Rado Bohinc NOVA DELOVNA RAZMERJA Kolektivna in individualna Izdajatelj: FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE, Založba FDV Za založbo: Hermina KRAJNC Copyright © po delih in v celoti Fakulteta za družbene vede 2000, Ljubljana. Vse pravice pridržane. Knjižna zbirka: PRAVO IN GOSPODARSTVO Tiskana izdaja je izšla leta 2000. E dostop: http://knjigarna.fdv.si/ CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 349.22(497.4)(075.8.034.2) 331.5(497.4)(075.8.034.2) BOHINC, Rado, 1949- BOHNova delovna razmerja [Elektronski vir] / Rado Bohinc. - El. knjiga. - Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, 2015. - (Knjižna zbirka Pravo in gospodarstvo) Način dostopa (URL): http://www.fdv.uni-lj.si/zalozba/edostop.asp . - Tiskana izd. je izšla leta 2000 ISBN 978-961-235-456-5 (pdf) 258222848 RADO BOHINC NOVA DELOVNA RAZMERJA KOLEKTIVNA IN INDIVIDUALNA I. knjiga Ljubljana 2000 3 VSEBINA PREDGOVOR ............................................................................................13 PRVI DEL SPLOŠNO O DELOVNEM PRAVU MEDNARODNA UREDITEV, POJEM IN RAZVOJ DELOVNIH RAZMERIJ (KOLEKTIVNIH IN INDIVIDUALNIH) .........................16 Nastanek mednarodnega delovnega prava in Mednarodne organizacije dela (MOD) ......................................................................16 Konvencije in priporočila Mednarodne organizacije dela ....................17 Evropska integracija dela .........................................................................19 Prost pretok delovne sile v EU.................................................................21 Evropski model delovnega prava ............................................................22 Svet Evrope in direktive EU .....................................................................25 Pojem delovnega prava .............................................................................26 Razvoj delovnega prava v svetu ...............................................................27 Vloga in pomen delovnega prava v pravnem sistemu ..........................29 Teorija delovnih razmerij..........................................................................30 DRUGI DEL KOLEKTIVNA DELOVNA RAZMERJA KOLEKTIVNE POGODBE .......................................................................34 RAZVOJ IN PRIMERJALNI PREGLED UREJANJA KOLEKTIVNIH POGODB V NEKATERIH EVROPSKIH DRŽAVAH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Razvoj kolektivnih pogodb pri nas .........................................................34 Razvoj kolektivnih pogodb v svetu .........................................................35 Avstrija .......................................................................................................35 Belgija .........................................................................................................38 Italija...........................................................................................................40 Nemčija ......................................................................................................43 Švedska ......................................................................................................45 KOLEKTIVNE POGODBE, PRAVNA NARAVA, VIRI, POMEN .........48 O pravni naravi kolektivnih pogodb.......................................................48 4 Ustavna in zakonska podlaga kolektivnih pogodb v RS ......................48 Novi zakon o kolektivnih pogodbah (novi ZKP) ...................................49 Vsebina kolektivne pogodbe po novem ZKP.........................................50 Uporaba kolektivne pogodbe in prostovoljnost, kot načelo novega ZKP.........................................................................50 Reprezentativni delodajalci po novem ZKP ...........................................51 Pomen in vloga kolektivnih pogodb .......................................................52 Deli kolektivnih pogodb...........................................................................52 Veljavnost kolektivnih pogodb ................................................................53 STRANKE, VSEBINA IN PRAVNA NARAVA KOLEKTIVNIH POGODB ...................................................................55 Stranke in subjekti pravic po ZTPDR .....................................................55 Normativni del kolektivnih pogodb, pravna narava .............................56 Obligacijski del kolektivnih pogodb, vsebina in pravna narava ..........57 Način sklenitve, registracija, izvajanje in trajanje po ZTPDR in ZDR ......................................................................................57 Splošna kolektivna pogodba za gospodarsvo (SKPG) – prikaz ...........58 Stranke SPKG ............................................................................................58 Območna in osebna in časovna veljavnost SKGP .................................59 Pogodba o zaposlitvi v SKPG...................................................................60 Pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev po SKPG (povzeti pregled normativnega dela SKPG).......................................61 Pozitivna in negativna izvedbena dolžnost (obligacijski del SKPG), sprememba in sklenitev nove ter odpoved kolektivne pogodbe .....64 Postopek pomirjanja in arbitražni postopek po ZDR in SKPG ...........65 Komisija za razlago kolektivne pogodbe ................................................66 STAVKA ....................................................................................................68 Pravna ureditev in pojm stavke ...............................................................68 Sklep o začetku stavke .............................................................................68 Stavkovni odbor, pristojnosti...................................................................69 Pravica delavcev do stavke .......................................................................69 SINDIKAT IN GOSPODARSKA ZBORNICA .......................................71 Razvoj sindikalnega gibanja in svoboščin ..............................................71 Uveljavljanje in varstvo pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja po novem ZDR ...............................................72 Obveznosti delodajalca do sindikata in varstvo sindikalnih zaupnikov po novem ZDR ...................................................................73 Ureditev obveščanja delavcev, pogoji za delovanje sindikata po ZTPDR IN ZDR....................................................................................73 Nastanek, pridobitev pravne osebnosti, evidence o statutih po pravu RS ...........................................................................................75 5 Reprezentativnost sindikatov ..................................................................76 Delovanje in varstvo sindikalnih poverjenikov po predlogu ZDR ......77 Obvezno članstvo v Gospodarski zbornici Slovenije ............................77 Cilji in naloge zbornice.............................................................................78 Upravljanje in organizacija zbornice.......................................................79 Častno razsodišče in arbitraža .................................................................80 VARSTVO PRAVIC DELAVCEV PRI DELODAJALCU REŠEVANJE SPOROV IZ INDIVIDUALNIH IN KOLEKTIVNIH RAZMERIJ .................................................................82 Uveljavljanje in varstvo pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v novem ZDR..................................................82 Postopek in načela varstva pravic delavcev pri delodajalcu po ZDR ...83 Arbitraža po novrm ZDR .........................................................................84 Individualni delovni spori po ZDSS .......................................................84 Kolektivni delovni spori po ZDSS...........................................................85 Socialni spori po ZDSS.............................................................................85 Organizacija delovnih in socialnih sodišč v RS .....................................86 Postopek pred delovnimi in socialnimi sodišči .....................................86 Posebnosti postopka v individualnih delovnih in socialnih sporih.....87 Odločitve sodišča in dovoljenost revizije ...............................................88 Posebnosti postopka v kolektivnih delovnih sporih .............................88 Inšpekcija dela...........................................................................................89 UDELEŽBA DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU IN PRI POSLOVNEM REZULTATU................................................................92 Oblike in načini sodelovanja delavcev pri upravljanju .........................92 Svet in zbor delavcev ................................................................................93 Pravice članov sveta delavcev ..................................................................94 Sodelovanje delavcev v organih družbe .................................................95 Primerjalnopravni pregled finančne udeležbe delavcev v poslovnem rezultatu..........................................................................96 Priporočilo Sveta Evropske unije z dne 17. julija 1992 (92/443/EEC) .........................................................................................98 Pojem finančne udeležbe delavcev v poslovnem rezultatu ................100 Predlog slovenske ureditve (predlog ZUZD) ........................................102 Pogodba o udeležbi pri dobičku po predlogu ZUZD ..........................103 Sheme udeležbe pri dobičku po predlogu ZUZD................................105 Sredstva iz udeležbe pri dobičku...........................................................106 Obdavčitev sredstev iz udeležbe pri dobičku ......................................107 Prenehanje udeležbe pri dobičku po predlogu ZUZD ........................108 INOVACIJE V DELOVNEM RAZMERJU..............................................109 Pojem inovacije........................................................................................109 6 Vrste izumev iz delovnega razmerja......................................................110 Dolžnost obveščanja ...............................................................................112 Dolžnost varovanja tajnosti in prepoved razpolaganja .......................113 Pravice in dolžnosti v zvezi s patentiranjem ........................................114 Pravice zaposlenega izumitelja do nagrade ..........................................115 Prosti izum ...............................................................................................117 Položaj »državnih raziskovalcev«...........................................................118 Obveznosti pri prostih izumih...............................................................120 Prenos znanja ..........................................................................................121 Inovacije v SKPG.....................................................................................123 Inovacije v panožnih koliktivnih pogodbah.........................................124 TRETJI DEL INDIVIDUALNO DELOVNO PRAVO POJEM IN RAZVOJ INDIVIDUALNEGA DELOVNEGA PRAVA .....128 Pojem individualnega delovnega prava, delovnega razmerja, pogodbe o zaposlitvi...........................................................................128 Prvo povojno obdobje in Temeljni zakon o delovnih razmerjih ........129 Medsebojna delovna razmerja in združevanje dela delavcev ............130 Uvajanje dvostranskega razmerja..........................................................132 Namen, cilj in struktura novega ZDR ...................................................133 Struktura novega ZDR............................................................................133 Veljavnost novega ZDR ..........................................................................134 Prehod na novo ureditev ........................................................................135 PREPOVED DISKRIMINACIJE .............................................................136 Ureditev v EU ..........................................................................................136 Konvencije MOD glede prepovedi diskriminacije...............................138 Pojem diskriminacije v novem ZDR......................................................139 DELOVNO RAZMERJE IN POGODBA O ZAPOSLITVI ...................140 Mednarodno delovno pravo glede pogodbe o zaposlitvi ....................140 Pojem delovnega razmerja in delovnopravne pogodbe ......................142 Pravna narava pogodbe o zaposlitvi......................................................143 Omejena uporaba obligacijskopravnih pravil za delovnopravno pogodbo ...............................................................144 Oblika pogodbe o zaposlitvi ..................................................................147 Sestavine pogodbe o zaposlitvi..............................................................148 Pravne posledice sklenitve pogodbe o zaposlitvi.................................148 Nastop dela ..............................................................................................149 Pogoji za sklenitev delovnega razmerja po ZTPDR .............................149 7 SODNA PRAKSA, pravna narava pogodbe o zaposlitvi ...........................149 STRANKI POGODBE O ZAPOSLITVI.................................................151 Stranki pogodbe o zaposlitvi in njihovi zastopniki po novem ZDR ...151 Delovnopravna sposobnost po novem ZDR ........................................152 Objava prostih delovnih mest po novem ZDR.....................................153 Pravice in obveznosti delodajalca pri sklepanju pogodbe po novem ZDR...................................................................................153 Pravice in obveznosti kandidata pri sklepanju pogodbe po predlogu ZDR ................................................................................154 VSEBINA POGODBE O ZAPOSLITVI .................................................155 Sestavine pogodbe o zaposlitvi po novem ZDR ..................................155 Sestavine pogodbe o zaposlitvi po SKPG.............................................156 Obveznosti delavca po novem ZDR ......................................................157 Pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti po novem ZDR.........159 Prepoved konkurence po ZGD ...........................................................159 Prepoved konkurence po merilih za individualne pogodbe...............160 Obveznosti delodajalca po novem ZDR ............................................160 SPREMEMBA ALI SKLENITEV NOVE POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI SPREMENJENIH OKOLIŠČIN, RAZPOREJANJE DELAVCEV ...........................................................162 Sprememba pogodbe o zaposlitvi po novem ZDR ..............................162 Suspenz pogodbe po novem ZDR .........................................................162 Suspenz po ZTPDR .................................................................................163 Razporeditev na delovno mesto in prerazporeditev po ZTPDR IN ZDR..............................................................................164 Prerazporeditev v drugo organizacijo po ZTPDR ................................164 Prerazporeditev iz kraja v kraj in prevzem v drugo organizacijo po ZDR in ZTPDR...............................................................................165 SODNA PRAKSA – Obličnost razporejanja na drugo delovno mesto .......166 SODNA PRAKSA o pomenu dokončnosti sklepa o prerazporedtvi ...........166 SODNA PRAKSA – Prevzem delavca od ene k drugi delovni organizaciji................................................................................167 POSEBNOSTI POGODB O ZAPOSLITVI GLEDE DELOVNEGA ČASA, DELO NA DOMU ........................................168 Mednarodna ureditev zaposlitev za določen čas, krajšega časa in dela na domu...........................................................168 Pogodba o zaposlitvi za določen čas po novem ZDR ..........................169 Delovno razmerje za določen čas ter pogodba o začasnem oziroma občasnem delu po ZTPDR in ZDR ....................................170 SODNA PRAKSA – Delovno razmerje za določen čas po ZDR ................171 8 Dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku po novem ZDR ....................................................................................172 Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom po novem ZDR ......173 Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu po novem ZDR ...174 POGODBA O ZAPOSLITVI S POSLOVODNIMI OSEBAMI ............176 Primerjalna ureditev pravnega položaja direktorja pri zaposlitvi......176 Splošno o poslovodstvu gospodarskih družb ......................................180 Korporacijski položaj direktorja po ZGD .............................................181 Direktor in delovno razmerje.................................................................184 Narava dela direktorja ............................................................................186 Pogodba o poslih vodenja (o poslovodenju) .........................................186 Direktor kot samostojni podjetnik ........................................................187 Individualna pogodba o zaposlitvi ........................................................188 Sklenitev individiualne pogodbe o zaposlitvi ......................................189 Vsebina individualne pogodbe ..............................................................189 Obveznosti in pravice menedžerjev ......................................................190 Merila za individualne pogodbe o zaposlitvi menedžerjev ................190 Obveznosti in pravice menedžerjev ......................................................191 SODNA PRAKSA – Pravna narava pogodbe o zaposlitvi direktorja in delavcev s posebnimi pooblastili ...........................................................192 SODNA PRAKSA – Razrešitev direktorja pred potekom mandata ...........192 PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA OZIROMA POGODBE O ZAPOSLITVI ..........................................194 Prenehanje pogodbe o zaposlitvi po novem ZDR ...............................194 Prenehanje po ZTPDR ............................................................................195 Prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca, finančne reorganizacije ali prisilne poravnave .........................................................................196 Varstvo pravic delavcev ob insolventnosti delodajalca .......................197 Pravice delavcev pri sodni likvidaciji in prisilni poravnavi in prodaji dolžnika v stečaju .............................................................199 Pravice delavcev ob statusnih spremembah po novem ZDR .............200 SODNA PRAKSA, odpovedni rok.............................................................201 ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI PO NOVEM ZDR...............202 Redna odpoved in izredna odpoved, odpovedni roki, dokazno breme ...................................................................................202 Postopek pred odpovedjo zaradi krivde delavca po novem ZDR ......202 Oblika in vsebina in vročitev odpovedi ................................................203 Odpovedni razlogi po novem ZDR .......................................................204 Neutemeljeni odpovedni razlogi po novem ZDR ................................204 Izredna odpoved delodajalca po novem ZDR ......................................205 9 Odpovedni roki po novem ZDR ............................................................205 Izredna odpoved delavca po novem ZDR.............................................206 Posebno pravno varstvo pred odpovedjo po novem ZDR ..................207 Odpravnina po novem ZDR ..................................................................209 ODPOVED VEČJEMU ŠTEVILU DELAVCEV......................................210 Kolektivno odpuščanje delavcev v pravu EU .......................................210 Sprememba delodajalca v pravu EU .....................................................213 Odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov po novem ZDR ....................................................................................214 Sestavine programa razreševanja presežnih delavcev po novem ZDR ....................................................................................215 Pravice delavcev, ki so tehnološki presežek – ureditev po ZTPDR .............................................................................216 Odločanje o začasnih presežkih po ZDR..............................................218 Pomirjanje v postopku ugotavljanja presežnih delavcev po SKGP ...220 SODNA PRAKSA – Prekvalifikacija in dokvalifikacija presežnih delavcev ................................................................................220 SODNA PRAKSA – Dokončnost sklepa o prenehanja delovnega razmerja delavcu kot delovnemu presežku ............................................221 SODNA PRAKSA – Merila za ocenjevanje delovne uspešnosti ................221 SODNA PRAKSA – Merila za določanje trajnih presežkov kot sestavina programa razreševanja presežnih delavcev......................222 SODNA PRAKSA – Sindikalni poverjenik kot presežni delavec ...............222 SODNA PRAKSA – Delo delavca trajno ni potrebno................................223 SODNA PRAKSA – En delavec presežek ..................................................223 PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA ...........................................................224 PRIPRAVNIŠTVO IN POSKUSNO DELO ..............................................224 Pripravništvo po novem ZDR ................................................................224 Ureditev pripravništva po ZTPDR in ZDR ...........................................226 Poskusno delo po novem ZDR ..............................................................227 Preverjanje delovne zmožnosti in poskusno delo po ZTPDR in SKPG ............................................................................228 Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela po SKPG .....229 PLAČILO ZA DELO ...............................................................................229 Vrste in načini plačil po novem ZDR ....................................................229 Plačilna obdobja, izplačilni dnevi, obračun plače in omejitve po novem ZDR ....................................................................................231 Dodatki k plači in odpravnina ob upokojitvi po novem ZDR ....................................................................................231 10 Nadomestilo plače za čas odsotnosti, za nastanitev in udeležba na dobičku po novem ZDR................................................................233 Plače po kolektivnih pogodbah .............................................................234 Plače na podlagi delovne uspešnosti po SKGP in dodatki za posebne obremenitve po SKGP....................................................236 Nadomestila plače po SKGP ..................................................................238 Obračun plače po SKGP.........................................................................239 Regres za letni dopust, jubilejne nagrade ter odpravnina ob upokojitvi in solidarnostne pomoči po SKGP............................239 Regres za letni dopust, jubilejne nagrade ter odpravnina ob upokojitvi in solidarnostne pomoči po SKGP............................239 Povračila stroškov v zvezi z delom po SKGP .......................................240 Prejemki pripravnikov, užencev, vajencev in študentov na praksi, mentorjev po SKGP ..........................................................241 Razvrstitev del po SKGP ........................................................................242 Prejemki članov uprave po ZGD ...........................................................243 Uresničitev načrtov kot temelj za pridobitev pravic iz individualne pogodbe.....................................................................245 Plača in drugi prejemki direktorjev ......................................................246 Druge možne ugodnosti direktorjev .....................................................247 Udeležba direktorjev pri dobičku..........................................................248 Odobritev posojil direktorjem ...............................................................250 DELOVNI ČAS, ODMORI IN POČITKI...............................................253 Delovni čas po novem ZDR ...................................................................253 Razporeditev delovnega časa in dopolnilno delo po novem ZDR ....................................................................................253 Nočno delo po novem ZDR, pravice nočnih delavcev, omejitve, nočno delo žensk ...............................................................254 Odmori, dnevni in tedenski počitek po novem ZDR..........................256 Odstopanje od zagotovljenih pravic in možnosti drugačnega urejanja odmora in počitkov v kolektivnih pogodbah, po novem ZDR ....................................................................................258 Delovni čas po ZTPDR in ZDR..............................................................258 Nadurno delo po kolektivnih pogodbah ..............................................259 Nočno delo po ZTPDR in ZDR in kolektivnih pogodbah....................................................................260 LETNI DOPUST IN DRUGE ODSOTNOSTI Z DEL...........................263 Trajanje dopusta po novem ZDR ..........................................................263 Poraba letnega dopusta po novem ZDR ...............................................264 Letni dopust, najmanjši in povečani po ZTPDR, ZDR in kolektivnih pogodbah....................................................................265 Poraba dopusta po ZDR in kolektivnih pogodbah..............................266 NOVA DELOVNA RAZMERJA 11 Odsotnosti z dela z nadomestilom plače ali brez njega po ZTPDR in kolektivnih pogodbah ......................................................266 Pravica do plačane odsotnosti z dela zaradi izobraževanja po novem ZDR ....................................................................................268 DISCIPLINSKA ODGOVORNOST.......................................................270 Disciplinska odgovornost in postopek po novem ZDR ......................270 Disciplinski ukrepi po ZTPDR ..............................................................271 Disciplinski organi in postopek po ZTPDR .........................................272 Sodno varstvo zoper odločbo disciplinskega organa ..........................272 Zastaranje disciplinske odgovornosti po ZTPDR ................................273 SODNA PRAKSA – Zloraba položaja .......................................................274 SODNA PRAKSA – Disciplinski ukrep kot oblika namernega povzročanja neprijetnosti ......................................................................274 SODNA PRAKSA – Konkurenčna klavzula ..............................................274 SODNA PRAKSA – 22 Zmanjšana prištevnost ........................................275 SODNA PRAKSA – Pristojnost za odločanje v disciplinskem postopku ...276 SODNA PRAKSA – Zastaranje disciplinskega postopka...........................276 ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST .................................................277 Odškodninska odgovornost delavcev po novem ZDR ........................277 Odgovornost delavca po ZOR in SKPG................................................278 Odškodninska odgovornost delodajalca po novem ZDR in ZOR ......................................................................278 SODNA PRAKSA – Uporaba zastaralnega roka za odškodninsko terjatev, ki jo povzroči kaznivo dejanje..................................................279 VARSTVO NEKATERIH KATEGORIJ DELAVCEV ............................280 Varstvo delavk med nosečnostjo v EU..................................................280 Varstvo žensk po novem ZDR................................................................281 Varstvo delavke pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi med nosečnostjo po novem ZDR ..............................................................281 Varstvo delavca, ki neguje otroka po novem ZDR...............................282 Varstvo delavk med nosečnostjo po ZTPDR ........................................283 Porodniški dopust in dopust za nego in varstvo otroka po ZTPDR ............................................................................................283 Pravice očeta otroka po ZTPDR in ZDR ...............................................284 Varstvo mladoletnih delavcev v pravu EU............................................284 Varstvo mladoletnih delavcev po novem ZDR .....................................286 Varstvo mladoletnih delavcev po ZTPDR .............................................286 Mednarodna ureditev varstva invalidov in starejših ...........................287 Varstvo invalidov po novem ZDR..........................................................288 Varstvo invalidov in starejših delavcev po ZTPDR ............................................................................................289 12 DELO OTROK, MLAJŠIH OD 15 LET, VAJENCEV, DIJAKOV IN ŠTUDENTOV, OPRAVLJANJE DELA V TUJINI IN POLOŽAJ DELAVCEV, NAPOTENIH NA DELO V R SLOVENIJO ...............290 Mednarodna ureditev varstva otrok......................................................290 Delo otrok, mlajših od 15 let, dijakov in študentov po novem ZDR ....................................................................................291 Vajenci......................................................................................................292 Začasna napotitev delavca na delo v tujino po novem ZDR ..............292 Položaj napotenih delavcev ....................................................................293 DELOVNA KNJIŽICA ............................................................................294 Mednarodna ureditev delovne knjižice ................................................294 Delovna knjižica po novem ZDR ..........................................................294 Obveznosti delavca in delodajalca v zvezi z delovno knjižico ...........295 *** OPOMBE..................................................................................................270 NOVA DELOVNA RAZMERJA 13 PREDGOVOR V Sloveniji že dlje časa nastaja novo, zasebnolastninskim razmerjem us- trezno delovno pravo. Delovna razmerja so eno od redkih področij, ki so pravno urejena še po zakonodaji prejšnje države oz. pred ustavo samo- stojne Slovenije. Zato je tudi veliko težav pri uporabi »starega prava« na nova zasebno lastninska razmerja, nastala s privatizacijo in tržnimi ter političnimi reformami. Pred avtorja se zastavlja nerodno vprašanje, namreč kaj predstaviti kot nova delovna razmerja v času, ko večina nove delovnopravne zakonodaj še ni sprejeta (napr. zakonodaja o delovnih razmerjih, kolektivnih po- godbah, udeležbi zaposlenih na dobičku, o stavkah, itd.). Kljub temu, da predustavna delovna zakonodaja formalno še velja, jo je v mnogočem po- vozil čas in je nima smisla podrobneje predstavljati kot pravni okvir so- dobnim zasebnolastninsko utemeljenim delovnim razmerjem. Od tod odločitev, ki je nekoliko tvegana, saj bodo parlamenterci v končnih razpravah zagotovo marsikaj spremenili, pa vendarle, predstavi- ti novo, čeprav še ne sprejeto delovonopravno zakonodajo. Le ta je na- mreč sodobno in »evropsko« zasnovana in njena predstavitev najbolj na- zorno razkrije novo zasnovo med delodajalci in delavci in njihovimi organizacijami. Prav to pa mora biti študijski smoter proučavanja delov- nega prava na univerzi. V besedillu, ki je pred vami torej poleg mednarodnih primerjav, pre- težno predstavljam Zakon o delovnih razmerjih, ki je zadnjih fazah parla- mentarne razprave (novi ZDR), zraven pa zgolj ilustrativno tudi formalno še veljavno »staro zakonodajo«. Morebitne kasnejše spremembe novega ZDR naj mi bralci prizanesljivo odpustijo, saj nanje v času pisanja nisem mogel vplivati, niti sem jih mogel predvideti. Avtor Ljubljana, april 2000 PRVI DEL SPLOŠNO O DELOVNEM PRAVU 16 PRVI DEL MEDNARODNA UREDITEV, POJEM IN RAZVOJ DELOVNIH RAZMERIJ (kolektivnih in individualnih) Nastanek mednarodnega delovnega prava in Mednarodne organizacije dela (MOD) Mednarodno delovno pravo sestavljajo številni mednarodni dokumenti, sprejeti v raznih mednarodnih organizacijah. Nekatere od teh je R Slove- nija kot pravna naslednica nasledila od nekdanje SFRJ, druge je ratifici- rala R Slovenija kot samostojna in neodvisna država, nekatere pa še ča- kakajo na ratifikacijo naše države. Naše novo delovno in socialno pravo nastaja ob usklajevanju predpisov z dokumenti Evropske unije, zato so v zakonske rešitve vključene tudi zahteve, ki izhajajo iz direktiv EU in se nanašajo na delovna razmerja. Prvi neuspešni poskusi oblikovanja mednarodnih norm, ki bi izboljša- le položaj delavcev datira v drugo polovico 19. stol. (Švica 1876 in 1889, Nemčija 1890). Leta 1900 je bilo ustanovljeno Mednarodno združenje za zakonsko varstvo delavcev, predhodnica Mednarodne organizacije dela.1 Mednarodna organizacija dela je bila ustanovljena po prvi svetovni vojni, in sicer 1919 na mirovni konferenci v Parizu kot organ v sestavi združenih narodov. Po drugi svetovni vojni je na temelju sporazuma med Združenimi narodi in Mednarodno organizacijo dela 1946 postala ena od specializiranih ustanov organizacije združenih narodov. Danes je Med- narodna organizacija dela (MOD) stalna ustanova mednarodnega javne- ga prava, katere cilji so določeni v Ustavi MOD in Deklaraciji o ciljih in nalogah MOD, sprejeti v Filadelfiji 10. marca 1944, to je, da izboljša po- goje življenja in dela in s tem zagotavlja temelje trajnega miru je uteme- ljen na socialni pravičnosti. Cilj se uresničuje s sodelovanjem predstavnikov vlad, delavcev in de- lodajalcev v razvijanju delovnopravne zakonodaje v svetu. MOD se tako ukvarja s proučevanjem civilnih in raznovrstnih problemov s področja dela, življenja delavcev, delovnih razmerij, na teh temeljih določa medna- rodne norme, ki predstavljajo standarde mednarodnopravnega varstva delavcev in socialne zakonodaje.2 Med organi MOD so Splošna konferenca članov (države, ki so hkrati 1 Na pobudo Mednarodnega združenja za zakonsko varstvo zaposlenih so bile sprejete prve mednarodne konvencije o prepovedi belega fosforja v industriji vži- galic in o prepovedi nočnega dela žensk (na konferenci v Bernu 1905 in 1906). NOVA DELOVNA RAZMERJA 17 članice organizacije združenih narodov), Administrativni svet, kot izvšil- ni organ in Mednarodni biro dela, ki ga upravlja administrativni svet. Splošna konferenca je najvišji organ MOD, sestaja se enkrat letno in ga sestavljajo nacionalne delegacije. Predstavnike držav članic imenuje vlada v sporazumu z reprezentativnim organizacijami delavcev in delo- dajalcev v vsaki državi. MOD v splošni konferenci kot najvišjem organu sprejema konvencije in priporočila. Konvencije in priporočila Mednarodne organizacije dela Mednarodne konvencije in priporočila MOD zajemajo številna vprašanja s področja socialne in delovnopravne zakonodaje kot so npr. delovni čas, sindikalna svoboda, kolektivne pogodbe, plače, odmori in dopusti, delo žena in otrok, higiensko varstvo na delu, brezposelnost, varstvo mate- rinstva, socialno zavarovanje, inšpekcija dela, migracije, pogoji dela po- morcev itd. Razlike med konvencijami in priporočili so predvsem v tem, da države članice konvencije ratificirajo in na ta način sprejmejo v svoj pravni red, priporočila pa ne podležejo ratifikaciji in so bolj usmeritve, torej nimajo normativne narave, ampak se v njih izražajo želje, določa se smer ter se dajejo državam članicam napotki, kako urediti posamezna vprašanja, kot splošno, mednarodno sprejemljiva. zamisel o ureditvi določenega po- dročja. Na drugi strani imajo konvencije normativen značaj oziroma pravno naravo mednarodnega sporazuma s trenutkom njihove ratifikaci- je, na način kot je to določeno v nacionalni zakonodaji. Dejavnost Mednarodne organizacije dela je vse od ustanovitve prido- bivala na pomenu, se širila in odločilno vplivala na razvoj mednarodnega delovnega prava, ter predvsem na razvoj socialne misli, demokratičnih idej in človekovih pravic ter dostojanstva človekove osebnosti. S tem je Mednarodna organizacija dela udejanjala zamisel Ustanovne listine MOD na področju dela, temeljnih človekovih pravic in svoboščin, spora- zumevanja med vladami in delodajalci ter organizacijami delojemalcev oziroma razvoju socialnega partnerstva. 2 V deklaraciji so določena temeljna načela MOD, kot so: – delo ni blago, – svoboda izražanja in svoboda združevanja je predpogoj za socialni napredek Poleg tega Filadelfijska deklaracija predstavlja obveznost MOD, da pomaga k ure- sničevanju ciljev kot so polnozaposlenost, dvig ravni življenja, zaposlovanje de- lavcev na delih, ki jim omogoča, da kar v največji meri uporabijo svoje izkušnje in znanje, plačo, ki ustreza življenjskim stroškom in zagotavljanje pogojev dela, ki ustrezajo napredku, nadalje priznavanje pravic kolektivnega pogajanja, širjenje socialnega zavarovanja, ustrezno varstvo življenja in zdravja delavcev na vseh de- lovnih mestih, varstvo otrok in materinstva, prehrana med delom, primerna sta- novanja, razvedrila, enake možnosti za vse glede izobraževanja in razvoja. 18 PRVI DEL V nadaljevanju je zgolj pregled mednarodnih dokumentov delovnega prava, razvrščenih po mednarodnih organizacijah. Od dokumentov Or- ganizacije združenih narodov je vsekakor treba omeniti tri deklaracije, in sicer Splošno deklaracijo človekovih pravic, Deklaracijo o otrokovih pra- vicah in Deklaracijo o odpravi diskriminacije žensk. Nadalje je treba po- sebej omeniti dve konvenciji, in sicer Konvencijo o otrokovih pravicah in Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk kot tudi Medna- rodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Od 67 konvencij MOD, ki jih je ratificirala oziroma katerih nasledstvo veljavnosti je notificirala R Slovenija, se večina nanaša na varstvo in ena- kopravnost žensk, materinstva in otrok, nadalje na sindikalne svobošči- ne in pravice ter delavske predstavnike, kolektivno dogovarjanje, svobo- do dela ter na prepoved diskriminacije, odmore in dopuste, delovni čas, poklicno usmerjanje itd.3 Prve konvencije segajo že v davno leto 1921. Nekaterih konvencij naša država še ni ratificirala, vendar so bile kljub temu upoštevane pri nastajanju našega novega delovnega prava.4 3 – Konvencijo št. 14 o tedenskem odmoru v industrijskih podjetjih, 1921 – Konvencija o pogodbi o zaposlitvi mornarjev, 1926 – Konvencijo št. 29 o prisilnem ali obveznem delu,1930 – Konvencijo št. 45 o zaposlovanju žensk pri podzemeljskih delih v rudnikih vseh kategorij, 1935 – Konvencija št. 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu sindikalnih pravic, 1948 – Konvencijo o nočnem delu žensk v idustriji, 1948 – Konvencijo o nočnem delu otrok v industriji, 1948 – Konvencijo o delavcih migrantih, 1949 – Konvencija št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega do- govarjanja, 1949 – Konvencija št. 100 o enakem nagrajevanju žensk in moških za enako delo, 1951 – Konvencija št. 103 o varstvu materinstva, 1962 – Konvencija št. 105 o odpravi prisilnega dela, 1957 – Konvencijo št. 111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih, 1958 – Konvencijo št. 132 o plačanem letnem dopustu, 1970 – Konvencijo št. 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju, 1971 – Konvencijo št. 138 o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja, 1973 – Konvencijo št. 140 o plačanem dopustu za izobraževanje, 1975 – Konvencija št. 142 o poklicnem usmerjanju in strokovnem usposabljanju za razvoj človekovih sposobnosti, 1975 – Konvencijo št. 156 o enakih možnostih delavcev in delavk in njihovem enakem obravnavanju (delavci z družinskimi obveznostmi), 1981 – Konvencijo št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, 1983, in Priporočilo št. 166 v zvezi s prenehanjem delovnega razmeja na pobu- do delodajalca – Konvencija št. 159 o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, 1983 – Priporočilo št. 162 o starejših delavcih, 1980 – Konvencija št. 154 o spodbujanju kolektivnega pogajanja, 1981, in Priporočilo št. 163 za spodbujanje kolektivnega pogajanja, 1981 NOVA DELOVNA RAZMERJA 19 Evropska integracija dela Načelo prostega pretoka delovne sile ima svojo zgodovino na samem za- četku evropske integracije; tako naprimer že 69. člen Pogodbe o ustano- vitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo5 zavezuje države članice, da v dejavnostih premogovništvo in jeklarstvo odpravijo omejitve pri zapo- slovanju delavcev, ki so državljani držav članic. Gre za popolno odpravo omejitev na podlagi nacionalnosti pri zaposlovanju delavcev. Pogoj, ki ga navedeni člen določa pa je, da imajo delavci »priznane kvalifikacije v ru- darstvu in jeklarstvu« v skladu z temeljnimi zahtevami zdravstvene poli- tike in javnega reda. Podobno določbo o dolžnosti držav članic, da odpravi omejitve pri zaposlovanju delavcev ima tudi Pogodba o ustanovitvi evropske skupno- sti za jedrsko energijo (EURATOM) v 96. čl.6 Pogodba o ustanovitvi EURATOM je predvidela sprejetje direktive o prostem dostopu do stro- kovne zaposlitve na področju jedrske energije. Direktiva je bila sprejeta na Svetu evropske skupnosti za jedrsko energijo julija 1962.7 – Konvencija št. 147 o minimalnih standardih za trgovska ladjevja, 1976 – Konvencija št. 171 o nočnem delu, 1990, in Priporočilo št. 178 o nočnem delu – Konvencija št. 173 o varstvu delavskih zahtev ob insolvenci njihovega deloda- jalca, 1992, in Priporočilo št. 180 o varstvu delavskih zahtev ob insolenci njiho- vega delodajalca, 1992 – Konvencija št. 175 o delu s krajšim delovnim časom od polnega, 1994, in Pri- poročilo št. 182 o delu s krajšim delovnim časom, 1994 – Konvencija št. 177 o delu na domu, 1996, in Priporočilo št. 183 o delu na domu, 1996 – Konvencija št. 179 o delovnem času pomorščakov in številčnem stanju posad- ke na ladjah, 1996, in Priporočilo št. 186 o plačah in delovnem času pomoršča- kov ter številčnem stanju posadke na ladjah, 1996 5 Evropska skupnost za premog in jeklo je nastala s podpisom prve evropske po- godbe v Parizu, 18. aprila. 1951 in stopila v veljavo 25. julija 1952. Glvani cilj je bil odpraviti različne trgovinske ovire in ustvariti skupni trg, na katerem se bosta premog in jeklo držav članic lahko prosto gibala ter tako zadovoljiti potrebe vseh prebivalcev skupnosti, ker tudi delavci s področja jeklarstva in premogovništva naj bi prosto krožili po območju držav članic. Pogodba o ESPJ je uvedla tudi Evropsko skupščino in Evropsko sodišče. Pogodba o ESPJ se izteče l. 1. 2002, ko bodo podpisi, ki urejajo jeklarstvo in premogovništvo vključeni v pogodbo o EGS. 6 Pogodba s katero je bila ustanovljena Evropska skupnost za jedrsko energijo, ESJE oziroma EURATOM, je bila podpisana v Rimu 25. marca 1957 in je stopila v veljavo 1. januarja 1958. Na temelju te pogodbe se je oblikoval skupni trg za jedr- ske materiale in opremo, skupna jedrska zakonodaja, skupni sistem za zaloge je- drskih materialov, uveden je bil sistem za nadzorovanje miroljubne uporabe jedr- ske energije ter skupni standardi za varnost in zaščito zdravja in varnosti prebi- valstva pred ionizirajočim sevanjem. S pogodbo je bil opredeljen tudi skupni razi- skovalni program, ki naj bi se izvajal v skupnem raziskovalnem centru ter prispe- val k napredku tehnologije in spodbudil jedrsko tehnologijo v Evropi. 7 Ur. l. L, št. 57, 09. 07. 1962 20 PRVI DEL Obe navedeni pogodbi (69. člen pogodbe ESPJ in 96. člen pogodbe EURATOM) sta omejevali uveljavitev prostega dostopa do dela oziroma določili dolžnost odprave omejitev pri zaposlovanju zgolj za delavce v na- vedenih dejavnostih, torej ESPJ za področje jeklarstva in premogovniš- tva, EURATOM pa za področje dejavnosti povezanih z jedrsko energijo. Obe pogodbi se tudi nanašata zgolj na kvalificirano delovno silo. Splošno uveljavitev skupnega trga dela ter prostega gibanja delavcev v skupnosti in odpravo razlikovanja na temelju narodnosti med delavci dr- žav članic pa uveljavlja Pogodba o ustanovitvi EGS8 (Rimska pogodba). Ta pogodba je uveljavila odpravo razlikovanja med delavci držav članic v zvezi z zaposlitvijo, plačilom za delo in drugimi delovnimi in zaposlitve- nimi pogoji. Po 48. členu Rimske pogodbe pomeni svoboda gibanja delavcev njiho- vo pravico, da se prosto gibljejo na območju držav članic v ta namen, na- dalje da v državi članici ostanejo z namenom zaposlitve ter da ostanejo na ozemlju države članice tudi po prenehanju zaposlitve. Pravica delav- cev do prostega gibanja je lahko po 140. členu omejena iz razlogov javne- ga reda, javne varnosti ali varstva ljudi, da sprejmejo dejanske ponudbe za zaposlitev. Svet EGS je po Rimski pogodbi pooblaščen, da v obliki di- rektiv ali uredb sprejme potrebne ukrepe za postopno doseganje proste- ga gibanja delavcev. 9 Omeniti velja Uredbo Sveta EGS, ki se nanaša na predhodne ukrepe za doseganje svobode delavcev v Skupnosti in direktivo o postopkih in upravnih praksah, ki se nanašajo na uvajanje zaposlitve in prebivanje de- lavcev iz ene države članice in njihovih družin v drugih državah članicah. Oboje, uredba in direktiva sta bili sprejeti že l. 1961, ukrepi ki jih predvi- devata pa so bili vzpostavljeni l. 1968, tako da bi bila pravno vzpostavlje- na svoboda gibanja za delavce hkrati z uveljavitvijo carinske unije. Omeniti velja tudi Uredbo o pravici delavcev, da ostanejo na ozemlju države članice, potem ko so bili v tej državi članici zaposleni.10 Ta ured- 8 Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) je bila podpisana hkrati s podpisom pogodbe o EUROATOM, to je 25. marca 1957 in je stopila v ve- ljavo 1. januarja 1958. Pogodba o ustanovitvi EGS, imenovana tudi rimska pogod- ba, je po svoji naravi in obsegu najširša in najsplošnejša pogodbena ureditev raz- merij v evropski skupnosti in jo je nadgradila šele tako imenovana mastrihtska pogodba l. 1992. Rimska pogodba je okvirna pogodba, ki na eni strani ureja teme- lje carinske unije, na drugi pa zastavlja nekatere cilje in določa splošne smernice za politiko na nekaterih področjih gospodarskih dejavnosti, s tem da ustanova skupnosti daje pristojnosti, da na temelju soglasja držav članic postopno uvedejo skupne politike ali politike skupnosti, ki so potrebne po njihovi presoji, da bi se dosegli splošni cilji, ki jih sama pogodba opredeljuje 9 Svet EGS je pooblaščen, da sprejema direktive ali uredbe na tem področju po po- stopku, ki je določen v 189. b) členu rimske pogodbe, to je v soodločanju s parla- mentom in po posvetovanju z odborom za gospodarske in socialne zadeve. 10 Ur. l. L 142, 30. 06. 1970. NOVA DELOVNA RAZMERJA 21 ba, sprejeta junija 1970 zagotavlja, da lahko delavec tudi po prenehanju zaposlitve še naprej prebiva v državi, va kateri se je nastanil, člani njego- ve družine, ki prebivajo z njim pa uživajo to pravico tudi po delavčevi smrti. Svoboda gibanja delavcev je bila razširjena na vse delavce v evrop- skem gospodarskem prostoru z direktivami iz leta 196811 in 1994.12 Prost pretok delovne sile v EU Prost pretok delovne sile in s tem spodbuda ekonomskim migracijskim gibanjem je velik uspeh evropske integracije. Svobodno gibanje delavcev dovoljuje državljanom EU, da v uniji iščejo boljše razmere za življenje, saj so jim na voljo tam, kjer prebivajo oziroma tam, od koder so. Povečuje možnost ljudi, hkrati pa zagotavlja delovno silo v regijah s hitrejšim gos- podarskim razvojem. Manjši je tudi pritisk v revnejših oziroma zaostalej- ših območjih z osredotočeno brezposelnostjo in nizko stopnjo zaposlova- nja. Pretok delovne sile v razvojno intezivnejša območja povečuje konkurenčnost delovne sile, s čimer je povezana nujna aktivnejša regio- nalna gospodarska in socialna politika, usmerjena na ustvarjanje novih delovnih mest. Preko načela prostega pretoka delovne sile se povezuje z pravico vsa- kega državljana unije, da se preseli in da svobodno prebiva na ozemlju držav članic (8. a) člen te pogodbe), kar oboje prispeva h konkretnemu uveljavljanju evropskega državljanstva. Seveda pa zgolj uveljavitev pravnih podlag za polno gibljivost dela po Evropi ne zadošča. V gospodarskem življenju Evrope bo svoboden pretok 11 Ur. l. L 257, 19. 10. 1968 12 Ur. l. L1, 03. 01. 1994 Sodna praksa je načelo prostega gibanja delavcev uveljavila tudi za državljane tretjih držav, ki v državi članici ostanejo zakonito (sodba z dne 9. avgusta 1994, v zadevi C–43/93, Vander Elst versus Omi). 13 Organi Pariške in Rimske pogodbe so bili s pogodbo z dne 8. aprila 1965 združeni. Tedaj so ustanovili enoten Svet in enotno Komisijo evropskih skupnosti. Združi- tev organov je veljala,kot prvi korak k združevanje treh evropskih skupnosti v enotno Evropsko skupnost. Dejansko pa je Pogodba o ustanovitvi Evropske unije tako preimenovala prenovljeno Evropsko gospodarsko skupnost (člen G). Pogodbe o ustanovitvi skupnosti so bile dopolnjevane s širitvami članstva in s Po- godbo o pristopu Danske, Irske, Združenega kraljestva in Norveške v Evropsko gospodarsko skupnost, podpisane dne 22. januarja 1972. Dodatno so bile pogod- be o ustanovitvi skupnosti dopolnjene s pogodbo o članstvu Helenske republike, podpisano 28. maja 1979, s čimer je deveterica od 1. januarja 1981 postala desete- rica. 2. januarja 1986 pa se je razširila na enajsterico Z Listinama o pristopu Špa- nije in Portugalske, ki sta bili podpisani v Madridu oziroma Lizboni 12. junija 1985. 22 PRVI DEL dela uveljavljen tedaj, ko bodo udejanjale tudi ostale svobode (blaga, ka- pitala, storitev) v okviru delovanja na skupnem trgu. Namen Rimske pogodbe je bil v prvi vrsti doseči prosto gibanje delov- ne sile kot enega od temeljev delovanja prostega trga. Po tej poti naj bi se postopoma izboljšale življenjske in delovne razmere v vseh državah čla- nicah. S pogodbo o EGS je bil dosežen precejšen napredek tudi glede os- talih vidikov socialne politike, kot npr. politika zaposlovanja, poklicnega usposabljanja, torej izboljšanja življenjskih in delovnih pogojev. Vendar pa so se razlike v socialnem razvoju med državami članicami s širitvami skupnosti povečevale, zato so se sprva v ospredje postavljali kot cilji preprečevanje socialnih napetosti znotraj unije.13 Za razliko od Rimske pogodbe, katere cilj je bil doseči prosto gibanje delovne sile kot temelja delovanja skupnega trga, Mastrichtski sporazum aktivno spodbu- ja socialno kohezijo znotraj skupnosti.14 Evropski model delovnega prava Evropski model delovnega prava temelji na Listini skupnosti o osnovnih pravicah delavcev, ki jo je Evropski svet sprejel decembra 1989. V tej listi- 14 Mastrichtska pogodba v Evropski uniji (podpisana 7. februarja 1992) postavlja pravne temelje za evropsko identiteto na mednarodnem prizorišču, še posebej preko uresničevanja skupne zunanje in varnostne politike, vključno s končnim ci- ljem skupne obrambne politike, ki bi nekoč lahko vodila k skupni obrambi. Uvaja se državljanstvo unije, vzpostavljajo se pravni temelji za tesno sodelovanje na po- dročju pravosodja in notranjih zadev. V polni meri se uveljavlja acquie communi- taire, to je pravni red skupnosti ter pravni instrumentarij in ustanove skupnosti. Mastrichtska pogoba predvsem nadgrajuje in dopolnjuje vse prejšnje pogodbe. Pogodba o EU postavlja tri stebre evropske zgradbe: glavni steber je Evropska skupnost, sledi steber pravosodja in notranjih zadev in steber skupne zunanje in varnostne politike. Pogodba o EU prenavlja politike na področjih strokovnega uposabljanja, gospodarske in družbene kohezije, raziskav in tehnološkega razvoja ter varstva okolja, predvsem na novo pa ureja dejavnosti kot so izobraževanje, mladina, kultura, zdravstvo, varstvo potrošnika, vseevropska omrežja ter sodelo- vanje na področju industrije in razvoja. S 1. januarjem 1995 je evropska dvanaj- sterica postala petnajsterica, potem ko so bile 24. junija 1994 na sestanku evrop- skega sveta na Krfu podpisane pristopne pogodbe Avstrije, Švedske in Finske. Norvežani so z 52,8-odstotno večino ponovno glasovali proti članstvu v uniji. Omeniti velja še uveljavitev Enotne evropske listine, sprejete 1. julija 1987 (Ur. l. L 169, 29. 06. 1987) je znatno spremenila oziroma dopolnila pogodbe o ustanovi- tvi evropskih skupnosti. Enotna listina je obvezala skupnost, da sprejme ukrepe postopnega preoblikovanja notranjega trga preko obdobja, ki naj bi se izteklo 21. 12. 1992. 15 Socialni partnerji so 15. decembra 1994 podpisali kolektivno pogodbo, ki daje predstavnikom moškega in ženskega spola pravico do neplačane starševske od- sotnosti v trajanju vsaj 3 mesecev do odsotnosti z dela v primeru nepredvidenih, nujnih dogodkov v družini NOVA DELOVNA RAZMERJA 23 ni so navedene pravice delavcev, ki morajo biti zagotovljene na enotnem trgu. Že v 117. členu pogodbe o EGS so se države skupnost dogovorile, da je treba izboljšati delovne pogoje in življenjski standard delavcev. Po 118. a) členu Pogodbe o evropski skupnosti morajo države članice nameniti posebno pozornost spodbujanju izboljšav, še posebej v delovnem okolju na področju zdravja in varnosti delavcev. Vsporedno z gospodarsko inte- gracijo je torej vseskozi v politikah skupnosti v ospredju tudi vidik živ- ljenjskih in delovnih pogojev, kar je bil temeljni cilj Listine skupnosti o temeljnih socialnih pravicah, ki jo je Strasburški Evropski svet sprejel 8. in 9. 12. 1989. S to listino so se države članice dogovorile, da bi razvoj enotnega evropskega trga moral s seboj prinesti tudi izboljšanje življenj- skih in delovnih pogojev delavcev v skupnosti. Temeljne pravice, ki jih določa listina so: svoboda gibanja, svoboda za- poslitve in poštenega plačila, izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev, socialno varstvo, svoboda združevanja in kolektivnega pogajanja, poklic- no usposabljanje, enako obravnavanje moških in žensk, sodelovanje de- lavcev pri upravljanju in pri dobičku, varstvo zdravja in varnosti na de- lovnem mestu in varstvo otrok in mladostnikov, starejših oseb in oseb s posebnimi potrebami. Socialni dialog se je razvija vseskozi od začetkov nastanka Skupnosti, posebej v premogovništvu in jeklarstvu. Kasneje sta opredelila temelje evropskega socialnega dialoga enotna Listina o temeljnih socialnih pravi- cah ter pogodba o EU. Slednja zavezuje komisijo, da razvija dialog med vodstvom in delavci na Evropski ravni, ki bi lahko v obojestranskem inte- resu pripeljal do urejanja razmerij na temelju dogovora (118. b) člen po- godbe o EU). Na Evropski ravni socialne partnerje zastopa Evropska konfederacija sindikatov, Sindikat industrije Evropske skupnosti in Evropski center javnih podjetij. 31. 10. 1992 je bil sklenjen dogovor, ki določa pogodbena razmerje na nivoju skupnosti in je bil podlaga za Evropski socialni spora- zum, ki ga je 11 držav članic sprejelo v Mastrichtu. Evropski socialni sporazum določa, da se mora komisija posvetovati s predstavniki vodstev in delavcev glede možnih usmeritev ukrepov skup- nosti na področju socialne politike. Evropski socialni dialog lahko prive- de do dogovorov med predstavniki vodstev in delavcev na ravni skup- nosti.15 Socialni partnerji so tudi sooblikovali belo knjigo o rasti, konkurenčnosti in zaposlovanju, kot sestavino strategije zaposlovanja, ki jo je opredelil Essenski Evropski svet. Udeležba zaposlenih v upravljanju ter v dobičku je področje, glede katerega je rezultat evropskega vsklajevanja skromen. Pomembnejše do- ločbe pa vendarle tudi glede tega vprašanja vsebuje Evropska socialna 16 Ur. l. L254, 30. 9. 1994 24 PRVI DEL listina (določa da je treba obveščevanje, posvetovanje in razvijati z upo- števanjem posebnosti v različnih državah članicah), ki predvideva sode- lovanje delavcev v teh primerih: – kadar podjetje uvede tehnološke spremembe, ki imajo stališča delov- nih pogojev in z organizacijo dela večje posledice za delovno silo; – v povezavi s prestrukturiranjem podjetij ali v primeru združitev, ki vplivajo na zaposlovanje delavcev; – v primeru postopkov kolektivnih presežkov delavcev in – kadar na delavce, še posebej čezmejne, vplivajo politike zaposlovanja podjetja, kjer so zaposleni. Obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi za primere prestrukturira- nja, združitev, reorganizacije podjetja ali uvajanja novih načinov dela ali proizvodnih metod, vključno tudi direktiva, o oblikovanju evropskega sveta delavcev ali oblikovanja postopka obveščanja delavcev in posveto- vanja z njihovimi podjetji, ki deluje na evropski ravni.16 Podjetniki, ki zaposlujejo več kot 1.000 delavcev v skupnosti in imajo vsaj dve podjetji v različnih državah članicah, ki vsako zaposluje najmanj 150 delavcev, podjetja ali skupine podjetij, ki imajo sedež zunaj ozemlja držav članic imajo dolžnost, na predlog vodstva podjetja, ki zaposluje najmanj 100 delavce ali njihovih predstavnikov v najmanj dveh državah članicah, ustanoviti posebno pogajalsko telo, katerega naloga je doseči dogovor med vodstvom in predstavniki zaposlenih, glede obsega, sestave pooblastil in mandata evropskega odbora, ki naj se ustanovi v podjetju ali skupini. Amsterdamska pogodba je kot enega od ciljev zastavila postaviti zapo- slovanje in pravice državljanov v samo osrčje unije; države članice nosijo odgovornost za zaposlovanje, pri tem morajo medsebojno sodelovati pri iskanju rešitev v boju proti brezposelnosti.17 17 Amsterdamska pogodba je bila podpisana 16. in 17. junija 1997 v Amsterdamu s strani petnajsterice držav; s tem je bila dopolnjena pogodba o evropski uniji s cilji oblikovati demokratično Evropo ob poudarjanju demokratičnih načel v državah članicah. Pogodba posebej poudarja in ureja vprašanje povezano s prostim giba- njem državljanov EU, boj proti organiziranemu kriminalu. Dokončno odpravlja še zadnje ovire svobode gibanja ter krepi varnost s konsolidacijo in sodelovanjem držav članic na področju pravosodja in notranjih zadev. Dodatno Amsterdamska pogodba postavlja pravni temelj za to, da Evropa razvidneje izrazi svoje mnenje o problemih na svetovnem prizorišču z zadolžitvijo evropskega sveta (vodje držav in vlad) za opredelitev skupnih strategij, ki naj bi jih uresničila unija, ki naj bi do- segla še večjo učinkovitost pri širitvi unije proti državam vhodne Evrope. 18 V okviru EU so bile med drugimi sprejete te direktive: – 1975: o zagotavljanju enakega plačila za moške in ženske; – 1976: o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk glede dostopa do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev; – 1978: o postopnem uvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk glede socialne varnosti; NOVA DELOVNA RAZMERJA 25 Svet Evrope in direktive EU18 Od dokumentov, ki jih je Svet Evrope sprejel na področju, ki je povezano z delovnim pravom, sta vsekakor v ospredju Evropska konvencija o člo- vekovih pravicah (Republika Slovenija jo je ratificirala 1994. leta) in Evropska socialna listina (v postopku obravnave za podpis). Posebej je treba omeniti še Listino evropske skupnosti (EU) o temeljnih socialnih pravicah Od evropske ureditve je treba na področju delovnega prava omeniti predvsem Konvencijo o uporabi prava v pogodbenih obveznostih, 19 na- dalje Direktivo o obveznosti delodajalca, da delavce obvesti o pogojih, ki se nanašanjo na pogodbo o zaposlitvi (ta direktiva je bila sprejeta v skla- du z 9. točko Listine Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev,20 ter Direktivo, ki obravnava detašmaje delavcev. 21 Nadalje sta za področje plač z vidika enakopravnosti moških in žensk v veljavi Direktiva o prejemanju enakega plačila za moške in ženske in Direktiva o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk gle- de dostopa do (možnosti)zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napre- dovanja ter delovnih razmer.22 S področja varstva in zdravja pri delu so pomembne Direktiva o vars- tvu nosečih delavk, ki temelji na členu 118 A Sporazuma o EGS, in je de- seta posamezna direktiva v smislu 16. člena Direktive 89/391 z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav pri varstvu in – 1986: o uvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v okviru pro- gramov socialne varnosti zaposlenih. 19 (Convention on the law applicable to contractual obligations, Rome, 19. 6. 1980) (80/934/EEC OJ 9. 10. 1980 No. L266) 20 Council Directive of 14. october 1991 on an employers obligation to inform em- ployees of the condition applicable to the contract or employment relationship (91/553 EEC OJ 18. 10. 1991 No. L 288.) 21 Directive of the European Parliament and of the Council of 16 December 1996 concerning the posting of workers in the framework of the provision of service (96/71/EC OJ 21. 1. 1997 No. L18) 22 Council Directive of 10 February 1975 on the approximation of the laws of Mem- ber States relating to the application of the principle of equal pay for men and wo- men, (75/111/EEC OJ 19. 2. 1975 No. L 45), /Council Directive of 9 February 1976 on the implementation of the principle of equal treatment for men and woman as regard access to employment, vocational training and promotion and working conditions (76/207/EEC OJ 14. 2. 19976 No. L 39) 23 Council Directive of 19 October 1992 0n the introduction of measures to encoura- ge improvements in the safety and health at work of pregnant workers and wor- kers who have recently given birth or are breastfeeding (tenth individual Directi- ve within the meaning of Article 16 of Directive 89/391/EEC) (92/85/EEC OJ 28. 11. 1992 No. L 348) 26 PRVI DEL zdravju delavcev pri delu, 23 Direktiva o varstvu mladih pri delu, 24 ter Di- rektiva, ki ureja ukrepe za spodbujanje izboljšav za varnost in zdravje pri delu za delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen čas ali zača- sno zaposlene delavce.25 Delovni čas ureja Direktiva o določenih vidikih organizacije delovnega časa, ki določa minimalni dnevni, tedenski in letni počitek ter omejuje delovni teden in nočno delo.26 Varstvo delavcev pri spremembah podjetij urejejo tri direktive, in sicer Direktiva o usklajevanju zakonodaje držav članic glede kolektivnega od- puščanja delavcev,27 Predlog Direktive o usklajevanju zakonodaje držav članic glede kolektivnega odpuščanja delavcev (prečiščeno besedilo) z dne 29. 11 1996,28 Direktiva o usklajevanju zakonov držav članic o vars- tvu pravic delavcev pri prenosu (spremembi) lastništva podjetja ali dela podjetja29 ter Direktiva o usklajevanju zakonov držav članic o varstvu de- lavcev v primerih insolventnosti delodajalca. 30 Pojem delovnega prava Poizkus urediti ekonomsko neenakovredna razmerja med delodajalcem in delojemalcem s civilističnimi pravili v velikih civilnih kodifikacijah, kot je Napoleonov kodeks ali avstrijski obči državljanski zakonik, zgodo- vinsko dolgo ni zdržal. Postopno se se na temelju delavskih in sindikal- 24 Council Directive of 22 June 1994 on the protection of young people at work (94/33/EC OJ 20. 8. 1994 No. L 216) 25 Council Directive of 25 June 1991 supplementing the measures to encourage im- provements in the safety and health at work of workers with a fixed-duration em- ployment relationship or a temporary employment relationship (91/383/ EEC OJ No. L 206 29. 7 1991) 26 Council Directive of 23 November 1993 concerning certain aspects of organiza- tion of working time (93/104/EEC OJ 13. 12. 1993 No. L 307) 27 Council Directive of 17 February 1975 on the approximation of the laws of the Member States relating to collective redundacies (75/129/EEC OJ 22. 2. 1975 No. L 48 92/56/EEC OJ 26. 8. 1992 No. L 245) 28 Proposal for a Council Directive on the approximation of the laws of the Member States relating to collective redundacies (codified version) 29 Council Directive of 14 February 1977 on the approximation of the laws of the Member States relating to the safeguarding of employees rights in the event of transfers of undertakings, businesses or part of businesses (77/187/EEC OJ 5. 3. 1977 No. 61) 30 Council Directive of 20 October 1980 on the approximation of the laws of the Member States relating to the protection of employees in the event of the insol- vency of their employer (80/987/EEC OJ 20. 10. 1980 No. L 283) 31 O pomenu MOD v razvoju delovnega prava glej v Baltič, Despotovič, 68. 27 nih gibanj, ob vse razvitejši industrializaciji, pojavila nova pravna raz- merja med delodajalcem in delavcem, ki se je uveljavilo delovno pravo in delovnopravna pogodba kot sui generis pogodba delovnega prava. Delovno pravo je samostojna pravna panoga šele v novejšem času. Pred uveljavitvijo delovnega prava so se delovnopravna razmerja urejala s pravili civilnega prava. Oblikovanje delovnega prava kot samostojne pravne panoge je povezano z izsiljeno intervenco države v civilnopravna razmerja med delodajalci, kot ekonomsko močnejšo in delavci, kot eko- nomsko šibkejšo stranjo. Delovno pravo je torej rezultat industrializacije, z njo povezanega podrejanja delavcev delodajalcem in administrativnega posega države s pravili, ki varujejo položaj ekonomsko šibkejših delavcev na tej podlagi. Temeljni značilnosti delovnih razmerij sta odplačnost (oneroznost) in podrejenost (subordinacija). Oboje je temelj delovnemu razmerju kot po- godbenemu razmerju s samostojno pravno naravo, različnemu od načel obligacijskega prava. Od tod delovnopravna pogodba kot pogodba sui ge- neris, ki je ni mogoče urejati zgoljs pravili obligacijskžega prava. Za delovno pravo je značilno, da se del delovnih razmerij pravno ureja pogodbeno, drugi, večji del pa z javnopravnimi predpisi. Pogodbeni del urejanja delovnega razmerja obsega na eni strani delovnopravno pogod- bo na ravni ravni razmerja med delavcem in delodajalcem ter vrsto ko- lektivnih pogodbenih ravni (podjetniška, panožna, splošna, regionalna itd.). Kombinacija pogodbenega in javnopravnega urejanja delovnih raz- merij je značilnost delovnega prava. Naloga delovnega prava je na eni strani ekonomska, torej kar najbolj učinkovito urediti razmerja med delodajalci in delojemalci, v prid ciljem kot so gospodarska rast, učinkovita zaposlenost, kar njamanjša brezpo- selnost itd. Na drugi strani je cilj varstvo položaja šibkejšega v tem raz- merju, to je delojemalca z uzakonitvijo vrste standardov minimalnih pravic ter z vzpostavitvijo sistema socialnega varstva (pokojninskih, inva- lidskih, zdravstvenih, zaposlitvenih, socialnovarstvenih itd. zavarovanj). Delovno pravo se je razvijalo v dialogu socialnega partnerstva na dr- žavni in meddržavni oz. mednarodni ravni. Na drugi strani je delovno pravo izid in konsenz neprestanega, družbenega navzkrižja interesov med delom in kapitalom. Delovno pravo je hkrati na prepihu tehnološke- ga napredka in nadaljnjega razvoja, gospodarskega, civilizacijskega ozi- roma kulturnega. Razvoj delovnega prava v svetu Kot najemna razmerja so bila delovna razmerja urejena v poglavjih o ob- ligacijskih razmerjih v civilnih zakonikih, npr. že v Francoskem Code ci- vile iz leta 1804, Italijanskem Codice civile, avstirjskem Splošnem držav- 28 PRVI DEL ljanskem zakoniku. Kasneje v sredini 19. stol. so pod pritiskom delavskih gibanj začeli sprejemati delavsko varstveno zakonodajo, najprej v Angliji, nato v Nemčiji in Franciji. Proti koncu 19. stol. se pojavijo delavski sindi- kati in pričnejo se pogajanje glede pogojev dela ter kolektivne pogodbe. To je imelo pomemben vpliv na razvoj delovnega prava v smislu vse večje ločenosti in neodvisnosti od civilnega prava. Posegi države na področje delovnih razmerij so se vse bolj povečevali, kot izdaja raznovrstnih pred- pisov s področja varstva delavcev. Kasneje so bili sprejeti zakoniki na po- dročju dela, tako npr. v Franciji Code de travail v več knjigah (1910, 1912, 1924, 1927), ter napr. v Avstriji l. 1928, ter kasenje še v Holandiji, v Italiji in v Nemčiji. Pomemben vpliv na razvoj delovne zakonodaje ima ustanovitev Med- narodne organizacije dela in njena dejavnost.31 Po drugi svetovni vojni je bila delovnopravna zakonodaja ponovno dopolnjevana oziroma je nasta- jala na novo, tako npr. na Japonskem 1947, Belgiji 1954, Braziliji 1946, v Egiptu 1952, 1952 v Turčiji, 1952 v Holandiji, 1951 v Finski in 1947 v ZDA. Primerjalna zakonodaja razvršča delovno pravo na kolektivno (kolek- tivne pogodbe, socialno partnerstvo, sodno varstvo pravic, sodelovanje zaposlenih pri upravljanju in udeležba na rezultatu podjetja) in na indivi- dualno delovno pravo (posamezne pravice in pravna razmerja pri pogod- bi o zaposlitvi). Vse bolj se zaokrožuje v samostojno pravno področje tudi nacionalna in mednarodna ureditev socialnih pravic, ki nastaja kot pravo socialne varnosti. Na našem ozemlju32 velja med prvimi delovnopravnimi predpisi ome- niti obrtni zakon iz 1859 kot prvi poskus državne intervencije v delovno razmerje. Važen je tudi Zakon o koalicijski svobodi iz l. 1871, ki je odpra- vil določila kazenskega zakona iz l. 1859, ki so prepovedovala združeva- nje delavcev v sindikate. Sestavljalec tega zakona je bil slovenski posla- nec je bil Vinko Klun, cesarski svetovalec za delavska vprašanja v Avstriji.33 Sicer pa je Avstrija v tem obdobju urejala delovna razmerja z občim državljanskim zakonikom (tako imenovana tretja novela ODZ, ki je urejala delovna razmerja). V obdobju kraljevine SHS in prejšnje Jugoslavije je bilo delovno pravo urejeno regionalno, tako da je na območju takratne Slovenije veljala ure- ditev socialnega zavarovanja (uredbe takratne narodne vlade z dne 30. 12. 1918 in 8. 2. 1919), uveden je bil 8-urni delavnik, uvedeno je bilo tako imenovano obrtno nadzorništvo, neke vrste inšpekcija dela ter delavski 32 Pred nastankom prejšnje Jugoslavije je večji del Slovenije pripadal avstrijskemu, manjši del ogrskemu, del pa italijanskemu pravu. Avstrijsko pravo je tako veljalo za območja Štajerske, Koroške, Trsta, Primorja in Goriške. 33 R. Kyovski, Učbenik delovnega prava, Ljubljana, 1967 34 Ibidem, str. 14 NOVA DELOVNA RAZMERJA 29 zaupniki v vseh industrijskih obratih. V obdobju tako imenovane vidov- danske ustave, ki je bila razmeroma sodobna, so veljale pravice in dolž- nosti države, da intervenira v gospodarskih razmerjih v duhu pravice in odklanjanja družbenih nasprotij, določala pa je tudi socialno zavarovanje za primer nesreče, brezposelnosti, invalidnosti, smrti, starosti. Na podla- gi vidovdanske ustave je bila sprejeta zakonodaja o inšpekciji dela, o varstvu delavvev, ustanovljene so bile tudi borze dela in delavske zbor- nice.34 Januarska diktatura kralja Aleksandra je odpravila institucije in pravi- ce, ki jih je uvedla vidovdanska socialna in delavska zakonodaja. Ob- dobje do l. 1950 – to obdobje je označevala monopolna vloga države v urejanju in uveljavljanju delovnopravnih predpisov, s številnimi delovno- pravnimi predpisi in centralistično organizacijo državne administracije iz sindikata. Vloga in pomen delovnega prava v pravnem sistemu Delovno razmerje kot posebna zvrst družbenih razmerij je predmet ure- janja delovnega prava. Zgodovinsko je delovno pravo urejalo zgolj raz- merje med delodajalci in delojemalcem in je brez dvoma sodilo v zaseb- no, civilno pravo. V teku družbenega razvoja je delovno pravo širilo krog vprašanj svojega urejanja in vse bolj posegalo v domeno javnega prava. Vse bolj je namreč opredeljeval položaj delavcev, varstvo glede delavče- vih pravic in pravnih položajev ter vse bolj posegalo v socialni položaj ljudi, ki delajo. Slednje je področje javnega prava, saj predstavlja inter- venco države v razmerje med delodajalcem in delojemalcem. V pravni teoriji se različno opredeljuje položaj delovnega prava v prav- nem sistemu. Del teoretikov je mnenja, da delovno pravo ostaja del zasebnega, civilnega prava, kljub nekaterim javnopravnim, kogentnim normam, ki ga sestavljajo. Po drugi strani je teorija mnenja, da je v delov- nem pravu toliko javnopravnih sestavin, institutov in norm, da ga ne mo- remo več uvrščati med zasebno oziroma civilno pravo. Prevladuje prepričanje, da je delovno pravo pravna panoga sui generis, ki vsebuje sestavine zasebnega in javnega prava, vendar je zaradi tega ne moremo uvrstiti niti v eno niti drugo področje, ampak se prav zato obli- kuje kot pravna panoga sama zase. K temu mnenju velja pritrditi, saj samo uvrščanje v civilno ali javno pravo ne odgovori na številna vpraša- nja, ki se zastavljajo v zvezi s pravnimi učinki delovnopravnih norm.35 35 Glej o tem podrobneje v: A. Baltič, M. Despotovič, Osnovi radnog prava Jugoslavi- je, Sistem radnih odnosa, Osnovni problemi sociologije rada, Biblioteka društve- nih nauka, Savremena administracija, Beograd, 1968 (v nadaljevanju: Baltič, Des- potovič, 68). 30 PRVI DEL Teorija delovnih razmerij V začetku 20. stoletja je pogodba o najemu dela oziroma pogodba o delu v zakonodaji in teoriji temelj urejanja razmerij med delavci in delodajalci, tudi temelj proučevanja raznovrstnih institutov delovnega prava. Delov- no razmerje je izključno pogodbeno razmerje in zato tudi podrejeno na- čelom in normam pogodbenega oziroma obligacijskega prava. Po prvi svetovni vojni je pravna teorija, spodbujena z razvojem socialne zakono- daje, vse bolj skušala razmejiti pogodbo o delu (kot pravnega razmerja med delavcem in delodajalcem) od delovnega razmerja (kot dejanskega stanja, v katerem se nahaja delavec). Tako se oblikuje nov pojem, neodvi- sno od pogodbe o delu, in sicer, kot razmerje zaposlenosti oziroma zapo- slitveno razmerje, oziroma razmerje dela oziroma delovno razmerje (Ar- beitsverhältnis, la relation de travail) kot temelj razmerja med delavcem in delodajalcem. Po teh gledanjih je delovno razmerje temelj povezanosti delodajalca in delojemalca neodvisno od pogodbe o delu, s čimer uporaba delovne za- konodaje ne zavisi več od pogodbe, ampak od dejanske zveze delavca in delodajalca, ki ju je moč kvalificirati kot zaposlitveno oziroma delovno razmerje. Teorijo delovnega razmerja je kasneje razvila nemška pravna teorija, ki je imela za cilj socialistično ideologijo na področju dela. Ta teo- rija je opredeljevala delovno razmerje kot osebnopravno razmerje, zasno- vano na pogodbi, iz katere izhajajo vse pravice in obveznosti. Na strani delojemalca je lojalnost do delodajalca, na strani delodajalca pa skrb za delavca kot osebo, človeka.36 Teorija institucije (izvirno francoska), delovno razmerje oblikuje v skupnost, ta pa se preoblikuje v institucijo. Delovno razmerje je torej pravna vez med institucijo in vsakim članom delovne skupnosti. Člani so delavci, ki postanejo to na temelju akta o sprejemu in dvostranskega raz- merja. V novejšem času v različnih obdobjih je teorija nihala med pogod- benim razmerjem ter med pojmovanjem delovnega razmerja, kot razmer- ja med skupnostjo in posameznimi člani. Socialistične teorije so pravno osmislile delovno razmerje kot asocia- tivno razmerje med delavci, ki oblikujejo skupnost, katere enakopravni član so. Socialistične teorije in prakse v začetku 90. let v pravnih redih postsocialističnih držav ponovno delovno razmerje temelji na dvostran- skem pogodbenem razmerju med delodajalcem in delavcem. 36 Glej zakon dela iz l. 1934. NOVA DELOVNA RAZMERJA 31 VPRAŠANJA: ■ Med na rod na or ga ni za ci ja dela (MOD) ■ Kon ven ci je in pri po ro či la MOD ■ Evrop ska in te gra ci ja dela ■ Prost pre tok de lov ne sile v EU ■ Evrop ski mo del de lov ne ga pra va ■ Svet Evro pe in direk ti ve EU ■ Po jem de lov ne ga pra va ■ Zgo do vin ski raz voj de lov ne ga pra va ■ Vlo ga in po men de lov ne ga pra va v prav nem si ste mu ■ Teo ri ja de lov nih raz me rij 33 DRUGI DEL KOLEKTIVNA DELOVNA RAZMERJA 34 DRUGI DEL KOLEKTIVNE POGODBE RAZVOJ IN PRIMERJALNI PREGLED UREJANJA KOLEKTIVNIH POGODB V NEKATERIH EVROPSKIH DRŽAVAH37 Raz voj ko lek tiv nih po godb pri nas »Prve ko lek tiv ne po god be so bile na ozem lju da naš nje Slo ve ni je skle nje - ne ko nec prejš nje ga sto let ja. Na pod la gi prak se in iz ku šenj v te da nji av - stroo gr ski mo nar hi ji so na sta le ne ka te re ko lek tiv ne po god be s po sa mez - nim de lo da jal cem, pri če mer so ime li pred nost sin di ka ti gra fič ne stro ke. Ta prak sa se je na da lje va la tudi v Ju go sla vi ji, v ka te ri so že ne po sred no po I. sve tov ni voj ni na sta li tudi prvi pred pi si o skle pa nju in uve ljav lja nju ko lek tiv nih po godb. V pred voj ni Ju go sla vi ji so bile ko lek tiv ne po god be po mem ben in stru ment ure ja nja de lov nih raz me rij.«38 V ob dob ju po voj ne Ju go sla vi je (1946–1989) ko lek tiv ne po god be niso bile se sta vi na de lov ne ga pra va, saj je to spr va te me lji lo na ad mi ni stra tiv - nem, ka sne je pa na sa mou prav nem ure ja nju de lov nih raz me rij. Z uve lja - vi tvi jo za ko na o pod jet jih ter od pra vo za ko na o zdru že nem delu so bili vzpo stav lje ni te me lji za dvo stran sko za sno vo ko lek tiv nih in in di vi dual - nih de lov nih raz me rij, zna čil no za za seb no last nin ska gos po dars tva. To je prvi pred pis po voj ne Ju go sla vi je, ki je po sta vil za kon ske te me lje ko lek tiv - nim po god bam pri nas. Ven dar ko lek tiv na po god ba v prejš njem prav nem si ste mu ni bila v ce - lo ti od prav lje na, saj je vse sko zi ure ja la raz mer ja med t. i. za seb ni mi de lo - da jal ci in pri njih za po sle ni mi de lav ci (de lav ci, za po sle ni pri t. i. no sil cih sa mo stoj ne ga oseb ne ga dela). »V Slo ve ni ji smo ko lek tiv no po god bo kot na čin nor ma tiv ne ga ure ja nja na po droč ju de lov nih raz me rij uve lja vi li leta 1971 z no ve lo Za ko na o de - lov nih raz mer jih za de lav ce, ki de la jo pri za seb nih de lo da jal cih (Urad ni list SRS, št. 41/66). Na pod la gi te no ve le je bila skle nje na prva ko lek tiv na po god ba v letu 1972. Vse do skle ni tve splo šne po god be za gos po dars tvo v letu 1990 (Urad ni list RS, št. 31/90, 17/91 in 11/93) so se s ko lek tiv ni mi po god ba mi ure ja le pra vi ce in ob vez no sti in od go vor no sti de lav cev, za po - sle nih pri za seb nih de lo da jal cih, ter de lov na raz mer ja de lav cev, za po sle - 37 Pov ze to iz obraz lo ži tve k os nut ku Za ko na o ko lek tiv nih po god bah, Po ro če va lec, stran 11 ter po tam na ve de ni li te ra tu ri: Wind mul le ret al: Col lec ti ve Bar gai ning in In du stria li sed Mar ket Eco no mies, ILO, Ge ne va, 1987, No vak-Kyovsky-Ju ran čič in soav tor ji; Sin di kal no pra vo, Ljub lja na, 1992, Pod jet je in delo 3/1993/XIX, Ljub lja - na, 1993. 38 D. Mež nar, De lov no pra vo, Za lož ba mo der ne or ga ni za ci je, Kranj, 1997, str. 119 NOVA DELOVNA RAZMERJA 35 nih v pred stav niš tvih tu jih prav nih in fi zič nih oseb. Še le si stem ski ZTPDR je po nov no uve lja vil eno ten si stem nor ma tiv ne ga ure ja nja de lov - nih raz me rij.«39 Na pod la gi ZTPDR in in ZDR so bile skle nje ne te splo šne ko lek tiv ne po god be za po droč je gos po dars tva: – splo šna ko lek tiv na po god ba za gos po dars tvo iz. l. 1990, – splo šna ko lek tiv na po god ba za gos po dars tvo, skle nje na v l. 1993, – splo šna ve ljav na ko lek tiv na po god ba za gos po dar ske de jav no sti iz l. 1997 je te ri to rial no in ča sov no ome je na, saj je tra ja la do 21. 12. 1999. Raz voj ko lek tiv nih po godb v sve tu Zgo do vin sko gle da no so ko lek tiv ne po god be kot sa mo stoj ni vir de lov ne - ga pra va re zul tat bor be de lav cev, za nji ho ve pra vi ce to rej nji ho va for mal - na zma ga na pre lo mu iz 19. v 20. sto let je; tako npr. v Av stri ji ko lek tiv na po god ba sin di ka ta gra fič nih de lav cev iz l. 1896. V tem ob dob ju ko lek tiv - nih po godb v Evro pi ni priz na va la niti za ko no da ja niti sod na prak sa. Še le po prvi sve tov ni voj ni so bile v za ko no da jo o de lov nih raz mer jih vklju če ne do loč be o ko lek tiv nih po god bah in si cer v Nem či ji 1918, v Fran ci ji 1919, ka sne je v Av stri ji in v Ho lan di ji nato na Šved skem 1928, itd. V sta ri Ju go sla vi ji se ko lek tiv ne po god be pr vič po ja vi jo v pa ra gra fu za ko na o vars tvu de lav cev l. 1922, po drob ne je pa jih ure ja za kon iz l. 1931 v pa ra gra fu 309 ter ured ba o do lo či tvi mi ni mal nih plač, skle pa nju ko lek tiv nih po godb in o ar bi tra ži iz l. 1939. V na dalj njem raz vo ju so ko - lek tiv ne po god be po sta le vir pra vic in dolž no sti po god be no po stav lje ne - ga de lov ne ga raz mer ja, do dat no k za ko no da ji na po droč ju dela. Tako so ko lek tiv ne po god be po mem be no vpli va le na raz voj de lov ne ga pra va v Evro pi v 20. sto let ju. Skle pa nje in ure sni če va nje ko lek tiv nih po godb je tudi eden od ci ljev Med na rod ne or ga ni za ci je dela, ki je o tem spre je la tudi po seb na pri po ro či la. V Ju go sla vi ji so se ko lek tiv ne po god be po ja vi le kma lu po kon cu prve sve tov ne voj ne, l. 1946 pa so bile od prav lje ne. Ko - lek tiv ne po god be se ime nu je jo še v ured bi iz l. 1948.40 Av stri ja V av strij ski prav ni red sta prav ne pod la ge za skle pa nje ko lek tiv nih po - godb kot sreds tva tak šne ga na či na ure ja nja de lov nih raz me rij uved la že 39 Ibi dem, str. 120 40 Pri po ro či lo o št. 91 o ko lek tiv nih po god bah je spre je lo 34. za se da nje splo šne kon - fe ren ce Med na rod ne or ga ni za ci je dela in vse bu je opre de li tev ko lek tiv nih po godb: ko lek tiv na po god ba je vsak pi sme ni spo ra zum, ki se na na ša na po go je dela in za - po slo va nja, skle njen med na eni stra ni de lo da jal cem ozi ro ma sku pi no de lo da jal - cev ali ene ozi ro ma več sku pin na dru gi stra ni pa ene ali več re pre zen ta tiv nih or - ga ni za cij de lav cev ali v od sot no sti ta kih or ga ni za cij pred stav ni kov zain te re si ra nih de lav cev, ki so ve ljav no iz vo lje ni in poob laš če ni po na cio nal nih pred pi sih. 36 DRUGI DEL us tav ni za kon o te melj nih pra vi cah dr žav lja nov iz leta 1867 in za kon o koa li cij ski svo bo di iz leta 1870. Leta 1974 je bil spre jet za kon o ko lek tiv - nem do go var ja nju in o so de lo va nju de lav cev pri od lo ča nju o nji ho vih de - lov nih raz me rah in mez dah (Ar beits ver fas sungs ge setz). Na stra ni de lo je mal cev so stran ke ko lek tiv ne po god be raz lič ne de lav - ske zbor ni ce in zbor ni ce na meš čen cev, ki pa svo je vlo ge ne iz va ja jo, am - pak jo de le gi ra jo po sa mez nim sin di ka tom, kot so av strij ski zvez ni sin di - ka ti in po sa mez ni stro kov ni (pa nož ni) sin di ka ti. Na stra ni de lo da jal cev so stran ka ko lek tiv ne ga do go var ja nja raz lič ne gos po dar ske zbor ni ce, tako npr. Zvez na gos po dar ska zbor ni ca, stro kov ne zbor ni ce in zdru že nja. Po mem bno vpra ša nje pri pre so ji strank ko lek tiv ne ga spo ra zu me va nja po av strij skem pra vu je pred pi sa no ugo tav lja nje spo sob no sti za to ak tiv - nost. Spo sob nost skle pa nja ko lek tiv nih po godb ozi ro ma biti stran ka kolek tiv ne ga do go var ja nja pre so ja po se ben zvez ni uprav ni or gan (Bun - de sei ni gung samt), ki je us ta nov ljen kot or gan v se sta vi Zvez ne ga mi ni - strs tva za delo in so cial ne za de ve. Ta or gan oprav lja še dru ge na lo ge v zve zi s ko lek tiv nim do go var ja njem v smi slu iz va ja nja neke vr ste nad zor - ne na lo ge. Ko lek tiv no do go var ja nje je pro sto volj no. Če pa pri de do do go vo ra, da se ko lek tiv na po god ba skle ne, so v za ko nu do lo če na tako ime no va na skle ni tve na pra vi la (Absch lus snor men). Na da lje je do lo če no, da lah ko do skle ni tve neke ko lek tiv ne po god be pri de, če ob sta ja vsaj po ena stran ka ozi ro ma skle ni telj na vsa ki po god be ni stra ni. Gle de na he te ro nom nost po sa mez nih sub jek tov na vsa ki po god be ni stran ki, ki lah ko skle ne jo ko - lek tiv no po god bo, za kon za po sa mez ne vr ste teh po godb ne do lo ča, ka te - re so kon kret ne po god be ne stran ke. Gle de na to, da ni do lo če na ob vez - nost skle pa nja ko lek tiv nih po godb, se vsa ko krat ni stran ki svo bod no od lo ča ta o tem, kaj bo vse bi na te po god be, kar je še po se bej po mem bno za nor ma tiv ni del teh po godb. Ko lek tiv na po god ba se lah ko skle ne le v pi sni ob li ki. Gle de po stop ka skle pa nja ko lek tiv nih po godb je do lo če no, da mora stran ka na de lo je - mal če vi stra ni skle nje no po god bo do sta vi ti Zvez ne mu mi ni strs tvu za delo in so cial ne za de ve v us trez nem šte vi lu iz vo dov. V skla du z na ve de nim za ko nom se lah ko ko lek tiv ne po god be skle pa jo za raz lič ne rav ni (zve za, de že le, okrož ja, ob či ne). Skle pa pa se lah ko tudi pod jet niš ka ko lek tiv na po god ba, ven dar je pri tej po god bi stran ka na eni stra ni de lav cev nji ho vo zdru že nje in ne obrat ni svet pod jet ja. Po leg na ve - de nih vrst ko lek tiv nih po godb pa se de lov na raz mer ja lah ko ure ja jo tudi z in ter vencij ski mi po se gi dr ža ve, kot so raz lič na pra vi la (Sat zun gen) in ta ri fe za do lo če va nje mi ni mal nih mezd (Min dest lohn ta rif). Z nji mi se ne spre mi nja jo raz mer ja, do se že na s ko lek tiv nim do go var ja njem, tem več le us trez no do pol nju je jo. Tudi po av strij skem pra vu poz na jo tako ime no va ni ob li ga cij ski ali ob - vez nost ni in nor ma tiv ni ali ure je val ni del ko lek tiv ne po god be. Gle de na NOVA DELOVNA RAZMERJA 37 tako de li tev po av strij skem za ko nu poz na mo te vse bin ske sklo pe: – med se boj ne pra vi ce in ob vez no sti po god be nih strank; – pra vi ce, ob vez no sti in od go vor no sti de lo je mal cev ter pra vi ce in ob vez - no sti de lo da jal cev iz de lov ne ga raz mer ja; – pra vi ce, ki pri pa da jo de lo je mal cem po pre ne ha nju de lov ne ga raz mer - ja; – dru ga vpra ša nja, do lo če na z na ve de nim za ko nom in dru gi mi pred pi si ali s ko lek tiv no po god bo. Po drob ne je se vse bi na deli na tako ime no vai de lov no prav ni (Ar beit s - reecht lic he Teil) in na plač ni del (Loh nrecht lic her Teil). Plač ni del lah ko vse bu je tudi do lo či la o stroš kih (raz lič na na do me sti la, pot ni stroš ki ipd. Nor ma tiv ni del ko lek tiv ne po god be, ki lah ko vse bu je re ši tve gle de (vseh) pra vic in ob vez no sti de lo je mal cev in de lo da jal cev, tako po me ni na dalj nje ure je va nje de lov nih raz me rij gle de na za kon. V skla du s splo šni mi na če li ob li ga cij ske ga pra va se ko lek tiv na po god - ba lah ko skle ne za do lo čen ali ne do lo čen čas. Če po god be ni stra ni ni sta do lo či lo ome je ne ča sov ne ve ljav no sti, se šte je, da je bila ko lek tiv na po - god ba skle nje na za ne do lo čen čas. Če je bila ko lek tiv na po god ba skle nje - na za ne do lo čen čas, se za nje no pre ne ha nje upo rab lja jo pra vi la o od po - ve di, o raz ve zi ipd. Ko lek tiv na po god ba, ven dar na na ša joč se na njen ob li ga cij ski del, pre ne ha ve lja ti, če ena ali dru ga po god be na stran ka iz gu - bi spo sob nost skle pa nja teh po godb, ne pre ne ha pa ve lja ti nor ma tiv ni del ko lek tiv ne po god be. Ob li ka ve ljav no sti, zna čil na za Av stri jo, je tako ime no va na stro kov na ve ljav nost (Fach lic her Gel tungs be reich) na stra ni de lo da jal cev, kar po - me ni stvar no ve ljav nost; to je skle ni tev po sa mez nih ko lek tiv nih po godb po gos po dar skih pa no gah. V Av stri ji je člans tvo za vse de lo da jal ce v gos - po dar skih zbor ni cah ob vez no. Ena ko kot pred hod no opre de lje no na če lo ve ljav no sti ob sta ja na de lo je - mal če vi stra ni tako ime no vai oseb nost ni vi dik ve ljav no sti ko lek tiv nih po godb (Per son lic her Gel tungs be reich); po god be ne stra ni po sa mez ne ko lek tiv ne po god be lah ko ta vi dik ome ji jo v tem smi slu, da se ve ljav nost nor ma tiv ne ga dela teh po godb ome ji na do lo če no po klic no sku pi no. Pri tem je tre ba ome ni ti na če lo za go tav lja nja ena kih de lav če vih raz - mer: to po me ni, če so pra vi ce iz de lov ne ga raz mer ja do lo če ne po klic ne sku pi ne pred met ene ko lek tiv ne po god be, de lav ci ne mo re jo biti v slab - šem ma te rial nem po lo ža ju kot po klic na sku pi na, ka te rih pra vi ce so pred - met dru ge po god be. Raz voj za kon ske ga ure ja nja us trez nih prav nih pod lag skle pa nja ko lek - tiv nih po godb je pri ne sel re ši tev, po ka te ri se nor ma tiv ni del ko lek tiv nih po godb ne po sred no upo rab lja in prav no učin ku je. Gle de oseb ne ve ljav - no sti ob sta ja na če lo, da se učin ko va nje raz te za tudi na ti ste de lav ce, ki si cer niso čla ni ko lek tiv ne ga do go var ja nja na svo ji stra ni. Isto učin ko va - nje pa iz ha ja tudi iz dejs tva ob vez no sti člans tva de lo da jal cev v gos po dar - 38 DRUGI DEL skih zbor ni cah. Splo šno ob vez nost neke ko lek tiv ne po god be raz la ga zvez ni mi ni ster za delo in so cial ne za de ve v spo ra zu mu s po god be ni ma stran ka ma na pod la gi pred lo ga vsaj ene stran ke. Pri raz gla si tvi, ki je po - se bej do lo čen ob lič ni akt, so de lu je ta po god be ni stran ki. Akt raz gla si tve ima po men tudi v tem, da se z njim do lo či jo vsa ko krat na ve ljav nost in dru ga vpra ša nja ko lek tiv ne po god be, ki pri do bi ob čo ob vez nost. V pri mer ja vi z ne ka te ri mi dru gi mi prav ni mi si ste mi je v av strij skem pra vu do lo če no, da se de lov na raz mer ja de lav cev v uprav nih or ga nih na vseh rav neh, v kme tijs tvu in goz dars tvu ipd., ne ure ja jo s ko lek tiv ni mi po god ba mi, am pak le s pred pi si in na nji ho vi pod la gi skle nje ni mi za po - sli tve ni mi po god ba mi. Bel gi ja41 Pra vi co skle pa ti ko lek tiv ne po god be z za kon sko moč jo ima jo v Bel gi ji samo re pre zen ta tiv ni sin di ka ti. Gle de na me ri la za re pre zen ta tiv nost, ki so bila spre je ta z za ko nom leta 1968, mo ra jo biti sin di ka ti pa nož ni, us ta - nov lje ni na dr žav ni rav ni, za sto pa ni v Cen tral nem gos po dar skem sve tu ter Na cio nal nem de lav skem sve tu, ter ime ti naj manj 50.000 čla nov. Tako ob sta ja jo tri re pre zen ta tiv ne sin di kal ne or ga ni za ci je; sin di ka ti, ki so pri - dru že ni tem cen tral nim or ga ni za ci jam, se prav tako šte je jo za re pre zen ta - tiv ne. Na stra ni de lo da jal ca so lah ko stran ke v ko lek tiv ni po god bi in di vi - dual ni de lo da jal ci in nji ho va zdru že nja. Naj moč nej še zdru že nje je Zve za bel gij skih pod je tij (VBO – FEB), ki je se stav lje na iz 48 sek tor skih zdru - ženj, ki po kri va jo prib liž no 35.000 pri dru že nih pod je tij in ve či no po dro - čij gos po dar ske ga živ lje nja, ra zen kme tijs tva, tr go vi ne na drob no, obr ti in pod je tij pod dr žav nim nad zo rom. Po me ni prib liž no 75 % pod je tij, ki za po slu je jo de set ali več de lav cev. Ob sta ja jo tudi zve ze ma lih pod je tij in šte vil ne kme tij ske or ga ni za ci je. Re gio nal ne zve ze de lo da jal cev po sta ja jo po mem bnej še, če prav se še ne vklju ču je jo učin ko vi to v ko lek tiv no po ga - ja nje. Na cio nal na vla da vča sih ak tiv no po se ga v ko lek tiv no po ga ja nje, zla sti zato, da bi pre pri ča la na cio nal ne po ga jal ske part ner je k skle ni tvi splo - šne ga na cio nal ne ga spo ra zu ma, ki bi do lo čal po li ti ko plač v skla du s pro - tiinf la cij sko po li ti ko ali pa s pred la ga njem za kon skih ukre pov za za mrz - ni tev plač. Pred stav ni ki sin di ka tov naj prej ob li ku je jo svo je zah te ve na lo kal ni ali 41 Bel gi ja ima zelo bo ga to za ko no da jo na po droč ju dela, ki po kri va de lav ce in tudi us luž ben ce. Ure ja na čin in raz lič ne ob li ke skle ni tve de lov ne ga raz mer ja, od puš ča nje, od po - ved ni rok, de lov ni čas, na dur no delo, delo žensk in otrok, vars tvo pri delu, do pu - ste. Prav tako ima zelo raz čle nje no za ko no da jo s po droč ja so cial ne ga za va ro va nja, in to zdravs tve ne ga, po koj nin ske ga ter za va ro va nja ob brez po sel no sti ter dru žin - skih pre jem kov. NOVA DELOVNA RAZMERJA 39 re gio nal ni rav ni. Te zah te ve se po tem po sre du je jo na cio nal nim od bo rom pri stoj nih zvez. Naj po go ste je raz lič ne na cio nal ne zve ze iz de la jo sku pen pro gram in ga pred sta vi jo zdru že nju de lo da jal cev. Pra va po ga ja nja lah ko nato po te ka jo zno traj ali zu naj urad nih skup nih od bo rov. Ob ne so glas ju je pred sed nik skup ne ga od bo ra spra vi telj. Če tudi spra - va ne uspe, pred la ga jo po sre do va nje po li tič ne oseb no sti. Ko se ob li ku je os nu tek po god be, se mo ra jo pred stav ni ki na cio nal nih od bo rov raz lič nih sin di ka tov iz ja sni ti, ali ga spre je ma jo ali za vra ča jo. Po ga ja nje se na vad no vodi lo če no za de lav ce v proi zvod nji in za uprav ne de lav ce, so de lo va nje med nji mi je red ko. Po ga ja nja po te ka jo na raz lič nih rav neh, in si cer na na cio nal ni in du strij ski rav ni, re gio nal ni in du strij ski rav ni in na rav ni pod jet ja. Prvi krog po ga janj na vi so ki rav ni po sta vi samo mi ni mal ne stan dar de, ki se dajo ved no iz bolj ša ti in do pol ni ti pri na dalj njih po ga ja - njih na niž jih rav neh. Med leti 1960 in 1975 so se po god be na na cio nal ni in du strij ski rav ni skle pa le v red nih ča sov nih ob dob jih, na vad no vsa ki dve leti. Od ta krat pa se za ra di šte vil nih vzro kov ni skle ni la no be na več (vsaj gle de glav nih vpra šanj ne). Na rav ni ne ka te rih sek tor jev so po sta le na cio nal ne po god be red kej še. V dru gih ve jah, na pri mer v tek stil ni in du stri ji (de lav ci v proi zvod nji), za - va ro val niš tvu (uprav ni de lav ci) in v pro da ji na drob no, so na cio nal ne po - god be po sta le pra vi lo, če prav se je v ne ka te rih pri me rih iz ka za lo, da jih je tež ko skle ni ti. Tako je bilo po treb nih več urad nih spra vi te ljev, bilo je več gro ženj s stav ko in po treb ne ga je bilo ve li ko ča sa, da je priš lo do konč ne ga so glas ja. V ve li kem ob se gu pa so bile spre je te po god be na re - gio nal ni, pro vin cial ni in pod jet niš ki rav ni. Leta 1978 so re gio nal ne po - god be po kri le 77 % de lav cev v proi zvod nji, 59 % pa pod jet niš ke po god be. V Bel gi ji so se ko lek tiv ne po god be zla sti po za čet ku gos po dar ske kri ze ve či no ma osre do to či le na ure ja nje plač. V po sa mez nih in du strij skih sek - tor jih pa so se v zad njem ča su po ga ja nja osre do to či la pred vsem na vpra - ša nja v zve zi z za po slo va njem, do dat ni mi na do me sti li za so cial no var - nost (ne za po sle nost, bo le zen in in va lid nost – s pre mi jo, re zer vi ra no za čla ne sin di ka ta) in de lov nim ča som. Mno ge na ci oal ne po god be vklju ču je jo klav zu le o ob vez no sti so cial ne - ga miru, ki na pri mer do lo ča jo, da ne mo re jo biti po stav lje ne no be ne do - dat ne zah te ve na na cio nal ni, re gio nal ni ali pod jet niš ki rav ni ali da ne mo - re jo biti po stav lje ne do dat ne zah te ve v ti stih toč kah, ki so po kri te na na cio nalni rav ni. Dejs tvo, da je vsak spor o pra vi cah in in te re sih, in di vi - dual nih in ko lek tiv nih, mož no re še va ti s stav ko in da je le malo, če sploh kaj, prav nih ome ji tev, je pov zro či lo, da ne ka te ri av tor ji ime nu je jo Bel gi jo raj za stav ke. Re gio nal ne in na cio nal ne stav ke so bile na vad no us mer je ne pro ti vla di za ra di zaš či te za po slo va nja, so cial ne var no sti in pri la go di tve si ste ma živ - ljenj skih stroš kov. Ne ka te re so na me ra va le pri si li ti zve ze de lo da jal cev, 40 DRUGI DEL naj pod pi še jo me din du strij sko po god bo, o skraj ša nju de lov ne ga ča sa, hkra ti pa tudi na je mu no vih de lav cev. Ita li ja42 Na stra ni de lo je mal cev so lah ko kot stran ka ko lek tiv ne po god be le sin di - ka ti, na stra ni de lo da jal cev pa po leg nji ho vih zdru ženj tudi po sa mez ni de lo da jal ci. Sin di ka ti so or ga ni zi ra ni kot kon fe de ra ci je ali kot neod vi sni sin di ka ti. Tri naj več je kon fe de ra ci je sin di ka tov so: – Ita li jan ska splo šna de lav ska kon fe de ra ci ja (CGIL), – Kon fe de ra ci ja sin di ka tov de lav cev (UIL), – Ita li jan ski de lav ski sin di kat. Čla ni po kri va jo de lav ce v jav nem in v za seb nem sek tor ju. Naj več je neod - vi sne sin di kal ne or ga ni za ci je lah ko naj de mo sko raj iz ključ no v ter cial - nem sek tor ju, v jav nem (po seb no v šo lah) ali za seb nem (ban ke in kre dit - ne us ta no ve) in v jav nih služ bah (mest ni, že lez niš ki in le tal ski pro met, zdravs tvo). Nji ho vo šte vi lo je izred no ve li ko, po go sto so to tudi obrt ni ali po klic ni sin di ka ti. Naj po go ste je se pri dru ži jo kon fe de ra ci jam za pod pis na cio nal nih ko lek tiv nih po godb ali pa po tr di jo po god be, ki so jih skle ni - le kon fe de ra ci je. Tudi ita li jan ska pod jet ja pri pa da jo raz lič nim zve zam. V in du strij skem sek tor ju so za seb na pod jet ja naj več krat čla ni kon fe de ra ci je v in du stri ji (Con fin du stria), ti sta pod dr žavnim nad zo rom pa so vklju če na ali v In ter - sid ali pa v ASAP (ener gi ja in ke mi ka li je). Kon fe de ra ci ja tr go vi ne (Conf - com mer cio) je naj več ja or ga ni za ci ja v tr go vi ni in tu riz mu, med tem ko kme tijs tvo pri pa da kon fe de ra ci ji kme tijs tva (Con fin du stria), ti sta pod dr - žavnim nad zo rom pa so vklju če na ali v In ter sid ali pa v ASAP (ener gi ja in ke mi ka li je). Kon fe de ra ci ja tr go vi ne (Conf com mer cio) je naj več ja or ga ni - za ci ja v tr go vi ni in tu riz mu, med tem ko kme tijs tvo pri pa da kon fe de ra ci ji kme tijs tva (Con fa gri col tu ra). Vlo ga dr ža ve se je kre pi la na treh rav neh – dr ža va je za če la igra ti de jav nej šo vlo go pri re še va nju na cio nal nih in lo - kal nih de lov nih spo rov; – spre je ti so bili šte vil ni za ko ni, ki so si cer naj več krat na sta li na po ga jal - ski os no vi (os no va ni s po moč jo raz prav ljanj s sin di ka ti in or ga ni za ci ja - mi de lo da jal cev ali samo s sin di ka ti); – od leta 1983 je dr ža va sama part ner pri ve či ni tri stran skih po godb. Spr va se je vlo ga dr ža ve ve či no ma ka za la v ob li ki svo je po sred niš ke na lo - 42 V zad njih le tih je bila Ita li ja pri ča ob sež nih spre memb v struk tu ri in vse bi ni ko - lek tiv ne ga po ga ja nja. Glav ni raz log za to je re ce si ja, ki je ime la ve lik uči nek na gos po dar ski in druž be ni si stem. Po slab ša nje gos po dar skih raz mer je se ve da vpli va lo tudi na rav na nje strank, ki so vple te ne v si stem od no sov de lo da ja lec – de la vec. Dr ža va je raz ši ri la nad zor nad ko lek tiv nim po ga ja njem ali ome ji la nje gov ob seg: v mno gih pri me rih je do vo li la od mik od prej ve ljav nih stan dar dov tudi na ško do de lav cev. NOVA DELOVNA RAZMERJA 41 ge – če prav brez za kon ske os no ve – pri ob nav lja nju ko lek tiv nih po godb (po se bej še ob re snih spo rih, ki so ne kaj krat iz bruh ni li ob od puš ča nju ali zmanj še va nju za po slo va nja). Skle ni tev tri stran skih po godb leta 1983 in 1984 pa po me ni ka ko vost - no spre mem bo v dr žav nih in ter ven ci jah. Te po god be ima jo šir ši ob seg kot si cerš nje ko lek tiv ne po god be, saj so se raz ši ri le na re vi zi jo dav kov in dru žin skih do hod kov za izrav na vo fi nanč nih pri vi le gi jev; na ukre pe za pos pe še va nje za po slo va nja, skraj še va nje in flek si bil nost de lov ne ga ča sa, re gu la ci ja trga dela… Za ra di take vse bi ne so pri njih ak tiv no so de lo va le jav ne ob la sti. Leta 1984 pa je na sto pi la nova si tua ci ja; na cio nal no po god - bo sta pod pi sa li samo dveh iz med kon fe de ra cij. Da bi po god bo lah ko iz - va ja li, je vla da nje na bis tve na do lo či la pre ne sla v za kon ski de kret. Po sto pek se zač ne s po bu do, ki za po ga ja nja pred lo ži jo po ga jal ska iz - ho diš ča. Če na stra ni de lo je mal cev so de lu je več sin di ka tov, ti iz ho diš ča pred hod no med se boj us kla di jo. Med po ga ja nji je do vo lje na upo ra ba raz - lič nih sred stev pri ti ska, tudi stav ke. Če prav dr žav ni or ga ni ni ma jo z za - ko nom do lo če nih po seb nih poob la stil; v prak si do sti krat po sku ša jo pri - po mo či k re še va nju spo ra in v ta na men or ga ni zi ra jo po sre do va nje. Te melj na vse bi na ko lek tiv ne po god be je do lo če na v ci vil nem ko dek su iz leta 1942. Ve či no ma je nji ho va ma te ri ja lo če na na ob li ga cij ski in nor - ma tiv ni del. V nor ma tiv nem delu je do lo čen te melj prav ne ga po lo ža ja de - lav cev, ki so čla ni raz lič nih sin di kal nih zdru ženj, pod pi sni kov po god be. Ci vil ni ko deks do lo ča, da de lov nih raz me rij na ti stih po droč jih, ki jih ure ja jo dr žav ni akti, ni mo go če ure ja ti s ko lek tiv ni mi po god ba mi. V l. 1983 spre je ti za kon je to ure di tev omi lil in do pu stil skle pa nje po godb tudi na teh po droč jih. Hkra ti pa za kon o de lav cih v dr žav ni upra vi zah te - va za to po droč je še po tr di tev skle nje ne po god be z dr žav nim ak tom. Nek daj je za raz mer je med po god ba mi in za ko nom ve lja jo pra vi lo, po ka - te rem ni bilo do vo lje no no be no od sto pa nje od za ko na, če ni po me ni lo iz - bolj ša nja za de lav ce. Ob konf lik tu med dve ma stan dar do ma (ne gle de na to, ali sta oba iz ha ja la iz do go vor je ne po god be ali pa je bil eden do go vor - jen, dru gi pa do lo čen z za ko nom), je pre vla dal ti sti, ki je bil za de lav ca ugod nej ši. V zad njem ob dob ju pa se je zla sti kot po sle di ca gos po dar ske re ce si je uve lja vi lo sta liš če, da nova ko lek tiv na po god ba lah ko vse bu je klav zu le, ki so manj ugod ne za de lav ce, kot ti ste, ki so bile do lo če ne v pr - vot nih po god bah. Po dob no na če lo ve lja ob mož nem konf lik tu med po - god ba mi, skle nje ni mi na raz lič nih rav neh.43 43 V se dem de se tih le tih in pred pod pi som tri stran ske po god be leta 1983 se je si stem ko lek tiv ne ga po ga ja nja raz vi jal na dveh rav neh (na cio nal nem in pod jet niš kem), brez koor di na ci je med nji ma, tako da so po ga ja nja v pod jet jih več krat obrav na va - la vpra ša nja, ki so bila že ure je na na viš ji rav ni. Po god ba iz leta 1983 je pr vič vpe lja la po sto pek, ki ure ja po ga ja nja na raz lič nih rav neh. Po god ba je uved la 18-me seč ni pre mor gle de po ga janj o pla čah na rav ni pod jet ja in ob li ko va la na če lo ne pod va ja nja po ga janj o ka te ri koli za de vi. Tako je 42 DRUGI DEL Pred pi si ne do lo ča jo rav ni, na ka te rih se skle pa jo ko lek tiv ne po god be. V prak si na cio nal ne po god be za vso in du stri jo že dol go ča sa po me ni jo po mem ben del v si ste mu od no sov med de lo da jal ci in de lav ci. Po kri va jo po sa mez ne in du strij ske pa no ge in se na vad no skle ne jo za tri leta. Po ga jal ska part ner ja sta na cio nal na zve za sin di ka tov in or ga ni za ci je de - lo da jal cev. Bis tve na vse bi na teh po godb so pla če. Raz vrš ča nje je bilo od nek daj eden iz med naj bolj spor nih de jav ni kov na cio nal nih po godb. Vse manj pa je do lo čil v zve zi z vpra ša nji or ga ni za ci je dela. Prav za prav so de lo - da jal ci po nov no do bi li pre cejš njo svo bo do na tem po droč ju. Sin di ka ti so tu v ozad ju in de lu je jo osam lje no na rav ni pod je tij. Ko lek tiv no po ga ja nje pa po te ka tudi na niž jih rav neh. V pre de lo val ni in du stri ji po te ka de cen tra li zi - ra no po ga ja nje v glav nem na rav ni obra tov. Po god be, ki za je ma jo celo pod - jet je, so naj po go stej še; ob sta ja jo pa tudi po god be, ka te rih ob seg se raz ši ri na sku pi no družb z de lo va njem v šte vil nih pa no gah ali v hol din gu. Zelo red ko se po jav lja jo po ga ja nja na rav ni stro ke ali po kli ca. Samo v grad be - niš tvu (in kme tijs tvu) po te ka jo de cen tra li zi ra na po ga ja nja sko raj iz ključ no na po kra jin ski rav ni, če jih ne po kri va jo na cio nal ne po god be. Na če lo ko lek tiv ne ga po ga ja nja se je v jav nih služ bah uve lja vi lo še le v zad njem ča su, in si cer z za ko nom št. 93 iz leta 1983. Po stop no so ga za če li upo rab lja ti že prej, ven dar le del no in le za po sa mez ne sek tor je (us luž ben ci v bol ni cah, za po sle ni v jav nih te le sih in lo kal ni upra vi, dr žav ni usluž ben ci). Pred tem je bila vlo ga sin di ka tov ome je na na skle pa nje neu rad nih po godb brez prav ne ve lja ve, ki so ob ve zo va le stran ke samo s po li tič ne ga sta liš ča.44 Nem či ja45 Stran ke ko lek tiv ne po god be so na stra ni de lo je mal cev sin di ka ti, na stra - ni de lo da jal cev pa po sa mez ni de lo da jal ci in nji ho va zdru že nja.46 po tr di la ali v ne kem smi slu uza ko ni la trend k cen tra li zi ra nim ko lek tiv nim po ga ja - njem, ki so se za če la ši ri ti v letu 1975, to rej v ob dob ju, ko so se po ek strezm ni de - cen tra li za ci ji v po ga ja njih že ču ti le po sle di ce re ce si je. V prak si so po ga ja nja zelo ob sež na, saj za je ma jo vso pre de lo val no in du stri jo in po sred no tudi dru ge pa no ge, ki po nji ho vem vzor cu prev za me jo ti ste dele po god - be, o ka te rih je že bil do se žen spo ra zum. Po god be se skle pa jo v raz lič nih in ter va - lih. Cen tra li za ci ja je po sle di ca šte vil nih de jav ni kov, naj po go stej ša pa je v kriz nih ča sih. Po god be, skle nje ne v zad njih de se tih le tih, po kri va jo dve glav ni po droč ji. Prvo so pla če, ki so jih ure ja le šti ri po god be. Dru go po droč je so ukre pi, ki se na - na ša jo na trg de lov ne sile in je so raz mer no novo. 44 Par la ment je na vad no tem po god bam pos ve čal pre cejš njo po zor nost, nji ho va vse - bi na je bila pred met moč nih po li tič nih pri ti skov. Si stem ko lek tiv ne ga po ga ja nja v jav nih služ bah je od leta 1983 pre cej poe no stav ljen, saj za kon št. 93 pred pi su je ena ke os nov ne ele men te za vse sek tor je (struk tu ro in de jav ni ke po ga ja nja, po - droč je pri stoj no sti in toč ke, ki mo ra jo biti po kri te). Po ga ja nje se mora od vi ja ti v sek tor ju, šte vi lo sek tor jev je ome je no in do lo če no z od lo kom pred sed ni ka re pub li ke na pri po ro či lo vla de. Lah ko se skle pa jo tudi de - cen tra li zi ra ne po god be, ven dar le, če se uk var ja jo iz ključ no z vpra ša nji, ki niso po ve za na z na gra je va njem (na pri mer po klic no us po sab lja nje, or ga ni za ci ja). NOVA DELOVNA RAZMERJA 43 Zdru že nja sin di ka tov in zdru že nja de lo da jal cev (krov ne or ga ni za ci je) lah ko skle pa jo ko lek tiv ne po god be v ime nu zdru ženj, ki so vklju če ne v njih, če ima jo za to nji ho vo poob la sti lo. V prak si vo di jo na stra ni de lo je mal cev ko lek tiv na po ga ja nja štiri sin di - kal ne kon fe de ra ci je, od ka te rih dve vklju ču je ta le jav ne us luž ben ce ozi - ro ma na meš čen ce. To so: Nemš ka kon fe de ra ci ja sin di ka tov (DGB), ki je naj šte vilč nej ša od vseh, Kon fe de ra ci ja nemš kih jav nih us luž ben cev (DBB), Nemš ka zve za us luž ben cev (DAG) in Kon fe de ra ci ja krš čan skih sin di ka tov (CGB). Or ga ni za ci je de lo da jal cev so po dob no cen tra li zi ra no or ga ni zi ra ne. Kon fe de ra ci ja nemš kih zdru ženj de lo da jal cev (BDA) pred stav lja 47 na cio - nal nih zvez de lo da jal cev in 365 re gio nal nih sku pin, ki so leta 1977 po kri - va le 80 % vseh pod je tij v dr ža vi. BDA ne so de lu je ne po sred no pri ko lek tiv - nih po ga ja njih, am pak za go tav lja pod po ro kot po ve zo val no telo. Prav tako slu ži kot mož gan ski trust, ki vodi ra zi sko val ni in šti tut in po seb no ra zi sko - val no eno to. Pra vi cen tri mo či de lo da jal cev so vse ka kor član ske or ga ni za - ci je. Ra zen po ga janj na rav ni pod jet ja (zla sti več jih), ki po kri va samo maj - hen del za po sle nih, so prav oni part ner ji pri po ga ja nju s sin di ka ti. V jav nem sek tor ju so de žel ni in zvez ni de lo da jal ci us ta no vi li po seb ne zve ze za cen tral na po ga ja nja z za po sle ni mi. Zve za de lo da jal skih zdru - ženj lo kal nih ob la sti (VKA) na rav ni ob čin in Zdru že nji de lo da jal cev nemš kih de žel nih ob la sti (TDL) na rav ni de žel ob sta ja jo že od leta 1949. Na dr žav ni rav ni pa je že od leta 1960 po ga jal ski part ner mi ni ster za no - tra nje za de ve. Po sre do va nje dr ža ve je v ko lek tiv nih po ga ja njih red ko. V bis tvu ni no be ne ga vlad ne ga po sre do va nja, ker ima jo de lav ci in de lo da - jal ci last ni pro sto volj ni si stem za spra vo.47 Obi čaj no po sto pek skle ni tve ko lek tiv ne po godb po te ka po tem vrst - nem redu: I. Pri kaz zah tev Zah te ve, izra že ne in obrav na va ne na se stan kih de lav cev in us luž ben - cev, prou či in ter ni po ga jal ski od bor sin di ka ta, ki pred la ga iz vr šil ne mu od bo ru, naj opo zo ri zve zo de lo da jal cev na nji ho vo že ljo po od pr tem po - ga ja nju, ki bo ime lo za po sle di co novo po god bo. Ko iz vr šil ni od bor sprej - 45 Os nov ne pra vi ce in ob vez no sti part ner jev v po ga ja njih pa ure ja za kon o ko lek tiv - nih po god bah, spre jet leta 1949, ki se je ka sne je še ne ko li ko spre me nil. 46 De lav sko stran ved no za sto pa sin di kat. Na de lov nem me stu ali med raz lič ni mi obra ti se lah ko de lav ski svet, ki pred stav lja vse de lav ce pod jet ja, ne gle de na vklju če nost v sin di kat po ga ja z de lo da jal cem o do lo če nih vpra ša njih, ki so pred - met sood lo ča nja in so na šte te v za ko nu, toda ta po ga ja nja ne vo di jo do ko lek tiv ne po god be v prav nem po me nu be se de. 47 Vo dil na us me ri tev vlad ne po li ti ke na po droč ju in du strij skih od no sov je stro go nev me ša va nje in spo što va nje na če la po ga jal ske av to no mi je. Vpliv dr ža ve je ome - jen na do lo ča nje prav ne ga ok vi ra in za go tav lja nje sta ti stič nih po dat kov stran ka - ma, kar jima omo go ča od lo či tve. 44 DRUGI DEL me od lo či tev, je de lo da ja lec ob veš čen o zah te vi šti ri ted ne pred iz te kom po god be. II. Za če tek po ga janj Us ta no vi se od bor za po ga ja nje. Po ga ja nja se zač ne jo dva ted na pred iz te kom po god be. III. Vo de nje po ga janj Stran ki se mo ra ta mir no po ga ja ti štiri ted ne pred iz te kom po god be. Po tem ob dob ju se lah ko za te če ta k de mon stra ci jam ali dru gim uve ljav lje - nim sreds tvom pri ti ska. IV. Po ne sre čen po skus nove po god be Če se nova po god ba ne skle ne, lah ko ena ali obe stran ki raz gla si ta mot nje v po ga ja nju. Sin di kal ni od bor za po ga ja nja lah ko raz gla si stav ko med vse mi čla ni sin di ka ta. V. Spra va Stran ki se lah ko spo ra zu me ta, da bo sta opra vi li sprav ni po sto pek. Lah ko se sku paj obr ne ta na sprav ni svet v dveh dneh po raz gla si tvi mo - tenj v po ga ja nju. Po pre te ku še ene ga de lov ne ga dne lah ko vlo ži pri tož bo samo ena stran ka. Dru ga stran ka mora ob vez no so de lo va ti v po stop kih po pre te ku še dveh de lov nih dni. Ne mu do ma mora biti ime no van neod - vi sni pred sed nik sve ta. Svet se mora se sta ti v treh de lov nih dneh in pred - la ga ti na čin re ši tve spo ra v pe tih de lov nih dneh. Stran ki ima ta na vo ljo šest de lov nih dni, da se od lo či ta za spre jem ali za vr ni tev pred lo ga. Za kon ne vse bu je do ločb, ki bi opre de lje va le, na ka te rih rav neh se skle pa jo ko lek tiv ne po god be. V prak si se skle pa jo na zvez ni, de žel ni in re gij ski rav ni ter na rav ni pod je tij. Ve či no ma se skle pa jo za po sa mez ne de jav no sti, lah ko pa tudi za do lo če ne po kli ce ozi ro ma stro ke.48 Za kon do lo ča, da ko lek tiv na po god ba ure ja pra vi ce in ob vez no sti strank in prav ne nor me, ki lah ko do lo ča jo vse bi no, skle ni tev in pre ne ha - nje de lov ne ga raz mer ja ter dru ga vpra ša nja s po droč ja de lo va nja obra ta in sood lo ča nja de lav cev. V prak si ob sta ja več vrst po godb: – plač ne ko lek tiv ne po god be (ure ja jo vi ši no plač za do lo če no, pra vi lo ma kraj še ča sov no ob dob je – do ene ga leta), – ok vir ne ko lek tiv ne po god be (ure ja jo pla čil ne raz re de, me ri la za raz vr - sti tev v po sa mez ne raz re de, obi čaj no se skle pa jo za tri leta) in – krov ne ko lek tiv ne po god be (ure ja jo dru ge de lov ne raz me re, de lov ni čas, na dur no delo, od po ved ni rok itd., obi čaj no se skle pa jo za tri leta). Ko lek tiv na po god ba ve lja za vse čla ne strank, ki so po god bo skle ni le, in za de lo da jal ca, ki je sam stran ka ko lek tiv ne po god be. Nje ne do loč be, ki 48 Od 38.537 ko lek tiv nih po godb, re gi stri ra nih na Zvez nem mi ni strs tvu za delo in so cial ne za de ve leta 1979, jih je bilo 64 % ve ljav nih za vso in du stri jo (po kri va jo ve - či no za po sle nih), 36 % pa je bilo pod jet niš kih po godb (po kri va jo po seb ne pri me - re). Od 3685 plač nih po godb, re gi stri ra nih leta 1978, jih je bilo 49 % pod jet niš kih. NOVA DELOVNA RAZMERJA 45 ure ja jo vse bi no, skle ni tev in pre ne ha nje de lov ne ga raz mer ja, ve lja jo ne - po sred no in im pe ra tiv no za obe stra ni, ve za ni na ko lek tiv no po god bo. Dru ga čen do go vor med de lo da jal cem in de lo je mal cem je mo žen le, če ga do vo lju je ko lek tiv na po god ba ali če je v ko rist de lo je mal ca. Iz gu ba pra vi - ce iz ko lek tiv ne po god be je iz klju če na. Po pre te ku ko lek tiv ne po god be ve lja njen nor ma tiv ni del še na prej, do kler ni skle nje na nova po god ba. Če prav so ko lek tiv ne po god be ob ve zu jo če samo za čla ne sin di ka ta, pa se v prak si nji ho ve do loč be na na ša jo na vse de lav ce v do lo če ni stro ki. Vsa ko de ja nje de lo da jal ca, ki bi po me ni lo raz li ko va nje pri iz va ja nju ko - lek tiv ne po god be med de lav ci, vklju če ni mi v sin di kat in ti sti mi, ki niso nje go vi čla ni, je bilo s skle pom zvez ne ga de lav ske ga so diš ča iz leta 1967 raz gla še no za pro tiu stav no. Zvez ni mi ni ster za delo lah ko na pred log ene stran ke ko lek tiv ne po - god be v so glas ju s ko mi si jo, se stav lje no iz po treh pred stav ni kov krov nih or ga ni za cij de lo da jal cev in de lo je mal cev, raz gla si ko lek tiv ne po god be kot splo šno ve ljav ne. Po goj za to je, da de lo da ja lec kot stran ka ko lek tiv - ne po god be za po slu je vsaj 50 % de lav cev, za ka te re po god ba ve lja in da raz gla si tev zah te va jav ni in te res. Iz pol nje va nje teh po go jev je mož no spre gle da ti, če je raz gla si tev po treb na za ra di od pra ve tež ke ga so cial ne ga po lo ža ja. Pred od lo či tvi jo mi ni ster pri do bi mne nja pri za de tih sin di ka tov, zdru ženj de lo da jal cev in de žel nih uprav nih or ga nov za delo. Če de žel ni uprav ni or gan ugo var ja raz gla si tvi splo šne ob vez no sti, lah ko zvez ni mi ni - ster opra vi raz gla si tev le s so glas jem zvez ne vla de. Z raz gla si tvi jo po sta - ne nor ma tiv ni del ko lek tiv ne po god be ob ve zen tudi za ti ste de lo da jal ce in de lo je mal ce, ki do te daj niso bili ve za ni na ko lek tiv no po god bo. Šved ska49 V za seb nem sek tor ju je kot za stop ni ca de lav cev po mem bna že leta 1898 us ta nov lje na Šved ska kon fe de ra ci ja sin di ka tov (LO), ki je osred nja or ga - ni za ci ja za 24 pa nož nih sin di ka tov s skup no 2,1 mi li jo na čla nov. Prib liž - no 90 % vseh de lav cev v proi zvod nji na Šved skem pri pa da sin di ka tom, 49 Do lo či la o stran kah in dru ga do lo či la o ko lek tiv nih po god bah vse bu je na Šved - skem za kon o sou prav lja nju, spre jet leta 1977. Stran ke so lah ko po sa mez ni de lo - da jal ci in nji ho va zdru že nja na eni stra ni ter zdru že nje de lo je mal cev ozi ro ma sin - di kat na dru gi stra ni. Pa nož ne in krov ne or ga ni za ci je de lo da jal cev in de lo je mal - cev so lah ko stran ka, če jih za to poob la sti jo nji ho vi čla ni. V prak si so vse od leta 1969 or ga ni zi ra nost in po ga ja nja lo če na za za seb ni in jav ni sek tor. Leta 1960 je ob seg sred stev jav ne po ra be na Šved skem, in si cer vlad nih in ob čin - skih služb ter pla či la so cial nih pre no sov, zna šal 31 % bru to do ma če ga proi zvo da (GDP). Leta 1987 se je povz pel na prib liž no 65 %, kar je naj viš ja šte vil ka v ka te ri koli eko no mi ji svo bod ne ga trga. Del tako po ve ča ne ga pro gra ma po ra be se fi nan - ci ra iz viš jih dav kov in dru gih pla čil za na cio nal ne po koj nin ske da ja tve, so cial no var nost, bor zo dela, izo bra že va nje odra slih, otroš ko vars tvo itd. , kar vse v ce lo ti bre me ni de lo da jal ca. Zato je v po ga ja njih o pla čah po seb na po zor nost na me nje na mej ne mu učin ku izred no pro gre siv nih dav kov na neto pla če. 46 DRUGI DEL vklju če nim v LO. Šved ska fe de ra ci ja us luž ben cev v in du stri ji in ser vi sih (PTK) se je ob li ko va la leta 1973 in se po ga ja v ime nu več sin di ka tov, ki pri pa da jo Šved ski cen tral ni or ga ni za ci ji us luž ben cev (TCO) in Šved ski kon fe de ra ci ji po klic nih zdru ženj (SACO), ki se je leta 1975 zdru ži la z Na - cio nal no zve zo dr žav nih urad ni kov (SR) v Cen tral no or ga ni za ci jo šved - skih pro fe sio nal nih de lav cev (SACO – SR). Naj po mem bnej ša or ga ni za ci ja na stra ni za seb nih de lo da jal cev je Šved ska kon fe de ra ci ja de lo da jal cev (SAF), ki je bila us ta nov lje na leta 1902. Se stav lje na je iz 36 zdru ženj de lo da jal cev. Ena ko vlo go pri po ga ja njih ima Zdru že nje de lo da jal cev (SFO) za jav na pod jet ja in druž be v dr žav ni la sti. Pri po ga ja njih za po droč ja jav ne ga sek tor ja prav tako na sto pa več sin - di ka tov. Dva LO sin di ka ta se po ga ja ta v ime nu teh nič nih ozi ro ma po - mož nih de lav cev v jav nem sek tor ju. Zve za dr žav nih us luž ben cev (TCO – S), ki je si cer čla ni ca Šved ske cen tral ne or ga ni za ci je us luž ben cev, zdru - žu je 12 sin di ka tov. Šved ska fe de ra ci ja lo kal nih us luž ben cev (KTK) je po - ga jal ski kar tel za osem TCO sin di ka tov. Or ga ni za ci je, ki se po ga ja jo v ime nu de lo da jal cev v jav nem sek tor ju, so: Na cio nal na agen ci ja vlad nih de lo da jal cev (SAV), Šved sko zdru že nje lo kal nih ob la sti in Zve za šved - skih gro fij skih sve tov. Ima jo svoj koor di na cij ski od bor. Za kon do lo ča ob vez nost po ga janj o skle ni tvi ko lek tiv ne po god be, za ka te ro lah ko da po bu do ka te ra koli stran. Po bu da mora biti, če to že li nas prot na stran, pi sna in mora vse bo va ti vpra ša nja, o ka te rih naj bi te kla po ga ja nja. Med pa nož na po ga ja nja na rav ni kon fe de ra ci je po te ka jo v glav nem ok vi ru trič lan ske po ga jal ske ko mi si je. Po skle ni tvi med pa nož ne po god be po te ka jo po ga ja nja na rav ni pa nog in nato na lo kal nih rav neh. Če so po ga ja nja neus pe šna v spo ru po sre du je pred stav nik Dr žav ne ga ura da za kon ci lia ci jo. Ko lek tiv na po god ba lah ko za je ma vsa vpra ša nja, ki se na na ša jo na od - no se med de lo da jal ci in de lo je mal ci. Do lo če ne ome ji tve ve lja jo za jav ni sek tor in so do lo če ne v za ko nu o jav ni za po sli tvi. V prak si po god be ne za je ma jo vseh vpra šanj, am pak se za ure di tev po sa mez nih vpra šanj skle - pa jo po seb ne ko lek tiv ne po god be. Obi čaj no so to ko lek tiv ne po god be o de lov nih raz me rah, ko lek tiv ne po god be o sou prav lja nju ter med pa nož ne glav ne po god be in med pa nož ne po god be o so de lo va nju.50 50 Po seb no za osem de se ta leta je zna čil na kri za cen tra li zi ra nih po ga janj. Glav na kri - ti ka de lo da jal cev je bila, da so cen tra li zi ra na po ga ja nja, ki za je ma jo celo in du stri - jo ali pa so dr žav na, vo di la v ve li ko po ve ča nje stroš kov in kljub temu niso mo gla pre pre či ti de lov nih spo rov. Osred nje po god be so bile pre več ne prož ne in pre več po drob ne. Ime le so pre ti ran vpliv na lo kal ni trg de lov ne sile in niso do vo lje va le po sa mez nim zdru že njem de lo - da jal cev in druž bam po treb ne po ga jal ske svo bo de pri pri la ga ja nju plač de jan skim oko liš či nam. NOVA DELOVNA RAZMERJA 47 Prve osred nje po god be so bili do kaj pre pro sti do ku men ti, ki so do lo - ča li »ok vir« za rast plač in pre puš ča li ure ja nje po drob no sti part ner jem na po sa mez nih sek tor jih. Z leti so po sta le cen tral ne po god be ce lo vi tej še. Od sre di ne se dem de se tih let je osred nji si stem po ga ja nja ves čas na uda ru, naj več krat za ra di de lo da jal cev, pa tudi sin di ka tov proi zvod nih de lav cev. Ve či na zdru ženj meni, da bi mo ral biti si stem osred njih po ga janj pre nov - ljen zno traj ob sto je čih ok vi rov. Ko lek tiv na po god ba je na Šved skem naj po mem bnej še sreds tvo za ure - ja nje de lov nih raz me rij, če prav se ure ja jo tudi z za ko ni. Po god ba ob ve zu - je stran ke, ki so jo skle ni le, nju ne čla ne pa le, če je ime lo zdru že nje kot stran ka poob la sti lo za skle ni tev po god be. Do ločb o raz ši ri tvi ve ljav no sti ko lek tiv ne po god be ni. Ven dar pa se ve ljav na pa nož na ko lek tiv na po god - ba šte je kot splo šno upo rab na za vse de lo da jal ce in de lo je mal ce v ok vi ru pa no ge. VPRAŠANJA: ■ PRIMERJALNI PREGLED UREJANJA KOLEKTIVNIH POGODB V NEKATERIH EVROPSKIH DRŽAVAH ■ Raz voj ko lek tiv nih po godb pri nas ■ Raz voj ko lek tiv nih po godb v sve tu ■ Av stri ja ■ Bel gi ja ■ Ita li ja ■ Nem či ja ■ Šved ska 48 DRUGI DEL KOLEKTIVNE POGODBE, PRAVN A NARAVA, VIRI, PO MEN O prav ni na ra vi ko lek tiv nih po godb O prav ni na ra vi ko lek tiv nih po godb je vr sta teo re tič nih sta lišč. Te melj no bi lah ko raz vr sti li teo re tič ne po gle de v tri sku pi ne, in si cer: – ko lek tiv na po god ba je po svo ji prav ni na ra vi po god ba, to rej prav ni po - sel, ki ga skle ne jo po god be ne stran ke; – ko lek tiv na po god ba je nor ma tiv ni akt, to rej pred pis v ma te rial nem smi slu in – ko lek tiv na po god ba je prav ni akt, ki vse bu je se sta vi ne po god be ne in nor ma tiv ne na ra ve (po god be na, sta tu sna in me ša na teo ri ja). Ne gle de na po gle de teo rij, ki so raz lič ni, je ko lek tiv na po god ba prav ni vir, v ka te rem so do lo če ne pra vi ce in ob vez no sti ter dolž no sti de lav cev. Ko lek tiv ni po god bi ni mo go če odre či po god be ne ga iz vo ra, saj ne na sta ne z eno stran skim, ob last nim ak tom, am pak s so glas jem volj po god be nih strank. Vse ka kor pa ko lek tiv ne po god be ima jo tudi nor ma ti ven po men, saj so z nji mi do lo če ni stan dar di pra vic iz dela. Us tav na in za kon ska pod la ga ko lek tiv nih po godb v RS Slo ven ska us ta va do lo ča, da je Slo ve ni ja prav na in so cial na dr ža va (2. člen Us ta ve RS). To na eni stra ni po me ni, da mo ra jo biti tudi av to nom ni viri, ka mor uvrš ča mo ko lek tiv ne po god be; po na če lu us tav no sti in za ko - ni to sti v skla du z us ta vo na dru gi stra ni pa po me ni, da mo ra jo no sil ci ob - la sti in dru gi od lo ču jo či druž be ni de jav ni ki, ka mor bi lah ko šte li so cial ne part ner je, pri svo ji na rav na no sti upo šte va ti ci vi li za cij ske stan dar de so - cial ne dr ža ve, ka mor vse ka kor uvrš ča mo us tav no do lo če ne pra vi ce do so - cial ne var no sti v me jah, kot jih do lo ča za ko no da ja. Po Us ta vi R Slo ve ni je dr ža va mora us tvar ja ti mož no sti za za po slo va nje in delo ter za go tav lja ti nuj no za kon sko vars tvo zanj (66. člen Us ta ve RS). Med us tav ne te me lje ko lek tiv nih po godb bi vse ka kor lah ko šte li tudi us tav no do loč bo o sin di kal ni svo bo di (76. člen Us ta ve RS) ter o pra vi ci do stav ke (77. člen Us ta ve RS). Po droč je ure ja nja ko lek tiv nih po godb so tudi pra vi ce so de lo va nja za po sle nih pri uprav lja nju, za kar daje us tav ne te me - lje 75. člen Us ta ve RS. NOVA DELOVNA RAZMERJA 49 Za kon o te melj nih pra vi cah iz de lov ne ga raz mer ja (Urad ni list SFRJ, št.: 60-991/89, 42-669/90 in RS, št.: 4-190/91-ZTPDR) ure ja ko lek tiv no po god bo v 85. do vključ no 88. čle nu in do lo ča, da ko lek tiv na po god ba ure ja: – pra vi ce in ob vez no sti de lav cev, za po sle nih v or ga ni za ci jah in pri de lo - da jal cih, – pra vi ce in ob vez no sti or ga ni za cij, ki za po slu je jo de lav ce in de lo da - jalce. Ko lek tiv na po god ba po ZTPDR ure ja pra vi ce in ob vez no sti de lav cev in or ga ni za cij ozi ro ma de lo da jal cev le v skla du z za ko nom in dru gi mi pred - pi si. Ure di tev v ko lek tiv nih po god bah tudi ne more biti nas prot na za kon - ski ure di tvi iste sno vi. Po leg splo šne ko lek tiv ne po god be ZTPRD poz na tudi ko lek tiv no po - god bo, ki se skle ne na rav ni or ga ni za ci je, poz na pa tudi pa nož no ko lek - tiv no po god bo. Po leg splo šne ko lek tiv ne po god be,se ko lek tiv na po god ba skle ne kot skup na za or ga ni za ci je in de lo da jal ce s po droč ja gos po dar skih de jav no sti, za or ga ni za ci je druž be nih de jav no sti, jav na pod jet ja in dr žav - ne or ga ne. Za kon o de lov nih raz mer jih (Urad ni list RS, št.: 14-669/90, spre mem be in do pol ni tve 5/91, 29/92, 71/93, 2/94, 71/93, 19/94, 38/94- ZDR) po - drob no do lo ča, da ko lek tiv no po god bo za gos po dars tvo skle pa jo sin di ka - ti, Gos po dar ska zbor ni ca Slo ve ni je ozi ro ma dru go splo šno zdru že nje orga ni za cij ozi ro ma de lo da jal cev, ko lek tiv no po god bo za druž be ne de jav - no sti, v or ga nih druž be no po li tič nih skup no sti in po li tič nih or ga ni za ci jah, druž be nih or ga ni za ci jah ter v dru gih or ga ni za ci jah in druš tvih, skle pa jo sin di ka ti in pri stoj ni or ga ni druž be no po li tič ne skup no sti ozi ro ma or ga ni - za ci je ali aso cia ci je teh or ga ni za cij ali dru štev (184. člen ZDR). Novi za kon o ko lek tiv nih po god bah (novi ZKP)51 Novi ZKP iz ha ja iz na čel pro sto volj no sti in splo šne ve ljav no sti ko lek tiv - nih po godb, ven dar je uve lja vi tev tega na če la ve za na na spre jem nove de - lov no prav ne za ko no da je na po droč ju in di vi dual nih de lov nih raz me rij, ki bo ce lost no ure di la pra vi ce in ob vez no sti iz de lov nih raz me rij. Vlo ga ko - lek tiv nih po godb se v skla du s tem spre mi nja, saj ne bo več tre ba v ko - lek tiv nih po god bah ure ja ti teh pra vic na splo šno in bo mož no uve lja vi ti za sno vo svo bo de in pro sto volj no sti ko lek tiv nih po godb.52 51 Vla da RS je že 2. 3. 1995 do lo či la be se di lo pred lo ga Za ko na o ko lek tiv nih po god - bah, ven dar v ob dob ju do za ključ ka tega be se di la (april 2000) še ni bil spre jet. Kljub temu ga pov ze ma mo in pred stav lja mo, saj sku paj z no vim ZDR pred stav lja ene ga os te me ljev nove ure di tve de lov ne ga pra va pri nas. 52 Ven dar je v ob dob ju do uve lja vi tve no ve ga za ko na o de lov nih raz mer jih, ki bo 50 DRUGI DEL Kar za de va splo šno ve ljav nost, ve lja, da jo novi ZKP ve že na re pre zen - ta tiv nost, za ka te ro do lo ča kvan ti ta tiv na me ri la (naj manj 50 % za po sle - nih na po droč ju ozi ro ma po droč jih de jav no sti). Pred la ga ni za kon do lo ča, da ko lek tiv na po god ba ve lja za vse za po sle ne in vse de lo da jal ce pod po - go ji tako opre de lje ne re pre zen ta tiv no sti. Novi ZKP ure ja stran ke, vse bi no, po sto pek skle ni tve ko lek tiv ne po - god be, nje no ob li ko, ve ljav nost in pre ne ha nje, pa tudi mir no re še va nje ko lek tiv nih spo rov ter evi den co in ob ja ve ko lek tiv nih po godb. Po za ko nu naj bi ko lek tiv ne po god be skle pa li sin di ka ti in nji ho ve zve ze ozi ro ma kon fe de ra ci je kot stran ka na stra ni de lo je mal ca ter po sa mez ni de lo da jal - ci in nji ho va zdru že nja kot stran ka na stra ni de lo da jal ca. Vla da RS ozi ro - ma mi ni strs tvo, ki ga vla da poob la sti, ozi ro ma drug poob laš čen or gan naj bi skle pal ko lek tiv ne po god be, ki se skle pa jo za za po sle ne v dr žav nih or - ga nih. Vse bi na ko lek tiv ne po god be po no vem ZKP Novi za kon raz vrš ča vse bi no ko lek tiv nih po godb na ob li ga cij ski del, to sta ure ja nje pra vic in ob vez no sti strank, ki so jo skle ni le, in na čin mir ne - ga re še va nja spo rov, ter na nor ma tiv ni del. Nor ma tiv ni del lah ko vse bu je do loč be, s ka te ri mi se ure ja jo: – vse bi na, skle ni tev in pre ne ha nje de lov nih raz me rij, – pla če in dru gi oseb ni pre jem ki, – vars tvo pri delu, – za go tav lja nje mož no sti za de lo va nje sin di ka ta pri de lo da jal cu, – dru ge pra vi ce in ob vez no sti, ki iz ha ja jo iz raz me rij med de lo da jal ci in de lo je mal ci. Ko lek tiv na po god ba lah ko vse bu je le do loč be, ki so za za po sle ne ugod - nej še od do ločb, vse bo va nih v za ko nih in pod za kon skih pred pi sih. Na niž ji rav ni de jav no sti ali za po sa mez ne ga de lo da jal ca se lah ko po drob ne - je ali na dru ga čen na čin do lo či jo pra vi ce in ob vez no sti, ki so do lo če ne s ko lek tiv no po god bo na viš ji rav ni, ni pa mo go če teh pra vic ka kor koli ome ji ti. Upo ra ba ko lek tiv ne po god be in pro sto volj nost, kot na če lo no ve ga ZKP Po no vem ZKP se ko lek tiv na po god ba lah ko upo rab lja ne po sred no. Gle - de ve ljav no sti novi ZKP do lo ča, da ko lek tiv na po god ba ob ve zu je podpis - ni ke ter prav ne in fi zič ne ose be, ki jih za sto pa jo pod pi sni ki. uve del ce lo vi to in po pol no ure di tev pra vic in ob vez no sti z de lov nih raz me rij, ohra nje na splo šnost ve ljav no sti ko lek tiv nih po godb. NOVA DELOVNA RAZMERJA 51 De lo da ja lec, ki ga ob ve zu je ko lek tiv na po god ba, mora upo šte va ti nje - na do lo či la in za go tav lja ti za po sle nim, ki so čla ni sin di ka tov, pod pi sni - kom vse pra vi ce naj manj v ob se gu, kot jih do lo ča ko lek tiv na po god ba. Vsak de lo da ja lec, ki ga ob ve zu je ko lek tiv na po god ba, mora za go tav lja ti za po sle nim, ki niso čla ni sin di ka tov pod pi sni kov ko lek tiv ne po god be, pra vi ce naj manj v ob se gu, ki jih do lo ča ko lek tiv na po god ba. O splo šni ve ljav no sti ozi ro ma re pre zen ta tiv no sti po god be nih strank novi za kon do lo ča, da ko lek tiv na po god ba ve lja za vse za po sle ne in vse de lo da jal ce pod temi po go ji: – če so ko lek tiv no po god bo pod pi sa la re pre zen tanč na zdru že nja de lo da - jal cev, prek ka te rih je za po sle nih naj manj 50 % za po sle nih na po droč - ju ozi ro ma po droč jih de jav no sti in – če je ko lek tiv no po god bo pod pi sa la ve či na re pre zen ta tiv nih sin di ka - tov, v ka te re je včla nje nih naj manj 50 % za po sle nih na po droč ju ozi ro - ma po droč jih de jav no sti Splo šno ve ljav nost ko lek tiv ne po god be ugo to vi mi ni ster, pri sto jen za delo. Na če lo o svo bo di in pro sto volj no sti je eno te melj nih na čel Med na rod - ne or ga ni za ci je dela na po droč ju ure ja nja ko lek tiv nih po ga janj. To na če lo vse bu je tudi kon ven ci ja MOD št. 98 o upo ra bi na čel o pra vi cah or ga ni zi - ra nja in ko lek tiv ne ga do go var ja nja kot tudi kon ven ci ja MOD ŠT. 154 o spod bu ja nju ko lek tiv ne ga po ga ja nja. Vlo ga ko lek tiv nih po godb se v skla du s tem spre mi nja, saj nova de lov - no prav na za ko no da ja ce lost no ure ja pra vi ce in ob vez no sti iz de lov nih raz me rij. Tako ni več tre ba v ko lek tiv nih po god bah ure ja ti teh pra vic splo šno in bo mož no uve lja vi ti za sno vo svo bo de in pro sto volj no sti pris - pe va nih ko lek tiv nih po godb. Le v ob dob ju do uve lja vi tve no ve ga za ko na o de lov nih raz mer jih, ki bo uve del ce lo vi to in po pol no ure di tev pra vic in ob vez no sti z de lov nih raz - me rij, to rej le v pre hod nem ob dob ju bo ohra nje na splo šnost ve ljav no sti ko lek tiv nih po godb. Re pre zen ta tiv ni de lo da jal ci po no vem ZKP Novi ZKP v pre hod nih in konč nih do loč bah do lo ča, da se do spre jet ja za - ko na, ki bo ure jal zdru že va nje in re pre zen ta tiv nost de lo da jal cev, šte je, da se za re pre zen ta tiv na zdru že nja de lo da jal cev šte je jo: – Gos po dar ska zbor ni ca Slo ve ni je in nje na pa nož na zdru že nja, – Obrt na zbor ni ca Slo ve ni je, – Zdru že nje de lo da jal cev Slo ve ni je, – Or ga ni za ci ja de lo da jal cev, ki jih za skle pa nje ko lek tiv nih po godb poob laš ča za kon ozi ro ma so ob uve lja vi tvi za ko na pod pi sni ki ve ljav - nih ko lek tiv nih po godb, skle nje nih za ob moč je R Slo ve ni je. 52 DRUGI DEL Po men in vlo ga ko lek tiv nih po godb Ko lek tiv ne po god be so prav ni in stru ment za seb ne ga in do go vor ne ga us - kla je va nja raz me rij med de lav ci in de lo da jal ci, zna či len za so dob no Evro - po, ven dar s ča stit lji vo tra di ci jo. Te me lji na us kla je va nju in te re sov dela in ka pi ta la na na rod no gos po dar ski, pa nož ni, re gio nal ni in pa tudi pod jet - niš ki rav ni, ure ja vpra ša nja, če je med eno in dru go stra njo do se žen do - go vor. Ure ja jo na če la po god be ne svo bo de, ena ko prav no sti po god be nih strank, se ve da na če lo iz pol nje va nja po godb (acta sub ser van ta). Kljub temu, da gre za po god be ne do go vo re po god be nih strank, ki kot zdru že nja za sto pa jo na eni stra ni de lo da jal ca, na dru gi de lo je mal ce, pa ven dar le ni mo go če za ni ka ti, da gre za si cer av to nom ne vire de lov ne ga pra va s po mem bni mi jav no prav ni mi učin ki. Ko lek tiv ne po god be ure ja jo iz bra no snov zno traj de lov no prav ne za ko - no da je in v raz mer ju do za ko na lah ko do lo či jo le ugod nej še pra vi ce ozi - ro ma prav ne po lo ža je za de lav ce. Na dru gi stra ni pa ure di tev v ko lek tiv - nih po god bah do lo ča mi ni mal ne stan dar de ozi ro ma mi ni mal ne pra vi ce, kar po me ni, da se v ne po sred nem po god be nem (za po sli tve nem) raz mer - ju po sa mez no vpra ša nje za de lav ca lah ko ure di bolj, ni ka kor pa manj ugod no, kot so ko lek tiv no do go vor je ni mi ni mal ni stan dar di. Ko lek tiv ne po god be je tre ba ra zu me ti kot eno od ob lik t. i. so cial ne ga part ners tva, kot us tvar jal ne ga so de lo va nja pred stav ni kov ka pi ta la in pred stav ni kov de lav cev, ki te če na ob las tve ni rav ni in ima za cilj us kla je - va ti in te re se ter poe no ti ti sta liš ča, ki se na na ša jo na ti sta vpra ša nja gos - po dar ske, raz voj ne in so cial ne po li ti ke, ki so v obo je stran skem in te re su, ne gle de na to, da jih vla da ure ja eno stran sko, brez upo šte va nja so cial ne - ga dia lo ga. Ure di tev so cial ne ga part ners tva, ko lek tiv nih po godb to rej po - me ni ob las tve no re gu la ci jo in utr je va nje ci vil ne druž be pri us kla je va nju splo šnih vpra šanj us mer ja nja raz vo ja. Deli ko lek tiv nih po godb Ko lek tiv ne po god be se po vse bi ni de li jo na: – ob li ga cij ski del, ki ure ja: – raz mer ja med po god be ni mi stran ka mi ko lek tiv ne po god be, – na čin nje ne skle ni tve, spre memb in pre ne ha nja, – med se boj ne pra vi ce in ob vez no sti in vse dolž no sti strank gle de skle - nje ne po god be (po zi tiv na in ne ga tiv na iz ved be na dolž nost) ter – na čin za stav lja nja od pr tih vpra šanj, us kla je va nja sta lišč ter re še va nja spo rov ter – nor ma tiv ni del, ki ure ja po sa mez ne pra vi ce iz de lov nih raz me rij, vključ no s pla ča mi. NOVA DELOVNA RAZMERJA 53 Ve ljav nost ko lek tiv nih po godb Gle de na ve ljav nost ko lek tiv nih po godb raz li ku je mo oseb no, stvar no, ča - sov no in ob moč no ozi ro ma te ri to rial no ve ljav nost. I. Pri oseb ni ve ljav no sti gre za to, na ka te re zvr sti za po sle nih se ko lek - tiv na po god ba na na ša ozi ro ma ka te re so izv ze te z ob moč ja nje ne ve ljav - no sti (npr. po slo vod ni ljud je, de lav ci, ki oprav lja jo delo po po god bi o delu in so v de lov nem raz mer ju) ter ali ko lek tiv na po god ba ve lja za de - lav ce, ki niso čla ni sin di kal nih or ga ni za cij pod pi snic. V zve zi z oseb no ve ljav nost jo ko lek tiv nih po godb ob sta ja ta dva si ste ma, in si cer si stem splo šne ve ljav no sti, ve ljav no sti za vse de lav ce, ne gle de na to, ali so čla ni or ga ni za ci je pod pi snic ali ne; ter si stem, ki iz ha ja iz na če la svo bo de in pro sto volj no sti, to je si stem po god be ne ve ljav no sti po ka te rem KP ve lja le za prav ne in fi zič ne ose be, ki jih za sto pa jo pod pi sni ki KP. Po leg na ve de nih dveh si ste mov za ko no da ja poz na še t. i. si stem raz šir - je ne ve ljav no sti ter si stem po goj ne splo šne ve ljav no sti ko lek tiv nih po - godb. V si ste mu raz šir je ne ve ljav no sti ko lek tiv nih po godb gre za po se - ben po sto pek, v ok vi ru ka te re ga lah ko pri stoj no mi ni strs tvo z ob las tve no od lo či tvi jo raz ši ri ve ljav nost ko lek tiv ne po god be tudi na ti ste zvr sti prav - nih in fi zič nih oseb, za ka te re ko lek tiv na po god be si cer ne bi ve lja la, saj nji ho vi pred stav ni ki niso med pod pi sni ki, ozi ro ma krog oseb, ki svo jih pred stav ni kov ni ma jo, ker niso vklju če ni v de lo da jal ske ali de lav ske or - ga ni za ci je. Si stem po goj ne splo šne ve ljav no sti KP po me ni, da se po god - be na ve ljav nost lah ko raz ši ri tudi na prav ne in fi zič ne ose be, ki jih ne za - sto pa jo po god be ne stran ke, če so te re pre zen ta tiv ne (npr. da za sto pa jo več kot po lo vi co de lo da jal cev ali de lav cev na rav ni, na ka te ri se skle pa ko lek tiv na po god ba). II. Stvar na ve ljav nost ko lek tiv nih po godb je ve za na na de lo da jal ce in je opre de lje na z nji ho vo de jav nost jo ozi ro ma nji ho vim člans tvom v de lo - da jal skih or ga ni za ci jah. III. Ob moč na ali te ri to rial na ve ljav nost je od vi sna od tega, ali ko lek tiv - na po god ba ve lja za ob moč je cele dr ža ve ali zgolj za po sa mez ne nje ne dele, re gi je in od tega, ali se nje na de jav nost raz te za tudi na de lav ce, za - po sle ne pri de lo da jal cih s se de žem v dr ža vi, ki pa oprav lja jo delo v dru - gih dr ža vah. IV. Ča sov na ve ljav nost je opre de lje na z ve ljav nost jo ko lek tiv ne po god - be za do lo čen ali ne do lo čen čas. Če je skle nje na za do lo čen čas, se na ve - de da tum do ka te re ga ve lja, če je skle nje na za ne do lo čen čas pa po god ba ure di po sto pek in na čin od po ve di ko lek tiv ne po god be ozi ro ma na čin spo ra zum ne ga pre ne ha nja po god be. 54 DRUGI DEL VPRAŠA NJA: ■ O prav ni na ra vi ko lek tiv nih po godb ■ Us tav ni ok vir ko lek tiv nih po godb ■ Za kon ska pod la ga ko lek tiv nih po godb v RS ■ Novi za kon o ko lek tiv nih po god bah (novi ZKP)53 ■ Vse bi na ko lek tiv ne po god be po no vem ZKP ■ Upo ra ba ko lek tiv ne po god be in pro sto volj nost, kot na če lo no ve ga ZKP ■ Re pre zen ta tiv ni de lo da jal ci po no vem ZKP ■ Po men in vlo ga ko lek tiv nih po godb ■ Deli ko lek tiv nih po godb 53 Vla da RS je že 2. 3. 1995 do lo či la be se di lo pred lo ga Za ko na o ko lek tiv nih po god - bah, ven dar v ob dob ju do za ključ ka tega be se di la (april 2000) še ni bil spre jet. Kljub temu ga pov ze ma mo in pred stav lja mo, saj sku paj z no vim ZDR pred stav lja ene ga os te me ljev nove ure di tve de lov ne ga pra va pri nas. NOVA DELOVNA RAZMERJA 55 STRAN KE, VSEBINA IN PRAVNA NARAVA KOLEKTIVNIH POGODB Stran ke in sub jek ti pra vic po ZTPDR Teo ri ja raz li ku je med sub jek ti pra vic in ob vez no sti iz nor ma tiv ne ga dela ko lek tiv ne po god be in stran ka mi ko lek tiv ne po god be. Sub jek ti pra vic so ti sti, ki lah ko pri do bi jo pra vi ce ozi ro ma zav ze ma jo ob vez no sti in nji ho ve - ga za kon sko do lo če ne ga kro ga s ko lek tiv no po god bo ni do pust no ši ri ti. Krog sub jek tov pra vic iz ko lek tiv ne po god be je do lo čen z oseb no ve ljav - nost jo po god be. Stran ke ko lek tiv ne po god be pa so pod pi sni ce po god be na de lo da jal ski in de lav ski stra ni. Od vi sno od tega, ali je oseb na ve ljav - nost ko lek tiv ne po god be splo šna ali zgolj po god be na ali mor da po god be - no raz šir je na, se sub jek ti pra vic hkra ti uje ma jo s člans tvom v po god be - nih stran kah. Po ZTPRD skle ne jo splo šno in pa nož no ko lek tiv no po god bo: – pri stoj ni or gan sin di ka ta, – pri stoj ni or gan Gos po dar ske zbor ni ce, – pri stoj ni or gan druž be no po li tič ne skup no sti, in si cer za or ga ni za ci je s po droč ja druž be nih de jav no sti, za jav na pod jet ja in dr žav ne or ga ne. Ko lek tiv no po god bo na rav ni or ga ni za ci je skle ne: – sin di kat, – uprav ni od bor ozi ro ma dru gi us trez ni or gan, do lo čen z za ko nom, ozi - ro ma de lo da ja lec. ZDR po drob no do lo ča, da ko lek tiv no po god bo za ob moč je Re pub li ke Slo ve ni je ali za po sa mez no de jav nost skle pa jo sin di ka ti, Gos po dar ska zbor ni ca Slo ve ni je ozi ro ma dru go splo šno zdru že nje or ga ni za cij ozi ro ma de lo da jal cev. Ko lek tiv na po god ba za de lav ce, za po sle ne v or ga ni za ci jah s po droč ja druž be nih de jav no sti, v or ga nih druž be no po li tič nih skup no sti in po li tič - nih or ga ni za ci jah, druž be nih or ga ni za ci jah ter v dru gih or ga ni za ci jah in druš tvih, skle pa jo sin di ka ti in pri stoj ni or ga ni druž be no po li tič ne skup - no sti ozi ro ma or ga ni za ci je ali aso cia ci je teh or ga ni za cij ali dru štev (184. člen ZDR). Ko lek tiv no po god bo za po sa mez no or ga ni za ci jo skle ne ta or gan uprav - lja nja or ga ni za ci je ozi ro ma de lo da ja lec in sin di kat. Pri tem os ta ja v teo ri ji od pr to vpra ša nje, ka te ri or gan gos po dar ske druž be se šte je ko or gan uprav lja nja, saj za kon o gos po dar skih druž bah 56 DRUGI DEL (Urad ni list RS, št.: 30/93 in spre mem be-ZGD), or ga nov uprav lja nja ne poz na. Del stro ke se zav ze ma, da je or gan uprav lja nja nad zor ni svet v del niš ki druž bi, dru gi del meni, da je to v vsa kem pri me ru upra va, če gre za del niš ko druž bo ozi ro ma po slo vod jo, če gre za d. o. o. Pri tr ju je mo sta - liš ču, da nad zor ni svet ni or gan uprav lja nja in za to rej ni or gan, ki skle pa ko lek tiv no po god bo. Nor ma tiv ni del ko lek tiv nih po godb, prav na na ra va Po ZTPDR vse bu je ko lek tiv na po god ba do loč be o na či nu in ob se gu uve - ljav lja nja pra vic, in si cer: – ti stih, do lo če nih z za ko nom, – dru gih pra vic, ki so po mem bne za de lav ce, za or ga ni za ci jo in de lo da - jal ca. Ko lek tiv na po god ba ima na ra vo po god be ne ga splo šne ga akta, ki ure ja pra vi ce in ob vez no sti de lav cev, ne gle de na to ali je skle nje na na rav ni or - ga ni za ci je, pa no ge, re gi je ali gos po dars tva. Bis tve no je do lo či lo 86. čle na ZTPDR, ki pre po ve du je, da bi ko lek tiv na po god ba vse bo va la do loč be, s ka te rim se da je jo de lav cem manj še pra vi ce ali do lo če ne manj ugod ne de - lov ne raz me re od pra vic in po go jev, ki jih do lo ča za kon. Do da na je tudi sank ci ja, in si cer ne po sred na upo ra ba do ločb za ko na, ki je ugod nej ši. Nor ma tiv ni del ko lek tiv nih po godb vse bu je ti ste do loč be, ki so jih pogod be ne stran ke us kla di le, na na ša jo pa se na vse bi no pra vic na po - droč ju, kot so pla če, de lov ni čas, do pust, raz lič ne vr ste od sot no sti, na - dome sti la, čas od sot no sti, na da lje po stop ke v zve zi z ugo tav lja njem uspešno sti, po seb no sti dis ci plin skih po stop kov, pre ne ha njem de lov nih raz me rij, na da lje v zve zi z izo bra že va njem, ino va tiv nost jo, le gal ni mi pra - vi ca mi, pra vi ca mi do sood lo ča nja in sou prav lja nja itd. Po sa mez ne pra vi ce iz de lov nih raz me rij ko lek tiv ne po god be se ure ja jo zgolj do pol nil no po si cerš nji za kon ski ure di tvi, lah ko pa jih ure ja jo v celo ti, če za kon tako do lo ča. Do loč be nor ma tiv ne ga dela učin ku je jo ne gle de na to, ali so vklju če ne v po god bo o za po sli tvi ali ne, ima jo to rej splo šni in ne po sred ni uči nek. Se ve da pa ni iz klju če no, da pod jet niš ka ko lek tiv na po god ba ali celo po god ba o za po sli tvi s po sa mez nim de lav - cem do lo ča pra vi ce, ki so še ugod nej še od ti stih, za pi sa nih v pa nož ni ali gos po dar ski ko lek tiv ni po god bi. Pra vi ce so na mreč pra vi lo ma do lo če ne kot mi ni mal ne, kar po me ni med dru gim tudi to, da so na niž ji po god be ni rav ni ved no lah ko do lo če ne ugod ne je kot na viš ji. Nas prot no prav ne mu redu in s tem ne do pust na pa bi bila do loč ba v ko lek tiv ni po god bi, ki ne bi upo šte va la mi ni mal ne ga stan dar da pra vi ce, do lo če ne s ko lek tiv no po god bo šir še ve ljav no sti. NOVA DELOVNA RAZMERJA 57 Ob li ga cij ski del ko lek tiv nih po godb, vse bi na in prav na na ra va Po ZTPDR se po god be ni stran ki v ko lek tiv ni po god bi do go vo ri ta tudi o med se boj nih pra vi cah in ob vez no stih, zla sti gle de: – iz va ja nja ko lek tiv ne po god be v ce lot nem ob se gu tako gle de med se boj - nih pra vic, ob vez no sti in od go vor no sti ter pra vic, ob vez no sti in od go - vor no sti de lav cev in or ga ni za cij ozi ro ma de lo da jal cev; – spo što va nje so cial ne ga miru zato, da med ve ljav nost jo ko lek tiv ne po - god be med de lav ci in or ga ni za ci ja mi ozi ro ma de lo da jal ci ne pri de do eno stran ske pre ki ni tve iz va ja nja te po god be; – ve ljav no sti ko lek tiv ne po god be ter po stop ka skle pa nja in spre mi nja - nja ko lek tiv ne po god be (115. člen ZDR). Do dat no vse bu je ko lek tiv na po god ba do loč be o na či nu in po stop ku re še - va nja med se boj nih spo rov. Ob li ga cij ski del ko lek tiv ne po god be do lo ča, kdo so stran ke ko lek tiv ne po god be na eni in dru gi stra ni; pra vi lo ma je na vsa ki stra ni več pred stav - ni kov de lo je mal cev in de lo da jal cev, ki vsi sku paj ob li ku je jo eno in dru go po god be no stran ko, na da lje opre de li tev oseb ne, stvar ne, moč ne in ča sov - ne ve ljav no sti po god be vključ no z mo re bit no raz šir je no ve ljav nost jo, na - da lje pra vi ce in ob vez no sti strank v zve zi z iz pol nje va njem po god be, po - stop ke za spre mem be ter za od po ved po god be, med se boj ne pra vi ce in ob vez no sti gle de ob veš ča nja, po sre do va nja in re še va nja spo rov. Med tem ko se nor ma tiv ni del na na ša na sub jek te pra vic iz ko lek tiv ne po god be, je ob li ga cij ski del ob vez nost za stran ke ko lek tiv ne po god be ozi - ro ma za nje ne pod pi sni ke. Na čin skle ni tve, re gi stra ci ja, iz va ja nje in tra ja nje po ZTPDR in ZDR Po ZTPDR se ko lek tiv na po god ba ob vez no skle ne pi sno, in si cer za do lo - čen ali ne do lo čen čas. Po god ba sama do lo ča na čin, po sto pek in pri me re, ko se lah ko zah te va spre mem ba po god be, ter po go je, roke in na či ne za nje no od po ved. ZTPDR do lo ča tudi ob vez no re gi stra ci jo ko lek tiv ne po god be pri pri - stoj nem or ga nu ter ob ja vo v urad nem gla si lu. Po ZDR se ko lek tiv na po - god ba lah ko skle ne za do lo čen čas, ven dar naj več za 5 let. Ve ljav nost ko - lek tiv ne po god be se po dalj ša, če je po god be ni stran ki ne od po ve sta (118. čle na ZDR). ZDR do lo ča dolž nost po god be nih strank ko lek tiv ne po god be, da se spro ti ob veš ča jo o iz va ja nju po god be, o ure sni če va nju do lo če nih pra vic in ob vez no sti de lav cev in or ga ni za cij ozi ro ma de lo da jal cev ter o dru gih vpra ša njih. Po god be ne stran ke mo ra jo tudi spro ti ugo tav lja ti, ali do lo če na spor na vpra ša nja lah ko pri ve de jo do oko liš či ne, ki bi ogro zi le iz va ja nje po god be 58 DRUGI DEL in vo di le do stav ke in dru gih spo rov. Da bi se to pre pre či lo, se stran ke do go vo ri jo o pred ča sni skle ni tvi nove ko lek tiv ne po god be ali o dru gih ukre pih za re še va nje spor nih vpra šanj. Splo šna ko lek tiv na po god ba za gos po dars vo (SKPG)-pri kaz54 V na da lje va nju ne ko li ko po drob ne je pred stav lja mo eno od tre nut no ve - ljav nih ko lek tiv nih po godb to je Splo šno ko lek tiv no po god bo za gos po - dar ske de jav no sti, pod pi sa no l. 1997. Pred stav lje na je zgolj zato, da bi po - na zo ri li vse bi no ko lek tiv ne po god be splo šne na ra ve in ne zato, da bi do po drob no sti pred sta vi li ak tual no ve ljav ne do go vo re. Ti se na mreč ne pre - sta no spre mi nja jo v traj nem dia lo gu med de lo da jal ci in de lo je mal ci. Stran ke SPKG Stran ki ko lek tiv ne po god be55 za gos po dar ske de jav nost (v na da lje va nju ko lek tiv na po god ba ali SKPG) sta: kot pred stav ni ki de lo da jal cev56 – Gos po dar ska zbor ni ca Slo ve ni je, Ljub lja na – Obrt na zbor ni ca Slo ve ni je, Ljub lja na – Zdru že nje de lo da jal cev Slo ve ni je Ljub lja na – Zdru že nje de lo da jal cev OGISTA, Ljub lja na in 54 Ko lek tiv na po god ba za gos po dar ske de jav nost (Urad ni list RS, št. 40/97). 55 Do lo či la in zne ski iz po god be in ta rif ne pri lo ge so ob vez ni enot ni mi ni mal ni stan - dar di v ko lek tiv nih po god bah de jav no sti in ko lek tiv nih po god bah pri de lo da jal - cih, če te ko lek tiv ne po god be teh stan dar dov ne ure ja jo. 56 Izraz »de la vec« po me ni de lav ca ozi ro ma de lav ko, ki je skle nil(a) de lov no raz mer je za do lo čen ali ne do lo čen čas. 57 Izraz »gos po dar ska de jav nost« je skup ni po jem pred vsem za ta po droč ja iz stan - dard ne raz vr sti tve de jav no sti: a) trž nih proi zva jal cev bla ga: A – kme tijs tvo, lov, goz dars tvo, B – ri biš tvo, C – ru dars tvo, D – pre de lo val ne de jav no sti, E – os kr ba z elek tri ko in pli nom, F – grad be niš tvo, b) in trž nih de jav no sti sto ri tev: G – tr go vi na, H – go stins tvo, I – pro met, skla diš če nje in zve ze, J – fi nanč no po sred niš tvo, K – po slo va nje z ne pre mič ni na mi, na jem in po slov ne sto ri tve, NOVA DELOVNA RAZMERJA 59 kot pred stav ni ki de lo je mal cev57 – Kon fe de ra ci ja sin di ka tov 90 Slo ve ni je – Kon fe de ra ci ja sin di ka tov Slo ve ni je PERGAM – Neod vi sni sin di ka ti Slo ve ni je – Neod vi snost – kon fe de ra ci ja no vih sin di ka tov Slo ve ni je – Sin di kat de lav cev po slov nih bank Slo ve ni je – Zve za svo bod nih sin di ka tov Slo ve ni je Ob moč na in oseb na in ča sov na ve ljav nost SKGP Ko lek tiv na po god ba ve lja za ob moč je Re pub li ke Slo ve ni je. Ko lek tiv na po god ba ve lja za vse de lo da jal ce, ki oprav lja jo pri do bit no de jav nost (gos - po dar ska de jav nost).58 Ko lek tiv na po god ba ve lja za vse de lav ce, za po sle ne pri de lo da jal cih, ki ima jo se dež na ob moč ju Re pub li ke Slo ve ni je, in za de lav ce pri de lo da jal - cih, ki traj ne je oprav lja jo delo na ob moč ju Re pub li ke Slo ve ni je. Ko lek - tiv na po god ba ve lja tudi za učen ce, va jen ce, di ja ke in štu den te na prak - tič nem us po sab lja nju in za ti ste, ki za ča sno ali ob ča sno oprav lja jo delo. Za po slo vod ne de lav ce in de lav ce s po seb ni mi poob la sti li in od go vor nost - mi ta ko lek tiv na po god ba ne ve lja.59 SKPG zač ne ve lja ti z dnem skle ni tve. Upo rab lja se od 1. 6. 1997. in ve - lja do 31. 12. 1999.60 Po god ba o za po sli tvi v SKPG Po god be o za po sli tvi ne ure ja niti ZTPDR niti ZDR, tem več še le novi ZDR ter SKPG. Se ve da pa se sta vi ne in ce lot no snov, po ve za no s po god bo O – dru ge jav ne, skup ne in oseb ne sto ri tve ne de jav no sti, ra zen de jav no sti zdru - ženj, or ga ni za cij, ter re krea cij ske, kul tur ne in šport ne de jav no sti. Gos po dar sko de jav nost oprav lja jo tudi gos po dar ske druž be in sa mo stoj ni pod jet - ni ki, ki oprav lja jo de jav no sti z dru gih po dro čij stan dard ne raz vr sti tve, če oprav - lja jo pri do bit no de jav nost. 58 Izraz »po slo vod ni de la vec« po me ni de lav ca, ki oprav lja na lo ge po slo vod ne ga or ga - na. Izraz »de la vec s po seb ni mi poob la sti li in od go vor nost mi« po me ni de lav ca, ki ga de lo da ja lec do lo či z ak tom ozi ro ma po god bo o us ta no vi tvi druž be, za druž ni mi pra vi li ali sta tu tom (vo dil ni de la vec). 59 Ta rif na pri lo ga je se stav ni del SKPG in se na na ša na ure sni če va nje do ločb od 42. do 56. čle na po god be. Ta rif na pri lo ga se skle ne naj ka sne je do 31. 12. za na sled nje leto. Če se ta rif na pri lo ga ne sprej me v tem roku, se po dalj ša za eno leto. 60 Če so pra vi ce in ob vez no sti de lo da jal ca in de lav ca, ki se ure ja jo s po god bo o za po - sli tvi, na tanč ne je do lo če ne s ko lek tiv no po god bo ali s splo šnim ak tom de lo da jal - 60 DRUGI DEL o za po sli tvi ure ja novi ZDR, kar obrav na va mo v delu o in di vi dual nih de - lov nih raz mer jih. Po SPKG s po god bo o za po sli tvi po SKPG de la vec in de lo da ja lec ure di ta ta vpra ša nja:61 – skle ni tev, na stop in tra ja nje de lov ne ga raz mer ja, – de lov no me sto, za ka te ro se skle pa de lov no raz mer je, na ziv de lov ne ga me sta ter ta rif ni raz red, v ka te re ga je de lov no me sto raz vrš če no, – po sku sno delo (če se zah te va), – pri prav niš tvo (če se de lov no raz mer je skle pa s pri prav ni kom), – kraj oprav lja nja dela, – de lov ni čas, – let ni do pust, – ukre pe za po seb no vars tvo de lav cev, – izo bra že va nje, – os nov na pla ča in do dat ki, – na čin ugo tav lja nja de lov ne us pe šno sti (nor ma, pla če va nje po učin ku, pre mi je, oce nje va nje, …), – na čin spre mem be po god be, – dru ge pra vi ce in ob vez no sti de lo da jal ca in de lav ca (9. člen SKPG). V po god bi o za po sli tvi pri prav ni ka se do lo či na čin sprem lja nja in oce nje - va nja pri prav niš tva. Po god ba o za po sli tvi lah ko za de lav ce, ki pri svo jem delu pri do bi va jo teh nič no-teh no loš ka zna nja, po slov na zna nja in vzpo - stav lja jo po slov ne zve ze, vse bu je kon ku reč no klav zu lo ter med se boj ne ob vez no sti de lo da jal ca in de lo je mal ca (od škod ni na, od me na, …) De lo da ja lec de lav cu pred pod pi som po god be o za po sli tvi omo go či sez - na ni tev z vse bi no ko lek tiv nih po godb in splo šnih ak tov, ki do lo ča jo nje - go ve pra vi ce in ob vez no sti. De lo da ja lec mora te po god be in splo šne akte hra ni ti na me stu, do stop nem vsem de lav cem. De la vec lah ko ka dar koli zah te va vpo gled v vse bi no ko lek tiv nih po godb, de lo da ja lec pa mu tega ne sme odre či. ca, za do stu je, če se po god ba o za po sli tvi v zve zi s temi pra vi ca mi in ob vez nost mi skli cu je na te po god be ozi ro ma akte. 61 Urad ni list SFRJ, št. 23-297/91, RS 22-1013/91 (so glas je), RS/I 17-599/91 (upo ra ba de nar ne eno te Re pub li ke Slo ve ni je), RS 13-587/93 (va lo ri za ci ja zne skov), RS 66- 2401/93 (va lo ri za ci ja zne skov). NOVA DELOVNA RAZMERJA 61 Pra vi ce in ob vez no sti de lav cev in de lo da jal cev po SKPG (pov ze ti pre gled nor ma tiv ne ga dela SKPG) Ko lek tiv na po god ba ob se ga nor ma tiv ni del, to je pra vi ce in ob vez no sti or ga ni za ci je ozi ro ma de lo da jal ca in de lav cev, ob li ga cij ski del, to je pra vi - ce in ob vez no sti strank in na čin raz re še va nja spo rov ter ta ri fi no pri lo go. Na job sež nej ši je nor ma tiv ni del, ki ob se ga ure di tev, ki se na na ša na: 1. Raz vr sti tev del, to je do lo či tev 9 ta rif nih raz re dov, gle de na zah tev no stro - kov no izo braz bo, s tem da so ti pič na dela in na lo ge ozi ro ma ti pič ni po kli ci v po sa mez nih ta rif nih raz re dih po drob ne je opre de lje ni s ko lek tiv ni mi po god ba - mi de jav no sti. 2. Skle ni tev de lov ne ga raz mer ja (po go ji, ob ja va, pro sto volj nost, po god ba o za po sli tvi), gle de če sar je do lo če no na sled nje: – Po seb ni po go ji za skle ni tev de lov ne ga raz mer ja, to so de lov ne iz kuš - nje, ki se lah ko do lo či jo kot po se ben po goj, ven dar ob dob je ne sme biti dalj - še kot 5 let. – Ob ja va de lov ne ga me sta, s tem da SKPG na va ja ob vez no vse bi no ob ja ve ozi ro ma raz pi se ter do lo ča pra vi co kan di da ta, ki ni bil iz bran do vpo gle da v po dat ke. – Or ga ni, ki od lo ča jo o po tre bi po skle ni tvi de lov ne ga raz mer ja in opra vi jo iz bi ro med kan di da ti, so do lo če ni s SKPG, je to po slo vod ni or gan, s tem da je za iz bi ro lah ko poob laš čen or gan, do lo čen s splo šnim ak tom. – Pre nos poob la stil po slo vod ne ga or ga na za od lo ča nje o pra vi cah, ob - vez no stih in od go vor no stih de lav cev na vo dil ne ga de lav ca je ure jen s SKPG. – Po god ba o za po sli tvi, s tem da so ure je ne ob vez ne se sta vi ne po god be (skle ni tev, na stop in tra ja nje de lov ne ga raz mer ja, de lov no me sto, po sku - sno delo, pri prav niš tvo, kraj oprav lja nja dela, de lov ni čas, od mo ri, po čit ki in do pu sti, vars tvo de lav cev, izo bra že va nje, pla če in do dat ki, na do me sti la, de lov na us pe šnost, na čin spre mem be po god be ter dru ge pra vi ce in ob vez - no sti), do lo če ni pa sta tudi pra vi ca de lav ca, da je sez na njen z vse bi no ko - lek tiv nih po godb, ter ob vez nost hra nje nja po god be na kra ju, do stop nim vsem de lav cem. 3. Po sku sno delo, pri prav niš tvo, po sto pek ugo tav lja nja zna nja, in si cer: – SKPG do lo ča naj dalj šo dobo, ko li kor lah ko tra ja po sku sno delo, ter pri stoj - nost or ga nov za do lo či tev po sku sne ga dela ter spre jem oce ne o us pe šno - sti. – Pri prav niš tvo, lah ko tra ja naj več 6 do 12 me se cev gle de na stop njo stro - kov ne izo braz be z mož nost jo po dalj ša nja. Za delo nad 6. stop njo izo braz be sme tra ja ti po sku sno delo naj več 12 me se cev. – Po sto pek ugo tav lja nja zna nja in zmož no sti za oprav lja nje dela in po stop ki ugo tav lja nja pri ča ko va nih re zul ta tov dela; po sto pek lah ko zač ne po slo vod ni or gan na pod la gi pred hod no zbra ne do ku men ta ci je, ki mora iz ka zo va ti de lav če vo us pe šno sti pri delu za naj manj 30 dni de lav če - 62 DRUGI DEL ve pri sot no sti na delu. O po stop ku mora biti ob veš čen tudi sin di kat, po sto - pek je ja ven. 4. Raz po re ja nje in prev zem de lav cev, delo na domu – Raz po re ja nje de lav cev na delo, ki ne us tre za vr sti in stop nji stro kov - ne izo braz be, je lah ko le za ča sno in si cer za ra di viš je sile, re še va nja člo - veš kih živ ljenj in zdrav ja, ne nad ne pok va re su ro vin in ma te ria la ter za ra di ne nad ne kraj še od sot no sti dru ge ga de lav cev in za ra di ok va re de lov nih na - prav in obra tov. Do lo če no je tudi, kdaj de lav ca ni mo go če raz po re di ti iz kra ja v kraj brez nje go ve pri vo li tve. – Raz po re ja nje de lav ca, in va li da in de lav ca z zmanj ša no de lov no zmož nost jo je ob vez no v 15 dneh po prav no moč no sti skle pa pri stoj ni ko - mi si ji, ki ugo to vi spre me nje ne de lov ne zmož no sti de lav ca. Do kler or ga ni - za ci ja ozi ro ma de lo da ja lec ne ugo to vi de lav cu dru ge ga us trez ne ga dela, mu mora iz pla če va ti na do me sti lo za čas ča ka nja v vi ši ni 80 % os nov ne pla če, po ve ča ne za do da tek na de lov no dobo. – Prev zem na delo v dru go or ga ni za ci jo je do pu sten le pod po go ji, ki jih do lo ča SKG. Po god ba o prev ze mu de lav cev skle ne ta or ga na uprav lja nja v obeh or ga ni za ci jah ozi ro ma de lo da jal cih na pod la gi pred hod ne ga mne nja sin di ka ta. – Delo na domu se ure ja s po god bo o za po sli tvi, s tem da ima de la vec, ki dela na domu, ena ke uprav ljav ske pra vi ce kot dru gi de lav ci. 5. Pre sež ni de lav ci – Do lo če va nje in re še va nje pre sež nih de lav cev, s tem da SKG kot te melj - no me ri lo za ohra ni tev za po sli tve do lo ča de lov no us pe šnost. Me ri lo de lov - ne us pe šno sti je mo go če upo ra bi ti le, če so vna prej do lo če na, SKG pa do lo - ča ko rek cij ska me ri la za ena ko de lov no us pe šnost, in si cer stro kov na izo braz ba ozi ro ma us po sob lje nost de lav ca, de lov ne iz kuš nje, de lov na doba, zdravs tve no sta nje de lav ca ter so cial no sta nje. Po leg pri me rov, ki jih do lo ča za kon, lah ko de lov no raz mer je pre ne ha samo z nje go vim so glas jem de lav cu, ka te re ga za ko nec je do lo čen kot pre se žek. S pa - nož no ozi ro ma pod jet niš ko ko lek tiv no po god bo ali splo šnim ak tom se lah ko po drob ne je do lo či jo me ri la za upo ra bo po sa mez nih me ril za ohra ni tev za po - sli tve. 6. De lov ni čas, od sot nost z dela – KPG do lo ča, da ima de la vec, ki je skle nil de lov no raz mer je z de lov nim ča - som, ki je kraj ši od pol ne ga, ena ke uprav ljav ske pra vi ce. – Po seb na do lo či la ve lja jo, za de lav ke s skraj ša nim de lov nim ča som, ka dar to ter ja otrok ozi ro ma če je eden od star šev z otro kom do 17. me se ca sta ro - sti, dela po lo vi co de lov ne ga ča sa. – Me ri la za noč no delo. Noč no delo se lah ko uve de, če so iz pol nje ni še na - sled nji po go ji: – dalj ši let ni do pust, – za go tov ljen po či tek, – red ni zdravs tve ni pre gle di (16. člen ZDR). NOVA DELOVNA RAZMERJA 63 Po seb ne do loč be ve lja jo za noč no delo žensk. – Pra vi ca do od sot no sti z dela z na do me sti lom in brez na do me sti la oseb ne ga do hod ka. SKG do lo ča, kdaj de lav cu pri pa da pra vi ca do od sot no - sti z dela z na do me sti lom, pla ča nim do naj več 7 dni v letu (last na po ro ka, po ro ka otro ka, rojs tvo otro ka, smrt za kon ca ali otrok, smrt star šev, smrt bra tov, se ster, sta rih star šev in za kon če vih star šev, se li tev, ele men tar ne ne sre če), do od sot no sti z dela brez na do me sti la ter kdaj se mora de lav cu omo go či ti od sot nost za ra di oprav lja nja dr žav ljan skih dolž no sti. Do dat no ima de la vec po SKG pra vi co do od sot no sti brez na do me sti la pla če. – Let ni do pust. SKG do lo ča, da se pro ste so bo te ne všte va jo v let ni do pust, de la vec pa mora ob ve sti ti or ga ni za ci jo ozi ro ma de lo da jal ca o po ra bi do pu - sta 3 dni pred po ra bo. 7. Od lo ča nje o pra vi cah de lav cev (mo ti va ci ja in dis ci plin ski po stop ki) – Ob li ke mo ti va ci je de lav cev; o to vrst nih pra vi cah po SKG od lo ča po slo - vod ni or gan ozi ro ma de lo da ja lec. – Dis ci plin ski po sto pek. Dis ci plin sko ko mi si jo ime nu je or gan uprav lja nja ozi ro ma de lo da ja lec. Za manj še or ga ni za ci je (do 50 de lav cev) se dis ci plin - ska ko mi si ja ne ime nu je, am pak od lo ča po slo vod ni or gan. – Or gan, ki od lo ča o pra vi cah de lav cev na dru gi stop nji, je po SKG or - gan uprav lja nja ali or gan, do lo čen s sta tu tom ozi ro ma skle pom or ga na uprav lja nja. O od škod nin ski od go vor no sti od lo ča or gan, ki od lo ča na prvi stop nji o dis ci plin ski od go vor no sti. 8. Dol ži na od po ved ne ga roka. Če da de la vec pi sno iz ja vo o pre ne ha nju de lov ne ga raz mer ja, zna ša po SKG od po ved ni rok od 1 me se ca I., II. in III. sku pi ne do naj več 4 me se ce za VII. in VIII. in IX. sku pi ne. 9. Izo bra že va nje in vars tvo pri delu – Vars tvo pri delu. Po leg za kon skih ob vez no sti s po droč ja vars tva pri delu SKG do lo ča do dat ne pra vi ce in ob vez no sti za ra di za go to vi tve mi ni mal nih stan dar dov vars tva pri delu. Vsi ukre pi, ki so v zve zi z var nost jo in va ro va njem zdrav ja de lav cev, so stro - šek or ga ni za ci je ozi ro ma de lo da jal ca. De la vec mora skr be ti za last no var nost in zdrav je. – Izo bra že va nje. Če je izo bra že va nje or ga ni zi ra no med de lov nim ča som, se čas izo bra že va nja šte je v red ni de lov ni čas, de la vec pa ima ena ke pra vi ce, kot da bi de lal. De la vec ima po seb ne pra vi ce, če je izo bra že va nje or ga ni zi - ra no zu naj de lov ne ga ča sa (izo bra že va nje ob delu). – Učen ci in štu dent je na prak si. Or ga ni za ci ja ozi ro ma de lo da ja lec za go - tav lja učen cem in štu den tom na prak si pla čo, sez na ni tev z ne var nost mi in us trez na zaš čit na sreds tva, za va ro va nje ob po klic ni bo lez ni in poš kod bi na delu, pre hra no med de lom ter us trez no men tors tvo ter uva ja nje v delo. 10. Sou prav lja nje in sin di kal no de lo va nje, ob veš ča nje de lav cev V tem delu SKGP ure ja: – Po lo žaj de le ga ta v de lav skem sve tu me ša ne ga pod jet ja; po lo žaj je 64 DRUGI DEL enak, kot ga ima de le gat de lav ske ga sve ta druž be ne ga pod jet ja. – Po go ji za de lo va nje sin di ka ta; SKG po drob no do lo ča pra vi ce in ob vez - no sti de lav cev gle de po ve zo va nja v sin di ka te kot tudi po lo žaj sin di kal nih or ga ni za cij, zaup ni kov. – Ob veš ča nje de lav cev; Po slo vod ni or gan ozi ro ma de lo da ja lec mora ob veš - ča ti de lav ce o vpra ša njih, ki jih na va ja SKG; dolž nost ob veš ča nja, če gre za po slov no taj nost. 11. Pla če in dru gi pre jem ki Do lo či la in zne ski iz SKG in ta rif ne pri lo ge so ob vez ni mi ni mal ni stan dar - di in os no ve za do lo ča nje vse bi ne ko lek tiv nih po godb v de jav no stih in ko lek - tiv nih po godb v or ga ni za ci jah ozi ro ma pri de lo da jal cih. Po leg splo šnih do ločb o pla čah so ure je ne pla če, in si cer: – kot iz ho dišč ne, do lo če ne v ta rif ni pri lo gi, – pla če na pod la gi de lov ne us pe šno sti, – do dat ki za po seb ne obre me ni tve pri delu, – na do me sti la plač med od sot nost jo z dela za ra di bo lez ni, po klic ne bo lez ni, ne sre če pri delu, let ne ga do pu sta, na dela prost dan, za ra di izo bra že va nja ter v dru gih pri me rih, – del pla če za ra di us pe šno sti po slo va nja. SKG v tem delu obrav na va tudi dru ge oseb ne pre jem ke, po vra či la stroš kov v zve zi de lom, pra vi ce v zve zi z ino va ci ja mi, po lo žaj pri prav ni - kov in učen cev na prak si, pla če sin di kal nih zaup ni kov ter obra čun plač. Po zi tiv na in ne ga tiv na iz ved be na dolž nost (ob li ga cij ski del SKPG), spre mem ba in skle ni tev nove ter odpo ved ko lek tiv ne po god be Stran ki ko lek tiv ne po god be si mo ra ta z vse mi sreds tvi, ki so jima na vo - ljo, pri za de va ti za pra vil no ure sni če va nje te ko lek tiv ne po god be in spo - što va nje nje nih do ločb. Stran ki mo ra ta opu sti ti vsa ko de ja nje, ki bi nas - pro to va lo ure sni če va nju te ko lek tiv ne po god be. Po god be na stran ka lah ko ka dar koli pred la ga spre mem bo ozi ro ma do - pol ni tev ko lek tiv ne po god be. Po god be na stran ka, ki že li spre mem bo ozi - ro ma do pol ni tev ko lek tiv ne po god be, pred lo ži dru gi pred log spre memb in do pol ni tev z obraz lo ži tvi jo raz lo gov in ci ljev s pri po ro če nim pi smom. Dru ga stran ka se mora do pred lo ga opre de li ti v 30 dneh. Če dru ga stran ka ne sprej me pred lo ga za spre mem bo ali do pol ni tev ko lek tiv ne po god be ozi ro ma se do pred lo ga ne opre de li v 30 dneh, lah ko stran ka pred la ga te lji ca zač ne po sto pek po mir ja nja. Po sto pek za skle ni tev nove ko lek tiv ne po god be se zač ne na obraz lo že no po bu do ka te re koli od stran ke vsaj tri me se ce pred pre ne ha njem ve ljav no sti ko lek tiv ne po god - be, če je ta od po ve da na. Na pod la gi pi sne po bu de za skle ni tev nove ko lek tiv ne po god be se mora dru ga stran ka v 30 dneh opre de li ti do te po bu de. Če dru ga stran ka NOVA DELOVNA RAZMERJA 65 ne sprej me po bu de za skle ni tev nove ko lek tiv ne po god be ozi ro ma se do nje v 30 dneh ne opre de li, se s tem us ta vi po sto pek za skle ni tev nove ko - lek tiv ne po god be. Ko lek tiv na po god ba se lah ko od po ve tri me se ce pred po te kom nje ne ve ljav no sti s pri po ro če nim pi smom. Od po ved te po god be se ob ja vi v Urad nem li stu Re pub li ke Slo ve ni je. Če ko lek tiv na po god ba v tem roku ni od po ve da na, se vsa ko leto po dalj ša še za eno leto. Po pre ne ha nju ko lek tiv ne po god be se do skle ni tve nove, ven dar naj dalj 6 me se cev, upo rab lja jo do loč be nor ma tiv ne ga dela po god be. Po od po ve di po god be lah ko stran ka pred la ga skle ni tev nove ko lek tiv ne po god be. Po sto pek po mir janja in ar bi traž ni po sto pek po ZDR in SKPG ZDR do lo ča, da mo ra ta stran ki ko lek tiv ne po god be ugo to vi ti ali lah ko do - lo če na spor na vpra ša nja pri ve de jo do ta kih oko liš čin, ki bi ogro zi le iz va - ja nje po god be in vo di le do stav ke ali dru gih ob lik spo rov (116. člen ZDR). Da bi po god be ni strank pre pre či li na sta ja nje spor nih oko liš čin, se do - go vo ri ta o pred ča sni skle ni tvi nove ko lek tiv ne po god be ali o dru gih ukre pih za re še va nje raz mer. Spo re med stran ka ma ko lek tiv ne po god be, ki jih ni bilo mo go če re ši ti z med se boj ni mi po ga ja nji, re šu je ta ko mi si ja za po mir ja nje in ar bi tra ža. Po sto pek po mir ja nja se zač ne s pred lo gom, naj ka sne je 30 dneh od na - stan ka spo ra, od kar je stran ka zanj iz ve de la. Pred la ga telj po mir ja nja v pred lo gu na ve de vse bi no spor ne ga raz mer ja in ime nu je dva čla na v ko mi si jo za po mir ja nje. Dru ga stran ka od go vo ri na pred log in ime nu je dva čla na v ko mi si jo za po mir ja nje v na dalj njih 30 dneh. Čla ni ko mi si je spo ra zum no ime nu je jo pred sed ni ka ko mi si je kot pe tega čla na iz vrst ug led nih znans tve nih, stro kov nih ozi ro ma jav nih de lavcev. Če dru ga stran ka ne od go vo ri na pred log, ne ime nu je čla nov v ko mi si - jo za po mir ja nje, če čla ni ko mi si je ne ime nu je jo pred sed ni ka ko mi si je za po mir ja nje ali če stran ki ko lek tiv ne po god be ne sprej me ta pred lo ga za re ši tev spo ra ko mi si je za po mir ja nje, se po sto pek us ta vi. Spo ra zum, ki je do se žen v po stop ku po mir ja nja, mora biti v pi sni ob - liki. Če se stran ki ko lek tiv ne po god be ne spo ra zu me ta, ZDR do lo ča, da o spor nih vpra ša njih od lo či ar bi traž ni svet. Po bu do za ob li ko va nje ar bi - traž ne ga sve ta lah ko da po god be na stran ka, pra vi lo ma ima 3 čla ne in na - mest ni ke, po 1 čla na ter na mest ni ka do lo či ta po god be ni stran ki, ki spo - ra zum no do lo či ta tudi pred sed ni ka in nje go ve ga na mest ni ka iz vrst priz na nih stro kov nja kov s po droč ja de lov ne ga pra va. Od lo či tev ar bi traž ne ga sve ta po sta ne se stav ni del ko lek tiv ne po god be ozi ro ma na do meš ča to po god bo, če ni bila skle nje na. 66 DRUGI DEL Če se us ta vi po sto pek po mir ja nja, lah ko ka te ra koli stran ka spro ži po - sto pek pred ar bi tra žo v 30 dneh od dne va us ta vi tve po stop ka po mir ja nja. Ar bi tra ža od lo ča v se sta vi 3-član ske ga se na ta. Po ene ga čla na ter nje go - ve ga na mest ni ka do lo či ta po god be ni stran ki. Po god be ni stran ki spo ra - zum no do lo či ta pred sed ni ka in nje go ve ga na mest ni ka iz vrst priz na nih stro kov nja kov s po droč ja de lov ne ga pra va. Gle de ro kov se v po stop ku pred ar bi tra žo smi sel no upo rab lja jo do loč be o ro kih, ki ve lja jo za po sto - pek po mir ja nja. Spo ra zum strank v po stop ku po mir ja nja in od lo či tev ar bi tra že se spo - ro či or ga nu, pri stoj ne mu za re gi stra ci jo ko lek tiv nih po godb, in ob ja vi. Tudi ko lek tiv na po god ba za ne gos po dar ske de jav no sti (Urad ni list RS štev.: 18/91) v 5. čle nu ure ja re še va nje ko lek tiv nih spo rov. Do lo ča, da se za re še va nje spo rov strank ko lek tiv ne po god be, ki jih ni bilo mo go če re - ši ti z med se boj ni mi po ga ja nji, us ta no vi ko mi si jo za po mir je va nje in ar bi - traž ni svet. Šte je se, da gre za spor med stran ka ma, če se stran ki ne spo - ra zu me ta o skle ni tvi, spre mem bi ozi ro ma do pol ni tvi ko lek tiv ne po god be ozi ro ma o dru gih ukre pih za re še va nje spor nih si tua cij. Za se sta vo ko mi - si je za po mir je va nje, za če tek po stop ka, uči nek po mir je va nja, ime no va nje ar bi traž ne ga sve ta ve lja ena ko kot pri ko lek tiv ni po god bi za gos po dars - tvo. Do dat na je do loč ba, ki do lo ča, da ju ime nu je re pub liš ko so diš če pri - stoj no za de lov ne spo re, če ne pri de do spo ra zu ma o do lo či tvi pred sed ni - ka in nje go ve ga na mest ni ka. Ko mi si ja za raz la go ko lek tiv ne po god be Stran ki ko lek tiv ne po god be ime nu je ta trič lan sko ko mi si jo za raz la go ko - lek tiv ne po god be, v ka te ro ime nu je vsa ka po ene ga čla na, tret je ga čla na, ki je tudi njen pred sed nik, pa ime nu je ta spo ra zum no. Ko mi si ja za raz la go spre je ma raz la ge in pri po ro či la. Stran ki raz la ge ko lek tiv ne po god be ob ja vi ta na enak na čin, kot je bila ob jav lje na ko lek - tiv na po god ba. Raz la ge ko mi si je po me ni jo ob ve zen na čin upo ra be do ločb ko lek tiv ne po god be za de lo da jal ca in de lo je mal ca ter ob vez no pod la go za od lo ča nje v spo rih o pra vi cah de lav cev in ob vez no stih de lo da jal cev, ki iz vi ra jo iz te po god be. Raz la ge ko mi si je za raz la go te ko lek tiv ne po god be po me ni jo ob ve zen na čin upo ra be do ločb tudi v ko lek tiv nih po god bah de jav no sti, ka dar gre za raz la go do ločb, ki so v ko lek tiv nih po god bah de jav no sti ena ke kot do loč be te ko lek tiv ne po god be. Pri po ro či lo je stro kov ni pred log stran ka ma ko lek tiv ne po god be za ure di tev do lo če ne ga vpra ša nja. Na enak na čin se lah ko ob li ku je jo in de lu je jo ko mi si je za raz la go ko - lek tiv nih po godb de jav no sti. NOVA DELOVNA RAZMERJA 67 VPRA ŠA NJA: ■ Stran ke in sub jek ti pra vic po ZTPDR ■ Nor ma tiv ni del ko lek tiv nih po godb, prav na na ra va ■ Ob li ga cij ski del ko lek tiv nih po godb, vse bi na in prav na na ra va ■ Na čin skle ni tve, re gi stra ci ja, iz va ja nje in tra ja nje po ZTPDR in ZDR ■ Splo šna ko lek tiv na po god ba za gos po dars vo (SKPG)-pri kaz ■ Stran ke SPKG ■ Ob moč na in oseb na in ča sov na ve ljav nost SKGP ■ Raz vr sti tev del ■ Po god ba o za po sli tvi v SKPG ■ Pra vi ce in ob vez no sti de lav cev in de lo da jal cev po SKPG (pov ze ti pre gled nor - ma tiv ne ga dela SKPG) ■ Po zi tiv na in ne ga tiv na iz ved be na dolž nost (ob li ga cij ski del SKPG), spre mem ba in skle ni tev nove ter od po ved ko lek tiv ne po god be ■ Po sto pek po mir ja nja in ar bi traž ni po sto pek po ZDR in SKPG ■ Ko mi si ja za raz la go ko lek tiv ne po god be 68 DRUGI DEL STAVKA Prav na ure di tev in pojm stav ke Po za ko nu o stav ki62 je stav ka or ga ni zi ra na pre ki ni tev dela de lav cev za ure sni če va nje eko nom skih in so cial nih pra vic in in te re sov iz dela. Pra vi ca do stav ke se uve ljav lja pod po go ji, do lo če ni mi z za ko nom. De - la vec se sam od lo či o svo ji ude lež bi pri stav ki. Stav ka se lah ko or ga ni zi ra v: – pod jet ju, dru gi prav ni ose bi (v na dalj njem be se di lu: or ga ni za ci ja), – delu or ga ni za ci je, – pri de lo da jal cu, – v pa no gi, de jav no sti ali – kot splo šna stav ka. Sklep o za čet ku stav ke Sklep o za čet ku stav ke de lav cev v or ga ni za ci ji, delu ali pri de lo da jal cu sprej me or gan sin di kal ne or ga ni za ci je te or ga ni za ci je, dela or ga ni za ci je ali pri de lo da jal cu, sklep o za čet ku stav ke de lav cev pa no ge ali de jav no sti sprej me or gan sin di ka ta pa no ge ali de jav no sti, sklep o za čet ku splo šne stav ke de lav cev pa sprej me naj viš ji or gan sin di ka tov. Sklep o za čet ku stav ke lah ko sprej me tudi ve či na de lav cev v or ga ni za ci ji, delu or ga ni za ci - je ali pri de lo da jal cu. S skle pom o za čet ku stav ke se: – do lo či jo zah te ve de lav cev, – čas, ko se zač ne stav ka, – kraj zbi ra nja ude le žen cev stav ke in – ob li ku je or gan, ki za sto pa in te re se de lav cev in v nji ho vem ime nu vodi stav ko (v na dalj njem be se di lu: stav kov ni od bor). 62 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na: Pred pi sa no pred hod no pi sno opo mi nja nje de lo da jal ca na od pra vo kr ši tev ali iz - pol nje va nje ob vez no sti naj bi po me ni lo pro ce sno pred po stav ko za sod no vars tvo. To pa ne ve lja za red ne ali izred ne od po ve di kot tudi ne za od lo či tve o dis ci plin ski od go vor no sti de lav ca in uve ljav lja nje de nar nih zah tev kov iz de lov ne ga raz mer ja. Gle de mir ne ga re še va nja in di vi dual nih de lov nih spo rov je pred la ga na mož nost pred ho de ne ga po sku sa mir ne re ši tve spo ra pred ar bi tra žo, če je tako pred vi de no s ko lek tiv no po god bo. NOVA DELOVNA RAZMERJA 69 Stav kov ni od bor, pri stoj no sti Stav kov ni od bor mora na po ve da ti stav ko naj poz ne je pet dni pred dne - vom, do lo če nim za njen za če tek, tako da poš lje sklep o za čet ku stav ke or - ga nu uprav lja nja in po slo vod ne mu or ga nu or ga ni za ci je ozi ro ma de lo da - jal cu. Sklep o za čet ku stav ke de lav cev pa no ge ali de jav no sti in splo šne stav ke je tre ba po sla ti pri stoj ne mu or ga nu gos po dar ske zbor ni ce ozi ro ma stro kov ne ga zdru že nja. Stav kov ni od bor in pred stav ni ki or ga nov, ki jim je na po ve da na stav ka, mo ra jo od dne va na po ve di stav ke in med njo po sku ša ti spo ra zum no re ši - ti na sta li spor. Na po ziv strank v spo ru se lah ko v po ga ja nja za spo ra zum no re še va nje na sta le ga spo ra vklju či jo pred stav ni ki sin di ka ta, če sin di kat ni or ga ni za - tor stav ke, gos po dar ske zbor ni ce ozi ro ma stro kov ne ga zdru že nja, če jima stav ka ni bila na po ve da na, ter pred stav ni ki dr ža ve. Stav kov ni od bor in de lav ci, ki so de lu je jo v stav ki, mo ra jo stav ko or ga - ni zi ra ti in vo di ti na na čin, ki ne ogro ža var no sti in zdrav ja lju di in pre mo - že nja ter omo go ča na da lje va nje dela po kon ča ni stav ki. Stav kov ni od bor in de lav ci, ki so de lu je jo v stav ki, ne sme jo de lav cem, ki ne so de lu je jo v njej, pre pre če va ti, da bi de la li. Stav ka pre ne ha s spo ra zu mom sub jek tov, ki so spre je li sklep o stav ki, in or ga nov, ki jim je bil ta sklep po slan, ali s skle pom sin di ka ta ozi ro ma de lav cev, ki so spre je li sklep o za čet ku stav ke. Pra vi ca de lav cev do stav ke Or ga ni zi ra nje stav ke ozi ro ma ude lež ba v njej pod po go ji, do lo če ni mi z za ko nom, ne po me ni kr ši tve de lov ne ob vez no sti, ne sme biti pod la ga za za če tek po stop ka za ugo tav lja nje dis ci plin ske in ma te rial ne od go vor no sti de lav ca in ne sme ime ti za po sle di co pre ne ha nja de lov ne ga raz mer ja de - lav ca. De la vec, ki so de lu je v stav ki, uve ljav lja te melj ne pra vi ce iz de lov ne ga raz mer ja, ra zen pra vi ce do na do me sti la oseb ne ga do hod ka, pra vi ce iz po - koj nin ske ga in in va lid ske ga za va ro va nja pa uve ljav lja v skla du s pred pi si o po koj nin skem in in va lid skem za va ro va nju. Ma te rial no na do me sti lo med stav ko se lah ko uve lja vi, če je to pred vi de no s ko lek tiv no po god bo ali s splo šnim ak tom. Or ga ni za tor ji stav ke ozi ro ma ude le žen ci v stav ki v nas prot ju z za ko - nom ne uži va jo vars tva. Or gan uprav lja nja in po slo vod ni or gan v or ga ni za ci ji, de lo da ja lec ne sme jo med stav ko za po slo va ti no vih de lav cev, ki bi za me nja li ude le žen ce stav ke. Or gan uprav lja nja in po slo vod ni or gan v or ga ni za ci ji in de lo da ja - lec ne sme jo pre pre če va ti de lav cu, da bi so de lo val pri stav ki, in ne upo - 70 DRUGI DEL rab lja ti na sil nih ukre pov, da bi se stav ka kon ča la. Upo ra bo do ločb za ko na o stav ki, ko lek tiv nih po godb in splo šnih ak - tov, ki ure ja jo pra vi ce in ob vez no sti de lav cev ter or ga na uprav lja nja in po slo vod ne ga or ga na ozi ro ma de lo da jal ca v zve zi s stav ko, nad zo ru je de - lov na inš pek ci ja. Pra vi ca do stav ke de lav cev v or ga ni za ci jah in pri de lo da jal cih, ki oprav lja jo de jav nost ali dela po seb ne ga druž be ne ga po me na, se lah ko uve lja vi, če se za go to vi: 1) mi ni mum de lov ne ga pro ce sa, ki za go tav lja var nost lju di in pre mo že nja ali je ne na do mest ljiv po goj za živ lje nje in delo ob ča nov ali delo dru gih or ga ni za cij; 2) iz pol nje va nje med na rod nih ob vez no sti. VPRAŠA NJA: ■ Prav na ure di tev in pojem stav ke ■ Sklep o za čet ku stav ke ■ Stav kov ni od bor, pri stoj no sti ■ Pra vi ca de lav cev do stav ke NOVA DELOVNA RAZMERJA 71 SINDIKAT IN GOS PO DAR SKA ZBOR NI CA Raz voj sin di kal ne ga gi ba nja in svo boš čin Zgo do vi na sin di kal ne ga boja se po ve zu je z zgo do vi no bor be de lavs tva za bolj še živ ljenj ske in de lov ne po go je ter z raz vo jem ko lek tiv nih po ga janj de lo da jal ske in de lo je mal ske stra ni za av to nom no ure di tev med se boj nih raz me rij s po god ba mi. V ob dob ju li be ral ne ga ka pi ta liz ma dr ža va nima pra vi ce po sre do va ti v med se boj no ure ja nje raz me rij de lo da jal cev in de - lav cev. Po go ji dela naj bi se do lo ča li na pod la gi pro sto volj ne ga spo ra zu - me va nja de lo da jal cev in de lo je mal cev, o de lov nih, zdravs tve nih in teh - nič nih po go jih dela itd. V tem ob dob ju je bilo s po ga jal sko svo bo do nez druž lji vo, da bi de lo je mel ci or ga ni zi ra li stav ko. Tako je bilo v An gli ji vse do prve če tr ti ne, v dru gih dr ža vah pa vse do dru ge po lo vi ce 19. sto let - ja zdru že va nje de lav cev, ka kor tudi sin di kal no zdru že va nje in or ga ni zi ra - no de lo va nje nas pro ti de lo da jal cem celo pre po ve da no. V več dr ža vah, npr. v An gli ji in Fran ci ji je bilo zdru že va nje de lav cev pro ti de lo da jal cem celo kaz ni vo de ja nje. V An gli ji je bila l. 1824 od prav lje na pre po ved koa li ci je in zdru že va nja, l. 1871 pa je bila uza ko nje na po pol na svo bo da zdru že va nja. V Fran ci ji so naj prej l. 1848 priz na li sin di kal no svo bo do, jo ka sne je od pra vi li in jo konč no 21.3.1884 po nov no po tr di li. V Nem či ji sin di kal no svo bo do priz - na va jo od l. 1871. Da nes je bis tvo sin di kal ne svo bo de na sled nje: za jam če no je svo bod no zdru že va nje delavcev, za ure sni če va nja eko nom skih in so cial nih ci ljev; sin di kat je pro sto volj na or ga ni za ci ja, v ka te ro ni nih če dol žan vsto pi ti; vsak pa se pro sto volj no vsto pi ali iz sto pi ka dar ko li; de jav nost in je po - pol no ma neod vi sna od ka kr šne ga koli nad zors tva. Vars tvo sin di kal ne svo bo de je do lo če na tudi z med na rod ni mi akti, tako je MOD 1948 spre je la Kon ven ci jo št. 87. o svo bo di in vr sti sin di kal - nih pra vic, l. 1949 pa Kon ven ci jo št. 98. o pra vi cah ak tiv ne ga or ga ni zi ra - nja in spo ra zu me va nja. Po le g tega je Med na rod na kon fe ren ca 1952. leta spre je la Re so lu ci jo o svo bo di in neod vi sno sti sin di kal ne ga gi ba nja. Ne - na zad nje, Splo šna de kla ra ci ja o člo ve ko vih pra vi cah prav tako pou dar ja na če lo sin di kal ne svo bo de. Osred nji prav ni vir, ki obrav na va po lo žaj sin di kal nih pred stav ni kov pa je kon ven ci ja MOD št. 135 o de lav skih pred stav niš tvih, ki dr ža vam pod - pi sni cam na la ga ob vez nost, da sin di kal ne pred stav ni ke, kot tudi par ti ci - pa tiv ne pred stav ni ke prav no po se bej za va ru je jo ter jim za go to vi jo raz me - 72 DRUGI DEL re za red no in učin ko vi to delo. De lo da ja lec mora sin di ka tu za go to vi ti po - dat ke, ki se na na ša jo na so cial no eko nom ski po lo žaj ter pra vi ce, ob vez - no sti in od go vor no sti iz po god be o za po sli tvi in de lov ne ga raz mer ja za de lav ce – čla ne sin di ka ta. Po dru gi stra ni pa mora sin di kat ob ve sti ti de lo - da jal ca o ime no va nju ozi ro ma iz vo li tvi sin di kal ne ga zaup ni ka – po ver je - ni ka, ki mora iz va ja ti sin di kal no de jav nost v ča su in na na čin, ki ne ovi ra po slo va nja de lo da jal ca. Uve ljav lja nje in vars tvo pra vic, ob vez no sti in od go vor no sti iz de lov ne ga raz mer ja po no vem ZDR Če de la vec meni, da de lo da ja lec kr ši ka te ro nje go vo pra vi co iz de lov ne ga raz mer ja ali ne iz pol nju je ob vez no sti iz de lov ne ga raz mer ja, ima pra vi co v 8 dneh od vro či tve od lo či tve, s ka te ro je bila kr še na nje go va pra vi ca, ozi ro ma od dne va, ko je zve del za kr ši tev pra vi ce ozi ro ma za neiz pol nje - va nje ob vez no sti, zah te va ti od de lo da jal ca, da kr ši tev od pra vi ozi ro ma da svo je ob vez no sti iz pol ni. Če de lo da ja lec v na dalj njem roku 3 de lov nih dni po vro če ni pi sni zah - te vi de lav ca ne od pra vi kr ši tve ozi ro ma ne iz pol ni svo je ob vez no sti iz de - lov ne ga raz mer ja, lah ko de la vec v 30 dneh zah te va sod no vars tvo pred pri stoj nim de lov nim so diš čem.63 Od po ved po god be o za po sli tvi lah ko de la vec iz pod bi ja v 30 dneh od dne, ko de lo da ja lec vro či pi sno od po ved, pred pri stoj nim de lov nim so - diš čem. Ne gle de na na ve de ne roke lah ko de la vec de nar ne ter ja tve iz de - lov ne ga raz mer ja uve ljav lja ne po sred no pred pri stoj nim de lov nim so diš - čem. Neiz bra ni kan di dat, ki meni da je bila pri iz bi ri kr še na nje go va pred - nost na pra vi ca do za po sli tve ali da je bila kr še na za kon ska pre po ved di - skri mi na ci je, lah ko v 30 dneh po pre je mu ob ve sti la de lo da jal ca zah te va sod no vars tvo pred pri stoj nim de lov nim so diš čem. 63 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na: V po ve za vi z de lo va njem in vars tvom sin di kal nih zaup ni kov je tre ba ome ni ti ra ti - fi ci ra ne kon ven ci je MOD št. 87 o sin di kal nih svo boš či nah in vars tvu sin di kal nih pra vic, št. 98 o upo ra bi na čel o pra vi cah or ga ni zi ra nja in ko lek tiv ne ga do go var ja - nja, osred nji prav ni vir, ki obrav na va po lo žaj sin di kal nih pred stav ni kov pa je kon ven ci ja MOD št. 135 o de lav skih pred stav niš tvih, ki dr ža vam pod pi sni cam na la ga ob vez nost, da sin di kal ne pred stav ni ke kot tudi par ti ci pa tiv ne pred stav ni - ke prav no po se bej za va ru je jo ter jim za go to vi jo raz me re za red no in učin ko vi to delo, to rej za sin di kal ne pred stav ni ke, raz me re za oprav lja nje sin di kal nih de jav - no sti, s ka te ri mi se va ru je jo pra vi ce in in te re si de lav cev. NOVA DELOVNA RAZMERJA 73 Ob vez no sti de lo da jal ca do sin di ka ta in vars tvo sin di kal nih zaup ni kov po no vem ZDR De lo da ja lec mora po no vem ZDR sin di ka tu za go to vi ti raz me re za hi tro in učin ko vi to oprav lja nje sin di kal nih de jav no sti, s ka te ri mi se va ru je jo pra vi ce in in te re si de lav cev. De lo da ja lec mora sin di ka tu omo go či ti do - stop do po dat kov, ki so po treb ni pri oprav lja nju sin di kal ne de jav no sti.64 Če se spre me ni de lo da ja lec, sin di kal ni zaup nik ohra ni svoj sta tus, če pri de lo da jal cu prev zem ni ku ob sta ja jo mož no sti za nje go vo ime no va nje v skla du s ko lek tiv no po god bo. To po no vem ZDR ne ve lja, če so iz pol nje ni po go ji za po nov no ime no va nje sin di kal ne ga zaup ni ka. Sin di kal ni zaup - nik, ki mu pre ne ha man dat za ra di pre no sa, uži va vars tvo še de vet me se - cev po pre ne ha nju funk ci je. Sin di kal ni po ver je nik je va ro van pred od po - ved jo sklad no z za ko nom. Sin di kal ne mu po ver je ni ku za ra di sin di kal ne de jav no sti ni mo go če zni - ža ti pla če ali pro ti nje mu za če ti dis ci plin ske ga ali od škod nin ske ga po - stop ka ali ga kako dru ga če po stav lja ti v manj ugo den ali po dre jen po lo žaj. Ure di tev ob veš ča nja de lav cev, po go ji za de lo va nje sin di ka ta po ZTPDR IN ZDR Po slo vod ni or gan ozi ro ma de lo da ja lec mora na zah te vo re pre zen ta tiv ne - ga sin di ka ta ko lek tiv no ob veš ča ti de lav ce: – o let nih in več let nih na čr tih de lo da jal ca, – ob po slab ša nju po slov nih re zul ta tov, mo re bit nih mo tenj v po slo va nju ali lik vid nost nih te žav, – o do se že nih let nih po slov nih re zul ta tih, – o pred lo gih splo šnih ak tov in skle pov, s ka te ri mi se v skla du s ko lek - tiv no po god bo na splo šno ure ja jo do lo če na vpra ša nja s po droč ja de - lov nih raz me rij in plač (38. člen SKPG). Dolž no sti ob veš ča nja ni, če gre za po slov no skriv nost. 64 Če s po god bo ni dru ga če do lo če no, je za delo sin di ka tov za go tov lje no: – ena pla ča na ura let no na vsa ke ga čla na sin di ka ta pri de lo da jal cu, ven dar ne manj kot 30 ur let no, če je do 20 za po sle nih, in ne manj kot 60 ur, če je več kot 20 za po - sle nih, ter pol ure za vsa ke ga od preo sta lih za po sle nih de lav cev za oprav lja nje sin di kal nih funk cij. V tako do lo če no šte vi lo ur se ne všte va so de lo va nje sin di kal - nih zaup ni kov v or ga nih sin di kal nih cen tral in v or ga nih sin di ka tov de jav no sti – na viš jih rav neh. O ok vir nem re ži mu izra be do lo če ne ga šte vi la ur za delo sin di kal - nih zaup ni kov se do go vo ri jo sin di ka ti in po slo vod ni or gan. Pri tem upo šte va jo po tre be in in te re se čla nov sin di ka tov in zah te ve de lov ne ga pro ce sa; – pro stor ske raz me re za delo sin di ka tov, nji ho vih or ga nov in sin di kal nih zaup ni - kov; – teh nič na iz ved ba obra ču na in pla če va nje čla na ri ne sin di ka tom za čla ne sin di - ka ta; 74 DRUGI DEL S ko lek tiv no po god bo se ne po se ga v svo bod no us ta nav lja nje in de lo - va nje sin di ka tov pri de lo da jal cih ter v pra vi ce sin di ka ta, da v skla du s svo jo vlo go in na lo ga mi daje po bu de, pred lo ge, sta liš ča in zah te ve pri - stoj nim or ga nom. De lo da ja lec mora v skla du z za ko nom za go to vi ti sin di ka tom so de lo va - nje pripo stop kih od lo ča nja o pra vi cah, ob vez no stih in od go vor no stih de - lav cev iz de lov ne ga raz mer ja. Re pre zen ta tiv nim sin di ka tom pri de lo da jal cu se vro ča gra di vo za seje or ga nov de lo da jal ca, ra zen sej upra ve ozi ro ma po slo vods tva. De lo da ja lec za go tav lja sin di ka tu, or ga ni zi ra nem pri de lo da jal cu: – prost do stop zu na njih sin di kal nih pred stav ni kov k de lo da jal cu na pod la gi vna prejš nje ga ob ve sti la; – svo bo do sin di kal ne ga ob veš ča nja in šir je nja sin di kal ne ga ti ska. S ko lek tiv no po god bo pri de lo da jal cu ozi ro ma s po god bo o za go tav lja nju po go jev za sin di kal no delo med sin di ka ti in de lo da jal cem se do lo či jo ma - te rial ne mož no sti za delo sin di ka ta. 65 Šte vi lo sin di kal nih zaup ni kov pri de lo da jal cu do lo či sin di kat v skla du s svo jim sta tu tom ozi ro ma pra vi li ter po god bo. S po god bo se lah ko pred vi di skli ce va nje član skih se stan kov naj več dva krat let no med de lov nim ča som. Ne gle de na za go tov lje ne ma te rial ne raz me re za delo sin di ka ta se de lo - da ja lec in re pre zen ta tiv ni sin di kat pri de lo da jal cu lah ko do go vo ri ta, da med oprav lja njem pro fe sio nal ne funk ci je pri pa da sin di kal ne mu zaup ni - ku pla ča naj manj v vi ši ni, kot jo je pre je mal pred za čet kom oprav lja nja te funk ci je.66 – 3 pla ča ni de lov ni dne vi let no za us po sab lja nje sin di kal nih zaup ni kov, ven dar skup no šte vi lo teh ur ne more pre se ga ti tret ji ne ur iz prve ali nee. 65 Sin di kal ni zaup nik za ra di sin di kal ne de jav no sti uži va imu ni te to. Sin di kal ne ga zaup ni ka za ra di nje go ve sin di kal ne de jav no sti, če rav na v skla du z ve ljav ni mi za ko ni, ko lek tiv ni mi po god ba mi in splo šni mi akti, ni mo go če brez so - glas ja sin di ka ta pre raz po re di ti na dru go de lov no me sto ali k dru ge mu de lo da jal cu ozi ro ma uvr sti ti med pre sež ke. Sin di kal ne mu zaup ni ku pod po go ji iz dru ge ga od stav ka ni mo go če zni ža ti pla če brez so glas ja sin di ka ta ali za če ti zo per nje ga dis ci plin ski ali od škod nin ski po sto - pek ali ga kako dru ga če po stav lja ti v manj ugo den ozi ro ma po dre jen po lo žaj. Rok, v ka te rem mora sin di kat dati so glas je, je 8 dni. Če se v tem roku ne opre de li, ve lja, da je dal so glas je. Če sin di kat ni dal so glas ja, lah ko de lo da ja lec spro ži po sto pek po mir ja nja. Do kaz - no bre me je na de lo da jal cu. Po mir ja nje lah ko spro ži sin di kat tudi, če meni, da je sin di kal ni zaup nik na mer no pre ga njan za ra di sin di kal ne de jav no sti. Gle de po mir ja nja se smi sel no upo rab lja jo do loč be 18. čle na te ko lek tiv ne po god - be o po mir ja nju v po stop ku ugo tav lja nja pre sež nih de lav cev pri de lo da jal cu. Imu ni te ta sin di kal ne ga zaup ni ka iz tega čle na tra ja še 9 me se cev po pre ne ha nju funk ci je sin di kal ne ga zaup ni ka. Za sin di kal ne zaup ni ke se šte je jo tudi funk cio nar ji sin di ka tov – sin di kal nih cen - tral (pred sed ni ki ob moč nih in re pub liš kih). NOVA DELOVNA RAZMERJA 75 Sin di kat, ki ima čla ne za po sle ne pri do lo če nem de lo da jal cu, lah ko ime nu je ali iz vo li sin di kal ne ga po ver je ni ka, ki ga bo za sto pal pri de lo da - jal cu. Sin di kat mora ob ve sti ti de lo da jal ca o ime no va nju ozi ro ma iz vo li tvi sin di kal ne ga po ver je ni ka. Sin di kal ni po ver je nik mora iz va ja ti sin di kal no de jav nost v ča su in na na čin, ki ne ovi ra po slo va nja de lo da jal ca. Na sta nek, pri do bi tev prav ne oseb no sti, evi den ce o sta tu tih po pra vu RS Za kon o re pre zen ta tiv no sti sin di ka ta67 do lo ča, kako sin di kat po sta ne prav na ose ba in kako sin di kat po sta ne re pre zen ta ti ven. Sin di kat po sta ne prav na ose ba z dnem iz da je od loč be o hram bi sta tu - ta ozi ro ma dru ge ga te melj ne ga akta (2. člen za ko na o re pre zen ta tiv no sti sin di ka tov, v na dalj njem be se di lu ZRS). Sta tut se hra ni na zah te vo poob - 66 Urad ni list RS, št.13/93. 67 V po stop ku pred Dr žav nim zbo rom je nov za kon o GZS, Po ro če va lec DZ, EPA 639, št. 73/98. Na va ja mo iz obraz lo ži tve: Z ve ljav nim Za ko nom o Gos po dar ski zbor ni ci Slo ve ni je (UL RS št. 14/90) je bila dana pod la ga za vse bin sko in or ga ni za cij sko pre no vo zbor nič ne ga si ste ma v Slo - ve ni ji po vzo ru ure di tev v za hod no-evrop skih dr ža vah. Prejš nji za kon o zdru že va - nju or ga ni za cij zdru že ne ga dela v splo šna zdru že nja in gos po dar ske zbor ni ce (UL SRS št. 21/78) je pri opre de li tvi na log in no tra nje or ga ni za ci je zbor ni ce v ve li ki meri iz ha jal iz po go jev dr žav ne ga ad mi ni stri ra nja in t.i. do go vor ne eko no mi je. Za - kon iz leta 1990 je na pod la gi pri mer jal ne ana li ze ohra nil kon ti nen tal ni oz. t.i. jav - no prav ni mo del gos po dar ske zbor ni ce z ob vez nim člans tvom, ki je zna či len za ve - či no dr žav Evrop ske uni je, med ka te ri mi so tudi naj po mem bnej še zu na nje tr go - vin ske part ne ri ce Slo ve ni je (ZRN, Ita li ja, Av stri ja, Fran ci ja, Špa ni ja, Ni zo zem ska, Luk sem burg, Gr či ja, tudi so se di Ma džar ska in Hr vat ska). Za ta mo del je zna čil na troj na vlo ga zbor nic: za sto pa nje in te re sov gos po dars tva, iz va ja nje po slov no-in for - ma cij skih in dru gih pos pe še val no-sve to val nih sto ri tev skup ne ga po me na za gos - po dars tvo ter iz va ja nje jav nih poob la stil, ki jih za po sa mez na po droč ja po ve ri dr - ža va. Pri opre de li tvi člans tva vse bu je ve ljav ni za kon še sta ro ti po lo gi jo gos po dar skih sub jek tov in ne upo šte va spre memb, ki so na sta le na pod la gi Za ko na o gos po dar - skih druž bah, Za ko na o za dru gah in Obrt ne ga za ko na. Spre jet (op. avt.) je nov za - kon o kme tij sko-goz dar ski zbor ni ci. Za kon do lo ča po droč ja dela zbor ni ce, ki so pri mer lji va z ak tiv nost mi evrop skih zbor nic. V Gos po dar ski zbor ni ca Slo ve ni je (v na da lje va nju: GZS) se po za ko nu kot ob li ki dela in od lo ča nja za de jav no sti us ta no vi jo sek ci je, za ob moč ja pa eno te zbor ni ce. Sta tut GZS iz leta 1995 je dal tem or ga ni za cij skim ob li kam več ji po men in jih poi me no val kot pa nož na zdru že nja in ob moč ne zbor ni ce, prek ka te rih se zbor nič na uprav ljal ska in or ga ni za cij ska struk tu ra gra di od spo daj navz gor. 13 ob moč nih zbor nic, 22 zdru ženj de jav no sti in zdru že nja pod jet ni kov ima jo svo je uprav ne od bo re, ki jih ne po sred no vo li jo čla ni GZS gle de na branž no in re gij sko pri pad nost. V sta tu tu je opre de lje na de li tev dela na na lo ge, ki so skup ne ga po me - na za ce lot no gos po dars tvo ter ti sti mi, ki se za ra di pri la ga ja nja zbor nič nih sto ri tev spe ci fič no stim re gij ali stro ke ure sni ču je jo av to nom no v re gio nal nih eno tah oz. zdru že njih de jav no sti. 76 DRUGI DEL laš če ne ose be sin di ka ta, pri lo ži ta se mu za pi snik us ta no vi tve ne ga se stan - ka sin di ka ta in sta tut, ka te re ga hram ba se zah te va. O hram bi se izda od - loč ba, ki se ob ja vi v Urad nem li stu Re pub li ke Slo ve ni je. Od loč bo o re pre - zen ta tiv no sti izda: – za sta tu te sin di ka tov za ob moč je ob čin (šir ših lo kal nih skup no sti), pod je tij (za vo dov in dru gih or ga ni za cij) hra ni jo sta tu te ter iz da ja jo od - loč be o hram bi uprav ni or ga ni, pri stoj ni na I. stop nji za po droč je dela; – sta tu te sin di ka tov za ob moč je re pub li ke, za več ob čin ali šir ših lo kal - nih skup no sti, pa nog, de jav no sti, po kli cev hra ni mi ni strs tvo, pri stoj no za delo, ki izda tudi us trez no od loč bo o hram bi. ZRS do lo ča pra vi co iz pod boj ne tož be gle de od loč be o hram bi sta tu ta dru ge ga sin di ka ta, ka te re ga ime, kra ti ca ali znak se ne raz li ku je bis tve no in ned vom no od nje go ve ga ime na, kra ti ce in zna ka. Rok za vlo ži tev tož be je 15 dni od ob ja ve izre ka od loč be o hram bi v Urad nem li stu Re pub li ke Slo ve ni je. Or ga ni, ki sme jo iz da ja ti od loč be o hram bi sta tu tov ter hra ni ti sta tu te, mo ra jo vo di ti tudi evi den co o sta tu tih, ki jih ima jo v hram bi, na na čin, kot to pred pi še mi ni ster za delo. Re pre zen ta tiv nost sin di ka tov Po ZRS so re pre zen ta tiv ni ti sti sin di ka ti, ki: – so de mo kra tič ni in ure sni ču je jo svo bo do včla nje va nja v sin di ka te, nji - ho ve ga de lo va nja in ure sni če va nja član skih pra vic in ob vez no sti; – ne pre ki nje no de lu je jo naj manj zad njih 6 me se cev; – so neod vi sni od dr žav nih or ga nov in de lo da jal cev; – se so fi nan ci ra jo pre tež no iz čla na ri ne in dru gih last nih vi rov; – ima jo do lo če no šte vi lo čla nov v skla du z do loč ba mi ZRS (6. člen ZRS). V pa no gi, de jav no sti, po kli cu, ob či ni ozi ro ma šir ši lo kal ni skup no sti ali v or ga ni za ci ji so re pre zen ta tiv ni sin di ka ti, ki so zdru že ni v zve zo ali kon fe - de ra ci jo sin di ka tov, ki je re pre zen ta tiv na za ob moč je dr ža ve (9. člen ZRS). Re pre zen ta ti ven je tudi ti sti sin di kat, ki ni včla njen v zve zo ali kon fe - de ra ci jo, če po leg na ve de nih splo šnih po go jev iz pol nju je po goj, da je vanj včla nje nih naj manj 15 % de lav cev – po sa mez ne pa no ge, – de jav no sti, – po kli ca, – ob či ne ozi ro ma šir še lo kal ne skup no sti. Na enak na čin je re pre zen ta ti ven tudi sin di kat v or ga ni za ci ji. Si cer se za re pre zen ta tiv ne do lo či jo zve ze ali kon fe de ra ci je sin di ka tov za ob moč je dr ža ve, v ka te re se po ve zu je jo sin di ka ti iz raz lič nih pa nog, de jav no sti ali po kli cev in v ka te re je včla nje nih naj manj 10 % de lav cev iz NOVA DELOVNA RAZMERJA 77 po sa mez ne pa no ge, de jav no sti ali po kli ca. Šte vi lo čla nov do ka zu je sin di - kat na pod la gi pod pi sa nih pri stop nih iz jav svo jih čla nov. Re pre zen ta tiv nost se do lo či z od loč bo, ki jo izda mi ni ster, pri sto jen za delo. Vsi sin di ka ti, ki so vklju če ni v zve zo ali kon fe de ra ci jo, šte je jo, kot da ima jo od loč bo o re pre zen ta tiv no sti, če je bila od loč ba iz da na zve zi ozi - ro ma kon fe de ra ci ji, v ka te ri so zdru že ni. Izrek od loč be o re pre zen ta tiv - no sti se ob ja vi v Urad nem li stu RS. Re pre zen ta tiv nost se ugo tav lja tudi na rav ni or ga ni za ci je. Tudi z ugo - tav lja njem re pre zen ta tiv no sti v or ga ni za ci ji ve lja pra vi lo o naj manj 15 % de lav cev, s tem da od lo či tev o re pre zen ta tiv no sti na rav ni or ga ni za ci je sprej me de lo da ja lec. De lo va nje in vars tvo sin di kal nih po ver je ni kov po pred lo gu ZDR Po pred lo gu ZDR mora de lo da ja lec sin di ka tu za go to vi ti po go je za hi tro in učin ko vi to oprav lja nje sin di kal nih de jav no sti, s ka te ri mi se va ru je jo pra vi ce in in te re si de lav cev. De lo da ja lec mora sin di ka tu omo go či ti do - stop do po dat kov, ki so po treb ni pri oprav lja nju sin di kal ne de jav no sti. Sin di kat, ki ima čla ne za po sle ne pri do lo če nem de lo da jal cu, lah ko ime nu je ali iz vo li sin di kal ne ga po ver je ni ka, ki ga bo za sto pal pri de lo da - jal cu. Sin di kat mora ob ve sti ti de lo da jal ca o ime no va nju ozi ro ma iz vo li tvi sin di kal ne ga po ver je ni ka. Sin di kal ni po ver je nik ima pra vi co za go tav lja ti in va ro va ti pra vi ce in in te re se čla nov sin di ka ta pri de lo da jal cu. Sin di kal ni po ver je nik mora iz va ja ti sin di kal no de jav nost v ča su in na na čin, ki ne ovi ra po slo va nja de lo da jal ca. Sin di kal ni po ver je nik je va ro van pred od po ved jo.Sin di kal ne mu po ver - je ni ku za ra di sin di kal ne de jav no sti ni mo go če zni ža ti pla če ali pro ti nje - mu za če ti dis ci plin ske ga ali od škod nin ske ga po stop ka ali ga kako dru ga - če po stav lja ti v manj ugo den ali po dre jen po lo žaj. Ob vez no člans tvo v Gos po dar ski zbor ni ci Slo ve ni je V Gos po dar sko zbor ni co Slo ve ni je (v na dalj njem be se di lu: zbor ni ca) se po za ko nu o GZS68 (Urad ni list RS, št. 14-703/90) včla ni jo: 68 Ibi dem: Cilj in na če la no ve ga za ko na so: Novi Za kon o GZS naj za go to vi prav ne pod la ge, da bo GZS lah ko kot av to nom na, stro kov na, ne po li tič na in ne pro fit na in sti tu ci ja s pro fe sio nal no eti ko iz va ja la svo - je po slans tvo po vzo ru dr žav, naj več jih tr go vin skih part ne ric Slo ve ni je. Za kon mora upo šte va ti ci ti ra no od loč bo Us tav ne ga so diš ča RS in upo šte va ti zgo - raj na ve de na iz ho diš ča po treb nih spre memb zbor nič ne za ko no da je. Us tvar je na mora biti za kon ska pod la ga, da bo lah ko GZS kot in sti tu ci ja ci vil ne druž be za sto - pa la ko ri sti svo jih čla nov v smi slu us kla je nih in urav no te že nih ko ri sti last ni kov 78 DRUGI DEL – pod jet ja, nji ho ve se stav lje ne ob li ke, ban ke in dru ge fi nanč ne or ga ni za - ci je, za va ro val ni ce ter dru ge prav ne ose be, ki oprav lja jo gos po dar sko de jav nost in ima jo se dež v Re pub li ki Slo ve ni ji; – fi zič ne ose be, ki kot po sa mez ni ki oprav lja jo gos po dar sko de jav nost, obra to val ni ce, obrt ne za dru ge in ob li ke nji ho ve ga zdru že va nja prek obrt ne zve ze; – kme tij ske in goz dar ske za dru ge in dru ge ob li ke za druž ne ga or ga ni zi - ra nja na po droč ju kme tijs tva in goz dars tva prek svo je za druž ne zve ze, us ta no va lje ne za ce lot no ob moč je Re pub li ke Slo ve ni je (v na dalj njem be se di lu: čla ni). V zbor ni co se lah ko včla ni jo tudi or ga ni za ci je, ki oprav lja jo druž be no de - jav nost, po klic na in stro kov na druš tva in zdru že nja ter dru ge or ga ni za ci - je, ki s svo jo de jav nost jo pos pe šu je jo delo in po slo va nje gos po dar skih sub jek tov. Ci lji in na lo ge zbor ni ce Zbor ni ca je sa mo stoj na stro kov no po slov na or ga ni za ci ja in je prav na oseba. Za raz vi ja nje trž ne ga gos po dars tva, svo bod ne ga pod jet niš tva in spod - bu ja nje kon ku ren ce us mer ja zbor ni ca svo je delo v: – iz bolj ša nje učin ko vi to sti dela in po slo va nja čla nov ter nji ho ve or ga ni - zi ra no sti, da ja nje po mo či pri raz vi ja nju po sa mez nih strok, uva ja nju so dob nih teh no lo gij in me tod vo de nja pod je tij ka kor tudi pri raz vi ja - nju ka drov in nji ho ve us tvar jal no sti; – čim us pe šnej še vklju če va nje čla nov v med na rod no de li tev dela; – ob li ko va nje skup nih sta lišč in pred lo gov gos po dars tva za spre mem be gos po dar ske ga si ste ma in eko nom ske po li ti ke; – da ja nje po mo či po sa mez nim čla nom pri sno va nju nji ho ve ga raz vo ja ka kor tudi us kla je va nje raz voj nih in te re sov po sa mez nih čla nov; – ka ko vost no in učin ko vi to za go tav lja nje stro kov ne po mo či in po slov nih sto ri tev za po tre be čla nov; – spo što va nje do brih po slov nih obi ča jev in raz vi ja nje po slov ne mo ra le. Pri ure sni če va nju teh ci ljev zbor ni ca zla sti za sto pa in te re se čla nov pred dr žav ni mi mi or ga ni pri ob li ko va nju gos po dar ske ga si ste ma in gos po dar - ske po li ti ke s so de lo va njem v po stop kih nji ho ve ga spre je ma nja ter us kla - ju je skup ne in po sa mič ne in te re se čla nov pri ob li ko va nju raz voj ne po li ti - ke Re pub li ke Slo ve ni je. Zbor ni ca tudi us kla ju je in za sto pa in te re se slo ven ske ga gos po dars tva na po droč ju stan dar di za ci je, me tro lo gi je in pri spre je ma nju teh nič nih pred pi sov ter na po droč ju pro gra mi ra nja red ne ga stro kov ne ga izo bra že - va nja us trez ne ka ko vo sti. Na da lje zbor ni ca or ga ni zi ra de jav no sti na NOVA DELOVNA RAZMERJA 79 področ ju eko nom skih od no sov s tu ji no s po seb no us mer je nost jo v pred - stav lja nje bla ga in sto ri tev, eko nom sko pro pa gan do, or ga ni zi ra nje sej - mov, so de lo va nje pri raz vi ja nju zu na nje tr go vin ske mre že, Zbor ni ca tudi raz vi ja in for ma cij ski si stem in po sre do va nje so dob nih mar ke tinš kih in teh nič no–teh no loš kih in for ma cij doma in v tu ji ni ter spod bu ja uva ja nje so dob nih teh no lo gij, za go tav lja po li ti ko ka ko vo sti, so - dob nih me tod vo de nja in or ga ni zi ra nja pod je tij ter dru gih ele men tov iz - bolj ša nja dela in po slo va nja. Po mem bna je na lo ga zbor ni ce, da or ga ni zi ra izo bra že va nje in us po sab lja nje po slo vod nih in stro kov nih ka drov. Zbor ni ca tudi igra vlo go so cial ne ga part ner ja, saj skle pa ko lek tiv ne po god be. Med dru gi mi na lo ga mi je tre ba ome ni ti, da zbor ni ca pos pe šu je raz voj drob ne ga gos po dars tva, ugo tav lja do bre po slov ne obi ča je. Zbor ni - ca ure sni ču je jav na poob la sti la, ki se do lo či jo z za ko nom. Po tr di la, spri - če va la in dru ge li sti ne, ki jih iz da ja zbor ni ca pri ure sni če va nju jav nih poob la stil, so jav ne li sti ne. Uprav lja nje in or ga ni za ci ja zbor ni ce Zbor ni co uprav lja jo nje ni čla ni prek svo jih pred stav ni kov v or ga nih zbor ni ce. Or ga ni zbor ni ce so uprav ni od bor, nad zor ni od bor in pred sed - nik zbor ni ce. V zbor ni ci se kot ob li ke de lo va nja in od lo ča nja za de jav no sti ozi ro ma po droč ja us ta no vi jo sek ci je in pa nož ne or ga ni za ci je, za ob moč ja pa eno te zbor ni ce. Sek ci je oprav lja jo na lo ge, do lo če ne s sta tu tom zbor ni ce, gle de na po tre be po sa mez nih de jav no sti ozi ro ma pa nog. V sek ci je se vklju ču je - jo čla ni za ra di oprav lja nja stro kov nih na log iz de jav no sti zbor ni ce, ki se na na ša jo na po sa mez no de jav nost, pa no go ozi ro ma po droč je. V ok vi ru sek cij se čla ni, ki oprav lja jo is to vrst no ali so rod no de jav nost, po ve zu je jo v pa nož ne or ga ni za ci je ozi ro ma stro kov ne sku pi ne. Po lo žaj sek ci je po zbor nič nem za ko nu ima ta tudi obrt na zve za in za - druž na zve za za za druž no kme tijs tvo in goz dars tvo, ki sta kot ko lek tiv na čla na zbor ni ce prav ni ose bi s pra vi ca mi, ob vez nost mi in od go vor nost mi, do lo če ni mi z nje nim sta tu tom in v skla du s sta tu tom zbor ni ce. Eno te zbor ni ce se us ta no vi jo za ra di za go tav lja nja in te re sov čla nov iz de jav no sti zbor ni ce za do lo če na ob moč ja. Čast no raz so diš če in ar bi tra ža Pri zbor ni ci de lu je čast no so diš če. Čast no so diš če skr bi za raz vi ja nje, uve ljav lja nje in kre pi tev do brih po slov nih obi ča jev. Čast no so diš če od lo ča o kr ši tvah do brih po slov nih obi ča jev ter o kr ši - tvah sta tu ta, dru gih splo šnih ak tov ter skle pov or ga nov zbor ni ce, če je tako do lo če no z nje nim sta tu tom. Čast no so diš če obrav na va te kr ši tve, 80 DRUGI DEL od lo ča o od go vor no sti ter izre ka kr šil cem ukre pe, do lo če ne v sta tu tu. Pri zbor ni ci de lu je stal na ar bi tra ža, ki re šu je spo re iz med se boj nih po - slov nih od no sov med čla ni zbor ni ce ter med čla ni in dru gi mi prav ni mi in fi zič ni mi ose ba mi. Pri stoj nost, po sto pek, se sta vo in or ga ni za ci jo čast ne ga so diš ča in stal ne ar bi tra že ure ja jo sta tut in dru gi splo šni akti zbor ni ce.69 ka pi ta la, ma na ger jev, za po sle nih ter s po zi tiv nim vpli vom na druž be no in na rav - no oko lje. Hkra ti mora ime ti GZS nor ma tiv no pod la go za kva li tet no oprav lja nje pos pe še val nih funk cij za 69 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na: Sle di se na če lu, naj bi bil po skus mir ne re ši tve spo ra pro sto vo ljen, od vi sen od vo - lje ozi ro ma spo ra zu ma obeh po god be nih strank. Ven dar je ugo tav lja nje te vo lje pre ne se no na viš jo ra ven ko lek tiv ne ga de lov ne ga pra va in ko lek tiv ne ga in te re sne - ga do go var ja nja. Zato se pred la ga re ši tev, da je tre ba ta po sto pek ob vez no za če ti, ko je s ko lek tiv no po god bo med stran ka ma do go vor jen po skus mir ne re ši tve spo - ra pred ar bi tra žo. Le ob neod lo či tvi ar bi tra že je mož no sod no uve ljav lja ti pra vi co. Na tako re ši tev na po tu je tudi ve ljav ni 15. člen za ko na o de lov nih in so cial nih so - diš čih, ki po skus pred pi sa ne ga ali v ko lek tiv ni po god bi do go vor je ne ga po stop ka mir ne re ši tve spo ra do lo ča kot pro ce sno pred po stav ko. Zo per ar bi traž no od lo či - tev je mož no zah te va ti sod no vars tvo v pri me rih in po pra vi lih, ki jih do lo ča jo 26., 27. in 28. člen za ko na o de lov nih in so cial nih so diš čih, iz vrš lji vost ar bi traž ne od - loč be pa naj bi se obrav na va la po pra vi lih pravd ne ga po stop ka. SFR Ju go sla vi ja je ra ti fi ci ra la, Re pub li ka Slo ve ni ja pa je spre je la z ak tom o na - sleds tvu kon ven ci jo Med na rod ne or ga ni za ci je dela št. 81 o inš pek ci ji dela v in du - stri ji in tr go vi ni v svoj no tra nji prav ni red. 6. člen te kon ven ci je do lo ča, da oseb je inš pek ci je dela se stav lja jo jav ni us luž ben ci, ka te rih sta tus in služ be ni po go ji za go - tav lja jo nji ho vo stal nost za po sli tve, ka kor tudi neod vi snost od vseh vlad nih spre - memb in vsa ke ga zu na nje ga ne za že le ne ga vpli va. Evrop ska ko mi si ja je že ju li ja 1997 v mne nju o proš nji Slo ve ni je za člans tvo v Evrop ski uni ji izra zi la zah te vo, da Slo ve ni ja za go to vi »pri mer no neod vi snost ob sto je če inš pek ci je dela v skla du s kon ven ci jo št. 81, Med na rod ne or ga ni za ci je dela«. Prav tako je bilo na dru gem se - stan ku po dod bo ra Slo ve ni ja – EU dne 4. 12. 1998 v Brus lju izra že no sta liš če eks - per tov DG V, da mora Slo ve ni ja us kla di ti do loč bo 9. čle na za ko na o inš pek ci ji dela, po ka te ri je inš pek tor v pri me ru, da ne opra vi preiz ku sa stro kov ne us po sob - lje no sti, raz re šen in mu pre ne ha de lov no raz mer je in si cer z zah te vo po neod vi - sno sti inš pek tor jev za delo. Spre mem ba za ko na je bila spre je ta v apri lu 2000. NOVA DELOVNA RAZMERJA 81 VPRAŠANJA: ■ Raz voj sin di kal ne ga gi ba nja in svo boš čin ■ Med na rod no prav na ure di tev de lo va nja sin di ka ta ■ Uve ljav lja nje in vars tvo pra vic, ob vez no sti in od go vor no sti iz de lov ne ga raz mer - ja po no vem ZDR ■ Ob vez no sti de lo da jal ca do sin di ka ta in vars tvo sin di kal nih zaup ni kov po no - vem ZDR ■ Ure di tev ob veš ča nja de lav cev, po go ji za de lo va nje sin di ka ta po ZTPDR IN ZDR ■ Re pre zen ta tiv nost sin di ka tov ■ De lo va nje in vars tvo sin di kal nih po ver je ni kov po pred lo gu ZDR ■ ZDR ■ Ob vez no sti de lo da jal ca do sin di ka ta in vars tvo sin di kal nih zaup ni kov po no - vem ZDR ■ Ob vez no člans tvo v GZS ■ Ci lji in na lo ge zbor ni ce ■ Uprav lja nje in or ga ni za ci ja zbor ni ce ■ Čast no raz so diš če in ar bi tra ža 82 DRUGI DEL VARSTV O PRA VIC DE LAV CEV PRI DE LO DA JAL CU REŠEVANJE SPOROV IZ INDIVIDUALNIH IN KOLEKTIVNIH RAZMERIJ Uve ljav lja nje in vars tvo pra vic, ob vez no sti in od go vor no sti iz de lov ne ga raz mer ja v no vem ZDR Po pred lo gu ZDR ima de la vec ima pra vi co v 8 dneh od vro či tve od lo či tve, s ka te ro je bila kr še na nje go va pra vi ca, ozi ro ma od dne va, ko je zve del za kr ši tev pra vi ce oz za neiz pol nje va nje ob vez no sti, zah te va ti od de lo da jal - ca, da kr ši tev od pra vi ozi ro ma da iz pol ni svo je ob vez no sti. Če de lo da ja lec v na dalj njem roku 3 de lov nih dni po vro če ni pi sni zah - te vi de lav ca ne od pra vi kr ši tve ozi ro ma ne iz pol ni svo je ob vez no sti iz de - lov ne ga raz mer ja, lah ko de la vec v 30 dneh zah te va sod no vars tvo pred pri stoj nim de lov nim so diš čem. Od po ved po god be o za po sli tvi lah ko de - la vec iz pod bi ja pred pri stoj nim de lov nim so diš čem v 30 dneh od ta krat, ko je de lo da ja lec dal pi sno od po ved. De nar ne ter ja tve iz de lov ne ga raz mer ja lah ko de la vec uve ljav lja ne po - sred no pred pri stoj nim de lov nim so diš čem. Neiz bra ni kan di dat, ki meni, da je bila pri iz bi ri kr še na nje go va pred - nost na pra vi ca do za po sli tve ali da je bila kr še na za kon ska pre po ved di - skri mi na ci je, lah ko v 30 dneh pred pri stoj nim de lov nim so diš čem zah te - va sod no vars tvo. S ko lek tiv no po god bo se lah ko do lo či ar bi tra ža za mir no re še va nje in - di vi dual nih de lov nih spo rov. Zo per ar bi traž no od lo či tev je mo žen de lov - ni spor v skla du z za ko nom o de lov nih in so cial nih so diš čih. Če ar bi tra ža ne od lo či v roku, do lo če nim s ko lek tiv no po god bo, naj ka sne je pa v 30 dneh, lah ko de la vec v na dalj njem roku 30 dni zah te va sod no vars tvo pred de lov nim so diš čem. Ar bi tra ža za iz ven sod no od lo ča nje o in di vi dual nih de lov nih spo rih se ob li ku je za ob moč je uprav ne eno te. Ar bi tra ža je se stav lje na iz treh čla - nov, od ka te rih je eden ime no van z li ste pred stav ni kov de lav cev, eden z li ste pred stav ni kov de lo da jal cev in ene ga nev tral ne ga pred se du jo če ga. Li sta pred stav ni kov de lav cev ar bi trov se do lo či na pred log re pre zen ta tiv - nih sin di ka tov, li sta pred stav ni kov de lo da jal cev ar bi trov pa na pred log zdru ženj de lo da jal cev. Pred se du jo či je de la vec uprav ne eno te mi ni strs tva, pri stoj ne ga za delo, in v po sa mez nem spo ru do lo či se sta vo ar bi tra že. Stro kov ne, ad mi ni stra - NOVA DELOVNA RAZMERJA 83 tiv ne in teh nič ne na lo ge za ar bi tra žo oprav lja uprav na eno ta mi ni strs tva, pri stoj ne ga za delo. Ar bi tra ža mora od lo či ti naj ka sne je v 30 dneh. Če ar bi tra ža ne od lo či v tem roku, lah ko de la vec v na dalj njem roku 30 dni zah te va sod no vars tvo pred de lov nim so diš čem. Mi ni ster, pri sto jen za delo, pred pi še po sto pek pred ar bi tra žo. Zo per ar - bi traž no od lo či tev je mo žen de lov ni spor v skla du z za ko nom o de lov nih in so cial nih so diš čih. Ter ja tve iz de lov ne ga raz mer ja za sta ra jo v treh le tih. Po sto pek in na če la vars tva pra vic de lav cev pri de lo da jal cu po ZDR ZDR v po glav ju o vars tvu pra vic ure ja uve ljav lja nje vars tva po sa mič nih pra vic iz de lov ne ga raz mer ja. Do lo ča, da ima de la vec pra vi co zah te va ti vars tvo pri or ga nih, v or ga ni za ci jah, pri pri stoj nem so diš ču, druž be nem pra vo bra nil cu sa mou prav lja nja, sin di ka tih, inš pek cij skih or ga nih in pri dru gih or ga nih, v skla du z za ko nom. Po ZDR ima de la vec pra vi co pri stoj nim or ga nom v or ga ni za ci ji ozi ro - ma de lo da jal cu vlo ži ti zah te ve o uve ljav lja nju nje go vih pra vic iz de lov ne - ga raz mer ja. Do dat no ima de la vec pra vi co do ugo vo ra zo per skle pe, ki jih ti or ga ni spre je ma jo o nje go vih pra vi cah, ob vez no stih in od go vor no stih. Pra vi lo ma ugo vor za dr ži iz vr ši tev od loč be. ZDR tudi do lo ča, da mora pri - stoj ni or gan v or ga ni za ci jah ozi ro ma de lo da ja lec od lo či ti o zah te vi ozi ro - ma o ugo vo ru v 30 dneh od dne va vlo ži tve. ZDR do lo ča pra vi co de lav ca, da je nav zoč te daj, ko se obrav na va nje - go va zah te va ozi ro ma nje gov ugo vor, in pra vi ca, da se iz ja vi jo o dejs tvih, po mem bnih za od lo ča nje. Pi sni spo ra zum med de lav cem in pri stoj nim or ga nom ima iz vr šil no moč. ZDR uva ja tudi dolž nost pri stoj ne ga or ga na, ki od lo ča o de lav če vi zah - te vi ozi ro ma ugo vo ru, da pred tem zah te va mne nje sin di ka ta, ki ga mora ob vez no obrav na va ti in se o njem iz ja vi ti; tudi si cer sin di kat so de lu je v po stop ku pred pri stoj nim or ga nom ter de lav ca na nje go vo zah te vo in z nje go vo pri vo li tvi jo za sto pa pri uve ljav lja nju nje go vih pra vic. ZDR do lo ča pra vi co sod ne ga spo ra pri pri stoj nem so diš ču, ven dar le, če se je prej obr nil na pri stoj ni or gan v or ga ni za ciji ozi ro ma pri de lo da jal - cu. Le ko gre za pra vi co do de nar ne ter ja tve, je do pu sten ta kojš nji sod ni spor. Po slo vod ni or gan ozi ro ma poob laš če ni de la vec v or ga ni za ci ji ozi ro ma de lo da jal cu mora prav no moč no sod no od loč bo, iz da no v po stop ku za vars tvo pra vic de lav ca, iz vr ši ti v 15 dneh od dne va, ko mu je bila vro če na, če ni v njej do lo čen dru ga čen rok. Si cer poob laš če ni de la vec sto ri huj šo kr ši tev de lov ne ob vez no sti, za ra di ka te re se mu izre če ukrep pre ne ha nja de lov ne ga raz mer ja. 84 DRUGI DEL Nei zvr ši tev sod ne od loč be je tudi pre kr šek, za ka te re ga se kaz nu je ta Ar bi tra ža po no vem ZDR S ko lek tiv no po god bo se lah ko do lo či ar bi tra ža za mir no re še va nje in di vi - dual nih de lov nih spo rov. V tem pri me ru mora ko lek tiv na po god ba do lo ča ti se sta vo, po sto pek in dru ga vpra ša nja, po mem bna za delo ar bi tra že.70 Če je s ko lek tiv no po god bo, ki za ve zu je de lo da jal ca, pred vi de na ar bi - tra ža za pred sod no re še va nje in di vi dual nih de lov nih spo rov, mora de la - vec v 30 dneh zah te va ti ar bi traž no od lo či tev. Zo per ar bi traž no od lo či tev je mo žen de lov ni spor v skla du z za ko nom o de lov nih in so cial nih so diš čih. Če ar bi tra ža ne od lo či v roku, do lo če - nem s ko lek tiv no po god bo, naj ka sne je pa v 30 dneh, lah ko de la vec v na - dalj njem roku 30 dni zah te va sod no vars tvo pred de lov nim so diš čem. Ter ja tve iz de lov ne ga raz mer ja za sta ra jo v treh le tih. In di vi dual ni de lov ni spo ri po ZDSS Za kon o de lov nih in so cial nih so diš čih (Urad ni list RS, št. 19/94, ZDSS) ure ja pri stoj no sti in or ga ni za ci jo de lov nih in so cial nih so dišč. Ta so diš ča od lo ča jo v de lov nih spo rih in spo rih s po droč ja so cial ne var no sti. De lov - ni spo ri so in di vi dual ni in ko lek tiv ni. De lov na in so cial na so diš ča so di jo na I. stop nji. O pri tož bah zo per od - loč be pr vo sto penj ske ga so diš ča od lo ča Viš je de lov no in so cial no so diš če. O re vi zi ji in zah te vi za vars tvo za ko ni to sti zo per od loč be de lov nih in so - cial nih so dišč pa od lo ča Vr hov no so diš če R Slo ve ni je In di vi dual ni spo ri po Za ko nu o de lov nih in so cial nih so diš čih (Urad ni list RS, št. 19/94, v na da lje va nju ZDSS) so: – o skle ni tvi, ob sto ju in pre ne ha nju de lov ne ga raz mer ja, – o pre mo ženj skih in dru gih po sa mič nih pra vi cah in ob vez no stih iz de - lov ne ga raz mer ja ali v zve zi z de lov nim raz mer jem med de lav cem in de lo da jal cem, ra zen o od škod nin skih spo rih za poš kod be pri delu in po klic ne bo lez ni, – med de lo da jal ci in de lav ci v zve zi z izu mi, ob li ka mi te les, sli ka mi ali ris ba mi ali teh nič ni mi iz bolj ša va mi, – iz po godb o delu za oprav lja nje za ča snih in ob ča snih del, – med or ga ni za ci jo ozi ro ma de lo da jal cem in učen cem ali štu den tom v zve zi s ka drov sko šti pen di jo ter za ča snim in ob ča snim oprav lja njem dela, – v zve zi z oprav lja njem vo lon ter ske ga pri prav niš tva, – dru gi, za ka te re tako do lo ča za kon. 70 Urad ni list RS, št. 42/93 NOVA DELOVNA RAZMERJA 85 Ko lek tiv ni de lov ni spo ri po ZDSS Ko lek tiv ni de lov ni spo ri so po ZDSS spo ri: – med stran ka mi ko lek tiv ne po god be ali stran ka mi ko lek tiv ne po god be in dru gi mi ose ba mi o ob sto ju, neob sto ju ko lek tiv ne po god be in o nje - nem ure sni če va nju; – o pri stoj no sti za ko lek tiv no po ga ja nje; – o med se boj ni sklad no sti ko lek tiv nih po godb in sklad no sti ko lek tiv nih po godb z za ko nom; – o za ko ni to sti stav ke; – ki iz vi ra jo iz Za ko na o so de lo va nju de lav cev pri uprav lja nju in se na - na ša jo na kr ši tve za ko na, ki jih pov zro ča svet de lav cev, na spo re med vods tvom in sve tom de lav cev, na iz vo li tve de lav skih zaup ni kov, čla nov svet de lav cev in nad zor ne ga sve ta, če ni z za ko nom dru ga če do lo če no; – o pri stoj no stih, ki jih ima sin di kat v zve zi z de lov ni mi raz mer ji; – v zve zi z do lo či tvi jo re pre zen ta tiv no sti sin di ka ta; – za ka te re tako do lo ča za kon. Po leg raz vr sti tve na in di vi dual ne in ko lek tiv ne spo re iz ha ja ZDSS še iz raz vr sti tev na de lov ne in so cial ne spo re. O so cial nih spo rih je pri stoj no od lo ča ti so cial no so diš če. So cial ni spo ri po ZDSS So cial ni spo ri so spo ri s po dro čij so cial ne var no sti, in si cer: 1. po koj nin ske ga in in va lid ske ga za va ro va nja: – v spo rih o pra vi ci do po koj nin ske ga in in va lid ske ga za va ro va nja in iz nje ga; – v spo rih iz po stop ka za ugo tav lja nje de lov nih mest, na ka te rih se šte je za va ro val na doba s po ve ča njem; – v spo rih o vklju če va nju v pro sto volj no za va ro va nje in spo rih o iz pol - nje va nju po godb o vklju či tvi v pro sto volj no za va ro va nje; – v spo rih iz priz na nja in do ku pa za va ro val ne dobe; – v spo rih v zve zi s pla če va njem pris pev kov za po koj nin sko in in va lid - sko za va ro va nje; 2. zdravs tve ne ga za va ro va nja: – v spo rih o pra vi ci do zdravs tve ne ga za va ro va nja in iz nje ga; – v spo rih v zve zi s pro sto volj nim za va ro va njem; – v spo rih v zve zi s pla če va njem pris pev kov za zdravs tve no za va ro va nje; 3. za va ro va nja za pri mer brez po sel no sti: – v spo rih o pra vi ci do za va ro va nja ob brez po sel no sti in iz nje ga; – v spo rih v zve zi s pro sto volj nim za va ro va njem; – v spo rih v zve zi s pla če va njem pris pev kov za za va ro va nje ob brez po - sel no sti; 86 DRUGI DEL – v spo rih o vr ni tvi sred stev, iz pla ča nih za va ro va nja ob brez po sel no sti; 4. dru žin skih in so cial nih pre jem kov. Or ga ni za ci ja de lov nih in so cial nih so dišč v RS V Slo ve ni ji so šti ri de lov na so diš ča, in si cer v Ce lju, Ko pru, Ljub lja ni in Ma ri bo ru, vsa ko s šte vil ni mi zu na nji mi od del ki ter eno de lov no in so cial - no so diš če, in si cer v Ljub lja ni, ki sodi kot so cial no so diš če. O vseh spo rih s po droč ja in du strij ske last ni ne je pri stoj no od lo ča ti le de lov no in so cial no so diš če s se de žem v Ljub lja ni. V Slo ve ni ji je us ta nov lje no 1 viš je in de lov no so cial no so diš če, in si cer s se de žem v Ljub lja ni. Če de lov no in so cial no so diš če I. stop nje sodi v se na tu, je se nat se stav - ljen: – iz ene ga sod ni ka, ki je pred sed nik se na ta; – dveh sod ni kov po rot ni kov, od ka te rih je eden iz vo ljen z li ste kan di da - tov de lav cev, dru gi pa z li ste kan di da tov de lo da jal cev. Če so diš če I. stop nje sodi o ko lek tiv nih de lov nih spo rih, je se nat se stav - ljen: – iz ene ga sod ni ka, ki je pred sed nik se na ta; – iz 4 sod ni kov po rot ni kov, od ka te rih sta 2 iz vo lje na z li ste kan di da tov de lav cev in 2 z li ste kan di da tov de lo da jal cev. Viš je so diš če sodi v se na tu 3 sod ni kov. Po sto pek pred de lov ni mi in so cial ni mi so diš či V po stop ku pred de lov ni mi in so cial ni mi so diš či se upo rab lja jo do loč be za ko na o pravd nem po stop ku, če v ZDSS ni kaj dru ga če do lo če no. Za vse po stop ke pred de lov ni mi in so cial ni mi so diš či (ko lek tiv ni, in di vi dual ni, de lov ni, so cial ni spo ri) ve lja jo na sled nja od sto pa nja od splo šnih pra vil pravd ne ga po stop ka: – stran ke se ne mo re jo spo ra zu me ti o kra jev ni pri stoj no sti; – so diš če do lo či v sod bi, s ka te ro na lo ži da ja tev 8–dnev ni rok za nje no iz pol ni tev; – rok za pri tož bo je 8 dni; – ka dar je z za ko nom ozi ro ma ko lek tiv no po god bo do lo čen po sto pek za mir no re ši tev spo ra, je sod no vars tvo do vo lje no, če je bil po sto pek pred hod no spro žen, pa ni bil us pe šen (spo ra zum ni bil do se žen v 30 dneh od dne va, ko je bil po sto pek spro žen). NOVA DELOVNA RAZMERJA 87 Po seb no sti po stop ka v in di vi dual nih de lov nih in so cial nih spo rih Za po sto pek v in di vi dual nih de lov nih in so cial nih spo rih ve lja jo ta od sto - pa nja od splo šnih pra vil pravd ne ga po stop ka: – de lav ca ali za va ro van ca v spo ru lah ko za sto pa pred stav nik sin di ka ta, ki ga or ga ni za ci ja sin di ka ta na ja me ali za po sli za za sto pa nje svo jih čla - nov; – ne ra zum lji ve, ne po pol ne ter vlo ge z na pa ko so diš če ne za vr že, am pak vrne v po pra vek; – med po stop kom lah ko so diš če tudi po urad ni dolž no sti izda za ča sne odred be, ki se upo rab lja jo v iz vr šil nem po stop ku, da se pre pre či sa mo - volj no rav na nje ali po vr ne ne na do mest lji va ško da; – na pred log stran ke za za ča sno odred bo mora so diš če od lo či ti brez od - la ša nja, naj ka sne je po 3 dneh; – so diš če lah ko od lo či v spo ru brez glav ne obrav na ve, če med stran ka ma ni spor no de jan sko sta nje in ni dru gih ovir za iz da jo od loč be, stran ki pa sta se od po ve da li glav ni obrav na vi; – zo per prav no moč no od loč bo, iz da ni na II. stop nji, je do vo lje na re vi zi - ja, za pre mo ženj ske spo re pa je re vi zi ja do vo lje na le te daj, ko jo do puš - ča za kon o uprav nem po stop ku. Do dat no za po stop ke v in di vi dual nih spo rih ve lja jo te po seb no sti: – so diš če lah ko od lo či, da mora de lo da ja lec po rav na ti vse stroš ke za iz - ved bo do ka zov, tudi če de lav cu ni v ce lo ti us pe lo z nje go vim zah tev - kom, pa za ra di tega niso po sta li po seb ni stroš ki; – v spo rih o pre ne ha nju de lov ne ga raz mer ja de lo da ja lec po rav na stroš ke po stop ka ne gle de na izid; – de la vec pri uve ljav lja nju sod ne ga vars tva zo per do konč ne od lo či tve de - lo da jal ca ni dol žen po sta vi ti zah tev ka ozi ro ma če ga po sta vi so diš če, nanj ni ve za no. Do dat ne po seb no sti po stop ka v so cial nih spo rih so: – spo ri za priz na nje pra vic do in va lid ske ga in zdravs tve ne ga za va ro va nja in iz nje ga je jav nost iz klju če na; – tož ba v spo rih, do lo če nih z ZDSS (30. člen), sme vlo ži ti le zo per do - konč no od loč bo pri stoj ne ga or ga na. V teh spo rih so diš če, ko ugo di zah tev ku, od loč bo raz ve lja vi in samo od lo či o pra vi ci in ob vez no sti; – stran ka po rav na svo je stroš ke po stop ka, ra zen stroš kov za iz ved bo do - ka zov z iz ve den ci v spo rih iz prejš nje ali nee, ki jih po rav na to že na stran ka; Od lo či tve so diš ča in do vo lje nost re vi zi je Ka dar so diš če ugo to vi, da sta od lo či tev in rav na nje de lo da jal ca, zo per ka - te re ga se uve ljav lja sod no vars tvo, ne za ko ni ta gle de na na ra vo kr ši tve; 88 DRUGI DEL – raz ve lja vi od lo či tev de lo da jal ca in vzpo sta vi sta nje, ki je bilo pred iz da - jo od loč be, – raz ve lja vi od lo či tve in samo od lo či o pra vi ci, ob vez no sti ali od go vor no - sti, – raz ve lja vi od lo či tve in na lo ži de lo da jal cu spre jem nove od lo či tve. Če so diš če samo od lo či o pra vi ci, ne sme od lo či ti v ško do de lav ca, ki je uve ljav ljal sod no vars tvo. Re vi zi ja ni do vo lje na v spo rih, ki se na na ša jo na izre če ni dis ci plin ski ukrep jav ne ga opo mi na ali de nar ne kaz ni, na od mo re, po čit ke in do pu - ste, na od stra ni tev z dela ali iz or ga ni za ci je na za ča sno raz po re di tev, za - ča sno ča ka nje na delo ter na delo prek pol ne ga de lov ne ga ča sa; Po seb no sti po stop ka v ko lek tiv nih de lov nih spo rih V ko lek tiv nih de lov nih spo rih ve lja jo te po stop kov ne po seb no sti: – za spo re iz ko lek tiv nih po godb iz 1.do 3. toč ke 6. čle na ZDSS, ki ve lja - jo za ob moč je Re pub li ke Slo ve ni je je kra jev no pri stoj no De lov no in so cial no so diš če v Ljub lja ni, za dru ge ko lek tiv ne de lov ne spo re pa so - diš če, ki je splo šno kra jev no pri stoj no za de lo da jal ca; – po sto pek v ko lek tiv nih de lov nih spo rih se zač ne na pred log, ki mora vse bo va ti opis spor ne ga raz mer ja z na ved bo ude le žen cev, dejs tva, ki so po mem bna za od lo či tve in do ka ze za te na ved be ter dru ge po dat ke, ki jih mora vse bo va ti vsa ka vlo ga; – ne ra zum ljiv in ne po poln pred log so diš če vrne pred la ga te lju in do lo či 8 dni za po pra vo ozi ro ma za do pol ni tev; – pred la ga telj lah ko umak ne pred log do kon ca glav ne obrav nav, s tem da vsak ude le že nec lah ko v 8 dneh od dne va, ko je bil ob veš čen o umi - ku pred la ga na da lje va nje po stop ka; – or ga ni za ci ja de lav cev ozi ro ma de lo da jal cev ali po sa mez ni de lo da jal ci, ki so pod pi sni ki ko lek tiv ne po god be, lah ko zač ne jo po sto pek ali se ude le žu je jo po stop ka, ki so ga za če li dru gi; – pred log za uved bo po stop ka o pri stoj no stih, ki jih ima sin di kat v zve zi z de lov ni mi raz mer ji, lah ko vlo ži sin di kat, pred log za uved bo po stop - ka v zve zi z do lo či tvi jo re pre zen ta tiv no sti sin di kat zo per pri stoj ne ga mi ni stra ozi ro ma od lo či tev de lo da jal ca; – pred log za uved bo po stop ka o za ko ni to sti stav ke vlo ži ti sti, ki ima po za ko nu pra vi co or ga ni zi ra ti stav ko, in ti sti, pro ti ka te re mu je stav ka us mer je na; – ude le že nec po rav na svo je stroš ke, so diš če pa od lo či, v kak šnem raz - mer ju po rav na jo skup ne stroš ke po sa mez ni ude le žen ci; – med po stop kom lah ko so diš če tudi po urad ni dolž no sti izda za ča sne odred be, ki se upo rab lja jo v iz vr šil nem po stop ku, da se pre pre či sa mo - volj no rav na nje ali od vr ne ne na do mest lji va ško da; NOVA DELOVNA RAZMERJA 89 – po pred hod nem preiz ku su pred lo ga raz pi še pred sed nik se na ta na rok za po rav na vo; – med po stop kom lah ko ude le žen ci vsak čas do prav no moč no sti od loč - be skle ne jo po rav na vo. Če so diš če ugo to vi, da je pred log ute me ljen gle de na na ra vo raz mer ja: 1. ugo to vi kr ši tev pra vic ali ob vez no sti, nes klad nost ko lek tiv ne po god be z za ko nom ali nes klad nost med ko lek tiv ni mi po god ba mi; 2. del no ali v ce lo ti raz ve lja vi ozi ro ma od pra vi splo šni ali po sa mič ni prav ni akt in gle de na oko liš či ne pri me ra ude le žen cem na lo ži spre jem ali skle ni tev no ve ga prav ne ga akta. Ude le žen ci lah ko vla ga jo prav na sreds tva, tudi če niso so de lo va li v po - stop ku na I. stop nji. So diš če od lo či brez obrav na ve, in to v 3 dneh po nje ni vlo ži tvi: – o zah te vi sve ta de lav cev za ime no va nju de lav ske ga di rek tor ja, – o pri tož bi zo per sklep vo lil ne ko mi si je, – o ne ve ljav no sti vo li tev čla nov sve ta de lav cev, – o pred lo gu za raz ve lja vi tev vo li tev čla nov sve ta de lav cev ter o pred lo - gu za ime no va nje ar bi tra ali pred sed ni ka ar bi tra že. Inš pek ci ja dela71 Po Za ko nu o inš pek ci ji dela (Urad ni list RS, št. 38/94) oprav lja inš pek cij - sko nad zors tvo na po droč ju de lov nih raz me rij inš pek to rat za delo, ki se us ta no vi kot or gan v se sta vi mi ni strs tva, pri stoj ne ga za delo. Inš pek cij - sko nad zors tvo na po droč ju dela ob se ga nad zors tvo nad iz va ja njem zako na, dru gih pred pi sov, ko lek tiv nih po godb in splo šnih ak tov, ki ure - ja jo: – de lov na raz mer ja, – pla če in dru ge pre jem ke iz de lov ne ga raz mer ja, – za po slo va nje de lav cev doma in v tu ji ni, 71 Za ra di ja snej še ga raz li ko va nja izra zov upo rab lja pri po ro či lo Sve ta EU o ude lež bi za po sle nih pri do bič kih in re zul ta tih pod je tij (PEPEER re port, kar je kra ti ca za pro mo tion of em plo yee par ti ci pa tion in pro fits and en ter pri ses re sults)te izra ze in okraj ša ve: – SP – pro fit sha ring, – SBS – sha re ba sed pro fit sha ring, – BPS – bond ba sed pro fit sha ring, – SPS – cash ba sed pro fit sha ring, – DPS – de fe red pro fit sha ring, – ESO – em plo yee sha re ow ners hip, – SO – stock op tions – DSO – dis cre tio nary sha re op tions – ESOP – em plo yee sha re ow ners hip plans, – EBO – em plo yee buy outs. 90 DRUGI DEL – so de lo va nje de lav cev pri uprav lja nju, – stav ke, – vars tvo de lav cev pri delu. Po ro či lo, ki ga inš pek to rat za delo let no pred lo ži vla di, ta pa dr žav ne mu zbo ru, mora med dru gim za je ma ti vse po dat ke: – o ugo tov lje nih kr ši tvah, kaz ni vih de ja njih, – o izre če nih ukre pih ter o ure sni če va nju izre če nih ukre pov po de jav no - stih, – po dat ke o smrt nih poš kod bah pri delu ter ko lek tiv nih poš kod bah pri delu, huj ših poš kod bah pri delu, – o ugo tov lje nih po klic nih bo lez nih po de jav no stih. Na na ve de nih po droč jih mora inš pek to rat za delo pred la ga ti tudi ukre pe za re še va nje vpra šanj s tega po droč ja. Pri oprav lja nju inš pek cij ske ga nad - zors tva ima inš pek tor pra vi co: – pre gle da ti sreds tva za delo, de lov ne pro sto re, de lov no oko lje, de lo viš - ča, po slov ne knji ge, po god be, li sti ne in dru ge do ku men te; – brez pred hod ne ga ob ve sti la ter do vo lje nja de lo da jal ca ne gle de na de - lov ni čas vsto pi ti v de lov ne pro sto re, na de lo viš če, k na pra vam ter v dru ge pro sto re, v ka te rih se oprav lja de jav nost; – pre gle da ti po sa mez ne sta no vanj ske pro sto re, v ka te rih se oprav lja de - jav nost, pa de lo da ja lec ali de la vec temu ne nas pro tu je ozi ro ma ima za tak pre gled od loč bo pri stoj ne ga so diš ča; – za naj več 8 dni od vze ti do ku men ta ci jo, ki jo po tre bu je za ugo tav lja nje re snič ne ga sta nja v obrav na va ni za de vi, če meni, da so očit no kr še ne pra vi ce de lav ca ozi ro ma da ob sta ja sum pre krš ka ali huj ših kr ši tev za - ko nov ali dru gih pred pi sov; – z od loč bo de lo da jal cu odre di ti, da z opu sti tvi jo de ja nja ozi ro ma z ak - tom v roku, ki ga do lo či inš pek tor, za go to vi iz va ja nje za ko nov in dru - gih pred pi sov, ko lek tiv nih po godb ter splo šnih ak tov iz svo je pri stoj - no sti; – z od loč bo pre po ve da ti de lo da jal cu oprav lja nje de lov ne ga pro ce sa ozi - ro ma upo ra bo sred stev za delo do od pra ve ne pra vil no sti, če je pri inš - pek cij skem nad zors tvu ugo to vil, da de lo da ja lec ni za go to vil brez hib - no sti sred stev za delo in us trez ne ga de lov ne ga oko lja ter za ra di tega gro zi ne var nost za poš kod be ozi ro ma zdravs tve ne ok va re; – inš pek tor lah ko z od loč bo pre po ve oprav lja nje de lov ne ga pro ce sa tudi de lo da jal cu, ki mu je one mo go čil inš pek cij ski pre gled; – pre po ve de lo da jal cu oprav lja nje de lov ne ga pro ce sa ozi ro ma upo ra bo sred stev, če pri inš pek cij skem nad zors tvu ugo to vi, da de lo da ja lec ni skle nil po god be o za po sli tvi z de lav ci ozi ro ma po god be o delu ozi ro - ma de lav ca ni pri ja vil, zanj ne pla ču je pris pev kov ozi ro ma če ugo to vi, da ne po sred no gro zi ne var nost za živ lje nje ali zdrav je de lav cev; – za pe ča ti ti sreds tva za delo, de lov ne pro sto re, de lo viš ča ali dru ge pro - sto re, v ka te rih se oprav lja de jav nost; NOVA DELOVNA RAZMERJA 91 – do lo či ti pod jet jem, ki so pri stoj na za di stri bu ci jo elek trič ne ener gi je, vode, pli na ter za te le ko mu ni ka cij ske zve ze, da se de lo da jal cu us ta vi do ba va le ozi ro ma da se de lo da jal cu pre ki ne jo tudi ko mu ni ka cij ske zve ze. Pod do lo če ni mi po go ji ima inš pek tor pra vi co in dolž nost pri stoj ne mu or - ga nu pred la ga ti za od vzem do vo ljenj za oprav lja nje de jav no sti ter pred la - ga ti uved bo po stop ka, za ra di pre krš ka izre či man dat no ka zen ozi ro ma pri ja vi ti kaz ni vo de ja nje. VPRAŠANJA: ■ Uve ljav lja nje in vars tvo pra vic, ob vez no sti in od go vor no sti iz de lov ne ga raz mer - ja v no vem ZDR ■ Po sto pek in na če la vars tva pra vic de lav cev pri de lo da jal cu po ZDR ■ Ar bi tra ža po no vem ZDR ■ In di vi dual ni de lov ni spo ri po ZDSS ■ Ko lek tiv ni de lov ni spo ri po ZDSS ■ So cial ni spo ri po ZDSS ■ Or ga ni za ci ja de lov nih in so cial nih so dišč v RS ■ Po sto pek pred de lov ni mi in so cial ni mi so diš či ■ Po seb no sti po stop ka v in di vi dual nih de lov nih in so cial nih spo rih ■ Od lo či tve so diš ča in do vo lje nost re vi zi je ■ Po seb no sti po stop ka v ko lek tiv nih de lov nih spo rih ■ Inš pek ci ja dela 92 DRUGI DEL UDELEŽBA DE LAV CEV PRI UPRAV LJA NJU IN PRI POSLOVNEM REZULTATU Ob li ke in na či ni so de lo va nja de lav cev pri uprav lja nju Po za ko nu o so de lo va nju de lav cev pri uprav lja nju72 de lav ci ure sni ču je jo pra vi co do so de lo va nja pri uprav lja nju kot po sa mez ni ki, ko lek tiv no pa sklad no s po seb nim za ko nom. ZSDU do lo ča, da se so de lo va nje de lav cev pri uprav lja nju druž be ure sni ču je tako, da so de lav ci: – ne po sred no ob veš čeni in da lah ko ne po sred no od da jo pred lo ge in mne nja; – po de lav skem zaup ni ku ali – sve tu de lav cev ter po njem da je jo pred lo ge in mne nja, – zah te va jo skup no pos ve to va nje z de lo da jal cem, – sood lo ča jo o po sa mez nih vpra ša njih, ki jih do lo ča za kon, in – zah te va jo za dr ža nje po sa mez nih od lo či tev de lo da jal ca do spre je ma konč ne od lo či tve na pri stoj nem or ga nu. Pra vi co do so de lo va nja pri uprav lja nju ure sni ču je jo de lav ci po do lo či lih ZSDU: – v gos po dar skih druž bah; – za dru gah; – pod jet jih, ki oprav lja jo gos po dar ske jav ne služ be; – v ban kah; – v za va ro val ni cah. Ven dar ZSDU do puš ča to mož nost, da po seb ni za kon za do lo če ne vr ste or ga ni za cij brez so de lo va nja de lav cev pri uprav lja nju ure di dru ga če. Si - cer ve lja, da se so de lo va nje de lav cev pri uprav lja nju ure sni ču je: – s pra vi co do po bu de in s pra vi co do od go vo ra na to po bu do; – s pra vi co do ob veš če no sti; – s pra vi co da ja nja mnenj in pred lo gov ter s pra vi co do od go vo ra na nje; – z mož nost jo ali ob vez nost jo skup nih pos ve to vanj z de lo da jal ci; – s pra vi co sood lo ča nja; – s pra vi co za dr ža nja od lo či tve de lo da jal ca. Pra vi co do so de lo va nja de lav cev pri uprav lja nju ure sni ču je jo de lav ci kot po sa mez ni ki ali ko lek tiv no po: 72 Wor kers fi nan cial par ti ci pa tion, East West exs pe rien ces, Da niel Waug han – Whi - te head et all, In ter na tio nal la bor of fi ce, Ge ne va ILO, 1995. NOVA DELOVNA RAZMERJA 93 – sve tu de lav cev ali de lav skem zaup ni ku; – zbo ru de lav cev; – pred stav ni kih de lav cev v or ga nih druž be (3. člen ZSDU). Z do go vo rom med sve tom de lav cev in de lo da jal cem se do lo či jo tudi dru - gi na či ni so de lo va nja de lav cev pri uprav lja nju. S pi snim do go vo rom med sve tom de lav cem in de lo da jal cem se po drob ne je ure di jo ure sni če va nje pra vil, ki jih do lo ča ZSDU, ter dru ga vpra ša nja, za ka te ra je z za ko nom tako do lo če no, lah ko pa se do go vo ri jo za več sou prav ljav skih pra vic de - lav cev, kot jih do lo ča ZSDU. Do go vor se mora jav no ob ja vi ti, ve lja pa, da se z njim ne do lo ča jo pra vi ce iz de lov ne ga raz mer ja, pla če in ti ste de lov - ne raz me re, ki se sklad no s pred pi si ure ja jo s splo šno ve ljav ni mi ko lek - tiv ni mi po god ba mi. Svet in zbor de lav cev Svet de lav cev se mora vzdr ža ti ka kr šnih koli ob lik sin di kal ne ga boja. Tudi si cer ve lja, da se s pra vi co do so de lo va nja de lav cev pri uprav lja nju ne po se ga v pra vi ce in ob vez no sti sin di ka ta in zdru ženj de lo da jal cev, da šči ti jo in te re se svo jih čla nov. Ob li ko va nje sve ta de lav cev je pro sto volj no. To je pra vi ca de lav cev, ne pa nji ho va ob vez nost. Ven dar se svet de lav cev lah ko ob li ku je le, če je v druž bi za po sle nih več kot 20 de lav cev z ak tiv no vo lil no pra vi co, to po me - ni de lav cev, ki de la jo v druž bi ne pre tr go ma naj manj 6 me se cev. Če se šte vi lo de lav cev z ak tiv no vo lil no pra vi co zmanj ša pod 20, svet de lav cev pre ne ha z de lom. Pri tem se ne šte je jo di rek tor, de lav ci s po seb ni mi poob la sti li in od go - vor nost mi ter pro ku ri sti, saj ni ma jo pra vi ce vo li ti pred stav ni kov v svet de lav cev. Prav tako ni ma jo pra vi ce vo li ti pred stav ni kov sve ta de lav cev dru žin ski čla ni vo dil ne ga oseb ja. ZSDU do lo ča, kdo šte je za dru žin ske čla ne. Svet de lav cev se stav lja jo od 3 do 13 in več čla nov, od vi sno od šte vi la za po sle nih v druž bi. Naj manj še šte vi lo 3 čla nov je pred vi de no za druž be do 50 de lav cev in tako na prej, do družb z več 600 do 1000 de lav cev, ko naj bi svet de lav cev se stav lja lo 13 čla nov. V druž bi z več kot 1000 de lav - cev se šte vi lo čla nov sve ta de lav cev po ve ča za 2 čla na na vsa kih do dat nih 1000 de lav cev. Pra vi co biti iz vo ljen v svet de lav cev ima jo vsi de lav ci, ki ima jo ak tiv no vo lil no pra vi co, s tem da so v druž bi za po sle ni naj manj ne pre tr go ma 12 me se cev. V novo us ta nov lje ni druž bi ima jo ak tiv no in pa siv no vo lil no pra vi co vsi de lav ci, ra zen vo dil nih. Svet de lav cev se voli s taj nim in ne po sred nim gla so va njem, tako da ima vsak de la vec en glas. De lav ci lah ko gla su je jo samo oseb no. ZSDU zelo na - tanč no opre de lju je vo lil ni po sto pek, vo lil ne or ga ne, na čin kan di di ra nja 94 DRUGI DEL čla nov sve ta, same vo li tve kot tudi pre ne ha nje člans tva v sve tu de lav cev. Tako na pri mer de lav cu pre ne ha člans tvo v sve tu de lav cev, če umre, mu pre te če man dat, iz gu bi pra vi co biti vo ljen v svet de lav cev, je od po kli - can, od stop ali mu pre ne ha de lov no raz mer je v druž bi. Za ni mi va je ure - di tev, po ka te ri po sta ne član sve ta de lav cev za preo sta nek man da ta dobe ti sti kan di dat za čla na sve ta de lav cev, ki je med nei zvo lje ni mi kan di da ti za čla na sve ta de lav cev do bil naj več gla sov, ven dar ne manj kot 5 % vseh ti stih, ki so gla so va li. ZSDU poz na tudi od po klic čla nov sve ta de lav cev, in si cer na pod la gi pi sne zah te ve 10 % de lav cev z ak tiv no vo lil no pra vi co ozi ro ma re pre zen - ta tiv ne ga sin di ka ta v druž bi, če gre za čla na sve ta, ki ga je kan di di ral ta sin di kat. ZSDU do lo ča tudi na če la vars tva vo lil ne pra vi ce. Vo liv cu mo ra - ta biti za go tov lje na svo bo da in taj nost vo li tev, nih če ne more ovi ra ti vo li - tev čla nov sve ta de lav cev. Vo li tve mo ra jo biti or ga ni zi ra ne tako, da se jih ude le ži jo vsi de lav ci. De lo da ja lec ne sme v zve zi z vo li tva mi ob ljub lja ti ka kr šne koli ko ri sti ozi ro ma jim ne sme gro zi ti z iz gu bo ko ri sti in tako vpli va ti na gla so va nje. Nih če ne sme od de lav ca zah te va ti po ja snil o tem, kako je vo lil ozi ro ma za kaj ni vo lil. Svet de lav cev lah ko us ta no vi od bo re za obrav na vo po sa mez nih vpra - šanj iz svo je pri stoj no sti. Od bo ri se lah ko us ta no vi jo za obrav na vo vpra - šanj, po mem bnih za po seb ne sku pi ne de lav cev (žen ske, in va li di, mla di de lav ci ipd.) ozi ro ma za po sa mez ne or ga ni za cij ske eno te druž be ozi ro ma dele de lov ne ga pro ce sa ter za dele druž be, ki so zu naj se de ža druž be. Od bo ri sve ta de lav cev ne od lo ča jo, am pak o svo jih skle pih in pred lo gih ob ve sti jo svet, ki o tem sprej me do konč no od lo či tev. Ka pi tal sko po ve za ne druž be us ta no vi jo svet de lav cev ka pi tal sko po ve - za nih družb, v ka te rem so de lu je jo pred stav ni ki vseh ka pi tal sko po ve za - nih družb iz vrst čla nov sve tov de lav cev. Pred stav ni ke v sve tu de lav cev ka pi tal sko po ve za nih družb ime nu je jo sve ti de lav cev družb. Skup no šte vi lo čla nov in čla nov, ki jih ime nu je svet de lav cev po sa mez ne druž be, pa do lo či jo z med se boj nim do go vo rom. S spo ra zu mom med sve ti de lav cev ka pi tal sko po ve za nih družb se na - tanč ne je opre de li jo pri stoj no sti sve ta de lav cev ka pi tal sko po ve za nih družb in vpra ša nja, ki spa da jo v nje go vo de lov no po droč je. Zbor de lav cev se stav lja jo vsi za po sle ni v druž bi, ra zen vo dil ne ga osebja. Pra vi ce čla nov sve ta de lav cev Svet de lav cev se pra vi lo ma se sta ja v de lov nem ča su; druž ba mora za go to - vi ti čla nom sve ta de lav cev pra vi co do 5 pla ča nih ur me seč no za ude lež bo na se jah. Če je seja zu naj de lov ne ga ča sa, se ta čas šte je za de lov ni čas in je pla čan v ob se gu 5 ur me seč no. NOVA DELOVNA RAZMERJA 95 Do dat no ima jo čla ni sve ta de lav cev pra vi co do 3 pla ča nih ur me seč no za pos ve to va nje z de lav ci in pra vi co do 40 pla ča nih ur na leto za izo bra - že va nje, po treb no za učin ko vi to delo sve ta de lav cev. Z do go vo rom med de lo da jal ci in sve tom de lav cem se lah ko do lo či jo več je šte vi lo za delo čla nov sve ta de lav cev, dalj ša od sot nost za na do me - sti lo ali brez na do me sti la pla če za izo bra že va nje, več je šte vi lo ur v ok vi ru de lov ne ga ča sa, na me nje nih pos ve to va nju čla nov sve ta de lav cev, z de lav - ci ter dru ge ugod no sti. ZSDU gle de na ve li kost druž be do lo či po lo vič ni ali pol ni de lov ni čas 1 ali več čla nov sve ta de lav cev, ki oprav lja jo svo jo funk ci jo po klic no. Na pri mer za druž be od 50 do 300 de lav cev ve lja 1 ozi ro ma 2 čla na s po lo vič nim de lov nim ča som, za druž be od 300 do 1000 za po sle nih pa 1 do 2 čla na s pol nim de lov nim ča som ter na vsa kih do dat nih 600 za po sle - nih še po 1 član. ZSDU do lo ča tudi, da pla ča, do ka te re je upra vi čen po klic ni član, ne sme biti niž ja od pla če, ki jo je pre je mal pred iz vo li tvi jo, ali od pla če, ki jo pre je ma jo za po sle ni v druž bi z ena ko izo braz bo, če je to zanj ugod - nej še. De lo da ja lec mora kri ti tudi nuj ne stroš ke za delo sve ta de lav cev, naj - manj pa stroš ke po treb nih pro sto rov za seje, spre jem strank, delo po klic - nih čla nov, stroš ke ma te rial nih sred stev, ki jih svet de lav cev upo rab lja, in stroš ke ad mi ni stra tiv ne ga oseb ja. Čla na sve ta de lav cev med oprav lja njem nje go ve funk ci je, če rav na v skla du z ve ljav ni mi pred pi si, ko lek tiv ni mi po god ba mi in do go vo rom brez so glas ja sve ta de lav cev, ni mo go če pre raz po re di ti na dru go de lov no me sto ali dru ge mu de lo da jal cu ali ga uvr sti ti med pre sež ke de lav cev. Član sve ta de lav cev uži va tudi neke vr ste imu ni te to, saj mu ni mo go če zni ža ti pla če, pro ti nje mu za če ti dis ci plin ske ga ali od škod nin ske ga po - stop ka ali ga kako dru ga če po stav lja ti v manj ugo den ozi ro ma po dre jen po lo žaj, se ve da če rav na v skla du s pred pi si. Skli cu je ga svet de lav cev. Zbor de lav cev se lah ko skli če po po sa mez nih or ga ni za cij skih eno tah ali de lih de lov ne ga pro ce sa. Zbor de lav cev di slo - ci ra ne eno te ima pra vi co skli ca ti tudi od bor sve ta de lav cev te eno te. Pri stoj no sti zbo ra de lav cev so obrav na va ti vpra ša nja iz pri stoj no sti sve ta de lav cev ozi ro ma nje go ve ga od bo ra. Zbor de lav cev o ni če mer ne od lo ča, pra vi lo ma se skli če 1-krat let no ter pra vi lo ma zu naj de lov ne ga ča - sa, če ni dru ga če do go vor je no. So de lo va nje de lav cev v or ga nih druž be De lav ci so de lu je jo pri uprav lja nju v or ga nih druž be: – po pred stav ni kih de lav cev v nad zor nem sve tu druž be; – po pred stav ni ku de lav ca v upra vi druž be. 96 DRUGI DEL Pred stav ni ke de lav cev v nad zor nem sve tu iz vo li svet de lav cev po po stop - ku, ki ga svet de lav cev po drob ne je do lo či s po slov ni kom. ZSDU do lo ča naj manj pred stav ni kov de lav cev v nad zor nem sve tu gle - de na ve li kost ozi ro ma šte vi lo za po sle nih v druž bi. Tako ZSDU do lo ča, da šte vi lo pred stav ni kov za po sle nih v nad zor nem sve tu ne more biti: – manj še od ene tret ji ne čla nov nad zor ne ga sve ta v druž bi, v ka te ri je za po sle nih do 1000 de lav cev; – manj še od po lo vi ce čla nov nad zor ne ga sve ta v druž bi, v ka te ri je za po - sle nih več kot 1000 de lav cev. Po ZSDU čla ni nad zor ne ga sve ta, ki so pred stav ni ki de lav cev za sto pa jo in te re se vseh de lav cev v ok vi ru poob la stil, ki jih ima nad zor ni svet. Poob la sti la nad zor ne ga sve ta so ure je na v za ko nu o gos po dar skih druž - bah ter v sta tu tu vsa ke druž be. Druž ba, v ka te ri je za po sle nih več kot 500 de lav cev, ima de lav ske ga di - rek tor ja. V druž bah, v ka te rih je manj še šte vi lo za po sle nih, se lah ko ime - nu je de lav ski di rek tor, če je tako do lo če no z do go vo rom med sve tom de - lav cem in de lo da jal cem. De lav ske ga di rek tor ja pred la ga v upra vo druž be svet de lav cev, ime nu je pa ga or gan last ni kov druž be, do lo čen v za ko nu o gos po dar skih druž bah, to je nad zor ni svet ozi ro ma skupš či na, če druž ba nima nad zor ne ga sve ta. Če di rek tor ni ime no van tako kot je to do lo če no za čla na upra ve gos - po dar ske druž be, nje go vo ime no va nje pred lo ži po se ben od bor skupš či ne del ni čar jev. Od bor je se stav ljen iz pred sed ni ka skupš či ne in ena ke ga šte - vi la pred stav ni kov last ni kov in pred stav ni kov de lav cev, čla nov sve ta de - lav cev. Kan di dat, ki ga ime nu je tak od bor, je ime no van za de lav ske ga di - rek tor ja, če dobi ve či no gla sov pri sot nih čla nov skupš či ne. Če tu di na tak na čin de lav ski di rek tor ni ime no van, lah ko svet de lav cev zah te va, da ga ime nu je pri stoj no so diš če. De lav ski di rek tor za sto pa in pred stav lja in te re se de lav cev gle de ka - drov skih in so cial nih vpra šanj. Ven dar te svo je dolž no sti ure sni ču je v ok - vi ru splo šnih pra vic in ob vez no sti, ki pri pa da jo vsem čla nom upra ve druž - be po za ko nu o gos po dar skih druž bah in po sta tu tu druž be. De lav ski di rek tor je to rej eden od čla nov upra ve, ki ima po ZSDU do dat ne na lo ge. Pri mer jal no prav ni pre gled fi nanč ne ude lež be de lav cev v po slov nem re zul ta tu Pri po ro či lo evrop ske ko mi si je gle de ude lež be za po sle nih pri do bič kih in pod jet niš kem re zul ta tu kot ukrep za pod po ro pro gra mu ure sni če va nja so cial ne li sti ne, je bilo spre je to na Evrop skem sve tu v ju li ju 1992 je in bo po mem bno pris pe va lo k raz vo ju de lav ske fi nanč ne ude lež be v Evrop ski uni ji. Po tem pri po ro či lu naj bi dr ža ve čla ni ce raz vi le she me fi nanč ne ude lež be za po sle nih ter vzpo sta vi le us trez ne za kon ske ok vi re ter prou či - NOVA DELOVNA RAZMERJA 97 le mož nost za davč ne spod bu de v pod po ro raz vo ju fi nanč ne ude lež be za - po sle nih. Po leg za ko no da je dr ža va vpli va na raz voj fi nanč ne ude lež be za - po sle nih tudi z ukre pi dr žav ne in ter ven ci je v gos po dars tvu ter s svo jo vlo go pri ko lek tiv nih po go ja njih. Tako se je npr. v Bel gi ji de lav ska ude lež ba pri do bič ku spod bu di la še le po 1986, ko je spet na sto pi lo svo bod no ko lek tiv no po ga ja nje o pla čah ozi ro ma ko je bila od prav lje na av to mat ska in dek sak ci ja.Po dob no je v Ita - li ji vlo ga dr ža ve v ko lek tiv nih po ga ja njih ozi ro ma tristran skih po god bah v le tih 1983 in 1984 po mem bno pris pe va la k po so do bi tvi plač ne ga si ste - ma in uva ja nju plač nih si ste mov, ve za nih na us pe šnost po slo va nja pod - jet ja. Kre pi tev pod jet niš ke rav ni ko lek tiv nih po ga janj prav tako pris pe va k več ji svo bo di de lo je mal cev in de lo da jal cev za po ga ja nja o si ste mu na - gra je va nja po pris pev ku ozi ro ma us pe šno sti pod jet ja. Po dob no ve lja za Ve li ko Bri ta ni jo, ki je prav tako po ga ja nje pre mak ni la dr žav ne ozi ro ma po droč ne rav ni na pod jet niš ko, kar je prav tako spod bu di lo raz voj ude - lež be nih in de lav sko del ni čar skih shem. V ZDA je oko liš či na, da je ko lek tiv no po ga ja nje že od nek daj moč no de cen tra li zi ra no, za nes lji vo pris pe va la k pre cejš nji raz šir je no sti shem ude lež be v tej dr ža vi. Dr ža ve pri uva ja nje za ko no da je in spod bu je val nih ukre pov fi nanč ne ude lež be za po sle nih ure sni ču je jo raz lič ne gos po dar ske ci lje. Tako je npr. za Fran ci jo in Ve li ko Bri ta ni jo zna čil no, da so se ob li ke de lav ske fi nanč ne ude lež be za kon sko od pi ra le v ob dob ju so raz mer no vi - so ke ga dela dr žav ne ga last niš tva. Po dob no ve lja za raz me re v po so cia li - stič nih dr ža vah sred nje in vzhod ne Evro pe. Fran ci ja in Ve li ka Bri ta ni ja sta vr sto ob lik fi nanč ne ude lež be za po sle - nih ure di li z za ko no da jo ter jih pod pr li z davč ni mi spod bu da mi. To je moč no pris pe va lo k raz vo ju raz lič nih ob lik fi nač ne ude lež be ozi ro ma k skle ni tvi šte vil nih po godb te vr ste v pod jet jih iz teh dveh dr žav. Tudi ZDA so po pad cu sto ril no sti po letu 1973 davč no spod bu di le raz lič ne ob - li ke de lav ske ude lež be, pred vsem za dr ža na de li tev po do bič ku in ESOPE. V Bel gi ji in Ita li ji so se raz lič ne ob li ke fi nanč ne ude lež be po ja vi le pri plač nih po ga ja njih, ven dar brez po seb ne jav ne pod po re. Na Ja pon skem je fi nanč na ude lež ba za po sle nih del po li ti ke menedž men ta in je za ko no - da ja ali ka kr šni koli jav ni ukre pi ne spod bu ja jo. Ure sni ču je jo se z do go - vo ri med so cial ni mi part ner ji na pod jet niš ki rav ni, vzpo red no z ude lež bo za po sle nih pri od lo ča nju in nas ploh v ka drov ski po li ti ki. V vzhod noe - vrop skih dr ža vah se vpra ša nje fi nanč ne mo ti va ci je po ve zu je z last ni nje - njem in novo na sta ja jo čo kor po ra cij sko in de lov no za ko no da jo. Na Ja pon skem je bilo uva ja nje de lav ske ude lež be ves čas bolj se sta vi na uprav lja nja člo veš kih vi rov ozi ro ma spod bud več ji sto ril no sti, v ZDA pa npr. uva ja nju raz lič nih za va ro val nih shem ob upo ko ji tvi. Iz kuš nje in do sež ki pri uva ja nju raz lič nih ob lik ozi ro ma poti fi nanč ne ude lež be za po sle nih so v mno go čem od vist ni od na cio nal nih si ste mov, in du strij skih raz me rij, pa tudi od od no sa so cial nih part ner jev ter nji ho ve 98 DRUGI DEL po ga jal ske us pe šno sti ozi ro ma druž be ne in po li tič ne mo či. Raz lič nost v mo či in raz vi to sti so cial ne ga part ners tva ter nas ploh in du strij skih raz me - rij ne do vo lju je, da bi pri po ro či li splo šno she mo fi nanč ne ude lež be za po - sle nih, ki bi bila po vsod na ju čin ko vi tej ša. Uva ja ti je tre ba na ju čin ko vi tej - še ob li ke gle de na splo šne druž be ne raz me re ter gos po dar ske po li tič ne ci lje, ki se že li jo do se ga ti po tej poti. Za ko no daj ne ter gos po dar sko po li - tič ne spod bu de uva ja nju in raz vo ju fi nanč ne ude lež be so v mno go čem pris pe va le k dvi gu za ve da nja o med se boj ni ko ri sti part ner jev na pod jet - niš ki rav ni. Za Slo ve ni jo in dru ge tran zi cij ske dr ža ve na pre ho du velj, naj fi nanč na ude lež ba za po sle nih ne bo le ob li ka last ni nje nja ozi ro ma med se boj ne od - vi sno sti pre tež ne ga no tra nje ga last niš tva od re zul ta ta pri va ti za cij skih shem, am pak bolj sa mo stoj na ob li ka vzpo stav lja nja is to smer nih in te re - sov de lo da jal cev in de lo je mal cev. Kri tič nih do ka zov o tem, da fi nanč na ude lež ba za po sle nih po zi tiv no vpli va na mo ti va ci jo in sto ril nost ter bolj šo or ga ni za ci jo dela ter ino va tiv - nost je do volj. Ven dar pa se lah ko she ma fi nanč ne ude lež be za po sle nih raz vi ja zgolj v na klo nje nem gos po dar skem oko lju ozi ro ma je iz ključ no od vi sna od nje ga. V mno go čem učin ko vi tost je fi nanč na ude lež ba od vi - sna od raz re še va nja vseh raz me rij med de lo je mal ci in de lo da jal ci, od sta - nja med se boj ne ga zau pa nja in dol go roč nej ših us me ri tev na obeh stra - neh. Ude lež ba na po slov nem us pe hu pod jet ja ne more biti niti iz ključ no od teg nje na niti upo šte va na pri rav ni plač, do se že ni na pod la gi ko lek tiv - nih po ga janj. Za ve da nje o med se boj ni ko ri sti učin kov fi nanč ne ude lež be za po sle nih, na stra ni sve ta de lav cev in sin di ka tov in tudi na stra ni de lo - da jal cev je ključ no. Kljub temu za ve da nju pa obi lo pris pe va dr ža va z vzpo stav lja njem za ko no daj ne ga in gos po dar sko po li tič ne ga ok vi ra ozi ro - ma spod bud. Pri po ro či lo Sve ta Evrop ske uni je z dne 17. ju li ja 1992 (92/443/EEC) Na ve de no pri po ro či lo Sve ta Evrop ske uni je o ude lež bi za po sle nih pri do - bič kih in pri pod jet niš kih re zul ta tih (vključ no s ka pi tal sko ude lež bo) si je za sta vi lo za cilj spod bu di ti dr ža ve čla ni ce EU k šir ši upo ra bi ude lež be za - po sle nih pri do bič kih in pod jet niš kih re zul ta tih s she ma mi kot so de li tev po do bič ku ter de lav sko del ni čars tvo. Tako je na ve de ni do ku ment pri po ro čal dr ža vam čla ni cam, da za go to vi - jo prav ni ok vir, ki bo do vo lje val uva ja nje shem fi nanč ne ude lež be za po - sle nih tako, kot iz ha ja iz pri po ro či la, ter da prou či jo mož no sti za davč ne in dru ge spod bu de v pod po ro is te mu ci lju. Do dat no je pri po ro či lo na slo - vi lo na dr ža ve čla ni ce za za go tav lja nje za dost nih in for ma cij, iz me nja vo iz ku šenj ter nas ploh za us tvar ja nje kar na ju god nej ših po go jev za ko lek - tiv na po ga ja nja gle de teh vpra šanj. NOVA DELOVNA RAZMERJA 99 Zelo raz no vrst ne ob li ke ude lež be za po sle nih pri pod jet niš kih re zul ta - tih bi lah ko raz vr sti li v dve glav ni sku pi ni, in si cer: – ude lež ba za po sle nih na do bič ku pod jet ja (pro fit sha ring) – de lav sko del ni čars tvo (em plo yee sha re ow ners hip) Na ve de ni ob li ki se več krat med se boj no pre kri va ta ali do pol nju je ta, ob - sta ja jo šte vil ne iz ved be ne ina či ce zno traj ene ali dru ge sku pi ne ozi ro ma nji ho ve med se boj ne kom bi na ci je, kljub temu pa lah ko go vo ri mo o dveh po vsem sa mo stoj nih in sti tu tih. De li tev po do bič ku po na ve de nem pri po ro či lu po me ni, da so pri de li tvi do bič ka ude le že ni ne le ti sti, ki so pris pe va li ka pi tal (last ni ki, del ni čar ji), am pak tudi v pod jet ju za po sle ni de lav ci na te me lju svo je ga dela, do dat no k pla či kot gib lji vi del svo je ga do hod ka, ki je ne po sred no ve zan na do bič ke pod jet ja ali na dru ga če iz mer je ne pod jet niš ke re zul - tate. So de lo va nje za po sle nih pri de li tvi do bič ka je pra vi lo ma ko lek tiv na she ma, ki se na na ša na vse za po sle ne ali na po vsem do lo če ne sku pi ne za po sle nih in ne na po sa mez ni ke. Raz li ku je se pred vsem po tem, ali je iz pla či lo ta kojš nje ali za dr ža no, na da lje po tem, ali je iz pla ča no v go to vi - ni ali v druž bi nih vred nost nih pa pir jih. Do dat na ina či ca je po ve za na z ob li ko va nji raz lič nih skla dov v pod jet ju, ki ima jo lah ko raz li čen na men, v vsa kem pri me ru v ko rist za po sle nih. Za po sle ni lah ko pri de li tvi do bič ka so de lu je jo z go to vi no ali del ni ca mi. V sled njem pri me ru je prav na ure di tev uve lja vi la za ča sno pre po ved raz - po la ga nja za po sle nih z del ni ca mi, ki jih pri do bi z ude lež bo pri do bič ku (de fe red pro fit sha ring). De lav sko del ni čars tvo je po sred na ob li ka fi nanč ne ude lež be za po sle - nih pri pod jet niš kem re zul ta tu. V ok vi ru de lav ske ga del ni čars tva se za - po sle ni na gra ju je jo z nji ho vim last niš tvom dela pod jet ja, in si cer z iz pla - či li di vi dend ali s po ve če va njem nji ho ve ga ka pi ta la ozi ro ma de le ža pri last niš tvu pod jet ja. De lav sko del ni čars tvo je in di vi dual no ali ko lek tiv no. Obi čaj no so del - ni ce, ki se po de li jo kot na gra da za po sle nim, del ni ce druž be, v ka te ri so za po sle ni, lah ko pa gre tudi za del ni ce ali dru ge vred nost ne pa pir je dru - gih gos po dar skih družb. Ohra nje no naj bi bilo na če lo ve za no sti to vrst ne ga na gra je va nja na pod jet niš ke re zul ta te, kar po me ni, naj bi bile del ni ce, ki se po de li jo kot na gra da za po sle nim, kup lje ne iz pod jet niš ke ga re zul ta ta (do bič ka ali po - se bej ob li ko va nih skla dov) druž be, v ka te ri so de lav ci za po sle ni, kot last - ne del ni ce druž be ali kot del ni ce dru gih družb. Naj bolj raz šir je na vr sta na gra je va nja z de lav skim del ni čars tvom po te - ka z last ni mi del ni ca mi družb, ki jih pri do bi prav s tem na me nom in jih po de li za po sle nim neod plač no ali pod ugod nej ši mi po go ji. Ina či ca te ob - li ke so na kup ne op ci je, ki se po de li jo za po sle nim in se na na ša jo na druž - bi ne del ni ce ob do lo če nem ča su (npr. ob po ve ča nju ka pi ta la del niš ke 100 DRUGI DEL druž be, ven dar v ča sov no do lo če nem ob dob ju) ter kot vna prej do lo če ni - mi pra vi lo ma ugod ni mi po go ji. Zna na ina či ca de lav ske ga del ni čars tva je ESOP (Em plo yee sha re ow - ners hip pla ne), ko je za ča sen last nik dela del nic druž be v ime nu za po sle - nih po se ben sklad (trust). Po seb na ob li ka de lav ske ga del ni čars tva so t. i. na ku pi za po sle nih (em plo yee buy outs).73 Tudi po ugo to vi tvah na ve de ne ga pri po ro či la Sve ta EU je us peh in raz - voj fi nanč ne ude lež be za po sle nih kot spod bu da več ji sto ril no sti ter več ji gib lji vo sti plač, kar obo je se po tr ju je kot učin ko vit in stru men ta rij zo per ne za po sle nost ter v pod po ro dru gim ma kroe ko nom skim ci ljem dr ža ve, kar je v mno go čem od vi sno od za ko no daj nih in davč nih spod bud, ki jih uva ja jo vla de. Em pi rič na ra zi ska va de lo va nja za ko no daj nih in davč nih sist me mov v čla ni cah Evrop ske uni je je po ka za la, da je pred vsem od davč nih spod bud od vi sna uve lja vi tev in stru men ta ri ja fi nanč ne ude lež be za po sle nih pri re - zul ta tu pod jet ja. Po leg od go vor no sti vlad za za ko no daj ne in davč ne spod bu de je od lo čil na tudi nji ho va vlo ga ozi ro ma ob na ša nje kot part ner - ja na ko lek tiv nih po ga ja njih. She me fi nanč ne ude lež be za po sle nih lah ko v mno go čem po ži vi jo ne - gib kost in to gost in dek sa cij skih plač nih si ste mov, se ve da če se part ner ji ko lek tiv nih po ga janj spo ra zu me jo o tem, da je to do dat na ob li ka spod - bud za po sle nim za do se go ugod nej ših pod jet niš kih re zul ta tov. Po jem fi nanč ne ude lež be de lav cev v po slov nem re zul ta tu Teo ri ja oz na ču je za fi nanč no ude lež bo raz lič ne pro gra me, v ok vi ru ka te - rih do bi jo de lav ci do dat no k stal ni pla či še spre men lji vi del, ki se ne po - sred no po ve zu je z do bič ki ozi ro ma z dru gi mi me ri li pod jet niš ke ga us pe - ha.74 Bis tve no je, da je do dat ni del pre jem kov gib ljiv in od vi sen od re zul ta - tov pod jet ja, ne pa vna prej do lo čen ne gle de na to. Teo ri ja ome nja 3 glav ne na či ne, na ka te re lah ko de lo da jal ci raz de li jo dele fi nanč ne ga re zul ta ta za ra di bolj še ga de lo va nja pod jet ja med za po - sle ne, in si cer: – de li tev po us pe hu (gain sha ring); – de li tev po do bič ku (pro fit sha ring); – de lav sko del ni čars tvo (wor kers sha re ow ners hip). De li tev po us pe hu (gain sha ring) je na čin gib lji ve ga na gra je va nja do lo če - ne sku pi ne ali or ga ni za ci je za učin ko vi tej šo or ga ni za ci jo pod jet ja. Us peh 73 Delo pod prejš njo opom bo, stran 2. 74 Mar tin Weiz man, The sha re eco nomy (Cam brid ge, Har vard Uni ver sity, 1984) NOVA DELOVNA RAZMERJA 101 se meri po vna prej do lo če ni for mu li in se pra vi lo ma raz de li med za po sle - ne, ki so k nje mu pris pe va li, pra vi lo ma s pla či lom v de nar ju. Us peh je lah ko do se že ni do bi ček ali pa kaj dru ge ga, npr. zmanj ša nje stroš kov, po ve ča nje pro me ta, bolj ši obrat ka pi ta la itd. De li tev se lah ko ve že zgolj na sku pi no ozi ro ma or ga ni za cij sko eno to ali pa se na na ša na us peh pod jet ja kot ce lo te. Pri de li tvi do bič ka (pro fit sha ring) gre za to, da je del na gra de za po sle - nih ne po sred no po ve zan z do se že ni mi do bič ki ali z dru gi mi na do bi ček ve za ni mi po slov ni mi učin ki pod jet ja. Pra vi lo ma gre za ko lek tiv ne she me ude lež ba pri do bič ku, v ka te rih so ude le žen ci za po sle ni. Na gra da v ob li ki ude lež be pri do bič ku se obi čaj no iz pla ča kot do da tek k stal ni pla či in je tako gib lji vi del do hod ka za po sle ne ga. De li tev po do bič ku ima raz lič ne ob li ke; ena od teh je za dr ža na de li tev, pri ka te ri so sreds tva ude lež be za po sle nih pri do bič ku do lo čen čas za dr - ža na v pod jet ju na po seb nem ra ču nu in pod jet je z nji mi lah ko raz po la ga. She me se raz li ku je jo po tem, ali se de lav ska ude lež ba pri do bič ku iz pla - ču je v de nar ju ali vred nost nih pa pir jih. Raz lič ni pro gra mi de lav ske ga del ni čars tva prav tako spa da jo med ob li - ke fi nanč ne ob li ke za po sle nih. Del ni ce pod jet ja se za po sle nim lah ko raz - de li jo brez plač no ali pa se jim kot na gra da pro da ja jo po ugod nej ših po go - jih, npr. po niž ji ceni ali z od lo že nim pla či lom ali pa s pred nost jo ozi ro ma pred kup no pra vi co pri jav nih po nud bah. De lav sko del ni čars tvo se lah ko na na ša na vse ali zgolj na sku pi no za - po sle nih v pod jet ju. Na gra da za de lav sko del ni čars tvo to rej ni iz pla či lo de nar ja, am pak de lež pri last niš tvu pod jet ja. Med zna čil ne ob li ke de lav ske ga del ni čars tva spa da jo npr.ame riš ki ESOP (em plo yee sha re ow ners hip plan) ali pa za dru ge, v ka te rih so za po - sle ni čla ni, to rej last ni ki dela za druž no or ga ni zi ra ne ga pod jet ja. Teo ri ja na va ja 3 glav ne ar gu men te za fi nanč no ude lež bo za po sle nih,75 in si cer: – po ve ča na mo ti va ci ja za po sle nih, kar vpli va na po ve ča nje sto ril no sti; – več ja spre men lji vost plač ozi ro ma nji ho va ve za nost na po slov ni us peh; – zmanj še va nje stroš kov dela, do če sar naj bi pri ved la fi nanč na ude lež ba za po sle nih,76 s či mer se ve lik del teo ri je ne stri nja, saj to sta liš če te me - 75 Urad ni list RS, št. 45/95. 76 Po 159. čle nu ZITIZR se je za teh nič no iz bolj ša vo šte la vsa ka ra cio na li za ci ja dela, ki je na sta la z upo ra bo zna nih teh nič nih sred stev in teh no loš kih po stop kov, s ka - te ro so se do se gli: – po ve ča nje do hod ka – po ve ča nje de lov ne sto ril no sti, iz bolj ša nje ka ko vo sti iz del kov – pri hra nek ma te ria la – pri hra nek ener gi je – bolj še iz ko riš ča nje stro jev ali na prav – iz bolj ša nje teh nič ne kon tro le proi zvo dov – iz bolj ša nje vars tva pri delu 102 DRUGI DEL lji na pred po stav ki, da so de lav ci iz klju če ni iz uprav lja nja in da ni ma jo vpli va na zmanj še va nje stroš kov dela. Teo ri ja raz vrš ča tudi vr sto ar gu men tov pro ti fi nanč ni ude lež bi za po sle - nih; tako npr. ar gu ment, da se v ko lek tiv nih she mah fi nanč ne ude lež be iz gu bi zve za med pris pev kom po sa mez ni ka k us pe hu pod jet ja in nje go vo fi nanč no ude lež bo, s či mer se sto ril nost lah ko celo po slab ša, ne le da se iz bolj ša; ali pa ar gu ment, da se s tem tve ga nje pre na ša na za po sle ne. Pri de lav skih del ni čar skih she mah se del pla če pre na ša v last niš tvo ozi ro ma vred nost ne pa pir je, to rej v tve ga ne na lož be in ne var če va nje. Za po sle ni se tako ne od lo ča sam, kam na lo ži ti svoj de nar ozi ro ma kako ob li ko va ti port fo li jo svo jih na ložb. Pred log slo ven ske ure di tve (pred log ZUZD) Pred log ZUZD ure ja ti ste ob li ke ude lež be pri do bič ku, pri ka te rih druž ba ozi ro ma za po sle ni pri do bi jo davč ne olaj ša ve ozi ro ma dru ge pra vi ce po po seb nih za ko nih. Si cer je po pred lo gu ZUZD ude lež ba pri do bič ku pro - sto volj na. Pred log za ko na se na na ša na de lav ce, ki so v de lov nem raz mer ju in za ka te re ve lja ta rif ni del ko lek tiv ne po god be kot tudi za čla ne upra ve, po - slo vod je ter dru ge, za ka te re je ta rif ni del ko lek tiv ne po god be ne ve lja ven. Skrat ka pred log ZUZD ve lja za de lav ce in za di rek tor je. Kdo od za po sle nih je upra vi čen do ude lež be pri do bič ku, je ure je no v po godbi, ki ure ja ta vpra ša nja. Ta po god ba lah ko do lo či tudi po seb ne po - go je za pri do bi tev te pra vi ce, npr. da mora biti ose ba v de lov nem raz mer - ju v druž bi do lo če no ča sov no ob dob je. Ven dar pa za kon ne do vo li, da bi to ob dob je bilo dalj še kot šest me se cev. Pač pa pred log ZUZD ne ve lja za ne ka te re vr ste družb ozi ro ma za za - po sle ne in di rek tor je v njih (3. člen); pred vsem gre za druž be, ki so pod nad zo rom dr ža ve. Tako npr. pred log ZUZD ne ve lja za druž be, ka te rih edi ni del ni čar ali druž be nik je Re pub li ka Slo ve ni ja ozi ro ma ob či na, ali pa je Re pub li ka Slo ve ni ja last nik edi ne ga del ni čar ja ozi ro ma druž be ni ka. Za kon naj ne bi ve ljal tudi za druž be, ka te rih de jav nost je pri re ja nje po seb nih iger na sre - čo, Lo te ri jo Slo ve ni je ter in ve sti cij ske druž be, us ta nov lje ne v skla du z za - ko nom o in ve sti cij skih skla dih in druž bah za uprav lja nje. – iz bolj ša nje vars tva in na pre dek člo ve ko ve ga oko lja. Ra cio na li za ci ja dela se je lah ko na na ša la na vse faze de lov ne ga pro ce sa, iz če - sar bi se lah ko skle pa lo, da je lah ko šlo za iz bolj ša vo na ne teh nič nih po droč jih. NOVA DELOVNA RAZMERJA 103 Po god ba o ude lež bi pri do bič ku po pred lo gu ZUZD Raz mer je med upra vi čen ci in druž bo gle de ude lež be pri do bič ku se ure di s po god bo, ki jo ure ja pred log ZUZD. Za po god be o ude lež bi pri do bič - ku, za ka te re naj bi za kon do lo čal davč ne olaj ša ve, pred log ZUZD do lo ča ne ka te re po go je, in si cer: – s po god bo se sme do lo či ti iz pla či lo naj več 20 % do bič ka po slov ne ga leta, kar pa ne sme biti več kot 10 % let ne ga zne ska plač, iz pla ča nih v druž bi v pre te klem letu; – po sa mez ni za po sle ni na pod la gi te po god be ne sme pre je ti več kot pov preč ni me seč ni zne sek pla če tega za po sle ne ga, iz pla ča ne v pre te - klem letu; – ude lež ba pri do bič ku se sme iz pla ča ti še le po po te ku do lo če ne ga ča - sov ne ga ob dob ja, do lo če ne ga si cer v po god bi, ven dar ne sme biti kraj - ši od treh let. Če se s po god bo o ude lež bi pri do bič ku priz na za po sle nim pra vi ca do ude lež be pri do bič ku v viš jem zne sku, kot to do vo lju je za kon, se davč ne olaj ša ve priz na jo le za ti sti del, ki ne pre se ga do vo lje ne ga zne ska. Ude lež - ba pri do bič ku se lah ko iz pla ča ali: – v go to vi ni ali pa – z izro či tvi jo del nic, ka te rih iz da ja telj je, v vred no sti, ki us tre za delu do bič ka, pri ka te rem so za po sle ni ude le že ni, v roku in na na čin, do lo - čen s po god bo. Po god be ni stran ki sta na eni stra ni druž ba, na dru gi stra ni pa za po sle ni. ZUZD izrec no, do dat no k ure di tvi pri stoj no sti skupš či ne del niš ke druž - be ZGD, do lo ča, da je za od lo či tev o skle ni tvi te po god be pri stoj na skupš či na del niš ke druž be. Do dat no je po goj, da skupš či na lah ko sprej me tak sklep, kljub oko liš - či nam, da je v sta tu tu do lo če no, da se za po sle nim za go to vi ude lež ba pri do bič ku ter da sta tut do lo či tudi del do bič ka, ki pri pa da za po sle nim iz tega na slo va. Če sklep skupš či ne pred vi de va ude lež bo pri do bič ku v ob li ki del nic, mora biti pred ozi ro ma so ča sno s spre jet jem tega skle pa spre jet tudi sklep, na pod la gi ka te re ga bo druž ba lah ko iz pol ni la ob vez nost izro či ti del ni ce (npr. sklep o po goj nem po ve ča nju os nov ne ga ka pi ta la za ra di ure - sni či tve pra vi ce za po sle nih do ude lež be pri do bič ku ali sklep o pri do bi tvi last nih del nic, ven dar le če je druž ba že uvrš če na v borz no kon ta ci jo). Na stra ni za po sle nih in v nji ho vem ime nu od lo ča o skle ni tvi po god be o ude lež bi pri do bič ku svet de lav cev. Če v druž bi ni sve ta de lav cev, od lo - ča o skle ni tvi po god be pri stoj ni or gan sin di ka ta, ven dar le, če ima v svo - jem člans tvu več kot 50 % za po sle nih. Če ni niti sve ta de lav cev niti sin di ka ti ne iz pol nju je jo po go jev, od lo ča - jo o ude lež bi pri do bič ku za po sle ni ne po sred no na zbo ru de lav cev z ve či - no gla sov vseh za po sle nih. Sklep mora po tr di ti no tar. 104 DRUGI DEL Po bu do za skle ni tev po god be lah ko dajo: – upra va druž be, – pro ku rist ali ve vo dil nih de lav cev sku paj, – del ni čar ji z vsaj dvaj se ti no os nov ne ga ka pi ta la, – svet de lav cev ozi ro ma sin di kat. Se sta vi ne po god be o ude lež bi pri do bič ku so za kon sko do lo če ne, in si - cer: – pred met po god be, – vi ši na na do me sti la za upo ra bo sred stev v druž bi, – me ri la za do lo či tev de le ža sred stev, ki pri pa da po sa mez ne mu za po sle - ne mu, iz ude lež be pri do bič ku, – she mo ude lež be pri do bič ku, ki se s po god bo do go vo ri, – na men upo ra be sred stev iz ude lež be pri do bič ku v druž bi ozi ro ma na - lož be no po li ti ko, – dos pe lost pra vi ce v iz pla či lo ter – pre ne ha nje po god be. She me ude lež be pri do bič ku po pred lo gu ZUZD S she mo ude lež be pri do bič ku, ki je se stav ni del po god be o ude lež bi pri do bič ku, se do lo či jo: – pra vi ce, ki jih ima jo za po sle ni iz ude lež be pri do bič ku, – na čin in roki za uve lja vi tev teh pra vic, – na čin ob veš ča nja za po sle nih. Za kon si cer do lo ča, da mora biti she ma ude lež be pri do bič ku ena ka za vse za po sle ne, ven dar do puš ča, da s po god bo za di rek tor je do lo či iz pla či - lo v ob li ki del nic. Gle de tega, ko lik šen del do bič ka pri pa da po sa mez ne - mu za po sle ne mu, za kon po stav lja na če lo so raz mer no sti s pov preč no me - seč no pla čo po sa mez ni ka, iz pla ča no v pre te klem letu, po ve ča no za do da tek na nje go vo de lov no dobo, po prav lje no z de lov no dobo tega za - po sle ne ga v druž bi. Ven dar se s po god bo lah ko do lo či tudi dru ga če. Pač pa za kon kot ob vez no do lo ča na če lo so raz mer no sti z de lov nim ča - som, pre bi tim v de lov nem raz mer ju po sa mez ni ka. Za po sle ni pri do bi pra - vi co do iz pla či la de le ža do bič ka z dnem, ko je spre jet sklep o raz po re di - tvi do bič ka dos pet ja v iz pla či lo, če je bilo iz pla či lo od lo če no. Ude lež ba pri do bič ku je po pred lo gu ZUZD ali: – v go to vi ni – v del ni cah – al ter na tiv no – kom bi ni ra no. V tako ime no va ni go to vin ski she mi se za po sle ne mu nje go va pra vi ca do iz pla či la pri do bič ku iz pla ča v go to vi ni, pri tako ime no va ni del niš ki she - mi pa za po sle ne mu pri pa da pra vi ca do iz pla či la na vad nih del nic, ki so na NOVA DELOVNA RAZMERJA 105 ime druž be (za te del ni ce ne ve lja do lo či lo za ko na, ki ure ja trg vred nost - nih pa pir jev o jav ni po nud bi). Za del niš ko she mo je bis tve no, da po god ba vse bu je ceno, po ka te ri za - po sle ni na dan dos pe lo sti pra vi ce do ude lež be pri do bič ku vpla ča jo del - ni ce. Cena se lah ko do lo či: – kot zad nja trž na cena – stal na. Ven dar pa cena del nic, iz da nih na pod la gi del niš ke she me, ne sme biti niž ja od zad nje trž ne cene že iz da nih del nic druž be. Kot zad nja trž na cena se šte je pov preč na cena že iz da nih del nic druž - be, s ka te ri mi bodo del ni ce, iz da ne na pod la gi del niš ke she me, se stav lja - le isti raz red, do se že na pri po slo va nju s temi del ni ca mi na bor zi v zad njih dva naj stih me se cih. Če pa trž na cena ni zna na, po tem ne sme biti niž ja od knji go vod skih vred no sti že iz da nih del nic druž be. Kot al ter na tivno za kon šte je ti sto she mo ude lež be pri do bič ku, ki daje za po sle ne mu pra vi co do iz bi re: – med na ku pom do lo če ne ga šte vi la na vad nih del nic, ki so na ime in ka - te rih iz da ja telj je druž ba, na do lo čen dan po vna prej do lo če ni ceni; – ali pa v vred no sti, ki us tre za de le žu pri do bič ku z iz pla či lom tega de le - ža v go to vi ni. Tudi pri tako ime no va ni al ter na tiv ni she mi mora po god ba vse bo va ti ceno del nic, ki jih bo iz da la druž ba na pod la gi na ve de ne she me, če za po sle ni uve lja vi na kup ter rok za uve lja vi tev te pra vi ce. Če za po sle ni ne uve lja vi na ku pa do iz te ka op cij ske ga roka, mu mora druž ba iz pla ča ti pri pa da jo či de lež do bič ka v go to vi ni (17. člen ZUZD). Kot kom bi ni ra no she mo pred log ZUZD šte je ude lež bo pri do bič ku, ki daje za po sle ne mu pra vi co do: – iz pla či la de le ža do bič ka, ki mu pri pa da, del no v go to vi ni; – del no v ob li ki na vad nih del nic, ki so na ime in ka te rih iz da ja telj je druž ba. Sreds tva iz ude lež be pri do bič ku Od dne va pri do bi tve pra vi ce do sred stev ude lež be pri do bič ku do dne va, ko ta pra vi ca dos pe v iz pla či lo, kar za kon šte je kot čas mi ro va nja pra vic, ta sreds tva uprav lja druž ba. Pred log ZUZD do lo ča na me ne, za ka te re se iz ključ no lah ko upo rab lja jo ta sreds tva, in si cer: – za na lož be v na kup ozi ro ma pre no vo po slov nih pro sto rov ter na kup opre me v druž bi; – raz voj ne pro jek te druž be; – na lož be v fi nanč ne in stru men te, ven dar le v na sled nje ob li ke na lož be: – vred nost ne pa pir je RS – v de po zi te in dru ge na lož be pr vo vrst ne do ma če ban ke; 106 DRUGI DEL – v last niš ke vred nost ne pa pir je do ma čih iz da ja te ljev, ki ko ti ra jo na bor zi; – v dolž niš ke vred nost ne pa pir je do ma čih iz da ja te ljev, ki ko ti ra jo na bor zi. Sreds tva na lo že na tako, da skup no sta nje vla ganj v po sa mez no ob li ko ne sme pre se ga ti 25 % skup ne ga sta nja sred stev iz ude lež be pri do bič ku; vred nost na ložb v vred nost ne pa pir je is te ga iz da ja te lja pa ne sme pre se - ga ti 5 % vseh na ložb v vred nost ne pa pir je. Druž ba mora po leg sred stev, ki jih uprav lja, iz pla ča ti tudi na do me sti lo za nji ho vo upo ra bo in si cer v vi ši ni, ki ne sme biti niž ja od obrest ne mere za hra nil ne vlo ge na vpo gled, ki jih obra ču na va jo po slov ne ban ke, ven - dar pa tudi ne viš ja od obrest ne mere za ve za ne de po zi te ob ča nov nad 12 me se cev. Do dat ni za kon ski po goj za uprav lja nje sred stev ude lež be pri do bič ku je za go to vi tev re vi di ra nja po slo va nja, če po za ko nu k temu si cer niso za ve za ne. Druž ba lah ko skle ne tudi po god bo s poob laš če nim ude le - žen cem trga vred nost nih pa pir jev, ven dar mora upo šte va ti ena ko na lož - be no po li ti ko, kot ve lja za druž bo. Do bi ček, ki se us tva ri z gos po dar je njem s sreds tvi ude lež be pri do bič - ku, pri pa da za po sle nim, ven dar pa pre se žek nad zne skom, ki pre se ga za - kon sko do lo če no vi ši no na do me sti la po pred lo gu ZUZD, pri pa da druž bi. Prav tako mora druž ba po kri ti mo re bit no iz gu bo, ki na sta ne z gos po dar - je njem s sreds tvi. O pre mo že nju, po ve za nim z na lož bo, mora druž ba iz ka zo va ti lo če no evi den co ter o tem naj manj en krat let no ob veš ča ti po god be no stran ko, ki je v ime nu za po sle nih skle ni la po god bo o ude lež bi pri do bič ku. Ob dav či tev sred stev iz ude lež be pri do bič ku Pred log za ko na do lo ča, da se od pre jem kov iz ude lež be pri do bič ku, ki so v skla du z njim, ne pla ču je jo pris pev ki, ven dar se pri tem skli cu je na po - se ben za kon, ki ure ja pla če va nje pris pev kov za so cial no var nost. Do dat no pred log ZUZD pred vi de va, da se sreds tva iz ude lež be pri do - bič ku spet v skla du s po seb nim za ko nom, ki ure ja obra ču na va nje, priz - na va jo kot od ho dek pri pla če va nju dav ka od do bič ka prav nih oseb. Do - dat no se za po sle ne mu od pre jem kov iz ude lež be pri do bič ku priz na va jo olaj ša ve pri pla če va nju do hod ni ne, ven dar v skla du z za ko nom, ki to ure - ja. Ven dar pa pred log ZUZD do lo ča za di rek tor je, to rej za za po sle ne, za ka te re ne ve lja ko lek tiv na po god ba, da se priz na va jo davč ne olaj ša ve le ob ude lež bi pri do bič ku v ob li ki del nic. Vi ši na davč ne olaj ša ve naj bi bila od vi sna od na či na iz pla či la de le ža do bič ka ter od dol ži ne ob dob ja, za ka te ro je to iz pla či lo od lo že no. Iz tega iz ha ja, da pred log ZUZD do lo ča le na če la za davč ne opro sti tve, sa mih opro sti tev pa ne ure ja in to pre puš ča za ko no da ji, ki ure ja dav ke. NOVA DELOVNA RAZMERJA 107 Pač pa pred log ZUZD po stav lja po seb ne po go je za priz na va nje davč - nih olaj šav, se priz na va jo: – če je po god ba o ude lež bi pri do bič ku vpi sa na v po se ben re gi ster v skla du s tem za ko nom; – če druž ba v letu, v ka te rem se spre je ma sklep o raz po re di tvi do bič ka, ki je pred met po god be o ude lež bi pri do bič ku, ni real no po ve ča la pov - preč nih me seč no iz pla ča nih plač na za po sle ne ga in ur gle de na pred - hod no leto in – če so bila sreds tva iz ude lež be pri do bič ku v druž bi upo rab lje na na - men sko. Po god ba se vpi še v po se ben re gi ster, ki ga vodi pri stoj ni davč ni or gan; re - gi ster mora vse bo va ti glav no knji go, ki je na me nje na vpi su po dat kov, za ka te re pred pi si do lo ča jo, da se vpi su je jo v re gi ster ter zbir ko li stin, to je po god be in dru gih li stin, za ka te re pred pi si do lo ča jo, da se pred lo ži jo re - gi stru ozi ro ma se vlo ži jo v zbir ko li stin. Pri ja vo za vpis v re gi ster vlo ži upra va, vse bo va ti mora po dat ke, ki jih za kon na tanč no ter ja, po treb no je pred lo ži ti po god bo o ude lež bi pri do - bič ku v iz vir ni ku ter over je nem pre pi su, no tar ski za pi snik o spre je mu skle pa o skle ni tvi po god be ter poi men ski sez nam za po sle nih v ime nu in za ra čun ka te rih je skle nje na po god ba. O vpi su v re gi ster od lo ča davč ni urad, na ob moč ju ka te re ga je druž ba vpi sa na v davč ni re gi ster. Davč ni or gan mora oce ni ti,ali so za vpis v re gi - ster po godb iz pol nje ni pred pi sa ni po go ji. Za iz da jo od loč be davč ni or gan tudi od lo ča o vr sti in vi ši ni davč ne olaj ša ve, ki se po god be nim stran kam priz na na pod la gi vpi sa ne po god be o ude lež bi pri do bič ku. Z za ko nom je pred vi de na tudi pri tož ba na Glav ni urad Davč ne upra ve R Slo ve ni je. Pre ne ha nje ude lež be pri do bič ku po pred lo gu ZUZD Pred log ZUZD do lo ča tudi po go je in po sto pek iz bri sa po god be o ude lež - bi pri do bič ku iz re gi stra, iz da jo od loč be o iz bri su ter mož nost pri tož be v tej zve zi. Za kon do lo ča še, da sred stev iz ude lež be pri do bič ku ni do vo lje no iz - pla ča ti pred dos pe lost jo, ra zen v pri me ru smr ti. Te daj se zne sek, izra ču - nan v skla du s po god bo o ude lež bi pri do bič ku, po ob dav či tvi pre ne se v za puš čin sko maso za po sle ne ga. Po god ba o ude lež bi pri do bič ku pre ne ha z iz te kom roka, z za čet kom ste - čaj ne ga po stop ka nad druž bo ter s pre ne ha njem druž be za ra di zdru ži tve. Ob za čet ku ste čaj ne ga po stop ka druž be se zah te vek za izro či tev del nic do go vor je ne del niš ke she me spre me ni v de nar no ter ja tev na iz pla či lo de - nar ne ga zne ska, ki us tre za de le žu do bič ka, ki pri pa da za po sle ne mu. Na pre mo že nju, ki je pred met na lož be, pri do bi jo za po sle ni z dnem za - čet ka ste ča ja lo či tve no pra vi co v za va ro va nje nji ho ve ter ja tve iz na slo va 108 DRUGI DEL ude lež be pri do bič ku na pod la gi skle nje ne po god be o ude lež bi pri do bič - ku. Ter ja tve za po sle nih iz na slo va ude lež be pri do bič ku v pri me ru ste ča - ja, se po pla ča jo iz raz de li tve ne mase. VPRAŠANJA: ■ Ob li ke in na či ni so de lo va nja de lav cev pri uprav lja nju ■ Svet in zbor de lav cev ■ Pra vi ce čla nov sve ta de lav cev ■ So de lo va nje de lav cev v or ga nih druž be ■ Pri mer jal no prav ni pre gled fi nanč ne ude lež be de lav cev v po slov nem re zul ta tu ■ Pri po ro či lo Sve ta Evrop ske uni je z dne 17. ju li ja 1992 (92/443/EEC) ■ Po jem fi nanč ne ude lež be de lav cev v po slov nem re zul ta tu ■ Pred log slo ven ske ure di tve (pred log ZUZD) ■ Po god ba o ude lež bi pri do bič ku po pred lo gu ZUZD ■ She me ude lež be pri do bič ku po pred lo gu ZUZD ■ Sreds tva iz ude lež be pri do bič ku po pred lo gu ZUZD ■ Ob dav či tev sred stev iz ude lež be pri do bič ku po pred lo gu ZUZD ■ Pre ne ha nje ude lež be pri do bič ku po pred lo gu ZUZD NOVA DELOVNA RAZMERJA 109 INOVACIJE V DELOVNEM RAZMERJU Pojem ino va ci je Za kon o pra vi cah in du strij ske last ni ne iz de lov ne ga raz mer ja77 (v na dalj - njem be se di lu ZPILDR), ki ure ja po lo žaj ino va tor ja, šte je kot ino va tor ja izu mi te lja, ob li ko val ca no vih ob lik te les, slik ali risb ter no sil ca teh nič ne in dru ge iz bolj ša ve. Ino va ci ja je to rej po na ve de nem za ko nu: – izum, ki po pred pi sih o in du strij ski last ni ni iz pol nju je po go je za pa - tent no vars tvo; 77 PREDPISI O IZUMIH, TEHNIČNIH IZBOLJŠAVAH IN ZNAKIH RAZLIKOVAN- JA s ko men tar jem, dr. K. Pu ha rič, dr. L. Ude, mag. M. Kris per – Kram ber ger, ČZ Urad ni list SRS, Ljub lja na 1981: Ob na šte tem se za stav lja vpra ša nje raz lik med izu mom in teh nič no iz bolj ša vo. Raz li ke so pred vsem te: – po go je in na čin vars tva izu ma do lo ča ne po sred no in po pol no ZITIZR, teh nič na iz bolj ša va pa se za va ru je pod po go ji in na či ni, do lo če ni mi v sa mou prav nem splo šnem aktu, se ve da v ok vi ru opre de li tve tega in na sled njih čle nov; – za izum, ki iz pol nju je zah te va na me ri la, se po de li pa tent, ki daje no sil cu pred - vsem upra vi če nja iz 44. čle na, ki so vse bin sko dru gač na z vi di ka OZD in izu - mi te lja kot pri teh nič ni iz bolj ša vi, npr. pre po ved na pra vi ca ipd.; – naj ra zvid nej še pa so raz li ke v me ri lih za priz na nje last no sti izu ma ozi ro ma teh - nič ne iz bolj ša ve: – izum mora biti re ši tev opre de lje ne ga teh nič ne ga prob le ma, teh nič na iz bolj ša va pa je ra cio na li za ci ja dela z zna ni mi teh nič ni mi sreds tvi; – ko rist nost ozi ro ma po zi tiv ni uči nek je te melj na kon sti tu tiv na pr vi na teh nič ne iz bolj ša ve, pri izu mu pa se ko rist nost sploh ne preiz ku ša (glej če tri ti od sta vek 96. čle na); – raz li ka v rav ni us tvar jal no sti: izum ne sme za stro kov nja ka očit no iz ha ja ti iz zna ne ga sta nja teh ni ke, teh nič na iz bolj ša va pa je nas prot no oz na če na z upo ra - bo zna nih teh nič nih sred stev; – ra ven no vo sti: pri izu mu je no vost ob jek tiv na s sve tov ne ga vi di ka, pri teh nič ni iz bolj ša vi pa re la tiv na, z vi di ka OZD; – po men dru ge ga od stav ka tega čle na je, da se šte je za teh nič no iz bolj ša vo tudi izum, to rej stva ri tev, ki bi iz pol nje va la vsa me ri la, po treb na za priz na nje pa ten - ta, ra zen no vo sti in se ji le za ra di tega ne more priz na ti pa tent no vars tvo. Šlo bo to rej v glav nem za izum, ki je že kje v tu ji ni pa ten ti ran, če ni pa ten ti ran v SFRJ, ga bo OZD lah ko upo rab lja la, če pa bi bil pa ten ti ran tudi pri nas, bi ga bilo mo go če upo rab lja ti le pod splo šni mi po go ji za upo ra bo tu je ga pa ten ta. (158. in 159. stran). 110 DRUGI DEL – nove ob li ke te les, sli ke ali ris be, ki po pred pi sih o in du strij ski last ni ni iz pol nju je jo po go je za vars tvo z mo de lom ozi ro ma vzor cem; – teh nič na in dru ga iz bolj ša va, s ka te ri mi se do se ga:78 – več ja de lov na sto ril nost – bolj ša ka ko vost iz del kov – pri hra nek pri ma te ria lu in ener gi ji – bolj še iz ko riš ča nje stro je in na prav – bolj ši nad zor proi zvod nje – bolj ša var nost del.79 Ino va ci ja je po splo šni teo ri ji in ven ci ja, ki je gos po dar sko ali dru ga če upo rab na. Vrste izu mev iz de lov ne ga raz mer ja Izu me us tvar je ne v de lov nem raz mer ju po ZILDR raz li ku je mo pred vsem po tem, ali so jih us tva ri li za po sle ni v med tra ja njem de lov ne ga raz mer ja ali do lo čen čas za tem, ko je de lov no raz mer je pre ne ha lo ter po tem, ali je izum us tvar jen ne po sred no pri iz pol nje va nju de lov nih na log ali zu naj de - lov ne ga me sta, ven dar z upo ra bo zna nja in iz ku šenj ali celo sred stev iz za po sli tve. Iz na ve de ne ga iz ha ja raz vr sti tev na dve vr sti izu mov, us tvar je nih v de - lov nem raz mer ju, in si cer:80 – služ be ni izu mi – pro sti izum. 78 PREDPISI O IZUMIH, TEHNIČNIH IZBOLJŠAVAH IN ZNAKIH RAZLIKOVAN- JA s ko men tar jem, dr. K. Pu ha rič, dr. L. Ude, mag. M. Kris per – Kram ber ger, ČZ Urad ni list SRS, Ljub lja na 1981: Za izu me, us tvar je ne v de lov nem raz mer ju (in ven tions made in the cour se of em - ploy ment, Ar beit neh me rer fin dun gen, in ve tion de ser vi ce ipd.), v ve či ni dr žav ve - lja po seb na prav na ure di tev. V tu ji ni ima pra vi co do izu ma pa ten ta de lo da ja lec ozi ro ma pod jet je, v ve či ni vzhod noe vrop skih so cia li stič nih dr žav pa dr ža va. Ti sub jek ti po sta ne jo no sil ci pa ten ta; z iz da jo av tor ske ga spri če va la (ter nje go vih poj mov nih raz li čic, npr. gos po dar ske ga pa ten ta) v vzhod noe vrop skih so cia li stič - nih dr ža vah pa dr ža va pri do bi iz ključ no pra vi co do izu ma. (148. stran). Zna čil nost teh izu mov je v gro bem v tem, da so na sta li s sreds tvi in na sreds tvih de lo da jal ca (pod jet ja), po nje go vem na ro či lu ozi ro ma z nje go vo po moč jo. Zato ima že ome nje ne pra vi ce. De lo je ma lec izu mi telj pa ima pra vi co biti ime no van kot izu mi telj v pa ten tu, pri pa da pa mu tudi pra vi ca do na do me sti la ozi ro ma na gra de ali od škod ni ne (148. stran). 79 V prejš nji ure di tvi po Za ko nu o vars tvu izu mov, teh nič nih iz bolj šav in zna kov raz li ko va nja (Urad ni list SFRJ, št. 34/81 z dne 19. ja nuar ja 1981, v na da lje va nju: ZITIZR) je bila v 146. čle nu na tanč nej ša ure di tev, in si cer: »… pri delu, ki je oprav - lje no na zah te vo ali po na lo gu or ga ni za ci je zdru že ne ga dela.« 80 Dolž nost ob veš ča nja je ve lja la tudi po 147. čle nu ZITIZR. NOVA DELOVNA RAZMERJA 111 Služ be ni izum je opre de ljen ča sov no, in si cer je to izum, ki ga je za po sle - ni (de lo je ma lec) us tva ril: – med tra ja njem de lov ne ga raz mer ja – v še stih me se cih od dne va, ko je de lo je mal cu pre ne ha lo de lov no raz - mer je. Ča sov no opre de lje va nje služ be ne ga izu ma ne po me ni, da mora biti izum us tvar jen na sa mem de lov nem me stu. Da se izum šte je kot služ ben, za doš ča, da je bil izu mi telj, te daj ko je do izu ma priš lo, za po slen ozi ro ma da ni mi ni lo več kot šest me se cev od tega.Od vi sno od tega, kak šna je stop nja po ve za no sti de lov nih na log za po sle ne ga z us tvar je nim izu mom, za kon raz li ku je dve vr sti služ be nih izu mom, in si cer: – ne po sred ni služ be ni izum; – po sred ni služ be ni izum. Ne po sred ni je ti sti služ be ni izum, ki je us tvar jen: – pri iz pol nje va nju po god be o za po sli tvi; – na izrec no zah te vo de lo da jal ca; – na pod la gi po seb ne po god be med de lo da jal cem in de lo je mal cem. Dru ga če po ve da no ne po sred ni služ be ni izum je us tvar jen pri ure sni če va - nju na log, ki jih de la vec oprav lja na de lov nem me stu, kjer je za po slen. Na lo ge lah ko iz ha ja jo iz si cerš nje po god be, ki jo ima in je te melj nje go ve - mu de lov ne mu raz mer ju, ali pa so na lo ge do lo če ne s stra ni de lo da jal ca tudi dru ga če, z ust nim do go vo rom ali raz po re di tvi jo na do lo če no de lov no po droč je ali pa celo na pod la gi po seb ne po god be. Se ve da ni mo go če ra zu me ti be sed ne zve ze »na izrec no zah te vo de lo da - jal ca«,81 da gre pri tem za izum na ukaz, am pak se zah te va de lo da jal ca na na ša na do lo če no de lov no po droč je ozi ro ma de lo va nje, pri ka te rem de - lo da ja lec us tva ri izum. Naj več krat bo ne po sred ni služ be ni izum us tvar - jen tudi fi zič no tam, kjer je de lo je ma lec raz po re jen ozi ro ma kjer mu je do lo če no, da oprav lja svo je de lov ne na lo ge. Po sred ni služ be ni izum je izum, ki ga je za po sle ni us tva ril na po klic - nem po droč ju, na ka te rem je si cer za po slen, ven dar izum ni po ve zan z na lo ga mi, ki jih oprav lja na ka kr šni koli de lov no prav ni pod la gi ali na vo - di lih de lo da jal ca. Skrat ka, izum je zno traj de lo je mal če ve ga po klic ne ga zna nja, ne pa na log, ki jih oprav lja na pod la gi raz mer ja z de lo da jal cem oprav lja. Ven dar je pri tem od lo čil no, da s pre so jo, ali se izum, ki ga je us tva ril za po sle ni, šte je kot služ be ni izum, če so k na stan ku izu ma pre - tež no pri po mo gli: 81 Tudi po ZITIZR je mo ra la or ga ni za ci ja, ki je upo rab lja la izum, pla ča ti izu mi te lju pla či lo, od vi sno od tega, ko li ko je tak izum pris pe val k po ve ča nju do hod ka ali zmanj ša nju stroš kov ozi ro ma iz gub v or ga ni za ci ji, v ka te ri se je izum iz ko riš čal (152. člen ZITIZR). Za izum, us tvar jen v or ga ni za ci ji, ki se ni iz ko riš čal, za va ro van pa je bil s pa ten - tom, je imel izu mi telj pra vi co po seb ne na gra de za pris pe vek k splo šne mu teh no - loš ke mu na pred ku, in si cer od or ga ni za ci je, na ime ka te re je bil izum za va ro van (153. člen ZITIZR). 112 DRUGI DEL – iz kuš nje, ki si jih je de lo je ma lec pri do bil na de lov nem me stu; – sreds tva, ki mu jih je de lo da ja lec dal na raz po la go. Če je bil izum si cer us tvar jen pri oprav lja nju po kli ca, pa k nje go ve mu na - stan ku v ni če mer niso pri po mo gle iz kuš nje iz dela, ki ga za po sle ni oprav - lja v raz mer ju do de lo da jal ca, tak izum ne more biti služ ben. Ven dar se tudi tak ozi ro ma tako us tvar jen izum lah ko šte je kot služ ben, če je za po - sle ne mu de lo da ja lec dal na raz po la go sreds tva, ki jih je upo rab ljal pri ra - zi sko va nju, iz ka te re ga je na stal izum. Raz li ko va nje na služ be ne in pro ste izu me je z vi di ka prav nih po sle dic nad vse po mem bno. Le za služ be ne izu me na mreč ve lja tako ime no va na prev zem na pra vi ca de lo je mal ca ter iz tega iz ha ja jo če šte vil ne pra vi ce in ob vez no sti de lo da jal ca in de lo je mal ca v zve zi s tem. Služ be ne in pro ste izu me je tre ba pri jav lja ti. Pri pro stih izu mih se dolž nost ob veš ča nja, ki jo ima de lo je ma lec, ki izum us tva ri, po ve zu je s pra vi co de lo da jal ca, da pre - so di, ali gre za prost ali ne mor da za služ be ni izum. Šte vil ne so tudi raz li ke med ne po sred ni mi in ne po sred ni mi služ be ni - mi izu mi, zato je tudi to raz vr sti tev tre ba do lo či ti na sa mem za čet ku po - stop ka. Raz li ke med izu mi te ljem, za po sle nim na jav nem vi so ko šol skem ozi ro ma jav nem ra zi sko val nem za vo du, ter izu mi te lji, za po sle ni mi kjer koli drug je, so pre cejš nje. V na da lje va nju bomo raz prav lja li zgolj o izu mi - te ljih, za po sle nih v gos po dar skih druž bah, za vo dih ali ka te rih koli dru gih or ga ni za ci jah, ra zen jav nih vi so ko šol skih in jav nih ra zi sko val nih za vo - dih. Dolž nost ob veš ča nja82 Ra zi sko va lec, raz voj nik ozi ro ma kdor koli za po slen v gos po dar ski druž - bi, za vo du ali drug je, mora, če us tva ri izum, po za ko nu brez od la ša nja pi - sno ob ve sti ti or ga ni za ci jo, v ka te ri je za po slen, to rej de lo da jal ca. Za kon tudi pred pi su je vse bi no pi sne ga ob ve sti la o izu mu; to mora ime ti ja sno oz na ko, ko gre za ob ve sti lo o izu mu, na tanč no mora opi sa ti izum, to je nje go ve teh nič ne re ši tve ter ris be, na da lje po dat ke, kako je priš lo do izu - ma, ter po dat ke o ose bah, ki so so de lo va le pri us tva ri tvi izu ma. Pi sno ob - ve sti lo o izu mu mora na va ja ti, ali gre za ne po sred ni ali po sred ni služ be ni izum. Ob ve sti lo o izu mu, s ka te rim izu mi telj sez na ni or ga ni za ci jo, v ka te ri je za po slen, o vseh oko liš či nah v zve zi z izu mom, ima po mem bne prav ne po sle di ce. Za vsa ke ga za po sle ne ga je to za kon ska ob vez nost, ka te re kr ši - tev ima po sle di co ka zen ske in ci vil ne sank ci je. Za de lo da jal ca pre jem pi sne ga ob ve sti la prav no po me ni dvo je. Pr vič mora pi sno po tr di ti de lo je mal cu, to je izu mi te lju, pre jem ob ve sti la o izu - mu, s či mer je sled nji raz re šen svo je za kon ske ob vez no sti ozi ro ma dolž - 82 Dolž nost ob veš ča nja je ve lja la tudi po 147. čle nu ZITIZR. NOVA DELOVNA RAZMERJA 113 no sti ob veš ča nja. Na dru gi stra ni za de lo da jal ca na sto pi s tre nut kom pre - je ma ob ve sti la o služ be nem izu mu pra vi ca do prev ze ma izu ma ozi ro ma tako ime no va na prev zem na pra vi ca. Pra vi ca prev ze ma ob se ga ali po pol ni prev zem izu ma ali pa ome je ni prev zem izu ma. Prev zem no pra vi co izra bi de lo da ja lec tako, da za po sle ne mu izu mi te lju (de lo je mal cu) vro či pi sno iz ja vo, s ka te ro po pol no ali ome je no prev ze ma služ be ni izum. Po pol ni ali ome je ni prev zem služ be ne ga izu ma se raz li ku je ta v tem: – s po pol nim prev ze mom služ be ne ga izu ma prei de jo vse pra vi ce na izu - mu na gos po dar sko druž bo, za vod, ka kr šno koli or ga ni za ci jo, v ka te ri je izu mi telj za po slen (de lo je ma lec); – z ome je nim prev ze mom služ be ne ga izu ma pri do bi or ga ni za ci ja, v ka - te ri je izu mi telj za po slen (de lo da ja lec), tako ime no va no neiz ključ no pra vi co do upo ra be služ be ne ga izu ma. V obeh pri me rih gre za za kon ski pre nos pra vic izu mi te lja na prav no ose - bo, v ka te ri je ta izu mi telj za po slen. Se ve da se po za ko nu (ex lege) lah ko pre na ša jo le ma te rial ne pra vi ce izu mi te lja, ni ka kor pa ne mo ral ne, to je pra vi ce biti priz nan kot izu mi telj na pa tent ni pri ja vi in na vseh dru gih li - sti nah. Tako do loč be pr ve ga od stav ka 8. čle na ZILDR, ki pra vi, da z izro - či tvi jo pi sne iz ja ve de lo je mal cu, s ka te ro de lo da ja lec po pol no prev ze ma služ be ni izum, prei de jo na de lo da jal ca vse pra vi ce na izu mu, ni moč ra - zu me ti, da se pre ne se jo tudi mo ral ne pra vi ce na de lo da jal ca. Po ZIL ob se ga jo ma te rial ne pra vi ce no sil cu pra vic in du strij ske last ni ne iz ključ no pra vi co nji ho ve gos po dar ske upo ra be in raz po la ga nja (3. člen ZIL). Tako ima no si lec pa ten ta iz ključ no pra vi co, da v proi zvod nji upo - rab lja za va ro va ni izum ter iz ključ no pra vi co pro da ja ti pred me te, iz de la ne po za va ro va nem izu mu, ter do dat no k temu pra vi co raz po la ga ti s pa ten - tom ter pre pre či ti upo ra bo za va ro va ne ga izu ma dru ge mu ne poob laš če ne - mu (32. člen ZIL). Neiz ključ na pra vi ca do upo ra be služ be ne izu ma bi to rej po me ni la, da de lo da ja lec upo rab lja izum ali pro da ja pred me te, iz de la ne po izu mu tako, da te pra vi ce deli s kom dru gim, to rej z izu mi te ljem. Od tod v ZILDR do loč ba, ki se na na ša na ome je ni prev zem po sred ne ga služ be ne - ga izu ma; če na mreč ta ovi ra upo ra bo po sred ne ga služ be ne ga izu ma, lah - ko de lo je ma lec zah te va od de lo da jal ca, da v dveh me se cih od prev ze ma izum po pol no prev za me ali pa ga da za po sle ne mu izu mi te lju (de lo je mal - cu) pro sto na raz po la go (tret ji od sta vek 8. čle na ZILDR). Dolž nost va ro va nja taj no sti in pre po ved raz po la ga nja Dolž nost izu mi te lja, ki je v de lov nem raz mer ju, je tudi, da va ru je služ be - ni izum v taj no sti. Ta dolž nost ve lja, do kler raz po la ga nje z izu mom mo re - bi ti ne po sta ne pro sto. Pro sto pa po sta ne za de lo je mal ca raz po la ga nje z izu mom: 114 DRUGI DEL – če se je de lo da ja lec izu mu pi sno od po ve dal; – če je de lo da ja lec izum prev zem ome je no in s tem pri do bil neiz ključ no pra vi co do upo ra be izu ma; – če de lo da ja lec v za kon skih ro kih ni prev zel izu ma. Če se je or ga ni za ci ja, v ka te ri je izu mi telj za po slen, izu mu pi sno od po ve - da la, ali če je izum prev ze la le ome je no in na ta na čin pri do bi la neiz ključ - no pra vi co, ali pa da v za kon skem roku ni dala iz ja ve, da izum prev ze ma, je izu mi telj upra vi čen z izu mom raz po la ga ti pro sto, brez vseh ome ji tev. Po leg za po sle ne ga izu mi te lja (de lo je mal ca), ki mora va ro va ti služ be ni izum v taj no sti, ve lja ta ob vez nost tudi za ose be, ki so iz ve de le za izum v zve zi z de jav nost jo, ki jo oprav lja jo. Te po za ko nu ne sme jo svo je ga zna - nja iz ko ri sti ti in ga tudi ne ob ja vi ti (tret ji od sta vek 7. čle na ZILDR). Dolž nost va ro va nja izu ma, o ka te rem ga je ob ve stil de lo je ma lec, ve lja tudi za de lo da jal ca, in si cer tako dol go, kot to zah te va jo ko ri sti izu mi te lja. Za po sle ni izu mi telj ozi ro ma de lo je ma lec nima pra vi ce raz po la ga ti s služ be nim izu mom, pre den se de lo da ja lec od lo či, ali bo svo jo prev zem no pra vi co iz ko ri stil ali ne. Pre po ved raz po la ga nja z izu mom za izu mi te lja ve - lja do tre nut ka, ko se iz te če jo za kon ski roki, v ka te rih ima de lo da ja lec pra - vi co izum prev ze ti, ozi ro ma do tre nut ka, ko je mo re bi ti pred iz te kom roka de lo da ja lec iz ja vil, da se od po ve du je prev zem ni pra vi ci. Za kon do lo ča tudi ci vil no prav no sank ci jo, če tako raz po la ga nje nima prav nih učin kov v raz - mer ju do de lo da jal ca, če so z raz po la ga njem pri za de te nje go ve pra vi ce. For mu la ci ja »če so z raz po la ga njem pri za de te nje go ve pra vi ce« je zelo ši ro - ka in ka kr šen koli po sel, po ve zan z upo ra bo in iz ko riš ča njem izu ma ali pro da jo pred me tov na pod la gi izu ma bi za go to vo po me ni lo de ja nje, ki bi bilo prav no brez učin kov za ra di po se ga nja v pra vi ce de lo da jalca. Pra vi ce in dolž no sti v zve zi s pa ten ti ra njem Pra vi ce in dolž no sti de lo da jal ca in de lo je mal ca v zve zi s pa ten ti ra njem so raz lič ne, če gre za ne po sred ni, od ti stih, ko gre za po sred ni služ be ni izum. Pri ne po sred nem služ be nem izu mu ima de lo da ja lec po prev ze mu pra vi co izum pri ja vi ti pri pa tent nem ura du. Ni pa dolž nost de lo da jal ca, če gre za ne po sred ni služ be ni izum. Pri po sred nem služ be nem izu mu pa mora de lo da ja lec, ta koj ko ga je po pol no prev zel, izum pri ja vi ti za pa - tent. Lah ko pa se z za po sle nim izu mi te ljem do go vo ri dru ga če, npr. tako, da izu mi telj sam da pa tent no pri ja vo. De lo da ja lec in de lo je ma lec se lah ko spo ra zu me ta, ali je izum, ki ga je de lo da ja lec po pol no prev zel, ne po sred ni ali po sred ni. Dolž no sti v zve zi s pa ten ti ra njem so na mreč raz lič ne. Pri ne po sred nem izu mu je to pra vi ca de lo da jal ca, pri po sred nem pa nje go va dolž nost. Pri nes po ra zu mu o tem, za kak šen služ be ni izum gre, de lo da jal cu ni tre ba pri ja vi ti izu ma, če spor no vpra ša nje pred lo ži v re ši tev po rav nal ne mu sve tu. NOVA DELOVNA RAZMERJA 115 Lah ko je spor no tudi to, ali izum sploh iz pol nju je po go je za pa ten ti ra - nje. Pri spo ru o tem, de lo da jal cu prav tako ni tre ba pri ja vi ti izu ma, tudi če bi šlo mo re bi ti za ne po sred ni služ be ni izum, ven dar pod po go jem, da spor - no vpra ša nje pred lo ži tudi v tem pri me ru v re ši tev po rav nal ne mu sve tu. Če se de lo da ja lec iz ne ve ri svo ji dolž no sti pri ja vi ti po sred ni služ be ni izum za pa tent, za kon daje za po sle ne mu izu mi te lju sa me mu pra vi co, da tak izum pri ja vi za pa tent, ven dar v ime nu in tudi na stroš ke de lo da jal ca, pri ka te rem je za po slen. Pa tent no pri ja vo to rej na pi še sam, v njej na ve de sebe kot izu mi te lja, ven dar kot upra vi čen ca do pa ten ta ozi ro ma nje go ve - ga no sil ca na ve de de lo da jal ca, ki mora s tem po rav na ti tudi us trez ne pri - stoj bi ne. De lo da jal cu ni tre ba po sred ne ga služ be ne ga izu ma pri ja vi ti za pa tent v tu jini. Se ve da pa ima pra vi co to sto ri ti. Če te pra vi ce ne iz ko ri sti, mora dati izum za dr ža ve, v ka te rih ga ne pa ten ti ra, na pro sto raz po la go de lo je - mal cu to rej izu mi te lju in mu tudi omo go či ti, da tam pri do bi pa ten te. Pra - vi co do pa ten ti ra nja v tu ji ni ozi ro ma v do lo če nih dr ža vah pre ne se na izu - mi te lja de lo da ja lec s po seb no iz ja vo, ki pa mora biti dana pra vo ča sno, zno traj ro kov, ki so do lo če ni v med na rod nih po god bah. De lo je ma lec ima v zve zi z vlo ži tvi jo pa tent ne pri ja ve, kar opra vi nje - gov de lo da ja lec, pra vi co do bi ti pre pis te pri ja ve in tudi vlo že nih pri log. Na da lje ima de lo je ma lec to rej izu mi telj, ki je za po slen, pra vi co biti stal no ob veš čen o po te ku po stop ka za priz na nje pa ten ta. Na dru gi stra ni mora za po sle ni izu mi telj dati svo je mu de lo da jal cu vso po moč ozi ro ma po ja sni la v zve zi z izu mom ter tudi da ja ti po treb ne iz ja - ve, če je to v po stop ku tako do lo če no. Za kon celo pred pi su je de nar no ka - zen naj manj 50.000 SIT za pre kr šek, ki bi ga sto ril za po sle ni izu mi telj, če v po stop ku pri Ura du de lo da jal cu ne bi po nu dil po mo či ozi ro ma po ja snil o izu mu in dal po treb nih iz jav. Dolž nost de lo da jal ca, da pri ja vi po sred ni služ be ni izum za pa tent, kot tudi dolž nost, da po tr je ni pa tent vzdr žu je, je ci vil no prav no sank cio ni ra na. Ob opu sti tvi teh dolž no sti mora ob ve sti ti izu mi te lja o tem in mu na nje go vo zah te vo in tudi na nje go ve stroš ke pre - ne sti pra vi co in tudi po treb no do ku men ta ci jo. De lo je ma lec lah ko zah te va pre nos pra vi ce od de lo da jal ca v 3 me se cih od pre je ma ob ve sti la o opu sti tvi pa tent ne pri ja ve ozi ro ma o opu sti tvi na - dalj nje ga vzdr že va nja pa ten ta. De lo da ja lec lah ko ima in te res, da prev ze ti po sred ni služ be ni izum os - ta ne v taj no sti, če prav ne gre za zaup ni izum po do loč bah ZIL. V ta kem pri me ru mu ga ni tre ba za va ro va ti s pa ten tom, mora pa je de lo je mal cu od me ri ti in tudi iz pla ča ti ce lot no na gra do, s tem da se pri od me ri na gra - de upo šte va tudi ško da, ki jo ima za po sle ni izu mi telj, ker izum ni za va ro - van s pa ten tom. Po ve da ti je tre ba še to, da po vsod, kjer za kon go vo ri o pri ja vi za pa - tent, do da ja tudi pa tent s skraj ša nim tra ja njem kot mož nost, ki jo ima v do lo če nih pri me rih upra vi če nec za pa tent no pri ja vo. 116 DRUGI DEL Pra vi ce za po sle ne ga izu mi te lja do na gra de83 Pra vi ca za po sle ne ga izu mi te lja do na gra de je raz lič na, in to gle de na to, ali je izum, ki ga je ta us tva ril, ne po sred ni ali po sred ni. Po mem bno je tudi, ali gre pri eni in dru gi vr sti izu ma za po poln ali za ome jen prev zem. Pri ne po sred nih služ be nih izu mih ima za po sle ni izu mi telj pra vi co do na gra de le, če nje gov izum gos po dar ska druž ba, za vod ali ka kr šna koli or ga ni za ci - ja, v ka te ri je za po slen, prev za me po pol no. Če or ga ni za ci ja, v ka te ri je izu - mi telj za po slen (de lo da ja lec), ne po sred ni izum prev za me le ome je no, za - po sle ni izu mi telj (de lo je ma lec) nima pra vi ce do na grade. Tudi pri po pol nem prev ze mu ne po sred ne ga služ be ne ga izu ma ima za - po sle ni izu mi telj pra vi co do na gra de le pod do lo če ni mi po go ji, na mreč le če: – oseb ni pris pe vek za po sle ne ga izu mi te lja pri us tva ri tvi izu ma očit no pre se ga vse bi no nje go vih na log; – po men izu ma za de lo da jal ca očit no pre se ga vse bi no na log, ki jih ima de la vec po po god bi o za po sli tvi ali na pod la gi izrec nih zah tev ali pa so na lo ge mo re bi ti do lo če ne s po seb no po god bo, ki jo med se boj no skle - ne ta. Na gra da se da le pri ne po sred nem izu mu, če je prev zem po poln in če oseb ni pris pe vek za po sle ne ga pri us tva ri tvi izu ma ali po men tega izu ma očit no pre se ga vse bi no na log za po sle ne ga. Na ve de nih do dat nih me ril ozi ro ma po go jev za pra vi ce do na gra de ni, če gre za po sred ni služ be ni izum. Pri po sred nem služ be nem izu mu ima de lo je ma lec v vsa kem pri me ru pra vi co do na gra de. Na sta nek te pra vi ce je raz li čen od tega, ali de lo da ja lec po pol no prev za me po sred ni služ be ni izum, ali zgolj ome je no. Če de lo da ja lec po sred ni služ be ni izum prev za me po pol no, na sta ne pra vi ca do na gra de s pre je mom iz ja ve de lo da jal ca, da izum prev ze ma, to rej prev zem ne iz ja ve. Na sta nek pra vi ce do na gra de pri po pol nem prev ze mu po sred ne ga izu ma to rej ni od vi sen od za čet ka upo - ra be izu ma. Prav to pa je me ri lo za na sta nek pra vi ce pri ome je nem prev - ze mu. Pra vi ca do na gra de pri ome je nem prev ze mu na mreč na sta ne še le z za čet kom upo ra be izu ma. Ve li ke raz li ke med ure di tvi jo ob ne po sred nem in po sred nem služ be - nem izu mu so tudi, kar se na na ša na od me re ozi ro ma vi ši ne na gra de ter do lo če nost me ril v tej zve zi. Tako se pri prev ze mu ne po sred ne ga služ be - 83 Tudi po ZITIZR je mo ra la or ga ni za ci ja, ki je upo rab lja la izum, pla ča ti izu mi te lju pla či lo, od vi sno od tega, ko li ko je tak izum pris pe val k po ve ča nju do hod ka ali zmanj ša nju stroš kov ozi ro ma iz gub v or ga ni za ci ji, v ka te ri se je izum iz ko riš čal (152. člen ZITIZR). Za izum, us tvar jen v or ga ni za ci ji, ki se ni iz ko riš čal, za va ro van pa je bil s pa ten - tom, je imel izu mi telj pra vi co po seb ne na gra de za pris pe vek k splo šne mu teh no - loš ke mu na pred ku, in si cer od or ga ni za ci je, na ime ka te re je bil izum za va ro van (153. člen ZITIZR). NOVA DELOVNA RAZMERJA 117 ne ga izu ma (v vsa kem pri me ru mora biti po poln prev zem, si cer na gra de ni), vi ši ne in vr ste na gra de do lo ča ta na pod la gi ko lek tiv nih po godb in po - god be o za po sli tvi ozi ro ma ak tov gos po dar ske druž be, za vo da, or ga ni za - ci je, v ka te ri je izu mi telj za po slen, to rej de lo da jal ca. Za po sred ne služ be ne izu ma za kon do lo ča zgolj na če la za od me ro na - gra de; za vi ši no na gra de so od lo čil ni pred vsem: – gos po dar ska upo rab nost ne po sred ne ga služ be ne ga izu ma; – na lo ge za po sle ne ga izu mi te lja (de lo je mal ca), ki jih ima na pod la gi de - lov ne ga raz mer ja z de lo da jal cem; – de lež sa me ga de lo da jal ca pri us tvar ja nju izu ma, kar po me ni, oko liš či - na, da je dal na raz po la go sreds tva, teh nič ne so de lav ce, in fra struk tu ro ali po dob no. Kar se na na ša na od me re ozi ro ma vi ši ne na grad, za kon do lo ča po drob - nej šo ure di tev za pod za kon ski pred pis, in si cer za pra vil nik o na gra dah, ki naj ga v 6 me se cih po za čet ku ve ljav no sti za ko na sprej me mi ni ster, pri sto jen za zna nost in teh no lo gi jo, v so glas ju z mi ni strom, pri stoj nim za delo. Pra vil nik naj bi ure dil te me lje in na če la za od me ro vi ši ne na grad pri ne po sred nih in pri po sred nih služ be nih izu mih. Ven dar pa že ve lja za - kon ska ome ji tev, da se pra vil nik upo rab lja pri ne po sred nem služ be nem izu mu samo, če je za de lav ca, ki je izu mi telj, ugod nej ši, kot so do loč be ko lek tiv nih po godb ali nje go ve po god be o za po sli tvi. Za ne po sred ne služ be ne izu me ve lja te melj na ure di tev v ko lek tiv nih in in di vi dual nih de - lov no prav nih po god bah. Za kon za za po sle ne izu mi te lje (ra zen za ti ste za po sle ne na jav nih vi so - ko šol skih in jav nih ra zi sko val nih za vo dih) ne do lo ča no be nih naj niž jih od stot kov, ki bi pri pa da li za po sle ne mu izu mi te lju, npr. od li cenč ni ne, do se že ne od upo ra be iz del kov, v ka te re je npr. vgra jen izum. Naj niž je vred no sti ozi ro ma za jam če ne pra vi ce za po sle nih izu mi te ljev so do lo če ne v ne ka te rih ko lek tiv nih po god bah. Pro sti izu mi Tudi za pro ste izu me ve lja, da so us tvar je ni med tra ja njem de lov ne ga raz - mer ja ali v do lo če nem ča su ob kon cu de lov ne ga raz mer ja, ven dar pa niso iz pol nje ni po go ji za služ be ni izum. V do lo če nih pri me rih bo tre ba po se bej ugo tav lja ti in pre so ja ti, ali je izum služ be ni ali prost. Tako bo pri ne po sred nih služ be nih izu mih tre ba pre so ja ti, ali gre za izum, us tvar jen pri iz pol nje va nju po god be o za po sli - tvi ali gre za delo, ki ga je ne po god be no izrec no zah te val de lo da ja lec, ozi - ro ma je bilo delo, ob ka te rem je na stal izum, vklju če no v ka kr šno koli dru go po god bo med de lo je mal cem, to rej za po sle nim ra zi sko val cem, izu - mi te ljem, in med or ga ni za ci jo, pri ka te ri je za po slen. Prav tako bi pri po sred nem služ be nem izu mu lah ko pre so ja li, ali so k na - stan ku izu ma pre tež no pri po mo gle iz kuš nje, ki si jih je za po sle ni izu mi telj 118 pri do bil na de lov nem me stu ozi ro ma ali je de lo da ja lec dal na raz po la go sreds tva, ki so bila upo rab lje na pri de jav no sti, ki je pri ved la do izu ma. Prva pre so ja vpra ša nja ali gre za služ be ni ali pro sti izum je se ve da na izu mi te lju, ki mora ime ti do tega sta liš če in ga na ve sti v ob ve sti lu o izu - mu, ki ga mora v vsa kem pri me ru za po sle ni izu mi telj pred lo ži ti or ga ni za - ci ji, v ka te ri je za po slen. Svo jo pre so jo o vpra ša nju, ali gre za služ be ni ali pro sti izum, se ve da opra vi tudi de lo da ja lec, ki na tej pod la gi ali priz na za po sle ne mu izu mi te - lju, da gre za pro sti izum, ali pa o tem spro ži po sto pek ugo tav lja nja pri po rav nal nem sve tu. Za kon pred pi su je tudi se sta vi ne pi sne ga ob ve sti la, ki ga mora de lo je ma - lec pred lo ži ti de lo da jal cu, in si cer do lo ča, da mora vse bo va ti to li ko po dat - kov o izu mu, da de lo da ja lec lah ko pre so di, ali gre za pro sti ali mor da za služ be ni izum. Tako kot v vseh dru gih pri me rih ima tudi pri pro stem izu mu de lo da ja lec dolž nost, da pi sno po tr di pre jem ob ve sti la o pro stem izu mu. Pre so jo o tem, ali gre za pro sti ali mor da za služ be ni izum, mora or ga - ni za ci ja, v ka te ri je ra zi sko va lec za po slen, opra vi ti naj ka sne je v dveh me - se cih po pre je mu ob ve sti la o izu mu. Če v tem roku ne priz na za po sle ne - mu izu mi te lju, da gre za pro sti izum in se tudi za po sle ni izu mi telj s tem ne stri nja, na sta ne spor, ki ga re šu je pred po rav nal nim sve tom. Za po sle ni izu mi telj ima tudi pri pro stem izu mu še eno dolž nost, in si - cer mora izum pi sno po nu di ti or ga ni za ci ji, v ka te ri je za po slen, v od kup pra vi ce do upo ra be pro ste ga izu ma. Po me ni to rej, da ima de lo da ja lec tudi pri pro stem izu mu pred kup no pra vi co gle de pra vi ce do upo ra be pro - ste ga izu ma. De lo da ja lec ima na vo ljo dva me se ca, da se od lo či, ali bo pra vi co pred nost ne ga na ku pa pra vi ce do upo ra be izu ma iz ko ri stil ali ne; po iz te ku dveh me se cev od pre je ma po nud be (to rej ne od pre je ma ob ve - sti la o izu mu, ra zen če v sa mem ob ve sti lu ni vklju če na tudi po nud ba za pro da jo pra vic upo ra be izu ma), de lo da ja lec iz gu bi pred nost no pra vi co ozi ro ma po nud ba ne ve lja več. V po nud bi mora izu mi telj pred lo ži ti tudi po go je, pod ka te ri mi je pri - prav ljen pra vi ce do upo ra be izu ma pro da ti or ga ni za ci ji, v ka te ri je za po - slen. Po go je ob li ku je izu mi telj sam, in pri tem ni ve zan na ka kr šna koli pra vi la, ki jih ima or ga ni za ci ja, v ka te ri je za po slen, do lo če na za do lo či - tev na gra de izu mi te ljem. Se ve da je mož no, da se de lo da ja lec s po go ji iz po nud be ne stri nja; v ta - kem pri me ru za kon pred vi de va, da lah ko spro ži po sto pek pri po rav nal - nem svetu v dveh me se cih od pre je ma po nud be. Do da ti je še tre ba, da na ve de ne ome ji tve za pro ste izu me ne ve lja jo za izu me, ki jih vi so ko šol ski uči te lji, znans tve ni de lav ci in vi so ko šol ski so - de lav ci v jav nih vi so ko šol skih za vo dih in ra zi sko val ci v jav nih ra zi sko val - nih za vo dih us tva ri jo in pri tem v teh in sti tu ci jah niso us tvar je ne raz me re za prev zem in učin ko vi to upo ra bo izu mov (or ga ni za cij ska in fra struk tu ra ter nor ma tiv na ure di tev po stop ka prev ze ma). NOVA DELOVNA RAZMERJA 119 Po lo žaj »dr žav nih ra zi sko val cev« Za pra vi ce in du strij ske last ni ne iz izu mov, ki jih us tva ri jo vi so ko šol ski uči te lji, za po sle ni na jav nih vi so ko šol skih za vo dih, ter ra zi sko val ci, za po - sle ni v jav nih ra zi sko val nih za vo dih, ve lja dru gač na ure di tev kot za dru ge ra zi sko val ce ozi ro ma izu mi te lje. Izu mi te lji, na ka te re se na na ša ure di tev, ki jo bomo obrav na va li v na da lje va nju, so to rej: – vi so ko šol ski uči te lji, znans tve ni de lav ci in vi so ko šol ski so de lav ci, ki so za po sle ni v jav nih vi so ko šol skih za vo dih; – ra zi sko val ci, ki so za po sle ni v jav nih ra zi sko val nih za vo dih. V obeh pri me rih gre to rej za lju di, ki so v de lov nem raz mer ju ali na uni - ver zi ali na jav nem ra zi sko val nem za vo du. Če pa po sta ne jo izu mi te lji, je nji hov po lo žaj raz li čen od dru gih ra zi sko val cev, npr. na ti stih za po sle nih na za seb nih vi so ko šol skih za vo dih ali na ra zi sko val nih za vo dih, ki ni ma - jo sta tu sa jav ne ga ra zi sko val ne ga za vo da. Nji hov po lo žaj je tudi raz li čen od izu mi te ljev, ki so za po sle ni v gos po dar skih druž bah ali de lu je jo kot ra - zi sko val ci po sa mez ni ki. Obrav na va na ure di tev tudi ne ve lja za ra zi sko val ce, ki so z jav ni mi, vi - so ko šol ski mi ali ra zi sko val ni mi za vo di zgolj v po god be nem raz mer ju ozi - ro ma iz va ja jo pro jekt na pod la gi av tor ske ali de lo vr šne po god be. Biti mo - ra jo v de lov nem raz mer ju, in to v red nem ali do pol nil nem ozi ro ma do dat nem, za ne do lo čen ali do lo čen čas. Gre to rej za ure di tev, ki raz li ku - je po lo žaj vi so ko šol skih ra zi sko val cev ter ra zi sko val cev iz »dr žav nih« in - šti tu tov od vseh dru gih ra zi sko val cev, kar se na na ša na pra vi ce, ki iz ha ja - jo iz nji ho vih izu mov v in du strij ski last ni ni. Zna čil no sti te ure di tve so: 1. V no be nem pri me ru za ure ja nje pra vic in du strij ske last ni ne za vi so - ko šol ske ra zi sko val ce in ra zi sko val ce, za po sle ne na jav nih ra zi sko val nih za vo dih, ne ve lja jo do loč be od 15. do vključ no 19. čle na ZPILDR, to so do loč be, ki se na na ša jo na po go je in me ri la za do lo či tev vi ši ne in vr ste na gra de izu mi te lju. Vpra ša nja, po ve za na z na gra da mi izu mi te lju, za po - sle ne mu na jav nem vi so ko šol skem ali ra zi sko val nem za vo du, mo ra jo biti ure je na ali v ak tih za vo da ali pa z med se boj no po god bo med za vo dom in izu mi te ljem. 2. Dru ge do loč be za ko na (ra zen do ločb o na gra dah) ve lja jo za jav ne vi - so ko šol ske in jav ne ra zi sko val ne za vo de, če: – za go to vi jo or ga ni za cij sko in fra struk tu ro za po sto pek prev ze ma, pa - tent ne pri ja ve ter učin ko vi to upo rab lja nje izu mov; – s pra vil ni kom do lo či jo po sto pek prev ze ma služ be nih izu mov tako, da je pri la go jen po tre bam znans tve no-ra zi sko val ne ga dela in ob ja vi znans tve nih do sež kov; – s pra vil ni kom do lo či jo de le že pri upo ra bi izu mov med za vo di, eno ta mi ter izu mi te lji. Nad vse po mem bno je do lo či lo, da so izu mi vi so ko šol skih ra zi sko val cev ter ra zi sko val cev za po sle nih v jav nih ra zi sko val nih za vo dih, pro sti izu mi 120 DRUGI DEL brez vseh ome ji tev, če za vod ne za go to vi or ga ni za cij ske in fra struk tu re ter s pra vil ni kom ne do lo či po stop ka za prev zem služ be nih izu mov. Po lo žaj ra zi sko val cev na vi so ko šol skih in ra zi sko val nih za vo dih bo to - rej od vi sen od tega, ali ima jo ti za vo di ure je no in fra struk tu ro in pred pi se za prev zem in upo ra bo izu mov. Do kler stva ri niso ure je ne, so izu mi, ki jih us tva ri jo na teh in šti tu ci jah za po sle ni izu mi te lji, pro sti. To po me ni, da z nji mi raz po la ga jo ra zi sko val ci sami in da in šti tu ci je, v ka te rih so za - po sle ni, ni ma jo tako ime no va ne prev zem ne pra vi ce. Ra zi sko val cem ni tre ba pri ja vi ti izu mov za vo du, v ka te rem so za po sle ni, ozi ro ma za vod nima pra vi ce, da kar koli ukre ne v zve zi s tem. Ra zi sko val ci se v ta kih raz me rah svo bod no od lo ča jo o tem, s kom vzpo sta vi ti raz mer ja pri upo - ra bi izu ma ozi ro ma kako ure di ti pa tent ne po stop ke. Ne ob sta ja niti po sto pek pre ver ja nja, ali za pro sti izum sploh gre ali ne. Izum vi so ko šol ske ga uči te lja in ra zi sko val ca v jav nem ra zi sko val nem za vo du je prost in o tem ne ste če niti po sto pek ugo tav lja nja, saj ni dolž - nost ra zi sko val ca, da ka kor koli pi sno ob ve sti de lo da jal ca. Za kon ven dar le iz ha ja iz pred po stav ke, da bodo vi so ko šol ski in ra zi - sko val ni za vo di ure di li or ga ni za cij sko in fra struk tu ro, saj celo ob ve zu je dr ža vo, da za go to vi sreds tva za or ga ni za cij sko in fra struk tu ro, če so iz pol - nje ni po go ji, ki se na na ša jo na prav no (pra vil niš ko) ure je nost po stop ka prev ze ma služ be nih izu mov in de le žev pri upo ra bi izu ma (toč ki b) in c) 21. čle na). Če bo to rej vi so ko šol ski za vod ali jav ni ra zi sko val ni za vod nor ma tiv no ure dil to, kar za kon zah te va (Pra vil nik o ure di tvi po stop ka prev ze ma služ be nih izu mov, Pra vil nik o do lo či tvi de le žev pri iz ko riš ča nju izu ma), bo s tem pri do bil pra vi co, da od dr ža ve (Mi ni strs tva za zna nost in teh no - lo gi jo) zah te va sreds tva za or ga ni za cij sko in fra struk tu ro. Mi ni strs tvo za zna nost in teh no lo gi jo je pri stoj no, da ugo tav lja, ali so ti po go ji iz pol nje ni ozi ro ma ali so pra vil ni ki, ki jih za kon zah te va, spre je ti. Mi ni strs tvo za zna nost in teh no lo gi jo pred vi de va fi nan ci ra ti or ga ni za - cij sko in fra struk tu ro v pro gra mu tako ime no va nih in fra struk tur nih cen - trov, ka mor sodi fi nan ci ra nje ka kr šnih koli stroš kov, po ve za nih s pre no - som zna nja. Tako ime no va na or ga ni za cij ska in fra struk tu ra za prev ze me in upo ra bo izu mov je to rej in fra struk tu ra za pre nos zna nja iz uni verz in jav nih ra zi sko val nih za vo dov v gos po dar sko upo ra bo. Do kler stva ri niso ure je ne tako, kot smo pi sa li, se to rej ra zi sko val ci, za po sle ni na uni ver zah in jav nih ra zi sko val nih za vo dih, svo bod no od lo - ča jo, kako rav na ti, če z ra zi sko val nim de lom pri de jo do izu ma. Ob vez no sti pri pro stih izu mih Če tu di so izu mi na vi so ko šol skih in jav nih ra zi sko val nih za vo dih pro sti iz raz lo gov, ki smo jih opi sa li (ni sta za go tov lje na or ga ni za cij ska in fra - struk tu ra in po sto pek prev ze ma služ be nih izu mov), ima jo ra zi sko val ci, NOVA DELOVNA RAZMERJA 121 za po sle ni v teh in šti tu ci jah, do lo če ne ob vez no sti, za vod, ki ra zi sko val ca za po slu je, pa ne ka te re pra vi ce. Ra zi sko va lec, ki izum us tva ri, mora vi so - ko šol ski ozi ro ma jav ni ra zi sko val ni za vod, na ka te rem je za po slen, ob ve - sti ti o svo jem izu mu. Dolž nost ob veš ča nja ra zi sko val cev je na eni stra ni te melj za vzpo sta vi - tev evi denc o izu mih na vi so ko šol skih in jav nih ra zi sko val nih or ga ni za ci - jah (tam, kjer te že niso), na dru gi stra ni pa na tej pod la gi na ve de ni za vo - di lah ko uve lja vi jo pra vi co do de le ža na do hod kih iz izu ma, če to že li ozi ro ma če to us tre za po god be ne mu raz mer ju med za vo dom in ra zi sko - val cem. Za vod ima na mreč pra vi co zah te va ti po ro či lo o upo ra bi izu ma in o do se že nih do hod kih ter na tej pod la gi v treh me se cih po pre je mu pi - sne ga ob ve sti la tudi zah te va ti pri me ren de lež pri do hod kih iz izu ma. Na ve de no ve lja, če je za vod ra zi sko val cu, ki je us tva ril izum, dal sreds tva za ra zi sko val no delo. To ve lja v vseh pri me rih, ko se je za vod sku paj z ra zi - sko val cem (od go vor nim no sil cem) pri ja vil na raz pi se (dr žav ne ali ka kr šne koli dru ge) in mu je us pe lo na na te ča ju. Šte je se na mreč, da ta sreds tva pri - do bi za vod in ne ra zi sko va lec in da jih za vod da na vo ljo ra zi sko val cu. Ra zi - sko va lec tako ne more uve ljav lja ti ugo vo rov, češ, da je on sam pri do bil sreds tva na jav nem na te ča ju in da mu za vod ni dal sred stev. For mal no na - mreč na na te ča ju kon ku ri ra za vod kot prav na ose ba, ki skle ne tudi po god bo o fi nan ci ra nju pro jek ta, ra zi sko va lec ozi ro ma od go vo ren no si lec je zgolj pod pi snik take po god be in so de lu je pri na te ča ju. De jan sko sreds tva, pri - dob lje na na na te ča ju, res pri pa da jo pro jek tu ozi ro ma od go vor ne mu no sil cu ra zi sko val ne sku pi ne, ven dar for mal no se po god ba skle ne s prav no ose bo, to rej z za vo dom, ra zi sko va lec je le so pod pi snik po god be, pri če mer prev ze - ma zgolj ob vez no sti iz va ja nja pro jek ta po pri jav lje ni dis po zi ci ji. Po mem bna je za kon ska do loč ba o vi ši ni sred stev, ki jo je za vod upra vi - čen zah te va ti za izum, ki ga ob po go jih pro ste ga izu ma us tva ri pri njem za po sle ni ra zi sko va lec. Ta de lež na mreč v no be nem pri me ru ne sme pre - se ga ti vi ši ne sred stev, ki jih je dal za vod na raz po la go. Preo sta nek, to rej do hod ki, do se že ni nad na ve de no vi ši no os ta ja jo ra zi sko val cu ozi ro ma sku pi ni ra zi sko val cev, ki je us tva ri la izum, da z nji mi pro sto raz po la ga jo. Pre nos zna nja Za kon iz ha ja iz tega, da je pre nos zna nja v gos po dars tvo in dru go upo ra - bo dolž nost vi so ko šol skih uči te ljev, znans tve nih de lav cev ter vi so ko šol - skih so de lav cev, za po sle nih na jav nih vi so ko šol skih in jav nih ra zi sko val - nih za vo dih. Za vo di mo ra jo po izrec ni za kon ski do loč bi z ra zi sko val no in pe da goš ko po li ti ko ter z in di vi dual ni mi po god ba mi o za po sli tvi spod bu - ja ti k pre no su zna nja. Prav na na ra va na ve de ne nor me je si cer in struk tiv na, ven dar bo mi ni strs - tvo, pri stoj no za zna nost in teh no lo gi jo, pri iz pol nje va nju in fra struk tur nih in nor ma tiv nih po go jev za prev zem in za iz ko riš ča nje izu mov vse ka kor pre so - 122 DRUGI DEL ja lo, ali je ure di tev v sta tu tih in pra vil ni kih tako, da spod bu ja k pre no su zna - nja. Na če lo dolž no sti k pre no su zna nja bo to rej na po tek za pre so jo sklad no - sti ra zi sko val ne in pe da goš ke po li ti ke, do lo če ne v ak tih vi so ko šol ske ga ozi - ro ma ra zi sko val ne ga za vo da, ter v po god bah o za po slitvi. Spod bu de za pre nos zna nja je tre ba vklju či ti tudi v po god be, ki jih jav ni, vi so ko šol ski in ra zi sko val ni za vo di skle pa jo s tret ji mi ose ba mi gle de fi nan - ci ra nja in so fi nan ci ra nja ra zi sko val ne ga dela, to rej v po god bah z na roč ni ki ra zi skav. V teh po god bah je tre ba do lo či ti, komu pri pa da jo izu mi, us tvar je - ni s ta kom ra zi sko val nim de lom ter tudi ure di ti vpra ša nje pra vic do upo ra - be ta kih izu mov, mo re bit nih po seb nih pla čil itd. Za kon do lo ča, da je pri tem tre ba pri mer no upo šte va ti po god be ne ob vez no sti vseh so de lu jo čih. Ure di tev po lo ža ja ra zi sko val cev v po god bah jav nih, vi so ko šol skih in ra - zi sko val nih za vo dov s tret ji mi bo slej ko prej od vi sna od tega, ali so izu mi za po sle nih ra zi sko val cev pro sti ali ne. Kot smo opre de li li, bodo pro sti, če jav ni vi so ko šol ski ra zi sko val ni za vod ne ure di prej in fra struk tur nih in nor - ma tiv nih raz mer za prev zem in iz ko riš ča nje izu mov. Pri pro stih izu mih bo tre ba v raz mer ju do tret je ga, to rej na roč ni ka, ure - di ti po lo žaj vi so ko šol ske ga ozi ro ma ra zi sko val ne ga za vo da kot so po god be - ni ka na roč ni ku kot tudi po lo žaj ra zi sko val ca, izu mi te lja. Če bo po lo žaj ra zi - sko val ca nas pro ti nje go ve mu de lo je mal cu, to rej vi so ko šol ske mu ali ra zi sko val ne mu za vo du, brez vsa kr šnih ob vez no sti, saj gre za prost izum, bo ven dar le tre ba ure di ti, kak šne so mo re bit ne pra vi ce na roč ni ka, ki so fi - nan ci ra ra zi sko val no delo, ki pri ve de do izu ma. Če v po god bi ni nič do lo če - no, bo ve lja lo, da vse pra vi ce pri pa da jo izu mi te lju in ob pro stem izu mu niti de lo da ja lec (vi so ko šol ski ozi ro ma ra zi sko val ni za vod) niti na roč nik ni ma ta no be nih pra vic do upo ra be ozi ro ma raz po la ga nja z izu mom. Po vsem dru gač na bo ure di tev, če ima vi so ko šol ski ozi ro ma ra zi sko val - ni za vod, ki je de lo da ja lec, prav no in or ga ni za cij sko ure je no in fra struk - tu ro. V tem pri me ru bo upra vi če nec iz us tvar je ne ga izu ma de lo da ja lec (vi so ko šol ski ozi ro ma jav ni ra zi sko val ni za vod), ra zi sko va lec bo imel pra - vi co do na gra de, za na roč ni ka pa bo mo ra lo biti v po god bi do lo če no, ali mu pri pa da del pra vic ali vsaj pri hod kov od upo ra be izu ma. Po god be ni stran ki, v tem pri me ru vi so ko šol ski ozi ro ma ra zi sko val ni za vod ter na - roč nik, sta, kar za de va ure di tev med se boj nih raz me rij pri upo ra bi v ra zi - ska vi us tvar je ne ga izu ma, po vsem svo bod na ozi ro ma je v dis po zi ci ji strank, da ure di ta pra vi ce in ob vez no sti v zve zi s tem. Ra zi sko va lec v ta - kem pri me ru, to rej če gre za služ be ni in pro sti izum (ker je vi so ko šol ski ozi ro ma ra zi sko val ni za vod z no tra njim ak tom ure dil ra zi sko val čev po lo - žaj ozi ro ma nje go vo pra vi co do na gra de), niti ni po god be na stran ka, saj so nje go ve pra vi ce ure je ne z no tra nji mi akti de lo da jal ca. Se ve da pa ra zi - sko val ca, tako kot tudi v vseh dru gih pri me rih va ru je za kon sko pra vi lo, da nje gov de lež kot de lež izu mi te lja (če pa je izu mi te ljev več, pa vseh izu - mi te ljev sku paj) ne sme zna ša ti manj kot 20 % bru to li cenč ni ne, ki jo dobi za vod za uo pra bo izu mov. NOVA DELOVNA RAZMERJA 123 20 % bru to li cenč ni ne kot mi ni mum je za kon sko spod bu da ra zi sko val cu, ki je v de lov nem raz mer ju na vi so ko šol skem ozi ro ma ra zi sko val nem za vo - du, za pre nos zna nja. Se ve da je lah ko ta spod bu da z no tra nji mi akti za vo - da tudi mno go viš ja ozi ro ma je v teh ak tih do lo če no, da ra zi sko val cem pri - pa da več kot 20 % bru to li cenč ni ne, ki jo dobi za vod za upo ra bo izu ma. Med spod bu da mi za pre nos zna nja je tre ba ome ni ti tudi za kon sko pre - po ved, da bi se v po god bah za fi nan ci ra nje ra zi sko val ne ga dela, ki jih skle ne dr ža va z jav ni mi vi so ko šol ski mi ali jav ni mi ra zi sko val ni mi za vo di, do lo či lo, da ima dr ža va kak šne pra vi ce od ino va cij, ki bi pri tem na sta le. V ta kih po god bah je to rej ob vez no do lo či ti, da se dr ža va od po ve pra vi - cam do ino va cij, ki bi na sta le pri ra zi sko val nem delu. Ko še niso iz pol nje ni po go ji iz točk a) in c) pr ve ga od stav ka 21. čle na ZPILDR (or ga ni za cij ska in fra struk tu ra in nor ma tiv na ure di tev prev ze ma in upo ra be izu mov), bo vse ka kor ve lja lo, da so izu mi ra zi sko val cev, za po - sle nih na vi so ko šol skih in jav nih ra zi sko val nih za vo dih, pro sti ozi ro ma da so pra vi ce v zve zi z izu mom, ki je us tvar jen v ta kem de lov nem raz - mer ju, do lo če ne v med se boj ni po god bi med za po sle nim ra zi sko val cem in ta kim za vo dom. To je lah ko po seb na po god ba, ki se skle ne prav za te na - me ne ali pa klav zu la zno traj de lov no prav ne po god be ozi ro ma dru ga čen do go vor med ra zi sko val cem in za vo dom. Ino va ci je v SKPG V SKPG je do lo če no, da de lav cu pri pa da za ino va ci jo naj manj 3 % let ne či ste gos po dar ske ko ri sti. Me ri la za do lo ča nje vi ši ne na do me sti la za ino - va ci je se do lo či jo s ko lek tiv no po god bo de jav no sti. Samo na do me sti lo za ino va ci jo se do lo či s po god bo med ino va tor jem in or ga ni za ci jo ozi ro ma de lo da jal cem. Splo šna ko lek tiv na po god ba ne do lo ča, kaj se šte je za ino va ci jo, vse - ka kor ta ni ome je na zgolj na izu me ali mor da še na teh nič ne in dru ge iz - bolj ša ve. Tudi iz ko lek tiv nih po godb de jav no sti se vidi, da ino va ci je raz - lič no obrav na va jo in sem šte je jo po leg izu mov tudi ka kr šne koli dru ge ko rist ne pred lo ge, iz bolj ša ve ali stva ri opre de lju je jo po vsem splo šno kot npr. in ven tiv na de jav nost, us tvar jal nost, pris pe vek h ka ko vo sti, po ve ča na de lov na učin ko vi tost, ki pris pe va k zmanj še va nju stroš kov, več ji ver no - sti, več je mu ob se gu proi zvod nje, več ji ka ko vo sti, bolj ši izra bi stro jev ali po vsem k po ve ča ni gos po dar ski ko ri sti. Tudi po jem gos po dar ske ko ri sti ali npr. na čr to va ne ali či ste gos po dar - ske ko ri sti, kot se izra ža jo pa nož ne ko lek tiv ne po god be, nik jer ni me to - do loš ko opre de ljen, niti niso do lo če na me ri la za enot no izra ču na va nje tega do sež ka. Tako je po jem ino va ci je kot po jem gos po dar ske ko ri sti, ker se pre tež no upo rab lja v pa nož nih pred pi sih tre ba je ma ti bolj kot splo šno pra vi lo, ki ga mora de lo da ja lec upo šte va ti v po god bi z ino va tor jem. Tudi si cer ve či - 124 DRUGI DEL na pa nož nih ko lek tiv nih po godb do lo ča ure di tev raz me rij med de lo da jal - cem in ino va tor jem ozi ro ma od me ro in vi ši no na gra de med se boj nim po - god bam, ki mora te me lji ti na na če lih iz pa nož ne in splo šne ko lek tiv ne po god be. Ino va ci je v pa nož nih ko lik tiv nih po god bah Ve či na pa nož nih ko lek tiv nih po godb vse bu je do lo či lo o naj manj šem za - jam če nem od stot ku či ste gos po dar ske ko ri sti ozi ro ma po ve ča nja do hod - ka, do se že ne ga z ino va ci jo. Tudi ve či na pa nož nih ko lek tiv nih po godb je nad naj niž jim 3 % zne skom, če to do lo ča splo šna ko lek tiv na po god ba za gos po dars tvo, ozi ro ma v pov preč ju na rav ni 10 %, ko li kor do lo ča ko lek - tiv na po god ba za ne gos po dar ske de jav no sti v Re pub li ki Slo ve ni ji. V na da lje va nju na va ja mo ne ka te re ure di tve iz ko lek tiv nih po godb, ki niso nuj no tudi ak tual no ve ljav ne, ven dar so ko rist na ilu stra ci ja to vorst - ne ga ure ja nja. Še naj več je o ino va ci jah in od me ri na gra de ozi ro ma od - škod ni ne za od stop lje no ino va ci jo go vor je no v Ko lek tiv ni po god bi za ke - mič no, ne ko vin sko in gu mar sko in du stri jo Slo ve ni je (Urad ni list RS, št. 37/94). Po tej po god bi de lav ci de lav cu pri pa da jo za ino va ci jo naj manj 3 % let ne či ste gos po dar ske ko ri sti. Kon kret na vi ši na na do me sti la za ino va ci je se do lo či z med se boj no po god bo med ino va tor jem in or ga ni za ci jo, v ka te ri je za po slen. Kot ino va ci ja pri ka te ri je de la vec upra vi čen do na do me sti la, se po tej ko lek tiv ni po god bi šte je: – izum, ki je za va ro van v skla du z za ko nom; – znak raz li ko va nja (mo del, vzo rec in bla gov na znam ka), prav tako za va - ro van v skla du z za ko nom; – teh nič na iz bolj ša va; – ko ri sten pred log. Ta ko lek tiv na po god ba tudi opre de lju je, kaj je ko ri sten pred log, to je na - mreč vsa ka re ši tev, ki po me ni ra cio na li za ci jo iz va ja nja ka te re koli na lo ge v pod jet ju, a je v skla du z za ko nom ne mo re mo šte ti za izum, znak raz li - ko va nja ali teh nič no iz bolj ša vo. Po Ko lek tiv ni po god bi za kul tur ne de jav no sti v Re pub li ki Slo ve ni ji (Urad ni list RS, št. 45/94) pri pa da de lav cu za ino va ci jo, ra cio na li za ci jo, teh nič ni ali drug ko ri sten pred log naj manj 10 % let ne, či ste gos po dar ske ko ri sti. Če je na ra va pred lo ga taka, da gos po dar ska ko rist ni izra čun lji va, se po tej ko lek tiv ni po god bi lah ko nje na vi ši na oce ni, kar opra vi or gan uprav lja nja za vo da, to je or ga ni za ci ja, v ka te ri je av tor ino va ci je, ra cio na - li za ci je ozi ro ma pred lo ga za po slen. Po Ko lek tiv ni po god bi za zdrav ni ke in zo boz drav ni ke v Re pub li ki Slo - ve ni ji (Urad ni list RS, št. 14/94) pri pa da zdrav ni ku za ino va ci jo naj manj 10 % od škod nin (na gra de) od ugo tov lje ne let ne či ste gos po dar ske ko ri sti. Tudi po tej ure di tvi se gos po dar ska ko rist, ki ni izra čun lji va, lah ko oce ni, NOVA DELOVNA RAZMERJA 125 si cer pa je kon kret ni izra čun od škod ni ne stvar po god be med av tor jem in or ga ni za ci jo (za vo dom, v ka te rem je ta za po slen). Sko raj ena ka ure di tev je v Ko lek tiv ni po god bi za de jav nost zdravs tva in so cial ne ga vars tva Re pub li ke Slo ve ni je (Urad ni list RS, št. 15/94). V Ko lek tiv ni po god bi ce lu loz ne, pa pir ne in pa pir no pre de lo val ne de - jav no sti (Urad ni list RS, št. 13/94) pri pa da de lav cu za ino va ci je naj manj 3 % let ne či ste gos po dar ske ko ri sti, kar se do lo či s po god bo, enak naj - manj ši od sto tek pa je do lo čen tudi v Ko lek tiv ni po god bi za cest no gos po - dars tvo (Urad ni list RS, št. 5/94). Ko lek tiv na po god ba za cest no gos po dars tvo tudi do lo ča me ri la za do - lo či tev gos po dar ske ko ri sti, in si cer teh nič ni in gos po dar ski po men ino - va ci je, ter ko ri sti, ki jo do se že pod jet je, vred nost sred stev, ki jih bo pod - jet je vlo ži lo v ure sni či tev ino va ci je, de lež pred la ga te lja pri ino va ci ji itd. Kot ko ri sten pred log se šte je ali po ve ča nje do hod ka ali zmanj ša nje stroš - kov ozi ro ma pri hra nek. Pri Ko lek tiv ni po god bi de lav cev go stins tva in tu riz ma Re pub li ke Slo ve - ni je je od sto tek, ki pri pa da de lav cu za ino va ci jo, naj manj 5 %, za ko rist ne pred lo ge pa naj manj 3 % let ne či ste gos po dar ske ko ri sti. Ta ko lek tiv na po - god ba do lo ča, kaj se zgo di, če de la vec ino va ci jo po nu di dru ge mu in te re - sen tu; v tem pri me ru ima pod jet je pra vi co de lav cu za ra ču na ti vse stroš ke, ki so na sta li za pod jet je za to ino va ci jo. Ko lek tiv na po god ba de lav cev go - stins tva in tu riz ma Slo ve ni je je bila ob jav lje na v Ur. li stu RS, št. 45/94. Po Ko lek tiv ni po god bi pre mo gov niš tva Re pub li ke Slo ve ni je (Urad ni list RS, št. 27/91) pri pa da de lav cu, ki ima za us tvar jal nost pri delu, za do - sež ke ino va tiv ne de jav no sti (izu me, mo de le, vzor ce, bla gov no znam ko, teh nič no iz bolj ša vo) ali s ko rist nim pred lo gom pris pe va k po ve ča nju do - hod ka ozi ro ma do bič ka ali k zmanj ša nju stroš kov ali mo tenj po slo va nja pod jet ja, na tej pod la gi pra vi co do na gra de in dru gih ob lik ma te rial nih in mo ral nih spod bud. Na gra da zna ša naj manj 10 % ugo tov lje ne let ne či ste gos po dar ske ko ri sti. Po Ko lek tiv ni po god bi za de jav nost pre vo za bla ga v cest nem pro me tu Re pub li ke Slo ve ni je (Urad ni list RS, št. 3/92) pri pa da de lav cu, če se nje - go va ino va ci ja sprej me, naj manj 10 % od ino va ci je po ve ča ne ga do hod ka. V Ko lek tiv ni po god bi za de jav nost elek tro gos po dars tva Re pub li ke Slo ve ni je (Urad ni list RS, št. 27/91) ni do lo čen naj niž ji od sto tek od gos - po dar ske ko ri sti kot de lav če va pra vi ca do na gra de za ino va ci je. V Ko lek tiv ni po god bi med de lav ci in za seb ni mi de lo da jal ci (Urad ni list RS, št. 26/91) je do lo če nih 10 % kot naj manj ši od sto tek od ino va ci je po ve ča ne ga do hod ka, če za seb ni de lo da ja lec sprej me ino va ci jo, ki jo po - nu di pri njem za po sle ni de la vec. Si cer pa naj bi bila po drob nej ša do lo či la o pra vi cah in ob vez no stih v zve zi z ino va cij sko de jav nost jo do lo če na v po god bi med de lav cem in za seb nim de lo da jal cem. Po dob no ure ja Ko lek tiv na po god ba med de lav ci in pod jet ji drob ne ga gospodars tva (Urad ni list RS, št. 20 /91), ki prav tako kot naj manj ši od - 126 DRUGI DEL sto tek, ki pri pa da de lav cu ino va tor ju do lo ča 10 % let ne či ste gos po dar ske ko ri sti od ino va ci je, če se ta sprej me. Tudi v Ko lek tiv ni po god bi za gra fič - no, ča so pi sno, in for ma tiv no, za lož niš ko in knji go trš ko de jav nost (Urad ni list RS, št. 13/91) pri pa da de lav cu za ino va ci jo naj manj 10 % let no či ste gos po dar ske ko ri sti ino va ci je, kar se do lo či s po god bo. Po ko lek tiv nih po god bah za ko mu nal no in sta no vanj sko gos po dars tvo Re pub li ke Slo ve ni je (Ur. list RS, št. 14/91) je go vor o os no vah za do lo či tev de lov ne us pe šno sti in sta med nji mi tudi in ven tiv nost in ino va tiv nost. Oseb ni do ho dek za de lov no us pe šnost, ki pre se ga pri ča ko va ni re zul tat, se na tej pod la gi lah ko zvi ša, ven dar ni do lo čen od sto tek tako kot pri Ko lek - tiv ni po god bi de jav no sti bank in hra nil nic v RS (Ur. list RS, št. 3/94), v ka - te ri se za in di vi dual no us pe šnost, ki je lah ko tudi po sle di ca in ven tiv no sti in ino va tiv no sti, pla ča lah ko po ve ča tudi do 40 % os no ve. V Ko lek tiv ni po god bi za cest ni in pot niš ki pro met (Urad ni list RS, št. 23/91) pa je do lo če no, da ino va tor ju pri pa da naj manj 20 % od ino va ci je po ve ča ne ga do hod ka, če se ino va ci ja VPRAŠANJA: ■ Pojem ino va ci je ■ Vrste izu mev iz de lov ne ga raz mer ja ■ Dolž nost ob veš ča nja84 ■ Dolž nost va ro va nja taj no sti in pre po ved raz po la ga nja ■ Pra vi ce in dolž no sti v zve zi s pa ten ti ra njem ■ Pra vi ce za po sle ne ga izu mi te lja do na gra de85 ■ Pro sti izu mi ■ Po lo žaj »dr žav nih ra zi sko val cev« ■ Ob vez no sti pri pro stih izu mih ■ Pre nos zna nja ■ Ino va ci je v SKPG ■ Ino va ci je v pa nož nih ko lik tiv nih po god bah 84 Glej 1.čl. pred lo ga no ve ga za ko na. 85 Pred log za ko na o de lov nih raz mer jih EPA, 274 – II, ZD, prva obrav na va, ob ja va v Po ro če val cu: 50/97 z dne 24. 10. 1997 (v na da lje va nju: Iz obraz lo ži tve pred lo ga no ve ga za ko na): Gle de na zna čil no sti, ki so od vi sne od na ra ve za po sli tve ali vr ste de lo da jal ca pa je pri ča ko va ti, da bo tre ba do lo če na vpra ša nja dru ga če ure di ti za za po sle ne v dr žav - nih or ga nih, lo kal nih skup no stih in v za vo dih, dru gih or ga ni za ci jah ter pri za seb - ni kih, ki oprav lja jo jav no služ bo. Na do lo ča nje po seb no sti v dru gem za ko nu za po droč je jav ne ga sek tor ja ali tudi v dru gih za ko nih s po sa mez ne ga po droč ja de - jav no sti je zato naka za no že v splo šni do loč bi, po se bej pa tudi pri po sa mez nih in - sti tu tih v na dalj njem za kon skem be se di lu (npr. do lo ča nje po seb nih po go jev za za - po sli tev, de lov no raz mer je za do lo čen čas, pri prav niš tvo), za ka te ra na pod la gi ve - ljav ne za ko no da je pred la ga telj oce nju je, da bodo od sto pa nja od splo šne za kon ske ure di tve po treb na. 127 TRETJI DEL INDIVIDUALNO IN DELOVNO PRAVO 128 TRETJI DEL PO JEM IN RAZ VOJ IN DI VI DUAL NE GA DELOV NE GA PRA VA Po jem in di vi dual ne ga delov ne ga pra va, de lov ne ga raz mer ja, po god be o za po sli tvi De lov no pra vo je po seb na prav na veja, ki s sa mo stoj ni mi de lov no prav ni - mi in sti tu ti, de lo ma pa z upo ra bo ci vil ne ga in uprav ne ga pra va, ure ja de - lov na raz mer ja kot traj no prav no ure je na raz mer ja med de lo da jal cam in de lav cem pri delu in v zve zi z de lom. Gle de na zna čil nost eko nom ske od - vi sno sti de lav ca kot šib kej še stran ke v de lov nem raz mer ju de lov no pra vo po se bej prav no va ru je in te re se de lav cev in nji ho vo do sto jans tvo ter upo - šte va us tav no pra vi co de lav cev do svo bo de dela. Cilj de lov ne ga pra va kot prav ne ga ure ja nja de lov ne ga raz mer ja je to rej na eni stra ni po seb no vars tvo de lav cev, pre pre če va nje brez po sel no sti in vklju če va nje de lav cev v de lov ni pro ces, hkra ti pa za go tav lja nje us kla je - ne ga de lov ne ga pro ce sa, ki pris pe va k več ji pro duk tiv no sti, kar je in te res de lo da jal ca in tudi splo šen druž be ni in te res.86 De lov no raz mer je je raz mer je med de lav cem in de lo da jal cem, ki mu po leg po god be nih do go vo rov da je jo vse bi no tudi de lov no prav na za ko no - da ja, do loč be iz vr šil nih pred pi sov kot tudi ko lek tiv nih po godb in splo - šnih ak tov de lo da jal ca, pa tudi ne po sred no upo rab lji vi med na rod ni do - ku men ti . De lov no raz mer je je to rej dvo stran sko raz mer je, ki na sta ne s 86 Iz obraz lo ži tve pred lo ga no ve ga za ko na: Izrec no je tre ba pou da ri ti, da ni na men tega za ko na po se ga ti v ure di tev raz me rij v zve zi z oprav lja njem dela ali na lo ge, za ka te ra je zna či len eno stran ski od nos no sil - ca dela ali na lo ge do de lo da jal ca – dr ža ve (npr. dr žav ni funk cio nar ji, po slan ci, sod ni ki, po slo vod ni de lav ci v jav nih služ bah, ki jih ime nu je dr ža va…). Po leg tega pa do puš ča ure di tev raz me rij tudi na dru gih pod la gah, če gre za po slo vod ne ose be na splo šno, saj v ce lo ti ne ob sta ja jo vsi ele men ti, ki opre de lju je jo dvo stran sko de - lov no raz mer je (od vi snost de lav ca do de lo da jal ca v de lov nem pro ce su). 87 Upo šte va ti je tre ba še na sled nje pred pi se: Za kon o de lov nih in so cial nih so diš čih (Urad ni list RS, št. 19/94) Za kon o inš pek ci ji dela (Urad ni list RS, št.38/94, 32/97) Za kon o re pre zen ta tiv no sti sin di ka tov (Urad ni list RS, št.13/93) Za kon o so de lo va nju de lav cev pri uprav lja nju (Urad ni list RS, št. 42/93) Za kon o raz mer jih plač v jav nih za vo dih, dr žav nih or ga nih in v or ga nih lo kal nih skup no sti (Urad ni list RS, št. 18/94 in 36/96) Za kon o do lo či tvi mi ni mal na pla če in o na či nu us kla je va nja plač (Urad ni list RS, št. 40/97) NOVA DELOVNA RAZMERJA 129 skle ni tvi jo po god be o za po sli tvi, ki ni po god ba ob li ga cij ske ga, am pak po - god ba de lov ne ga pra va. De lov no pra vo (od pra vil skle pa nja do pre ne ha nja de lov ne ga raz mer ja ter mi ni mal ne pra vi ce ozi ro ma stan dar di) naj bi ve lja lo enot no za vsa za - po sli tve na raz mer ja, za ka te ra ve lja jo te zna čil no sti: dvo stran skost, od vi - snost de lav ca od de lo da jal ca pri oprav lja nju dela in nje go va vklju če nost v or ga ni za cij ski pro ces de lo da jal ca. Ne gle de na na če lo enot no sti prav - nega ure ja nja za po sli tve nih raz me rij bodo ne ka te ra de lov na raz mer je dopol nil no ure je na s po seb ni mi pred pi si. To npr. ve lja za de lov na raz - mer ja jav nih us luž ben cev.87 Po se bej to ve lja tudi za t. i. funk cio nar ska in me ne džer ska raz mer ja, to je za prav no ure je na raz mer ja med de lo da jal ci in po slo vod ni mi de lav ci, za ka te ra ne ve lja jo vse na ve de ne zna čil no sti.88 Prvo po voj no ob dob je in Te melj ni za kon o de lov nih raz mer jih V ob dob ju ta koj po voj ni pred uved bo sa mou prav lja nja v ob dob ju dr žav - ne ga ad mi ni stra tiv ne ga so cia liz ma je za po sli tev te me lji la na ad mi ni stra - tiv nih ak tih dr žav nih or ga nov. Z ured bo o us ta no vi tvi in pre ne ha nju de - Za kon o za jam če nih oseb nih do hod kih (Urad ni list RS, št. 48/90 in 38/94) Za kon o praz ni kih in dela pro stih dne vih v RS lo ve ni ji (Urad ni list RS, št.26/91) Za kon o pra vi cah in du strij ske last ni ne iz de lov ne ga raz mer ja (Urad ni list RS, št. 45/95) Za kon o za po slo va nju tuj cev (Urad ni list RS, št.33/92) Za kon o pri sil ni po rav na vi, ste ča ju in lik vi da ci ji (Urad ni list RS, št. 67/93, 8/ 96 in 39/97) Za kon o jams tve nem skla du RS (Urad ni list RS, št. 25/97) 88 Zvez ni pred pi si, ki se v R Slo ve ni ji še upo rab lja jo na po droč ju de lov ne ga pra va, so še: Za kon o stav ki (Urad ni list SFRJ, št. 23/91), Za kon o vars tvu dr žav lja nov SFRJ na za ča snem delu v tu ji ni (Urad ni list SFRJ, št. 15/80 in 61/88). Ne upo rab lja jo se do loč be 18. čle na, 2.in 3. toč ke pr ve ga od - stav ka 49.čle na ter pred pi si in splo šni akti zvez nih or ga nov, iz da ni za iz va ja nje teh do ločb za ko na – 19. toč ka 4. čle na in 10. člen Us tav ne ga za ko na za iz ved bo us tav ne ga amand ma ja XCVI k Us ta vi RS, (Urad ni list RS, 37/90 in 4/91) ter Za kon o evi den cah s po droč ja dela (Urad ni list SFRJ, št. 17/90), Za kon o raz mer jih plač v jav nih za vo dih, dr žav nih or ga nih in v or ga nih lo kal nih skup no sti (Urad ni list RS, št. 18/94 in 36/96), Za kon o do lo či tvi mi ni mal ne pla če in o na či nu us kla je va nja plač (Urad ni list RS, št. 40/97), Za kon o za jam če nih oseb nih do hod kih (Urad ni list RS, št. 48/90 in 38/94), Za kon o praz ni kih in dela pro stih dne vih v R Slo ve ni ji (Urad ni list RS, št. 26/91), Za kon o pra vi cah in du strij ske last ni ne iz de lov ne ga raz mer ja (Urad ni list RS, št. 45/95) Za kon o za po slo va nju tuj cev (Urad ni list RS, št. 33/92) Za kon o pri sil ni po rav na vi, ste ča ju in lik vi da ci ji (Urad ni list RS, št. 67/93, 8/ 96 in 39/97), Za kon o jams tve nem skla du RS (Urad ni list RS, št. 25/97) 130 TRETJI DEL lov ne ga raz mer ja (Urad ni list FLRJ št. 84/48) je bilo do lo če no, da se de - lov no raz mer je skle pa z de lov no po god bo, ki je bila lah ko ust na ali pi - sna, za do lo čen ali ne do lo čen čas ter z mož nost jo od po ve di na pod la gi za - kon sko do lo če ne ga od po ved ne ga roka. Po Za ko nu o de lov nih raz mer jih iz leta 1957 (Urad ni list FLRJ št. 53/57 – ZDR) se je de lov no raz mer je v gos po dar skih or ga ni za ci jah skle pa lo s sa mou prav nim spo ra zu mom med de lav cem in gos po dar sko or ga ni za ci jo. De lov no po god bo je na do me stil spo ra zum, kar po me ni pre hod od po - god be ne k zdru že val ni vr sti de lov ne ga raz mer ja ozi ro ma na jem ne k aso - cia tiv ni. Za de lav ce ozi ro ma za po sle ne v jav nih služ bah (jav ne us luž ben ce) je ve ljal Za kon o jav nih us luž ben cih (Urad ni list FLRJ, št. 53/57), ki je do lo - čal, da se za vsa ko ose bo, ki vsto pa v služ bo, sprej me sklep o ime no va nju ozi ro ma po sta vi tvi, ki ga sprej me vod ja or ga na ozi ro ma us ta no ve. Pri de - lav cih in jav nih us luž ben cih v jav nih služ bah to rej ni ve lja lo spo ra zum no za sno va no zdru že val no raz mer je. S spre je mom Te melj ne ga za ko na o de lov nih raz mer jih (Urad ni list SFRJ, št. 17/65 – TZDR) skle ne de la vec de lov no raz mer je na pod la gi skle pa o iz bi ri in spre je ma na delo. De lov no raz mer je ni več niti po god be no niti spo ra zum no dvo stran sko raz mer je, am pak je pol no zdru že val no raz mer je med de lav ci sa mi mi, to - rej med se boj no raz mer je. Med se boj na de lov na raz mer ja in zdru že va nje dela de lav cev Do konč no je dvo stran sko de lov no raz mer je od pra vil in uve del pol no spo - ra zum no za sno va no med se boj no de lov no raz mer je Za kon o med se boj nih raz mer jih de lav cev v zdru že nem delu iz leta 1973 (Urad ni list SFRJ, št. 22/73) ter re pub liš ki Za kon o med se boj nih de lov nih raz mer jih v zdru že - nem delu in o de lov nem raz mer ju med de lav ci in za seb ni mi de lo da jal ci (Urad ni list SRS, št. 18/74), oba na pod la gi zna me ni tih de lav skih amand - ma jev iz leta 1971 ozi ro ma us tav nih spre memb iz leta 1974. Po na ve de nih za ko nih je de la vec skle nil de lov no raz mer je z dnem pod - pi sa iz ja ve, s ka te ro je spre jel pra vi ce in ob vez no sti do lo če ne v sa mou - prav nem spo ra zu mu o med se boj nih raz mer jih v zdru že nem delu. Po Za ko nu o zdru že nem delu (Urad ni list, SFRJ št. 53/76, 57/83, 85/87) se je s sa mou prav nim spo ra zu mom zdru že va lo delo de lav cev v te melj ni or ga ni za ci ji zdru že ne ga dela ozi ro ma de lov ni skup no sti. Sa mou prav ni spo ra zum je bil akt, ki so ga de lav ci mo ra li spre je ma ti z oseb nim iz jav lja - njem ozi ro ma s pod pi so va njem. De lov no raz mer je je bilo skle nje no, ko je de la vec dal iz ja vo, da je sez na njen s sa mou prav nim spo ra zu mom in da ga spre je ma ozi ro ma je pre ne ha lo, če de la vec take iz ja ve ni dal. Za kon o de lov nih raz mer jih iz leta 1983 (Urad ni list SRS, št. 24/83, NOVA DELOVNA RAZMERJA 131 5/86, 19/88) je pov zel med se boj nost in zdru že val nost de lov ne ga raz mer - ja. Po god be nost in dvo stran skost de lov ne ga raz mer ja je bila zgolj med de lav ci, za po sle ni mi pri za seb nem de lo da jal cu (pri de lov nih lju deh, ki sa mo stoj no oprav lja jo de jav nost z oseb nim de lom s sreds tvi v la sti ob ča - nov). Uva ja nje dvo stran ske ga raz mer ja Za kon o te melj nih pra vi cah iz de lov ne ga raz mer ja (Urad ni list SFRJ, št. 60/89, 42/90–ZTPDR), ki ve lja tudi v Re pub li ki Slo ve ni ji na pod la gi 4.čle - na Us tav ne ga za ko na za iz ved bo Te melj ne li sti ne o sa mo stoj no sti in neod vi sno sti R Slo ve ni je (Urad ni list RS, št. 1/91) ter Za kon o de lov nih raz mer jih (Urad ni list RS, št. 14/90, 5/91–ZDR) sta po nov no uved la dvo - stran sko raz mer je med de lav cem in or ga ni za ci jo ozi ro ma de lo da jal cem.89 De lov no raz mer je se po tej še ve ljav ni za ko no da ji, skle ne z dnem, ko de la vec na sto pi delo na pod la gi skle pa o iz bi ri, ozi ro ma po god be o za po - sli tvi. Sklep ozi ro ma po god ba o za po sli tvi sta po Za ko nu o te melj nih pra - vi cah iz de lov ne ga raz mer ja al ter na tiv na akta, ki sta pod la ga za skle ni tev de lov ne ga raz mer ja; po god ba o za po sli tvi je miš lje na pri skle pa nju de - lov ne ga raz mer ja z za seb ni mi de lo da jal ci. ZDR do lo ča, da de lo da ja lec in de la vec skle ne ta po god bo o za po sli tvi, s ka te ro se do go vo ri ta o ti stih pra vi cah in po seb no stih, ki se na na ša jo na de lov no me sto, za ka te ro de la vec skle pa de lov no raz mer je (11. člen ZDR). Po ve ljav ni prav ni ure di tvi to rej de la vec skle ne de lov no raz mer je z dnem, ko na sto pi delo na pod la gi skle pa o iz bi ri ozi ro ma po god be o za - po sli tvi. Ve ljav na slo ven ska za ko no da ja je to rej uved la dvo stran skost de lov ne - ga raz mer ja ter po se bej ure di tev v ZDR tudi po god be o za po sli tvi kot te - me lja de lov ne ga raz mer ja med de lav cem in or ga ni za ci jo.90 89 V tem be se di lu upo rab lja mo izraz »novi ZDR«, s či mer ima mo v mi slih za kon ski pred log, ki je bil pri prav ljen za tret jo obrav na vo v Dr žav nem zbo ru. Mo re bit ne spre mem be in do pol ni tve, ki so na sta le v tret jem bra nju, to rej v tem be se di lu niso upo šte va ne. 90 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na: Pri od lo či tvi za pred la ga no re ši tev so bili obrav na va ni med na rod ni stan dar di, spre je ti ozi ro ma pred la ga ni v EU in si cer t.i. Rim ska kon ven ci ja o pra vu, ki se upo rab lja pri po god be nih ob vez no stih z dne 19. ju ni ja 1980 (Con ven tion on Law ap pli cab le to con trac tual ob li ga tions / 19. jun. 1980, OJ No. L266, 9. 10. 1980/, ki je za če la ve lja ti 1. apri la 1991, in Di rek ti va, ki obrav na va de taš ma je de lav cev v ok - vi ru po go jev in po treb služ be (Di rec ti ve con cer ning the po sting of wor kers in the fra me work of the pro vi sion of ser vi ces 96/71/EC 21.1 1997). Upo šte va je na ve de ne med na rod ne stan dar de in pred la ga ne re ši tve v za ko nu, ki bo ure jal med na rod no za seb no pra vo in po sto pek, se v tem za ko nu za po god bo o za po sli tvi vzpo stav lja 132 TRETJI DEL Na men, cilj in struk tu ra no ve ga ZDR91 Os nov ni na men no ve ga za ko na o de lov nih raz mer jih (novi ZDR) je nova, ce lo vi ta ure di tev in di vi dual nih de lov nih raz me rij de lav cev po iz ve de nih po li tič nih in gos po dar skih re for mah in last ni nje nju. Sko raj celo de set let - je so v Slo ve ni ji ve lja li trž ne mu gos po dars tvu in za seb ni last ni ni po vsem ne pri la go je ni de lov no prav ni pred pi si in so re for me in evrop sko pri la ga ja - nje na tem po droč ju moč no za mu ja le. Za kon na do meš ča do se da nji ure - di tvi in di vi dual nih de lov nih raz me rij v za ko nu o de lov nih raz mer jih in za ko nu o te melj nih pra vi cah iz de lov ne ga raz mer ja in tako iz pol nju je prav no vr zel na tem po droč ju v slo ven ski za ko no da ji po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je. Na slov us tre za vse bi ni, saj s skle ni tvi jo po god be o za po sli tvi na sta ne de lov no raz mer je, to je raz mer je med de lav cem in de lo da jal cem, ki mu po leg po god be nih do go vo rov da je jo vse bi no tudi ne po sred no upo rab lji vi med na rod ni stan dar di, za kon ske do loč be, do loč be iz vr šil nih pred pi sov kot tudi ko lek tiv nih po godb in splo šnih ak tov de lo da jal ca z manj šo ali več jo ude lež be no vklju če nost jo za po sle nih. Cilj no ve ga za ko na je, kot to sam do lo ča: – pre pre če va nje brez po sle no sti, – vklju če va nje de lav cev v de lov ni pro ces ter za go tav lja nje us kla je ne ga po te ka tega pro ce sa. Pri tem se upo šte va pra vi ca de lav cev do svo bo de dela, do sto jans tva in de lav cev v de lov nem raz mer ju pri za go tav lja nju us kla je ne ga de lov ne ga pro ce sa, ki pris pe va k več ji sto ril no sti, kar je in te res de lo da jal ca in tudi splo šen druž be ni in te res. Brez po sel nost naj bi se pre pre če va la z re ši tva mi o za go tav lja nju ena - ko prav nih mož no sti kan di di ra nja za za po sli tev ter z za kon ski mi iz ho diš - či o ob vez no sti skle pa nja de lov nih raz me rij, ka dar so za oprav lja nje dela dani bis tve ni ele men ti de lov ne ga raz mer ja, kot tudi z za kon ski mi jams tvi o od puš ča nju de lav cev samo na pod la gi ute me lje nih raz lo gov. oze melj sko na če lo upo ra be na še de lov no-pravne za ko no da je v vseh pri me rih, ko gre za vzpo sta vi tev po god be ne ga raz mer ja med de lo da jal cem, ki ima se dež ali stal no pre bi va liš če v Re pub li ki Slo ve ni ji, in de lav cem, naj bo slo ven ski ali tuji dr - žav ljan. 91 Zvez ni pred pi si, ki se v R Slo ve ni ji še upo rab lja jo na po droč ju de lov ne ga pra va, so še: Za kon o evi den cah s po droč ja dela (Urad ni list SFRJ, št. 17/90), Za kon o stav ki (Urad ni list SFRJ, št. 23/91),91 ter Za kon o vars tvu dr žav lja nov SFRJ na za ča snem delu v tu ji ni (Urad ni list SFRJ, št. 15/80 in 61/88). Ne upo rab lja jo se do loč be 18. čle na, 2.in 3. toč ke pr ve ga od stav ka 49.čle na ter pred pi si in splo šni akti zvez nih or ga nov, iz da ni za iz vr še va nje teh do ločb za ko na – 19. toč ka 4.čle na in 10. člen Us tav ne ga za ko na za iz ved bo us tav ne ga amand ma - ja XCVI k Us ta vi RS. NOVA DELOVNA RAZMERJA 133 Us kla je nost de lov ne ga pro ce sa je mož no za go to vi ti le z urav no te že ni - mi ob vez nost mi obeh po god be nih strank, z za go tav lja njem za do voljs tva in mo ti vi ra no sti de lav cev z nji ho vo ob veš če nost jo in ude lež bo pri od lo ča - nju o de lov nih raz me rah ter s ta ki mi naj manj ši mi za kon ski mi jams tvi vars tva de lav cev, ki za de lo da jal ca v na ših raz me rah in tudi pri mer jal no ne bodo pov zro ča la prav no nes pre jem lji vih obre me ni tev. Struk tu ra no ve ga ZDR Novi za kon ure ja de lov na raz mer ja v de ve tih po glav jih: 1. splo šne do loč be 2. po god ba o za po sli tvi 3. pra vi ce, ob vez no sti in od go vor no sti iz de lov ne ga raz mer ja 4. po seb no vars tvo 5. uve ljav lja nje in vars tvo pra vic, ob vez no sti in od go vor no sti iz de lov ne - ga raz mer ja 6. de lo va nje in vars tvo sin di kal nih zaup ni kov 7. po seb ne do loč be 8. ka zen ske do loč be 9. pre hod ne in konč ne do loč be Prvo po glav je vse bu je splo šne do loč be o na me nu in ci lju za ko na, ure ja - nju de lov nih raz me rij, oze melj ski upo ra bi za ko na, opre de li tvi de lov ne ga raz mer ja, de lav ca in de lo da jal ca, pre po ve di di skri mi na ci je in ome ji tvi av - to no mi je po god be nih strank. Dru go po glav je go vo ri o vseh vpra ša njih, ki se na na ša jo na po god bo o za po sli tvi kot pod la go za skle ni tev de lov ne ga raz mer ja, go vo ri o ob li ki in stran kah po god be, po god be ni svo bo di, pra vi cah in ob vez no stih strank pri skle pa nju po godb o za po sli tvi, vse bi ni po god be, ob vez no sti po god be - nih strank, sus pen zu po god be, po seb no sti in ve ljav no sti po godb o za po - sli tvi. V tret jem po glav ju so do lo če ne mi ni mal ne pra vi ce, ob vez no sti in od - go vor no sti iz de lov ne ga raz mer ja, ki se na na ša jo na oprav lja nje pri prav - niš tva, po sku sno delo, pla či lo za delo, de lov ni čas, noč no delo, od mo re in po čit ke, od sto pa nja od za go tov lje nih pra vic, let ni do pust, dru ge od sot - no sti z dela z na do me sti lom pla če ali brez nje ga, ob vez no sti oprav lja nja dru ge ga dela za ra di iz jem nih oko liš čin, izo bra že va nje ter dis ci plin sko in od škod nin sko od go vor nost. Če tr to po glav je za go tav lja po seb no vars tvo žensk, vars tvo de lav cev za - ra di no seč no sti in star ševs tva, mla dih do 18 let sta ro sti, in va li dov, sta rej - ših de lav cev. Peto po glav je ure ja uve ljav lja nje in vars tvo pra vic, ob vez no sti in od go - vor no sti iz de lov ne ga raz mer ja. Še sto po glav je vse bu je do loč be o de lo va nju in vars tvu sin di kal nih zaup ni kov. 134 TRETJI DEL Sed mo po glav je ure ja ne ka te re po seb ne in sti tu te, kot so oprav lja nje dela v tu ji ni, delo otrok, mlaj ših od 15 let, va jen cev, di ja kov in štu den - tov, po god bo o za po sli tvi za po morš ča ke in de lov no knji ži co. V os mem in de ve tem po glav ju so vse bo va ne ka zen ske, pre hod ne in konč ne do loč be. Ve ljav nost no ve ga ZDR Novi ZDR opre de lju je splo šno za kon sko ve ljav nost ure di tve za vsa de lov - na raz mer ja, ki se skle pa jo med de lav ci in de lo da jal ci ne gle de na vr sto de lo da jal ca, po droč je in na ra vo za po sli tve. Pri ča ko va ti je, da bo tre ba za - ra di zna čil no sti, ki so od vi sne od na ra ve za po sli tve ali vr ste de lo da jal ca, do lo če na vpra ša nja dru ga če ure di ti za za po sle ne v dr žav nih or ga nih, lo - kal nih skup no stih in v za vo dih, dru gih or ga ni za ci jah ter za seb ni kih, ki oprav lja jo jav no služ bo. Upo šte va joč med na rod ne stan dar de, se v no vem za ko nu s po god bo o za po sli tvi vzpo stav lja oze melj sko na če lo na še de lov no prav ne za ko no da - je v vseh pri me rih, ko gre za vzpo sta vi tev po god be ne ga raz mer ja med de - lo da jal cem, ki ima se dež ali stal no pre bi va liš če v Re pub li ki Slo ve ni ji, in de lav cem, naj bo slo ven ski ali tuj dr žav ljan. Novi za kon se upo rab lja za de lov na raz mer ja med: – de lo da jal ci, ki ima jo se dež ali pre bi va liš če v Re pub li ki Slo ve ni ji, in pri njih za po sle ni mi de lav ci (ka dar se delo stal no oprav lja na ob moč ju Re pub li ke Slo ve ni je kot tudi v pri me rih, ko de lo da ja lec za ča sno na po ti de lav ce na delo v tu ji no); – tu ji mi de lo da jal ci in pri njih za po sle ni mi de lav ci, ka dar se delo oprav - lja na ob moč ju Re pub li ke Slo ve ni je.92 Za de lav ce, ki jih tuji de lo da ja lec na po ti na za ča sno delo v Re pub li ko Slo ve ni jo za dalj kot tri me se ce (me sec dni), na pod la gi po god be o za po - sli tvi po tu jem pra vu, se upo rab lja novi za kon v do loč bah, ki ure ja jo delov ni čas, od mo re in po čit ke, noč no delo, mi ni mal ni let ni do pust, mi - ni mal no pla čo, var nost in zdrav je, po seb no vars tvo de lav cev in za go tav - lja nje ena ko prav no sti gle de na spol. Če je de la vec tuji dr žav ljan, mora za za po sli tev pri do bi ti de lov no do vo - lje nje po za ko nu o za po slo va nju tuj cev, si cer pa skle pa po god bo o za po - 92 Tako npr.: Za kon o de lov nih in so cial nih so diš čih (Urad ni list RS št. 19/94), Za kon o za po slo va nju tuj cev (Urad ni list RS, št.33/92) Za kon o inš pek ci ji dela (Urad ni list RS, št. 38/94, 32/97) Za kon o re pre zen ta tiv no sti sin di ka tov (Urad ni list RS, št. 13/93) Za kon o so de lo va nju de lav cev pri uprav lja nju (Urad ni list RS, št. 42/93) Za kon o pri sil ni po rav na vi, ste ča ju in lik vi da ci ji (Urad ni list RS, št. 67/93, 8/ 96 in 39/97) Za kon o jams tve nem skla du RS (Urad ni list RS, št. 25/97) NOVA DELOVNA RAZMERJA 135 sli tvi po na ših pred pi sih in ima tudi ena ke pra vi ce kot za po sle ni slo ven - ski dr žav lja ni. Raz li ka je le v zve zi s pre ne ha njem po god be o za po sli tvi, saj za kon o za po slo va nju tuj cev pred vi de va pre ne ha nje za po sli tve po za - ko nu (brez od prav ni ne, ki gre de lav cem ob od po ve di), če se iz te če ali če je od vze to de lov no do vo lje nje. Prvi od sta vek te do loč be pred po stav lja stal no ozi ro ma obi čaj no oprav lja nje dela na ozem lju Re pub li ke Slo ve ni je. Pre hod na novo ure di tev Ve ljav na ure di tev de lov nih raz me rij je v šte vil nih za kon skih in pod za - kon skih pred pi sih, ki se stav lja jo slo ven sko de lov no pra vo. Del teh pred - pi sov, ki je bil spre jet z za ko no da jo prejš nje dr ža ve, pa še ni bil na do meš - čen z no vi mi slo ven ski mi pred pi si.93 Del de lov no prav ne za ko no da je pa je bil spre jet že v ob dob ju dr ža ve Slo ve ni je, ozi ro ma po spre jet ju nove slo ven ske us ta ve.94 Novi za kon je raz ve lja vil ne ka te re pred pi se in do lo ča pre hod no ve ljav - nost ne ka te rih pred pi sov ozi ro ma do ločb. Tako sta se npr. z dnem uve lja - vi tve no ve ga za ko na pre ne ha la upo rab lja ti za kon o te melj nih pra vi cah iz de lov ne ga raz mer ja, 95 ra zen do loč be dru ge ga od stav ka 41. čle na, 42. in 44. člen in in do loč be 15., 16. in 17. čle na za ko na o vars tvu dr žav lja nov SFRJ na za ča snem delu v tu ji ni96 ter pre ne hal ve lja ti za kon o de lov nih raz mer jih, 97 ra zen do ločb 80., 81., 82., 84., 85. in 86. čle na, ki so se upo - rab lja le do uve lja vi tve no ve ga po seb ne ga za ko na. Do spre je ma iz vr šil nih pred pi sov, do lo če nih z no vim ZDR, se upo rab - lja jo iz vr šil ni pred pi si, ki so ve lja li do uve lja vi tve tega za ko na, ra zen do - ločb, ki so v nas prot ju z no vim ZDR, in si cer: – pra vil nik o de lov ni knji ži ci,98 – ured ba o de lih, na ka te ra ni mo go če raz po re ja ti žensk.99 Mi ni stra, pri stoj na za iz da jo iz vr šil nih pred pi sov po no vem ZDR, iz da ta iz vr šil ne pred pi se v še stih me se cih od dne va, ko zač ne ve lja ti nov za kon. Z uve lja vi tvi jo no ve ga ZDR pre ne ha ve lja ti na vo di lo o ob li ki in vse bi ni re - gi stra ko lek tiv nih in de lov nih po godb.100 93 Urad ni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90. 94 Urad ni list SFRJ, št. 15/80 in 61/88. 95 Urad ni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93. 96 Urad ni list RS, št. 28/90, 32/91, 47/92 in 14/95. 97 Urad ni list SRS, št. 12/76. 98 Urad ni list SRS, št. 39/71. 99 V tem be se di lu upo rab lja mo izraz »novi ZDR«, s či mer ima mo v mi slih za kon ski pred log, ki je bil pri prav ljen za tret jo obrav na vo v Dr žav nem zbo ru. Mo re bit ne spre mem be in do pol ni tve, ki so na sta le v tret jem bra nju, to rej v tem be se di lu niso upo šte va ne. 100 Coun cil Di rec ti ve of 10 Fe bruary 1975 on the ap pro xi ma tion of the laws of Mem - 136 TRETJI DEL VPRAŠANJA: ■ Po jem in di vi dual ne ga delov ne ga pra va, de lov ne ga raz mer ja, po god be o za po sli tvi ■ Prvo po voj no ob dob je in Te melj ni za kon o de lov nih raz mer jih ■ Med se boj na de lov na raz mer ja in zdru že va nje dela de lav cev ■ Uva ja nje dvo stran ske ga raz mer ja ■ Na men, cilj in struk tu ra no ve ga ZDR101 ■ Struk tu ra no ve ga ZDR ■ Ve ljav nost no ve ga ZDR ■ Pre hod na novo ure di tev PREPOVED DISKRIMINACIJE Ure di tev v EU Pre po ved di skri mi na ci je na po droč ju za po slo va nja vse bu je jo šte vil ne med na rod ne kon ven ci je, di rek ti ve, li sti ne, tako npr. Evrop ska kon ven ci ja o člo ve ko vih pra vi cah, Evrop ska so cial na li sti na (obe spre je ti v Sve tu Evro pe). Pre po ved di skri mi na ci je ure ja jo tudi šte vil ni do ku men ti EU, kot npr. Li sti na EU o te melj nih so cial nih pra vi cah de lav cev, Di rek ti va Sve ta EU o pre je ma nju ena ke ga pla či la za moš ke in žen ske, Di rek ti va Sve ta EU o iz - va ja nju na če la ena ke ga obrav na va nja moš kih in žensk gle de mož no sti za - po sli tve, po klic ne ga us po sab lja nja in na pre do va nja ter de lov nih raz mer. Po jem »ena ko obrav na va nje« je raz lič no opre de ljen v Di rek ti vi o za go - tav lja nju ena ke ga pla či la za moš ke in žen ske102 in Di rek ti vi o iz va ja nju na če la ena ke ga obrav na va nja moš kih in žensk gle de do sto pa do za po sli - tve, po klic ne ga us po sab lja nja in na pre do va nja ter de lov nih raz mer.103 ber Sta tes re la ting to the ap pli ca tion of the prin ci ple of equal pay for men and wo - men (75/111/EEC). 101 Coun cil Di rec ti ve of 9 Fe bruary 1976 on the im ple men ta tion of the prin ci ple of equal treat ment for men and wo men as re gard ac cess to em ploy ment, vo ca tio nal trai ning and pro mo tion and wor king con di tions (76/207/EEC). 102 Coun cil Di rec ti ve of 14 Oc to ber 1991 on an em plo yers ob li ga tion to in form em - plo yees of the con di tion ap pli cab le to the con tract or em ploy ment re la tions hip (91/553 EEC). 103 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na: Zna čil no sti de lov ne ga raz mer ja kot po god be ne ga raz mer ja med dve ma po god be - ni ma part ner je ma v od no su do ci vil nih po god be nih raz me rij ozi ro ma kon kret no do ci vil nih po god be nih raz me rij, ka te rih pred met je delo: – po dre je nost de lav ca do de lo da jal ca v tem po god be nem raz mer ju, nje go va vklju če nost v or ga ni za cij ski pro ces de lo da jal ca in hkra ti moč ozi ro ma mož no - sti za po sle nih, da z me ha niz mi de lav ske ude lež be ali/in sin di kal ne ga zdru že - NOVA DELOVNA RAZMERJA 137 V di rek ti vi iz leta 1975 je ena ko obrav na va nje opre de lje no kot od pra va vsa ke ob li ke di skri mi na ci je na pod la gi spo la, di rek ti va iz leta 1976 pa do - lo ča, da na če lo ena ke ga obrav na va nja po me ni, da ne sme biti po sred no ali ne po sred no no be ne ob li ke di skrim na ci je na pod la gi spo la, skli cu joč se še po se bej na za kon ski ali dru žin ski sta tus. Kot iz ha ja iz raz sodb So diš ča EU, se prob le mi po sred ne di skri mi na ci je v dr ža vah čla ni cah na na ša jo pred vsem na pra vi ce v zve zi z za po sli tvi jo s kraj šim de lov nim ča som, kot ob li ko za po sli tve, v ka te ri se za po slu je jo ve - či no ma žen ske: – niž ja urna po stav ka kraj ši de lov ni čas za po sle nih; – iz klju če nost iz po seb nih pod jet niš kih po koj nin skih pro gra mov; – mož nost za na pre do va nje de lav cev; – iz va ja nje izo bra že va nja v red nem de lov nem ča su. V vseh na ve de nih pri me rih je mo go če pov ze ti iz ho diš če so diš ča v od lo či - tvah, da gre za po sred no di skri mi na ci jo, če te me lji jo od lo či tve de lo da jal - cev na tem, da to sku pi no de lav cev se stav lja jo iz ključ no ali pred vsem žen ske ozi ro ma da di skri mi na ci je ni mo go če oči ta ti, če de lo da ja lec do ka - že, da te me lji od lo či tev na ob jek tiv no opra vič lji vih de jav ni kih, ki so po - ve za ni s po seb no ob li ko za po sli tve in niso po ve za ni z di skri mi na ci jo na pod la gi spo la. Iz je me v zve zi s pra vi li ena ke ga obrav na va nja se na na ša jo na: – na ra vo de jav no sti, – vars tvo žensk, – po zi tiv no di skri mi na ci jo. Kot iz je me od te melj ne ga na če la ena ke ga obrav na va nja se mo ra jo raz la - ga ti ome je val no. va nja vzpo stav lja jo ko lek tiv ni od nos do de lo da jal ca in s tem vpli va jo na od lo či - tve o svo jih de lov nih raz me rah; – ob vez nost oseb ne ga oprav lja nja dela; – oprav lja nje dela po na vo di lih in pod nad zo rom de lo da jal ca, ki po sle dič no nosi tudi tve ga nje za us peh oprav lje ne ga dela; – rok za iz pol ni tev ob vez no sti ni zna či len ele ment de lov ne ga raz mer ja/ra zen pri po god bi o za po sli tvi za do lo čen čas/, po mem bni sta do lo či tev in raz po re di tev de lov ne ga ča sa, v ka te rem se delo oprav lja ob upo šte va nju med na rod nih stan - dar dov, za kon ske ure di tve in ko lek tiv no do go vor je nih ome ji tev v zve zi z de - lov nim ča som; – ve za nost pla či la za oprav lje no delo, ki ob sta ja kot ob vez nost de lo da jal ca, na po seb ne za kon ske nor me o mi ni mal ni pla či, o ob vez nem iz pla či lu dela pla či la, ki po me ni pla čo de lav ca v de nar ju, o ob vez nem naj manj eno me seč nem iz pla či - lu pla če, o na či nu iz pla če va nja pla če kot tudi na ko lek tiv no do go vor je na iz ho - diš ča za pla če po po sa mez nih ta rif nih raz re dih; – zna čil nost pred me ta po god be o za po sli tvi, ki je pred vsem in pra vi lo ma ne pre - tr ga na de lov na de jav nost, pri če mer ob sta ja jo po med na rod nih do ku men tih kot tudi v za ko no da ji uve ljav lje ni stan dar di po seb nih pre po ve di do lo če ne ga dela za po sa mez ne vr ste de lav cev (vars tvo no seč nic in de lav cev v zve zi z vars - tvom ma te rins tva, vars tvo mla dih, vars tvo in va li dov). 138 TRETJI DEL Do kaz no bre me po na ve de nih di rek ti vah je na stra ni tož ni ka. Iz je mo - ma je to pra vi lo tudi obr nje no, npr. pla čil ni si stem, ki ga iz va ja de lo da ja - lec – ta mora do ka za ti, da prak sa gle de plač ni di skri mi na cij ska, če de lav - ka, gle de na re la tiv no ve li ko šte vi lo za po sle nih ugo to vi, da je pov preč na pla ča žensk manj ša kot pov preč na pla ča moš kih. Di rek ti vi iz leta 1975 in 1976 vse bu je ta kar ve li ko ukre pov, s ka te ri mi se lah ko iz va ja na če lo ena ke ga obrav na va nja: – dr ža ve čla ni ce mo ra jo pri la go di ti svo jo dr žav no za ko no da jo; – dr ža ve čla ni ce mo ra jo od pra vi ti vsa ko ob li ko di skri mi na ci je med moš - ki mi in žen ska mi, ki je po sle di ca za ko nov, pred pi sov ali uprav nih do - ločb in je v nas prot ju z na če lom ena ke ga pla či la; – vse za ko ne, pred pi se in uprav ne do loč be, ki so v nas prot ju z na če lom ena ke ga obrav na va nja, je tre ba od pra vi ti; – spre me ni ti je tre ba za ko ne in dru ge pred pi se, ki so v nas prot ju z na če - lom ena ke ga obrav na va nja, ka dar ni več trd ne pod la ge za po seb no vars tvo, ki jih je na re ko va lo; – dr ža ve čla ni ce mo ra jo spre je ti vse po treb ne ukre pe, da za go to vi jo, da se vse do loč be v ko lek tiv nih po god bah, pla čil nih les tvi cah, pla čil nih spo ra zu mih ali in di vi dual nih za po sli tve nih po god bah o za po sli tvi, ki so v nas prot ju z na če lom ena ke ga pla či la, ob vez no ali sa moi ni cia tiv no raz gla si jo za ne ve ljav ne ali se spre me ni jo. Di rek ti vi iz leta 1975 in 1976 do lo ča ta, da mo ra jo dr ža ve čla ni ce po skr be - ti, da so za po sle ni ob veš če ni o do loč bah, ki se na na ša jo na di skri mi na ci - jo in so bile spre je te v skla du z di rek ti va ma sku paj z dru gi mi že ve ljav ni - mi do loč ba mi, z vse mi us trez ni mi sreds tvi, na pri mer na nji ho vem služ be nem me stu. Di rek ti vi do lo ča ta, da mo ra jo dr ža ve čla ni ce spre je ti us trez ne ukre pe, da za va ru je jo za po sle ne pred od pu sti tvi jo, s ka te ro bi se de lo da ja lec od - zval na pri tož be v ok vi ru pod jet ja ali bi bila po sle di ca prav ne ga spo ra, ka te re ga cilj bi bilo uve ljav lja nje sklad no sti z na če lom ena ke ga pla či la. Di rek ti vi do lo ča ta, da mo ra jo dr ža ve čla ni ce uve sti v svo je prav ne si ste me po treb ne ukre pe, da se vsem lju dem, ki me ni jo, da so oš ko do va ni, ker za nje ne ve lja na če lo ena ke ga obrav na va nja, omo go či obrav na va nje nji ho vih zah - tev kov v us tav no sod nem pro ce su po mo re bit ni pri tož bi na dru ge pri stoj ne ob la sti (6. in 13. člen Evrop ske kon ven ci je o vars tvu člo ve ko vih pra vic). Kon ven ci je MOD gle de pre po ve di di skri mi na ci je Pre po ved di skri mi na ci je ure ja ta tudi Kon ven ci ja Med na rod ne or ga ni za ci je dela št. 100 o ena kem na gra je va nju žensk in moš kih za ena ko delo (1951) in Kon ven ci ja št. 111 o di skri mi na ci ji pri za po slo va nju in po kli cih (1958). Kon ven ci ja MOD št. 111 z dne 4. 6. 1958 (42. za se da nje, Ge ne va) iz ha - ja iz fi la del fij ske de kla ra ci je, ki do lo ča, da ima jo vsi ljud je ne gle de na raso, vero ali spol pra vi co do ma te rial ne ga na pred ka in stro kov ne ga raz - NOVA DELOVNA RAZMERJA 139 vo ja v svo bo di in do sto jans tvu, eko nom ski var no sti in pod ena ki mi po go - ji in vred no sti di skri mi na ci jo za kr ši tev pra vic, na ve de nih v splo šni de - kla ra ci ji o člo ve ko vih pra vi cah. Po tej kon ven ci ji po me ni izraz di skri mi na ci ja vsa ko raz li ko va nje, iz - klju či tev ali da ja nje pred no sti, ki te me lji na rasi, bar vi, spo li, veri, po li tič - nem pre pri ča nju, na cio nal nem ali so cial nem po re klu, ki iz ni či ali ogro ža ena ke mož no sti ali po sto pek pri za po slo va nju ali po kli cih. Do dat no di - skri mi na ci ja po me ni vsa ko dru go raz li ko va nje, iz klju či tev ali da ja nje pred no sti, zato da se iz ni či jo ali ogro zi jo ena ke mož no sti ali po stop ki za - po slo va nja ali pri po kli cih. Po drob ne je lah ko dr ža ve čla ni ce MOD na pod la gi pos ve to va nja s pred stav niš ki mi or ga ni za ci ja mi de lo da jal cev in de lav cev ter dru gih us trez nih or ga nov opre de li di skri mi na ci jo še do dat no (1. člen Kon ven ci je št. 111). Kon ven ci ja št. 111 do lo ča tudi, kaj ni di skri mi na ci ja, in si cer raz li ko va - nje, iz klju či tev in da ja nje pred no sti, ki so ute me lje ne z zah te va no kva li fi - ka ci jo za do lo če no za po sli tev. Izraz za po slo va nje in po klic vlju ču je tudi mož nost stro kov ne ga izo bra že - va nja, za po sli tve in vklju če va nja v raz lič ne po kli ce ter po go je za po sli tve. Pri po ro či lo 111 o di skri mi na ci ji pri za po slo va nju in po kli cih iz leta 1958 (Splo šna kon fe ren ca MOD na 42. za se da nju 4. 6. 1958 v Že ne vi) do - lo ča ok vi re dr žav ne po li ti ke, s ka te ro naj bi vsa ka dr ža va čla ni ca pre pre - če va la di skri mi na ci jo pri za po slo va nju in po kli cih. Pri po ro či lo do lo ča, da ima vsak do brez di skri mi na ci je ena ke mož no sti in ve lja za enak po sto - pek gle de: – do sto pa do služb, po klic ne ga us mer ja nja in za po slo va nja – do sto pa do po klic ne ga us mer ja nja in za po slo va nja po pro sti iz bi ri gle - de na spo sob nost, izo bra že va nje in za po sli tev – na pre do va nje po oseb nih last no stih, iz kuš njah, spo sob no stih – var nost za po sli tve – na gra je va nje (pla ča) za delo ena ke vred no sti – de lov nih raz mer, ki ob se ga jo de lov nik, ob dob je po čit ka, pla ča ni let ni do pust, var nost ne ukre pe in hi gie no dela in ukre pe so cial ne var no sti, so cial ne služ be in so cial ne da ja tve v zve zi z za po slo va njem. Po jem di skri mi na ci je v no vem ZDR Us ta va R Slo ve ni je v 14. čle nu med člo ve ko vi mi pra vi ca mi in te melj ni mi svo boš či na mi na pr vem me stu za go tav lja nji ho vo ena kost ne gle de na na rod nost, raso, spol, je zik, vero, po li tič no ali dru go pre pri ča nje, gmot no sta nje, rojs tvo, izo braz bo, druž be ni po lo žaj ali ka te ro koli dru go oseb no oko liš či no, pre po ved nee na ko prav no sti v de lov nem pra vu pri za po slo va - nju in v de lov nem raz mer ju. Splo šna pre po ved di skri mi na ci je naj se ne bi na na ša la le na de lav ca, tem več tudi na is kal ca za po sli tve, to rej kan di da ta, ki se pri jav lja na ob - 140 TRETJI DEL jav lje no pro sto de lov no me sto, kar po me ni že v sa mem po stop ku, ko de - lo da ja lec iz bi ra de lav ca. De lo da ja lec po izrec ni ure di tvi v no vem ZDR ne sme is kal ca za po sli - tve (kan di da ta) ali de lav ca po stav lja ti v nee na ko pra ven po lo žaj za ra di: – rase, – spo la, – ver ske ga, po li tič ne ga ali dru ge ga pre pri ča nja, – na rod ne ga in so cial ne ga po re kla, – zdravs tve ne ga sta nja, – sta ro sti, – za kon ske ga sta nu, – dru žin skih ob vez no sti, – pre mo ženj ske ga sta nja, – člans tva ali neč lans tva v po li tič nih stran kah in sin di ka tu ali – dru gih oseb nih oko liš čin (pre po ved di skri mi na ci je). Žen skam in moš kim mo ra jo biti za go tov lje ne ena ke mož no sti in ena ka obrav na va pri za po slo va nju, na pre do va ju in us po sab lja nju, prek va li fi ka - ci ji, pla čah, na gra je va nju, od sot no stih z dela, de lov nih raz me rah, de lov - nem ča su in od po ve di po god be o za po sli tvi. VPRAŠANJA: ■ Ure di tev v EU ■ Kon ven ci je MOD gle de pre po ve di di skri mi na ci je ■ Ure di tev di skri mi na ci je v no vem ZDR DELOVNO RAZMERJE IN POGODBA O ZAPOSLITVI Med na rod no de lov no pra vo gle de po god be o za po sli tvi Di rek ti va o ob vez no sti de lo da jal ca, da de lav ce ob ve sti o po go jih, ki se na - na ša jo na po god bo o za po sli tvi,104 se upo rab lja za vsa ke ga pla ča ne ga de - lav ca, ki ima po god bo ali je v de lov nem raz mer ju v skla du s pra vom dr ža - ve čla ni ce. 104 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na: Gle de na do lo če nost splo šnih pra vil ci vil ne ga pra va in dis po zi tiv nost za kon skih do ločb, ki ure ja jo ob li ga cij ska raz mer ja v ci vil nem pra vu, je v de lov nem pra vu tre - ba pou da ri ti, da so za kon ske do loč be ob ve zu jo če in pra vi lo. Pri mer no bi bilo, da je to pra vi lo us trez no pou dar je no že v splo šnih do loč bah za ko na, za ra di če sar se pred la ga do loč ba, ki bi pou da ri la, da pra vic, ob vez no sti in od go vor no sti, ki jih kot mi ni mal no jams tvo v zaš či to de lav ca do lo ča ta za kon, ni do vo lje no oži ti ali od vze - NOVA DELOVNA RAZMERJA 141 Dr ža ve čla ni ce lah ko iz upo ra be iz klju či jo de lov na raz mer ja: – ki ne tra ja jo dlje kot en me sec in/ali z de lov nim ted nom, ki ni dalj ši od osem ur, ali – ker splo šna in/ali po seb na na ra va upra vi ču je neu po ra bo di rek ti ve iz ob jek tiv nih raz lo gov. Di rek ti va do lo ča, da mora de lo da jal če vo pi sno ob ve sti lo de lav cu vse bo - va ti na ved be o: – stran kah po god be; – kra ju oprav lja nja dela; – na zi vu dela; – vr sti za po sli tve, zna čil no sti ozi ro ma bis tven/kra tek opis dela, za ka te - ro se skle pa po god ba o za po sli tvi; – da tu mu za čet ka ve ljav no sti po god be ali de lov ne ga raz mer ja; – ča su tra ja nja po god be ne ga raz mer ja, če je skle nje no za do lo čen čas; – pla ča nem let nem do pu stu ali na či nu priz na va nja in do lo ča nja do pu - sta; – od po ved nem roku ozi ro ma mož no stih do lo ča nja od po ved ne ga roka; – vi ši ni os nov ne pla če in dru gih kon sti tu tiv nih ele men tih red no sti iz pla - čil; – te den skem in dnev nem de lov nem ča su; – na ved bo ko lek tiv nih po godb, ki do lo ča jo de lav če ve de lov ne raz me re. In for ma ci ja o pla ča nem let nem do pu stu, od po ved nih ro kih, pla čah in de - lov nem ča su je lah ko v ob li ki skli ce va nja na za ko ne, dru ge pred pi se ali ko lek tiv ne po god be, ki ure ja jo ta vpra ša nja. Vsa ka spre mem ba mora biti pi sna in do ku ment mora de la vec čim prej do bi ti od de lo da jal ca in ne ka - sne je kot en me sec po tem, ko po sta ne spre mem ba ve ljav na. To ni ob vez - no pri spre mem bi za ko no da je, pred pi sov itd. Ob ve sti lo o na ve de nih po go jih za po sli tve mora de la vec do bi ti naj ka - sne je v dveh me se cih od za čet ka za po sli tve v ob li ki pi sne po god be o za - po sli tvi in/ali pi sma o za po sli tvi in/ali ene ga ali več pi snih do ku men tov. Če pre ne ha po god ba o za po sli tvi prej kot v dveh me se cih, mora do bi ti de la vec naj ka sne je ob kon cu tega roka na ve de ne in for ma ci je z ob vez - nost jo de lo da jal ca, ki iz ha ja iz di rek ti ve. ma ti niti s ko lek tiv ni mi po god ba mi, splo šni mi akti de lo da jal ca kot tudi ne s po - god bo o za po sli tvi, ra zen če to za kon izrec no do puš ča. Upo šte va je na če lo, da niž ji akti lah ko ved no do lo ča jo več pra vic za de lav ca, mo ra jo biti do sled no v tem smi - slu ob li ko va ne tudi na dalj ne do loč be tega za ko na, kar po me ni, da naj bi se izrec - no na ved li pri me ri, ko ko lek tiv ne po god be lah ko do lo či jo de lov ne raz me re ali v zve zi z de lom, kot jih do lo ča za kon. Na če lo, ki ga je tre ba po se bej pou da ri ti v de lov nem pra vu, je tudi ome ji tev av to - no mi je po god be nih strank po god be o za po sli tvi kot de lov no prav ne po god be. Zato je pri mer no po se bej do lo či ti, da mo ra ta stran ki po god be o za po sli tvi pri skle pa nju in pre ne ha nju po god be ne ga raz mer ja in med tra ja njem de lov ne ga raz mer ja upo - šte va ti za ko ne, ra ti fi ci ra ne in ob jav lje ne med na rod ne kon ven ci je, iz vr šil ne pred - pi se, ko lek tiv ne po god be, ki jih za ve zu je jo, kot tudi splo šne akte de lo da jal ca. 142 TRETJI DEL Po jem de lov ne ga raz mer ja in de lov no prav ne po god be De lov no raz mer je je prav no ure je no raz mer je, za ka te ro ve lja ta za kon sko do lo če na ob vez nost so cial ne ga za va ro va nja, sod na pri stoj nost so dišč za de lov ne in so cial ne spo re po za ko no da ji, ki ure ja pri stoj nost de lov nih in so cial nih so dišč in po uprav nih pred pi sih uprav na pri stoj nost inš pek ci je dela. De lov no raz mer je je raz mer je pri oprav lja nju dela, za ka te ro ve lja ome ji tev av to no mi je po god be nih strank. De lo da ja lec in de lo je ma lec na - mreč mo ra ta upo šte va ti za ko no da jo, ra ti fi ci ra ne med na rod ne po god be, dru ge pred pi se, ko lek tiv ne po god be in splo šne akte de lo da jal ca pri skle - pa nju in pri pre ne ha nju po god be o za po sli tvi in med tra ja njem de lov ne - ga raz mer ja. Ome ji tev av to no mi je po god be nih strank je po seb nost po god be o za po - sli tvi kot po god be de lov ne ga in ne ob li ga cij ske ga pra va. Ome je va nje av - to no mi je po god be nih strank se ne na na ša le na do lo ča nje vse bi ne po god - be ne ga raz mer ja po te daj ve ljav nih pred pi sih, tem več na ka snej še spre mem be pred pi sov, ko lek tiv nih po godb ozi ro ma splo šnih ak tov de lo - da jal ca. Za delo, ki se oprav lja v ok vi ru de lov ne ga raz mer ja, ve lja pre po ved di - skri mi na ci je, t.j. po stav lja nja kan di da ta za za po sli tev ali de lav ca v nee na - ko pra ven po lo žaj. Če upo rab lja mo ob li ga cij sko prav no izraz je se po seb no sti de lov no prav - ne po god be na na ša jo pred vsem na vse bi no po god be, to je na iz pol ni tev, ki je v po seb ni na ra vi dela. Delo, ki je pred met de lov no prav ne po god be, ima na mreč ne ka te re funk cio nal ne zna čil no sti, ki ne ve lja jo za delo, ki se oprav lja po po god bah ob li ga cij ske ga pra va. Tako mora biti delo, ki je pred met iz pol ni tve po de lov no prav ni po god bi, oprav lje no oseb no. Iz va ja - ti se mora kot ne pre tr ga no delo na pod la gi vklju če no sti de lav ca v or ga ni - zi ran de lov ni pro ces de lo da jal ca, oprav lja se delo po na vo di lih de lo da jal - ca in ne na zad nje se delo oprav lja za pla či lo (od plač nost).105 105 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na: Tudi če po gle da mo pri mer jal no ure di tev na tem po droč ju, je tre ba ugo to vi ti, da v ve či ni dr žav za skle ni tev po god be o za po sli tvi ob li ka na če lo ma ni pred pi sa na. Splo šno pra vi lo je, da je po god ba pi sna, ni pa pre po ve da na mož nost skle ni tve po - god be v kak šni dru gi ob li ki. Vse ka kor je pi sna po god ba o za po sli tvi do ka zi lo o vse bi ni po god be, ne po me ni pa po go ja za prav no učin ko vi tost same po god be. Po tre ba po za go tav lja nju pi sne ob veš če no sti de lav cev o po go jih za po sli tve iz ha ja tudi iz di rek ti ve Evrop ske uni je o de lo da jal če vi dolž no sti ob veš ča nja de lav cev o po go jih, ki se na na ša jo na po god be na ali za po sli tve na raz mer ja (91/553/EEC). Di - rek ti va ob ve zu je dr ža ve čla ni ce, da za go to vi jo, da vsak za po sle ni prej me do ku - ment, ki vse bu je ob ve sti lo o bis tve nih ele men tih nje go ve ga po god be ne ga ozi ro ma za po sli tve ne ga raz mer ja. Te ele men te di rek ti va tudi opre de lju je. NOVA DELOVNA RAZMERJA 143 V de lov nem raz mer ju mo ra jo vse po god be ne stran ke ure sni če va ti do - go vor je ne in pred pi sa ne pra vi ce, ob vez no sti in od go vor no sti. De lov no raz mer je je raz mer je med dve ma stran ka ma (dvo stran skost), od ka te rih je ena (de la vec) ved no fi zič na ose ba. Kot de lo da ja lec na sto pa prav na ose - ba ali fi zič na ose ba, ki za po slu je ne po sred no (npr. sa mo stoj ni pod jet nik). De lov no raz mer je se prav no us ta no vi s po god bo, ki ni po god ba ob li ga cij - ske ga, am pak de lov ne ga pra va; vse bi na po god be ne ure ja ce lot nost nih raz me rij med po god be ni ma stran ka ma, am pak do lo ča jo vse bi no po god - be tudi ko lek tiv ne po god be ter mi ni mal ne pra vi ce, do lo če ne v za ko nih in pod za kon skih pred pi sih ter ak tih de lo da jal cev. Prav na na ra va po god be o za po sli tvi Pri skle pa nju in pre ne ha nju po god be o za po sli tvi in med tra ja njem de - lov ne ga raz mer ja mo ra ta de lo da ja lec in de la vec upošteva ti do loč be za ko - nov, ra ti fi ci ra nih in ob jav lje nih med na rod nih kon ven cij, po seb nih pred - pi sov, ko lek tiv nih po godb in splo šnih ak tov de lo da jal cev. S po god bo o za po sli tvi, ko lek tiv no po god bo se lah ko do lo či jo de lov ne raz me re, ki so za de lav ca ugod nej še, kot jih do lo ča za kon. Pra vic, ki jih ima jo de lav ci po za ko nu, ni mo go če oži ti ali od vze ma ti s ko lek tiv ni mi po - god ba mi ali po god bo o za po sli tvi ra zen če ta za kon to izrec no do puš - ča.106 Po god ba o za po sli tvi je za kon sko ure je na po god ba de lov ne ga pra va, ki ure ja raz mer je med dve ma stran ka ma, v ka te rem ena stran ka mora ne kaj sto ri ti ozi ro ma oprav lja ti neko delo (de la vec) in ima zato pra vi co do pla či - la (od plač nost) ter dru ge za kon sko in po god be no do lo če ne pra vi ce, dru - ga stran ka pa mora delo za go to vi ti in ga pla ča ti, ima pa pra vi co oprav lje - no delo traj no in ne pre tr ga no vklju če va ti v svoj proi zvod ni pro ces in si stem ozi ro ma or ga ni za ci jo. Po god ba o za po sli tvi iz vi ra iz de lo vr šne po god be ob li ga cij ske ga pra va, ki ima svoj te melj v ci vil no prav nem, man dat nem raz mer ju. Kljub temu, da po god ba o za po sli tvi ni po god ba ob li ga cij ske ga pra va, saj ve lja jo za - njo šte vil na pra vi la de lov ne ga pra va, ven dar le za nje no skle pa nje, ve ljav - nost in pre ne ha nje ter tudi za mar si ka te ra dru ga vpra ša nja med se boj nih raz me rij po god be nih strank smi sel no upo rab lja jo splo šna pra vi la ci vil ne - ga pra va v ob se gu, če po sa mez no vpra ša nje ni dru ga če ure je no s pra vi li de lov ne ga pra va. Po god ba o za po sli tvi je opre de lje na kot po seb na po god ba de lov ne ga pra va in je te melj za vzpo sta vi tev de lov ne ga raz mer ja, saj se z njo skle ne de lov no raz mer je. Za kon na tanč no do lo ča, kdaj zač ne jo učin ko va ti pra - vi ce, ob vez no sti in od go vor no sti de lav ca ter nje go va vklju či tev v so cial no za va ro va nje. 144 TRETJI DEL Ome je na upo ra ba ob li ga cij sko prav nih pra vil za de lov no prav no po god bo Novi za kon ure ja upo ra bo ob li ga cij sko prav nih pra vil za po god bo o za po - sli tvi kot po seb no po god bo de lov ne ga pra va. Tako so v de lov nem pra vu ure je ne šte vil ne po seb no sti in zna čil no sti te po god be v raz mer ju do ti stih ci vil nih po godb, ka te rih pred met je tudi delo (npr. de lo vr šne ali man dat - ne po god be). Gle de skle pa nja, ve ljav no sti, pre ne ha nja in dru gih vpra šanj po god be o za po sli tvi se smi sel no upo rab lja jo splo šna ob li ga cij sko prav na pra vi la, če ni z za ko nom dru ga če do lo če no. Če ob sta ja jo ele men ti de lov ne ga raz - mer ja, se delo ne sme oprav lja ti na po god be nih pod la gah ci vil ne ga pra - va, ra zen v pri me rih, ki jih do lo ča za kon. Tako so npr. dru gač na pra vi la gle de učin ko va nja raz ve lja vi tve ter nič - no sti po god be o za po sli tvi, kar je po go je no s samo na ra vo de lov ne ga raz - mer ja. Nič nost ozi ro ma raz ve lja vi tev učin ku je ta od nju ne ugo to vi tve na - prej (ex nunc), če sta obe stran ki do ta krat de jan sko ure sni če va li pra vi ce, ob vez no sti in od go vor no sti iz de lov ne ga raz mer ja. Nič nost ozi ro ma raz ve lja vi tev po god be o za po sli tvi se uve ljav lja pred pri stoj nim de lov nim so diš čem. Si cer pa naj bi se raz lo gi za iz pod boj nost ali nič nost po god be pre so ja li po na če lih ci vil ne ga pra va, če ni z de lov nim pra vom dru ga če do lo če no. Na nič nost pazi po no vem za ko nu so diš če po urad ni dolž no sti, na njo pa se lah ko skli cu je vsa ka zain te re si ra na ose ba. Pra vi ca do uve ljav lja nja nič no sti ne pre ne ha. Iz pod boj nost po god be o za po sli tvi se uve ljav lja pred pri stoj nim de lov - nim so diš čem. Pra vi ca zah te va ti raz ve lja vi tev iz pod boj ne po god be pre ne ha s pre te kom ene ga leta od dne va, ko je upra vi če nec zve del za raz log iz pod - boj no sti, ozi ro ma ene ga leta od pre ne ha nja sile. Ta pra vi ca pre ne ha v vsa - kem pri me ru s pre te kom treh let od dne va, ko je bila po god ba skle nje na. Nova ure di tev po se bej pou dar ja te melj no na če lo, da ob sta ja dom ne va, da je po god ba o za po sli tvi skle nje na za ne do lo čen čas, če v njej ni izrec - no pi sno do lo čen čas tra ja nja ozi ro ma če po god ba za do lo čen čas ni bila skle nje na v pi sni ob li ki ob na sto pu dela. Po dob no kot do zdaj za kon na - šte va pri me re, ko je iz je mo ma mož no skle ni ti po god bo za do lo čen čas. Za kon do lo ča, da se po god ba o za po sli tvi skle ne v pi sni ob li ki, ven dar pa kr ši tev ne po me ni ne ve ljav no sti po god be. Tako je pred vi de na dom ne - va ob sto ja de lov ne ga raz mer ja, če ob sta ja jo ele men ti de lov ne ga raz mer ja in de la vec oprav lja delo ter pri tem ne dvo mi, da je za po slen pri de lo da - jal cu po po god bi o za po sli tvi. Ob li ka (pi snost) ni kon sti tu tiv ne ga po me - na pri po god bi o za po sli tvi, am pak je pred pi sa na zgolj v do kaz ne na me - ne ob sto ja po god be.107 V zve zi s stran ka mi po god be o za po sli tvi novi za kon opre de lju je tudi, 106 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na. 107 Ibi dem NOVA DELOVNA RAZMERJA 145 kdo v ime nu strank skle pa po god bo o za po sli tvi, to rej v ime nu de lo da jal - ca nje gov za ko ni ti za stop nik ozi ro ma za stop nik, do lo čen z ak tom o us ta - no vi tvi, ali ose ba, ki jo on poob la sti.. De la vec ima spo sob nost skle ni ti de - lov no raz mer je po do pol nje ni sta ro sti 15 let. Če se skle ne po god ba o za po sli tvi z ose bo, ki še ni do pol ni la zah te va ne sta ro sti, se šte je, da je po - god ba neob sto je ča. Sank ci ja v tem pri me ru to rej ni nič nost po god be, ki naj bi v de lov nem pra vu ve lja la ex nunc, tem več neob stoj nost prav ne ga po sla, saj je delo otrok pod 15 let sta ro sti pre po ve da no.108 Novi za kon opre de lju je po god be no svo bo do, kar po me ni, da ima de - jan sko de lo da ja lec pra vi co do svo bod ne od lo či tve, s ka te rim kan di da tom bo skle nil po god bo o za po sli tvi. Ven dar pa za po god bo de lov ne ga pra va kljub, na čel ni po god be ni svo bo di, ve lja jo do lo če ne za kon ske pre po ve di (otro ci, mla di na, vars tvo ma te rins tva) in ob vez nost upo šte va nja zah te va - nih po go jev. Zah te va ni po go ji za oprav lja nje dela so lah ko pred pi sa ni z za ko nom ali z iz vr šil nim pred pi som, do go vor je ni s ko lek tiv no po god bo, lah ko pa jih zah te va ne po sred no de lo da ja lec. To po me ni, da za kon za ve - zu je de lav ca, da iz pol nju je po go je za za po sli tev, kot tudi de lo da jal ca, da skle ne po god bo o za po sli tvi samo z de lav cem, ki te po go je iz pol nju je. Po - sle di ce kr ši tve teh za kon skih do ločb se do lo ča jo po na če lih ci vil ne ga pra - va in so lah ko nič nost ali iz pod boj nost po god be o za po sli tvi, od vi sno od tega, za kak šno na ra vo kr ši tve gre (kr ši tev us ta ve, pri sil nih pred pi sov ali mo ral nih na čel ali na pa ke vo lje ipd.).109 Gle de pra vic in ob vez no sti pri skle pa nju po godb o za po sli tvi, ka mor sodi npr. ob ja va, za kon do lo ča, da je ob ja va pro stih de lov nih mest ob vez na. Ob - vez nost ob ja ve iz ha ja iz 49. čle na Us ta ve Re pub li ke Slo ve ni je, ki do lo ča, da je vsa ko mur pod ena ki mi po go ji do stop no vsa ko de lov no me sto. Ob ja va mora vse bo va ti po go je za oprav lja nje dela in rok za pri ja vo, ki ne sme biti kraj ši kot osem dni, kar mora de lo da ja lec v po stop ku iz bi re tudi upo šte va ti. Da bi se izog nil izi gra va nju, za kon na tanč no opre de lju je iz je me od ob - vez ne ob ja ve, (šti pen di sti, za po sli tev in va li dov, za po sli tev za tri me se ce, za po sli tev za ne do lo čen čas ose be, ki je pri de lo da jal cu oprav lja la pri - prav niš tvo ozi ro ma je bila pri de lo da jal cu za po sle na za do lo čen čas, zapo sli tev s pol nim de lov nim ča som ose be, ki je bila prej za po sle na s 108 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na. 109 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na: Na ve de na di rek ti va do lo ča, da mora pi sno ob ve sti lo de lo da jal ca de lav cu vse bo va - ti na ved be o: stran kah po god be; kra ju oprav lja nja dela; na zi vu dela; vr sti za po sli - tve ali zna čil no sti ozi ro ma bis tven/kra tek opis dela, za ka te ro se skle pa po god ba o za po sli tvi; da tu mu na sto pa dela; ča su tra ja nja po god be ne ga raz mer ja, če je skle - nje no za do lo čen čas; pla ča nem let nem do pu stu ali na či nu priz na va nja in do lo ča - nja do pu sta; od po ved nem roku, če je to mo go če v ti stem tre nut ku; na či nih do lo - ča nja od po ved ne ga roka; vi ši ni za čet ne pla če in dru gih kon sti tu tiv nih ele men tih red no sti iz pla čil; te den skem in dnev nem de lov nem ča su; na ved bo ko lek tiv nih po - godb; na ved bo pri stoj ne ga te le sa, ki je skle nil po god bo. 146 TRETJI DEL kraj šim de lov nim ča som, po slo vod ne ose be, pro ku ri sti, za po sli tev druž - be ni kov in dru žin skih čla nov de lo da jal ca, za po sli tev vo lje nih in ime no - va nih funk cio nar jev v lo kal nih skup no stih, po li tič nih stran kah, sin di ka - tih, druš tvih in nji ho vih zve zah) ozi ro ma do puš ča mož nost, da se iz je me do lo či jo še v dru gih za ko nih. Za kon v do lo či lih o ob ja vi tudi po se bej pou dar ja ob vez nost ena ke ga obrav na va nja gle de na spol. Iz ob ja ve pro ste ga de lov ne ga me sta tudi ne sme iz ha ja ti, da de lo da ja lec daje pred nost do lo če ne mu spo lu. Le če je raz lič na obrav na va spo lov nuj no po go je na gle de na de jan ske zah te ve de - lov ne ga me sta, je lah ko upra vi če na. Ob kr ši tvi pre po ve di di skri mi na ci je pri za po sli tvi je de lo da ja lec neiz bra ne mu kan di da tu od škod nin sko od go - vo ren. Dru ge po sle di ce pa se lah ko iz va ja jo sklad no z na če li ci vil ne ga pra va. V skla du s pred lo gom di rek ti ve, ki obrav na va bre me do ka zo va nja ob spol ni di skri mi na ci ji, je tre ba pred vi de ti, da je do kaz no bre me na stra - ni de lo da jal ca. V po stop ku iz bi re za kon opre de lju je tudi de lo da jal če vo mož nost, da zah te va kan di da to va do ka zi la o iz pol nje va nju po go jev za oprav lja nje dela, pri če mer pa je tre ba pred vi de ti več jo var nost za seb no sti po sa mez - ni ka. Kan di da tu ni tre ba od go var ja ti na vpra ša nja, ki niso v ne po sred ni zve zi z de lom na de lov nem me stu, prav tako pa tudi de lo da ja lec ne sme po stav lja ti kan di da tu vpra šanj, ki niso v ne po sred ni zve zi z de lov nim raz mer jem. De lo da ja lec mora ozi ro ma lah ko za ra di ugo to vi tve kan di da - to ve zdravs tve ne spo sob no sti za oprav lja nje dela, za ka te ro se skle pa po - god ba o za po sli tvi, na po ti ti kan di da ta na pred hod ni zdravs tve ni pre gled. Ob vez ni pred hod ni zdravs tve ni pre gle di se po ve ljav ni prav ni ure di tvi pred pi su je jo v zdravs tve nih pred pi sih.110 Prav tako novi ZDR opre de lju je vse bi no po god be o za po sli tvi, ki tudi iz ha ja iz di rek ti ve Evrop ske uni je, ki ure ja ob veš če nost de lav cev.111 Novi za kon do lo ča ob vez ne se sta vi ne po god be o za po sli tvi ter do dat ne se sta vi - ne, ki mo ra jo biti prav tako opre de lje ne v po god bi, če so po seb ne pra vi ce in ob vez no sti med stran ka ma po god be tudi do go vor je ne (kon ku renč na klav zu la, po ra ba do pu sta ob več za po sli tvah s kraj šim de lov nim ča som, ure sni če va nje pra vic in ob vez no sti de lav ca, ki oprav lja do pol nil no delo). Če bi po god ba o za po sli tvi vse bo va la do lo či lo, ki bi bilo v nas prot ju z za - ko nom, ko lek tiv no po god bo ali splo šnim ak tom de lo da jal ca, bi to po me - ni lo nič nost kon kret ne ga spor ne ga do lo či la.112 110 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na. V no vem ZDR je do lo če na dom ne va ob sto ja de lov ne ga raz mer ja, in si cer: Pri spo ru o ob sto ju de lov ne ga raz mer ja med de lav cem in de lo da jal cem se dom ne - va, da de lov no raz mer je ob sta ja, če je de la vec pre pri čan, da oprav lja delo za de lo - da jal ca po po god bi o za po sli tvi ter ob sta ja jo ele men ti de lov ne ga raz mer ja. 111 Ur.l. RS, št. 5/96 in 34/96. 112 Ur.l. RS, št. 45/95, Glej tudi Za kon o po koj nin skem in in va lid skem za va ro va nju (ZPIZ-1,Urad ni list RS, št. 106-4965/1999). NOVA DELOVNA RAZMERJA 147 Ob li ka po god be o za po sli tvi Po god ba o za po sli tvi se skle ne v pi sni ob li ki. Pi sna po god ba o za po sli tvi se de lav cu izro či ob nje ni skle ni tvi, naj ka sne je pa v enem me se cu po za - čet ku dela ozi ro ma po sled nji de lov ni dan, če je tra ja nje po god be kraj še. Če de lav cu ni izro če na pi sna po god ba o za po sli tvi, lah ko ta zah te va, da mu jo izro či ta de lo da ja lec ter sod no vars tvo. Če stran ki ni sta skle ni li po god be o za po sli tvi v pi sni ob li ki ali če niso v pi sni ob li ki izra že ne vse se sta vi ne po god be, to ne vpli va na ob stoj in ve ljav nost po god be o za po - sli tvi ozi ro ma de lov ne ga raz mer ja. Pri spo ru o ob sto ju de lov ne ga raz mer ja med de lav cem in de lo da jal cem se dom ne va, da je bila skle nje na po god ba o za po sli tvi, če je de la vec pre - pri čan, da oprav lja delo za de lo da jal ca po po god bi o za po sli tvi ter ob sta - ja jo ele men ti de lov ne ga raz mer ja in če de lo da ja lec ne do ka že nas prot no. Kr ši tev ob lič no sti, to rej ob vez ne pi sno sti, ni sank cio ni ra na z ne ve ljav - nost jo po god be. To je le pre kr šek. Če de la vec delo oprav lja in ob sta ja jo se sta vi ne de lov ne ga raz mer ja, je uve de na pre sump tio iu ris (za kon ska dom ne va), 113 da de lov no raz mer je ob sta ja. Pred pi sa na ob li ka je to rej kot »for ma ad pro ba tio nen«, to rej kot do kaz o tem, da je po god ba skle nje na, in Di rek ti va EU o de lo da jal če vi dolž no sti ob veš ča nja de lav cev o po go jih, ki se na na ša jo na po god be na in za po sli - tve na raz mer ja (91/553/EEC), ob ve zu je dr ža ve čla ni ce, da za go to vi jo, da vsak za po sle ni prej me do ku ment, ki vse bu je ob ve sti lo o bis tve nih ele - men tih nje go ve ga po god be ne ga ozi ro ma za po sli tve ne ga raz mer ja (ra zen če delo ne tra ja več kot en me sec ozi ro ma de lov ni te den in ne pre se ga 8 ur ozi ro ma gre za za ča sno in po dob no delo). Po na ve de ni di rek ti vi naj bi de lo da ja lec to ob ve sti lo pred lo žil de lav cu naj ka sne je v dveh me se cih od za čet ka dela, in si cer s po god bo o za po sli tvi ali kot me mo ran dum ipd. Tudi ra tio le gis di rek ti ve je v tem, da de la vec pri do bi do ka zi lo o tem, da je skle nje na po god ba o za po sli tvi v pi sni ob li ki in ne da je po goj ve ljav - no sti po god be. Se sta vi ne po god be o za po sli tvi Se sta vi ne po god be o za po sli tvi niso le ti ste, o ka te rih se stran ki, to rej de - lo da ja lec in de la vec, do go vo ri ta, am pak tudi vse ti ste pra vi ce, ki jih kot mi ni mal ne stan dar de do lo ča jo za ko ni in dru gi pred pi si ter ko lek tiv ne po - god be, vključ no z vse mi ugod nej ši mi spre mem ba mi in nji ho vi mi do pol - ni tva mi. Do loč be pred pi sov, splo šnih ak tov in ko lek tiv nih po godb ter nji ho vih spre memb in do pol ni tev naj bi na mreč ve lja le kot vse bi na po god be o za - po sli tvi ne po sred no, če so ugod nej še za de lav ca. V nas prot nem pri me ru, to rej če so manj ugod ne, kot je to ve lja lo prej, naj spre mem be in do pol ni - 113 Sklep VS RS VIII Ips 180/95. 148 TRETJI DEL tve ne bi po se ga le v pri dob lje ne pra vi ce de lav cev, ki so do go vor je ne v po - god bi o za po sli tvi. Od po ved po god be iz ta kih raz lo gov bi bila si cer mož - na po ob li ga cij skih pra vi lih o spre me nje nih oko liš či nah, to po me ni iz po - se bej ute me lje nih raz lo gov. Na da lje ve lja, da s po god bo o za po sli tvi ozi ro ma ko lek tiv no po god bo lah ko do lo či jo pra vi ce de lov ne raz me re, ki so za de lav ca ugod nej še, kot jih do lo ča za kon, ra zen če za kon izrec no do puš ča dru gač no ure di tev. Zato za kon tudi izrec no na va ja, kdaj ko lek tiv ne po god be lah ko po sa mez - no vpra ša nje ure di jo dru ga če. Po god be na ure di tev v po god bi o za po sli - tvi, ki je v nas prot ju z za ko nom, je po sa mem za ko nu nič na (28. člen). Če do lo če na vpra ša nja niso ure je na z de lov no prav no za ko no da jo, je pri mer no, da za kon pred la ga upo ra bo splo šnih pra vil ci vil ne ga pra va. Ve - lja tudi obrat no, na mreč vzpo sta vi ti na če lo, da ob ugo tov lje nih zna čil no - stih de lov ne ga raz mer ja ni do vo lje no oprav lja nje dela na či stih ci vil nih pod la gah, tem več je tre ba upo šte va ti de lov no prav ne nor me. Prav ne po sle di ce skle ni tve po god be o za po sli tvi S po god bo o za po sli tvi se skle ne de lov no raz mer je. Na pod la gi skle nje ne po god be o za po sli tvi mora de lo da ja lec de lav ca pri ja vi ti v ob vez no so cial - no za va ro va nje v skla du s po seb ni mi pred pi si in mu izro či ti fo to ko pi jo pri ja ve v 15 dneh od na sto pa dela. Pra vi co do so cial ne var no sti opre de lju je Us ta va RS v 50. čle nu. Upo - šte va je za kon o pris pev kih za so cial no var nost,114 pa sem spa da vklju če - nost v po koj nin sko in in va lid sko za va ro va nje, ob vez no zdravs tve no za va - ro va nje, po rod niš ko vars tvo in za po slo va nje. To se zgo di z dnem na sto pa dela, do go vor je nim v sami po god bi o za po sli tvi, če pa tega ni, se kot da - tum na sto pa dela šte je da tum skle ni tve po god be. Ob vez nost pri ja ve de lav ca v so cial no za va ro va nje te me lji na za ko nu o ma tič ni evi den ci za va ro van cev in uži val cev pra vic iz po koj nin ske ga in in - va lid ske ga za va ro va nja,115 ki pred pi su je, da mora de lo da ja lec de lav ca v 8 dneh od na sto pa dela pri ja vi ti v so cial no za va ro va nje. S tem za ko nom je pred vi de na tudi dolž nost de lo da jal ca, da mora de lav cu izro či ti fo to ko pi jo pri ja ve v za va ro va nje. Opra vi če ni raz lo gi, za ra di ka te rih de la vec ne zač ne de la ti, pa so npr. po ra ba let ne ga do pu sta, od sot nost za ra di izo bra že va - nja, če de lo da ja lec ne za go tav lja dela, vars tve na od klo ni tev dela, pre po - ved dela za ra di ukre pa inš pek tor ja. 114 Za kon o gos po dar skih druž bah, Ur.l. RS 30/93. 115 Ve či na dr žav ima tudi pred pi sa no vso to (Nem či ja – 50 % zad nje pla če, če od po ve - du je de la vec, 100 % če od po ve du je de lo da ja lec, Fran ci ja – ne ka te re ko lek tiv ne po - god be do lo ča jo vso to, ki na do meš ča iz gu bo za služ ka za ra di upo šte va nja kon ku - renč ne klav zu le). NOVA DELOVNA RAZMERJA 149 Na stop dela Pra vi ce, ob vez no sti in od go vor no sti na pod la gi oprav lja nja dela v de lov - nem raz mer ju in vklju či tev v so cial no za va ro va nje na pod la gi de lov ne ga raz mer ja se zač ne jo ure sni če va ti z dnem na sto pa dela, do go vor je nim v po god bi o za po sli tvi. Če da tum na sto pa dela ni do lo čen, se kot da tum na sto pa dela šte je da - tum skle ni tve po god be o za po sli tvi. Kot da tum za čet ka ure sni če va nja pra vic, ob vez no sti in od go vor no sti v zve zi oprav lja njem dela v de lov nem raz mer ju in vklju či tev v so cial no za va ro va nje na pod la gi de lov ne ga raz - mer ja se šte je ta dan tudi, če de la vec tega dne iz opra vi če nih raz lo gov ne zač ne de la ti. Kot opra vi če ni raz lo gi, za ra di ka te rih de la vec ne zač ne de la ti, se šte je jo pri me ri, ko de la vec opra vi če no ne oprav lja dela v de lov nem raz mer ju ozi - ro ma je od so ten z dela po za ko nu ali ko lek tiv ni po god bi, lah ko pa jih s po god bo o za po sli tvi do lo či ta tudi stran ki sami. Po go ji za skle ni tev de lov ne ga raz mer ja po ZTPDR Po ZTPDR lah ko de lov no raz mer je skle ne vsak, ki iz pol nju je splo šne po - go je, do lo če ne z za ko nom, in po seb ne po go je, do lo če ne z za ko nom in splo šnim ak tom. Splo šni po go ji, do lo če ni z za ko nom, so sta rost 15 let; splo šna zdravs - tve na us po sob lje nost; za in va lid no ose bo, ki je us po sob lje na za do lo če no delo, se šte je, da ima zdravs tve no zmož nost za oprav lja nje dela. Po seb ni po go ji, ki se do lo či jo s splo šnim ak tom, so: vr sta stro kov ne izo braz be; stop nja stro kov ne izo braz be; zna nja in zmož no sti. Po ZDR se za vr ste in stop nje stro kov ne izo braz be, ki se do lo ča kot po se - ben po goj, šte je jav no ve ljav na stro kov na izo braz ba, nje na iz pol ni tev ozi ro - ma us po sob lje nost pa se iz ka zu je z jav no li sti no. Za zna nje in zmož nost, ki se do lo ča kot po se ben po goj, ZDR izrec no do lo ča, da je za de lav ce, ki oprav - lja jo ne po sred no delo s stran ka mi, ob vez no zna nje slo ven ske ga je zi ka Po ZTRD skle ne de la vec de lov no raz mer je z dnem, ko na sto pi delo na pod la gi skle pa o iz bi ri ozi ro ma po god be. Po ZDR de la vec ne more za če ti de la ti v or ga ni za ci ji ozi ro ma pri de lo da jal cu, če ni skle nil po god be o za - po sli tvi. SODNA PRAKSA, prav na na ra va po god be o za po sli tvi116 Po god ba o za po sli tvi je po god ba de lov ne ga pra va, za ka te re skle ni tev ve - lja jo pred po stav ke ci vil ne ga pra va. Po god ba o za po sli tvi je si cer po svo ji prav ni na ra vi po god ba de lov ne ga 116 Iz obraz lo ži tve za ko na: 150 TRETJI DEL pra va, za ka te ro ve lja jo, v pri mer ja vi s po god ba mi ci vil ne ga pra va, ome ji tve na - če la svo bo de ure ja nja raz me rij med stran ka ma. Kljub ome ji tvam, ki ima jo na - men zaš či ti ti šib kej šo po god be no stran ko, pa se za ne ka te ra vpra ša nja, ki niso ure je na v pred pi sih de lov ne ga pra va, upo rab lja jo do loč be ob li ga cij ske ga pra va. Tako je za pre so jo vpra šanj o iz pol nje nih pred po stav kah za skle ni tev po - god be (vo lja strank in na pa ke vo lje, ob lič nost, mož nost in do pust nost) tre ba upo ra bi ti do loč be za ko na o ob li ga cij skih raz mer jih. De lov no raz mer je je skle nje - no tudi, če po god ba o za po sli tvi ni skle nje na, če sta de lo da ja lec in de la vec iz - pol nje va la med se boj ne pra vi ce in ob vez no sti, zna čil ne za de lov no raz mer je. 122. člen ZDR do lo ča, da je de lov no raz mer je med de lav cem in za seb nim de lo - da jal cem skle nje no, ko je po god ba o za po sli tvi re gi stri ra na in je de la vec za čel de - la ti. Pred po stav ki sta do lo če ni ku mu la tiv no. Dru gi od sta vek 88. čle na ZTPDR izrec no do lo ča pi snost kot ob li ko skle ni tve po god be o za po sli tvi. So diš če je me ni lo, da kljub na ve de nim pre po stav kam ni iz klju če no, da do skle ni tve de lov ne ga raz mer ja ne more pri ti na no ben drug na čin. V kon kret nem pri me ru je med stran ka ma ob sta jal do go vor o skle ni tvi de - lov ne ga raz mer ja in se je de lov no raz mer je tudi de jan sko iz va ja lo. De lo da ja - lec pa po god be o za po sli tvi ni re gi stri ral, kot je to do lo če no v 122. čle nu ZDR. Po - god ba o za po sli tvi to rej for mal no prav no ni bila skle nje na. Po mne nju Vr hov ne ga so diš ča je bilo v tem pri me ru za pre so jo ob sto ja de lov ne ga raz mer ja od lo ču jo če dejs tvo ob sto ja do go vo ra o skle ni tvi de lov ne ga raz mer ja in nje go vo de jan sko iz va - ja nje, ne pa neiz pol nje va nje pred po stavk, do lo če nih v 122. čle nu ZDR. Po god ba o skle ni tvi de lov ne ga raz mer ja je na mreč dvo stran ska in od plač na, ter kot taka pre tež no ob li ga cij sko prav na, ne gle de na po seb no sti, ki jih za njo do - lo ča jo pred pi si de lov ne ga pra va. Za skle pa nje de lov ne ga raz mer ja na če lo ma ve - lja av to no mi ja strank, če izrec no ome je na s pred pi si. Od strank je od vi sno, ali bo sta med sabo skle ni li de lov no raz mer je ali pa bo sta med se boj no vzpo sta vi li kak šno dru go prav no raz mer je (po god ba o delu,….). Če so pri skle pa nju prav - ne ga raz mer ja iz pol nje ne pred po stav ke iz 122. čle na ZDR, se že po sa - mem za ko nu šte je, da je prav no raz mer je, ki je na sta lo, de lov no raz mer je. Če pa ka te ra od pred po stavk ni iz pol nje na, o tem, ali je skle nje no de lov no raz mer je ali ne, od lo ča so diš če. Pri tem upo šte va, v ko lik šni meri so se v na sta lem raz - mer ju iz pol nje va le ozi ro ma ure sni če va le med se boj ne pra vi ce in ob vez no sti, zna - čil ne za de lov no raz mer je. Vse ka kor se je izob li ko va lo sta liš če, da mora biti kon ku renč na klav zu la v pi sni ob li ki, in je pi snost kon sti tu tiv ni ele ment (nas prot no kot pri sami po god bi o za po - sli tvi), si cer se šte je, da ni do go vor je na. Tudi de nar no na do me sti lo za spo što va nje kon ku renč ne klav zu le mora biti do lo če - no v po god bi o za po sli tvi, s tem da za kon do lo ča mi ni mum. De nar no na do me sti lo ure ja tudi od loč ba Us tav ne ga so diš ča RS št. U-I-51/90-22 z dne 14. maja 1992, ki je raz ve lja vi la ta krat no za kon sko do lo či lo gle de kon ku renč ne klav zu le rav no za ra - di od sot no sti za go tav lja nja od me re de lav cu, ki je za ra di upo šte va nja kon ku renč ne klav zu le de nar no pri kraj šan. Mož no pa je tudi pred ča sno pre ne ha nje kon ku renč - ne klav zu le, ven dar le če se stran ki tako spo ra zu me ta. Pri kr ši tvi kon ku renč ne klav zu le pa mora de la vec po vr ni ti de lo da jal cu vso ško do. NOVA DELOVNA RAZMERJA 151 VPRAŠANJA: ■ Med na rod no de lov no pra vo gle de po god be o za po sli tvi ■ Po jem de lov ne ga raz mer ja in de lov no prav ne po god be ■ Prav na na ra va po god be o za po sli tvi ■ Ome je na upo ra ba ob li ga cij sko prav nih pra vil za de lov no prav no po god bo ■ Ob li ka po god be o za po sli tvi ■ Se sta vi ne po god be o za po sli tvi ■ Prav ne po sle di ce skle ni tve po god be o za po sli tvi ■ Na stop dela ■ Čas skle ni tve po god be ■ Po go ji za skle ni tev de lov ne ga raz mer ja po ZTPDR STRANKI POGODBE O ZA PO SLI TVI Stran ki po god be o za po sli tvi in nji ho vi za stop ni ki po no vem ZDR Po god be ni stran ki o za po sli tvi sta de lo da ja lec in de la vec. Če je de lo da ja - lec prav na ose ba, lo kal na sa mou prav na skup nost, po druž ni ca tu je ga pod jet ja, na sto pa v ime nu de lo da jal ca nje gov za stop nik, do lo čen z za ko - nom ali ak tom o us ta no vi tvi, ali ose ba, ki jo je pi sno poob la sti la. Če je de lo da ja lec dr žav ni or gan, na sto pa v ime nu de lo da jal ca nje gov pred stoj nik ozi ro ma/ali od nje ga pi sno poob laš če na ose ba, ki jo je pi sno poob la stil, če z za ko nom ni dru ga če do lo če no. Ka dar se skle pa po god ba o za po sli tvi s po slo vod no ose bo, na sto pa v ime nu de lo da jal ca nje gov or - gan, do lo čen z za ko nom ali sta tu tom, ozi ro ma last nik. Ka dar se skle pa po god ba o za po sli tvi s po slo vod no ose bo med us ta - nav lja njem de lo da jal ca (re gi stra ci ja, sta tut, kon sti tui ra nje or ga nov), na - sto pa v ime nu de lo da jal ca us ta no vi telj. Če skle ne po god bo o za po sli tvi na stra ni de lo da jal ca za stop nik brez poob la sti la ali je priš lo pri skle ni tvi do pre ko ra či tve poob la sti la, je de lo - da ja lec de lav cu od škod nin sko od go vo ren. Za kon ski za stop nik gos po dar ske druž be je po ZGD117 upra va ozi ro ma po slo vod ja. Sta tu tar no poob la sti lo ali poob la sti tev za kon ske ga za stop ni - ka za pod pis po god be o us ta no vi tvi ima lah ko tudi dru ga ose ba, npr. de - la vec s po seb ni mi poob la sti li in od go vor nost mi. V ime nu dr žav ne ga or ga na na sto pa nje gov pred stoj nik ozi ro ma ose ba, ki jo je poob la stil. Po god bo o za po sli tvi s po slo vod no ose bo pod pi su je z za ko nom do lo če - na ose ba, ki za sto pa prav no ose bo v prav nih po slih z nje nim za ko ni tim 117 Sod ba VS RS VIII Ips 49/97. 152 TRETJI DEL za stop ni kom. Pri del niš ki druž bi je to pred sed nik nad zor ne ga sve ta, pri druž bi z ome je no od go vor nost jo, ki nima nad zor ne ga sve ta, pa je to ose - ba, ki jo do lo či skupš či na, ki do lo či tudi vse bi no po god be o za po sli tvi s po slo vod jo. Ka dar z za ko nom to vpra ša nje ni ure je no, se je tre ba rav na ti po de lov no prav ni ure di tvi, ki do lo ča, da v ta kih pri me rih po god bo o za - po sli tvi v ime nu prav ne ose be pod pi še njen last nik. De lov no prav na spo sob nost po no vem ZDR Po god bo o za po sli tvi sme jo skle ni ti ose be, ki so do pol ni le 15 let. Če se skle ne po god ba o za po sli tvi z ose bo, ki še ni do pol ni la 15 let sta ro sti, se šte je, da po god ba ni bila skle nje na. De la vec, ki skle ne po god bo o za po - sli tvi, mora iz pol nje va ti po go je za oprav lja nje dela, do lo če ne z za ko nom, ko lek tiv ni mi po god ba mi ali ki jih zah te va de lo da ja lec. De lov no prav na po slov na spo sob nost je to rej spo sob nost skle ni ti po god bo o za po sli tvi in jo ima to rej po sa mez nik ozi ro ma po sa mez ni ca pri sta ro sti 15 let. Sank ci - ja za kr ši tev de lov no prav ne po slov ne spo sob no sti je neob stoj prav ne ga po sla. Šte je se, da ima in va lid na ose ba, ki je us po sob lje na za do lo če na dela, zdravs tve no zmož nost za skle ni tev po god be o za po sli tvi za ta dela. Tuj dr žav ljan ali ose ba brez dr žav ljans tva lah ko skle ne ta po god bo o za po sli - tvi, če iz pol nju je ta splo šne po go je in po go je, do lo če ne s po seb nim za ko - nom, s ka te rim se ure ja za po slo va nje teh oseb. De lo da ja lec ima pra vi co do svo bod ne od lo či tve, s ka te rim kan di da tom bo skle nil po god bo o za po sli tvi, ob upo šte va nju za kon skih, pred pi sa nih, do go vor je nih, ali zah te va nih po go jev za oprav lja nje dela (po god be na svo - bo da), ki jih zah te va de lo da ja lec. Ob ja va pro stih de lov nih mest po no vem ZDR Tudi novo de lov no pra vo do lo ča, da mora de lo da ja lec pro sto de lov no me - sto pred za sed bo ob ja vi ti. Novi za kon na mreč do lo ča, da je ob ja va pro - stih de lov nih mest ob vez na. Ob vez nost ob ja ve iz ha ja iz 49. čle na Us ta ve Re pub li ke Slo ve ni je, ki do lo ča, da je vsa ko mur pod ena ki mi po go ji do - stop no vsa ko de lov no me sto. Ob ja va mora vse bo va ti po go je za oprav lja - nje dela in rok za pri ja vo, ki ne sme biti kraj ši kot osem dni, kar mora de - lo da ja lec v po stop ku iz bi re tudi upo šte va ti. Da bi se izog ni li izi gra va nju, za kon na tanč no opre de lju je iz jem ne pri - me re skle ni tve de lov ne ga raz mer ja brez ob ja ve (šti pen di sti, za po sli tev in - va li dov, za po sli tev za tri me se ce, za po sli tev za ne do lo čen čas ose be, ki je pri de lo da jal cu oprav lja la pri prav niš tvo ozi ro ma je bila pri de lo da jal cu za po sle na za do lo čen čas, za po sli tev s pol nim de lov nim ča som ose be, ki NOVA DELOVNA RAZMERJA 153 je bila prej za po sle na s kraj šim de lov nim ča som, po slo vod ne ose be, pro - ku ri sti, za po sli tev druž be ni kov in dru žin skih čla nov de lo da jal ca, za po sli - tev vo lje nih in ime no va nih funk cio nar jev v lo kal nih skup no stih, po li tič - nih stran kah, sin di ka tih, druš tvih in nji ho vih zve zah) ozi ro ma do puš ča mož nost, da se iz je me do lo či jo še v dru gih za ko nih. V skla du z do lo či li o ob ja vi za kon po se bej pou dar ja ob vez nost ena ke - ga obrav na va nja gle de na spol. Iz ob ja ve de lov ne ga me sta tudi ne sme iz - ha ja ti, da de lo da ja lec daje pred nost do lo če ne mu spo lu. Če je raz lič na obrav na va spo lov nuj na za ra di de jan ske zah te ve de lov ne ga me sta, je lah - ko upra vi če na. Pri kr ši tvi pre po ve di di skri mi na ci je pri za po sli tvi je de lo - da ja lec neiz bra ne mu kan di da tu od škod nin sko od go vo ren. Dru ge po sle - di ce pa so lah ko sklad ne z na če li ci vil ne ga pra va. V skla du s pred lo gom di rek ti ve, ki obrav na va bre me do ka zo va nja za - ra di spol ne di skri mi na ci je, je tre ba pred vi de ti, da je do kaz no bre me na stra ni de lo da jal ca. Pra vi ce in ob vez no sti de lo da jal ca pri skle pa nju po god be po no vem ZDR De lo da ja lec ima pri skle pa nju po god be te pra vi ce in ob vez no sti: – od kan di da ta lah ko zah te va pred lo ži tev do ka zil o iz pol nje va nju pred - pi sa nih, do go vor je nih in/ali po go jev, ki jih zah te va de lo da ja lec; – pri skle pa nju po god be o za po sli tvi ne sme od kan di da ta zah te va ti po - dat kov, ki niso v ne po sred ni zve zi z de lom na de lov nem me stu, za ka - te ro skle pa de lov no raz mer je, in ne sme po go je va ti skle ni tve po god be o za po sli tvi s pri do bi tvi jo po dat kov; – lah ko preiz ku si zna nje in/ali spo sob no sti kan di da tov za oprav lja nje dela, za ka te ro se skle pa po god ba o za po sli tvi; – za ra di ugo to vi tve kan di da to ve zdravs tve ne spo sob no sti za oprav lja nje dela de lo da ja lec na svo je stroš ke na po ti kan di da ta na ob ve zen pred - hod ni zdravs tve ni pre gled. Preiz kus zna nja in/ ali spo sob nost kan di da ta ali ugo to vi tev zdravs tve ne spo sob no sti kan di da ta se ne sme na na ša ti na oko liš či ne, ki niso v ne po - sred ni zve zi z de lom na de lov nem me stu, za ka te ro se skle pa de lov no raz mer je. Za kon daje de lo da jal cu mož nost, da zah te va kan di da to va do ka zi la o iz pol nje va nju po go jev za oprav lja nje dela, pri če mer je tre ba pred vi de ti več jo var nost za seb no sti po sa mez ni ka. Kan di dat ni tre ba od go var ja ti na vpra ša nja, ki niso v ne po sred ni zve zi z de lom na de lov nem me stu, prav tako pa tudi de lo da ja lec ne sme po stav lja ti kan di da tu vpra šanj, ki niso v ne po sred ni zve zi z de lov nim raz mer jem. De lo da ja lec mora ozi ro ma lah - ko za ra di ugo to vi tve kan di da to ve zdravs tve ne spo sob no sti za oprav lja nje dela, za ka te ro se skle pa po god ba o za po sli tvi, na po ti ti kan di da ta na 154 TRETJI DEL pred hod ni zdravs tve ni pre gled. Ob vez ni pred hod ni zdravs tve ni pre gle di so po ve ljav ni prav ni ure di tvi ure je ni v zdravs tve nih pred pi sih. Pra vi ce in ob vez no sti kan di da ta pri skle pa nju po god be po pred lo gu ZDR Pri skle pa nju po god be o za po sli tvi mora kan di dat: – pred lo ži ti de lo da jal cu do ka zi la o iz pol nje va nju pred pi sa nih, do go vor - je nih po go jev in/ali po go jev, ki jih zah te va de lo da ja lec, – ob ve sti ti de lo da jal ca o vseh nje mu zna nih dejs tvih, po mem bnih za de - lov no raz mer je, kot tudi o bo lez ni ali dru gih oko liš či nah, ki ka kor koli one mo go ča jo ali ga bis tve no ome ju je jo pri iz pol nje va nju ob vez no sti iz po god be ali ki lah ko ogro ža jo živ lje nje ali zdrav je oseb, s ka te ri mi pri iz pol nje va nju svo jih ob vez no sti pri ha ja v stik. Kan di da tu ni tre ba od go var ja ti na vpra ša nja, ki niso v ne po sred ni zve zi z de lom na de lov nem me stu, za ka te ro skle pa de lov no raz mer je. Neiz bra ne ga mora de lo da ja lec ob ve sti ti v os mih dneh po skle ni tvi po - god be o za po sli tvi o tem, da ni bil iz bran. De lo da ja lec mora neiz bra ne mu kan di da tu vr ni ti vse do ku men te, ki mu jih je pred lo žil kot do kaz za iz - pol nje va nje zah te va nih po go jev za oprav lja nje dela. Neiz bra ni kan di dat ima pra vi co do uve ljav lja nja sod ne ga vars tva. VPRAŠANJA: ■ Stran ki po god be o za po sli tvi in nji ho vi za stop ni ki po no vem ZDR ■ De lov no prav na spo sob nost po no vem ZDR ■ Ob ja va pro stih de lov nih mest po no vem ZDR ■ Pra vi ce in ob vez no sti de lo da jal ca pri skle pa nju po god be po no vem ZDR ■ Pra vi ce in ob vez no sti kan di da ta pri skle pa nju po god be po no vem ZDR NOVA DELOVNA RAZMERJA 155 VSEBINA POGODBE O ZAPOSLITVI Se sta vi ne po god be o za po sli tvi po no vem ZDR Po god ba o za po sli tvi mora po no vem za ko nu vse bo va ti: – po dat ke o po god be nih stran kah z na ved bo nju ne ga bi va liš ča ozi ro ma se de ža, – da tum na sto pa dela; če ta da tum ni do lo čen, ve lja kot da tum na sto pa dela da tum skle ni tve po god be o za po sli tvi, – na ziv de lov ne ga me sta ozi ro ma po dat ke o vr sti dela, za ka te ro de la vec skle pa po god bo o za po sli tvi, s krat kim opi som po slov, ki jih mora oprav lja ti po po god bi o za po sli tvi, – kraj oprav lja nja dela; če ni na ve den to čen kraj ve lja na če lo, da de la vec oprav lja delo na se de žu de lo da jal ca, če je po god ba skle nje na za do lo - čen čas, – do lo či lo, ali gre za de lov no raz mer je s pol nim ali kraj šim de lov nim ča - som, – do lo či lo o dnev nem ali te den skem red nem de lov nem ča su in raz po re - di tvi de lov ne ga ča sa, – do lo či lo o os nov ni pla či, ki pri pa da de lav cu za oprav lja nje dela po po - god bi o za po sli tvi, dru ge ele men te za do lo ča nje pla če de lav ca (de lov na us pe šnost, do dat ki), na či nu iz pla če va nja pla če in o mo re bit nih dru gih pla či lih, – do lo či lo o let nem do pu stu ozi ro ma na či nu do lo ča nja let ne ga do pu sta, – dol ži no od po ved nih ro kov; če niso do lo če ni, se upo šte va od po ved ni rok, do lo čen s tem za ko nom, – na ved bo o ko lek tiv nih po god bah, ki za ve zu je jo de lo da jal ca, do go vor med sve tom de lav cev in de lo da jal cem in splo šnih ak tih de lo da jal ca, ki do lo ča jo de lov ne raz me re de lav ca. Po god ba o za po sli tvi vse bu je tudi dru ge pra vi ce in ob vez no sti, ki jih kot se sta vi no po god be o za po sli tvi do lo ča za kon, in si cer npr: – kon ku renč na klav zu la, – izra ba do pu sta in dru gih od sot no sti z dela ob več za po sli tvah s kraj šim de lov nim ča som, – pla či lo ob de lav če vi opra vi če ni od sot no sti z dela – ure sni če va nje pra vic in ob vez no sti de lav ca, ki oprav lja do pol nil no delo. V po god bi o za po sli tvi se gle de do lo če nih vpra šanj stran ki lah ko skli cu je - ta na ve ljav ne za ko ne, ko lek tiv ne po god be in splo šne akte de lo da jal ca. 156 TRETJI DEL Če je po sa mez no do lo či lo v po god bi o za po sli tvi v nas prot ju splo šni mi do loč ba mi o mi ni mal nih pra vi cah, ob vez no stih in od go vor no stih po god - be nih strank, do lo če ni mi z za ko nom, ko lek tiv no po god bo in/ ali splo - šnim ak tom de lo da jal ca, je nič no. Po no vem ZDR je to rej do lo či lo v po - god bi o za po sli tvi, ki je v nas prot ju s splo šni mi do loč ba mi o mi ni mal nih pra vi cah, ob vez no stih in od go vor no stih po god be nih strank, do lo če nih z za ko nom, ko lek tiv no po god bo ozi ro ma splo šnim ak tom de lo da jal ca, nič - no od tre nut ka skle ni tve po god be in se ne po sred no upo rab lja jo do loč be za ko na, ko lek tiv nih po godb ozi ro ma splo šnih ak tov de lo da jal ca. Do loč be za ko na, ko lek tiv nih po godb in/ali splo šnih ak tov de lo da jal - ca, s ka te ri mi je del no do lo če na vse bi na po god be o za po sli tvi, so se stav - ni del po god be in jo do pol nju je jo ali pa na do me sti jo nje na do lo či la, če niso sklad na z nji mi. Se sta vi ne po god be o za po sli tvi po SKPG Po ve ljav ni SKPG s po god bo o za po sli tvi de la vec in or gan ozi ro ma de lo - da ja lec ure di ta ta vpra ša nja: – skle ni tev, na stop in tra ja nje de lov ne ga raz mer ja; – de lov no me sto za ka te ro se skle pa de lov no raz mer je, na ziv de lov ne ga me sta ter ta rif ni in pla čil ni raz red, v ka te re ga je de lov no me sto raz vrš - če no; de lov no me sto, za ka te ro se skle pa de lov no raz mer je, se na mreč s po god bo do lo či, upo šte va joč raz vr sti tev de lov ne ga me sta v splo šnem aktu o de lov nih raz mer jih ter z oz na ko ta rif ne ga in pla čil ne ga raz re da; – po sku sno delo (če se zah te va); – pri prav niš tvo (če se de lov no raz mer je skle pa s pri prav ni kom); – kraj oprav lja nja dela; kraj oprav lja nja dela se v po god bi o za po sli tvi do lo či tako, da se upo šte va ta or ga ni za ci ja in na čin oprav lja nja de jav - no sti pri de lo da jal cu, do lo če no z or ga ni za cij ski mi in splo šni mi akti; – de lov ni čas, od mor, po či tek in do pust; – ukrep za po seb no vars tvo de lav ca; – izo bra že va nje; – os nov na pla ča, do dat ki in na do me sti la; – na čin ugo tav lja nja de lav če ve us pe šno sti (nor me, uči nek, pre mi je, oce - nje va nje); – na čin spre mem be po god be; – dru ge pra vi ce in ob vez no sti or ga ni za ci je ozi ro ma de lo da jal ca in de lav ca. Po god ba o za po sli tvi se skle pa na pod la gi do lo čil ZDR v skla du z za ko - no da jo, ki ure ja de jav nost, v ka te ri se de lov no me sto oprav lja (npr.vi so ko šols tvo, zdravs tvo, sods tvo) ter sklad no s splo šno ko lek tiv no po god bo za gos po dars tvo ozi ro ma ne gos po dars tvo ter pa nož no ko lek tiv no po god bo. Pod la ga za skle ni tev po god be je po ve ljav ni SKGP sklep o iz bi ri, ki ga pred hod no sprej me or gan po slo vods tva na pod la gi prej oprav lje ne ga po - NOVA DELOVNA RAZMERJA 157 stop ka jav ne ob ja ve. Po god ba je skle nje na, ko jo pod pi še ta stran ki, to je de lo da ja lec in de la vec, ve lja pa od dne, ki ga po god ba do lo či kot dan na - sto pa dela. Čas ve ljav no sti po god be je ve zan na čas ve ljav no sti de lov ne ga raz mer - ja, ki se s po god bo do lo či kot do lo čen ali ne do lo čen čas. Ob vez no sti de lav ca po no vem ZDR Novi ZDR v pri mer ja vi s prejš njo ure di tvi jo do lo ča ob vez no sti de lav ca, ki so vest no oprav lja le delo (upo šte va nje de lo da jal če vih zah tev in na vo dil ter spo što va nje pred pi sov o var no sti in zdrav ju), obvez no sti ob veš ča nja (pred vsem o bis tve nih oko liš či nah, ki bi vpli va le na iz pol nje va nje po god - be nih ob vez no sti, tudi ob veš ča nje de lo da jal ca o vsa ki gro ze či ne var no - sti), pre po ve di ško dlji ve ga ve de nja, ob vez no sti va ro va nja po slov ne skriv - no sti in v za kon ski pre po ve di kon ku ren ce med tra ja njem de lov ne ga raz - mer ja in po po god be no po njem. a) Oprav lja nje dela De la vec mora vest no oprav lja ti delo na de lov nem me stu, za ka te ro je skle nil po god bo o za po sli tvi, ter v ča su in na kra ju, ki sta do lo če na za iz - va ja nje dela, upo šte va je or ga ni za ci jo dela in po slo va nja pri de lo da jal cu. De la vec mora oprav lja ti tudi dru go delo, ka dar je to do lo če no z za ko - nom ali ko lek tiv no po god bo. b) Ob vez nost ob veš ča nja De la vec mora ob veš ča ti de lo da jal ca o bis tve nih oko liš či nah, ki vpli va - jo ozi ro ma bi lah ko vpli va le na iz pol nje va nje nje go vih po god be nih ob - vez no sti. De la vec mora ob veš ča ti de lo da jal ca tudi o vsa ki gro ze či ne var no sti za živ lje nje ali zdrav je ali za na sta nek ma te rial ne ško de, ki jo zaz na pri delu, in bi lah ko na sta la de lo da jal cu ali tret jim ose bam. c) Pre po ved ško dlji ve ga ve de nja De la vec ne sme de lo va ti tako, da bi to huje ško do va lo de lo da jal če vim in te re som gle de na na ra vo dela, ki ga de la vec oprav lja pri de lo da jal cu. De la vec ne sme zah te va ti ali spre je ti da ri la ali ob lju be da ri la ali kak - šne dru ge ko ri sti za po moč dru gim pri vseh po slov nih de jav no stih de lo - da jal ca, če za kon ne do lo ča dru ga če. č) Ob vez nost va ro va nja po slov ne skriv no sti De la vec ne sme upo rab lja ti zase ali iz da ti de lo da jal če vih po slov nih skriv no sti, ki jih kot take do lo či de lo da ja lec in so bile de lav cu zau pa ne ali s ka te ri mi je bil sez na njen na ka kr šen koli drug na čin. Za po slov no skriv nost se šte je jo tudi po dat ki, za ka te re je očit no, da bi na sta la ob čut na ško da, če bi za nje zve de la ne poob laš če na ose ba. De la vec je od go vo ren za kr ši tev, če je ve del ali bi mo ral ve de ti za tako na ra vo po - dat kov. 158 TRETJI DEL d) Pre po ved kon ku ren ce V glav nem v vseh dr ža vah ob sta ja splo šna ob vez nost de lav ca do pre - da no sti in zve sto be med de lov nim raz mer jem ter dolž nost va ro va nja po - slov nih skriv no sti, v ve či ni pri me rov so te ob vez no sti že za kon sko do lo - če ne.118 De la vec po no vem za ko nu ne sme med tra ja njem de lov ne ga raz mer ja brez so glas ja de lo da jal ca zase ali za dru ge oprav lja ti del ali skle pa ti po - slov, ki spa da jo v de lov no po droč je ali de jav nost de lo da jal ca in ki po me - ni jo ali bi lah ko po me ni le za de lo da jal ca kon ku ren co. De lo da ja lec lah ko zah te va po vr ni tev ško de, na sta le z de lav če vim rav na njem, in si cer v treh me se cih od dne va, ko je de lo da ja lec zve del za oprav lja nje dela ali skle ni - tev po sla, ozi ro ma po treh le tih od do kon ča nja dela ali skle ni tve po sla.119 Po ZDR med tra ja njem de lov ne ga raz mer ja de la vec ne sme za zase ali za dru ge oprav lja ti del in skle pa ti po slov: – ki so di jo v de lov no po droč je ali de jav nost or ga ni za ci je ozi ro ma de lo - da jal ca, – če bi to lah ko vpli va lo na in te re se or ga ni za ci je ozi ro ma de lo da jal ca. De la vec, ki rav na v nas prot ju s pre po ved jo, sto ri huj šo kr ši tev de lov ne ob vez no sti, za ka te ro se lah ko izre če ukrep pre ne ha nja de lov ne ga raz - mer ja. Or ga ni za ci ja ozi ro ma de lo da ja lec lah ko zah te va po vr ni tev ško de, na sta le z de lav če vim rav na njem. De nar no na do me sti lo za spo što va nje kon ku renč ne klav zu le se mora po no vem ZDR do lo či ti s po god bo o za po - sli tvi in zna ša me seč no naj manj tret ji no pov preč ne me seč ne pla če de lav - ca v zad njih treh me se cih pred pre ne ha njem po god be o za po sli tvi. Če to rej spo što va nje kon ku renč ne klav zu le one mo go ča mož nost de lav - če ve ga pri mer ne ga za služ ka, mu mora de lo da ja lec za ves čas spo što va nja pre po ve di dati de nar no na do me sti lo (na do me sti lo za spo što va nje kon ku - renč ne klav zu le). De nar no na do me sti lo za spo što va nje kon ku renč ne pre - po ve di se mora do lo či ti s po god bo o za po sli tvi in zna ša me seč no naj manj tret ji no pov preč ne me seč ne pla če de lav ca v zad njih treh me se cih pred pre ne ha njem po god be o za po sli tvi. De lo da ja lec in de la vec se lah ko spo ra zum no do go vo ri ta o pred ča snem pre ne ha nju ve ljav no sti kon ku renč ne klav zu le (pred ča sno pre ne ha nje kon ku renč ne klav zu le) Če de la vec da od po ved po god be o za po sli tvi, ker je de lo da ja lec huje kr šil do lo či la po god be o za po sli tvi, po god be na pre po ved kon ku renč ne de jav no sti pre ne ha ve lja ti, če de la vec v enem me se cu od dne va pre ne ha - nja po god be o za po sli tvi pi sno iz ja vi, da ni ve zan s pre po ved jo. De la vec, ki kr ši pre po ved kon ku ren ce, mora po rav na ti vso ško do, ki jo ima za ra di tega de lo da ja lec, tudi ti sto, ki pre se ga po god be no ka zen, do - lo če no s po god bo o za po sli tvi. 118 Sod ba VS RS VIII Ips 23/96. 119 Sklep VS SR VII Ips 9/97. NOVA DELOVNA RAZMERJA 159 Po god be na pre po ved kon ku renč ne de jav no sti po no vem ZDR Če de la vec pri svo jem delu ali v zve zi z de lom pri do bi va teh nič no, proi - zvod no ali po slov no zna nje in po slov ne zve ze, se lah ko po no vem za ko nu de la vec in de lo da ja lec v po god bi o za po sli tvi do go vo ri ta o pre po ve di oprav lja nja kon ku renč ne de jav no sti po pre ne ha nju de lov ne ga raz mer ja (kon ku renč na klav zu la). Kon ku renč na klav zu la se lah ko do lo či naj več za dve leti po pre ne ha nju po god be o za po sli tvi in le, ka dar de lav cu pre ne ha po god ba o za po sli tvi po nje go vi vo lji ali kriv di. Kon ku renč na klav zu la mora biti do lo če na z ra zum ni mi ča sov ni mi ome ji tva mi pre po ve di kon ku - ri ra nja in ne sme iz klju či ti mož no sti pri mer ne za po sli tve de lav ca. Če kon ku renč na klav zu la ni izra že na v pi sni ob li ki, se šte je, da ni do go vor - jena. Do go vor je ne mo ra jo biti ra zum ne ome ji tve pre po ve di kon ku ri ra nja, ki ne bi ško di le mož no sti pri mer ne za po sli tve de lav ca. Za kon tako po god - be no pre po ved kon ku ren ce ome ju je na dve leti. Po leg tega pa je kon ku - renč na klav zu la mož na le, če pre ne ha de lov no raz mer je po vo lji de lav ca brez kr ši tve de lo da jal ca. Izob li ko va lo se je sta liš če, da mora biti kon ku - renč na klav zu la v pi sni ob li ki, si cer se šte je, da ni do go vor je na. Tudi po ve ljav nem ZDR se de la vec in or ga ni za ci ja ozi ro ma de la vec in de lo da ja lec lah ko po se bej do go vo ri ta o med se boj nih pra vi cah in ob vez - no stih po pre ne ha nju de lov ne ga raz mer ja v zve zi z upo ra bo teh nič ne ga, proi zvod ne ga in po slov ne ga zna nja ter po slov nih zvez, pri dob lje nih z de - lom ali v zve zi z de lom v or ga ni za ci ji ozi ro ma pri de lo da jal cu. Pre po ved kon ku ren ce po ZGD Pre po ved kon ku ren ce je po ZGD po se bej do lo če na za čla ne upra ve DD. Član upra ve na mreč ne sme brez so glas ja nad zor ne ga sve ta oprav lja ti pri do bit ne de jav no sti, na po droč ju de jav no sti druž be pa tudi ne skle pa ti po slov zase ali za dru ge. Do dat no ve lja po ZGD še splo šno pra vi lo, na mreč, da: – druž be ni ki druž be z neo me je no od go vor nost jo, – kom ple men tar ji ko man dit ne druž be, – druž be ni ki in po slo vod je druž be z ome je no od go vor nost jo, – čla ni upra ve in nad zor ne ga sve ta del niš ke druž be, – pro ku ri sti ne sme jo so de lo va ti v no be ni od teh vlog, pa tudi ne kot de lav ci v ka te ri koli dru gi druž bi ali kot pod jet nik z de jav nost jo, ki je ali bi lah ko bila v kon ku renč nem raz mer ju z de jav nost jo prve druž be. Akt o us ta no vi tvi druž be lah ko do lo či na ve de ne tudi za ko man di ti ste v ko man dit ni druž bi ali za del ni čar je v del niš ki druž bi in ko man dit ni del - niš ki druž bi ali za čla ne gos po dar ske ga in te re sne ga zdru že nja. 160 TRETJI DEL Akt o us ta no vi tvi druž be lah ko do lo či po go je, ob ka te rih je na ve de nim ose bam do pust no so de lo va ti v kon ku renč ni druž bi. Z ak tom o us ta no vi - tvi druž be se lah ko do lo či, da tra ja pre po ved tudi po tem, ko je kdo iz gu - bil last nost ose be. Pre po ved ne sme tra ja ti več kot dve leti. Ta ure di tev ne po se ga v pre po ved kon ku ren ce, ki ve lja za ose be v de - lov nem raz mer ju. Če ose ba pre kr ši pre po ved kon ku ren ce, lah ko druž ba zah te va od škod - ni no. Druž ba lah ko od kr šil ca zah te va tudi, da ji pre pu sti po sle, skle nje - ne zase, kot po sle, skle nje ne za druž bo, ali da na njo pre ne se ko ri sti iz po - slov, skle nje nih zase, ali da druž bi od sto pi svo jo pra vi co do od škod ni ne. Na ve de ne ter ja tve druž be po ZGD za sta ra jo v treh me se cih po tem, ko druž ba izve za kr ši tev in kr šil ca, naj ka sne je pa v pe tih le tih od kr ši tve. Pre po ved kon ku ren ce po me ri lih za in di vi dual ne po god be Po me ri lih za in di vi dual ne po god be ve lja še to pra vi lo: Če ob pre ne ha nju de lov ne ga raz mer ja me ne džer ja gos po dar ska druž ba uve ljav lja sklad no z za ko nom v po god bi o za po sli tvi opre de lje no kon ku - renč no klav zu lo, nje mu ozi ro ma vr hun skim stro kov nja kom pri pa da od - škod ni na (od me na) za ra di manj še mož no sti pri do bi va nja do hod kov. Os - no va za od me ro od škod ni ne je pov preč na pla ča v zad njih treh me se cih, do lo če na v in di vi dual ni po god bi. Od škod ni na se iz pla ču je, do kler tra ja kon ku ren čan klav zu la. Ob vez no sti de lo da jal ca po no vem ZDR Do lo či tev ob vez no sti de lo da jal ca so no vost za ko na; kot ob vez no sti so dolo če ne ob vez nost za go tav lja nja dela, ob vez nost pla či la, ob vez nost za - go tav lja nja var nih de lov nih raz mer, ob vez nost va ro va nja de lav če ve oseb - no sti, ka mor spa da jo va ro va nje in spo što va nje de lav če ve oseb no sti, upo - šte va nje in vars tvo de lav če ve za seb no sti s po seb nim pou dar kom na pre pre če va nju spol ne ga nad le go va nja kot tudi vars tvo oseb nih po dat kov. a) Ob vez nost za go tav lja nja dela De lo da ja lec mora po no vem za ko nu de lav cu za go to vi ti delo, za ka te ro sta se stran ki do go vo ri li v po god bi o za po sli tvi (za go tav lja nje dela) in mu omo go či ti ne mo te no iz pol nje va nje de lov nih ob vez no sti. Če ni dru ga če do go vor je no, mora de lo da ja lec de lav cu za go to vi ti vsa po treb na sreds tva in de lov ni ma te rial, da lah ko ne mo te no iz pol nju je svo - je ob vez no sti, in mu omo go či ti prost do stop do po slov nih pro sto rov. b) Ob vez nost pla či la De lo da ja lec mora de lav cu za go to vi ti us trez no pla či lo za oprav lja nje dela. De lo da ja lec mora de lav cu za go to vi ti po vra či lo stroš kov v zve zi z de - NOVA DELOVNA RAZMERJA 161 lom (ob vez nost po vra či la stroš kov). Ob vez nost pla či la je na tanč no opre - de lje na v po glav ju o pra vi cah, ob vez no stih in od go vor no stih iz de lov ne ga raz mer ja. c) Ob vez nost za go tav lja nja var nih de lov nih raz mer in va ro va nja de lav - če ve oseb no sti De lo da ja lec mora za go tav lja ti raz me re za var nost in zdrav je de lav cev v skla du s po seb ni mi pred pi si o var no sti in zdrav ju pri delu. De lo da ja lec mora va ro va ti in spo što va ti de lav če vo oseb nost ter upo šte va ti in šči ti ti de lav če vo za seb nost. De lo da ja lec mora za go tav lja ti tako de lov no oko lje, v ka te rem no ben de la vec ni iz po stav ljen ne za že le ne mu rav na nju spol ne na ra ve ali dru ge - mu na spo lu te me lje čem ve de nju, ki ža li do sto jans tvo moš kih in žensk pri delu, s stra ni de lo da jal ca, pred po stav lje nih ali so de lav cev. Če pri za de ti de la vec od klo ni taka rav na nja, to ne sme biti raz log za di - skri mi na ci jo pri za po slo va nju in delu. Če de la vec pri spo ru na va ja dejs - tva, ki opra vi ču je jo dom ne vo, da je de lo da ja lec rav nal v nas prot ju s tem, je do kaz no bre me na stra ni de lo da jal ca. Novi za kon izrec no do lo ča, da se oseb ni po dat ki de lav cev in kan di da - tov za za po sli tev lah ko zbi ra jo, ob de lu je jo, upo rab lja jo in do stav lja jo tret - jim ose bam samo, če je to do lo če no z za ko nom ali če je to po treb no za ra - di ure sni če va nja pra vic in ob vez no sti iz de lov ne ga raz mer ja ali v zve zi z de lov nim raz mer jem. Oseb ne po dat ke de lav cev lah ko zbi ra, ob de lu je, upo rab lja in do stav lja tret jim ose bam samo de lo da ja lec ali de la vec, ki ga de lo da ja lec za to po se bej poob la sti. Oseb ni po dat ki de lav cev, za ka te rih zbi ra nje ne ob sto ji več za kon ska pod la ga, se mo ra jo ta koj bri sa ti in pre - ne ha ti upo rab lja ti. VPRAŠANJA: ■ Se sta vi ne po god be o za po sli tvi ■ Se sta vi ne po god be o za po sli tvi po SKPG ■ Po god be na pre po ved kon ku renč ne de jav no sti ■ Pre po ved kon ku ren ce po ZGD ■ Pre po ved kon ku ren ce po me ri lih za in di vi dual ne po god be ■ Ob vez no sti de lav ca po no vem ZDR ■ Ob vez no sti de lo da jal ca po no vem ZDR 162 TRETJI DEL SPREMEMBA ALI SKLENITEV NOVE POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI SPREMENJENIH OKOLIŠČIN, RAZ PO RE JA NJE DE LAV CEV Spre mem ba po god be o za po sli tvi po no vem ZDR Spre mem bo po god be o za po sli tvi ali skle ni tev po god be o za po sli tvi po no vem ZDR lah ko pred la ga ka te ra koli stran ka. Če se spre me ni jo iz za - ko na, se skle ne nova po god ba o za po sli tvi. Po god ba se spre me ni ozi ro ma nova po god ba ve lja, če na to pri sta ne tudi nas prot na stran ka. Če de lo da - ja lec od po ve po god bo o za po sli tvi in ob sta ja jo mož no sti za na da lje va nje dela de lav ca pod spre me nje ni mi po go ji ali na dru gem delu, se skle ne nova po god ba o za po sli tvi. Ne gle de na spre mem bo za ko na, ko lek tiv ne po god be ali splo šne ga akta de lo da jal ca de la vec ohra ni vse ti ste pra vi ce, ki so do lo če ne v po god - bi o za po sli tvi, če se po god ba ne spre me ni. Sus penz po god be po no vem ZDR Sus penz (vi seč nost) po god be je za ča sno za dr ža nje prav nih učin kov po - god be o za po sli tvi kot prav ne ga akta, ki se vzpo sta vi za ra di za ča sne ga pre ne ha nja oprav lja nja dela iz raz lič nih raz lo gov. Ka dar de la vec za ra di pre sta ja nja za por ne kaz ni ali izre če ne ga vzgoj ne - ga, var nost ne ga ali vars tve ne ga ukre pa, za ra di ka te re ga ne more oprav - lja ti dela manj kot šest me se cev, za ra di slu že nja vo jaš ke ga roka ali oprav - lja nja na do mest ne ci vil ne služ be, pri po ra in v dru gih pri me rih po no vem za ko nu za ča sno pre ne ha oprav lja ti delo, po god ba o za po sli tvi ne pre ne - ha ve lja ti in je de lo da ja lec ne sme od po ve da ti, ra zen če so dani raz lo gi za izred no od po ved ali če je uve den po sto pek za pre ne ha nje de lo da jal ca. Uve lja vi se to rej sus penz po god be o za po sli tvi. Med sus pen zom po god be o za po sli tvi mi ru je jo po god be ne in dru ge pra vi ce ter ob vez no sti iz de lov ne ga raz mer ja, ki so ne po sred no po ve za ne z oprav lja njem dela. De la vec se ima pra vi co in dolž nost vr ni ti na delo po pre ne ha nju raz lo - gov za sus penz po god be. S tem dnem pre ne ha sus penz po god be. Če se de la vec v pred pi sa nem roku neu pra vi če no ne vrne na delo in mu je izre - če na izred na od po ved, tra ja sus penz po god be do za čet ka učin ko va nja NOVA DELOVNA RAZMERJA 163 izred ne od po ve di De la vec se ima pra vi co in dolž nost vr ni ti na delo naj - ka sne je v pe tih dneh po pre ne ha nju raz lo gov za sus penz po god be. S tem dnem pre ne ha sus penz po god be. Med sus pen zom po god be o za po sli tvi po no vem ZDR to rej mi ru je jo po god be ne in dru ge pra vi ce ter ob vez no sti iz de lov ne ga raz mer ja, ki so ne po sred no od vi sne od oprav lja nja dela. Sus penz po ZTPDR Po ZTPDR je mo go če za ča sno od stra ni ti z de lov ne ga me sta de lav ca, ka - dar sto ri huj šo kr ši tev de lov nih ob vez no sti s ka te ro: – ne po sred no ogro ža živ lje nje ali zdrav je de lav cev ali dru gih oseb; – ka dar ogro ža ma te rial na sreds tva več je vred no sti; – v dru gih pri me rih in pod po go ji, do lo če ni mi s splo šnim ak tom ozi ro - ma ko lek tiv no po god bo. Do dat no ZDR do lo ča, da je de lav ca mo go če za ča sno od stra ni ti z dela, če: – je zo per nje ga uve den dis ci plin ski po sto pek za ra di huj še kr ši tve de - lov ne ob vez no sti, za ka te re so v skla du z za ko nom izre če pre ne ha nje de lov ne ga raz mer ja; – za ra di neo pra vi če ne ga izo stan ka 5 de lov nih za po red nih dni; – v dru gih pri me rih, do lo če nih s ko lek tiv no po god bo ozi ro ma splo šnim ak tom, če s ta kim rav na njem ne po sred no ogro ža svo je živ lje nje ali zdrav je, živ lje nje in zdrav je de lav cev ali dru gih oseb, če ogro ža ma te - rial na sreds tva, var no sti; – če je de la vec v pri po ru. ZDR poz na dve vr sti od stra ni tve (sus pen za), in si cer od stra ni tev z de lov - ne ga me sta, kar pred po stav lja raz po re di tev na dru go de lov no me sto, od - stra ni tev z dela iz or ga ni za ci je ozi ro ma pri de lo da jal cu. V obeh pri me rih je od stra ni tev de lav ca za ča sna in sme tra ja ti naj dlje do do konč ne od lo či tve o de lav če vi dis ci plin ski od go vor no sti do pre ne ha - nja de lov ne ga raz mer ja ozi ro ma do pre ne ha nja raz lo gov, ki so na re ko va li spre jem skle pa o sus pen zu. De la vec, ki je od stra njen z dela ima za ta čas pra vi co do na do me sti la oseb ne ga do hod ka, ki je ena ko po lo vi ci zne ska me seč ne akon ta ci je oseb - ne ga do hod ka, ki bi ga pre jel, če bi de lal. De la vec, ki je od stra njen z dela ima za ta čas pra vi co do pol ne ga zne ska oseb ne ga do hod ka, ki bi ga do - bil, če bi bil na delu, če je dis ci plin ski po sto pek zo per nje ga us tav ljen, če je de la vec s prav no moč no od loč bo oproš čen ali če se ugo to vi, da ni neo - pra vi če no izo stal 5 za po red nih dni. Ka dar je de la vec v pri po ru, mora po ve ljav nih pred pi sih or gan, ki je pri por odre dil, o tem v 3 dneh pi sno ob ve sti ti or ga ni za ci jo ozi ro ma de lo - da jal ca. De la vec ima pra vi co do na do me sti la oseb ne ga do hod ka, ki je enak zne sku tret jin ske akon ta ci je, če pre živ lja dru ži no pa po lo vi ci zne - 164 TRETJI DEL ska akon ta ci je oseb ne ga do hod ka (na do me sti lo se na ka zu je na ra čun or - ga na, ki je odre dil pri por). Raz po re di tev na de lov no me sto in pre raz po re di tev po ZTPDR IN ZDR Po ZTRD je de la vec raz po re jen na de lov no me sto, za ka te ro je skle nil de - lov no raz mer je. Ven dar pa za kon do vo lju je, da se de la vec raz po re di na vsa ko de lov no me sto, ki us tre za stop nji nje go ve stro kov ne izo braz be, zna nju in zmož no stim, in si cer za ra di nuj ne po tre be de lov ne ga pro ce sa ali za ra di or ga ni za ci je dela. Iz je mo ma je lah ko de la vec raz po re jen k de - lom de lov ne ga me sta, za ka te ro se zah te va niž ja stop nja stro kov ne izo - braz be, in si cer: – na pod la gi last ne pri vo li tve za ča sno ali traj no; – ob iz jem nih oko liš či nah za ča sno, do kler tra ja taka oko liš či na, in si cer zato, da se z dru gač no raz po re di tvi jo de lav cev za go to vi nji ho va za po - sli tev ter omo go či ne mo te no oprav lja nje dela (na rav ne ali dru ge ne sre - če, pri ka te rih je ogro že no živ lje nje, zdrav je lju di ter pre mo že nje, ne - nad na pok va ra su ro vin ali ma te ria la, ki pov zro či po poln ali de len za stoj dela); – če je de lav cu izre čen var nost ni ali vars tve ni ali vzgoj ni ukrep, za ra di ka te re ga ne sme oprav lja ti dela na de lov nem me stu, na ka te ro je raz - po re jen, do kler ta pre po ved tra ja. Pre raz po re di tev v dru go or ga ni za ci jo po ZTPDR Po ZTDR je lah ko de la vec za ča sno (naj več za 6 me se cev ozi ro ma do kler ni kon ča no delo) raz po re jen tudi v dru go or ga ni za ci jo, ven dar: – na de lov no me sto, ki us tre za nje go vi izo braz bi, po kli cu; – na pod la gi spo ra zum no spre je te ga skle pa pri stoj nih or ga nov obeh or - ga ni za cij. Ob za ča sni raz po re di tvi v dru go or ga ni za ci jo se or ga ni za ci ji do go vo ri ta, kje bo de la vec v de lov nem raz mer ju. Če je v de lov nem raz mer ju v novi or ga ni za ci ji, mu v prejš nji pra vi ce iz dela mi ru je jo. Po 14. čle nu SKGP de lav ca ni mo go če raz po re di ti iz kra ja v kraj brez nje go ve pri vo li tve v teh pri me rih: – če raz po re di tev lah ko vpli va na bis tve no po slab ša nje de lav če ve ga zdrav ja, – če tra ja pot na delo in z dela v nor mal nih oko liš či nah z jav ni mi pre voz - ni mi sreds tvi več kot tri ure, ma te re de lav ke z otro kom do treh let sta - ro sti pa, če pot tra ja več kot dve uri. V prejš njih pri me rih mora de lo da ja lec de lav cu po vr ni ti ce lot ne stroš ke pre vo za na delo in z dela z jav ni mi pre voz ni mi sreds tvi. NOVA DELOVNA RAZMERJA 165 Če raz po re di tev de lav ca iz kra ja v kraj brez nje go ve pri vo li tve za ra di od da lje no sti kra ja dela zah te va spre mem bo de lav če ve ga pre bi va liš ča, mu je tre ba za go to vi ti ena ko vred ne bi val ne raz me re in mož no sti šo la nja otrok (os nov no šols tvo). Pre raz po re di tev iz kra ja v kraj in prev zem v dru go or ga ni za ci jo po ZDR in ZTPDR De la vec je lah ko po ZDR raz po re jen na delo iz kra ja v kraj in si cer brez nje go ve pri vo li tve, ven dar taka raz po re di tev ni mož na v teh pri me rih: – če raz po re di tev lah ko bis tve no vpli va na zmanj ša nje de lav če ve ga zdrav ja; – če tra ja pot na delo in z dela v nor mal nih oko liš či nah z jav ni mi pre voz - ni mi sreds tvi več kot 4 ure, za ma te re de lav ke z otro kom do 3 let sta ro - sti pa, če pot tra ja več kot 2 uri. Do dat no je tre ba de lav cu za go to vi ti ena ko vred ne bi val ne raz me re in mož nost šo la nja otrok v os nov ni in sred nji šo li. De la vec je po ZTPDR lah ko prev zet na delo v dru go or ga ni za ci jo ozi - ro ma pri de lo da jal cu, ven dar pod temi po go ji: – da se v or ga ni za ci ji od pra vi do lo če na de jav nost v ce lo ti in iz tega raz lo - ga pre ne ha po tre ba po delu vseh de lav cev do lo če ne or ga ni za cij ske eno te ozi ro ma do lo če ne ga po klic ne ga pro fi la; – da dru ga or ga ni za ci ja ozi ro ma de lo da ja lec vse de lav ce za po sli na de - lov nih me stih, ki us tre za jo stro kov ni izo braz bi, zna nju in zmož no stim prev ze tih de lav cev; – da se de lov na doba de lav ca, ki je prev zet na delo v dru go or ga ni za ci jo ozi ro ma k dru ge mu de lo da jal cu, kot pod la ga za uve ljav lja nje pra vic iz de lov ne ga raz mer ja upo šte va, kot da de la vec ni spre me nil za po sli tve. Po 13. čle nu SKPG mora de la vec za ča sno oprav lja ti delo, ki ne us tre za vr sti in stop nji nje go ve stro kov ne izo braz be, zna nja in zmož no sti za ra di: – viš je sile (na rav nih ali dru gih ne sreč, pri ka te rih je ogro že no živ lje nje in zdrav je lju di ali pre mo že nje), – re še va nja člo veš kih živ ljenj in zdrav ja, – ne nad ne pok va re su ro vin in ma te ria la, ki pov zro ča po poln ali de len za stoj de lov ne ga pro ce sa pri de lo da jal cu, – ne nad ne kraj še od sot no sti dru ge ga de lav ca, – ok va re de lov nih na prav ter obra tov. De la vec prej me v vseh pri me rih raz po re di tev, ko je za ra di iz jem nih oko - liš čin raz po re jen na dela in na lo ge, ki ne us tre za jo vr sti in stop nji nje go ve stro kov ne izo braz be, zna nju in zmož no stim, ena ko pla čo, kot jo pre je ma na svo jem de lov nem me stu, ozi ro ma pla čo, ki je zanj ugod nej ša. 166 TRETJI DEL SODNA PRAKSA – Ob lič nost raz po re ja nja na dru go de lov no me sto120 Z raz po re di tvi jo na dru go us trez no de lov no me sto se ure sni ču je jo pra vi ce de lov ne ga in va li da. Od lo či tev de lo da jal ca je zato od vi sna od ob lič no sti, ki jo pred pi su je dru gi od sta vek 23. čle na ZTPDR (ob vez na vro či tev pi sne - ga skle pa de lav cu, ka dar se od lo ča o ure sni če va nju nje go vih pra vic, ob - vez no sti in od go vor no sti). Kr ši tev do lo če ne ob lič no sti z za ko nom ima za po sle di co ne ve ljav nost dru ga če spre je tih od lo či tev. V kon kret nem pri me ru je to že nec (de lo da ja lec) to žen ki iz dal sklep o pre ne ha - nju de lov ne ga raz mer ja za ra di neo pra vi če nih izo stan kov iz dela več kot pet de - lov nih dni za po re do ma (6. toč ka pr ve ga od stav ka 100. čle na ZDR). So diš če je od lo či lo, da je sklep to že ne stran ke (de lo da jal ca) ne za ko nit. Tož ni ci je pred tem Za vod za po koj nin sko in in va lid sko za va ro va nje Slo ve ni - je iz dal od loč bo, v ka te ri je re če no, da tož ni ca svo je ga dela ni več zmož na oprav - lja ti. Po 139. in 140.čle nu ZPIZ, 48. čle nu ZTPDR in 18. čle nu SKPG mora de - lo da ja lec de lav ca in va li da raz po re di ti na us trez no de lov no me sto v 15 dneh po skle pu pri stoj ne ko mi si je o spre mem bi nje go vih de lov nih zmož no sti. Ker se z raz po re di tvi jo ure sni ču je jo pra vi ce de lov ne ga in va li da, je od vi sna od ob lič no sti, pred pi sa ni v ZTPDR (vro či tev pi sne ga skle pa). Ker de lo da ja lec de lav ke ni raz - po re dil na dru go us trez no de lov no me sto, nje nih izo stan kov z dela ni mo go če šte ti kot izraz vo lje za pre ne ha nje de lov ne ga raz mer ja in neo pra vi če ne. SODNA PRAKSA o po me nu do konč no sti skle pa o pre raz po red tvi121 Pred do konč nost jo skle pa o raz po re di tvi de la vec ča ka na raz po re di tev, zato de lo da ja lec pro ti nje mu ne more iz va ja ti no be nih sank cij. De lav ka, za ka te ro je bila s skle pom Skup no sti po koj nin ske ga in in va lid ske ga za va ro va nja ugo tov lje na spre me nje na de lov na zmož nost, za ra di po sle dic po klic - ne bo lez ni, ima pra vi co do pre raz po re di tve na dru go us trez no de lov no me sto, v 120 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na: Pred log po ča sov ni ome ji tvi po godb za do lo čen čas je bil vse bo van v Pred lo gu di - rek ti ve Sve ta EU (29. 6. 1990), ki se kot med na rod ni stan dard ni uve lja vil v ok vi ru EU, v pri mer jal nih ure di tvah pa so ča sov ne ome ji tve po god be ne ga dela za do lo - čen čas uve ljav lje ne v Fran ci ji – 24 me se cev, Ni zo zem ski – 5 let, v Av stri ji in Nem či ji pa je pre po ve da no ozi ro ma ome je no ve riž no skle pa nje ozi ro ma ob nav lja - nje ali po dalj še va nje po godb o za po sli tvi za do lo čen čas. Upo šte va je Pri po ro či lo MOD št. 166 in pri mer jal ne ure di tve, se, če ne ob sta ja jo za ko ni ti raz lo gi za za po - sli tev za do lo čen čas, šte je, da je bilo skle nje no de lov no raz mer je za ne do lo čen čas. 121 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na: Pri pri pra vi re ši tev v zve zi z mož nost jo za po slo va nja s kraj šim de lov nim ča som, so bili obrav na va ni med na rod ni do ku men ti, in si cer: Li sti na EU o te melj nih so - cial nih pra vi cah de lav cev, Pred log di rek ti ve Sve ta EU (29. 6. 1990), Di rek ti va sve - ta EU o ob vez no sti de lo da jal ca, da ob veš ča de lav ce o po go jih za po sli tve, Kon ven - ci ja MOD št. 155 o var no sti in zdrav ju ter Kon ven ci ja MOD št. 175 o delu s kraj - šim de lov nim ča som in Pri po ro či lo MOD št. 182 o delu s kraj šim de lov nim ča - som. NOVA DELOVNA RAZMERJA 167 15 dneh po do konč no sti prav no moč no sti skle pa. Ko de la vec ča ka na pre raz po re - di tev, de lo da ja lec pro ti nje mu ne more iz va ja ti no be nih sank cij, če ne oprav lja dela. De lav ki na od sot nost z dela v tem ča su se zato ne more šte ti kot neo pra vi - če na in pro ti njej ne more biti izre čen dis ci plin ski ukrep pre ne ha nja de lov ne ga raz mer ja SODNA PRAKSA – Prev zem de lav ca od ene k dru gi de lov ni or ga ni za ci ji122 In sti tut prev ze ma de lav ca ozi ro ma pre raz po re di tve v dru go de lov no or - ga ni za ci jo se lah ko obrav na va kot de lov no prav na kon ti nui te ta z vse mi po sle di ca mi. 125. člen ZDR do lo ča, da za seb ni de lo da ja lec lah ko od po ve de lov no raz mer je, če pre ne ha de lo va ti obra to val ni ca za seb ne ga obra to val ca. Do loč bo ZDR je tre ba ra zu me ti, da je od po ved ob pre ne ha nju obra to val ni ce ena od mož no sti, ki jo ima de lo da ja lec in jo je tre ba upo šte va ti. Do od po ve di to rej ne more pri ti sa mo dej no. V kon kret nem pri me ru je tre ba ugo to vi ti, ali je de lo da ja lec na pod la gi 125. čle na ZDR de lav cu od po ve dal de lov no raz mer je, ali pa je de lav ca samo raz po re dil k dru ge mu de lo da jal cu. Če je šlo za raz po re di tev k dru ge - mu de lo da jal cu in ne za od po ved, pa bo tre ba ugo to vi ti, ali je raz po re di - tev de lov no prav na kon ti nui te ta. VPRAŠANJA: ■ Spre mem ba po god be o za po sli tvi po no vem ZDR ■ Sus penz po god be po no vem ZDR ■ Sus penz po ZTPDR ■ Raz po re di tev na de lov no me sto in pre raz po re di tev po ZTPDR IN ZDR ■ Pre raz po re di tev v dru go or ga ni za ci jo po ZTPDR ■ Pre raz po re di tev iz kra ja v kraj in prev zem v dru go or ga ni za ci jo po ZDR in ZTPDR 122 Iz obraz lo ži tve za ko na. 168 TRETJI DEL POSEBNOSTI POGODB O ZAPOSLITVI GLEDE DELOVNEGA ČASA, DELO NA DOMU Med na rod na ure di tev za po sli tev za do lo čen čas, kraj še ga ča sa in dela na domu Di rek ti va Sve ta EU 25. 6. 1991, ki obrav na va ukre pe za iz bolj ša nje var no - sti in zdrav ja za po sle nih za do lo čen čas, kot tudi Kon ven ci ja št. 158 in Pri po ro či lo št. MOD o pre ne ha nju de lov ne ga raz mer ja na po bu do de lo - da jal ca pou dar ja jo ob vez nost, da mora biti na ved ba o ob sto ju de lov ne ga raz mer ja za do lo čen čas pi sno izra že na že ob na stan ku po god be ne ga raz - mer ja. Vzpo stav lja se dom ne va, da je bilo de lov no raz mer je skle nje no za ne do lo čen čas. Ome nje na di rek ti va Sve ta EU do lo ča, da se po god be za do lo čen čas skle pa jo, ka dar po tek po god be do lo ča jo ob jek tiv ni po go ji, kot npr.: do lo čen da tum, do kon ča nje do lo če ne na lo ge ali po jav do lo če ne - ga do god ka, da je tre ba za kon sko opre de li ti pri me re, ko se de lov no raz - mer je lah ko skle pa za do lo čen čas.123 Če je po god ba o za po sli tvi za do lo čen čas skle nje na v nas prot ju z za - ko nom ali ko lek tiv no po god bo ali če os ta ne de la vec na delu tudi po po te - ku ča sa, za ka te re ga je skle nil po god bo o za po sli tvi, se šte je, da je de la - vec skle nil po god bo o za po sli tvi za ne do lo čen čas. Za po sli tev s kraj šim de lov nim ča som je ena od so dob nih ob lik za po - slo va nja, ki jo ure ja jo tudi šte vil ni mad na rod ni do ku men ti.124 Med na rod ne ure di tve pos ve ča jo tudi delu na domu vse več po zor no sti. V ok vi ru MOD je bila v letu 1996 spre je ta Kon ven ci ja o delu na domu, ki pa je na ša dr ža va še ni ra ti fi ci ra la. Po sa mez ne dr ža ve raz lič no nor ma tiv - no ure ja jo delo na domu. Ne ka te re ima jo ta in sti tut ure jen s po seb nim pred pi som (Av stri ja, Nem či ja, Ita li ja, Ni zo zem ska), dru ge pa kot del zako na, ki ure ja de lov no raz mer je (Fran ci ja, Šved ska). Bis tve no je, da se pri ure di tvi med se boj nih raz me rij med de lo da jal cem in de lav cem, ki delo oprav lja na svo jem domu, iz ha ja iz pred po stav ke, da ima tak de la vec na - 123 Glej obraz lo ži tev pred lo ga za ko na 124 Di rek ti va Sve ta EU o ob vez no stih de lo da jal ca, da ob veš ča de lav ce o po go jih za po - sli tve, do lo ča, da se po god be za do lo čen čas skle pa jo, ka dar po tek po god be do lo - ča jo ob jek tiv ni po go ji, kot npr.: do lo čen da tum, do kon ča nje do lo če ne na lo ge ali po jav do lo če ne ga do god ka, je tre ba za kon sko opre de li ti pri me re, ko se de lov no raz mer je lah ko skle pa za do lo čen čas. NOVA DELOVNA RAZMERJA 169 če lo ma ena ke pra vi ce, ob vez no sti in od go vor no sti kot de la vec, ki oprav lja delo v pro sto rih de lo da jal ca.125 Novi ZDR ure ja ne ka te re po seb no sti po godb o za po sli tvi, in si cer po - god bo o za po sli tvi za do lo čen čas, po god bo o za po sli tvi s kraj šim de lov - nim ča som, po god bo o za po sli tvi za oprav lja nje dela na domu. Po god ba o za po sli tvi za do lo čen čas po no vem ZDR Že v splo šnih do loč bah o po god bi o za po sli tvi nov za kon do lo ča pra vi lo, da se po god ba o za po sli tvi skle pa za ne do lo čen čas. To je ena od zna čil - no sti de lov no prav ne na ra ve po god be o za po sli tvi. Za ra di te zna čil no sti, ki je pou dar je na tudi v med na rod nih do ku men tih pred vsem z vi di ka vars tva pred za po slo va njem za do lo čen čas, da bi se izog ni li izi gra va nju do lo čil o od puš ča nju de lav cev (Di rek ti va Sve ta EU 25. 6.1991, ki obrav na - va ukre pe za iz bolj ša nje var no sti in zdrav ja za po sle nih za do lo čen čas, kot tudi Kon ven ci ja št. 158 in Pri po ro či lo št. 166 MOD o pre ne ha nju de - lov ne ga raz mer ja na po bu do de lo da jal ca), se pou dar ja ob vez nost, da mora biti na ved ba o ob sto ju de lov ne ga raz mer ja le za do lo čen čas pi sno izra že na že ob na stan ku po god be ne ga raz mer ja. 126 Po god ba o za po sli tvi se lah ko po no vem za ko nu skle pa za do lo čen čas, če gre za:127 – oprav lja nje dela, ki po svo ji na ra vi tra ja do lo čen čas, – na do meš ča nje za ča sno od sot ne ga de lav ca, – za ča sno po ve čan ob seg dela, – za po sli tev tuj ca, ki ima de lov no do vo lje nje za do lo čen čas, – po slo vod ne ose be, – oprav lja nje se zon ske ga dela, – de lav ca, ki skle ne po god bo o za po sli tvi za do lo čen čas za ra di pri pra ve na delo, us po sab lja nja ali iz po pol nje va nja za delo ozi ro ma izo bra že va - 125 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na: Pred log po ča sov ni ome ji tvi po godb za do lo čen čas je bil vse bo van v Pred lo gu di - rek ti ve Sve ta EU (29. 6. 1990), ki se kot med na rod ni stan dard v ok vi ru EU ni uve - lja vil, v pri mer jal nih ure di tvah pa so ča sov ne ome ji tve po god be ne ga dela za do lo - čen čas uve ljav lje ne v Fran ci ji – 24 me se cev, Ni zo zem ski – 5 let, v Av stri ji in Nem či ji pa je pre po ve da no ozi ro ma ome je no ve riž no skle pa nje ozi ro ma ob nav lja - nje ali po dalj še va nje po godb o za po sli tvi za do lo čen čas. Ča sov no ome ji tev je mož no dru ga če do lo či ti s po seb nim za ko nom ali ko lek tiv no po god bo na rav ni de - jav no sti. (46.člen). Upo šte va je Pri po ro či lo MOD št. 166 in pri mer jal ne ure di tve, se, če ne ob sta ja jo za ko ni ti raz lo gi za za po sli tev za do lo čen čas, šte je, da je bilo skle nje no de lov no raz mer je za ne do lo čen čas. Taka re ši tev bi pri nas in v na ve de - nih dr ža vah pre pre če va la izi gra va nje in sti tu ta po god be o za po sli tvi za do lo čen čas, ka dar za nji ho vo skle pa nje ni ute me lje ne ga raz lo ga 126 Sod ba VS RS VIII Ips 41/96. 127 Sod ba VS RS VIII Ips 162/97. 170 TRETJI DEL nja, jav nih del, – delo, po treb no za ra di uved be no vih pro gra mov, nove teh no lo gi je ter dru gih teh nič nih in teh no loš kih iz bolj šav de lov ne ga pro ce sa ali za ra di us po sab lja nja de lav cev, – vo lje ne in ime no va ne funk cio nar je, – dru ge pri me re, ki jih do lo ča za kon. De la vec, ki po po god bi o za po sli tvi za do lo čen čas oprav lja se zon ska dela (ozi ro ma delo v nee na ko mer ni raz po re di tvi de lov ne ga ča sa) brez pre - sled ka naj manj tri me se ce v letu in pri tem opra vi več dela, kot je do lo če - no za delo s pol nim de lov nim ča som, lah ko zah te va, da se mu ure pre ra - ču na jo v de lov ne dni s pol nim de lov nim ča som. De lov ni dne vi se šte je jo v de lav če vo de lov no dobo, kot če bi jih pre bil na delu. Sku pen de lov ni čas med le tom ne sme pre se ga ti 12 me se cev. Novi ZDR uva ja po mem bno no vost, na mreč do lo ča ča sov no ome ji tev skle pa nja po godb o za po sli tvi za do lo čen čas z is tim de lav cem in za isto delo, in si cer za naj več dve leti za eno samo ali pa za več za po red nih po - godb. De lo da ja lec ne sme skle ni ti ene ali več za po red nih po godb o za po - sli tvi za do lo čen čas z is tim de lav cem in za isto delo, ka te rih ne pre ki njen čas tra ja nja bi bil dalj ši kot dve leti, ra zen če ni z za ko nom ali ko lek tiv no po god bo do lo če no dru ga če.128 Tri me seč na ali kraj ša pre ki ni tev ne po me ni pre ki ni tve ne pre ki nje ne ga tri let ne ga ob dob ja. Če je po god ba o za po sli tvi skle nje na za do lo čen čas v nas prot ju z za ko nom ali če os ta ne de la vec na delu tudi po ča su, ko bi mu mo ra lo de lov no raz mer je pre ne ha ti, se šte je, da je de la vec skle nil po god - bo o za po sli tvi za ne do lo čen čas. De lov no raz mer je za do lo čen čas ter po god ba o za ča snem ozi ro ma ob ča snem delu po ZTPDR in ZDR ZDR ure ja de lov no raz mer je za do lo čen čas (17. člen ZDR), ki se lah ko skle ne, če tra ja iz ved ba dela po svo ji na ra vi do lo čen čas; če gre za na do - meš ča nje za ča sno od sot ne ga de lav ca; če gre za pri pra vo ozi ro ma iz ved bo dela, ki je pro jekt no or ga ni zi ra no; če je tra ja nje do lo če ne ga dela ve za no na pro gram ske opre de li tve; če se za ča sno po ve ča ob seg dela; če gre za iz - ved bo pri prav ljal nih del v no vou sta nov lje nih or ga ni za ci jah, za ra di uved - be no vih pro gra mov, nove teh no lo gi je ter dru gih teh nič nih in teh no loš - kih iz bolj šav de lov ne ga pro ce sa ozi ro ma za ra di us po sab lja nja de lav cev; če gre za oprav lja nje se zon ske ga dela; če gre za de lav ca, ki skle ne de lov - no raz mer je za ra di us po sab lja nja in iz po pol nje va nja za delo; če gre za za - ča sno po pol ni tev po sad ke tr gov ske lad je; če se or ga ni za ci ja ozi ro ma de - lo da ja lec vklju či v po sto pek raz re še va nja za po sli tve pre sež kov de lav cev 128 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na. NOVA DELOVNA RAZMERJA 171 dru gih or ga ni za cij ozi ro ma de lo da jal cev; v dru gih pri me rih, ki jih do lo ča za kon ozi ro ma v skla du z za ko nom ko lek tiv na po god ba ozi ro ma splo šni akt. De lov no raz mer je za do lo čen čas pre ne ha s pre te kom ča sa, pred vi de - ne ga za iz ved bo dela, s pre te kom do lo če ne ga ča sa ozi ro ma z dnem, ko se vrne od sot ni de la vec. Od de lov ne ga raz mer ja za do lo čen čas je tre ba raz li ko va ti za ča sno in ob ča sno delo po po god bi o delu. Po god ba o delu se lah ko po ZTPDR ozi ro ma ZDR skle ne za oprav lja - nje za ča snih ozi ro ma ob ča snih del, ki se gle de na de lov ni pro ces ne oprav lja jo kot stal no in ne pre tr ga no delo, tem več tra ja jo le do lo čen kraj ši čas, ali so po treb na le od ča sa do ča sa. Po po god bi o delu se dela lah ko oprav lja jo naj več 90 dni v po sa mez - nem ko le dar skem letu, ven dar ne več kot 10 ur na te den. Po god be o delu ni mo go če skle ni ti, če gre za dela, za ka te ra je mo go če skle ni ti de lov no raz mer je za do lo čen čas ali za de lov ni čas, kraj ši od pol - ne ga ča sa ali če gre za av tor ska dela. Po god be o delu tudi ni mo go če skle - ni ti, ko de la vec oprav lja delo za ča sno in ob ča sno na pod la gi de lov ne na - po ti tve npr. Za vod za za po slo va nje po pred pi sih o za po slo va nju. SODNA PRAKSA – De lov no raz mer je za do lo čen čas po ZDR129 De lov no raz mer je za do lo čen čas je mo go če po dalj ša ti le tako, da de lo da - ja lec izda nov sklep in da stran ki skle ne ta po god bo o za po sli tvi. Če de lo - da ja lec ne rav na tako, na sto pi jo po sle di ce po do loč bah pr ve ga od stav ka 18. čle na ZDR: šte je se, da je de la vec skle nil de lov no raz mer je za ne do lo - čen čas. V kon kret nem pri me ru je de la vec skle nil z de lo da jal cem de lov no raz mer je za do lo čen čas treh me se cev. Pod pi sal je tudi po god bo o za po sli tvi. Po pre te ku ča sa, za ka te re ga je skle nil de lov no raz mer je, je de la vec na da lje val delo pri de lo da jal cu. Sklep o po dalj ša nju de lov ne ga raz mer ja je do bil še le po pre te ku ene ga me se ca po tem, ko naj bi mu pre ne ha lo de lov no raz mer je, skle nje no za ne do lo čen čas, če prav mu je bilo de lov no raz mer je po de lo da jal če vih na ved bah po dalj ša no na pod la gi ust ne ga ob ve sti la. So diš če je po dalj ša nje de lov ne ga raz mer ja, skle nje ne ga za do lo - čen čas na pod la gi ust ne ga ob ve sti la, oz na či lo za brez pred met no, saj se lah ko de - lov no raz mer je po dalj ša le s pi snim skle pom in s skle ni tvi jo nove pi sne po god be o za po sli tvi. To je raz vid no iz do ločb 23. in 78. čle na ZTPDR, v ka te rih je do lo če no, 129 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na: Ugo to vi tve in iz kuš nje iz tu jih prav nih ure di tev ka že jo, da je v ok vi ru de lov no - prav ne za ko no da je ure jen sta tus vo dil nih de lav cev, če prav v do lo če nih vpra ša njih na po se ben na čin, med tem ko sta tus po slo vod nih oseb pra vi lo ma ure ja pra vo družb, do pol nju je jo pa ga do loč be ci vil ne ga po god be ne ga pra va. Do go vor je na upo ra ba po sa mez nih do ločb de lov ne ga pra va si cer ni iz klju če na, vsaj ko gre za po slo vod je družb z ome je no od go vor nost jo, ven dar je v dvo mu od lo ču jo če pra vo družb. 172 TRETJI DEL da je tre ba de lav cu izro či ti pi sni sklep, ko se od lo či o nje go vi pra vi ci in ob vez no sti, sklep o pre ne ha nju de lov ne ga raz mer ja pa je tre ba obraz lo ži ti. Do loč ba pra vil ni ka o de lov nih raz mer jih, ki do lo ča, da je de lov no raz mer je za do lo čen čas mo go če po dalj ša ti tudi ust no, je v nas prot ju s 112. čle nom ZDR, po ka te rem mo ra jo biti ko lek tiv ne po god be sklad ne z za ko nom. To do lo či lo ve lja tudi za splo šne akte. Več krat za po re do ma skle nje no raz mer je za do lo čen čas je za ra di na do - meš ča nja ne do lo če nih od sot nih de lav cev skle nje no v nas prot ju s 17. čle - nom ZDR. 130 Tož nik je s to žen cem skle nil raz mer je za do lo čen čas šest me se cev, ki mu ga je nato to že nec– de lo da ja lec s skle pom po dalj še val za šest me se cev za ra di na do meš ča nja od sot nih de lav cev. To je ne pre ki nje no tra ja lo sko raj tri leta. Pri tem to že nec ni ko li ni na ve del imen de lav cev, ki naj bi jih tož - nik na do meš čal, niti nji ho vih de lov nih mest. So diš če je od lo či lo, da sme de lo da ja lec ob skle pa nju de lov ne ga raz mer ja za do lo čen čas za ra di na do - meš ča nja od sot nih de lav cev le iz je mo ma (ko to ni mo go če: epi de mi je, za - stru pi tve,…) opu sti ti na ved bo, ka te re de lav ce bo de la vec na do meš čal ozi - ro ma na ka te rih de lov nih me stih bo oprav ljal delo in še to samo, do kler tra ja jo take iz jem ne raz me re. V kon kret nem pri me ru niso ob sta ja le no be - ne take iz jem ne oko liš či ne; po mne nju so diš ča je bilo to rej de lov no raz - mer je za do lo čen čas skle nje no v nas prot ju z za ko nom iz raz lo gov na stra - ni to že ne stran ke (de lo da jal ca), zato se šte je, da je bilo de lov no raz mer je skle nje no za ne do lo čen čas (prvi od sta vek 18. čle na ZDR). De jav nost za go tav lja nja dela de lav cev dru ge mu upo rab ni ku po no vem ZDR Po god ba o za po sli tvi med de lav cem, ki ima kon ce si jo za oprav lja nje de - jav no sti za go tav lja nja dela de lav cem dru ge mu upo rab ni ku po pred pi sih o za po slo va nju in za va ro va nju za pri mer brez po sel no sti in de lav cem, se po no vem ZDR skle ne za ra di oprav lja nja dela de lav ca pri dru gih upo rab - ni kih. Po god ba o za po sli tvi se skle ne za ne do lo čen ali za do lo čen čas. Pred ča sno pre ne ha nje po tre be po delu de lav ca pri upo rab ni ku v po sa - mez nem pri me ru po no vem za ko nu ne sme biti raz log za pre ne ha nje ve - ljav no sti po god be o za po sli tvi. De lo da ja lec ne sme za go tav lja ti dela de lav ca upo rab ni ku ne pre ki nje no ali s pre ki ni tva mi do ene ga me se ca dalj kot eno leto, če gre ves čas za oprav lja nje is te ga dela z is tim de lav cem. V po god bi o za po sli tvi se de la - vec in de lo da ja lec do go vo ri ta, da bo de la vec oprav ljal delo pri dru gih upo rab ni kih, na kra ju in v ča su, ki je do lo čen z na po ti tvi jo de lav ca na delo k upo rab ni ku. 130 Bun des Ge setz Buch, zvez ni ci vil ni za ko nik Nem či je. NOVA DELOVNA RAZMERJA 173 De lo da ja lec in de la vec v po god bi se do go vo ri ta o od vi sno sti vi ši ne pla - če od de jan ske ga oprav lja nja dela pri upo rab ni kih, upo šte va je ko lek tiv ne po god be in splo šne akte, ki za ve zu je jo po sa mez ne ga upo rab ni ka in vi ši - no na do me sti la pla če za čas, ko de la vec ne oprav lja dela, ki ne more biti niž je od 70 % mi ni mal ne pla če. Upo rab nik mora pred za čet kom dela de lav ca ob ve sti ti de lo da jal ca o vseh po go jih za oprav lja nje dela, ki jih mora iz pol nje va ti de la vec na de - lov nem me stu. De lo da ja lec in upo rab nik se pred za čet kom dela de lav ca pri upo rab ni ku po drob ne je do go vo ri ta o pra vi cah in ob vez no stih upo rab - ni ka in de lav ca med oprav lja njem dela ter med se boj ne ob vez no sti in od - go vor no sti. V skla du z do go vo rom med de lo da jal cem in upo rab ni kom mora biti de la vec z na po ti tvi jo na delo k upo rab ni ku pi sno ob veš čen o de lov nih raz me rah pri upo rab ni ku in pra vi cah ter ob vez no stih, ki so ne - po sred no po ve za ne z oprav lja njem dela. De la vec mora oprav lja ti delo po na vo di lih upo rab ni ka. Upo rab nik in de la vec, mo ra ta med oprav lja njem dela de lav ca pri upo rab ni ku upo šte va - ti do loč be za ko na, ko lek tiv nih po godb, ki za ve zu je jo upo rab ni ka, ozi ro - ma splo šnih ak tov upo rab ni ka gle de ti stih pra vic in ob vez no sti, ko so ne - po sred no po ve za ne z oprav lja njem dela. Po god ba o za po sli tvi s kraj šim de lov nim ča som po no vem ZDR Po no vem za ko nu se po dob no kot pred nje go vo uve lja vi tvi jo po god ba o za po sli tvi lah ko skle ne tudi za de lov ni čas, kraj ši od pol ne ga de lov ne ga ča sa. Za kraj ši de lov ni čas se šte je čas, ki je kraj ši od pol ne ga de lov ne ga ča sa, ki ve lja pri de lo da jal cu, s tem da za kon tako kot do zdaj ne do lo ča spod nje meje šte vi la ur, ki ga mora de la vec pre bi ti na delu (to rej lah ko tudi 1 uro). Ven dar pa nov za kon do lo ča, da ima de la vec, ki je skle nil po - god bo o za po sli tvi za kraj ši de lov ni čas, po god be ne in dru ge pra vi ce (npr. po koj nin sko, in va lid sko, zdravs tve no, za po sli tve no itd. za va ro va - nje) in ob vez no sti iz de lov ne ga raz mer ja kot de la vec, ki dela poln de lov ni čas, ven dar jih uve ljav lja so raz mer no ča su, za ka te re ga je skle nil de lov no raz mer je. Iz je ma od na če la so raz mer no sti pri uve ljav lja nju pra vic so ti ste pra vi ce, za ka te re za kon do lo ča dru ga če. Tako ima npr. de la vec, ki dela manj kot pol ni de lov ni čas, pra vi co do pla či la za delo po de jan ski de lov ni ob vez no sti. Nov za kon ure ja de lov no prav ne pra vi ce pri delu s kraj šim de lov nim ča som, saj npr. izrec no do lo ča, da ima de la vec pra vi co do red ne ga let ne - ga do pu sta v za kon sko do lo če nem mi ni mal nem tra ja nju. Prav tako ima de la vec pra vi co do so de lo va nja pri uprav lja nju v skla du z za ko nom, ki ure ja to po droč je. Če v po god bi o za po sli tvi ni dru ga če do go vor je no, de - lo da ja lec de lav cu lah ko na lo ži na dur no delo le v pri me rih in pod ena ki mi po go ji, kot je si cer do lo če no z za ko nom. 174 TRETJI DEL Za de lov no raz mer je s kraj šim de lov nim ča som so to rej z no vim za ko - nom ure je ne le de lov no prav ne pra vi ce, za dru ge so cial ne pra vi ce pa ve - lja, da jih ure ja jo po droč ni za ko ni in jih de la vec s kraj šim de lov nim ča - som uve ljav lja po na če lu so raz mer no sti. De la vec, ki dela kraj ši de lov ni čas, ima to rej v skla du s pred pi si o po koj nin skem in in va lid skem za va ro - va nju, pred pi si o zdravs tve nem za va ro va nju ali pred pi si o star šev skem do pu stu, pra vi ce iz so cial ne ga za va ro va nja, kot če bi de lal poln de lov ni čas, ven dar z upo šte va njem na če la so raz mer no sti. De la vec lah ko skle ne po god bo o za po sli tvi za kraj ši de lov ni čas tudi z več de lo da jal ci in tako do se že poln de lov ni čas, do lo čen z za ko nom, s tem da se mora spo ra zu me ti z de lo da jal ci o raz po re di tvi de lov ne ga ča sa, o na či nu izra be let ne ga do pu sta in na či nu izra be dru gih pra vic, ki jih je mož no izrab lja ti le so ča sno. Sled nje je to rej ob vez na se sta vi na po god be o za po sli tvi. Da se omo go či de lav cu pol na za po sli tev, za kon to rej pred vi de - va tudi mož nost skle ni tve več po godb z več de lo da jal ci hkra ti. De lo da jal - ci bi v tem pri me ru mo ra li za go to vi ti so ča sno po ra bo pra vic, ka te rih nara va in na men to zah te va jo (let ni do pust). Na čin ure sni če va nja ob vez - no sti in pra vic de lo da jal ca in de lav ca je pri več za po sli tvah s kraj šim de - lov nim ča som tre ba opre de li ti kot ob vez no se sta vi no po god be o za po sli - tvi s kraj šim de lov nim ča som. Po god ba o za po sli tvi za oprav lja nje dela na domu po no vem ZDR Za ra di na glih raz voj nih spre memb, pred vsem pri ure ja nju no vih teh no lo - gij in te le ko mu ni ka cij skih po ve zav, do bi va delo na domu vse več ji po - men.131 Po no vem ZDR je oprav lja nje dela na de lav če vem domu lah ko do lo če - no v po god bi o za po sli tvi. Z za ko nom ali pod za kon skim pred pi som se lah ko do lo či jo dela, ki se ne sme jo oprav lja ti v ob li ki dela na domu. De lo da ja lec mora po no vem za ko nu po god bo o za po sli tvi za oprav lja - nje dela na domu z de lav cem po sla ti inš pek tor ju za delo v os mih dneh po skle ni tvi po god be, ki delo na domu lah ko pre po ve, če niso iz pol nje ni po go ji zanj. De la vec ima po no vem ZDR pra vi co do na do me sti la za upo ra bo svo jih sred stev pri delu na domu. Vi ši no do lo či ta de la vec in de lo da ja lec s po - god bo o za po sli tvi. Kot ob li ko red ne ga de lov ne ga raz mer ja je delo na domu ure ja la že do ta krat ve ljav na za ko no da ja, ven dar se v več jem ob se gu ni uve lja vi la. Or - ga ni za ci ja ozi ro ma de lo da ja lec po ZDR lah ko or ga ni zi ra delo na domu, če na ra va dela to do puš ča (26. člen ZDR). De lov ni čas pri oprav lja nju 131 Vklju če va nje za po sle nih v uprav ljav sko struk tu ro – or ga ne del niš kih družb, Pod - jet je in delo, št. 1/97, stran 106 NOVA DELOVNA RAZMERJA 175 dela na domu se lah ko do lo či na pod la gi vna prej opre de lje ne ko li či ne dela na ča sov no eno to. Kot delo na domu se šte je oprav lja nje dela na domu de lav ca ali v pro sto rih po nje go vi iz bi ri, ven dar zu naj de lov nih pro - sto rov de lo da jal ca. Po za ko no da ji, ve ljav ni pred uve lja vi tvi jo no ve ga ZDR, se po seb no sti, ki so od vi sne od na ra ve dela na domu, ure di jo med de lo da jal cem in de - lav cem s po god bo o za po sli tvi. S po god bo o za po sli tvi se de lo da ja lec in de la vec lah ko do go vo ri ta, da bo de la vec oprav ljal delo, ki spadav de jav - nost de lo da jal ca ali je po treb no za oprav lja nje de jav no sti de lo da jal ca na domu, če na ra va dela to do puš ča. Or ga ni za ci ja ozi ro ma de lo da ja lec mora za go tav lja ti var ne raz me re in var no oko lje ter nad zo ro va ti var nost pri delu. SKPG do lo ča, da se med se boj na raz mer ja, pra vi ce, ob vez no sti in raz - me re oprav lja nja dela na domu ure di jo med de lav cem in or ga ni za ci jo ozi - ro ma de lo da jal cem s po god bo o za po sli tvi. Tako se do lo či na do me sti lo za upo ra bo de lav če vih sred stev naj manj v vi ši ni amor ti za ci je. De la vec, ki dela na domu ima ena ke uprav ljav ske pra vi ce kot de lav ci, ki de la jo v or ga ni za ci ji ozi ro ma pri de lo da jal cih. Med tra ja njem de lov ne - ga raz mer ja de lav ca brez nje go ve pri vo li tve ni mo go če raz po re di ti na delo na domu. De lo da ja lec in de la vec s po god bo do lo či ta na do me sti lo za upo ra bo de - lav če vih sred stev naj manj v vi ši ni amor ti za ci je. Deloda ja lec mora za go - tav lja ti var ne in zdra ve de lov ne raz me re in var no de lov no oko lje ter ob ča - sno nad zo ro va ti var nost in zdrav je pri delu. Med tra ja njem de lov ne ga raz mer ja de lav ca brez nje go ve pri vo li tve ni mo go če raz po re di ti na delo na domu. VPRAŠANJA: ■ Med na rod na ure di tev za po sli tev za do lo čen čas, kraj še ga ča sa in dela na domu ■ Po god ba o za po sli tvi za do lo čen čas po no vem ZDR ■ De lov no raz mer je za do lo čen čas ter po god ba o za ča snem ozi ro ma ob ča snem delu po ZTPDR in ZDR ■ De jav nost za go tav lja nja dela de lav cev dru ge mu upo rab ni ku po no vem ZDR ■ Po god ba o za po sli tvi s kraj šim de lov nim ča som po no vem ZDR ■ Po god ba o za po sli tvi za oprav lja nje dela na domu 176 TRETJI DEL PO GOD BA O ZA PO SLI TVI S PO SLO VOD NI MI OSE BA MI Pri mer jal na ure di tev prav ne ga po lo ža ja di rek tor ja pri za po sli tvi132 V nemš kem AG je di rek tor, to je član iz vr šil ne ga or ga na, na eni stra ni v raz mer ju z druž bo kot njen or gan, po dru gi stra ni pa kot za ve za nec in upra vi če nec iz med se boj ne po god be z druž bo, ki je po god ba ob li ga cij ske - ga pra va. Kot or gan druž be ima di rek tor pra vi ce in dolž nost vo di ti po sle in za sto pa ti druž bo neod vi sno od nad zor ne ga sve ta in del ni čar jev. Di rek tor ji nemš ke ga AG mo ra jo rav na ti po edi nem me ri lu, to je v do - bro druž be in se jim ni tre ba po dre ja ti pri ti skom mo re bit nih tret jih, del - ni čar jev niti nad zor ne ga sve ta. Do del ni čar jev ima jo ob vez no sti na skupš či ni, kjer mo ra jo v skla du z za kon ski mi ome ji tva mi od go var ja ti na vpra ša nja, ki jih za stav lja jo del ni čar ji. Po nemš kem pra vu ve lja, da del ni - čar ji ure sni ču je jo svo je pra vi ce na skupš či ni del niš ke druž be, upra va, to - rej di rek tor ji, pa vo di jo del niš ko druž bo na last no od go vor nost. Vpli va - nje na upra vo ozi ro ma na nad zor ni svet s stra ni del ni čar jev, da bi se spre je le od lo či tve, ki so v ško do dru gim del ni čar jem ali druž bi in v ko rist do lo če ni sku pi ni del ni čar jev je sank cio ni ra no z od škod nin sko od go vor - nost jo ti ste ga, ki tak vpliv iz va ja so li dar no s čla ni upra ve in nad zor ne ga sve ta. 132 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na: Po slo vod ne ose be so de lu je jo pri vo de nju tako, da od lo ča jo o delu dru gih, ven dar pri tem ne od lo ča jo o last nih za de vah kot last ni ki, so pro fe sio nal ne in za svo je delo pla ča ne ose be in svo je delo oprav lja jo pra vi lo ma sa mo stoj no. Po go sto gre pri teh ose bah tudi za raz me ro ma vi so ko stop njo eko nom ske sa mo stoj no sti in neod - vi sno sti in po go sto tudi za vi so ko stop njo od go vor no sti za us peh ozi ro ma re zul tat dela. Tako lah ko ugo to vi mo, da pri delu po slo vod nih oseb niso vse lej pri sot ni bis - tve ni ele men ti, zna čil ni za od vi sno de lov no raz mer je, ali pa so pri sot ni le v zmanj - ša nem ob se gu ali le ne ka te ri od njih. Na opre de li tev prav ne ga po lo ža ja po slo vod - nih oseb vpli va pred vsem pra vo družb in v manj ši meri tudi de lov no in so cial no pra vo. Pra vo družb do lo ča pred vsem nji ho va poob la sti la, pri stoj no sti, na lo ge in od go vor no sti, de lov no in so cial no pra vo, če je tako po god be no do lo če no, pa po - nu ja po slo vod nim ose bam do lo če no ob li ko vars tva dela, če to ne nas pro tu je pod - jet niš ki funk ci ji, ki jo iz va ja jo. Za vzpo sta vi tev raz mer ja med druž bo in po slo vod - no ose bo ozi ro ma za vo dom ozi ro ma dru go or ga ni za ci jo in di rek tor jem je to rej kon sti tu tiv ne ga po me na akt o ime no va nju. Funk ci ja, na ka te ro je do lo če na ose ba ime no va na, opre de lju je ob seg pra vic, ob vez no sti in od go vor no sti v skla du z za - kon ski mi do loč ba mi in av to nom ni mi od lo či tva mi in akti or ga nov druž be ozi ro ma za vo da, dru ge pra vi ce in ob vez no sti pa so lah ko do lo če ne v in di vi dual nih po god - bah med druž bo (za vo dom) in po slo vod no ose bo. NOVA DELOVNA RAZMERJA 177 Ob vez nost no raz mer je čla nov upra ve nemš ke ga AG z druž bo je ure je - no v 611. – 675. čle nu BGB, to rej nemš ke ga dr žav ljan ske ga za ko ni ka. Po teh pra vi lih ima di rek tor ob vez nost, da druž bi po nu di sto ri tve, ta pa ima ob vez nost, da sto ri tve pla ča. Do pust no je, da pi sne po god be med di rek - tor jem in druž bo ni; v ta kih pri me rih se ob vez nost no prav no raz mer je med di rek tor jem in druž bo rav na po na če lih man da ta (662. člen BGB133), ki je neod pla čen in ob ve zu je di rek tor ja k pre da no sti do druž be. V ime nu druž be za po sli tve no (služ be no) po god bo (dienst ver trag) z di - rek tor jem, to je čla nom upra ve, skle ne nad zor ni svet kot za stop nik druž - be ozi ro ma kot nje gov pred sed nik v ime nu nad zor ne ga sve ta. Obi čaj no po god ba na eni stra ni vse bu je di rek tor je ve ob vez no sti, da vodi druž bo ter do lo či la, ki ure ja jo nje gov de lov ni čas, opis del, pra vi ce za sto pa nja, kon ku renč no pre po ved ter dolž nost va ro va nja po slov ne skriv no sti, do - loč be, ki ure ja jo upo ko ji tev ozi ro ma ugod no sti ob pre ne ha nju man da ta, pla či lo ozi ro ma na gra de za delo, do pu ste, za va ro va nje itd. Po nemš kem pra vu po god ba z di rek tor jem ne sme biti skle nje na za več kot 5 let, kar us tre za naj dalj ši do pust ni dobi man da ta di rek tor ja. Po - god ba lah ko vse bu je do lo či lo, da se bo po dalj ša la po iz te ku pe tih let. Na za čet ku je lah ko tudi do go vor je no, da se ob po nov nem ime no va nju za še eno man dat no ob dob je po god ba z di rek tor jem sa mo dej no po dalj ša, po - tem ko se je iz te kla za prvo ob dob je. Nemš ko pra vo raz li ku je med po lo ža jem di rek tor ja (po slo vods tva) kot za kon skim za stop ni kom druž be in nje go vim za po sli tve nim (služ be nim) po lo ža jem. Po lo žaj di rek tor ja kot za stop ni ka druž be te me lji na for mal - nem ime no va nju na te me lju skle pa nad zor ne ga sve ta, de lov no raz mer je pa te me lji na za po sli tve ni (služ be ni) po god bi in ure ja in di vi dual no raz - mer je po sa mez ni ka gle de pla če, po koj ni ne, ugod no sti. Nad zor ni svet je po nemš kem pra vu pri sto jen za skle ni tev za po sli tve - ne (služ be ne) po god be z di rek tor jem pa tudi za za sto pa nje druž be v mo - re bit nih spo rih gle de služ be ne ga ali kor po ra cij ske ga po lo ža ja di rek tor ja. Skle ni tev in spre mem be (ne pa pre ne ha nje) sme nad zor ni svet pre ne sti na naj manj trič lan ski od bor. Za po sli tve na (služ be na) po god ba z di rek tor jem pre ne ha, če: – po te če čas, za ka te re ga je bila skle nje na, – od po ve ena od strank, – se stran ki spo ra zu me ta za pre ne ha nje. Za po sli tve no (služ be no) raz mer je in kor po ra cij ski po lo žaj lah ko raz lič no pre ne ha ta. Od po klic na mreč ne pov zro či hkrat ne ga pre ne ha nja za po sli - tve ne ga (služ be ne ga) raz mer ja (ra zen če to ni izrec no do lo če no z za po sli - tve no, služ be no po god bo). 133 Ko zač ne jo ve lja ti me ri la, pre ne ha ve lja ti Do go vor o kri te ri jih za skle pa nje in di vi - dual nih po godb o za po sli tvi po slo vod nih de lav cev in de lav cev s po seb ni mi poob - la sti li (Urad ni list RS, št. 23/95). 178 TRETJI DEL Za po sli tve na (služ be na) po god ba se pra vi lo ma skle pa za do lo čen čas, to je naj več krat za ob dob je do 5 let. S po god bo ni do pust no do lo či ti sa - mo dej ne ga po dalj ša nja po iz te ku po god be no do lo če ne ga ča sa, če bi se s tem pre se glo ob dob je 5 let. Po treb na je nova do lo či tev nad zor ne ga sve ta.. Ne do pust no je tudi po god be no do lo či lo o tem, da di rek tor še na prej pre - je ma pla čo, po tem ko mu pre ne ha ta po lo žaj. Ne do pust ne so tudi take po god be ne do loč be, ki bi nad zor ni svet za ve zo va le do te mere, da ne bi mo gel od lo ča ti o spre mem bah po god be. Vsa ka stran lah ko od po ve za po sli tve no (služ be no) po god bo ra zen če je ta skle nje na za do lo čen čas. Za kon ski po goj za no ti fi ka ci jo (od po ved ni rok) je 6 me se cev, ra zen če sta se po god be ni stan ki do go vo ri li za dalj ši od po ved ni rok. Če se od po ved po ve zu je s pre ne ha njem funk ci je di rek - tor ja, sta po treb ni odo bri tev (sklep) nad zor ne ga sve ta in od po ved za po - sli tve ne (služ be ne) po god be (člen 107/3 Akt G., člen 84/3 Akt G.). Pred od po ved jo po god be mora o tem biti spre jet sklep nad zor ne ga sve ta. Za di rek tor ja se ne upo rab lja za kon o vars tvu za po sle nih (Ksch G iz av - gu sta 1969) niti BGB G 1317. člen ter pred pi si o sve tih de lav cev (Bet VG iz ja nuar ja 1972), kar po me ni, da di rek tor ne more ugo var ja ti od po ve di iz so cial nih raz lo gov. Če gre za po mem bne (ute me lje ne) raz lo ge za pre ne ha nje, od po ved ozi - ro ma nje na no ti fi ka ci ja ni po treb na. Tako ime no va na izred na od po ved je to rej iz ute me lje nih raz lo gov, kot npr.: – neu pra vi čen od stop s po lo ža ja di rek tor ja – pred lo ži tev za va ja jo čih fi nanč nih iz ka zov – ne za va ro va na raz de li tev do bič ka pred za go to vi tvi jo sred stev zanj – last no pre za dol že va nje – ne do vo lje na kon ku ren ca – upo ra ba druž bi nih sred stev v oseb ne na me ne – fi nanč no na za do va nje druž be, tako da ne more več za po slo va ti di rek - tor ja. Na dru gi stra ni se ti pri me ri ne šte je jo kot ute me ljen raz log: – iz gla so va nje ne zaup ni ce di rek tor ju na skupš či ni, ra zen če ne gre za di - rek tor je vo kriv do, – upo ra ba druž bi nih zmog lji vo sti ali sto ri tev na enak na čin kot dru gi čla ni upra ve ali nad zor ne ga sve ta brez po ro či la, – pod pi ra nje pro jek ta, ki ga je za vr nil nad zor ni svet. Fi nanč ne te ža ve ali celo ste čaj same po sebi ne upra vi ču je jo izred ne od - po ve di. Nad zor ni svet mora (služ be no) po god bo o za po sli tvi od po ve da ti v dveh ted nih od dne va, ko je zve del za oko liš či ne, ki upra vi ču je jo izred no od po ved. Če nad zor ni svet ta rok za mu di, od po ved iz ute me lje nih raz lo - gov ne bo več do vo lje na. Ne za doš ča, da za oko liš či ne zve po sa mez ni član nad zor ne ga sve ta, am pak or gan kot ce lo ta. Niti BGB niti AG ne pred pi su je ta for mal no sti v zve zi z od po ved jo služ - NOVA DELOVNA RAZMERJA 179 be ne ga raz mer ja. Ven dar je obi čaj no, da za po sli tve na (služ be na) po god - ba sama do lo ča ob vez no pi snost od po ve di in pri po ro če no po što. Ob izred ni od po ve di lah ko di rek tor zah te va obraz lo ži tev raz lo gov od po ve di. Stran ka, ki je od po ved dala, nosi tve ga nje, da je od po ved izro če na na pra - vi na čin in v roku. Zaup no raz mer je med druž bo in di rek tor jem se s pre ne ha njem služ be - ne ga raz mer ja obi čaj no oma ja ozi ro ma po ru ši. Zato druž ba di rek tor ja, ki je dal od po ved služ be ne ga raz mer ja, obi čaj no raz re ši dolž no sti, kljub temu, da še ni od po kli can. Druž ba in di rek tor lah ko med se boj no (služ be no) raz mer je raz kle ne ta tudi spo ra zum no. Nad zor ni svet za sto pa druž bo v po ga ja njih z di rek tor - jem gle de spo ra zum ne ga pre ne ha nja služ be ne ga raz mer ja za ra di od po - kli ca z me sta di rek tor ja (ne pa mor da kak od bor nad zor ne ga sve ta). V spo ra zu mu o pre ne ha nju stran ki do lo či ta roke kon ča nja za po sli tve, pre - je ma nja pla če, mo re bit ne od prav ni ne, do pust itd. Po god ba o za po sli tvi (služ be na) je zna čil na v vsa kem po sa mez nem pri me ru. Ven dar splo šno ve lja, da so pra vi lo ma za je ta ta po droč ja: 1. po droč je dela ozi ro ma od go vor no sti z opi som del in dolž no sti ozi ro ma po slov z na tanč no opre de li tvi jo po lo ža ja (član upra ve, od go vo ren za …, ali na mest nik čla na upra ve za …). Po drob ne je je de li tev dela med čla ni upra ve ter po stop ki v tej zve zi ure je na v po slov ni ku o delu upra - ve ali dru gih ak tih druž be. Po god ba lah ko do lo či po droč je dela šir še, celo s klav zu lo, da se lah ko spre me ni, npr. raz ši ri, ne da bi bila po treb - na spre mem ba po god be ozi ro ma pri vo li tev di rek tor ja; 2. o pla či in ugod no stih se po ga ja z nad zor nim sve tom, ki je pri tem ve - zan na pra vi lo o so raz mer no sti (člen 87/1 Akt G) pla če di rek tor jev gle - de na ve li kost druž be, njen po men in fi nanč no sta nje druž be. To ve lja tudi za pre mij ske ugod no sti, vzdr že va ne dru žin ske čla ne ipd. Tudi po an gleš kem pra vu je di rek tor, ki za druž bo vodi po sle, z njo v raz lič nih ozi ro ma raz no vrst nih raz mer jih. Tako je iz vr šil ni di rek tor pra - vi lo ma za po slen v druž bi s pra vi co na pre je ma nje pla če in dru gi mi ugod - nost mi, ki ve lja jo za za po sle ne. Iz vr šil ni di rek tor ji obi čaj no skle ne jo po - god bo o delu (služ be no) (ser vi ce con tract), s ka te ro se na tanč ne je ure di jo pri stoj no sti in dolž no sti ter pla či la. Se ve da so po god be raz lič ne gle de na to, ali gre za majh no ali ve li ko druž bo, v ka te ri ima jo iz vr šil ni di rek tor ji raz li čen po lo žaj gle de na de lov no po droč je, ki ga po kri va jo. Po fran co skem pra vu so di rek tor ji urad ni ki druž be, in ne za po sle ni. Ima jo po se ben prav ni po lo žaj, ki se rav na po pra vi lih o man da tu. Po splo šnih pra vi lih di rek tor ne more biti za po slen v druž bi, če prav so tudi ne ka te re iz je me. Če za po sle ni po sta ne di rek tor, po god ba o za po sli tvi os - ta ne ve ljav na le pod temi po go ji: – če je za po sle ni imel po god bo o za po sli tvi za naj manj dve leti; – če gre za po god bo, ki je prav no ob ve zu joč do ku ment iz vrš lji ve na ra ve. Po god bo o za po sli tvi lah ko ima le manj kot ena tret ji na di rek tor jev, če 180 TRETJI DEL je bil za po slen manj kot dve leti, mu po god ba o za po sli tvi pre ne ha s tre nut kom, ko je po stal di rek tor. Za čla ne iz vr šil ne ga od bo ra (di rec toi re) v dvo tir nem si ste mu ve lja, da ima jo lah ko po god bo o delu (služ be no) z druž bo. Po seb na pra vi la ve lja jo, če je bila taka po god ba skle nje na po ime no va nju čla na iz vr šil ne ga od bo - ra za di rek tor ja. V no be nem pri me ru pa čla ni nad zor ne ga sve ta po fran - co skem pra vu ne mo re jo ime ti po god be z druž bo. Po ita li jan skem pra vu so di rek tor ji urad ni ki druž be. Če prav jih ime nu - je jo čla ni druž be, niso zgolj nji ho vi pred stav ni ki am pak ima jo last ne pri - stoj no sti in dolž no sti, ki iz ha ja jo iz za ko na in us ta no vi tve nih ak tov, ima - jo to rej sa mo stoj no za kon ski in sta tu tar no do lo čen kor po ra cij ski po lo žaj. Pod do lo če ni mi oko liš či na mi so di rek tor ji lah ko tudi za po sle ni, na pod la - gi (služ be ne) po god be o delu. Če ima druž ba ene ga sa me ga di rek tor ja in ne di rek tor ske ga od bo ra, ta ne more biti hkra ti za po slen v druž bi. Na dru gi stra ni so lah ko di rek tor ji, ki ni ma jo do lo če nih pri stoj no sti, na pod - la gi ka te rih bi lah ko bis tve no vpli va li na po lo žaj druž be, am pak le splo - šne od go vor no sti di rek tor ja, za po sle ni v druž bi. V ita li jan skem pra vu ni ved no lah ko ugo to vi ti, ali je po sa mez nik kot di rek tor lah ko za po slen v druž bi ali ne. Ve lja splo šno pra vi lo, da di rek - tor, ki ima to lik šne pri stoj no sti, da lah ko po mem bne je vpli va na po lo žaj druž be, ne more biti hkra ti tudi za po slen ozi ro ma de la vec te druž be. V vsa kem pri me ru mo ra jo biti prav na raz mer ja po sa mez ni ka kot di rek tor ja ali po sa mez ni ka kot za po sle ne ga ja sno raz me je na in lo če na. To ve lja tudi za prav ne po sle di ce kot so davč ne ali so cial ne. Si cer pa se v ita li jan ski teo ri ji pou dar ja, da je za druž bo in za di rek tor ja bo lje izog ni ti se za po sli - tve ne mu raz mer ju za di rek tor ja. Raz lo gi so ne samo prav ni, am pak tudi davč ni in fi nanč ni. Splo šno o po slo vods tvu gos po dar skih družb Po slo vods tvo so ose be, ki so po za ko nu ali po ak tih prav ne ose be, poob laš - če ne, da vo di jo nje ne po sle. Po slo vods tvo je to rej splo šen izraz za ose be ozi ro ma or ga ne, ki vo di jo po sle v ka te ri koli vr sti gos po dar ske druž be. Po - slo vods tvo je po ZGD raz lič no or ga ni zi ra no gle de na vr sto gos po dar ske druž be. V del niš ki druž bi se stav lja jo po slo vods tvo čla ni upra ve (di rek tor ji), pri druž bi z ome je no od go vor nost jo pa po slo vod ja ali več njih. Pri oseb nih druž bah so po slo vod je druž be ni ki ali ose be, ki jih ti do lo či jo. Od po slo vods tva v na ve de nem prav nem po me nu je tre ba raz li ko va ti dru ge vo dil ne ose be, ki ni ma jo kor po ra cij ske ga po lo ža ja čla nov uprav ali po slo vo dij, ven dar nji hov de lov no prav ni po lo žaj prav tako te me lji na t. i. in di vi dual ni po god bi o za po sli tvi. Po slo vods tvo ne gle de na ob li ko druž be po sa mem za ko nu vodi po sle gos po dar ske druž be. Po slo vods tvo spre je ma od lo či tve o po slov ni vo lji NOVA DELOVNA RAZMERJA 181 druž be kot umet ne tvor be, ki ji pra vo po de li prav no spo sob nost, to rej spo sob nost na sto pa ti v prav nem raz mer ju, skle pa ti prav ne po sle ozi ro ma pov zro ča ti prav ne učin ke. Po slo vods tvo na da lje za sto pa gos po dar sko druž bo to je izra ža ti nje no po slov no vo ljo, ki jo je izob li ko va lo po slo vods - tvo in dru gi or ga ni v ok vi ru svo jih pri stoj no sti, v prav nih raz mer jih to rej prav no za ve zo va ti gos po dar sko druž bo in v nje nem ime nu spre je ma ti pra vi ce. Po slo vods tvo je po za ko nu za gos po dar sko druž bo ob vez no; brez po - slo vods tva gos po dar ska druž ba ne more ob sta ja ti. Po slo vods tvo ima v ok vi ru vo de nja in za sto pa nja gos po dar ske druž be šte vil ne pri stoj no sti in od go vor no sti, do lo če ne v za ko nu ter v us ta no vi tve nem aktu gos po dar ske druž be. Po slo vods tvo je pri stoj no za vse od lo či tve, ki po me ni jo vo de nje po slov, ra zen ti stih, ki po za ko nu ali v us ta no vi tve nem aktu pri pa da jo druž be ni kom ozi ro ma del ni čar jem na skupš či ni ozi ro ma nad zors tve nem or ga nu. Po jem or ga ni druž be je to rej šir ši od poj ma po slo vods tva. Po slo vods - tvo se to rej na na ša zgolj na vo de nje po slov, or ga ni pa so po leg po slo vod - nih (upra va pri del niš ki druž bi, po slo vod ja pri d.o.o., vsi ali poob laš če ni druž be ni ki pri d.o.o., kom ple men tar ji pri ko man dit ni druž bi) tudi skupš - či na in nad zor ni svet. Di rek tor ji z ime no va njem pri do bi jo t. i. kor po ra cij ski po lo žaj, iz ka te - re ga iz ha ja jo nji ho ve dolž no sti in od go vor no sti pa tudi pra vi ce. Obi čaj no di rek tor ji skle ne jo tudi t. i. in di vi dual no po god bo z druž bo, s ka te ro do - dat no in po drob ne je ure di jo ob vez nost na raz mer ja med se boj in druž bo z upo šte va njem pra vil ob li ga cij ske ga pra va, to rej man dat ne in po god beo delu. Skle ni tev in di vi dal ne po god be je naj več krat tudi te melj za skle ni - tev de lov ne ga raz mer ja, s či mer ima in di vi dual na po god ba hkra ti na ra vo po god be o za po sli tvi. Kor po ra cij sko in ob vez nost no prav no ure jen po lo žaj čla nov upra ve za - doš ča za ure di tev raz me rij med druž bo in čla nom upra ve ter za ure di tev prav ne ga po lo ža ja di rek tor ja z vi di ka nje go vih pri stoj no sti, na log ter tudi od go vor no sti in se ve da pra vic, ki si jih v tej zve zi iz go vo ri do po god be ne stran ke, to je druž be. Zato ni tre ba, da se po lo žaj čla nov upra ve ure di tudi de lov no prav no, da to rej čla ni upra ve skle ne jo tudi po god bo o za po - sli tvi ozi ro ma de lov no raz mer je. Kor po ra cij ski po lo žaj di rek tor ja po ZGD Ko v tem po glav ju upo rab lja mo izraz di rek tor, ima mo v mi slih pred vsem čla ne upra ve del niš ke druž be ter po slo vod jo ozi ro ma čla ne po slo vods tva druž be z ome je no od go vor nost jo, gle de ne ka te rih vpra šanj pa tudi vo dil - ne de lav ce (s po seb ni mi poob la sti li in od go vor nost mi, če se nji hov po lo - žaj ne rav na po do loč bah splo šne ko lek tiv ne po god be za gos po dars tvo). 182 TRETJI DEL Prav ni po lo žaj di rek tor jev gos po dar skih družb je te melj no ure jen v pra vu družb. De lov no, so cial no pra vo ter ob li ga cij sko pra vo se za di rek - tor je upo rab lja, le če se kor po ra cij ske na lo ge ozi ro ma pri stoj no sti lah ko ure sni ču je jo v sta tu su de lov ne ga raz mer ja ali pa na te me lju po seb ne po - god be o vo de nju po slov z druž bo (po god be o po slo vo de nju). Član upra ve je v po seb nem sta tu sno prav nem prav nem raz mer ju z druž bo, ka te re po sle vodi. To je kor po ra cij sko raz mer je ki se raz li ku je od prav ne ga raz mer ja, v ka te rem so z druž bo za po sle ni. V pri mer ja vi s čla - nom nad zor ne ga sve ta, ki z druž bo, v ka te re nad zor nem sve tu je član, ni niti v de lov nem raz mer ju, niti v po god be nem raz mer ju, je član upra ve v kor po ra cij skem, po god be nem in lah ko tudi v de lov nem raz mer ju. ZGD v 277. čle nu si cer ure ja po lo žaj, ko član nad zor ne ga sve ta skle ne po god bo z druž bo, na na čin, da ve že ve ljav nost teh po godb na pred hod - no so glas je nad zor ne ga sve ta. Iz tega, da ZGD po se bej ure ja po sto pek od lo ča nja o po god bah med čla ni nad zor ne ga sve ta in druž bo, lah ko skle - pa mo, da so take po god be do pust ne, ven dar pa ure ja jo dru ge med se boj - ne pra vi ce in ob vez no sti med čla nom nad zor ne ga sve ta in druž bo in ne ti ste, ki bi ka kor koli spre me ni le ali vpli va le na kor po ra cij ski po lo žaj čla - na nad zor ne ga sve ta. Član upra ve pri do bi kor po ra cij ski po lo žaj z iz vo li tvi jo in last no iz ja vo vo lje o so glas ju. Iz kor po ra cij ske ga po lo ža ja, ka kr šne ga član upra ve po za ko nu ima, iz ha ja jo tudi nje go ve pra vi ce, ob vez no sti in od go vor no sti. Se ve da ni iz klju če no, da bi bil član upra ve tudi v de lov nem raz mer ju na te me lju po god be o za po sli tvi, ven dar pra vi ce, ob vez no sti in od go vor no - sti, ki iz ha ja jo iz po god be o za po sli tvi, ne ure ja jo nje go ve ga po lo ža ja kot čla na upra ve, am pak dru ga raz mer ja (glej o tem po drob ne je v po seb nem po glav ju). Po dob no je lah ko član upra ve na te me lju po god be o po slo vo de nju tudi v po god be nem raz mer ju z druž bo, ka te re po sle vodi, ven dar raz mer je, ki ga po tej poti vzpo stav lja ozi ro ma ure ja, ne vpli va na nje gov kor po ra cij - ski po lo žaj, ki ga ima kot član upra ve po za ko nu. Pra vo družb ure ja te me lje prav nih raz me rij med gos po dar sko druž bo in di rek tor jem, in si cer: – ime no va nje ozi ro ma po sta vi tev di rek tor ja, pri če mer sklep pri stoj ne ga or ga na (nad zor ni svet ozi ro ma skupš či na) v skla du s sta tu tom do lo ča tra ja nje man da ta ozi ro ma nje gov za če tek. Tra ja nje in pre ne ha nje ter za če tek dela so opre de lje ni s skle pom o ime no va nju, ozi ro ma z de jan - skim za čet kom, če je tako do lo če no v skle pu, za ra di tega ni tre ba na - sto pa dela po god be no do lo ča ti; – od po klic di rek tor ja (iz ute me lje nih ali neu te me lje nih raz lo gov) z za - kon sko do lo če ni mi prav ni mi po sle di ca mi in tudi za kon sko na šte ti mi raz lo gi, ki se šte je jo kot ute me lje ni (kr ši tev ob vez no sti, nes po sob nost za vo de nje po slov, izrek ne zaup ni ce na skupš či ni del ni čar jev); Iz tega iz ha ja, da se za pre ne ha nje di rek tor ske ga po lo ža ja, to rej nje go ve - NOVA DELOVNA RAZMERJA 183 ga kor po ra cij ske ga sta tu sa, ne mo re jo upo rab lja ti de lov no prav na pra vi la o od po ve di ene ali dru ge stran ke, dis ci plin skem po stop ku itd., kot tudi ne mo re bi na do lo či la o tem v mo re bit ni po god bi med druž bo in di rek tor - jem o vo de nju po slov. Se ve da pa bi lah ko med se boj na po god ba o vo de - nju po slov do pol nil no ure di la prav ne po sle di ce pre ne ha nja po vo lji di - rek tor ja ali gos po dar ske druž be ter prav ne po sle di ce s tem v zve zi, se ve da v ok vi ru ome ji tev, ki jih do lo ča za kon (npr. od prav ni na v vi ši ni naj več 6 plač); – te melj ne kor po ra cij ske dolž no sti di rek tor ja so prav tako do lo če ne v pra vu družb (ZGD), in si cer ob ve zu jo če, tako da jih ni do pust no spre - me ni ti niti z de lov no prav no za ko no da jo niti z mo re bit ni mi po god ba mi o po slo vo de nju, in si cer: – vo de nje po slov – za sto pa nje druž be. Do pust no pa je do lo ča ti, ali v ok vi ru de lov no prav nih do ločb, to rej po - god be o za po sli tvi di rek tor ja, ali v ok vi ru po god be o po slo vo de nju, pred - vsem na čin iz va ja nja na ve de nih dolž no sti (kor po ra cij skih funk cij). Tako je do pust no po god be no ure di ti vpra ša nja, kot npr. de lov ni čas, od mo ri, do pu sti, po čit ki, stroš ke po ve za ne z oprav lja njem funk ci je in z od stot - nost jo po ve za na na do me sti la, vključ no z na do me sti lom za ra di zdravs tve - ne od sot no sti, kot tudi po go je za raz lič ne vr ste za va ro vanj, z de lom po ve - za nih izo bra že vanj itd. Pri tem gre za po mem bno raz li ko, če je di rek tor v de lov nem raz mer ju ozi ro ma ima po god bo o za po sli tvi, od pri me ra, da ima zgolj po god bo o po slo vo de nju. V pr vem pri me ru si po na ši ve ljav ni ure di tvi lah ko po god - be no iz go vo ri del pra vic iz ko lek tiv nih po godb gos po dar ske de jav no sti, in si cer gle de na do me stil za bo le zen do 30 dni, so li dar nost ne po mo či, če gre za smrt skle ni te lja po god be, po vra či lo stroš kov za pre hra no, po vra či - lo stroš kov za pre voz na delo, če ni do go vor je na upo ra ba služ be ne ga vo - zi la tudi za za seb ne na me ne, po vra či la stroš kov za služ be no pot, te ren ski do da tek, do da tek za lo če no živ lje nje. V dru gem pri me ru, to rej če je di rek tor zgolj v po god be nem raz mer ju z druž bo na te me lju po god be o po slo vo de nju, je v skla du z na če lom po - god be ne svo bo de za skle pa nje po godb v dis po zi ci ji po god be nih strank, to rej gos po dar ske druž be in di rek tor ja, ka te re od na ve de nih ali dru ge pra vi ce bo sta di rek tor ju po god be no do lo či li in v kak šnem ob se gu. Po god ba o za po sli tvi in po god ba o po slo vo de nju lah ko v ok vi ru za kon - sko do lo če nih kor po ra cij skih funk cij po drob ne je opre de li tudi na čin oprav lja nja dela, to rej nje gov ob seg. Ta je v vsa kem kon kret nem pri me ru lah ko raz li čen, od vi sno od tega, kak šna je ve li kost gos po dar ske druž be, nje na or ga ni za ci ja ipd. Ven dar pa ve lja, da po god be no opre de lje va nje na či - na iz va ja nja di rek tor skih pri stoj no sti in dolž no sti v ni če mer ne spre mi nja nje go ve od go vor no sti, saj je ta do lo če na s kor po ra cij ski mi pra vi li, torej s pra vom družb ob ve zu jo če in tega po god be no ni do pust no spre mi nja ti. 184 TRETJI DEL Prav tako po god be no ne bi bilo do pust no pri stoj no sti za vo de nje po - slov druž be di rek tor ju po god be no ome ji ti na ra čun pre no sa od vze tih pri - stoj no sti na dru ge kot tudi ne po god be no od vze ti za kon sko poob la sti lo za sto pa nja in s tem po ve za nih dolž no sti di rek tor ja. Po seb no vpra ša nje med se boj nih raz me rij med di rek tor jem in gos po - dar sko druž bo je pla či lo za nje go vo delo, ude lež ba na do bič ku in dru ge ugod no sti, ki mu sklad no s pra vom družb lah ko pri pa da jo. Gle de teh vpra šanj vse ka kor ve lja, da jih v pre cejš nji meri ure ja pra vo družb in so lah ko ure je ne z med se boj no po god bo gos po dar ske druž be in di rek tor ja le v ob se gu, ki ga v ok vi ru svo jih pri stoj no sti, ki jih do lo ča pra vo družb opre de li jo za to pri stoj ni or ga ni ozi ro ma akti družb. Ne do pust no bi bilo po god be no ka kor koli dru ga če ure ja ti vpra ša nje od go vor no sti di rek tor ja, saj je ta z nje go vim kor po ra cij skim po lo ža jem za kon sko ob ve zu jo če do lo če na. Za stav lja se vpra ša nje ali je ob raz me ro - ma ja sno opre de lje nem prav nem po lo ža ju di rek tor ja s kor po ra cij ski mi pra vi li prav no smi sel no do dat no skle pa nje po godb bo di si o za po sli tvi ali pa o po slo vo de nju. Na dru gi stra ni se za stav lja vpra ša nje sklad no sti kor - po ra cij ske ga po lo ža ja di rek tor ja z de lov no prav nim po lo ža jem, ka kr šne ga mu za go tav lja skle nje na po god ba o za po sli tvi. Di rek tor in de lov no raz mer je De lov no prav na za ko no da ja skle ni tve de lov nih raz me rij za di rek tor je ne za po ve du je in tudi ne pre pre ču je. To tudi ni v nas prot ju s kor po ra cij sko in ob vez nost no prav no za ko no da jo ozi ro ma se raz lič ni prav ni po lo ža ji di - rek tor jev ne iz klju ču je jo. Ven dar sta tu sno prav na in ob li ga cij sko prav na ure di tev po lo ža ja di rek tor ja, tako z vi di ka gos po dar ske druž be kot z vi di - ka di rek tor jev po vsem za doš ča. Zato je skle ni tev de lov ne ga v mno go čem raz mer ja ne po treb no, do do lo če ne mere pa tudi ne pri mer no. Kljub temu je ve čin ska prak sa v Slo ve ni ji, da so čla ni upra ve hkra ti tudi v de lov nem raz mer ju. Raz lo gi za to so tra di cio nal ni in so cial ni ozi ro - ma eko nom ski, ne prav ni. S skle ni tvi jo de lov ne ga raz mer ja se na mreč po lo žaj po sa mez ni kov, di rek tor jev do dat no so cial no za va ru je, saj se vr sta pra vic iz de lov ne ga raz mer ja, ki si cer ve lja za de lav ce, lah ko upo rab lja tudi za di rek tor je. To ve lja pred vsem za ključ ne so cial ne pra vi ce, kot je pra vi ca do ob vez ne ga po koj nin ske ga in in va lid ske ga za va ro va nja, za va ro - va nja za pri mer brez po sel no sti in zdravs tve ne ga za va ro va nja itd. ter za vr sto dru gih pra vic iz de lov ne ga raz mer ja po ko lek tiv nih po god bah, če se te vklju či jo v in di vi dual ne po god be o za po sli tvi (na do me sti lo za bo le zen do 30 dni, so li dar nost ne po mo či, če gre za smrt skle ni te lja po god be, po - vra či la stroš kov za pre hra no, za pre voz na delo, za služ be no pot, te ren ski do da tek, do da tek za lo če no živ lje nje). NOVA DELOVNA RAZMERJA 185 Pri mer jal no prav no je po lo žaj di rek tor jev ozi ro ma čla nov upra ve zelo raz lič no ure jen. »Za Slo ve ni jo pa je teo ri ja mne nja, da je ne pri mer no, da bi se nji hov sta tus pre so jal po pra vi lih, ki ve lja jo za de lo je mal ce. Po lo žaj čla nov upra ve, to rej di rek tor jev, je po se ben, saj je nji hov za kon ski po lo - žaj v skla du s kor po ra cij sko za ko no da jo bis tve no raz li čen od po lo ža ja dru gih za po sle nih, za ka te re ve lja de lov no prav na za ko no da ja. Di rek tor ji sa mo stoj no od lo ča jo o delu dru gih za po sle nih in jim da je jo na vo di la ter v raz mer ju do de lo je mal cev na sto pa jo kot de lo da jal ci. Teo ri ja je zato za di - rek tor je na sta liš ču, da de lov no prav na za ko no da ja ni ka kor ni pri me ren ok vir za ure ja nje nji ho ve ga sta tu sa, tem več se ta ure ja v ok vi ru kor po ra - cij ske ga pra va in ci vil ne ga po god be ne ga pra va, pri če mer se ve da ni iz - klju če na upo ra ba do lo če nih de lov no prav nih in sti tu tov, ki naj va ru je jo so - cial no var nost ni po lo žaj di rek tor jev. Di rek tor je se ve da lah ko v de lov nem raz mer ju z druž bo, pri tem je po mem bno, da se nje gov sta tus va ru je pred vsem s kor po ra cij sko za ko no da jo in se to rej in sti tu ti de lov ne ga pra - va upo rab lja jo le sub si diar no, saj je nje go va po god ba z druž bo in di vi - dual na po god ba o za po sli tvi, ki jo je tre ba raz li ko va ti od ti pi zi ra nih po - godb o za po sli tvi, ki jih skle pa jo dru gi za po sle ni.«134 Vse ka kor ve lja, da sta kljub prav no opre de lje ne mu kor po ra cij ske mu po lo ža ju di rek tor ja skle ni tev po god be o za po sli tvi in s tem vzpo sta vi tev de lov ne ga raz mer ja di rek tor ju po na šem ve ljav nem pra vu do pust ni. Ve - lja le ome ji tev, da za di rek tor je ne ve lja jo do loč be splo šne ko lek tiv ne po - god be za gos po dar ske de jav no sti, zato je po god ba o za po sli tvi, ka te re se - sta vi ne so po na šem ve ljav nem de lov nem pra vu do lo če ne s ko lek tiv ni mi po god ba mi, raz lič na ozi ro ma dru gač na, ko gre za di rek tor ja, od ti ste, ka - te rih se sta vi ne so za de lav ce pod pi sa ne s ko lek tiv ni mi po god ba mi. Še več, če izv za me mo si cer prav no neob ve zu jo čo po god bo o mi ni mal ni vse bi ni in di vi dual nih po godb o za po sli tvi po slo vod nih de lav cev in de lav - cev s po seb ni mi poob la sti li, bo ve lja lo, da po god ba o za po sli tvi za di rek - tor je v na šem de lov nem pra vu sploh ni ure je na. Tako bo ve lja lo, da skle - ni tev po god be o za po sli tvi di rek tor ja po na šem pra vu ni niti ob vez na niti ne do pust na ozi ro ma pre po ve da na, niti je nje na vse bi na ka kor koli ure je - na s pri sil ni mi de lov no prav ni mi pra vi li. Ve lja pa, da je nje na vse bi na raz - lič na od po god be o za po sli tvi, ki ve lja za de lav ce in se rav na po splo šnih in pa nož nih ko lek tiv nih po god bah. Tako lah ko skle ne mo, da je po god ba o za po sli tvi di rek tor ja de lov no prav na po god ba sui ge ne ris, ka te re vse bi - ne ni opre de li la de lov no prav na za ko no da ja, iz če sar iz ha ja, da ni po god - ba de lov ne ga, am pak ob li ga cij ske ga pra va. 134 To so: Gos po dar ska zbor ni ca Slo ve ni je, Obrt na zbor ni ca Slo ve ni je, Zdru že nje de - lo da jal cev Slo ve ni je in Zdru že nje de lo da jal cev OGISTTA kot pred stav ni ki de lo da - jal cev ter Zdru že nje Me ne džer kot pred stav nik me ne džer jev. 186 TRETJI DEL Na ra va dela di rek tor ja O de lov nem raz mer ju di rek tor ja se na mreč za stav lja vr sta na čel nih vpra - šanj, saj vr sta t. i. funk cio nal nih se sta vin ozi ro ma na ra ve dela, zna čil ne ga za de lov no raz mer je de lav cev, pri di rek tor ju ne ob sta ja; tako je npr. di - rek tor je vo delo:135 – sa mo stoj no in na last no od go vor nost di rek tor ja kot se izra ža na še in pri mer jal no pra vo družb, v pri mer ja vi z ne sa mo stoj nim in od vi snim po lo ža jem, ki je zna či len za de lav ca, ki oprav lja tako delo v de lov nem raz mer ju; – od go vor nost di rek tor ja je oseb na in ne po sred na, in si cer za vo de nje po slov na na čin, ki us tre za skrb no sti do bre ga in vest ne ga gos po dars - tve ni ka, to rej s strož jim stan dar dom, kot ve lja za za po sle ne ga de lav ca in tudi s šir šo po stav lje no od go vor nost jo za po sle v druž bi, v pri mer ja - vi z od go vor nost jo za ome je no šte vi lo de lov nih ope ra cij, ki ve lja za de - lav ca v de lov nem raz mer ju; – di rek tor skih pri stoj no sti in na log tudi ne mo re mo šte ti kot od vi sno delo v funk cio nal nem smi slu, to rej kot delo se oprav lja z ob vla do va - njem lju di ozi ro ma z nji ho vo funk cio nal no po dre je nost jo; – za di rek tor je tudi ne bo ve lja lo, da je eko nom sko šib kej ša in od gos po - dar ske druž be od vi sna po god be na stran ka, saj pr vo bit ne po god be, ki jih skle pa z druž bo te me lji jo na splo šnih ob li ga cij sko prav nih na če lih ena ko vred no sti; – di rek tor tudi ni v to lik šni meri so cial no ogro že na stran ka v raz mer ju do eko nom sko moč ne gos po dar ske druž be, da bi bil to ar gu ment za za va ro va nje nje go vih so cial nih in eko nom skih pra vic, kar je vse ka kor ci vi li za cij ska pri do bi tev, zna čil na za so dob no de lov no raz mer je. Iz vseh na ve de nih raz lo gov je go to vo v os pred ju vpra ša nje pri mer no sti, da di rek tor z za kon sko ure je nim kor po ra cij skim po lo ža jem skle pa še po - god bo o za po sli tvi, s ka te ro vzpo sta vi z gos po dar sko druž bo de lov no raz - mer je. To ga po stav lja v enak po lo žaj kot ga ima jo vsi dru gi za po sle ni, če - prav med nji mi v ime nu gos po dar ske druž be ure sni ču je pra vi ce in ob vez no sti de lo da jal ca, to rej po god be ne ga part ner ja, de lav cem po nji ho - vih po god bah o za po sli tvi. Po god ba o po slih vo de nja (o po slo vo de nju) Na dru gi stra ni je več ar gu men tov za to, da di rek tor z gos po dar sko druž - bo skle ne zgolj po god bo o vo de nju po slov (o po slo vo de nju), ki zno traj 135 Za in di vi dual ne po god be o za po sli tvi vr hun skih stro kov nja kov se v gos po dar skih druž bah lah ko del no upo ra bi jo do lo či la KIP. Vr hun ske mu stro kov nja ku pri pa da jo vse pra vi ce po ko lek tiv nih po god bah, tudi če niso vne se ne v in di vi dual no po god - bo o za po sli tvi. NOVA DELOVNA RAZMERJA 187 kor po ra cij ske ga po lo ža ja, ki mu ga do lo ča pra vo družb, lah ko ure di šte - vil na vpra ša nja po ve za na z oprav lja njem nje go ve kor po ra cij ske funk ci je. Ven dar tudi ta po god ba v na šem pra vu ni ure je na. Tako tudi za po god bo o vo de nju po slov dr ži, da ni niti ob vez na niti pre po ve da na ozi ro ma ne do - pust na. Pri mer jal na gos po dar ska prak sa, po stop no pa tudi prak sa pri nas do - ka zu je, da je skle ni tev take po god be vse ka kor ko rist na, da bi se izog ni li šte vil nim od pr tim prav nim vpra ša njem, ki se lah ko po ja vi jo med di rek - tor jem in gos po dar sko druž bo. Za ra di za kon ske neu re je no sti po god be o po slih vo de nja se se ve da za - stav lja vpra ša nje se sta vin take po god be ter tudi nje ne prav ne na ra ve, raz - me ji tve do dru gih so rod nih po godb, saj so po lo ža ji di rek tor jev tako zelo raz lič ni. Tako je po vsem raz li čen na čin oprav lja nja kor po ra cij ske na lo ge, ki je s pra vom družb ena ko opre de lje na, npr. za po slo vod jo v enoo seb ni druž bi z ome je no od go vor nost jo, ki je hkra ti tudi njen druž be nik in to rej ni dru gih za po sle nih od npr. za pred sed ni ka ali čla na upra ve ve li ke kor - po ra ci je s ši ro ko funk cio nal no raz ve ja nost jo v si ste mu po ve za nih družb. Na čin iz va ja nja kor po ra cij skih na log je v enem in dru gem pri me ru raz li čen, od ko der je po tre ba po raz lič ni po god be ni ure je no sti med se boj - nih raz me rij med di rek tor jem in druž bo, to so vpra ša nja kot npr. de lov ni čas, od sot no sti, od mo ri, po čit ki, na do me sti la itd. Vse ka kor je po god ba o po slih vo de nja ino mi nant na ob li ga cij ska po - god ba, ki ima svoj te melj v man dat ni ozi ro ma po god bi o delu, s tem da ve lja za njo vr sta po seb no sti. Na dru gi stra ni se po god be na raz mer ja gle - de po slov vo de nja ne mo re jo ure ja ti s po god bo o delu, saj za njo ve lja jo ome ji tve gle de ob se ga oprav lja nja del po po god bi o delu iz de lov no prav - ne za ko no da je. Di rek tor kot sa mo stoj ni pod jet nik Ob tem se za stav lja vpra ša nje, prav no kot kaj ose ba, ime no va na na kor - po ra cij sko funk ci jo (npr. za pred sed ni ka ali čla na upra ve ozi ro ma po slo - vods tva gos po dar ske druž be), tako svo jo de jav nost sploh lah ko oprav lja. Brez dvo ma je, da so po sli vo de nja red no se po nav lja jo ča stal na de jav - nost, ki se oprav lja s pri do bit nim na me nom in ne ob ča sno ali za ča sno delo, zna čil no za po god bo o delu z zna ni mi de lov no prav ni mi ome ji t - vami. Pri opre de lje va nju prav ne na ra ve po god be o po slih vo de nja mo ra mo to rej iz ha ja ti iz tega, da gre za pri do bit no de jav nost, za ka te ro za ra di red - no po nav lja jo če ga se na či na oprav lja nja ni do pust no skle ni ti po god be o delu. Take de jav no sti tudi ne mo re mo opre de li ti kot av tor sko delo, za ka - te ro bi bilo do pust no skle ni ti av tor sko po god bo. Os ta ja nam to rej, da tudi gle de po god be o oprav lja nju po slov vo de nja skle ne mo, da gre za sui 188 TRETJI DEL ge ne ris de lo vr šno po god bo o delu ob li ga cij ske ga pra va, ki jo skle ne ose - ba za ra di oprav lja nja de jav no sti, ki jo mo ra mo šte ti kot gos po dar sko de - jav nost. Po na šem pra vu kor po ra cij sko funk ci jo čla na upra ve ozi ro ma čla na po - slo vods tva ozi ro ma po slo vod ja gos po dar ske druž be lah ko oprav lja le fizič na ose ba, zato ni do pust no da bi tako po god bo na stra ni iz va jal ca skle ni la gos po dar ska druž ba, če prav bi ta bila v la sti fi zič ne ose be in na - sto pa la kot po slo vod ja. Skle ne mo lah ko to rej, da po god bo o oprav lja nju po slov vo de nja z gos - po dar sko druž bo lah ko skle ne le po sa mez nik, to rej fi zič na ose ba, s sta tu - som sa mo stoj ne ga pod jet ni ka. Sa mo stoj ni pod jet nik je na mreč edi na ob - li ka, ki jo ima na vo ljo fi zič na ose ba, ki že li to de jav nost oprav lja ti kot gos po dar sko de jav nost, za kar gre pri po god bi o oprav lja nju po slov vo de - nja de jan sko. In di vi dual na po god ba o za po sli tvi In di vi dual na po god ba o za po sli tvi ozi ro ma in di vi dual na po god ba se je v slo ven skem pra vu, če prav neu za ko nje na, uve lja vi la kot ne tip ska po god - ba o za po sli tvi, ki jo de lo da ja lec lah ko skle ne z di rek tor ji ter z dru gim vo - dil nim oseb jem t. i. me ne džer ji in vr hun ski mi stro kov nja ki. In di vi dual na po god ba je to rej po god ba o za po sli tvi, s ka te ro di rek tor (me ne džer, vr - hun ski stro kov njak) skle ne de lov no raz mer je. Ven dar ima to de lov no raz mer je ne ka te re po seb no sti; ne ob se ga na - mreč pra vic iz ko lek tiv nih po godb, ra zen če ne ka te re od njih niso izrec no do go vor je ne z in di vi dual no po god bo. Kljub temu pa tudi za »di rek - torsko« de lov no raz mer je ve lja vsa so cial na za ko no da ja, saj tudi za di rek - tor je in dru ge skle ni te lje in di vi dual nih po godb (me ne džer, vr hun ski strokov njak) ve lja jo »ex lege« vse ob li ke so cial ne ga za va ro va nja (po koj - nin sko, in va lid sko, zdravs tve no, za po sli tve no itd.) Za di rek tor je v de lov - nem raz mer ju ve lja jo tudi vse dru ge za kon sko do lo če ne pra vi ce iz de lov - ne ga raz mer ja, ne pa ti ste, ki so do lo če ne, s ko lek tiv ni mi po god ba mi, če niso izrec no do go vor je ne v in di vi dual ni po god bi. Raz mer je med in di vi dual no po god bo in ve ljav nost jo ko lek tiv nih po - godb ure ja tudi novi ZDR, ki do lo ča, da lah ko po slo vod ne ose be, ki skle - pa jo po god bo o za po sli tvi, dru ga če ure di jo pra vi ce, ob vez no sti in od go - vor no sti iz de lov ne ga raz mer ja v zve zi: – s po go ji in ome ji tva mi de lov ne ga raz mer ja za do lo čen čas, – z de lov nim ča som, – z za go tav lja njem od mo rov in po čit kov, – s pla či lom za delo, – z dis ci plin sko od go vor nost jo, – s pre ne ha njem ve ljav no sti po god be o za po sli tvi. NOVA DELOVNA RAZMERJA 189 Skle ni tev in di vi di ual ne po god be o za po sli tvi In di vi dual no po god bo o za po sli tvi s čla ni upra ve del niš ke druž be ali po - slo vod jo druž be z ome je no od go vor nost jo skle ne z za ko nom poob laš če ni or gan gos po dar ske druž be: za del niš ko druž bo nad zor ni svet, za dru ge ob li ke družb skupš či na druž be. In di vi dual no po god bo s pro ku ri stom skle ne poob laš če ni po slo vod ni de la vec na pod la gi skle pa o ime no va nju. In di vi dual no po god bo z dru gi - mi me ne džer ji in vr hun ski mi stro kov nja ki skle ne v ok vi ru svo jih poob la - stil poob laš če ni po slo vod ni de la vec. In di vi dual na po god ba se skle ne za ob dob je, za ka te ro so bili me ne - džer ji ime no va ni. Po Po god bi o mi ni mal ni vse bi ni in di vi dual nih po godb o za po sli tvi po - slo vod nih de lav cev in de lav cev s po seb ni mi poob la sti li (Urad ni list RS, št. 64-3117/97, v nad.: PVIP), ki je pod la ga za iz ved bo me ril za in di vi dual - ne po god be o za po sli tvi me ne džer jev, so po slo vod ni de lav ci in de lav ci s po seb ni mi poob la sti li in od go vor nost mi (me ne džer ji) v ce lo ti izv ze ti iz oseb ne ve ljav no sti splo šne ko lek tiv ne po god be za gos po dar ske de jav no - sti ozi ro ma del no iz ko lek tiv nih po godb gos po dar skih de jav no sti. Vse bi na in di vi dual ne po god be Vse bi na in di vi dual ne po god be o za po sli tvi po PVIP do lo ča: – de lov no me sto, za ka te ro je skle nje no de lov no raz mer je, – pla čo in na do me sti la pla če, – tra ja nje po god be, – dru ge se sta vi ne po god be o za po sli tvi V in di vi dual nih po god bah o za po sli tvi se lah ko po PVIP do lo či pra vi ca me ne džer jev do is te ga ob se ga na sled njih pra vic iz ko lek tiv ne po god be, kot so te do lo če ne v splo šni in ko lek tiv nih po god bah za gos po dar ske de - jav no sti: – na do me sti la za bo le zen do 30 dni, – so li dar nost ne po mo či, če gre za smrt skle ni te lja po god be, – po vra či lo stroš kov za pre hra no, – po vra či la stroš kov za pre voz na delo, če ni do go vor je na upo ra ba služ - be ne ga vo zi la tudi za za seb ne na me ne, – po vra či la stroš kov za služ be no pot, – te ren ski do da tek, – do da tek za lo če no živ lje nje. Zgo raj na šte te pra vi ce – da so iz tož lji ve – mo ra jo biti izrec no do go vor je - ne v in di vi dual ni po god bi o za po sli tvi ali z na ved bo ali s skli ce va njem na do lo če ne čle ne ko lek tiv ne po god be, ve ljav ne za de lo da jal ca. 190 TRETJI DEL Po drob nej šo vse bi no po godb o za po sli tvi gle de do lo či tve os nov ne pla - če, dru gih pra vic in pra vic ob pre ne ha nju po godb o za po sli tvi do lo ča jo me ri la za in di vi dual ne po god be o za po sli tvi me ne džer jev. Me ri la za in di vi dual ne po god be o za po sli tvi me ne džer jev Me ri la za in di vi dual ne po god be o za po sli tvi me ne džer jev (Urad ni list RS, št. 64-3118/97-KIP)136 so skup no pri po ro či lo in na po ti lo de lo da jal - skih or ga ni za cij in sta nov ske or ga ni za ci je slo ven skih me ne džer jev137 pri - stoj nim or ga nom gos po dar skih družb ter me ne džer jem pri skle pa nju in - di vi dual nih po godb o za po sli tvi me ne džer jev. Na me nje ni so za upo ra bo v vseh gos po dar skih sub jek tih, us ta nov lje - nih po za ko nu o gos po dar skih druž bah. Me ne džer ji, upo šte va ni po teh me ri lih, so po slo vod ni de lav ci in de lav - ci s po seb ni mi poob la sti li in od go vor nost mi ter pro ku ri sti družb, če so v de lov nem raz mer ju pri tej druž bi. De lo ma je mo go če ta do lo či la upo ra bi ti tudi za skle pa nje in di vi dual - nih po godb z vr hun ski mi stro kov nja ki.138 Na men me ril je, da se za ra di us pe šne ga gos po dar je nja za go to vi ta v in - di vi dual nih po god bah o za po sli tvi spod bud no na gra je va nje ma na ge men - ta in sood vi snost ob se ga nji ho vih pra vic: – od po slov ne us pe šno sti gos po dar skih družb, – od plač v njih za po sle nih in – od gos po dar skih raz mer v dr ža vi. Ob kri zah me nedž men ta po god be ni stran ki v in di vi dual nih po god bah o za po sli tvi lah ko upo ra bi ta za me ne džer je tudi dru gač na me ri la za na gra - je va nje. 136 Sklep VS RS VIII Ips 115/95. 137 Sod ba VS RS VIII Ips 65/96) 138 Urad ni list RS, št. 67-2464/1993, RS 45/I-1734/I/1994 (up ni ki bank iz 22.b) čle na tega us tav ne ga za ko na in ste čaj ni upra vi telj ne mo re jo spod bi ja ti prav nih de janj po 125. do 130. čle na za ko na o pri sil ni po rav na vi, ste ča ju in lik vi da ci ji (Urad ni list RS, št. 67/1993)), RS 74-2651/1994 (od loč ba us tav ne ga so diš ča – nes klad je 51. čle - na z us ta vo), RS 8-393/1996 (do loč be 51. čle na o pre ne ha nju de lov ne ga raz mer ja kot ukre pu za ra di fi nanč ne reor ga ni za ci je se ne sme jo upo rab lja ti, do kler ne zač - ne jo ve lja ti za kon ske do loč be o po seb nih pra vi cah de lav cev, na po ve da ne v dru - gem od stav ku 8. čle na za ko na; od loč ba ve lja tudi za ti ste po stop ke pri sil ne po rav - na ve, ki vklju ču je jo na črt fi nanč ne reor ga ni za ci je (46. in 47. člen za ko na) z zmanj - ša njem šte vi la pri dolž ni ku za po sle nih de lav cev, pri ka te rih sklep o po tr di tvi pri - sil ne po rav na ve do tega dne še ni po stal prav no mo čen, RS 39-2142/1997 (spre - mem be in do pol ni tve), RS 1-1/1999 (spre mem ba), RS 52-2487/1999 (spre mem be in do pol ni tve). NOVA DELOVNA RAZMERJA 191 Ker oseb na ve ljav nost splo šne ko lek tiv ne po god be za gos po dar ske de - jav no sti v ce lo ti, ko lek tiv ne po god be gos po dar skih de jav no sti pa del no iz klju ču je jo po slo vod ne de lav ce in de lav ce s po seb ni mi poob la sti li in od - go vor nost mi, so pod pi sni ki me ril skle ni li po seb no po god bo med pred - stav ni ki de lo da jal cev in sta nov sko me ne džer sko or ga ni za ci jo. S to po - god bo so do lo če ne ti ste pra vi ce iz ko lek tiv nih po godb za gos po dar ske de jav no sti, ki naj ve lja jo tudi za za po sle ne po in di vi dual nih po god bah, da se vne se jo v te in di vi dual ne po god be. Po slo vod ni de la vec po KIP po me ni de lav ca, ki oprav lja na lo ge po slo - vod ne ga or ga na pri de lo da jal cu (pred sed ni ka in čla ne uprav del niš kih družb, po slo vod je družb z ome je no od go vor nost jo in po slo vods tva dru - gih družb). De la vec s po seb ni mi poob la sti li in od go vor nost jo po KIP po me ni de - lav ca, ki je kot tak do lo čen z ak tom de lo da jal ca, po god bo o us ta no vi tvi druž be ali sta tu tom druž be. Akt druž be je po KIP splo šen ali po sa mi čen akt pri stoj ne ga or ga na druž be, ki do lo ča: – dela po slo vod nih de lav cev in de lav cev s po seb ni mi poob la sti li, vse bi - no teh poob la stil, – me ri la za do lo či tev šte vi la in vrst vr hun skih stro kov nja kov in strok, in za ka te re je mo go če skle ni ti ne tip sko po god bo o za po sli tvi ozi ro ma – me ri la za ugo tav lja nje do se ga nja nji ho vih de lov nih re zul ta tov. Or gan, pri sto jen za skle ni tev po god be o za po sli tvi, je ti sti or gan, ki je gle - de na sta tu sno ob li ko druž be po sta tu sno prav ni in de lov no prav ni za ko - no da ji pri sto jen skle pa ti in di vi dual ne po god be o za po sli tvi. Ti or ga ni so pra vi lo ma ti sti, ki so pri stoj ni za iz bi ro in ime no va nje teh de lav cev. Ob vez no sti in pra vi ce me ne džer jev Pod la ga za pri do bi tev pra vic iz in di vi dual ne po god be je iz pol ni tev spre je - te ob vez no sti in od go vor no sti me ne džer ja. Te pod la ge so opre de lje ne z let nim ali več let nim gos po dar skim na čr tom druž be, ci lji po slo va nja druž - be, sa na cij skim pro gra mom ali na drug na čin. Ob vez no sti me ne džer ja mo ra jo biti do lo če ne za eno po slov no leto, tako da za go tav lja jo mož nost kon kret no vsaj za nes lji ve ga mer je nja nji ho - ve iz pol ni tve. Po god be ni stran ki in di vi dual ne po god be o za po sli tvi se dogo vo ri ta o na či nu sprem lja nja ure sni če va nja ob vez no sti na pod la gi tri - me seč nih po slov nih re zul ta tov in let ne ga po slov ne ga po ro či la ter za - ključ ne ga ra ču na. Na čr to va ni do bi ček in do no snost na vlo že ni ka pi tal sta naj po mem - bnej ši me ri li pri sprem lja nju iz pol ni tve ob vez no sti in pod la ga za ude lež - bo pri do bič ku. Za ra di mož no sti sprem lja nja iz pol nje va nja ob vez no sti, 192 TRETJI DEL od ka te rih je od vi sna pla ča, po god be ni stran ki opre de li ta v in di vi dual ni po god bi tudi dru ga me ri la: – iz bolj ša nje gos po dar ske ga po lo ža ja druž be ali pod jet ja v ok vi ru de jav - no sti, pa no ge, sku pi ne ali pod sku pi ne, mer lji vo s ka zal ci, zna čil ni mi za de jav nost druž be; – pri mer ja va do bič ka in do no sno sti ka pi ta la druž be gle de na so rod ne gos po dar ske druž be; – gi ba nje do bič ka v pri mer ja vi z mi nu lim po slov nim le tom; – po ve če va nje iz vo za; – ohra nja nje in po ve če va nje šte vi la de lov nih mest; – zmanj ša nje ne ga tiv ne ga po slov ne ga izi da; – dru ga me ri la. Za me ne džer je v gos po dar ski druž bi v kri zi se ob vez no sti v in di vi dual ni po god bi opre de li jo za ob dob je do pre ne ha nja iz gu be in pra vi lo ma še za tri let no ob dob je po zi tiv ne ga po slo va nja gos po dar ske druž be. SODNA PRAKSA – Prav na na ra va po god be o za po sli tvi di rek tor ja in de - lav cev s po seb ni mi poob la sti li139 Za di rek tor ja in de lav ce s po seb ni mi poob la sti li Splo šna ko lek tiv na po - god ba za gos po dars tvo v delu, v ka te rem so ure je ne pla če, do dat ki, na do - me sti la plač in dru gi oseb ni pre jem ki, ne ve lja, zato v njej ni mo go če is ka - ti prav ne pod la ge za od lo či tev v za de vi. V kon kret nem pri me ru je niž je sto penj sko so diš če prav na pod la ga za do lo či - tev od prav ni ne di rek tor ju ter de lav cem s po seb ni mi poob la sti li na pač no is ka lo v SKPG. Svo jo za vr nil no od lo či tev je ute me lji lo s po manj ka njem us trez nih do ločb v ko lek tiv ni po god bi. Re vi zij sko so diš če je pou da ri lo, da za na ve de ne ose be SKPG iz leta 90 v delu, v ka te rem so ure je ne pla če, do dat ki, na do me sti la plač in dru gi oseb ni pre jem ki, ni ve lja la. Gle de na ve de nih vpra šanj so po god be s po slo vod ni mi de lav ci in z de - lav ci s po seb ni mi pob la sti li ob li ga cij sko prav ne. Vpra ša nje od go vor no sti pod jet ja nas pro ti po god be ni stran ki je zato v ta kih pri me rih tre ba pre so ja ti po pra vi lih ob li ga cij ske ga pra va. SODNA PRAKSA – Raz re ši tev di rek tor ja pred po te kom man da ta140 Delo di rek tor ja, ki pre se ga nje go ve spo sob no sti, in nes pre jem po ro či la o po slo va nju pod jet ja sta za ko ni ta raz lo ga za raz re ši tev di rek tor ja pred po - te kom man da ta. 139 Če se v fi nanč ni reor ga ni za ci ji pred vi de va pre ne ha nje de lov ne ga raz mer ja več kot 25% de lav cev, ven dar ne manj kot 10 de lav cev, lah ko pri stoj ni or gan za za po slo - va nje pred la ga, da se pre ne ha nje de lov ne ga raz mer ja raz po re di na dalj še ča sov no ob dob je, ki ne more biti kraj še od treh in ne dalj še od še stih me se cev. 140 Urad ni list RS, št. 25-1486/1997, RS 10-439/1998 (spre mem be in do pol ni tve), RS 41-2027/1999 (spre mem be in do pol ni tve), RS 53-2513/1999 (spre mem be in do pol - ni tve; spre mem ba na slo va) NOVA DELOVNA RAZMERJA 193 V kon kret ni za de vi je de lav ski svet 22. 3. 1991 spre jel sklep o raz re ši tvi tož - ni ka s po lo ža ja di rek tor ja, dis ci plin ska ko mi si ja pa mu je 22. 8. 1991 izre kla ukrep pre ne ha nja de lov ne ga raz mer ja. So diš če je sklep dis ci plin ske ko mi si je o pre ne ha nju de lov ne ga raz mer ja tož ni - ku raz ve lja vi lo, saj je tož nik kr ši tve, ki so mu bile oči ta ne, sto ril kot di rek tor. Zato bi o nje go vi od go vor no sti na prvi stop nji mo ral od lo ča ti de lav ski svet in ne dis ci plin ska ko mi si ja. Kljub ugo vo rom tož ni ka pa je so diš če pu sti lo v ve lja vi sklep de lav ske ga sve ta, s ka te rim je bil tož nik raz re šen s po lo ža ja di rek tor ja. Po te daj ve ljav nem za ko nu o pod jet jih je bil na mreč de lav ski svet v skla du s sta tu - tom pod jet ja pri sto jen za spre jem te od lo či tve. Prav tako pa so bili po mne nju so diš ča ute me lje ni tudi raz lo gi, za ra di ka te rih je bil tož nik raz re šen s po lo ža ja. Delo di rek tor ja, ki pre se ga nje go ve spo sob no sti ter nes pre jem po ro či la o po - slova nju pod jet ja, sta po mne nju so diš ča ute me lje na raz lo ga za raz re ši tev di rek - tor ja. VPRAŠANJA ■ Pri mer jal na ure di tev prav ne ga po lo ža ja di rek tor ja pri za po sli tvi ■ Splo šno o po slo vods tvu gos po dar skih družb ■ Kor po ra cij ski po lo žaj di rek tor ja po ZGD ■ Di rek tor in de lov no raz mer je ■ Na ra va dela di rek tor ja ■ Po god ba o po slih vo de nja (o po slo vo de nju) ■ Di rek tor kot sa mo stoj ni pod jet nik ■ In di vi dual na po god ba o za po sli tvi ■ Skle ni tev in di vi dual ne po god be o za po sli tvi ■ Vse bi na in di vi dual ne po god be ■ Me ri la za in di vi dual ne po god be o za po sli tvi me ne džer jev ■ Ob vez no sti in pra vi ce me ne džer jev 194 TRETJI DEL PRENEHANJE DE LOV NE GA RAZ MER JA OZI RO MA POGODBE O ZAPOSLITVI Pre ne ha nje po god be o za po sli tvi po no vem ZDR Teo ri ja v na če lu raz li ku je tri na či ne pre ne ha nja de lov ne ga raz mer ja gle de na to ali je za pre ne ha nje dano so glas je ozi ro ma vo lja de lav ca, in si cer pre ne ha nje po vo lji ozi ro ma so glas ju de lav ca, pre ne ha nje brez so glas ja de lav ca in pre ne ha nje po sa mem za ko nu ozi ro ma za ra di raz lo gov, ki jih za kon do lo ča kot raz log za pre ne ha nje Iz ja va o pre ne ha nju de lov ne ga raz mer ja mora biti pi sna ali dana ust no v za pi snik; iz ja va je eno stran ska in ne po me ni spo ra zum ne raz ve lja vi tve po god be o za po sli tvi. De la vec v zve zi z iz ja vo o pre ne ha nju nima no be - nih dolž no sti ute me lje va nja ali po ga janj, ima le ob vez nost spo što va ti od - po ved ni rok. Dan pre ne ha nja na pod la gi od po ve di je dan iz te ka od po - ved ne ga roka. Dne va pre ne ha nja to rej ni tre ba do lo ča ti s po seb nim skle pom, ve lja pa, da je od po ved dana te daj, ko jo de lo da ja lec sprej me. Od po ved de lov ne ga raz mer ja ima svo jo ana lo gi jo v za ko ni tem od stop - nem upra vi če nju iz ob li ga cij ske ga pra va. Za kon se ve da omo go ča tudi raz - ve lja vi tev po god be na pod la gi spo ra zu ma. Po god ba o za po sli tvi po no vem ZDR pre ne ha ve lja ti s po te kom ča sa, za ka te re ga je bila skle nje na, s smrt jo de lav ca ali de lo da jal ca (fi zič ne ose - be), za ra di uved be po stop ka za pre ne ha nje de lo da jal ca ali pri sil ne po rav - na ve, s spo ra zum no raz ve lja vi tvi jo, z od po ved jo (red no ali izred no), z ugo to vi - tvi jo splo šne in va lid no sti de lav ca, s sod bo so diš ča, v dru gih pri me rih, ki jih do lo ča za kon. Po god bo o za po sli tvi lah ko stran ki ka dar koli raz ve lja vi ta s pi snim spo ra zu mom, ki mora vse bo va ti do loč bo o po sle di cah, ki na sta ne jo de - lav cu za ra di spo ra zum ne raz ve lja vi tve pri uve ljav lja nju pra vic iz za va ro - va nja ob brez po sel no sti. Nov za kon pred vi de va ob vez no pi snost ta ke ga spo ra zu ma ter ob vez nost de lo da jal ca, da pred raz ve zo pi sno opo zo ri de - lav ca na po sle di ce spo ra zum ne raz ve ze, ki na sta ne jo zanj pri za va ro va nju ob brez po sel no sti. De la vec, ki mu na ta na čin pre ne ha po god ba o za po - sli tvi, na mreč ne more uve lja vi ti pra vic iz ome nje ne ga za va ro va nja. Po god ba o za po sli tvi, skle nje na za do lo čen čas, pre ne ha ve lja ti s po te - kom roka, za ka te re ga je bila skle nje na ozi ro ma ko je do go vor je no delo oprav lje no ali s pre ne ha njem raz lo ga, za ra di ka te re ga je bila skle nje na. Po god ba o za po sli tvi pre ne ha ve lja ti s smrt jo de lav ca in tudi s smrt jo de - NOVA DELOVNA RAZMERJA 195 lo da jal ca (fi zič ne ose be), ra zen če de dič na da lju je z za pust ni ko vo de jav - nost jo. Po no vem za ko nu mora ob pre ne ha nju ve ljav no sti po god be o za po sli - tvi de lo da ja lec na zah te vo de lav ca naj ka sne je v treh dneh vr ni ti de lav cu vse nje go ve do ku men te ter mu iz da ti tudi po tr di lo o vr sti dela, ki ga je oprav ljal. De lo da ja lec ne sme v po tr di lu na ve sti ni če sar, kar bi de lav cu ote ži lo skle - pa nje nove po god be o za po sli tvi. Pre ne ha nje po ZTPDR Pre ne ha nje po ZTPDR raz li ku je med pre ne ha njem de lov ne ga raz mer ja: 1. z nje go vim so glas jem, in si cer če pi sno iz ja vi, da že li pre ki ni ti de lov no raz mer je ozi ro ma če se s po slo vod nim or ga nom ozi ro ma de lo da jal cem pi sno spo ra zu me, da mu pre ne ha de lov no raz mer je; 2. brez nje go ve ga so glas ja iz raz lo gov, na ved nih v 1. do 9. toč ki 75. čle na ZTPDR, in si cer: – če nima zmož no sti za oprav lja nje del ozi ro ma ne do se že us trez nih re zul ta tov (1. in 2. toč ka), – če je bil neo pra vi če no od so ten z dela 5 de lov nih dni za po re do ma ozi ro ma – če so na pa ke v skle ni tvi de lov ne ga raz mer ja, – če no če de la ti na de lov nem me stu, ka mor je raz po re jen ali pa se raz - po re di v dru go or ga ni za ci jo ozi ro ma če se no če prek va li fi ci ra ti ali dok va li fi ci ra ti za dru go delo (6., 7. in 8. toč ka); – če mu je izre čen ukrep pre ne ha nja de lov ne ga raz mer ja v dis ci plin - skem po stop ku (9. toč ka). 3. Do dat no po ZTPDR pre ne ha de lav cu de lov no raz mer je po sa mem za - ko nu, če: – se ugo to vi, da ni več zmo žen za delo; – če mu je pre po ve da no oprav lja nje do lo če nih del s prav no moč no od - loč bo so diš ča in dru ge ga or ga na; – če mora biti za ra di pre sta ja nja za por ne kaz ni več kot 6 me se cev od - so ten z dela; – če mu je izre čen var nost ni, vzgoj ni ali vars tve ni ukrep, ki tra ja več kot 6 me se cev. Prav tako po sa mem za ko nu pre ne ha de lov no raz mer je pri prav ni ku, ki je skle nil de lov no raz mer je za do lo čen čas. De lav cu pre ne ha de lov no raz - mer je tudi, če je uve den po sto pek za pre ne ha nje or ga ni za ci je po ste čaj - nem za ko nu. Po leg ti stih na ve de nih v ZTPDR ZDR poz na še pre ne ha nje, če de la vec od klo ni eno od pra vic, ki jih za kon do lo ča ob za ča snem pre ne - ha nju po treb po de lav cih ozi ro ma če od klo ni po nu je no us trez no za po sli - tev v dru gi or ga ni za ci ji ozi ro ma če od klo ni prek va li fi ka ci jo ozi ro ma dok - 196 TRETJI DEL va li fi ka ci jo ali delo s skraj ša nim de lov nim ča som. Do dat no ZDR do lo ča, da de lav cu pre ne ha de lov no raz mer je tudi te daj, ko po sta ne nje go vo delo za ra di nuj nih ope ra tiv nih raz lo gov traj no ne po treb no in si cer po iz te ku 6 me se cev od do konč no sti skle pa o pre ne ha nju de lov ne ga raz mer ja. ZDR izrec no do lo ča, da de lav cu pre ne ha de lov no raz mer je tudi z dnem, ko do - pol ni 40 let po koj nin ske dobe, če pri stoj ni or gan or ga ni za ci je ozi ro ma de lo da jal ca v skla du s po go ji, ki jih do lo či ko lek tiv na po god ba ozi ro ma s splo šnim ak tom ne od lo či, da lah ko na da lju je de lov no raz mer je. Pre ne ha nje ve ljav no sti po god be o za po sli tvi za ra di uved be po stop ka za pre ne ha nje de lo da jal ca, fi nanč ne reor ga ni za ci je ali pri sil ne po rav na ve Pre ne ha nje po god be o za po sli tvi za ra di uved be po stop ka za pre ne ha nje de lo da jal ca ali pri sil ne po rav na ve ure ja za kon, ki ure ja pri sil no po rav na - vo, ste čaj in lik vi da ci jo (Za kon o pri sil ni po rav na vi, ste ča ju in lik vi da ci ji (ZPPSL).141 Po pr vem od stav ku 8. čle na ZPPSL kot prav na po sle di ca za čet ka ste - čaj ne ga po stop ka pre ne ha jo de lov na raz mer ja pri dolž ni ku za po sle nih de lav cev. De lav ci, ki jim pre ne ha de lov no raz mer je na pod la gi po tr je ne pri sil ne po rav na ve ali skle pa o za čet ku ste čaj ne ga po stop ka, ima jo po leg pra vic po ZPPSL tudi pra vi ce, do lo če ne ob in sol vent no sti s po seb nim za - ko nom (ZJS RS). Z dnem za čet ka ste čaj ne ga po stop ka pre ne ha jo de lov na raz mer ja dolž ni ko vih de lav cev. Ste čaj ni upra vi telj mora o pre ne ha nju de lov ne ga raz mer ja dolž ni ko vih de lav cev za ra di uve ljav lja nja nji ho vih pra vic ob ve - sti ti pri stoj ni or gan za za po slo va nje (106. člen ZPPSL). Po pr vem od stav ku 51. čle na ZPPSL je tre ba na čr tu fi nanč ne reor ga ni - za ci je pri lo ži ti pro gram pre ne ha nja de lov nih raz me rij za ra di fi nanč ne reor ga ni za ci je, če je kot ena od me tod fi nanč ne reor ga ni za ci je pred vi de - no zmanj ša nje šte vi la pri dolž ni ku za po sle nih de lav cev. Pro gram mora vse bo va ti šte vi lo de lav cev, ki jim za ra di fi nanč ne reor ga ni za ci je pre ne ha de lov no raz mer je, de lov na me sta, ki se za ra di fi nanč ne reor ga ni za ci je uki ne jo in rok pre ne ha nja de lov ne ga raz mer ja za vsa ko de lov no me sto. O pro gra mu pre ne ha nja de lov nih raz me rij mora upra va dolž ni ka ne - 141 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na: Tako re ši tev na ka zu je tudi Di rek ti va Sve ta Evrop ske uni je št. 80/987 z dne 20. 10. 1980 o pri la ga ja nju pred pi sov čla nic uni je o vars tvu pra vic de lav cev v pri me ru in - sol vent no sti de lo da jal ca. V skla du z do loč ba mi na ve de ne smer ni ce mo ra jo dr ža ve čla ni ce Evrop ske skup no sti za go to vi ti iz sred stev po seb ne jams tve ne in sti tu ci je iz pla či lo za pad lih ter ja tev de lav cev iz ne po rav na ne pla če v do lo če nem ob dob ju pred na stan kom in sol vent no sti ozi ro ma da tu mom pre ne ha nja de lov ne ga raz mer - ja de lav ca. Dr ža ve čla ni ce ima jo mož nost ome ji tve ob vez no sti, ki se po rav na va jo iz sred stev jams tve ne in sti tu ci je. NOVA DELOVNA RAZMERJA 197 mu do ma ob ve sti ti svet de lav cev ali de lav ske ga zaup ni ka, če tega ni, pa sin di kat pri de lo da jal cu ter pri stoj ni or gan za za po slo va nje. Upra va dolž - ni ka mora obrav na va ti in upo šte va ti mo re bit ne pred lo ge pri stoj ne ga or - ga na za za po slo va nje o mož nih ukre pih za pre pre či tev ozi ro ma za kar naj več jo ome ji tev pre ne ha nja de lov nih raz me rij.142 Pri do lo či tvi de lav cev, ki jim pre ne ha de lov no raz mer je se upo šte va jo me ri la, do lo če na z ZPPSL, kot npr.: stro kov na izo braz ba ozi ro ma us po sob lje nost za delo in po treb no do dat no zna nje in zmož no sti, de lov ne iz kuš nje, de lov na us pe - šnost in de lov na doba. Po sed mem od stav ku 135. čle na ZPPSL mora ste čaj ni upra vi telj skle ni - ti de lov no raz mer ja za do lo čen čas s po treb nim šte vi lom de lav cem, če ste čaj ni se nat do vo li na da lje va nje proi zvod nje in oprav lja nje dru gih te ko - čih po slov. Vars tvo pra vic de lav cev ob in sol vent no sti de lo da jal ca Za ra di za go to vi tve pra vic de lav cev, ki jim pre ne ha de lov no raz mer je za - ra di ste ča ja ali pri sil ne po rav na ve, je bil na pod la gi od loč be Us tav ne ga so diš ča RS spre jet po se ben za kon.143 Za kon o Jams tve nem in pre živ nin - skem skla du Re pub li ke Slo ve ni je (ZJSRS) ure ja us ta no vi tev in po slo va nje Jams tve ne ga in pre živ nin ske ga skla da Re pub li ke Slo ve ni je, vr sto in ob - seg pra vic, ki se po kri va jo iz sred stev skla da, ter roke in po sto pek za nji - ho vo uve lja vi tev. Sklad se us ta no vi za po rav na vo ob vez no sti iz pra vic de - lav cev ob in sol vent no sti de lo da jal ca in iz pra vic otrok ob neiz pla če va nju pre živ nin.144 S spre jet jem ZJS je v Slo ve ni ji uve ljav lje na Di rek ti va Sve ta 142 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na: Sklad no z di rek ti vo nov za kon opre de lju je tudi so li dar no od škod nin sko od go vor - nost obeh de lo da jal cev do de lav ca, za vse ter ja tve, na sta le za ra di od po ve di de lav - ca, ki je po sle di ca po slab ša nja pra vic iz po god be o za po sli tvi ob spre mem bi de lo - da jal ca. Če de lo da ja lec za ča sno pre ne se na pod la gi prav ne ga po sla (za kup, na jem) ce lot no ali del de jav no sti na dru ge ga de lo da jal ca, prei de jo de lav ci po pre ne ha nju ve ljav no sti prav ne ga po sla na zaj k pr ve mu de lo da jal cu ali k no ve mu de lo da jal cu – prev zem ni ku de jav no sti. 143Sklep VS RS VIII Ips 45/95. 144 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na: Pri is ka nju us trez nih re ši tev so bile pre gle da ne ne ka te re pri mer jal ne ure di tve dru - gih dr žav. Si stem vklju če no sti de lav skih pred stav ni štev v po sto pek pred od pu - stom de lav ca je pred vi den v Nem či ji. Svet de lav cev lah ko nas pro tu je od po ve di, če meni, da je so cial no neu pra vi če na ali če bi lah ko de la vec na da lje val z de lom na dru gem de lov nem me stu. Če se nato de la vec, ka te re ga de lo da ja lec kljub nas pro to - va nju sve ta od pu sti, v za ko ni tem roku pri to ži na so diš če, os ta ne na delu do kon - ča ne ga sod ne ga spo ra. So diš če pa lah ko de lo da jal ca tudi opro sti te ob vez no sti. Ne kaj po dob ne ga ve lja tudi na Ni zo zem skem, kjer de lo da ja lec na splo šno ne sme kon ča ti po god be o za po sli tvi z dano od po ved jo, če nima prejš nje ga so glas ja pred - stoj ni ka Re gio nal ne ga ura da za delo. Ta urad je veja Mi ni strs tva za so cial ne za de - 198 TRETJI DEL Evrop ske uni je št. 80/987 z dne 20. 10. 1980 o pri la ga ja nju pred pi sov čla - nic uni je o vars tvu pra vic de lav cev ob in sol vent no sti de lo da jal ca. De lo da ja lec (prav na in fi zič na ose ba s se de žem v Re pub li ki Slo ve ni ji, ki za po slu je de lav ce) je in sol ven ten po ZJSRS če je nad njim za čet ste čaj - ni po sto pek ali če je sklep o po tr di tvi pri sil ne po rav na ve z na čr tom fi - nanč ne reor ga ni za ci je nad njim po stal prav no mo čen (17. člen ZJSRS). Sreds tva za krit je pra vic de lav cev v pri me ru in sol vent no sti za go tav lja - jo de lo da jal ci, dr žav ni pro ra čun in sklad. De lo da jal ci za go tav lja jo sreds - tva v ok vi ru pris pev ka za za po slo va nje, ki se vpla ču je v pro ra čun Re pub - li ke Slo ve ni je. Pra vi ce po ZJSRS ima de la vec, ki mu je de lov no raz mer je pre ne ha lo za ra di in sol vent no sti de lo da jal ca, pri ka te rem je bil za po slen ne pre ki nje - no naj manj tri me se ce pred da tu mom pre ne ha nja de lov ne ga raz mer ja. Upra vi če nec pri do bi pra vi ce po ZJSRS z dnem pre ne ha nja de lov ne ga raz - mer ja. Po goj za pri do bi tev pra vic je, da je svo je pra vi ce pri ja vil v ro kih in na na čin do lo čen v za ko nu o pri sil ni po rav na vi, ste ča ju in lik vi da ci ji za pri jav lja nje ter ja tev ozi ro ma, da je zah te val vars tvo svo jih pra vic v ro kih in na na čin, do lo čen v pred pi sih, ki ure ja jo de lov na raz mer ja, če mu pra - vi ce niso bile priz na ne v skla du s temi pred pi si. Pra vi ce po ZJSRS so pra vi ce do iz pla či la: – neiz pla ča nih plač za ob dob je zad njih treh me se cev pred da tu mom pre ne ha nja de lov ne ga raz mer ja ozi ro ma neiz pla ča nih na do me stil pla - če za pla ča ne od sot no sti z dela v ob dob ju treh me se cev pred da tu mom pre ne ha nja de lov ne ga raz mer ja (obo je naj več do zne ska v vi ši ni treh mi ni mal nih plač, do lo če nih z za ko nom na dan iz da je od loč be, zmanj - ša nih za dav ke in pris pev ke), – na do me sti la pla če za čas nei zrab lje ne ga let ne ga do pu sta, do ka te re ga je upra vi čen v te ko čem ko le dar skem letu, (naj več do zne ska v vi ši ni ene po lo vi ce mi ni mal ne pla če, do lo če ne z za ko nom na dan iz da je od - loč be, zmanj ša ne za dav ke in pris pev ke), – od prav ni ne, v vi ši ni in pod po go ji, kot jih za pre sež ne de lav ce do lo ča jo pred pi si, ki ure ja jo de lov na raz mer ja (naj več do zne ska v vi ši ni ene mi ni mal ne pla če, do lo če ne z za ko nom na dan iz da je od loč be, zmanj - ša ne za dav ke in pris pev ke). ve in za po slo va nje. Pred hod no so glas je ni po treb no, če gle de od po ve di od lo či so - diš če ali ko gre za od po ved med po sku snim de lom ali za pre ne ha nje po god be o za po sli tvi za do lo čen čas ali če gre za do lo če ne ka te go ri je de lav cev (npr. me ne - džer ji). NOVA DELOVNA RAZMERJA 199 Pra vi ce de lav cev pri sod ni lik vi da ci ji in pri sil ni po rav na vi in pro da ji dolž ni ka v ste ča ju Če je ste čaj ni po sto pek us tav ljen za ra di po tr je ne pri sil ne po rav na ve v ste - ča ju, ima jo de lav ci, ki so jim bile od po ve da ne po god be o za po sli tvi za ra di za čet ka ste čaj ne ga po stop ka, pred nost no pra vi co do za po sli tve pri no - vem de lo dajal cu, če iz pol nju je jo po go je za oprav lja nje dela.Ob po tre je ni pri sil ni po rav na vi lah ko upra vi telj v pri sil ni po rav na vi s 30 dnev nim od - po ved nim ro kom od po ve po god be o za po sli tvi naj več to li ko de lav cem, kot je do lo če no v pro gra mu o pre ne ha nju de lov nih raz me rij za ra di fi - nanč ne reor ga ni za ci je. Če se v ste čaj nem po stop ku pro da dolž nik kot prav na ose ba, os ta ne jo po god be o za po sli tvi v ve lja vi, de lav ci, ki so jim bile od po ve da ne po god - be o za po sli tvi za ra di za čet ka ste čaj ne ga po stop ka, pa ima jo pred nost no pra vi co do za po sli tve pri no vem de lo da jal cu, če iz pol nju je jo po go je za oprav lja nje dela (147/8 ZPPSL). De lav cem, ki jim je od po ve da na po god ba o za po sli tvi za ra di za čet ka po stop ka sod ne lik vi da ci je ali po tr je ne pri sil ne po rav na ve, se pred nost - no, kot stro šek po stop ka za go to vi pra vi ca do po pla či la ter ja tev ena ko kot de lav cem, ko jim je od po ve da na po god ba o za po sli tvi za ra di za čet ka ste - čaj ne ga po stop ka. Če pra vi ce de lav ca, ki se po pred pi sih, ki ure ja jo pri sil no po rav na vo, ste čaj in lik vi da ci jo, in po no vem za ko nu za go tav lja jo iz stroš kov ste čaj - ne ga po stop ka, po stop ka pri sil ne po rav na ve ali lik vi da ci je, niso iz pla ča - ne de lav cu ob pre ne ha nju de lov ne ga raz mer ja, jih ima jo pra vi co uve ljav - lja ti pri Jams tve nem skla du RS v skla du z za ko nom. De lo da ja lec mora o tej pra vi ci ob ve sti ti de lav ca v od po ve di po god be o za po sli tvi. Lik vi da cij ski upra vi telj po no vem za ko nu lah ko ob za čet ku ste čaj ne ga po stop ka ali lik vi da ci je, ki jo iz ve de so diš če, s 30 dnev nim od po ved nim ro kom od po ve po god be o zapo sli tvi za po sle nim de lav cem, ka te rih delo je za ra di za čet ka ste čaj ne ga po stop ka ozi ro ma lik vi da ci je pri de lo da jal cu po sta lo ne po treb no. De lov no raz mer je po no vem ZDR ne more pre ne ha ti pred iz te kom 30 dnev ne ga roka od sez na ni tve pri stoj ne ga or ga na za za po slo va nje s pro - gra mom pre ne ha nja de lov nih raz me rij. O raz lo gih za pre ne ha nje po treb po delu de lav cev, o pred vi de nih ka te go ri jah pre sež nih de lav cev ter o pro - gra mu raz re še va nja pre sež nih de lav cev mora pi sno ob ve sti ti re pre zen ta - tiv ni sin di kat pri de lo da jal cu, če tega ni, pa svet de lav cev ali de lav ske ga zaup ni ka. Tre ba se je pos ve to va ti in do se či spo ra zum o mož nih na či nih za pre pre či tev in ome ji tev šte vi la od po ve di in o mož nih ukre pih za pre - pre či tev in omi li tev ško dlji vih po sle dic. 200 TRETJI DEL Pra vi ce de lav cev ob sta tu snih spre mem bah po no vem ZDR Ob sta tu snih spre mem bah vse pra vi ce, ob vez no sti in od go vor no sti iz po - godb o za po sli tvi in de lov ne ga raz mer ja za po sle nih de lav cev prei de jo na no ve ga de lo da jal ca. Gre za te sta tu sne spre mem be: – če se spre me ni prav noor ga ni za cij ska ob li ka de lo da jal ca, – če se de lo da ja lec spre me ni za ra di zdru ži tve, pri po ji tve ali raz de li tve, – če de lo da ja lec pre ne se na pod la gi prav ne ga po sla ce lot no ali del de jav - no sti na dru ge ga de lo da jal ca. De lo da ja lec, na ka te re ga so preš le pra vi ce, ob vez no sti in od go vor no sti iz po godb o za po sli tvi in de lov ne ga raz mer ja, jih mora de lav cem za go tav lja - ti naj manj eno leto ozi ro ma do po te ka ve ljav no sti ko lek tiv ne po god be, ki je za ve zo va la prejš nje ga de lo da jal ca. Če se za ra di spre mem be de lo da jal ca iz ob jek tiv nih raz lo gov po slab ša - jo pra vi ce iz po god be o za po sli tvi in de la vec zato od po ve po god bo o za - po sli tvi, se šte je, da je od po ve dal de lo da ja lec. Prejš nji in novi de lo da ja lec sta de lav cu od škod nin sko so li dar no od go vor na za vse ter ja tve, na sta le za ra di od po ve di de lav ca. No vost no ve ga ZDR so tudi do lo či la o spre mem bi de lo da jal ca in si cer pred vsem upo šte va je di rek ti vo EU o prib li že va nju za ko no daj dr žav čla - nic gle de vars tva de lav skih pra vic ob pre no su pod jet ja ali dela pod jet ja 77/187. Ka dar se spre me ni prav noor ga ni za cij ska ob li ka de lo da jal ca, ko se spre me ni de lo da ja lec za ra di zdru ži tve, pri po ji tve ali raz de li tve ali ko de lo da ja lec pre ne se del ali ce lot no de jav nost s prav nim po slom na dru ge - ga de lo da jal ca, prei de jo vse pra vi ce, ob vez no sti in od go vor no sti za po sle - nih de lav cev na no ve ga de lo da jal ca.145 V teh pri me rih to rej de lav cem za ra di na ve de nih spre memb pri de lo da - jal cu ni mož no od po ve da ti po god be o za po sli tvi. Pre ne še ne pra vi ce mo - ra jo biti, v skla du z di rek ti vo de lav cem za jam če ne še naj manj eno leto ozi ro ma do po te ka ve ljav no sti ko lek tiv ne po god be, ki je za ve zo va la prejš - nje ga de lo da jal ca. 145 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na: Pri mer jal no prav ni pre gled ka že, da ima jo dr ža ve po dob no do lo če no vars tvo pred od po ved jo, s tem da je od po ved po ne kod mož na v do lo če nih iz jem nih pri me rih ali pa s so glas jem pri stoj ne ga so diš ča ali dru ge pri stoj ne or ga ni za ci je. V Av stri ji so pred od po ved jo po seb no zaš či te ni čla ni de lav skih sve tov in mla din skih or ga ni - za cij v več jih kon cer nih, no seč ni ce in ma te re, in va li di, vo jaš ki ob vez ni ki in va jen - ci. De lo da ja lec pa lah ko tudi te ka te go ri je de lav cev od pu sti po pred hod nem pri - stan ku so diš ča, za in va li de pa je pred vi den še pred ho den pri sta nek po seb ne ga od bo ra za in va li de. Tudi Fran ci ja po seb no va ru je de lav ske pred stav ni ke, no seč ni - ce, ma te re in in va li de. Od pust pred stav ni kov de lav cev zah te va pred hod no pri vo li - tev de lov ne ga inš pek tor ja. Od pust vseh dru gih ka te go rij pa zah te va do go vor v de - lav skem ko mi te ju in nato pri vo li tev de lov ne ga inš pek tor ja. V Nem či ji lah ko do bi - jo in va li di od po ved le s so glas jem glav ne ga ura da za so cial no var nost. NOVA DELOVNA RAZMERJA 201 De la vec lah ko ob po slab ša nju po go jev od po ve po god bo o za po sli tvi, s tem da se to šte je za od po ved de lo da jal ca. Pri do lo ča nju od po ved ne ga roka in pra vi ce do od prav ni ne se upo šte va de lov na doba de lav ca pri obeh de lo da jal cih. Sklad no z di rek ti vo novi za kon opre de lju je tudi so li dar no od škod nin - sko od go vor nost obeh de lo da jal cev do de lav ca, za vse ter ja tve na sta le za - ra di od po ve di de lav ca, ki je po sle di ca po slab ša nja pra vic iz po god be o za - po sli tvi ob spre mem bi de lo da jal ca. Če de lo da ja lec za ča sno pre ne se na pod la gi prav ne ga po sla (za kup, na jem) ce lot no ali del de jav no sti na dru - ge ga de lo da jal ca, prei de jo de lav ci po pre ne ha nju ve ljav no sti prav ne ga po sla na zaj k pr ve mu de lo da jal cu ali k no ve mu de lo da jal cu – prev zem ni - ku de jav no sti. SODNA PRAKSA, od po ved ni rok146 Če je bil od po ved ni po sto pek vo den po do loč bah ko lek tiv ne po god be, se mo ra jo po leg dru gih do ločb upo šte va ti tudi do loč be o od po ved nih ro kih. V kon kret nem pri me ru je bil po sto pek vo den po do loč bah ko lek tiv ne po god - be, ki do lo ča tudi od po ved ne roke za vse pri me re od po ve di de lov ne ga raz mer ja po tej ko lek tiv ni po god bi. Ne gle de na to pa so se v po stop ku upo šte va le le določ be, ki se na na ša jo na ugo to vi tev kr ši tve in izrek od po ve di de lov ne ga raz - mer ja. To že na stran ka je tož ni ci od po ve da la de lov no raz mer je z dnem, ko je do kr ši - tve priš lo (neo pra vi čen izo sta nek z dela). Od po ved ni roki, do lo če ni v ko lek tiv ni po god bi, niso bili upo šte va ni. So diš če je izre klo, da mora de lo da ja lec upo šte va ti roke, ki so do lo če ni v ko - lek tiv ni po god bi, če ti v po god bi o za po sli tvi niso dru ga če do lo če ni ozi ro ma iz - klju če ni. V de lov nem pra vu na mreč ve lja na če lo, da niž ji pred pi si de lav cu lah ko priz na va jo več pra vic, kot jim jih priz na va viš ji pred pis (v tem pri me ru ZDR, 100/6). VPRAŠANJA ■ Na či ni pre ne ha nja de lov ne ga raz mer ja ■ Pre ne ha nje po god be o za po sli tvi po no vem ZDR ■ Pre ne ha nje po ZTPDR ■ Pre ne ha nje ve ljav no sti po god be o za po sli tvi za ra di uved be po stop ka za pre ne - ha nje de lo da jal ca, fi nanč ne reor ga ni za ci je ali pri sil ne po rav na ve ■ Vars tvo pra vic de lav cev ob in sol vent no sti de lo da jal ca ■ Pra vi ce de lav cev pri sod ni lik vi da ci ji in pri sil ni po rav na vi in pro da ji dolž ni ka v ste ča ju v ste ča ju ■ Pra vi ce de lav cev ob sta tu snih spre mem bah po no vem ZDR 146 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na. 202 TRETJI DEL OD PO VED PO GOD BE O ZA PO SLI TVI PO NO VEM ZDR Red na od po ved in izred na od po ved, od po ved ni roki, do kaz no bre me Od po ved po god be o za po sli tvi je raz de lje na na dva več ja sklo pa, to sta red na in izred na od po ved. Raz li ka med red no in izred no od po ved jo je pred vsem v tem, da je de la vec pri red ni od po ve di upra vi čen do od po ved - ne ga roka, ki je od vi sen od ča sa nje go ve za po sli tve, pri izred ni pa je raz - log od po ve di tak, da ni mo go če na da lje va nje po god be do iz te ka od po ved - ne ga roka. De la vec lah ko red no od po ve po god bo o za po sli tvi brez obraz lo ži tve, de lo da ja lec pa sme red no od po ve da ti po god bo o za po sli tvi le, če ob sta ja ute me ljen raz log za red no od po ved, oba v pri me rih ozi ro ma iz raz lo gov, do lo če nih z za ko nom. Za od po ved, ki jo da de lo da ja lec mora ob sta ja ti ute me ljen raz log (med ute me lje ne raz lo ge ni ka kor ne more so di ti od sot nost z dela za ra di nez - mož no sti za delo za ra di bo lez ni ali poš kod be ali vlo ži tev tož be), de la vec pa lah ko red no od po ve po god bo o za po sli tvi brez obraz lo ži tve. Od po ved po god be (red na ali izred na) o za po sli tvi, ki jo da de la vec, dana za ra di grož nje de lo da jal ca, pre va re ali v zmo ti, je nič na od tre nut ka vro či tve od po ve di. De lov no prav na ure di tev na pak vo lje se pri prav nem po slu od po ve di to rej bis tve no raz li ku je od ob li ga cij sko prav ne, kjer je sank ci ja na pak vo lje iz pod boj nost in ne ab so lut na ne ve ljav nost po sla. De lov no prav no tudi ni po stav ljen za kon ski po goj, ki ve lja za ob li ga cij - sko prav no zmo to, to rej, da mora biti bis tve na in ne za kriv lje na (opra vič - ljiva). Če de lo da ja lec red no od po ve du je po god bo o za po sli tvi, mora do ka za ti ute me ljen raz log od po ve di. Do kaz no bre me za red no od po ved je to rej na stra ni de lo da jal ca. Pri izred ni od po ve di je dru ga če. Ute me ljen raz log, ki upra vi ču je izred no od po ved, mora ved no do ka za ti ti sta stran ka, ki izred - no od po ve du je po god bo o za po sli tvi. Po sto pek pred od po ved jo za ra di kriv de de lav ca po no vem ZDR Pred red no od po ved jo po god be o za po sli tvi iz krivd ne ga raz lo ga mora de lo da ja lec pi sno opo zo ri ti de lav ca na iz pol nje va nje ob vez no sti in mož - nost od po ve di ob po no vi tvi kr ši tve. Pred red no od po ved jo iz oseb ne ga ali krivd ne ga raz lo ga in pred izred no od po ved jo po god be o za po sli tvi NOVA DELOVNA RAZMERJA 203 mora de lo da ja lec de lav cu omo go či ti za go vor, ra zen če ob sta ja jo oko liš či - ne, za ra di ka te rih bi bilo od de lo da jal ca neu pra vi če no pri ča ko va ti, da de - lav cu to omo go či ozi ro ma če de la vec to izrec no od klo ni ali če se neo pra vi - če no ne od zo ve po va bi lu na za go vor. De lo da ja lec mora o na me ra va ni red ni ali izred ni od po ve di po god be o za po sli tvi pi sno ob ve sti ti sin di kat pri de lo da jal cu ozi ro ma na rav ni de - jav no sti, če pri de lo da jal cu ni sin di ka ta, ka te re ga član je de la vec; če de la - vec ni član sin di ka ta, mora na zah te vo de lav ca ob ve sti ti re pre zen ta tiv ni sin di kat pri de lo da jal cu ozi ro ma re pre zen ta tiv ni sin di kat na rav ni de jav - no sti. De la vec, ki ni član sin di ka ta, mora dati pi sno zah te vo ta koj, ko je ob veš - čen o na me ra va ni od po ve di. Sin di kat lah ko da svo je mne nje v os mih dneh, ob na me ra va ni izred ni od po ve di po god be o za po sli tvi pa v pe tih dneh. Če svo je ga mne nja v na ve de nem roku ne poda, se šte je, da od po ve - di ne nas pro tu je. Sin di kat lah ko nas pro tu je od po ve di, če meni, da za njo ni ute me lje nih raz lo gov ali da po sto pek ni bil iz ve den sklad no z za ko - nom. Svo je nas pro to va nje mora sin di kat pi sno obraz lo ži ti. Opre de lje na je tudi po sle di ca, v ko li kor sin di kat ozi ro ma na ve de ni or ga ni nas pro tu je - jo izred ni od po ve di kot ta kojš nje mu po se gu v de lav čev de lov no prav ni sta tus: za dr ža nje de lav ca na delu do kon ca ar bi traž ne ga po stop ka ali sod ne ga po stop ka. Če bi de lo da ja lec me nil, da je nas pro to va nje ne za ko ni to, bi lah ko od so diš ča zah te val za ča sno odred bo, s ka te ro bi se opro stil na ve de ne ob - vez no sti in pla či la na do me sti la pla če. Mož na pa bi bila tudi pre po ved oprav lja nja dela de lav cu.147 Ob li ka in vse bi na in vro či tev od po ve di Novi ZDR do kaj na tanč no ure ja ob li ko in vse bi no od po ve di in po sto pek vro ča nja. Red na in izred na od po ved po god be o za po sli tvi mo ra ta biti izra že ni v pi sni ob li ki. De lo da ja lec mora pi sno obraz lo ži ti red no ali izred no od po ved po god be o za po sli tvi ter opo zo ri ti de lav ca na prav no vars tvo in na nje go ve pra vi ce iz za va ro va nja ob brez po sel no sti. Red na ali izred na od po ved po god be o za po sli tvi mora biti vro če na po - god be ni stran ki, ki se ji od po ve du je po god ba o za po sli tvi. Red no ali izred no od po ved po god be o za po sli tvi mora de lo da ja lec de lav cu vro či ti oseb no pra vi lo ma v pro sto rih de lo da jal ca ozi ro ma na na slo vu bi va liš ča, s 147 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na: Pri mer jal no prav ni pre gled ure di tve mož no sti rein te gra ci je po ka že, da je ta v Fran - ci ji mož na, v Ita li ji tudi, če je pri de lo da jal cu za po sle nih več kot 15 de lav cev, v Nem či ji tudi, če so diš če pre so di, da je to ra zum no, na Ni zo zem skem je rein te gra - ci ja mož na, ven dar naj več krat ni iz ve de na, ena ko pa je tudi na Šved skem, kjer v več ji meri de lav cem v ta kih pri me rih pri pa da od škod ni na. 204 TRETJI DEL ka te re ga de la vec dnev no pri ha ja na delo. Če de lav ca ni naj ti na na slo vu bi va liš ča, s ka te re ga de la vec dnev no pri ha ja na delo ali nima traj ne ga ali za ča sne ga pre bi va liš ča v Re pub li ki Slo ve ni ji ali od klo ni vro či tev, se od - po ved po god be o za po sli tvi ob ja vi na og la snem me stu na se de žu de lo da - jal ca. Po pre te ku os mih de lov nih dni se šte je vro či tev za oprav lje no (po pra vi lih pravd ne ga po stop ka). Od po ved ni raz lo gi po no vem ZDR De lo da ja lec lah ko de lav cu od po ve po god bo o za po sli tvi, ka dar ni mož no na da lje va nje de lov ne ga raz mer ja: – če gre za po slov ni raz log, če to rej pre ne ha po tre ba po oprav lja nju do lo - če ne ga dela pod po go ji iz po god be o za po sli tvi za ra di eko nom skih, or - ga ni za cij skih, teh no loš kih, struk tur nih ali po dob nih raz lo gov na stra ni de lo da jal ca (pre sež ki de lav cev); – če gre za oseb ni raz log, če to rej de la vec s svo jim ne pri mer nim ve de - njem ško du je ali bi lah ko ško do val po slov nim in te re som de lo da jal ca ali če za ra di po manj ka nja zna nja ali zmož no sti ali za ra di neiz pol nje va - nja po seb nih po go jev, do lo če nih z za ko nom, ni spo so ben iz pol nje va ti po god be nih ali dru gih ob vez no sti iz de lov ne ga raz mer ja; – če gre za krivd ni raz log, če to rej de la vec kr ši po god be ne ob vez no sti ali dru ge ob vez no sti iz de lov ne ga raz mer ja. De lo da ja lec mora ob od po ve di po god be o za po sli tvi iz oseb ne ga ali po - slov ne ga raz lo ga pre ve ri ti, ali je mož no za po sli ti de lav ca pod spre me nje - ni mi po go ji ali na dru gih de lih ozi ro ma ali ga je mo go če dok va li fi ci ra ti ozi ro ma prek va li fi ci ra ti za dru go delo. Če ta mož nost ob sta ja, mora de lo - da ja lec de lav cu po nu di ti skle ni tev nove po god be (če po god ba o za po sli - tvi, ki se od po ve du je, tra ja več kot šest me se cev; ne ve lja tudi za manj še de lo da jal ce). Neu te me lje ni od po ved ni raz lo gi po no vem ZDR Kot neu te me lje ni raz lo gi za red no od po ved po god be o za po sli tvi se šte - jejo: – za ča sna od sot nost z dela za ra di nez mož no sti za delo za ra di bo lez ni ali poš kod be ali nege dru žin skih čla nov po pred pi sih o zdravs tve nem za - va ro va nju ali pred pi sih o star ševs tvu; – vlo ži tev tož be ali ude lež ba v po stop ku zo per de lo da jal ca za ra di za tr je - va nja kr ši tev po god be nih in dru gih ob vez no sti iz de lov ne ga raz mer ja pred ar bi traž ni mi, sod ni mi ali uprav ni mi or ga ni; – člans tvo v sin di ka tu ali ude lež ba v sin di kal nih de jav no stih zu naj de - lov ne ga ča sa ali med njim s so glas jem de lo da jal ca; NOVA DELOVNA RAZMERJA 205 – kan di da tu ra za funk ci jo de lav ske ga pred stav ni ka in se da nje ali pre te - klo oprav lja nje te funk ci je. Od po ved ni roki po no vem ZDR De la vec in de lo da ja lec lah ko od po ve sta po god bo o za po sli tvi v za kon sko ali po god be no do lo če nem od po ved nem roku, pri do lo či tvi ka te re ga mo - ra ta po god be ni stran ki upo šte va ti mi ni mal ni čas tra ja nja od po ved ne ga roka, do lo čen z za ko nom, ra zen če je za manj še de lo da jal ce s ko lek tiv no po god bo na rav ni de jav no sti dru ga če do go vor je no. Če od po ve du je po god bo o za po sli tvi de la vec, je od po ved ni rok en me - sec. S po god bo o za po sli tvi ali ko lek tiv no po god bo je lah ko do go vor jen dalj ši od po ved ni rok, ven dar ne dalj ši kot pet me se cev. Če de lo da ja lec od po ve du je po god bo o za po sli tvi, je mi ni mal ni od po - ved ni rok: – en me sec, če ima de la vec manj kot dve leti de lov ne dobe pri de lo da - jalcu, – dva me se ca, če ima de la vec naj manj dve leti de lov ne dobe pri de lo da - jal cu, – tri me se ce, če ima de la vec naj manj pet let de lov ne dobe pri de lo da - jalcu, – šti ri me se ce, če ima de la vec naj manj 15 let de lov ne dobe pri de lo da - jalcu, – pet me se cev, če ima de la vec naj manj 25 let de lov ne dobe pri de lo da - jalcu. Za de lov no dobo pri de lo da jal cu se šte je tudi de lov na doba pri nje go - vih prav nih pred ni kih. Od po ved ni rok zač ne te či na sled nji dan po vro či - tvi od po ve di. De lo da ja lec in de la vec se lah ko do go vo ri ta za de nar no na do me sti lo na me sto od po ved ne ga roka. Če od po ve po god bo o za po sli tvi de lo da ja lec, ima de la vec med od po ved nim ro kom pra vi co do od sot no sti z dela za ra di is ka nja nove za po sli tve s pra vi co do na do me sti la pla če naj manj dve uri na te den. Izred na od po ved de lo da jal ca po no vem ZDR De la vec ali de lo da ja lec lah ko izred no od po ve sta po god bo o za po sli tvi, če ob sta ja jo raz lo gi, do lo če ni s tem za ko nom, in ob upo šte va nju vseh oko - liš čin in in te re sov obeh po god be nih strank ni mo go če na da lje va nje de - lov ne ga raz mer ja do iz te ka od po ved ne ga roka ozi ro ma do po te ka ča sa, za ka te re ga je bila skle nje na po god ba o za po sli tvi. Izred no od po ved po - god be o za po sli tvi mora po god be na stran ka zah te va ti naj ka sne je v 15 206 TRETJI DEL dneh od sez na ni tve z raz lo gi, ki ute me lju je jo izred no od po ved, in naj ka - sne je v še stih me se cih od na stan ka raz lo ga. V zve zi z izred no od po ved jo, pri ka te ri ni od po ved ne ga roka, ko to rej ni mo go če na da lje va ti po god be o za po sli tvi do iz te ka od po ved ne ga roka, je tre ba te raz lo ge opre de li ti kot raz lo ge de lav ca in kot raz lo ge de lo da jal - ca, kar je eks pli cit no do lo če no v no vem ZDR. Raz lo gi de lo da jal ca za izred no od po ved pri de jo v po štev v pri me rih, ko de la vec kr ši po god be ne ob vez no sti iz de lov ne ga raz mer ja in ima jo te zna ke kaz ni ve ga de ja nja, huj ša kr ši tev po god be ne ali dru ge ob vez no sti iz de lov ne ga raz mer ja, stor je na s tež jo ob li ko kriv de, in dejs tvo, da je de - lav cu izre čen vzgoj ni, var nost ni ali vars tve ni ukrep, za ra di ka te re ga ne bi mo gel de la ti dalj kot 6 me se cev ali če mora biti za ra di pre sta ja nja za por - ne kaz ni več kot šest me se cev od so ten z dela. Raz lo gi de lo da jal ca za izred no od po ved so tudi v tem, da de la vec ne opra vi us pe šno po sku sne ga dela in če se v pe tih dneh po pre ne ha nju raz - lo gov za sus penz ne vrne na delo, če med od sot nost jo z dela za ra di bo lez - ni ali poš kod be ne spo štu je na vo dil pri stoj ne ga zdrav ni ka ozi ro ma pri - stoj ne zdrav niš ke ko mi si je, če oprav lja pri do bit no de jav nost in brez odo bri tve pri stoj ne ga zdrav ni ka od po tu je iz kra ja bi va nja. Izred na od po ved de lav ca po no vem ZDR De la vec lah ko v os mih dneh po tem, ko pred hod no pi sno opom ni de loda jal ca na iz pol ni tev ob vez no sti, izred no od po ve po god bo o za po sli - tvi, če: – mu de lo da ja lec več kot tri me se ce ne za go tav lja dela in mu tudi ni iz - pla čal za kon sko do lo če ne ga na do me sti la pla če, – mu ni bilo omo go če no oprav lja nje dela za ra di od loč be pri stoj ne inš - pek ci je o pre po ve di oprav lja nja de lov ne ga pro ce sa ali pre po ve di upo - ra be sred stev za delo dalj kot 30 dni in mu de lo da ja lec ni pla čal za kon - sko do lo če ne ga na do me sti la pla če, – mu je de lo da ja lec vsaj tri me se ce iz pla če val bis tve no zmanj ša no pla či - lo za delo, – mu de lo da ja lec tri krat za po re do ma ali v ob dob ju 6 me se cev ni iz pla čal pla či la za delo ob za kon sko ozi ro ma po god be no do go vor je nem roku, – de lo da ja lec ni za go tav ljal var no sti in zdrav ja de lav cev pri delu in je de - la vec od de lo da jal ca pred hod no zah te val od pra vo gro ze če ne po sred ne in nei zo gib ne ne var no sti za živ lje nje ali zdrav je, – ga je de lo da ja lec ža lil ali se na sil no ve del do nje ga ali če kljub nje go - vim opo zo ri lom ni pre pre čil ta ke ga rav na nja dru gih de lav cev, – mu de lo da ja lec ne za go tav lja ena ke obrav na ve gle de na spol ozi ro ma mu ni za go to vil vars tva pred spol nim nad le go va njem De la vec je ob od po ve di za ra di na ve de nih rav nanj upra vi čen do od prav ni - NOVA DELOVNA RAZMERJA 207 ne, do lo če ne ob red ni od po ve di po god be o za po sli tvi iz po slov nih raz lo - gov in do od škod ni ne naj manj v vi ši ni iz gub lje ne ga pla či la za čas od po - ved ne ga roka. Kr ši tve de lo da jal ca, ki lah ko po me ni jo raz log za izred no od po ved de - lav ca, so to rej pred vsem ne za go tav lja nje dela in plač več kot tri me se ce, ne za go tav lja nje var nih de lov nih raz mer, dalj ša inš pek tor je va pre po ved oprav lja nja dela, če de lav ca ža li de lo da ja lec, ne za go tav lja nje ena ke obrav - na ve gle de na spol, spol no nad le go va nje na de lov nem me stu in dru gi v za ko nu na ve de ni raz lo gi. Ob od po ve di za ra di ta kih rav nanj de lo da jal ca ima de la vec pra vi co do od prav ni ne, ki je do lo če na ob red ni od po vedi po - god be o za po sli tvi iz po slov nih raz lo gov in do od škod ni ne naj manj v vi ši - ni iz gub lje ne ga pla či la med od po ved nim ro kom. Po seb no prav no vars tvo pred od po ved jo po no vem ZDR148 Po no vem ZDR, de lo da ja lec ne sme od po ve da ti po god be o za po sli tvi čla - nu sve ta de lav cev, de lav ske mu zaup ni ku, de lav ske mu di rek tor ju, čla nu nad zor ne ga sve ta, ki pred stav lja de lav ce, pred stav ni ku de lav cev v sve tu za vo da ter ime no va ne mu ali vo lje ne mu sin di kal ne mu zaup ni ku brez so - glas ja or ga na, ka te re ga član je (sve ta de lav cev), ali sin di ka ta, ra zen če je to so glas je na do meš če no z od lo či tvi jo so diš ča ali če so dani raz lo gi za izred no od po ved ali za ra di po stop ka za pre ne ha nje de lo da jal ca ali pri sil - ne po rav na ve. Vars tvo pred od po ved jo za te ose be tra ja ves čas od nji ho - ve iz vo li tve in naj manj do pre ne ha nja man da ta. Novi ZDR do lo ča vars tvo pred od po ved jo za de lav ske pred stav ni ke; vars tvo je pred vi de no iz raz lo ga, da bi ta pred stav niš tva in sin di kat lah ko 148 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na: Od prav ni no v po dob ni ob li ki poz na jo tudi Av stri ja, Fran ci ja, Ita li ja. V Av stri ji so de lav ci upra vi če ni do od prav ni ne, če so pri de lo da jal cu za po sle ni naj manj tri leta v vi ši ni od dveh do dva naj stih me seč nih plač, od vi sno od de lov ne dobe. Če je kriv da na stra ni de lav ca, se ve da od prav ni ne ni. V Fran ci ji ima jo de lav ci pra vi co do na do me sti la ob od po ve di ra zen, če je raz log od po ve di na stra ni de lav ca. Vi ši na od prav ni ne je od vi sna od sta ro sti de lav ca. Za kon ski mi ni mum je 1/10 me seč ne pla če za vsa ko leto dela, ki se po ve ču je z 1/15 na vsa ko leto po 10 le tih za po sli tve. De lav ci so do od prav ni ne upra vi če ni po dveh le tih za po sli tve, za kon ski mi ni mum pa obi čaj no dvi gu je jo ko lek tiv ne po god be. V Ita li ji so de lav ci upra vi če ni do do lo - če ne vso te de nar ja ob pre ne ha nju de lov ne ga raz mer ja, ki je po go sto ena ko vred na 1 me se cu za vsa ko leto dela. Pla či lo je od vi sno od de lov ne dobe in dru gih de jav ni - kov. Us ta nov lje ni so tudi po seb ni dr žav ni skla di, ki de lav cem za go tav lja jo to pra - vi co ob ne lik vid no sti de lo da jal ca. Pra vi co do od prav ni ne pred vi de va tudi Kon ven - ci ja MOD št. 158, ob pre ne ha nju de lov ne ga raz mer ja na po bu do de lo da jal ca do lo - ča pra vi co de lav ca do od prav ni ne ali kak šne ga dru ge ga po dob ne ga na do me sti la, ka te re ga zne sek bo med dru gim od vi sen tudi od de lav če ve de lov ne dobe in vi ši ne pla če ali pa pra vi co do pre jem kov iz za va ro va nja ob brez po sel no sti ali pa pra vi co do kom bi na ci je take od prav ni ne in pre jem kov. 208 TRETJI DEL ne mo te no oprav lja li svo je na lo ge. Od po ved je mož na samo s so glas jem or ga na de lav ske ga pred stav ni ka ozi ro ma od lo či tve so diš ča ali če so dani raz lo gi za izred no od po ved ali za ra di po stop ka za pre ne ha nja de lo da jal ca ali pri sil ne po rav na ve. Vars tvo pred od po ved jo ve lja ves čas od iz vo li tve do pre ne ha nja man da ta.149 De lo da ja lec ne sme od po ve da ti po god be o za po sli tvi de lav ki med no - seč nost jo ter ves čas, ko doji otro ka, in star šem, ko izrab lja jo star šev ski do pust v ob li ki pol ne od sot no sti z dela. De lav cem v tem ča su ne more pre ne ha ti de lov no raz mer je za ra di od po ve di de lo da jal ca. Če de lo da ja lec ob izre ku od po ve di ne ve za no seč nost de lav ke, ve lja po seb no prav no vars tvo pred od po ved jo, če de lav ka ta koj ozi ro ma za ra di ovir, ki niso na - sta le po nje ni kriv di, ta koj po nji ho vem pre ne ha nju, ob ve sti de lo da jal ca o svo ji no seč no sti, kar do ka zu je s pred lo ži tvi jo zdrav niš ke ga po tr di la. Ne gle de na na ve de ne do loč be lah ko de lo da ja lec od po ve po god bo o za po sli tvi in de lav cu lah ko pre ne ha de lov no raz mer je po pred hod nem so - glas ju inš pek tor ja za delo, če so dani raz lo gi za izred no od po ved ali za ra - di uved be po stop ka za pre ne ha nje de lo da jal ca ali pri sil ne po rav na ve. De lo da ja lec tudi ne sme od po ve da ti po god be o za po sli tvi in va li du (ra - zen ob uved bi po stop ka za pre ne ha nje de lo da jal ca ali pri sil ne po rav na ve) za ra di ugo tov lje ne po klic ne in va lid no sti, zmanj ša ne ali ome je ne zmož - no sti za delo ali iz po slov ne ga raz lo ga, ra zen če mu ni mož no za go to vi ti dru ge ga us trez ne ga dela ali dela s kraj šim de lov nim ča som v skla du s pred pi si o po koj nin skem in in va lid skem za va ro va nju. Pre po ved od po ve da ti po god be o za po sli tvi (ra zen ob uved bi po stop ka za pre ne ha nje de lo da jal ca ali pri sil ne po rav na ve) ve lja tudi za in va li da, ki nima sta tu sa de lov ne ga in va li da iz po slov ne ga raz lo ga, ra zen če mu ni mož no za go to vi ti us trez ne ga dela v skla du s pred pi si o us po sab lja nju in za po slo va nju in va li dov. Za kon šči ti in va li de in de lav ce, ki so za ra di za ča sne nez mož no sti za delo pred od po ved jo. To je tre ba us kla je no raz re še va ti z re ši tva mi, ki so opre de lje ne v za po sli tve ni za ko no da ji na splo šno ter v no vih prav nih pod la gah za us po sab lja nje in za po slo va nje in va li dov ozi ro ma re ši tva mi, ki bi mo ti vi ra le ter ob ve zo va le de lo da jal ce za za po slo va nje in va li dov. Pre ne ha nje ve ljav no sti po god be o za po sli tvi na pod la gi sod be so diš ča Če so diš če ugo to vi, da je od po ved de lo da jal ca ne za ko ni ta, de la vec pa ne že li na da lje va nja de lov ne ga raz mer ja, na pred log de lav ca ugo to vi tra - ja nje de lov ne ga raz mer ja, ven dar naj dalj do od lo či tve so diš ča prve stop - nje, priz na de lav cu de lov no dobo in dru ge pra vi ce iz de lov ne ga raz mer ja ter de lav cu priz na od škod ni no po pra vi lih ci vil ne ga pra va. So diš če lah ko od lo či tudi ne gle de na pred log de lav ca, če upo šte va je vse oko liš či ne in in te res obeh po god be nih strank, na da lje va nje de lov ne - ga raz mer ja ne bi bilo več mo go če. 149 Coun cil Di rec ti ve of 17 Fe bruary 1975 on the ap pro xi ma tion of the laws of the Mem ber Sta tes re la ting to col lec ti ve re dun da cies (75/129/EEC, 92/56/EEC). NOVA DELOVNA RAZMERJA 209 Novi za kon raz re šu je prob lem po sle dic ne za ko ni te ga pre ne ha nja de - lov ne ga raz mer ja. So diš če na pod la gi ugo to vi tve ne za ko ni te ga pre ne ha - nja de lov ne ga raz mer ja ne od lo ča o rein te gra ci ji de lav ca (upo šte va je vse oko liš či ne in in te res obeh po god be nih strank, da na da lje va nje de lov ne ga raz mer ja ne bi bilo več mo go če), tem več od lo či o pre ne ha nju, do lo či dan pre ne ha nja, priz na de lav cu de lov no dobo in dru ge pra vi ce iz de lov ne ga raz mer ja ter pri so di od škod ni no de lav cu po pra vi lih ci vil ne ga pra va. Od - lo či tev o dne vu pre ne ha nja de lov ne ga raz mer ja bi so diš če spre je lo tudi, če bi ugo to vi lo nič nost ali na zah te vo ene od strank ne ve ljav nost po god - be.150 Od prav ni na po no vem ZDR De lo da ja lec, ki od po ve po god bo o za po sli tvi iz po slov nih raz lo gov ali za - ra di po manj ka nja zmož no sti de lav ca iz oseb nih raz lo gov, mora iz pla ča ti de lav cu od prav ni no. Os no va za izra čun od prav ni ne je de lav če va pov - preč na pla ča v zad njih še stih me se cih pred od po ved jo. De lav cu pri pa da od prav ni na v vi ši ni: – 1/5 os no ve za vsa ko leto dela pri de lo da jal cu, če je za po slen pri de lo - da jal cu več kot eno leto do 15 let; – 1/3 os no ve za vsa ko leto dela pri de lo da jal cu, če je za po slen pri de lo - da jal cu nad 15 do 25 let, ozi ro ma – 1/2 os no ve za vsa ko leto dela pri de lo da jal cu, če je za po slen pri de lo - da jal cu nad 25 let. Do lo če no je to rej v ka te rih pri me rih so de lav ci do od prav ni ne de jan sko upra vi če ni. Pra vi co ima jo le de lav ci, ki so za po sle ni pri de lo da jal cu več kot eno leto ob pre ne ha nju po god be o za po sli tvi iz po slov nih raz lo gov. Mi ni mal na od prav ni na je do lo če na v za ko nu, os no va za njo je de lav če va pov preč na pla ča v zad njih še stih me se cih pred od po ved jo in se do lo ča raz lič no gle de na dobo za po sli tve de lav ca pri de lo da jal cu (od 1/5 od več kot ene ga do 15 let, 1/3 od 15 do 25 in 1/2 os no ve, če je de la vec za po slen pri de lo da jal cu nad 25 let.151 150 Coun cil Di rec ti ve of 14 Fe bruary 1977 on the ap pro xi ma tion of the laws of the Mem ber Sta tes re la ting to the sa fe guar ding of em plo yees rights in the event of trans fers of un der ta kings, bu si nes ses or part of bu si nes ses (77/187/EEC). 151 Coun cil Di rec ti ve of 20 Oc to ber 1980 on the ap pro xi ma tion of the laws of the Mem ber Sta tes re la ting to the pro tec tion of em plo yees in the event of the in sol - vency of their em plo yer (80/987/EEC). 210 TRETJI DEL VPRA ŠA NJA ■ Red na od po ved in izred na od po ved, od po ved ni roki, do kaz no bre me po no vem ZDR ■ Po sto pek pred od po ved jo za ra di kriv de de lav ca po no vem ZDR ■ Ob li ka in vse bi na in vro či tev od po ve di po no vem ZDR ■ Od po ved ni raz lo gi po no vem ZDR ■ Neu te me lje ni od po ved ni raz lo gi po no vem ZDR ■ Od po ved ni roki po no vem ZDR ■ Izred na od po ved de lo da jal ca po no vem ZDR ■ Izred na od po ved de lav ca po no vem ZDR ■ Po seb no prav no vars tvo pred od po ved jo po no vem ZDR ■ Od prav ni na po no vem ZDR ODPOVED VEČJEMU ŠTEVILU DELAVCEV Ko lek tiv no od puš ča nje de lav cev v pra vu EU Ko lek tiv no od puš ča nje ure ja jo Di rek ti va o us kla je va nju za ko no da je dr - žav čla nic gle de ko lek tiv ne ga od puš ča nja de lav cev, 152 Di rek ti va o us kla - je va nju za ko nov dr žav čla nic o vars tvu pra vic de lav cev pri pre no su (spre - mem bi) last niš tva pod jet ja ali dela pod jet ja153 in Di rek ti va o us kla je va nju 152 Di rek ti va št. 77/187 o vars tvu pra vic za po sle nih pri pre no su (pre mo že nja) pod je - tij, de jav no sti ali de lov de jav no sti kot po sle di co za ko ni tih pre no sov ali zdru ži tev. 153 Ivan Žu žek, Traj no pre sež ni de la vec – na do me sti lo pla če in pris pev ki za za va ro va - nje, PRAVNA PRAKSA, 12/01/95, šte vil ka: 317, stran 14: Za kon o de lov nih raz mer jih (Urad ni list RS, št. 14/90, 5/91 in 31/93) omo go ča skle ni tev spo ra zu ma o pre ne ha nju de lov ne ga raz mer ja pred iz te kom 6-me seč ne ga roka, do ka te re ga je upra vi čen de la vec, ki mu bo pre ne ha lo de lov no raz mer je za - ra di traj ne ga pre sež ka. Po do loč bi dru ge ga od stav ka 36. f) čle na mora v tem pri - me ru de lo da ja lec iz pla ča ti de lav cu ce lo ten zne sek na do me sti la pla če. Ta spo ra - zum se ne na na ša na raz log za pre ne ha nje de lov ne ga raz mer ja, zato ne gre za spo - ra zum po 2. toč ki pr ve ga od stav ka 100. čle na na ve de ne ga za ko na, am pak za spo - ra zum o skraj ša nju od po ved ne ga roka po zad njem od stav ku na ve de ne do loč be. Zad nja no ve la za ko na o za po slo va nju in za va ro va nju za pri mer brez po sel no sti (Urad ni list RS, št. 71/93) je ta pri mer opre de li la z do pol ni tvi jo 31. čle na na ve de - ne ga za ko na in do lo či la, da se skraj ša nje od po ved ne ga roka po dru gem od stav ku 36. f) čle na za ko na o de lov nih raz mer jih upo šte va tako, da se de lav cu de nar no na - do me sti lo za čas brez po sel no sti zač ne iz pla če va ti po pre te ku od po ved ne ga roka, do lo če ne ga z za ko nom. Za kon ne ure ja vpra ša nja v zve zi z na ra vo tega na do me - sti la, če prav ni spor no, da de lav cu pre ne ha de lov no raz mer je pred iz te kom 6-me - seč ne ga od po ved ne ga roka, v ka te rem bi imel ne le de lov no raz mer je, am pak tudi na do me sti lo pla če in s tem v zve zi tudi za va ro val no dobo. Iz na ve de ne ga lah ko NOVA DELOVNA RAZMERJA 211 za ko nov dr žav čla nic o vars tvu de lav cev v zve zi z in sol vent nost jo de lo da - jal ca.154 Di rek ti ve pred pi su je jo ob veš ča nje de lav cev in pos ve to va nje z delav ci v zve zi s sku pin ski mi pre sež ki ter ob veš ča nje pri stoj ne jav ne ob - la sti. So ča sno so do lo če ni roki, v ka te rih ni mo go če de lav cem dati od po - ve di po god be o za po sli tvi. Kot ko lek tiv no od puš ča nje de lav cev se po na ve de ni di rek ti vi opre de - lju je, če de lo da ja lec sku pin sko od puš ča de lav ce iz ene ga ali več raz lo gov, ki niso po ve za ni s pri za de ti mi de lav ci v 30-dnev nem ob dob ju – vsaj 10 de lav cev pri de lo da jal cih, ki obi čaj no za po slu je jo več kot 20 in manj kot 100 de lav cev; – vsaj 10 od stot kov de lav cev pri de lo da jal cih, ki obi čaj no za po slu je jo vsaj 100, ven dar manj kot 300 de lav cev; – vsaj 30 de lav cev pri de lo da jal cih, ki obi čaj no za po slu je jo 300 ali več de lav cev V ob dob ju 90 dni šte je kot sku pin sko od puš ča nje de lav cev od pu sti tev vsaj 20 de lav cev ne gle de na šte vi lo obi čaj no za po sle nih pri de lo da jal cu. Pr vot na di rek ti va to rej obrav na va le sku pin sko od puš ča nje de lav cev, v amand ma ju iz leta 1992 pa je na ve de no, da je pri izra ču na va nju šte vi la pre sež nih de lav cev tre ba upo šte va ti tudi pre ne ha nje po god be o za po sli - tvi po sa mez nim de lav cem pod po go jem, da je vsaj pet pre sež nih de lav - cev. Di rek ti va se ne upo rab lja za: – ko lek tiv no od puš ča nje de lav cev s po god ba mi za za po sli tev za do lo čen čas, ra zen če pri de do ta ke ga od puš ča nja pred do lo če nim da tu mom po te ka teh po godb; – za po sle ne v jav nih (dr žav nih) služ bah ali služ bah, ki po slu je jo po jav - nem pra vu (v dr ža vah čla ni cah, ki tega ne poz na jo, pa v ena ko vred nih or ga nih); – po sad ke la dij. Če de lo da ja lec na čr tu je ko lek tiv no od puš ča nje de lav cev mora o tem vna - prej, pre den je od lo či tev spre je ta, (pra vo ča sno) ob ve sti ti de lav ske pred - stav ni ke in za če ti pos ve to va nja, da do se že spo ra zum. Pos ve to va nje mora biti iz ve de no v skla du s tem, kako pre pre či ti ko lek tiv no od puš ča nje de - lav cev ali zmanj ša ti šte vi lo pri za de tih de lav cev ter ub la ži ti po sle di ce (po - skle pa mo, da de lo da jal cu ni tre ba pla ča ti pris pev kov za so cial no za va ro va nje od zne ska ka pi ta li zi ra ne ga na do me sti la pla če, ko de lav cu po spo ra zu mu pre ne ha de - lov no raz mer je pred iz te kom 6-me seč ne ga roka. Če prav za kon upo rab lja po jem »na do me sti lo pla če«, pa je pou da rek na do lo či tvi vi ši ne zne ska pla či la, do ka te re - ga je de la vec upra vi čen na pod la gi skle nje ne ga spo ra zu ma. Ni na mreč mož no na - do meš ča ti pla če de lav cu, ki mu pre ne ha de lov no raz mer je pred po te kom 6-me seč - ne ga roka, saj gre v bis tvu za ka pi ta li za ci jo, na pod la gi ka te re naj bi de la vec bo di - si poi skal dru go za po sli tev ali pa si s tem omo go čil or ga ni zi ra nje sa mo stoj ne ga dela. 154 Sod ba VS RS VIII Ips 72/97. 212 TRETJI DEL moč za po nov no za po sli tev, preus po sab lja nje). Dr ža ve čla ni ce mo ra jo v skla du z no tra njo prav no ure di tvi jo in/ali prak so za go to vi ti tudi stro kov - no po moč. Da se omo go či de lav skim pred stav ni kom kon struk tiv no so de lo va nje, jim mora de lo da ja lec pra vo ča sno za go to vi ti vse po treb ne in for ma ci je, pred vsem pa pi sno raz lo ge za na čr to va ne pre sež ke, šte vi lo ka te go rij pre - sež nih de lav cev, šte vi lo in ka te go ri je de lav cev, ki so obi čaj no za po sle ni, ob dob je, v ka te rem naj bi bili iz ve de ni na čr to va ni od pu sti, pred la ga na me ri la za iz bi ro de lav cev ter me to de za izra čun od prav ni ne, ki ni od prav - ni na, pred vi de na z dr žav no za ko no da jo in/ali prak so. De lo da ja lec mora po sla ti pri stoj ni ob la sti iz vod ob ve sti la, ki ga je dal de lav cem, ra zen in for ma ci je o me to di za izra čun od prav ni ne. De lav ski pred stav ni ki ima jo tudi pra vi co do iz vo da ob ve sti la, ki ga mora de lo da ja - lec po sla ti ob la stem, in lah ko pri stoj nim ob la stem dajo svo je pri pom be. Ob vez nost de lo da jal ca do pri stoj ne jav ne ob la sti in nje na vlo ga je ome je - na na nje go vo ob veš ča nje, do lo ča nje roka, v ka te rem od pu sti niso ve ljav - ni, in is ka nje re ši tev za prob le me, ki na sta ja jo z na čr to va nim sku pin skim od puš ča njem de lav cev. De lo da ja lec mora pri stoj ni or gan jav ne ob la sti pi sno ob ve sti ti o vseh na čr to va nih sku pin skih od pu stih de lav cev in iz ve de nem pos ve to va nju z de lav ski mi pred stav ni ki. Ob ve sti lo mora vse bo va ti pred vsem raz lo ge za ko lek tiv no od puš ča nje de lav cev, šte vi lo pre sež nih de lav cev, šte vi lo de lav - cev, ki so obi čaj no za po sle ni, in ob dob je, v ka te rem bo iz ve de no ko lek - tiv no od puš ča nje de lav cev. De jan sko je to ena ko ob ve sti lo, kot ga mora po sre do va ti de lav skim pred stav ni kom. Ven dar pa lah ko dr ža ve čla ni ce v zve zi z na čr to va njem pre sež ka de lov ne sile kot po sle di ce pre ne ha nja de - jav no sti de lo da jal ca na pod la gi sod ne od lo či tve pred pi še jo, da mora de lo - da ja lec pi sno ob ve sti ti pri stoj ni or gan jav ne ob la sti le, če ta to zah te va. Sku pin sko od puš ča nje de lav cev se ne sme iz ve sti pred po te kom 30- dnev ne ga roka, po tem ko je bil o po stop ku sku pin ske ga od puš ča nja de lav - cev ob veš čen pri stoj ni or gan jav ne ob la sti, kar ne vpli va na si cerš nje upo - šte va nje in di vi dual nih od po ved nih ro kov po sa mez ne ga de lav ca. To ob dob je naj pri stoj ni or ga ni jav ne ob la sti po ra bi jo za is ka nje re ši tev za prob le me, na sta le z na čr to va nim sku pin skim od pu stom de lav cev. Dr ža ve čla ni ce lah ko poob la sti jo pri stoj ni or gan jav ne ob la sti, da skraj ša ali po dalj - ša ta tri de setd nev ni rok. Če je pr vot no do lo čen rok kraj ši od 60 dni, se lah - ko odo bri nje go vo po dalj ša nje na 60 dni ali dlje, če ni ver jet no, da bodo prob le mi, ki jih pov zro či jo na čr to va na sku pin ska od puš ča nja, lah ko re še ni v tem za čet nem ob dob ju. De lo da jal ca je tre ba ob ve sti ti o po dalj ša nju roka in raz lo gih za po dalj ša nje pred po te kom za čet ne ga 30-dnev ne ga ob dob ja Amand ma di rek ti ve omo go ča dr ža vam čla ni cam, da ne uve ljav lja jo zah tev di rek ti ve o pre po ve di ko lek tiv ne ga od puš ča nja de lav cev v do lo če - nem roku v zve zi s sku pin skim od puš ča njem de lav cev, ki so po sle di ca pre ne ha nja de jav no sti de lo da jal ca na pod la gi sod ne od loč be. NOVA DELOVNA RAZMERJA 213 Spre mem ba de lo da jal ca v pra vu EU Di rek ti va št. 77/187 se na na ša na vars tvo pra vic za po sle nih pri pre no su (pre mo že nja) pod je tij, de jav no sti ali de lov de jav no sti kot po sle di co za ko - ni tih pre no sov ali zdru ži tev.155 Pre no snik (trans fe ror): to je vsa ka prav na ali fi zič na ose ba, ki za ra di pre no sa pre ne ha biti de lo da ja lec. Po tej di rek ti vi je prev zem nik (trans fe ree) vsa ka prav na ali fi zič na ose - ba, ki za ra di pre no sa po sta ne de lo da ja lec, de lav ski pred stav ni ki pa so pred stav ni ki, kot jih pred pi su je za ko no da ja in prak sa dr žav čla nic, ra zen čla nov uprav nih, vods tve nih ali nad zor nih te les družb, ki za sto pa jo za po - sle ne v teh or ga nih v ne ka te rih dr ža vah čla ni cah. Splo šno pra vi lo je, da se pra vi ce in ob vez no sti za po sle ne ga de lav ca iz nje go ve po god be o za po sli tvi pri pre no su pre ne se jo, dr ža ve čla ni ce pa lah ko pred vi di jo, da je prejš nji de lo da ja lec sku paj z no vim od go vo ren za spo što va nje in iz pol nje va nje ob vez no sti, ki iz ha ja jo iz po god be ne ga ozi - ro ma de lov ne ga raz mer ja. Novi de lo da ja lec mora upo šte va ti po go je, do go vor je ne s ko lek tiv no po god bo, ki je za ve zo va la prejš nje ga de lo da jal ca do pre ne ha nja nje ne ve - ljav no sti ali do skle ni tve nove. Dr ža ve čla ni ce lah ko ome ji jo ob dob je upo - šte va nja ko lek tiv no do go vor je nih po go jev, ven dar to ob dob je ne sme biti kraj še od ene ga leta. Dr ža ve čla ni ce mo ra jo spre je ti ukre pe, po treb ne za za va ro va nje in te re sov de lav cev in oseb, ki niso več za po sle ne pri de lo da - jal cu ob ča su pre no sa, ki jim omo go ča jo ta kojš nje ali pri hod nje pra vi ce do sta rost nih ugod no sti sku paj z dru žin ski mi ugod nost mi v ok vi ru do - dat nih pro gra mov. Pri pre no su di rek ti va va ru je de lav ce pred od puš ča njem pri prejš njem ali no vem de lo da jal cu za ra di pre no sa, ra zen iz eko nom skih, teh nič nih ali or ga ni za cij skih raz lo gov, ki zah te va jo spre mem be de lov ne sile. Če po - god ba o za po sli tvi ali de lov no raz mer je pre ne ha, ker pri de pri pre no su do bis tve ne spre mem be de lov nih raz mer v ško do za po sle ne ga de lav ca, se šte je, da je de lo da ja lec od go vo ren za pre ne ha nje po god be o za po sli tvi ali de lov ne ga raz mer ja. Če pre ne se na de jav nost pri no vem de lo da jal cu ohra ni svo jo sa mo stoj - nost, se ohra ni ta tudi sta tus in vlo ga pred stav ni kov de lav cev, ki jih je pri - za del pre nos, ra zen če niso iz pol nje ni po go ji za po nov no ime no va nje pred stav ni kov za po sle nih ali za preob li ko va nje pred stav niš tva de lav cev. Di rek ti va do lo ča, da mo ra ta prejš nji in novi de lo da ja lec ob ve sti ti pred - stav ni ke de lav cev, ki jih pri za de ne pre nos, o raz lo gih za pre nos o prav - nih, gos po dar skih in so cial nih po sle di cah pre no sa za de lav ce in o ukre - pih, ki so pred vi de ni v zve zi z de lav ci. Prejš nji de lo da ja lec mora to in for ma ci jo dati pra vo ča sno, pre den se iz - ve de pre nos. Novi de lo da ja lec mora dati to in for ma ci jo pra vo ča sno, vse - 155 Sod ba VS RS VIII Ips 34/94. 214 TRETJI DEL ka kor pa pre den pre nos ne po sred no pri za de ne de lov ne in za po sli tve ne raz me re nje go vih de lav cev. Če prejš nji ali novi de lo da ja lec na čr tu je ta ukre pe v zve zi z last ni mi de lav ci, se mo ra ta o teh ukre pih pra vo ča sno pos ve to va ti z de lav ski mi pred stav ni ki, da pri de do spo ra zu ma. Če dr žav ni pred pi si do lo ča jo, da lah ko de lav ski pred stav ni ki za pro si jo ar bi traž ni svet za pre so jo o ukre pih, ki jih je tre ba spre je ti gle de de lav cev, lah ko dr ža ve čla ni ce ome ji jo ob veš ča nje in pos ve to va nje na pri me re, pri ka te rih je po sle di ca pre no sa spre mem ba po slo va nja, ki lah ko pri ve de do re snih neu god nih po sle dic za ve li ko za po sle nih. In for ma ci je in pos ve to va nja se mo ra jo na na ša ti vsaj na ukre pe, ki so pred vi de ni gle de za po sle nih ter mo ra jo biti pred pre no som de jav no sti pra vo ča sno oprav lje ni. Dr ža ve čla ni ce lah ko ome ji jo to ob vez nost na de - lo da jal ce, pri ka te rih šte vi lo za po sle nih iz pol nju je po go je za iz vo li tev ali ime no va nje or ga na, ki pred stav lja de lav ce. Prav tako lah ko do lo či jo, da mo ra jo biti – če pri de lo da jal cu ni de lav skih pred stav ni kov – de lav ci vna - prej ob veš če ni o ča su, ko bo oprav ljen pre nos. Od po ved več je mu šte vi lu de lav cev iz po slov nih raz lo gov po no vem ZDR Za od po ved več je mu šte vi lu de lav cev ve lja jo po no vem za ko nu do dat na pra vi la. Za kon naj prej opre de li, kaj je več je šte vi lo de lav cev ter za ve že de lo da jal ca, da rav na po po seb nem za kon sko do lo če nem po stop ku. De lo da ja lec, mora iz de la ti pro gram raz re še va nja pre sež nih de lav cev, če ugo to vi, da bo za ra di po slov nih raz lo gov po sta lo ne po treb no delo v ob dob ju 30 dni: – naj manj 10 de lav cev pri de lo da jal cu, ki za po slu je več kot 20 in manj kot 100 de lav cev, – naj manj 10 % de lav cev pri de lo da jal cu, ki za po slu je naj manj 100, ven - dar manj kot 300 de lav cev, – naj manj 30 pri de lo da jal cu, ki za po slu je 300 ali več de lav cev. Pro gram mora pri pra vi ti tudi de lo da ja lec, ki ugo to vi, da bo za ra di po - slov nih raz lo gov v ob dob ju treh me se cev po sta lo ne po treb no delo 20 ali več de lav cev. Za od po ved po god be več je mu šte vi lu de lav cev iz po slov nih raz lo gov mora to rej de lo da ja lec za vse zgo raj na ve de ne pri me re iz de la ti pro gram raz re še va nja pre sež nih de lav cev. Ob ve sti ti mora pred stav ni ke de lav cev in z nji mi so de lo va ti pri pri pra vi pro gra ma in se pos ve to va ti o mož nih na či nih za pre pre či tev in ome ji tev od po ve di in o mož nih ukre pih za pre - pre či tev in omi li tev ško dlji vih po sle dic pre ne ha nja de lov ne ga raz mer ja ter za go to vi ti so de lo va nje za vo da za za po slo va nje. De lo da ja lec mora o raz lo gih za pre ne ha nje po treb po delu de lav cev, o pred vi de nem šte vi lu in ka te go ri jah ne po treb nih de lav cev in o pred vi de - nem roku, v ka te rem bo pre ne ha la po tre ba po delu de lav cev, čim prej ob - NOVA DELOVNA RAZMERJA 215 ve sti ti svet de lav cev ali de lav ske ga zaup ni ka in sin di kat pri de lo da jal cu in se pri pri pra vi pro gra ma raz re še va nja pre sež nih de lav cev pos ve to va ti o mož nih na či nih za pre pre či tev in ome ji tev šte vi la od po ve di in o mož - nih ukre pih za pre pre či tev in omi li tev ško dlji vih po sle dic. O po stop ku ugo tav lja nja pre ne ha nja po treb po delu več je ga šte vi la de - lav cev, o raz lo gih za pre ne ha nje po treb po delu de lav cev, o pred vi de nem šte vi lu in ka te go ri jah ne po treb nih de lav cev ter o pred vi de nem roku, v ka te rem bo pre ne ha la po tre ba po delu, mora de lo da ja lec čim prej ob ve - sti ti tudi za vod za za po slo va nje. Se sta vi ne pro gra ma raz re še va nja pre sež nih de lav cev po no vem ZDR Pro gram raz re še va nja pre sež nih de lav cev mora vse bo va ti pred vsem raz - lo ge za pre ne ha nje po treb po delu de lav cev ter sez nam ne po treb nih de - lav cev. Pri do lo či tvi de lav cev, ka te rih delo po sta ne traj no ne po treb no, ima jo ob ena kih me ri lih pred nost pri za dr ža nju za po sli tve ti sti de lav ci s slab šim so cial nim sta njem. Za ča sna od sot nost z dela de lav ca za ra di bo - lez ni, po rod niš ke ga do pu sta, do pu sta za nego in vars tvo otro ka ali tež je pri za de te ga in va li da ter no seč nost ne sme biti upo šte va na kot me ri lo za do lo ča nje ne po treb nih de lav cev. Do dat no mora pro gram vse bo va ti ukre pe za pre pre či tev ali kar naj več - jo ome ji tev pre ne ha nja de lov ne ga raz mer ja de lav cev (pre ve ri ti mož no sti na da lje va nja za po sli tve pod spre me nje ni mi po go ji, kot npr. dru go delo, preus po sab lja nje, izo bra že va nje, delo s kraj šim de lov nim ča som; uved ba kraj še ga de lov ne ga ča sa s so glas jem sve ta de lav cev in/ali sin di ka ta in s pra vi ca mi iz del ne brez po sel no sti) Pro gram mora do lo či ti tudi ukre pe in me ri la za iz bi ro ukre pov za omi - li tev ško dlji vih po sle dic pre ne ha nja de lov ne ga raz mer ja, npr.: po nud ba za po sli tve pri dru gem de lo da jal cu, za go to vi tev de nar ne po mo či, za go to - vi tev po mo či za za če tek sa mo stoj ne de jav no sti, do kup za va ro val ne dobe. De lo da ja lec mora o pred lo gu pro gra ma re še va nja pre sež nih de lav cev ob ve sti ti za vod za za po slo va nje. De lo da ja lec ne sme od po ve da ti po godb o za po sli tvi de lav cem, pre den pred log pro gra ma pred lo ži za vo du za za - po slo va nje in do kler ne mine 30 dnev ni rok od pred lo ži tve pred lo ga pro - gra ma za vo du. V tem ča su mora de lo da ja lec obrav na va ti pred lo ge za vo da o mož nih ukre pih za pre pre či tev ali kar naj več jo ome ji tev pre ne ha nja de - lov ne ga raz mer ja de lav cev in ukre pih za omi li tev ško dlji vih po sle dic pre - ne ha nja de lov ne ga raz mer ja. Za kon je to rej po ve čal vlo go za vo da in opre de lil rok (30 dni), v ka te - rem za vod pred la ga ukre pe za pre pre či tev ali kar naj več jo ome ji tev pre - ne ha nja de lov ne ga raz mer ja de lav cev in ukre pe za omi li tev ško dlji vih po - sle dic pre ne ha nja de lov ne ga raz mer ja, ki jih mora de lo da ja lec pre ve ri ti in ko od pu sti še niso mož ni. De lo da ja lec lah ko od pu sti de lav ce še le po 216 TRETJI DEL pre te ku 30–dnev ne ga roka od ob ve sti la za vo da za za po slo va nje. Za vod pa lah ko zah te va, da se rok za iz da jo od po ve di po dalj ša na 60 dni. Pra vi ce de lav cev, ki so teh no loš ki pre se žek – ure di tev po ZTPDR Po ZTDR de lav cu, ka te re ga delo ni več po treb no za ra di teh no loš kih ali dru gih iz bolj šav, ne sme pre ne ha ti de lov no raz mer je, do kler se mu ne za - go to vi ena od pra vic, ki jih do lo ča za kon. Me ri la za za go tav lja nje pra vic de lav cev, ki so teh no loš ki pre se žek, do lo ča za kon, splo šni akt ozi ro ma ko lek tiv na po god ba. Pra vi ce de lav cev, ki so teh no loš ki pre se žek, so po ZTPDR: – pra vi ca do dela v dru gi or ga ni za ci ji ozi ro ma de lo da jal cu na pod la gi spo ra zu ma pri stoj nih or ga nov, in to na de lov no me sto, ki us tre za nje - go ve mu zna nju in zmož no stim; – pra vi ca do prek va li fi ka ci je ozi ro ma dok va li fi ka ci je za delo v isti ali dru gi or ga ni za ci ji; – pra vi ca do do ku pa de lov ne dobe, če mu za uve lja vi tev pra vi ce do sta - rost ne po koj ni ne manj ka do 5 let po koj nin ske dobe; – pra vi ca do en krat ne ga na do me sti la v ob li ki od prav ni ne; v tem pri me - ru de la vec pi sno iz ja vi, da že li, da mu de lov no raz mer je pre ne ha in da s temi sreds tvi traj no re šu je svo je na dalj nje delo; Če se de lav cu ne za go to vi no be na od na ve de nih pra vic, ima pra vi co do de nar ne ga na do me sti la naj manj v vi ši ni za jam če ne ga oseb ne ga do hod - ka, do kler ne na sta ne jo po go ji za uve lja vi tev te pra vi ce. Pra vi ca pre je ma - ti de nar no na do me sti lo tra ja 2 leti. Kar za de va po lo žaj teh no loš ke ga pre sež ka, uži va jo po seb no vars tvo de lav ci in va li di. Njim na mreč ne sme pre ne ha ti de lov no raz mer je, do kler ne uve lja vi jo pra vi ce do po koj ni ne ali pa z nje go vim so glas jem ene iz med prej na ve de nih pra vic. Za in va li de to rej ne ve lja pra vi ca o naj več 2–let - nem na do me sti lu v vi ši ni za jam če ne ga oseb ne ga do hod ka. Po ZDR se sin di kal ni po ver je nik med tra ja njem funk ci je kot tudi v do lo če nem roku po nje nem pre te ku ne sme uvr sti ti med pre sež ke de lav cev. ZDR go vo ri o pre ne ha nju po treb po de lav cih za ra di nuj nih ope ra tiv nih raz lo gov. Ti se šte je jo kot teh no loš ki, or ga ni za cij ski ali struk tur ni raz lo gi, ki pris pe va jo k več ji učin ko vi to sti, na da lje eko nom ski raz lo gi ter ukre pi dr ža ve. ZDR raz li ku je med za ča snim pre ne ha njem po treb po delu za ra di nuj - nih ope ra tiv nih raz lo gov, ki tra ja jo 6 me se cev ali manj od traj nih. Ob za ča snem pre ne ha nju po treb po delu de lov no raz mer je de lav cu ne pre ne ha. V teh pri me rih lah ko or ga ni za ci ja ozi ro ma de lo da ja lec: – za ča sno raz po re di de lav ca v ok vi ru or ga ni za ci je na dru go de lov no me - sto ali pa v dru go or ga ni za ci jo, v obeh pri me rih na de lov no me sto, za ka te ro se zah te va ena ka ali eno stop njo niž ja izo braz ba, ven dar naj dlje za 6 me se cev; NOVA DELOVNA RAZMERJA 217 – na po ti de lav ca na prek va li fi ka ci jo ozi ro ma dok va li fi ka ci jo s pra vi co na do me sti la pla če v vi ši ni, do lo če ni s ko lek tiv no po god bo ozi ro ma splo šnim ak tom; – za go to vi de lav cu na do me sti lo pla če za čas ča ka nja na delo v vi ši ni, do - lo če ni s ko lek tiv no po god bo ali splo šnim ak tom, ven dar v vi ši ni za - jam če ne ga na do me sti la pla če; – uve de delo s skraj ša nim de lov nim ča som; ven dar je za de lov ni čas, kraj ši od 36 ur na te den, de la vec upra vi čen do na do me sti la za raz li ko do pol ne ga de lov ne ga ča sa. Ob za ča sni pre raz po re di tvi na dru go de lov no me sto ima pre raz po re je ni de la vec ne gle de na delo, ki ga tam oprav lja, pra vi co do pla če po de jan - skem delu, ki pa mora biti naj manj 20 % viš je od na do me sti la pla če za čas ča ka nja na delo. Ena ko ve lja pri raz po re di tvi de lav ca na delo s skraj - ša nim de lov nim ča som. Od lo ča nje o za ča snih pre sež kih po ZDR Z vi di ka, kdo od lo ča, ka te rim de lav cem za ča sno ni mo go če za go to vi ti dela, ka te ri ukrep bo upo rab ljen, ZDR uva ja ka te go ri jo več je ga šte vi la de lav cev. Za več je šte vi lo de lav cev se šte je, – če je v za po red nih 45 dneh ne po treb nih naj manj 10 de lav cev, kjer je za po sle nih do 100 de lav cev, – 10 % kjer je za po sle nih od 100 do 300 de lav cev, in – naj manj 30 de lav cev, kjer je za po sle nih več kot 300 de lav cev. Če gre za več je šte vi lo de lav cev, je od lo či tev o pre sež kih pri sto jen spre je ti or gan uprav lja nja, si cer pa po slo vod ni or gan. Ka te ri or gan se pri ure di tvi uprav lja nja po ZDR šte je kot or gan uprav - lja nja je vpra ša nje, ki ga prak sa raz lič no raz la ga. Kljub temu, da je pre cej raz šir je no, da je or gan uprav lja nja nad zor ni svet v del niš ki druž bi, me ni - mo, da tako sta liš če ne us tre za za sno vi uprav lja nja v del niš ki druž bi. Ne gle de na to, kdo je or gan uprav lja nja in za kak šno šte vi lo de lav cev gre, je pred od lo či tvi jo o tem, ka te rim de lav cem ni mo go če za go to vi ti dela, tre ba zah te va ti mne nje sin di ka ta in ga pred od lo či tvi jo obrav na va ti sku paj s pred stav ni ki sin di ka ta. Če po sta ne delo de lav cev ne po treb no za dalj kot 6 me se cev, ugo to vi ob stoj traj ne ga pre ne ha nja po treb po slo vod ni or gan ozi ro ma de lo da ja lec in v tem pri me ru de lav cu pre ne ha de lov no raz mer je (traj ni pre sež ki). Po spre mem bah ZDR (Ur.l. RS štev. 5/91 z dne 8. 2. 1991), de lov no raz - mer je de lav ca, ka te re ga delo po sta ne traj no ne po treb no ne pre ne ha, če: – je mo go če v ok vi ru or ga ni za ci je ozi ro ma pri de lo da jal cu de lav ca raz po - re di ti na dru go de lov no me sto, ki ne us tre za nje go vi stro kov ni izo braz - bi in de la vec s tem so gla ša; – je mo go če de lav ca prek va li fi ci ra ti ozi ro ma dok va li fi ci ra ti v roku 6 me se cev; 218 TRETJI DEL – je delo mož no oprav lja ti z nes pre me nje nim šte vi lom de lav cev v skraj ša nem de lov nem ča su naj manj 36 ur na te den, ki se šte je za pol ni de lov ni čas. Pri do lo či tvi de lav cev, ki se jim za go to vi pre raz po re di tev ali prek va li fi ka - ci ja ozi ro ma dok va li fi ka ci ja se upo šte va nji ho va de lov na us pe šnost in stro kov na izo braz ba ter de lov na doba in so cial ne raz me re. Me ri la za do lo ča nje traj nih pre sež kov po ZDR Pri do lo či tvi de lav cev, ka te rih delo po sta ne traj no ne po treb no, se upo šte - va jo zla sti ta me ri la (36.b) člen ZDR): – stro kov na izo braz ba ozi ro ma us po sob lje nost ter po treb no do dat no zna nje in zmož no sti; – de lov ne iz kuš nje; – de lov na us pe šnost; – de lov na doba; – zdravs tve no sta nje; – so cial no sta nje (šte vi lo ne pre skrb lje nih dru žin skih čla nov, oprav lja nje obrt ne de jav no sti kot po stran ski po klic, oprav lja nje kme tij ske de jav - no sti, druž be niš tvo v pod jet jih). Po drob ne je me ri la ure ja SKPG, ki do lo ča, da je te melj no me ri lo za ohra - ni tev za po sli tve de lov na us pe šnost, ven dar se kot prvo ko rek cij sko me ri - lo za ohra ni tev za po sli tve upo šte va stro kov na izo braz ba ozi ro ma nje go va us po sob lje nost, de lov ne iz kuš nje, de lov na doba ter kot 4. in 5. ko rek cijsk me ri lo zdravs tve no in so cial no sta nje. Pri ohra ni tvi za po sli tve ima jo pred nost de lav ci – z dalj ši mi de lov ni mi iz kuš nja mi, – z dalj šo de lov no dobo, – s slab šim zdravs tve nim sta njem ozi ro ma če so zbo le li za po klic no bo - lez ni jo ali ime li poš kod be pri delu, – s slab šim so cial nim sta njem (pri ugo tav lja nju so cial ne ga sta nja se upo - šte va jo pred vsem do ho dek na dru žin ske ga čla na, šte vi lo ne pre skrb lje - nih otrok, ne za po sle nost dru žin skih čla nov, oprav lja nje obrt ne de jav - no sti kot po stran ske ga po kli ca, oprav lja nje kme tij ske de jav no sti, last niš tvo ozi ro ma so last niš tvo pod je tij). Pre po ve di in ome ji tve za do lo či tev teh no loš kih pre sež kov po ZDR ZDR v 36.c) čle nu pre po ve du je, da bi de lov no raz mer je za ra di nuj nih ope ra tiv nih raz lo gov pre ne ha lo: – de lav cu med slu že njem vo jaš ke ga roka; – de lav cu med od sot nost jo z dela za ra di za ča sne nez mož no sti za delo za - ra di bo lez ni; NOVA DELOVNA RAZMERJA 219 – no seč ni ci in de lav ki med od sot nost jo z dela za ra di po rod niš ke ga do - pu sta ozi ro ma do pu sta za vars tvo in nego; – de lav cu, čla nu or ga nov uprav lja nja, de lav ske ga sve ta itd. Po seb na je ure di tev za in va li de, in si cer in va li du lah ko pre ne ha de lov no raz mer je le z nje go vim so glas jem ali če se mu za go to vi skle ni tev de lov ne - ga raz mer ja drug je. Sta rej še mu de lav cu, ki mu do iz pol ni tve po go ja do upo ko ji tve manj ka do 5 let za va ro val ne dobe lah ko pre ne ha de lov no raz - mer je le, če se mu za go to vi do kup za va ro val ne dobe ozi ro ma mu je za go - tov lje no na do me sti lo iz za va ro va nja za pri mer brez po sel no sti ali z nje go - vim so glas jem pra vi ca do us trez ne od prav ni ne. Pra vi ce de lav cev ob pre ne ha nju kot traj ni pre se žek po ZDR Po 36. čle nu ZDR de lav cu, ki mu traj no ni mo go če za go to vi ti dela, pre ne - ha de lov no raz mer je: – po pre te ku 6 me se cev po do konč no sti skle pa o pre ne ha nju; – or ga ni za ci ja ozi ro ma de lo da ja lec mora za ob dob je 6 me se cev za go tav - lja ti na do me sti lo pla če naj manj v vi ši ni za jam če ne pla če; – or ga ni za ci ja ozi ro ma de lo da ja lec mora iz pla ča ti de lav cu (če je bil za po - slen naj manj 2 leti) od prav ni no v vi ši ni naj manj po lo vi ce nje go ve pov - preč ne me seč ne pla če v zad njih 3 me se cih.156 Po 17. čle nu SKPG po leg pri me rov, ki jih do lo ča za kon, ne more pre ne ha - ti de lov no raz mer je brez so glas ja tudi de lav cu, ki je sta rej ši od 55 let ozi - ro ma de lav ki, ki je sta rej ša od 50 let in ima naj manj 15 let de lov ne dobe pri de lo da jal cu ozi ro ma 25 let skup ne de lov ne dobe. Prvo me ri lo za ohra ni tev za po sli tve je do se ga nje de lov nih re zul ta tov. Pred nost pri ohra ni tvi za po sli tve ima jo de lav ci, ki do se ga jo bolj še de lov - ne re zul ta te. Me ri la za do se ga nje de lov nih re zul ta tov je mo go če upo ra bi ti pri do lo ča nju pre sež nih de lav cev le, če so vna prej do lo če na me ri la za ugo tav lja nje de lov nih re zul ta tov in so se upo rab lja la naj manj zad njih šest me se cev pred spre je mom pro gra ma raz re še va nja pre sež nih de lav cev. S ko lek tiv no po god bo de jav no sti ozi ro ma pod jet niš ko ko lek tiv no po god - bo ali splo šnim ak tom, ki je v skla du s ko lek tiv no po god bo, se lah ko po - drob ne je do lo či jo me ri la za upo ra bo po sa mez nih me ril. De lo da ja lec mora de lav ce ob veš ča ti o vseh de jav no stih, po ve za nih z na stan kom in re - še va njem pre sež kov de lav cev, de lav ci pa mo ra jo biti oseb no sez na nje ni z mož ni mi na či ni re še va nja svo je ga de lov ne ga po lo ža ja. Pro gram re še va nja pre sež nih de lav cev mora biti fi nanč no ovred no ten. Od prav ni ne mo ra jo biti iz pla ča ne pre sež nim de lav cem naj ka sne je do iz - te ka od po ved ne ga roka. 156 Sod ba VS RS VIII Ips 93/95. 220 TRETJI DEL Po mir ja nje v po stop ku ugo tav lja nja pre sež nih de lav cev po SKGP 18. člen SKPG ure ja po mir ja nje v po stop ku ugo tav lja nja pre sež nih de lav - cev. Če de lo da ja lec sprej me pro gram raz re še va nja pre sež nih de lav cev in pri tem ne upo šte va sta lišč, mnenj in pred lo gov sin di ka ta, lah ko sin di kat v os mih dneh od dne va, ko mu je bil vro čen pro gram raz re še va nja pre - sež nih de lav cev, spro ži po sto pek po mir ja nja. Če sin di kat v roku ne spro ži po stop ka po mir ja nja, je pro gram do kon - čen. Če je po mir ja nje us pe šno, je pro gram do kon čen in no be na stran v po stop ku ne more spro ži ti spo ra pred ar bi traž no ko mi si jo. Po mir ja nje vodi ose ba, ki jo z li ste kan di da tov za vo de nje po mir ja nja do lo či ko mi si ja za po mir ja nje so gla sno. Li sto kan di da tov skup no do lo či - jo pod pi sni ki te ko lek tiv ne po god be med stro kov nja ki, ki uži va jo zau pa - nje vseh pod pi sni kov in se pi sno za ve že jo, da bodo po stop ke po mir ja nja vo di li ne pri stran sko in stro kov no. Ko mi si jo za po mir ja nje se stav lja ta en pred stav nik de lo da jal cev in en pred stav nik sin di ka tov, pod pi sni kov te ko lek tiv ne po god be. Li sto kan di da tov in ko mi si jo za po mir ja nje ime nu - je jo pod pi sni ki te ko lek tiv ne po god be v enem me se cu po nje ni skle ni tvi. SODNA PRAKSA – Prek va li fi ka ci ja in dok va li fi ka ci ja pre sež nih de lav cev157 Če or ga ni za ci ja na de lih, ki jih je de la vec oprav ljal, za po slu je dru ge de lav ce, delo de lav ca ne more po sta ti traj no ne po treb no za ra di nuj nih ope ra tiv nih raz lo gov. Pri tem ni od lo čil no, ali dru ge de lav ce za po slu je for mal no ali ne for - mal no. De lov no raz mer je de lav cu ne more pre ne ha ti, če ga je mo go če v ok vi - ru or ga ni za ci je ozi ro ma pri de lo da jal cu raz po re di ti na dru go de lov no me sto, ki ne us tre za nje go vi izo braz bi, zna nju in zmož no stim, če de la vec s tako pre - raz po re di tvi jo so gla ša; ali če ga je mo go če prek va li fi ci ra ti ali dok va li fi ci ra ti za delo na dru gem de lov nem me stu v še stih me se cih (36. a) člen ZDR). V kon kret nem pri me ru je bilo po mne nju so diš ča pri iz va ja nju po stop kov v zve zi s pre ne ha njem po treb po de lav cih za ra di nuj nih ope ra tiv nih raz lo gov stor - je nih več kr ši tev. So diš ču se zdi vpraš lji va pra vil na upo ra ba 33. čle na ZDR, ki do lo ča po sle di ce traj ne ga pre ne ha nja po treb po delu de lav ca. O traj nem pre ne - ha nju po treb po delu de lav ca na mreč go vo ri mo, ko po sta ne delo de lav ca ne po - treb no za več kot šest me se cev. Po tr di tvah tož ni kov pa je de lo da ja lec na nju ni de lov ni me sti raz po re jal dru ge de lav ce. Pri tem ni od lo čil no, ali so bili de lav ci raz po re je ni for mal no ali ne for mal no. Če pa je bil 33. člen ZDR pra vil no upo rab - ljen, je tre ba ugo to vi ti, ali je bilo de lav ce ma mož no za go to vi ti dru go us trez no de - lov no me sto ali pa kraj šo dok va li fi ka ci jo ali prek va li fi ka ci jo v skla du s 36.a) čle - nom ZDR. To že na stran ka je tož ni ko ma po nu di la dru go us trez no delo, ven dar tega dela tož ni ka iz zdravs tve nih raz lo gov ni sta bila spo sob na oprav lja ti. To že - na stran ka bi v skla du z za ko nom mo ra la tož ni ko ma po nu di ti mož nost, ki bi bila pri mer na nju ne mu zdravs tve ne mu sta nju. Da bi to že na stran ka to lah ko sto ri la, 157 Sklep VS RS VIII Ips 103/96. NOVA DELOVNA RAZMERJA 221 ka že jo na ved be tož ni kov, da je že me sec dni po do konč no sti skle pov, s ka te ri mi sta tož ni ka po sta la traj no pre sež na de lav ca in jima je de lov no raz mer je pre ne ha - lo, to že na stran ka is ka la de lav ce, ki bi jih dok va li fi ci ra la za voz ni ke (oprav lja nje iz pi tov za voz ni ke C–ka te go ri je), da bi jih lah ko ka sne je vklju či la v te ča je za voz ni ke tež kih stro jev ali te ča je za žer ja vi ste. Tož ni ka sta po last nih na ved bah, ki jih je po tr di la tudi ka drov ska služ ba, že bila kva li fi ci ra na za voz ni ke C–ka te go ri je, zato je tre ba pre ve ri ti, kako je bilo z mož nost jo nju ne dok va li fi ka ci je. SODNA PRAKSA – Do konč nost skle pa o pre ne ha nja de lov ne ga raz mer - ja de lav cu kot de lov ne mu pre sež ku 158 Če sklep di rek tor ja, na pod la gi ka te re ga je de lav cu pre ne ha lo de lov no raz - mer je, ni po stal do kon čen, nima prav nih učin kov. Kak šni so raz lo gi, da sklep ni po stal do kon čen, prav no ni po mem bno. Tož ni ku je bil izre čen sklep o pre ne ha nju de lov ne ga raz mer ja za ra di nuj nih ope ra tiv nih raz lo gov. Pri pre so ji pri me ra je so diš če ugo to vi lo, da de lav cu de lov no raz mer je ni pre - ne ha lo, saj na ve de ni sklep ni po stal do kon čen in zato nima prav nih učin kov. De la vec tož nik je skle pu di rek tor ja na mreč ugo var jal. O ugo vo ru bi mo ral od lo - ča ti de lav ski svet, ta pa v tem ča su ni de lo val, zato o ugo vo ru ni mo gel od lo či ti. So diš če je me ni lo, da raz lo gi, za kaj o ugo vo ru ni bilo od lo če no, prav no niso po - mem bni. Po mem bno je le, da o ugo vo ru ni bilo od lo če no. Kak šne so po sle di ce tega, da o ugo vo ru ni bilo od lo če no, do lo ča 106. in 36.e) člen ZDR: Ugo vor de lav ca zo per sklep o nje go vih pra vi cah, ob vez no stih in od - go vor no stih za dr ži jo iz vr ši tev skle pa do do konč ne od loč be. De lav cu, ki mu ni mo go če traj no za go to vi ti dela v or ga ni za ci ji ozi ro ma pri de lo da jal cu, de lov no raz mer je pre ne ha po pre te ku še stih me se cev po do konč no sti skle pa o pre ne ha - nju de lov ne ga raz mer ja. Ker sklep ni po stal do kon čen, nima prav nih učin kov. De lov no raz mer je de - lav cu ni pre ne ha lo. SODNA PRAKSA – Me ri la za oce nje va nje de lov ne us pe šno sti159 Ko so si oce ne za ugo tav lja nje de lov ne us pe šno sti po sa mez nih de lav cev za oprav lja nje do lo če ne ga dela po dob ne, na konč no oce no de lov ne us pe - šno sti vpli va jo tudi dru gi ele men ti, ki dru ga če ne bi mo gli biti od lo čil ni. Tož ni ca (de lav ka, ki ji je pre ne ha lo de lov no raz mer je) je tr di la, da to že na stran ka (de lo da ja lec) po stop ka ugo tav lja nja traj nih pre sež nih de lav cev ni pra - vil no iz pe lja la. De lav ci niso bili oce nje va ni po ena kih me ri lih, po leg tega pa del tož ni ce ni oce nje val njen ne po sred ni vod ja. So diš če je izre klo, da so pri po dob - nih oce nah de lov ne us pe šno sti de lav cev do lo če nih del od lo čil ni tudi ele men ti, ki v dru gih pri me rih to ne mo re jo bi ti. 158 Sod ba VS RS VIII Ips 25/95. 159 Sklep VS RS VIII Ips 33/94. 222 TRETJI DEL V kon kret nem pri me ru je šlo prav za tak pri mer. Kot do da ten ele ment za ugo - tav lja nje de lov ne us pe šno sti je bila tu upo rab lje na tož ni či na pri prav lje nost ozi - ro ma ne pri prav lje nost za po moč pri za ča snem oprav lja nju nuj nih del zu naj nje - ne ga de lov ne ga po droč ja, ki so mo ra la biti oprav lje na v ok vi ru de lov ne ga pro ce sa. Nje na ne pri prav lje nost za oprav lja nje nuj nih del je vpli va la na to li ko slab šo oce no nje ne de lov ne us pe šno sti, da je bila prav ona do lo če na za de lav ko, ki bo obrav na va na kot traj ni pre se žek. Tako ugo tav lja nje de lov ne us pe šno sti ne more biti obrav na va no kot na pač na upo ra ba ma te rial ne ga pra va. Po mne nju so - diš ča je de lov no us pe šnost mo go če oce nje va ti na raz lič ne na či ne. SODNA PRAKSA – Me ri la za do lo ča nje traj nih pre sež kov kot se sta vi na pro gra ma raz re še va nja pre sež nih de lav cev160 Ob vez ne se sta vi ne pro gra ma raz re še va nja pre sež nih de lav cev so ukre pi za pre pre či tev ali kar naj več jo ome ji tev pre ne ha nja de lov ne ga raz mer ja de lav cev, sez nam ne po treb nih de lav cev ter me ri la in ukre pi za iz bi ro ukre pov za omi li tev ško dlji vih po sle dic pre ne ha nja de lov ne ga raz mer ja. Me ri la za ugo tav lja nje ne po treb nih de lav cev niso ob vez na se sta vi na pro - gra ma re še va nja pre sež nih de lav cev. So diš če raz la ga, da mo ra jo biti pre sež ni de lav ci do lo če ni že pred spre jet jem pro gra ma za raz re še va nje pre sež nih de lav cev, saj je sez nam pre sež nih de lav cev ob vez na se sta vi na tega pro gra ma in je na me njen prav ta kim de lav cem. Zato pro gram raz re še va nja pre sež nih de lav cev ni ne za ko nit, če v njem niso na ve de na me ri la za ugo tav lja nje ne po treb nih de lav cev. Prav tako pro gram ni ne za ko nit, če so v njem na ve de na me ri la, ki so dru gač na od me ril, na ve de nih v ak tih, ki jih ure ja jo (ko lek tiv na po god ba). V tem pri me ru se ne upo ra bi jo me ri la iz pro gra ma, am pak iz akta, ki jih ure ja. SODNA PRAKSA – Sin di kal ni po ver je nik kot pre sež ni de la vec161 Sin di kal ne ga zaup ni ka med tra ja njem nje go ve funk ci je ni mo go če brez so - glas ja uvr sti ti med pre sež ne de lav ce. ZDR v tret jem od stav ku 5. čle na ja sno do lo ča, da sin di kal ne ga zaup ni ka med tra ja njem nje go ve funk ci je za ra di sin di kal ne de jav no sti brez so glas ja sin di ka ta ni mo go če uvr sti ti med pre sež ne de lav ce. Pra vil nik to že ne stran ke (de lo da jal ca) pa je imel v tem pri me ru za sin di kal ne ga zaup ni ka še ugod nej šo ure di tev, saj je za oprav lja nje te funk ci je do lo čil celo iz lo čil no me ri lo, po ka te rem sin di kal ne ga zaup ni ka sploh ni mo go če uvr sti ti med pre sež ne de lav ce. Do loč ba pra vil ni ka je ena ka do loč bi ta krat ve ljav ne SKPG. Sklep de lo da jal ca o pre ne ha nju de lov ne ga raz mer ja de lav ske mu zaup ni ku je bil zato raz ve ljav ljen. 160 Sod ba VS RS VIII Ips 82/95. 161 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na. NOVA DELOVNA RAZMERJA 223 SODNA PRAKSA – Delo de lav ca traj no ni po treb no162 Traj no pre ne ha nje po treb po delu de lav ca mora biti de jan sko ugo tov lje no. Še le te daj se lah ko iz ve de po sto pek v zve zi s traj nim pre ne ha njem po treb po delu de lav ca. De lo da ja lec je v kon kret nem pri me ru po sto pek v zve zi s traj nim pre ne ha njem po treb po de lav cih pra vil no iz ve del, ven dar je so diš če pre so di lo, da je od lo či tev o tem, da delo de lav ca traj no ni več po treb no, vpraš lji va. V na dalj njem po stop ku bo tre ba ugo to vi ti, ali so po da ni po go ji za ugo to vi tev ob sto ja traj ne ga pre ne ha - nja po treb po delu de lav ca in nato po nov no od lo či ti. Tako je pre so di lo gle de na na ved be za pi sni ka seje sve ta šo le, na ka te rem je bilo od lo če no, da tož ni ku ni mo go če za go to vi ti dru ge ga us trez ne ga de lov ne ga me sta ter gle de na dejs tvo, da je bilo hkra ti ali kma lu po iz ved bi tega po stop ka raz pi sa no pro sto de lov no me sto uči te lja fi zi ke, za ka te re ga tož nik po last nih na - ved bah iz pol nju je vse pred pi sa ne po go je. SODNA PRAKSA – En de la vec pre se žek163 Pro gra ma raz re še va nja pre sež nih de lav cev ni tre ba spre je ti, če je samo en de la vec pre se žek. Ka dar je za od lo ča nje pri sto jen di rek tor, ni stor je na bis tve na kr ši tev po stop ka, če se o ugo vo ru od lo ča v ne nav zoč no sti de lav ca. Ne gre za na pač no upo ra bo ma te rial ne ga pra va, če se za pod jet je, ki za po slu je ne kaj več kot de set de lav cev, smi sel no upo ra bi jo do loč be za ko na, ki ve lja jo za or ga ni za ci je ozi ro ma de lo da jal ce, ki za po slu je jo manj kot de set de lav cev. V da - nem pri me ru ni bilo nuj no pri pra vi ti po seb ne ga pro gra ma za raz re še va nje pre - sež nih de lav cev, ker je šlo le za ene ga de lav ca. Pro gram ne bi mo gel vpli va ti na dru gač no re ši tev. Prav tako ne gre za na pač no upo ra bo ma te rial ne ga pra va, če de lav ki ni bila dana mož nost, da se o svo jih na ved bah iz ja vi v po stop ku re še va nja ugo vo ra. Za ta po sto pek je bil v or ga ni za ci ji na mreč pri sto jen di rek tor, pri sot nost de lav ca, ko se obrav na va nje gov ugo vor, pa je smi sel na le, ko o ugo vo ru od lo ča ko le gij ski or gan. Di rek tor je v da nem pri me ru od lo čil le na pod la gi na vedb, ki jih je tož ni - ca na ved la v ugo vo ru, svo jih raz lo gov za za vr ni tev ugo vo ra, ki bi jih tož ni ca lah ko po jas nje va la in jim ugo var ja la, pa mu ni tre ba vna prej na ve sti. Po leg tega je ime la tož ni ca mož nost nje go ve raz lo ge iz pod bi ja ti v po stop ku pred so diš čem. VPRAŠANJA ■ Ko lek tiv no od puš ča nje de lav cev po pra vu EU ■ Spre mem ba de lo da jal ca v pra vu EU ■ Od po ved več je mu šte vi lu de lav cev iz po slov nih raz lo gov po no vem ZDR ■ Se sta vi ne pro gra ma raz re še va nja pre sež nih de lav cev po ZDR ■ Ure di tev teh no loš kih pre sež kov po ZTPDR 162 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na. 163 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na 224 TRETJI DEL ■ Od lo ča nje o za ča snih pre sež kih po ZDR ■ Me ri la za do lo ča nje traj nih pre sež kov po ZDR ■ Pre po ve di in ome ji tve za do lo či tev teh no loš kih pre sež kov po ZDR ■ Pra vi ce ob pre ne ha nju kot traj ni pre se žek po ZDR ■ Po mir ja nje v po stop ku ugo tav lja nja pre sež nih de lav cev po SKGP PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA PRIPRAVNIŠTVO IN POSKUSNO DELO Pri prav niš tvo po no vem ZDR Po no vem ZDR se z za ko nom, dru gim pred pi som ali ko lek tiv no po god bo na rav ni de jav no sti lah ko do lo či, da skle ne po god bo o za po sli tvi kot pri - prav nik, kdor pr vič zač ne oprav lja ti delo us trez no vr sti in stop nji svo je stro kov ne izo braz be ter zato, da se us po so bi za sa mo stoj no oprav lja nje dela v de lov nem raz mer ju. Va je nec, ki us pe šno kon ča pro gram po klic ne - ga izo bra že va nja, je us po sob ljen za sa mo stoj no oprav lja nje dela v de lov - nem raz mer ju, us trez no vr sti in stop nji nje go ve po klic ne izo braz be. Pri ob li ko va nju za ko na se je po sta vi lo vpra ša nje ali je v si ste mu spre - mi nja jo če šol ske za ko no da je in sti tut pri prav niš tva sploh še po tre ben. Si - stem izo bra že va nja se na mreč spre mi nja v tej sme ri, da se v do lo če ne izo - bra že val ne pro gra me vna ša več prak tič ne ga pou ka. Bis tve no za pri prav niš tvo je na mreč vpra ša nje, ali je de la vec, ki zač ne pr vič oprav lja ti svo je delo us trez no vr sti in stop nji nje go ve stro kov ne izo braz be, us po - sob ljen za sa mo stoj no delo. Ob pre gle du no vih izo bra že val nih pro gra - mov je pre vla da lo sta liš če, da so va jen ci, ki us pe šno kon ča jo pro gram po klic ne ga izo bra že va nja, us po sob lje ni za sa mo stoj no oprav lja nje dela v de lov nem raz mer ju in jim to rej po kon ča nem izo bra že va nju ni tre ba oprav lja ti še pri prav niš tva. Kljub temu pa ob sta ja jo izo bra že val ni pro gra - mi; tu kaj so miš lje ne pred vsem dr žav ne in jav ne služ be, kjer ima in bo ime lo pri prav niš tvo še ved no svoj po men164. 164 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na: Gle de in sti tu ta po sku sne ga dela se za ko no da je (vsaj evrop ske) ne raz li ku je jo prav ve li ko od pred lo ga na še ure di tve. De lo da ja lec in de la vec se o po sku snem delu do - go vo ri ta bo di si v ok vi ru po god be o za po sli tvi (npr. Fran ci ja, Ni zo zem ska, Šved ska in Švi ca) ali s po seb no po god bo, ki je lah ko tudi po god ba o za po sli tvi za do lo čen čas (npr. Av stri ja, Ita li ja) ozi ro ma sta mož na oba na či na (Nem či ja). Tra ja nje po - sku sne ga dela je v ve či ni dr žav ome je no na dobo še stih me se cev (Fran ci ja, Ita li ja, NOVA DELOVNA RAZMERJA 225 Gle de na na ve de no je za kon mož nost za uved bo pri prav niš tva pre pu - stil za ko nom, po seb nim pred pi som ali ko lek tiv ni po god bi na rav ni de - jav no sti. Dru ga vpra ša nja, ki se na na ša jo na tra ja nje pri prav niš tva, nje - go vo iz va ja nje ter mož no sti vo lon ter ske ga pri prav niš tva, se ure ja jo po dob no kot do zdaj, s tem da za kon po se bej pou dar ja dolž nost de lo da - jal ca, da pri prav ni ku med tra ja njem pri prav niš tva za go tav lja us po sab lja - nje za sa mo stoj no oprav lja nje dela. Med tra ja njem pri prav niš tva de lo da - ja lec pri prav ni ku ne sme od po ve da ti po god be o za po sli tvi, ra zen če so dani raz lo gi za izred no od po ved ali za ra di po stop ka za pre ne ha nje de lo - da jal ca ali pri sil ne po rav na ve. Ugo to vi mo lah ko, da dru ge evrop ske dr ža ve ne poz na jo pri prav niš tva, le v Ita li ji naj de mo t. i. trai ning con tract, s ka te rim se za go tav lja šo la nje mla dih med 15. in 19. le tom mimo ve ljav nih pra vil in po stop ka za po slo - va nja, so cial no vars tvo pa je za go tov lje no na rav ni, kot ve lja za va je niš - tvo.165 Pri prav niš tvo po no vem ZDR lah ko tra ja naj več eno leto, če za kon ne do lo ča dru ga če. Pri prav niš tvo se lah ko so raz mer no po dalj ša, če pri prav nik dela s kraj šim de lov nim ča som od pol ne ga, ven dar naj več za šest me se cev. Tra ja nje pri prav niš tva se po dalj ša za čas opra vi če ne od sot no sti z dela, ki tra ja več kot 20 de lov nih dni, ra zen med let nim do pu stom. Tra ja nje pri prav niš tva se lah ko na pred log men tor ja skraj ša, ven dar le do po lo vi ce pr vot no do lo če ne ga tra ja nja. Med tra ja njem pri prav niš tva mora de lo da ja lec pri prav ni ku po pro gra mu za go tav lja ti us po sab lja nje za sa mo - stoj no oprav lja nje dela. Z za ko nom, dru gim pred pi som ali ko lek tiv no po - god bo na rav ni de jav no sti se do lo či jo tra ja nje in po tek pri prav niš tva ter pro gram, men tors tvo in na čin sprem lja nja in oce nje va nja pri prav niš tva. Ob kon cu pri prav niš tva mora pri prav nik opra vi ti iz pit, ki je se stav ni in za - ključ ni del pri prav niš tva, in se oprav lja pred iz te kom pri prav niš ke dobe. Med tra ja njem pri prav niš tva de lo da ja lec pri prav ni ku ne sme od po ve - da ti po god be o za po sli tvi, ra zen če so dani raz lo gi za izred no od po ved ali ob uved bi po stop ka za pre ne ha nje de lo da jal ca ali pri sil ne po rav na ve. ZDR poz na tudi tako ime no va no vo lon ter sko pri prav niš tvo, ki se lah - ko oprav lja v pri me rih, ko se stro kov na us po sob lje nost za do lo čen po klic lah ko pri do bi le v do lo če nih stro kov nih in sti tu ci jah in or ga ni za ci jah, te pa same ni ma jo po tre be po za po slo va nju de lav cev (20. člen ZDR). Vo lon - ter sko pri prav niš tvo je mož no tudi v pri me rih, ko pri prav ni ka v or ga ni za - ci jo ozi ro ma k de lo da jal cu na po ti Za vod za za po slo va nje. Nem či ja, Šved ska), iz sto pa pa Av stri ja s po sku sno dobo naj več do ene ga me se ca, med tem ko ima Ni zo zem ska naj več dva in Švi ca naj več tri me se ce po sku sne dobe. Čas tra ja nja po sku sne dobe se v do lo če nih dr ža vah lah ko po dalj ša (npr. Fran ci ja in Nem či ja). Med tra ja njem po sku sne ga dela lah ko ka te ra koli stran ka od po ve po god bo, raz li ke na sta ja jo le pri od po ved nih ro kih. Če je od po ved ni rok pred vi den, je do lo čen kot naj kraj ši mož ni od po ved ni rok. 165 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na. 226 TRETJI DEL Če se pri prav niš tvo v skla du s po seb nim za ko nom lah ko oprav lja, ne da bi de la vec in de lo da ja lec skle ni la po god bo o za po sli tvi (vo lon ter sko pri prav niš tvo), se za pri prav ni ka upo rab lja jo do loč be za ko na o: – tra ja nju in iz va ja nju pri prav niš tva, – ome je no sti de lov ne ga ča sa, – od mo rih in po čit kih, – od škod nin ski od go vor no sti ter – za go tav lja nju var no sti in zdrav ja po po seb nem za ko nu. Po god ba o vo lon ter skem oprav lja nju pri prav niš tva mora biti skle nje na v pi sni ob li ki. Ure di tev pri prav niš tva po ZTPDR in ZDR Z ure di tvi jo po ZTPDR in ZDR je ime lo pri prav niš tvo dva na me na, in si - cer us po sab lja nje za sa mo stoj no oprav lja nje dela, ker pro gra mi izo bra že - va nja niso vklju če va li do volj prak tič ne ga pou ka, po leg tega pa je bilo pri - prav niš tvo tudi del za po slo val ne po li ti ke, saj se je na ta na čin omo go ča la za po sli tev mla dih lju di, k če mur je v ve li ki meri pri po mo glo tudi pri prav - niš tvo, ki ga je fi nan ci ra la dr ža va. Pri prav nik je vsak, ki zač ne oprav lja ti delo, us trez no vr sti in stop nji nje go ve stro kov ne izo braz be, da se uve de in us po so bi za sa mo stoj no oprav lja nje dela (19/1. člen ZDR). Pri prav niš tvo lah ko tra ja naj več 1 leto, če za kon ne do lo ča dru ga če. Tra ja nje pri prav niš tva se po dalj ša za čas de lav če ve od sot no sti z dela; ob kon cu pri prav niš tva opra vi pri prav niš ki iz pit, ki je se stav ni in za ključ - ni del pri prav niš tva in se oprav lja pra vi lo ma pred iz te kom pri prav niš ke dobe. S ko lek tiv no po god bo ozi ro ma splo šnim ak tom se do lo či jo tra ja nje in po tek pri prav niš tva ter pro gram, vods tvo ter na čin sprem lja nja in oce - nje va nja pri prav niš tva. Po SKGP po te ka pri prav niš tvo po pro gra mu, ki ga pri pra vi men tor, v po god bi o za po sli tvi pri prav ni ka pa se do lo či jo na čin, sprem lja nje in oce - nje va nje pri prav niš tva. Men tor mora ime ti naj manj ena ko stop njo stro - kov ne izo braz be kot pri prav nik in tri leta de lov nih iz ku šenj. Pri prav niš - tva ni tre ba oprav lja ti de lav cu, ki se je izo bra že val ob delu. Po 11. čle nu SKPG se pri prav niš tvo do lo či za raz lič no dol ga ob dob ja gle de na stop njo stro kov ne izo braz be, če po se ben za kon ne do lo ča dru ga če: – za dela IV. in V. stop nje stro kov ne izo braz be naj več 6 me se cev, – za dela VI. stop nje stro kov ne izo braz be naj več 9 me se cev, – za dela VII. stop nje stro kov ne izo braz be in več naj več 12 me se cev. Pri prav niš tvo se po dalj ša, če opra vi če na od sot nost de lav ca, ki oprav lja pri prav niš tvo za dela IV. in V. stop nje stro kov ne izo braz be, tra ja naj manj 14 dni, za dela VI. stop nje naj manj 21 dni in za dela VII. stop nje in več naj manj 28 dni. Pri prav niš tvo se po dalj ša za to li ko ča sa, ko li kor tra ja NOVA DELOVNA RAZMERJA 227 opra vi če na od sot nost de lav ca. De lav cu pri prav ni ku, ki oprav lja pri prav - niš tvo tako, da dela s kraj šim de lov nim ča som od pol ne ga, se v od vi sno - sti od dol ži ne de lov ne ga ča sa čas pri prav niš tva po dalj ša naj več za tri me - se ce (IV. in V. stop nja), šti ri me se ce (VI. stop nja), ozi ro ma naj več šest me se cev (nad VI. stop njo). Pri prav niš ka doba se lah ko na pred log men tor ja skraj ša, ven dar ne na manj kot po lo vi co pr vot no do lo če ne ga tra ja nja pri prav niš tva. Pri prav niš - ki iz pit vse bu je preiz kus zna nja stro ke in de lov ne ga po droč ja, za ka te ro se je pri prav nik us po sab ljal. Ko mi si ja za pri prav niš ki iz pit šte je naj manj tri čla ne, ki ima jo naj manj ena ko stop njo stro kov ne izo braz be kot pri - prav nik in tri leta de lov nih iz ku šenj. Men tor so de lu je pri delu ko mi si je, ven dar ni njen član. Pri prav niš tva ni tre ba oprav lja ti de lav cu, ki je v na dalj njem izo bra že - va nju med tra ja njem de lov ne ga raz mer ja do se gel viš jo stop njo stro kov ne izo braz be v ok vi ru svo je ga po kli ca ali stro ke. De lav cu, ki se je ob delu izo bra že val v dru gi stro ki ali za drug po klic in je že opra vil pri prav niš ki iz pit, se pri prav niš ka doba so raz mer no skraj ša. Pri prav nik oprav lja pri prav niš ki iz pit naj ka sne je do iz te ka pri prav niš - ke dobe. Če pri prav niš ke ga iz pi ta ne opra vi, ga ima pra vi co po nov no oprav lja ti v roku, ki ne sme biti kraj ši od 15 dni in ne dalj ši od 45 dni. Pri prav niš tvo ni ob vez no za de lav ce, ki so us pe šno kon ča li pro gra me po - klic ne ga izo bra že va nja, obr ti ter drob ne mu gos po dars tvu. Po sku sno delo po no vem ZDR Za kon gle de ure di tve po sku sne ga dela ne pri na ša bis tve nih no vo sti. Če de lo da ja lec pre so di, da je pri do lo če nem de lov nem me stu gle de na stop - njo zah tev no sti pri mer no po sku sno delo, se lah ko ob skle ni tvi po god be o za po sli tvi z de lav cem do go vo ri ta o po sku snem delu.166 Ob skle ni tvi po god be o za po sli tvi se de la vec in de lo da ja lec lah ko do - go vo ri ta o po sku snem delu, 167 ki tra ja naj več šest me se cev. Po sku sno 166 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na: Kot no vost za kon v tret jem od stav ku po se bej ure ja na do me sti lo pla če ob od sot no - stih z dela za ra di bo lez ni ali poš kod be. Na do me sti lo pla če ob nez mož no sti za delo za ra di bo lez ni ali poš kod be de lav ca naj bi iz pla če val de lo da ja lec v svo je bre me le za 10 de lov nih dni za vsak pri mer. Ta ob vez nost de lo da jal ca je še do dat no ome je na na naj več 120 de lov nih dni v po - sa mez nem ko le dar skem letu in le na pri me re, ko je med več za po red ni mi kraj ši mi od sot nost mi z dela pre ki ni tev vsaj 10 de lov nih dni. V vseh dru gih pri me rih naj bi de lo da ja lec iz pla čal na do me sti lo pla če v bre me zdravs tve ne ga za va ro va nja. Ker se po ve ljav nih za ko nih ta vpra ša nja ure ja jo z za ko nom o zdravs tve nem vars - tvu in zdravs tve nem za va ro va nju, je mož no pred la ga ne re ši tve tega za ko na uve - lja vi ti le ob so ča sni us trez ni spre mem bi pred pi sov o zdravs tve nem za va ro va nju. 167 Vsi zne ski v SKPG, ki se na na ša jo na pla če in na do me sti la, so v bru to zne skih. 228 TRETJI DEL delo se lah ko po dalj ša za ra di za ča sne od sot no sti z dela (bo le zen ipd.). Med tra ja njem po sku sne ga dela lah ko de la vec od po ve po god bo o za - po sli tvi s se demd nev nim od po ved nim ro kom. Na pod la gi ugo to vi tve o neus pe šno oprav lje nem po sku snem delu lah ko de lo da ja lec ob po te ku po sku sne ga dela izred no od po ve po god bo o za po sli - tvi. Med tra ja njem po sku sne ga dela de lo da ja lec de lav cu ne sme od po ve da - ti po god be o za po sli tvi, ra zen če so dani raz lo gi za izred no od po ved ali za ra di po stop ka za pre ne ha nje de lo da jal ca ali pri sil ne po rav na ve. Po sku sno delo za čla na po sad ke la dij tr gov ske mor na ri ce dol ge plov be sme iz je mo ma tra ja ti več kot šest me se cev, ven dar le do vr ni tve lad je v slo ven sko pri sta niš če. Pre ver ja nje de lov ne zmož no sti in po sku sno delo po ZTPDR in SKPG Po ZTDR se pred od lo či tvi jo o iz bi ri za delo na do lo če nem de lov nem me - stu pre ve ri zmož nost za oprav lja nje del de lov ne ga me sta, če je tako do lo - če no kot po goj za skle ni tev de lov ne ga raz mer ja. Na ve de no ne ve lja za pri prav niš tvo. Od pred hod ne ga preiz ku sa je tre ba raz li ko va ti po sku sno delo kot po - se ben po goj za delo de lav cev na do lo če nih de lov nih me stih. Po sku sno delo ne sme biti dalj še od 6 me se cev, in si cer se tudi ne sme uve sti za pri - prav ni ke. Tra ja nje po sku sne ga dela ter sprem lja nje in oce nje va nje us pe šno sti tega dela se do lo či s ko lek tiv no po god bo ozi ro ma v splo šnem aktu. Po sku sno delo se lah ko po dalj ša za ra di za ča sne od sot no sti z dela (bo le zen ipd.). Med po sku snim de lom lah ko de la vec vsak čas iz ja vi, da ne že li več de la ti, ker mu pred vi de no delo ne us tre za več. V ta kem pri me ru mu pre ne ha de lov no raz mer je z dnem, ki ga do lo či ko lek tiv na po god ba ozi ro ma splo šni akt. Če de la vec po svo ji vo lji od po ve de lov no raz mer je med po sku snim de lom, se šte je za dan pre ne ha nja de lov ne ga raz mer ja dan, ko de la vec da pi sno od - po ved. Tra ja nje po sku sne ga dela za po sa mez na dela zna ša: – za dela I. do III. sku pi ne naj več en me sec, – za dela IV. sku pi ne naj več dva me se ca, – za dela V. sku pi ne naj več tri me se ce, – za dela VI., VII., VIII. in IX. sku pi ne naj več šest me se cev. Na čin sprem lja nja in oce nje va nja po sku sne ga dela do lo či de lo da ja lec. Oseb ni pre jem ki in po vra či la stroš kov v zve zi z de lom so v zne skih, od ka te rih se pla ča da vek od oseb nih pre jem kov, če je pred pi san. NOVA DELOVNA RAZMERJA 229 Po sto pek ugo tav lja nja zna nja in zmož no sti za oprav lja nje del in po sto pek ugo tav lja nja pri ča ko va nih re zul ta tov dela po SKPG Po 12. čle nu SKPG po slo vod ni de la vec lah ko zač ne po sto pek ugo tav lja - nja zna nja in zmož no sti ter po sto pek ugo tav lja nja pri ča ko va nih re zul ta - tov dela le na pod la gi pred hod no zbra ne do ku men ta ci je, ki mora iz ka zo - va ti de lav če vo us pe šnost pri delu za ob dob je naj manj 30 dni de lav če ve pri sot no sti na delu. Po slo vod ni de la vec opra vi z de lav cem raz go vor, v ka te rem se de la vec izre če o nje go vih ugo to vi tvah. O tem raz go vo ru se pi še za pi snik. De lav cu je tre ba po sla ti va bi lo na raz go vor z na ved bo, da gre za po sto - pek ugo tav lja nja zna nja in zmož no sti za oprav lja nje dela na de lov nem me stu, na ka te ro je raz po re jen, ozi ro ma za po sto pek ugo tav lja nja pri ča - ko va nih de lov nih re zul ta tov. O za čet ku po stop ka mora biti ob veš čen tudi sin di kat, ka te re ga član je de la vec. De la vec ima pra vi co do vpo gle da v do ku men ta ci jo, na pod la gi ka te re se je za čel po sto pek. Med po sku snim de lom in pri prav niš tvom teh po - stop kov ni mo go če vo di ti. Po SKPG sprej me oce no o us pe šno sti po sku - sne ga dela or gan, ki je de lav ca iz bral ozi ro ma od lo čil o spre je mu de lav ca v de lov no raz mer je. VPRAŠANJA ■ Pri prav niš tvo po no vem ZDR ■ Ure di tev pri prav niš tva po ZTPDR in ZDR ■ Po sku sno delo po no vem ZDR ■ Pre ver ja nje de lov ne zmož no sti in po sku sno delo po ZTPDR in SKPG ■ Po sto pek ugo tav lja nja zna nja in zmož no sti za oprav lja nje del in po sto pek ugo - tav lja nja pri ča ko va nih re zul ta tov dela po SKPG PLAČILO ZA DELO Vr ste in na či ni pla čil po no vem ZDR Če po gle da mo med na rod no ure di tev, je pra vi ca za po sle nih do us trez ne - ga pla či la za oprav lje no delo opre de lje na v šte vil nih med na rod nih do ku - men tih, od ka te rih je po sa mez ne RS že ra ti fi ci ra la ali pa prev ze la na pod - la gi ra ti fi ka ci je nek da nje Ju go sla vi je ozi ro ma na me ra va k njim v krat kem pri sto pi ti.168 168 Ivan Žu žek, Jav nost os nov nih plač, PRAVNA PRAKSA, 13/04/95, 323, Stran: 11: Kaj po me ni do loč ba dru ge ga od stav ka 78. čle na ko lek tiv ne po god be za de jav nost 230 TRETJI DEL Pla či lo za delo po po god bi o za po sli tvi je po no vem ZDR se stav lje no iz pla če, ki mora biti ved no v de nar ni ob li ki in mo re bit nih dru gih vrst pla - čil, ki so lah ko tudi v ne de nar ni ob li ki, če je tako do lo če no s ko lek tiv no po god bo. Pla ča je se stav lje na iz os nov ne pla če, dela pla če za de lov no us pe šnost in do dat kov. Se stav ni del pla če je tudi pla či lo za po slov no us pe šnost, če je to do go vor je no s ko lek tiv no po god bo ali po god bo o za po sli tvi. Pla či lo za delo je to rej se stav lje no iz pla če, ki mora biti ved no v de nar - ni ob li ki in mo re bit nih dru gih vrst pla čil, ki so lah ko tudi v na ra vi. Pri pla či mora de lo da ja lec upo šte va ti mi ni mum, do lo čen s po seb nim za ko - nom ozi ro ma s ko lek tiv no po god bo, ki ne po sred no za ve zu je de lo da jal ca. Če se s po god bo do lo či pla či lo, ki ni le v de nar ju, in de lo da ja lec ne po rav - na tega pla či la na do lo čen dan, ima de la vec pra vi co zah te va ti iz pla či lo v de nar ju tudi za ta del pla či la. Os nov na pla ča se do lo či, upo šte va je zah tev nost dela, za ka te ro je de la - vec skle nil po god bo o za po sli tvi. De lov na us pe šnost de lav ca se do lo či upo šte va je gos po dar nost, ka ko vost in ob seg oprav lja nja dela, za ka te ro je de la vec skle nil po god bo o za po sli tvi. De lo da ja lec mora iz pla ča ti ena ko pla či lo de lav cem ne gle de na spol za ena ko delo in za delo ena ke vred - nosti. Po no vem ZDR lah ko de lo da ja lec za dr ži iz pla če va nje pla če de lav cu samo v za kon sko do lo če nih pri me rih. Vsa do lo či la po god be o za po sli tvi, ki do lo ča jo dru ge na či ne za dr že va nja iz pla či la, so nič na. Novi za kon ure ja tudi pre po ved eno stran ske ga po bo ta iz pla či la pla če. De lo da ja lec na mreč ne sme svo je ter ja tve do de lav ca brez nje go ve ga pi - sne ga so glas ja po bo ta ti s svo jo ob vez nost jo pla či la. De la vec ne more dati so glas ja na eno stran sko po bo ta nje pred na stan kom de lo da jal če ve ter ja - tve, to po me ni, da se ne more vna prej odre či pre po ve di eno stran ske ga po bo ta. De la vec pri prav nik ima po no vem ZDR pra vi co do pla če naj manj v vi - ši ni 70 % os nov ne pla če, upo šte va je zah tev nost dela, za oprav lja nje ka te - re ga je skle nil po god bo o za po sli tvi kot pri prav nik, ter po vra či la stroš kov v zve zi z de lom in dru gih oseb nih pre jem kov. Pla ča pri prav ni ka ne sme biti niž ja od mi ni mal ne pla če, do lo če ne z za ko nom. vzgo je in izo bra že va nja v Re pub li ki Slo ve ni ji (Urad ni list RS, št. 52/94), ki do lo ča, da so pla če de lav cev po do loč bah te po god be jav ne? Ko lek tiv na po god ba za ne gos po dar ske de jav no sti (Urad ni list RS, št. 34/93,12l94 in 80/94) do lo ča, da di rek tor, poob laš če ni de lav ci in stro kov ne služ be za go tav lja jo sin di ka tom med dru gim tudi po dat ke o pla čah vseh in vsa ko gar, če se za vod, or - ga ni za ci ja ali or gan fi nan ci ra pre tež no iz jav nih sred stev (16. člen). Ta do loč ba se na na ša na po go je de lo va nja sin di ka ta in ne na pra vi co po sa mez ne ga de lav ca, da je sez na njen s pla ča mi svo jih so de lav cev. S po dat ki, na pod la gi ka te rih je bila ugo tov lje na de lav če va pla ča, mora biti sez na njen vsak de la vec in še po se bej če zah te va po dat ke od po slo vod ne ga or ga na (88. člen za ko na o so de lo va nju de lav cev pri uprav lja nju, Urad ni list RS, št. 42/93). NOVA DELOVNA RAZMERJA 231 De lo da ja lec mora za ena ko delo in za delo ena ke zah tev no sti iz pla ča ti ena ko pla či lo de lav cem ne gle de na spol. Do lo či la po god be o za po sli tvi, ko lek tiv ne po god be ozi ro ma splo šne ga akta de lo da jal ca, ki so v nas prot - ju z na ve de no pre po ved jo di skri mi na ci je, so nič na. Tudi vsa dru ga do lo či la po god be o za po sli tvi, ko lek tiv ne po god be, splo šne ga akta de lo da jal ca, ki bi bila v nas prot ju z za kon ski mi do loč ba - mi o pla čah, so nič na. Pla čil na ob dob ja, iz pla čil ni dne vi, obra čun pla če in ome ji tve po no vem ZDR V zve zi z na či nom iz pla če va nja plač novi ZDR do lo ča ne kaj pra vil, ki so ob ve zu jo ča in jih ni do pust no spre mi nja ti s po god ba mi. Tako se npr. pla - ča mora iz pla če va ti v ob dob jih, ki ne sme jo biti dalj ša od ene ga me se ca. Pla ča se na da lje mora iz pla ča ti naj ka sne je 15. dan po pre te ku pla čil ne ga ob dob ja. Če je npr. pla čil no ob dob je od 1. do 1. v me se cu, se mora pla ča iz pla ča ti naj ka sne je do 15. v me se cu. Če je iz pla čil ni dan dela pro sti dan, se pla ča iz pla ča naj ka sne je prvi na sled nji de lov ni dan. De lo da ja lec mora pi sno pred hod no ob ve sti ti de lav ce o iz pla čil nem dne vu in vsa ko krat ni spre mem bi iz pla čil ne ga dne. Mo re bit na pla či la v na ra vi za go tav lja jo (na do go vor jen na čin) gle de na vr sto dela in ob sto je če obi ča je. De lo da ja lec mora de lav cu iz pla ča ti pla čo do kon ca iz pla čil ne ga dne (pla čil ni dan) na obi čaj nem iz pla čil nem me stu (pla čil ni kraj). Če se pla ča iz pla ču je na banč ni ra čun de lav ca ali na drug brez go to vin ski na čin, mora de lo da ja lec na ka za ti de nar to li ko prej, da je pla ča de lav cu na raz - po la go na do lo čen pla čil ni dan, ra zen če se stran ki ne do go vo ri ta dru - gače. De lo da ja lec mora iz da ti de lav cu ob vsa kem iz pla či lu pla če ter do 15. fe bruar ja no ve ga ko le dar ske ga leta obra čun pla če in na do me sti la pla če za pla čil no ob dob je ozi ro ma za pre te klo ko le dar sko leto, iz ka te re ga sta raz vid ni tudi pla či lo in na ka zi lo dav kov in pris pev kov. Stroš ki v zve zi s pla če va njem pla če bre me ni jo de lo da jal ca. Novi za kon gle de jav no sti plač do lo ča, da so os nov ne pla če de lav cev jav ne, de jan ska iz pla či la plač pa so zaup na. Do dat ki k pla či in od prav ni na ob upo ko ji tvi po no vem ZDR Če de la vec dela v po seb nih de lov nih raz me rah, ki iz ha ja jo iz raz po re di - tve de lov ne ga ča sa, mu mora de lo da ja lec po no vem za ko nu iz pla ča ti do - dat ke naj manj v na sled njem od stot ku od os nov ne pla če: – za čas dela v po pol dan ski in noč ni iz me ni, ka dar se de lov ni pro ces iz - va ja v dru gi in tret ji iz me ni ozi ro ma v tur nu su po pol dan in po no či 232 TRETJI DEL 10 % ter za delo v de lje nem de lov nem ča su s pre ki ni tvi jo naj manj dve uri 15 %; – za noč no delo ter za delo pre ko pol ne ga de lov ne ga ča sa 30 %; – za delo v ne de ljo ter za delo na praz ni ke in dela pro ste dne ve po za ko - nu 50 %. Do da tek za delo v ne de ljo in do da tek za delo na praz ni ke in dela pro ste dne ve po za ko nu se med se boj iz klju ču je ta. Do dat ki se obra ču na va jo le za čas, ko je de la vec de lal v raz me rah, za ra di ka te rih mu do da tek pri - pada. Po leg tega po no vem ZDR de lav cu pri pa da do da tek za de lov no dobo naj manj v vi ši ni 0,5 % od os nov ne pla če za vsa ko iz pol nje no leto de lov ne dobe. De lo da ja lec mora de lav cu za go to vi ti tudi po vra či lo stroš kov za pre hra - no med de lom za dne ve pri sot no sti na delu. Do po vra či la stroš kov pre - hra ne med de lom, kot gre de lav cem, ki de la jo poln de lov ni čas, so upra - vi če ni tudi: – de lav ci, ki de la jo naj manj s po lo vič nim de lov nim ča som, – pri prav ni ki, – učen ci in štu dent je na prak si. De lo da ja lec mora za go to vi ti po vra či lo stroš kov za pre voz na delo in pre - hra ne med de lom. Vi ši na zne ska po vra či la stroš ka za pre hra no je do lo če - na s po seb nim pred pi som ali ko lek tiv no po god bo. Vi ši no po vra či la stroš - kov za pre voz na delo pa do lo ča kar za kon, in si cer 6 % stroš kov jav ne ga pre vo za. Za po vra či lo stroš kov, ki jih ima de la vec pri oprav lja nju do lo če nih del in na log na služ be nem po to va nju, se šte je dnev ni ca (po vra či lo stroš kov za pre hra no), po vra či lo stroš kov za pre no čiš če in po vra či lo stroš kov za pre vo zi ro ma. Do po vra či la stroš kov na služ be nem po to va nju so upra vi če - ni de lav ci, ki so na po te ni na služ be no po to va nje. Vi ši na zne ska je do lo - če na s po seb nim pred pi som. De lo da ja lec mora de lav cu, ki ima pra vi co do let ne ga do pu sta, iz pla ča ti re gres za let ni do pust. Vi ši na re gre sa je kot mi ni mum do lo če na z za ko - nom, in si cer naj manj v vi ši ni mi ni mal ne pla če. Re gres se mora de lav cu iz pla ča ti naj ka sne je do 1. ju li ja za te ko če ko le dar sko leto, če ni s ko lek - tiv no po god bo dru ga če do lo če no. Če s ko lek tiv no po god bo, ki za ve zu je de lo da jal ca, ni do lo če no dru ga - če, pri pa da de lav cu po no vem ZDR ob od po ve di po god be o za po sli tvi za - ra di upo ko ji tve od prav ni na. Z za ko nom je do lo če na tudi vi ši na, in si cer mora od prav ni na zna ša ti dve pov preč ni me seč ni pla či v Re pub li ki Slo ve - ni ji za pre te kle tri me se ce ozi ro ma dve pov preč ni me seč ni pla či de lav ca za pre te kle tri me se ce, če je to za de lav ca ugod ne je. De la vec ni upra vi čen do od prav ni ne, če je de lo da ja lec zanj fi nan ci ral do kup po koj nin ske dobe, pač pa je upra vi čen do iz pla či la raz li ke, če je zne sek za do kup po koj nin - ske dobe niž ji od zne ska od prav ni ne. NOVA DELOVNA RAZMERJA 233 Na do me sti lo pla če za čas od sot no sti, za na sta ni tev in ude lež ba na do bič ku po no vem ZDR De la vec ima pra vi co do na do me sti la pla če med od sot nost jo v pri me rih in v tra ja nju do lo če nih z za ko nom, ter v pri me rih, ko ne dela za ra di de lo da - jal ca. Po za ko nu mora de lo da ja lec iz pla ča ti na do me sti lo pla če pri od sot - no sti z dela za ra di: – po ra be let ne ga do pu sta, pla ča ne ga izred ne ga do pu sta, izo bra že va nja ter z za ko nom do lo če nih praz ni kov in dela pro stih dni, – ka dar de la vec ne dela za ra di de lo da jal ca (npr. vars tve na od klo ni tev dela, pre po ved za ra di ukre pa inš pek tor ja, pre sež ki in dru ge ob li ke ne - za go tav lja nja dela), – pri nez mož no sti de lav ca za delo za ra di nje go ve bo lez ni ali poš kod be, ki ni po ve za na z de lom 20 de lov nih dni za po sa mez no od sot nost z dela, ven dar naj več 120 dni v po sa mez nem ko le dar skem letu, ob dalj ši od sot no sti z dela de lo da ja lec iz pla ča na do me sti lo pla če v bre me zdravs tve ne ga za va ro va nja, – pri več za po red nih od sot no stih z dela za ra di bo lez ni ali poš kod be, ki ni po ve za na z de lom do 20 de lov nih dni in tra ja pre ki ni tev med eno in dru go manj kot de set dni, iz pla ča de lo da ja lec na do me sti lo pla če v bre - me zdravs tve ne ga za va ro va nja, – ob nez mož no sti za delo za ra di po klic ne bo lez ni ali poš kod be pri delu iz pla ču je de lo da ja lec na do me sti lo pla če 30 de lov nih dni.169 De lo da ja lec lah ko iz pla ča v bre me dru ge ga za ve zan ca na do me sti lo pla če tudi, če je tako do lo če no s po seb nim za ko nom. Če de la vec ne more 169 Bo jan Zu pan čič, Ko lek tiv ne po god be in pla če, PRAVNA PRAKSA, 27/01/94, šte - vil ka 294, stran 10 * Os nov na pla ča je pla ča de lav ca za poln de lov ni čas, pred vi de ne de lov ne re zul ta - te in nor mal ne de lov ne raz me re, ki se do lo či v po god bi o za po sli tvi in ne more biti niž ja od iz ho dišč ne pla če po ko lek tiv ni po god bi. * Iz ho dišč na pla ča je po po sa mez nih ta rif nih sku pi nah (raz re dih) po vi ši ni do lo če - na v ko lek tiv ni po god bi in po me ni naj niž ji mož ni zne sek os nov ne pla če de lav cev v tej ta rif ni sku pi ni. Zne ski iz ho dišč nih plač se lah ko ob iz pol nje va nju po seb nih me ril iz ko lek tiv ne po god be zni ža jo do 20 %. * Naj niž ja iz ho dišč na pla ča je iz ho dišč na pla ča za I. ta rif no sku pi no (raz red). Med tem ko je vi ši na iz ho dišč ne pla če do lo če na v ko lek tiv ni po god bi, se os nov na pla ča do lo či v po god bi o za po sli tvi. Iz ho dišč na pla ča je mi ni mal ni po goj ka te go ri - je de lav cev (ta rif ne sku pi ne), os nov na pla ča pa se ve že na kon kret ne ga de lav ca (in se v prak si še ved no naj po go ste je do lo ča v re la tiv nih vred no stih – ko lič ni kih ali toč kah). De jan sko se pri obra ču nu plač v gos po dars tvu zne ski iz ho dišč nih plač ne po sred no ne upo rab lja jo, upo rab lja jo se le za nad zor ozi ro ma pre ver ja nje rav ni os nov nih plač de lav cev. Kot obra čun ska ka te go ri ja se lah ko po jav lja le naj niž ja iz - ho dišč na pla ča (to rej iz ho dišč na pla ča za I. ta rif no sku pi no, ne pa za dru ge ta rif ne sku pi ne) in si cer pre tež no v ne gos po dars tvu, kjer so po ne ka te rih za ko nih in ko - lek tiv nih po god bah os nov ne pla če de lav cev (ne iz ho dišč ne) do lo če ne s ko lič ni ki gle de na naj niž jo iz ho dišč no pla čo za I. ta rif no sku pi no. Ne po sred no upo ra bo te ka te go ri je v teh pri me rih na re ku je pred vsem si stem fi nan ci ra nja za vo dov. 234 TRETJI DEL oprav lja ti dela za ra di viš je sile, je de la vec po no vem ZDR upra vi čen do po lo vi ce pla či la, do ka te re ga bi bil si cer upra vi čen, če bi de lal. Če z za ko nom ali s po seb nim pred pi som, ko lek tiv no po god bo ali po - god bo o za po sli tvi ni do lo če no dru ga če, de lav cu pri pa da na do me sti lo pla če v vi ši ni pov preč ne pla če iz zad njih dva naj stih me se cev ozi ro ma iz ob dob ja dela v zad njih dva naj stih me se cih. Če de la vec v ce lot nem ob - dob ju ene ga leta ni pre jel pla če, mu pri pa da nje no na do me sti lo v vi ši ni mi ni mal ne pla če. Za od sot nost z dela za ra di bo lez ni ali poš kod be, ki ni po ve za na z de - lom, zna ša na do me sti lo pla če de lav cu 80 % pla če de lav ca v pre te klem me - se cu za poln de lov ni čas. De lo da ja lec mora de lav cu iz pla ča ti na do me sti lo pla če za ti ste dni in za to li ko ur, ko li kor zna ša de lov na ob vez nost de lav ca na dan, ko za ra di opra vi če nih raz lo gov ne dela. Če ima po po god bi o za po sli tvi de la vec do go vor je no na sta ni tev kot ob - li ko pla či la, ima pra vi co do na sta ni tve ves čas tra ja nja de lov ne ga raz mer - ja kot tudi v ča su, ko ne oprav lja svo je ga dela iz opra vi če nih raz lo gov od - sot no sti z dela, s pra vi co do na do me sti la pla če. De la vec in de lo da ja lec se lah ko do go vo ri ta, da ima de la vec pra vi co do de le ža do bič ka. Ta de lež se do lo či na pod la gi do bič ka v po slov nem letu, izra ču nan v skla du z za ko nom. Pla če po ko lek tiv nih po god bah Pla če se po SKGP iz pla ču je jo naj manj en krat me seč no, in si cer naj ka sne - je do 18. dne v me se cu za pre te kli me sec. Pla če se iz pla ču je jo v de nar ju ali se na ka zu je jo na te ko či ra čun ali hra nil no knji ži co. 170 De lav cem, ki de la jo z de lov nim ča som, kraj šim od pol ne ga, pri pa da jo po vra či la stroš kov in re gres za let ni do pust v ce lo ti, dru gi oseb ni pre jem - ki v zve zi z de lom pa v so raz mer ju s ča som, pre bi tim na delu.Če de la vec dela pri več de lo da jal cih, uve ljav lja na ve de ne pra vi ce pri po sa mez nem de lo da jal cu v skla du z do go vo rom med de lo da jal ce ma. Pla čo de lav ca se stav lja:171 170 Pri uve ljav lja nju pra vi ce na pod la gi de lov ne dobe pri zad njem de lo da jal cu se za de lov no dobo pri zad njem de lo da jal cu šte je tudi de lov na doba pri de lo da jal cih, ki so prav ni pred ni ki zad nje ga de lo da jal ca, in pri de lo da jal cih, ki so ka pi tal sko po - ve za ni z ve čin skim de le žem. De lo da ja lec mora pri spre mem bi me to de za vred no te nje de lov nih mest pi sno sez - na ni ti sin di ka te pri de lo da jal cu (42. člen SKGP). 171 Na do me sti lo pla če za red ni let ni do pust, PRAVNA PRAKSA, 29/10/98, šte vil ka 412, stran 32: Za čas od sot no sti z dela za ra di let ne ga do pu sta pri pa da za po sle nim na do me sti lo pla če. Za za po sle ne v za vo dih s po droč ja kul tu re, ka mor spa da jo tudi knjiž ni ce, ure ja to na do me sti lo Ko lek tiv na po god ba za kul tur ne de jav no sti v Re pub li ki Slo - NOVA DELOVNA RAZMERJA 235 – os nov na pla ča, – do dat ki (46. in 47. člen SKPG), – del pla če na pod la gi do se ga nja de lov ne us pe šno sti (45. člen SKPG) ter – del pla če iz na slo va us pe šno sti po slo va nja (49. člen SKPG). V po god bi o za po sli tvi de la vec in de lo da ja lec do lo či ta zne sek os nov ne pla če de lav ca v to lar jih in do dat no v ob li ki, ki omo go ča pre ra čun v vsa - ko krat no to lar sko vred nost. Os nov na pla ča172 de lav ca za poln de lov ni čas, vna prej do lo če ne de lov - ne re zul ta te in nor mal ne de lov ne raz me re, s ka te ri mi je bil de la vec sez - na njen pred skle ni tvi jo de lov ne ga raz mer ja ozi ro ma pred raz po re di tvi jo, ve ni ji. Zad nji od sta vek 79. čle na te ko lek tiv ne po god be do lo ča, da je os no va za izra čun na do me sti la pla če pla ča de lav ca, ka kr šno bi pre jel za red ni de lov ni čas v te ko čem me se cu, če bi de lal. Za kon o raz mer jih plač v jav nih za vo dih, dr žav nih or ga nih in v or ga nih lo kal nih skup no stih, ki ve lja tudi za za po sle ne v jav nih za vo dih s po droč ja kul tu re pa v 3. čle nu do lo ča, da je pla ča se stav lje na iz os nov ne pla če, dela pla če za de lov no us pe - šnost in do dat kov. Do dat ki so to rej se stav ni del pla če. Ker je po do loč bah ko lek tiv ne po god be os no va za izra čun na do me sti la pla če pla - ča, ki bi jo de la vec pre jel za red ni de lov ni čas, če bi de lal in ker so do dat ki se stav - ni del pla če, je v os no vi za izra čun na do me sti la pla če tre ba upo šte va ti tudi vse ti - ste do dat ke, ki bi jih za po sle ni pre jel za red ni de lov ni čas, če bi de lal. 172 Tudi čla nom nad zor ne ga sve ta se za nji ho vo delo lah ko za go to vi pla či lo ali ude lež - ba pri do bič ku, kar do lo či sta tut ali skupš či na (276.člen ZGD). Pla či lo je na gra da za delo. To ni sej ni na. Sej ni na je na do me sti lo za čas, po rab ljen na seji. Sej ni na to - rej ne ob se ga na gra de za delo, ki vklju ču je vse dolž no sti čla na nad zor ne ga sve ta, na ka te re so ve za ne tudi od go vor no sti. Se ve da na gra da, to rej pla či lo za iz pol nje va nju na log čla na naz dor ne ga sve ta ni ob - vez na. Do lo či jo skupš či na, če to ni pred vi de no že v sta tu tu. Vse ka kor je tre ba raz li ko va ti med pla či lom, ki je na gra da za delo, ter sej ni no, pre voz ni mi in dru gi mi stroš ki. Temu bi mo ra la sle di ti tudi davč na za ko no da ja, ki bi mo ra la raz li ko va ti med pla či lom za delo in sej ni no, ki ni na gra da, am pak zgolj na do me sti lo za ra di iz - gub lje ne ga ča sa ter po vra či li stroš kov (dnev ni ce, ki lo me tri ne). Al ter na ti va pla či lu za delo je ude lež ba pri do bič ku, če tako od lo či skupš či na del - niš ke druž be ali je pred vi de no v sta tu tu. Ude lež ba pri do bič ku je na čin pla či la, od vi sne ga od do se že ne ga re zul ta ta, to rej do bič ka. Prav za ra di po ve za no sti do se že - nih re zul ta tov s pla či lom za delo, kar je si cer na če lo ZGD gle de na gra je va nja čla - nov upra ve, je ta ob li ka pla či la vse ka kor pri mer na in sklad na z na če li ZGD. Ni od več opo zo ri ti, da mora biti pla či lo v us trez nem raz mer ju z na lo ga mi čla nov nad zor ne ga sve ta, pa s fi nanč nim po lo ža jem druž be. Če čla ni nad zor ne ga sve ta po leg ozi ro ma do dat no k iz pol nje va nju na log čla na kot stro kov nja ki prev za me jo do dat na sve to val na, izo bra že val na, ra zi sko val na ali dru ga dela za druž bo, je to do - pust na skle ni tev po god be o delu. Pri tem je po mem bno, da na lo ge, ki jih član nad zor ne ga sve ta prev za me kot sve to va lec ozi ro ma stro kov njak, niso v navz križ - ju z dolž nost mi, ob vez nost mi in od go vor nost mi, ki iz ha ja jo iz kor po ra cij ske ga po - lo ža ja, ka kr šne ga ima kot član nad zor ne ga sve ta. Pri tem je po se bej po mem bno raz me ji ti, kdaj član nad zor ne ga sve ta rav na kot sve to va lec po po god bi o delu in kdaj na sto pa v vlo gi čla na nad zor ne ga sve ta. Vse - ka kor pa čla na nad zor ne ga sve ta, ki prev za me sve to val no vlo go po po god bi o delu, če tu di ne na sto pa v vlo gi čla ni nad zor ne ga sve ta, ve že ta dolž nost va ro va nja po slov ne skriv no sti ter dolž nost do pre da no sti druž bi. 236 TRETJI DEL ne more biti niž ja od iz ho dišč ne pla če, do lo če ne v ta rif ni pri lo gi SKPG.173 Za vna prej do lo če ne (pred vi de ne 100 %) de lov ne re zul ta te se šte je jo de lov ni re zul ta ti, mer je ni po vna prej do lo če nih me ri lih, in di vi dual no ali sku pin sko. Nor ma ali dru go po dob no me ri lo za mer je nje de lov nih re zul - ta tov je us trez na, če jo do se ga vsaj 90 % de lav cev, ki de la jo po teh me ri - lih. Če de la vec ne do se že vna prej do lo če nih de lov nih re zul ta tov iz raz lo - gov, ki niso na stra ni de lav ca, je upra vi čen do 100 % os nov ne pla če. Za nor mal ne de lov ne raz me re se šte je jo ti ste, v ka te rih se delo pre tež no oprav lja, so se sta vi na zah tev no sti de lov ne ga me sta in so vklju če ne v os - nov no pla čo. Iz ho dišč na pla ča za do lo čen ta rif ni raz red, kot je opre de lje na v ta rif ni pri lo gi ko lek tiv ne po god be, je naj niž ja os nov na pla ča, ki jo ima de la vec pra vi co pre je ti za delo v pol nem de lov nem ča su in vna prej do lo če ne de - lov ne re zul ta te ter nor mal ne de lov ne raz me re. V ko lek tiv nih po god bah de jav no sti se lah ko po leg iz ho dišč nih plač po ta rif nih raz re dih do lo či jo tudi iz ho dišč ne pla če za ti pič na dela. Iz ho dišč - na pla ča za ti pič na dela vse bu je vse se sta vi ne zah tev no sti ti pič nih del in te me lji na do go vor je nih me to dah za nji ho vo vred no te nje. Ta rif na pri lo ga ko lek tiv ne po god be do lo ča zne ske iz ho dišč nih plač, es ka la cij sko les tvi co, zne ske po vra čil ma te rial nih stroš kov in zne sek re - gre sa za let ni do pust. Pla če na pod la gi de lov ne us pe šno sti po SKGP in do dat ki za po seb ne obre me ni tve po SKGP Os no ve za do lo ča nje de lov ne us pe šno sti so: – ko li či na, – ka ko vost, – gos po dar nost dela, – in ven tiv nost in – ino va tiv nost. De lov na us pe šnost se meri ozi ro ma oce nju je za po sa mez ni ka ali sku pin - sko po vna prej do lo če nih me ri lih, ki so de lav cem zna na pred za čet kom oprav lja nja dela. Pri do lo ča nju me ril se mora upo šte va ti na če lo, da de la vec z us trez no de lov no us po sob lje nost jo in nor mal nim de lov nim na pre za njem do se ga os nov no pla čo, do lo če no s po god bo o za po sli tvi (45. člen SKPG). De lav cem pri pa da jo do dat ki za po seb ne obre me ni tve pri delu, neu - god ne vpli ve oko lja, ne var nost pri delu in delo v de lov nem ča su, ki je za 173 Ko zač ne jo ve lja ti me ri la, pre ne ha ve lja ti Do go vor o kri te ri jih za skle pa nje in di vi - dual nih po godb o za po sli tvi po slo vod nih de lav cev in de lav cev s po seb ni mi poob - la sti li (Urad ni list RS, št. 23/95). NOVA DELOVNA RAZMERJA 237 de lav ce manj ugo den. Do dat ki se obra ču na va jo le za čas, ko je de la vec de lal v raz me rah, za ra di ka te rih mu do da tek pri pa da. Os no va za izra čun do dat kov je os nov na pla ča de lav ca za poln de lov ni čas ozi ro ma us trez na urna po stav ka. Do dat ki se ne iz ka zu je jo kot po se ben do da tek v pri me rih, ko so de lov - ne raz me re, v ka te rih se delo oprav lja, že upo šte va ne v vred no te nju in za - je te v pla či ti pič ne ga dela. Za delo v de lov nem ča su, ki je za de lav ce manj ugo den, pri pa da jo de lav cem do dat ki naj manj v tem od stot ku od os no ve: – za čas dela v po pol dan ski in noč ni iz me ni, ka dar se de lov ni pro ces iz - va ja naj manj v dveh iz me nah 10 % – za delo v de lje nem de lov nem ča su za vsa ko krat no pre ki ni tev dela več kot 1 uro 15 % – za de žurs tvo 20 % – za noč no delo 30 % – za delo pre ko pol ne ga de lov ne ga ča sa 30 % – za delo v ne de ljo 50 % – za delo na dela pro ste dne ve po za ko nu 50 % Do da tek za delo v ne de ljo in do da tek za delo na dela pro ste dne ve po za ko nu se med se boj iz klju ču je ta. Za čas pri prav lje no sti na domu pri pa - da de lav cu na do me sti lo v vi ši ni naj manj 10 % od os no ve. V ko lek tiv ni po god bi de jav no sti in v pod jet niš ki ko lek tiv ni po god bi de lo da jal ca se do lo či jo do dat ki in vi ši na do dat kov za ra di vpli vov oko lja v teh pri me rih: e) pri uma za nem delu in dru gih tež kih de lih, pri ka te rih je de la vec stal no iz po stav ljen ne ga tiv nim vpli vom oko lja (na pri mer: dim, saje, vroč pe - pel, prah, vla ga, vi so ke tem pe ra tu re, po seb no mo čan ro pot ali po seb - no bleš če ča umet na svet lo ba, delo v tem nih pro sto rih ali z obre me nil - no barv no svet lo bo), ima de la vec pra vi co do do dat ka za tež ko delo; f) pri de lih, pri ka te rih de la vec v skla du s pred pi si stal no upo rab lja zaš - čit na sreds tva, kot so: zaš čit ne če la de, plin ske ma ske, ma ske pro ti pra - hu, na pra ve za do va ja nje sve že ga zra ka ali dru ga zaš čit na sreds tva; f) pri de lih, pri ka te rih je de la vec iz po stav ljen po seb nim ne var no stim (po žar, voda, eks plo zi ja), je tre ba v ko lek tiv ni po god bi de jav no sti ozi - ro ma v ko lek tiv ni po god bi de lo da jal ca do lo či ti vi ši no teh po seb nih do - dat kov – od vi sno od stop nje ne var no sti v pri mer ja vi s pred hod ni mi od stav ki tega čle na (46. člen SKPG). De lav cu pri pa da do da tek za de lov no dobo naj manj v vi ši ni 0,5 % od os nov ne pla če za vsa ko iz pol nje no leto de lov ne dobe. Pri uve ljav lja nju te pra vi ce se v de lov no dobo všte va jo iz pol nje na leta de lov ne dobe, ki jih je de la vec pre bil na delu ali v de lov nem raz mer ju doma ozi ro ma v tu ji ni ali pri oprav lja nju sa mo stoj ne de jav no sti, ki so us - trez no po tr je na z vpi som v de lov no knji ži co. Do kup lje na, be ne fi ci ra na in po seb ne za va ro val ne dobe ne šte je jo kot dobe pri uve ljav lja nju do dat ka za de lov no dobo (47. člen SKPG). 238 TRETJI DEL Me ri la za do lo či tev dela pla če na pod la gi us pe šno sti po slo va nja do lo či - ta de lo da ja lec in re pre zen ta tiv ni sin di kat pri de lo da jal cu ob spre je mu po slov ne ga na čr ta. Ob spre je mu od lo či tve o vi ši ni sred stev za iz pla či lo pla če na tej pod la gi se de lo da ja lec in re pre zen ta tiv ni sin di kat pri de lo da - jal cu do go vo ri ta tudi o tem, ali se ta del pla če iz pla ča v de nar ju, del ni - cah, in o od lo ži tvi nje ne ga iz pla či la. Na do me sti la pla če po SKGP De lav cu pri pa da na do me sti lo pla če za čas od sot no sti z dela v teh pri me - rih: – bo lez ni, – po klic ne bo lez ni in ne sre če pri delu, – let ne ga do pu sta,174 – na dela prost dan po za ko nu, – od sot no sti z dela, če je de la vec na po ten na izo bra že va nje ozi ro ma če se izo bra žu je v in te re su de lo da jal ca, – v dru gih pri me rih, do lo če nih z za ko nom, ko lek tiv no po god bo ali ak - tom pod jet ja. V vseh na ve de nih pri me rih, ra zen v pri me ru 1. ali nee, pri pa da de lav cu na do me sti lo v vi ši ni 100 % os no ve. V pri me ru iz 1. ali nee pri pa da de lav - cu na do me sti lo v vi ši ni 80 % os no ve za dne ve od sot no sti z dela. De lo da - ja lec lah ko za dr ži iz pla či lo na do me sti la de lav cu: – če oprav lja med bo le zen skim do pu stom pri do bit no delo – če v 2 dneh po za čet ku od sot no sti neu pra vi če no ne ob ve sti de lo da jal - ca, da je zbo lel – če se brez opra vi če ne ga vzro ka ne od zo ve va bi lu na zdrav niš ki pre gled ali zdrav niš ko ko mi si jo, – če poob laš če ni zdrav nik, ko mi si ja ali nad zor ni or gan ugo to vi, da se ne rav na po na vo di lu zdrav ni ka. Na do me sti lo ne more pre se ga ti vi ši ne pla če, ki bi jo de la vec pre jel, če bi de lal. De lo da ja lec ima pra vi co do lo či ti na čin sprem lja nja in nad zo ra od sot - no sti de lav cev za ra di bo lez ni.Os no va za izra čun na do me sti la je pla ča de lav - ca v pre te klem me se cu za poln de lov ni čas. V os no vo za izra čun na do me sti - la se ne všte va del pla če iz na dur in na pod la gi us pe šno sti po slo va nja. De la vec, ki se kot pre sež ni de la vec mora prek va li fi ci ra ti ali dok va li fi ci - ra ti, ima za ta čas pra vi co do na do me sti la pla če v vi ši ni os nov ne pla če, po ve ča ne za do da tek za de lov no dobo. De lav cu za čas ča ka nja na delo doma pri pa da na do me sti lo pla če v vi ši ni 70 % os nov ne pla če, po ve ča ne za do da tek za de lov no dobo. De lav cem, ki jim ni mo go če traj no za go to vi ti dela pri de lo da jal cu, v 6- 174 Urad ni list RS, št. 64-3118/97-KIP. NOVA DELOVNA RAZMERJA 239 me seč nem od po ved nem roku pri pa da na do me sti lo pla če v vi ši ni 70 % os - nov ne pla če te ko če ga me se ca, po ve ča ne za do da tek za de lov no dobo. Za čas stav ke so de lav ci upra vi če ni do na do me sti la v vi ši ni 70 % os - nov ne pla če za naj več 4 de lov ne dne ve, ob kr še nju imu ni te te sin di kal nih zaup ni kov pa 2 de lov na dne va pod po go ji, ki se upo šte va jo sku paj: – da stav ka jo za ra di kr ši tev ko lek tiv ne po god be gle de plač, re gre sa ali imu ni te te sin di kal nih zaup ni kov in – je stav ka or ga ni zi ra na v skla du z za ko nom in po stav kov nih pra vi lih. Na do me sti lo pla če se iz pla ča v bre me de lo da jal ca (48. člen SKPG). Obra čun pla če po SKGP Vsa ke mu de lav cu mora biti pri iz pla či lu pla če vro čen pi sni obra čun, ki vse bu je zla sti te po dat ke: – os nov no pla čo de lav ca, – do dat ke po po sa mez nih vr stah, ki iz ha ja jo iz ko lek tiv ne po god be ozi - ro ma po god be o za po sli tvi, – pla čo za us pe šnost (sti mu la tiv ni del), – na do me sti la pla če po po sa mez nih vr stah, – bru to pla čo, – zne ske pris pev kov za so cial no var nost, – neto pla čo, – da vek od oseb nih pre jem kov, – neto iz pla či lo pla če. Ob obra ču nu pla če lah ko de lo da ja lec na is tem obra čun skem li stu obra - ču na tudi dru ge oseb ne pre jem ke, po vra či la stroš kov v zve zi z de lom in od teg lja je od pla če (neto iz pla či lo). De lo da ja lec v nav zoč no sti de lav ca pre gle da pi sni obra čun plač in na - do me stil ter obraz lo ži vse oko liš či ne v zve zi z izra ču nom, če to zah te va de la vec ali sin di kal ni zaup nik na nje gov pred log (50. člen SKPG). Re gres za let ni do pust, ju bi lej ne na gra de ter odprav ni na ob upo ko ji tvi in so li dar nost ne po mo či po SKGP Re gres za let ni do pust pri pa da de lav cu en krat let no in se iz pla ča do kon - ca ju li ja te ko če ga leta ozi ro ma v ne lik vid nih or ga ni za ci jah naj ka sne je do kon ca no vem bra te ko če ga leta. Re gres se lah ko iz pla ča v dveh de lih. Vi ši - na re gre sa se do lo či v ta rif ni pri lo gi SKPG. Pra vi ca do iz pla či la re gre sa za let ni do pust je ve za na na pra vi co do po ra be let ne ga do pu sta. De lav cem, ki de la jo z de lov nim ča som, kraj šim od po lo vi ce pol ne ga de lov ne ga ča sa, pri pa da re gres za let ni do pust so raz mer no ča su, pre bi - tem na delu. 240 TRETJI DEL Neod vi sno od po ra be let ne ga do pu sta re gres (od škod ni na) za let ni do - pust pri pa da de lav cem, ki ga niso mo gli po ra bi ti za ra di de lo da jal ca. De lav cu po SKGP pri pa da ju bi lej na na gra da v vi ši ni: – za 10 let de lov ne dobe pri zad njem de lo da jal cu v vi ši ni ene iz ho dišč ne pla če I. ta rif ne ga raz re da – za 20 let de lov ne dobe pri zad njem de lo da jal cu v vi ši ni ene in pol iz ho - dišč ne pla če I. ta rif ne ga raz re da – za 30 let de lov ne dobe pri zad njem de lo da jal cu v vi ši ni dveh iz ho dišč - nih plač I. ta rif ne ga raz re da. Zad nji de lo da ja lec je ti sti, ki iz pla ču je ju bi lej ne na gra de. Ju bi lej na na gra da se iz pla ča v enem me se cu po do pol ni tvi po go jev iz te toč ke. De lav cu pri pa da po SKGP ob upo ko ji tvi od prav ni na v vi ši ni dveh pov - preč nih me seč nih plač v Re pub li ki Slo ve ni ji za pre te kle tri me se ce ozi ro - ma v vi ši ni dveh pov preč nih me seč nih plač de lav ca za pre te kle tri me se - ce, če je to za de lav ca ugod nej še. De la vec ni upra vi čen do od prav ni ne, če je de lo da ja lec zanj fi nan ci ral do kup de lov ne dobe. De la vec je upra vi čen do iz pla či la raz li ke, če je zne sek za do kup de lov ne dobe niž ji od zne ska od prav ni ne. Če de la vec ali nje gov ož ji dru žin ski član, ki ga je de la vec vzdr že val, umre, nje go vim dru žin skim čla nom ozi ro ma de lav cu pri pa da so li dar - nost na po moč. Ob smr ti de lav ca pri pa da nje go vim dru žin skim čla nom 60 % pov preč ne pla če v RS za pre te kle tri me se ce, ob smr ti dru žin ske ga čla na pa 30 % ena ke ga pov preč ja. So li dar nost ne po mo či se v dru gih pri - me rih lah ko do lo či jo v ko lek tiv nih po god bah de jav no sti. Ož ji dru žin ski čla ni so za ko nec, otro ci (za kon ski in zu najza kon ski) ter pos vo jen ci, ki jih po za ko nu mora pre živ lja ti (51. člen SKPG). Po vra či la stroš kov v zve zi z de lom po SKGP 1. Pre hra na med de lom De lav cem se za go to vi po vra či lo stroš kov za pre hra no med de lom za dne ve pri sot no sti na delu. Do po vra či la stroš kov pre hra ne med de lom so upra vi če ni tudi de lav ci, ki de la jo naj manj s po lo vič nim de lov nim ča som, učen ci, va jen ci in štu dent je na prak si. Zne sek po vra či la stroš kov pre hra - ne med de lom se do lo či na dan in se us kla ju je sklad no s po ra stom živ - ljenj skih stroš kov. 2. Pre voz na delo in z dela De lav cu pri pa da po vra či lo stroš kov za pre voz na delo in z dela. Vi ši na se do lo či s ko lek tiv no po god bo ali splo šnim ak tom pod jet ja ozi ro ma de - lo da jal ca, ven dar ne more biti manj ša od 60 % stroš kov jav ne ga pre vo za. NOVA DELOVNA RAZMERJA 241 3. Služ be na po to va nja Za po vra či lo stroš kov, ki so jih ime li de lav ci pri oprav lja nju do lo če nih del in na log na služ be nem po to va nju, se šte je jo dnev ni ca (po vra či lo stroš kov za pre hra no), po vra či lo stroš kov za pre no čiš če in po vra či lo stroš kov za pre vo zi ro ma Do po vra či la stroš kov na služ be nem po to va nju so upra vi če ni de lav ci pod ena ki mi po go ji in v vi ši ni, do lo če ni mi v ta rif ni pri lo gi. De lav cu se na služ be nem po to va nju v tu ji no po vr ne jo de jan ski stroš ki v skla du s pred - pi si, ki ve lja jo za dr žav ne or ga ne. 4. Te ren ski do da tek De lav ci so upra vi če ni do te ren ske ga do dat ka, če de la jo zu naj kra ja, kjer je se dež de lo da jal ca, in zu naj kra ja, kjer je stal no ali za ča sno pre bi - va liš če de lav ca, ter če sta na te re nu or ga ni zi ra na pre hra na in pre no čiš če. Te ren ski do da tek, po vra či lo stroš kov na služ be ni poti in do da tek za lo če - no živ lje nje se iz klju ču je jo (52. člen SKPG). 5. Ino va ci je De lav cu pri pa da jo za ino va ci jo naj manj 3 % let ne či ste gos po dar ske ko ri sti. Na do me sti lo za ino va ci jo se do lo či s po god bo med ino va tor jem in de lo da jal cem (53. člen SKPG). Pre jem ki pri prav ni kov, učen cev, va jen cev in štu den tov na prak si, men tor jev po SKGP De lav cu pri prav ni ku pri pa da jo pla ča v vi ši ni 70 % iz ho dišč ne pla če, do lo - če ne za us trez ni ta rif ni raz red, ter po vra či lo stroš kov v zve zi z de lom in dru gi oseb ni pre jem ki. Učen cem in štu den tom na prak si se za poln de lov ni čas ob vez ne prak - se iz pla ča pla či lo naj manj v vi ši ni 15 % pov preč ne pla če v Re pub li ki Slo - ve ni ji za pre te kli me sec. Učen ci, va jen ci in štu den ti na prak si ima jo pra vi co do vseh do dat kov za oprav lje no delo. Učen ci, va jen ci in štu dent je ima jo pra vi co do pla či la tudi, če pre je ma jo šti pen di jo. Va jen cem pri pa da jo iz pla či la sklad no z za - ko nom in uč no po god bo (55. člen SKPG). De lav cu men tor ju pri prav ni ka, men tor ju prak tič ne ga pou ka in men - tor ju us po sab lja nja brez po sel nih oseb pri de lo da jal cu pri pa da do da tek za men tors tvo. Vi ši no in po go je iz pla či la do lo či de lo da ja lec (56. člen SKPG). 242 TRETJI DEL Raz vr sti tev del po SKGP 7. člen SKPG do lo ča raz vr sti tev del, in si cer tako, da se de lov na me sta raz vrš ča jo v de vet ta rif nih raz re dov gle de na zah te va no stro kov no izo - braz bo, do lo če no v aktu o si ste mi za ci ji de lov nih mest, in si cer: I. ta rif ni raz red: (eno stav na dela) De lov na me sta, za ka te ra se ne zah te va priu če va nje in za ka te ra za do - stu je ne do kon ča na os nov na šo la II. ta rif ni raz red: (manj zah tev na dela) De lov na me sta, za ka te ra se zah te va jo po leg os nov no šol ske izo braz be, še kraj ši eno – ali več me seč ni te ča ji III. ta rif ni raz red: (sred nje zah tev na dela) De lov na me sta, za ka te ra se zah te va do 2 leti jav no priz na ne ga po klic - ne ga ali stro kov ne ga izo bra že va nja IV. ta rif ni raz red: (zah tev na dela) De lov na me sta, za ka te ra se zah te va naj manj 2 leti in pol jav no priz na - ne ga po klic ne ga ali stro kov ne ga izo bra že va nja V. ta rif ni raz red: (zah tev nej ša dela) De lov na me sta, za ka te ra se zah te va jo 3 leta jav no priz na ne ga po klic - ne ga ali stro kov ne ga izo bra že va nja in moj str ski, de lo vod ski ali po slo - vod ski iz pit, ali de lov na me sta, za ka te ra se zah te va 4 ali 5 let jav no priz na ne ga stro - kov ne ga izo bra že va nja VI. ta rif ni raz red: (zelo zah tev na dela) De lov na me sta, za ka te ra se zah te va viš ja (uni ver zi tet na) stro kov na izo braz ba, ali de lov na me sta, za ka te ra se zah te va viš ja (neu ni ver zi tet na) stro kov na izo braz ba VII. ta rif ni raz red: (vi so ko zah tev na dela) De lov na me sta, za ka te ra se zah te va vi so ka (uni ver zi tet na) stro kov na izo braz ba VIII. ta rif ni raz red: (naj zah tev nej ša dela) De lov na me sta, za ka te ra se zah te va ma gi ste rij, spe cia li za ci ja ali dr - žav ni iz pit po kon ča nem vi so kem uni ver zi tet nem izo bra že va nju IX. ta rif ni raz red: (iz jem no po mem bna, naj zah tev nej ša dela) De lov na me sta, za ka te ra se zah te va dok to rat zna no sti Raz vr sti tev de lov nih mest v ta rif ne raz re de opra vi de lo da ja lec ali po - slo vod ni or gan v skla du z ak tom o si ste mi za ci ji de lov nih mest. Ob dvo - mu pri raz vrš ča nju de lov nih mest v ta rif ne raz re de se upo ra bi ve ljav ni ši - frant po kli cev. De lo da ja lec mora pred spre je mom akta o si ste mi za ci ji de lov nih mest pri do bi ti mne nje sin di ka ta. NOVA DELOVNA RAZMERJA 243 Ti pič na de lov na me sta po sa mez ne ga ta rif ne ga raz re da se lah ko v ko - lek tiv nih po god bah de jav no sti raz vr sti jo v po sa mez ne pla čil ne raz re de. Pod la ga za raz vrš ča nje v po sa mez ne pla čil ne raz re de so zah te ve po do - dat nih zna njih, dalj ših de lov nih iz kuš njah, več ji od go vor no sti, z de lom po ve za ni na po ri in tež je de lov ne raz me re. Pre jem ki čla nov upra ve po ZGD175 Čla ni upra ve v ok vi ru ce lot nih pre jem kov kot na gra do za svo je delo lah - ko do bi jo pla čo, ude lež bo na do bič ku, po vra či la stroš kov, za va ro val ne pre mi je, pro vi zi je ter dru ga do dat na pla či la. Pre jem ki čla nov upra ve so v ZGD na šte ti s pri me ri. Do loč be ni mo go - če raz la ga ti tako, da čla nom upra ve pri pa da jo vse vr ste pri me ro ma na šte - tih pre jem kov. V na če lu za do lo či tev vr ste in ob se ga pre jem kov ve lja dis - po zi ci ja po god be nih strank (čla na upra ve in del niš ke druž be, ki jo v tem pri me ru za sto pa nad zor ni svet). Ven dar za kon pred pi su je na če lo so raz - mer no sti pre jem kov z na lo ga mi čla nov upra ve in s fi nanč nim sta njem druž be. So raz mer nost je zgolj na rav ni na če la, do kler ne na sto pi jo oko liš - či ne, ki po me ni jo po slab ša nje gos po dar ske ga sta nja druž be. Vr sto in vi ši no pre jem kov za čla na upra ve do lo ča nad zor ni svet, ozi ro - ma če del niš ka druž ba nad zor ne ga sve ta nima, skupš či na (261.3 ZGD). Nad zor ni svet do lo či vr ste in vi ši ne pre jem kov za po sa mez ne čla ne upra - ve s skle pom, lah ko pa prej o tem sprej me tudi akt, ki splo šno ure di pra - vi la na gra je va nja čla nov upra ve (pra vil nik). Pra vi ce in ob vez no sti čla nov upra ve druž be gle de pre jem kov se do lo či - jo s po god bo (259. člen ZGD). Pred sed nik nad zor ne ga sve ta za sto pa druž bo pro ti čla nom upra ve (275. člen ZGD) pri skle ni tvi te po god be. Če se po do lo či tvi pre jem kov po slab ša po slo va nje druž be, tako da bi lah ko to ogro zi lo gos po dar sko sta nje ali pov zro či lo ško do, lah ko nad zor - ni svet zni ža pre jem ke (253.2 ZGD). Gre za za kon sko do lo če ne spre me - nje ne oko liš či ne, ki upra vi ču je jo eno po god be no stran ko (druž ba), da spre me ni po god bo, dru go po god be no stran ko pa, da jo od po ve. Oko liš či - ne mo ra jo na sto pi ti po do lo či tvi pre jem kov. Po slab ša nje po slo va nja druž - be mora biti tako, da ogro ža nje no gos po dar sko sta nje ozi ro ma uteg ne pov zro či ti ško do. Sklep o zni ža nju pre jem kov sprej me nad zor ni svet. Za - kon ne daje mož no sti, da kljub opi sa nim oko liš či nam nad zor ni svet spre - me ni tudi dru ge do loč be po god be. Po slab ša nje po slo va nja ozi ro ma gos - po dar ske ga sta nja druž be upra vi ču je nad zor ni svet, da zni ža pre jem ke. Zni ža nje pre jem kov, če prav za ra di ob jek tiv ne ga po slab ša nja sta nja 175 (Gos po dar ska zbor ni ca Slo ve ni je, Obrt na zbor ni ca Slo ve ni je, Zdru že nje de lo da - jal cev Slo ve ni je in Zdru že nje de lo da jal cev OGISTTA kot pred stav ni ki de lo da jal - cev ter Zdru že nje Me ne džer kot pred stav nik me ne džer jev). 244 TRETJI DEL ozi ro ma po slo va nja druž be, po me ni za kon sko do lo če no od stop no upra vi - če nje ne gle de na si cerš njo ure di tev od po ve di v po god bi med čla nom upra ve in del niš ko druž bo. Ne gle de na od po ved ni rok v po god bi ve lja ti - sti, ki ga do lo ča za kon (s kon cem na sled nje ga če trt let ja z dvo me seč nim ro kom). Če so pre jem ki po sa mez ne ga čla na upra ve do lo če ni v nas prot ju z za ko nom, se za gos po dar ski pre sto pek kaz nu je druž ba z de nar no kaz - ni jo naj manj 3 mio to lar jev in od go vor na ose ba z naj manj 150.000 to lar - jev. Pre jem ki po me ri lih za in di vi dual ne po god be o za po sli tvi me ne džer jev Me ri la176 za in di vi dual ne po god be o za po sli tvi me ne džer jev177 so skup - no pri po ro či lo in na po ti lo de lo da jal skih or ga ni za cij in sta nov ske or ga ni - za ci je slo ven skih me ne džer jev178 pri stoj nim or ga nom gos po dar skih družb ter me ne džer jem pri skle pa nju in di vi dual nih po godb o nji ho vi za - po sli tvi. Na me nje ni so za upo ra bo v vseh gos po dar skih sub jek tih, us ta - nov lje nih po za ko nu o gos po dar skih druž bah. Me ne džer ji, upo šte va ni po teh me ri lih, so po slo vod ni de lav ci in de lav ci s po seb ni mi poob la sti li in od go vor nost mi ter pro ku ri sti družb, če so v de lov nem raz mer ju pri tej druž bi. De lo ma je mo go če ta do lo či la upo ra bi ti tudi za skle pa nje in di vi - dual nih po godb z vr hun ski mi stro kov nja ki.179 176 Za in di vi dual ne po god be o za po sli tvi vr hun skih stro kov nja kov se v gos po dar skih druž bah lah ko del no upo ra bi jo do lo či la KIP. Vr hun ske mu stro kov nja ku pri pa da jo vse pra vi ce po ko lek tiv nih po god bah, tudi če niso vne se ne v in di vi dual no po god - bo o za po sli tvi. 177 Čla nom nad zor ne ga sve ta se za nji ho vo delo lah ko za go to vi pla či lo ali ude lež ba pri do bič ku, kar do lo či sta tut ali skupš či na (276. člen ZGD). Pla či lo je na gra da za delo. To ni sej ni na. Sej ni na je na do me sti lo za čas po rab ljen na seji. Sej ni na to rej ne ob se ga na gra de za delo, ki vklju ču je vse na lo ge čla na nad zor ne ga sve ta, s ka te - ri mi so po ve za ne tudi od go vor no sti. Pri tem je po se bej po mem bno raz me ji ti, kdaj član nad zor ne ga sve ta rav na kot sve to va lec po po god bi o delu in kdaj na sto pa v vlo gi čla na nad zor ne ga sve ta. Vse - ka kor pa čla na nad zor ne ga sve ta, ki prev za me sve to val no vlo go po po god bi o delu, če tu di ne na sto pa v vlo gi čla ni nad zor ne ga sve ta, ve že ta dolž nost va ro va nja po slov ne skriv no sti ter dolž nost do pre da no sti druž bi. 178 Upo šte va jo se zad nji zna ni po dat ki o tri me seč nih pov preč jih teh zne skov. Os nov - na pla ča se do lo či tako, da se os no vo, iz prejš nje ga od stav ka po ve ča za us tre zen mno go krat nik gle de na ve li kost druž be, in si cer: ∑ male druž be = (PPS + PPP): 2 x 4 ∑ sred nje druž be = (PPS + PPP): 2 x 6 ∑ ve li ke druž be = (PPS + PPP): 2 x 8. Pri opre de li tvi ve li ko sti druž be se upo ra bi me ri lo iz 51. čle na ZGD. 179 H.M. Piv ka, Upo ra ba do bič ka in raz de li tev do bič ka med del ni čar je, Pod jet je in delo, Ljub lja na, 1996, št. 3/1996, str. 319: ZGD žal upo ra be in raz de li tve do bič ka med del ni čar je ni ure dil naj bo lje. Če prav NOVA DELOVNA RAZMERJA 245 Na men me ril je, da se za ra di us pe šne ga gos po dar je nja za go to vi v in di - vi dual nih po god bah o za po sli tvi spod bud no na gra je va nje me nedž men ta in sood vi snost ob se ga nji ho vih pra vic: – od po slov ne us pe šno sti gos po dar skih družb, – od plač v njih za po sle nih in – od gos po dar skih raz mer v dr ža vi. Ob kriz nem me nedž men tu po god be ni stran ki v in di vi dual nih po god bah o za po sli tvi lah ko upo ra bi ta za me ne džer je tudi dru gač na me ri la za na - gra je va nje. Ker oseb na ve ljav nost splo šne ko lek tiv ne po god be za gos po dar ske de - jav no sti v ce lo ti, ko lek tiv ne po god be gos po dar skih de jav no sti pa del no iz klju ču je jo po slo vod ne de lav ce in de lav ce s po seb ni mi poob la sti li in od - go vor nost mi, so pod pi sni ki me ril skle ni li po seb no po god bo med pred - stav ni ki de lo da jal cev in sta nov sko me ne džer sko or ga ni za ci jo. S to po - god bo so do lo če ne ti ste pra vi ce iz ko lek tiv nih po godb za gos po dar ske de jav no sti, ki naj ve lja jo tudi za za po sle ne po in di vi dual nih po god bah, da se vne se jo v te in di vi dual ne po god be. Po slo vod ni de la vec po KIP po - me ni de lav ca, ki oprav lja na lo ge po slo vod ne ga or ga na pri de lo da jal cu (pred sed ni ka in čla ne uprav del niš kih družb, po slo vod je družb z ome je - no od go vor nost jo in po slo vods tva dru gih družb). De la vec s po seb ni mi poob la sti li in od go vor nost jo po KIP po me ni de lav ca, ki je kot tak do lo - čen z ak tom de lo da jal ca, po god bo o us ta no vi tvi druž be ali sta tu tom druž be. Ure sni či tev na čr tov kot te melj za pri do bi tev pra vic iz in di vi dual ne po god be Pod la ga za pri do bi tev pra vic iz in di vi dual ne po god be je ure sni či tev spre - je te ob vez no sti in od go vor no sti me ne džer ja. Te pod la ge so opre de lje ne z let nim ali več let nim gos po dar skim na čr tom druž be, ci lji po slo va nja druž - be, sa na cij skim pro gra mom ali na drug na čin.Ob vez no sti me ne džer ja mo ra jo biti do lo če ne za eno po slov no leto, tako da za go tav lja jo mož nost kon kret no vsaj za nes lji ve ga mer je nja nji ho ve ga ure sni če va nja. Po god be - ni stran ki in di vi dual ne po god be o za po sli tvi se do go vo ri ta o na či nu sprem lja nja ure sni če va nja ob vez no sti na pod la gi tri me seč nih po slov nih re zul ta tov in let ne ga po slov ne ga po ro či la ter za ključ ne ga ra ču na. Na čr to va ni do bi ček in do no snost na vlo že ni ka pi tal sta naj po mem - bnej ši me ri li pri sprem lja nju ure sni če va nja ob vez no sti in pod la ga za ude - se je pri ure di tvi upo ra be in raz de li tve do bič ka zgle do val po nemš kem pra vu, v ka te rem je imel vzor za do bro ure di tev, ni pov zel do ločb nemš ke ga za ko na o del - ni cah niti v ce lo ti niti do sled no. Zato se ob raz la gi do ločb ZGD, ki ure ja jo upo ra - bo do bič ka in raz de li tev do bič ka med del ni čar je, od pi ra jo šte vil na spor na vpra ša - nja. 246 TRETJI DEL lež bo pri do bič ku. Za ra di mož no sti sprem lja nja iz pol nje va nja ob vez no sti, od ka te rih je od vi sna pla ča, po god be ni stran ki opre de li ta v in di vi dual ni po god bi tudi dru ga me ri la: – iz bolj ša nje gos po dar ske ga po lo ža ja druž be ali pod jet ja v ok vi ru de jav - no sti, pa no ge, sku pi ne ali pod sku pi ne, mer lji vo s ka zal ci, zna čil ni mi za de jav nost druž be; – pri mer ja va do bič ka in do no sno sti ka pi ta la druž be gle de na so rod ne gos po dar ske druž be; – gi ba nje do bič ka v pri mer ja vi z mi nu lim po slov nim le tom; – po ve če va nje iz vo za; – ohra nja nje in po ve če va nje šte vi la de lov nih mest; – zmanj ša nje ne ga tiv ne ga po slov ne ga izi da; – dru ga me ri la. Za me ne džer je v gos po dar ski druž bi v kri zi se ob vez no sti v in di vi dual ni po god bi opre de li jo za ob dob je do pre ne ha nja iz gu be in pra vi lo ma še za tri let no ob dob je po zi tiv ne ga po slo va nja gos po dar ske druž be. Pla ča in dru gi pre jem ki di rek tor jev180 Os nov na pla ča pred sed ni kov upra ve in po slo vo dij se do lo či tako, da se za po lo vi co os nov ne pla če upo ra bi pov preč na pla ča v Re pub li ki Slo ve ni ji (PPS) in za dru go po lo vi co os nov ne pla če pov preč na pla ča na za po sle ne - ga v gos po dar ski druž bi (PPP) ter pom no ži z mno go krat ni kom 2,4 ali 8, gle de na to, ali je druž ba mala, sred nja ali ve li ka.181 V gos po dar skih druž bah, ki po slu je jo z nad pov preč no stop njo do no - sno sti v pa no gi ali sku pi ni de jav no sti, se lah ko os nov na pla ča po ve ča naj - več do 25%. Pri stoj ni or gan lah ko po last ni pre so ji kot raz log za po ve ča - nje do po lo vi ce ome nje ne mož no sti upo šte va tudi dru ga me ri la gle de na zna čil nost druž be. V druž bah, ki po slu je jo z iz gu bo ali z ob čut no manj šo 180 V ne ka te rih prav nih re dih se to vpra ša nje raz re šu je s tako ime no va ni mi kvo ta cij - ski mi del ni ca mi, ka te rih na kup v do lo če nem raz mer ju do os nov ne ga ka pi ta la je za vods tvo druž be ob ve zen (npr. v Fran ci ji). Kvo ta cij ske del ni ce so na eni stra ni jams tvo za mo re bit no ško do, pov zro če no z vo de njem po slov, na dru gi stra ni pa pod la ga za ude lež bo pri do bič ku. S sta tu tom se to rej lah ko do lo či, da se čla nom upra ve za nji ho vo delo za go to vi ude lež ba pri do bič ku, vi ši na ude lež be pri do bič ku pa se pra vi lo ma do lo či v od stot ku let ne ga do bič ka druž be. 181 Nemš ki AG je pri ure di tvi ude lež be di rek tor jev pri do bič ku na tanč nej ši, pred - vsem kar se na na ša na izra čun de le ža, ki bi lah ko pri pa del čla nu upra ve pri let - nem do bič ku druž be. Ta se na mreč mora izra ču na ti na pod la gi neto do bič ka, zmanj ša ne ga za iz gu be iz pre te klih let, ter tudi za vse zne ske, ki mo ra jo biti od ve - de ni v za kon ske, pa tudi sta tu tar ne re zer ve. Nemš ki AG celo do lo ča, da bi bila od lo či tev skupš či ne, ki bi de lež čla nov upra ve pri do bič ku izra ču na le dru ga če, to - rej brez upo šte va nja tega pra vi la, nič na. NOVA DELOVNA RAZMERJA 247 do no snost jo od pov preč ja pa no ge ali sku pi ne de jav no sti, lah ko pri stoj ni or gan os nov no pla čo zmanj ša naj več do 25 %. V sred njih in ve li kih druž bah os nov na pla ča pred sed ni ka upra ve in po slo vod je druž be pra vi lo ma ni niž ja od iz ho dišč ne pla če naj viš je ga ta - rif ne ga raz re da v ve ljav ni ta rif ni pri lo gi k splo šni ko lek tiv ni po god bi za gos po dar ske de jav no sti, po ve ča ne za 20 %. V ma lih druž bah je lah ko os - nov na pla ča po slo vod je druž be tudi niž ja. Os nov na pla ča za čla ne upra ve in de lav ce s po seb ni mi poob la sti li se do lo či na us trez no niž ji rav ni kot pla ča pred sed ni ka upra ve in po slo vod je gos po dar ske druž be. Pri tem se upo šte va ob seg poob la stil čla nov upra ve in dru gih me ne džer jev, zah tev nost nji ho vih na log in ne po sred no od go - vor nost za nji ho vo iz va ja nje. Os nov na pla ča teh me ne džer jev po me ri lih pra vi lo ma ni niž ja od iz ho dišč ne pla če v gos po dar ski druž bi za naj viš ji ta rif ni raz red po splo šni ko lek tiv ni po god bi za gos po dar ske de jav no sti, po ve ča na za 10 %. Os nov na pla ča za vr hun ske stro kov nja ke se do lo či na rav ni, kot jo do lo či ta po god be ni stran ki gle de na po mem bnost ta ke ga stro kov nja ka za druž bo. Os nov na pla ča tega de lav ca ne more biti niž ja od iz ho dišč ne pla če ti ste ga ta rif ne ga raz re da, v ka te re ga je uvrš če no de - lov no me sto vr hun ske ga stro kov nja ka. Po god be ni stran ki in di vi dual ne po god be o za po sli tvi spo ra zum no do - lo či ta gib lji vi del pla če, ki je od vi sen od te ko čih po slov nih re zul ta tov. Ob ne do se ga nju na čr to va nih te ko čih po slov nih re zul ta tov se iz pla či lo os nov - ne pla če lah ko us trez no zni ža, pri pre se ga nju na čr to va nih te ko čih po - slov nih re zul ta tov pa se iz pla či lo lah ko us trez no zvi ša. Me ri la za izra ču ne ni ža nja ozi ro ma vi ša nja gib lji ve ga dela pla če se vna prej do lo či jo z in di vi - dual no po god bo o za po sli tvi v skla du z akti druž be. Dru ge mož ne ugod no sti di rek tor jev V in di vi dual ni po god bi o za po sli tvi se lah ko do lo či jo tudi te pra vi ce me - ne džer jev ozi ro ma ne ka te re med nji mi: – pra vi ca do do pol nil ne ga izo bra že va nja; – pra vi ca do pre ven tiv nih zdravs tve nih pre gle dov in pre ven tiv ne ga zdravs tve ne ga vars tva; – po vra či la po seb nih do dat nih stroš kov služ be nih po to vanj in sred stev za re pre zen tan co; – ob seg in na čin živ ljenj ske ga, nez god ne ga ozi ro ma po koj nin ske ga za - va ro va nja; – na men sko po so ji lo; – upo ra ba služ be ne ga vo zi la za oseb ne po tre be; – čla na ri na za me ne džer ska sta nov ska zdru že nja in klu be; – dru ge pra vi ce. 248 TRETJI DEL Ugod no sti se do lo či jo v in di vi dual ni po god bi o za po sli tvi gle de na gos po - dar ski po lo žaj druž be ali pod jet ja. Me ne džer jem po KIP pri pa da jo: – ob raz re ši tvi brez ute me lje ne ga raz lo ga po za ko nu o gos po dar skih druž bah naj manj 24-krat ni zne sek zad nje me seč ne pla če; – ob spo ra zum nem pre ne ha nju man da ta pred po te kom roka, za ka te re - ga so bili ime no va ni (dalj ša bo le zen, traj na nez mož nost za delo in dru - gi upra vi če ni raz lo gi) – 6-krat ni zne sek zad nje me seč ne pla če; – ob pre ne ha nju man da ta na že ljo me ne džer ja in ob po zi tiv ni oce ni pri - stoj ne ga or ga na o nje go vem delu – 6-krat ni zne sek zad nje me seč ne pla če; – ob pre ne ha nju man da ta in de lov ne ga raz mer ja za ra di upo ko ji tve – 6- krat ni zne sek zad nje pla če; – me ne džer, ki mu je pre ne ha la in di vi dual na po god ba o za po sli tvi, ima pra vi co še tri me se ce pre je ma ti pla čo, iz pla ča no za zad nji me sec pred pre ne ha njem man da ta, če je raz po re jen na dru go de lov no me sto z niž - jo pla čo; – me ne džer prej me pri is tem de lo da jal cu ozi ro ma v si ste mu po ve za nih družb od prav ni no le en krat. Če ob pre ne ha nju de lov ne ga raz mer ja me ne džer ja gos po dar ska druž ba uve ljav lja sklad no z za ko nom v po god bi o za po sli tvi opre de lje no kon ku - renč no klav zu lo, pri pa da me ne džer jem ozi ro ma vr hun skim stro kov nja kom od škod ni na (od me na) za ra di manj še mož no sti pri do bi va nja do hod kov. Os no va za od me ro od škod ni ne je pov preč na pla ča v zad njih treh me - se cih, do lo če na v in di vi dual ni po god bi. Od škod ni na se iz pla ču je, do kler tra ja kon ku renč na klav zu la. Ude lež ba di rek tor jev pri do bič ku Ude lež ba pri do bič ku je po seb na ob li ka na gra de za čla ne upra ve. Za kon izrec no pra vi, da se jim ude lež ba pri do bič ku do lo či za nji ho vo delo. Upo - ra bo in raz de li tev do bič ka ure ja 228. člen ZGD, raz po re ja nje do bič ka in po kri va nja iz gub pa 68. člen, iz ka zo va nje do bič ka v iz ka zu us pe ha pa 59. člen, 3. toč ka ZGD.182 182 Nemš ki AG po leg po so jil čla nom upra ve in pro ku ri stom pred vi de va mož nost da - ja nja po so jil tudi dru gim vo dil nim de lav cem, ven dar je za to po treb no so glas je nad zor ne ga sve ta. Nemš ki AG ure ja tudi pri me re, ko ob vla du jo ča druž ba odo bri po so ji lo za stop ni kom in pro ku ri stom ozi ro ma vo dil nim de lav cem od vi sne druž be in ter ja so glas je nad zor ne ga sve ta ob vla du jo če druž be. Če pa po so ji lo odo bri od vi - sna druž ba svo jim vo dil nim de lav cem in za stop ni kom ter pro ku ri stom, je po treb - no so glas je nad zor ne ga sve ta ob vla du jo če druž be. Na tanč ne je nemš ki AG ure ja tudi po so ji la dru žin skim čla nom, tj. so pro gi, mla do let ne mu otro ku čla na upra ve ozi ro ma vo dil ne ga de lav ca ter dru ge ga upra vi čen ca do po so ji la ter ka te re koli tret - je ose be, ki rav na v ime nu ka te re ga koli upra vi čen ca do po so ji la. Po nemš kem AG NOVA DELOVNA RAZMERJA 249 Iz kaz upo ra be do bič ka je pred pi sa na se sta vi na let ne ga po ro či la (tret ja ali nea 56.2, ZGD).183 Po 593. čle nu ZGD (pre hod ne in konč ne do loč be) v letu 1993 ugo tov lje ne ga do bič ka ni mo go če raz po re ja ti za ude lež bo v do - bič ku, do kler se ne do kon ča po sto pek last nin ske ga preob li ko va nja. Pra vi co čla nov upra ve, da so ude le že ni pri do bič ku za nji ho vo delo, je tre ba pred vi de ti v sta tu tu, kar po me ni, da jo lah ko do lo či jo le sami us ta - no vi te lji del niš ke druž be ozi ro ma s spre mem ba mi sta tu ta skupš či na del - ni čar jev. Gle de vi ši ne ude lež be pri do bič ku za čla na upra ve ni no be nih ome ji tev, ven dar bodo to pra vi lo ma majh ni od stot ki, saj se s tem zmanj - šu je ti sti del do bič ka, ki je na me njen raz de li tvi last ni kom ozi ro ma del ni - čar jem.184 Ude lež ba pri do bič ku, ki jo do lo či pri stoj ni or gan gos po dar ske druž be v skla du z ZGD, je po KIP od vi sna od: – iz pol ni tve za stav lje nih na log in ob vez no sti po in di vi dual ni po god bi o za po sli tvi, – stop nje do bič ka gle de na ka pi tal, – po ve ča nja vred no sti ka pi ta la, – dru gih ka zal cev. V gos po dar skih druž bah, ki po slu je jo v kriz nih raz me rah, lah ko pri stoj ni or gan po KIP iz je mo ma do lo či me ne džer jem ozi ro ma samo ne ka te rim med nji mi po za ključ nem ra ču nu po seb no na gra do za ra di bis tve ne ga (§ 89/2,2) se do loč be o po stop kih in dru ga pra vi la v zve zi z odo bri tvi jo po so ji la na na ša jo tudi na te pri me re. 183 Do dat no nemš ki AG ure ja po lo žaj, ko je član upra ve, pro ku rist ali vo dil ni de la vec hkra ti tudi poob laš če nec ali član nad zor ne ga sve ta dru ge prav ne ose be ali dru žab - nik v oseb ni druž bi. V ta kem pri me ru sme druž ba odo bri ti po so ji lo taki prav ni ose bi ozi ro ma oseb ni druž bi le s so glas jem nad zor ne ga sve ta. Tudi vsa dru ga pra - vi la v zve zi z odo bri tvi jo po so jil se po nemš kem AG na na ša jo tudi na te pri me re. Ne na na ša pa se gor nje pra vi lo nemš ke ga AG na prav ne ose be in oseb ne druž be, ki so po ve za ne z druž bo, ki daje po so ji lo ozi ro ma če je odo bre no za fi nan ci ra nje pla či la bla ga, ki ga druž ba do bav lja taki prav ni ose bi ozi ro ma oseb ni druž bi. Na - ve de nih oko liš čin ozi ro ma raz me rij naš ZGD ne ure ja, če prav za to ni kak šnih po - seb nih raz lo gov. Vse ka kor je tre ba raz mi sli ti, da ob znat nej ši re vi zi ji ZGD v nje - go vo be se di lo vne se mo tudi te vr ste do pol ni tve (glej tret ji, če tr ti in peti od sta vek 89. čle na AG). 184 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na: Gle de na splo šne zah te ve di rek ti ve Sve ta EU o mak si mal nem te den skem de lov - nem ča su, ki do lo ča, da sme mak si mal ni pov preč ni te den ski de lov ni čas tra ja ti 48 ur na te den, vključ no z na du ra mi (ob dob je izrav na ve je 4 me se ce ozi ro ma iz je mo - ma 6 ozi ro ma 12 me se cev), je tre ba v za ko nu do lo či ti mak si mal ni pol ni de lov ni čas (pred la ga se ome ji tev na 40 ur gle de na se da njo ure di tev v ve či ni ko lek tiv nih po godb), ter mi ni mal ni de lov ni čas, ki se šte je kot pol ni de lov ni čas. Pri mer no je tudi do lo či ti dol ži no pol ne ga de lov ne ga ča sa, ki ve lja v pri me rih, ko ni po drob nej - ših do ločb o tem vpra ša nju v ko lek tiv nih po god bah ali po god bi o za po sli tvi. V zve zi z ome je va njem de lov ne ga ča sa je tudi re ši tev vpra ša nja ome je va nja na dur - ne ga dela, pri če mer je ob za kon skih va ro val kah tre ba na splo šno do pu sti ti do lo - če na pre se ga nja ome ji tev ter ob dob ja izrav na ve. 250 TRETJI DEL zmanj ša nja ne ga tiv ne ga po slov ne ga izi da v skla du s sa na cij skim ali dru - gim us trez nim gos po dar skim na čr tom. Pra vi lo ma se ti na gra ju je jo še le, ko gos po dar ska druž ba po zi tiv no po slu je z ude lež bo pri do bič ku. Pred sed nik upra ve ozi ro ma po slo vod ja kot upra vi če nec do ude lež be pri do bič ku ob do brih po slov nih re zul ta tih gle de na po li ti ko de li tve do - bič ka gos po dar ske druž be iz tega vira pra vi lo ma prej me po KIP do 30 % svo jih let nih pre jem kov. Dru gi me ne džer ji prej me jo so raz mer no niž ji de - lež gle de na nji ho ve ob vez no sti, poob la sti la in od go vor no sti. De lež pri do bič ku se iz pla ča v go to vi ni ali v del ni cah ozi ro ma de le žih gos po dar ske druž be ali pa de lo ma v prvi in de lo ma v dru gi ob li ki, lah ko tudi z od lo že - nim pla či lom. Pri stoj ni or ga ni gos po dar ske druž be v skla du s po li ti ko de - li tve do bič ka od lo ča jo o me ri lih za ude lež bo pri do bič ku, na či nu in ča su iz pla či la. Pri pa da jo či de lež pri do bič ku v go to vi ni se lah ko ob so glas ju obeh po god be nih strank za do lo če no ob dob je za dr ži v gos po dar ski druž - bi in lah ko do lo či rok, v ka te rem pre jem ni ki ne sme jo od tu ji ti del nic ali de le žev, ki so jih pre je li iz ude lež be pri do bič ku. Odo bri tev po so jil di rek tor jem Druž ba lah ko čla nom upra ve in pro ku ri stom odo bri po so ji lo le na pod la - gi skle pa nad zor ne ga sve ta. Sklep se sprej me le za do lo če no po so ji lo ali vr ste po so jil in mora do lo či ti na čin obre sto va nja in roke od pla či la po so ji - la. Za po so ji la se šte je jo tudi dru ga prav na de ja nja, ki gos po dar sko us tre - za jo po so ji lu, ra zen za po so ji la, ki ne pre se ga jo me seč ne pla če čla na upra ve ali pro ku ri sta (255.1 ZGD). Po so jil na po god ba se mora skle ni ti naj poz ne je tri me se ce po spre jet ju skle pa nad zor ne ga sve ta (255.2 člen ZGD).185 Odo bri tev po so jil čla nom upra ve in pro ku ri stom je to rej do vo lje na, ven dar le, če o tem sprej me sklep nad zor ni svet. Sklep nad zor ne ga sve ta mora do lo či ti vse oko liš či ne v zve zi z po so ji lom, vključ no s po go ji, na či ni in vi ši no obre sto va nja ter od pla čil ni mi roki. Po so jil na po god ba se mora rav na ti po po so jil nih po go jih, ki so do lo če ni v skle pu nad zor ne ga sve ta. 185 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na: V zve zi z do lo ča njem noč ne ga ča sa na splo šno je bilo oce nje no, da je do se da nja re ši tev si cer upo šte va la le zah te ve Kon ven ci je št. 89 o noč nem delu že na, za po sle - nih v in du stri ji, in Kon ven ci je št. 90 o noč nem delu otrok v in du stri ji. Ven dar je bilo ugo tov lje no, da taka re ši tev tudi ne nas pro tu je no vim stan dar dom, do lo če - nim v letu 1990 spre je ti Kon ven ci ji št. 171 o noč nem delu, v Pro to ko lu 1990 k spre me nje ni kon ven ci ji o noč nem delu že na ter Di rek ti vi Sve ta EU o raz lič nih vi - di kih or ga ni za ci je de lov ne ga ča sa, zato se splo šna opre de li tev noč ne ga ča sa gle de na do se da njo ne spre mi nja (122. člen). Po se bej pa je tre ba upo šte va ti Di rek ti vo Sve ta EU o vars tvu mla dih pri delu, ki pre po ve du je delo po no či vsem mla dim med 15 in 18 let sta ro sti, in si cer med 22. in 6. uro na sled nje ga dne, kar je ure sni - če no v po glav ju o vars tvu de lav cev, ki še niso iz pol ni li 18 let. NOVA DELOVNA RAZMERJA 251 V pri me ru po so jil ozi ro ma po gos po dar skem na me nu so rod nih prav nih de janj mora nad zor ni svet va ro va ti gos po dar ski in te res del niš ke druž be. Tudi gre za ko li zi jo in te re sov med upra vo (ali pro ku ri stom) na eni stra ni, saj gre za nji hov oseb ni in te res, ter druž bo kot sa mo stoj nim sub jek tom s svo jim av to nom nim in te re som (za go to vi ti pro fit ne stop nje do bič ka na vlo že ni ka pi tal) na dru gi stra ni. Za ra di ko li zi je in te re sov bo po god bo o po so ji lu čla nu upra ve (pro ku ri stu) v ime nu druž be pod pi sal pred sed nik nad zor ne ga sve ta, ki si cer za sto pa druž bo nas pro ti čla nom upra ve (275. člen ZGD). Upra va v ta kih pri me rih tudi ne od lo ča, niti ne za sto pa del - niš ke druž be. To vlo go iz upra vi če nih raz lo gov prev za me nad zor ni svet. Ko li zi ja in te re sov na sto pa tudi v pri me rih, ko po so ji lo odo bri ob vla du - jo ča ali od vi sna druž ba, sklep o po so ji lu pa sprej me nad zor ni svet ob vla - du jo če druž be. Ko li zi ja in te re sov se raz te za tudi na dru žin ske ga čla na čla nov upra ve kot po so ji lo je mal ca, zato ve lja jo ena ka pra vi la. Sank ci ja za odo bri tev po so ji la v nas prot ju z na ve de ni mi pra vi li je se ve da re pa ra cij ska (mor da od škod nin ska), hkra ti pa je odo bri tev po so ji la v nas prot ju z za ko - nom tudi gos po dar ski pre sto pek, za ka te re ga je pred vi de na de nar na sank ci ja v vi ši ni 3 mio SIT ozi ro ma 150.000 SIT za od go vor no ose bo.186 186 Iz obraz lo ži tve zpred lo ga za ko na: Od mor med dnev nim de lov nim ča som se pred vi de va v ena kem tra ja nju kot do zdaj in v pol nem tra ja nju v vseh pri me rih, ko dela de la vec pol ni de lov ni čas. Za de lav ce, ki de la jo kraj ši de lov ni čas, se pred vi de va od mor v so raz mer nem tra ja - nju, ra zen v pri me rih, ko de la vec dela 4 ure ozi ro ma manj na dan. V teh pri me rih se z novo re ši tvi jo od mor med dnev nim de lov nim ča som ne za go tav lja več. Taka re ši tev je mož na upo šte va je zah te ve, ki iz ha ja jo iz di rek ti ve Sve ta EU in pred vi de - va jo ob vez nost za go tav lja nja us trez ne ga od mo ra med de lov nim ča som za de lav ce, ki de la jo naj manj 6 ur dnev no, mož na je tudi upo šte va je kon ven ci jo št. 175 o delu s kraj šim de lov nim ča som. Pred la ga na pa je pred vsem upo šte va je na men od mo ra med dnev nim de lov nim ča som gle de na obre me ni tve manj kot šti riur ne ga dnev - ne ga dela. 252 TRETJI DEL VPRAŠANJA: ■ Vr ste in na či ni pla čil po no vem ZDR ■ Pla čil na ob dob ja, iz pla čil ni dne vi, obra čun pla če in ome ji tve po no vem ZDR ■ Do dat ki k pla či in od prav ni na ob upo ko ji tvi po no vem zdr ■ Na do me sti lo pla če za čas od sot no sti, za na sta ni tev in ude lež ba pri do bič ku po no vem ZDR ■ Pla če na pod la gi de lov ne us pe šno sti po SKGP in do dat ki za po seb ne obre me - ni tve po SKGP ■ Na do me sti la pla če po SKGP ■ Obra čun pla če po SKGP ■ Re gres za let ni do pust po SKGP in ju bi lej ne na gra de po SKGP ■ Re gres za let ni do pust po SKGP, ju bi lej ne na gra de po SKGP ter odprav ni na ob upo ko ji tvi in so li dar nost ne po mo či po SKGP ■ Po vra či la stroš kov v zve zi z de lom po SKGP ■ Raz vr sti tev del po SKGP ■ Pri mer jal na ure di tev pla či la za delo NOVA DELOVNA RAZMERJA 253 DELOVNI ČAS, ODMORI IN POČITKI De lov ni čas po no vem ZDR Poln de lov ni čas po no vem ZDR ne sme biti dalj ši od 40 ur v ted nu. 187 Z za ko nom ozi ro ma s ko lek tiv no po god bo se lah ko do lo či kot pol ni de lov - ni čas, de lov ni čas, ki je kraj ši od 40 ur na te den, ven dar ne manj kot 36 ur na te den. Z za ko nom ali dru gim pred pi som v skla du z za ko nom ali s ko lek tiv no po god bo se lah ko do lo či za de lov na me sta, pri ka te rih ob sta - ja jo več je ne var no sti za poš kod be ali zdravs tve ne ok va re, pol ni de lov ni čas, ki tra ja manj kot 36 ur na te den. Če pol ni de lov ni čas ni do lo čen z za ko nom ali ko lek tiv no po god bo, se šte je kot pol ni de lov ni čas de lov ni čas 40 ur v ted nu. De la vec, ki dela manj kot pol ni de lov ni čas (kraj ši de lov ni čas) v skla - du s pred pi si o po koj nin skem in in va lid skem za va ro va nju (in va lid nost), pred pi si o zdravs tve nem za va ro va nju (me di cin ska re ha bi li ta ci ja) ali za ra - di star šev skih ob vez no sti, ima pra vi ce iz so cial ne ga za va ro va nja, kot da bi de la li pol ni de lov ni čas. De la vec, ki dela manj kot pol ni de lov ni čas, ima pra vi co do pla či la za delo po de jan ski de lov ni ob vez no sti ter dru ge pra vi ce in ob vez no sti iz de lov ne ga raz mer ja kot de la vec, ki dela pol ni de lov ni čas, če s tem za ko - nom ni dru ga če do lo če no. Raz po re di tev de lov ne ga ča sa in do pol nil no delo po no vem ZDR Raz po re di tev in po go ji za pre raz po re di tev de lov ne ga ča sa se do lo či z za - ko nom, ko lek tiv no po god bo, splo šnim ak tom de lo da jal ca ali po god bo o za po sli tvi. De lo da ja lec mora v pi sni ob li ki ob ve sti ti de lo je mal ce o pre - 187 Iz obraz lo ži tve za ko na: S pred la ga no novo re ši tvi jo, ki je v skla du z zah te va mi di rek ti ve Sve ta EU, se do - lo ča pra vi lo ma mi ni mal ni 36 urni te den ski po či tek, saj je 24 uram tre ba pri šte ti pra vi lo ma 12 oz 11 ur dnev ne ga po čit ka. V ob dob je te den ske ga po čit ka mora biti pra vi lo ma vklju če na ne de lja in le za ra di ob jek tiv nih oko liš čin ali teh nič nih ali or - ga ni za cij skih raz lo gov je do pust no to pra vi lo neu po šte va ti. Pri mer jal no prav no je mož no pov ze ti, da je do pust nost dela na ne de ljo uve ljav lje na le kot iz je ma od si - cerš nje ga pra vi la, če sar ni mož no tr di ti za na šo do se da njo za kon sko ure di tev. Prak sa pa je tako delo tudi do zdaj priz na va la kot neu go den po goj dela in ga tudi po se bej vred no ti la, zato je pri mer no in sklad no z med na rod ni mi stan dar di, da se tudi za kon sko uve lja vi. 254 TRETJI DEL raz po re di tvi de lov ne ga ča sa naj manj te den dni prej. Pri ena ko mer ni raz - po re di tvi de lov ni čas ne sme biti raz po re jen na manj kot 4 dni v ted nu. Za ra di na ra ve ali or ga ni za ci je dela ali po treb upo rab ni kov je de lov ni čas lah ko nee na ko mer no raz po re jen. Pri nee na ko mer ni raz po re di tvi ter za ča sni pre raz po re di tvi pol ne ga de lov ne ga ča sa de lov ni čas ne sme tra ja - ti več kot 60 ur na te den. Pri nee na ko mer ni raz po re di tvi ter za ča sni pre - raz po re di tvi de lov ne ga ča sa se upo šte va pol ni de lov ni čas kot pov preč na de lov na ob vez nost v ob dob ju, ki ne sme biti dalj še od šest me se cev. De la vec, ki oprav lja delo v nee na ko mer ni raz po re di tvi de lov ne ga ča sa ali za ča sni pre raz po re di tvi de lov ne ga ča sa in ki pred pre ne ha njem de lov - ne ga raz mer ja med ko le dar skim le tom opra vi več dela, kot je do lo če no za delo s pol nim de lov nim ča som, lah ko zah te va, da se mu več oprav lje ne ure pre ra ču na jo v de lov ne dni s pol nim de lov nim ča som. Tako izra ču na - ni de lov ni dne vi se šte je jo v de lav če vo de lov no dobo, ven dar skup na de - lov na doba v ko le dar skem letu ne sme pre se ga ti ene ga leta. De la vec, ki dela pol ni de lov ni čas, sme iz je mo ma skle ni ti po god bo o za po sli tvi s kraj šim de lov nim ča som z dru gim de lo da jal cem, ven dar naj - več za 8 ur na te den, po po prejš njem so glas ju de lo da jal cev, kjer je za po - slen do pol ne ga de lov ne ga ča sa, če gre za oprav lja nje de fi ci tar nih po kli - cev po po dat kih Re pub liš ke ga za vo da za za po slo va nje ali za oprav lja nje pe da goš kih ali ra zi sko val nih del (do pol nil no delo). Ob vez na se sta vi na po god be o za po sli tvi je do go vor o na či nu ure sni če - va nja pra vic in ob vez no sti iz tega de lov ne ga raz mer ja gle de na pra vi ce in ob vez no sti de lo je mal ca pri de lo da jal cu, kjer je za po slen s pol nim de lov - nim ča som. Po god ba o za po sli tvi pre ne ha ve lja ti po po te ku do go vor je ne - ga ča sa ali če je umak nje no so glas je de lo da jal ca, kjer je de la vec za po slen s pol nim de lov nim ča som. Noč no delo po no vem ZDR, pra vi ce noč nih de lav cev, ome ji tve, noč no delo žensk Za kon uva ja novo ka te go ri jo »noč ni de la vec«, pred vsem gle de na de lež de lov ne ob vez no sti – tret ji no pol ne ga de lov ne ga ča sa. Tako ime no va nim noč nim de lav cem mora de lo da ja lec tudi na pod la gi med na rod nih do ku - men tov za go to vi ti dalj ši do pust, us trez no pre hra no, stro kov no vods tvo de lov ne ga ozi ro ma proi zvod ne ga pro ce sa, mož nost raz po re di tve ob po - slab ša nju zdravs tve ne ga sta nja na us trez no delo pod ne vi, pe io dič no iz - me nja vo de lov nih iz men. Pri tem sme de la vec ene iz me ne de la ti po no či naj dlje en te den. Noč ni de lav ci mo ra jo ime ti ure jen pre voz na delo in z dela, si cer jih k temu delu ni mož no raz po re di ti.188 188 Iz obraz lo ži tve za ko na: Gle de do lo ča nja za kon sko za go tov lje ne pra vi ce do let ne ga do pu sta kot tudi v zve - NOVA DELOVNA RAZMERJA 255 De lov ni čas noč ne ga de lav ca ne sme v ob dob ju šti rih me se cev tra ja ti pov preč no več kot osem ur na dan. De lov ni čas noč ne ga de lav ca, ki dela na de lov nem me stu, na ka te rem iz pre so je tve ga nja iz ha ja več ja ne var - nost za poš kod be ali zdravs tve ne ok va re, ne sme tra ja ti več kot osem ur na dan. De lo da ja lec se mora pred uved bo noč ne ga dela, če se noč no delo red - no oprav lja z noč ni mi de lav ci pa naj manj en krat let no, pos ve to va ti z re - pre zen ta tiv nim sin di ka tom pri de lo da jal cu, če tega ni, pa s sve tom de lav - cev ali de lav skim zaup ni kom o do lo či tvi ča sa, ki se šte je kot čas noč ne ga dela, o ob li kah or ga ni zi ra no sti noč ne ga dela, o ukre pih var no sti in zdrav - ja pri delu ter so cial nih ukre pih. V in du stri ji in grad be niš tvu lah ko de lo da ja lec po no vem za ko nu na noč nem delu za po slu je žen ske, ka dar so to čla ni ce nje go ve dru ži ne, če oprav lja jo vo dil no delo ali vo di jo de lov ne eno te ali oprav lja jo delo v zve zi z za go tav lja njem var no sti, zdrav ja ali so cial ne ga vars tva de lav cev, če je tako delo po treb no za ra di viš je sile ali da se pre pre či ško da na su ro vi nah ali dru gem pok var lji vem bla gu. Če je tako delo za ra di va ro va nja dr žav nih in te re sov pred hod no odo bril mi ni ster, je tre ba o tem ob ve sti ti pri stoj ne ga inš pek tor ja za delo. V in du - stri ji in grad be niš tvu lah ko z odo bri tvi jo mi ni stra za delo de la jo po no či de lav ke za ra di bolj še iz ko riš če no sti de lov nih sred stev in šir je nja za po sli - tve nih mož no sti pod po go jem, da so se o tem spo ra zu me li de lo da jal ci, re pre zen ta tiv ni sin di ka ti, zdru že nje de lo da jal cev, če je pre ver je no iz pol - nje va nje po go jev pri oprav lja nju noč ne ga dela. Taka odo bri tev lah ko tra - ja naj dalj za eno leto in se lah ko ob no vi pod gor nji mi po go ji. Dolž nost in pre po ved oprav lja nja dela pre ko pol ne ga de lov ne ga ča sa in do dat no delo ob na rav ni ali dru gi ne sre či po no vem ZDR De la vec mora na zah te vo de lo da jal ca oprav lja ti delo pre ko pol ne ga de - lov ne ga ča sa (na dur no delo) ka dar je iz jem no po ve čan ob seg dela, ali če je tre ba na da lje va ti de lov ni ali proi zvod ni pro ces, da bi se pre pre či la ma - te rial na ško da ali ne var nost za živ lje nje in zdrav je lju di. Po leg tega mora de la vec oprav lja ti na dur no delo, če je nuj no, da se od vr ne ok va ra na de - lov nih sreds tvih, ki bi pov zro či la pre ki ni tev dela, ali če je po treb no, da se zi z dru gi mi vpra ša nji do lo ča nja in izra be let ne ga do pu sta, se je do zdaj upo šte va - la pred vsem Kon ven ci ja št. 132 o pla ča nem let nem do pu stu. Pri pri pra vi no vih re - ši tev pa so bili obrav na va ni tudi no vej ši med na rod ni do ku men ti, ki ka kor koli ure ja jo ta vpra ša nja: – Pred log do pol nje ne Evrop ske so cial ne li sti ne, ki v ok vi ru pra vi ce do pra vič nih po go jev dela pred vi de va uve lja vi tev naj manj šti ri te den ske ga pla ča ne ga let ne ga do pu sta; – Di rek ti va Sve ta EU, ki za ve zu je dr ža ve čla ni ce, da bodo za go to vi le, da bo vsak de la vec upra vi čen naj manj do šti rih ted nov pla ča ne ga let ne ga do pu sta (v dr - žav ni za ko no da ji in/ali prak si). Pred la ga se, da se za kon ski mi ni mum po ve ča na 20 de lov nih dni. 256 TRETJI DEL za go to vi var nost lju di in pre mo že nja ter var nost pro me ta. De la vec mora na zah te vo de lo da jal ca oprav lja ti delo pre ko pol ne ga de lov ne ga ča sa tudi v dru gih pri me rih, do lo če nih z za ko nom ali ko lek tiv no po god bo. De la vec mora oprav lja ti delo pre ko pol ne ga ali do go vor je ne ga kraj še - ga de lov ne ga ča sa na svo jem de lov nem me stu ali dru ga dela v zve zi z od - prav lja njem ali pre pre če va njem po sle dic, ob na rav ni ali dru gi ne sre či ali ko se ta ne sre ča ne po sred no pri ča ku je. Tako delo lah ko tra ja, do kler je nuj no, da se re ši jo člo veš ka živ lje nja, ob va ru je zdrav je lju di ali pre pre či ne po prav lji va ma te rial na ško da. Delo pre ko pol ne ga ali do go vor je ne ga de lov ne ga ča sa ob na rav ni ali dru gi ne sre či je po za ko nu do dat no delo, ki je ča sov no ve za no le na od vr - ni tev ali pre pre či tev po sle dic in ni vred no te no kot na dur no delo. Na dur no delo lah ko tra ja naj več osem ur na te den, naj več 20 ur na me - sec in naj več 180 ur na leto. De lov ni dan lah ko tra ja naj več de set ur. Dnev na, te den ska in me seč na ča sov na ome ji tev se lah ko upo šte va kot pov preč na ome ji tev v ob dob ju, do lo če nem z za ko nom ali ko lek tiv no po - god bo in ne sme biti dalj še od še stih me se cev. De lo da ja lec ne sme na lo ži ti delo pre ko pol ne ga de lov ne ga ča sa, če je delo mož no opra vi ti z us trez no or ga ni za ci jo in de li tvi jo dela, raz po re di - tvi jo de lov ne ga ča sa ali z uva ja njem no vih iz men. Po le ga tega se ne sme na lo ži ti delo pre ko pol ne ga de lov ne ga ča sa de - lav ki ali de lav cu za ra di vars tva no seč no sti in star ševs tva, sta rej še mu de - lav cu, ne pol no let ne mu de lav cu, de lav cu, ki bi se mu na pod la gi mne nja zdrav niš ke ko mi si je za ra di ta ke ga dela po slab ša lo zdravs tve no sta nje, na - da lje de lav cu, ki ima pol ni de lov ni čas kraj ši od 36 ur na te den za ra di dela na de lov nem me stu, kjer so več je ne var no sti za poš kod be ali zdravs - tve ne ok va re, ter de lav cu, ki dela kraj ši de lov ni čas v skla du s pred pi si o po koj nin skem in in va lid skem za va ro va nju, pred pi si o zdravs tve nem za - va ro va nju, ali dru gi mi pred pi si. Od mo ri, dnev ni in te den ski po či tek po no vem ZDR Med dnev nim de lov nim ča som ima de la vec, ki dela pol ni de lov ni čas, pra vi co do od mo ra, ki tra ja 30 mi nut. De la vec, ki dela kraj ši de lov ni čas ali manj kot pol ni de lov ni čas, ven dar ne manj kot 3 ure na dan, ima pra - vi co do od mo ra med dnev nim de lov nim ča som v so raz mer ju s ča som, pre bi tim na delu. 189 189 Ta nja Do brin, Os no ve na do me stil pla če, PRAVNA PRAKSA, 17/10/96, šte vil ka 361, stran 12: Po do loč bi 68. čle na za ko na o de lov nih raz mer jih (Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91in 71/93) ima de la vec za čas let ne ga do pu sta in za čas od sot no sti za ra di bo lez ni pra - vi co do na do me sti la pla če. Os no va za na do me sti lo se do lo ča z za ko nom, ko lek tiv - no po god bo in splo šnim ak tom. Splo šna ko lek tiv na po god ba za gos po dars tvo (Ur. NOVA DELOVNA RAZMERJA 257 Dol ži na od mo ra se ob nee na ko mer ni raz po re di tvi de lov ne ga ča sa do - lo či so raz mer no dol ži ni dnev ne ga de lov ne ga ča sa. Od mor se lah ko do lo či še le po eni uri dela in naj ka sne je eno uro pred kon cem de lov ne ga ča sa. Čas od mo ra med dnev nim de lom se všte va v de lov ni čas. De la vec ima med dve ma za po red ni ma de lov ni ma dne vo ma pra vi co do po čit ka, ki tra ja ne pre tr go ma naj manj 12 ur. De la vec, ki oprav lja delo v nee - na ko mer ni raz po re di tvi de lov ne ga ča sa, ima pra vi co do po čit ka med dve ma za po red ni ma de lov ni ma dne vo ma, ki tra ja ne pre tr go ma naj manj 11 ur. De la vec ima v ob dob ju sed mih za po red nih dni pra vi co do po čit ka v tra ja nju naj manj 24 ne pre ki nje nih ur. Mi ni mal no tra ja nje te den ske ga po - čit ka se upo šte va kot pov preč je v ob dob ju šti ri naj stih za po red nih dni. Dan te den ske ga po čit ka je pra vi lo ma ne de lja. Za ra di ob jek tiv nih, teh nič - nih in or ga ni za cij skih raz lo gov se lah ko de lav cu za go to vi te den ski po či - tek na kak šen drug dan v ted nu.190 l. RS, št. 39/93) do lo ča v 41. čle nu os no vo za izra čun na do me sti la pla če in vi ši no na do me sti la pla če ob let nem do pu stu in od sot no sti za ra di bo lez ni. Os no va za izra čun na do me sti la je v obeh pri me rih pla ča de lav ca v pre te klem me se cu za pol - ni de lov ni čas. V to os no vo pa se ne všte va jo pla či la iz na dur in iz do bič ka. Gle de na te do loč be je tre ba v os no vo šte ti pla čo za pre te kli me sec, se stav lje no iz os nov - ne pla če (po 36. čle nu), pla če na pod la gi de lov ne us pe šno sti (po 39. čle nu) in vseh do dat kov (po 40. čle nu), ra zen pla če iz pla ča ne za na dur no delo in na pod la gi do - bič ka (po 42. čle nu). Vi ši na na do me sti la med let nim do pu stom zna ša 100 od stot - kov na ve de ne os no ve, med bo lez ni jo pa 80 od stot kov, če ni z dru go ko lek tiv no po god bo do lo čen viš ji od sto tek. Na ve de no ve lja za izra čun na do me sti la pla če med od sot nost jo za ra di bo lez ni, ko je za ve za nec pla či la na do me sti la de lo da ja lec. Ka dar je za ve za nec pla či la na do me sti la med od sot nost jo za ra di bo lez ni za vod za zdravs tve no za va ro va nje, sta os no va za izra čun na do me sti la in vi ši na na do me sti la do lo če ni z za ko nom. Tudi v teh pri me rih je lah ko s ko lek tiv no po god bo ali splo - šnim ak tom do lo če na ugod nej ša os no va in vi ši na na do me sti la, kot jo do lo ča za - kon, ven dar v ta kem pri me ru le na ra čun de lo da jal ca. V skla du z 31. čle nom Za - ko na o zdravs tve nem vars tvu in zdravs tve nem za va ro va nju (Ur. l. RS, št. 9/92 in 13/93) je os no va za na do me sti lo med za ča sno za dr ža nost jo od dela za ra di bo lez ni pov preč na me seč na pla ča in na do me sti la v ko le dar skem letu pred le tom, v ka te - rem je na sta la za ča sna za dr ža nost od dela. Os no va se va lo ri zi ra sklad no z rast jo pov preč nih plač vseh za po sle nih v Re pub li ki Slo ve ni ji. Po do loč bi 140. čle na Pra - vil ob vez ne ga zdravs tve ne ga za va ro va nja (Ur. l. RS, št. 79/94 in 39/96) se v os no - vo za izra čun na do me sti la ne všte va jo ho no rar ji in na gra de za po god be no delo ter na gra de za dol go let no delo, pre jem ki, ki po me ni jo po vra či lo stroš kov, kot so dnev ni ce, pot ni stroš ki, te ren ski do da tek, do da tek za lo če no živ lje nje, re gres za let ni do pust, pre jem ki v na ra vi, ki niso se stav ni del pla če in od njih niso bili pla - ča ni pris pev ki ter po ra ču ni plač v te ko čem letu za ob dob je, iz ka te re ga je os no va. Gle de na na ve de no ure di tev se raz li ku je os no va za izra čun obrav na va ne ga na do - me sti la, ka dar bre me ni na do me sti lo no sil ca zdravs tve ne ga za va ro va nja, le po ob - dob ju, za ka te ro se izra ču na va, in po upo šte va nju va lo ri za ci je, ne pa po struk tu ri pla če. Ali šte je v os no vo za izra čun tega na do me sti la tudi pla či la za na dur no delo in do bi ček, pa je od vi sno od ob vez no sti pla če va nja pris pev kov za ob vez no zdravs - tve no za va ro va nje. 190 Splo šna ko lek tiv na po god ba za gos po dars tvo s ko men tar jem in sod no prak so, GV, 1994, stran 68. 258 TRETJI DEL Od sto pa nje od za go tov lje nih pra vic in mož no sti dru gač ne ga ure ja nja od - mo ra in po čit kov v ko lek tiv nih po god bah, po no vem ZDR Ka dar de lov ne ga ča sa ni mo go če vna prej raz po re di ti ozi ro ma ko si de la - vec lah ko raz po re ja de lov ni čas sa mo stoj no (po slo vod ne ose be, de lav ci, ki vo di jo de lov ne eno te in ima jo poob la sti la za sa mo stoj ne pol no moč ne od lo či tve, de lav ci, ki oprav lja jo delo na domu), de lo da jal cu ni tre ba upo - šte va ti do ločb za ko na gle de ome ji tve de lov ne ga ča sa, noč ne ga dela, od - mo ra, dnev ne ga in te den ske ga po čit ka, če sta de lav cem za go tov lje na var - nost in zdrav je pri delu. S ko lek tiv ni mi po god ba mi se lah ko v do lo či, da se ča sov na ome ji tev dnev ne de lov ne ob vez no sti noč ne ga de lav ca upo šte va kot pov preč na ome - ji tev v ob dob ju, dalj šem kot 4 me se ce, ven dar ne dalj šem kot 6 me se cev. Dnev ni in te den ski po či tek v pov preč nem mi ni mal nem tra ja nju, kot ga do lo ča za kon, se lah ko pri iz menskm delu za go tav lja v do lo če nem dalj šem ča sov nem ob dob ju, ki ne sme biti dalj še od 6 me se cev. V ne ka te rih de jav no stih se lah ko v ko lek tiv nih po god bah do lo či, da se dnev ni ali te den ski po či tek v pov preč nem mi ni mal nem tra ja nju, kot je do lo čen z za ko nom, za go tav lja v do lo če nem dalj šem ča sov nem ob dob ju, ki ne sme biti dalj še od 6 me se cev. Te de jav no sti ozi ro ma za de lov na me - sta ali po kli ci so, kjer na ra va dela zah tev stal no pri sot nost (ču va ji, var - nost ni ki, hi šni ki ipd) ali kjer na ra va de jav no sti zah te va ne pre ki nje no za - go tav lja nje dela ali sto ri tev kot npr: – delo v re cep ci jah, bol ni šni cah, do mo vih za os ta re le in za po rih, delo v pri sta niš čih in na le ta liš čih, – delo v no vi nars tvu, na ra diu, TV, pro duk ci ji fil ma, pošt ni in te le ko mu - ni ka cij ski služ bi, re še val ni služ bi, ga sil ski služ bi in var nost ni služ bi, – služ be za proi zvod njo in di stri bu ci jo pli na, vode, elek tri ke, za od voz in uni če va nje od pad kov, – in du strij ske de jav no sti, kjer de lov ni pro ces ne sme biti pre ki njen iz teh no loš kih raz lo gov – ra zi sko val no – raz voj ne de jav no sti, – kme tijs tvo, tu ri zem in pošt ni služ bi ob pred vi de nem nee na ko mer nem ali po ve ča nem ob se gu dela. De lov ni čas po ZTPDR in ZDR V po glav ju o de lov nem ča su ZDR ure ja: pol ni de lov ni čas, to je de lov ni čas, ki ne sme biti dalj ši od 42 ur v de - lov nem ted nu sklad no s ko lek tiv no po god bo ozi ro ma splo šnim ak tom kraj šim od 42 ur, ven dar ne sme biti kraj ši od 36 ur na te den; kraj ši od pol ne ga de lov ne ga ča sa s po go jem zmanj še va nja dnev ne obre me ni tve de lav ca na po seb no tež kih, na por nih in za zdrav je ško dlji - NOVA DELOVNA RAZMERJA 259 vih de lih sklad no s ko lek tiv no po god bo ozi ro ma splo šnim ak tom; delo za do lo čen čas za de lav ce, ki oprav lja jo se zon ska dela brez pre - sled ka naj manj 3 me se ce v letu z mož nost jo pre ra ču na več oprav lje ne ga dela v de lov ne dni s pol nim de lov nim ča som; nee na ko mer no raz po re jen de lov ni čas (med le tom), ki se lah ko let no pre ra ču na na pol ni de lov ni čas (na ra va de jav no sti, or ga ni za ci ja dela, viš - ja sila itd.); pri prav ljal ni čas, ki se vklju ču je v pol ni de lov ni čas in po me ni ob vez - no pri pra vo na delo, lah ko tudi zu naj or ga ni za ci je; urad no do lo če ni de lov ni čas, ki ga do lo ča pri stoj ni or gan lo kal ne skup - no sti kot ob vez ni za če tek ozi ro ma ko nec dela v de jav no stih na po droč ju pro me ta in zvez, tr go vi ne, go stins tva, obr ti in dru gih sto ri tve nih de jav no - stih, zdravs tva in dru gih druž be nih de jav no sti; skraj ša ni de lov ni čas, ki ga lah ko upo rab lja de lav ka, ka dar to ter ja jo ko ri sti pred šol ske ga otro ka, in ne sme ob se ga ti manj kot po lo vi ce pol ne - ga de lov ne ga ča sa; kraj ši de lov ni čas, s ka te rim lah ko de la vec skle ne de lov no raz mer je, če je to v nje go vem in te re su in in te re su de lo da jal ca, ka dar je to druž be no in eko nom sko smo tr no; do pol nil ni de lov ni čas v dru gi or ga ni za ci ji ozi ro ma pri de lo da jal cu, in to naj več do tret ji ne pol ne ga de lov ne ga ča sa, po prejš njem so glas ju or ga - ni za ci je ozi ro ma de lo da jal ca, kjer je za po slen pol ni de lov ni čas, ven dar le če gre za oprav lja nje zah tev nej ših stro kov nih, znans tve nih, pe da goš kih ali ra zi sko val nih del. De la vec, ki je skle nil de lov no raz mer je z de lov nim ča som, kraj šim od pol ne ga, ima pra vi co vo li ti pred stav ni ka v svet de lav cev (12. člen Za ko na o so de lo va nju de lav cev pri uprav lja nju – ZSDU, Urad ni list RS št. 42/93 z dne 22. 7. 1993) in tudi pra vi co biti iz vo ljen v svet de lav cev (13. člen ZSDU). Ima na mreč ena ke uprav ljav ske pra vi ce kot de la vec, ki je skle nil de lov no raz mer je s pol nim de lov nim ča som. Na dur no delo po ko lek tiv nih po god bah Na dur no delo lah ko uve de di rek tor ozi ro ma vo dil ni de la vec kot ob vez nost ob na rav ni ali dru gi ne sre či, pri ka te ri je ogro že no zdrav je, živ lje nje ali pre mo že nje, ali ko se ta ne sre ča pri ča ku je, ter: – ko je nuj no, da se za če to delo na da lju je, da bi se izog ni lo ško di in ne - var no sti za živ lje nje in zdrav je; – če se tako pre pre či kvar je nje su ro vin ali ma te ria la ozi ro ma de lov nih sred stev, za go to vi var nost lju di in pre mo že nja itd; – ko je nuj no, da se opra vi delo, ki v do lo če nem roku ni bilo oprav lje no, za ra di po manj ka nja ener gi je ali – če splo šni in te res in na ra va de jav no sti ter ja jo, da se brez pre ki ni tvi je 260 TRETJI DEL opra vi jo do lo če na dela ozi ro ma na lo ge, po po seb nih za ko nih; – v dru gih iz jem nih, nuj nih ali ne pred vi de nih pri me rih, do lo če nih s ko - lek tiv no po god bo do lo če ni ozi ro ma splo šnim ak tom. Delo pre ko pol ne ga de lov ne ga ča sa se ne sme uve sti, če je delo mo go če opra vi ti z us trez no or ga ni za ci jo, de li tvi jo dela, raz po re di tvi jo de lov ne ga ča sa, z uva ja njem no vih iz men ozi ro ma za po sli tvi jo no vih de lav cev. V pri me rih iz dru ge ali nee lah ko tra ja na dur no delo naj več 10 ur na te - den kot pov preč na ome ji tev v ob dob ju ene ga leta. Po SKGP ve lja jo za de lov ni čas še ta pra vi la: – de la vec, ki je skle nil de lov no raz mer je z de lov nim ča som, kraj šim od pol ne ga, ima ena ke uprav ljav ske pra vi ce kot de la vec s pol nim de lov - nim ča som; – če de lav ka ali eden od star šev za ra di ko ri sti otro ka dela s kraj šim de - lov nim ča som ozi ro ma s po lo vi co de lov ne ga ča sa, se raz po re di tev de - lov ne ga ča sa do lo či z do go vo rom; – de lav ci se sami od lo či jo za delo pre ko pol ne ga de lov ne ga ča sa za ra di so li dar no sti, in to pod po go jem, da so pred hod no sez na nje ni s ci lji dela ter da se tako od lo či jo de lav ci z oseb nim iz jav lja njem ali po or ga - nu uprav lja nja. Noč no delo po ZTPDR in ZDR in ko lek tiv nih po god bah Kot noč no delo se šte je delo v ča su med 23. in 6. uro na sled nje ga dne. Če je z raz po re di tvi jo de lov ne ga ča sa do lo če na noč na de lov na iz me na, se šte je za noč no delo osem ne pre tr ga nih ur v ča su med 22. in 7. uro na sled - nje ga dne. Do se da nja ure di tev je upo šte va la le zah te ve Kon ven ci je št. 89 o noč - nem delu že na, za po sle nih v in du stri ji, in Kon ven ci je št. 90 o noč nem delu otrok v in du stri ji. Taka re ši tev pa ne nas pro tu je no vim stan dar dom, do lo če nim v letu 1990 spre je ti Kon ven ci ji št. 171 o noč nem delu, v Pro to - ko lu 1990 k spre me nje ni kon ven ci ji o noč nem delu že na ter Di rek ti vi Sve ta EU o raz lič nih vi di kih or ga ni za ci je de lov ne ga ča sa, zato se ne spre - mi nja splo šna opre de li tev noč ne ga dela gle de na do se da njo. Po se bej pa je tre ba upo šte va ti Di rek ti vo Sve ta EU o vars tvu mla dih pri delu, ki pre - po ve du je delo po no či vsem mla dim med 15 in 18 let sta ro sti, in si cer med 22. in 6. uro na sled nje ga dne, kar je opre de lje no v po glav ju o vars tvu de - lav cev, ki še niso iz pol ni li 18 let. Po go je za uved bo noč ne ga dela do lo ča 48. člen Za ko na o vars tvu pri delu (Urad ni list SRS, št. 47/86, pre čiš če no be se di lo), ki do lo ča, da mora or ga ni za ci ja de lav cu za go to vi ti to pel obrok, pre voz na delo in z dela ter vars tvo otrok, v nas prot nem pri me ru ima de la vec pra vi co od klo ni ti noč - no delo. Sklad no z na ve de nim za ko nom mo ra jo de lav ci, ki oprav lja jo noč no delo, oprav lja ti pre ven tiv ne zdravs tve ne pre gle de. Noč no delo ne NOVA DELOVNA RAZMERJA 261 sme biti uve de no tako, da se oprav lja ne pre ki nje no, zato sme de la vec ene iz me ne de la ti po no či ne pre tr go ma naj več en te den. Sin di kat ima ka dar koli pra vi co sprem lja ti iz pol nje va nje in iz va ja nje po go jev o uved bi noč ne ga dela (dru gi od sta vek 16. čle na SKPG). Noč no delo je na mreč v na če lu ško dlji vo za zdrav je de lav cev, zato naj bi se s ko - lek tiv ni mi po god ba mi noč no delo čim bolj ome je va lo ter naj bi se do lo ča - li kar naj bolj stro ge zdravs tve ne in dru ge vars tve ne raz me re. Zato ima sin di kat po za ko nu poob la sti lo, da od po slo vod ne ga or ga na ozi ro ma de - lo da jal ca ob kr ši tvah do dat no do lo če nih po go jev za uved bo noč ne ga dela ozi ro ma kr ši tev pre po ve di noč ne ga dela žensk zah te va ta koj šno us ta vi tev noč ne ga dela, če pa nje go va zah te va ni upo šte va na, lah ko zah te va ukre - pa nje inš pek ci je dela. Pri noč nem delu gre za po seb nodo loč bo, ki poob laš ča sin di kat za ukre pa nje, da po leg splo šnih pri stoj no sti sin di ka ta gle de na nje go vo vlo - go daje pred lo ge, po bu de, sta liš ča in zah te ve pri stoj nim or ga nom (30. člen SKGP). Za noč no delo po 40. čle nu SKGP de lav cem pri pa da do da tek v vi ši ni 30 % na os nov no pla čo de lav ca za pol ni de lov ni čas. Splo šna ko lek tiv na po god ba za gos po dars tvo do dat no do lo ča, da se noč no delo lah ko uve de, če so iz pol nje ni še ti de lov ni po go ji: – dalj ši let ni do pust; – za go tov ljen po či tek; – red ni zdravs tve ni pre gle di; Noč ne ga dela po ZDR ni do vo lje no na lo ži ti: De lav cem, ki niso do pol ni li 16 let, in si cer med 22. in 6. uro na sled nje ga dne ter de lav cem, ki so že do pol ni li 16 let in še niso do pol ni li 18 let in si - cer med 23. in 6. uro na sled nje ga dne. Noč ne ga dela po ZDR tudi ni do - vo lje no na lo ži ti de lav ki, ki ima otro ka, sta re ga od 1 do 3 let, sme se ji na - lo ži ti, da dela po no či le po nje nem pred hod nem so glas ju. De lav ki v or ga ni za ci ji ozi ro ma pri de lo da jal cu v de jav no stih, kjer je noč no delo žensk pre po ve da no se sme na lo ži ti, da dela po no či le, če to zah te va jo po - seb ne oko liš či ne (eko nom ske, druž be ne, so cial ne itd.) ter ob so glas ju pri stoj ne ga mi ni strs tva. Po SKPG noč ne ga dela žensk ni mo go če uve sti še v teh pri me rih: – ko gre za tež ja fi zič na ozi ro ma zdrav ju ško dlji va dela; – ko je mo go če noč no delo opra vi ti z moš ko de lov no silo; – če proi zvod ne zmog lji vo sti v dnev nem de lov nem ča su niso pol no iz ko - riš če ne ozi ro ma če delo ni us trez no or ga ni zi ra no. 262 TRETJI DEL VPRAŠANJA ■ De lov ni čas po no vem za ko nu ■ Raz po re di tev de lov ne ga ča sa in do pol nil no delo po no vem za ko nu ■ Noč no delo po no vem za ko nu, pra vi ce noč nih de lav cev, ome ji tve, noč no delo žensk ■ Dolž nost in pre po ved oprav lja nja dela pre ko pol ne ga de lov ne ga ča sa in do dat - no delo ob na rav ni ali dru gi ne sre či po no vem za ko nu ■ Od mo ri, dnev ni in te den ski po či tek po no vem za ko nu ■ Od sto pa nje od za go tov lje nih pra vic in mož no sti dru gač ne ga ure ja nja od mo ra in po čit kov v ko lek tiv nih po god bah ■ De lov ni čas po ZTPDR in ZDR ■ Na dur no delo po ko lek tiv nih po god bah ■ Noč no delo po ZTPDR in ZDR in ko lek tiv nih po god bah NOVA DELOVNA RAZMERJA 263 LETNI DOPUST IN DRUGE ODSOTNOSTI Z DELA Tra ja nje do pu sta po no vem ZDR De la vec ima pra vi co do let ne ga do pu sta, in to naj manj 20 de lov nih dni, ne gle de na to ali dela pol ni de lov ni čas ali kraj ši de lov ni čas od pol ne ga. Sta rej ši de la vec, in va lid z naj manj 60 % ok va ro in de la vec, ki va ru je pri za - de te ga otro ka, ima pra vi co do do dat nih 3 de lov nih dni do pu sta. De la vec ima pra vi co do ene ga dne va do dat ne ga do pu sta za vsa ke ga otro ka, ki še ni do pol nil 15 let sta ro sti. Dalj še tra ja nje let ne ga do pu sta, se lah ko do lo či s ko lek tiv no po god bo ali po god bo o za po sli tvi. 191 Kot dan let ne ga do pu sta se šte je vsak de lov ni dan, ki je po raz po re di - tvi de lov ne ga ča sa pri de lo da jal cu za kon kret ne ga de lav ca do lo čen kot de lov ni dan. Praz ni ki in dela pro sti dne vi, od sot nost za ra di bo lez ni ter dru gi pri me - ri opra vi če ne od sot no sti z dela se ne všte va jo v dne ve let ne ga do pu sta. De la vec, ki se pr vič za po sli, ali de la vec, ki ima pre ki ni tev dela med dve ma de lov ni ma raz mer je ma dalj šo od osem dni, pri do bi po no vem za - ko nu pra vi co do ce lot ne ga let ne ga do pu sta, ko mu pre te če čas ne pre tr ga - ne ga dela (ne pre tr ga ne ga de lov ne ga raz mer ja), ki ne sme biti dalj ši od še stih me se cev, ne gle de na to, ali de la vec dela pol ni de lov ni čas ali kraj ši de lov ni čas od pol ne ga. Novi za kon do lo ča, da ima de la vec pra vi co do izra be ene dva naj sti ne let ne ga do pu sta za vsak me sec dela: – če v ko le dar skem letu, v ka te rem je skle nil de lov no raz mer je, ni pri do - bil pra vi ce do ce lot ne ga let ne ga do pu sta, – če mu pre ne ha de lov no raz mer je pred po te kom roka, po pre te ku ka te - re ga bi pri do bil pra vi co do ce lot ne ga let ne ga do pu sta, – če mu de lov no raz mer je v te ko čem ko le dar skem letu pre ne ha pred pr - vim ju li jem. Pri izra ču na va nju so raz mer ne ga dela let ne ga do pu sta se naj manj po lo vi - ca dne va zao kro ži na cel dan let ne ga do pu sta. 191 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na. 264 TRETJI DEL Po ra ba let ne ga do pu sta po no vem ZDR Let ni do pust je mo go če izra bi ti v več de lih, s tem da mora en del tra ja ti naj manj 10 de lov nih ozi ro ma dva de lov na ted na. De lo da ja lec mora de lav cu za go to vi ti po ra bo 10 de lov nih dni ozi ro ma dva de lov na ted na let ne ga do pu sta do kon ca te ko če ga ko le dar ske ga leta, preo sta nek let ne ga do pu sta pa do 30. ju ni ja na sled nje ga leta. Let ni do - pust ali prvi del let ne ga do pu sta, ki ni bil po rab ljen v te ko čem ko le dar - skem letu za ra di od sot no sti za ra di bo lez ni ali po rod niš ke ga do pu sta ali do pu sta za nego in vars tvo otro ka, ima de la vec pra vi co izra bi ti do 30. ju - ni ja na sled nje ga ko le dar ske ga leta, če je v te ko čem letu de lal vsaj šest me se cev. De la vec po ra bi let ni do pust pri de lo da jal cu, kjer je pri do bil pra vi co do nje go ve izra be, ra zen če se z de lo da jal cem ne do go vo ri ta dru ga če. De lav - ce je tre ba naj manj 30 dni pred po ra bo ob ve sti ti o na čr tu porabe let ne ga do pu sta. De la vec ima pra vi co en dan let ne ga do pu sta po ra bi ti ti sti dan, ki ga sam do lo či, če to re sne je ne ogro ža de lov ne ga pro ce sa, pri če mer mora v roku, do lo če nem s ko lek tiv no po god bo ozi ro ma s splo šnim ak - tom de lo da jal ca, ob ve sti ti de lo da jal ca. De la vec po ra bi let ni do pust pri de lo da jal cu, kjer je pri do bil pra vi co do nje go ve po ra be, ra zen če se z de lo da jal cem ne do go vo ri ta dru ga če. Ob pre ne ha nju de lov ne ga raz mer ja mora de lo da ja lec dati de lav cu po tr di lo o po ra bi let ne ga do pu sta. V do loč bah o na či nu po ra be let ne ga do pu sta novi ZDR do lo ča, da se letni do pust po rab lja upo šte va je po tre be de lov ne ga pro ce sa ter mož no sti za po či tek in re krea ci jo de lav ca ter upo šte va je nje go ve dru žin ske ob vez - no sti. De la vec ima pra vi co en dan let ne ga do pu sta po ra bi ti na ti sti dan, ki ga sam do lo či, o če mer mora ob ve sti ti de lo da jal ca naj ka sne je tri dni pred po ra bo. De lo da ja lec mu tega ne more odre či, če to re sne je ne ogro ža de lov ne ga pro ce sa. Novi ZDR pre po ve du je, da bi de lo da ja lec odre dil po - ra bo let ne ga do pu sta de lav cu za ra di mo tenj v de lov nem pro ce su. De la vec ima ob pre ne ha nju de lov ne ga raz mer ja pra vi co do od škod ni - ne za ne po rab lje ni del let ne ga do pu sta. Novi za kon celo do lo ča, da je ni - čen ka kr šen koli spo ra zum, s ka te rim bi se de la vec od po ve dal pra vi ci do let ne ga do pu sta ali do od škod ni ne za let ni do pust. Gle de do lo ča nja za kon sko za go tov lje ne pra vi ce do let ne ga do pu sta kot tudi v zve zi z dru gi mi vpra ša nji do lo ča nja in izra be let ne ga do pu sta se je do zdaj upo šte va la pred vsem Kon ven ci ja št. 132 o pla ča nem let nem do - pu stu. Pri pri pra vi no vih re ši tev pa so bili obrav na va ni tudi no vej ši med - na rod ni do ku men ti, ki ka kor koli ure ja jo ta vpra ša nja: – Pred log do pol nje ne Evrop ske so cial ne li sti ne, ki v ok vi ru pra vi ce do pra vič nih de lov nih raz mer pred vi de va uve lja vi tev naj manj šti ri te den - ske ga pla ča ne ga let ne ga do pu sta, – Di rek ti va Sve ta EU, ki za ve zu je dr ža ve čla ni ce, da bodo za go to vi le, da NOVA DELOVNA RAZMERJA 265 bo vsak de la vec upra vi čen naj manj do šti rih ted nov pla ča ne ga let ne ga do pu sta v letu. Pla ča ni do pust in pla ča ne ter druge od sot no sti po no vem ZDR De la vec ima pra vi co do pla ča ne ga do pu sta v po sa mez nem ko le dar skem letu za ra di oseb nih oko liš čin naj manj en de lov ni dan v teh pri me rih: – last na po ro ka – rojs tvo otro ka – smrt za kon ca ali otrok – smrt star šev – huj še ne sre če, ki pri za de ne jo de lav ca. De la vec ima pra vi co do od sot no sti z dela ob praz ni kih Re pub li ke Slo ve - ni je, ki so do lo če ni kot dela pro sti dne vi, in ob dru gih z za ko nom do lo če - nih dela pro stih dne vih. Ta pra vi ca se de lav cu lah ko ome ji, če de lov ni ozi ro ma proi zvod ni pro ces po te ka ne pre tr ga no ali na ra va dela zah te va oprav lja nje dela tudi na praz nič ni dan. De la vec ima pra vi co do pla ča ne od sot no sti z dela za ra di za ča sne nez - mož no sti za delo za ra di bo lez ni ali poš kod be. 192 De la vec ima pra vi co do pla ča ne od sot no sti z dela tudi v dru gih pri me rih v skla du s pred pi si o zdravs tve nem za va ro va nju. Do dat no ima po no vem za ko nu de la vec pra - vi co do pla ča ne od sot no sti za ra di da ro va nja krvi na dan, ko pro sto volj no da ru je kri. Pri da ro va nju krvi de lo da ja lec iz pla ča na do me sti lo pla če v bre me zdravs tve ne ga za va ro va nja. Pra vi co do od sot no sti z dela ima de la vec za ra di oprav lja nja: – ne pro fe sio nal ne funk ci je, na ka te ro je iz vo ljen na ne po sred nih vo li - tvah, – funk ci je, na ka te ro ga ime nu je so diš če, – dolž no sti vo jaš ke ga ob vez ni ka, ra zen slu že nja vo jaš ke ga roka, ali – je brez kriv de kli can k uprav nim ali sod nim or ga nom (dr žav ni svet ni - ki, čla ni ob čin skih sve tov, ne pro fe sio nal ni žu pa ni ob čin, sod ni ki po - rot ni ki, sod ni iz ve den ci, ce nil ci, tol ma či, vo jaš ki ob vez ni ki…). Let ni do pust, naj manj ši in po ve ča ni po ZTPDR, ZDR in ko lek tiv nih po god bah Let ni do pust ZDR do lo ča kot naj manj ši let ni do pust v tra ja nju 18 de lov - nih dni ne gle de na to ali dela pol ni de lov ni čas ali kraj ši de lov ni čas od pol ne ga (56/1 ZDR) in kot po ve ča ni let ni do pust (dru gi od sta vek 56. čle - na ZDR): 192 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na. 266 TRETJI DEL – za dela v po seb no tež kih raz me rah (se va nje, pod zem ljo, pod vodo, v hu dih pod neb nih raz me rah, po seb no tež ka, na por na in za zdrav je ško - dlji va dela itd.), – za de lav ce, ki so do pol ni li naj manj 50 let, – za de lav ce z naj manj 50 % te le sno ok va ro, de lov ne in va li de in de lav ce, ki ne gu je jo pri za de te ose be (tret ji, če tr ti od sta vek 56. čle na ZDR). Gle de do pu sta ZTPRD do lo ča, da se dol ži na do pu sta do lo či s splo šnim ak tom ozi ro ma ko lek tiv no po god bo z upo šte va njem de lov nih raz mer, pris pev ka de lav ca k delu, zah tev no sti del de lov ne ga me sta, dol ži ne de - lov nih iz ku šenj, zdravs tve ne ga sta nja de lav ca in dru gih raz mer, v ka te rih de la vec ži vi in dela. Po 60. čle nu ZDR ima de la vec pra vi co 1 dan let ne ga do pu sta po ra bi ti ti sti dan, ki ga sam do lo či. Svo jo na me ro o po ra bi let ne ga do pu sta mora spo ro či ti or ga ni za ci ji ozi ro ma de lo da jal cu v skla du z do loč bo 19. čle na SKGP, ki do lo ča, da mora de la vec to spo ro či ti naj manj 5 dni pred po ra bo. Po ra ba do pu sta po ZDR in ko lek tiv nih po god bah Let ni do pust je mo go če po ra bi ti v 2 de lih, s tem da mora de la vec prvi del po ra bi ti brez pre ki ni tve naj manj 12 de lov nih dni, dru gi del pa naj poz ne - je do 30. ju ni ja na sled nje ga leta. ZDR še do lo ča: – da lah ko de la vec po ra bi ce lot ni let ni do pust do 30. ju ni ja na sled nje ga leta, če ga v te ko čem ko le dar skem letu za ra di bo lez ni, po rod niš ke ga do pu sta ali do pu sta za nego in vars tvo ni mo gel pre ki ni ti, – če de la vec med tra ja njem let ne ga do pu sta zbo li ozi ro ma je opra vi če no od so ten, se mu ta čas ne šte je v let ni do pust, – de la vec po ra bi do pust v or ga ni za ci ji ozi ro ma pri de lo da jal cu, kjer je pri do bil pra vi co do do pu sta; – če mu je pre ne ha lo de lov no raz mer je, mora do se da nji de lo da ja lec za - go to vi ti so raz mer ni del let ne ga do pu sta, preo sta li pa or ga ni za ci ja ozi - ro ma de lo da ja lec, kjer je na novo skle nil de lov no raz mer je (58., 59. člen ZDR). De la vec ima pra vi co, da 1 dan let ne ga do pu sta po ra bi ti sti dan, ki ga sam do lo či. Po SKGP mora de la vec o tem ob ve sti ti or ga ni za ci jo ozi ro ma de lo - da jal ca v 7. dneh pred po ra bo. Od sot no sti z dela z na do me sti lom pla če ali brez nje ga po ZTPDR in ko lek tiv nih po god bah Pra vi ca do od sot no sti dela z na do me sti lom je v 33. čle nu ZPDR opre de - lje na kot mož nost, ki se lah ko ure sni ču je na pod la gi splo šne ga akta ozi - NOVA DELOVNA RAZMERJA 267 ro ma ko lek tiv ne po god be, ZDR v 61. do 64. čle nu ure ja pra vi ce do od sot - no sti z na do me sti lom oseb ne ga do hod ka za ra di oseb nih oko liš čin do 7 de lov nih dni ne po sred no. Za kon to rej do lo ča mak si mum, ki je lah ko v niž jih ak tih ure jen tudi dru ga če, tako so v 17. čle nu SKGP do lo če ni do pust ni dne vi od sot no sti z na do me sti lom za po sa mez ne vr ste oseb nih raz lo gov. 62. člen ZDR opre de lju je od sot nost brez na do me sti la oseb ne ga do hod ka, ki se mora opre de li ti v ko lek tiv ni po god bi ozi ro ma splo šnem aktu, pred vsem ima pra vi co do od sot no sti brez na do me sti la tudi de la vec z otro kom do 3. leta sta ro sti, če se nje go vi in te re si lah ko us kla di jo z mož nost mi de lov ne ga pro ce sa. Ob od sot no sti brez na do me sti la oseb ne ga do hod ka gre za mi ro va nje pra vic, ra zen ti stih, za ka te re ko lek tiv na po god ba ozi ro mas plo šni akti do lo ča jo dru ga če. SKGP ne do lo ča šte vi la dni od pra vi ce do od sot no sti brez na do me sti la pla če, pač pa to pre puš ča branž nim ali pod jet niš kim ko lek tiv nim po god - bam, splo šnim ak tom. Mak si mu mi niso do lo če ni, kar po me ni, da je te od sot no sti do pust no urav na va ti v ne po sred nem do go vo ru de lo da jal ca in de lo je mal ca. Kar je v skla du s splo šni mi akti, je v njih ure je no. Po slov ni or gan ima pra vi co, da zah te vo po ne pla ča ni od sot no sti z dela za vr ne. Če zah te ve de lov ne ga pro ce sa tega ne do puš ča jo, po sta liš čih teo - ri je, naj bi po slo vod ni or gan imel pra vi co za vr ni ti tudi t. i. pla ča ne od sot - no sti gle de na zah te ve de lov ne ga pro ce sa, je tre ba ure sni če va nje te pra vi - ce pre lo ži ti.193 V pri me rih in ob po go jih, ki so do lo če ni s ko lek tiv no po god bo ozi ro ma splo šnim ak tom, ima de la vec pra vi co z na do me sti lom pla če (61. člen ZDR): – do od sot no sti za ra di oseb nih oko liš čin do 7 de lov nih dni v letu (ko lek - tiv na po god ba ozi ro ma splo šni akt), – do od sot no sti z dela z več kot 7 dni, ka dar je na po ten na izo bra že va nje ali iz po pol nje va nje ozi ro ma za pri pra vo za ključ ne ga iz pi ta, – do od sot no sti z dela na pod la gi po tr di la o za ča sni nez mož no sti za delo za ra di bo lez ni in v dru gih pri me rih v skla du za ko nom, – do po čit ka ob praz ni kih in dela pro stih dne vih ter do po ve ča ne ga oseb ne ga do hod ka, če dela na tak dan. Pra vi ca do od sot no sti z dela z na do me sti lom po SKGP (17. člen) zna ša za last no po ro ko 2 dni, po ro ko otro ka 1 dan, rojs tvo otro ka 1 dan, smr ti za - kon ca ali otro ka 3 dni, smr ti star šev 2 dni, smr ti za kon če vih star šev, sta - rih star šev, bra tov, se ster 1 dan, se li tve dru ži ne iz kra ja v kraj 3 dni, se li - tve dru ži ne v is tem kra ju 2 dni, ob ele men tar nih ne sre čah 3 dni. De la vec ima pra vi co do od sot no sti z dela brez pra vi ce na do me sti la pla - če v pri me rih in ob po go jih, do lo če nih s ko lek tiv no po god bo ozi ro ma splo šnim ak tom, zla sti v teh pri me rih: 193 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na. 268 TRETJI DEL – neod lož lji vi oseb ni oprav ki, – za seb na po to va nja, – nega dru žin ske ga čla na, ki ni me di cin sko in di ci ra na, – po pra vi lo hi še ozi ro ma sta no va nja, – zdrav lje nje na last ne stroš ke. De la vec z otro kom do 3 let sta ro sti ima pra vi co do od sot no sti z dela brez pra vi ce na do me sti la pla če, če se us kla di jo nje go vi in te re si z mož nost mi de lov ne ga pro ce sa (pra vi ce in ob vez no sti iz dela mi ru je jo). Po slo vod ni or - gan ozi ro ma vo dil ni de la vec lah ko na ve de no od sot nost tudi za vr ne, če zah te ve de lov ne ga pro ce sa ne do puš ča jo. Pra vi ca do pla ča ne od sot no sti z dela za ra di izo bra že va nja po no vem ZDR Pra vi ca do izo braz be je uvrš če na med te melj ne člo ve ko ve pra vi ce, v us ta - vi pa je do lo če no, da dr ža va us tvar ja mož no sti, da si dr žav lja ni lah ko pri - do bi jo us trez no izo braz bo. Upo šte va je kon ven ci jo MOD št. 142 o po klic - nem us mer ja nju in stro kov nem us po sab lja nju za raz voj člo ve ko vih spo sob no sti, je tre ba pri izo bra že va nju po leg druž be nih po treb upo šte va - ti tudi de lav če ve spo sob no sti, in te re se in že lje. 194 Nova za kon ska ure di tev do lo ča, da so de lav če vo stal no izo bra že va nje, iz po pol nje va nje in us po sab lja nje de lav če va pra vi ca in dolž nost, pri če - mer je pou dar jen te melj ni na men izo bra že va nja, to je ohra ni tev za po sli - tve de lav ca. Za kon do lo ča dolž nost de lo da jal ca, da v skla du s po tre ba mi de lov ne ga pro ce sa za go to vi izo bra že va nje in tako pre pre či na sta ja nje raz mer, v ka - te rih bi bila do pust na od po ved po god be iz oseb ne ga ali po slov ne ga raz - lo ga. V skla du s po tre ba mi izo bra že va nja ima de lo da ja lec pra vi co de lav ca na po ti ti na izo bra že va nje, obe nem pa ima de la vec pra vi co, da sam kan di - di ra, če iz pol nju je do lo če ne po go je. V zve zi z izo bra že va njem de lav cev je bilo tre ba upo šte va ti še kon ven ci - jo št. 140 o pla ča nem do pu stu za izo bra že va nje in omo go či ti de lav cu pravi co do pla ča ne od sot no sti z dela, ki se lah ko po drob ne je do lo či s ko - 194 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na: Če po gle da mo prav no ure di tev dis ci plin ske od go vor no sti v evrop skih dr ža vah, lah ko ugo to vi mo, da so med dr ža va mi po mem bne raz li ke. Za vse ure di tve ve lja skup na zna čil nost, po ka te ri so dis ci plin ska pra vi la ure je na z viri av to nom ne ga pra va, raz li ke med dr ža va mi pa se po jav lja jo zla sti gle de ob se ga pra vil, ki so ob že ome nje nih ure je ne z za ko nom. Tako je npr. v Ita li ji je dro te ma ti ke ure je no v po - seb nem za ko nu, ve lik del te ma ti ke pa je ure jen tudi v vi rih av to nom ne ga pra va. Tudi v Fran ci ji so ne ka te ra dis ci plin ska pra vi la vklju če na v za kon (Ko deks dela), med tem ko v nemš ki prav ni ure di tvi naj de mo manj zbra no za kon sko ure ja nje ome nje ne te ma ti ke; v Av stri ji so dis ci plin ske nor me do lo če ne v ko lek tiv nih po - god bah in do go vo rih o ude lež bi. NOVA DELOVNA RAZMERJA 269 lek tiv no po god bo, po god bo o za po sli tvi ali po seb no po god bo o izo bra že - va nju.195 Za de lav ce, ki se izo bra žu je jo, iz po pol nju je jo in us po sab lja jo v last nem in te re su in so za po sle ni pri manj ših de lo da jal cih, se lah ko pra vi - ce iz izo bra že va nja ure di jo tudi dru ga če v ko lek tiv ni po god bi na rav ni de - jav no sti. Novi za kon do lo ča, da ima de la vec, ki se izo bra žu je, iz po pol nju je ali us po sab lja, kot tudi de la vec, ki se izo bra žu je, iz po pol nju je ali us po sab lja v last nem in te re su, pra vi co do pla ča ne od sot no sti z dela za ra di pri pra ve ozi ro ma oprav lja nja iz pi tov. Če s ko lek tiv no po god bo, po god bo o za po sli tvi ali po seb no po god bo o izo bra že va nju pra vi ca ni po drob ne je do lo če na, ima de la vec pra vi co do pla ča ne od sot no sti z dela ob dne vih, ko pr vič oprav lja iz pi te. Za de lav ce, ki se izo bra žu je jo, iz po pol nju je jo in us po sab lja jo v last nem in te re su, in so za po sle ni pri manj ših de lo da jal cih, se lah ko ta pra vi ca v ko lek tiv ni po god bi na rav ni de jav no sti tudi dru ga če ure di. VPRAŠANJA: ■ Tra ja nje do pu sta po no vem za ko nu ■ Po ra ba let ne ga do pu sta po no vem za ko nu ■ Po ra ba do pu sta po ZDR in ko lek tiv nih po god bah ■ Let ni do pust, mi ni mal ni in po ve ča ni po ZTPDR, ZDR in ko lek tiv nih po god bah ■ Pra vi ca do pla ča ne od sot no sti z dela za ra di izo bra že va nja po no vem za ko nu 195 Sod ba VS RS VIII Ips 147/95. 270 TRETJI DEL DISCIPLINSKA ODGOVORNOST Dis ci plin ska od go vor nost in po sto pek po no vem ZDR Dis ci plin ska od go vor nost je v si ste mu med se boj nih de lov nih raz me rij po me ni la ena od ob lik druž be ne ga nad zo ra nad do ga ja njem v or ga ni za ci - ji in se je iz va ja la pred vsem v jav nem in te re su. Z uve ljav lja njem dvo - stran sko sti de lov ne ga raz mer ja pa do bi va dis ci plin ska od go vor nost dru - gač no na ra vo in si cer jo je tre ba obrav na va ti kot eno iz med ob lik iz va ja nja de lo da jal če ve ob la sti, ki je ome je na z za ko nom in av to nom ni mi prav ni mi viri. Za kon sko ure ja nje dis ci plin ske od go vor no sti v ok vi ru po - god be ne ga de lov ne ga raz mer ja ima v prvi vr sti va ro val no funk ci jo in va - ru je de lav ca pred ne do pust ni mi po se gi de lo da jal ca v nje gov prav no za va - ro va ni po lo žaj.196 Os nov na pra vi la, iz ka te rih je raz vi den ob seg dis ci plin ske ob la sti de lo - da jal ca, so pra vi la o dolž no sti de lav ca, da iz pol nju je po god be ne in dru ge ob vez no sti iz de lov ne ga raz mer ja ter pra vi la reda in dis ci pli ne, ki mo ra jo biti de lav cu vna prej zna na. Če de la vec kr ši te ob vez no sti, je dis ci plin sko od go vo ren.197 Po no vem za ko nu lah ko dis ci plin sko od go vor ne mu de lav cu de lo da ja - lec izre če kot sank ci jo opo min. Lah ko pa izre če tudi dru ge dis ci plin ske sank ci je, kot so npr.: – de nar na ka zen, – od vzem bo ni tet, – dis ci plin ski za ča sen sus penz, – za ča sno oprav lja nje dru ge ga dela, če je do lo če no v ko lek tiv ni po god bi na rav ni de jav no sti. Dis ci plin ska sank ci ja po no vem ZDR ne sme traj no spre me ni ti de lov no - prav ne ga po lo ža ja de lav ca, za to rej izrek pre ne ha nje de lov ne ga raz mer ja ne more biti dis ci plin ska ka zen. Dis ci plin sko od go vor nost de lav ca ugo tav lja za stop nik de lo da jal ca ali ose ba ali de la vec, ki ga pi sno poob la sti. V dis ci plin skem po stop ku mora de lo da ja lec de lav cu vro či ti pi sno ob dol ži tev ter do lo či ti čas in kraj, kjer lah ko de la vec da svoj za go vor. V dis ci plin skem po stop ku mora de lo da ja - lec omo go či ti za go vor de lav cu, ra zen če ta to izrec no od klo ni ali če se neo pra vi če no ne od zo ve po va bi lu na za go vor. 196 Sod ba VS RS VIII, Ips 13/96. 197 Sod ba VS RS VIII Ips 24/95. NOVA DELOVNA RAZMERJA 271 Dis ci plin ski ukre pi po ZTPDR Dis ci plin ski ukre pi se izre če jo, ka dar de la vec kr ši dolž no sti in de lov ne ob vez no sti, in si cer kot: – jav ni opo min, ki se izre če za laž je kr ši tve de lov nih dolž no sti in ob vez - no sti, ki so do lo če ne s splo šnim ak tom ozi ro ma ko lek tiv no po god bo, – de nar na ka zen, ki jo je mo go če izre či naj več v vi ši ni do 15 % akon ta ci - je me seč ne ga oseb ne ga do hod ka de lav ca, sme tra ja ti od 1 do 6 me se - cev, – pre ne ha nje de lov ne ga raz mer ja, ki se izre če za huj še kr ši tve dolž no sti in de lov nih ob vez no sti. Pre ne ha nje de lov ne ga raz mer ja se izre če za huj še kr ši tve de lov nih dolž - no sti in ob vez no sti, ki se na na ša jo: (58. člen ZTPDR) – na neiz pol nje va nje ter ne vest no, ne pra vo ča sno in ma lo mar no iz pol nje - va nje de lov nih in dru gih ob vez no sti, – na ne za ko ni to raz po la ga nje s sreds tvi, – na ne smo tr no in neod go vor no upo ra bo sred stev, – na opu sti tev de janj, ki jih po slo vod ni or gan ali de la vec s po seb ni mi poob la sti li in od go vor nost mi mora sto ri ti v ok vi ru svo jih poob la stil, – na to, da de la vec tri me se ce za po re do ma iz neo pra vi če nih raz lo gov ne do se ga pri ča ko va nih re zul ta tov dela, – na kr ši tev pred pi sa o vars tvu pred po ža rom, eks plo zi jo, ele men tar ni - mi ne sre ča mi in ško dlji vim de lo va njem stru pe nih in dru gih ne var nih sno vi ter do ločb splo šne ga akta ozi ro ma ko lek tiv ne po god be, – na zlo ra bo po lo ža ja in pre ko ra či tev da ne ga poob la sti la, – na iz da ja nje po slov ne, urad ne ali dru ge skriv no sti, do lo če ne z za ko - nom ali splo šnim ak tom ozi ro ma ko lek tiv no po god bo, – na kr ši tev pred pi sov in opu sti tev ukre pov za vars tvo de lav cev, de lov - nih sred stev in živ ljenj ske ga oko lja, – na kr ši tev pred pi sa o splo šni ljud ski obram bi in druž be ni sa mo zaš či ti ter do ločb splo šne ga akta ozi ro ma ko lek tiv ne po god be, – na mo te nje ene ga ali več de lav cev v de lov nem pro ce su, ki izra zi to ote - žu je iz pol nje va nje de lov nih ob vez no sti. Po 89. čle nu ZDR se dis ci plin ski ukrep pre ne ha nja de lov ne ga raz mer ja lah ko izre če za vse huj še kr ši tve de lov nih ob vez no sti, ki so do lo če ne v pred pi sih in splo šnih ak tih, če: – je bilo s sto ri tvi jo ali opu sti tvi jo de ja nja ogro že no zdrav je ali živ lje nje de lav ca in dru gih lju di, – če je pov zro če na ali bi lah ko bila pov zro če na več ja ško da, – če je bil ali bi lah ko bil bis tve no mo ten de lov ni pro ces or ga ni za ci je ozi - ro ma pri de lo da jal cu ali kako dru ga če bis tve no ote že no po slo va nje. 272 TRETJI DEL Dis ci plin ski or ga ni in po sto pek po ZTPDR O dis ci plin ski od go vor no sti od lo ča po slo vod ni or gan, če gre za kr ši tve de lov nih ob vez no sti, za ka te re se izre če ukrep jav ni opo min ali de nar na ka zen. Dis ci plin ska ko mi si ja od lo ča o dis ci plin ski od go vor no sti de lav ca za stor je no kr ši tev de lov ne ob vez no sti, za ka te ro se izre če ukrep pre ne - ha nja de lov ne ga raz mer ja. Dis ci plin ski po sto pek se zač ne na zah te vo or ga nov uprav lja nja, nad zo - ra, po slo vod ne ga or ga na, vo dil nih de lav cev, de lav cev, ki vo di jo in or ga ni - zi ra jo de lov ni pro ces (npr. obra to vod je, vod je sek tor jev itd.). Po bu do za za če tek dis ci plin ske ga po stop ka lah ko da vsak de la vec. Po seb no sti dis ci plin ske ga po stop ka: – de lav cu je tre ba ob vez no po sla ti zah te vo za za če tek dis ci plin ske ga po - stop ka in va bi lo za obrav na vo, – o za čet ku po stop ka pred dis ci plin skim or ga nom je ob veš čen tudi sin - di kat in je tre ba med po stop kom ob vez no obrav na va ti tudi nje go vo mne nje, – po sto pek pred dis ci plin skim or ga nom je ja ven, – de la vec mora biti za sli šan pred dis ci plin skim or ga nom, – sin di kat lah ko za sto pa de lav ca v dis ci plin skem po stop ku, če de la vec to zah te va ozi ro ma v to pri vo li, – o dis ci plin skem po stop ku se pi še za pi snik; za pi snik se se sta vi tudi o pos ve to va nju in gla so va nju, – od loč ba o ugo tov lje ni od go vor no sti in izre če nem ukre pu z obraz lo ži - tvi jo in na vo di lom o pra vi ci do ugo vo ra se de lav cu poš lje v pi sni ob li ki. Z od loč bo po oprav lje nem po stop ku dis ci plin ski or gan raz gla si, da je de - la vec od go vo ren za stor je ne kr ši tve de lov nih ob vez no sti in mu izre če us - tre zen dis ci plin ski ukrep ali pa us ta vi po sto pek zo per de lav ca. Sod no vars tvo zo per od loč bo dis ci plin ske ga or ga na Zo per od loč bo dis ci plin ske ga or ga na lah ko de la vec ali vlož nik zah te ve za za če tek po stop ka: – vlo ži ugo vor or ga nu uprav lja nja ozi ro ma ko mi si ji, do lo če ni s splo šnim ak tom v 8 dneh, – zač ne po sto pek pri pri stoj nem so diš ču, če gre za od loč bo, iz da no na dru gi stop nji ali če or gan dru ge stop nje ne od lo či o ugo vo ru v 30 dneh. Po 25. čle nu SKPG dis ci plin sko ko mi si jo ime nu je po slo vod ni or gan, nad - zor ni svet ozi ro ma skupš čina v skla du s splo šnim ak tom de lo da jal ca. Pri de lo da jal cih z manj kot 50 za po sle ni mi o dis ci plin ski od go vor no sti za huj še kr ši tve de lov ne ob vez no sti, za ka te re se izre če ali lah ko izre če ukrep pre ne ha nja de lov ne ga raz mer ja, od lo ča po slo vod ni or gan. Do dat - no ve lja, da pri de lo da jal cih z manj kot 50 de lav ci od lo ča na dru gi stop nji NOVA DELOVNA RAZMERJA 273 isti or gan, kot je od lo čal na prvi stop nji. Po sto pek, v ka te rem de lo da ja lec od lo ča o dis ci plin ski od go vor no sti de lav ca, je enak po stop ku pred dis ci - plin sko ko mi si jo pri de lo da jal cu. O pra vi cah de lav cev od lo ča na dru gi stop nji or gan, do lo čen s splo šnim ak tom ozi ro ma po god bo o us ta no vi tvi, za druž ni mi pra vi li ali sta tu tom de lo da jal ca. Pri iz bi ri dis ci plin ske sank ci je mora de lo da ja lec po SKPG upo šte va ti stop njo od go vor no sti de lav ca, stop njo kriv de, po mem bne sub jek tiv ne in ob jek tiv ne oko liš či ne, v ka te rih je bila kr ši tev stor je na, in in di vi dual ne last no sti de lav ca. O dis ci plin skem po stop ku in pred lo gu sank ci je mora de lo da ja lec pi sno ob ve sti ti svet de lav cev ozi ro ma de lav ske ga zaup ni ka in sin di kat, ka te re ga član je de la vec, ki lah ko dajo svo je obraz lo že no mne - nje v 3 de lov nih dneh. De lo da ja lec mora mne nje sin di ka ta obrav na va ti v 3 dneh in se opre de li ti do na vedb. Sklep o dis ci plin ski od go vor no sti mora po SKPG de lo da ja lec de lav cu vro či ti oseb no pra vi lo ma v pro sto rih de lo da jal ca ozi ro ma na na slo vu pre - bi va liš ča, s ka te re ga de la vec dnev no pri ha ja na delo. Če de lav ca ni naj ti na na slo vu prebi va liš ča, s ka te re ga de la vec dnev no pri ha ja na delo ali nima stal ne ga ali za ča sne ga pre bi va liš ča v R Slo ve ni ji ali od klo ni vro či - tev, se od lo či tev ob ja vi na og la snem me stu na se de žu de lo da jal ca. Po pre - te ku treh de lov nih dni se šte je vro či tev za oprav lje no. Za sta ra nje dis ci plin ske od go vor no sti po ZTPDR Ve lja jo raz lič ne ob li ke za sta ra nja, tako, da so do lo če ni raz lič ni roki, in si - cer: – Uved ba in vo de nje dis ci plin ske ga po stop ka – Za če tek dis ci plin ske ga po stop ka – Vo de nje dis ci plin ske ga po stop ka – Iz vr ši tev dis ci plin ske ga ukre pa Uved ba in vo de nje dis ci plin ske ga po stop ka za sta ra v enem me se cu od dne va, ko se je iz ve de lo za kr ši tev in sto ril ca ozi ro ma v treh me se cih od dne va, ko je bila kr ši tev stor je na. Za sta ral ni rok ne te če v ča su po stop ka pred de lov nim so diš čem. Za če tek dis ci plin ske ga po stop ka za sta ra po 3 me se cih od dne va, ko se je iz ve de lo za kr ši tev de lov ne ob vez no sti in sto ril ca ozi ro ma po 6 me se - cih od dne va, ko je bila kr ši tev stor je na. Ka dar ima kr ši tev zna čil no sti kaz ni ve ga de ja nja, za sta ra za če tek dis ci plin ske ga po stop ka po 6 me se cih od dne va, ko se je iz ve de lo za kr ši tev de lov ne ob vez no sti za sto ril ca. Vo de nje dis ci plin ske ga po stop ka za sta ra po 6 me se cih od dne va, ko se je iz ve de lo za kr ši tev in za sto ril ca ozi ro ma po 1 letu od dne va, ko je bila kr ši tev stor je na. Iz vr ši tev dis ci plin ske ga ukre pa za sta ra v 60 dneh od dne va prav no - moč no sti od loč be, s ka te ro je bil izre čen. 274 TRETJI DEL SODNA PRAKSA – Zlo ra ba po lo ža ja198 De la vec zlo ra bi svoj po lo žaj, če de ja nja, za ka te ro ima poob la sti lo, ne sto - ri v in te re su de lo da jal ca in or ga ni za ci je, tem več v last nem in te re su. Taj ni ca, ki je skri vaj, brez ved no sti in odo britv, iz di rek tor je ve do ku men ta ci je vze la in fo to ko pi ra la dva do pi sa, nato pa ju raz de li la dru gim de lav cem, je zlo ra - bi la svoj po lo žaj in sto ri la huj šo kr ši tev de lov nih ob vez no sti. Zlo ra ba po lo ža ja je po mne nju so diš ča na mreč v tem, da ose ba si cer ima poob la sti lo za do lo če no de ja nje, ven dar tega de ja nja ne opra vi v in te re su de lo da - jal ca in or ga ni zac jie, tem več v svo jem last nem in te re su ozi ro ma za svo jo ko rist. De lav ka je svoj po lo žaj zlo ra bi la s tem, da so jo pri oči ta nem in do ka za nem ji de ja nju vo di li oseb ni in te re si in ne in te re si, po tre be in ko ri sti de lo da jal ca. Pri tem prav no ni po mem bno, ali sta bila do pi sa za seb na ali urad na, niti ali sta vse bo va la zaup ne po dat ke. Bis tve no je, da je de lav ka us tva ri la mož nost raz - po la ga nja z nji ma in to za svo je oseb ne in te re se. SODNA PRAKSA – Dis ci plin ski ukrep kot ob li ka na mer ne ga pov zro ča - nja ne pri jet no sti199 Dis ci plin ski ukrep ni po sle di ca na mer ne ga pov zro ča nja ne pri jet no sti, če dis ci plin ski po sto pek in izrek ukre pa nas pro ti tož ni ku ni sta bila izre če na v nas prot ju z nju nim na me nom. Skli ce va nje na mi lej ši dis ci plin ski ukrep, izre čen pri po dob nem de ja nju, prav no ni pri mer no. V kon kret nem pri me ru je bila po mne nju so diš ča bis tve na ugo to vi tev, da je tož nik do lo če ne ga dne brez opra vi če ne ga raz lo ga od klo nil delo, po mem bno za ne mo ten po tek de lov ne ga pro ce sa, po pre te ku pol ne ga de lov ne ga ča sa. S tem je sto ril huj šo kr ši tev de lov nih ob vez no sti, za ra di če sar mu je bila pre kli ca na po - goj no od lo že na iz ve ba ukre pa pre ne ha nja de lov ne ga raz mer ja. De la vec je za tr je val, da je bil dis ci plin ski po sto pek po sle di ca na mer ne ga pov zro ča nja ne pri jet no sti, saj je bil dru ge mu de lav cu za ena ko kr ši tev izre čen le jav ni opo min. Ker dis ci plin ski po sto pek in izre če ni ukrep ni sta bila izre če na v nas prot ju z nju nim na me nom, po mne nju so diš ča ne more iti za na mer no pov - zor ča nje ne pri jet no sti. Tudi skli ce va nje de lav ca na mi lej ši ukrep, ki je bil izre čen dru ge mu de lav cu, ni re le vant no, saj je vsak de la vec, ki kr ši de lov ne ob vez no sti, po se ben pri mer, ki je od go vo ren za do ka za ne mu kr ši tve in di vi dual no. So diš če o pre so ji za ko ni to sti izre če ne ga dis ci plin ske ga ukre pa zato ne obrav na va in ne upo šte va dis ci plin skih od lo či tev, spre je tih v dru gih za de vah, ne kot do kaz, ne kot prav ni vir. SODNA PRAKSA – Kon ku renč na klav zu la200 De lo da ja lec lah ko s kon ku renč no klav zu lo v ob li ki splo šne ga akta, ki ni v nas prot ju z dru gi mi pred pi si, do lo či, kaj ve lja kot huj ša kr ši tev de lov nih ob vez no sti. 198 Sod ba VS RSVIII Ips 21/95. 199 Sod ba VS RS VIII Ips 63/97. NOVA DELOVNA RAZMERJA 275 58. člen ZTPDR do lo ča, da se ukrep pre ne ha nja de lov ne ga raz mer ja lah ko izre če tudi ob dru gih kr ši tvah de lov nih ob vez no sti (ki niso na šte te v pr vem od - stav ku is te ga čle na), če so te do lo če ne z za ko nom in splo šnim ak tom ozi ro ma ko lek tiv no po god bo. V kon kret nem pri me ru je to že na stran ka (de lo da ja lec) s skle pom de lav ske ga sve ta spre je la »kon ku renč no klav zu lo«. V njej je do lo či la, da de la vec, ki pri svo - jem delu upo rab lja po dat ke in do ku men te, ki so po slov na skriv nost, ne sme v ča su tra ja nja de lov ne ga raz mer ja ozi ro ma dve leti po pre ne ha nju de lov ne ga raz - mer ja us ta no vi ti pod jet ja ozi ro ma obr ti z ena ko ali po dob no de jav nost jo. Z do - pol ni tvi jo je to že na stran ka sklep raz ši ri la tudi na dru žin ske čla ne teh de lav cev. Do lo či la je tudi, da se kr ši tev teh do ločb obrav na va kot huj ša kr ši tev de lov nih ob vez no sti, za ra di ka te re se lah ko izre če ukrep pre ne ha nja de lov ne ga raz mer ja. Sklep de lav ske ga sve ta po me ni do pol ni tev do ločb pra vil ni ka o de lov nih raz - mer jih, ki opre de lju je jo huj še kr ši tve de lov nih ob vez no sti, in ga je kot ta ke ga so - diš če tudi upo šte va lo. SODNA PRAKSA – 22 Zmanj ša na pri štev nost201 Dis ci plin ski or gan lah ko de lav cu, ki si je sam pov zro čil sta nje, za ra di ka - te re ga mu je bila v tre nut ku sto ri tve dis ci plin ske kr ši tve zmanj ša na nje - go va pri štev nost in je bila že v pri štev nem sta nju dana ma lo mar nost, za - ko ni to izre če dis ci plin ski ukrep pre ne ha nja de lov ne ga raz mer ja. So diš če je za vr ni lo na ved be tož ni ka (de lav ca), da mu je bil ukrep pre ne ha nja de lov ne ga raz mer ja izre čen ne za ko ni to, ker je bila nje go va pri štev nost v ča su sto ri tve kr ši tve zmanj ša na za ra di pre tok si ni ra no sti. Me ni lo je, da tož ni ko va od go vor nost za oči ta no mu kr ši tev ob sta ja, saj si je sam z uži va njem al ko ho la pov zro čil sta nje, za ra di ka te re ga je bila nje go va ra - zum ska in volj na spo sob nost bis tve no zmanj ša na. Že v pri štev nem ča su pa je bila dana tudi ma lo mar nost, saj je tož nik ve del, da bo na sled nje ga dne mo ral na vož njo s to vor nim vo zi lom in da za ra di uži va nja al ko ho la de lov ne ob vez no sti ne bo mo gel opra vi ti. Po mem bna je tudi oko liš či na, da ni šlo za en krat no de ja nje tož ni ka. Na pod la gi teh ugo to vi tev je so diš če od lo či tev dis ci plin skih or ga nov o izre ku dis ci plin ske ga ukre pa ob dr ža lo v ve lja vi. 200 Sod ba VS RS VIII Ips 111/95. 201 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na: Na po droč ju de lov ne ga pra va so se v ok vi ru od škod nin ske od go vor no sti izob li ko - va li ne ka te ri prav ni stan dar di, ki jih je pov ze la tudi nova za kon ska ure di tev. Pred - po stav ka za od škod nin sko od go vor nost de lav ca je do lo če na huj ša stop nja kriv de – na klep ali huda ma lo mar nost, med tem ko de la vec ni od škod nin sko od go vo ren ob lah ki ma lo mar no sti, kar po me ni od stop od ci vi li stič ne teo ri je. Ve lja na če lo oseb ne od go vor no sti de lav ca za pov zro če no ško do, pred vi de na pa je tudi de lje na in so li dar na od go vor nost, ka dar ško do pov zro či več de lav cev. 276 TRETJI DEL SODNA PRAKSA – Pri stoj nost za od lo ča nje v dis ci plin skem po stop ku202 Poob la sti lo or ga nu, ki ime nu je ozi ro ma po sta vi po slo vod ni or gan, da od - lo ča o nje go vi dis ci plin ski od go vor no sti, je ne pre nos lji vo, saj za kon ne do vo lju je pre no sa na drug dis ci plin ski or gan. O oči ta nih kr ši tvah de lov nih ob vez no sti tož ni ka, ki je v ča su nji ho ve sto ri tve oprav ljal funk ci jo di rek tor ja pri to že ni stran ki je od lo ča la dis ci plin ska ko mi si ja, ki jo je ime no val zbor de lav cev. Ta or gan za od lo ča nje ab so lut no ni bil pri sto jen, zato je nje go va od lo či tev ne za ko ni ta. Tret ji od sta vek 59. čle na ZTPDR na mreč do lo ča, da o dis ci plin ski od go vor no - sti po slo vod ne ga or ga na od lo ča or gan, ki ga ime nu je ozi ro ma po sta vi. Ta do loč - ba se ne na na ša samo na ose be, ki ima jo last nost po slo vod ne ga or ga na v ča su vo de nja dis ci plin ske ga po stop ka, tem več tudi na ose be, ki so to last nost ime le v ča su sto ri tve dis ci plin ske kr ši tve. SODNA PRAKSA – Za sta ra nje dis ci plin ske ga po stop ka203 Za sta ral ni rok za vo de nje dis ci plin ske ga po stop ka zač ne te či od dne va, ko se je zve de lo za kr ši tev, ozi ro ma od dne va, ko je bila kr ši tev stor je na. Dis ci plin ska ko mi si ja je tož ni ci 28.6.1993 izre kla ukrep pre ne ha nja de lov ne - ga raz mer ja. So diš če je od loč bo dis ci plin ske ko mi si je raz ve lja vi lo, ker je vo de nje dis ci plin ske ga po stop ka za sta ra lo. To že na stran ka je ugo var ja la na či nu ra ču na - nja za sta ral ne ga roka. Zah te va za dis ci plin ski po sto pek je bila na mreč iz da na 9. 3. 1993. Is te ga dne je dis ci plin ska ko mi si ja iz da la tudi sklep o uved bi dis ci pli ske ga po stop ka, ki po za ko nu si cer ni ob ve zen, ka že pa na to, da je bil dis ci plin ski po sto pek ned vom no uve den tega dne. V tre nut ku uved be dis ci plin ske ga po stop ka še niso bila zna na vsa dejs tva in ele men ti kr ši tve. Po na ved bah to že ne stran ke naj bi ta po sta la zna na še le 11. 5. 1993, ko se je di rek tor sez na nil z ugo to vi tva mi pred hod ne ga prei sko val ne ga po stop ka. Po mne nju to že ne stran ke naj bi za sta ral ni rok za čel te či od tega dne da lje in ne od dne va uved be dis ci plin ske ga po stop ka, to je 9. 3. 1993. So diš če je ovr glo raz la go to že ne stran ke in izre klo, da zač ne za sta ral ni rok te či od dne va, ko se je zve de lo za kr ši tev, to pa je obi čaj no že pred uved bo dis ci - plin ske ga po stop ka. Uved ba dis ci plin ske ga po stop ka je de jan sko skraj ni rok, od ka te re ga se ra ču na za sta ra nje. Pred hod ni prei sko val ni po sto pek pa je del dis ci - plin ske ga po stop ka. Nje go va skle ni tev ne more po me ni ti toč ke, od ka te re zač ne te či za sta ra nje dis ci plin ske ga po stop ka. V kon kret ni za de vi je za sta ral ni rok to - rej po te kel naj ka sne je 9. 9. 1993. Ker do tega da tu ma o za de vi še ni bilo do konč - no od lo če no, je tre ba po sto pek us ta vi ti. Za sta ra nje na mreč po me ni, da po sto pek ni več do vo ljen. 202 Sod ba VS RS VIII Ips 6/95. 203 Coun cil Di rec ti ve of 19 Oc to ber 1992 on the in tro duc tion of mea su res to en cou ra - ge im pro ve ments in the sa fety and health at work of preg nant wor kers and wor - kers who have re cently gi ven birth or are breast fee ding (92/85/EEC). NOVA DELOVNA RAZMERJA 277 VPRAŠANJA ■ Dis ci plin ska od go vor nost in po sto pek po no vem za ko nu ■ Dis ci plin ski ukre pi po ZTPDR ■ Pre ne ha nje de lov ne ga raz mer ja kot dis ci plin ski ukrep po ZTPDR ■ Po seb ni po go ji za ukrep pre ne ha nja de lov ne ga raz mer ja ■ Dis ci plin ski or ga ni in po sto pek po ZTPDR ■ Sod no vars tvo zo per od loč bo dis ci plin ske ga or ga na po ZTPDR ■ Dis ci plin ska ko mi si ja, dis ci plin ski or ga ni in za sta ra nje dis ci plin ske ga po stop ka po ZTPDR ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST Od škod nin ska od go vor nost de lav cev po no vem ZDR Novi ZDR do lo ča, da mora de la vec, ki na delu ali v zve zi z de lom na me - no ma ali iz hude ma lo mar no sti pov zro či ško do de lo da jal cu, ško do po vr - ni ti. Za lah ko ma lo mar nost de la vec ni od škod nin sko od go vo ren.204 Če pov zro či ško do več de lav cev, je vsak od go vo ren za ti sti del ško de, ki ga je pov zro čil. Če za vsa ke ga de lav ca ni mo go če ugo to vi ti, ko lik šen del ško de je pov zro čil, so vsi de lav ci ena ko od go vor ni in po vr ne jo ško do v ena kih de lih. Če je več de lav cev pov zro či lo ško do z na klep nim kaz ni - vim de ja njem, so za ško do so li dar no od go vor ni. Če bi ugo tav lja nje vi ši ne ško de pov zro či lo ne so raz mer ne stroš ke, se od škod ni na po no vem ZDR lah ko od me ri v pav šal nem zne sku, če so pri - me ri škod nih de janj de lav ca in vi ši na pav šal ne od škod ni ne do lo če ni s ko lek tiv no po god bo (pav šal na od škod ni na). Novi za kon do vo lju je, da se s ko lek tiv no po god bo lah ko za de lav ca do lo či jo na čin in po go ji za zmanj - ša nje ali za opro sti tev pla či la od škod ni ne. 204 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na: Av stri ja ima te pra vi ce ure je ne v za ko nu o zaš či ti ma ter in za ko nu o po rod niš kem do pu stu star šev, Ni zo zem ska v za ko nu o so cial nem za va ro va nju in bol niš kem za - ko nu, Nem či ja v za ko nu o vars tvu ma te rins tva in zvez nem za ko nu o otroš kem do dat ku. V pri pra vi no ve ga za ko na je bilo oce nje no, da je po treb no to vpra ša nje ce lo vi to ure di ti v dru gem po seb nem za ko nu, tako pra vi co do od sot no sti med no - seč nost jo, po ro dom in vars tvom otro ka in mo re bit nim dru gim ob li kam – star šev - ski do pust ka kor tudi na do me sti lo pla če iz tega. 278 TRETJI DEL Od go vor nost de lav ca po ZOR in SKPG Če prav je od go vor nost pod jet ja za de lav ca ob jek tiv na, to ne po me ni, da je za od go vor nost de lav ca za stor je no de ja nje pred pi sa na ob jek tiv na od - go vor nost. Kar se na na ša na od go vor no sti de lav ca, je od vi sno od kon - kret ne ga pri me ra, od kon kret ne ga škod ne ga do god ka. To, kar ve lja za od go vor nost pod jet ja za ško do, ki jo pov zro či njen de - la vec, ve lja tudi za dru ge prav ne ose be, ki za po slu je jo de lav ce. Oš ko do - va nec ima pra vi co zah te va ti po vr ni tev ško de tudi ne po sred no od de lav ca, če je ta ško do pov zro čil na me no ma (170/2 člen ZOR). De la vec je tudi re - gre sno od go vo ren pod jet ju za ško do, ki jo pov zro či. Re gre sni zah te vek prav ne ose be do de lav ca, kar po me ni zah te vek za po vr ni tev iz pla ča ne ga zne ska od škod ni ne, ima po ZOR pra vi co zah te va ti pod jet je ozi ro ma prav na ose ba od de lav ca ali od ko gar koli dru ge ga, ki je ško do za kri vil na me no ma ali iz hude ma lo mar no sti. Re gre sni zah te vek je to rej pred pi san samo za huj šo stop njo kriv de, kar ne iz klju ču je re gre sne - ga zah tev ka po pra vi lih o de lov nih raz mer jih. Po 27. čle nu SKPG o od škod nin ski od go vor no sti de lav ca od lo ča or gan, ki na prvi stop nji od lo ča o dis ci plin ski od go vor no sti za huj šo kr ši tev de - lov ne ob vez no sti. Ka dar de la vec pri delu ali v zve zi z de lom na me no ma ali iz hude ma lo mar no sti pov zro či ško do, vi ši ne ško de pa ni mo go če na - tanč no ugo to vi ti ali bi ugo tav lja nje pov zro či lo ne so raz mer ne stroš ke, se od škod ni na lah ko od me ri v pov preč nem zne sku. Pov preč na od škod ni na zna ša dve os nov ni pla či de lav ca v me se cu, ko se od mer ja. Od škod ni na se lah ko zmanj ša ozi ro ma se de la vec lah ko opro sti pla či la od škod ni ne, če je opro sti tev pri mer na gle de na nje go vo pri za de va nje za od pra vo ško de, nje gov od nos do dela in gle de na nje go vo gmot no sta nje (27. člen SKPG). Odškod nin ska od go vor nost de lo da jal ca po no vem ZDR in ZOR Če je de lav cu pov zro če na ško da pri delu ali v zve zi z de lom, mu jo mora po vr ni ti de lo da ja lec po splo šnih na če lih o od škod nin ski od go vor no sti. Od škod nin ska od go vor nost de lo da jal ca se na na ša tudi na ško do, ki jo je de lo da ja lec pov zro čil de lav cu s kr še njem pra vic iz de lov ne ga raz mer ja. Ve lja pra vi lo, da je za ško do, ki jo pov zro či de la vec pri delu ali v zve zi z de lom tret ji ose bi, od go vor no pod jet je, v ka te rem de la vec dela te daj, ko je bila ško da pov zro če na. Pod jet je se lah ko od škod nin ske od go vor no sti raz bre me ni, če do ka že, da je de la vec v da nih oko liš či nah rav nal tako, kot bi bilo tre ba (170. člen ZOR). Gre za pri mer ob jek tiv ne od go vor no sti ozi - ro ma od go vor no sti za rav na nje dru gih. Pod jet je je po za ko nu od go vor no za rav na nje de lav ca, če jo je ta pov zro čil pri delu ali pa v zve zi z de lom tret ji ose bi. Škod no de ja nje mora biti stor je no v ok vi ru de lov nih na log ozi ro ma NOVA DELOVNA RAZMERJA 279 pred pi sa nih del in na log, ki jih de la vec oprav lja ozi ro ma so mu zau pa ne. Gre to rej za de ja nja, stor je na med de lov nim ča som in na de lov nem me - stu v ok vi ru de lov ne ga po droč ja. Ker je bis tve no, da spa da de ja nje v de lov no po droč je, ki je stran ki zau - pa no, ozi ro ma da na sto pa kot oprav lja vec na log de lav ca svo je or ga ni za ci - je, je mo go če, da je de ja nje stor je no zu naj de lov ne ga me sta in de lov ne ga ča sa, ven dar le kot de lov na na lo ga, pa če prav brez do vo lje nja or ga ni za ci - je, ki ji de la vec pri pa da. V zve zi z de lom je stor je no tudi de ja nje, če de la vec pre pu sti delo, ki mu je zau pa no brez pri vo lje nja de lov ne or ga ni za ci je, komu dru ge mu. Ško do, ki jo de la vec v zve zi z de lom pov zro či dru ge mu, ob se ga škod ne pri me re zu naj de lov ne ga me sta, zu naj de lov nih na log. Ti pri me ri pa so ven dar le v vzroč ni zve zi z oprav lja njem dela. Z zve zo gre tudi, če de la vec v ok vi ru svo je ga de lov ne ga me sta dobi sreds tva tega me sta, ki jih od ne se z de lov ne ga me sta in tam kaj na sta ne ško da. SODNA PRAKSA – Upo ra ba za sta ral ne ga roka za od škod nin sko ter ja - tev, ki jo pov zro či kaz ni vo de ja nje205 Do loč be ZOR (377. člen) o dalj šem za sta ral nem roku za od škod nin sko ter ja tev, ki jo pov zro či kaz ni vo de ja nje, se upo rab lja jo tudi za or ga ni za ci - jo ozi ro ma dru go prav no ose bo, če je njen de la vec pov zro čil ško do s kaz - ni vim de ja njem. V kon kret ni za de vi sta niž je sto penj ski so diš či ugo to vi li, da je to že na stran ka – de lov na or ga ni za ci ja v pre cejš nji meri (90 %) od go vor na za ško do na sta lo ob ne sre či pri delu. Ško da je bila pov zro če na s kaz ni vim de ja njem. ZOR v 367. čle nu do lo ča,da od - škod nin ska ter ja tev za pov zro če no ško do za sta ra v treh le tih, od kar je oš ko do va - nec zve del za na sta lo ško do in ti ste ga, ki jo je na pra vil, ozi ro ma naj ka sne je v pe tih le tih, od kar je ško da na sta la. Za ško do, pov zro če no s kaz ni vim de ja njem, pa do lo - ča ZOR dalj ši za sta ral ni rok: od škod nin ski zah te vek pro ti od go vor ni ose bi za sta - ra, ko se iz te če čas, ki je do lo čen za za sta ra nje ka zen ske ga pre go na (377. člen). To že na stran ka je pro ti od lo či tvi niž je sto penj skih so dišč v re vi zi ji ugo var ja la, češ da je oš kod nin ski zah te vek za sta ran. Po tr di tvah to že ne stran ke naj bi se dalj ši za sta ral ni rok iz 377. čle na ZOR upo rab ljal samo za sto ril ca kaz ni ve ga de - ja nja (de lav ca), ne pa tudi za de lov no or ga ni za ci jo. Re vi zij sko so diš če je za vr ni lo tako raz la go to že ne stran ke. Oba ome nje na čle - na ZOR na mreč go vo ri ta o od škod nin ski ter ja tvi in pov zro če ni ško di, ne gle de na to, kdo je od go vo ren za ško do. 170. člen is te ga za ko na pa do lo ča, da je za ško - do, ki jo pov zro či de la vec pri svo jem delu, od go vo ren de lo da ja lec ozi ro ma or ga - ni za ci ja. Če bi ho tel za kon upo ra bo do loč be iz 377. čle na ome ji ti le na sto ril ca kaz ni ve ga de ja nja, bi mo ral to sto ri ti izrec no, tega pa ni sto ril. 205 Di rek ti va o vars tvu mla dih pri delu – Coun cil Di rec ti ve of 22 June 1994 on the pro tec tion of young peo ple at work (94/33/EC). 280 TRETJI DEL Po leg tega je tre ba upo šte va ti tudi na men 377. čle na ZOR, ki je ned vom no ta, da se omo go či moč nej še prav no vars tvo ti ste ga, ki je utr pel ško do za ra di kaz ni - ve ga de ja nja v pri mer ja vi s ti stim, ki je bil oš ko do van za ra di kak šne ga dru ge ga de ja nja. So diš če zato ne vidi no be ne ga raz lo ga, da se ome ji od škod nin ska od go - vor nost or ga ni za ci je, s tem da za njo ve lja kraj ši za sta ral ni rok kot za sto ril ca de - ja nja – nje ne ga de lav ca. VPRAŠANJA ■ Od škod nin ska od go vor nost de lav cev po no vem ZDR ■ Od go vor nost de lav ca po ZOR in ko lek tiv niih po god bah ■ Re gre sni zah te vek do de lav ca po ZOR in ko lek tiv niih po god bah ■ Odškod nin ska od go vor nost de lo da jal ca po no vem ZDR in ZOR VARSTVO NEKATERIH KATEGORIJ DELAVCEV Vars tvo de lavk med no seč nost jo v EU Na men Di rek ti ve o vars tvu no se čih de lavk206 je uva ja nje ukre pov za spod bu ja nje iz bolj šav pri var no sti in zdrav ju pri delu za no se če de lav ke in de lav ke po po ro du ali de lav ke, ki do ji jo. Di rek ti va pred vi de va te ukre pe: – Za vse de jav no sti, pri ka te rih je ne var nost iz po stav lje no sti ke mič nim ali bio loš kim sreds tvom, po stop kom ali de lov nim raz me ram, ki po me - ni jo ne var nost za zdrav je ter ima jo lah ko po sle di ce za no seč nost ali za do je nje, mora de lo da ja lec pre so di ti na ra vo, stop njo in tra ja nje iz po sta - vi tve, da se od lo či, kak šne ukre pe je tre ba spre je ti. – De lo da ja lec mora us trez no ukre pa ti, da z za ča sno pri la go di tvi jo de lav - ki nih de lov nih raz mer za go to vi, da ta ni več iz po stav lje na ta kim ne var - no stim. Če to ni mo go če, mora de lo da ja lec pre sta vi ti de lav ko na dru go de lov no me sto. Če to teh nič no in/ali ob jek tiv no ni iz ve dlji vo ali pa za to ni trd ne os no ve, je tre ba tej de lav ki omo go či ti do pust v skla du z dr - žav no za ko no da jo in/ali prak so v tej dr ža vi. To vklju ču je ohra ni tev pla - če in/ali upra vi če nost do us trez ne ga na do me sti la. – Al ter na ti va noč ne mu delu – to lah ko pre pro sto po me ni pre sta vi tev na dnev no delo, do pust ali po dalj ša nje po rod niš ke ga do pu sta. – Ne pre tr gan po rod niš ki do pust, ki tra ja naj manj 14 ted nov, za go tov ljen pred po ro dom in/ali po njem. V ta po rod niš ki do pust mo ra ta biti vklju če na vsaj dva ted na ob vez ne ga do pu sta, pred po ro dom in/ali po njem. 206 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na. NOVA DELOVNA RAZMERJA 281 – Pre po ved od puš ča nja pri za de tih de lavk v ob dob ju od za čet ka no seč - no sti do kon ca po rod niš ke ga do pu sta. Če je de lav ka od puš če na v tem ča su, mora de lo da ja lec pi sno na ve sti trd ne ar gu men te za nje no od pu - sti tev. Di rek ti va izrec no na va ja, »da njen uči nek ne more biti zmanj še va nje rav - ni vars tva, ki je nu de na no se čim de lav kam, de lav kam, ki so ne dav no ro - di le ali ki do ji jo v po sa mez nih dr ža vah čla ni cah na da tum spre jet ja te di - rek ti ve«. Vars tvo žensk po no vem ZDR Vars tvo med no seč nost jo in star ševs tvom v zve zi z noč nim in na dur nim de lom je v no vem ZDR us kla je no z ra ti fi ci ra ni mi kon ven ci ja mi Med na - rod ne or ga ni za ci je dela in di rek ti va mi Sve ta EU. Novi ZDR ne ure ja več pra vi ce star šev do po rod niš ke ga do pu sta in do pu sta za nego in vars tvo otro ka, kar sta do zdaj opre de lje va la ve ljav na za ko na s po droč ja de lov nih raz me rij. Novi ZDR do lo ča le, da mora de lo da ja lec za go tav lja ti pra vi ce do od sot no sti z dela ali kraj še ga de lov ne ga ča sa de lav cu za ra di po ra be po - rod niš ke ga do pu sta, do pu sta za nego in vars tvo otro ka ozi ro ma star šev - ske ga do pu sta, do lo če ne ga s po seb nim za ko nom. De la vec bo ob taki od sot no sti upra vi čen do na do me sti la pla če v skla du z za ko nom o dru žin skih pre jem kih. De la vec, ki po rab lja star šev ski do - pust, ima pra vi co do na do me sti la pla če v skla du s pred pi si, ki ure ja jo star šev ski do pust. Novi za kon to rej le do lo ča, da ima jo de lav ci za ra di no - seč no sti in star ševs tva pra vi co do po seb ne ga vars tva v de lov nem raz mer - ju, ven dar tega sam ne ure ja, tem več pre puš ča to za ko no da ji o star ševs - tvu.207 Novi ZDR do lo ča, da je ob spo ru v pri uve ljav lja nju po seb ne ga vars tva za ra di no seč no sti in star ševs tva do kaz no bre me na stra ni de lo da jal ca. De lo da ja lec mora de lav cem omo go či ti laž je us kla je va nje dru žin skih in po klic nih ob vez no sti. Vars tvo de lav ke pri skle pa nju po god be o za po sli tvi med no seč nost jo po no vem ZDR Po no vem ZDR delo da ja lec pri skle pa nju po god be o za po sli tvi ne sme od kan di da ta zah te va ti po dat kov, ki niso v ne po sred ni zve zi z de lom na de lov nem me stu, za ka te ro skle pa de lov no raz mer je. Zato de lo da ja lec tudi ne bo smel zah te va ti ali is ka ti ka kr šnih koli po dat kov o no seč no sti de lav ke, ra zen če bo to sama zah te va la za ra di uve ljav lja nja pra vic med 207 Ena ka pre po ved ve lja za žen sko. 282 TRETJI DEL no seč nost jo. De lo da ja lec ne sme za vr ni ti skle ni tve de lov ne ga raz mer ja z de lav ko za ra di nje ne no seč no sti. Novi ZDR še po se bej va ru je de lav ko med no seč nost jo in do lo ča, da ji bo mo ral de lo da ja lec za go to vo ti oprav lja nje dru ge ga us trez ne ga dela in pla čo, kot da bi oprav lja la svo je delo, če bo to za njo ugod nej še, če bo de - lav ka oprav lja la delo, ki bo med nje no no seč nost jo lah ko ško dlji vo ali s po ve ča no ne var nost jo vpli va lo na nje no zdrav je ali zdrav je otro ka (pred - pi še mi ni ster, pri sto jen za zdravs tvo, v so glas ju z mi ni strom, pri stoj nim za delo). V spo ru med de lo da jal cem in de lav ko bo od lo čil no mne nje pri - stoj ne ga zdrav ni ka ozi ro ma zdrav niš ke ko mi si je v skla du s pred pi sa nim po stop kom ugo tav lja nja de lov ne zmož no sti na pod la gi za ko na o zdravs - tve nem vars tvu in zdravs tve nem za va ro va nju. Novi ZDR pre po ve du je, da bi de lav ka med no seč nost jo ali z otro kom do ene ga leta sta ro sti ozi ro ma ves čas, ko doji otro ka, sme la oprav lja ti na - dur no delo ali delo po no či. Vars tvo de lav ca, ki ne gu je otro ka po no vem ZDR Prav tako de lo da ja lec ne bo smel na lo ži ti oprav lja nja na dur ne ga dela in dela po no či de lav cu, ki ne gu je otro ka, sta re ga do treh let. To pra vi co ima de la vec oče otro ka ozi ro ma de la vec, ki otro ka ne gu je, če mati umre, za - pu sti otro ka ali je traj no ali za ča sno nes po sob na za sa mo stoj no živ lje nje in delo. To bo de lo da ja lec lah ko sto ril samo po de lav če vem pred hod nem so - glas ju. De lo da ja lec bo mo ral pred hod no pri do bi ti so glas je za oprav lja nje na dur ne ga dela ali dela po no či tudi od de lav ca star ša (sa mo hra nil ca), ki bo imel otro ka, mlaj še ga od se dem let ali hudo bol ne ga otro ka ali otro ka s te le sno ali du šev no pri za de tost jo, in ži vi sam z otro kom in skr bi za nje - go vo vzgo jo in vars tvo. Ro di te lju sa mo hra nil cu, ki ima otro ka, mlaj še ga od se dem let, ali hudo bol ne ga otro ka ali otro ka s te le sno ali du šev no pri za de tost jo, se sme na - lo ži ti, da oprav lja na dur no delo ali delo po no či samo po nje go vem pred - hod nem so glas ju. Za sa mo hra nil ca se šte je ro di telj, ki ži vi sam z otro kom in skr bi za nje go vo vzgo jo in vars tvo. No vost no ve ga ZDR, je pra vi ca do je če ma te re. De lav ka, ki bo do ji la otro ka in bo po pre te ku po rod niš ke ga do pu sta za če la de la ti s pol nim de - lov nim ča som, bo po sa mem za ko nu ime la pra vi co do od mo ra med de - lov nim ča som, ki tra ja naj manj eno uro dnev no. Do loč ba je v skla du s Kon ven ci jo št. 103 o vars tvu ma te rins tva, ki do lo ča, da je že na, ki otro ka doji, upra vi če na do ene ga ali več od mo rov za do je nje, ki so lah ko tudi pla ča ni. Evrop ska so cial na li sti na po se bej opre de lju je pra vi co, da so do je - če ma te re upra vi če ne do us trez ne od sot no sti z dela. NOVA DELOVNA RAZMERJA 283 Vars tvo de lavk med no seč nost jo po ZTPDR ZTPDR gle de vars tva žensk ozi ro ma de lavk med no seč nost jo do lo ča, da žen ska ne sme de la ti na de lov nem me stu, na ka te rem se oprav lja jo pre - tež no po seb no tež ka fi zič na dela. De lav ka med no seč nost jo ali z otro - kom do 2 let sta ro sti ne sme de la ti dlje od pol ne ga de lov ne ga ča sa ali po - no či (39. in 40. člen ZTPRD) (ra zen iz je mo ma na pod la gi nje ne pi sne zah te ve). De lavk v or ga ni za ci jah s po droč ja in du stri je in grad be niš tva ni mo go če raz po re di ti na noč no delo, če bi se ji v tem ča su one mo go či lo naj - manj 7 ur po čit ka (ne ve lja za de lav ke s po seb ni mi poob la sti li, od go vor - nost mi v zve zi z zdravs tve nim, so cial nim in dru gač nim vars tvom ter v dru gih iz jem nih pri me rih). Ro di telj, sa mo hra ni lec, ki ima otro ka, mlaj še - ga od 7 let, ali tež ke ga in va li da sme de la ti dlje od pol ne ga de lov ne ga ča sa ali po no či samo na pod la gi nje go ve pi sne pri vo li tve. Po rod niš ki do pust in do pust za nego in vars tvo otro ka po ZTPDR Po ZTPDR ima de lav ka med no seč nost jo in po po ro du pra vi co do po rod - niš ke ga do pu sta (105 dni) in do pu sta za nego in vars tvo otro ka (260 dni) ali do pla ča ne ga de lov ne ga ča sa do 17– me seč ne otro ko ve sta ro sti v skup nem tra ja nju 365 dni (po ZTPDR ne pre tr go ma naj manj 270 dni in si cer 45 dni pred po ro dom na pod la gi zdrav niš ke ga spri če va la, ob vez no 28 dni pred po ro dom). De lav ka ima pra vi co do po rod niš ke ga do pu sta v ob li ki od sot no sti z dela 105 dni. Po pre te ku 105 dni po rod niš ke ga do pu - sta pa ali pra vi co do do pu sta za nego in vars tvo otro ka v ob li ki od sot no - sti z dela 260 dni ali pa lah ko dela po lo vi co pol ne ga de lov ne ga ča sa na dan do 17. me se ca otro ko ve sta ro sti. De lav ka, ki rodi dvojč ka ali hkra ti več ži vo ro je nih otrok, tež je te le sno ali du šev no pri za de te ga otro ka ali ne do no šenč ka, ima po seb ne pra vi ce. Tako ima pra vi co do do pu sta za nego in vars tvo otro ka ozi ro ma do pol ne od sot no sti z dela do 15 me se cev otro ko ve sta ro sti. Za nego in vars tvo za hkra ti več ži vo ro je nih otrok ima de lav ka pra vi co do do dat nih 3 me se cev dalj še ga do pu sta za vsa ke ga na dalj nje ga otro ka. Če je de lav ka po ra bi la pra vi co tako, da je de la la po lo vi co de lov ne ga ča sa na dan, ima pra vi co de la ti po lo vi co de lov ne ga ča sa do do pol nje nih 23 me se cev sta ro sti pri za de te ga otro ka ali dvojč ka. Za vsa ke ga hkra ti ži - vo ro je ne ga otro ka pa ima pra vi co do do dat nih 5 me se cev de la ti po lo vi co pol ne ga de lov ne ga ča sa. Pri ne do no še nih otro kih ima de lav ka pra vi co: – do dalj še ga do pu sta pri pol ni od sot no sti z dela to li ko ted nov, ko li kor je bila no seč nost kraj ša kot 37 ted nov, – do dalj še ga do pu sta s kraj šim kot pol nim de lov nim ča som, in si cer to - li ko ted nov, ko li kor je bila no seč nost kraj ša kot 37 ted nov. 284 TRETJI DEL Do dat no ima de lav ka pra vi co de la ti po lo vi co pol ne ga de lov ne ga ča sa na dan, do kler otrok ni star 3 leta, če mu je gle de na nje go vo splo šno zdravs - tve no sta nje po treb na skrb nej ša ma te ri na nega (pla ča po de jan skem delu). Eden iz med star šev, ki ne gu je in va ru je tež je te le sno, zmer no tež je ali tež ko du šev no pri za de te ga otro ka, ima pra vi co de la ti po lo vi co pol ne ga de lov ne ga ča sa na dan (pla ča po de jan skem delu). Pra vi ce oče ta otro ka po ZTPDR in ZDR Oče, ki otro ka ne gu je na pod la gi spo ra zu ma z ma ter jo de lav ko, ima pra - vi co do kraj še ga de lov ne ga ča sa od pol ne ga, ka dar to zah te va jo ko ri sti pred šol ske ga otro ka. Oče otro ka ima pra vi co do do pu sta za nego in vars tvo otro ka (ali kot pol na od sot nost z dela 260 dni ali pa kot po lo vič na od sot nost do 17. me - se ca otro ko ve sta ro sti). Oče, ki otro ka ne gu je, ima tudi pra vi co: – do po dalj ša ne ga do pu sta za nego in vars tvo ob rojs tvu dvojč kov in več otrok, pri za de te ga otro ka ali ne do no šenč ka, – skraj ša ne ga de lov ne ga ča sa za ra di splo šne ga zdravs tve ne ga sta nja otro ka, – de la ti do po lo vi ce pol ne ga de lov ne ga ča sa na dan, če ima pri za de te ga otro ka. Na ve de ne pra vi ce ima tudi de la vec oče otro ka ozi ro ma de la vec, ki otro ka ne gu je, če mati umre, za pu sti otro ka ozi ro ma je traj no ali za ča sno nes po - sob na za sa mo stoj no živ lje nje in delo. Ima tudi pra vi co do po rod niš ke ga do pu sta v ob se gu, zmanj ša nem za to li ko dni, ko li kor jih je mati že po ra - bi la, naj manj pa 28 dni. Vars tvo mla do let nih de lav cev v pra vu EU Di rek ti va o vars tvu mla dih pri delu208 je bila spre je ta 22. ju ni ja 1994 in se na na ša na ob ve ze dr žav čla nic v zve zi s pre po ved jo dela otrok (pod 15. le tom sta ro sti ozi ro ma do iz te ka ob vez ne ga šo la nja po no tra nji za ko no - da ji) ter za go tav lja nja po seb ne ga vars tva pri delu odraš ča jo čim in mla - dim (pod 18. le tom sta ro sti). Dr ža ve čla ni ce mo ra jo za go to vi ti, da bodo mla di va ro va ni pred vse mi po seb ni mi oko liš či na mi, ki lah ko vpli va jo na nji ho vo var nost, zdrav je in raz voj. Po sa mez na dela ozi ro ma oko liš či ne, v ka te rih je tre ba pre po ve da - ti za po sli tev mla dih, so v di rek ti vi tudi kon kret no na ve de na. Iz je me se 208 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na. NOVA DELOVNA RAZMERJA 285 lah ko do pu sti jo za po klic ne go izo bra že va nje, če so za go tov lje ni nji ho va var nost in zdrav je ter us trez no nad zors tvo. De lov ni čas za mla di no med 15. in 18. le tom sta ro sti ne sme tra ja ti dlje kot osem ur na dan in 40 ur na te den. Če je mlad de la vec pod 18. le - tom sta ro sti za po slen pri več de lo da jal cih, se nje go va dnev na in te den ska de lov na ob vez nost se šte va in ne sme pre se či na ve de nih ome ji tev. Iz je me so mo go če, če je to ob jek tiv no po go je no, ven dar mo ra jo biti z za ko nom ali dru gim ob las tve nim pred pi som opre de lje ni po go ji, ome ji tve in po sto - pek uve ljav lja nja ta kih iz jem. Mla dim med 15. in 18. le tom sta ro sti je tre ba v 24-ur nem ob dob ju za - go to vi ti naj manj 12 ne pre tr ga nih ur po čit ka. Za vsa ko se demd nev no ob dob je je mla di ni tre ba za go to vi ti naj manj dva dne va po čit ka, po mož no sti ne pre tr ga no. Ka dar teh nič ni ali or ga ni - za cij ski raz lo gi upra vi ču je jo skraj ša nje te den ske ga po čit ka, mora biti za - go tov ljen te den ski po či tek naj manj 36 ne pre tr ga nih ur. Pra vi lo ma mora te den ski po či tek vklju če va ti tudi ne de ljo. Iz je mo ma lah ko dr ža ve čla ni ce z za ko ni ali dru gi mi ob las tve ni mi akti do pu sti jo pre ki ni tev dnev ne ga ali te den ske ga po čit ka pri delu, ki vklju - ču je de jav no sti, ki se raz po re ja jo v raz lič na ob dob ja med dne vom ali tra - ja jo le kraj ši čas. Dr ža ve čla ni ce lah ko z za ko ni ali dru gi mi ob las tve ni mi akti pred vi di jo iz je me v zve zi z za go tov lje nim dnev nim in te den skim po čit kom mla di ni, če je to ob jek tiv no po go je no in je mla dim za go tov ljen na do mest ni po či - tek: – pri delu v lad je del niš tvu ali ri biš tvu, – pri delu, ki je po ve za no z voj sko ali po li ci jo, – pri delu v bol ni šni cah in po dob nih us ta no vah, – pri delu v kme tijs tvu, – pri delu v tu riz mu, ho te lih, re sta vra ci jah in dru gih go stin skih lo ka lih, – pri de jav no stih, ki vklju ču je jo ob dob ja dela, ki se raz po re ja jo v raz lič - na ob dob ja čez dan. Mla dim, ki de la jo na dan naj manj šti ri ure in pol, je tre ba za go to vi ti naj - manj 30-mi nut ni od mor med de lom. Dr ža ve čla ni ce lah ko z za ko ni ali dru gi mi ob las tve ni mi akti pred vi di jo iz je me v zve zi z za go tov lje nim mak si mal nim de lov nim ča som, pre po ved - jo noč ne ga dela, za go tov lje nim dnev nim in te den skim po čit kom ter od - mo rom med de lom za ra di viš je sile, če je tako delo za ča sno in mora biti ne mu do ma oprav lje no, če ga ni mo go če opra vi ti s pol no let ni mi de lav ci in če je mla dim za go tov lje no ena ko vred no na do mest no ob dob je po čit ka v ob dob ju treh me se cev. Dr ža ve čla ni ce mo ra jo spre je ti ukre pe za pre po ved noč ne ga dela mla - dih med 15. in 18. le tom sta ro sti med 22. in 6. uro na sled nje ga dne ali med 23. in 7. uro na sled nje ga dne. Na po seb nih po droč jih de jav no sti lah ko dr ža ve čla ni ce z za ko ni ali dru gi - 286 TRETJI DEL mi ob las tve ni mi akti do vo li jo delo mla dih v na ve de nem ča su, ven dar mo ra - jo v teh pri me rih za go to vi ti nad zors tvo s pol no let ni mi de lav ci; ab so lut na pre po ved pa os ta ja za delo med 24. in 4. uro na sled nje ga dne.209 Vars tvo mla do let nih de lav cev po no vem ZDR De lav ci, ki še niso iz pol ni li 18 let sta ro sti (mla di na), uži va jo v de lov nem raz mer ju po seb no vars tvo. Mla di ni se po no vem za ko nu ne sme jo na lo ži - ti tež ka te le sna dela, dela, ki se oprav lja jo pod zem ljo ali pod vodo, dela z viri io ni zi ra jo čih se vanj in dru gih del, ki lah ko ško dlji vo in s po ve ča no ne var nost jo vpli va jo na zdrav je ozi ro ma na zdravs tve ni raz voj gle de na nje ne psi ho fi zič ne po seb no sti. Dela, ki se mla di ni ne sme jo na lo ži ti, pred pi še mi ni ster, pri sto jen za zdravs tvo, v so glas ju z mi ni strom, pri stoj nim za delo. De la vec, mlaj ši od 18 let, po no vem za ko nu ne sme de la ti po no či med 22. in 6. uro na sled nje ga dne. Iz je mo ma se lah ko odre di, da de la vec, ki ni do pol nil 18 let, dela po no či za ra di viš je sile, ko tako delo tra ja do lo čen čas in mora biti oprav lje no ta koj, pol no let ni de lav ci pa niso na raz po la go. V tem pri me ru mora biti de lav cem, mlaj šim od 18 let, za go tov ljen us tre - zen po či tek v na sled njih treh ted nih. De la vec, ki še ni iz pol nil 18 let sta ro sti, ima po no vem za ko nu ima pra - vi co do let ne ga do pu sta, po ve ča ne ga za se dem de lov nih dni. Vars tvo mla do let nih de lav cev po ZTPDR Za de lav ca, mlaj še ga od 18 let, po ZTPRD ve lja, da ne sme de la ti na de - lov nem me stu: – na ka te rem se oprav lja jo pre tež no po seb no tež ka fi zič na dela, – dela pod zem ljo ali pod vodo, – dru ga dela, ki bi uteg ni la ško dlji vo in s po ve ča nim ri zi kom vpli va ti na zdrav je in živ lje nje.210 Po dob no do lo ča ZDR (72. člen), ki pre po ve du je, da bi se mla di ni na lo ži la tež ka te le sna dela, in do dat no poob laš ča re pub liš ki upra vi or gan, pri sto - jen (mi ni strs tvo) za zdravs tve no vars tvo, da do lo či dela, ki lah ko ško dlji - vo in s po ve ča no ne var nost jo vpli va jo na zdrav je ozi ro ma na zdravs tve ni raz voj in psi ho fi zič ne po seb no sti mla di ne. De lov ni čas de lav ca, mlaj še ga od 18 let, ne sme biti dalj ši od 8 ur na dan in 40 ur na te den. De la vec, mlaj ši od 18 let, ki dela naj manj šti ri ure in pol na dan, ima pra vi co do od mo ra med de lov nim ča som, ki tra ja naj - 209 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na. 210 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na. NOVA DELOVNA RAZMERJA 287 manj 30 mi nut. De la vec, mlaj ši od 18 let, ima pra vi co do po čit ka med dve ma dne vo ma, ki tra ja naj manj 12 za po red nih ur. Za de lav ca, mlaj še ga od 18 let, ve lja tudi, da ni mo go če odre di ti, da dela dlje od pol ne ga de lov ne ga ča sa. Do dat no zanj ve lja, da v in du stri ji, grad be niš tvu in pro me tu ne sme de la ti po no či med 23. in 6. uro (22. in 6. uro, če je star manj kot 16 let) na sled nje ga dne (ra zen iz je mo ma, ka dar to zah te va splo šni in te res). Med na rod na ure di tev vars tva in va li dov in sta rej ših Kon ven ci ja MOD št. 159 o po klic ni re ha bi li ta ci ji in za po slo va nju in va li - dov se upo rab lja za vse ka te go ri je in va li dov. Kon ven ci ja opre de lju je izraz »in va lid«, ki po me ni ose bo, ka te re mož no sti, da si za go to vi in ob dr ži us - trez no za po sli tev in da na pre du je v njej, so pre cej zmanj ša ne za ra di te le - sne in du šev ne pri za de to sti. Pod pi sni ca te kon ven ci je se ob ve zu je, da bo ob li ko va la, iz va ja la in red no spre mi nja la po li ti ko o po klic ni re ha bi li ta ci ji in za po slo va nju in va li dov. Na men te po li ti ke je za go to vi ti, da so us trez ni ukre pi po klic ne re ha bi li ta ci je na raz po la go vsem ka te go ri jam in va li dov in da se zbolj ša jo mož no sti za za po slo va nje in va li dov na od pr tem trgu de lov ne sile. Kon ven ci ja pou dar ja, da se po seb ni po zi tiv ni ukre pi, ka te - rih na men je do se či de jan sko ena kost mož no sti in obrav na va nja in va lid - nih in dru gih de lav cev, ne sme jo šte ti za di skri mi na ci jo nas pro ti dru gim de lav cem. Dr ža ve mo ra jo spod bu ja ti us ta nav lja nje in raz voj služb za po - klic no re ha bi li ta ci jo in za po slo va nje in va li dov, ki mo ra jo in va li dom omo - go či ti, da do bi jo in ob dr ži jo za po sli tev in na pre du je jo v njej. Pri po ro či lo št. 99 o stro kov nem us po sab lja nju in rea dap ta ci ji in va li - dov iz l. 1955 do lo ča, da bi mo ra la biti sreds tva stro kov ne ga us po sab lja - nja in rea dap ta ci je do stop na vsa ke mu in va li du ne gle de na iz vor in na ra - vo nje go ve in va lid no sti in ne gle de na sta rost, če se za za po sli tev us po so bi, jo naj de in tudi vztra ja v njej. Evrop ska so cial na li sti na tudi ure ja pra vi ce in va lid nih oseb do neod vi - sno sti, vklju če va nja v druž bo in so de lo va nja v živ lje nju skup no sti. Da bi dr ža ve pod pi sni ce in va lid nim ose bam ne gle de na nji ho vo sta rost in ne - gle de na na ra vo ter iz vor nji ho ve in va lid no sti za go to vi le učin ko vi to iz va - ja nje na ve de ne pra vi ce, naj bi: – ukre ni le vse po treb no, da bi in va lid nim ose bam za go to vi le us mer ja nje, izo bra že va nje in po klic no us po sab lja nje v ok vi ru splo šnih si ste mov, ka dar koli je to mo go če ali pa, če to ni mo go če, s po moč jo jav nih ali za - seb nih spe cia li zi ra nih or ga nov; – pos pe še va le nji hov do stop do za po sli tve s po moč jo vseh ukre pov, ki vo di jo k spod bu ja nju de lo da jal cev, da za po sli jo in ob dr ži jo in va lid ne ose be v obi čaj nem de lov nem oko lju in da pri la go di jo de lov ne raz me re po tre bam in va li dov, ali pa, če to za ra di in va lid no sti ni mo go če, z ure ja - 288 TRETJI DEL njem in us tvar ja njem za po sli tve pod po seb nim vars tvom gle de na stop njo in va lid no sti; – pos pe še va le ce lo vi to vklju če va nje in va li dov v druž bo in nji ho vo so de - lo va nje v skup no sti s po seb ni mi ukre pi, vključ no s teh nič ni mi pri po - moč ki, s ka te ri mi pre ma gu je jo ovi re v spo ra zu me va nju in gib lji vo sti. Upo šte va ti je tre ba tudi stan dard na pra vi la o ize na či tvi mož no sti za in va - lid ne ose be, spre je ta v OZN. V ok vi ru MOD je bilo leta 1980 spre je to Pri - po ro či lo št. 162 o sta rej ših de lav cih, ki se na na ša na de lav ce, ki ima jo za - ra di svo je sta ro sti prob le me pri za po slo va nju. Dr ža vam sve tu je, da re šu je jo prob lem za po sli tve sta rej ših de lav cev s stra te gi jo do se ga nja pol - ne za po sle no sti, na rav ni pod jet ja pa z us trez no so cial no po li ti ko. Pri tem mora dr ža va za go to vi ti ena ke mož no sti in obrav na vo za de lav ce, ne gle de na nji ho vo sta rost in z us trez ni mi ukre pi pre pre či ti di skri mi na ci jo pri za - po slo va nju sta rej ših de lav cev. Po seb no vars tvo sta rej ših de lav cev pa za go tav lja tudi do pol nje na Evrop ska so cial na li sti na, ki ure ja pra vi co sta rej ših oseb do so cial ne ga vars tva. Li sti na za ve zu je stran ke, naj omo go či jo sta rej šim ose bam, da os - ta ne jo pol no prav ni čla ni druž be, ko li kor je mo go če dol go, tako da jim za - go to vi jo us trez na sreds tva, ki jim omo go ča jo de jav no vlo go v jav nem, so - cial nem in kul tur nem živ lje nju ter in for ma ci je o sto ri tvah in služ bah, ki so na me nje ne sta rej šim ose bam, ter o mož no stih, da jih upo ra bi jo.211 Vars tvo in va li dov po no vem ZDR Ob upo šte va nju iz ho diš ča, da je tre ba in va li de ne gle de na raz lič ne prav - ne pred pi se, na pod la gi ka te rih so pri do bi li svoj sta tus, obrav na va ti ena - ko prav no, novi ZDR za vse in va li de pred vi de va mož nost skle ni tve po - god be o za po sli tvi brez ob ja ve pro ste ga de lov ne ga me sta ter po se bej opre de lju je vars tvo pred od po ved jo. Po leg tega pa se ob še nes pre me nje nih pred pi sih s po droč ja in va lid - ske ga za va ro va nja za de lov ne in va li de II. in III. ka te go ri je do lo ča jo ob vez - no sti de lo da jal ca, ki iz ha ja jo iz za ko na o po koj nin skem in in va lid skem za va ro va nju. Te ob vez no sti pa ne po me ni jo ab so lut ne ga vars tva pred od - po ved jo po god be o za po sli tvi. To po me ni, da de lo da ja lec si cer ne sme od - po ve da ti po god be o za po sli tvi in va li du za ra di ugo tov lje ne spre me nje ne ali zmanj ša ne de lov ne zmož no sti ali iz po slov ne ga raz lo ga, ra zen če za in va li da pri de lo da jal cu ni mož no za go to vi ti us trez ne ga dela, tudi ne s prek va li fi ka ci jo ali dok va li fi ka ci jo ali pri la go di tvi jo de lov nih raz mer. To dejs tvo mora pred hod no ugo to vi ti pri stoj ni or gan za vo da za po koj nin sko in in va lid sko za va ro va nje ozi ro ma za vo da za za po slo va nje. De lav cu mora de lo da ja lec za go to vi ti oprav lja nje dru ge ga us trez ne ga 211 Iz obraz lo ži tve pred lo ga za ko na. NOVA DELOVNA RAZMERJA 289 dela ozi ro ma dela s kraj šim de lov nim ča som gle de na preo sta lo ali spre - me nje no de lav če vo de lov no zmož nost ter us trez no na do me sti lo pla če v zve zi z uve ljav lja njem teh pra vic v skla du s pred pi si o po koj nin sko–in va - lid skem za va ro va nju. De lav cu, pri ka te rem ob sta ja ne po sred na ne var nost za na sta nek in va - lid no sti, mora de lo da ja lec za go to vi ti oprav lja nje dru ge ga us trez ne ga dela in us trez no na do me sti lo pla če v zve zi z uve ljav lja njem te pra vi ce v skla du s pred pi si o po koj nin sko in va lid skem za va ro va nju. Vars tvo in va li dov in sta rej ših de lav cev po ZTPDR Po ZTPDR ima de la vec in va lid pra vi co do raz po re di tve na de lov no me sto gle de na preo sta lo de lov no zmož nost, do prek va li fi ka ci je ali dok va li fi ka - ci je, do raz po re di tve na de lov no me sto, za ka te ro je us po sob ljen, ter do us trez ne ga de nar ne ga na do me sti la v zve zi z uve ljav lja njem teh pra vic v skla du s pred pi si o po koj nin skem in in va lid skem za va ro va nju. Pra vi co do raz po re di tve na us trez no de lov no me sto ima tudi de la vec s spre me nje ni mi de lov ni mi zmož nost mi ter de la vec, ki oprav lja dela, pri ka te rih ob sta ja ne var nost na stan ka in va lid no sti. De lav ci, sta rej ši od 55 let, po pred lo gu ZDR uži va jo po seb no vars tvo (sta rej ši de la vec). Sta rej ši de la vec lah ko skle ne de lov no raz mer je ozi ro ma ima pra vi co, da zač ne de la ti s kraj šim de lov nim ča som od pol ne ga, če se del no upo ko ji. Sta rej še mu de lav cu de lo da ja lec brez de lav če ve ga so glas ja ne sme do lo či ti na dur ne ga ali noč ne ga dela. Sta rej ši de la vec po ZTPDR in ZDR ne sme biti raz po re jen na de lov no me sto, na ka te rem ob sta ja več ja ne var nost za poš kod be ali zdrav je (87. člen ZDR) ima pra vi co do raz po re di tve na us trez no de lov no me sto in do oseb ne ga do hod ka, kot da bi de lal na prej na de lov nem me stu, če je to zanj ugod nej še. VPRAŠANJA: ■ Vars tvo de lavk med no seč nost jo v EU ■ Vars tvo žensk po no vem ZDR ■ Vars tvo de lav ke pri skle pa nju po god be o za po sli tvi v ča su no seč no sti po no - vem ZDR ■ Vars tvo de lav ca, ki ne gu je otro ka po no vem ZDR ■ Vars tvo de lavk med no seč nost jo po ZTPDR ■ Po rod niš ki do pust in do pust za nego in vars tvo otro ka po prej ve ljav nem za ko nu ■ Pra vi ce oče ta otro ka po ZTPDR in ZDR ■ Vars tvo mla do let nih de lav cev po ZTPDR ■ Med na rod na ure di tev vars tva in va li dov in sta rej ših ■ Vars tvo in va li dov po no vem za ko nu ■ Vars tvo in va li dov in vars tvo sta rej ših de lav cev po ZTPDR 290 TRETJI DEL DELO OTROK, MLAJŠIH OD 15 LET, VAJENCEV, DIJAKOV IN ŠTUDENTOV, OPRAVLJANJE DELA V TUJINI IN POLOŽAJ DELAVCEV, NAPOTENIH NA DELO V R SLOVENIJO Med na rod na ure di tev vars tva otrok Na ša dr ža va je ra ti fi ci ra la Kon ven ci jo o otro ko vih pra vi cah, ki je bila spre je ta na Ge ne ral ni skupš či ni Zdu že nih na ro dov 20. nov. 1989. V 32. čle nu do lo ča, da dr ža ve pod pi sni ce priz na va jo otro ko vo pra vi co do zaš či - te pred eko nom skim iz ko riš ča njem in pred oprav lja njem ka te re ga koli dela, ki je lah ko ne var no ali moti otro ko vo šo la nje ali ško di nje go ve mu zdrav ju ali te le sne mu, um ske mu, du hov ne mu, nravs tve ne mu ali druž be - ne mu raz vo ju. Dr ža ve so na pod la gi ra ti fi ci ra ne kon ven ci je za ve za ne, da z za ko nom za go to vi jo ure sni če va nje na ve de ne ga in še po se bej do lo či jo naj niž jo sta rost no mejo ali meje, pri ka te rih je do vo lje no za po slo va nje, do lo či jo us trez ne pred pi se o šte vi lu de lov nih ur in o po go jih za po slo va - nja, do lo či jo us trez ne kaz ni in dru ge sank ci je, s ka te ri mi naj za go to vi jo učin ko vi to uve ljav lja nje tega čle na. Evrop ska skup nost je spre je la Di rek ti vo št. 94/33 z dne 22. 6. 1994 o vars tvu mla dih pri delu, iz ka te re iz ha ja, da naj bi dr ža ve pre po ve da le delo otrok in do lo či le sta rost za po sli tve od 15 let da lje. Do vo lje no pa naj bi bilo delo otrok v kul tu ri, špor tu, se ve da s so glas jem pri stoj ne ga dr žav - ne ga or ga na. Evrop ska so cial na li sti na tudi ure ja pra vi ce otrok in mla di ne do vars - tva in ob se ga pra vi co do po seb ne ga vars tva pred fi zič ni mi in mo ral ni mi tve ga nji, ki so jim iz po stav lje ni, ter do lo ča: – naj niž ja sta rost za spre jem na delo je 15 let, ra zen v pri me rih, ko so otro ci za po sle ni na pred pi sa nih laž jih de lih, ki niso ško dlji va za nji ho - vo zdrav je, mo ra lo ali vzgo jo, – viš jo naj niž jo sta rost za za po sli tev na de lih, ki ve lja jo za ne var na ali nez dra va, – otro ci, ki so še ved no vklju če ni v ob vez no šo la nje, ne sme jo biti za po - sle ni na de lih, ki bi jih pri kraj ša la za vse ugod no sti tega izo bra že va nja, – de lov ni čas za ose be, mlaj še od 16 let, ome jen v skla du s po tre ba mi nji ho ve ga raz vo ja in še po se bej s po tre ba mi nji ho ve ga po klic ne ga us - po sab lja nja, – pra vi co mla dih de lav cev ali va jen cev do pra vič ne pla če ali dru ge ga us - trez ne ga pla či la, NOVA DELOVNA RAZMERJA 291 – čas, ki ga mla dost nik s pri vo li tvi jo de lo da jal ca pos ve ti po klic ne mu šo - la nju v ok vi ru red ne ga de lov ne ga ča sa, se bo štel kot del de lov ne ga ča - sa, – za po sle ne ose be, mlaj še od 18 let, mo ra jo biti upra vi če ne do naj manj tri te den ske ga pla ča ne ga let ne ga do pu sta, – da je za ose be, mlaj še od 18 let, pre po ve da no delo v noč ni iz me ni, ra - zen pri do lo če nih po kli cih, kot je to pred vi de no z no tra nji mi za ko ni ali pred pi si, – da je ose bam, mlaj šim od 18 let, ki so za po sle ni v po kli cih, do lo če nih z za ko ni ali pred pi si, tre ba za go to vi ti red ne zdrav niš ke pre gle de, – po seb no vars tvo pred fi zič ni mi in mo ral ni mi ne var nost mi, ki so jim iz - po stav lje ni otro ci in mla di na, še po se bej pred ta ki mi, ki iz ha ja jo ne po - sred no ali po sred no iz nji ho ve ga dela. Delo otrok, mlaj ših od 15 let, di ja kov in štu den tov po no vem ZDR Novi za kon izrec no do lo ča, da je pre po ve da no delo otrok, mlaj ših od 15 let sta ro sti. Otrok, ki je mlaj ši od 15 let, lah ko iz je mo ma, za pla či lo so de - lu je pri sne ma nju fil mov, pri pra vi in iz va ja nju umet nost nih, scen skih in dru gih del s po droč ja kul tur ne, umet niš ke, šport ne, og la še val ne de jav no - sti. Otrok, ki je do pol nil sta rost 13 let, lah ko oprav lja laž je delo naj dalj 30 dni v po sa mez nem ko le dar skem letu, med šol ski mi po čit ni ca mi tudi v dru gih de jav no stih, na na čin, v ob se gu in če dela, ki jih bo oprav ljal ne ogro ža jo nje go ve var no sti, zdrav ja, mo ra le, izo bra že va nja in raz vo ja. Otrok lah ko oprav lja to delo po pred hod nem do vo lje nju inš pek tor ja za delo, ki ga ta izda na pod la gi zah tev ka za ko ni te ga za stop ni ka in po pred - hod no oprav lje nem pre gle du de lov nih raz mer, kjer bo otrok oprav ljal delo. Pri de lo da jal cu lah ko di ja ki in štu den ti, ki so do pol ni li sta rost 14 let, oprav lja jo prak tič no izo bra že va nje v ok vi ru izo bra že val nih pro gra mov. V teh pri me rih ob ča sne ga ali za ča sne ga oprav lja nja dela di ja kov in štu den - tov ter ne pla ča ne ga oprav lja nja pri prav niš tva, se upo rab lja jo do loč be za - ko na o de lov nem ča su, od mo rih in po čit kih, o po seb nem vars tvu de lav - cev, ki še niso iz pol ni li 18 let sta ro sti, ter o od škod nin ski od go vor no sti. Po no vem ZDR, de lov ni čas otrok, ki oprav lja jo laž je delo med šol ski - mi po čit ni ca mi, ne sme tra ja ti več kot 7 ur na dan in 35 ur na te den. Otro kom je v vsa kem pri me ru pre po ve da no oprav lja ti noč no delo med osmo uro zve čer in še sto uro zju traj, tudi za ra di viš je sile. Otro kom je po treb no za go to vi ti v vsa kem 24 ur nem ob dob ju dnev ni po či tek naj manj 14 za po red nih ur. 292 TRETJI DEL Va jen ci Va je nec, ki se po klic no izo bra žu je pri de lo da jal cu na pod la gi uč ne po - god be, skle nje ne v skla du z za ko nom, ima de lov no knji ži co. Za va jen ca se med po klic nim izo bra že va njem pri de lo da jal cu po leg do ločb za ko na o po klic nem in stro kov nem izo bra že va nju upo rab lja jo do - loč be za ko na, ki do lo ča jo po seb no vars tvo de lav cev, ki še niso iz pol ni li 18 let sta ro sti, do loč ba, ki ure ja raz po re di tev de lov ne ga ča sa, do loč ba o od mo ru med de lov nim ča som, o te den skem po čit ku, o pla ča ni od sot no - sti za ra di oseb nih oko liš čin od sot no sti z dela za ra di praz no va nja od sot - no sti z dela za ra di zdravs tve nih raz lo gov od sot no sti z dela za ra di oprav - lja nja funk ci je ali ob vez no sti po po seb nih za ko nih in o od škod nin ski od go vor no sti. Za ča sna na po ti tev de lav ca na delo v tu ji no po no vem ZDR V skla du s po god bo o za po sli tvi lah ko po no vem ZDR de lo da ja lec za ča - sno na po ti de lav ca na delo v tu ji no. De la vec lah ko od klo ni na po ti tev v tu ji no, za ra di upra vi če nih raz lo gov, kot so: – no seč nost, – vars tvo otro ka, ki še ni do pol nil se dem let sta ro sti, – in va lid nost, – zdravs tve ni raz lo gi ozi ro ma – dru gi raz lo gi, do lo če ni s po god bo o za po sli tvi ozi ro ma s ko lek tiv no po - god bo, ki ne po sred no ob ve zu je de lo da jal ca. Če po god ba o za po sli tvi ne pred vi de va mož no sti dela v tu ji ni, mo ra ta de - lo da ja lec in de la vec po no vem ZDR skle ni ti novo po god bo o za po sli tvi. Po god ba se lah ko skle ne do kler ni do kon čan pro jekt ozi ro ma delo, ki ga na po te ni de la vec oprav lja v tu ji ni. Če de la vec oprav lja dela v tu ji ni za ome je no ob dob je in se za ta čas za pra vi ce in ob vez no sti iz de lov ne ga raz mer ja upo rab lja jo tudi tuji pred pi si po med na rod nem za seb nem de lov nem pra vu, mora po no vem ZDR po - god ba o za po sli tvi po leg ob vez nih se sta vin po tem za ko nu vse bo va ti še do loč be o: – tra ja nju dela v tu ji ni, – praz ni kih in dela pro stih dne vih, – naj manj šem let nem do pu stu, – vi ši ni pla če in va lu ti, v ka te ri se ta iz pla ču je, – dru gih pre jem kih v de nar ju ali na ra vi, do ka te rih je de la vec upra vi čen me de lom v tu ji ni in – mož no stih vr ni tve v do mo vi no. NOVA DELOVNA RAZMERJA 293 Na me sto do lo čil o vi ši ni pla če ter o dru gih pre jem kih, se lah ko po god ba o za po sli tvi skli cu je na drug za kon, drug pred pis ali na ko lek tiv no po - god bo, ki ure ja to vpra ša nje. Po lo žaj na po te nih de lav cev De la vec, ki ga tuji de lo da ja lec na po ti na za ča sno delo v Re pub li ko Slo ve - ni jo na pod la gi po god be o za po sli tvi po tu jem pra vu, oprav lja za ča sno delo v Re pub li ki Slo ve ni ji v skla du s pred pi si, ki ure ja jo delo in za po slo - va nje tu jih dr žav lja nov. De lav cu, ki ga tuji de lo da ja lec na po ti na za ča sno delo v Re pub li ko Slo ve ni jo mora de lo da ja lec za go to vi ti pra vi ce po do loč bah za ko na in ko - lek tiv ne po god be s splo šno ve ljav nost jo, ki ure ja jo de lov ni čas, od mo re in po čit ke, noč no delo, naj manj ši let ni do pust, pla čo, var nost in zdrav je pri delu, po seb no vars tvo de lav cev in za go tav lja nje ena ko prav no sti, če je to za de lav ca ugod nej še. Iz je me od ob vez no sti se lah ko do lo či jo s pred pi si, ki ure ja jo delo in za - po slo va nje tu jih dr žav lja nov. Za vod za za po slo va nje sprem lja in ob veš ča o po go jih za po slo va nja in dela de lav cev, ki oprav lja jo delo v Re pub li ki Slo ve ni ji, po pr vem od stav ku tega čle na. VPRAŠANJA: ■ Med na rod na ure di tev vars tva otrok ■ Delo otrok, mlaj ših od 15 let, di ja kov in štu den tov ■ Va jen ci ■ Za ča sna na po ti tev de lav ca na delo v tu ji no po no vem za ko nu ■ Po lo žaj na po te nih de lav cev 294 TRETJI DEL DELOVNA KNJIŽICA Med na rod na ure di tev de lov ne knji ži ce De lov no knji ži co ima jo opre de lje no v Ita li ji, kjer ima jo vsi de lav ci oseb - no de lov no knji ži co (li bre to di la vo ro). Vse bu je vse in for ma ci je, ki se na - na ša jo na de lav ca in so lah ko po mem bne, kot npr. oseb ni po dat ki, stop - nja izo braz be, kva li fi ka ci je, ne sre če pri delu ali bo lez ni in krat ke pov zet ke prejš njih za po sli tev. Knji ži ca se izro či de lo da jal cu na za čet ku za po sli tve in se mora vr ni ti de lav cu, ko ta pre ne ha. Iz je ma od tega pra vi - la se na na ša na tak šne de lav ce, kot so de lo da jal če va že na, nje go vi so rod - ni ki, me ne džer ji in do lo če ni de lav ci vlad nih služb. Če de lov na knji ži ca ni zah te va na, mora de lo da ja lec ven dar le do bi ti za čas, ko tra ja za po sli tev, do vo lje nje za delo (at te sta to di la vo ro). V Fran ciji Ko deks dela de lov ne knji ži ce ne poz na, ure ja pa po tr di lo o delu (cer ti fi kat de tra vail), ki ga mora de lo da ja lec iz da ti de lav cu po po te - ku de lov ne dobe. V njem na ve de da tum za čet ka in pre ne ha nje ve ljav no - sti de lov ne po god be, vr sto za po sli tve ali za po sli tev, ki jih je de la vec za po - re do ma oprav ljal. De lo da ja lec v po tr di lu ne oce ni de lav če ve ga dela, lah ko pa v njem ome ni ob stoj kon ku renč ne klav zu le. Če de la vec umre lah ko upra vi čen ci (ver jet no nje go vi de di či) s po tr di lom še 30 let do ka zu - je jo čas tra ja nja de lav če ve za po sli tve. V Nem či ji poz na jo več do ku men tov o delu (ar beits pa pie re), med ka te - ri mi pa ni de lov ne knji ži ce, mar več je le po tr di lo o za po sli tvi, ki ga izda de lo da ja lec, ko de lav ca od pu sti. Do ku men ti se pred lo ži jo no ve mu de lo - da jal cu, ki jih mora hra ni ti, niso pa po mem bni z vi di ka sa me ga učin ko - va nja po god be o za po sli tvi. De lov na knji ži ca po no vem ZDR De lov na knji ži ca je po pred lo gu ZDR jav na li sti na, ki jo iz da ja jo uprav ne eno te, nje no vse bi no in ob li ko, po sto pek iz da je in na čin vpi so va nja po - dat kov ter za me nja vo pred pi še mi ni ster, pri sto jen za delo. Ob spre je mu no vih pred pi sov o evi den cah za va ro van cev na po droč ju po koj nin ske ga in in va lid ske ga za va ro va nja je nji ho va se da nja vlo ga vpraš lji va. De lov na knji ži ca po pred lo gu ZDR vse bu je te oseb ne po dat ke: – se rij sko in re gi str sko šte vil ko ter kraj in da tum iz da je oseb ne iz kaz ni ce ose be ozi ro ma ve ljav ne tuje pot ne li sti ne ali oseb ne iz kaz ni ce, – enot no ma tič no šte vil ko ob ča na, NOVA DELOVNA RAZMERJA 295 – davč no šte vil ko, – ime in prii mek, – dan, me sec in leto rojs tva, – rojst ni kraj, uprav na eno to, dr ža vo, – dr žav ljans tvo, – po dat ke o izo bra že va nju, stro kov nem iz po pol nje va nju in us po sab lja - nju. Re gi ster o iz da nih de lov nih knji ži cah vse bu je te oseb ne po dat ke: – enot no ma tič no šte vil ko ob ča na, – ime in prii mek, – dan, me sec in leto rojs tva, – rojst ni kraj, uprav na eno to in dr ža vo, – dr žav ljans tvo, – po dat ke o izo bra že va nju, stro kov nem iz po pol nje va nju in us po sab lja nju. Ob vez no sti de lav ca in de lo da jal ca v zve zi z de lov no knji ži co De la vec izro či ob skle ni tvi de lov ne ga raz mer ja de lo da jal cu de lov no knji - ži co. De lo da ja lec pa mora de lav cu iz da ti pi sno po tr di lo o spre je mu de lov - ne knji ži ce. De lo da ja lec hra ni de lov no knji ži co de lav ca med tra ja njem de lov ne ga raz mer ja, na izrec no zah te vo de lav ca pa mu jo mora izro či ti s pod pi som o spre je mu. De lo da ja lec mora ob pre ne ha nju de lov ne ga raz mer ja de lav cu vr ni ti de lov no knji ži co. Če de lo da ja lec po pre ne ha nju de lov ne ga raz mer - ja v 30 dneh de lav cu ne more vro či ti de lov ne knji ži ce, jo poš lje pri stoj ni uprav ni eno ti po stal nem pre bi va liš ču de lav ca. Če je stal no pre bi va liš če de lav ca nez na no, pa uprav ni eno ti, ki je iz da la de lov no knji ži co. Z vi di ka de lov ne ga pra va je de lov na knji ži ca po mem bna pred vsem kot do ku ment za do ka zo va nje za čet ka in pre ne ha nja de lov ne ga raz mer ja in mor da oprav lja nja vr ste dela pri pred hod nem de lo da jal cu. Do zdaj ve ljav ni za kon je opre de lje val de lov no knji ži co kot jav no li sti - no, ki je ime la na men evi den ce o de lov ni dobi. S spre jet jem za ko na o ma tič ni evi den ci za va ro van cev in uži val cev pra vic iz po koj nin ske ga in in - va lid ske ga za va ro va nja (ZMEZUP, Urad ni list RS, št. 45/95), ki pred pi su - je ob vez nost sprot ne ga vo de nja evi den ce, de lov na knji ži ca ni več pod la - ga za ugo tav lja nje in do ka zo va nje de lov ne dobe. ZMEZUP v 19. čle nu (po dat ki o pred hod no do pol nje ni po koj nin ski dobi) do lo ča, da se po dat ki o po koj nin ski dobi za va ro van ca, do pol nje ni do dne va vlo ži tve prve pri ja ve v za va ro va nje, vne se jo v ma tič no evi den co na pod la gi po dat kov iz de lov ne knji ži ce ali na pod la gi prav no moč nih od - ločb, s ka te ri mi so pri stoj ni or ga ni ugo to vi li po koj nin sko dobo, ozi ro ma na pod la gi dru gih jav nih li stin. 296 TRETJI DEL Pra vil nik o de lov ni knji ži ci do lo ča vse bi no in ob li ko de lov ne knji ži ce, po sto pek iz da ja nja de lov ne knji ži ce, vpi so va nje po dat kov v de lov no knji - ži co, po nov no iz da jo de lov ne knji ži ce in na čin vo de nja evi denc o iz da nih de lov nih knji ži cah. VPRAŠANJA: ■ Med na rod na ure di tev de lov ne knji ži ce ■ De lov na knji ži ca po pred lo gu ZDR ■ Ob vez no sti de lav ca in de lo da jal ca v z vze zi z de lov no knji ži co