vojske kot resni, drugi ljudje, ki so nekaj videli in izkusili v današnjih težkih dneh. Seznam izgub št. 169. Pešpolk št. 7: Inf. Adlasnik Jan., mrtev; korp. Allesch Ant., r.; inf. Barbalič Miklavž, r.; inf. Biermann Tomaž, mrtev; inf. Blasič Marko, r. ; inf. Endl Franc, mrtev ; inf. Fercher Jožef, mrtev; inf. Fonovič Do-micijan, r.; poddes. Greilberger Otmar, r.; četovodja Huber Jurij, mrtev; inf. Karre Matija, voj. ujet.; inf. Karteifier Friderik, mrtev; inf. Kranser Peter, mrtev; inf. La-chowitz Oton, r.; inf. Maier Franc, r.; inf. Markočnik Jožef, r.; inf. Miče Janez, r.; narednik Mofllacher Krištof, r.; inf. Much-litsch Franc, mrtev; inf. Neubauer Jan., r.; inf. Pfennich Anton, mrtev; inf. Pichler Leop., mrtev; inf. Pirker Jožef, r.; inf. Prodan Jarilz, r.; inf. Puk Valentin, r.; inf. Ra-bitscb Franc, mrtev; inf. Rohrer Ivan, r.; inf. Rotta Štefan, r.; inf. Six Franc, mrtev; inf. Strikbauer Jožef, mrtev; inf. Strobl Humbert, r.; inf. Tandes Bogomir, mrtev; poddes. Tatschl Jožef, r.; inf. Trauner Leop., r.; korp. Walcher Franc, r.; inf. Vedenik Lovro, vojni ujetnik; inf. Zanki Ludovik, mrtev. Knpajte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Miru“! Najnovejša poročila. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. 70.000 ujetnikov. — Posledice zmage so se prenesle na karpatsko fronto vzhodno od Lupkowa. — Krosno osvojeno. — Rusko opirališče v Vzhodni Galiciji osvojeno. Dunaj, 8. maja. (Uradno.) Nasledki bitke pri Tarnowu in Gorlicah prenesli so se sedaj tudi na karpatsko fronto vzhodno od Lupkowa. Naše čete, ki so tudi tu prešle k napadu, so osvojile ponoči obmejni greben severno od iz zadnjih srditih bojev znanih krajev Telepocz, Cello, Nagypolany. Med zimskimi meseci so Rusi z najtežjimi izgubami v večtedenskih bojih južno od mejnega grebena Karpatov prodidi in svojo fronto s tem, da so tvegali vse svoje razpoložljive rezerve na zgornjih delih dolin Ondawa, Laborcza in Cziroka potisnili dalje proti jugu. Kljub vsem naskokom in srditim napadom nam užoškega prelaza niso mogli iztrgati. Severno in na obeh straneh prelaza so naše čete, ki so se tu več mesecev borile, stale kot skala trdno. Vse, kar so Rusi pridobili na prostoru, so izgubili sedaj v par dneh. Z velikimi izgubami, ki so v zvezi s tako hitrimi izgubami, je sovražnik zapustil košček ogrske zemlje,, ki si jo je s toliko težavo priboril. V zahodni Galiciji se boji na celi fronti dalje uspešno razvijajo. Včeraj so naše čete osvojile Krosno. Kako velika je zmešnjava pri armadi Radko Dimitrijeva, ki se na celi fronti hitro umika, dokazujejo v boju pri kraju Brzostek ujeti ujetniki, ki so vojaki šestih ruskih divizij štev. o, 21, 31, 52, 63 in 81. Deli iz Beskidov se umikajočih ruskih čet so bili na več krajih obkoljeni in ujeti. Splošno število ujetnikov od 2. maja dalje znaša sedaj 70.000. Zasledovanje sovražnika nadaljujemo. V južnovzhodni Galiciji smo na višinah na obeh straneh doline Lomza odbili močne ruske napade. Neko rusko opirališče pri Za-leszczykih smo z naskokom vzeli. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Ogrska prosta Rusov. — Sovražnik se umika na 200 km dolgi fronti. — Uspeh naših čet pri Zaleszczykih. Dunaj, 9. maja. Uradno se poroča: V zasledovanju iz njegovih višinskih postojank vrženega sovražnika so naše čete prekoračile obmejni greben Karpatov. Ogrska je prosta Rusov. Na galiških tleh traja bitka dalje. Na nad 200 km dolgi fronti — od Visle do prelaza Užok — se sovražnik umika. Zvezne čete so med zmagovitimi boji prekoračile približno črto prelaz Užok—Komanca— Krosm>—Dembica—Szcucin. V karpatskem odseku vzhodno od užoškega prelaza in na fronti v jugovzhodni Galiciji so se tudi razvili silnejši boji. Naše čete so osvojile več ruskih postojank. Močne sovražne sile so napadle naše čete na višinah severovzhodno od Ottynije, boj je še v teku. Močno utrjeno mestno utrdbo pri Zaleszczykih, katero je sovražnik v redno dolgih obupnih bojih skušal držati, so naše čete z naskokom osvojile, Ruse zasledovale čez Dnjester in jih 3500 ujele. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Somišljeniki! Zahtevajte v gostilnah računske listke „Slovenske Straže"! Naročajo se v pisarni „Slovenske Straže" v Ljubljani. Književnost. Iz dni skrbi in žalosti. Spisal Anton. Kosi, nadučitelj v Središču, Štajersko. Cena 45 v. Lična knjižica obsega igrokaz v treh dejanjih: »Po mobilizaciji doma«, dalje »Misli o vojni«, »Dva ujetnika — rešena«, črtica iz življenja v Slov. goricah, »Kratko-časnice«, »Domača zemlja«, božična povest iz leta 1914. Gospod pisatelj ni segal za vencem visoke umetnosti, pač pa je nabral v lep venec drobne črtice, pisane z navdušenim srcem in polne lepih naukov. Igrokaz je priprost, večinoma nastopajo otroci, in bo pri šolskih in patriotičnih prireditvah povsod dobro služil. Tudi povestici se odlikujeta po živahnem pripovedovanju in koristni vsebini. »Dva ujetnika — rešena« svari pred žganjem. »Domača zemlja« uči ljubezen do rodne grude. Vmes so uvrščene lepe »misli o vojni« in zabavne »kratkočas-nice«. Knjigo posebno šolam in izobraževalnim društvom toplo priporočamo! Loterijske številke: Trst, 5. maja: 78, 58, 87, 88, 79. Dunaj, 8. maja: 13, 36, 50, 5, 27. Tržne cene v Celovcu 6. majnika 1915 po uradnem razglasu: Blago 100 kg 80 litrov (biren) od do K V K V K V Pšenica .... Rž O Ječmen .... c Ajda •a cd Oves N Turščica . . . Proso .... Pšeno .... Leča Fižola, rdeča. . Repica (krompir) • , , Deteljno seme . . , , Seno, sladko . . 9 — 10 — „ kislo . . 8 — 9 Slama .... 6 50 7 50 Zelnate glave po 100 kos. — — — Repa, ena vreča • • • — —* — — Mleko, 1 liter 28 30 Smetana, 1 , , , . — 60 1 20 Maslo (goveje) . . 1 kg 3 40 3 80 Sur. maslo (putar), 1 3 80 4 20 Slanina (Špeh), pov. 1 » 3 30 4 20 „ „ sur. 1 3 10 3 80 Svinjska mast . . 1 3 80 4 80 Jajca, 1 par . . — 18 — 20 Piščeta, 1 par . . . 3 20 3 80 Race — _ Kopuni, 1 par . . , — 30 cm drva, trda, 1 m2. 3 20 3 50 30 „ „ mehka, 1 ,. • 3 — 3 20 Počrez 100 kilogr. O Živina živa zaklana "3 2 oj od do od | do od do bo T3 TJ O v kronah Ph o, Konji Biki Voli, pitani . . — — 186 220 12 12 „ za vožnjo . 540 4 2 Junci 350 480 220 11 8 Krave . . . 470 626 160 184 — 56 32 Telice .... 360 2 1 Svinje, pitane . — — — — 280 290 6 6 Prasota, plemena 20 64 — — — — 260 200 Ovce — — — — — — — •|« Akt še liste, «I» • » • pošljite naročnino! • ■ • Hranilno in posojilno društvo v Celovcu uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl. — Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani.