/PiimrsM
Št. 54 (15.498) leto Ul.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - IH. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____
j Cnn lip POSINHA PLAČANA V GOTOVINI I OUU UK spg) IN ABB. POST. GR. 1 /50%
ČETRTEK 7. MARCA 1996
Zakaj spet hrup o fojbah?
Sandor Tence
Živimo v svetu, kjer je videz pomembnejši od vsebine, informacija, če jo tako lahko imenujemo, pa pomembnejša od dogodka, ki ga enostavno ni, če ga sredstva javnega obveščanja primerno ter pravočasno ne zabeležijo in obeležijo. Zašli smo v začaran krog, za katerega nosimo odgovornost morda v prvi vrsti prav novinarji, ki se tem kvarnim in nevarnim pojavom doslej nismo znali učinkovito upreti.
Poglejmo sedanja, po svoje zelo čudna dogajanja okrog rimske preiskave o fojbah, s katero hoče sodnik petdeset let po tistih tragičnih dogajanjih razčistiti to, kar (še) ni uspelo zgodovinarjem. In poglejmo tržaški italijanski dnevnik, katerega pisanje v teh dneh v marsičem močno prehiteva reakcije nacionalistične desnice, ki bo prej ali slej (in zakaj ne bi?) ugriznila v to jabolko, ki ga ji drugi prijazno ponujajo skoraj na zlatem pladnju.
Za oceno rimske preiskave bo treba najbrž počakati na uradne dokumente, čeprav je res čudno, da so v Rimu naenkrat tako "aktivni", potem ko je tržaški tožilec Nicoli svojčas že arhiviral preiskavo o fojbah. Preseneča pa zadržanje Piccola, ki legitimno lahko zagovarja kakršnokoli stališče, vsakdo pa ima seveda pravico, da s tem soglaša, ali pa tudi ne. Njegovo pisanje o fojbah in o rimski preiskavi se nam zdi zelo pristransko, kar ima spričo velike vloge, ki jo igra Pic-colo kot najpomembnejši medij v tem prostoru, zelo pomembne učinke ter posledice.
Ne vemo, ali je vse to povezano z napovedano lastninsko (in politično) preosnovo časopisa, kar pa v tem trenutka res ni bistvena zadeva, ki nas tudi ne zanima. Vsi pa lahko z grenkobo opažamo, da so fojbe, kot v preteklosti, zal spet postale glavna tema tržaškega političnega in ne samo političnega vsakdana. In to gotovo ni ne dobro, se manj pa spodbudno za mesto, ki bi moralo res enkrat za vselej pošteno in odkrito obračunati s svojo tragično in protislovno zgodovino in enkrat za vselej tudi pogledati naprej.
Februarja 5-odstotna inflacija
RIM, MILAN - Napovedi, da se je inflacijska stopnja v februarju znižala, so bile očitno tako prepričljive, da včerajšnji Istatov podatek ni prazaprav nikogar presenetil. Se najmanj trge, ki so znižanje inflacije »pozdravih« že v torek z močno okrepitvijo lire in z briljantnim borznim sestankom, včeraj pa so se spet prepustih drugim, veliko manj ugodnim vplivom, v prvi vrsti notranje politične negotovosti.
Toda vrnimo se k inflacijskim podatkom, ki kažejo, da se je februarja stopnja inflacije v primerjavi z enakim lanskim mesecem povišala za okroglih 5 odstotkov (januarja je znašala 5, 5 odstotka), v primerjavi z letošnjun januarjem pa za 0, 3 odstotka. Mesečno zvišanje je bilo torej nekoliko bolj zaznavno kot med decembrom in januarjem, ko je znašalo komaj desetinko odstotka, glavni krivec za
poskok pa so bile tokrat podražitve stanovanjske opreme in storitev za gospodinjstva (+0, 6%). V letni primerjavi so k povišanju življenjskih stroškov največ pri-spevah izdatki za prevoz in izobraževanje (+6, 8%).
Februarski inflacijski podatki so naleteli na splošno ugodne komentarje, Se posebno, ker Istat skupaj z drugimi ekonom-skoraziskovalnimi zavodi napoveduje na-
daljnje upadanje inflacije, na 4, 5 odstotka v marcu in na 4 odstotke do vključno maja. Posebno zadovoljni so v vladnih krogih, sindikah opozarjajo, da je treba inflacijsko gibanje Se naprej strogo nadzorovati, medtem ko stanovska združenja samostojnega dela in podjetnikov zdaj še bolj odločno zahtevajo znižanje cene denarja.
Na 9. strani
ZDA / S PREMOČNO ZMAGO NA PRIMARNIH VOLITVAH
BRESCIA / PREDHODNA PREISKAVA
Bob Dole se je vrnil na politično sceno
Njegova kandidatura za predsednika je že skoraj gotova
Antonio Di Pietro je bil že drugič oproščen Politiki ga snubijo, naj stopi na politični oder
VVASHINGTON - Včeraj je voditelju republikanske večine v senatu Bobu Dolu (na sliki spodaj, telefoto AP) uspel povratek »od mrtvih«, saj je zmagal na osmih predvolilnih glasovanjih za republikansko predsedniško nominacijo. Dole je do sedaj zbral 224 delegatskih glasov, potrebnih je 996, medtem, ko je Forbsu uspelo zbrati 60 glasov, Buchanan pa le 37, medtem ko sta preostala kandidata že napovedala svoj umik.
Politični analitiki se
navkljub Dolevemu nenadejanemu povratku na politično sceno sicer strinjajo, da je z včerajšnjo zmago morda res že pridobil republikansko nominacijo, vendar opozarjajo slabosti, ki so se pokazale v boju s strankarskimi tekmeci. V prvi vrsti izpostavljajo čas, ki ga je Dole potreboval, da je pokazal odločnost, ki mu je prinesla včerajšnjo zmago in pa, da Se vedno ni predstavil kaj naj bi kot predsednik naredil s svojo državo.
Na 12. strani
: Dole V Bel?1 vodstvu
Na torkovih primarnih volitvah republikanske stranke je Bob Dole prevzel vodstvo pred vsemi ostalimi kandidati.
Colorado	27
Dole Buchanan	7 Forbes	6	14
Connecticut	27
Dole	
Georgija	42
Dole Buchanan 6	36
Maine	15
Dole Buchanan	4 Forbes	3	8
Maryland	32
Dole	32
Massachusetts	37
Dole	37
Rhode Island	16
Dole	16
Vermont	12
Dole
AP
12
BRESCIA - Antonio Di Pietro je bil že drugič oproščen obtožbe izsiljevanja in poskusa izsiljevanja. Sodnik za predhodni postopek Roberto Spand je ocenil kot neosnovane obtožebe tožilcev Fabia Salamo-neja in Silvia Bonfiglija in zavrnil zahtevo po formalni obtožbi in procesu zoper sodnika, ki je bil dve leti simbol milanske preiskave o podkupninski aferi.
Sodnik Spano je oprostil Di Pietra po kratkem razmisleku. Di Pietro je bil očitno zelo prepričljiv med jutranjim zasliševanjem, na katerega se je temeljito pripravil in prišel s polno aktovko dokaznega gradiva. Iz sodne dvorane (predhodna obravnava je za zaprtimi vrati) je bilo večkrat slišati, kako sta Di Pietro in Salamone (odnos med njima je zelo napet) večkrat dvignila glas.
Po včerajšnji oprostitvi se bo Di Pietro moral Se enkrat zagovarjati v Brescii, in sicer zaradi domnevnih kaznivih dejanj v zvezi s stečajem zavarovalne družbe MAA. V ta postopek sta vpletena (z obtožbo poskusa izsiljevanja Di Pietra) tudi bivši obrambni minister Ce-sare Previti in Berlusconijev brat Paolo.
Po včerajšnji oprostilni razsodbi so politiki spet začeli snubiti Antonia Di Pietra, naj se neposredno angažira v politiki.
Na 2. strani
Z jutrišnjim dnem omejitev prometa v središču Trsta
TRST - Za tržaško mestno središče bo jutri dan preizkušnje. Začela bo namreč veljati odredba župana Illyja o omejitvi prometa, s katero naj bi ob preusmeritvi zasebnega prometa na obrobje mesta dosegli znižanje onesnaženosti zraka v mestu ter ovrednotili javne prevoze. Ukrep Tržaške občine je seveda izzval različne reakcije, zlasti med nekaterimi trgovci, ki z omejitvijo prometa niso zadovoljni. To je primer Združenja upraviteljev javnih lokalov, medtem ko je Združenje trgovcev in gostincev Confesercenti ukrep ugodno sprejelo, rekoč, da je treba vzporedno poskrbeti za takšne pobude, ki bodo omogočile trgovskemu sektorju izhod iz krize.
Na 5. in 11. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Predstavniki NSKS pri Thalerju
Predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev so obi-skah slovenskega zunanjega ministra Thalerja in prosili za diplomatsko pomoč Slovenije proti zakonu o manjšinah.
Stran 3
Gorica: več učencev v šolah
Število učencev v slovenskih osnovnih šolah na Goriškem se bo prihodnje leto rahlo povečalo.
Stran 8
Ob podelitvi Tončičeve nagrade
Pogovor z zgodovinarko Marto Verginello, ki je prejela Tončičevo nagrado za doktorsko disertacijo.
Stran 10
rSMUČANJE / FINALE SVETOVNEGA POKALA V LILLEHAMMERJU—i
Zadnjo smuka v sezoni Kjusu in Zurbriggnovi
LILLEHAMMER - Na olimpijskih prizoriščih v Lillehammerju na Norveškem se je z ženskim in moškim smukom začel finalni del letošnjega svetovnega pokala. Pri ženskah je smukaški globus osvojila Američanka Picabo Street, včeraj pa je bila prvič v karieri najhitrejsa Švicarka Heidi Zurbriggen (telefoto
AP), ki je za stotinko sekunde prehitela Južno Tirolko Isolde Kostner.
Pri moških je zadnji smuk sezone dobil Norvežan Lasse Kjus, smukaški globus pa si je že prej zagotovil Francoz Luc Alphand.
Danes bo na sporedu superveleslalom.
Na 15. strani
BRESCIA / PREDHODNA OBRAVNAVA
VOLITVE / ZA SIMBOLE IN KANDIDATURE
Di Pietro že dnigič	Sredina Oljke
povsem oproščen	se še prepira
Sonik Spand zavrnil obtožbe - Politiki snubijo Di Pietro
Težave in napetosti tudi no desnici
BRESCIA - Obtožbe proti bivšemu sodniku Antoniu Di Pietru, ki je imel pomembno vlogo v razkrinkavanju podkupninske afere, padajo druga za drugo. Včeraj je brescianski sodnik za predhodni postopek Roberto Spano oprostil Di Pietra obtožbe izsiljevanja in poskusa izsiljevanja. Včerajšnji je bil že drugi poraz za brescianska javna tožilca Fabia Salamoneja in Silvia Bonfiglija.
Včerajšnja predhodna obravnava je zadevala postopek za informatizacijo milanske sodne palače. Antonio Di Pietro je bil skupaj s prijateljem, bivšim poveljnikom milanskim mestnih redarjev Eleuteriom Reo obtožen, da je pritiskal na politike, da bi mu zaupali zadolžitev za informatizacijo milanske sodne palače, pa tudi maščevanja nad tistimi, ki naj bi bili zavrnili njegov predlog.
Po izvajanju tožilcev naj bi Rea v Di Pietrovem imenu kontaktiral tedanja deželna tajnika KD in PSI v Lombardiji Gianstefana Frigeria in Andreo Parinija, ki naj bi se v Rimu zavzela, da bi Di Pietro zadolžen za izvedb projekta informatizacije. Javna tožilca sta najprej predlagala oprostitev Di Pietra, nato pa njegovo formalno obtožbo, ker sta v okviru druge preiskave zbrala dodatno gradivo.
V drugi dogodek pa naj bi bil vpleten neposredno Di Pietro.'Po pričevanju predsednika družbe Lombaria Informatica Giancarla Albinija, ki je bil v komisiji za izbiro najboljšega projekta, naj bi Di Pietro začel preiskavo proti njemu in odredil hišno preiskavo na njegovem domu, potem ko je komisija zavrnila predlog, za katerega se je ogreval bivši milanski javni tožilec.
Obe obtožbi je sodnik za predhodni postopek Spano, ki je pred nekaj tedni že oprostil Di Pietra drugih obtožb, ocenil kot neosnovani. Spano je Di Pietra, ki je prinesel s sabo polno aktovko gradiva, zasliševal skoraj štiri ure. V tem času je bilo vzdušje v dvorani naelektreno. Kljub temu, da so čakali na hodniku, so skozi zaprte duri sodne dvorane novinarji slišali, kako je Salamo dvignil glas proti Di Pietru, češ da »niste v sodni dvorani kot tožilec ampak kot obtoženec«. Kaže, da je Di Pietro dokaj ostro odgovoril na obtožbe brescianskih tožilcev.
Spano je povsem oprostil Di Pietra po poldrugi uri razmisleka. Razsodba je vznejevoljila tožilca Salamoneja, ki je novinarjem dejal, da »ga po prejšnji razsodbi včerajšnji sklep ni presenetil. Di Pietro pa ni hotel spregovoriti, medtem ko je njegov odvetnik Dinoia dejal, da gre za »molk nedolžnega«.
Zopetna oprostitev Antonia Di Pietra (v Brescii bo v kratkem imel še tretjo predhodno obravnavo) je takoj odjeknila v političnih krogih. Tajnik Ljudske stranke Gerardo Bianco je takoj pozval bivšega sodnika, naj se angažira v politiki. Zadovoljen je bil tudi bivši pravosodni minister Cesare Previti, ki je podvomil v utemeljenost Salomonejevih preiskav, pa čeprav je bil še do predvčerajšnjim eden od velikih Di Pietrovih nasprotnikov.
Antonio Di Pietro pred začetkom obravnave (Ap)
RIM - Predložitev kandidatnih list in simbolov je sprožila običajne polemike v volilnih zavezništvih. Najbolj "živahno" je še naprej med sredinskimi komponentami levosredinske Oljke, ki se ne morejo na noben način zediniti za predložitev skupnega volilnega simbola in seveda skupnih kandidatur. Precej napeto je tudi v Kartelu svoboščin, kjer se bo dvojica Sgarbi-Pannella skoraj gotovo pridružila Berlusconiju in Finiju,
Prodi je že pred dnevi izrazil upanje, da se bo Oljka za proporčno izvolitev poslanske zbornice razdelila na tri komponente in sicer na DSL, na koalicijo med zelenimi in mrežo ter na sredinske sile, ki se sklicujejo na
RIM / SPORAZUM VLADA-INPS
Upokojencem, kar jim gre
Zaostanke bodo prejeli v obliki državnih vrednotnic
RIM - Državna skrbstvena ustanova Inps bo začela še letos obročno izplačevati pokojninske zaostanke, in sicer v obliki državnih vrednotnic. Kdaj bodo stekla izplačila, bodo določili s posebnim zakonskim odlokom.
To so sklenili na včerajšnjem sestanku predsednik vlade Dini, minister za delo Treu, državni računovodja Monorchio in predsednik Inpsa Billia. Za uresničitev tolikanj pričakovanega sklepa bo treba seveda vnesti ustrezen popravek v državni proračun za letos, in to v višini 2.077 milijard lir, pri čemer pa naj bi dejansko breme, ki ga nalagata znani razsodbi ustavnega sodišča, znašalo samo 1.590 milijard lir.
Ugodnosti teh razsodb bo deležnih približno milijon upokojencev, ki prejemajo več pokojnin. Kdor preje-
ma zdaj minimalno pokojnino 659.000 lir, bo na primer z drugo pokojnino vred prejel vsega skupaj približno 950.000 lir na mesec, sicer pa se jim bo druga in morebitna tretja pokojnina povišala za skoraj 300.000 lir, torej za toliko, za kolikor so jih prikrajšali z zamrznitvijo pokojninskih prejemkov leta 1983, o kateri je ustavno sodišče razsodilo, da je bila nezakonita. Na svoj račun bodo prišli tudi užitniki tako imenovane reverzibilne pokojnine, se pravi dediči; ti bodo imeli pravico do 60 odstotkov podedovanega zneska, v katerem pa bo všteto tudi dopolnilo za dosego najnižje pokojnine, ki ga doslej niso upoštevali.
Sindikati upokojencev iz sklopa Cgil, Cisl in Uil so vladno odločitev sprejeli z zadovoljstvom.
Ljudsko stranko, Dinija, Maccanica in raznovrstne "grmičke". Prodijev poziv proti nepotrebni razpršitvi glasov pa je doslej naletel na gluha ušesa.
Segni napoveduje svojo samostojno listo, Bian-cova Ljudska stranka noče pretesnih povezav z laično sredino Dinija in Maccanica, da ne o preostalih strančicah, ki si krčevito iščejo prostor pod soncem in seveda predvsem poslanske in senatne mandate. Na koncu se bodo zadeve najbrž uredile, a za ceno kompromisov, ki pa so v tako raznoliki volilni koaliciji, kot je Oljka, neizbežni.
Napetosti je opaziti tudi v desničarskem taboru, kjer so najbolj nezadovoljni s potekom pogajanj za kandidature nekdanji demokristjani But-tiglioneja, Mastelle in Casinija. Slednji so s precejšnjim negodovanjem sprejeli vrst o skorajšnjem sporazumu med Berlusconijem, Sgarbi-jem in Pannello. Na muhi bivših krščanskih demokratov je predvsem voditelj radikalcev, ki mu Buttiglione in somišljeniki očitajo "nesprejemljiva" stališča npr. o splavu in o uživanju mamil.
Oglasil se je tudi komunistični lider Berti-notti, ki je pozval Dinija, naj se odreče napovedani kandidaturi v večinskem okrožju ter mu svetoval, naj se raje kandidira na proporčnih volitvah. Zadeva je pomembna, ker ministrski predsednik namerava kandidirati v večinskem okrožju rojstnih Firenc.
Sindikati v vrtincu polemik
RIM - Bližnje volitve povzročajo precej slabe krvi tudi med sindikalnimi organizacijami, zlasti potem ko sta se liderja CISL in UIL D’An-toni in Larizza javno opredelila za Dinijevo sredinsko gibanje. Larizza je pokazal pripravljenost za kandidaturo in tudi za vstop v novo vlado, posebno če jo bo spet vodil sedanji premier.
D'Antoni in Larizza sta bila zaradi tega deležna kritik s strani voditeljev CGIL, njuni predvolilni odločitvi pa oporekajo tudi mnogi, predvsem lokalni voditelji CISL oziroma UIL. Polemike v UIL so vsekakor povezane tudi z bojem za nasledstvo Larizze, saj je tajnik, v primeru parlamentarne kandidature, že napovedal odstop.
Larizza je sinoči sicer demantiral morebitno kandidaturo. Njegova izjava pa ni umirila duhov, tako da je v prihodnjih dneh pričakovati nove, morda že ostrejše polemike.
NOVICE
RAJ /SPOPAD NA VIŠKU
MILAN / NA PROCESU PROTI BERLUSCONIJU
Pogreb Ferdinanda Gamperja verjetno danes
BOČEN - Na majhnem pokopališču v Cainesu je bilo včeraj že vse pripravljeno za pokop serijskega morilca Ferdinanda Gamperja; iz birokratskih razlogov pa je bil pogreb odložen, po vsej verjetnosti na današnji dan. Na pokopališču je že čakala skupinica desetih oseb, poleg njih pa še novinarji, fotografi in snemalci. Po njihovih besedah ni nihče osebno poznal Gamperja. Malo pozneje so se jim pridružili člani združenja Gobetti-Steinmayr, ki je poimenovano po dveh žrtvah fašizma in nacizma; prišli so, tako so dejali, iz solidarnosti.
Diego Curto ne bo predsednik davčne komisije
RIM - Sodnik Diego Curto ne bo postal predsednik sekcije davčne komisije iz Milana. Da bi ga izločili z lestvice, ki je privedla do imenovanj in ga zamenjati, finančno ministrstvo pričakuje sporočilo o obsodbi, ki mu jo je na prvostopenjeskem procesu naložil namestnik predsednika milanskega sodišča zaradi korupcije.
Priseljenec našel denarnico, vrnil jo je, vendar so ga prijavili
FIRENCE - Našel je denarnico, vzpostavil je stik z lastnikom, da bi mu jo vrnil, za dobro dejanje pa je bil prijavljen, ker ni brez utemeljenega razloga pokazal osebne izkaznice. To se je pripetilo brazilskemu transvestitu J.P.; priseljenec je v Cascinah našel denarnico z dokumenti, na osnovi katerih mu je uspelo odkriti lastnika, 58-letnega Florentinca. Ko pa mu je hotel denarnico vrniti, je Florentinec mislil, da gre za izsiljevanje, zaradi česar je obvestil policijo. Slednja je res prišla na zmenek, pošteni lastnik pa je bil brez dokumentov, zaradi česar so ga prijaviti na osnovi odloka o priseljenstvu.
Letizia Moratli na nož proti delničarju litju
Confalonierijev zanos
Predsednik Fininvesta zavrnil vse obtožbe v zvezi s Tele+
RIM - Med predsednico Raia Letizio Moratti in glavnim delničarjem javne televizijske hiše, poldrža-vnim koncernom Iri, se je spopad zaostril do skrajnosti. Na skupščini delničarjev je vodstvo Irija včeraj predlagalo, da bi generalni direktor koncema Fi-lippo Micheli začasno prevzel dolžnost generalnega direktorja Raia in tako prispevala k sanaciji napetosti, ki je nastala, ko je na zahtevo Morattijeve upravni svet Raia odslovil dosedanjega direktorja Raffaeleja Minicuccija. Morattijeva je zavrnila predlog Irija in začasno imenovala na mesto generalnega direktorja dosedanjega namestnika Alda Materio.
S tem se je spor med javno televizijsko hišo in njenim glavnim delničarjem zaostril do skrajnosti. Morattijeva je sporočila, da je zavrnila Irijev predlog, ker je zahtevala paleto kandidatov, hoteti pa so
ji vsiliti eno samo ime. Iri je takoj odgovoril s sporočilom, v katerem označuje utemeljitve Raia za neutemeljene in nesprejemljive. Vodstvo koncema je poudarilo, da bo najbrž začelo pravno ukrepanje proti upravnemu svetu Raia, obenem pa bo obvestilo svojega glavnega delničarja - zakladno ministrstvo o dogodku.
Spopad med Morattije-vo in Irijem je takoj odjeknil v političnih krogih. Predsednico Raia je ostro kritizirala predvsem leva sredina, ki Morattijevi očita samovoljno in nesprejemljive odločitve (hujskala naj bi tudi vodilne kadre Raia, da jo podprejo), kritičen pa je bil tudi predstavnik Forza Italia Fabri-zio Del Noče, ki je dejal, da Morattijeva niza eno napako za drugo. Tudi drage stranke Kartela svoboščin tokrat niso branile predsednico Raia. Na njeni strani je samo Nacionalno zavezništvo.
MILAN - Doslej je moral predsednik milanskega sodnega senata Carlo Crivelli večkrat poseči, da bi zaustavil tožilstvo ali preprečil preostre spopade med tožilstvom in obrambo. Včeraj se je moral močno potruditi, da je zavrl ihto predsednika Fininvesta Fedele-ja Confalonierija (Telefo-to Ap), ki je pričal na procesu proti Silviu Berlusconiju. »Nismo tu, da bi poslušali zgodovino Fininvesta,« je Crivelli opomnil Confalonierija.
Predsednik Fininvesta se je večkrat oprostil, ko ga je vnema zanesla čez dovoljeno mejo, nvina-rjem pa je povedal, da ta zanos ne sme presenetiti, »saj gre za moje življenje in delo in za življenje in delo naših 30 tisoč uslužbencev,« je rekel Confa-lonieri.
Predsednik televizijskega koncerna se je še zlasti razvnel, ko je odgovarjal na vprašanja
o televizijski mreži Telet-. Zanikal je, da bi Fi-ninvest kršil določila Mammijevega zakona, ki je Berlusconijevemu koncernu prepovedoval, da bi imel več kot 10 odstotkov delnic te postaje. Zagotavljal je, da je celotna operacija prosojna, predvsem pa je zanikal, da bi kdo plačeval podkupnine, da bi prikril dejansko delniško strukturo. »Morala bi ga zapreti
v umobolnico, saj je bilo vse jasno in transparentno,« se je zaklel Confa-lonieri. Z enakim zanosom je Confalonieri branil tudi delo svojega prijatelja Silvia Berlusconija.
Proces se bo nadaljeval 20. marca, ko bo sodni senat zaslišal bivšega podpredsednika televizijskega koncerna Gian-nija letto, ki je bil tudi včeraj zadržan v Rimu.
PROTEST / ZOPER UPLINJEVALNIK V TR2ICU
LJUBLJANA / ZASTOPSTVO NSKS PRI ZUNANJEM MINISTRU THALERJU
Zakaj politiki tako vztrajno molčijo?
Odbor No Terminal je napovedal za to soboto množično protestno manifestacijo
Slovenija naj poseže pri avstrijski vladi
Nevarnost slabšega zakona o pravicah narodnosti
TRST - »Politični razred naj se enkrat za vselej opredeli za ali proti; doslej so se o zadevi izrekle samo nekatere opozicijske sile, zdaj pa je zadnji čas za to, da izrečejo zadnjo besedo vsi, ki imajo v rokah škarje in platno.« To je srž ugovorov, ki sta jih iznesla na včerajšnji tiskovni konferenci predstavnika tržiškega odbora No Terminal Luigi Bon in Pierluigi Selvelli med navajanjem razlogov, zaradi katerih družba Snam ne bi smela uresničiti plinskega uplinjevalnika pri Moščenicah nedaleč od meje med tržaško in goriško pokrajino. Njune izjave so podprli glasniki mi-ramarskega morskega rezervata (Carlo Franzosini), odbora devinsko-nabrežin-skih občanov, ki zavračajo omenjeni terminal v Tržiču, pa še podobne organizacije miljskih občanov, ki so proti gradnji plinske postaje pri Zavljah.
Srečanje z novinarji je izzvenelo v poziv k množični udeležbi pri protestnem shodu, ki bo to soboto na trži-Skem Trgu Republike, kamor bodo demonstrant j e odkorakali ob 14.30 izpred Športnega igrišča v Boitovi ulici. Letak,
ki ga razmnožujejo prireditelji manifestacije, vabi nanjo v italijanščini, fur-lanščini, slovenščini, nemščini pa še angleščini, in poudarja, da bi »največji metanski terminal v Evropi« usodno prizadel celoviti ekosistem Tržaškega zaliva, torej ribolov in gojenje morskih sadežev, a tudi drobno gospodarstvo nasploh in seveda turizem. Za množični nastop so se odločili zato, ker se bosta prihodnji teden o problemu uradno opredelila občinska sveta v Tržiču in Starancanu, potem ko so to že postorili v devinsko-nabrežinski občini.
»Mi smo apolitični, nestrankarski,« sta zatrdila Bon in Selvelli. Krajevnim upravam sta očitala, da si s takim ali drugačnim stališčem nočejo zapraviti volilne kampanje, nihče pa se ni vprašal, ali niso morda tudi že zavzeta stališča raznih opozicijskih sil sad podobne špekulacije.
Vsekakor drži, da bi preoblikovanje tega zaliva v en sam velik energetski pol zadalo hud udarec vsemu Krasu in njegovim ljudem.
Drago Gašperlin
________ŠPETER / OB 8. MARCU________
Prispevek ženske v manjšini
Rostova umetnic in predstava Beneškega gledališča
SPETER - Tradicionalno srečanje beneških žensk, ki bo v Spetru v petek, 8. marca, želi izpostaviti vlogo ženske v družbi in njeno prizadevanje za uveljavitev slovenske kulture v Nadiških dolinah. V tem smislu so si članice Zveze beneških žen omislile spored srečanja, ki se bo začelo ob 19. uri v Beneški galeriji, kjer bodo odprli razstavo del Loredane De Angelis in Sare Ellero.
Prva, ki živi in dela v Azli, slika predvsem
z oljem na platno, naj-Ijubse so ji cvetlične kompozicije in prizori iz otroštva. Z uspehom je doslej sodelovala na raznih skupinskih razstavah, v zadnjih letih pa je imela tudi več samostojnih razstav.
Sarah Ellero je obiskovala umetniški licej v Benetkah, zdaj pa študira konservator-stvo kulturnih dobrin in obiskuje restavratorsko šolo v Vili Manin pri Passarianu.
Drugi del ženskega praznika se bo začel ob 20. uri v občinski dvo-
rani, kjer bo Beneško gledališče predstavilo veseloigro z naslovom »Brez skarbi! Sa smo tle mi!«. Besedilo je bilo zbrano iz nekaterih spisov mladih, ki so sodelovali na natečaju Moja vas. Za izbor besedil sta poskrbela Lu-ciano Chiabudini in Aldo Klodič, ki je postavitev tudi za režiral. V igri nastopa kakih dvajset mladih Benečanov, ki se za to priložnost predstavijo kot »Brezvladna skupina mladine«.
Rudi Pavšič
FOJBE / PREDLOG ODVETNIKA
Pittitu naj bi poslali gradivo o genocidu nad Slovenci
Spet potres v furlanski Sev. ligi
VIDEM - Umber-to Bossi ni pomiril svojih furlanskih somišljenikov po nedavnem polemičnem odstopu deželnega tajnika Roberta Visintina. Poslanca Roberto Asquini in Carlo Sticotti sta polemično napovedala, da ne bosta več kandidirala, kar bo naredila tudi por-denonska poslanka Fiordelisa Cartelli, ki ni prestala notranjih primarnih volitev.
Deželni komisar stranke Rinaldo Bosco je povedal, da je članstvo svoj-čas zavrnilo tudi Sticottijevo kandidaturo in da je Asquini, ki je bil podtajnik v Berlusconijevi vladi, le za las prestal primarne volitve.
Prejeli smo in objavljamo:
Rimski državni tožilec dr. Giuseppe Pitit-to je pozval po tržaškem dnevniku »II Pi-colo« z dne 17.2.96 k sodelovanju vse, ki naj vedo ali pa imajo dokaze o genocidnih zločinih v drugi svetovni vojni in takoj po njej. Navedel je tudi svoj naslov;
Dr. Giuseppe Pititto, Procura della Repub-blica, V piano, stanza 429, Piazzale Clodio, 00100 Roma, tel. 06/38792329.
Potrebno je, da se posamezniki, ustanove, zanstveni inštituti, borčevske organizacije, društva itd. odzovejo vabilu in nudijo državnemu tožilcu dr. Pitittu ustrezno dokazno gradivo o zločinih genocida nad slovenskim narodom, da bi lahko po uradni dol-
žnosti končno začel kazensko preganjati že znane storilce (na osnovi seznama pri OZN) in izsledil še ostale krivce.
Gre namreč za nezastarana kazniva dejanja genocida storjena z namenom, da bi uničili slovenski narod s pobijanjem (»si am-mazza troppo poco!«), s povzročanjem hudih telesnih poškodb, z izpodkopavanjem telesnega in druševnega zdravja (uničevalna taborišča Rab, Gonars, pokoli v Ljubljanski pokrajni itd.) in ni dvoma, da bo državni tožilec dr. Pititto nastopil proti storilcem z že dokazano vnemo.
Dovolj je, da mu pošljemo dokaze o genocidu, ki jih hranimo doma ali pa v knjižnicah in dostopnih zbirkah.
Bogdan Berdon
LJUBLJANA - Predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev so včeraj slovenskemu zunanjemu ministru Zoranu Thalerju uradno izročili osnutek temeljnega zakona o narodnostnih skupnostih v Avstriji in ga zaprosili za posredovanje Slovenije na diplomatski ravni zaradi predloga bodočih avstrijskih vladnih strank, da naj bi narodnostni sosveti postali edino legitimno in priznano zastopstvo avstrijskih narodnih manjšin in s tem edini sogovornik avstrijskih oblasti v manjšinskih vprašanjih.
Na avstrijskem političnem odru smo poskušali vse, da bi dosegli dialog z uradnimi predstavniki, vendar nam ni
uspelo, zato danes uradno prosimo Slovenijo za pomoč, so na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani poudarili predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev, ki so podrobneje predstavili osnutek temeljnega zakon o narodnostih skupnostih.
Osnutek omenjenega zakona med drugim določa, da imajo pripadniki narodnostnih skupnosti in njihova združenja pravico do neovirane zasebne in javne uporabe jezika narodnih skupnosti v pisni in ustni obliki, do osnovnega pouka v jeziku svoje narodnostne skupnosti ter do sorazmernega števila lastnih srednjih in višjih šol. Vsaka narodnostna skupnost in njeni pripadniki
pa pravico do namestitve, krajevnih oznak, obvestilnih tabel in napisov. Pri vseh organih in uradnih službah, ki so v upravnih in sodnih okrajih na območju narodnostnih manjšin naj bi bil jezik ustrezne narodnostne skupnosti dopuščen kot dodatni uradni jezik. Omenjeni osnutek so uspeli uskladiti z vsemi reprezentativnimi organizaciji vseh narodnostnih skupnosti v Avstriji. Po besedah koroških Slovencev omenjeni osnutek zajema vse, kar potrebujejo narodnostne skupnosti za svojo zaščito in preživetje, medtem ko osnutek za spremembo zakona o narodnostnih skupnostih avstrijske zvezne vlade za koroške Slovence po besedah predsednika Na-
AVSTRIJA / MANJŠINSKA ZAŠČITA
Sosvet o reformi zakona
Predsednik marjan Šturm pričakuje odločilen razplet
CELOVEC, DUNAJ -Predsednik sosveta za koroške Slovence Marjan Sturm (na sliki) pričakuje v naslednjih tednih odločilen razplet glede reforme letos dvajset let starega, predvsem pa restriktivnega zakona o narodnostnih skupinah. Pred ponedeljkovo sejo slovenskega sosveta na Dunaju je manjšinski politik v pogovoru z našim listom menil, da bo - po ponovni sklenitvi velike koalicije - spet postal aktualen skupen predlog socialdemokratov in Ljudske stranke, ki meri predvsem na krepitev pristojnosti narodnostnih sosvetov pri Uradu zveznega kanclerja. V razpravi pa je tudi vključitev zakonskega določila, s katerim Avstrija priznava svoj zgodovinsko zrasli jezikovno, kulturno in etnično raznolikost. Parlamentarno obravnavo zakonske reforme je pričakovati še pred poletjem, je menil Sturm.
Razplet zadnjih tednov in tudi izjave politikov SPČ in OVP pa kažejo hkrati na to, da je vse manj verjetno, da se bo avstrijski parlamenta odločil za učinkovitejši poseg, torej za temeljitejšo spremembo in izboljšanje zakona, kot to npr. zahtevata Center avstrijskih narodnostnih skupnosti (CAN) in Narodni svet koroških Slovencev s predlogom o novem temeljnjem zakonu avstrijskih narodnostnih skupnosti. Kot smo poročali, je CAN tozadevni zakonski osnutek že predal Uradu zveznega kanclerja, prav včeraj pa so predstavniki CAN-a in NSKS-a predstavili osnutek na tiskovni konferenci v Ljubljani.
Zakonski osnutek ko-
alicije, katerega sta še pred decemberskimi državnozborskimi volitvami izdelala klubska predsednika socialdemokratov in Ljudske stranke Kostelka (SPČ) in Khol (OVP), predvideva ustanovitev Konference predsednikov in podpredsednikov vseh manjšinskih sosvetov (trenutno obstajajo sosveti za koroške in štajerske Slovence, gradiščanske Hrvate, madžarsko manjšino na Gradiščanskem, Cehe in Slovake na Dunaju ter za Rome in Sinti - op. ured.). Konferenca naj bi imela nalogo, da koordinira stališča vseh avstrijskih narodnostnih skupnosti, hkrati pa bi bila takorekoč legitimiran organ zvezne vlade in tudi deželnih vlad za usklajevanje želja in zahtev manjšin v Avstriji.
Sturm je v pogovoru za naš list poudaril, da so vsi sosveti medtem podprli reformo sosveta v obliki krepitev pristojnosti le-teh, na ponedeljkovi seji sosveta za koroške Slovence pa je pričakovati večinski sklep, kajti Narodni svet koroških Slovencev je že napovedal, da odklanja predlog in zahteva temeljitejšo spremembo zakona na osnovi predloga, ki ga je že predal sosvetom v pretres.
Sosvet bo v ponedeljek obravnaval tudi razdelitev finančnih podpor avstrijske države koroškim Slovencem za leto 1996. Le-te bodo letos dosegle približno enako vsoto kot leta 1995, torej nekaj nad 16 milijonov šilingov. Pri usklajevalni seji med ZSO in NSKS pretekli teden na sedežu ZSO se obe strani nista mogla zediniti za skupen predlog...
Ivan Lukan
rodnega sveta koroških Slovencev Nantija Olipa pomeni »velik korak nazaj«.
Podpredsednik Centra avstrijskih narodnostnih skupnosti Marjan Pipp je ocenil, da koroškim Slovencem grozi vnovična zaostritev manjšinskega vprašanja. »Predlog avstrijske vlade pomeni, da si država želi zagotoviti sogovornika, ki bo potrjeval njeno državno manjšinsko politiko,« je poudaril in dodal, da predlog avstrijske vlade onemogoča zastopstvo koroške manjšine v deželnem zboru. Član predsedstva Narodnega sveta in tajnik Enotne liste Rudi Vouk je povedal, da sedanja sprememba, ki je pred vrati, pomeni še korak nazaj od avstrijskega zakona o narodnostnih skupnostih, ki so ga sprejeli leta 1976 in ga slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem in Štajerskem ter hrvaška manjšina zaradi številnih restrikcij nista nikoli priznali. »Petnajst let smo ofenzivno nasprotovali temu zakonu, nato smo poskušali s politiko novega dialoga, s katero smo nekaj časa dosegli napredek (leta 1990 je bila ustanovljena dvojezična trgovska akademija, dobili polurno oddajo v slovenskem jeziku na nacionalni televiziji Dober dan, Koroška), vendar smo znova pred odločilnim trenutkom. Ce bo podržavljanje manjšinskega zastopstva sprejeto, bomo morali ugotoviti, da nas politika dialoga ni pripeljala do zaželje-nega cilja,« je poudaril Vouk. (STA)
NOVICE
Srečanje predstavnikov LS
TRST - Predstavnik Ljudske stranke Slovenije Leon Marc se je srečal z odborom za odnose s srednjo Evropo pri italijanski LS, ki ga je vodil Sergio Coloni. Govor je bil zlasti o še nerešenih problemih v odnosih med Rimom in Ljubljano.
»Seme za mir«
CELOVEC - Akcija »Sosed v stiski«, v okviru katere so Avstrijci od izbruha vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije darovali več kot milijaro šilingov (!), je te dni začela z novo zbiralno akcijo za pomoč prebivalstvu v Bosni in Hercegovini in drugih predelih nekdanje Jugoslavije. Akcija poteka pod geslom »Seme za mir«, iz prispevkov, ki bodo vplačani do Velike noči, pa hoče avstrijska Karitas v predelih nekdanje Jugoslavije razdeliti približno 200.000 družinskih paketov z zelenjavnim semenom, 450 ton semenskega krompirja in 150 ton koruze. Vsak, ki hoče sodelovati pri akcije, vplača na poseben konto sto šilingov.
Koordinator Karitasa za pomoč prebivalstvu v od vojne hudo prizadetih območjih, Korošec Peter Quendler, je na tiskovni konferenci v Celovcu javnosti predstavil novo akcijo in jo utemeljil s tem, da bo z napredovanjem mirovnega procesa v nekdanji Jugoslaviji, še posebej v Bosni in Hercegovini, treba zagotoviti tudi osnovno preskrbo prebivalstva na kraju samem. Quender je poudaril, da je akcija zelo temeljito pripravljena in da so zelo podrobno raziskali potrebo po semenu. Razdelitev bo potekala po natančni logistiki: izvajale jo pa bodo izkušene službe Karitas in avstrijskega Rdečega križa. Ivan Lukan
GLOSA
Postopek v sozvočju s politično klimo
Jože Pirjevec
Rimskemu javnemu tožilcu Pitittu, ki je povzdignil sodno preiskavo o fojbah na raven genocida, se je posrečilo zgodovinsko dejanje: prvič se je namreč zgodilo, da so pripadniki oboroženih sil zmagujoče koalicije iz druge svetovne vojne bili obtoženi zločina, za katerega so bili sicer klicani na odgovor tisti, ki so se borili v vrstah članic Osi: Nemčije, Italije, Japonske. Klicani na odgovor, ne pa obsojeni -vsaj kar se tiče Italijanov ne, saj so se znali po vojni nadvse spretno izmuzniti roki pravice, pri čemer so lahko računali na podporo vplivnih domačih pa tudi anglo-ameriških krogov. Na mizi imam Studijo, ki sta jo pred leti napisala Michael Palumbo, profesor na City University v New Yorku, in Keith Hin-dell, bivši dopisnik BBC pri Združenih Narodih. Naj jo v glavnih obrisih povzamem.
Med leti 1945-49 je jugoslovanska vlada zahtevala ekstradicijo nekaj stotin Italijnov, ki jih je Komisija za vojne zločine pri ZN imela na svojih spiskih. Italijanski vojni zločini v Jugoslaviji (da ne omenjamo Grčije, Libije in Korzike), so bili prav tako grozoviti kot nemški. V Sloveniji, na Hrvaškem in v Dalmaciji je bilo med leti 1942-43 požganih in oropanih na stotine vasi, na tisoče civilistov je bilo pobitih, več kot sto tisoč pa depor-
tiranih v koncentracijska taborišča. Nemški minister za propagando Josef Goebbels je zabeležil v svoj dnevnik: »Režim terorja, ki so ga Italijani uvedli na nekaterih področjih Hrvaške, prekaša vsako možnost opisa.« Med vojnimi zločinci, vključenimi v spiske ZN, sta najbolj vidna generala Mario Roatta in Mario Robotti. Oba sta ukazala, da je treba postreliti vse sumljive osebe, ki bi jih našli na vojaškem ozemlju ali v bližini italijanskih garnizij. »Prepovedujem, da bi take osebe izročili sodiščem ali internirali,« je zapisal Roatta. »Ustreliti jih je treba«.
Komisija za vojne zločine pri ZN je zbrala pričevanja iz prve roke proti približno 700 Italijanov v zvezi z njihovimi dejanji v Jugoslaviji. Toda ko je Beograd zahteval od zavezniških vojaških oblasti njihovo ekstradicijo, so se tako Angleži kot Američani zatekli k obstrukciji. Jugoslovanom so sicer obljubili, da jim bodo izročili zahtevane osebe, toda za kulisami so spletkarili, da bi se to ne zgodilo. Britanski visoki uradniki sicer niso zanikali obtožb, preprosto so le menili, da nima smisla škoditi »našemu novemu zavezniku«. Marca 1946 je Sir Charles Noel, britanski visoki komisar v Rimu, javil v Foreing Office, da so »nam mnogi med naštetimi naredili velike usluge« in da bi njihov arest
vzbudil ogorčenje pri italijanski vladi in javnemu mnenju. Vodja oddelka za vojne zločine v londonskem zunanjem ministrstvu Richard Beaumont pa je spomnil na nevarnost italijanskih političnih nemirov, če bi zavezniki skušali aretirati fašiste, ki jih je zahtevala Jugoslavija: »Pravica zahteva, da te ljudi izročimo, toda bojim se, da naša korist temu nasprotuje«. Edina koncesija, ki so jo na koncu dali Jugoslaviji, je bila ta, da je Komisija za vojne zločine priznala italijansko početje v Jugoslaviji kot »zločine proti človeštvu« in s tem formalno dopustila možnost, da pride do sodnega postopka na jugoslovanskih tleh. Toda nihče od obtoženih ni bil obsojen na podlagi mednarodnega prava.
Do sem Palumbo in Hindell. Naj še dodam ugotovitev, ki se ponuja sama od sebe: po izkušnjah, ki jih imamo, je pač težko verjeti, da obtožba genocida, ki jo je sprožil rimski javni tožilec proti bivšim jugoslovanskim partizanom, nima političnega ozadja. Včeraj je bilo treba zločine proti človeštvu zakriti, danes jih je treba najti - vedno v sozvočju s trenutno politično klimo. Sicer namreč ni mogoče razumeti, zakaj z obtožnico za dejanja stara petdeset let ni bilo mogoče počakati vsaj dva meseca, da bi bile v Italiji volitve mimo.
INPS / SVOBODNI POKLICI
Plačilo lOodslotnega prispevka ni še obvezno
Potresna sunka pri Trasaghisu
VIDEM - Videmska seizmološka opazovalnica je v torek, nekaj minut pred polnočjo zabeležila še dva potresna sunka. Prvega je zabeležila ob 23.51 z jakostjo 2, 1 stopnje po Richterjevi letvici. Minuto pozneje so zabeležili še en sunek z jakostjo, 2, 7 stopnje po Richterju. Po podatkih videmske opazovalnice je bil epicenter obeh sunkov v okolici Tra-saghisa, ipocenter pa je bil skoraj 8 kilometrov globoko. Pred nekaj dnevi, 24. februarja, so v okolici Humina, ki je na nasprotnem bregu Tilmenta, že zabeležili sunek z jakostjo 2, 7 stopnje po Richterju.
Na medministrska odloka, ki ponovno uvajata obveznost 10-odsto-tnih socialnih dajatev (z nekaterimi tudi bistvenimi spremembami) na dohodke od samostojne dejavnosti, se je skrbstveni zavod INPS odzval 28. februarja z okrožnico št. 12656. Navodila so le začasnega značaja, saj se bo o legitimnosti odlokov v teh dneh izrekel Državni svet in šele po povoljnem mnenju bosta stopila v veljavo. V pričakovanju te razjasnitve je INPS podaljšal do 31. marca rok za vpis v poseben seznam profesionalcev in sodelavcev, ki opravljajo samostojno dejavnost. Ce pa bo Državni svet staknil kako neskladnost ah pravno nepravilnost, bodo v tem predvolilnem obdobju skoraj zanesljivo zavrnili to dajatev.
Nekoliko čudno zveni navodilo zavoda
INPS, da komitenti lahko že sedaj plačajo 10-odstotni prispevek za sodelavce, vendar pa je izrecno predvidena možnost povrnitve socialnih dajatev, v kolikor bi odloka iz katerega koli razloga ne stopila v veljavo. Upravičencem naj se torej ne mudi in naj počakajo na razplet dogodkov. Vsekakor je v okrožnici potrjeno, da dajatev ne bremeni finančnih svetovalcev in da je za osebe, ki so dopolnile 65. leto starosti, vpis neobvezen oziroma - bolje rečeno - nepotreben. Vsekakor bo ta obveznost bremenila le dohodke od samostojne dejavnosh, ki jo profesionalci in sodelavci opravljajo po 1. januarju 1996. To pomeni, da honorarji za storitve v letu 1995, niti če bodo izplačani v teku tega leta, ne bodo podvrženi nikakršnemu odtegljaju, (ma)
PROSTO
ZADIHAJMO
Sovražnik je na preži: ne vidite ga, a čaka vas pred vrati.
Vstopa vam v pljuča, uničuje kožo, napada vas tudi v sončnih dneh.
Nikomur ne prizanese, niti otrokom.
To je smog.
Premagamo ga lahko z vašo pomočjo! Kako? Z boljšo uporabo avta in z upoštevanjem novih predpisov v mestnem prometu. Spoznali boste, da bodo tudi ostali spoštovali vašo željo po čistejšem zraku.
PLAN PROTI ONESNAŽENJU OD TORKA DO SOBOTE URE: 9.00 -13.00 IN 16.00 - 20.30
OBČINA TRST
PLAN Z NOVIMI SMERMI BREZPLAČNO NA RAZPOLAGO V OBČINSKIH IZPOSTAVAH IN PRODAJALNAH ČASOPISOV
INFORMACIJE:
OD TORKA DO SOBOTE 8.30-13.00 15.30 -20.00
Z avtobusom je lažje.
Ni ga treba parkirati in pripelje vas ravno kamor želite
__POLITIKA / PRIPRAVE NA APRILSKE VOLITVE
CONFESERCENTI / OBČINSKI NAČRT O OMEJITVI PROMETA
SKR še vedno upa v dogovor z Oljko
Predvolilna pobuda o razvoju turizma
Združenje v glavnem podpira načrt Občine
Odprtih pa je še nekaj vprašanj, ki jih bo treba rešiti
Izbira lokalnih kandidatov za aprilske volitve )e v marsičem odvisna od vsedržavnih sporazumov nied strankami in volilni-nb gibanji. To velja Se posebno za levosredinsko koalicijo, ki je na vsedržavni ravni podpisala okvirni dogovor s Stranko komunistične Prenove, po katerem ta stranka ne bo predstavila svojih kandidatov v večinskih okrožjih, kjer bodo "tekmovali" zastopniki Oljke.
V zameno za to, bo Prodijevo gibanje odstopilo Bertinottijevi stranki določeno število "gotovih" okrožij v srednji Italiji, kjer se bo Oljka odpovedala svojim kandidaturam.
Trenutno se ni jasno,
če bodo ta dogovor izvajali tudi v naši deželi. Leva sredina zadeve za sedaj noče komentirati, medtem ko nam je pokrajinski tajnik SKP Gior-gio Canciani izrazil u-panje, da bo sporazum veljal tudi za tukajšnjo realnost, kjer napredne in demokratične sile le s skupnimi močni lahko premagajo močno in dokaj enotno desničarsko koalicijo. Trenutno je gotovo edinole to, da bo SKP s svojo listo nastopila na proporčnih vtilitvah za zbornico, kjer je za kandidata že izbrala prav Cancianija.
»Mi sicer že zbiramo podpise za predložitev svojih kandidatur za večinske volitve, smo jih pa pripravljeni umakniti
v trenutku dokončnega sporazuma z Oljko, ki bo za nas dobrodošel«, nam je dejal Canciani. Signal za to pa mora priti iz Rima, ker SKP, kot nam je Se povedal njen tajnik, ni pripravljena na klavrna in poniževalna deželna pogajanja izpred dveh let, »ko so se levosredinske sile, začenši z DSL, upirale kakršni koli vidni kandidaturi Komunistične prenove. To je bila zelo negativna izkušnja, ki je SKP ne namerava na noben način več ponoviti«. Canciani za sedaj tudi ne želi komentirati imen raznih možnih kandidatov (npr. Mitje Volčiča ali Paola Rumiza) in raje čaka na razvoj dogajanj.
V	teh prvih dneh volilne kampanje so zelo aktivni Prodijevi odbori Oljke, ki se pripravljajo na nedeljsko pokrajinsko skupščino v gledališču Miela. Na njej bodo med drugim tudi izvolili lokalne delegate za vsedržavno skupščino levosredinskega gibanja, na kateri bo seveda glavni protagonist Romano Prodi.
Mladi odbora ”Za Italijo, kakršno si želimo" prirejajo danes ob 17.30 na sedežu Prodijevih odborov v Ul.Foscolo 7 debato o šolskih vprašanjih. Nanjo so povabili predstavnike vseh mladih organizacij, vključno z zastopniki desničarskih skupin.
V	Miljah na sedežu Ljudske stranke pa bo ob isti uri debata o razvoju turizma na Tržaškem. Sodelovala bosta tudi nabrežinski odbornik Dario Pertot in biologinja Damjana Ota.
Volilna anketa brez naročnikov
Videmski dnevnik Messaggero Veneto je v včerajšnji številki objavil prvi del volilne raziskave, ki zadeva vsa senatna in poslanska okrožja iz naše dežele. Dnevnik pravi, da je anketo izvedlo tržaško strokovno podjetje SWG po naročilu Stranke komunistične prenove, ki pa je to demantirala, na SWG pa so nam povedah, da ne gm za anketo, ampak le za analizo volilnih rezultatov izpred dveh let. Pozneje smo izvedeli, da je raziskavo svojčas na lastne stroške naročil deželni svetovalec SKP Fausto Monfalcon.
Kakorkoli že, je ta "anketa" v vsakem primeru precej zanimiva. Iz nje izhaja, da bo v prvem mestnem poslanskem okrožju v vsakem primeru veliki favorit kandidat desnice. Nekoliko manjše možnosti za izvolitev ima edino Roberto Menia, ki pa ga leva sredina lahko premaga le z "zmernim progresistom".
Več možnosti za prodor pa ima levosredinski kandidat v okoliškem okrožju. Tukaj po mnenju raziskave lahko zmaga tudi kandidat, ki ga predlaga SKP, ne sme pa biti odraz strankinega aparata.
„ NESREČA / NA DELOVNEM MESTU
Delavec iz Repna padel z zida
Drago Purič je nameščal telefonsko napravo, ko je izgubil ravnotežje
Tržaška črna kronika spet beleži hudo nesrečo pri delu. Mlad moški iz Repna se je včeraj zjutraj hudo ponesrečil na delovnem mestu. Drago Purič, tako je 31-letnemu fantu ime, stanuje pa v Repnu št. 9, se je v jutranjih urah kot vsak delavnik odpravil na delo. Zaposlen je pri družbi SITE, podjetju, ki se ukvarja z nameščanjem telefonskih naprav in kablov. Včeraj ga je službena pot popeljala v UL del Follatoio v bližini Ul. f lavia. Malo po 9. uri se je povzpel na kake tri metre visok zid, da bi namestil telefonsko napravo. Nenadoma je izgubil ravnotežje in padel z zidu vznak. Pri padcu je udaril s tilnikom ob tla m obležal.
Delavca so z rešilcem Prve pomoči nemudoma Prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga najprej sprejeli na oddelku 2a menzivno nego. Kaza-
lo je namreč, da je njegovo zdravstveno stanje zelo resno. Tržaška policija, ki je izdala sporočilo o nesreči, je namreč napisala, da so si zdravniki zanj pridržali prognozo.
Kasneje se je izkazalo, da si je Purič vendarle nekoliko opomogel. Po pregledu TAC so ga premestili na nevrokirurški
oddelek, kjer bo ostal do izboljšanja na opazovanju. Sorodnikom, ki so ga obiskali v bolnišnici, ni vedel povedati, kaj se je pravzaprav zgodilo in zakaj je padel z zidar Kraj nesreče so si poleg agentov policijskega komisariata ogledali tudi izvedenci službe za preprečevanje nesreč na delu.
Tatvina v ambulanti: tatico prijavili sodstvu
V torek popoldne je zdravnik Bruno Rupini prijavil vlom v svojo ambulanto v Ul. Porta 1. Policistom je povedal, da naj bi vrata vlomili ženski, od katerih je ena imela nogo v mavcu. Agenti so kmalu izsledili 26-letno Eleno Scar-celli, žensko z nogo v mavcu. Bila je v spremstvu starega znanca policije, 30-letnega Morena Saiza. Med hišno preiskavo so našli žig dr. Ru-pinija, sveženj obrazcev za zdravniška potrdila in razne znamke, ki so bili zdravnikova last. Oba so prijavili sodišču: žensko zaradi tatvine, moškega pa zaradi nedovoljene posesti orožja, ker so pri njem našli ostro in ošiljeno rezilo.
Jutri bo stopil v velja-' vo najnovejši načrt o ureditvi mestnega prometa proti onesnaževanju zraka, ki ga je prejšnji teden predstavila tržaška občinska uprava. Združenje upraviteljev javnih lokalov (FIFE) je načrt negativno ocenilo, včeraj pa se je o njem izreklo Združenje trgovcev in gostincev Confesercenti. Na tiskovni konferenci sta predsednik Giuseppe Giovarruscio in tajnica Ester Pacor jasno poudarila, da se Confesercenti z novim načrtom v glavnem strinja. Po več letih in po številnih predlogih se danes začenja razprava o načrtu, je dejal Giovarruscio, ki je prav gotovo še nepopoln. Predsednik združenja je tudi izrazil prepričanje, da se večina mesta z njim strinja, treba pa ga bo vsekakor še dopolniti. Predsednik (Giovarmscio je tudi podčrtal, da bo moralo združenje pozorneje proučiti razna vprašanja, ki bremenijo ta sektor; nahaja se namreč v kleščah splošne krize, zaradi česar bo treba ponovno preveriti način, kako se lahko trgovina razvije v tem mestu, potem ko je bilo treba ukiniti številna delovna mesta zaradi vse manjšega števila kupcev z onstran meje.
Mesto mora namreč razumeti, je poudaril, da se trgovinski sektor nahaja v slabih vodah; kakovostno mora razviti svojo ponudbo, ker mu v nasprotnem primeru grozi postopno izumi--ranje; zelo namreč zaskrbljuje velika negotovost
glede prihodnosti. Dodal je tudi, da bi se morali v mestu vzporedno razvijati vsi sektorji, zanje pa so potrebni razvojni načrti, ki pa morajo biti med seboj povezani.
Tajnica združenja Ester Pacor pa je mimo pozitivne ocene načrta nanizala nekaj problemov, ki so še odprti. V ta okvir je na primer postavila vprašanje bencinskih črpalk, ki se nahajajo v ulicah, kjer bo promet omejen; ostaja tudi vprašanje partikularnih
Konzorcialno podjetje za prevoze (ACT) obvešča, da bo z jutrijšnjim dnem - istočasno z začetkom izvajanja občinskega načrta proti onesnaženju zraka - uvedlo naslednje spremembe na avtobusnih progah:
- proga št. 10: omejena proga na Borznem trgu: z Ul. Mazzini bo avtobus vozil po Trgu Tommaseo
-	UL Einaudi - Borznem trgu (nova glavna postaja bo v višini »glavne gredice«, nato pa Korzo Italia
-	UL S.Spiridione - UL Mazzini in naprej po dosedanji progi;
-proga St. 11: omejena proga na Trgu Tommaseo: z Ul. Mazzini na Trg Tommaseo (nova glavna postaja v višini sedanje glavne postaje proge št. 25), nato po Ul. Einaudi -Korzu Italia - UL S.Spiridione - Ul. Mazzini in nato po dosedanji progi;;
-progi št. 15-16: podaljšana proga na Trg
interesov, kot je na primer dostava prehrambenih artiklov na domove nepokretnih oseb. Kritizirala pa je, da se v načrtu omenjajo samo nekatera parkirišča, o zasebnih pa ni niti besede; in s tem v zvezi je postavila tudi vprašanje visokih cen za parkiranje v parkiriščih.
Vsekakor pa je podčrtala, da je sedaj potrebno izdelati načrt za parkirišča, določiti namembnost nekaterih trgov in ulic in kako ukrepati z
Oberdan: z Goldonijevega trga se bo vožnja nadaljevala po Ul. Gallina -UL Reti - UL Carducci -Trg Oberdan (palača Telecom, skupno s postajo avtobusa št. 60), nato po Ul. Carducci - Goldonijev trg in nato po dosedanji progi;
-proga št. 18: okrepitev proge na. smeri Ul. Cu-mano - Borzni trg;
-proga št. 25: premestitev glavne postaje na Borzni trg (skupno s postajo št. 18), nato po Korzu Italia - UL Imbriani in naprej po običajni trasi (postaja na Korzu Italia 13 bo ostala);
-proga št. 28: premaknitev glavne postaje na Borznem trgu na konec glavne gredice;
ulicami, kjer bo promet prepovedan. Poleg vsega tega pa bo treba tudi izboljšati načrt javnih prevozov.
Predstavnika odbora Camminatrieste Mauri-zio Tremul in Fiore Ba-budri pa sta na tiskovni konferenci še pristavila, da je omenjeni načrt osnova za prihodnost, pozitivno pa ga je ocenil tudi predstavnik Legam-biente Sandro Laurenzi predvsem zato, ker ščiti zdravje celotne skupnosti.
-proga št. 29: nova glavna postaja na Goldonijevem trgu v višini glavnih postaj št. 15 in 16;
- proga L: (nova proga od torka do sobote) s Trga Oberdan v UL Carli; glavna postaja bo na Trgu Oberdan pri postaji openskega tramvaja, nato pa bo avtobus vozil po UL Carducci, Trgu Goldoni, skozi predora, po Drevoredu Elizejskih poljan in Ul. Carli. Povratna vožnja pa bo speljana z Ul. Carli po UL Schiaparelli - Drevoredu Elizejskih poljan -UL S. Marco - skozi predora - po Goldonijevem trgu - Ul. Gallina - UL Reti - UL Carduci in na Trg Oberdan.
NOVICE
Delo Miramarskega centra pod drobnogledom znanstvenikov
ACT uvedel nekaj sprememb na avtobusnih progah
_________ČRNA KRONIKA________________
Goljufal je s poštnimi paketi, a mu je odklenkalo
Včeraj so prijavili sodstvu rimskega uradnika, ki naj bi kar po pošti ogoljufal več ljudi in podjetij. Preiskavo je uvedlo tržaška poštna policija v sodelovanju z rimsko, potem ko jo je vodstvo neke tržaške nepremičninske družbe obvestilo, da je prejelo po pošti računalniško disketo, ki je ni bilo nikoli naročilo, a za katero bi moralo plačati 100 tisoč lir. Izkazalo se je, da je bila disketa vredna kvečjemu 2 tisoč lir.
Poštna policija je kmalu prišla na sled odpošilja-telju in ga prijavila zaradi goljufije. Preiskovalci imena goljufa niso sporočili, ker se preiskava nadaljuje, da bi ugotovili, ali je imel goljuf še kake sodelavce. S pošiljkami naj bi se rimski uradnik okoristil kvečjemu za kak milijon lir. Svoje pakete je poslal tudi v Neapelj, Milan in še nekatera druga mesta, a policija ni doslej prejela nobene prijave ogoljufanih in zato ni posegla.
Poskus vloma ni uspel
Včeraj ob 3.30 zjutraj so policisti posegli na območju Čampa Metastasio, ker so jim sporočili, da se neznanec potika v bližini tamkajšnje trafike. Agenti so res ugotovili, da je nekdo poskusil vlomiti v lokal. Ko so pregledali bližnje ulice, so opazili mladeniča, ki jo je takoj popihal, komaj jih je zapazil. Agenti so se pognali za njim, eden od policistov je tudi ustrelil v zrak, da bi domnevnega vlomilca prisili, naj se ustavi, a vse je bilo zaman. Mladeniču je uspelo pobegniti. Policijski komisariat iz Rocola vsekakor nadaljuje preiskavo, da bi odkril vlomilca.
Deset znanstvenikov svetovnega slovesa (med katerimi tudi dva nobelovca) bo jutri in v petek proučilo dejavnost in perspektive Mednarodnega centra za teoretsko fiziko. Potem ko je UNESCO prevzel administrativno odgovornost glede delovanja miramarskega centra, bo »izpit« še -posebno važen. Tri raziskovalne skupine bodo skupini znanstvenikov predstavile programe za prihodnji dve leti, na zasedanju pa bo govor tudi o novih možnih razvojih fizike okolja in dinamike proteinov.
Pričevanja o prečkanju Atlantskega oceana
Člani posadke tržaške dvojamborne 20-metr-ske jadrnice »Ornella III« Alessandra Rasinija bodo drevi ob 19. uri na sedežu barkovljan-sko-grljanskega jadralnega društva SVBG v Miramarskem drevoredu 32 spregovorili o prečkanju Atlanstskega oceana. Jadrnica se je udeležila tekmovanja Transat des Passiones,' ki se je začelo v Saint Trapezu in mimo Kanarskih otokov po petindvajsetih dneh plovbe priplula v Martiniko. Plovbo je prve dni oviral močan vihar, med katerim sta se potopili dve francoski in ena italijanska jadrnica. Dre-višnje srečanje sodi v okvir »barkovljanskih srečanj«, ki so namenjena ljubiteljem morja in jadranja.
Vodeni obisk po Revoltelli in predavanje o baronovi knjižnici
Danes ob 17.30 bo dr. Massimo De Grassi vodil obisk po palači barona Pasqualeja Revoltelle. Dr. Bianca Cuderi pa bo v okviru manifestacij ob 200-letnici baronovega rojstva ob 17. uri v avditoriju muzeja predavala o njegovi knjižnici.
*
OSMI MAREC / NA TRŽAŠKEM
POSKUS / V NEKATERIH MESTIH
Protesli, kulturne prireditve, družabna srečanja in še kaj
Od drevi do nedelje se bodo na pobudo slovenskih društev zvrstile razne prireditve - Jutri dopoldne protest zaradi Silvie Baraldini in srečanje na meji
Poštni uradi odprti tudi ob nedeljah
Trst bo moral še počakati
Se preden se je razplamtela polemika o aktualnosti' mednarodnega dneva žensk, so se ženske na Tržaškem odločile, da je osmi marec še vedno njihov dan, pripombam navkljub. O upravičenosti »obhajanja osmega marca« so se že pred leti zaCele spraševati ženske same in sklenile, da dan ohranijo s tem, da skušajo vnesti spremembe, ki jih narekujejo nove okoliščine. Tako je letošnji tržaški osmi marec zasnovan praznično in protestno: cela vrsta društev (veliko večino smo posamič že omenili) in drugih organizacij organizira tudi letos družabna srečanja s kulturnim programom ali tematskim srečanjem, skupno pa veliko mestnih-or-ganizacij prireja nekaj odmevnejših pobud.
Dolg seznam podpisnikov podpira protestno akcijo Tržaškega odbora za solidarnost in za povratek Silvie Baraldini, ki bo jutri dopoldne od 10. do 12. ure pred sedežem konzularne agencije ZDA v Ul. Roma 15. Silvio Baraldini so v ZDA obsodili na 43 let ječe, ker je zaščitila pobeg predstavnice Gibanje za osvoboditev Cmih. Kot poudarjajo pobudniki protesta, Silvia Baraldini ni nikogar ubila, sploh se ni poslužila orožja, kljub temu je v strogem zaporu. Tri ženske pa so ob letošnjem osmem marcu končno le dočakale prostost, gre za politične jetnice, za katere se je zavzela mednarodna organizacija Amnesty International.
Zenske za mir in sodelovanje: v tem duhu bo jutri dopoldne potekalo
tradicionalno srečanje žensk z obeh strani meje, ki se bodo sešle ob 11. uri na mejnem prehodu pri Škofijah. Jutri popoldne pa bo v kavami Tomma-seo kulturna prireditev V ritmu, v afro in latinskoameriški kulturi: glasba, poezija in pravljice žensk, ki ga organizirata Arci-donna in krožek UDI-ZZI Kavarna žensk. Konec meseca pa.bo še nekaj skupnih pobud, ki se bodo predvsem nanašale na podrobnejšo predstavitev zakona proti spolnemu nasilju in na osvetlitev položaja žensk v svetu. Jutri pa bodo v miljskem centru Millo že odprli fotografsko razstavo z izdelki udeleženk že šestega natečaja, ki ga prirejata krajevni krožek UDI-ZZI in upokojenke CGIL.
Tržaške ženske zavračajo teze revije Famiglia Cristiana
»Prepričane smo, da ima proslavljanje osmega marca še vedno smisel in pomen, ker v odnosu do žensk še vedno prihaja do krivičnosti in nasilja, vendar se ne sme omejevati na enodnevno slavje, temveč mora biti priložnost za skupen razmislek in zavzetost žensk, da bi konCno ustvarili pogoje za uresničitev resničnih enakih možnosti«. Tako tržaška Komisija za enake možnosti o'dgovarja na tezo katoliškega tednika Famiglia Cristiana o ukinitvi mednarodnega dneva žensk, Ceš da je zastarel, da se nanaša na podložen položaj žensk, italijanske ženske pa naj bi z odobritvijo zakona proti spolnemu nasilju dokazale, da so močne in da torej ne potrebujejo nikakšme oblike »zaščite«.
Ze nota tržaške občinske komisije prinaša dolg seznam stvari, ki bi jih
bilo treba urediti, v prvi vrsti se komisija namerava spopasti z usklajevanjem umikov najrazličnejših storitev in uslug. Tudi druga tiskovna sporočila žensk ob letošnjem osmem marcu opozarjajo na celo vrsto nerešenih vprašanj, ki predvsem bremenijo ženske, npr. vse slabša socialna oskrba. Stališče katoliškega tednika je spodbudilo tudi deželno tajnico sindikata CISL Bruno Arbo, ki je predvsem naglasila, da ob osmem marcu so in vselej v ospredju zavzemanja žensk za dosego povsem enakopravnega položaja. Glede zakona proti spolnemu nasilju pa je dejala, da ni napadalno, temveC obrambno sredstvo. Fomm žensk SKP pa je zapisal, da je končno zakonik potrdil to, kar so ženske vselej trdile: spolno nasilje je napad na osebo.
Bi radi odposlali priporočeno pismo ali brzojavko oziroma kupili znamko ali telefonsko kartico na pošti tudi v nedeljo? Zelja se nam bo morda izpolnila še letos. Vodstvo poštnega podjetja je predlagalo poskusno nedeljsko službo od 8.30 do 19. ure v petnajstih mestih (Turin, Milan, Trento, Benetke, Bologna, Firence, Ancona, Pemgia, Pescara, Rim, Neapelj, Bari, Palermo, Catania), Ce pa se bo obnesla, naj bi jo raztegnilo na vso državo. V takšnem primem bi lahko tujci v poštnih uradih tudi zamenjali valuto.
Pogojnik je obvezen zaradi tega, ker stanovske organizacije poštnih uslužbencev iz sklopa osrednjih treh sindikatov Cgil, Cisl in Uil s tem zaenkrat ne
soglašajo. Zakaj? Zato, pravijo, ker je treba poprej obnoviti delovno pogodbo, ki je zapadla že pred štirimi leti, in v tem okviru rešiti kopico žgočih problemov, kakor sta med drugim pomanjkanje osebja in neustrezne strukture. »Mi ne nasprotujemo aprioristiCno predlogu poštnega podjetja, hočemo pa, da zamaši vrzeh,« menijo sindikahsti.
Ob nedeljah naj bi poslovali v prvi vrsti uradi na pokrajinskih sedežih poštnega podjetja, sicer pa tudi njegove agencije v najbolj gosto naseljenih mestnih Četrtih. Poleg drugega naj bi bilo mogoCe tudi vplačevanje naročnin za javne storitve, vendar samo v dopoldanskih urah ali kvečjemu do 12.30.
TRŽAŠKA KNJIGARNA / POBUDA KAVARNE 2ENSK
Zenska ustvarjalnost v ospredju
Osmi marec je tudi dan, ki je posvečen ženski ustvarjalnosti. Na pobudo krožka UDI-ZZI Kavarna žensk je vrsta tržaških knjigarn dala na ogled publikacije ženskih avtoric. Pobude, ki bo trajala približno teden dni, se udeležuje tudi Tržaška knjigarna (foto KROMA). Na žensko ustvarjalnost ob tokratnem mednarodnem dnevu žensk opozarjajo še nekatere druge pobude, o osmo-marCevskem popustu v kinodvorani Ariston, kjer predvajajo film režiserke Comencinijeve po romanu Tržačanke Susanne Tamaro smo že pisali, prvič pa napovedujemo Aperitiv v narečju ... s tržaškimi ženskami, ki bo v petek popoldne v foyerju gledališča Rossetti in na katerem bodo igralci prestavili ženske like iz nekdanjega Trsta.
r POBUDA / TRGOVINSKE ZBORNICE
Skoraj šest milijard lir za luško infrastnikturo
Trgovinska zbornica bo na podlagi dveh sporazumov z luško oblastjo nakazala skoraj 6 milijard lir za modernizacijo pristaniških struktur.
Prvo nakazilo, ki bo znašalo približno 5 milijard lir, bo namenjeno izgradnji okrog 16.000 kvadratnih metrov velikega skladišča za tako imenovane konvencionalne tovore na operativni obali Adria Terminala; ustrezna dela bodo trajala dve leti, a že po prvih dvanajstih mesecih naj bi delo v njem postopoma steklo, pri Čemer naj bi zaposlili trideset delovnih moči (birokratski postopek za pooblastilo del bodo dovršili menda še pred koncem marca).
Z drugim nakazilom za 800 milijonov lir pa naj bi dopolnili Pomol IV v stari prosti coni oziroma tamkajšnji trajektni terminal, kakor ga predvideva načrt družbe Autovie servizi, ki ga ravno zdaj obravnava višji državni svet za javna dela. Celovita naložba bo znašala 4, 5 milijarde lir, krili pa jo bodo tudi s sredstvi iz Sklada za Trst.
HlRST / SMRT MONICE MAZZOLINlh
Tožilstvo zahteva 21 let zapora za Giorgioneja
Javni tožilec Raffae-le Mancuso je včeraj na odprtju procesa na tržaškem porotnem sodišču zahteval 21 let zapora 27-letnega natakarja Uga Giorgioneja, ki je obdolžen namernega umora 24-let-ne hčere gradeškega gostilničarja Monice Mazzolini.
Dogodek se je pripetil 1. aprila 1994, ko so v Giorgionejevem terenskem vozilu v kanalu Isonzato pri Gra-dežu našli truplo Monice Mazzolini, ki je malo pred tem prekinila ljubezenski odnos z Giorgionejem. Malo za tem so Giorgioneja našli v nezavesti v nekem drugem avtomobilu pri Devinu, potem ko si je skušal vzeti življenje s plinom iz izpušne cevi. Najprej je prevladala hipoteza, da je Monica Mazzolini utonila v avtomobilu, ki ga je vozil Gior-
gione in ki je zdrsnil v kanal verjetno zaradi prenagljenega manevra. Giorgione naj bi nato pobegnil proti domu, se vsedel v drugi avtomobil in si priskrbel gumijasto cev, da bi si nato vzel življenje.
Preiskava pa je odkrila še druge elemente v breme obtoženca, ki pa je s svoje strani zagovarjal hipotezo nenamernega umora. Javni tožilec pa zahteva, da se Giorgioneju priznajo le olajševalne okoliščine zaradi kesanja po smrti Monice. Javni tožilec Mancuso namreč zatrjuje, da je Giorgione bivšo zaročenko umoril preden bi skupno z njo s terenskim vozilom zgrmel v kanal Isonzato. Po javnem tožilcu bo besedo sedaj imela civilna stranka, ki jo predstavlja odvetnik Roberto Maniacco.
DOLINA / OBČNI ZBOR MOPZ VALENTIN VODNIK
Dobro opravljeno delo, toda
V prejšnjih dneh so se na rednem obenem zboru zbrali elani MoPZ Valentin Vodnik: ob dvak-rattedenskih vajah in raznih nastopih je to srečanje vsakoletna priložnost za pregled opravljenega delovanja, oceno enoletne dejavnosti in načrtovanje smernic za nadaljnje delo.
Predsedniško poročilo je podal Giancarlo Foraus, blagajniški Giorgio Bevk, zborovodja Ignacij Ota pa je prisotnim elanom dolinskega zbora posredoval oceno delovanja z umetniško-ustvarjal-nega zornega kota. Predsedniško poročilo je kot vselej zaobjelo enoletno delovanje, od srede prejšnje sezone do sedanjih dni, ko se tudi dolinski MoPz Valentin Vodnik pripravlja predvsem na nastop na Primorski poje. Poleg tega pa so v bližnji prihodno-.sti že napovedane še druge kulturne obveznosti, kot sta gostovanje v Hrpeljah na uradnem srečanju med dolinsko in tamkajšnjo novo slovensko občino, tradicionalni nastop ob vaškem spomeniku na Taborju na svečanosti ob 25. aprilu. Glede na pozitivni učinek, ki ga je v pretekli sezoni imel dvodnevni
seminar v Kočevju, so se dolinski pevci odločili, da se tudi letos za dva dni posvetijo intenzivnemu izobraževalnemu delu.
Pregled dejavnosti v Časovnem loku leta dni je bil kar spodbuden: po uspešnem partizanskem koncertu, ko je zbor nastopil na društveni proslavi 50-letnice osvoboditve, so pevci počastili to pomembno zgodovinsko obletnico še z nastopi v Novi Gorici, na osrednji občinski proslavi ob dolinskem spomeniku, na proslavi obalnih občin v Kopru. V juniju
je zbor v sodelovanju z dolinskim društvom sprejel v goste tri sorodne skupine in tako podal dobrodošlico kočevskemu MoPZ Svoboda, doberdobskemu MoPZ Jezero in pa MePZ Isarlust iz Strasslacha. Novo sezono je zaCel s sodelovanjem na prireditvah ob -SO-letnici ZSKD, in sicer z nastopom ob predstavitvi pesmarice Ignacija Ote in v združeni pesmi na osrednji proslavi v Dolini. Medtem so se pevci z ostalimi vaščani udeležili CišCenja vasi, ki je gostila veči-
no prireditev ob jubileju ZSKD.
Oktobra je MoPZ Valentin Vodnik povrnil obisk najprej MoPZ Svoboda v Kočevju, nato še MePZ Isarlust iz Strasslacha s tridnevnim gostovanjem v Nemčiji. Redne vaje so dopolnili še nastopi na svečanostih ob 1. novembru, na martinovanju v dolinskem mladinskem krožku, na društveni družabnosti v Pozdrav staremu letu. Novo sončno leto pa sta otvorila nastopa na dveh prireditvah ob dnevu slovenske kulture, na goriškem Vrhu in pa na osrednji občinski proslavi v Boljuncu.
Ce je bilo predsedniško poročilo posvečeno spodbudnemu naštevanju in ugotavljanju kar dobro opravljenega dela, je bila kritic-nejša misel zborovodje: Ignacij Ota je pač opozoril tudi na vse »nevšečnosti« skupinskega dela. Zborovsko delo je seveda zahtevno, v kolikor sloni na skupinskem poustvarjanju, pri katerem morajo biti soudeleženi po vrsti prav vsi elani. Točnost na vajah, predvsem pa redna prisotnost sta torej bistvena predpogoja vsakršnega uspešnega skupinskega dela!
(dam)
PREDSTAVITEV DRUŠTVA IZZA
Pobude zamejskih
študentov v ljubljani
Obisk na tržaških slovenskih višjih šolah
V Ljubljani že nekaj Časa deluje Društvo slovenskih izseljeniških in zamejskih študentov. Beseda izseljeniški pomeni, da so v njem vključeni tudi študentje, slovenskega porekla iz drugih držav (trenutno na primer iz Rusije, Kanade, Sicilije in Nizozemske), iz zamjestva pa je v Društvo včlanjenih v akademskem letu 95/96 kar osemindvajset študentov s Tržaškega, šest z Goriškega, eden iz Benečije, dva pa sta iz Porabja na Madžarskem.
Dve predstavnici Društva smo srečali v soboto, ko sta se vraCali s srečanja, ki sta ga imeli z dijaki na Pedagoškem liceju A.M. Slomšek, sami pa smo prisostvovali njuni predstavitvi dejavnosti društva na Državnem tehničnem trgovskem zavodu Žige Zoisa. To sta Karin Vitez, ki je predsednica Društva, in Tanja Škabar. Prva je že opravila študij za fizioterapevtko in je trenutno v Ljubljani tudi že v službi, druga končuje študije iz sociologije na Fakulteti za družbene vede.
Dijakom sta obrazložili potek univerzitetnega študija v Ljubljani in jim posredovali vse podatke, ki jim bodo lahko pomagali pri izbiri nadaljnjega Šolanja. »Slovenci vseh dežel, združite se« je zapisano na depliantu, ki sta ga delili okrog 30 dijakom zavoda, udeležencem srečanja.
»Zamejski in izseljeniški študentje, ki smo se odločili, da bomo svoje visokošolsko izobraževanje nadaljevali v Ljubljani, imamo precej
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
7.	marca 1996
TOMO
Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 17.59 - Dolžina dneva 11.25 - Luna vzide ob 18.23 in zatone ob 6.49.
Jutri, PETEK,
8.	marca 1996
NADA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 5,5 stopinje, zračni tlak 1024,7 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 54-od-stotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 7,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Matteo Plana, Francesca Godina, Giada Zucca, Andrea Rivieram, Alessia Zinno, Sharon Starri, Carolina Elisa Riccobon, Elena La-co, Ludovico Francesco Virdis, Emanuele Nicolini.
UMRLI SO: 75-letni Andrea Angelo Pešce, 84-letna Emilia Poropat, 73-letni Renato Privileggio, 82-letni Umberto Di Muro, 77-letna Giovanna Co-ciani, 74-letni Giovanni Zacchigna, 82-letna Antonia Crevatin, 84-letni Francesco Lettich, 68-let-ni Adelchi Bertogna.
Društvo slovenskih ižseljeniških in zamejskih študentov
skupnega. Predvsem se ob petkih odpravljamo domov, ob nedeljah pa ponovno vračamo v Ljubljano. S ponedeljkom začenjamo nov študijski teden. Skupna nam je izkušnja prilagajanja novemu študijskemu življenju, kopica birokratskih obveznosti ob vpisu in urejanje raznih dovoljenj, ki si jih moramo kot tuji državljani zagotoviti.«
Sedaj pa je nastalo novo društvo, sta poudarili obe govornici, ki pomaga novim študentom pri reševaju raznih problemov in težav, tako glede možnosti študija na univerzi v Ljubljani, kot glede sodelovanja s sorodnimi tujimi in slovenskimi društvi. Skrbi za obš-tudijske dejavnosti in zastopa študentske interese pri upravnih organih in drugih ustanovah, rešeje konkretne probleme, kot so možnost informacij za vpis na Univerzo v Ljubljani, za pridobitev vizuma za začasno bivanje v Sloveniji, za praktične napotke pri študiju, za informacije o življenju v Ljubljani, pa še za informacije o raznih popustih za študente pri gledaliških predstavah, šport-
H LEKARNE
Od PONEDELJKA, 4., do NEDELJE, 9. marca 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Settefontane 39 (tel. 947020), Largo Osoppo 1 (tel. 410515).
BOLJUNEC (tel. 228124)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cavana 11.
BOLJUNEC (tel. 228124)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Cavana 11 (tel. 302303).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka dp petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
nih prireditvah, mesečnih vozovnicah z vlaki itd.
V depliantu je še rečeno, da je bilo društvo ustanovljeno junija 1995, da ima svoj sedež v Mednarodni pisarni SOU v Ljubljani, da se elani srečujejo enkrat mesečno, in sicer v Študentskem naselju v Rožni dolini v Ljubljani, kjer mnogi tudi stanujejo.
Vse to sta mladi predstavnici društva prepričljivo prikazali dijakom in dodali še vrsto informacij, na primer o tem, kakšno vlogo ima na sploh Studenska organizacija univerze v Ljubljani tudi za delovanje društva, kako pomemben je na primer parlament študentov z vlado in seveda tudi ministrstvi. Gre skratka za številne pobude, ki pomagajo študentu, če se odloči za udejstvovanje na področju športa, kulture, sociale, mednarodnega sodelovanja, turizma ipd.
Jutri bo v Ljubljani informativni dan za študente, ki bi se želeli vpisati. Tu bo zainteresirani dobil vse naslednje informacije in napotke.
Predstavnici društva sta prikazali še vrsto diapozitivov o lepotah Ljubljane in njene okolice ter dali na razpolago informacije o pogojih dodiplomskega študija in pridobitve štipendije za kandidate iz zamejstva.
■ »Ne pozabite omeniti Študentske organizacije univerze, ki nam je v vsakem pogledu na roko in v pomoč«, sta nam dejali.
Neva Lukeš
KINO
ARISTON- 16.15, 18.15, 20,15, 22.15 »Va dove ti porta il cuore«, r. C. Co-mencini, i. Vima Lisi, Mar-gherita Buy.
EKCELSIOR - 17.35, 19.55, 22.15 »Sabrina«, r. Sidney Pollack, i. Harrison Ford, Julia Ormond.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »II rovescio della meda-glia« i. John Travolta.
AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Jumanji«, i. Robin Wil-liams.
NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Dracu-la morto e contento«, r. Mel Brooks, i. Leslie Nielsen.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II ta-gliaerbe H«.
NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pensie-ri pericolosi«, i. Michelle Pfeiffer.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Le nozze di Muriel«, i. Toni Collette.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Abbracci, carezze e corna« porn., prepovedan mladini izpod 18. let.
CAPITOL - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Two Much -Dne di troppo«, i. Antonio Banderas, Melanie Griffith.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »La dea delVamore«, r-i. Woody Allen, i. Mira Sorvino.
Slovensko Stalno Sledalisce
Bratko Kreft
• •
e
Režija: ZVONE ŠEDLBAUER PREMIERA
Jutri, 8. marca, ob 20.30	ABONMA RED A
SKD LIPA
obvešča,
da napovedan večer v veseli družbi
IDAME^
©IBIPArDIB
zaradi bolezni nastopajočih
LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Bine in the Face«, i Harvey Keitel, Ma-donna.
hi PRIREDITVE
SKD LIPA obvešča, da napovedan veCerv veseli družbi DANES ODPADE zaradi bolezni nastopajočih.
KD ROVTE KOLONKO-
VEC - Ul. Monte Sernio 27 priredi PRAZNIK ZENA posvečen dekletom in ženam jutri, 8. t.m. od 18.30 dalje z veCerjo in družabnostjo. Marta IvSiC-KodriC bo vpeljala prisotne v krajši razgovor o današnjem dogajanju.
KD LONJER - KATINA-
RA prireja jutri, 8. t. m. v društvenih prostorih v Lonjerju ob 20. uri PRAZNOVANJE v počastitev dneva žena. Vabljene!
ARISTON - PRAZNIK
ZENA. Samo jutri, 8. marca znižana vstopnica za vse ženske: film VA’ DOVE TI PORTA IL CUORE (9.000 lir za pod 60 let, 8.000 lir za nad 60 let). Začetek ob 16.15, 18.15, 20.15 in 22.15.
SLOVENSKI KLUB, Ul. Donizetti 3 vabi v soboto, 9. t. m. na VEČER posvečen prazniku žena. Na sporedu bo zabavno tekmovanje med moško ip žensko ekipo ter zakuska, ki jo bodo klubovkam pripravili klu-bovci. Začetek ob 18.30.
ŽUPNIJSKA SKUPNOST sv. Jerneja z OpCin obvešča, da bo v soboto, 9. marca bo ob 19. uri v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah sveta maša ob 1. obletnici smrti mgrs. Lojzeta Škerla. Vabimo vse, ki ste pokojnega poznali in spoštovali k spominski sveti maši. Duhovnike vabimo k somaševanju. Mašo bo vodil škofov vikar za Slovence mgrs. Franc Vončina.
SKD VIGRED prireja proslavo 8. marca danes, 7. marca, ob 20. uri v osnovni šoli S. Gruden v Sempo-laju. Nastopa 2PZ Grbec iz Skednja s slovenskim musi-
calom Z ROKO V ROKI ZAPLEŠIMO KOLO LJUBEZNI.
KD F. VENTURINI -
DAN ZENA. Jutri, 8. marca, ob 20.30 v Kulturnem centru A.U.Miro gostuje dramska skupina KD KRAŠKI DOM z veseloigro ZGODBE O DR. FAUSTU, režija D. Gorup. Sledi družabnost z glasbo.
SKD CEROVLJE -MAVHINJE priredi utri, 8. marca PRAZNOVANJE DNEVA ZENA v restavraciji Urdih v Mavhinjah. Ob veselih zvokih ansambla Kraški kvintet bo pel slovenski pevec Braco Koren. Število mest je omejeno. Pohitite! Informacije in rezervacije na tel. št. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure.
ŽENSKE iz Boljunca v sodelovanju s KD F. Prešeren vabijo vse žene v petek na PRAZNOVANJE 8. MARCA. Za rezervacije tel. na št. 228490 (gledališče F.Prešeren) danes od 19. do 20. ure.
KD SKALA iz Gropade vabi v soboto, 9. marca, ob priliki dneva žena, na KONCERT ŽPZI. GRBEC iz
Skednja. Priložnostno misel bo podala g.a Neva Lukeš. Pričetek ob 20.30. Vabljeni!
ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. - Opčine prireja v nedeljo, 10. marca, ob 18. uri v župnijski cerkvi na Opčinah KONCERT, ki ga bosta oblikovala priznana glasbenika Enrico Perrini - orgle in Giuseppe Minin - trobenta. Prisrčno vabljeni!
KD KRAŠKI DOM priredi v nedeljo, 10. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu kulturno prireditev in družabnost ob počastitvi dneva žena. Sodelujejo: 2PZ L Gruden - Nabrežina ter domače ustvarjalke. Vabljeni!
PD MACKOLJE vabi na ogled TV-dokumentarnega filma MASA ZA LOJZETA BRATUŽA po scenariju Dorice Makuc. Besedo bosta podali: dr Dorica Makuc in g.a Marija Ferletic v nedeljo, 10. marca, od 17. uri v Srenjski hiši v Mackoljah.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v sredo, 13. marca, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20 predavanje z diapozitivi z naslovom NARAVNE ZNAMENITOSTI AMERIŠKEGA JUGOZAHODA. Predaval bo Lojze Abram. Vljudno vabljeni!
SKD SLAVEC Ricmanje-
Log prireja od 13. do 19. t. m. tradicionalni RICMANJ-SKI TEDEN s sledečim programom: 13. t. m. otvoritev razstave tržaških likovnih ustvarjalk, 16. t. m. koncert Godbe na pihala iz Ric-manj, 17. t. m. zabavni veCer s kantavtorjem Iztokom Mlakarjemfvstop z rezeracijo) ter 19. t. m. domači veCer: ZdMPZ Slavec-Slovenec in dramsko skupino SKD Slavec.
SKLAD MITJA CUK vabi na dobrodelni koncert. Nastopa GODBENO DRUŠTVO PROSEK v nedeljo, 17. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Pro-
SKLAD MITJA CUK vabi na dobrodelni koncert. Nastopa pianist Miran Devetak v petek, 22. marca, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst ob-
vešCa elane, da zapade 10.3.96 rok za vložitev prošenj za premestitve ( vse stopnje). V uradu SSS so na razpolago obrazci in priloge-
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča Člane, da zapade 22. marca 1996 rok za predstavitev prošenj za začasne premestitve (utilizzazioni e comandi) šolskega osebja na druga službena mesta, ki predvidevajo drugačne zadolžitve. Urnik tajništva vsak torek od 16. do 17.30, Ul. Carducci 8 - Trst- tel. št. 370301.
S	IZLETI
SK BRDINA organizira v nedeljo, 10. marca avtobusni izlet v Sappado 2000. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah danes, 7. marca od 19. do 20. ure. Informacije na tel. š. 212859 ali 299573.
ZVEZA SINDIKATA UPOKOJENCEV CGEL Devin - Nabrežina priredi v nedeljo, 10. marca, ob priliki dneva žena, enodnevni izlet v goriška Brda. Za rezervacije in informacije tel. na št. 200669, 200007, 299640, 208306.
PLANINSKA ODSEKA SZ SLOGA IN SK DEVIN vabita v nedeljo, 10. marca svoje elane in prijatelje na zimski vzpon na Snežnik. Zbirališče v Bazovici ob 7.30 pred vaškim spomenikom NOB.
V Prebenegu na St. 15 je danes velik praznik:
Jože Vodopivec
mož, oCe in nono slavi visok jubilej, okroglih 80 let!
Veliko zdravja in veselja mu želijovsi domači
Delji in Borisu se je pridružila
Petra
Mirne noči in živahne dni želita
Breda in Sonja
	
E3	ČESTITKE
Danes se veselita svojega 10. rojstnega dne KATJA in ERIKA HERVA-TIC. Da bi bili vedno zdravi in veseli ter na klavir lepo igrali jima iz vsega srca želi Pamela.
□ OBVESTILA
DANES, 7. marca od 21. ure dalje bo v baru Oxis v Križu Koncert skupine Status Symbol.
SK BRDINA sporoča, da so na razpolago fotografije o 15. zamejskem prvenstvu pri Foto Lore-dana na Opčinah.
SLOVENSKA PROSVETA v Trstu obvešča interesente, da bo dvodnevni tečaj z naslovom PLESNO - GIBALNA SOOČANJA, ki ga bosta vodili Lena Knific in Helena Biffio v petek, 15. t. m. od 18.30 do 20.30 in v soboto, 16. t. m. od 15. do 18. ure v prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3/1. nad. Za informacije tel. na St. 370846.
MIRKO HRVATIC, Francesca Rapotec, Tanja Parovel, Michele Ota vljudno vabijo na ogled likovne razstave, ki je v društveni gostilni v Ric-manjih do 17. marca.
SLOKAD in VINCEN-CIJEVA KONFERENCA opozarjata, da morajo starši iz tržaške občine za vpis v kolonijo v Drago in Comeglians nesti k zdravniškemu pregledu otrok, določeno v Ul. Farneo 3, izpolnjeno polo, ki jo dobijo na šolskem ravnateljstvu in kopijo davčen prijave. Iste dokumente morajo prinesti k zdravniškemu pregledu na Opčine, Proseška ul. 118, Ce bodo pregled opravili tam, ta in prihodnji petek od 8. di 11. ure, starši otrok s Krasa in zamudniki iz mesta. Prosimo starSe otrok, ki so že bili pri zdravniškemu pregledu prejšnji petek, da izročijo dokumente na Pro-seški ul. 118. Pojasnila dobita na tel. št. 226117, 43194 in 366970.
MALI OGLASI
tel. 040-361888 _
PRODAM camper Ive-co daily, letnik ’84, v dobrem stanju, edini lastnik, opremljen za velike ture. Tel. št. 220284.
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST-Ul. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
PRODAM po zelo ugodni ceni rusticno (rabljeno) dnevno sobo in sedežno garnituro v istem stilu. Tel. St. 040/ 54390/575145.
NA PROSEKU oddamo nerezidentom v najem za dobo enega leta opremljeno stanovanje, 86 kv.m. Tel. 225657 od 12. do 16. ure.
PRODAM hišo na Kontovelu.Tel. med 17. in 19. uro na St. 251139.
20-LETNO dekle z visokošolsko izobrazbo ter avtonomnim prevozom išCe delo. Tel. št. 040/211380.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz italijanščine za vse stopnje. Tel. št. 410967.
SIMPATIČNE animatorke za Vaše otroke na razpolago za zabavo in rojstne dneve. Tel. št. 410967.
DELO nudim dinamični osebi z voljo do samostojnega dela. Tel. na št. 040/327023 - zveCer.
RAZPRODAM štedilnik na drva, različnih vrst in mer. Tel. St. 350150 ali 575145.
V PIVNICI III. Gene-razione v Boljuncu bo na dan žena, 8.. marca, ob 21. uri Vatavuhu kon-
CeKMECKI TURIZEM je odprl Just Škerl - Salež 44, ob sredah zaprto.
KMEČKI TURIZEM Gruden-Zbogar v Sama-torci je spet odprt vsak Četrtek, petek, soboto in nedeljo.Tel. št. 229191
OSMICO je odprl Ivan Antonie, Cerovlje 34. ToCi belo in Črno vino.
PRI BIBCU v Križu je odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah.
JUTRI, 8. t. m. odpreta osmico Marcelo in Edvin Doljak v Samatorci 22.
t
Dne 26. februarja je tiho odšel naš dragi
Milan Ukmar

Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 9. marca, ob 15. uri v cerkvi v Komnu.
Žalostno vest sporočajo žena Marija, hčerka Milica z Denisom, sestra Branka z družino, svakinja Anica, svak Poldo ter vse ostalo sorodstvo
Prosek, Komen, 7.3.1996
(Pogrebno podjetje,
Ul. Torrebianca 34)
Ob izgubi dragega Milana žalujejo s prizadetimi svojci
prijatelja Francesco in Giustina ter družina FrandoliC
Sekcija VZPI-ANPI iz Križa izreka globoko sožalje svojcem ob izgubi tovariša, borca, in pevca Lucijana Padovana
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-36l888-lax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600

ŠOLE / VPISI V SLOVENSKE OSNOVNE ŠOLE IN VRTCE
INFORMIRANJE / OKROGLA MIZA SKGZ
Rahel porast učencev toda manj otrok v vrtcih
Zadovoljiv je zlasti manjši osip od prehodu iz vrtca v šolo
Razgovor o medijih v goriškem proštom
Ob izmenjavi izkušenj postavljeni vprašanji preseganja meje in informiranja italijanske javnosti
OTROŠKI VRTCI				
	S.l. 1996/97		š.l. 1995/96	
1.letnik		skupno	1.letnik	skupno
Doberdob	12	42	12	41
Sovodnje	11	23	13	23
Rupa	6	16	6	17
Romjan	11	26	11	26
Skupno did. ravn. Doberdob	40	107	42	107
Gorica, ul. Brolo	15	42	19	47
Gorica, ul. Fabiani	7	30	15	33
Standrež	8	28	9	32
Pevma	10	27	5	28
Krmin	2	11	4	15
Skupno did. ravn. Gorica	42	138	52	155
Steverjan (občinski)	7	14	2	10
SKUPNO	89	259	96	272
OSNOVNE ŠOLE				
	S.l. 1996/97		S.l. 1995/96	
1.razred		skupno	1. razred skupno	
Voranc - Doberdob	5	42	7	47
Butkovic - Sovodnje	6	36	7	36
Vrh	3	15	5	15
Romjan	6	16	2	11
Skupno did. ravn. Doberdob	20	109	21	109
Zupančič - Gorica	18	80	13	76
Erjavec - Standrež	9	44	11	42
Abram - Pevma	8	36	10	32
Gradnik - Steverjan	1	10	4	11
Plešivo	4	11	1	9
Skupno did. ravn. Gorica	40	181	39	170
SKUPNO	60	290	60	279
Iz didaktičnih ravnateljstev v Gorici in Doberdobu prihajajo razmeroma razveseljive vesti o vpisu otrok v slovenske osnovne šole in otroške vrtce. Šolska populacija se bo septembra namreč spet nekoliko povečala v primerjavi s prejšnjimi šolskimi leti. Prvošolčkov v vseh slovenskih osnovnih šolah bo 60, točno enako kot lani, skupno število učencev pa se bo nekoliko povečalo in sicer od 279 na 290. Porast bo okrepil vse šole go-riškega didaktičnega ravnateljstva z izjemo šte-verjanske, medtem ko bo na območju doberdobske-ga ravnateljstva število uCencev enako letošnjemu, saj bo porast vpisov v šolo v Romjanu povsem kril rahlo nazadovanje v Doberdobu.
Nekoliko slabši je podatek o vpisih v otroške vrtce, kjer beležijo nazadovanje tako pri vpisih v prvi letnik, od 96 na 89, in v skupnem številu otrok, od 272 na 259. Tudi v tem primeru je do-berdobsko območje stabilno in gre spremembo pripisati le Gorici, kjer je opaziti dokaj izrazit padec vpisov. Podatek pa ni pretirano zaskrbljujoč, saj sodi v ciklična nihanja: zadnji dve leti je bil priliv otrok nadpovprečen, zato so na ravnateljstvu pričakovali nekolikšen padec. Upoštevati gre tudi, da se podatki za otroške vrtce lahko še nekoliko spremenijo: vsako leto je namreč nekaj staršev 3-letnih otrok, ki februarja še ne pomishjo na vpis v vrtec, paC pa to storijo kasneje.
Podrobnejši pregled
števila vpisov v posamezne otroške vrtce in osnovne šole objavljamo v priloženi razpredelnici. Na tem mestu bi se raje zaustavili ob nekaterih ugotovitvah, ki jih v zvezi z vpisi prinašata ravnateljici Nataša Paulin in Muka Brajnik.
»Z vpisi na območju
doberdobskega ravnateljstva sem še kar zadovoljna«, pravi ravnateljica Paulinova,»saj bomo v prihodnjem letu ohranili enako število otrok in torej tudi sekcij in razredov v vrtcih in šolah. Posebej je zadovoljivo, da je bil letos osip pri prehodu iz otroških vrtcev v osnovne
NOVICE
Bolnišnica: medicinski departma
Zdravstveno podjetje je v izvajanju preosnove v organizaciji bolnišničnih oddelkov ustanovilo medicinski departma, ki naj bi s Časom združil oddelke za medicino, nevrologijo, dermatologijo, nefrologijo, kardiologijo, onkologijo, pnevmologijo in diabetolo-gijo. Koordinator nove enote, ki bo skupna za Gorico in Tržič, bo primarij medicine v Tržiču dr. Franco Lom, njegov namestnik pa dr. Adriano Lipizer.
Kinootelje: psihološki thriller
Film, ki ga Kinoatelje nocoj ob 20.45 v Kulturnem domu ponuja članom, je psihološki thriller, v katerem je klasična pripovedna shema (zločin, preiskava, “suspence”, presenečenje in seveda happy end) zgrajena na razmišljanju o principu ugodja v zahodni kulturi izobilja. Splet mračnih situacij, nasilja in perverznosti je sad skupnega dela scenarista Joeja Eszterhasain režiserja VVilhama Friedkina.
Predstavitev Petroniove literature
V	knjigami Editrice Goriziana, Verdijev korzo 67, bodo danes ob 18. uri predstavib knjigo “La lettera-tura itabana raccontata da Giuseppe Petronio”. Navzoč bo avtor, znan in ugleden hterami zgodovinar.
Predavanje za mlade podjetnike
Mladi podjetniki pri zvezah trgovcev Ascom in malih industrijcev API prirejajo danes ob 17. uri na sedežu API v Gorici srečanje na temo: Kako prodajati in se predstavljati na tujih tržiščih preko Interneta.
Semenišče v sliki in besedi
V	župnijskem centra Pastor Angehcus v Ul. Rabat-ta bodo danes ob 20.30 na pobudo fotokluba Clb'1 predvajati avdiovizualni prispevek o zgodovini go-riškega semenišča.
Jcezi Michei Pehuctian nocoj v Gorici
Francoski pianist Michei Petrucciani bo nocoj ob 20.30 ot-voril letošnja srečanja z jazz glasbo. Niz štirih koncertov se bo odvijal v kinodvorani Korzo. Petrucciani je začel svojo plodno kariero pred 12 leti. Prvo plošCo je posnel že leta 1980, pri komaj 17 letih. Z glasbo je premagal hudo kostno bolezen, ki ga preganja od rojstva. Zelo mlad se je preselil v ZDA, kjer je pod vplivom Bill Evansa in Lennieja Tristana veC let snemal plošče za slavno založbo Blue Note. Pred nekaj leti se je vrnil v Francijo in sedaj deluje pretežno v Evropi. V bogati karieri je posnel kakih petnajst plosc med katerimi zelo lepi dvojni album v živo Au Thea-tre des Champs-Ely-sees. AW
šole minimalen. V glavnem gre za otroke povsem italijanskih družin, na primer za družine orožnikov, ki otroke dajo v slovenski vrtec ne pa v šolo, tudi ker navadno ostajajo v naših krajih le po nekaj let.«Spodbuden je tudi podatek za Romjan, torej za obrobje slovenskega narodnostnega prostora, kjer se število učencev v slovenski šoli veča, vrtec pa obeta priliv tudi za naslednja leta.
Manjši osip v prehodu iz vrtca v šolo veseli tudi goriško ravnateljico Braj-nikovo, ki ugotavlja, da je bil ta pojav za polovico manjši kot v prejšnjih letih. »Razveseljivo je zlasti to, da ni bilo treba velikega prigovarjanja. Starši, ki so prišli pogledat, kako poteka pouk v naših šolah, so se prepričali, da so šole dobre in vredne zaupanja. Vse veC staršev v mešanih zakonih se po treh letih vrtca odloCa, da ne zavrže priložnosti, da bi se otroci v šoti naučiti obeh jezikov.«
Ravnateljica se veseli okrepitve vseh treh slovenskih šol v goriški občini, na zadovoljivi ravni pa se ohranja tudi vpis v šolo na Plešivem. Največ skrbi povzroča Steverjan, kjer zelo izrazit padec števila rojstev ogroža šolo. Letos so dobili ejiega samega prvošolčka, uCencev pa bo skupno 10. Sola bo zato postala enorazrednica, Čeprav ji bodo skušati pomagati tako, da ji bodo v povezavi s kako drago šolo zagotovili dodatno učno moč. Sicer pa je upati, da se bo stanje v bodoče popravilo, saj se je letos v prvi letnik števerjanskega vrtca vpisalo 7 otrok.
S 6
k I

V	mati dvorani goriške-ga Kulturnega doma je bila prejšnji veCer na pobudo pokrajinskega odbora SKGZ okrogla miza s predstavniki slovenskih sredstev množičnega obveščanja, ki medijsko pokrivajo goriški prostor. Namen srečanja, je uvodoma pojasnil prof. Livio Semolič, je bil ponuditi priložnost za izmenjavo izkušenj pa tudi preveriti, kolikšna sta prisotnost in vpliv medijev v tem prostoru in kaj bi se dalo na tem področju izboljšati.
Na srečanju so sodelovali novinarji in sodelavci Primorskega dnevnika, Radia Trsta A in slovenskih TV oddaj RAI, Novega glasa, dvojezičnih Časopisov Isonzo-Soča in Noti-zie-Novice ter novogoriškega studia Radia Koper, revije Oko in televizije Primorka. V razpravi se je oglasil tudi urednik Slovenskega glasa.
V	prostem razgovora so ob prikazu specifične vloge in teženj med sabo precej različnih medijev na obeh straneh meje prišle
VOLITVE / VČLANJEVANJE
Oljka zbira somišljenike
V soboto pokrajinska skupščina
V soboto popoldne s pričetkom ob 15.30 bo v Fogarje vem avditoriju na Verdijevem korzu 4 v Gorici pokrajinska skupščina zavezništva Oljke. Volilna koalicija levosredinskih sil, ki podpira kandidaturo Romana Prodija za predsednika vlade, se v zadnjih tednih utrjuje in številčno krepi tudi v krajevnem merilu. Njena vrata so odprta vsem, naj bodo včlanjeni v kako stranko ali ne, ki se prepoznavajo v stališčih in političnem programu gibanja in sprejemajo njegova temeljna načela. Pristop k Oljki je strogo induvidualen in je možen s podpisom pristopne izjave in vplačilom 10 tisoč lir članarine. Pri tem ne gre za vč-
lanjen j e v novo stranko, pojasnjujejo odgovorni, pac pa izključno za podporo volilnemu zavezništvu. Interesenti se v Oljko lahko včlanijo na sedežih vseh strank in družbenih gibanj, ki sodelujejo v zavezništvu, ter pri področnih referentih.
Na sobotni programski skupščini bodo vsi goriški somišljeniki Oljke razpravljali o 88 političnih tezah zavezništva, v pretres bodo vzeli tudi morebitne amandmaje in dodatke, ki jih bodo, Ce bodo sprejeti, predlagali na vsedržavni skupščini 23. in 24. marca v Milanu. Pokrajinska skupščina bo v Milan poslala tudi do največ 14 delegatov, ki jih bodo izvolili v soboto.
do izraza tudi nekatere skupne problematike. Pozornost se je tako osredotočila na vprašanje, kako tesneje povezati oba dela obmejnega prostora, kako okrepiti poskuse, ki jih v smeri preseganja meje že izvajajo posamezni mediji, ki skušajo poleg informacij iz lastnega ožjega okolja prinašati tudi informacije z drage strani meje in tako prispevati k premeščanju te fizične vendar pogosto tudi miselne pregrade. Zanimiva je v tem pogledu izkušnja dvojezičnih glasil, zlasti časopisa Isonzo - SoCa, ki prispeva tudi k večjemu informiranju italijanske javnosti o Slovencih. V to informiranje, je bilo rečeno, bi morali vložiti večji napor, bodisi s poskusom širjenja omenjenih izkušenj na širši krog bralcev, kot tudi s koriščenjem možnoti, ki jih ponuja televizijsko prenašanje informacij.
VeCer je ponudil veC vprašanj kot pa dokončnih odgovorov, namen organizatorjev pa je, da to pro-
KRONIKA
Goljuf odnesel upokojencu 18 milijonov lir prihrankov
Gosposko oblečen in vljuden priletni gospod je 82-letnega upokojenca iz Stražic ogoljufal za celih 18 milijonov lir. Nagovoril ga je na avtobusnem postajališču in se mu predstavil kot nekdanji delovni kolega. »Kako je kaj, že dolgo se ne vidiva...« in podobno. Starčku se je zazadelo, da se spominja njegovega priimka. “Stari znanec” se mu je predstavil kot trgovski potnik in mu v imenu prijateljstva iz daljnih let ponudil ugodno kupčijo: po tovarniški ceni bi mu za poldrugi milijon lir prodal tri usnjene plašče. Skupaj sta šla na upokojencev dom, kjer pa se je goljuf poleg dogovorjene vsote polastil še 16 milijonov, ki jih je hranil upokojenec, in izginil.

blematiko še poglobijo na srečanjih z uredniki posameznih pomembnejših medijev.
Na sliki (foto Bumbaca) del udeležencev razprave
KINO
GORICA
VnTORIA Zaprto zaradi prenovitvenih del.
CORSO 20.30 jazz koncert Michela Petraccianija.
M PRIREDITVE
KD OTON ZUPANČIČ v
Standrežu prireja 9. marca družabnost ob dnevu žena. Prijave pri Marti (tel. 21407) ob uri kostia.
KNJIŽNICA DAMIR FEI-
GEL vabi v sredo, 13. t.m., ob 20.30 na predavanje-raz-pravo o narodnostni identiteti v sodobni Evropi. Predaval bo dr. Rudolf Rizman, profesor sociologije in političnih ved na Ljubljanski univerzi.
J] OBVESTILA
KAJAKAŠKO DRUŠTVO SILEC sklicuje občni zbor v ponedeljek, 11. marca, ob 20.30 v domu A. Paglavec v Podgori.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV javlja umik odhoda za jutrišnji izlet v Susegano: 1. avtobus ob 6.45 v Podgori pri spomeniku, nato pri gost. Primožič in v Standrežu; 2. avtobus ob 7. uri v Sovodnjah pri cerkvi nato v Standrežu.
^ lekarTie
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
ALUORSO BLANCO, C. Itatia 10, tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
Danes: 10.20, Mario Tre-visan in splošne bolnišnice v Gradišče; 11.00, Mario Florenin na glavnem pokopališču.
Ravnateljica, učno in neueno osebje srednje sole Ivan Trinko izražajo globoko sožalje Marku in Ivu Rojcu ob smrti matere Nade Hmeljak vd. Rojec
•FARGO
fine CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
■FARGO
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA®
COSMETICS ITALV
TRENDI / PO PODATKIH STATISTIČNEGA ZAVODA ISTAT
Febmarja se je inflacijska stopnja spustila na 5 odstotkov
Glede no januar se je zvišala za 0,3% - Ugodna predvidevanja za marec
RIM - Tokrat so Istatovi podatki o gibanju inglacije v februarju »spoštovali« napovedi o znižanju inflacijske stopnje, ki je dejansko padla na pet odstotkov, potem ko je bila januarja na ravni 5,5 odstotka. V meseCni primerjavi pa se je febmarja glede na januar povišala za 0,3 odstotka, rahlo več kot januarja, ko se je v primerjavi z decembrom povzpela za komaj desetinko odstotka.
NajveCji cenovni porast so v letni primerjavi febmarja doživeli izdatki za prevoz in izobrazbo, ki so se povišali za 6,8 odstotka. Na drugem mestu je stanovanje, električna energija in kuriva z 6-odstotnim porastom, na tretjem pa ostale dobrine in storitve (+5,3%), medtem ko so se najmanj podražile zdravstvene storitve (+1,7%). mesto z najvišjo inflacijsko stopnjo so bile tudi febmarja Be-netkti (+6,6%), na dragem mestu je Rim (+6,0%), na tretjem pa Milan (+5, 5%). Na dnu lestvice življenjske draginje najdemo Palermo (+3,6%), tik pred njim pa L’Aquilo (+3,8%), Campobasso in Reg-gio Calabrio (obe +4,0%).
Ce primerjamo februarske cene z januarskimi, pa so najobčutnejša konjunk-tuma zvišanja doživeli sektorji pobištva in storitev za stanovanje (+0,6%) ter tarife hotelov, restavracij in barov (+0, 5%). Nobenih premikov pa ni bilo na področju izdatkov za stanovanje, električno energijo in kuriva, ki so ostali enaki kot v januarju, medtem ko so izdatki za zdravstveno oskrbo in izobraževanje porasli za komaj desetinko odstotka.
Ce upoštevamo tudi cene tobaka, tako da lahko italijanske inflacijske podatke
primerjamo s tistimi iz drugih držav Evropske unije, znaša inflacijska stopnja za februar 5,3 odstotka in je za 0,4 odstotka višja kot januarja. Splošni indeks cen z osnovo 100 iz leta 1995 se je tako povzpel na 102,8, brez upoštevanja tobaka pa na 102,7.
Trst je po letni inflaciji na sedmem mestu med italijanskimi mesti (+5,7%), v katerih Istat meri inflacijsko stopnjo, po meseCni stopnji (+0,5%) pa je na tretjem mestu skupaj z Benetkami, Barijem in Cagliarijem. Vser kaže; da se je draginjska rast v Trstu upočasnila, potem ko je bila dolga leta med najbolj živahnimi v državi. Po podatkih, ki jih je včeraj objavil statistični urad Občine Trst, je febmarja listnice tržaških družin najbolj obremenil porast izdatkov za prosti Cas (+1,5%), posebno za ogled prireditev in za kulturo sploh, na drugem mestu pa najdemo izdatke za stanovanjsko opremo in storitve za gospodinjstva. Neopazno so se znižali stroški za stanovanje in izdatki za krniva (-0,1%), ki pa v letni primerjavi kažejo najvecjo stroškovno rast (+7,9%). Najmanj so se glede na januar povišali izdatki za zdravje, in sicer za 0,2 odstotka.
Ekonomski raziskovalni zavodi medtem že pripravljajo predvidevanja o inflaciji v tekočem mesecu in po prvih znakih računajo na novo znižanje stopnje, ki naj bi padla na 4,5 odstotka. V tem primeru pa se življenjski stroški od februarja sem ne bi smeli zvišati za veC kot 0,3 odstotka. Ce bo lira »držala«, potem bodo predvidevanja najbrž zadela v črno.
Vse glasnejše zahteve po znižanju obrestnih mer
RIM - Znižanje inflacijske stopnje v februarju je naletelo na splošen ugoden sprejem in okrepilo zahteve po posledičnem znižanju cene denarja. Sindikati, ki ne skrivajo zadovoljstva, opozarjajo, da bi bilo škodljivo popustiti nadzor nad gibanjem cen, kajti »partija še ni končana«. Trend je sicer ubral pozitivno pot, dodajajo, vendar je do cilja, torej do programirane inflacijske stopnje 3,5 odstotka, še daleč. Zelo zadovoljna je očitno tudi vlada, saj je finančni minister inflacijski podatek označil za odličnega in dodal, da potrjuje učinkovitost politike omejevanja cenovne rasti. Podobnega mnenja je po-stajnik v predsedstvu vlade Gugliclmg Negri, ki je podčrtal, da je premier Dini zanesljivo napovedal popuščanje inflacijske rasti.
Iz krogov samostojnega dela in podjetništva pa se zadovoljstvu pridružuje glasna zahteva po znižanju cene denarja, ki jo je tokrat podprl tudi predsednik bančnega združenja ABI Tancre-di Bianchi. Najpomembnejši podatek za monetarno politiko je prav inflacija in ta je ubrala ugoden trend, je dejal, toda ostaja še nekaj negativnih okoliščin, in to je predvsem politična negotovost z volilno kampanjo. Tisti, ki najbolj odločno zahtevajo znižanje obrestnih mer, pa so seveda organizacije samostojnega dela, za katere ni nobenega razloga več za odlašanje s posegom v ceno denarja. Podobno je tudi stališče Confindustrie, ki napoveduje znižanje inflacije tudi v prihodnjih mesecih in zato pričakuje Čimprejšnje znižanje sklicnih obrestnih stopenj.
mm s (h	RE Č 55,2 15f	ET	PET	PC 52,3	1557,5 151		)N T< 50,0 155	)R 4,8
	r		N	/	gH
10 DM	55,9 10:	55,8	10!	>7,6	175 105	V
					
NOVICE
Mednarodne napetosti zavrte krepitev lire
RIM - Znižanje februarske inflacijske stopnje na 5 odstotkov včeraj italijanskim trgom ni prineslo nobenega pospeška, nasprotno, trgi so pričakovanja za inflacijski padec »nagraditi« že v torek in se vCe-raj prepustiti izključno posledicam negativnih dogajanj na mednarodnih trgih. V prvi vrsti gre za alarmanten podatek o gibanju nezaposlenosti v Nemčiji, ki je v februarju dosegla najvišjo raven v povojnem Času, 11,1 odstotka. Vse kaže, da Bundesbank kljub temu ne namerava v kratkem znižati obrestnih stopenj, kot so pričakovali trgi. Za znižanje cene denarja pa se je včeraj odločila danska centralna banka, čeprav je svojo uradno eskomptno mero spustila le za Četrtino odstotka, od 4 na 3,75 odstotka.
Na milansko boizo se je vrnila negotovost
MILAN - Ošibitev lire in izrazit padec tečajev BTP futures seveda nista mogla mimo vpliva na milanski borzni trg, ki je posebno v konCnici močno zavrl sicer dokaj medel izkupiček borznega sestanka. Posli so biti vredni 449 milijard lir, zadnji Mibtel pa je nazadoval za 1,23 odstotka (MIB -1,14%, Mib-30 -1,33%). Tudi borzni trg je inflacijski podatek »nagradil« anticipi-rano, včeraj pa so prevladale skrbi za politična dogajanja, ki se jim tokrat pridružuje še grožnja z davčnim protestom. Te nevarnosti po mnenju operaterjev ne gre podcenjevati, saj lahko povzroči dodatne politične napetosti, ki jih je v tem predvolilnem obdobju že sicer preveč.
	6. MAREC 1996	v LIRAH	
2 i	valuta	nakupni	prodajni
|	ameriški dolar	1526,00	1572,00
1	nemška marka	1035,00	1067,00
I	francoski frank	301,00	311,00
sf	holandski gulden	922,00	950,00
11	belgijski frank	50,00	52,00
i 1	funt šterling	2333,00	2404,00
275 O)	irski Šterling	2397,00	2470,00
tN	danska krona	267,00	275,00
	grška drahma	6,30	6,60
	kanadski dolar	1112,00	1146,00
1^	japonski jen	14,40	15,00
gs	švicarski frank	1270,00	1308,00
?§	avstrijski šiling	146,80	151,30
sTS	norveška krona	237,00	244,00
	Švedska krona	223,00	230,00
$	portugalski escudo	9,90	10,30
:=	španska pezefa	12,20	12,80
1	avstralski dolar	1163,00	1199,00
$	madžarski florint	11,00	14,00
%	slovenski tolar	11,40	11,90
s	hrvaška kuna	265,00	290,00
		
6. MAREC 1996	V LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1532,00	1562,00
nemška marka	1039,00	1057,00
francoski frank	301,00	311,00
holandski gulden	919,00	944,00
belgijski frank	50,08	51,88
funt šterling	2326,00	2406,00
irski šterling	2390,00	2485,00
danska krona	267,00	277,00
grška drahma	6,23	6,83
kanadski dolar	1109,00	1144,00
švicarski frank	1272,00	1297,00
avstrijski šiling	146,40	150,90
slovenski tolar	11,60	11,90
								
6. MAREC 1996	v LIRAH				23. FEBRUAR 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni		valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1554,800	—		ameriški dolar	1.4533	14573	1.4613
ECU	—	1952,050	—		funt šterling	2.2344	2.2414	2.2484
nemška marka francoski frank		1051,750 307,360			irski funt	2.3005	2.3075	2.3145
funt šterling	—	2377,290			kanadski dolar	1.056	1.06	1.064
holandski gulden	—	939,460	—		nizozemski gulden	89.194	89.304	89.414
belgijski frank	—	51,170	—		švicarski frank	122.96	123.06	123.16
španska pezefa	—	12,455	—		belgijski frank	4.8513	4.8613	4.8713
danska krona	—	272,290	—		francoski frank	28.063	29.123	29.183
irski funt	—	2444,770	—		danska krona	25.802	25.862	25.922
grška drahma		6,443						
portugalski escudo			10,139			norveška krona	22.843	22.903	22.963
kanadski dolar	—	1132,410				švedska krona	21.498	21.558	21.618
japonski jen	—	14,756	—		italijanska lira	0.924	0.928	0.932
švicarski frank	—	1292,440	—		avstrijski šiling	14.197	14.217	14.237
avstrijski šiling	—	149,560	—		španska peseta	1.1838	1.1878	1.1918
norveška krona	—	241,630	—		portugalski escudo	0.9595	0.9625	0.9655
švedska krona finska marka		227,280 338,290			japonski jen	1.3838	1.3853	1.3868
avstralski dolar	—	1184,450	—		finska marka	31,115	32.195	32.275
nri srcu 'PV nam ie Hi
p 1 I ŠILU /Cev 11 d 111 J C 11 1
rešitve dobite pri nas
i ša
p
i
To je tradicija. Za majhne in velike nakupe, za majhna in velika dela, za vsakršno potrebo tvoje družine, lahko vedno računaš na velikega soseda ! Zadružni kredit.
COORERATIVO
ZADRUŽNE KREDITNE BANKE FURLANIJE-jULIjSKE KRAJINE

PRIZNANJE / ZGODOVINARKA MARTA VERGINELLA
Z oporokami v Bregu do Tončičeve nagrade
Zgodovinarka obdelala 3 tisoč oporok v letih 1819-1904
V	torek zvečer je v Gregorčičevi dvorani prejela Tončičevo nagrado za najboljšo doktorsko disertacijo, včeraj je bila na delovnem mestu na sedežu Deželnega zavoda za zgodovino odporništva v Furlaniji-Ju-lijski krajini v Primčevi vili na Greti, danes jo je pot popeljala v Ljubljano, na Filozofsko fakulteto, kjer od letos poučuje kot suplentka na katedri za občo zgodovino 19. stoletja. Marta Verginella je doktorirala lani prav v Ljubljani z doktorsko disertacijo o odnosu do življenja in smrti na tržaškem podeželju, v kateri je raziskala in zgodovinsko obdelala kakih 3 tisoč oporok v Bregu iz obdobja od 1819. do 1904. leta. Doktorska Študija, ki sodi po mnenju ocenjevalne komisije »med najboljše dosežke sodobne slovenske historiogra-fije,«ji je prinesla ugledno Tončičevo nagrado.
Sama pravi, da se je odločila za študij zgodovine, ker jo zanimajo zgodbe, življenjske zgodbe in zgodbe skupnosti. »Ker nisem nagnjena k literarnemu ustvarjanju, iščem gradivo zanje v preteklosti. Ne mislim, da je zgodovina zgodba, kot trdijo nekateri nemški in angleški zgodovinarji, menim pa, da mora imeti zgodovinar pri podajanju dognanj tudi neko pripovedno sposobnost.«
V	doktorski disertaciji je Verginellova »pripovedovala« o oporokah v Bregu. To dolinsko območje je izbrala za svoje delovišče iz dveh razlogov: prvič, ker je imela na voljo mnogo dokumentacije; drugič pa, ker se v Bregu tako rekoč stikajo trije svetovi: istrski, kraški in slovenski.
Dr. Marta Verginella (foto KROMA)
Breg je bil svojčas del koprskega sodnega okraja; kljub bližini Trsta, je bil bolj povezan z Istro kot s Trstom. Ko Kraševci zbadljivo enačijo Brežane z Istrani, tiči v tisti zbadljivki, vsaj kar se zgodovinskega aspekta tiče, kanček resnice...
Ocenjevalna komisija Tončičeve nagrade je v utemeljitvi med drugim zapisala: »Razširjeno pojmovanje o kmečkem okolju v prejšnjem stoletju kot o negibnem in nemem svetu se tako izkaže za stereotipno in daleč od življenjske dinamike.« Iz besed strokovnjakinje je mogoče razbrati, kako bogato je breška kmečka skupnost brstela v prejšnjem stoletju.
Prve oporoke v slovenščini spadajo v tride-
seta leta (ob italijanskem in nemškem prevodu), vse bolj pa so se uveljavile v petdesetih letih, tako da je skoraj tretjina prebivalstva zapustila oporoko. Zanimiv je tudi podatek, da je bilo skoraj polovico oporok ženskih. Domačinke niso bile le krušarice, bile so tudi lastnice zemlje, ukvarjale so se s kreditno dejavnostjo, če lahko tako rečemo posojanju denarja. Skratka: ženske so bile obravnavane kot upraviteljice gospodarskega premoženja. V Bregu imamo torej že v preteklem stoletju opraviti z dvema gospodarskima objektoma: moškega in žensko.
Pogovor z zgodovinarko pa ni mogel mimo vedno aktualnega vprašanja: kakšne kvalitete
mora imeti zgodovinar. Marta Verginella je takole odgovorila: »Najlažje bi bilo reči, da mora biti zgodovinar objektiven, da mora težiti za resnicoljubnostjo. Nove histo-riografske težnje kažejo, da si marsikateri zgodovinar lahko postavi le neko mejo, nagib, da bo osvetlil in se čim bolj verodostojno približal neki verjetni sliki preteklosti. S tem prepričanjem se strinjam. Vse bolj se mi porajajo dvomi, ali je zgodovina sploh lahko znanstvena veda. Mislim, da bi morali zgodovinarji težiti po tem, da osvetlijo kompleksnost preteklosti. Zgodovinarji, zlasti tisti, ki je ukvarjajo izključno s politično zgodovino, so po mojem mnenju nagnjeni k poenostavljanju. Preteklost pa je, kot sedanjost, zelo kompleksna. Ce se zgodovinar odloči za poenostavljanje, ponuja strokovnjakom in bralcem zelo obubožan vpogled v preteklost.«
Neizbežno je bilo tudi vprašanje o preiskavi rimskega tožilstva o fojbah v Istri in Julijski krajini. Zgodovinarka je preiskavo in vse . odmeve, ki ji še sedaj sledijo, takole ocenila: »Zgrožena sem nad tem, kako se lahko sodniki ukvarjajo s takimi posli, ki naj bi dane pripadali predvsem zgodovinarjem. Po mojem mnenju gre predvsem za politično špe-kuliranje in ohranjanje tiste napetosti med etničnimi skupnostmi, ki je na našem ozemlju, zlasti v Furlaniji-Julijski krajini, vedno koristila le majhni politični eliti, ki si je s podžiganjem nacionalnih travm pridobivala politični konsenz.«
M.K.
r LJUBLJANA / STELETOVA NAGRADA IN PRIZNANJA
Dr. Marjan Slabe prejel nagrado za življenjsko delo
V torek je bila v starem delu Narodne galerije v Ljubljani slovesna podelitev Steletove nagrade in priznanj, ki jih podeljuje Slovensko konservatorsko društvo kot najvišje odličje konservatorske stroke. Steletovo nagrado je prejel dr. Marjan Slabe, svetovalec vlade RS za kulturno dediščino, Steletova priznanja pa Ivan Bogovčič iz restevra-torskega centra, Marinka Dražumerič iz Zavoda za varstvo narave in kulturne dediščine Novo Mesto in ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Dr. Marjan Slabe
Kot honorarni sodelavec je za Mestni muzej raziskoval na Notranjskem, v Kočevju in Ribnici. Postavil je temelje tamkajšnjih muzejskih zbirk. Dobil je službo na zavodu za ureditev stare Ljubljane, v kasnejšem regionalnem zavodu za varovanje dediščine. Skupaj s sodelavci je utiral novo pot regionalnih zavodov. Kot terenski arheolog in organizator je bil osrednja oseba pri izkopavanjih okoli ljubljanskega Šempetra, pri grobišču v Dravljah in pri številnih manjših, a kljub temu odmevnih delih, od Bele Krajine do Polhograjskih Dolomitov. Dr. Slabe je bil in ostaja najbolj strokovno podkovan konservator.
Ljubljanski regionalni zavod za prenovo tržnic arhitekta Jožeta Plečnika.
Staša Blažič Gjura, Vlasto Kopač in Barbara Rot so s sodelavci, konservatorji ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo narave in kulturne dediščine in z zunanjimi strokovnjaki vzorčno prenovili enega ključnih objektov starega mestnega jedra. Skupina, ki jo sestavljajo Plečnikovi učenci in izkušeni konservatorji, je uspela ohraniti in prenoviti lupine objektov.
Marinka Dražumerič, dipl. umet. zgod. in dipl. etnologinja, ki se je zaposlila na zavodu v Novem mestu leta 1983. S predanostjo konservatorstvu, z velikim znanjem in neverjetno sposobnostjo pomnjenja in reproduciranja zbranih podatkov je sodelovala in vodila vrsto konservatorskih posegov na Dolenjskem in v Beli krajini. Zbrala in uredilaje tudi Gregorčičevo bibliografijo.
Priznanje prejme Ivan Bogovčič za razstavo Nastanek, ogroženost in reševanje likovne dediščine v Sloveniji, ki jo je akademski slikar, konservator in specialist pripravil v okviru restavratorskega centra in velike razstave Gotika. Razstave ne bi bilo mogoče pripraviti brez obširnega in poglobljenega znanja, ki ga je Ivan Bogovčič pridobil v dobrih treh desetletjih, ki jih posveča restavriranju, predvsem likovne dediščine.
Cvetka Cvet za Republiko
Bogat obračun delovanja Narodnega muzeja Ljubljana
Prav tako v torek je v atriju Narodnega muzeja v Ljubljani njegov direktor prof. dr. Peter Kos predstavil lansko delovanje ustanove. Ob tej priložnosti so predstavili tudi publikacije, ki jih je muzej izdal pred nedavnim. To so zadnji dve knjigi iz zbirke Situla, tretji zvezek korpusa antičnih novčnih najdb s področja Slovenije ter muzeološka revija Argo, ki jo izdajajo v sodelovanju s Slovenskim muzejskim društvom.
Narodni muzej je osrednja slovenska muzejska institucija, ki hrani, dokumentira, konzervira
in predstavlja premično kulturno dediščino na območju Slovenije za prihodnje rodove. Na Internetu so pripravili domačo stran (home page) v angleščini, na kateri predstavljajo svojo celotno dejavnost. Lani so za vse oddelke muzeja pridobili 3350 predmetov z območja današnje Slovenije, kar ima neprecenljivo vrednost, saj ti predmeti predstavljajo primaren zgodovinski vir.
Narodni muzej spodbuja sodelovanje z drugimi slovenskimi institucijami in strokovnjaki. S svojimi strokovnimi
publikacijami prispeva v fond osrednje muzejske strokovne biblioteke. Dr. Dragan Božič je predstavil zadnji dve številki iz zbirke Situla, v okviru katere izdajajo monografske študije s področja numizmatike, epigrafike in antične zgodovine, ter tretji zvezek korpusa antičnih novčnih najdb z območja Slovenije avtorjev Petra Kosa in Andreja Šemrova.
Muzeološko revijo Argo je predstavil njen glavni urednik Jože Pod-pečnik.
Karla Železnik za Republiko
LAHKA GLASBA / MAJA BO ANGLEŠKI GLASBENIK NASTOPIL TUDI V ITALIJI
Šesti album in prvi cckom slavnega Sfinga
Prav v teh dneh je v glasbene trgovine vsega sveta prišel zelo pričakovani novi album angleškega rockerja Stinga. Mercury Falling je šesti solo album bivšega »policaja«. Gordon Matthevv Sumner je po razpadu najbolj originalnega angleškega benda konca sedemdesetih in prvih osemdesetih let nadaljeval kariero, najprej s ploščo The dream of the blue turtles in nato z ostalimi albumi. Te dni je izšla njegova nova plošča, istočasno je izdal svoj prvi cd-rom z naslovom Ali this time in se pripravlja na dolgo turnejo, ki se bo maja meseca odvijala tudi v Italiji. Nastopil bo, kot že večkrat, tudi v naši bližini, in sicer 7. maja v vili Manin v Codroipu.
Stingu so pri snemanju nove plošče pomagali njegovi običajni sodelavci, in sicer kitarist Dominic Miller, bobnar Vinnie Colaiuta in klaviaturist Kenny Kirkland, ki ga bodo spremljali tudi v živo. Na plošči zasledimo se imena saksofonista Brandforda Marsalisa, kitari-
sta B.J. Coleja, Katherine Ticktell z galeškimi gosli in East London Gospel Choir, ki je v Sanremu spremljal Marino Rei.
Usoda in upanje sta vezna nit tudi novih »zbadljivk« oz. pesmi Stinga. Mercury Falling vsebuje zgodbe o ljudeh, ki se borijo proti usodi, na plošči zasledimo literarne in filmske citate in vsiljivo prisotnost boga tatov, po katerem nosi plošča tudi ime. Plošča ni najboljše Stingovo delo, oddaljuje pa se od prejšnjih dveh in nam ponuja prenovljenega pevca. Z njo se Sting približuje svojim nekdanjim visokim standardom, ki jih bo, če bo seveda nadaljeval po tej poti, v prihodnosti ponovno dosegel.
Uvodna skladba, The hounds of vvinter, je zanimiva balada, kateri sledi ritmična I hung my head, v kateri je Stingov glas zelo dobro prepleta z glasbo. Uspele skladbe so tudi počasna Let your soul be your pilot, dolga, ki se sklicuje na potovalno ozračje, I was through
my senses, začetek katere nas spominja na skupino Chieftains, in soul skladba You stili touch me. Mercury Falling vsebuje še nekaj dobrih skladb (Valparaiso, Twenty five to midnight in La belle dame sans regret, medtem ko so ostale skladbe pod običajnim nivojem. Mercin^ Falling je vsekakor dobrodošla plošča, na kateri lahko poslušamo razne glasbene zvrsti, od gospela do soula, od rock balad do coun-tryja, od jazza do pop glasbe.
Istočasno je Sting predstavil tudi svoj prvi cd-rom z naslovom Ali this time. Računalniški cd oz. dva, saj je Ali this time dvojni album, so pripravili v okviru programov Win-dovvs 95 in bo v prodaji v prihodnjih tednih. Na cd-jih je vrsta zanimivih informacij, glasbenih videov, besedil skladb prejšnjih albumov, literarnih citatov, skratka gre za potovanje po Stingovem opusu, kar je lahko zahtevna naloga, a za poslušalce tudi zabavno in poučno.
Aleš VValtritsch
PROMET
Četrtek, 7. marca 1996
> •- TJ C OJ co '
_ > oj oj ja 'p 3 ” r ^ dl-o £ 2?
o. 57°-,3 £ § a 2E-^|§o
■° ° 5 ti S o C s 5 D ^ rao 3
Ilifill
•sS|eis>
aiEžgč« — o ro o N m > 0.^5.9Ž. S
6 cb .2.--Š ° i; N ^2 S “■ •C 0) CL V) .
£ m
D. "O :
O.
<0 fO
S1”
C
-Q N 0) 0) (Z) i-CO jQ N ___
o ■-
<D N
- 2 ja o
0) TJ
« £
to -O. > c o
C
d)
to c
> N
O .ti -
> Sl
.2.‘c oj >
Š”
■g-o .
o® S
2 = « (0 tj TJ £2 2! C <0 to
>	£ -CTJ m TJ
TJ E o . o •> a; O -JS O) CM 0) o. o..biTJ op to o5oT3i
Š "S£l~
vu vw vu tv tv
£
■o
” S-Oto „
: TJ iZ o T- o
c N N N
O tu —
> O (0
i- to =• „- p ^
JS5 ^e«52o
O	^ (D >
go ° o E^: o.
ja to p tu r-
= •= g N rn « I
c c
to 0) > C *- > <0 to
° a S 5 g „ to
> ■§ O > O O 5
O tu D. O TJ ^ „
£ « £3 to 2-5
co ir n ^ ro o. c; CL O CD O
^gp|SS3
OJ > "D co O TJ to O t- O.
to .E to
to 2
°~ o m ib "š. « n
N ^	> La:	JU N
c^B-O^Eo-
m |S 2! "Fto 2 to22-.oooi5
O J: ■-	- ^ ° K
ta.2 c
sjfitiršiti
> >mcS~CNNc> > _ 2 ro 9 c =
S5:i.'gN^3
to 2 £ d
N 3 C >
<U _ 1- V
to _
to to =
C N N O
o >
Is
^ tu to :ar c to > JC to to
c g -g > tu N
■E = 2 m2 c. o2>°
2	Š
O. o
3
2 E
gl
El!
£ to o
N ‘<0 m "g o
££'š'5>__________
| = o S E u- g | •= p ^ '5 :E- E "E I Q-
> ” 3 C O N £ ”,
0.0 l£
ro m ‘Z ~
N {0 o. c
2B>5
CO
C

to š.o-Šgro
0^=5 .g” « E ^
73 _r OJ — q l^ — <-> 5 D. TJ <0 ~
l-Pl-f
= =■2
II ° o sl” “ *
o
TJ
O
n
O Q. TJ => O
w 0) oj € —■p E c T*'	«	£	>	‘E
■- OJ	E	O"	O	XI
to2*g	2	o	C	tu
tu ^ o	to	^	■j;	o
E fl> 0.0 ” ” o-
Q O	O.	r-	O
2 <0 LC	._	=	F
^ tu to ^ c
to =
to >
o. c ©
m ■—« N
° ro o -a S 'E > ^
tu o O £: o .
to.t;._o»- — •■^tOo.SSTJmcota
. j: ■© = to -D -* n “■ o. to © 2 « 77 toto5-g-n--«tui:turo>>_2-1gc
cE^IS-S.O-om
tu to o 1°
™S-5"Eg
« o ^ "
—	tu O .	C	il^	O
O	2! Le	tJ	to	©
,3TJJ3>>NC>CCO
S S C o22 O O E -	« S- o 'w E .O
:3.3č tj 2! a. .h xj c
CD O ^ CL - O O^
Eoo©tototoo
VOUTVE REPUBLIKANSKEGA PREDSEDNIŠKEGA KANDIDATA
Osemkratna zmaga senatorja Dola
Prednost pred zasledovalci je ogromna
VVASHINGTON (Reuter) - Voditelj republikanske večine v senatu Bob Dole je vCeraj zmagal na osmih predvolilnih glasovanjih za republikansko predsedniško nominacijo, in tako prepričljivo prevzel vodstvo pred svojimi tekmeci, Čeprav so strokovnjaki Se pred tednom dni odkrito dvomih o Dolovih sanjah o Beli hiši.
Dolova prepričljiva zmaga je dva od njegovih strankarskih tekmecev - Richarda Lugarja in Lamarja Alexandra - že pripravila do razmisleka o tem, ali je še smiselno, da ostaneta v tekmi za republikansko predsedniško nominacijo. Ce bosta Lugar in Alexan-der odnehala, se bosta za večino glasov delegatov poleg Dola potegovala le še založniški premožnež Steve Forbes in konzervativni komentator Pat Buchanan. Dole je od 996 glasov, ki jih potrebuje za republikansko nominacijo, zbral 276, s čimer je ostale tekmece pustil daleč za seboj, saj je Forbes do sedaj dobil podporo 69 delegatov, Buchanan pa 51. Voditelji republikanske stranke so po včerajšnji Delovi prepričljivi zmagi v en glas zaceli zatrjevati, da je umazane tekme za republikansko predsedniško no-
minacijo zdaj konec, Forbes in Buchanan pa sta zatrjevala, da se bosta odslej bojevala še bolj ogorčeno in neizprosno.
»Dinamika tekme se stopnjuje; pretekla noč je bila za Dola zelo uspešna, a mislim, da se bo kljub temu moral ozreti na zasledovalce, kot sem jaz,« je dejal Buchanan, ki sicer priznava, da je Dole favorit, a dodaja, da bo boj dobil drugačno podobo, ko »bodo velike ribe pojedle majhne. O morebitnem odstopu in prenehanju pisanja čekov za medijsko promocijo še zdaleč ne razmišlja niti Forbes, ki je za jutrišnje predhodne volitve v New Yorku, namenil tri milijone dolarjev. Veliki zmagovalec Dole je na zabavi v VVashingtonu govoril kot človek, ki se je' vrnil iz tabora politično odpisanih. »Danes smo dokazali, da
so bile napovedi napačne; dokazali smo tudi, da republikanska stranka ne razpada, ampak se združuje v trdno celoto,« je dejal Dole. »Zelo kmalu se bomo združili tudi za uresničitev enega in edinega cilja, in to je premagati Billa Clintona novembra 1996,« je še dodal voditelj republikancev v senatu.
Politični analitiki se strinjajo, da je Dole vCeraj morda res že pridobil republikansko nominacijo, a pri tem opozarjajo, da bo iz boja s strankarskimi tekmeci izšel z nekaterimi slabostmi. Z včerajšnjimi zmagami je sicer pokazal tisto odločnost, ki so jo od njega tudi pričakovali, a po mnenju nekaterih je bilo treba predlogo Čakati, da je do tega prišlo. V tem času je Dole pokazal, da ni preveč dober v predvolilni kampanji, kar Clintonovi svetovalci nedvomno pozorno spremljajo in upravičeno ugotavljajo, da pozornemu volilcu še vedno ni jasno, kaj bi predsednik Dole pravzaprav naredil s svojo državo.
ZAČASNI IZIDI REPUBLIKANSKIH VOLITEV
vsi podatki so delež volilnih okrajev Bob Steve v odstotkih s končnimi izidi Dole Forbes
Pat Lamar Buchanan Alexander
Georgia	95	40	12	30	13
Vermont	91	41	16	17	11
Massachusetts	80	48	14	25	8
Connecticut	97	- 54	20	15	5
Maine	87	46	15	25	7
Maryland	98	53	13	21	5
Kolorado	96	44	21	21	10
Rhode Island*	100	67	-	-	20
DOSEDANJE ŠTEVILO DELEGATOV, skupno število: 1.990 večina, potrebna za zmago: 996
‘Buchanan in Forbes nista sodelovala
REUTER
Vodja čečenske teroristične skupine Samotni volk Salman Radujev je svojo drznost plačal z življenjem (Reuter)
SILOVIT NAPAD ČEČENSKIH UPORNIKOV NA GROZNI
Dudajeva učna ura poniževanja Rusov
Minister Gračov trdi da se v mestu ne dogaja nič posebnega in da so stvari pod nadzorom
MOSKVA (Reuter) - Čečenski uporniki so včeraj ob Šestih zjutraj sprožili silovito ofenzivo proti ruskim enotam v Groznem. Po Šestih urah hudih spopadov je upornikom uspelo zasesti nekaj predelov CeCenske prestolnice. Mesto, ki ga je ruska vojska pred letom povsem porušila, se je znova streslo pod točo topovskih in minometnih izstrelkov, regljanje pehotnega orožja pa se je zavleklo pozno v noc.
Ruska televizija je sporočila, da so gverilci napadli s treh smeri: severa, zahoda in juga. Med prodiranjem proti središču mesta naj bi zavzeli Četrti Zavodskoj in Strao-promislov. Očividci so sporočili, da so uporniki okrog glave nosili zelene trakove - simbole muslimanskih samomorilskih borcev. »Razmere so izredno kritične,« je izjavil predstavnik ruske varnostne službe: »Takšnih bojev nisem videl, odkar smo zavzeli Grozni,« je še dodal. Proruska vlada v Groznem je sporočila, da so se ruske enote kmalu zbrale ter upornike obkolile v predmestju Minutka in na glavni avtobusni postaji v četrti Zavodskoj. Kmalu zatem so vzleteli tudi ruski heliko-
pterji in na uporniške položaje izstrelili nekaj raket zrak-zemlja.
Gverilci so napad zaceli le nekaj ur za tem, ko je uporniški voditelj Džohar Dudajev v spremstvu Sa-mila Basajeva v televizijskem nastopu zagrozil
Moskvi: »Zavzeli bomo Grozni. Nobene milosti ne bo za Čečenske izdajalce.« Ponižanje je bilo za Ruse veliko, saj so uporniki napad zaceli na dan sestanka Varnostnega sveta, ki ga je sklical Jelcin. Vendar pa je Dudajev največje ponižanje prihranil za konec. Medtem ko so njegovi borci prodirali proti središču mesta, je vdrl v prvi program ruske televizije in zaprepadenim gledalcem sporočil, da je ukazal zavzetje upravnega poslopja v če-
čenski prestolnici.
Kmalu zatem je v javnosti nastopil tudi ruski obrambni minister Pavel Gračov, ki je zatrdil, da se ne dogaja nič posebnega in da so stvari pod nadzorom. Vendar pa Ze prva poročila kažejo, da je v napadu življenje izgubilo najmanj deset ruskih vojakov.
Poveljnik ruskih sil v Čečeniji generalpolkovnik Vjačeslav Tihomirov je napad ocenil kot »razkazovanje moči upornikov«, ki pa so tudi sami morali preživeti bolečo izgubo. Med boji v vasi Serno-vodsk, kjer je v nedeljo večja ruska vojaška enota padla v zasedo, je življenje izgubil vodja teroristične skupine Samotni volk Salman Radujev. Radujev je vodil skupino teroristov, ki je januarja izvedla napad na dagestansko mesto Kizliar in zajela dvesto talcev. Radujevu je po januarskem napadu uspelo pobegniti, novinarjem pa se je potem širokoustil, da se bo proti Rusom bojeval še najmanj deset let.
Jelcin opozarja pred diktaturo
MOSKVA (STA/AFP) - Ruski predsednik Boris Jelcin je včeraj obsodil komuniste, da skušajo v Rusiji znova vzpostaviti diktaturo. Na konferenci o reformah v pravosodju je Jelcin izjavil, da namerava zmagati na junijskih predsedniških volitvah, da se »grozovitosh samovolje in množičnega zatiranja nikoh veC ne bodo ponovile«. »Tisti, ki se borijo za obuditev preteklosti, ne skrivajo svojih namenov, temveč stremijo za predsedniškim mestom, s katerega bi lahko spet izvajah nekdanji sovjetski režim,« je med drugim dejal Jelcin. Poudaril je tudi, da bodo v primeru zmage komunističnega kandidata Gjenadija Zjuganova »pohcija in sodišča podrejeni tej stranki«, zato je pozval vohlce, naj zavrnejo klic »k preoblikovanju Rusije v pohcijsko državo«.
NOVICE
REŠEVANJE BLIŽNJEVZHODNEGA MIROVNEGA PROCESA
Izraelski zunanji minister se je zahvalil Sloveniji
LJUBLJANA (STA) - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je danes prejel pismo izraelskega ministra za zunanje zadeve Ehuda Baraka, ki se je zahvalil za dosedanjo podporo Slovenije mirovnemu procesu na Bližnjem vzhodu ter poudaril, da je v tem prelomnem času slovenska podpora še pomembnejša kot kdajkoli prej, so sporoCih z ministrstva za zunanje zadeve. Izraelski minister je v pismu tudi pojasnil ukrepe svoje vlade za zagotovitev večje varnosti izraelskih državljanov in izrazil svojo odločenost za nadaljevanje mirovnega procesa, »pri čemer Izrael računa na podporo in prispevek predsednika palestinskega sveta Jaserja Arafata«. »Slovenija odločno obsoja strašna dejanja terorizma, katerega žrtve so bili nedolžni prebivalci Jeruzalema, Aškelona in Tel Aviva,« so zapisah na ministrstvu za zunanje zadeve in dodali, da so takšna dejanja neposredno uperjena prah mirovnemu procesu, zato jih je treba preprecih.
Ira pripravljena še na 25 let vojne
LONDON (STA/dpa) - Ira je pripravljena nadalje vari oboroženi boj prod britanski oblasti v Severni Irski, je izjavil vodja Sinn Feina Gerry Adams za časopis The Irish Voice. »Mi želimo mir, Britanci želijo vojno. Ce želijo vojno, jo lahko imajo še 25 let,« je Adams navedel besede nekega člana Ire. Dejal je tudi, da je ta stavek slišal pred enim tednom, ko je s socialdemokratom Johnom Humom Iro skušal prepričah, naj opush nasilje. Na tem srečanju so mu vodilni predstavniki Ire zagotovih, da so pripravljeni na ponovno premirje, če bodo obstajale možnosh za rešitev spora, vendar pa orožja niso pripravljeni izročih.
Izraelci in Palestinci v skupnem lovu
JERUZALEM (Reuter) -Izraelska vojska in palestinska policija sta vCeraj nadaljevali z obsežnim lovom na Hamasove samomorilske napadalce. Izraelski vojaki so teroriste iskali na Zahodnem bregu, Palestinci pa so se lotili obsežne akcije na območju Gaze.
»Poloviti nameravamo vse Hamasove voditelje,« je dejal izraelski minister Benjamin Ben-Ehezer, ki je odgovoren za židovsko naseljevanje nekdaj palestinskih ozemelj. Izraelska pohcija je že sporočila, da je aretirala Arabca, ki je osumljen, da je v Tel Aviv pretihotapil samomorilskega napadalca. Izraelska vojska pa je v vzhodnem Jeruzalemu preiskala univerzo Abu Dis, ki naj bi bila Hamaso-vo oporišče. Pri iskanju teroristov bo odslej Izraelu pomagala tudi ameriška oprema za iskanje eksplo-
zivnih sredstev, ki jo je poslal Bill Clinton. Izraelski notranji minister je dejal, da bodo opremo v nekaj dneh namestili na izraelske mejne prehode z Zahodnim bregom in Gazo.
Za poostren boj prah Ha-masu pa se je pod izraelskim pritiskom odločil tudi palestinski predsednik Ja-ser Arafat. Palestinsko sodišče je tako v Jerihu na dosmrtni zapor obsodilo tri Palestince, ki so novačili samomorilske napadalce, ki so izvedb prve tri napade po podpisu mirovnega sporazuma. Arafat pa je svoje policiste poslal tudi na Islamsko univerzo v Gazi, ki naj bi bila Hamasovo oporišče. Iskah so orožje in aktiviste skrajnežev. Palestinska pohcija je preiskala tudi nekatere domove in mošeje v Gazi. »Terorizem nas ne bo ustavil v boju za uresničitev palestinskih sanj,« je zatrdil Arafat.
Najsodobnejša ameriška protiteroristična oprema je vredna sto milijonov dolarjev (Reuter)
Bo Slovenija odgovorila na italijanske obtožbe glede fojb?
No seznamu vojnih zločincev ni vseh nojhujših krivcev, kot sto generala Rootto in Grozioli
LJUBLJANA - V arhivih Organizacije združenih narodov v Nevv Yorku obstaja Cma lista 25 tisoč vojnih zločincev, in med njimi je 724 imen italijanskih oficirjev, sodnikov, prefektov in drugih medvojnih državnih funkcionarjev, ki so bili po vojni obtoženi najhujših zločinov: vodili so koncentracijska taborišča, požigali, morili, mučili na vseh področjih, ki jih je med drugo svetovno vojno zavzela italijanska armada.
Arhiv se nahaja pri United Nations War Crimes Commi-sion, komisiji za vojne zločine pri OZN. Italijansko-ameriški zgodovinar Michael Palumbo je, kot že rečeno, zbral 724 imen italijanskih zločincev, ki jih je že pred petimi leti objavil znani italijanski tednik Epoca.
Seveda je seznam oseb, osumljenih vojnih zločinov, ki jih je na OZN naslovila takratna Jugoslavija, mnogo daljši. Le del tega seznama torej sestavljajo italijanski zločinci, ki so med vojno zagrešili kriminalna dejanja v Sloveniji. Pri tem pa je treba poudariti, da na seznamu ni vseh najhujših krivcev, kot sta na primer generala Roatta in Gra-zioli, ki sta poveljevala okupa-
torski vojski. Očitno gre celo za dva seznama, oziroma za dvojne dokumente: javnosti dostopen »navadni« seznam in še nek drugi dosje, ki vsebuje predvsem podrobnejše obtožbe glavnih krivcev.
2e iz dosedaj povedanega je mogoče sklepati najmanj dvoje. Predvsem, da sta italijanska oblast oziroma njeno zunanje ministrstvo ter sodstvo vseskozi dobro vedela, da na italijanski strani obstajajo hudi vojni zločini, premi-nuli in še živeči vojni zločinci pa so zanje že inkriminirani pred OZN, in to za zločine, ki po mednarodnem pravu nikoli ne zastarajo.
Očitno bi lahko Slovenija na osnovi teh dokumentov takoj sprožila kazenski posto-
pek proti vsem še živečim italijanskim državljanom, ki so osumljeni vojnih zločinov in na osnovi veljavnega mednarodnega prava zahtevala njihovo izročitev, pregon in obsodbo. Očitno je tudi, da so seznami in ostalo gradivo, shranjeno pri OZN, Sloveniji na razpolago. Po neuradnih informacijah se Slovenija za to gradivo že zanima.
Široko zastavljena Časnikarska gonja, ki se v Italiji dogaja v zvezi z napovedanim
procesom o fojbah, pa kaže še nekaj. Vrsta novih informacij namreč nedvoumno govori o tem, da jo vodijo iz enega središča. Gonja je očitno nadaljevanje skrajno desne italijanske politične usmeritve, katere edini cilj je obnavljanje ita-lijanstva v Istri in Dalmaciji. Uperjena je proti Sloveniji in Hrvaški. Pri tem se obravnava ves slovenski narod kot genocidni, okupacijo slovenskega in hrvaškega ozemlja pa preprosto zanikajo.
Slovenski odziv na razprave o fojbah
LJUBLJANA - Na včerajšnji seji parlamentarnega odbora za mednarodne odnose je poslanec Zmago Jelinčič zaradi naraščanja medijske kampanje glede fojb v Italiji postavil vprašanje, ah bo ministrstvo za zunanje zadeve pri državnem tožilcu sprožilo zahtevo po preiskavi italijanskih vojnih zločinov na slovenskih tleh. Jelinčič je ocenil, da bi se morala Slovenija nujno odzvati na italijanski pritisk, zunanji minister Thaler pa je dejal, da mora biti odziv sorazmeren: odzvati se morajo torej predvsem mediji in strokovnjaki, ki so to v zadnjem Času tudi storili. Glede na to, da te kampanje v Rafiji ne vodi vlada, naj morebiten odziv slovenske vlade in diplomacije v tem trenutku ne bi bil produktiven, saj določeni politični krogi v Italiji Čakajo le na to. (S. J.)
Okrogla miza o mednarodnem položaju Slovenije
LJUBLJANA - Na včerajšnji okrogli mizi o aktualnem mednarodnem položaju Slovenije (na sliki, Foto: B. Plavevski) , ki jo je organiziralo Slovensko društvo za mednarodne odnose, so razpravljali o sodobnih geopolitičnih in geoekonomskih trendih ter o vplivu le-teh na slovensko zunanjo politiko.
Geopolitične trende in strateške spremembe v svetu, Evropi in našem okolju je predstavil Anton Žabkar, ki je prikazal pomembnejše spremembe po koncu hladne vojne. Po razpadu bipolarnega ravnotežja je Evropa postavljena pred vprašanje, ali se mora obramba evropeizirati in deamerika-nizirati. Toda Evropa ne more prevzeti nalog, ki jih zdaj opravlja zveza Nato, saj nima potrebne logistike, satelitske podpore, enotnega sistema poveljevanja, skupnih standardov... Ce pa bi hotela vse to dobiti, bi bili stroški precej višji od tistih, ki jih je Evropa pripravljena plačati. Zato je zelo pomembno vprašanje prihodnje usode Nata, kar se bo rešilo v prihodnjem obdobju. Ma-
rjan Svetličič je predstavil nekaj makroekonomskih trendov in poudaril, da ne bi smeli poveličevati določenih dejavnikov, ki vplivajo na položaj naše države. Naš položaj naj bi bil namreč odvisen predvsem od tega, kako bomo znali te dejavnike izkoristiti. Pri tem je najpomembnejše področje, ki ga mora Slovenija ustrezno urediti, vprašanje znanja, ki postaja najpomembnejši proizvajalni dejavnik. O slovenski zunanji politiki je spregovoril Iztok Simoniti, ki je poudaril nujnost izdelave zunanjepolitične strategije, ki pa bi poleg cilja, to naj bi bil vstop v EU, morala vsebovati tudi metode oziroma pokazati pot do dosege cilja. Pri vprašanju zapleta z Italijo ne gre le za vprašanje nepremičnin, temveč za nujnost vključevanja v Evropo, saj bi morebitni zaplet lahko ogrozil notranjo preobrazbo naše države in nas ohranil v regiji, ki se je želimo rešiti. Vlada bi morala zato voditi aktivno kampanjo za oblikovanje proe-vropskega razpoloženja.
Sebastjan Jeretic
LOKALNA SAMOUPRAVA / MINISTER JE PREDSTAVIL MINULO DELO
UČBENIŠKI SKLADI
Da odnosi med državo in lokalnimi oblastmi niso idilični, tudi v svetu ni nič nenavadnega
Arbitri, ki se jim bosta morali podrediti obe stranki, bodo reševali spore glede lastnine
LJUBLJANA - Minister za lokalno samoupravo Boštjan Kovačič je včeraj sklical novinarsko konferenco, na kateri je predstavil prerez dela, ki ga je vladna služba za reformo lokalne samouprave opravila v Času od lokalnih volitev sem.
Dejal je, da sta se 1. januarja lani v Sloveniji zaCela dva zahtevna procesa, in sicer proces reforme državne uprave ter uvajanje lokalne samouprave. V Času od 1. januarja lani, ko so nove občine začele tudi formalno obstajati, so se pokazale številne nedorečenosti v .zakonodaji, ki ureja to področje. Tako je nejasna razmejitev pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi, prav tako obstaja problem delitve nekdaj skupnega premoženja med nove občine, pogosto prihaja do nasprotij med župani in občin-
skimi sveti, kar pa po Kovačičevem mnenju ni kritično, saj izkušnje v svetu kažejo, da sistem lokalne samouprave začne navadno popolnoma delovati po šestih do osmih letih.
O plačevanju najemnin upravnih enot občinam je Kovačič dejal, da je razumljivo, da bi občine rade imele komercialne najemnine, vendar je opozoril, da ta vir dohodka nikakor ni bistven za razvoj občin. Glede delitve občinskega premoženja je dejal, da bi morali opraviti bilance premoženja do konca lanskega septembra, vendar se je pokazal problem, ko občine pravzaprav niso vedele, kaj naj štejejo v svojo lastnino. Za sporne primere je vlada pripravila navodila, ki predvidevajo arbitražo, ki bi se ji stranki v sporu morali podrediti, ne glede na to, kako bi rešitev ustrezala eni ali drugi. (A. K.)
V letu dni seje pokazalo veliko nedorečenosti v zakonodaji lokalne samouprave (Foto: U. P.)
Osnovnošolske učbenike si je mogoče tudi izposoditi
LJUBLJANA - Nekatere slovenske osnovne šole so učbeniške sklade ustanovile že pred letom 1994, ko je bil sprejet zakon, ki zagotavlja sredstva zanje in določa ureditev teh skladov.
Ministrstvo za šolstvo in šport sporoča, da bodo te šole tudi letos dobile določena sredstva iz proračuna, ki jih bodo skupaj z denarjem, ki so ga že zbrale z obrabninami učbenikov, uporabile za obnovitev učbeniškega sklada. Te Sole bodo naročila za izposojo zbrale, kot so to poCele že doslej, ostalim, ki s tem še nimajo izkušenj, saj so z izposojo učbenikov začele šele v letošnjem ali lanskem šolskem letu, bo ministrstvo v tem mesecu poslalo naročilnice, ki jih bodo razdelili uCencem, njihovi starši ali skrbniki pa se bodo odločili, ali si bodo učbenike izposodili. V tem primeru bodo zanje plačali obrabnino (na večini šol jo je mogoče plačati v dveh obrokih), ki ne sme biti višja od tretjine maloprodajne ce
ne kompleta učbenikov za dole Cen razred ali od povprečja cen kompletov učbenikov za vse razrede na šoli. Ministrstvo za šolstvo in šport bo tako v šolskem letu 1996/97 učbeniške sklade založilo s knjigami za vse razrede osnovne šole. Starši, ki želijo učbenike obdržati tudi po koncu šolskega leta (ce imajo njihovi šolarji mlajše brate ali sestre, na primer), jih bodo najbrž raje kupili. Ministrtsvo za šolstvo in šport pa omogoča tudi, da ucen-ci izposojeni učbenik ob koncu šolskega leta obdržijo, a zanj morajo plačati polno ceno. Ce se za to odločijo že med letom, plačajo le razliko med obrabnino in polno ceno. Seveda je treba z izposojenim učbenikom ravnati še bolj skrbno kot s svojim - Ce ga bo uCenec uničil, bodo starši zanj morali plačati v celoti. Na ministrstvu pravijo, da si otroci iz socialno ogroženih družin lahko učbenike za eno šolsko leto izposodijo brezplačno, Ce se tako odloči šola.
Sergeja Sirca
SINDIKAT KOVINSKE IN ELEKTROINDUSTRIJE
Razkol v obalni sindikalni organizaciji
Odbor SKB je sprejel sklep o zamrznOvi sodelovanja, članarina pa bo nakazana na njihov račun
KOPER - O sporu med odborom sindikata kovinske in elektroindustrije ter vodstvom organizacije obalnih sindikatov smo že poročali. Sindikat kovinarjev je želel zaposliti aktivista, ki bi skrbel za povezovanje s elani na terenu.
V sindikatu kovinarjev že dalj Časa ugotavljajo, da se razmere v njihovi panogi slabšajo in bi zato potrebovali tudi vec profesionalne pomoči. V krovni organizaciji obalnih sindikatov pa so sklenili, da so take potrebe tudi v drugih panožnih odborih. Po vedno ostrejših razhajanjih od lanskega novembra dalje je prišlo do tega, da je svet obalne sindikalne organizacije sprejel sklep o
razrešitvi sekretarja odbora SKEI Iztoka Sabadina.
Kovinarji so 25. februarja odgovorili z ultimatom: Obalna sindikalna organizacija mora do 1. marca preklicati ta sklep in takoj zaposliti operativnega sekretarja, ki ga je njihov odbor imenoval že januarja. V nasprotnem primem bo odbor SKEI odločal o tem, ali bo njihov sindikat še naprej konstitutivni del obalne sindikalne organi-
zacije. Ker njihov ultimat ni bil upoštevan, so na odbora SKEI zdaj sklenili, da začasno zamrznejo sodelovanje z obalno sindikalno organizacijo. Na agencijo za plačilni promet pa so naslovili zahtevo, da poslej Članarino (mesečno približno 800 tisoC tolarjev) nakazuje na njihov račun, in ne veC na raCun obalne sindikalne organizacije. Hkrati so zahtevali, da agencija za plačilni promet izvede revizijo poslovanja obalnih sindikatov.
Odbor SKEI je sprejel tudi sklep, da bo Iztok Sabadin poslej zaposlen kot sekretar neposredno pri
sindikatu kovinarjev. Prav tako je bilo sklenjeno, da sindikat kovinarjev zaposli Marka Podobnika kot organizacijskega sekretarja. »Ugotavljamo, da je v tej zadevi obalna organizacija kršila svoj lastni statut,« pravi predsednik odbora SKEI Marjan Bauer. Predsednik obalnih sindikatov Boris Mazal in pa meni, da je takšno ravnanje odbora SKEI nesprejemljivo, in dodaja: »O vztrajanju odbora kovinarjev na stališču, da morajo imeti znotraj organizacije poseben status, se bo opredelila organizacija in njeni organi.«
Boris Vuk
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
LDS predvsem o davčni politiki
»Stranka in vlada ne prevzemata odgovornosti za slabo pobiranje davkov«
LJUBLJANA - Poslanec Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Janez Kopač je na včerajšnji redni tiskovni konferenci predstavil stališče stranke o spremembah zakona o prometnem davku.
LDS podpira predlagane spremembe, ki zajemajo povišanje davčne stopnje za uvoz rabljenih avtomobilov in spremembo načina obračunavanja davkov pri prodaji alkoholnih pijač. Kopač je opozoril na zamudo vlade, ki ni spremenila davčne stopnje za uvoz rabljenih avtomobilov hkrati z ukinitvijo posebne uvozne takse - ob koncu lanskega leta je namreč nehala veljati stara carinska zakonodaja. Po Kopačevem mnenju je spremembo obračunskega koncepta izsilil slab davčni nadzor, ki ga izvaja agencija za plačilni promet. Ponujena rešitev naj bi bila le izhod v sili, saj brez boljšega davčnega nadzora ne bodo omejili davčnih utaj. LDS zato še na-
prej predlaga ustanovitev enotne davčne službe in uvedbo davka na dodano vrednost, Čeprav ustavno sodišče po Kopačevih besedah neprestano spodbija veljavnost reorganizacije davčne službe. Ministrstvo za finance je decembra lani v zakonu o dohodnini opredelilo darila, vredna vec kot 8900 tolarjev, kot prejemke, ki so obdavčljivi - mišljeno je bilo obdarovanje otrok v podjetjih, kjer so zaposleni njihovi starši. LDS ocenjuje ukrep ministrstva kot nesmiseln, saj tudi zakon o davkih občanov darila, ki so vredna vec kot povprečna plača preteklega leta, opredeljuje kot prejemke.
Kopač je izrazil zadovoljstvo LDS zaradi sprejema zakona o izdaji obveznic za prevzem dela dolga do konzorcija komercialnih bank. Slovenija naj bi dosegla velik pogajalski uspeh, ki bo prispeval k ureditvi njenega mednarodnega finančnega položaja. Bojan Šuštar
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Slovensko stalno goedaliSCe
Jutri, 8. marca, ob 20.30 (abonma red A) premiera: Bratko Kreft »Krajnski komedijanti«. Režija Zvone Šedlbauer.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96
Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico:
V	četrtek, 14. marca, ob 20. uri (red A) bo na sporedu baletna predstava P.I. Čajkovski »Francesca da Rimini«. V glavni vlogi Carla Fracci. Ponovitve v petek, 15. marca, ob 20. uri (red B), v soboto, 16. marca, ob 17. uri (red S).
Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21).
V	sredo, 13. marca, ob 17. uri bo v okviru predstav »Trst v plesu« srečanje s Carlo Fracci in Beppejem Menegattijem. Vstop prost.
Gledališče Rossetti
Danes, 7. marca, ob 20.30 (red Četrtek): Arte della Commedia »Romeo in Julija« W.
Shakespeareja. Režija Giuseppe Patroni Grif-fi. Nastopata Kaspar Capparoni in Laura Nar-di. V abonmaju odrezek 15 - moder.
Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavo »Enrico IV« (od 19. do 24.3.).
Gledališče Gristallo - La Contrada
Danes, 7. marca, ob 20.30: Teatro di Sardegna - Niccold Macchiavelli »La Mandragola«. Režija Mario Missiroli.
GORICA
Kulturni dom
V	nedeljo, 10. marca, ob 17. uri: premiera »Materina krivda« F. Bevka. Prireja Oder 90.
V	ponedeljek, 11. in v torek, 12. t.m., ob 20.30 - B. Kreft »Krajnski komedianti« v izvedbi SSG iz Trsta.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V torek, 12. in v sredo, 13. marca, ob 20.30: Cooperativa Argot a.r.l. »Romeo in Julija« W. Shakespeareja. Režija Maurizio Paniči.
KOROŠKA
CELOVEC
Škofijska hiša
V	soboto, 9. t.m., ob 21.00 - Ob mednarodnem prazniku žena - nastop skupine Hands up, ki igra zahodnoakrisko glasbo.
Zenski center Belladona
V	nedeljo, 10. t.m., ob 10.00 (do 15. ure) VVorkshop za aftriške pričeske z Jane Ifeagvvu.
Alternativni kino
Film Mladje KDZ: v sredo, 13.3., ob 18.50 predstavitev najnovejšega slovenskega filma »Carmen«; ob 21. uri nemška verzija filma »Backup«.
ORF Teater
V	sredo, 20.3., ob 20. uri Peter Handke bere iz svojega potopisa »Zimsko potovanje k rekam Donavi, Savi, Moravi in Drini ali Pra-
vičnost za Srbijo«.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+K Center
V	soboto, 16.3., ob 19. uri jubilejna prireditev ob 90-letnici Slovenskega prosvetnega društva Šentjanž v Rožu.
ŽIT ARA VAS
Ljudska šola - SPD Trta
V	soboto, 16.3., ob 20. uri koncert orkestra Mandolin iz Ljubljane. Ponovitev koncerta v nedeljo, 17.3., v LoCah, v farni cerkvi (po masi) ob 9.30.
BILČOVS
Gostilna Ogris (pri Miklavžu)
23. marca, ob 19.30 koncert harmonikaškega ansambla »Synfhesis 4« iz Trsta.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
RICMANJE	dicionalni Ricmanjski teden v organizaciji
Od 13. do 19. marca bo na programu že tra- SKD Slavec.
GLASBA
GLEDALIŠČA
SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana tel: 061/221-511
Danes, 7. marca, ob 19.30:
A. P. Cehov: TRI SESTRE za abonma DIJAŠKI 9 VEČERNI in IZVEN, RAZPRODANO.
Sobota, 9. marca, ob 19.30:
T. Stoppard: ARKADIJA, za IZVEN in KONTO.
Mala drama
Petek, 8. marca, ob 20. uri:
D.	Mamet: OLEANNA, za IZVEN in KONTO.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana tel: 061/331-950
F.	Mendelssohn-Bartholdy:
SEN KRESNE NOČI Danes, 7. marca, ob 20. uri. PREMIERA. RAZPRODANO!
Sobota, 9. marca, ob 19.30, za abonma red SOBOTA.
Torek, 12. marca, ob 19.30, za abonma red TOREK.
J. Massenet: MANON Četrtek, 14. marca, ob 19.30, za abonma red ČETRTEK in IZVEN. Sobota, 16. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
Vilharjeva 11. Liubliana tel: 061/125-33-12
G.	Biichner:
LEONCE IN LENA Torek, 12. marca, ob 19. uri, za IZVEN in KONTO.
Četrtek, 14. marca, ob 19. uri, za IZVEN in KONTO.
E.	Hrvatin: CELICA
Petek, 15. marca, ob 19.30, za IZVEN. Sobota, 16. marca, ob 19.30, za IZVEN.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 tel: 061/210-852
A. Jarry: KRALJ UBU,
Danes, 7. marca, ob 19.30, za abonma RED B in IZVEN.
Jutri, 8. marca, ob 19.30:
J. Godber: NA SMUCISCU, za IZVEN in KONTO.
Jean-Jacoues Bricaire:
DOHODNINA
Sobota, 9. marca, ob 19.30,
za IZVEN in KONTO.
Mala scena T. Dunham:
LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA
Danes, 7. marca, ob 21.30, za IZVEN in KONTO.
Jutri, 8. marca, ob 17. uri:
I Cankar
MOJE DELO JE KNJIGA LJUBEZNI, ODPRI JO, DOMOVINA za IZVEN in KONTO.
Jutri, 8. marca, ob 22. uri:
L. VVilson: ZAŽGI!, za IZVEN in KONTO.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov tra 2 tel: 061/314-962 Veliki oder
Danes, 7. marca, ob 17. uri:
B. Vovk: HOČETE PETI Z MANO, za IZVEN.
Sobota, 9. marca, ob 17. uri:
E. Umek: CAPEK IN KLARA, za IZVEN.
CAFE TEATER Miklošičeva 1. Liubliana tel: 061/216-390
Andrej Rozman-Matjaž Pograjc: ARABELLA (foto)
Danes, 7. marca, ob 22. uri.
Jutri, 8. marca, ob 22. uri.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Ljubljana tel: 061/312-860
Jutri, 8. marca, ob 19.30:
F. Sehovič: KURBE, za IZVEN.
Sobota, 9. marca, ob 19.30:
D. Benfild:
TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI, za IZVEN in KONTO.
Nedelja, 10. marca, ob 16. uri:
B. Minoli: VILINCEK Z LUNE .
Igra za otroke od 5. leta naprej. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni tra 6 tel: 064/222-681 Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN Danes, 7. marca, ob 19.30. PREMIERA, podelitev nagrade Slavka Gruma in odprtje festivala TDS ‘96, za IZVEN.
Jutri, 8. marca:
I. Cankar: HLAPCI (SNG Drama Ljubljana)
Sobota, 9. marca:
E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE (MGL)
Nedelja, 10. marca:
Z. Hočevar: SMEJCI (SLG Celje)
Ponedeljek, 11. marca:
U. Cetinski - P. Vetrih: ALMA (CD Ljubljana)
Torek, 12. marca:
I. Cankar:
MOJE DELO JE KNJIGA LJUBEZNI, ODPRI JO, DOMOVINA (MGL)
Sreda, 13. marca:
I.	Lovrič: ELVIS DE LUXE (Glej & Grapefruit Ljubljana)
Četrtek, 14. marca:
E. Umek: CAPEK IN KLARA (LG Ljubljana)
Petek, 15. marca:
A. Rozman: RUPERT MAROVT (KUD F. Prešeren Ljubljana)
Sobota, 16. marca:
J.	Tavčar: PEKEL JE VENDAR PEKEL (SSG Trst)
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 tel: 062/26-748
Nedelja, 10. marca, ob 11. uri:
LG ZOOM, Ljubljana:
KAM PA KAM, KOZLE
za otroke od tretjega leta naprej.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326
Amaterski mladinski oder:
LIZISTRATA
Danes, 7. marca, ob 20. uri.
PREMIERA.
Sobota, 9. marca, ob 20. uri, za IZVEN.
SLOVENSKO
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5 tel: 063/25-332
S. Shepard: NEVIDNA ROKA Petek, 8. marca, ob 19.30.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Petronio 4. Trst tel: 040/632-664
Jutri, 8. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu:
Bratko Kreft:
KRAJNSKI KOMEDIJANTI
TRST
Kulturni dom Glasbena matica
Koncertna abonmajska sezona 1995/96
18. marca, ob 20.30: Duodena Cantitans in Capella Rudolphina;
18. aprila, ob 20.30: M. Bizjak (orgle, S. Slokar (violončelo).
Avditorij Muzeja Revoltella Gledališče Verdi - Nedeljski koncerti
V	nedeljo, 10. marca, ob 11. uri »Mladi v operi«. Vstopnice dobite pri blagajni Dvorane Tripcovich (9-12, 16-19) in v Avditoriju na dan predstave od 10. ure dalje.
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 11. marca, ob 20.30 bo nastopil Kvartet Fone s Haydnom, Bartokom in Debussyjem.
Gledališče Miela
XXVfi - Koncertna sezona Glasbene mladine ItaUje Danes, 7. marca, ob 20.30 nastop kitaristov Giampaola Bandinija in Mattea Mela. Na programu Scarlatti, Jolivet, Haydn, Debussy, Giuliani in Piazzolla;
21. marca, ob 20.30: Trio - Eduard Melkus, Claudio Gasparoni in Emanuela Marcante. Na programu Le Claire, Bach, Corelli, Biber, Tartini in Vivaldi.
Hip Hop Musič Club (Trg De Gasperi 4)
Nocoj ob 22.00 - na vrsti bo angleška skupina DUBSTAR - Steve Hillier, Chris VVilkie in Sarah Blackvvood.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Jutri, 8. marca, ob 20.30 recital mezosoprani-stke Terese Berganza. Na klavir jo bo spremljal Juan Alvarez Parejo.
RAZSTAVE
TRST
Muzej Revoltella
Do 31. marca je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt.
Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva.
Rižarna
Do 24.3. je na ogled fotografska razstava o grozotah nacističnih uničevalnih taborišč »La Gioconda di Lvov«.
Občinska razstavna dvorana
Na ogled je razstava »17. november 1869,
dan ko so o tvorili sueSki prekop«.
LetoviSCarska ustanova
Ul. S. Nicolo 20: do 7.3. razstavlja Silvia
Osojnik.
Galerija Rettori-Tribbio 2
Do 15. t. m. razstavlja beneški slikar Marcel-lo Colussa.
Galerija Al Bastione (Ul. F. Venezian 15)
Do 22.3. je na ogled razstava z naslovom »Da P arin a Sponza«.
Galerija Krožka Generali
Trg Duca degli Abrazzi
Do 8. marca bo na ogled razstava slikarke
Adriane Scarizza.
RICMANJE
V	prostorih Društvene gostilne so do 17. t. m. na ogled dela T. Paro vel, F. Rapotec, M. Hrvatic in M. Ota.
BOUUNEC
V	Pivnici III. Generazione razstavlja nemški
slikar Hans Joachim Uthe.
GORICA
Galerija Katoliške knjigarne: razstavlja akademska slikarka Mira Ličen Krmpotič.
SEŽANA
Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala.
SPETER
Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna Galerija
Do 30.3. so na ogled najnovejsa dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja.
Galerija pri Joklnu - Badgasse 8 Do 17.3. so na ogled najnovejsa dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja.
BV Galerie
Razstavlja Andreass Strasser.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center
Na ogled je razstava »Planine v sliki« - izbrane slike natečaja Slovenskega planinskega društva Celovec.
Od 8. marca pa bo na ogled razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro-modro, Cmo».
RADISE
Kulturni dom
Na ogled je razstava del Marianne Bechan.
CANKARJEV DOM
Glasba
Jutri, 8. marca, ob 20. uri: ZELENI ABONMA. Simfonični orkester RTV Slovenija,-Big Band RTV Slovenija. Komorni zbor RTVS in Ljubljanski madrigalisti. Dirigent: Marko Munih. Solisti: Irena Baar, sopran; Mirjam Kalin, alt; Branko Robinšak, tenor; Marko Fink, bas. Ponedeljek, 11. marca, ob 19.30: ELISABETH
ULLMANN, orgle. Program: J. J. Froberger, J. Pachelbel, J. J. Fux, W. A. Mozart, J. S. Bach, L. Vi-erne, J". Alain, F. ScJunidt. Film
Retrospektiva filmov japonskega režiserja Nagisa Osime.
(od 7. do 10. marca) Danes, 7. marca, ob 20. uri: MESTO ŽIVLJENJA IN UPANJA. Jutri, 8. marca, ob 20. uri: POGREB SONCA.
Blagajna je odprta od 11. do 13.30 in od 16. do 20., ob sobotah od 10. do 13. in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, fax: 215-015.
GLASBA
FESTIVAL LJUBLJANA
Danes, 7. marca, ob 19.30 v Rdeči dvorani na Magistratu: MLADI VIRTUOZI. Dušan Sodja, klarinet; Tatjana KauCiC, klavir.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Ljubljana Torek, 12. marca, ob 20. uri: BULDOŽER. KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica Jutri, 8. marca:
ZADRUGA. Bio-folk-punk veselica. Petek, 15. marca: dvoboj novih punk’nTollerskih velikanov iz Slovenije: DICKA B. HARDY in HIC ET NUNC. Petek, 22. marca: OBOJENI PROGRAM. Petek, 29. marca:
BABA CAN DANCE. Predskupina AGENTI 'iz Trbovelj.
RAZSTAVE
KULTURNI DOM MENGEŠ, TEATER BAR
Žiga Koritnik JAZZA GA! Otvoritev razstave fotografij bo danes, 7. marca, ob 20. uri.
MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana
V	spodnjih prostorih MG: Margaret VVatkins. Retrospektivna razstava fotografij (do 10. marca).
NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Ljubljana
V	muzeju je do
14. marca na ogled razstava TRA, TRA, TRA, BUM, BUM, BUM s podnaslovom Razstava o soški fronti.
POP TEATER Ljubljanska 3. Celie
STRIPBURGER PERSPEKTIVA NULA. Razstava bo na ogled do 31. marca.
GALERIJA KRKA Šmarješka c. 6.
Novo mesto
V	galeriji je do 21. marca na ogled razstava slik akademskega grafika in slikarja Klavdija Tutte.
GALERIJA SKUC.
Stari trg 21. Ljubljana
Boštjan Novak KIPI IN RISBE Razstava bo na ogled do 1. aprila.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Ljubljana
Jože Slak Doka POGLEDI NA SVET Razstava bo na ogled do 10. marca.
GALERIJA VISCONTI FINE ART Gosposvetska 13. Ljubljana
Salvador Dali Grafike in keramika. Razstava bo na ogled do 19. marca.
GALERIJA PUNGERT Trubarjev trg 6. Kranj
V galeriji je do 20. marca na ogled razstava otroških ilustracij Prešernovih pesmi.
SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ Mestni trg 17. Ljubljana
ROJSTVO FILMA, predfilmske iznajdbe. Razstava bo na ogled do 20. marca.
FOTOGALERIJA STOLP Židovska ulica.
Maribor
Tomo Jeseničnik MINLJIVA VEČNOST, fotografije. Razstava bo na ogled do 12. marca.
NOGOMET / PRVE ČETRTFINALNE TEKME POKALA PRVAKOV
KOŠARKA / PRVA FINALNA TEKMA KORAČEVEGA POKALA
Juventus lahko zadovoljen z minimalnim porazom
Real Madrid je bil posebej v prvem polčasu precej boljši nasprotnik - Zmagoviti gol dosegel Raul po podaji Laudrupa
Stefane! izgubil »le« z 8 točkami razlike
Naumoski (Efes Piisen) dosegel kar 31 točk Povratno srečanje bo 13. marca v Milanu
Farbrizio Ravanelli v boju z Realovo obrambo (AR)
Real Madrid - Juventus 1:0 (1:0)
Strelec Raul v 21. minuti.
REAL: Buyo, Chendo, Garcia Calvo, Alkorta, Redondo, Hierro, Raul, Soler (od 27. min. Qiu-que), Zamorano, Lau-drup (od 65. min. Mi-chel), Luis Enrique.
JUVENTUS: Peruzzi, Ferrara, Torricelli, Car-rera, Vierchovvod, Sou-sa (od 65. Jugovič), Lombardo (od 46. min. Padovano), Conte, Ravanelli, Del Piero, De-schamps.
MADRID - V sezoni 1986/87 je Michael Lau-drup igral za Juventus proti svojim sedanjim soigralcem Buyu, Chen-du in Michelu, ki so takrat izločili Juventus po enajstmetrovkah. Sinoči je bil Laudrup v belem Realovem dresu najbolj zaslužen (ob strelcu Raulu seveda) za zmagoviti Realov zadetek na prvi četrtfinalni tekmi v pokalu evropskih nogometnih prvakov. Danski nogometaš je namreč po podaji Zamorana v kazenskem prostoru Juventusa preigral Carrero in Vier-chovroda in podal v sredino, kjer je bil povsem prost Raul, kateremu ni bilo težko premagati nemočnega Peruzzija. Zmaga Reala je zaslužena in bi bila lahko še višja, toda Peruzzi je nekajkrat izredno posredoval in rešil Juventus hujšega poraza. Najlepše priložčnosti sta imela Alkorta in Zamorano, toda Juventusov vratar se ni pustil presenetiti. Italijanski prvak je posebej v prvem
polčasu pokazal premalo, da bi lahko računal na kaj več kot minimalen poraz. V drugem delu so bili sicer Torinča-ni bolj aktivni, toda vrata Buya niso bila niti enkrat v res hudi nevarnosti. Pravih strelov proti Buyovim vratom-namreč ni bilo, saj so se vsi poskusi Juventuso-vega napada razbijali ob trdni Realovi obrambi. Spanci so se v drugem polčasu omejili na protinapade, v katerih so bili nekajkrat izredno nevarni, na srečo Juventusa, pa je bil Peruzzi včeraj zelo razpoložen.
Zaradi minimalnega poraza ima Juventus na povratnem srečanju čez štirinajst dni še vse možnosti za uvrstitev v polfinale, vendar pa je tudi šestkratni evropski prvak Real sinoči dokazal, da je vsega spoštovanja vreden nasprotnik, ki z vso pravico z optimizmom gleda na nadaljevanje tekmovanja v pokalu prvakov.
OSTALI IZIDI: Borus-sia Dortmund (Nem) -Ajax (Niz) 0:2 (0:1), Legija Varšava (Pol) - Pa-nathinaikos (Grč) 0:0, Nantes (Fra) - Spartak Moskva (Rus) 2:0 (1:0).
Povratne tekme bodo 20. marca, polfinale 3. in 17. aprila, finale pa 22. maja v Rimu.
V pokalu pokalnih zmagovalcev Parma danes proti Pariš SG PARMA - V prvi četrtfinalni tekmi pokala pokalnih zmagovalcev v Parmi danes pričakujejo Pariš Saint Germain, toda samo srečanje je nekoliko v ozadju, saj se precej več govori o tem,
ali bo trener Nevio Sca-la ostal, ali pa si bo poiskal novo sredino. »Prav mogoče je, da se bom po končani sezoni poslovil od Parme, toda v tem trenutku o tem ne razmišljam. Vse moje misli so usmerjene v pokal pokalnih zmagovalcev in prepričan sem, da bomo proti Francozom vsi skupaj priča pravemu nogometnemu prazniku Parme,« je povedal Scala, ki se še ni odločil za postavo. Gotovo ne bo igral Mel-li, povsem nared pa ni-
sta niti Zola in Inzaghi.
Srečanje bo sodil Madžar Sandor Puhi, neposredni prenos pa bo po RAI 2 ob 20.45.
Finale pokala pokalnih zmagovalcev bo 8. maja v Bruslju, naslov pa brani Real Zaragoza
OSTALI SPORED: Dinamo Moskva (Rus) -Rapid Dunaj (Avt), De-portivo La Coruna (Spa) - Real zaragoza (Spa), Borussia Monchenglad-bach (Nem) - Feyenoord (Niz).
Povratne tekme bodo 21. marca.
Efes Piisen - Stefenel 76:68 (40:32)
EFES PISLEN: Sancar, Turkan 6 (4:4), Naumoski 31, Ajdin 9 (2:2), McRae 13 (1:4), Bitim, Evliyaoglu 12, Besok, Ojguc 5, Sarica 3, trener Ors. STEFANEL: Gentile 14
(1:2), Portaluppi, Pučka 12 (4:6), De Pol 4 (2:4), Bodiroga 19 (2:8-), Alberti 3 (1:1), Baldi, Sambugaro, Cantarello 2 (2:2), Blackman 14 (6:8), trener Tanjevič.
SODNIKA: De Keyser (Belgija) in Jungebrand (Finska); PM: Efes 8:11, Stefanel 18:26; PON: Turkan (37); TRI TOČKE: Efes 10:27 (Turkan 0:2, Naumoski 5:11, Ajdin 1:3, Evliyaoglu 3:6, Sarica 1:5); Stefanel 4:7 (Gentile 3:4, Bodiroga 1:2, Blackman 0:1);
GLEDALCEV: 14.000.
ISTANBUL - Turški Efes Piisen je včeraj doma pred kar 14.000 vročimi navijači dobil prvo finalno tekmo Ko-račevega pokala. Kljub porazu pa imajo Milančani možnost, da na povratnem srečanju v Milanu nadoknadijo zaostanek in da osvojijo ta pokal, ki si ga (predvsem trener Bogdan Tanjevič) tako močno želijo.
Turški košarkarji, z odličnim Petrom Naumoskim na čelu, so včeraj odlično zaceli in po nekaj minutah že vodili z 10 točkami prednosti (16:6). Stefanel pa je uredil svoje vrste in s čvrsto obrambo nadoknadil zamujeno ter v 13. min. zmanjšal razliko na eno samo točko (15:16). Gostitelji so nato izkoristili nekaj napak v Stefanelovi obrambi (neustavljiv je bil predvsemAme-ričan McRae) ter v hipu spet povedli z 10 točkami (25:15), najvišjo prednost 11 točk (40:29) pa so dosegli 2 minuti pred koncem polčasa.
V drugem polčasu so Milančani našli pravo orožje, da so premagovali domačo consko obrambo (Gentile z meti za tri točke, Bodiroga pa s prodori), po drugi strani pa so s consko obrambo »1-3-1«
onemogočili napade domačinov in prevsem dotlej medno razpoloženega Naumoske-ga. Tako so v 23,. min. zmanjšali razliko na samo 2 točki (50:48), da bi v 32. min. prvič stanje izenačili (58:58). Do konca se je nato bil oster boj za vsako žogo, gostitelji pa so si spet po zaslugi razigranega Naumoskega (štiri zaporedne trojke) priigrali razliko 4-8 točk, ki so jo nato ohranili do konca tekme. Prav ob izteku srečanja so Milančani s Fučko neverjetno zgrešili koš, s katerim bi še z manjšo razliko dočakali turške košarkarje na povratni tekmi v Milanu, ki bo v v sredo, 13. t.m.
Trener Tanjevič (prej v Trstu, sedaj v Milanu) že pet let zaman zasleduje ta pokal. Mu bo letos končno uspelo?
»Euroclub*: Benetton
danes v Atenah
Danes bodo na sporedu prve četrtfinalne tekme za do-
ločitev štirih ekip, ki bodo igrale na »final-four« v Parizu.
Benetton iz Trevisa bo gostoval v Atenah, kjer se bo spoprijel ž domačim Panathi-naikosom, ki ima tri odlične košarkarje, kot so Vannakis, Wilkins in Vrankovič. Bivša zvezda NBA Dominique VVilkins je spet začel igrati, kot zna (klub mu je ponudil bajno pogodbo tudi za drugo sezono), in prav ta košarkar lahko sam odloči tekmo.
Zelo zanimiv bo tudi današnji obračun med 01ym-piakosom, ki vodi v grški ligi. in Real Madridom. Pau Orthez bo igral proti moskovski ekipi CSKA, ki je favorit za uvrstitv v »final-four«. Tudi na četrtem današnjem srečanju Ulker- Barcelona so Spanci (glede kvalifikacije) nesporni favoriti. Danes bi Turki lahko 'premagali Barcelono, za uvrstitev v Pariz pa imajo le malo možnosti.
NOVICE
MOK uspešneje v boj s poživili
ŽENEVA - Predsednik medicinske komisije mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) princ Alexandre de Merode je sporočil, da je MOK odkril način za odkrivanje prepovedanega poživila epo, ki spodbuja rast rdečih krvničk. Dodal je še, da preizkušanje nove metode odkrivanja prepovedanega poživila poteka uspešno. Športniki so začeli uporabljati epo namesto nekdaj zelo priljubljenega krvnega dopinga (kri, odvzeta iz telesa ter ohlajena in »spočita« vrnjena vanj neposredno pred tekmovanjem) zaradi strahu pred okužbo z virusom aidsa.
Novi predsednik SOCOG
SYDNEY - Organizacijski komite olimpijskih iger leta 2000 v avstralskem Sydneyu (SOCOG) ima novega predsednika. Dosedanji predsednik Gary Pemberton je odstopil, njegov naslednik pa je 59-letni John Iliffe. Pemberton je bil predsednik SOCOG vse od njegove ustanovitve leta 1993, kot razlog za odstop pa je navedel družinske težave. Novi predsednik Iliffe, sicer znan podjetnik, si je za cilj zastavil obvarovati dolgov zvezno državo Novi Južni VVales in njeno glavno mesto Sydney.
SMUČANJE / FINALE SVETOVNEGA POKALA V LILLEHAMERJU
Zurbriggnova na zadnjem smuku prvič v karieri najhitrejša - Slavil tudi Kjus
Svetovni pokal v smuku Streetovi in Alphandu - Seizingerjeva že prva
KVIFTJEL - V olimpijskem Kviftjelu se je z ženskim smukom začelo zadnje dejanje letošnjega svetovnega pokala v alpskem smučanju. Smuk je dobila Švicarka Heidi Zurbriggen, kar je njena prva zmaga v karieri. S samo stotinko sekunde je na drugem mestu zaostala Italijanka Isolde Kostner, tretja pa je bila Nemka Katja Seizinger, ki si je že zagotovila skupno zmago v svetovnem pokalu. Nastopila je tudi Slovenka Mojca Suhadolc. Z zaostankom dveh sekund je bila 17., kar ni bilo dovolj za nove točke, saj je točkovanje v finalu drugačno kakor na ostalih tekmah.
Včerajšnji smuk je odločal, katera od smučark bo osvojila srebrno in katera bronasto kolajno v smukaški razvrstitvi svetovnega pokala. Prvo mesto je bilo že oddano, saj je imela svetovna prvakinja Američanka Picabo Street neulovljivo prednost. Bolj motivirane so bile Nemka Katja Seizinger, Švicarka Heidi Zurbriggen, Italijanka Isolde Kostner in Rusinja Varvara Zelenskaja. Seizin-gerjevi je za osvojitev srebrne kolajne zadostovalo le nekaj točk, bolj napeto pa je bilo v boju za bronasto kolajno. Najprej je kazalo, da bo to osvojila Kost-nerjeva, nato pa jo je le za stotinko sekunde prehitela Zurbriggnova. Obe
sta na koncu v seštevku zbrali enako število točk, tako da so odločale posamezne uvrstitve. Švicarka ima eno četrto mesto več od Italijanke, zato je bron pripadel njej.
Po včerajšnji tekmi smo že dobili tudi zmagovalko v skupnem seštevku svetovnega pokala. Čeprav so do konca Se tri tekme, si je Seizingerjeva že priborila prednost, ki ji zagotavlja kristalni globus. Seizigerjeva bo tako Nemčiji zagotovila prvo zmago po letu 1976, ko je bila najboljša Rosi Mittermaier.
Po ženskem smuku je bila na smukaški progi v Kviftjelu še zadnja moška smukaška preizkušnja v svetovnem pokalu letos. Pred domačimi gledalci je zmagal Lasse Kjus, ki je s tem še povečal vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. Z zaostankom 39 stotink sekunde je bil drugi Avstrijec Giinther Mader, tretji Italijan Kristian Ghedina pa je zaostal 40 stotink. Ze pred zadnjim smukom je bilo jasno, da bo kristalni globus za smukaške dosežke prejel Francoz Luc Alphand, ki je bil včeraj peti.
V skupnem seštevku svetovnega pokala je Kjus le še povečal vodstvo, tako da so možnosti zaenkrat drugega Maderja, da ga prehiti, zgolj teoretične.
Danes bosta na finalu svetovnega pokala oba superveleslaloma.
IZIDI
Zenski smuk: 1. Zurbriggen (Svi) 1:10.25, 2. Kostner (Ita) 1:10.26, 3. Seizinger (Nem) 1:10.60, 4. Gotschl (Avt) 1:11.10, 5. Dorfmeister (Avt) 1:11.13.
Končni vrstni red v smukaški razvrstitvi: 1. Street 640, 2. Seizinger 485, 3. Zurbriggen 449, 4. Kostner 449, 5. Zelenskaja 424
Vrstni red v skupnem seštevku: 1.
Seizinger 1292, 2. VVachter 943, 3. Ertl 934,4. Kostner 845, 5. Street 837
Moški smuk 1. Kjus (Nor) 1:27.09, 2. Mader (Avt) 1:27.48, 3. Ghedina (Ita) 1:27.49, 4. Runggaldier (Ita) 1:27.52, 5. Alphand (Fra) 1:27.75
Končni vrstni red v smukaški razvrstitvi: 1. Alphand (Fra) 577, 2. Mader (Avt) 407, 3. Ortlieb (Avt) 359, 4. Kjus (Nor) 343, 5. Kemen (Svi) 325;
Skupni vrstni red: 1. Kjus (Nor) 1138, 2. Mader (Avt) 955, 3. Von Griini-gen (Svi) 838 itd.
Na slikah AP: zgoraj včerajšnji zmagovalec Lasse Kjus (levo ) in skupni zmagovalec smuka Luc Alphand, spodaj pa Picabo Street (levo) in Heidi Zurbriggen (na levi strani) in Katja Seizinger.
NAMIZNI TENIS / MLADINSKI DR2AVN1 TURNIR
KOŠARKA / V PROMOCIJSKI LIGI IN PRVI DIVIZIJI
Krasova vrsta spet zelo uspešna
Daša Bresciani in Ivana Stubelj najboljši v svojih kategorijah - Točke za DP tudi drugim
Mladi jadranovci gladko premagali izkušeni Dom
V promocijski ligi visok poraz Poleta Metre - Okrnjeni Dom izgubil tudi v Foljanu - Slab nastop Borovih mladincev
Na tretjem državnem turnirju, veljavnem za kvalifikacije na državno prvenstvo, se je mladinska vrsta Krasa Telital v Padovi izkazala kot dobro pripravljena. Z nekaj redkimi izjemami je velika večina od 18 nastopajočih sil Krasa Telital osvojila nove kvalifikacijske točke. Na dvodnevnem turnirju je Kraš osvojil dve prvi mesti: v soboto je med na-raSčajnicami slavila Daša Bresciani, v nedeljo pa Ivana Stubelj med mladinkami. Tema zmagama so sledile še številne dobre uvrstitve v četrtino oziroma osmino finala.
Največ predstavnic je Kras Telital imel v kategoriji naraščajnic. Od šestih le Barbari Santini ni uspel preboj iz skupine, kjer je zabeležila zmago proti Spola-dore. V svoji skupini pa je imela tudi kasnejšo polfina-listko Gomatijevo. Začetni žreb ni bil naklonjen niti Jasmin Kralj, saj se je bila v skupini merila s kasnejšo polfinalistko Maceanovo, a je dosegla pomembni zmagi proti Guarientovi in Ami-donijevi. V drugem delu tekmovanja se je Kraljeva revanširala za poraz klubske kolegice Santinijeve nad Guflerjevo in se zatem srečala v osmini finala v klubskem derbiju z Brescia-nijevo. Uvrstitev med prvo šestajsterico je dosegla tudi Kristina Stubelj, ki jo je zaustavila tretjeuvrščena Gornatijeva. Zmagovalke svoje skupine pa so bile na-raščajnice Krasa Telital Daša Bresciani, Nina Milič in Martina Milič, ki na mladinskih jakostnih lestvicah nosijo številke 5, 7 in 10. Po porazu v četrtfinalu z Ingrid Calliari oziroma z Eliso Bi-nello je Nina dosegla sedmo, Martina pa osmo me-
sto. Izredno razigrana je bila Daša Bresciani. Kot druga nosilka je odpravila vse nasprotnice po vrsti: Kraljevo, Pishlerjevo, Calliarijevo in v finalu še Maceanovo. Med najmlajšimi je Sara Sardo dosegla peto mesto. V četrtini finala je na 16 in 13 izgubila pokrajinski derbi s prvouvrščeno Sabrino Vecchio. Uvrstitev med prvih šestnajst je lep uspeh Alessie Gerebizza, lepo napredujeta pa tudi Giada Vidom, ki se ji je napredovanje iz skupine za las izmuznilo - z nasprotnico Cacciatorijevo je izgubila na 20 in 21. Sara Cofarin pa je iztrgala Sardinki Congiu niz. V svoji novi kategoriji je deklica Nataša Doglia s tesnimi izidi klonila pred piemontčanko Culazzovo (-19,18, -19). S tem se je uvrstila na 9. do 16. mesto. Isti rezultat je dosegel Uroš Fabiani pri dečkih. Z močno voljo je v prvem krogu nadigral Goia (25, -9, 20) in se v boju med osmimi v drugem krogu srečal z Vi-demčanom Dariom Muci-gnatom, proti kateremu je krasovcu uspelo osvojiti niz. Jurij Verč, Boštjan Mi-
lič in Martina Tretjak niso prišli iz skupine.
Moč Krasa Tehtal je prišla do izraza med mladinkami. Gufler, Valcrani in Bartoli so morale v skupini priznati premoč Ivane Stubelj. Svojo zmagovito pot je krasovka nadaljevala brez napak. V osmini finala,je bila Nicole Torresan za Ivano lahek plen. S četrto mladinko Bellangero se je Stu-bljeva pomerila v četrtini finala. Zatem pa je obakrat z 2:0 odpravila še Aliče Bisac-cioni in v finalu dokazala svojo premoč nad Silvio Racca. Kvalifikacijske točke z uvrstitvijo med 32-erico sta ujela tudi mladinca Peter Santini in Gorazd Milič, ki sta uspešno napredovala iz skupine. V prvem krogu drugega dela je Zilliani ustavil Miliča ustavil Zilliani, Santinija pa Pihtu (JJ.)
PROMOCIJSKA LIGA
San Vito - Polet Metra 89:52 (43:33)
POLET: Berdon 7, Sker-lavaj 10, Pertot 5, Malalan 8, Taučet 4, Klanjšček 18, Doles, Legiša, Preši, Spacal, trener Počkaj.
PON:	Skerlavaj in
Klanjšček. 3t: Pertot 1.
Proti zelo dobri in visoki ekipi San Vita so bili poletovci enakovredni do 17. minute igre, nakar so si gostitelji prislužili 10 točk prednosti in jo obdržali do konca polčasa. V drugem polčasu so popustili, tudi zato ker je bilo več standardnih košarkarskev odsotnih. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Marka Klanjščka. (J.B.)
VRSTNI RED: Super-mercato Conca in San Vito 26, Omnia Costruzioni 24, Skyscrappers 18, Viale
Šport 14, Ottica Ziglio 12, Breg, Polet imetra in Ro-sandra 8, Godiva 6.
PRIHODNJE KOLO: Polet Metra - Breg.
1. DIVIZIJA
Jadran - Dom 82:62 (44:29)
JADRAN: Brazani, Požar 22, Jogan 10, Velinski 8, Caser 3, Franco 8, Stokelj 13, Starc 11, Gej 7; trener Jan Gregori
SON 20; 3T: Požar 2, Jogan, Starc in Stokelj po 1.
DOM: Košuta 33, Ban-delli, Visintin, Curzola, De Rocco, Bordin 23, Ciubrilo 4, Gej, Silič 2, Covi; trener Ambrosi
SON 19; 3T: Cossutta 2
V slovenskem derbiju med Jadranom in Domom so domačini precej nepričakovano visoko slavili. Pri gostih je bilo precej odsotnosti, tako da sta v na-
padu glavno breme nosila Košuta in Bordin. Domačini so si že v prvem polčasu nabrali 15 točk prednosti, v drugem delu pa je prednost narasla na 20 točk. Od posameznikov sta se pri domačinih, poleg Požarja izkazala natančna Starc in Stokelj, pri domovcih pa že prej omenjena Košuta in Bordin. (Niko Stokelj)
Fogliano - Dom 73:49 (28:17)
DOM: Košuta 10, Ban-delli, Semolič 18, Curzola 2, De Rocco 2, Ciubrilo 2, Visintin, Silič 12, Jarc 2, Covi 1; trener Dornik
3T Semolič 1.
V zaostali tekmi so zelo okrnjeni domovci visoko izgubili proti solidni ekipi Baloncesto iz Fogliana. Be-lordeči so držali korak z domačini le do 15. minute, ko je bil rezultat 25:20,
nakar pa so povsem popustih. Posebno slabo so naši zaigrah proti nasprotnikovi conski obrambi, saj so zgrešili vrsto enostavnih podaj, tako da so z veliko težavo dosegali koše. V drugem delu so si domačini hitro priigrali 20 točk prednosti in s tem odločili tekmo v svojo korist. (Semolič)
MLADINCI
Bor Radenska - Inter 1904 55:87 (20:48)
BOR: Spadoni 35, Jagodic 8, Verri 6, Milkovič 2, Kovač, Bressan,. Del Mona-co 4; trener Tomšič.
3T: Spadoni 4, Jagodic
1.
V močno okrnjeni postavi (brez Laplja in Rustje) so borovci visoko izgubih z Interjem 1904, ki si je uspeh zagotovil že v teku prvega polčasa (+28). V nadaljevanju so belozeleni, ki so odigrali eno izmed slabših letošnjih tekem, delno reagirali predvsem po zaslugi Angela Spadoni j a in Devana Jagodica, razlika pa se v bistvu ni več spremenila. (VJ)
MINIBASKET - Turnir Obersnel
Bor - Dardi 58:25
BOR: Oblak 20, Kovač 4, M. Ferluga, Batič, Indeli-cato, Furlani 16, Nadlišek 4, S. Ferluga 4, Krevatin 8, Klobas, Celano, Černigoj 2, Kemperle, Obersnel, vaditelj Jogan
Borovci so ponovno odigrali zelo dobro tekmo in povsem zasluženo zmagali. Tokrat se je končno razigral Mitja Oblak, tako da je ekipa Dardija že po drugi četrtini popustila (38:8 za naše). Poleg Oblaka pohvalo zaslužita še Kovač za igro v napadu in Nadlišek za dobro obrambo. (Mat)
NOGOMET / PRVENSTVO ZAČETNIKOV NA TR2A3KEM IN GORIŠKEM h
Prvi poraz mladih Prosečanov
Primorje Telital pa se je takoj odkupilo - Okrnjena Mladost je zdržala en polčas
ZAČETNIKI
NA TRŽAŠKEM
Primorje Tehtal - SanfAndrea 8:0 (2:0)
Strelci: Pavletič 5, Merlak 2, Strajn 1
PRIMORJE: Furlan, Milič, Cauter, Križmančič, Stoka, Gregori, Kante, Švara, Merlak, Strajn, Pavletič
Začetniki Primorja so visoko premagali ekipo SanfAndrea. Kljub precej okrnjeni postavi niso imeli težav proti slabšemu nasprotniku. Veliko boljša je bila igra v drugem delu, ko je Primorje končno zaigralo bolj živo in s hitrimi akcijami uspešno prodiralo v kazenski prostor. Rezultat tega so bik številni zadetki in lahka zmaga.
(M. S.)
Ponziana A - Primorje Tehtal 1:0 (0:0)
PRIMORJE: Furlan, Stoka (Gregori A.), Cauter, Pilat, Milič, Kante, Gregori D., Švara, Merlak, Strajn . (Milkovič), Pavletič.
V medtedenski zaostali tekmi s Ponziano je naša združena ekipa doživela prvi letošnji poraz. Rdeče-rumeni so v prvem polčasu uspešno kljubovali tehnično dobremu nasprotniku in bi lahko celo povedk. V nadaljevanju pa je skupinska igra odpovedala, domačini so zasluženo dosegli zadetek in nato brez večjih težav zaustavili poskuse nerazpoloženih gostov. (M. S.)
NA GORIŠKEM Mladost - Gradese 0:4 (0:1) MLADOST: Francescotto, Ferlež,
Lavrenčič, M. Roner, Spacal, T. Devetak, Terpin, Stepanovič, Cefarin (B. Roner), Špacapan, Zorzit (I. Devetak).
Pri naših fantih je bilo opaziti, da pozimi niso preveč trenirali. V prvem polčasu so se še nekako upirali gostom, v nadaljevanju pa so popustih in tako prejeli še tri zadetek.
Naše začetnike čaka sedaj še nova preizkušnja, nastop na turnirju »Ah si dober v nogometni šoli«, ki bo stekel že ta teden.
OSTALI IZIDI 14. KOLA: Sistia-na - Real Isonzo 1:2, San Canzian A -Monfalcone 6:1, San Canzian B -Ronchi 2:4, Fincantieri - Aris San Polo 4:0, Pieris - Staranzano 0:1, San Sergio prost.
PRIHODNJE KOLO: Aris S. Polo -Mladost.
PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET
Na društvenem prvenstvu bo skoraj sto tekmovalcev
Smučarski odsek SPD Gorica prireja v nedeljo, 10. t.m., na Trbižu društveno prvenstvo v veleslalomu. Tekmovanje se bo pričelo točno ob 10. uri na progi Priesnig C. Priporoča se točnost. Poleg tekmovanja v spustu se bodo na isti progi pomerili tudi deskarji. Zanimanje za sodelovanje na prireditvi je precejšnje. Večina se je prijavila že v prejšnjih dneh, zamudniki pa lahko naredijo to danes od 19. do 20. ure, osebno na sedežu društva, kjer je treba poravnati startnino. V nedeljo bo na Trbiž peljal tudi avtobus, kjer je na razpolago še nekaj mest.
Lep izlet v dolino Glinščice
Petnajst članov SPDG je v nedeljo bilo na izletu v Glinščici. Po zahtevnejši stezi ob in v strugi so se podali do slapa, od tam pa še v Botač in nato po zložnejši stezi do cerkvice, kjer se je skupina razdelila. Večja skupina je šla na daljšo krožno pot, drugi pa so se vrnili v Boljunec.
Na Grmado, kjer cvete blagajev volčin
Prvi družinski (avtobusni) izlet bo 14. aprila na Grmado nad Polhovim Gradcem. Ljubitelji peš hoje se bodo po razmeroma zložni poti podali na vrh okrog 900 metrov visoke gore. Hoje je približno dve uri, poldrugo uro pa za povratek. Na pobočjih gore raste znana rastlina (Blagajev volčin), ki je od leta 1898 zaščitena. Ob povratku je predviden ogled krajevnih zanimivosti in še postanek na Vrhniki (morda obisk Cankarjeve rojstne hiše). Zaradi organi-
zacije avtobusnega prevoza, društvo prosi interesente naj čimprej poskrbijo za vpis. Avtobus bo odpeljal iz Rožne doline.
V	četrtek 14. t.m. bo 48. občni zbor
V	mali dvorani Kulturnega doma v Gorici bo v četrtek, 14. t.m. redni občni zbor SPD Gorica. Uvodoma bo s krajšim sporedom planinskih in ljudskih pesmi nastopil Briški oktet. Občni zbor bo ob 20.30.
Za zaključek smučarski izlet v Avstrijo
Zadnji smučarski izlet v sezoni bo 31. marca in sicer na Kanzel (Golico) v Avstriji. Tako sporoča smučarski odsek SPDG in obenem javlja, da je vpisovanje že v teku, na sedežu društva. Prijaviti se je treba do 20. marca. Udeleženci naj pravočasno poskrbijo za potne listine.
Smučarski izlet na Helm
Smučarski odsek SPDT je prejšnjo nedeljo priredil smučarski izlet na Helm - Monte Elmo v dolini Pustertal - Val Pusteria. Sončno vreme in znamenitost tega smučarskega središča je privabilo veliko smučarjev in smučark, tako da je bil avtobus zaseden do zadnjega sedeža. Skupina starejših in mlajših smučarjev je imela tudi tečaj smučanja pod vodstvom vaditeljev SPDT. Ostali pa so prosto smučali in uživali, kljub mrazu, v čudovitem smučarskem dnevu. Ob povratku domov, je bila na vrsti v avtobusu tudi loterija z nagradami, da bi bila izletnikom dolga pot nazaj čim prijetnejša.
Tečaj turne smuke SPDT
Smučarski odsek SPDT prireja v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije tridnevni tečaj turne smuke na Komni od 6. aprila do 8. aprila 1996. Nastanitev bo v Domu na Komni (1550 m), program pa bo naslednji: prvi dan, sobota, bo posvečen učenju osnov turnega smučanja, učenju hoje z derezami in ustavljanjem s cepinom, iskanju zasutega z lavinsko žolno in predavanju o plazovih. Drugi in tretji dan bosta posvečena turam na okoliške vrhove (Bogatin 1977 m, Kal 2001 m, Lanževica 2003 m). Za tečaj ni nujno potrebna oprema za turno smučanje, udeleženci se lahko poslužujejo alpskih smuči in čevljev. Za tečaj je še-nekaj prostih mest. Interesenti naj se zato čimprej javijo na ZSSDI (tel. 635627). (R.D.)
»Integralovci« so zborovali
Planinsko društvo »Integral«, ki je pobrateno s SPDT, je pred kratkim v restavraciji »Pod Gradom« v Ljubljani sklicalo svoj redni dvajseti občni zbor, na katerega je povabilo tudi predstavnike pobratenega društva iz Trsta. Odborniki so podali obširna poročila o enoletnem delovanju agilnega planinskega društva, ki ima v svoji upravi planinsko kočo na Planini pri Jezeru. In prav gospodarsko poročilo o vodeju koče je bilo najbolj poglobljeno in obširno, saj se morajo »integralovci« soočati s številnimi problemi, ki jih terja vodenje planinske postojanke. Občni zbor, katerega se je udeležilo okrog 150 članov, je pozdravil predsednik SPDT Lojze Abram, ki je pobratenim planincem zaželel
Tržaški planinci pri Štulni v Rojanu (Foto L Abram) med izletom po tržaški okolici
še mnogo uspešnega dela in zanosa pri širjenju planinske zavesti med mladimi. Občni zbor se je potem zaključil, v veselem razpoloženju oh obloženi mizi in plesu. Ljubljanski in tržaški predstavniki so izkoristili priložnost in se domenili o nadaljnjem tesnem sodelovanju med obema pobratenima društvoma ter o bodočih skupnih planinskih akcijah. (L. A.)
SMUČANJE / DEŽELNI FINALE NA PIANCAVALLU IN TRBIŽU
Naši smučaiji solidni na obeh tekmah
Na Piancavallu dečki in naraščajniki, na Trbižu pa so se pomerile najmlajše kategorije
Skupina udeležencev tekem na Piancavallu s trenerjem Matjažem Martinškom
Konec prejšnjega tedna so imeli najmlajši smučarji in smučarke deželni finale v veleslalomu v Trbižu, medtem ko so se najboljši deda in naraščajniki pomerili v vseh treh disciplinah na Piancavallu. Naše barve je tam branila peterica smučarjev, ki so v hudi konkurend dosegli solidne rezultate, predvsem pa zelo pozitivne izkušnje s tridnevnim druženjem z ostalimi smučarji iz dežele.
V kategoriji dečkov sta branila naše barve smučarja selekcije ZSSDI Matej Križ-mantic (Devin) in Erik Pic-cini (Brdina). SmuCar Devina je kot običajno dosegel sploh med našimi smučarji najboljše uvrstitve. Med 35 tekmovalci je bil s časom 1:35.93 v superveleslalomu na 15. mestu. V veleslalomu je bil s časom 1:00.79
19., medtem ko je s skupnim Časom 1:36.79 (49.39 + 47.40) v slalomu osovjil res dobro 9. mesto. Erik Piccini, v zadnjem Času na tekmah pokaže nekoliko manj kot na treningih. V superveleslalomu je bil s Časom 1:40.27 23., v veleslalomu pa je med vožnjo izgubil smučko in bil s Časom 2:10.33 28. V slalomu je pristal na 18. mestu s Časom 1:51.51 (57.67 + 53.84).
V kategoriji naraščajnikov je najboljše smučal Borut Bogateč (Mladina sel. ZSSDI), ki je s Časom 1:34.79 v superveleslalomu dosegel 28. mesto. V veleslalomu je bil s Časom l:02.42na 24. mestu, v slalomu pa je s časom 1:49.66 (55.51 + 54.16) pristal na končnem 25. mestu. Prisotnost smučarja Devina Stefa-
na Maizena in Tomaža Sirce na finalu je bil že lep uspeh. Stefano je bil v superveleslalomu s Časom 1:46.57 enaintrideseti, Cas 1:10.87 mu je prinesel v veleslalomu 27. mesto, v slalomu pa je s Časom 1.49.45 (55.29 + 54.16) zasedel 24. mesto. Tomaž je v superveleslalomu prismuCal na 29. mesto s Časom 1:39.23, medtem ko je s časom 1:02.46 v veleslalomu pristal na 25. mestu.
Tudi najmlajše kategorije so v deželnem merilu imele finale v veleslalomu na Trbižu. Tu je najboljši rezultat med našimi smučarji dosegla Mateja Paulina (Devin, sel ZSSDI), ki je bila pri cicibankah s Časom 53.21 dobra 9. Zmagala je danica SC Pordenone Paola Vesco s Časom 45.38. Na 28. mesto se je
uvrstila Članica Brdine, sel. ZSSDI, Roberta Puric s Časom 63.24. V kategoriji baby je zmagala Članica Sci C. 70 Alessia Segulin s časom 49.64. Na 12. mesto se je uvrstila s Časom 62.77 smučarka Devina Martina Gantar. Takoj za njo je s Časom 62.99 pristala Mateja Piccini (Brdina, sel. ZSSDI). V kategoriji baby pri fantih je zmagal elan GS 2002 Tarvisio s Časom 49.62. Na 22. mestu je pri-
stal s Časom 63.41 elan Brdine, sel. ZSSDI Andrej Marušič. SmuCar Devina, sel. ZSSDI Alessio Sibilla je pristal s Časom 64.40 na 24. mestu.
Tudi v kategoriji cicibanov je bilo nekaj naših predstavnikov. Tu je zmagal Edoardo Sirca (SC Ts) s časom 45.68. Na 47. mesto se je s Časom 63.55 uvrstil smučar Mladine Danijel Ghezzi. Cas 63.79 je smučarju Devina Mateju
Štolfi zadostoval za 49. mesto. 55. je bil Dennis Polissa (Brdina, 67.61). Na tej važni tekmi pa žal ni bilo enega od favoritov, elana Brdine Denisa Petrovčiča. Zakaj ga ni bilo, ne vemo, vsekakor pa je velika škoda za zamejsko smučanje, Ce na najbolj zahtevnih tekmovanjih selekcija ZSSDI ne nastopa z vsemi najboljšimi.
V nedeljo pa vsi v Sap-pado na Tržaško prvenstvo.
EM.
Obvestila
PLANINSKA ODSEKA SZ LOGA IN SK DEVIN vabita v nedeljo, 10. marca svoje elane in prijatelje na zimski vzpon na Snežnik. Zbirališče v Bazovici ob 7.30 pred vaškim spomenilcom NOB.
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 10. marca avtobusni izlet v Sappado 2000. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah še danes, 7. marca od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 212859 ali 299573.
ŠDSOVODNJE priredi v nedeljo, 11. trn. za prvenstveno nogometno tekmo v Maranu avtobusni izlet za navijače. Odhod v nedeljo ob 13. uri izpred sovodenjske telovadnice. Prijave: pri Marinotu (tel. 882430), pri Ribiiskem gradu (tel. 882034) in pri gostilni Hmeljak (882038).
TPK SIRENA - sekcija športnega ribolova onvešCa, da bo dne 9. marca na pomorskem sedežu v Miramarskem drevoredu 32 ob 19.30 občni zbor sekcije. Vabljeni elani, tekmovalci in prijatelji. Važna prisotnost!
DRUGO SREČANJE SLOVENSKIH ŠPORTNIKOV IZ ZAMEJSTVA IN SLOVENIJE V CELOTI DOSEGLO SVOJ NAMEN
Na Kaninu in po Soči hudi »boji« in pa veliko zabave
BOVEC - Lansko prvo športno in prijateljsko srečanje slovenskih zamejskih in takrat primorskih športnikov se je izkazalo za posrečen in zabaven poskus, ki je tudi v praksi dokazal, da se v tekmovalnem in družabnem druženju slovenski Sportnki z obeh strani meje precej bolje spoznajo. Ko smo lani odhajali iz enega najlepših delov slovenskega visokogorja, so organizatorji obljubili, da se Cez leto dni spet dobimo ob novih pobudah. In res, držali so besedo. Podjetje Soča Raf-ting iz Nove Gorice, ki je že lani organiziralo »Bovški superspust« je letos tekmovanje pripravilo dva meseca prej, kajti želja organizatorjev je bila, da bi se tekmovalci lahko pomerili v zimskih pogojih, predvsem pa da bi javnosti predstavili novo ponudbo, spust z rafti po reki Soča sredi zasneženega okolja.
V sredo zjutraj so vse sodelujoče pričakali s soncem obsijani gorski očaki, Se posebej pa Kanin, prva postaja drugega športnega in prijateljskega druženja slovenskih športnikov iz zamejstva in iz matične Slovenije, le da so tokrat slednje zastopali predstavniki celotne države in ne le Primorske. Zamejci so se predstavih v postavi Marko Fajt, nogometaš Sovodenj,
Simon Černič, odbojkar Imse v B2 ligi, Borov odbojkarski trener Marko Kalc, Miloš Tul, trener združene mladinske nogometne ekipe na Tržaškem, eden najboljših slovenskih motociklistov v razredu do 125 ccm Albert Zenic in košarkar David Pregare, elan združene ekipe Jadran TKB v B2 ligi. Zastopniki Slovenije pa so se predstavih v naslednji postavi: Simon Čopi, priznani alpinist, udeleženec odprav na najvišje himalajske vrhove, Borut Holy, elan ekipe svetovnih prvakov v raftingu leta 1994 in 1995; Dušan Mravlje, svetovno priznani ultramaratonec, ki je pred nedavnim pretekel ZDA; Dušan Puh, jadralec, zmagovalec prestižnih lovorik v jadralnem športu; Marjan Mulec, državni prvak v su-perbiku; Ulla Hamberger, snovrborderka in športna novinarka. V ekipo se je vključila že na prizorišču namesto Spele Pretnar, ki se žal zaradi nesporazuma glede datuma spusta ni udeležila bovškega srečanja. Udeležence je predstavil Eugen Ban, sodelavec oddaje Sportel koprske TV, ki je dogajanje tudi posnela, prijeten dan pa jun je zaželel tudi direktor kaninskih zicnic g. Uršič.
Po obveznih navodilih so se udeleženci odpeljah z
gondolsko žičnico, t.i. »kinder jajci« (tem znanim izdelkom so podobne gondolske kabine) na vrh Kanina, kjer so prizadevni orga-nizatorji lepo uredili progo za prvo izmed dveh preizkušenj na snegu. Obe ekipi sta se preizkusili v veleslalomu, postavljenem v stilu svetovnega smučarskega pokala, toda proge niso odpeljali na smuCeh, ah kot je zadnje Čase v modi na snovvboardih, temveč v kajaku. Pa tudi Start je bil nekaj posebnega. Tekmovalci so štartali na cilju, in to tako, da so trije tekmovalci nesli kajak na Start, eden izmed trojice se je vsedel v kajak, pripel varnostni pas, ostala dva sta ga nekoliko privzdignila in z njim drsela v veleslalo-skem spustu po 50 metrov dolgi progi vse do cilja. Tu jih je že Čakala druga polovica ekipe, ki je skušala Cim hitreje ponoviti spust prve ekipe, kajti ure so neusmiljeno tekle.
Drugi del iger na snegu je bil nekoliko bolj zapleten, prireditelji pa so za to preizkušnjo pripravili dve paralelni progi. Tekmovalci so prejeh neke vrste av-tomobisko zraCnico imenovano tudi »happy roli«, primemo urejeno za spust po zasneženih progah. Izbrani tekmovalec je z njo v rokah tekel do polovice proge, jo pustil v rokah
sodnikov, ter stekel na Start v pravem paralelnem slalomu skozi svoja vrata in vrata nasprotnika do vrha, kjer ga je Čakal »happy roli«, s kateri se je trebušno ah sede spustil do sotekmovalca, ki je tekmo nadaljeval.
Na Kaninu se je prejšnjo sredo znašlo kar precej obiskovalcev, ki so izkoristili zimske počitnice za ugodno smuko, hkrati pa so se v vedno večjem številu zbirali okoli proge, kjer so naši vrli športniki preizkušali svoje veščine v snežnih razmerah. Našel se je tudi napovedovalec z megafonom v roki, ki je poskušal zablesteti kot gostobesedni komentator TV Slovenija Igor Bergant, vendar mu to ni preveč uspevalo, še posebej pa se je lotil snow-boardke Uhe Hamberger, ki jo je venomer razglašal za hamburger. Očitno je bil mož pošteno laCen...
Se bolj zanimivo je bilo po koncu prvega dela tekmovanja, ko se je bovški dolini obetala Črna sreda. Vodilni Sportelovec Igor Malalan, ki sicer ne slovi kot možak manekenske postave, se je odločil, da bo tudi sam, v sodelovanju z režiserjem Kavahcem, (tudi težkokategomik), preizkusil veleslalomsko progo. Seveda se Malalanov poskus ni ravno srečno iztekel. Podrl je pol proge, razbil očala, uničil nekaj količkov ter se konCno prikotalil do varovalne mreže, ki je k sreči zdržala. Ravno isti veCer so mediji poročali o potresu nekje v severni Italiji. Ušteh so se. Razlog potresa bi morali iskati na Kaninu.
Po prestanem strahu so se udeleženci spustih v dolino neokrnjene in Ciste reke Soče. Najprej so si pri-vošCih pošteno toplo mah-co ter osvežilne pijače, nato
pa so se počasi odpravili do drznega in za mnoge nepozabnega doživetja. Zamejska in slovenska ekipa sta bih pred atraktivnim in novim doživetjem, ki je v ponudbi SoCe Raftinga šele od te zime. Gre za tako imenovan zimski spust po Soči. Tudi letos so bili v neizbežno pomoč izkušeni vodniki, ki so pomagali pri oblačenju izredno tesne neoprenske obleke, vetrovke, rešilnih jopičev in Čelad. Kronometer je stekel in tekmovalci so skupaj z vodnikom odnesli Čoln do vode. Nekaj prednosti so imeli Slovenci, saj so v svoji sredi imeli svetovnega prvaka v raftingu Boruta Holya, vendar se zamejsko zastopstvo tega ni ustrašilo. Boj je bil trd, a izenačen na nemirni SoCi, ko sta obe posadki dobro krmarili skozi brzice, vse do 32. minute, ko je zamejski poraz napovedal nekoliko nerodni snemalec koprske TV. Na nevarnem ovinku je z nekaterimi zamejskimi udeleženci padel v vodo. Slovenska zasedba je to
izkoristila ter se oddaljila od zamejskih brodolomcev in si takoj priborila petminutno prednost, ki jo zamejci do cilja v vasici Trnovo, niso veC uspeli nadoknaditi. Ker sta bih obe ekipi v smučarskem delu izenačeni, je odločitev padla na reki SoCi.
Čeprav so podobno kot lani zamejci tudi letos podlegli na vodi, so lahko zadovoljni, saj so prejeli pokal za najbolj ubrano petje, kajti s petjem so očitno preganjah strah pred brzicami SoCe. Zmagovalci, predstavniki Slovenije, so nastope opravili v Času 48 minut in 18 sekund, zamejci pa v Času 55 minut in 45 sekund. »Kar napeto je bilo, vendar hkrati tudi zabavno«, so v en glas trdih športniki, ki so morda pričakovali manj naporen dan. Prireditev so ocenili kot dobrodošlo novost, kajti prišli so kot neznanci, odšli pa že kot pravi prijatelji. Prijateljsko in športno srečanje se je zaključilo tako, kot je potekalo v sproščenem in prijatelj-
skem vzdušju v hotelu Km v Tolminu, kjer je predstavnik pokrovitelja, direktor Alp hotelov Bovec g. Šušteršič pozdravil prisotne, jih nagradil ter jih povabil, da bi se podobnega tekmovanja še kdaj udeležili. Pokale je prispevalo podjetje Vidoni Šport iz Nabrežine, sopokrovitelji uspelega srečanja pa so bih ATC Kanin, Garnel in Filco Bar. Kako je bilo v Bovcu, si boste lahko ogledali v ponedeljek, 11. marca, ob 22.30, v oddaji Sportel po TV Koper-Capodistria.
Ideja o druženju športnikov z obeh strani meje je torej že drugič uspešno zaživelo v praksi, sodec po zagnanosti pobudnikov pa se ni bati, da nas tudi v prihodnje ne bi presenetili s še zanimivejšim športnim in prijateljskim druženjem na drugačen način. Očitno drži ugotovitev, izrečena med sproščenim klepetom, da se slovenski športniki z obeh strani meje premalo poznamo in družimo. S to akcijo bo počasi tudi ta ovira premagana. Rok Maver
Četrtek, 7. marca 1996
ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO
18
z
I Horoskop
zapisal B. R. K.
A
OVEN 21.3.- 20.4: Čeprav ste radi kulturni, ne boste omahovali niti za trenutek, ko bo treba pokazati zobe in zarenčati na tiste, ta vam hodijo v zelje v času, ko je sveža zelenjava privilegij skrbnik
BIK 21. 4 - 20. 5-:V iskanju izhoda iz službe ne boste najbolj uspešni, vendar to še zdaleč ne pomeni, da boste zgrešili. Prišli ste zgolj na točko, ko se morate naučiti delati z glavo, ne s pestmi.
DVOJČKA 21.5.-21.6.: Dokopali se boste do netoj nadvse koristnih spoznanj. Resda jih ne boste pretočili v denar, vendar bo njihova vrednost veliko večja, kajti popeljala vas bodo v obdobje nerušljive sreče.
RAK 22. 6. - 22. 7.: V želji po popolni samozadostnosti se boste otepali vsakršne pomoči, tudi tiste, ki bi vas lahko naučila samostojnejšega delovanja in mišljenja. Le kdo vam bo žigosal diplomo?
LEV23.7.-23.8.: Privoščili si boste dobrino, s kakršnimi se sicer crkljajo razvajeni bogatini. Tako se boste lahko vsaj za trenutek vživeli v njihovo kožo in spoznali, da so pod njo še naprej nesrečni.
DEVICA 24 8. - 22. 9.: Partner vas bo prijetno -presenetil: dokazal vam bo, da mu pomenite več kot pol sveta. Nič hudega, če se boste vanj znova zaljubili, kajti druga zaljubljenost je sol zrele ljubezni.
TEHTNICA 23.9.-22.10.: Sprijaznili se boste z dejstvom, da nimate štirih rok, nato pa boste izpregli še ti dve, ju potisnih v žep in se predali čakanju na trenutek, ko se bodo zbudile lenobe.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: S partnerjem bosta odtujevanju rekla ne in se odločila za reševanje potapljajoče se ladje. Če bosta reševala predvsem vsak svojo, bosta uspešnejša, kot če bosta krpala skupno.
STRELEC 23.11.-21.12.: Pogumno boste stopah po poti, brez katere ne morete več. Čeprav vas bodo zavistneži ves čas ovirah, boste strpno premagovali ovire in nezadržno napredovah proti svojemu svetlemu cilju.
KOZOROG 22.12.- 20.1.: Nekdo vam bo začel grdo nagajati, kajti prepričan bo, da potujete na rovaš njegovega zastoja. Pa se res je;, dokler napredujete zaradi dokazovanja pred drugimi, jih izkoriščate.
VODNAR 21.1.-19. 2.: Ideji, Id ste jo dodelati v minulih dneh, boste prižgali zeleno luč. Težava bo le v tem, da boste že jutri izvedeti, da vas je nekdo prehitel. Kdor predolgo kuje, njegov namen se daleč čuje.
RIBI 20.2. - M. 3.: Odkrili boste merilo za razlikovanje trajnega in začasnega. Odrekli se boste začasnim radostim in se posvetili poti, ki vas bo popeljala k radostim, ki si jih sicer lastijo bogova.
INDIJANCI IZ PLEMENA KUNA Sl PRIZADEVAJO ZA NADZOR NAD POŽIGANJEM GOZDOV
V prihodnjem stoletju lahko Panama postane puščava
Najtežje je kmete prepričati, da morajo spremeniti način obdelovanja
HAVANO (Reuter) - Florenica Vergara nekateri imenujejo kar »požigalec«, saj tako kot mnogi drugi panamski kmetje, ki nimajo denarja za nakup modernih kmetijskih strojev, požiga gozd, da si zagotovi obdelovalno površino in travnike, na katerih se pase njegova živina. S požiganjem postaja zemlja osiromašena, kmetje pa prihajajo navzkriž tudi z Indijanci, ki ostajajo zvesti tradiciji - požiganje »matere Zemlje« je pri njih dovoljeno le vsakih šest do osem let.
V vseh južnoameriških državah v razvoju se oblasti soočajo s podobnimi problemi. V Panami želijo zavarovati indijansko zemljo in obnoviti gozdove, zato skušajo v bližini pragozda Darien na meji s Kolumbijo izpeljati poseben ekološki program, med katerim kmete seznanjajo z alternativnim obdelovanjem zemlje. Policija tudi patruljira po celotnem območju in išče požigalce ter lovce na redke živali. Po besedah Vi-ctorja Corra, inženirja iz Bayana, gre za socialni in gospodarski problem, saj skušajo kmetje le najti način za preživetje. Doslej so požgali že 100 od 350 tisoč hektarjev zemlje v kotlini.
Program, ki so ga začeli izvajati pred dvema letoma, je že pokazal prve rezultate: okolico umetnega
jezera Bayano - okrog 35 tisoč hektarjev - so posadili z mladimi tikovci. Najtežje je kmete prepričati, da morajo spremeniti način obdelovanja. Predvsem je treba zaustaviti krčenje gozdov s požiganjem. Mnogi dvomijo v uspeh vladnega programa, saj po uradnih podatkih kmetje vsako leto požgejo okrog 50 tisoč hektarjev gozdov.
Panama, katere površina meri 75, 517 kvadratnih kilometrov, bo lahko že v prihodnjem stoletju postala puščava, saj ji bo ostalo le še deset odstotkov pragozda. Vladni program z imenom Inrenare, v katerem sodelujejo predvsem strokovnjaki za kmetijstvo, skuša to preprečiti. Inženir Rani Guti-errez poudarja, da je problem požiganja gozdov treba iskati v revščini tam-
Bcizilika Antona Padovanskega potrebna obnove
PADOVA - Bazilika Antona Padovanskega s sedmimi kupolami, zgrajena leta 1232 v beneško-bizantinskem slogu, v kateri je tudi grob svetnika, je potrebna prenove. Baziliko je predvsem zaradi velikega števila romarjev in onesnaženega zraka načel zob časa. Mednarodna skupina strokovnjakov je že začela popisovati umetnostne zaklade in pripravljati načrt obnove. Življenje in nauk svetega Antona Padovanskega, kot so ju upodabljali v umetnosti, pa sta odslej na voljo tudi na cederomu v italijanski in angleški različici.
Gozdni policist, Indijanec iz plemena Kuna, na obhodu (Foto: Reuter)
kajšnjih kmetov, zato jih morajo seznaniti z alternativnimi metodami obdelovanja zemlje. Doslej je oblast varovanju okolja namenjala malo pozornosti. Projekt Bayano je rezultat pritiskov tamkajšnjih Indijancev iz plemena Kima, ki si že več let prizadevajo, da bi bila njihova zemlja zakonsko zaščitena in bi imeli pravico nadzorovati požiganje gozdov. Ker so njihove pobude vedno naletele na gluha ušesa, so leta 1993 ugrabili guvernerja ozemlja, na katerem živijo. Vlada je bila prisiljena sprejeti odločitev, po kateri imajo Indijanci nadzor tudi nad rastlinstvom na ozemlju, ki je pod njihovim nadzorom.
»Boj ni bil lahek, saj smo bili prisiljeni ugrabiti guvernerja, ker nas vlada
ni hotela slišati,« je dejal 32-letni Indijanec iz plemena Kuna Horacio Rive-ra, po izobrazbi ekonomist. Ker je odraščal v Bayani, pozna težave tam-
kajšnjih Indijancev, zato se bojuje za njihove pravice. Kljub prvim uspehom vladnega programa pa nihče ne ve, ali bo prinesel pričakovane rezultate.
Sultanovo hči si je zaželela vožnje z vlakom po Švici
ZURICH - Hčerka brunejskega sultana si je zaželela vožnje z vlakom po Švici - in seveda je bil za njo takoj nared poseben vlak. Predstavnik švicarskih železnic je včeraj sporočil, da je posebni vlak s hčerko brunejskega sultana in njenim spremstvom, M obsega štirideset ljudi, iz Zuricha krenil v nedeljo zjutraj. 2e po dveh urah vožnje po idilični švicarski pokrajini je posebni vlak prispel v Ženevo, kjer je na sultanovo hčer že čakalo posebno letalo, ki jo je odpeljalo naprej v London. Stroški izleta njegove hčerke, ki so znašali približno dvajset tisoč švicarskih frankov, brunejskega sultana gotovo ne bodo preveč obremenjevah, saj s svojim bogastvom, Id ga ocenjujejo na kar 37 milijard dolarjev, sodi med najbogatejše ljudi na svetu. Švicarske železnice so še sporočile, da na vlaku ni bilo nobene posebne postrežbe, le plastične kozarce so zamenjali s pravimi.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
X	KAMNINA Z MAGME POD ZEMELJSKO POVRŠINO	SL. PESNIK, LETOŠNJI PREŠERNOV NAGRAJENEC	PADAVICA, BOZJAST	MAJHEN DRŽAJ	IGOR TORKAR	SLUGA VIŠJIH URADNIKOV V ST. RIMU	IT. PISATELJ (UMBERTO, »IME ROZE«)	AM. PISEC (TRUMAN, »ZAJTRK PRI TIFFANVJU«)	AVTOR: SIMON BIZJAK	IGRALKA, AKTIVNA UDELEŽENKA	INTERE- SANTNOST	PESNIŠKO IME IRSKE	NEVARNA BOLEZEN, KARCINOM	BORIS NOVKOVIC	KOZAŠKI POGLAVAR	VODNI VRTINEC	SPODNJA PLOSKEV POSODE	DLAKA IZ KONJSKE GRIVE	GR. POVELJNIKA PRED TROJO,AJAS	IZDAJA TISKALNEGA DELA
KDOR UPORABLJA PARTIZAN. NAČIN BOJEVANJA									DRŽAVA Z GLAVNIM MESTOM BAKU											
KRASOTICA									PRVA SL. DRŽAVA IVAN IFVAR											
SL PESNIK (FRANCE, 1901-75)					TRAJNA NIZKA ZELIKA									AROMATIČNA SNOV						
					POŽELENJE, STRAST									JADRALKA PO ZRAKU						
OBČUTEK DUŠEVNEGA TRPLJENJA, BOLEČINA							GL. SESTAVINA MAŠČOB						PIETRO MASCAGNI			RJAVA ŽIVAL	JUŽNO- AMERIŠKA KUKAVICA			
							SPENCER TRACV						PRITOK GANGESA							
NABREKLOST ZARADI POŠKODBE ALI BOLEZNI									ROBERTO MAGNIFICO			DESNI PRITOK M0ZELE					SOKRATOV TOŽNIK (IZCRKTINA)	TRST VALJASTA POSODA ZA KUHANJE		
									IGRAŠ FI70I OKI			SL. PISATELJICA IILKA)								
CES. REŽISER <l JE DELOVAL PRI NAS IFRANTISEK)				NAPRAVA ZA PRIDOBIVANJE TALNE VODE															SL. PEVKA IN TV VODITELJICA MUSIČ	OBER
SVETOVNI DUH (FIL0Z.)				DEDNA ZASNOVA	ELDA VILER	ORODJE ZA REZANJE	ILOVICA	DVORNI PLES IZ 16. ST.							POZITIVNA ELEKTRODA					
								JOŽE JAVORŠEK							SODNIK V GR. MIT.					
ORESTOVA SESTRA V GRŠKI MIT.										OSNOVNA SOLA OSKAR NEDBAL			■SLAČENJE' PRETESNE PLASTI KOZE							
SLABA VOLJA NEZADOVOLJ STVO													KAKTUS							
OTOČJE OB Z. IRSKI OBAL (IZCRKRANA					ZUPANČIČ OTON			BIVŠI HRV. POLITIK MARKOVIČ					PRISTANIŠČE V IZRAELU				RIMSKI HIŠNI BOG			
tun
‘vxv
‘RLNV
‘oz
‘NVttV
‘vlaičtra
‘isoNliOAalaN
'A3JJA31
‘SO
‘VllNHOLJI
‘VdONV
‘VNVAVd
‘son
‘tfVlNCIOA Di$3JLW ‘JVO ‘Sl ‘HWS
'm
‘isonaio
‘INV
“Wd
'NOTO
‘isaioa
w‘ivwoav
')ONlIdO)i
‘OINO
‘VllNVlNVdVN
‘VOLLOcOT
‘Nvzcilvaaazv
‘33Utl3AO
:OUABJOpOy\
:A3JJS3>I
RAI 3
slovenski
program
® RAI 1
Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Rita la zanzara (kom., It. ’66, r. Lina VVertmiiller, i. R. Pavone, G. Giannini)
Aktualno: Verdemattina (vodita Luca Sardella, Ja-nira Majello)
Dnevnik 1 iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Osmrtinca za živega Dnevnik, rubrika Business in gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi (vodi Maria Teresa Ruta) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Nan.: Zono Danes v Parlamentu Dnevnik
Zanimivosti iz vsakdana: Italia Sera
Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci) Vreme, dnevnik in Šport Nogomet: Parma-Paris Saint Germain (pokal pokalov, iz Parme) Dnevnik
Aktualna odd.: Italia sera (vodi Paolo Di Giannan-tonio)
Dnevnik, zapiski, horoskop, pogovori, vreme Videosapere: Taglio bas-so, 0.40 Faraonovo oko Aktualno: Sottovoce -Potihoma M Film: II cristo proibito (dram., It. ’50, i. R. Vallo-ne, Elena Varzi)
Glasba: Mi ritorni inmen-te (vodi Red Ronnie)
Doc Musič Club
RAI 2
7.00 8.15
9.30 9.40
9.45
11.30
12.00 13.00
14.15 14.40
16.00
16.05
17.15
18.05
18.15 18.45 19.35
19.50
20.30
20.50
22.30
23.30 0.10 0.20 0.30
Otroški variete Nan.: Tarzan, 8.45 II medico di campagna Potrebujem te Rubrika o dnevnih zanimivostih Fuori dai denti Sereno Variabile TG2 33,11.45 dnevnik Variete: I Fatti Vostri Dnevnik, rubriki o zdravju in branju knjig, vmes vreme Variete: I Fatti Vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik - flash Aktualne teme: L’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik
Sereno Variabile - O izletih in potovanjih Vreme, dnevnik in Šport Nan.: Ispettore Tibbs Šport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Dnevnik Tg2 ob 20.30 Nan.: ER - Medici in pri-ma linea - Pravica! Aktualna odd.: To Secret Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Ponoči, na trgu Italija Variete: Tenera e la notte
4^ RAI 3
6.00
8.30
9.25
10.45
12.00
12.15
13.45
14.00
14.45
15.00 15.30
17.00
17.55
18.25
19.00
20.00
20.30
23.15
23.30
0.30
1.10
Jutranji dnevnik, Drobci Nan.: Divisi dalla legge SP v smučanju Odd. Videosapere: Vstop prost, Media/Mente, Vi-va voce, Filozofija, Potovanje po Italiji, itd. Dnevnik SP v smučanju Aktualno: VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1 Glasba: Pred premiero Športno popoldne: biljard, kotalkanje, atletika, rokomet Aktualne teme: Alle cin-que della sera - Ob 17-ih Dok. oddaja Geo Aktualno : La testata Dnevnik, deželne vesti Aktualno: 10 min., Blob Aktualno: Temporeale (vodi Michele Santoro) Dnevnik, deželne vesti Šport: Beli cirkus, 0.10 odbojka
Dnevnik, pregled tiska noCna kultura in vreme Fuori orario
© RETE 4		<1	> ITALIA 1	$r Slovenija 1		Eli Koper	
	Nad.: Valeria in Massi-		Otroški variete Ciao ciao		Videostrani		Euronevvs
	miliano, 9.00 Un volto,		mattina, vmes risanke		Oblaček Pohajaček, 2. del		Svetovni pokal v alp-
	dne donne, 10.00 Zinga-		Nan.: Super Vicky, 9.45		Batman, 21. del		skem smučanju, superve-
	ra, 10.30 Renzo in Lucia,		Genitori in blue jeans,		Shingalana, 4. del šved-.		lesalom (2) in supervele-
	11.45 La forza deli’ amo-		10.20 MacGyver		ske dok. oddaje		salom (M), prenos
	re, vmes (11.30) dnevnik		Aktualno: Village		Po domače		Vesolje je...
	Nan.: A cuore aperto		Nan.: TJ. Hooker		Poročila		Slovenski program
	Dnevnik Tg 4		Odprti studio, Fatti e mi-		Kolo sreče, pon. tv igrice		Primorski forum
	Rubrika o lepoti		sfatti, 12.50 Šport studio		Zasebno življenje rastlin,		Primorska kronika
	Nad.: Sentieri		Variete za najmlajše,		2. del angl. dok. oddaje		Vsedanes
	Film: Qui Montecarlo: at-		vmes risanke. 13.20 Ciao		Pro et contra	BES	Vesolje je...
	tenti a quei dne (pust.,		Ciao News		TV Dnevnik 1	M|	Alpe Jadran
	ZDA ’71, i. R. Moore)		Varieteja: Colpo di fulmi-		Otroški program: Živ žav		Četrtkova športna oddaja
	Aktualno: Perdonami		ne, 15.00 Generazione X		Izzivalci, 16., zadnji del		Meridiani,
	Aktualna odd. Giorno		Aktualno: Village		francoske nanizanke		aktualna tema
	p er giorno, vmes (19.30)		Nan.: Bayside School,		Kolo sreče, tv igrica		Vsedanes
	dnevnik in vreme		16.45 Beverly Mills,		Včeraj, danes, jutri	MB	Euronevvs
	Variete: Game Boat		17.45 Primi baci - Okle-		Risanka	m	Karaoke,
	Variete: EuroDonna 96		vanja	'		Majhne skrivnosti veli-		dobra volja je najbolja za-
	(vodi Gabriella Carlucci)		Odprti studio, vreme,		kih kuharskih mojstrov		bavno-glasbena oddaja
	Film: Agnese di Dio		18.45 Šport studio		TV Dnevnik 2		
	(dram., ZDA ’85, i. J.		Nan.:	Baywatch		Norec v množici, 11. del		
	Fonda, Meg Tilly), vmes		VVeekend z mrtvecem ,		ameriške nanizanke	OtO Hrvaška 1	
	(0.00) dnevnik, 1.10 Ciak		20.00 11 principe di Bel		Tednik		
	Rubrika o lepoti		Air - Party s preše-		Glasba Nemčije in Fran-		
	Nanizanke		nečenjem		cije v duhu časa - Vzpo-		
			Film: 11 conte Max (kom.,		redna leta, 2. del		TV koledar
			It. ’91, r.-i. Christian De		Nikar, oddaja o prometu		Santa Barbara, 1208. del
US CANALE5			Sica, O. Muti; G. Ben ti,	ni	Včeraj, danes, jutri		Dobro jutro
			A. Ekberg, A. Fassari)	'/Kil	TV Dnevnik 3		Poročila
			Šport: Ferrari		Poslovna borza		Kako gledati sliko?
			Šport: Vse o pkalih	41 fi	Vdove, 1. del am. serije		Afrika
	Na prvi strani, vreme		Aktualno: Fatti e misfatti			IraS	Gostje v studiu
	Variete: Maurizio Costan-		Italija 1 šport			Hjs	Vojna krajina
	zo Show (ponovitev)		Aktualno: Ciak	IT Slovenija 2			Otroški program
	Aktualno: Forum - Tele-					IHiIi	Poročila
	vizijsko sodišče (vodi Ri-						Ljubezen, 196. del serije
	ta Dalla Chiesa)	>1	K_ ____ - __				Ljubezen v Orient Ek-
	Dnevnik TG 5	gF ifcLt			Euronevvs		spresu, pon. angleškega
	Sgarbi quotidiani				Finale SP v alpskem		filma
	Nad.: Beautiful (i. Ron				smučanju, supervelesa-		Otroški program
	Moss, Hunter Tylo)		17.45, 19.30, 22.00, 0.05		lom (2), prenos		Povej mi zgodbico
	Aktualna odd. o ženski		Dogodki in odmevi		Namibija, 1. oddaja: od		Baltazar, risanka
	problematiki Eva proti		Nad.: Fiori d’ arancio		glavenga mesta do Etoše		Poročila
	Evi (vodi M. De Filippi)		Al lupo, al lupo!		V žarišču		Afrika
	Variete: Časa Castagna		Aktualno: Filo diretto		Križarske vojne, 3. del		Otroški program
	Otroški variete Bim Bum		Dokumentarec		SP v alpskem smučanju,		Hrvaška danes
	Bam in risanke		Film: 11 quarto desiderio		superveleslalom (M),		Kristalno cesarstvo,
	Kviza: OK, il prezzo e		(dram., ’76, i. J. Meillon)		prenos		73. del nadaljevanke
	giusto! (vodi Iva Zanič-		Gospodarstvo		Euronevvs		Kolo sreče
	chi), 19.00 La mota della				Evrogol		Moč denarja
	fortuna (vodita Mike				Zajtrkovalni krožek,		Klub D. D.
	Bongiorno, A. Elia) Dnevnik TG 5	(•) MONTECARLO			ameriški film Rezija: John Hughes.		Dnevnik Albert Schvveitzer, 3. del
	Variete: Striscia la noti-				Norec v množici, 10. del		dokumentarne oddaje
	zia (vodita Lello Arena,				Poletje 1945, 5. del serije		Željka Ogresta in gostje
	Enzo lacchetti)		20.00, 22.50, 0.15 Dnev-		Po Sloveniji		Dnevnik
	TV film: Clarence, la vita		nik, 13.30,19.50 Šport		Izziv - poslovna oddaja Zlati petelin, 1. oddaja		Slika na sliko
	e sempre meravigliosa		The Lion Trophy Show				Theatron
	(fant., ZDA-N. Zel. ’93, i.		Film: La principessa di		V žarišču		Poročila
	R. Carradine, K. Totter)		Mendoza (dram., ’54)		Okus po zločinu, 9. del		
	Dnevnik		Varieteja: Tappeto volan-		Univerze		
	Variete: Maurizio Costan-		te, 18.00 Zap Zap		Umetniški večer		
	zo Show, vmes (0.30)		Nan.: Parker Lewis		Zdenko Huzjan, portret		
	nočni dnevnik TG 5	ros	Film: In nome della rosa		Nastanek moderne, 1. del		
	Sgarbi quotidiani		(dram., It. ’86, r. ).-). An-		Slovenski jazz in jazz		
irw	Striscia la notizia		naud. i. S. Connery)		kluba Gajo: ansambel Pe-		
M	Pregeld tiska		Film: Amore vuol di ge-		tra Miheliča, 1. del		
vm	Nan.: Cin Cin		losia (kom., It. ’75)		SP v biatlonu, posn.		
r
"A
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli;
10.30	Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih;
19.30	Obvestila; 19.45 Lahko noC, otroci;
20.00	Četrtkov večer i; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.30 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.30, 7.30, 8.00, 8.30,9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Radio Most: studio Koper-Lju-bljana-Maribor; 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Kdo ve; 17.00 Stergo ergo; 18.00 Vroči stol;
19.30	Riži Bizi Jazzy; 20.00 Jazz; 21.00 Proti etru; 22.20 Mala nočna filmska.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 13.05 Mehurčki; 13.20 Ringaraja; 13.35 Glasbena mladina; 14.05 Izobraževalni program; 14.45 O jeziku; 15.00 Evropska radijska zveza; 15.30
Dogodki in odmevi; 16.05 Z opernimi umetniki; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert;
19.30	Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva Simf. RTVS; 22.05 Logos; 22.20 Zvočni zapisi;
23.00	Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30.9.30.10.30.13.30.14.30	Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9,45 Zdravnikovi nasveti v živo; 10.40 Povver play; 10.45 Zanimivosti; 11.15 Včeraj, danes, jutri - aktualnosti); 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.00 Hit N. Gorica; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borza; 17.00 Radionet; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Večerni program; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; 0.00 Nočni pr.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8,40 32-322; 9.35 Onda su onda; 9.50 IE.
Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna odd.;12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.30 Sanje o počitnicah; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Jazz; 20.00 RMI.
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Od bose noge do vesoljske rakete; 8.40 Glasba; 9.15 Odprta knjiga: Odlomov (I.A. Gončarov, prevod J. Vidmar, r. M. Prepeluh, 59. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Soft mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dopisnice z najbližnjega vzhoda; 18.30 Made in ltaly; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 100 odstotno Posladkanje v glasbi.
Radio Koroška
18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT PrednaroCnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 . žiro raCun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
20
Četrtek, 7. marca 1996
VREME IN ZANIMIVOSTI
"X, „ SREČ
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
, .. SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.29 in zašlo ob 17.57. Dan bo dolg 11 ur in 28 minut.
rLUNINE MENE
^ Luna bo vzšla ob 20.25 in zašla ob ^ 7.14. Zadnji krajec bo 12. marca, ob 18. uri in 15 minut.
SNEŽNE RAZMERE
Mariborsko Pohorje 110 Rogla	150
Zatmik	110
Vogel	175
Krvavec	120
Kranjska gora do 60 Kanin	do 345
Cerkno	150
V
Na Mariborskem Pohorju je nočna smuka možna do 21. ure, v Libojah pri Žalcu do 18. ure in na smučiščih Straža na Bledu in Rimski vrelec do 20. ure. Tekaške proge so urejene na Kopah, Veliki planini, Rogli, Ka-liču, Pokljuki, v Kranjski gori, Logatcu, Mariborskem Pohorju, Rog-Crmošnjicah in Sodražici. Sankališča so urejena na Mariborskem Pohorju, v Kranjski gori, na Zatmi-ku, Krvavcu, na Klicu in v Logatcu.
TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH
°C
1 -3 -6 -9 -11 -14
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
150 cm do 180 cm
280-380 cm
sesedal. Veter je napm mete in opasti, ki so se zelo nestabilne in se ob najmanjši dodatni motnji lahko splazijo. Snežna odeja je menka in se globoko predira, tako da je tudi gibanje v gorah močno oteženo.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Po 54 letih se je ognjenik Komagatake spet prebudil
TOKIO - Ognjenik Komagatake, ki leži na severnem japonskem otoku Hokkaido, se je po 54 letih mirovanja predvčerajšnjim ponovno prebudil ter iz Zrela šest minut bruhal lavo in dim. Pepel in kamenje sta dosegla mesto Nanae, ki leži ob vznožju 1.131 metrov visokega hriba. Sole so zaprli, veC sto prebivalcev pa izselili. Se včeraj je iz ognjeniškegažrela uhajal dim, niso pa zabeležili potresnih sunkov. Japonska meteorološka agencija predvideva, da so v kratkem možni še drugi izbruhi, zaradi Cesar je pet mest ob vznožju ognjenika v pripravnem stanju. Naj dodamo, da je na Japonski 10 odsto vseh aktivnih ognjenikov na svetu.

Z obogateno tortiljo proti podhranjenosti
CIUDAD DE MEXICO - Mehika in tortilja sta vsaj tako povezana pojma, kot Italija in špageti ali Kitajska in riž. Toda za boj proti podhranjenosti, ki pesti zajeten del mehiškega prebivalstva, ta tipična pogača iz koruzne moke ne zadostuje, zato vlada razmišlja o tem, kako bi jo obogatila z vitamini, rudninami in drugimi hranilnimi snovmi.
Po besedah poddirektorja mehiškega prehrambenega zavoda, Adolfa Chaveza, huda gospodarska kriza, ki je zajela državo, vse bolj preprečuje najšibkejšim družbenim slojem, da bi tradicionalno tortiljo dopolnili s kakšno bolj hranljivo prilogo, to pa povzroča drastično naraščanje primerov podhranjenosti, posebno seveda med otroci. Da bi te probleme vsaj delno omilili, si je vlada omislila raziskavo, s pomočjo katere naj bi ugotovili, ali bi ljudje cenili tortiljo z dodatkom sojine moke, rudninskih snovi in vitaminov E in C. Doslej so tako obogateno tortiljo s sodelovanjem neke znane proizvodne hiše že dali v pokušnjo prebivalcem nekaterih vaških skupnosti in izkazalo se je, da jim je prijala. Toda za razširitev proizvoda po vsem državnem ozemlju in za njegovo uveljavitev bodo po Chavezovih besedah potrebne nadaljnje raziskave, s pomočjo katerih naj bi ugotovili možnosti dejanskega spreminjanja prehrambenih navad mehiškega naroda, tako znanega po svojem tradicionalizmu, in to še posebno na področju prehrane.
Snežne preglavice v Grčiji
ATENE - V različnih predelih Grčije so snežni meteži osamili več kot dvesto vasi, močni vetrovi pa so onemogočili plovno povezavo Pireja z egejskimi otoki. Sneg ni prizadel samo severa države, ampak tudi Peloponez in okolico Aten.
Umri je polami medved Bamey
EDIMBURG - Polarni medved Bamey, ki je bil več kot dvajset let atrakcija živalskega vrta v Edimburgu, je umrl iz čisto banalnega vzroka, saj je bil pri dobrem zdravju. Pogoltnil je namreč 15 centimetrov dolgo igračo v obliki palice za kriket, ki mu je preluknjala želodec. Kako je prišel do igrače, ni znano, zivinoz-dravniki pa pravijo, da bi bila žival lahko živela še vsaj deset let.
Mačke podle gospodarjevo truplo
HAAG - Kakih dvajset mačk v mestecu Leida je zadnje tedne preživelo tako, da se je hranilo s truplom svojega gospodarja, ki je umrl zaradi infarkta. Policija, ki je v nesreč-neževo stanovanje vlomila na Mic njegove sosede, je našla samo še kosti 69-letnega Fransa Heem-skerka, umrlega pred približno mesecem. Sosedje so imeli moškega za čudaka. M je živel s kopico mačk. Po njegovi smrti so živah ostale brez hrane in tako so se pač lotile gospodarjevega trupla.
Pluton so »degradirali' iz planeta v asteroid
NEW YORK - Pluton, najmanjši in najbolj oddaljeni od planetov v sončnem sistemu, naj bi ne bil resničen planet, ampak le navaden asteroid. Tako zatrjujejo nekateri amerišM znanstve-niM, po mnenju katerih naj bi zato bil sončni sistem manjši, kot smo sicer doslej domnevali. Astronom Larry Espo-sito s koloradske univerze je namreč dejal, da bi Plutona nikoli ne uvrstili med planete, če bi ga odkrili danes; astronom s Harvard Smithsonian Insti-tutiona Daniel Green pa je še dodal, da je že napočil čas, ko je treba planet smatrati kot eno od manjših teles izven sončnega sistema, ne pa kot planet. Te hipoteze pa sicer osvajajo tudi nekatere
novejše ameriške knjige o astronomiji.
Sicer pa ni novost, da je Pluton prava »skrivnost«; šele leta 1930 ga je odkril astronom Clyde Tombaugh in od tedaj so ga obravnavali kot »ano-malni primer« v sončnem sistemu. Po odkritju so o njem govorili kot o mogočnem in skrivnostnem »planetu X«, ki so ga astronomi dolgo iskali. Ni dvoma, da je bil najbolj oddaljen in najmanj opazovan, saj je od sonca oddaljen kar 3, 7 milijard Mlometrov (za primer naj povemo, da je zemlja od sonca oddaljena samo 150 milijonov kilometrov). Nato pa so astronomi odkrili, da je zelo majhen, saj je kar za tretjino manjši od naše lune.


Z radiom bodo spremljali labodovo poletno selitev
12 let staremu labodu Abelhardu so v Gloucestru pri Londonu namestili na hrbet radijski oddajnik, ki bo znanstvenikom omogočil, da ugotovijo, v katere kraje v Sibiriji se labodi selijo v poletnem času. (Telefoto AP)