LIST ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE Glavni urednik Niko Tičar Leto XI. Odgovarni urednik Stane Čehovin Ljubljana, 6. junija 1961 Štev. 10 Konferenca ZK na filozofski fakulteti Predvsem študentovske osnovne organizacije bodo morale začeti drugače To je bila prva skupna fakultetna konferenca študentzof-sko fakulteto, pač pa več ald manj za celotoio univerza Vzirok za tako neszadostno aktivnost je gotovo tudi y sla-bem mateirialnem položaju ko-munistov. Tako je bilo na konferenci povedano, da je razlika v povprečni višini štipeindije na psihologiji in raznih pedagoškdih sfeupinah tudi do 2400 din, da je hono_ rarno in redno zaposlenih okrog 50 odstotkov komuni&tov itd. O delu osnovnih organizaoij pedagoškega kadra ni bilo to_ liko kritičnih pripomib. Po-udairjeno je bdlo. dasosez na-stopom mladih sil arganizaci-je utirdile in se tudi uč'nkovi_ teje uveljavljajo. V diskusiji o reformi fakul-tete je bilo slišat1' tudi silno pretenaiozno razpravljanje o višjih ciljdh poslanstva filozof-ske fakultefe, o »uradnik'h«, ki izvajajo reformo, o nekih povsem novih konceptih, o naijbolj kvalificiranih znan-stvenikiih itd. Ne poznamo ozadja tegia raz^ravljanja, vendar je vse tako zvenelo, kot bi se odrešenik žele v zadnjem trenutkiui usmiliiL pr;id-nih reformatorjev in jim po_ vedal, da njihovo delo ni dobro. Kod je hodil doslei? Konferenca je izvolila tudi skupni fakultetni komite. ki bo gofovo priispeval k bolj aktivnemu delu komunistov na filozofski fakulteti. SKUPNA SEJA PREDSEDSTVA CK LMS IN PREDSEDSTVA U0 ZŠJ Študentje naj delujejo v komuni Poglobiti ideološko delo — študij naj bo povezan z družbeno problematiko — Odpraviti nepravilnosti pri podeljevanju štipendij — Sodelovanje štipenditorjev in študentov V Kdubu ljudskih poslancev v Ljubljani je bila 26. maja pod vodstvom predsednika CK LMS Staneta Krajnca skupna »seja predsedstva CK LMS in predsedstvo UO ZŠJ, navzoči pa so bili tudi predsednikd OK LMS in zastopniki maritoor-skih študentov. Na dnevnem redu sta bili vprašanji o ne-katerih problemih dela Zveze študenitov in sodelovanja z -Ljudsko mladino ter o social-nih in materialnih problemih dijakov in študentov. V zvezi z delom Zveze študentov je bi-lo zlasti govora o udeležbi štu-dentov v družbeno političnem delu in o nonehnem poglablja-nju na ideološkem torišču. Po-udarjeno je bilo, da naša druž-ba ne potrebuje diplomaintov, ki bi bili le strokovno uspo-sobljeni, temveč terja od njih širšo družbeno - poliitično raz-gledanost, saj se bodo po kon-čanem študdju srečali na de-lovnem mestu ne le s strokov-nimi vprašanji, marveč bodo morali reševati tudi družbeno poliitično problematiko. Prav s tega stailišča je Zveza študen-tov zastavila delo na ideolo-škem področju, vendar ne naj-bolj uspešno — ,ki se odvija najbolj množično preko Centra za marksistično izobraževanje, preko svobodnih kateder po posameziruh fakultetaii in še v drugih oblikah. V zvezi z na-daljnjo demokratizacijo uni-verzitetnega študija je Zveza študentov zlasti angažirana v družbenem upravljanjti na univerzi, prd delu v svetih let-nikov, k,jer se je že pokazala potreba, da naj bi se ti v pri-hodnje ukvarjali ne le s sicer najpomembinejšo nalogo, to je študijsko tematiko, ampak bi se lotevali širših problemov, kot na primer socialno-eko-nomskega stanja študentov in podoibnega. Nemalo je uspe-hom na tem področju — bili so ponekod manj, ponekod bolj očitni — pripomogel študentov-ski tisk, ki je kritično in ustvarjalno obravnaval ta vprašanja. Zlasti živahna je bila raz-prava o odnosih med štipendi- torji in študenti, kjer je bila med dnigim poudarjena težnja po nenehnem in tesinem pove-zovanju študentov z gospodar-slktiTni organizacijami in komu-nami in vloga pokrajinskih kluibov, ki bi morali svoje delo prav na tem področju poglo-biti. O poiiitiki štipendiranja so bili mmeinja v določenih na-drobnostih (kreddtiranje) sicer deljena, vendar pa so se ude-leženci seje soglasino zavzeli, da morajo gospodarske orga-nizacije prenehaiti prevzemati posamezne diplomante, ki so prejemali štiipendijo od drugih gospodarskih organizacij. Zla-sti zanimiv je podatek, da šfcudira na univerzi le 20 od-stotkov študentov delavskega in kimečkega porekla, kar kaže na določene slabosti v do^eda-nji politiki štiipendiranja in. nas sili k ugotovitvi, da dosedanja akcija Zveze študentov in Ljudske mladine na tem pod-ročju ni biila pravilno zastav-ljena. Treba bo tudi čim prej rešiiti vprašanje prehoda iz višjih šol na univerzo in spre-jeti v zvezi s tem ustrezne predpise. Na seji so tudi imenovalii ko-misijo, ki bo izdelala pisimo, naslovljeno na našo javnost o teh paroblemiiih in posredovala stališče Zveze študentov in Ljudske mladime. S. S. FORUM Razprave o osnutkih fakultetnih statutov bodo vprašanje še nekaj dni, vsaj na večini fakultet. Osnut-ki so v glavnem pripravljeni, lepo ciklostirani in lepo razdeljeni na poglavja in naprej na člene. Gotovo se v teh členih skriva ogromno dela, ki naj bi dalo dokonč-no zakonsko formo naši reformi. Eden od takih osnutkov je tudi osnutek statuta naše filozofske fakultete. V VII. poglavju o vodstvu fakultete je v petem oddelku govara tudi o svetih let-nikov. To je oddelek, ki ni zgolj citat iz Zakona o viso-kem šolstvu LRS, ki mu je služil za osnovo. Ima tudi dakaj svojih določb, ki v glavnem izražajo specifično-sti fakultete. Toda v členu 37, zadnji odstavek tretjega odstavka, je tudi sledeča določba: Predsednika sveta letnika vo-lijo člani — fakultetni učitelji izmed sebe! Blago rečeno — če ne drugega, vsaj zelo čudna določba. Svet letnika sestavlja določeno število štu-deniovskih predstavnikov in učitelji, ki sodelujejo pri pouku v letniktu. Predsednik sveta je eden izmed učiteljev. To so zakonske določbe. Toda, če je svet letnika tisti samoupravni organ, ki naj rešuje vsa vprašanja v zvezi s pedagoškim in vzgojnim procesom v Ietniku in ki naj skuša ta proces približati čim bolj tisti meji idealnega. potem je nujno, da v svetu letnika enakopravno delujeta oba protagonista tega procesa, katerih neposredni interes bi morala biti izpolnitev tega procesa. Reforma ni le tehnični proces, ki nam je prinesel inverzijo in vertikalno ter horizontalno razvejanost. Prinesla je na univerzo tudi nove odnose, ki jih po-goslo iznenačujemo z demokratiz.acijo in humanizacijo. Pri tem je nujno, da postane študent subjekt vzgoje na univcrzi in da ga prenehamo pojmovati zgolj kot objekt vzgojnega procesa. Prav sveti Ietnikov so prvi korak k temu. Ali je potem prav, da s tako togo, formalno pravno določbo ustvarimo dva sveta letnika: enega, ki ga tvorijio štu-dentje in drugega, ki ga tvorijo profesorji? Brez resnega in enakopravnega sodelovanja ne bo dosežen osnovni namen. Zato je la dcločba prav gotovo več kot le čudna. In er>ako do!o>!bo ima ludi osnutek s'atuta pravne fak'ultete. Morda bi vseeno kazalo pred razpravo na fakultetnih svetih to vprašanie malce širse postaviti. Končno je študeTitovska orRani7;acija prav pri uvajanjii reforme našega študija pokazala toliko resnosti, da jo je treba tudi resno upoštevati. K. M. SKUPŠČINA ZVEZE bTUDENTOV PRAVA Nopredek na vseh področjih V petek, 12. maja je bila v zbornični dvorani uni-verze redna letna skupščina fakultetnega odbora Zveze študentov prava. Skupščina je bila dobro pripravljena, iz njenega poteka pa lahko ugotovimo, da je bilo delo fakultetnega odbora v preteklem obdobju z nekaj izje-mami uspešno in pomeni napredek v primerjavi z lan-skim letom. Skupščina je na predlog štu-dijskega ref- ?nta irejela ne-kaj pomembnih sklepov in predlogov za novi statut prav-ne fakultete: — predloge za učne načrte in programe je treba pred sprejemorn dati na vpogled Zvezi žtudentov prava m o njenih predlogih razpravljati. — roki za &!kupinske izpite naj bodo junijski, jesenski (ok-tober, november in december) in februarski. Za posamične iz-pite pa naj bpdo izpiti vsaj vsak mesec. — profesorji naj bi bili za-dolženi v rednih rokih izpre-davati študentom snov, dolo-čeno v učnih programih, ako sami ne predavajo, pa naj pre-skrbe študentom približno ena-kovrednega predavatelja. — svet letnika naj obravna-va vsa vpirašanja, ki imajo po-men za pouk v letniku (študi.j-ski in socialni problemi) in predlaga^ ustrezne ukrepe. Nobenega napredka ne mo-remo ugotoviti na področju idejnega in političnega dela. V okviru svo'bodne katedre so bila sicer pnrejeaia tri predava-nja, vendar samo to dejstvo še ne dokazuje, da je Zveza štu-dentov v redu izpolnila svojo vlogo na tem podrnčiu. V preiteklem obdobju je bilo izvedeniih nekaj pameinbnih akcij: prireditve v okviru Tedna pravnikov, udeležba pri partizanskem pohodu študen-tov prava v Srbiji, formiranje pravniške brigade, uspešno so-delovanje na interfakultetni konferenci v Sarajevu m drugo. Vendar nas kljub ugodni oceni dela Zveze študentov v preiteklem obdobju sikupščinav nekem smislu ni zadovoljila. Zveza študentov in vse poli-tično delovanje na univerzi do-življa intenziven proces demo-kratizacije in ravno redna let_ na skupščina bi moraLa biti tisti najvišji in najbolj demo-kratični organ, kjer bi se naj-bolje izražala stopnja politične zrelosti vsakega posameznega člana Zveze študentov. Zato je pomem.bno predvsem to, v ko-liko je neka skupščina sposob-na dati ne le pregled, ampak tudi kritično oceno dela fakul-tetnega odbora in v koliko skupščina postane forum, kjer se, v boju nasprotnih mnenj rešujejo aktualna politična in študijska vprašanja na faku/-teti. ' To pa bi morala biti tudi smer delovanja novo izvoljene-ga fakultetnega odbora in dru-gih zavestnih sil na fakulteti: iskanje novih, zanimivih in iz-virnih oblik dela, ki bi bile sposobne pritegniti vsakega, do sedaj še tako pasivnega člana Zveze študentov prava. P. J. MLADINA IN VSI JUG0SL0VANSKI NARODI Titu za rojstni dan V štafetni palici, ki jo je 25. maja predal tovarišu Titn mladi strngar iz Titovega Užica Slobodan Jovanovič, je bila naslednja čestitka mladine in jugoslovanskih narodov: »Dragi tttvariž Tito, Na pot emo odžli dz našega in tudS Tvojega Užica^ da Ti čestitamo za rojstni dan, obšli smo wsa legendarna imena revolucije, na vsakem fcoraku do Beognradia smo bili potiiosnd na vse slarvnie podvige, ki so zgradili to skuipnost naroidov, čutiili smo se v&e boij sesteMnii del življenijia, ki se je na teh nezlomljiivih temeijih dvigtidlo visobo, prepaznavali smd se v humanizirainih, spremeinjenih podobah krajev, preobraženih z aovimi toviairnami, ki se drvigaijio v vse strani, v delavcih, ki v njiih upraivljajo, v njivah prevzetih z navo rastjto, v prihajajoči žetvi, v deset tisočih novlh zgiaidb, v onih še nedokončamih in v cftiah, ki dajejo prostar delovnim ljudeim, ki so na®, nosilce štafele iuacrodiOiv in mladine Jugoslaviije, pozdravljaili s cvetjem z oben in z balikoniov in z okrašeinih trgov iin ulic z zastavami, pridruždli &reč uprava Turista v Ankaranu, ki se je menda pre-frnenovala v Adrio. Ze med potjo srno zvedeli, da so kn-da*ovs-ke spremembe še marsi-kaj spremenile v tem zalivu za nordijske lepote, zato smo bili zelo pirevidni. Naš pcvd naskak je bil brezuspešen, ker se to-variš upravnik ali direktor. še ni vrnil iz Kopra, kot so nam povedaii v njegovi predsobi. Prisiljeni smo bili čakati. za-to simo hoteli ta čas uiporablti za oglfcd našega tabora in An-kararta spl6h. Imel sfim obču-t6k, da se pnidno pripravlja na šezono. Povsod so nfkaj popravljadi barvali. k^nali, Cazširjali tisti kos ceste, ki vodi od glavnega cestišča do Turista itd., ]e naš koščeik je 6štal nedota,knjen. Bil ie za_ n^rtiarj^n in rdefe pobarvana kuhin.ia i6 kar nekam žalost-Ao zrla na še vedno sivo mor. je. Toda n^! Oprčstite, slabo 6pazujem in še spomini so me nekoliko zanesli! Seveda se i^ spr^menilo. Nova uprava Turi&ta je naš prostorrek ogfadila z živo bodečo mejc. Popalnoma razumemo, da mo-ra vsak skrbeti za svcjo last-niino, da lahko vsak po svoji uvidevnosti uporablja svoie 26mljišč6, vendar nas .ie De-koliko zabolelo, ko smo se za-zrli v živo bodečo ograjo. Menda smo vsi želeli, da ne bi nikdar ozelenela. Kdor si želi morja, naj ga plača Končno smo 16 dočakali di-rektorja tega novega tu.ustič-noga objekta. Da bd občutili dovolj spožtljivosti, smo še ne_ koliko počakali v predsob., nakar nas je tajnica spustila naprej. Po opravljenih formal-nostih nas ie kar vrglo na fo-telje. Najprej smo morali za-govarjati naš prostor. No, ko smo tovariša direktorja le nekoUko prepričali, da si pro_ stora nismo kar tako prilastili, pač pa na.m ga je dodelila ob-čina in da imamo pogodbo, nas ie vprašal, po ka.i da smo prišli. Razložili smo mu naše zad6ve in povedali, da bi se oredvsem radi pogovorili za-radi plaže, ker jo tabor upo-rablja dva meseca letno. Naše vprašanje je skoraj preslišal. Pač pa je stekel pogovor o na-dal.in.iem razvoju podjetja, o starih grehih, ki so bili ravno v tistih dneh zelo sveži, o živi ograji itd. Imel sem občutek, da smo študentje precej krivi za vse to, ker v Ankaranu do-slej ni šlo vse kot bi moralo. Ta'k pbčuiek je vsaj vsiljeval ta razgovor ali Solje monolog, ki smo ga poslušali. Glede žive meje pa tole: kdorkčli bo le-tas letoval v Ankaranu naj se spomnd, kadar jo bo hotel % prekčračiti da je ta meja bolj moralnega karakterja in če-prav bi vsaki. ki jo bo preko-račil ali vsaj mislil prekora-čiti. poslal tovarišu direktorju, svoj naslov, bo krivda oadla na najbl;žje*a soseda. Kev smo to slučajno študenti^, bo stvar še nekoliko zanimivejša. O prispevku za plažo se to krat še zdaleč nismo zedinili. Najprej sino povedald, koliko smo plačali lansko leto, nato je hotel tovariš direktor zve-deti, koliko smo pripravijenl plačati letos. Menda je dejal, da nam daje 50 odstotkov po-pusta, toda v kasnejšem raz-govoiru je menda predstavlja-lo teh 50 odstotkov 300.000 dd-narjev. Cedna vsotica, ki je tabor, n© zmore. Po vsej ver-jetnosti bo letos ankaransko plažo kori&til le tisti, ki toldko dobro plava, ra. Preseliti bi se mo-rali na prostor, ki je last naše organizacije. Tu se bomo sre-čali z novimi problemi, kot so elektrika, vodovod in kanali-zacija. tega finančno mi ne bi zmogli, zato je edina rešitev v tem, da čakamo koga drugega, ki ima več denarja in ko bo ta zgradil, bomo tudi mi prista-vili svoj lonec. Kaj pa do te-daj? Trmasto in krčevito vztra-jati tam, kjer smo! Vprašanje šotorov ali zida-nih prostorov, ki sem ga ome-nil, je še bolj pereče, ker je vprašanje velikih . investicij. Rešitev vidimo v tem, da bo-mo zgradili večji center za re-kreacijp in vzgojno politično delo. ki bo služil za vso našo mladino. V tej smeri skušamo rešiti ta >roblem in moram reči, da se 'e že precej naredilo. Izdelani so tudi načrti, ki ;redstavljajo samo eno od možnih-variant. Zamisel je od-Hčna, kolikor bi se dalo ures-ničiti in najti sredstva. Vse-okor pa moram ob koncu pri-x>mniti, da stvar ni tako brez-zhodna. Še vsaj par let se,nam m- treba bati in-za ta čas si še ^edno predstavljam tabor v ta-ki obliki. ' . Ce pa bo potem potrebno in sodo možriosti za zidane pfcn ^tore. bomo tudi sami zgradili, >aj smo se že do sedaj lotili že -anogo večjih objektov in de-'ovnih nalr.g. Dcbre volje narn 'otovo ne primanikuie. • Repnrfa^a Stano Čehoviil, Niko Tiear - Fotografiie: JOCo Znidaršič. Cenenost in mladostno vzdušje Se mesec dni in platneno naselje v Ankaranu bo spet oživelo. študentje ljubljanske univerze bodo spet pre-življali svoje počitnice v resnično skromnih, a zato toliko prijetnejših jprilikah. Družba, sonce, morje in še marsikaj bo dajalo pečat mladosti in razigranosti študentovskemu taboru. Potern pa bodo ostali le še prijetni spomini in želje, da se prihodnje leto zopet snidemo na morju, v našem taboru. Uprava je lani poskušala zvedeti za vtise o bivanju v taboru, pomanjkljivostih, ki so se pojavJjale in tiste svetle strani življenja, ki vsako leto privabljajo znova na stotine štu-dentov. Na prvo vprašanje — »Zakaj si se odločil preživeti svoje po-čitnice v študentovskem tabo-ru?« — so bili odgovori sila pe-stri. — Zaradi prijetnega in mla-dostnega vzdušja in kraja sa-mega (pravo — absol.). — Cena, družba (kemija III. letnik). — Ker je to edina možnost, da poceni preživim počitnice na morju (ckonomija IV. let-nik). — Zaradi Mire! (strojna — ab-solvent). :— Ker nirnam druge možnosti (rudarstvo — absolvent). Odgovori kažejo, da se je ve-čina odločila za letovanje v štu-dentovskem taboru zaradi cene-nosti in študentovskega vzdušja, ki vlada v taboru. Nizke, študen-tom primerne cene, so torej edi-na in največja prednost študen-tovskega tabora. Vsi anketirani so se odločili za pozitiven odgovor na vprašanje: »Ali misliš, da je študentovski tabor potreben?« Študentje želijo, da imajo svoj tabor tudi vnaprej, je po-polnoma razumljivo, če pomisli-mo, da jim^edino študentovski tabor v današnjih prilikah lah-ko nudi prijetno in ceneno le-tovanje. Tabor ima svoje sončne in senčnate strani. Na vprašanje: »Kaj ti je v taboru všeč?« — so anketirani v glavnem hvalili hrano, prostost, sanitarije. navduševal celo nad potrpežlji-vostjo uprave. Nadebudno pa je povezal prijetnost tabora bruc iz geologije, ki je smelo izjavil, da mu je v taboru najbolj všeč Majda in stranišče. — Zena!, je bil lakonski odgovor strojnika III. letnik. Nekoliko obširneje so anketi-rani odgovarjali na 4. vprašanje — Kaj ti v taboru ni všeč? Začelo se je z blatom, ki ga je narava v obilni meri poklo-nila upravi tabora na upravlja-nje, posebej po večjih in dolgo-trajnejših nalivih. Za nekatere daljše študente so bile velik problem postelje (prekratke). Potem so se vrstili tudi takile odgovori: — Morje ni čisto! (absolvent kemije). m AL! ŽE VESTE m DA B0 TUD3 LETOS ODPRT ŠTUDENTOVSK! !! TAB&R V ANKARANU ^ DA BC CENA SAMO 590 DIN NA DAN # DA B0 IMEL TABOR SVOJ TELEViZOR © DA BG PGSKRBUENO TUDI ZA DRUŽABNO A ŽSVUEMJE DA UFRAVA TABORA GBLJUBUA LEPO VREME — Absolventu gozdarstva je bila poleg hrane najbolj všeč Koča strica Toma (buffet, vedno založen z odlično dalmatinsko črnino). — Disciplina, ki ne omejuje nikogar (to ne pomeni nedisci-pliplina). — Higiena stranišča (VPS L). — Lega tabora in bližina morja (VŽTK III.). — Absolvent rudarstva se je — Dežurstvo, ki ga mnogi smatrajo za nepotrebno zlo. — Vodstvo! (strojnik I.). — Cakanje na kosilo in ve-čerjo (elektro II.). Socialno ekonomska proble-matika je nekatere spremljala tudi v tabor in posledica je ugo-tovitev, da ^jim ni všeč socialrio-ekonornska struktura študentov, ki preživljajo počitnice v tabo-ru (absolvent ekonomije). Študentje so se torej držali pravila, da objektivna kritika samo koristi, čeprav so kritizi-rali tudi stvari, ki ne spadajo v direktno pristojnost tabora (kot npr. stopnja čistosti mor-ja). »Kakšne izboljšave predla-gaš?« Tudi na to vprašanje so bili zanimivi in koristni predlogi. Večina predlaga ureditev glav-nih poti, da bi se tako izognili blatu v času deževja. Med ko-ristne pobude spada tudi pove-čanje jedilnice in boljša uredi-tev kuhinje. — Študenta VPS 1. letnik predlagata organiziranje dru-žabnih večerov in skupinskih iz-letov v bližnjo okolico. — Organizaqija gostovanja kakšne skupine ali orkestra (ekonomija IV.). — Ureditev plesnega prostora (strojna III.). — Družabne večere (gradbe-na V.). — Uvedbo samopostrežbe (VGS Groblje II.). — Študent tehniške fizik. predlaga, da bi se v Sloveniji ustanovila še vsaj dva tabora, saj je pri rias mnogo primernih krajev. Poleg tega bi bilo po njegovem mnenju koristno ure-diti mrežo študentovskih tabo-rov po vsej Jugoslaviji, ki b omogočala cenena in prijetir letovanja študentom. ; — Sportni rekviziti (badming tpn, šah, žogej ležalne blazine . paj bi bili po mnenju rhnogih ariketiraritev v večji meri ria razpolago. Zahtevnejši pa se navdušujejo za televizor (stroj-na — absolvent). Parada želja pa s tem še ni bila končana. Vrstijo se želje po boljšem ozvočenju, boljši razsvetljavi, zmanjšanju taks za postavitev lastnega šotora in še mnogo drugega. Študent, ki je po vsej sili ho-tel ostati anonimen, saj ni na-vedel niti fakultete, pa je nato vprašanje odgovoril: »Ce ostane tako kot je, je v redu.« Anketa je pokazala, da štu-dentje potrebujejo svoj tabor, da so z njegovo orgartizacijo zadovoljni, da pa želijo tudi ne-katere izboljšave. Uprava ta-bora je že poskrbela, da bo le-tos v Ankaranu še prijetneje, obljublja pa celo lepo vreme. "i;i!tovski tat čaka ves ubog ^u 4apu3če| Glavna baraka, kuhinja, je spremenjerta iie v toifko; da so jo prebarvali v rdeče. Pa še to. Videz je, da smo študentje ob morju na zelo slabetn glasu, kajti popolnoma so nas ogradili z bodečo živo mejo ITALIJANSKA NASPROTJA AGONIJA UNIVERZE VELIKA NASPROTJA MED VISOKIMI ŠOLAMI NA JUGU IN SEVERU ITALIJE — ZASTARELOST VISOKOSOLSKEGA SISTEMA — PREDPISI IZ FAŠISTIČNEGA OBDOBJA OVIRAJO DEMOKRATIČNI RAZVOJ UNIVERZE — PREMAJHNE KAPACITETE FAKULTET — AKADEMSKI NASLOVI NIMAJO NOBENE VREDNOSTI Tiste aprilske dni, ko 10 v italijanskih univerzitetnih središčifi slavili »Festa delle matricole«, si ni mogel nihče misliti, pa naj je bil to kdorkoli, ncjmanj pa tujec, ki se je takrat mudil v Rimu, da se pod slavnostnim plaščem univerze* skrivajo hude težave. Videz brezskrbnosti, urejenost in občutek, da je vse v redu, je takrat marsikoga prevaral, saj sta prešerna razigranost italijanskih študentov in razgibano ozračje v univerziietnih krogih silila, da je marsikdo podvomil v obtožbe, da poveličuje svojo tradicijo itd. Življenje v Rimu je takrat nosilo štu-dentovski pečat, le da se vsi študentje niso mogii enako veseliti. Tisti gotovo ne, ki imajo nizke štipendije, ali pa jih sploh nimajo in jim dca>jo sredsfva za študij ne preveč dobro situirani starši. Po prazniku se je univerzitetno življenje znova znašlo v starih kolesnicah, med starimi in že tolikokrat ohravnavanimi problemi, ki prav v zadnjem času postajajo iz dneva v dan bolj akutni... V primerjavi z drugirni za-hodnoevropskimi državamj (na primer članicami evropske go-spcdarske skupnosti) je itali-jansko visoko šolstvo v precej nezavidljivem položaju. Uni-verzitetna poslopja so stara in ne ustrezajo več svojemu na-menu. še huje pa je to. da aka-demskega duha, ki vlada na univerzi. mirno lahko označi-mo za staromodnega. Kriza univerze je postala .predmet, s katerim se ukvar-iajo politiki in italijanski tisk. Različne politične organizacije so predložile načrte in se za-vzemajo, naj bj najprej odpra-vili zastarele predpise, ki ure-iajo ta vprašanja in tako zago-tovili državi stalen prirastek učiteljev. tehnikov, inženirjev. zdravnikov. znanstvenikov it,d., ki so nu.,no potrebni za njen nadaljnji razvoj. Univerza zaostaja V preteklem letu je SVIMEZ (Associazione per lo sviluppo del mezzogiorno) preračunala, koliko visoko kvalificiranih kadrov bo potrebnih v pri-hodnjih desetih letih za uspe-šen razvoj italijanskega go-spodarstva. Po omenjenem per-spektivnem načrtu naj bi bilo leta 1975 na razpolago italijan-skemu gospodarstvu približno 90.000 mladih strokovnjakov, ki so si že pridobili doktorat ali pa diplomo. Stevilo študentov znaša sedaj 230.000, leta 1975 pa naj bi jih bilo več kot 400 tisoč. K temu velja pripomniti, da se je število študentov v zadnjem desetletju v drugih evropskih državah početverilo v skladu s pospešenim razvo-jem teh držav. Kadrovski pro-blemi so se s tem okrepili, saj se precejšen del študentov še vedno vpiše na pravno ali pa na drupe humanistične fakul-tete. Nemalo je med njimi takšnih, ki izvirajo %z drobnih meščanskih krogov in to storijo na željo staršev, češ da si je na teh najlaže pridobiti doktor-ski naslov ... Na italijanskih univerzah je vpisanih 230.000 študentov. Ka-pacitete posameznih fakultet so premajhne in ne morejo vsakemu dati ustrezne visoko-šolske izobrazbe. Se bolj pere-ie pa je to. ker se želi iz leta v leto vpisati na univerzo čedalje več Ijudi. Tako primanjkuje primernih prostorov ter tudi univerzitetnih učiteljev. Sole in fakultete so skoraj vse v starih renesančnih palačah, > kjer seveda ni modernih pre-davalnic in modernih študij-skih pripomočkov. Spričo tega je morala Politehnika v Milanu uvesti leta 1958 numerus clau-sus. Avtonom ja in centralizem Italijanska ustava, sprejeta po drugi svetovni vojni, poudarja av-tonomijo univerze. 2al pa so še vedno v veljavi fašistični zakoni, ki dejansko onemogočajo univerzi, da bi uživala sadove demokratičnih določb italijanske ustave. V začet-ku aprila se je pojavila na italijan-skem knjižnem trgu knjiga o uni-verzi v Italiji. Pisec prepričljivo ugotavlja, kako so avtoritarni za-koni fašističnega režima zarli av-tonomistične elemente reforme Gio-vanlja Gentilesa iz leta 1923. (Giu-seppe Barilla: Un futuro per L'Uni-versita Italiana, Bari 1961). Centra-lizem upravljanja ovira življenje na italijanskih visokih šolah, biro-kratično obravnavanje različnih problemov znova in znova hromi iniciativo posameznih univerz in njihovih rektorjev in onemogoča večji vpliv univerze na življenje v lokalnem ali pokrajinskem me-rilu. Po Barilli so demokristjani v Italiji pokazali določeno naklo-njenost tistim zakonom iz fašistič-nega obdobja. ki jih je bilo mogo-ee učinkovito uporabiti pri poli-tičnem obvladanju univerze. Zakon iz leta 1938, ki določa štu-dijske načrte posameznih fakultet, je še vedno v veljavi. Za vsako »premembo študijskega programa Sta potrebna privolitev »Consiglio superiore della pubblica Istruzzio-ne« — posvetovalnega organa mini-Btra za vzgojo in odločba predsed-nika republike s podpisom vzgo.j-nega ministra. Nek zakon iz leta 1933 natančno določa sestavo upravnega sveta (Consiglio d'ammi-nistrazione) univerze; redni profe-sorji in zunanji člani sveta po tem Bakonu niso voljeni, temveč po-•tavljeni nekje od zgoraj. Birokratični centralizem je pose-bej močno občutiti takrat, ko naj bi začeli zidati nova univerzitetna poslopja. Zlasti težko je doseči so-glasje med ministrstvom za vzgo-Jo in ministrstvom za delo, ki je prlstojno za univerzitetne gradnje S pomočjo posebnih zakonov so blle v števllnih primerih te težave sioer odpravljene, ker so dosegle tlste vlsok€ šole. ki uživajo iz ka-kršnih koli razlogov učinkovitc zaSčito aktivnih politikov, po drug »trani pa je bilo to v škodo tistim visokim šolam, ki nimaio vplivnih mentorjev. Vodstvo univerz nepo-iredno iz ministrstva. ki ga n^ prtmer v Franciji učinkovito izva-TCO, lunkcionira v Italiji velikc ¦febSe in sicer v tem smislu, di HWM fci zrvova odkriva, kak« i sedanjih razmerah ni več mogoče uporabljati zastarelih predpisov iz fašističnega časa. Inflacija naslovov Spričo vedno bolj številnih in mnogoterih zahtev — te iz-virajo v prvi vrsti iz gospodar-skih krogov in temeljijo na vedno bolj razdrobljeni druž-beni delitvi dela — so bile univerze v skoraj vseh evrop-skih driavah prisiljene revidi-rati študijske načrte v smislu večje razvejanosti posamezne stroke. Diplomanti so torej bolj ali manj ozko specializirani za določeno panogo in kar je naj-pomembnejše, da so strokovno dobro pripravljeni za delo v proizvodnji oziroma — to je bi-stvo specializacije — prizadeva-jo si vedeti kar največ o kar najmanj stvareh. Drugače pa velja za Italijo. Zastareli si-stem visokega šolstva praktično onemogoča kakršnokoli dife-renciacijo študija v posamezni panogi in daje proizvodnji strokovnjake, sicer z naslovi, ki sp bolj usposobljeni za teo-retično delo kot pa za reševa-nje neposrednih problemov na delovnem mestu. Posledica te-ga je med drugim popolno razvrednotenje doktor-. skih naslovov, saj ti še zdaleč niso dokaz zmožnosti za znan-stveno delo. niti za uspešno iz-polnjevunje praktičnih nalog. Naslov v Italiji jamči le za teoretično akademsko znanje. V mednarodnih organizacijah se je pokazalo, da doktorski naslov, pridobljen na večini italiianskih univerz. velja zelo malo. O skladnosti med de-janskim znanjem in doktor-skim naslovom v Italiji torej ne moremo govoriti, al[ bolje rečeno. postati doktor določene znanosti je v Italiji veliko laže, kot v katerikoli drugi evropski državi. Velike razlike Poleg vsega tega pa so v Ita-li.il velike razlike me."d sever-nim in južnim delom dežele. Če pravimo. da je sever indu-strijsko razvit in močan čn pre-sojamo razmere na italijan- skem jugu na podlagi evrop-skega povprečja, potem je ugo-tovitev. da je južna Italija go-spodarsko zaostala, naravnost optimistična. Omenimo naj le, da je na jugu dež^le še ve,dno kolonatski sistem. Nujno je, da se takšne razmere odražajo na področju šolstva. Mlad ;nže-nir, ki je študiral v Milanu ali Torinu, bo imel prednost pred diplomantom visoke šole nekje z juga. na primer iz Neaplja. Državna oblast v severni Italiji skrb: skupno z in.dustrijo za strokovno raven visokih šol, medtem ko ni na .iugu niti fi-nančnih sredstev.. niti velikega interesa za to, da bi razmerje med severom in iugom .;zena-čili. Kako majhna je neposredna Domoč države študentom, ka-žejo naslednji podatki. Držav-ne štipendije je lani prejemalo 1,31% študentov, 2 %¦ jih sta-nuje v študentovskih domovih. le 3 % so abonirani v študen-tovskih menzah. V primerjavi z Veliko Britanijo, Francijo ali celo Zahodno Nemčijo. ki ima-io sic^r velike probleme prav na socialno-ekonomskem pod-ročju študentov, priča.io te šte-vilke o poraznem položaju. Vse kaže, da se vo.ddlni krogi ne zaveda.io pomena tega. in da je državna • politika nesmotrna, kar ima za posledico. da so vrata univerze za skoraj 90 % pripadnikov delavskega ali kmečkega sloja zaprta, saj ma.ihno število državnih šti-pendi.i prizadene predvsem te. Učno osebje Italijanske univerze imajo ob se-danjem številu vpisanih, ki neneh-no narašča, veliko premalo docen-tov. Po nekaterih podatkih orga-nizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje - OEEC - je prišel pred desetimi leti v Franciji in Za-hodni Nemčiji en profesor na 28 študentov, v Veliki Britaniji na 16, v Italiji je bilo ustrezno razmerje 1:44. Na univerzi v Neaplju je na primer vpisanih 28.000 študentov. Pravna fakulteta z 8.500 študenti ima le 18 rednih profesorjev in približno 30 docentov. V stiku s fakulteto je le dobra četrtina štu-dentov. Vzroki tega niso le pri štu-dentiti. temveč predvsem v zasta- relosti študijskega sistema, ki se ni spremenil že približno 30 lei in v pomanjkanju prostorov. Vsi študentje ne morejo dobiti sedeža v predavalnici in nemalokrat se je zgodilo. da je prišlo med njimi do prepirov. Nenavzočnosti študentov na pre-davanjih uspešno konkurira ne-navzočnost profesorjev, zlasti na številčno majhnih visokih šolah. Večina profesorjev prebiva v vele-mestih in se dvakrat ali trikrat pripelje v univerzitetno središče-na predavanja. Vzroki, da profesorji ne stanujejo v univerzitetnem sre-dišču, so finančne narave. Skromne plače silijo univerzitet-ne profesorje, da imajo v veleme-stu na primer odvetniško pisarno zdravniško privatno prakso, ali pa kakšno drugo dobičkanosno zapo-slitev. Akademski naslov privab-lja stranke, sai zelo učinkovilo deluje na izvesku. Jasno je, da utegnejo igrati pri tem pomemb-no vlogo vzroki čisto psihološko in družbene narave (lestvica), se pravi, da univerzitetni predavateli ne bo nikoli zamenjal kulturno bogateišega življenja v velemestu za nezanimivo atmosfero univerzi-tetnega mesteca nekie v provinc' V posebno kategorijo lahko šte-lemo profesorje, ki se ukvarja.io s politiko in sedijo v klopeh poslanske zbornice na Montecito-riiu in v senatu v palaCi Madama. Ttaliianski premier Fanfani se je na primer dal premestiti s katoli-ške univerze v Milanu na univerzo V Rimu, kjer ima še danes stolico Podobno metodo so uporabili tudi bivši zunanii minister Segnl in Martino ter predsednik poslan-ske zbornice Leone in se preselili na univerzo v Rim . . . Hibe desetletneqa načrta Desetletni vladni načrt za razvoi šolstva. kj ga je leta 1959 predložrl parlamentu ta-kratni minister za vzgojo Me-dici, in o katerem še sedaj raz-Dravljajo v parlamentu. naj bi z zagotovitvijo novih finančnih sredstev zboljšal šolski sistem na vseh stopnjah. Zvišanje dr-žavnega proračuna za šolstvo s 26 fia približno 55 do 60 mili-iard lir letno naj bi porabili za fjradn.io novih šol&kih poslopij, institutov, raziskovalnih sre- dišč za ustanovitev novih stc-lic, za štipendi.ie itd. Univerze na.i bi kmalu porabile zagotov-ljenih 45 milijard lir za naj-nu.inejše potrebe, od tega pri-bližno polovico za nove gradnje in nove stolice. Sedanji mini-ster za vzgojo Bosco je ob kon-cu marca v pismu. naslovlje-nem na rektorje posameznih univerz. poudaril. da ti kreditj ne gredo iz sredstev načrta za razvoj šolstva oziroma. da so namen.ieni za čimhitrejšo od-pravo na.ivečjih problemov. Poznavalci teh vprašanj so v dvomih in se bojijo, da so prav krejdrt 45 milijard lir in finanč-ne priprave sredstva za z a -vlačevanje reforme in da io celo ovirajo. Skratka. da je vse skupaj le pesek v oči. Uni-verzo bi s temi sredstvč težko sanirali. Po njihovem mnenju bi bilo bolj učinkovito. če bi s temi sredstvi zidalč nove šole. ... in kritika Julija 1960 so združenja do-centov, asistentov in študentov naglasila, da načrt sploh ne omenja temeljnega problema univerze, ki leži v tem, da je treba popolnoma spremeniti strukturo visokih šol. Problemi niso le finančne narave. tem-več v prvi vrsti problemi v zvezi s strukturo. vzgojo in so-cialnimi odnosi. Omenjena tri združenja so v posebnem doku-mentu z dne 27. januarja 1961 to kritiko še enkrat ponovila. Načrt za razvoj šolstva pred-videva velika sredstim, vendar pa ne bo imel nobenega učinka, če ga ne bo spremljala reforma vs eg a šolstva,od osnov-nega do visokošolskega. ki bo temeljila na naprednejših sta-liščih o teh vprašanjih. Ta kritika italijanskega šol-stva, zlasti pa univerzitetnega, je povsem v skladu z uvodom, ki ga je napisal k Barillovi knjigi nekdanji predsednik dr-žavnega sveta za raziskovanje prof. Colonnetti. Univerze po njegovih besedah ne bodo rešili z izdatnimi finančnimi sred-stvi, temveč le z reformo njene strukture in s kvalitativnim spreminianjem vsega, kar sodi k njej. Skupna volja po obnovi univerze naj bo usmerjerm k problemom v zvezi z avto-nomijo univerze. k izpolnje-vanju obveznosti profesorjev in študentov. kajti le ta pot zanesljivo vodi do renesanse italijanskih visokih Sol, do zboljšanja položaja asistentotf in sistema štipendiranja, do novih in enakovrednih šol na jugu italijanskega polotoka in v zadnji posledici do novega kulturnega in strokovnega dvi-ga petdeset milijonskega na-roda. Haiti noče fašistične univerze Haiti, biser Karibskega morja, preživlja žalostno obdobje. Mladina, ki je skrbno varovala demokracijo in svobodo, saj so si jo priborili njeni očetje za ceno svojih življenj, je zdaj žrtev tiranov. Zatirajo jih, ker so se drznili upreti državni oblasti, ki jim je hotela vzeti njihovo svobodo. Sramotenje univerze, zasledovanje in mučenje študentov je na dnevnem redu. Haiti dandanes ve, kaj pomeni »omejevanje akademske svobode«. Danes je Haiti Frankova Španija, Batistova Kuba, Trujillova Dominikanska republika, Stroe&nerjev Paragvaj. Haiti, kjer s« je rodila novejša črnska civilizacija je zdaj žrtev še bolj nazadnjaške diktature, kot so jo domačini poznali iz časa vojaške oblasti. PECAT DIKTATURE Po vsem svetu je anano, da so diktatorske oblasti zlasti sovražne študentovskim gibanjem. UNEH je bila samovoijno razpuščena šest mesecev po tem. ko so jo podprla napredna gibanja dežele. Nasilnost tega vladnega ukrepa je očitna in vpliva na položaj vseh zavednih študentov, ki nočejo več prena-šati tiranije in cenijo svotoodo, člo-večnost in čast univerze in odkla-njajo omejena strankarska poj movanja. 1. septembra 1960 so agentje tajne policije vdrli v stanovaoje pod-predsednika za finančne zadeve UNEH, kjer je 15 mladih Ijudi raz-pravljailo o splošnih protolemih. Policaji so jih pretepali in jih nato zaiprli. Clani izvršnega odbora or-ganizacije so ostro protestirali in zahtevali od ministrstva za notra-nje zadeve pojasnilo, a brez uspe-ha. Vnovič so zahtevali pojasnilo in izvedeil, da bo ministrstvo za no-tranje zadeve vprašanje raziskalo in o rezultatih obvestilo voditel.ie UNEH; obl.iuba se ni izpolnila. UNEH ZAHTEVA POOBLASTILO Takrat je bilo 16 študentov ne-apravičeno zaprtih 45 dni. Ko prva delegacija ni uspela, so sklicali na-cionalni odbor zveze in sklenili obvestiti o položaju vse študente. Hoteli so dobiti pootolastilo večine za delovanje v imenu vseh. Dne 10. novembra 1960 je kdmisija obi-skala vladno palačo. Minister za šolstvo jim je sporo^čil naslednje: če se je UNEH odločila pomagaiti političnim zapornikorn, ki so se ukvarjali s »komunističnimi aktiv-nostmi«, bo morala vlada prepre-čiti širjenje ideologije, ki je v na-sprotju z naoeli države. V nasled-njih 10 dneh je nacionalni odbor brezuspešno utoepal o tem. REZULTAT: NACIONALNA SOLIDARNOST Vse napredne mladinsike organi-zacije so izrazile brezpogojno so-lidarnost z orgainizacijO' UNEH in so med drugim poislade protestna pisma predsednilku republike. Ven-d^r pa s(i šiudenlip še nadalje ostali v za;paru. Dne 21. novem-bra 1960 je ura<3ini iniormacijslki bilten organlzacije pozval vse Hn-dente k stavki, doikler vladne ob-lasti ne bodo izjpustlle na svobodo njihovih kolegov. Novica se je raz-šiirila kot požar in še istega večera so nekatere fakultete začele stav-kati. Oblasti so izdale razglas jn pozi-vale študemte, naj se vrnejo v pre-davalmice ali pa bodo izgubili sta-tus študenta. Studentje se za to grožnjo niso zmenili. Vlada je za tem zaprla 5 izmed 11 fakultet in istočasino začela preganjati študen-tovske voditelje. Izšel je tudi za-konski odlok o raizipuistitvi vseh mladinskih in študentovskih orga-nizacij, češ da so »¦komunistične^. Razen tega je vlada obdolžila ka-toliško duhovščino, da podpira razvoj »koimunizma« s tem, da da-je študentom denarno pomoč, 6e-prav je vsaika tovrstna zveza le navidezna in nemogoča. VSAKEGA STUDENTA NA CESTI SO ARETIRALI Končno so stopile v akcijo CO-SEC in nacionalne zveze študen-tov. Takega pritiska vlada ni vzdr-žala. Prvega decembra so študente po treh mesecih izipustill. Priča-kovali so, da bo sitavka tako kon-čana, a boj je postajal ostrejši. Studentje so bili prepričani. da bodo spet odprli faikultete, obno-vili UNEH in druge mladinske in študenitovske organizacije. 16. de-cembra je vlada dokončno razpu-stila haitsko umiverzo in ustano-vila državno univerzo, neposredno podrejeno vladi — to je univerzo fafističnega značaja. Začetek vpisa na novo univerzo je bil ob začetku januarja 1961. V prvem tedinu so se vpisall le vlaclni vohuni in vojaški uslužben- ci, pozneje je vlada začela podku-povati in panujati študentom de-nar, da bi se vipisali. V vr&tah UNEH je bilo vsega le 26 zaslep-Ijencev in tudi izdajalcev, ki so se priklju^ili osovraženi tajnd po-liciji. Danes postopajo ti študentje po ulicah, nosijo orožje in nepriza-nesljivo izdajajo svojim gospodar-jem skrivališča stavkajočlh štu-dentov. Stavka študentov, ki jo je orga-nizirala UNEH, je zakonita in ne-omejena. Udeležuje se je 99 od-stotkov vseh članov nacionalne unije. Prenehala bo le v primeru, če bo vlada preklicala odlok z dne 1R. decembrf!. Omejevanje tiskovne svobode Studentovskl 6a.soipafid Zahodne Nemčlje so v nevarnosti. Pravi vzroiki so dmigod, ne v uredništvih posameznlh listov. Marec 1960. Rektor heidelberške univerze dr. Hahn je prepovedal prodajo poslednje številke ham-burškega študentovtskega časopisa Konikret, češ da z objavo članka proti zveznemu obrambnemu mini-strstvu »ogroža demokracijo«. AStA (AUgemeiner Studentenaus-schuss) je zaman protestiral. Se isto poletje so sledlle prepo-vedi v Freiburgu in Branuschwei-gu. V Freitiurgu je povzročila iz-menjava kar dveh glavnih ured-nikov (na zahtevo rektorja in osta-lega akadem,s!keiga zbora) sldicanje skuipščine vseh študentov. Kot na~ lašč se je dokumentaciji v študen-tovskem tis-ku v FreJburgu pridru-žil še *primer« prodaje časopisa Konkret, tako da je bila usoda za-pečatena. Posledica: splošna pre-poved razširjanja vseh tujih štu-dentovslcih časopisov, izdanih zu-naj Freiburga ter obtožbža glavne-ga ur«lnlka prokomunističnega delovanja. V Brauinschweigu je uspelo pro-rektorju Tehniške visoke šole iz-rabiti majhen spodrsljaj urednika študentovskega lista Omnibus, ko je ta poročal o likovni razstavi, katere se je kot člam. Zveize likov-nih umetnikov Braunschweiga udeležil tudi Thulesius, proiesor Telvniške visoke šole. S tem, da je članek navedel nekaj kritičnih misli Oto alkvarelili omanjenega profesorja, »je škodoval ugledu celotne visoke šole«. Se in še so se vrstili podobni primeri. Kot posledica takega in podobnega položaja, v katerem so se znašll posamezni študentovski listi, so se pojavile ^tevilne reso-lucije. 46. redna konferenca delegatov VDS (Verband Deutseher Studen-tenschaften) je decembra lani po-novno protestiraaa. »Zahtevamo, da Konferenca zahodnonemšklli rektorjev vpllva na svoje člane, da omogočijo na visokib. šolah raz-širjanje vseh študentovskih li-listov. VDS je mnenja, da se taka omejitev svobode razširjanja tiska ne more tolmačiti v smislu nekega zakona o visokih šolah in da bi utegnila privesti do izolacije, ki je v bistvenem nasprotju z uni-verzitetnim duhom.« »12. redna skupščina članov VDS - marca 1960 v Heideabergu — je mnenja, da si mora študent nstva-riti sodbo šele tafcrat, ko je obve-ščen o vseh števiLnih mnenjih, ki se tičejo družbenih dejavnosti. Prepoved vsakega neposrednega dostoipa do mnenj, zastopanih v študentovskem tisku, je v na-sprotju s težnjaimi za politično izobrazbo ^tudentovstva.« Cemu vse to? Skušajmo najti od-govor, odkriti prave vzroke v ana-lizi študentovskega časopisja Za-hodne Nemčije. Referat člana uredništva kolnsikih Perepektiven, kl ga je imel na zadnjem semi-narju o tisku v oikviru VDS v Hen-nefu, odkriva naslednje, dosedaj zapažene naloge vodilnih študen-tovskih listov. Različne so: od go-lega posredovanja študentovskih poročil oziroma vesti, propagira-nja samouprave do tako imenova-nih "velikih« nalog kot je vi.soko- šoLska in kulturna politika. zdru-žena s kritiko. Sem šteje tudi splo-šna izobraževalna politika, ki za-jema termin Studium generale in politično izotorazbo. Glavne nega-tivne strani pa so izražene pred-vsem v dejstvu, da postajajo štu-dentovs.ki listi t^ti forum, ki vsi-ljuje določeno mnenje brez ozira na bralce oziroma, da r&šujejo ne-katerl časapisi nairaščajoče na-sprotje z interesi študentov na ta način, da ustamavljajo s pomočjo določene usmerjene in tendencloz-ne kritike lasten kirog bralcev, ozi-roma naročnikov. V odgovor na tako postoipanje zahteva referent koordinacijo dela z VDS, editno nevtralnim forumoim. Po vsem tem sodeč, zlasti pa še v zvezi s poslednjimi ugotovitvamJ aegativnih pojavov v študentov-skem tisku, se zdi, da tiče vzroki ».Tadran-film« zapisali nekoliko milejSe besede, saj bo marsikdo z vedro filmano zgodbico o stanovanjskib teiavah mladega študentovskega para kar zadovoljen. >>Martin v oblakih« je dobroflušna komedija v sodobnl preobleki, kjer pa do-muje dokaj naivna konstrukcija dolgočasnih zapletov in bledih likov. Ljerka Prekratič (Srednja balctna šola v Zagrebu) in Boris Dvor-nik (Igralska akademija v Zagnebu) v filmu Martin v oblakih Sicer je res, da naj bo namcn komedije tudi zabava, vendar je smeh, ki se nam zbudi mcd gledan.jem filma, precej pust ln prisiljen. Skratka, komika v filmu je šablonska in neinventivna. Za slabosti, ki bremenijo film, je v prvi vrsti kriv scenarij, iz katerega niti sprcten režiser kot je Branko Bauer ni mogel napraviti kaj veL kot običajno povprcčen film, čeprav se po nekaterih prl-zorih vidi, da je imel celo resnejše, kar umetniške pretenzije. Poe-tika v filmu, ki ima poetičen naslov, zavzema kar precej važno m«sto in je mladostno naivna in Ijubka. To pa predvsem zaradi obeh mladih protagonlslov, ki sta enostavni in simpatični figuri. »Martin v oblakih« ne predstavija kakšnega posebno vidnega dosežka naše kinematografije v lažjem, zabavnem žanru, je pa brez dvoma mno<*o bolj sprejemljiv kot na primer pretenciozno »revi.iski« film »Ljubezen in moda«, ki brcz dvoma spada med tiste filme, za katere sem v začctku navedla, da bi bilo bolje, če jih ne bi bilo. D. K. Ti, slrup Zvrst grozljivih filmskih zgodb, 1.1. »thrillerjev«, je doživela •voj višek y tovrstnih Hitchockovih mojstrovlnah. Te »natezalnice za Živce« imajo prav toliko umetniških pretenzlj, kot kriminalke v lite-raturi, lahko tudi manj, če ne bi bil to prevelik absurd. Poldrugo uro držati gledalca v hipnozi, prilepiti ga na platno, izvabiti iz njega vse detektivske sposobnosti, ko si zaman ubija glavo z zamo-tano prejo kriminalnih in podobnlh rebusov — to je res skromen namen omenjenih fi'mov. Režiserju (Ilobert Hoss«in) se je to posrečilo le v manjši me-ri, ker je imel izredno prozoren, polpismen scenarlj, kl spominja na »-nappte*« romano X-100 (kl se tudi pri nas na spIoSno uvcljav-ljajo). Film sc nikakor ne da rešiti v neke psihološke vode, kot to nesrefino poizkuča prilepljoni koncc. Je pač samo v svoji stroki obrtniško prefinjeno delo. (ab) Poikovnik In jaz Poljski 2id S. L. Jacobowsky je v življenju že nekajkrat bežal - vedno pred vztrajnim nacističnim zasledovanjem. To pot mora iz Pariza, saj pišemo lcto 1940 in nemške enote so tik pred mestom. To potovan.je, kt ga opravi skupaj s poljskim polkovnikom, njegovim slugo in dekletom, ,je v celoti prepojeno z umirjenimi komičnlmi za-plctl, ljubezenskimi konflikti in spo/nanji dveh nasprotnih značajev. Film je duhovit, ne morda v smlslu burke, najbolj nemogočih zapletih ali izsiljene sltuacije komikc, ampak ga vsega preveva kla-sična, neprisiljena in globoko človrška duhovitost. Glavna teža prl-pada seveda Danyju Kayu, ki je liku skromnega filozofskega umirje-nega in preudarnpga malega človoka, obdarjenega z obilno mero bistrovidnosti in iznjdljivosti, dal toliko igralske moči in enkratnostl, da je S. L. Jacobowsky postal pojem. To je vsekakor novo, morda največ, kar lahkc igraloc s svojo kreacijo doscže. SkoraJ nlč manj enkratno in sveže ne učinkuje »veličastna« pojava polkovnika (Curd Jtirgens), robustnega moža, zapletenoga v svo.ie napihnjeno plemiSko dostojanstvo, ki po lastnih bcsedah nikoli ne filozofira, atnpak vedno le deluje: žensko l.jubi, v vojnl se bori. N.jegovo spoznan.ie, da so lahko tudi mali, ©dvečnl ljudje, prav tako humano bogati In vredni spoštovanja, prid le postopno in boleče, zato pa tollko bolj nujno ln prepričljivo. Filmu nikakor ni šlo z« prikaz Francije v letu 1940, sramotno pregaženo z nemškimi tanki. Slikp beguncev, mitraljiranje n«m-Šk«ga lovca in morda še nekaj vojnih podob - vse to je zabrisano In premedlo, da bi predstavilo takšno vzdušje. Prav to hoteno zapo-stavljanje resnifinosti, ki že prehaja v romantiziranje, postavlja fllm Izven časovnih okvirov. Na račun te idealizacije je fllm pravzaprav dobil svojo enotnost in uglašenost, (ab) FBANCE FILIPIC: France Filipič: POJOCl KOMJI Pri zavodu »Borcc« ,je pred nedavnlm izšlo v kn.jižni zblrkl »Viharni Casi« trinajst novcl Franceta Filiplča, natlsn.fenih v po-častitev dvajseiletnice zafietka vstaje jugoslovanskih narodov, zbra-nlh pod skupnim naslovom »Pojoči konji«. Filipič se je po poskusih plsanja dramsklh del in dveh pesnl-Iklh zbirk (Viharna lrta ter Ptice lctijo v daljavo) ter dokumentarne knjige >*Pohorski bataljon«. iz leta 1953, odločll izdati še vrsto novel iz partizanskega, oziroma taboriščnega življenja. Bralca najprej pritogne nckoliko nenavadni naslov zbirk« -Pojoči konji! — k« pa to, zadnjo, črtlco 8e prebere, ga v resnici tudi pretrese. Nedvomno je prav v >>Pojočlh konjih« dosegel Flli-pič tlsto stopnjo človffške prizadevnostl, kl mu je narekovala pre-'¦unljivo prlstnost izpovednega izraza. Tudi vse ostalf črtice, ne-katere so zgolj kakor nakazane, bežne skice o dogodkih, lmajo Skupno to, da so globoko doživete. Pri oblikovanju svojih filovcških likov se FillpiC ne trudt, da bl Jih napravil ea izjeninc, temveč Jih nasprotno riše kot del neke vellke celove, kakor so v določencm trenutku reagirali. Stll FlliplCe-vega plsanja ni izrazito pretenciozno literaren, temveč skuša že B samim načinom pisanjla dati bralcu vsebinsko ponazoritev obfutja Bvojih črtic. Zatore-; mu ponekod zdrkne p«ro z realistiCno, trdo pi-sanlh vrstic trpljenja na čisto reportažni stil pisanja. kar daje celotni zbirki občutck neenotnosti, oziroma neizdelanosti. Vendar pa neka-tere, res lepp napisane sirani odtehtajo tudl te pomanjkljivosti, ki so več ali manj formalncKa značaja. Prav je, da smo v lctošn.jem jubilejnem letu dobill na nal knjižni trg te globoko izpovednc in s pretresljlvo dožlvetostjo na-pisane novele, ki opozarjajo na prestano trpljenje, ki ga je moralo Cloveštvo preživeti in obenem izpričujejo nedvomen napredek v pl-•ateljevanju in umetniško zrelost izraza Franceta Filipiča. D. K. Koncerlna turneja Koroškega akademskega v Zapadnl Nemčljl Naša pesem navdušuje V času od 14. aprila do 14. maja t. 1. je gostoval v Zapadni Nemčiji Koroški akademski oktet. Na tej turneji je imel ansambel SKUD »Akademik« 16 koncertnih nastopov v raznih krajih Nemčije in požel za svoja izvajanja slovanskih in drugih pesmi viharne pozdrave publike in strokovne kritike ter prejel veL ponudb znanih koncertnih direkcij in radijskih družb iz Saarbriickna, Frankturta, Kolna in Hamburga za novo turnejo. Dober začetek... V enem mesecu popotovanja doživi človek vsemogoče. To kopico doživetij in vtisov ni lahko urediti kar tako v re-portažo, ki jo zahteva urednik do točno določene ure. Mnogo je naših študentov, ki poznajo Nemčijo iz jaškov saarskih rudnikov ali skozi tovarniške šipe Hoechst-a, Demag-a ali BASF-a. Mnogo manj je tistih, ki so jo prepotovali kot turisti, ker vlada nekakšno zmotno mnenje, da Nemčija nima na-ravnih Jepot. Najprej mora biti odhod. Takšne so pač reportaže. Vlak ne čaka dolgo. V Nem-čiji še celo ne in kaj lahko se zgodi, da ostaneš z vso prtlja-go na postaji, ker je vlak od-peljal točno po voznem redu. Pri nas to ni tako pogosfo, to-da tistega aprilskega julra bi bil oktet skoraj odpotoval brez drugega basista, kajti Tauern-Express je odpeljal proti Go-renjski z minimalno zamudo. Po 24-urni vožnji smo pri-speli v Saarlouis, kjer je bil na programu naš prvi koncert. Začetna radovednost je pre-magala utrujenost in nam cd-vzela predvideni počitek. Saar-ska pokrajina ni Nemčija, če-prav spada od leta 1956 k Zve-zni republiki. Tudi ljudje so drugačni. Imajo nemške pri-imke, govore skoraj izključno nemško v nerazumljivem na-rečju, po svoji merttalitef pa so bliže Francozom, tudi rni-slijo po francosko, čeprav se počutijo Nemce. Jasno se /a-vedajo, da so ,iih opeharili s plebiscitom, ko ie bil Saar pri-ključen k Zahodni Nemčiji. Takrat se je šlo za saarški pre-mog in v viziji porajajočega nemškega gospodarsikega ču-deža so glasovali. Prvi koncert v Saarlouisu, tej stari utrdbi Ludvika XIV., ki se ponaša kar s 13 franco-skimi generali in maršali, ki so bili sinovi tega zgodovin- skega mesta (med njimi slavni Napoleonov maršal Ney), je biJ odlično pripravljen. Otganiza-torju je z dvodnevno reklamo v časopisju in radiu uspelo napolniti ogromno dvorano »Saalbau« s hvaležno publiko za naS prvi koncert. Uspeh je bil izreden. Občinstvo ni ho-telo pustiti pevcev z odra in zahtevalo dodatek k že tako obsežnemu programu. CeJoten koncert z dodatki je bil posnet za saarsko radijsho omrežje, ki ga je vodil šef programa, dr. Heimrich. Tehniki so se je-zili na običajno zadržano pu-bliko, ki pa se je to^rat skoraj preveč vživela v naša p<.)skoč-ne pesmi. Kljub temu- pa s^a radio Saarbruclcen in kasneje tudi radio Kiln dvakrat ^dJa-jala celoten koncert Koroškega akademskega okteta, tako da je bila koncertna oublika že vnaprej pripravljena na naše nastope. Prireditelj koncerta v Saar-louisu je izkoristil našo na-vzočnost tudi za nastop na Jet-ni skupščini saarske pevske zveze, ki se je vršila naslednji dan v čudovito urejeni stavbi »Rathaus«, kjer so naši fantje zapeli nekaj pesmi in požoli burno priznanje več sto dir> gentov, ki ga je z iskrenimi besedami občudovanja izrozil rektor Akadeniije za glasbo v Saarbriicknu :n recenzent na-šega prvega koncerta prof. dr. Muller-Platteau. Zaradi nesporazuma sta bila za to nedeljo zvečer najavljefria še dva koncerta ob isti uri: v Blversbergu in Homburg-Ober-bekbachu. In izvedli smo oba koncerta. Občinstvo v drugi dvoraini je potrpežljivo čakalo več kot dve uri na naš prihod in še po podnoči, ko je bil tudi ta naporen koncert za nami, je nerado zapustilo dvorano. Ob tako hvaležnih poslušalcih je bil napor treh nastopov v enem dnevu z labkoto in veseljem prestan. Vsepovsod navdušenje.. Po petih koncertih v saarski po-krajini smo odpotovali proti Darm-stadtu s spoznanjem, kako vlsoko cenijo slovansko petje na zaho-dvj. Nemalo zaslug imajo pri tem Donski kozaki. ki jih pozna sle-herna vas v Nemčiji. April je začel kazatl svojo mu-hasto lice. Kot da bi hotel ohla-diti naše zadovoljstvo ob prvih uspehih, nam je naklonil obllo de-ževnih dni. Prikrajšani smo blli za res čudovit pogled ob soncu n& znamenit ovinek reke Saar, na pravljično razcveten francosko-nemSki botanični vrt v SaarbrUck-nu, za romamtično vožnjo mimo Loreley po Renu, toda pred nami je bJlo še precej koncertov. Od vseh uspehov Koroškega aka-demskega oktftta na tej turneji, številnih vtisov in srečanj je tež-ko lzlušCiti najlepše. Morda je to bilo v Saaru. lahko da je bilo v Hessenu, kjer so naš oktet po-znali že po lanskih uspehih na mednarodnem tekmovanju pevskili zborov, ali pa tudi v Westfaliji, kjer je gostoljubnost or^aniza.tor-Jev presegala meje običajnpga ob-čudovanja. Mnogokrat se je zgo-dilo, da so najbolj vneti občudo-valci okteta prevozili več sto ki-lometrov, da so lahko še cnkrat sliSatl naš koncert. Iz saarske po-krajine v Darmstadt in Heidel-berg, od lu v Westfalijo so nas »¦zasledovali« v mercedesi, VVV in opel-rekordi. Ko stno se po po-vratku iz Kdlna ln VVestfalije zo-pet pojavili v Frankfurtu in se komaj »utaborili« v Domu mladl-ne-« (Deutscbe Jugendherberge) v tihem upanju, da bomo lahko dva dni počivali, že so nas prišli iskat i avtomobili iz 40 km oddaljenega kraja, kjer smo že imeli koncert. Nekdo nas je videl na postaji in nas «izdal». Nič ni pomagalo ule-meljevanje, da snio utmj.mi. niti to ne, da sta se dva »oktetovca« odšla potepat po Frankfurtu in Je brez njih koncert nemogoč. Avfo ju je čakal tako dolgo, da sta se vrnila iz zoološkega vrta in pri-peljala za nami v Gross Zimmern. Gotovo pa nam bosta islala mod vsemi dožlvetji v prijetnem spo-minu oba koncerta na višjih glm-nazijah v Siegenu. Prvi je bil v veliki šolski dvorani, drugi pa v moderni koncertni dvorani ">Vei-denau«, v kateri je pred nekaj meseci koncertiral A. Janigro z ansamblom Zagrebških solistov. -Direktor gimnazije, velik ljubitelj slovanske glasbe, je organiziral oba koncerta kljnb nasprotivanju nekaterih profes-orjev. ki so ' ra-šem oktetu vidci kvaren »konu t«i-stičen-« vpliv na mladJ/io. - I'red koncertom mi je zaupal ravnatflj, da se tudi sam rahlo boji za u-speb .. . današn.ja nemSka nilarii-na, posebno med 14. 'n 1K. ietom — Satemo In' rock-and-roll sta ji nadomestila vse k llurne potrebe. In ta mladina je spomano zaplo-skala Gallusu, z vlharniml ovacl-jami pozdravljala ruske hi .iugo-slovanske narodne posmi, zahte-vala ponovitev in aovi'i pesmi ter po zaključku koncorta postavila žive barikade na ce-itaii, nam za-prla pot, da smo morali i?stopiti iz avtobusa, deliti avtojrame in -peti. Gotovo so »pravoverni-i nett,-ški prof *&orji zopct 'ma j^vali z glavami nad to mlarliuo, ki dora-šča v izobilju ob ilmih . aajbolj grozniml naslovi, ilustriraniii revi-jah, polnih škandalov in krimi-nalnih zgodb in v zm; l«nem pt>Ji-tičnem ozračju »atoinskega stolet-ja«, mladina, kl pred^tavlja resen problem poliriu, .¦» «e na V3nn lc-pem navduši za kulturne vrednote drugih narodov. Odmevi Vsi organizatorji, ki so po-znali Koroški akademski oktet z lanskega nastopa na pevskem tekmovanju, so se nad vse po-trudili, da bi nudili to priliko čim širšemu krogu občinstva. Ceprav je zborovsko petje v Nemčiji zelo živahno in raz-širjeno, saj šteje nemška pev-ska zveza preko milijon članov v več kot 5000' zborih, so de-ležnj slovanski zboii povsod Koroški akademski oktet ZAGREBŠKI BIENALE SODOBNE GLASBE izredne pozomosti, to pa pred-vsem zaradi bogatega glasov-nega materiala in posebnosti slovanskih pesmi. Zato ni nič čudnega, da imajo Donski ko-zaki vsakoletne uspešne turne-je po Nemčiji, njihove posnet-ke na gramofonskih ploščah pa smo našli pri slehernem lju-bitelju petja, čeprav jim stro-kovna kritika že očita izumet-ničenost in teatralnost. Tembolj je bilo z navdušenjem pozdrav-ljeno sodelovanje dveh zborov iz Jugoslavije (moški zibor »Slava Klavora« iz Maribora in Koroški akademski oket) na tekmovanju v Zahodni Nem-čiji. Oktet sam pa je predstav-ljal pravo presenečenje, ki se je z letošnjo turnejo spreme-nilo v občudovanje. Tudi stro-kovna kritika je poleg običaj-nih publicističnih poročii po-svetila našim koncertom veli-ko pozornost. Gotovo ni slu-čajnost ali pa subjektiven vtis, da so izvajanje Koroškega aka-demskega okteta ocenili nrmogi kritiki v primerjavi z Donski-mi kozaki kot... ».... prist-nejše in z več folklome vse-bine, brez iskanja cenenih efektov in teatralnosti...«. — Človek je dobival vtis, da so posamezni recenzenti koncer-tov kar tekmovali med seboj pri iskanju superiativov v oce-njevanju: »-Absoluten vrhunec zborovske glasbe...-«, »Kooi-cert Koroškega akadem.skega okteta nepozabno doživetje«, «-Silen uspeh jugoslovanskih pevcev«, »Pevske delikatese ok-teta iz Ljubljane.. .*•, »Viharen aplavs Koroškemu akadem-skemu oktetu ...«, to je samo nekaj naslovov iz obšimih ocen, ki so izšle v osrednjih in lokalnih časopisih. Te la-skave kritike so privabile na naše koncerte tudi zastopnike koncertnih agencij iz Kdlna, Hamburga in Frankfurta, ki so ponudile organizacijo panovne koncertne turneje v Žahodno Nemčijo, vabijo pa nas v Bel-gijo in Nizozemsko. 2e prej pa je koncertna agencija iz Saar-briiokna vzela v seznam kon-certov za prihodnje leto v saarski pokrajini Koroški aka-demski oktet. Z dvema zahod-nonemškima radijskima druž-bama pa je bil sklenjen dogo-vor za nove posnetke jugoslo-vanskih pesmi s tem oktetom, kar predstavlja &pričo števil-nih posmetkov, ki jih imajo te družbe od naših radijskih po-staj, nemajhno ptiznanje pev-cem tega študentovskega an-saomibla. Podeg uspehov pa je bil v časopisju iin na številnih spre-jemih in pri atvoritvah kcai-certov dostikrat poudarjen po-men takšnih gostovanj za ra-zumevanje med narodi. Izrazi kot n. pr. >vkulturna misija-«, »•kulturni poslanci« ipd. so na-šli pogosto mesto v časopisnih ooročilih o koncertih naše sku-pine. Morda je biJa ta oficiema plat najlepše izražena v po-zdravnem govoru, ki ga je lmel župan mesta Gtoss Zimmern (prizorišče lanskoletnega mcd-narodnega pevskega tekmova-nja) v govoru, ki jo bil sestav-ljen z nemško-slovenskim slo-varjem v roki, kot nam je po koncertu sam zaupal. Res je, da smo laže razumeli prevod obsežnega govora v nemščini^ toda gesta saraa je bila več kot zgolj vljudnost ali celo Atrak-tivinost. Brez dvoma predstavljajo uspehi Karoškega ikadem&ke-ga okteta, ki je v dobriri dveh letih svojega detlovanja izvedel tri koncertne turneje v ino- zemstvo in kot amaterski an-sambel prodrl na evropski kon-certni podij ne samo priznanje mladim pevcem za njihovo vztrajno delo, ampak tudi vsem študentovskim umetniškim skn«» pinam SKUD »Akademik«, ka-terega član je tudi Koroštei akaidemski oktet. -sel Iskanje nove zvočnosti V DNEH OD 17. DO 24. MAJA SE JE V ZAGREBU ODVIJAL MEDNARODNI FESTIVAL SODOBNE GLASBE. SAMA VEST O TEJ, ZA NASE GLASBENE RAZMERE NOVI PRIREDITVI, JE VZBUDILA NEMALO ZANIMANIA. TOREJ VENDARLE TUDI V JUGOSLAVIJI NISMO TAKO ZELO ODMAKNJENI OD SVETOVNEGA KULTURNE-GA DOGAJANJA IN GA SKUSAMO DOHAJATI. KLJUB KONVEN-CIONALNOSTI, KI SE KAZE V ENEM DELU NASE GLASBENE PRODUKCIJE. V VECJI MERI V GLASBENI REPRODUKCIJI, A NAJBOLJ PRI PUBLIKI, SMO ZMOGLI, ZARADI SAMOKRITICNO-STI IN ZRELOSTI PREDVSEM MLAJŠIH SIL ORGANIZIRATI TAKO POMEMBNO PRIREDITEV. PO SVOJEM ZNACAJU IN PRETENZI-JAH JE ZE V OSNOVI FESTIVAL PRERASEL OZKI KROG ZAGRE-BA (BIENALE JE BIL OSTRO LOKALIZIRAN POD POKROVITELJ-STVOM NARODNOG ODBORA ZAGREBA). Zaradl dejstva, da se v prvem letu bienala nemalokrat šele spo-znavamo z napredno glasbo (v na-ših razmerah je ne moremo slišatl v zadostnt meri) je program neju-goslovanskih skladateljev zadovo-Ijil. Predstavil nam je klasike so-dobne glasbe, kot naprimer Bar-loka ali SchOnberga ln nekatera njlhova pomombna in prl nas sko-rai nelzvajana dela, pa tudi naj-novejSe dosežke do take mere, da se Je mogoče orientirail po raz-vojnih silnicah našega časa. Zato je tollko man) zadovoljil nesiste-matlčnl repertoar jugoslovansklh skladb. Dobili smo vtis, da je bila izbira teh del, ki naj bi nas repre-zentirala pred svetom (in ta je do-kaj natančno sledil zagrebšklm koncertom) marsikdaj prepuSfena slučajnosti ali morda še bolj oseb-nim interesom. Tako je bil n. pr. onemogočen pregled ustvar.ialno-stl posameznih jugoalovansklh na-rodov. Po tem, kar smo sliSali, sl tujec ali manj razgledan posluSa-Iec ne mor« ustvariti tofne sllke o naSi komornl, simfonlCni ln opernl glasbl in prav tako ne o raztnerju m«d klaslčno, moderno In najno-veJSIm ustvarjanjem. Ce naj torej zagreb^kl blenale rpprezentira kot naS edlnl tak festival c«Io Jugo-slavi.jo, je potrebno dos«čl objek- tivne kriterije, najraje v sodelova-nju vseh republik v vseh aktual-nih vprašanjih, da bo mogoče do-biti pravo sliko naših dosežkov. Ker Je izbor skladb omejen, bi bi-lo nujno misliti na specifično fi-jlognomljo bodočih bienalov kot osvetlltev nekega stila ali obdobja v 20. stol., ali kot enakovreden prikaz nacionalnih dosežkov, v na-čelu pa z več pretehtanosti in na-čelnostl % jasnostjo In doslednost-jo prav v pogledu kvalltete pred-vajanlh del. Kako Je potekal sam program bienalskih prireditev? Studentje iz Akademije za glas-bo, ki nam je uvidevna pomoč Društva slovenskih skiadateljev omogočila prlsostvovanje na festi-valu, za kar mu gre vsa zahvala, smo se odločili za pot šele v sobo-to (festlval se Je začei že v sredo), Predvsem ker smo večino progra-ma prvih treh dni že slišali. Tako je dan prej gostoval v Ljubljani simfonični orkester italijanske ra-diofuzlje RAI iz Milana s skoraj istim sporedom (naslednji dan je bil radljskl prenos iz Zagreba). Odlifni ansambel in prav tako di-rigent sta predstavila italljanske skladatelj«: sodobno usmerjenpga Dallaplccolo z Marslo (sitnfonični fragment lz baleta), ki prav v tem delu otttuje še romantično-impresl-onistično usmerjenost, vendar tudi z dodekafonskimi citati, dve kva-litetni neoklasicistični deli, Kon-c«rt za godala, klavir, tlmpane ln tolkala Alfreda Caselle, Ghedini-Jeve Archltetture ter Maliplerovo Prvo simfonljo ln Busonijcvo sulto Turandot, ki pa ne dosegata prejšnjih dveh in bi lahko odsto-plH mesto stllno naprednejšlm in kvalitetneJSlm delom. Isti večer Je Opera hrvatskog narodnog kazali-šta uprizorila Prokofjeva Zaroko v samostanu (delo dobro poznamo že lz ljubljanske uprizoritve). Do-poldne je bilo predavanje hrvat-skega skladatelja In profesorja Mila Cipre o sodobni jugoslovan-skl glasbi. Naslednji dan je predaval o isti temi skladatelj Branimir Sakač. Balet Hrvatskop narod-nog hazališta je zvečer pred-stavil tri balete: Sakačevo Simfonijo o mrtvem vojaku, Bartokoveaa čudežnega man-dflrina (obe deli poznamo iz lanskoletnega Ijubljanskega fe-stivala) ter Radičevo Balado o mesecu lutalici (to sezono iz-vedeno v SF). V koncertnem studiju Istra je bil istočasno koncert ZagrebSkih solistov pod vodstvom Antonia Janigra. Ansambel, ki ga pozna in ceni skoraj ie ves glasbeni svet, je izvedel svoj standardni pro-gram: Roussela, Kelemena, Lhotko, Brittna, novi sta bili le deli Weberna in Hindemitha. V petek je pripravil preda-vanje o poljski sodobni glasbi skladatelj Witold Lutoslaivski; po sodbah očividcev je zapu-stil zelo ugoden vtis. Ljubljan-ska Opera je zvečer uprizorila Egkovega Revizorja (Velika škoda je, da ni sodelovala s KogojevinH Črnimi maskami; prilika za širšo uveljavitev te-ga odličnega dela je bila edin-stvena!). Zagrebška Filharmo-nija je isti dan izvedla dela pe-tih jugoslovanskih skladateljev (koncert je prenašala Ijubljan-ska radijska postaja). Izbor skladb nas žal ni mogel prepri-čati. Tako šulekov Prvi kla-sični koncert ne zadošča po stilnih kriterijih, sicer spretno skomponiran Papandopoulov Tretji koncert za klavir %n or-kester (praizvedba. odličen so-list je Stjepan Radič) po glas-beno-estetskih, Mila Cipre Tri susrete še neprečiščen izraz. Izstopili sta le dve deli: Sre-botnjakova Sinfonietta in due tempi, že z delno uporabo do-dekafonije in najsodobnejše in res sodobno delo Iva Maleca: Gibi v barvi, ki prekinja z vsa-kršno konvencionalnostjo, a doseza močno izrazitost. (Nadaljevanje na 5. str.) Zapis ob »Pikniku« Navsezadnje smo le pričakali rojstvo študcntovske igralske skupine. Po večletnih prizadevanjih smo jo ugledali na odm. Z zamudo, ki se raztega vsaj od jeseni, smo v sredo 24. maja le doživeli premiero. Stvar samo na sebi bi bilo vredno po-zdraviti, če... A začnimo od kraja! Ob dvajsetih, ko bi se moral dvigniti zastor, še vrata v dvo-rani niso bila odprta. Ob dvaj-setih in dvajset minut pa se je že začelo! — Potem se je odvila pred našimi očmi sicer lepo za-snovana, a rahlo preveč melo-dramsko razvozlana Ingejeva igra v treh dejanjih, štirih sli-kah: Piknik. K izbiri dela bi kazalo pri-pomniti, da je bila na eni strani posrečena, ker je računala z mladimi igralci in navsezadnje tudi z aktualnostjo, z neko ak-tualno, čeprav precej površin-sko problematiko sodobne. mla-dine. Na drugi strani pa se ji da tudi oporekati. In to opore-kanje ima tehtnejše osnove. Ingejeva igra — ne vem zakaj je bila označena na plakatu kot komedija, ker komedija nj (k temu plakatu bi se dalo še mar-sikaj pripomniti!) — je namreč močno stereotipna. Po zasnovi značajev, po zapletenih in raz-pletenih zlasti močno spominja na igre Normana Krasne, ki jih često srečujemo na naših ama-terskih odrih, kakšne posebne tehtnosti pa jim ne moremo pri-pisati, kot tudi Pikniku ne. So pa te igre po svoje hvaležne za uprizarjanje in tudi publika jih rada sprejme. Najbrž je to pri-pomoglo tudi pri izbiri naše skupine. To pa ni prav, četudi gre za začetek. Tak začetek je namreč popolnoma brezbarven, rekli bi, provincialen in zato za študentovsko igralsko skupi-no univerze v Ljubljani ni umesten. Taka skupina bi mo-rala že ob prvem nastopu po-kazati svojo določno barvo, svo-jo načelno os, ki bi morala biti nemara nekje blizu modernih gledaliških prizadevanj (spom-nimo se na Zagrebčane!). Mi-slim na ona resna moderna gle-daližka iskanja, ne na tista mo-derna v narekovajih. Taka mo-derna gledališka dela bi lahko našli prav pri Američanih, pa tudi še kje drugje! K režiji je treba pripomniti, da je bila prav tako stereotipna kot delo samo in mestoma celo močno sporna. A predvsem je pozabila na tempo, tempo, tem- po ... To je treba najbolj pod-črtati! Igralska zasedba je bila vsaj figurativno posrečena. Skrivala pa je v sebi vse, od nedvomno talentiranih igralcev, ki sta jim beseda in kretnja ubrano in ponekod prav pre-pričijivo zazveneli, pa do prav šibkih posameznikov, ki so se reševali v neumestno karikira-nje. Pri tem se porodi vpraša-nje, zakaj skupini kljub priza-devanju ni uspelo združiti v svoj krog vseh, ki imajo gleda-lišče in ki se z amatersko gleda-liško dejavnostjo tudi na raznih straneh ukvarjajo. Veliko je ta-kih. Zakaj jih ni zraven? O teh stvareh se je že dosti razpravljalo. Svoj čas pri »De-lavskem odru«, potem pri »Aka-demiku«, prav tako pa tudi že v našem mestu. Ali ni bilo to razpravljanje morda preveč razpravljanje na vrhu? — Kaj ko bi poizkusili še enkrat, pa šli tako, od posameznika 66 posa-meznika? Okrog vseh tistih, ki imajo gledališki amaterizem ra- di! »Propaganda s centra« se namreč Ijudi našega časa, kdo ve zakaj, ne prime rada. Poiz-kusimo torej drugače! Ni nas toliko, da bi se ne dalo pregle-dati naših vrst. Marsikdaj si tako pomagajo celo naši pevski zbori. Njim uspej zakaj ne bi uspelo tudi igralski skupini? Le tako se bo namreč lahko pribli-žala nivoju, ki ga dosegajo naše glasbene skupine. Potem bi se tudi našim gledališkim priza-devanjem odprla globlja per-spektiva. S kar najtesnejšo po-vezavo z Akademijo za igralsko umetnost pa bi bili temu gleda-liškemu prizadevanju lahko po-stavljeni trdni temelji, zlasti ob vprašanjih repertoarja in pa strokovnega vodstva. V zvezi s Piknikom ne kaže pozabiti še na preprosto, a okusno postavljeno sceno in na umestno kostumsko opremo. Zvočni efekti pa so bili mesto-ma površno vkomponirani in iz-vedeni, medtem ko razsvetljava upravljalcem ni delala velikih , preglavic. Po vsem, kar smo rekli, je treba zaključiti, da premiera Piknika niti malo ni bila tako slovčsna, kot bi se prfedstavi v okviru študentovskega festivala spodobilo. S. F. Neokusna reklama Po dolgem času in številnih obljubah in napetem priča-kovanju se je 24. maja vendarle predstavila študentovska igralska skupina Ijubljanske univerze z Ingeovo igro »Pik-nik«. Predsiava je bila v okviru Akademikovih prireditev v počastitev 20-letnice revolucije. Pohvalno je že samo dejstvo, da je ta igralska skupina končno le oživela in prišla na plan, manj pohvalen pa je način, kako so vablli Ljubljan-čane k predstavi! — Menda zadnji dan pred predstavo se je po Ljubljani pojavilo nekaj plakatov, fci so vabili gledalce k predstavi. Prav ta plakat je kamen spotike! Poglejmo. kaj piše na njem .. .*> študentska igralska skupina univer^zev Ljubliam — komedija v treh dejanjih PIKNIK. — Režija: Andry Stone (Režiser je prečrtan z navadnim peresom, poleg •pa je pripisan drugi režiser — Vozny Jože). V sr edo ob 20. uri. — Vstopnice v predprodaji v sredo od 10—12 in pd 18 do 20 pri blagajni Doma sindikatov na Miklošičevi cesti. (Podčrtano je pripisano s črnilom). In potem pride najhujše, kar upravičeno jezi vsakogar, ki je plakat videl: VJUDNO VABLJENl' Spraiujemo se. kako je sploh mogel priti tak plakat na Ijubljanske ulice!? Plakat je že zelo star, slabo tiskan, brez avtorja izvajanega dela. Tudi ni nikjer napisano, kje bo predstava. In potem seveda tisti v judno na koncu Skratka neokusen, nebogljen plakat, fci se nikakor ne bi smel pojaviti zunaj in ki zgovorno izpričuje malomaren odnos do publike ... Res, neokusna reklama! (fg) Beograjski gostje V maju jc gostovaJo v ljub-Ijanskem »Mladinskem gleda-lišču« mladinsko gledališče ^Boško Buha« iz Beograda, ki je najfstarejšta tovrstna ustano-va v Jugoslaviji, saj deluje že od leta 1950. Doslej je imelo petdeset premier, nekatera de-la so doživela tudi sto pono* vitev. Tako delovanje Ijub-Ijanskega Mladinskega gledali; sČa je hvalevredno, saj ne veže rep«rtoarja z nikakršnimi predsodki. Še več, mladi obi-skovalci spoznavajo ob takih gostovanjih univerzalno(st in nedvoumnost umetniške raz-maknjenosfi. SroNEY KINGSJLEY »SLEPA ULICA« (iz angleščine Mladja Ve-selinovič). Kingsleyeva drama zajema čas med velikima vojnama v ZDA. V tem ko je ta doba v Evropi raz-dobje obnove z vsemi ekonom-sko-socialniinl posledicami vojne, površno izgleda ZDA le "-amerl-rika«. Avtor brezobzirno odgrne ta »ameriški paravan«; na žalost je ostal zgolj prl tem. Zlasti ker se je v Busiji tačas izvršila so-cialistična revolucija, pojavil se je fašizem v Italiji in Nemčiji, ekonomske krize v samih ZDA itd., vseeno avtorjev pretresljivl spev o revščini izzvenl v zaključ-nem prizoru drame v nekakšni du-ševni zamaknjenosti otrok in tako ne čutimo le njihov propad. Samo ena oseba je znanilka pro-Ietarske borbenosti, toda to je preplehko in epizodno, da bi nas prepričalo, ko je avtor razglabljal o vsem tem; skratka NI NASEL IZHODA. In prav brezposelni ar-hitekt je tip nezadovoljne, priza-dete inteligence, katcri pripada avtor, ki ne vldi rešitve neznosne-mu stanju denarnega suženjstva. Ljubljansko MG je več kot z dolž-nostjo in skrbnostjo prlpravllo predstavo, katero je po podatkih ličnega prospekta nameraval že pred leti rcžirati v Ljubljani Bo-jan Stuplca, ki je režiral predsta-vo gostujočega aasambla. Nedvomno J'e >|ltupica izkoristil prednostt nezavesfenega odra. ki je obenem spotiklHv za neskrbno obdelavo (recimo uvajanje oseb na oder), ki razumljivo ne dopu-šfia scenske menjave, obenem pa naveže gledalca na samo dogaja-nje brez zastojev med dejanji in in z intimnostjo, ki sledi, če je gledalec vseskozi povezan z igral-cem prav z okoljem. v katerem se drama odvlja; predmeti iz igral-čeve okolice postanejo domači tudi gledalcu. Prt takem odru Je potemtakem potrebno koristneje vključiti tehniSke pripomoike (obarvanje, zvok. razsvetljava), da ostane rtojem vernosti. Junaka drama nima in če bi ga le imela. bi bila to prlpoved >»ru-mencga romana- - ima pa drama anti-junaka, POZABLJENO MLA-DENISTVO. Režiser je s tankim posluh-om ujel avtorjevo poanto. Vsem nastopajočim je kot s kro-nometrom odmerjen čas nastopa in mesto izven ali v »klapi« po-uličnih pobalinov, ne da bi kdor-koli izrazito izstopal. In prav ta »klapa« je najbotje odigrala svo-jo vlogo, medtem ko je vloga morilčeve matere utrinek, odll-čen, toda prekratek za našo sod-bo. Tri faze družbenega pogrezanja: neosveščeno mladeništvo; prilož-nostni prestopki: najodurnejše zlo-(^lnstvo, ki je navidezno neubran-ljiva shema življenjske poti niž-jega proletariata so konturno, a nevsiljivo prikazane. Prednašanja teh vlog so vsekakor uspela. Za-to imam občutek, da je ostala za-sedba bila na nekaterih mestih manj kritična. Zlasti Tomyjeva se-stra s patetično igro moti prepro-stost predmestne neprosvetljeno-sti, ki naj bi jo prikazala narav-nost, brez pretiranih kretenj iz-ražanja. Toliko bolj je patos iz-stopal, ker je bilo čutiti čustveno prizadetost igralke, le škoda, da ni bila prav usmerjena. Razen ta-kih redkih hib, so stranske vloge verno dopolnjevale potek drame. L. V. XV. JUGOSLOVAMSKI ŠTUDENTOVSKI MAJSKI FESTIVAL (Poseben dopis za »Trlbuno« iz Zagreba) Od 6. do 18. maja je bll v Za-; ..ebu tradicionalni jugoslovan-\ ki majski študentovski festival, " ki je bil posvečen 20-letnici Ijudske revolucije. Na festivalu je sodelovalo veliko število' študentov iz vseh jugoslovan-skih univerz, ki so prtkazali do-sežke na številnih področjih kulturnoumetniškega dela in ustvarjanja. V prisotnosti številnih poli-tičnib in kulturnih delavcev Zagreba ter predstavnikov osta-lih jugoslovanskih univerz se je 6. maja v Zagrebačkom dram-skom kazalištu pričel festival. V imenu pokrovitelja festivala tovariša Večeslava Holjevca je vse prisotne pozdravil ing. Bo-ris Bakrač, a o pomenu in zgo-dovini majskih študentovskih festivalov je govoril član pred-sedstva UO ZŠJ Muradif Kule-novič. Po tem uvodu so slušatelji za-grebške Akademije za igralsko umetnost izvedli v režiji dr. Branka Gavelle izredno uspelo dramatizacijo lirike Ivana Go-rana-Kova$ičž pod naslovom »Goran — pesnik slutnje, borbe in zmage«. Zaradi sugestivne in močne transpozicije pesniške b6-sed6 in adekvante in originalne seene se je recitiranje Gorano- V ZNAMENJU REVOLUCIJE ve poezije uvrstilo med najboJj zapažene dogodke lettišnje za-grebške gledališke sezone. Istega dne (6. maja) sta bili v prostorih Studentovskega cen-tra odprti dve razstavi študen-tovskih del. V organizaciji Zve-ze za tehniško vzgojo študentov. je bila prirejena III. mednarod-na razstava študentovske umet-niške foto^rafije, a pod naslo-vom »Študentovski maj 1961« so študentje jugoslovanskih likov-nih akademij in višje pedagoške šole iz Zagreba prikazali svoje likovne dosežke. Na odrih zagrebških gl6dališč so nastopile naslednje študen-tovske giedališke in kuhurno-umetmške skupine: »Mirče Acev« iz Skopja z dra-mo romunskega pisatelja Cara-giole »Nekaj od karnevala«, Studentska sceha iz Novega Sa-da z dramatizacijo novele Seada Fetahagiča »Propali izlet« in »Pod kaznijo« mlade beograjske avtorice Mile Stanojevič. Dramska sekcija AKUD »Ivan Goran-Kovačič« iz Zagreba je izvedla satirično gotesko »Klim-Klem« Aleksandra Obrenovča, novo in zanimivo delo domače dramaturgije, a člani AKUD >Slobodan Princip-Seljo« iz Sa-rajeva so se predstavili z znano Matkovičevo drarno »Na koncu poti«. Zelo veliko zanimanje, pa tudi številne nesporazume, je vzbudilo med publiko Student-sko eksperimentalno kazalište iz Zagreba z dramsko noviteto Višnje Stahuljak »Delirij«, slu-šatelji AIU pa so uspešno iz-vedli novo dramo Mirka Božiča »Devet gomoljev«. Na festivalu so kot gostje na-stopili tudi študentje Sorbonne iz Pariza z Rousseaujevim de-lom »Narcis« in Marivauxovo »Šolo za matere«. Gledališke predstave letošnje-ga Majskega festivala so doka- zale široko zanimanje za kul-turno dejavnost naših študen-tov, realizacije pa so se glbale, kar je naravno in razumljivo, v složnem razponu od začetni-ške razdrobljenosti in negoto-vosti do povsem zrelih in uspe-lih dramskih stvaritev. Vseka-kor je tudi pozitivno dejstvo, da so bila izvedena pretežno dela mladih, domačih avtorjev. V okviru festivala je bilo tudi nekaj zanimivih glasbenih pri-reditev. Poseben uspeh so bile »Pesmi in plesi narodov Jugo-slavije ter revija narodnih noš«, ki jo je 1-0. maja izvedel v Stu-dentovskem centru AKUD »Ivan Goran-Kovačič«. Kvalitetni in afirmirani ansambel »Branko Krsmanovič« iz Beograda je priredil koncert simfoničnega orkestra, a Obradovičev »Sim-fonični epitaf« za zbor je izve-del APZ »Tone TomšiČ« iz Ljub-ljane Lepo sta uspela tudi koncert zbora AKUD »Sloboda-n Prin-cip-Seljo« iz Sarajeva in kon-cert slušateljev zagrebške Glas-bene akademije, ki so v svčj program uvrstili znana in popu-larna dela komponistov Devči-ča, Danona, Hercigonje, Cosset-ta, Bombardellija in drugih. Uspelo recitatorsko prireditev naše revolucionarne poezije pod naslovom »Rdeča zora časov« so ižvedli člani AKUD »Branko Krsmanovič« iz Beograda. V okviru festivala je bilo tudi nekaj sestankov .in razgovorov o kultun.oumetniškem delu in problemih študentov ter o širših družbenih in kulturnih vpraša-njih (na primer o poeziji mla-dih z vseh jugoslovanskih uni-verz ter o književnosti narod-noosvobodilne borbe). 18. maja je bil festival svečano zaključen z impozantno baklado »PLA-MEN MLADOSTI«. 2. Sabol Iskanje no ve zvočnosti (Nadaljevanje s 4. strani) V soboto je predaval dr. VVolf-gang Steinecke o evropski glas-beni avantgardi, predvsem o darm-stadtskih glasbenih (ponovitev na ljubljanski AG). Tako v prvih dneh festivala nismo veliko zamu-dili. Zvečer je bila odločitev lah-ka; pustiH smo Sulekovo opero Koriolan in poslušali konccrt En-sambla ftir neue Musik iz KSlna. Koncert tega združenja je vzbudil največ različnih mnenj, v sami dvorani pa veliko ploskanja, a tu-di žvižganje in nerede iz Odpora do izvajanih del (proti odru je pri-letel celo nek predmet); na sploš-no se zagrebška publika ni prika-zala v najboljši lučl. Ko se Je dvo-rana umirila, smo iz zvočnika na levi in desni strani sicer prazntga odra zaslišali elektronsko glasbo; Transidon I za elektrortske zvoke Maurlcija Kagla iz Argentine, ki je tudi dirigent tega kainsk«ga ansambla. Vtis. ki ga Je zapustilo predvajanje, nikakor ni bil naj-slabši. Ce se nam namreč posreči pozabiti stoletja klasične glasbe, njeno čustvenost, izpovednost in izraznost in se vživeti v dlje t€ nove glasbe - naj jo lmenujemo >ako, čeprav nima nič tradicionalno •»glasbenega- - potem nam je ve-liko bližja. Za konkretiziranje in objasnitev »roblema le tole: Izkoristimo priliko in objasnimo ta problem konkretneje! Stara ro-mantična glasba se je razkrojila / Impresionizmu; ekspresionizem ie njene nedoločne konture spet strnil. V zadnji konsekvenci je prav ekspresionizem rodil dodeka-fonsko kompozicijsko tehniko, ki je dvanajst poltonov stare oktav-n« lestvice med seboj osamosvo-jila in z novlmi pravili negirala tonalnost, tako kot to zasledimo pri atonalnih Schonbergovih delih. Se doslednejši je bil Schobereov učenec Webern, M je tone dode-kafonske teme (tema, kjer se ne sme ponoviti noben ton, dokler nl odigranih ostaiih enaist tonov skale, poleg drugih pravil) v smi-slu znane Klans;farbPnm»lodie po-veril različnim instrumentom, -razpršll« in tako dokončno u(e-meljil glasbeni pointilizem. V tei merl se je procps osamosvaian'a tona še nadaljeval, dokler nl ta dosegal popolne samostojnosti. Kot tak je pomenil izhodišče za elek-tronsko glasbo. ki se je rotevala v posebnih studijih za to glasbo. Sele clektronska in konkretna glasba sta v svojih neumornih iskaniih lahko brez tradicionalno-sti dosledno posegli po novem sredstvu, ki ga klasirna giasba ni poznala — po šumu. Razvoi te no-ve glasbe je nedvomno Sele v za-Cetni fazi, saj je preokret s tradi-cijo edinstven; po svoji pomemb-nosti spomin.ia na proces v srefl-njem vekn, ko se je iz enopriasja v umetni g'asbi nekako do 10. stol. razvila v 16. stol. dovršena vokalna polifonita. Ce pa tako tudi razum«!-mo, potem je jasno, da bo ta el<*k-tronska ^lasba vsa.i vnlivala z no-vimi zvočnimi komnlek«i, barvami in *>f«>ktJ na formlrajofo se glasbo prihodnosti. -Hč-(Koncc prihodnllč) Koncert diplomanta AG Janeza Lovšeta Mladi debutant Kot debutant se je v sredo. 31. maja predstavil v Filhar-moniji pianist Janez Lovše, absolvent 4. letnika AG iz raz-reda izr. prof. Zore Zarnikovf z diplomskim celovečernim klavirskim koncertom. Pianista odlikuje lepo raz-vita tehnika, ,močan udarec in lepo niansiran ton. Njegova igra je sproščena rn lahkotna, vendar je ton vedno globok in 7.voČen ter ohrani tudi v ve- ikih fortissimih plemenit vok. Program je obsegal v prvem delu Bachovo Toccato v fis-molu. V izvedbi se je poznala še začetna trema. Sledila je Mozartova Sonata v A-duru, ki jo je pianist podal sprošče-io, lepo izdelano s posebno jrisrčnostjo, vendar rfi izsto-¦"'il iz komornega stila. Ludvi-;a van Beethovna Sonato v f-molu »Apassionato* je pia-nist odigral s pravim beethov-novskim tonom in lepo grad-ajo dramatičnih vzponov. V zadnjem stavku je bi] tempo nekoliko pretiran, vendar je to pripisati mladostnemu zagonu oianista. V drugem delu programa je 'oila z Ravelovo skladbo *On-dine*- pričarana vsa ljubkost morske vile s pravo paleto im-presionističnih barvnih odten-aov. Sledili sta skladbi »Kes* Vilka Ukmarja in »Legierezza* Franza Liszta. Prva polna temne ekspresionistične drama-tične sile, druga pa značiino Lisztova skladba, tehnično za-htevna polna briljantnih pa-saž in prelivov. Kot zadnjo točko je koncertant izvede] Chopinovo Balado v g-molu z lepim tonom, vendar bi kon-cu lahko vlil dramatičnejši po-udarek in zmerneiši tempo. Publika se je oddolžila mia-demu koncertantu s toplimi ^plavzi in upamo, da bomo Janeza Lovšeta kmalu zopet slišalj na koncertnem odru. Bila je mrzla, deževna noč, toda v mali iprejemnici vile Lakesnam so bile še vedno Hrcko odprte oknice in ogenj je visoko pla-polal. Oče in sin sta igrala šah, prvi je ho-tel uveljavljati korenitc spremembe v igri in postavil kralja v tako oster in nevaren položaj, d"a je io izzvalo celo pripombo sta-re žene. ki je pletla ob ognju. »Ali slišiš, lcako tuli veier?« je vprašal White. ki je opazil nsodno napako Šele te-daj, ko je bilo prepozno, in je hotel prijaz-no preprečiti sinu. da bi to izrabil. »Slišim,« je odvrnil sin, ostro ppazujoč desko in stegnil roko. »Sah«. »Ne verjamem, da bo prišel v taki no-čt,« je pripomnil oče in iztegnil roko nad desko. »Mat« je odvrnil sin. »¦Grozno je živeti tako daleč zunaj,« je nenadoma Jezno zamrvnral oče. »Ti kraji Btran oč, glavnih poti sr> zelc blatni in v takem življenju je res obupno; Pot je moč-Virje in cesta pravl hudournik. Ne vem, kaj Si le mislijo v tem. Zato ker sta samo dve htii naselieni ob cesti. mislijo, da je vse- »Nič hudega. liubi,« je pomirjevalno re-kla žena, »mogoče boš dobil drugo partijo.« White je ostro pogledal navzgor. ravno v pravem času, da je uiel pomenljiv poaled tned materjo in sinom. Besede so mu zamrle na ustih in potihem se je porežal v sivo brado. »Prihaja,« je rekel Herbert, ko so se vhodna vrata glasno zaloputnila in so se težki koraki približevfali vratom. Stari mož se je dvignil z gostoljubno naglico in sli-šalo se je, kako je sočutno pozdravil pri-šleca. Tudi ta je sočustvoval sam s seboj zaradi vremena. Zena je vljudno zakaš-liala, ko je vstopil njen mož, za njim pa nizek mož. bleščečih se oči in rdečka&tega obraza. »Major Morris,« se }e predstavil. Vsedel se je k ognju in zadovoljno opa-zoval. ko je White prlnesel viski in ko-zarce ter postavil majhen kotliiek na ogenj. Po tretjem kozarcu so se mu oči še svetleje lesketale in začel je pripovedovati. Govoril je o tujih krajih, pogumnih dejanjih. voj-nah. o kugi in čudnih Ijudeh. »Pred enaindvajsetimi leti,« je rekel White ženi in sinu, »je bil kos mladošti v trgovski hiši! Pa ga poglejta sedaj!« »Kakor je videti, mu vse to ni škodo-valo.*< je vljudno pripcmnila iena. »Tudi jaz bi rad $el v Indijo,« je vzdih-nil stari mož, »samo malo pogledat naokoli, veste.« »Raje ostanite. kjer &te.*< Major je po-stavil prazen kozarec na mizo. »Rad bi videl stare temnlje in fakirje. Zadnjič ste mi pripovedovali o ovičji šapi ali nekaj takega. mar ne. Morris?« »Nič,« je hitro rekel vojak. »Najbolje bo, da pozabite na vsako besedo.« »Opičja &apa?« se je začudila iena. »No, veste, to je vsaj malo tistega, kar lahko imenujete magijo.-» Trije posluiald so se radovedno nagnili naprej. White mu ie zopet napolnil kozarec. »Na pogled ni nič drugega kot navadna oplčja šapa. izsušena kot mumija.« Vzel je nekaj iz tepa in položil na mizo. Žena )e od8kočila. sin pa je vzel stvar v roke in si jo radovedno ogledoval. »In kaj naj bi bilo tu posebnega?** je zanimalo moža, ko je vzel stvar iz sinovih rok. »Nosi čarodejstvo. kl ga ji je dal star zelo moder fakir. Hotel je dokazati, da usoda kuje človeSka življenja in da tistega. ki bi se hotel vmešavati v njeno delo, čaka samo nesreča. Vsakemu izmed treh razllč-nih mož izpolni tri želje.« »Zakai pa vi ne želite treh stvari?« ga je pametno vpra&al Herbert. Vojak ga je pogledal, tako kot gledajo stari Ijudje ne-spametno mladino in mirno rekel. »Želel sem si.« »ln so se vam želje res izpolnile?« je ranimalo staro ženo. »So.« Kozarec je bil spet prazen. »Pa so se že tudi komu drugemu?« je vprašala iena. »Prvemu možu.« je bU odgivor »Np vem, kaMni sta bili nieqovi prvi dve te-Iji, toda tretja je bila želja po smrti. Tako sem jcz dobil lapo.« Govoril je resno. W. W. Jacobs Opičja šapa »Zakaj pa jo imate potem le pri sebi, če so se vam želje že izpolnile7« je rekel končno White. »Mislil sem jo prodati, a je v resnid nisem hotel,« je počasi odgovoril vojak. ~2e tako ie bilo dosti nesreče z njo. ln — Ijudje jo hočejo kupiti. Mislijo. da je to le trik in jo hočejo prej preizkusiti in šel? potem plačati.« »Bi jo hoteli imeti, če bi se vam izpol-nile še tn želje?« je hotel vedeti White. »Ne vem.« je odgovoril, »res ne vem« Vzel ie šapo in jo zamišljeno trl med pr-sti. Nenadoma pa jo ie vrgel v ogenj. Whitc te hitro skndil in jo potegnil ven. »Bolje bo. da jo pustite zgoreti,« je zo-spano rck?! maior. »Če je vi nočete, dajte jo meni^ )e za-orosil stari mož. »Nočem.« je čemerno rekei njegov pri-{at^l]. "Vrpel scm jo v ogenj. Če jo obdr-žite. potem nikar ne krivite mene za to. kar se bo zgodilo. Bodite pametni in jo vrzite nazaj.« White je tesneje stisnil ro- ko in si od blizu ogledoval novo lastnino. ^Kako se ravna s tem?« »Dvignite X> in si glasno želite,« je po-jasnil major. »A opozarjam vas pred po-sledicami.« »Zveni kot pravljica iz »Tisoč in ene noči« je rekla žena, se dvignila in pova- bila k večerji. »Ali se vam ne zdi. da bi bilo dobro. če bi želel štiri pnre rok za mpne?- White je potegnil talisman iz zeph. Vsi ¦rije so bruhnili v smeh, major pa ga je zagrabil za roko: »Če si že morate želeti, s; žplite vsaj kaj pametnega!« Med večerjo so pozabili na vso stvar n potem je major prinnvedoval o dru-^ih dogodivščinah v Indiji. »če storija o opičji šapi ni kaj bolj -esnična od teh, kar nam jih je zdajle •^ravil poterri ne verjarfiprn. da bomo kaj iost' napravili iz nje.* \o r»kel Herbert, kt> sc se za gostom zap^r vrata. »Ali si mu kaj dal zcnio?« je vprašala žena. »Malenkost,« je odvrnil White in po-tasi zardel. »Ni hotel sprejeti, a sem mu vsilil. Rekel mi je, naj jo vržem stran.« »Čudovito,« je rekel Herbert z igranim omalovaževanjem. »Zakaj zdaj bomo bo-gati. slavni, srečni. Za za&etek si želi. da postaneš cesar, potem ti ne bo treba biti copeta.« In podvizal se je okoli mize, za-kaj mati ga je zasledovala oborožena z loparjem. White je potegnil šapo iz žepa in jo gledal v dvomu. »Ne vem. kaj naj si želim. Zdi se mi. da sem dobil. vse, kar sem hotel« je pnčo.si rekel. »Če bi scmn Inhko za^istil hišo. b* bil kar srečen net>« je rekel Hcrbert. »Torej si žeH dvcsto funtov. to b^ ravno prav« Oče sp je nasmehnih vzdignil talisman, medtem ko sp je siv. vs-ndd<> l*An vvndomn jp mo>ž zakričal. »Premaknila se je,« je zavpil in z gnu-som pogledal na stvar. ki je ležala na tleh. »Ko sem govoril, je zatrepetala v moji roki kot kaČa.*> . »No, priznati moram, da nikjer ne vi-dim denarja,« je rekel sin in stavim. da ga tudi ne bom.« »Gototfo si si to domišljal. oce,« je rekla žena in ga zaskrbljeno gledala. »Nič hudega, nobene šknde ni bilo, a premaknila se je zagotevo.« Sedli so k ognju in moža sta molče ka-dila pipe. Zunaj je veter divjal še bolj kot prej in stari mož je postajal nervozen ob zvoku vrat ko so lonutala zgoraj. Ne-navadna, moreča tiUna je legla na vse tri. Končv.o so se dvignili, da bi šli spat. »Pričakujem, da bnš našel blag"jno go-ri sredi pns+elje« se je norčeval Herbert, ko jima je želel lahko noč. Hn nekaj groz-liivega, ki bo čepelo na vrhu omare in te opazovalo. ko boš spravljal gr-otno nridob-Ijeni dpvar.« 11. V svetli luči zimskzga sonca se je na-slednjega jutra Herbert smejal svojemu strahu. V sobi je vse žarelo od svežnsii, česar je snoči pogrešal. Opičja šapa je bila zataknjpna za kredpnco, kar ni kazale T>r(-.vp'ih?ga zauvanja v njene zmožnosti. »Mi^im da smo lepo xiasedlt« .? jp mpnila kn $ta se vsedla h kosilu. »Skoraj bi rekel. A vendir s-> j? stvar memaknHa v moji roki, to lahko prise-žem.« »Mislil si. da se je« je nbzirnn rekln žena. »Rekpl spm. da se JE. Tu n? kaj misliti Pa^vo ko sem. .. knj pa je?« Zena n; ndaovnrila ovazovala je čudn^ •ior!pnip mnža zuvi ki sc i? M? na.TT?"???' 'i hišo. o sp ip srpdi nnti rmi' Oh miah vn dvpstn Iiivtnv j.P onn^:J/j d(l i" tni°C Plp- nantno oblečen, in da nosi svilen klobuk Trikrat se je ustavil pred vrati in se ttl- krat spst vrnil. Četrtič se je odločil in vstopil. Tujec $e bil videti zelo živčen. Buljil je v ženo. ko se je opravičevala znradi so-be in mcža. ki je bil napravljen v oblekn za vrtno deio. Potem pa je, kolikor je mo-gla, potrpežljivo počakala, da bo povedal, zakai je prisel, a on je še naprej molčnl. »Jaz — rpkli so mi, naj grem sem,« je knnčno rekel in mečkal rob svnjih bom-bažastih hlač. »Prihajam, od tvrdke Maw ;n Meggins.« •*Je kai narnbe*-, je vprašala brez diha. Se je kaj zgo-diln Herbprtn. Kaj je?« Vmešal se ' je White. »No, no marva. vsedi se in nikar np drtai nikakih zn-''livčkov. Gntnii-o nistp vrinesH slabih nn-"M'c. nasvnc!?« jp rtms°ČP vonlcdal tnjca. »Zelo mi je žal« je začel le-ta. "¦Je ran;?r>.?<- je rvrnšnla mati. Obiskovalec je potrdil, »Hudo.« je tiho ckeh »a ne trvi nnbenih muk« »Oh. hvala' bogu! Hvala — *• hipoma je iitihnila. ko ie fno?nala drug pomen te "MaotoTtfvp, in vidfla je na obra?ih drn-^ih dveh. da ie tb, česar. se boji. tpš. Zadr-''nla \e d'h. sp vo*asi obrnlla k mnžu in ^nlnžVn snnio staro trpsočn s-c roko na "V^^-n Nnstala jšina. »Ziribil^ ga je v strojnici.*• 1? knnčni nmnlkln r^kpj tujpc. "V strojniri « jp pnnnvljai Whifp. »v strojnicr da<* Spdel je tam in strmel sko-??. nkno. stiskal w ženino rnko. kot je to delal v prvih časih njune Ijubezni pred skoraj štiridesetimi leti. "Edino njega sva imela,« je zamrmral, ko se )ey vljudno obrnil k obislcovalcu. ¦'Težko js.« Ta jp zakašljal. se dvignil in šel počasi ¦do okna »Tvrdka želi, da vam izrazim njeno globoko sožalje ob tej težki izgubi,« je re-kel in sc ju ni upal pogledati. »Prosim, razumita. da sem le uslužbenec in izvršu-jem svojo dolžnost.« Odgovora n[ bilo, obraz stare žene je bil bel. oči so nepremično zrle v neko točko. dihanja ni bilo slišati, na obrazu njenega moža se je začrtal izraz, kakrš-nega jp najbrž kazal majorjev obraz ob njegovpm prvem dejanju. »Povcdati mnram. da »Maw in Meggins« ne prevzema nobene odqovornnsti in tudi nbvpznosti ne,« je počasi nadaljpval tujec, >toda alpde na zasluge vajinega sina, vam hr> tvrdka izročila dvločeno vsnto kot od-$kodnino.-< White je spustil ženino roko, vstal fft •«*» 2 grozo v očeh zazrl v moškega. Suhe "9fnp so zašepetale. »Knliko?" ¦¦n:iesto funtov,*- )e bil odgovor. STtn>»nw$Ko wvewstvo jugoslavije v crossu Končno, atletsko tekmovanje 23. maja je bito na stadionu »Svobode« ob Gerbičevi cesti prvo študentovsko prvenstvo Jugoslavije v crossu. ZŠŠO Ijubljanske univerze je pod pokroviteljstvom UO ZŠJ organizirala s prav dobrim nspehom to prvo atletsko tekmo-vanje študentovskih ekip jugo-slovanskih univerz. Tekmovanje je pomembno še zaradi tega, ker je bilo v programu proslave 20-letnice revolucije in tedna mladosti. Proti pričakovanju so se tekmovanja udeležile kom-pletne ekipe — študentke in študentje — beograjske, skop-ske ter ljubljanske univerze. Zlasti je razveseljlivo dejstvo* d^ smo na tekmovalni stezi vi-deli kar 13 študentk (6 iz Ljub-Ijane). Dekleta so pokazala, da je za njih atletika naj-bolj primeren šport, saj nikjer na študentovskih tekmovanjih nismo videli več deklet kakor fantov. Študentke so tekmovale na stc*i dolsr? SPO nrtrov tio lepi Zmagovalec iz Togolanda — Biramah Ignac naravni stezi. Takoj od starta se je razvila ostra borba za čim boljšo razvrstitev. Pričakovali smo, da bodo izkušene tekmo-valke iz Beograda prepričljivo emagale, saj so se pripravljale -za to tekmovanje že precej časa in tudi na republiškem prven-stvu Srbije v crossu dosegle »dlične rezultate. Toda presene- ' tila je tekmovalka iz Skopja ; Dimitrijieva z odličnim tekom ¦ In prepričljivo zmago. Študent- , ka VŠMS iz Ljubljane BalanSe-va je bila edina svetla točka naše nepripravljene ekipe, od ' iatere nismo niti toliko priča- i kovali. , Za študente je bila tekmoval-ia proga dolga 2600 m. Študent-|e VŠTV iz Beograda, ki so * ircdstavljali beograjsko uni- 1 rerzo, so bili absolntni favori- * ti. V Beogradu imajo študen-tovsko osemčlansko ligo in so že v republiškem merilu dosegli prav dobre rezultate. Ze pred startom so vsi opo-zarjali na Biramaha Ignaca, študenta iz VŠTV iz Beograda, ki je žel največ odobravanja maloštevilne poblike. 2e od za-četka je vodil v ostrem tempu. Nihče se mu niti ni skušal pri-bližati in tako je precej svež z veliko prednostjo pritekel na cilj. Odobravanje publike ter iskrene čestitke so bile najlep-ša nagrada za napore in zmago tega skromnega Afričana, ki je postal tako študentovski prvak Jugoslavije v crossu za leto 1961. Edini tekmovalec, ki se je ena-kovredno boril z Beograjčani, je bil član naše ekipe Poljanec. Za študenta elektrotehnike je tretje mesto vsekakor lep uspeh. Ostal: člani naše ekipe so te-kli slabo, saj je večina bila ne-pripravljena. Večina tekmovalcev iz drugih univerz so bili študentje VSTV. Naši študentje VSTV, bodoči profesorjj telesne kulture, so po-polnoma zatajili, saj se niso ho-teli odzvati našemu povabilu. To je slaba navada teh študen-tov, ki ravno takrat, ko bi lahko pomagali svoji univerzi, od njih ni slišati glasu. Organizacija tekmovanja je bila dobra in se je končala brez kakršnih koli nesporazumov. Zmagovalca v posamezni kon kurenci sta dobila zlato kolajno. a drugo in tretje mesto pa bro-naste kolajne Zveze Študentov-skih športnih organizacij ljub-Ijanske univerze. Zmagovita ekipa v skupnem plasmaju — ekipa beograjske univerze — pa je dobila pre-hodni pokal Univerzitetnega od-bora ZSJ Ljubljana. Rezultati: Študentje: 1. Biramah Ignac (Bgd.) 8:09,2 2. Saljič (Bgd) 8:19,7 Uspel skok tekmovalca AK OS Poschla 3. Poljanec (Lj) 8:25,0 4. Rubežič (Bgd) 8:30,5 8. Gruntar (Lj) 8:58,0 Ekipno: 1. Beograd 27 točk 2. Skopje 20 točk 3. Ljnbljana 22 točk Študentke: 1. Dimitrijeva (Sk) 2. Pečanin (Bgd) 3. Stojanovič (Bgd) 4. Balanč (Lj) 6. Horvat (Lj) Ekipno: 1. Beograd 10 točk 2. Skopj« 19 točk 3. Ljubljana 19 točk 3:07,8 3:24,0 3:24,5 3:26,0 3:31,0 Clb Naši - drugo mesto SREČANJE AGR0NOM0V V ZAGREBU V okviru proslav 20-letnice ljudske revolucije so se na ini-ciativo študentov agronomije iz Zagreba zbrali 19. maja 1961 v Zagrebu študentje iz vseh uni-verzitetnih centrov naše države, da bi s tridnevnim programom proslavili ta naš veliki jubilej, in si zadali skupne naloge za nadaljnje delo. Športna tekmovanja so se za-čela v soboto 20. maja 1961. Do-poldne so bile na programu ro-kometne in nogometne tekme. Tekmovanje je bilo organizira-no na izpadanje, tako da je Be-ograd izločil Sarajevo z 18:6, Zagreb Novi Sad 18:8, Ljublja-na pa Beograd 10:9 (7:7). Zma-govalca je dalo šele streljanje V skokn v višino so biii doseženi le povprečni rezultati VTK MEMORIAL Na tradicionalnem smučar-skem tekmovanju alpinistov in planincev so se v nedeljo 28. maja na snežišču pod Jalov-cem pomerili tekmovalci 5 pla-ninskih društev. Prireditev je oviral močan dež, vendar so nastopajoči s požrtvovalnostjo vztrajali in tako počastili spo-min na ponesrečene tovariše — alpiniste. Alpinisti: Rezultati: 1. Knnel j 0.49.7, 2. Svab 0,50.2, 3. Primo-žič (vsi PD Tržič) 0,52.2, 4. Berginc (APD) 0,59.2, 5. Jaklič (PD Lj. - Matica) 1,00.5 itd. Planinci: 1. Gornik 0,56, 2. Tržan 0,58.8, 3. Smuc (vsi APD) 0,59.0. Tekmovalke: 1. Badjura 0,57.6, 2. Cibej 1,10.2, 3. Udir 1,31.6 (vse APD). — Izven kom-kurence: Hafner 0,57.3. V ekipni razvrstitvi je zma-gala med alpinisti ekipa PD Tržič pred PD Ljubljana-Mati-ca> pri planincih ekipa APD, pvav tako tudi med tekmoval-kami. kazenskih strelov, kjer bo bili Ljubljančani boljši, saj so od 3 možnih dosegli 3 gole, a Beo-grad je iz 5 metrov dosegel le 2 gola. V finalu je Zagreb pre-magal Ljubljano z 21:8. V b'orbo za prvo mesto je šla Ljubljana oslabljena, saj so po grobi igri Beograjčanov morali zaradi tež-jih poškodb zapustiti igrišče nekateri boljši igralci Ljubljane. V nogometu Ljubljana ni tek-movala. Doseženi so bili nasled-nji rezultati: Zagreb I. : Zagreb II 3:1, Osijek : Sarajevo 3:1, Zagreb : Novi Sad 3:0, Beo-grad : Osijek 1:0. Popoldne se je nadaljevalo tekmovanje v ša-hu, košarki, streljanju in na-miznem tenisu. V šahu je nastopilo 5 ekip, ker Novi Sad in Skopje nista dala igralcev. Rezultati posa-meznih srečanj: Ljubljana : Za-greb 1:3, Beograd : Osijek 1:3, Ljubljana : Osijek 3,5:0,5, Beo-grad : Zagreb 1,5:2,5, Sarajevo : Ljubljana 1,5:2,5, Beograd : Sa-rajevo 0,5:3,5. Kdnčni vrstni red: 1. Zagreb 12,5, Ljubljana 9,5, Sarajevo 9,5, Beograd 4,5, Osijek 4 točke. V streljanju je prepričljivo zmagal Zagreb. Rezultati: 1. Zagreb 658 krogov, Ljubljana 631, Novi Sad 615, Osijek 548, Beograd 471 krogov. Za košarko so se prijavile le ekipe Zagreba, Sarajeva in Ljubljane. Ljubljančani so z lahkoto premagali najprej Za-greb z 43:32, nato pa še Sa-rajevo z 81:37, Zagreb pa je pre-magal Sarajevo s 46:36. Vrstni red: 1. Ljubljana, 2. Zagreb, 3. Sa-rajevo. V namiznem tenisu so tekmo-vale le ekipe Beograda in Za-greba. Zmagali so domačini s 3:1. V nedeljo 21. maja 1961 pa Je bilo dopoldne finale v nogome-tu, kjer je Beograd premagal Zagreb s 4:0. Pri tekmovanjih v odbojki je Beograd izločil Ljubljano s 3:0, Sarajevo pa Zagreb s 3:2. Prvo mesto si je SKROMNA UDELEŽBA Zadnjo soboto v maju |e bila na centralnem stadionu ena zadn|ih prireditcv ZŠSO v le-tošnjem šolskem Iefu — med-fakultetno tekmovanje v atle-tiki. Tekmovalci so nastopili Ie v nekaterih osnovnih di-sciplinah: tek na 100 in 1000 metrov, štafeta 4xl00m, me-tanje krogle ter skok v višino in daljino. Udeležba je bila ze-lo klavrna, saj so bile Ie štiri ^kipe (FAGVB, ekonomija. elektro in štud. klub Žalec) m. 34 tekmovalcev in še od tega je 15 registriranih. Na tekmovanjti je bilo opa-zifii, da gre v glavnem za to katera ekipa bo zmagala. Vs"-kakor udeležba ne opravičui-dajati tekmovanju naslov mečl-fakultetnega prvenstva, saj jc bilo vsem jasno, da gre le 7? prestiž najbolj zagrizenih pri s^ašev atletike z oirenjenih fa-kultet. Prav gotovo bi to lahko rešili z direktnim medseboi nim srečanjem. V ekipnem tekmovanju .ie med neregistriranimi tekmo-valci zmagal FAGVB s 5794 točkami pred elekfro s 5165 in ŠK Zalcem 1607 točkami. Med registriranimi študenti ekipa ekonomske fakultete ni imela konkurenta. priboril Beograd z zmago nad Sarajevom s 3:0. Popoldne je bila razglasitev rezultatov, podelitev diplom in izmenjava daril. Skupni plasma tekmovanj: 1. Zagreb. 2. Ljubljana, 3. Beograd, 4. oarajevo, 5. Osijek, 6. Novi Sad. Organizatorjem velja vse pri-znanje, saj je organizacija bila na zadovoljivi višini. Da bi srečanje študentov agronomije postalo tradicionalno, je bil 19. maj proglašen za »DAN ŠTU-DENTOV AGRONOMIJE«. Dru-go srečanje bo predvidoma dru-go leto v Beogradu. Student FAGVB Šobar se je v metu krogle uvrstil na 4. mesto FOTOGRAFIJE NA SPORTNI STRANI: JOCO ZNIDARSlC I. ŠPORTNE IGRE V VELENJU Dež okrnil tekmovanje V nedeljo 21. maja so bile v Velenju I. športne igre študen-tov celjskega okraja. Na pod-ročju celjskega okraja deluje le-tos sedem študentovskih klu-bov v posameznih občinah. Vznikla je ideja, da se delo manjših klubov poživi in da se študentje zbližajo med seboj. Organizatorji so se potrudili, da bi to prvo srečanje kar naj-bolje uspelo. 2al je deževno vreme preprečilo, da bi tekmo-vanje izpeljali do kraja. Tako je bilo tekmovanje v rokometu prekinjeno, košarkarsko pa je bilo okrnjeno. Poleg košarke in rokometa so bile discipline tega tradicio-nalnega tekmovanja še: namizni tenis, šah in streljanje. Koordinacijski odbor študen-tovskih klubov celjskega okraja bo nagradil najbolj uspešni klub ^ prehodnim pokalom. Tokrat pokal ni bil podeljen. Ekipe štu-dentovskih klubov pa se bodo še enkrat srečale v jeseni. Izidi: Namizni tenis: Smarje : Vele-nje 3:0, Smarje : Celje 3:0, Mo-zirje : Saleški 3:1, Šmarje : Mo-zirje 3:0, Saleški : Celje 1:3. Vrstni red: 1. Šmarje (Lorger, Krušič), 2. Mozirje (Vajd, Le-skovšek), 3. Celje (Herman, Vr-tačnik, Jazbec), 4. Šaleški (Kon-čan, Kodela). itd. Sah: 1. Saleški 12 točk, 2. Ce-lje 11, 3. Smarje-Rogatec 9, 4. Velenje 6, 5. Laško 2 točki. Streljanje: 1. Šentjur 248, 2. Saleški 236, 3. Celje 199, 4. La-ško 192, 5. Zalec 168, 6. Saleški II 129, 7. Velenje 120 krogov. Rokomet: Saleški : Zalec 6:10, Šentjur:Celje 10:14. Košarka: 1. Saleški I, 2. Sale-ški II, 3. Celje. vs Učbeniki za medicince, stomatologe. farmacevte in veterinarje MEDICINSKA FAKULTETA Abritoasov A.: Osnove obče patološke anatomlje 640 Bibov K. i. dr.: UCbenlk fiziologije 2200 Duančič H. V.: Ostnove embriologije človeka . 280 Drmek D. M.: Uvod v medicino 600 Ignjačev 2.: Patološko anatomski praktlkum 320 Jevtič D.: Sodna psihologija 1200 Kopač Z.: Tehni'ka obduciranja 250 Neškovič N.: Praktični pouk fiziologije 670 Pavl*ič Z.: Oftalmologija 840 Pinter T.: Fizlkalna kemija za medicince 550 Rirnbaud P.: Osnove medicinske semiologije 520 Siimid: Higiena prehrane z osnovami dietetike 560 STOMATOLOŠKA FAKULTETA Letica Lj.: Zobne bolezni I. - tehnika terapije 500 Zobne bolezni II. - patologlja - Minika — terapija Nikolid B.: Fiziologija ust iin zob FARMACEVTSKA FAKULTETA Ivančevič I. - Tomlč D.: Farmakografija Jaikovlljevič S.: Obča botanika VETERINARSKA FAKULTETA Nevenlč V.: Nalezljive bolezni doimačih živali Simi^ C. - Zivkovič V.: Antropodi - paraziti človeHca in domačih živali Trumič P.: Okužba domačih živaU - obči del Vladkovlč B.: Histologlja - ceaica tn tkivo 760 170 820 450 930 480 350 KNJIGE DOBITE V VSEH KNJIGARNAH V FLRJ ALI PRI IZDAJATELJU MEDICINSKA KNJIGA, BEOGRAD- BOJANSKA ULICA 24, P. P. 681, TEK. RAČUN 101-11 1-966 CE PAZITE NA SVEŽOST HRANE, POTEM VEDNO SVE2O, ZELO OKUSNO, ZDRAVO IN VISOKO KALORICNO vitaminizirano »ZUEZDA« marganno KADAR KUPUJETE MARGARINO, RANCIJA SVEŽINE IN KAKOVOSTI, PAZITE, DA BO TO NAŠA DOMAČA PROIZVAJA JO ZVEZDA MARGARINA, KI JE GA Tovarna olja Zagreb Študentje v partizanskem Črnomlju V nedeljo, 2L maja se je 400 študentov, asistentov in profesorjev s fakultete za elektrotehniko udeležilo v Crnomlju svečane proslave v počastitev dneva mladosti in 20-obletnice vstaje v partizanski Beli krajini. 2e lansko leto sta združenji, takrat še skupne elektro in strojroe fakultete, organizirali proslavo dneva mladosti v partizanskih Dražgošah. Tu se je rodila ideja, ki pre-haja že v tradicijo obeh fakultet: združili proslavo dneva mladosti in letos še 20. obletnico vstaje z obiskom parti-zanskih krajev, ustanovitvijo mladinske delovne brigade in obenem navezati tovariške stikc s krajevno mladinsko organizacijo. Crnomelj nas je sprejel prijaz-no in gostoljubno, kot je spre-jemal nekdaj partizane iz vse Slovenije. Na glavnem trgu nas je pričakala množica ljudi z godbo. Proslava je potekala na gričku nad mestom. Tu sta zbranim spregovorila prvoborca iz teh krajev: Vladimir Mišica in ma-jor Slavko Pezdirc. Opisala sta borbe komunistov s proti-ljudskimi režimi v stari Ju-g.oslaviji in nato herojske podvi-ge belokranjske čete in junakov br.itov Mihelčičev, Marentiča, Badovinca in drugih. Sicer pasivna Bela krajina je v najtežjih dneh vojne radodar-no preskrbovala na tisoče bor-cev, ranjencev, beguncev in skoraj vse centralne institucije, ki so tako uspešno vodile upor celega slovenskega naroda. Star očanec mi je pravil: »Toliko lju-di kot jih je bilo, takrat tu še ni bilo nikoli. Delali smo in se berili, za vse smo pridelali do-volj kruha. Niti košček zemlje ni ostal neobdelan. Borci in do-mačini so kosili, želi in obdelo-vali zemljo, ne da bi kdor koli vprašal, čigava je. Nihče ni zah-teval plačila. Vsi smo imeli en iam cilj. To so bili časi...« S proslave je odnesla delega-cija mladine, študentov in pro-fesorjev venec na kraj, kjer je padel komandant Stane. Tu so študentje ustanovili tudi svojo delovno brigado, ki se bo udeležila gradnje ceste »Brat-stva in edinstva« in jo imeno-vali brigada Borisa Kidriča. Zbranim brigadirjem so predali brigadno zastavo. Studentje so podarili krajevni organizaciji mladine televizijski sprejemnik kot prispevek za dvig kulturnega življenja. V kratkem nagovoru je dekan fakultete tov. ing. Gruden spom-nil navzoče, da so v teh krajih pognale prve korenine naše hi-tro razvijajoče elektroindustrije. Tu niso sicer zrasla neka ma-terialna sredstva, ampak mnogo več. V partizanskih radio delav-nicah zrasli duh, vztrajnost, iz-najdljivost in nepopustljiva bor-nost so bile prve in še danes plodne Qsnove te tako dinamič-ne industrije. Na vrhu griča, kjer se gradi spomenik padlim Bele krajine (odkrit bo na dan borca 4. juli-je), je najprej govoril predsednik Zveze borcev Črnomlja, nato pa je doživeto razložil plastike na spomeniku avtor — akademski kipar Jakob Savinšek. Iz razsekanega človeka kri lo-kajoč pes, luna, pobesneli konj in prihuljeno plazeči se lik iz-dajalca ponazarjajo grozljivo vzdušje poraza, izdaje in vdora tujcev na našo zemljo leta 1941. Vzravnana žena predstavlja sim-bol življenja in voljo ljudstva za odpor. Na sosednjem stebru je prikazana v štirih plastikah vsa veličina in tragika narodno-osvobodilnega boja: talec, umi-rajoči kurirček v materinem na-ročju, koncentracijsko taborišče in nato k soncu in svobodi obr-njen lik osvobojenega človeka. Pray gotovo bo to eden naših najlepših spomenikov posvečen padlim za svobodo in dnem NOB. Kratek sprehod po Crnomlju zadostuje za ugotovitev, da je bilo to v najtežjih časih naše glavno mesto. Skromne spomin-ske plošče te na vsakem koraku opozarjajo, da je bil tu sedež SNOS-a, tam denarni zavod itd.; po okoliških zidanicah so bile bolnice, tiskarne itd. Zdi se mi, da grešimo, ker premalo obi-skujemo te kraje, ki . . . Postalo je vse preveč moderno hoditi »svetovljanski« na Bled in ki-často in razsipno Opatijo. Kraji ki smo jih obiskali niso nič manj lepi od teh in hranijo za razliko od njih, sicer . . . tiho in skromno hranijo spomine na na-šo veliko preteklost. Za črnomaljsko mladmo in zbrane študente je bil popoldan-ski koncert Velikega zabavnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča pri-jetnn iznenadenje. Sproščen in Z ustanovitvijo osnovne organizacije RK na medicinski fakulteti v Ljubljani se začenja novo obdobje življenja na fakulteti. Seja odbora, razširjenega s predstavniki profesorskega zbora, predstavniki Združenja medicincev in predstavniki Glavnega odbora RK LRS je začrtala program dela v bodočnosti. Delo v organizaciji bo množično. Aktivira naj bodočega zdravnika za družbeno delo na socialno-zdravstvenem področju že na fakulteti in naj da študentu čim več tega, česar mu fakulteta ne nudi. Glavni poudarek v delu organizacije bo posvečen pomoči naši zdravstveni službi pri širje-ju zdravstvene prosvete med ljudstvom. Tako bo medicinec koristen naši zdravstveni službi in s tem družbi že kot študent. Za delo v organizaciji vlada med medicinci veliko zanimanj«, ker si obetajo od njega velikih koristi za svoj bodoči pokllc. kvaliteten program je navdušiJ nabito polno dvorano. Vsi smo hvaležni RTV Ljubljana za ta koncert, ki nam ga je poklonila 2al si zaradi pomanjkanj;i časa nismo mogli ogledati spo menika v Dragatušy. Organizatorjem te sproščeni potekajoče in v celoti uspelc prireditve gre vsa zahvala ir. priznanje. Vsekakor je prav, da Zveza študentov elektroteh-nike še naprej poglablja tak na-čin proslavljanja dneva mlado-sti. - ls Prvo srečanje agronomov V okviru proslave 20-letnice ljudske revolucije so se na miciativo študentov agronomi-je iz Zagreba zbrali 19. maja 1961 v Zaigrebu študentje iz vseh univerzitetnih centrov, razen in Slkopja, da bi med tri-dnevnim prograrmom proslavili naš veliki jubilej in si zadalf skupne naloge za nadaljnje de-lo. Vprogramu je bilo posveto-nje profesorjev in študentov, ogled kanetijskih obratov in športna. teikmovanja. Posveto-vanje je pokazalo, da je refor-ma univerzitetnega študija v posameznih imiverziitetnih cen-trih dala približno iste rezul-tate. Vse faikultete so že uved-le stopenjsiki študij, ustanov-ljenih pa je tudi več višjih aigronomskih šol. Precej disikusdje je bilo o usmeritvah na posameznjh fa-kultetah. V glavnem so fakul-tete šle na poljedelsko, živi-norejsfco, sadjarsko, vinograd-ni&ko, vrtnarsko, tehnološko in ekonomsko usmeritev, le beo-grajska fakulteta je uvedla 18 smeri agronomskeiga študija. Z. M. SKUPŠČINA ZŠJ FILOZOFSKE FAKULTETE Mnogo napotkov za bodoče delo Redni letni skupščini ZŠJ filozofske fakultete je prisostvoval tudi dekan prof. dr. Emil Štampar in večina predstojnikov oddelkov in ostalih profesorjev. Po poro-čilu predsednika fakultetnega odbora ZŠJ Frančka Lasba-herja, ki je opisal delo v preteklem obdobju in.nakazal nekatere pomanjkljivosti pri dielu, se je razvila bogata in plodna diskusija. Pojavila se je potreba po pe-strejšem ideološko-političnem delu tudi izven okvira Centra za marksistično izobraževanje. V letošnjen* letu Center res ni nu-dil predavanj, ki bi pritegnila širši krog poslušalcev. Pogosto so šla predavanja mimo večine študentov, tudi tistih, ki so se za Center prijavili. Kje je vzrok temu, ni znano. Prav gotovo pa ga ni iskati v okviru svobodnih kateder, ki so pomagale izobli-kovati strokovnjaka na vsakem oddelku posebej. Nekaj je bilo tudi splošnih predavanj, na ka-tera so povabili študente vse fa-kultete. Kljub zadostnim finanč-nim sredstvom pa na nekaterih oddelkih do teh predavanj ni prišlo, kar pa je krivda odbo-rov klubov. Neizkoriščen denar bodo prihranili za prihodnje le-to. Na filozofski fakulteti še ved-no iščejo pravo podobno in pra-vi način dela svetov letnikov. To vprašanje je skušala osvetliti tudi skupščina. Sveti letnikov morajo biti tisti osnovni orga-ni, ki bodo ob tesnem sodelo-vanju študentov in profesorjev reševali študijske in druge pro-bleme letnika in organizirali razne akcije. Tako obliko dela so preizkusili na slavistiki in doživeli uspeh. Z ekskurzijo in literarnim večerom v Kosovelo-vem rojstnem kraju so počastili dvajseto obletnico revolucije. Svojo pravo podobo pa so našli sveti letnikov tudi na nekaterih drugih oddelkih. Predstavnika v fakultetnem svetu sta se pritoževala, da ni med študenti in predstavniki klubov zanimanja za njuno de-lo. Njuna naloga je, da pomaga- ta posredovati probleme študen-tov fakultetnemu svetu in jih reševati, morala pa bi za to ime-ti stalen stik s predstavniki klu-bov. V kolikor ta stik imata preko fakultetnega odbora, jima to ne zadostuje. Funkcionarji so vse premalo seznanjeni s po-membnostjo tega organa, ki bi jim lahko pomagal ravno ta-krat, ko iz težav ne vidijo izho-da. Pred kratkim je bila formira-na brigada, sestavljena iz štu-dentov tehnološke in filozofsks fakultete. Prijave jim je kljub nekaterim težavam uspelo zbrati pravočasno, vendar se je tuditu spet pokazala skrajna pasivnost nekaterih klubov. Prijavili so se v glavnem študentje prvih dveh letnikov. Na nekaterih oddelkih skrbijo za stalno povezavo med rednimi in izrednimi slušatelji. To je predvsem na psihologiji in pe-dagogiki, kjer izredni študentje predstavljajo velik odstotek vpisanih, na ostalih oddelkih pa se izredni nekako izgube med rednimi in so več ali manj pre-puščeni lastni iznajdljivosti. SKUPŠČINA ZŠJ MA EKONOMSKI FAKULTETI NOVE POBUDE V veliki dvorani ekonomske fakultete je bila 12. maja 1861 letna skupščina ZSJ, ki je dala preoej dobrih in konkretnih pred-logov za nadaljnje delo. Predsednik fakudtetnega odbora je v svojem referatu nakazal niz pomanjkljivostl, obenem pa je dal tudi konkretne predloge za rešitev aktualnih problemov. Politično in ideološko delo je kljub družbenemu karakterju naše fakultete šepalo. Vzrokov je bilo več, delno zairadi slabega dela politično-ideološke komisije, predvsem pa zaradi pogostega me-njavanja tovarišev odgovornih za to delo. Sele ko nam je na ini-ciativo fakultetnega komiteja pri-skočil na pomoč docent tovariš dr. Franee Cerne, se je delo pre-maknilo z mrtve točke. Izdel3n je bil nov program politično-ideo-loškega dela na fakulteti, pred-vsem pa program svobodnih ka-teder, ki so tokrat res zaživele in postale izredno priljubljena oblika izmenjave mnenj. Na skup-ščini so med drugimi nakazali možnost nadaljnjega povezovanja študentov interesnlh grup. Te grupe študentov naj bi delovale na različnih področjih odvisno od zainteresiranosti posameznlkov. V okviru programa bi lahko ob-delovale razne probleme politič-ne ekonomije, zunanje trgovine^ skratka stvari, ki se obravnavajo na fakulteti, lahko pa tudi pro-bleme nerazvitih dežela itd. Ven-dar smo mnenja, da se te grupe ne bi orientirale samo na politič-ne vede, obsegale bi lahko tudi področje književnosti, glasbe, za-bavne in klasične, tehnike itd., saj opažamo, da študentu zaradi velikega tempa, ki mu ga nare-kujejo novi učni programi, ne ostane dosti časa za izvenfakul-tetno delo in bl ravno taka or-ganizirana dejavnost obilo pripo-mogla pri kulturnem in tehnič-nem Izobraževanju. Precej se je razpravljalo predvsem o novem statutu fakultete, vendar je bila disku-sija premalo konkretna, saj sta-tuta še nismo dobili na vpogled. Ker je še vedno občutiti po-manjkanje učbenikov, naj bi v novi statut vnesli klavzulo, s ka-tero bi zavezali predavatelja, da v določenem času napiše potreb- ne učbenlke za svoj predmet. Posebno zanimiv ie bil predlog o kompleksnem ooemjevanju. Di-skutant tovariš Marjanič Je na-mreč dejal, da se vse preveč oce-njujs trenutna reprodukcija zna-nja na izpitu, premalo pa se upo-števa študentova splošna razgleda-nost, politična dejavnost in vsi drugi ostali faktorji. Praksa je namreč pokazala, da se v pod-jetju bolje znajdejo študfentie, ki že imajo prakso v političnem in družbenem delu in ki ne gledajo na probleme samo ozko iz svoje-ga zornega kota. Poudarili so tudi željo, da bi se študentje bolj povezovali s prakso. V ta namen naj bi imel vsak letnik svoje mentorsko pod-jetje, ki bi seznanjalo študente s svojimi proizvajalnimi in eko-ncmskimi problemi in kjer bi lahko študentje prisostvovali delu organov delavskega upravljanjaj ti pa bi letniku lahko tudl fi-nančno pomagali. Na športnem področju je naša fakulteta dosegla lepe uspehe. Pri registriranih igralcih namiz-nega tenisa prvo mesto, v šahu drugo, na ekonomiadl v Zagre-( bu pa drugo mesto itd. Višek je konierenca dosegla, ko je predstavnik štaba MI>B prl UO predal komandirju lanske Sl>B »Borisa Kidriča« Mihl Hrovatiču Red dela IH. stopnje. Navdušenje je bilo nepopisno in komandant je bil še enkrat ravno tako, kot mnogokrat ob delovnih zmagah v Grdelički klisuri, pozdravljen z minerskim pozdravom. Na koncu je konferenca še iz-volila l)6-članski fakultetni odbor s predsednikom Dragom Petro-vi5em. B. S. Srečanje jugoslovanskih študentov psihologije Od 11. do 13. maja je bilo v Ljubljani v organizaciji klu-ba študentov psihologije ljub-ljanske univerze srečanje štu-dentov psihologije iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. V dru-gih jugoslovanskih univerzitet-nih mestih še niso osnovane samostojne psihološke kate-dre, tako da sedaj te tri sku-pine predstavljajo vse jugoslo-vanske študente psihologije. Potreba po prirejanju teh sre-čanj se je pokazala že pred leti in je bilo Ijubljansko sre-čanje že četrto po vrsti. Psihologija je pri nas mlada veda, ki si šele pridobiva po ložaj. Pri tem pa se mladi psi-hologi srečujejo z mnogimi problemi, ki so specifično naši in si se pojavljajo pri tem, ko ubiramo povsem nove poti v našem družbenem življenju. Ker ne moremo avtomatično prenašati izkušen} tujih psiho-logov, ampak jih moramo pri-lagajati našiim družbenim raz-meram, se moramo že med študijem pri tem delu čvrsto povezati im pogosto izmenja-vati izkušnje. V skladu s tem imajo ta srečanja pretežno de-lovni značaj. Na otvoritvi srečanja, ki se ga je razen domačiih študentov udeležilo še 70 študentov iz Zagreba in Beograda, so bili prisotni med drugiim tudi de- kan Ijubljanske filozofske fa-kultete dr. Emil Štampar, pred-stojnik ljubljanskega psiholo-škega inštituta dr. Ivan Toli-čič in predsednik Fakultetnega odbora ZŠJ Franček Lasbaher. V delovnem delu srečanja je bilo prebranih 5 strokovnih re-feratov, predvsem diplomskih del naših študentov. Zadnje popoldne so razpravljali o štu-dijskih problemih, izmenjavi izkušenj in razpravi o vpra-šanjih, ki se tičejo sodelova-nja slušateljev treh psiholoških kateder. Razprave se je ude-ležil tudi podpredsednik GO SZDL in predsednik sveta fi-lozofske fakultete Franc Ki-movec Žiga. Preostali čas so udeleženci srečanja porabili za ogled ljubljanskega psiholo-škega inštituta, obiskali so mu-zej NOB in nekatere druge kulturne ustanove. V razpravi so bili vsi udt-leženci mnenja, da so ta sre-čanja zelo koristna, da pa mo ra postati delo na njih bolj intenzivno. Prešli smo namreč obdobje, ko je bilo srečanje samo sebi namen in moramo že gledati na to. da bo vsak udeleženec srečanja čim več pridobil po strokovni plati in da se bo res dodobra spoznal s problemi, ki nastajajo pri študiju psihologije na drugih katedrah. B. M. REDNA LETNA SKUPŠČINA VETERINE Svobodna katedra in sveti letnikov Podobno kot na ostalih od-delkih FAGBV je tudi na ve-terini predstavljala največji proiblem nezainteresliranost študentov ža ideološko-politič-no izobrazbo. Svoibodna kate-dra ni in ni mogla zaživeti. Pač pa je odbor združenja uspešno reševal socia^lno-eko-niomske probleme študentov in dosegel, da so profesorjd izdali skripta, ki jih je bilo ravno na veterinarsikem oddelku dcslej najmanj. Odlično so se uvedli v delo sveti letnikov,, ki so znali po-isfcati pravi stik s predavateli-skim kadrom. To bo treba ob-držali in še nadalje razvijati. /kajti prav dobri odnosi med študenti in predavateljskim kadrom so ternelj uspešnega študija. Debata se je v glavnem su-kala okrog socialnega stanja študentov, kii so vse premalo štiipendirani, in oikrog skript, ki jih je še vedno premalo kljub aktivnosti letošnjega odbora za skripta. Tudi o brigadah so veliko govorili. Vse premalo je še števdlo prijav. Zelo pereče je tudi vprašanje pomanjkanja denarnih sred-stev fafcultete, kar pa zelo otežkoča redni Študij in še zla-sti terensike vaje, ki so bodo-čim veteriinarjem neobhodno potrebne. LETHA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV NA FA6VB Več pozornosti mladim članom Poročilo je podal sekiretar faikultetnega piriipravljalnega komiteja ing, Španring. Raz-ložil je pomen dn naloge fakul-tetnega konniteja in čiancv ZK na fakulte1;i. Vloga komuniistov je po-membna zlasti zdaj, ko refo>r-miirani študij zahteva vedno več napoTov in zbranosti od predavatelljev in študentov. Za naijodgovornejša mesta — na univerzi in v inštitutlh — moramo vzgojiti strokovnjake, ki bodo živeli s svojo stroko, nadarjeni, vsestransko izobra-ieni in pravilno idejno usmer-ieni. Komunisti - predavatelji an štuidentje višjih letnikov ter absolvenitje — bodo morali v bodoče skupaj urejati sistem delitve dohodka. Predavate-ljem bo treba zvečati dohod-ke, tako se bo zavrla fluktua-cija kadrov iz negospodarskih v gospodarske ustanove. Stu-dentje komunisti pa se bodo morali v bodoče bolj prizade-vati,, da si bodo pridobili za-upanje nekomunistov z vse-strainsk© aktivnostfio. Zveza koimunistov mora Ijiti pre'ko svojih članov nosllec družbo-no-pold'tičnega de!la na fakul-teti. V diskusiji so tu,di kriti-zirali način dosedanjega dela osnovnih organdzacij in posa-meznih članov ZK. Sestanki so bili večkrat slabo priprav-ljeni po krivdi sekretariata. Organizacije so vse prepočasi reagirale na prestopke svojih članov in izrekale preblage kazni. Ustanovitev aktivov komu-nistov po letnikih pa je ugod-no vplivala na delo. Ti aktivi lahko delajo hitreje in U3peš-neje in v njih je več prilik za neposreckio izmenjavo mnenj. Diplomaniti naše fakultete pridejo v svojem poklicnem delu v stik z ljudmi, v katerib. je še zakoreninjena preteklost, zato mora biti formiranje so-dobiiega kmetijskega strokov-njaka popolno — strokovno in ideološko. Pri vzjgajanju takih diplo-mantov pa imajo velike dolž-nosti prav komunisti. Zal do-sedanje delo kaže preveldke slabosti osnovnih organizacij. Delo in akitivnosi; komunistov sta bila zelo slaiba. Od 84 čJa-. nov ZK na agronomiji jdh le 25 opravlja funkcije v obeh polditičnih orgamizacijah na fa-kulteti. Med komunisti so ial tudi nagslabši študentje, zlasti v nižjih letniikih. Udeležba na sestankih je slaba, še slabša pa na predavamjdh Centra za marksistično izobraževanje študentov in svobodnih kate-der. Študentje komunisti ne reafg^raijo samostojino na do-gajanja v svetu in so nenm-pulzivni. Clani ZK, ki sp bili spre.iet; med študijem na fakulteti, so znatno bolj aktivni od onih iz nižjih letnikov, ki so bili sprejeti še na srednj.i šoli. Prav tem mladim jepotrebnn šola.. Na fakulteti se morajo vzgojiti v prave komuniste. Komite ie že predvidel za ko-muniste študij Programa ar statuta ZKJ, Kardeljeve raz-prave »Problemi socialistične politike na vasi«. Starejši čla-ni pa bodo nadailjevali s štu-dijem te razprave in Sociali^ zem in vojna. Z boljšo disciplino v osnov-nih organizacijah, izvolitvijo naijboljših kadrov v sekreta-riate in predvsem s temeljito vzgojo mliadih komunisto'-/ se bodo razmare med koimunisti na faikulteitd popravile. ČJane pa bodo s konikretnimi zadol-žitvami navezali na cnrganiza-cijo, tako da bodo živeli z vsem družbeno-politdčnim do_ gajanjem na fakulteti. Za sekretarja novoizvoljene-ga fakultetnega komiteja so na koncu izvolili ing. Stritar-ja, asistenta na katedrd za pe_ dologiijo. ^ RAZPIS NATEČAJA Univerzitetni odbor ZŠJ in uredništvo »Tribune« razpi-sujeta ob 20-letnici vstaje | N A T E Č A J za najboljse prispevke s področja: 1. literature L 2. likovne umetnosti | 3. igodovine s tematiko iz naše socialistične revolucije in borbe za socializem. Udeleženci natečaja morajo izpolniti sledeče pogoje: 1. teme, ki jih nameravajo obravnavati, si udeleženci izberejo svoboano, vendar morajo prispevki biti vsebinsko v skladu z zgodovinskimi dogodki, katere letos proslavljamo. 2. Natečaja se tahko udeležijo vsi študentje in absol-ventje Ijubljanske univerze ter slušatelji akademij in višjih šol. 3. Dela |e treba predložiti do 20. novembra 1961 na uredništvu »Tribune«, Ljubljana, Poljanska cesta štev. 6-11. la podelitev nagrad je predvidena skupna vsota 90.000 tfin. Prispevke bo pregledala posebna ocenjevalna komisija in odločila o nagradah. Trije najboljši pri-spevki bodo nagrajeni, ostali dobro ocenjeni prispevki pc bodo objavljeni v »Tribuni«. UNIVERZITETNI ODBOR UREDMI5TV0 »TRIBUNE« TBIBLNA IZHA ,\ KO NASLEDNIK STUDENTSKEGA LISTA, KI JE IZHAJAL OD 20. MARCa 1949. PBVA STEVILKA TBIBUNE JE IZSLA 6 DECEMBRA 1951. TRIBUNA IZHAJA SEDAJ STIRINAJSTDNEVNO - UREJA PA JO UREDNlSKI OOBOR: FRANCE GRIVEC, PETEB JAM-BREK, MARJAN KOPECKT, SIMON SIMONITl. TEHNICNO UREJA DRAGO SENICA, ZA JEZIK SKRBl PBTEB SARDOC. - UREDNISTVO IN UPRAVA TRIBIJNE JE NA POLJANSKl CESTI 6, TEL, 30123, TEKOCl RACCN fiOO-70/3-SCT ROKOPISOV NE VRACAMO. LETNA NAROC-MNA R -36 DIN - TISKA CP DELO.