GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS LJUBLJANA - LETO VI - ŠTEVILKA 8 - SEPTEMBER 1964
Birokracija zavira proizvodnjo
V zadnjem času prihaja do uravnovešenja bilance med potrebnih zastojev v proiz-vedno večjih težav pri naba- uvozom in izvozom. Izvoz je vodnji.
vi reprodukcijskega materia- manjši od uvoza za kakih Prvih osem mesecev letoš-la iz inozemstva, predvsem 30 %.	njega leta smo še nekako vo-
iz zapatlnih držav. Do teh Tako stanje povzroča tudi žili, najhojše pričakujemo težav je prišlo zaradi sploš- našemu podjetju vrsto težav šele v zadnjih mesecih. Ta-nega pomanjkanja deviznih v preskrbi z materialom im krat bomo izčrpali zaloge sredstev, ki je posledica ne- čestokrat pride do sicer ne- Nadaljevanje na 4. strani
Zelo koristni stiki
Obiski v tovarni »SATURNUS« so pogosti, vendar so bili v avgustu nekateri posebno pomembni.
V	tem mesecu je bil in delal med nami žie dobro znani g. C. W. Spencer. Tokrat je prišel vzpostavljat v pogon nove naprave v našem laboratoriju za svetlobna telesa.
Od OZN smo dobili 'novo napravo za merjenje kakovosti refleksnih stekel. Podrobneje nas bodo o napravi informirali še naši strokovnjaki, ki sedaj delajo z njo.
Gospod Spencer je s člani našega razvojnega oddelka razpravljal tudi o ostalih vprašanjih, ki so zelo pomembna za naše bodoče delo im osvajanje na področju avtoopreme.
To je bil zadnji obisk g. Spencerja pri nas. Ob tej priliki je obiskal tudi centralo Zavoda za tehnično pomoč v Beogradu in predstavnika ZN za Jugoslavijo v Beogradu.
Na zaključnih razgovorih je g. Spencer poudaril važnost, da SATURNUS še naprej obdrži zvezo z njegovo firmo LUCAS. V tem smislu nam je tudi obljubil potrebno pomoč. Reševanje
V	pojasnilo drugega važnega obiska bi želel najprej Problematike y naši tovarni težavami povedati. naslednje.
Do konca avgusta je proizvodnja v našem podjetju dosegla 5 milijard 244 milijonov dinarjev. Za planirano vrednostjo smo samo še za 54 milijonov dinarjev, kar je zelo lep uspeh, če se spomnimo na izgube, ki smo jih imeli v prvih mesecih. Proizvodnja v avgustu znaša 822 milijonov dinarjev. To je do sedaj največja proizvodnja ne samo po vrednosti, ampak po količinah
Razgovor o mladih
11. septembra so obiskali mladinski aktiv SATURNUS člani mladinske komisije pri ObK ZKS in imeli razgovor s člani TK ZMS o organiziranosti in vlogi mladinske organizacije v našem podjetju. Razgovoru so prisostvovali tudi sekretar TKZKS Einspielu, predsednik sindikata Vrzel in predsednik CDS Jančar. Mladinska komisija pri ObK ZKS pripravlja obširno analizo o delu mladine v občini Moste-Polje in so nam zato že prej poslali vprašalnik o stvareh, ki jih najbolj zanimajo. Znano je namreč, da aktivnost mladine čedalje bolj pada, pa tudi pravega zanimanja za proizvodne probleme in politična vprašanja med mladino ni. Podobno je stanje tudi v našem aktivu. To se vidi na primer v tem, da smo morali proizvodno konferenco preložiti, kajti prvič je bil obisk preslab. V mladinski organizaciji posebej ni Idružbetno-polltične aktivnosti, pač pa smo sodelovali z organizacijo ZKS in sindikatom. Toda to vse skupaj ni veliko. ZKS in sindikat sta nudila mladinskemu aktivu pomoč,; vendar samo formalno. Organizacija ZKS je razpravljala o mladini in še posebej o sprejemu mladine v njene vrste, vendar konkretnih sklepov ni bilo. Sindikat, ki financira delo aktiva, ni odobril mladinskega predračuna in nam je dodelil le nekaj denarja. Ko smo iskali vzroke za tako stanje, smo prišli do zaključka, da je vzrok za pasivnost preobremenjenost z delom v popoldanskih urah, v zadnjem času pa tudi vse večje osebne potrebe in želje mladine. Pokazalo se je, da je še najlažje delati z vajenci. Mladina, ki konča šole, se začne ukvarjati z resnejšimi problemi osebne eksistence (finančna osamosvojitev, napredovanje v izobrazbi, motorizacija, rekreacija inl zabava itn.) Težko jo je pridobiti za aktivno politično delo.
Delovni kolektiv razume potrebe mladine. Vodstvo aktiva mora najti prave oblike aktivnosti ob pomoči vse mladine in drugih organizacij. Šablon ni, šele aktivno delo bo pokazalo, kakšne oblike so uspešnejše in kje bo največ uspehov ter zanimanja. V kratkem bomo volili nov mladinski komite in bo zato treba sestav vodstva skrbno izbrati, da bi bilo kos tem nalogam.
Miloš MIKOLIČ
Težave pri nakupu stanovanj
stanovanjske	bi	člane kolektiva seznanili s	skladu bi	sklepali pogodbe
U so nastopile	za nakup	stanovanj. Nave-
. .	______. .	,	,	____, i-,-..-.	zali smo stike s Stanovanj-
letos nc PMeka po planira- med letom.	skima skladoma v občinah Sl-
V embalaži želimo navezati stike s kakšno večjo firmo nem progra™u' j11 je bU Prva težava v tem’ fa ška in Moste-Polje. Ta ko-v (inozemstvu. Zinano je, da so ZDA v proizvodnja pločevi-	na DS podjetja in o se stanovanjska k sij*, rak smo naredili zato, ker
naste embalaže najnaprednejše v svetu. To embalažo pro- katerem smo že poročali čl a- uprava podjetja in interesen- smo iskali najugodnejše po-izvaja	mnogo	firm,	vendar	sta	v	svetovnem	merilu	dve	nom	kolektiva. Ta članek	ti	ra	nakup stanovanj niso	goje tako	pri cenah, veliko-
najbolj	znani	in	najbolj	napredni,	to	sta	CONTINENTAL	objavljamo	z	namenom, da	mogli	odločiti pri katerem	sti stanovanj, funkcionalno-
~ ‘	sti in lokaciji. Resnici na Iju-
CAN COMPANV in AMERICAN CAN COMPANV.
V zadnjem desetletju so sc tudi v deželah Evrope proizvajalci pločevinaste embalaže združiili v večja podjetja In se povezali s svetovno znanimi ameriškimi firmami. Ta Povezava je nastala v glavnem zaradi tehničnega sodelovanja in pomoči. Tako je v Angliji vodeča firma METAL BOK, v Italiji pa firma SUPERBOK. Obe sodelujeta z ameriško firmo CONTINENTAL CAN COMPANV.
Po predhodnem dopisovanju sta nas 25. in 26. avgusta obiskala zastopnik METAL BOKA g. Fisher in zastopnik SUPERBOKA g. Chiswell Jones, ki so ju spremljali zastopniki firme DAREK ITALIANA. Med obiskom v SATURNUSU sta imela omenjena predstavnika razgovore o morebitnem bodočem sodelovanju, ki bi se nanašalo na izmenjavo tehnične dokumentacije ter na pomoč tovarni SATURNUS Nadaljevanje na 3. strani
Preberi tudi ti!
ZAGREB 1964-2, 4950 KM V KORIST LASTNIKOV MOTORNIH VOZIL - 2, ZELO KORISTNI STIKI - 3, IZMET ALI DENAR, KI GA ZAMETUJEMO - 4, SREČA, DA NI BILO HUJŠE - 5, KO-ZERIJA O OSEBNIH DOHODKIH - 6, ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU - 7, ZA JEDAČO IN PIJAČO BREZ SKRBI - 8
bo moramo povedati, da so nas bolj privlačevali pogoji, ki jih nudi Stanovanjski sklad šiška, vendar za naše podjetje zaradi lokacije bolj odgovarjajo stanovanjske enote, ki jih gradi oziroma prodaja Stanovanjski sklad Moste. Stanovanjske enote v Mostah so znatno dražje, ker so v stolpnicah. Stanovanja so lepo urejena in dobro opremljena ter k temu primemo dražja. Za primer naj navedem ceno dvosobnega (Nadaljevanje nia 7. strani)
| Zagreb 1964
HH Spomladanski in jesenski velesejem v Zagrebu sta dve svetovno pomembni prireditvi, na katerih obisko-==??• valeč lahko vidi zadnja svetovna dognanja v industriji ter ostalih gospodarskih panogah. Letošnji velesejem je naj večja dosedanja prireditev, je pa tudi naj večja gospodarska manifestacija v naši državi.
Za sejem, ki je trajal od 5. do 20. septembra je značilno, da se je zelo povečala udeležba nerazvitih in ^|| manjrazvitih dežel iz Afrike in Azije. Jugoslovanskim razmeram so se skušale približati ZDA z razstavo, v kateri so skušale prikazati razvoj kmetijstva v njiho-vi državi. To razstavo tudi omenjam kot posebnost ; med paviljoni drugih držav, v katerih so prevladovali stroji za industrijo in ostali težki stroji kot so: dvi-t== gala, bagerji, težki kamioni, traktorji in drugi pred-== vsem obdelovalni stroji.
==jj Jugoslovansko gospodarstvo je razdeljeno na več HH skupin. Naša tovarna je v paviljonu kovinsko prede-Hjl lovalne in elektroindustrije. Tam so bila tudi konku-== renčna podjetja iz Reke in Zagreba. Na sorazmeroma = dobro urejenih prostorih so razstavljala izdelke, ki so Us precej podobni našim. Iz tega sklepam, da so njihovi proizvodni programi precej podobni našim. Vprašujem se, ali je pravilno, da v naši državi deluje več podjetij s skoraj enakim programom, ko pa mi vsi verrto, da smo v proizvodnji embalaže in tehničnih predmetov !§= še ved rjo v marsičem precej zaostali za potrebami pre-.hrambene in kemične ter ostalih industrij.
Naša tovarna se je sejma udeležila s starimi izdelki,
= torej novosti tudi na tem sejmu nismo pokazali.	Naše podjetje je v paviljonu zasedalo pomembno mesto. Pred izložbami so se ustavljali
Peter MARN	številni obiskovalci predvsem poslovni partnerji


»M
4950 km v korist lastnikov motornih vozil
Največjo pozom|ost obiskovalcev so pritegnili elektrotermični aparati
Kam s kronskimi zamaški
Že dolgo časa lahko vidi- ci, ki zapirajo s polavtomati mo v našem skladišču žabo- ali ročno. Takih kupcev je je kronskih zamaškov, ki na žalost zelo malo in še ti kar nočejo izginiti. Kar pre- naročajo le manjše količine, cej jih je, saj je v njih oko- tako da bomo imeli zalogo 11	10,000.000 kronskih za- teh zamaškov še lep čas in
maškov in to obojestransko jo bomo le počasi razproda-vemiranili^ zunaj blank — ]i. Vsakdo se bo verjetno ta-znotraj vcmiranih in celo koj vprašal, zakaj smo Izde-obojestransko blank.	lali take .količine zamaškov
Ce računamo, da je pov- stare oblike, če ne gredo v prečna vrednost teh zama- prodajo. Tu moramo razlo-škov okrog 20,000.000 dinar- žiti, da so bili vsi poizkusi jev, nam da to takoj misliti, zapiranja izvršeni na polav-zakaj jih ne prodamo, ker so tomaitških strojih, ki so z to znatna sredstva, ki so za- našimi zamaški dobro zapi-enkrat še mrtva. Kljub vsem radi. Toda v tem čaisu so naporom prodajne službe, podjetja, ki so naročila naše da bi te žamaš.ke čimprej zamaške v. večjih .količinah, prodali, nam le počasi uspe- prešla v celoti na avtomat-va zmanjševati zalogo. To se sko Izapiranje. Novi stroji pa bo vleklo še precej časa, ker zahtevajo novo obliko za maso zamaški stare oblike, te ška, ker stara, ki dobro »teče« pa lahko uporabljajo le kup- na polavtomatskih, ne ustreza.
Naslov je, čeprav malo čuden, vendar resničen. Prav toliko kilometrov je prepotovala ekipa CIS po Sloveniji, Hrvatski, C mi gori, BiH in, Vojvodini. Hoteli smo se seznaniti s poslovanjem in problemi, ki tarejo servisne delavnice oziroma podjetja, ki popravljajo motorna vozila domačih in tujih proizvajalcev.
Pobudo za to potovanje sta dala CIS, poslovno združenje proizvajalcev avto električne opreme in Zavodi Crvena zastava. Crvena zastava je priporočila servisne delavnice, ki naj bi jih CIS pogodbeno vezal in jim dodelil prvo stopnjo, oziroma jim priznal pravico popravil glede na njihovo opremo in, strokovno usposobljenost zaposlenih.
Ekipa, ki so jo sestavljali Ludvik Ješe — Iskra, Leopold Miklavčič — Saturnus, Milorad Sovij — Rudi Caja-vec ter Radojica Stepanovič — 11. Oktober, je na svoji poti obiskala 33 servisnih delavnic. V Sloveniji sta se Z novo obliko, ki jo sedaj pridružila ing. Savič — Crve-izdelujemo, so kupci zado- na Zastava in tovariš Košir voljni in nimamo nobenih — Slovenija avto. Iz nera-reklamacij.	zumljiivih vzrokov pa zastop-
Pogrešamo nova naročila v niika ZCZ ni bilo z ekipo v večjih količinah. Vzrok te- Hrvatski, BiH, Črni gori in mu je, da smo prišli z no- Vojvodini. Resnična škoda, vimlt zamaški prepozno na saj bi se ravno na teh pod-tržišče in so imeli kupci v ročjih seznanil z mnogimi večini pogodbe Iza dobavo že problemi oskrbe delavnic z zaključene pri drugih proiz- rezervnimi deli. Kot zadnji vajalclh. Naročila, ki smo član ekipe, katerega bi mojih sprejeli v zadnjem času, ral omenllti najprej, pa je bil so količinsko sicer manjša, šofer Vinko Rozman, ki se tako da ne zaposljujejo vseh je na tej poti dobro spoznal kapacitet. Zato razen rednih z defekti, kot so prazne zrač-naročil izdelujemo zamaške niče ali celo razbit hladilnik, še na zalogo. Skrbi, da teh z vsemi temi nadlogami se zamaškov nove oblike ne bi je namreč moral sprijazniti prodali, ni. Zanje se zanima- »a naši poti. oj celo kupci i|z inozemstva Ekipa je pri obisku 33 ser-in po zadnjih informacijah visnLh delavnic naletela na 5 iz izvoznega oddelka, bi Iah- takih, ki nimajo niti mate-,ko prodali našo celotno pro- rialrrlih, niti kadrovskih po-Izvodnjo. Jože ZALOKAR go jev za popravila izdelkov
CIS ter je bilo tudi priporočilo ZCZ zanje neumestno. V 15 delavnicah ekipa ni naletela na kritične pripombe nad izdelki avtoelektričme opreme, ki jo izdelujejo člani CIS. Takoj pa moram omeniti, da te delavnice nimajo slrokovngea kadra in okvare na vozilih odpravljajo tako, da vsak pokvarjeni element na vozilu enostavno zamenjajo z novim. V preostalih 18 delavnicah, kjer tudi popravljajo posamezne elemente, je ekipa slišala marsikatero kritično toda umestno pripombo. Od Iskrinih izdelkov povzroča servisnim delavnicam največ preglavic zaganjalnik za Zastavo 600 D in zaganjalnik 4 KM, katerih kakovost še ni najboljša. Saturtnusovim izdelkom je bilo posvečenih največ pripomb zaradi luščenja parabol v žarometih, medtem ko pri izdelkih Rudija Cajavca kritizirajo kakovost stop stikal in termometrov, tovarno 21. Oktober pa zaradi nepravilne montaže radijskih sprejemnikov ini slabe površinske zaščite smernih svetilk. Vse servisne delavnice, katere je ekipa obiskala, so se pritoževale zaradi dobav rezervnih delov. Glavni krivec za to so po njihovem mnenju ZCZ ter so izrazili željo, da bi dobavljali rezervni material neposredno proizvajalci.
Ekipa meni, da bi vse pomanjkljivosti lahko odpravili brez večjih težav. Dosegli bi kvaliteto in z njo zadovoljstvo potrošnikov.
V kratkem bo podobna ekipa prepotovala še Srbijo in Makedonijo in bo tudi v teh republikah ugotovila možnosti ter težave servisnih delavnic, ki nastajajo pri popravilu oziroma dobavi izdelkov poslovnih partnerjev CIS.
Leopold Miklavčič
XV. kongres za uporabno psihologij o
Pod pokroviteljstvom maršala Tita je kil od 2. do 8. avgusta v Ljubljani XV. Mednarodni kongres 2a uporah.no psihologijo. Udeleženih je bilo okrog 1300 delegatov iz 34 držav. Program kongresa je bil sila obsežen, saj so v pičlih šestih dneh prebrali 268 referatov z različnih področij psihologije. Delegati so delali praktično ves dan. Ob deveti uri zjutraj so se razšli po kongresnih dvoranah in so poslušali izvajanja svojih kolegov >tja do pozne noči. V času, ki ni bil določen za branje referatov, so se sestajali v manjših skupinah in izmenjavali mnenja o raz ličnih problemih, ki jih srečujejo pri delu. Ker so referate brali v treh dvoranah., so kandidati lahko izbirali teme, ki so jih želeli poslušati. Delegati, ki so zaposleni v industriji, so obiskovali predvsem predavanja s svojega področja — kliniki zopet s svojega, šolska smer pa je imela svojo skupino. V grobem rečeno, se je delo delilo na tri področja: industrijsko, klinično in šolsko.
Strokovnjaki in znanstveniki iz različnih držav so brali
svoja zadnja raziskovalna dela z vseh omenjenih področij uporabne psihologije. Preobsežno bi bilo naštevanje in opisovanje vsega, kar smo izvedeli novega na področju industrijske psihologije. Najbolj so vse prisotne delegate ogrele raziskave s področja motivacije. Ameriški in holandski kolegi so' naredili več raziskav z namenom, da bi ugotovili, kako motivacija vpliva na dvig produktivnosti dela. Raziskave so namreč pokazale, da se z močno motiviranostjo ne poveča samo kvantiteta, ampak tudi kvaliteta dela. In ne le to, celo število nesreč pade, ker delavci bolj uporabljajo zaščitna sredstva in upoštevajo varnostne ukrepe. Seveda je predpogoj, da delavec svoje delo dobro< pozna, ker le tako lahko v polni meri dojame pomen in potrebo dela, ki ga opravlja.
Skoda je le v tem, da je bil čas posameznim referatom omešen, in ni dopuščal daljših in poglobljenih diskusij. Prav tako je tudi shoda, da izsledkov ameriških kolegov ne moremo uporabljati, ker zastopajo popolnoma drugačna stali-
šča. Delajo pač v kapitalističnih državah in zaradi tega tudi drugače gledajo na delavca. Nekoliko več smo dobili od Rusov, ki ogromno delajo prav na področju industrijske psihologije. Zanimive so bile raziskave s področja utrujenosti in monotonije. Avtomatizacija je pri njih že tako razvita, da je že dovolj zanesljivo opozorilo na nove momente, ki jih bo moral psiholog upoštevati pri takem načinu dela.
Monotonija je produkt avtomatizacije, ki povzroča občutke lagodnosti in naveličanosti. Zaradi nje pade interes do dela. To seveda vpliva na produkcijo oziroma produktivnost delavca. Doživljaj monotonije začne sčasoma negativno vplivati na njegovo osebnost. Nekdaj pridni delavci postanejo delomrznežfi, v itežjih slučajih pa se v njih razvijejo neke vrste psihične motnje. Raziskave so pokazale, da delavci, pri katerih je dosegla monotonija že velik obseg, neopravičeno izostajajo z dela ali celo prekinjajo delo kljub temu, da je njihova plača za okrog 10 % višja kot
v n eavtomatizi rani industriji.
Delo v avtomatiziram proizvodnji je cesto fragmentarno in stereotipno, torej ne dovoljuje vključiti v delovni proces iniciativnosti in fantazije posameznika, zaradi česar pride do doživljanja monotonije. To nam da misliti, da z modernizacijo industrije .nikakor ne bomo reducirali psihofi-zicloških faktorjev, ki igrajo važno vlogo v delovnem procesu.
O končnem uspehu XV. Kongresa za uporabno psihologijo je še težko kaj reči. Zaenkrat še nimamo urejenih vtisov, kajti predavanja in diskusije so bile preskopo odmerjene. Po študiju kongresnega materiala, ki nas še čaka, pa bomo lahko dali konkretnejše mnenje.
Bežen vtis, ki smo ga prav gotovo dobili vsi udeleženci XV. Kongresa za uporabno psihologijo, je ta, da je kongres dobro uspel ter da so' občasna srečanja in izmenjave izkušenj nujno> potrebne. Tudi tu velja pravilo: več ljudi več ve!
Delegati socialističnih dežel so predlagali, naj bi ustanovili
končan
skupen strokovni časopis, kjer bi .objavljali najnovejše dosežke in raziskave s področja uporabne psihologije. Predlog je bil načelno sprejet in bo o njegovi realizacii odbor še razpravljal. Bolj zanesljiva je seveda druga pot, ki smo si jo organizirati sami. Navezati smo tesnejše stike s posamezniki in se dogovorili o izmenjavi literature in morebitnih izsledkov.
Organzacijski odbor XV. Kongresa za uporabno psihologijo je udeležencem omogočil tudi ogled nekaterih naših tovarn v Mariboru, Velenju in Ravnah na Koroškem. Po ogledu so se delegati raztovarjati z našimi delavci in se živo zanimali za njihove delovne pogoje in za družbeno samoupravljanje. Pri tem smo imeti priložnost občutiti, da ne zaostajamo — ampak morda celo prednjačimo pri skrbi za delovnega človeka. V mnogih državah si marajo delavci še sami kupovati zaščitna sredstva, da o ostalih dobrinah kot so: hrana, skrajšani delovni čas, dopusti, ne govorimo. Za to se njihove sindikalne organizacije še borijo.	Mira TOMEC
Zelo koristni stiki
Nadaljevanje s 1. strani
predvsem glede novih dosežkov v proizvodnja pločevinaste embalaže.
Oba zastopnika sta o razgovorih pripravila poročila za svoji tovarmi, kjer bodo še sklepali o teku Lega sodelovanja.
Ob tej priliki so si zastopniki« ogledali naše obrate za proizvodnjo embalaže. Že tu so nam takoj nakazovali razlike in prednosti novih postopkov. Posebej so bili začudeni nad zelo obšiimiim asortimentom im, so izrazili potrebo po čimprejšnja standardizacija izdelkov zlasti embalaže za živilsko industrijo. Laskave ocene so izrekli izdelkom tiskarne, zla^-sti umetniškim reprodukcijam.
Predstavniki so povabili zastopnike SATURNUSA na ogled podjetja SUPERBOX v Parmi.
Istočasno se je predstavil in, obiskal našo firmo nov prezidenit firme DAREX ITALIANA g. Bignami, ki sta ga spremljala stalni ekspertni zastopnik g. de Weiss in ing. Bersano. Tudi s temi zastopniki smo razpravljali o nadaljnjem sodelovanju in o razširitvi dela.
Nadejamo se, da bomo po tako koristnih obiskih in stikih uspeli še bolje napredovati, in da bomo sikušali s svojo proizvodnjo slediti razvoju tovrstne industrije v svetu, kar je naš namen im želja.
LOVRO VERCKO
Klepet z urednikom
V naslednjih številkah bomo uvedli novo rubriko KLEPET Z UREDNIKOM. V n(jej bomo skušali razpravljati o najrazličnejših vprašanjih, ki zanimajo sodelavce. Po potrebi bodo na najvažnejša vprašanja odgovarjali tudi naši strokovnjaki.
NAČIN: resen, manj resen, najmanj resen.
Rubrika je namenjena za obravnavanje tistih vprašanj, o katerih sedaj razpravljamo za vogali in drugod. Ta vprašanja sodijo prav v GLAS SATURNUSA.
UREDNIŠTVO
Gostje so si z zanimanjem ogledali naše obrate. Najdalj so se zadržali v tiskarni
Poljaki se zanimajo za naše izdelke pločevinaste embalaže
Pred časom so nas obiskali prestavniki poljske industrije. V razgovorih so se zanimali za možnosti uvoza naših dupo, duvi in pano pokrovov. Z naše strani sta razgovorom prisostovala ing. Lovro Verčko Cin Lado Der-< novšek.
j *rj feo.Jg.or trd
ANICA MLAKAR 26. 8. 1964 — Ponesrečenka je zašla z roko pod tor od je stroja, ne da bj vedela na kakšen način. Gumirala je oval .pokrova. Poškodba je nastala zaradi ne previdnosti ipri delu.
STANKO ŠUŠTARŠIČ 26. 8. 1964 — Pri obrezovanju po-lirnega koluta je kolut zagrabil nož, ki ga je urezal v kazalec desne roke. Do poškodbe je prišlo zaradi neuporabe zaščitnih krp.
MATJAŽ KRALJ 31. 8. 1964 — Na •ovinku pred mostom v Šentjakobu ob Savi mu je odtrgalo ventil na prednjem kolesu mopeda. Pri padcu si je poškodoval 8 reber.
FRANC VOVK 1. 8. 1964 — Ponesrečenec je prelagal polne zaboje ob prebodu v ekspedku in si na.lo.mil palec desne roke. Nosi elastično obvezo. Poškodba je manjšega pomena in je nastala zaradi nesmotrnega dela.
MARIJA IZLAKAR 3. 8. 1964 — Pri ipobiranju pokrovov 0 63 jo je zabolelo v desnem kolenu. Koleno ji je pozneje zatekla, nosi mavec.
STANISLAVA MORELA 4. 8. 1964 — Na poti v službo jo je avtomobil nemške oznake zadel z zadnjim delom in ji zlomil nago v kolenu.
ERIKA SAVRAN 3. 8. 1964
— Delavka je prenašala pločevino. Pri odlaganju je z roko zadela v naloženo pločevino na delovni mizi in si poškodovala prstanec desne roke. Do poškodbe je prišlo zaradi .resnosti prostora.
BOŽA KAČAR 3. 8. 1964 —, Pri prehodu čez razpokano cesto pri Žalah ji je noga spodrsnila in si je pri tem poškodovala levo in desno nogo.
STANE ŠUŠTARŠIČ 6. 8. 1964 — Obrezoval je brusilni kolut, pri tem ga je zagrabil obrezovalni nož in mu poškodoval kazalec na levi roki. Poškodba je nastala zaradi nepravilnega delovnega postopka.
PETER PLATOVNJAK 7. 8. 1964 — Pri izstopu iz dvigala mu je sodelavec nehate odpeljal stolico^ tako da je ponesrečenec padel in si porezal podlaket desne rake. Do poškodbe je prišlo zaradi nesporazuma med delavcema.
IVAN DUH 7.8. 1964 — Ponesrečenec je odstranjeval kolesa na založenih vratih. Nenadoma je potegnil močan veter, ki je vrata sunkovito odprl, in je poškodoval ponesrečencu prstanec desne roke.
JOŽE ŽNIDARŠIČ 8. 8. 1964 — Pri čiščenju lakirnega stroja s; je skozi rokavico
prerezal mezinec na levi raki. Poškodba je manjšega značaja.
LUKA ČURIČ 11. 8. 1964 — Ponesrečenec je «mazal pločevino, ki jo je nato hotel odnesti k stroju za štancanje. Urezal se je v dlan desne roke. Na tej roki ni imel zaščitne rokavice, ker je imel sredinec povit z ■ovojem.
MARIJA GRADIŠNIK 11. 8. 1964 — Delavka je štanca-la lončke 0 68. Ker se ji je lonček zataknil v zgornjem delu orodja, ga je hotela odstraniti, pri tem pa ji je spodrsnilo. Podzavestno je sprožila stroj, z desno roko pa prijela za ograjico orodja. Odrezalo ji je členek palca desne roke. Nesreči je botroval nesrečen slučaj.
VIKTOR SAGMAJSTER 11.8.1964 — Ponesrečenec je hotel odstraniti zmečkani obod za konzervno dozo na bodpmeckerju. Pri vlečenju pa se je zadel ob drugo pločevino. Porezal si je hrbtno stran desne roke ob mezincu.
ANTONIJA KOPRIVŠEK 11. 8. 1964 — Na pati iz službe domov jo je na križišču Pokopališke ceste in ceste Ob železnici povozil tovorni avto ter ji poškodoval obe nogi.
TEREZIJA KOVAČIČ 13. 8. 1964 — Delavka je prena-
Izmet ali denar, ki ga zametujemo
Beseda izmet nam pove, da materiala ne izkoriščamo dosledno. Ce vozimo na odpad material, ki smo ga drago plačali, vozimo z njim tudi naš denar — dobiček, ki ga v kolektivu željno pričakujemo. Vsak član kolektiva je že videl, kako pri nas stiskamo odpadno pločevino, pri tem pa ni skoraj nihče pomislil, ali ne bi bilo mogoče že pri predelavi zmanjšati odpadek. Večje odrezke bi mogoče še lahko porabili za manjše izdelke in bi s tem ustvarili neprimerno več, kot pa dobimo s prodajo. Ce bi odstotek izmeta zmanjšali vsaj za 1% bi ustvarili težke milijone.
Pri delu je mogoče prihraniti več materiala, predvsem če bi delavke in delavci pri montaži ali pakiranju končnih izdelkov pazili na red in ne bi pustili izdelkov ležati po tleh. Kdor vidi ležati na tleh vijak, zakovico, pokrovček ali dno nekega izdelka in ga ne pobere s tem izgubi najmanj 3.000 dinarjev na leto.
Ostrejša kontrola polizdelkov bi izločila še več slabih. Sedaj pa plačamo delavcu tudi slabo narejene izdelke. Dostikrat razpravljamo o popravilu izdelkov, rezultat je običajno isti: »To sploh ni vredno popravljati, ker je količina slabih izdelkov prevelika«. Sodelavec s tako delovno zavestjo slabo vpliva na ostale.
Anton BERVAR
šala pločevino in jo odlagala pri stroju. Ko je pločevino vrgla> na stolico, ji je kos poškodoval podlaket leve rake.
TONČKA KOVAČ 19. 8. 1964 — Pri zapiranju podolžnega zgiba je ponesrečenka podzavestno sprožila stroj in si poškodovala palec na desni
roki. Vzrok poškodbe je bila motnja v tekočem traiku.
PAVLA PERNEK 23. 8. 1964 — Ponesrečenka je pri ravnanju pakro-va »AERO* podzavestno zašla s kazalcem desne rake .pod orodje ter si poškodovala prst. Do poškodbe je prišlo zaradi neprevidnosti pri delu.
Birokracija
(Nadaljevanje s 1. strani) in tudi dodeljena devizna sredlstva, tako da bo nekaterih vrst materialov zmanjkalo, če ne bomo hitro poiskali odgovarjajoče rešitve. Devizna sredstva za ujvoz materiala 'nam dodeljuje Jugobanka — centrala v Beogradu, in to posebej za materiale Iil4 veje in posebej za ostale materiale. Njej smo dolžni prijavljati potrebe po uvoznem materialu, na podlagi katerih po svoji presoji odmerja višino deviznih sredstev, ki nam jih daje na razpolago.
Jugobanka nam dodeljuje devizna sredstva po treh kanalih:
—	dodeljuje kontingente za vse vrste pločevine, trakov, cevi in žice;
—	dodeljuje devizna sredstva Iza uvoz ostalega blaga (laki, barve, plastične mase, aluminij, rezervni deli za stroje, orodja, žarnice, stekla itd.), ki jih ne Izdelujemo po inozemski licenci.
—	dodeljuje devizna sredstva za uvoz tistega materiala (aluminij, laki, barve, plastične mase), ki ga potrebujemo za izdelavo proizvodov, M jih Izdelujemo po Inozemski licenci (alupo pokrovi).
Tako smo ji prijavili za kritje letošnje proizvodnje naslednje potrebe: hladno valjani trakovi 100 t dekapirana pločevina 1.1871 bela pločevina	1.638 t
zavira proizvodnjo
nerjaveča pločevina	36 t Nastali a razlika je občutna,
cevi	34 tsaj znaša 98t2 ton ali 26% v
pat. žice	7,3 tnaišo škodo.
702.500.000	obračunskih din Iz gornjega pregleda talkoj
140.238.000	obračunskih din vidimo, da nas mora tako V začetku leta nam je Že- skopo odmerjanje naših po-
lezarna Jesenice sporočila, treb s strani Jugobanke prida bo prenehala izdelovati peljati prej ali slej do težav
bflx ?l0Čevin° j* r° čm? V proizvodnji. Izpad dobav pločevino v debelini pod .	»e,B7arne TpsHnir„
0,40 mm. S tem obvestilom z	?,™,. Jesemcf ,n
.	. ,	, ,	man).sc dodelitve Jugobanke
nam je stornirala dobavo :	. 6	, • ■
500 ton bele in 300 ton črne mkakor ™ morejo pokriti pločevine, kar smo takoj ja- ma'^1 Poteeb, že nekaj časa
čutimo, da nam primanjkujeta bela in črna pločevina debeline 0,20 in 0,24 mm. Del
vlili Jugobanki in jo prosili, da prvotno javljene količine poviša za stornirano.
Na podlagi tako prijatelje- bele Prvine moramo uva-mih potreb nam je banka *z Poljske. Ta pa izde-dodelila kontingente mate- *ul'c *e od debeline 0,26 mim riala in devizna sredstva kot navzgor, medtem ko vse
iz
sledi:	ostale materiale dodeljeno vi. 1964	uvažamo
hladno valjani trakovi		42 ton
dekapirana pločevina	690 ton	1.231 ton
bela pločevina	1.810 ton	750 ton
cevi	24 ton	30 ton
pat. žica	—	4 tone
Skupaj	2.744 ton dodeljeno vi. 1963	2.055 ton
železarna Jesenice nam je		
dobavila	—	350 ton
dekapirane pločevine	deb.	
manjše od 0,40 mm	—	1.321 ton
bele pločevine		1.671 ton
Skupaj
Skupno smo iz Železarne zahodnih držav. Ker nam Jesenice in iz inozemstva Jugobanka v drugem pol-prejeli v letu 1963 3726 ton, let ju ni dodelila novega kon-a v letu 1964 pa le 2744 ton. tingenta bele pločevine z za-
paha, smo sedaj ostali brez debeline 0,20 mm, v kratkem pa bosta zmanjkali tudi debelini 0,2i2 in 0,24 mm. Isto velja za črno pločevino, ki je v debelini 0,20 mm nimamo več na zalogi. Za uvoz te pločevine mam je Jugobanka v aprilu dodelila kontingent 500 ton in nam naročila, naj jo uvozimo iz Francije in Italije. Takoj smo pooblastili uvozni podjetji Metalko za 360 ton in Tehnopromet za 140 ton. Ko je bilo blago pripravljeno za odpremo in ko bi ga morala Jugobanka plačati, je nenadoma v juliju preklicala dodelitev kontingenta z opravičilom, da je morala ,to storiti zaradi tega, ker je prekoračila državni kontingent. Takoj smo pismeno in osebno protestirali proti nepravilnemu in nepravičnemu postopku Jugobanke pri pristojnih forumih. Vsi naši protesti so naleteli na gluha ušesa in na izjave, da ni na razpolago deviznih sredstev itd. Nihče pa ni hotel ugotoviti, da nam je Jugobanka naredila krivico, ki jo je treba popraviti, saj smo letos dobili manjši kontingent kot v letu 1963. Pri tem ni hotela upoštevati niti dejstva, da nam je železarna Jesenice stornirala dobavo. Ugotoviti moramo 'tudi, da je Jugobanka dobila na razpolago večji kontingent kot ga je imela lansko leto in da bi morala upoštevati izpad dobav iz železarne Jesenice.
Približno enako je storila Jugobanka z nami tudi pri dodeljevanju deviznih sred-
stev za uvoz materiala. Kljub predvideni povečani proizvodnji nam je dodelila 151,125.000 obračunskih dinarjev manj kot v letu 1963. Neugodne posledice tega ukrepa se bodo pokazale v IV. tromesečju, če Jugobanka ne bo naknadno odobrila dodatna devizna sredstva.
Vsekakor moramo ugotoviti, da se že dolga leta nazaj SATURNUS ni nahajal v tako težki situaciji, kot je to sedaj, vendar pa po našem mnenju nj’ to le posledica slabe jugoslovanske devizne bilance, ki le ustvarila z Izvozom več kakor v letu 1963, nam pa je bilo dodeljeno manj kakor v letu 1963. Tako ravnanje je plod nepravilne in nerazumljive politike Jugobanke oziroma posameznih uslužbencev.
Omeniti moram, da smo v letu 1963 izvozili neposredno za okoli 75,000.000 obračunskih dinarjev, medtem ko smo za leto 1964 prevzeli obvezo, da bomo izvozili za okoli 142 milijonov, kar je za okoli 90 % več kot v celem lanskem letu. Upoštevati je potrebno tudi, da gredo naši izdelki v izvoz posredno preko naših kupcev, ki vanje pakirajo svoje proizvode In ki jih montirajo na svoja vozila. Računamo, da bo le-teh izvoženih za preko 1,125 milijonov obračunskih dinarjev. O vsej tej problematiki smo razpravljali pred organi delavskega samoupravljanja.
Menimo, da v borbi za deviznimi sredstvi ne smemo popustiti in da moramo ponovno na vse forume.
Miloš COPIC
Sreča, da ni
Torek. V tiskarni-, nekaj minut pred osmo uro zvečre. Strojn.k tovariš Anton Globokar je ustavil stroj in se napotil v garderobo, kjer je opazil požar. Takoj je interveniral s priročnim gasilnim aparatom. Poklical je sodelavce, ki so pirskočili in začeli še oni gasiti z ostalimi aparati. Nekdo je istočasno že obvestil dežurnega obrata, hip nato Je v poklicni gasilski brigadi že zazvoni:! telefon. Pridite, v Sa-
Slika prikazuje žarišče požara
turnusu gori!. Minilo Je sedem minut, ko so gasilci pridrveli na tovarniško dvorišče. Tu so se Jim pridružili mladi člani PIGD, ki so se takoj vključili v delo. Kljub veliki nevarnosti ki je grozila celi tiskarni, so gasilci uspeli požar lokalizirati in po pol ure uničiti rdečega petelina. Sreča je bila v tem, da ta garderoba nima oken tn zato ogenj} ni mogel priti v tesnejši stik z zrakom, kar bi bilo lahko usodno. Ogenj se Je vnel na obešalniku tik ob zadnji steni. Najprej so začele goreti obleke v neposredni bližini, nato se je razširil po prostoru in vnemati so se začele ostale delovne tn zasebne obleke. Ogenj je praktično uničil vse obleke, tako da cenijo škodo na okoli pol milijona dinarjev.
Na sliki je skupina mladih gasilcev, ki so sodelovali pri gašenju in nato opravljali dežurno službo še vso noč do naslednjega dopoldneva
Vzrok požara še rii znam, ,ker komisija še vedno proučuje stanje. Za garderobo je poseben prostor, kjer snažilke shranjujejo svoj material. Po požaru so v njem našli odprto posodo s približno 8 litri nafte.
bilo hujše!
MNOGO PROŠENJ, TODA BREZ ODMEVA
Prav dejstva, da so poleg garderobe našli vnetljivo snov, d;t prostor nima nobenega okna in se v njem — kot vsepovsod v tiskarni — nabirajo hlapi lakov, barv im) ostalih snovi, ponovno opozarjajo, da je nujno potrebno začeti urejevati vprašanje prostorov, ki je bilo že tolikokrat načeto, vendar vedno brez uspeha.
Ne morem si, da ne bi povedal, da so delavci iz tiskarne dobili prostor za garderobo potem, ko so dalj časa imeli zasebne obleke pri strojih.
Jasno je, da so prostori v tiskarni popolnoma neprimerni in bomo morali to vprašanje čimprej urediti.
Prisebni intervenciji sodelavcev iat hitremu prihodu poklicnih gasilcev se moramo zahvaliti, da ni bilo hujše. Naše priznanje zaslužijo vsi, ki so kakorkoli pomagali zadušiti nevarni ogenj.
PETER MARN
Posoda z nafto
urnusu
Privredni pregled
— Beograd, 10. VIII. 1964.
»SATURNUS« Od izvoza 1,5 milion dolara godišnje. Razgovor sa Zdravkom Ra-kuščekom, direktorom pre-duzetia Saturnus, Ljubljana.
U »LICNOJ KARTI« pre-duzeča »SATURNUS« Ljubljana, sa čijdm smo direktorom nedavno razgovarali, zabeleženo je da pored termičkih parata i svetlosne opreme za motorna vozila proizvodi li-menu ambalažu za prehram-benu d hemijsku industrija. Ovogodišnji bruto produkt od 8.250 miiliona dirnara treba da bude osvaren sa 1.560 zaposlenih:	sedam inženjera,
oko 200 kvalifi kovanih, 70 visokokvailiičikovanih radnika i listo toliko tehniičara. Od uikupnog hroja uposlneih — 1.050 su žme, uglavnom bez kvalifikacija.
Prošlogodišnji presečni lični dohodak iznos; o je 37 hii-lj-ada, a ovc godime oko 42 hiljade dimara.
nove mašine d na taj način povečamo proizvodnju.
Govoreči o kooperantskim odnosima sa domačim pro-izvodjadima motornih vozila,
Rakušček je rekao:
Sa TAM-om imamo zaključen petogodišnji kooperantski ugovor. SATURNUS če za njih proizvoditl svu svet-losnu opremu. Ali naše mo-gučnosti su daleko veče. Jer, mi smo u stanju da bez ikakvlh proširenja kapaciteta sr^abdnevamo sve domače prolvodjače motornih vozila svetlosnom opremam do kraja 1970. godine. Na žalost, naši odnosi sa naj-večim jugoslovenskim proizvod] adem	automobila CR-
VENOM ZASTAVOM u Kragujevcu, nisu njajjasnlje od-redjeni — rekao je Rakušček, ne upuštajuda se u bliže po-jedinosti o uzrocima takvih odnosa izmed ju ova dva pre-duzeča.
do stepena koji se smatra maksimalnim i da se veda produktivnost ubuduče može postiči jedino uvodjenjem savrememijiih i racionalniijih mašiina. Ali naravno, za to su potrebna odgovarajuda sredstva kojih SATURNUS trenutno nema. Kreditor, medjutim, ni je spreman da se upusti u takav poduhvat, pa je sve stalo na pola puta.
Ž. JEROTIJEVIC
Ljubljanski
dnevnik
14. avgusta 1964
SATURNUS krije 60 odstotkov potreb
Ljubljana, 14. — Letošnji bruto proizvod ljubljanskega podjetja SATURNUS nameravajo uresničiti s 1560 zaposlenimi: 7 inženirjev, približno 200 kvalificiranih de-
To bi uglavnom, bili osnovni podaci o najvedem proizvod] adu 1 lanene ambalaže Jugoslavije, koji samo u izvozu ustvaraju oko 1,5 milio-na dolara godišnje. Izraz največi svakako naje prete-ram jer se limenkama sa oznakom »SATURNUS« pod-miruje oko 60 odsto potreba hemijske iin prehrambene industrije.
U proizvodnji lini ene ambalaže, rekao Je direktor Rakušček, naše preduzeče nema premca. S obzirom na kapacitete, mi smo u stanju da proizvedimo takve količine koje bi u potpunjostl zadovoljile sve jugoslovenske potrebe. Ovo utoliko pre ukoliko bi pregovori o integraciji sa nekim srodnim, ali mnogo manj im preduzedima u Vojvodini 1 Makedoniji, bili uspešno končani. Uosta-lom, treba napomenuti da u poslednje vreme limona am-balaža potiskuje staklenu, što nas navodi na pomisao da, ukoliko obezbedimo potrebna sredstva, nkbavtmo
U daljem razgovoru magove-Stena je mogučnost integracije sa srodniim preduzedima u Voj vodilni i Makedoniji, dime bi se postigle znatne uštede. U tim pogonima obavljalo bi se konfekoioniiranjc ambalaže 1 na taj način značajno smamjio diosadašnji visok procenat loma koji nastaje u toku transporta.
Na kraju je Rakušček iz-razio mišljenje da se restrikcije u pogledu investicija sprevode kampanjskim, zbog čega se dešava da se mnoge investicije identifikuju sa nieprivredniim. Po njemu, slučaj SATURNUSA to najbolje ilustruje. Zapečeta rekonstrukcija pogana alat-nice i litografije morala je da bude prckinuta jer su uskračeiiii krediti. Medjutim, naglasio je Rakušček, raču-raiee nedvosmiselno pokazuju da bi se ovo ulaganije veoma brzo isplaitilo. Nije bez interesa ni podatek da su struč-njaoi ovog preduzeda izračunali da je ficaički rad doša
lavcev, 70 visokokvalificiranih delavcev In prav toliko tehnikov. Od skupnega števila zaposlenih je 1050 žensk, veči-rtoma brez kvalifikacije.
Lanski povprečni! osebni dohodek je zniašal 37.000 din, letos pa približno 42.000 din.
To bi bili v glavnem podatki o največjem proizvajalcu kovinske embalaže v Jugoslaviji, ki samo v izvozu ustvarja približno pol drugi milijon dolarjev na leto. Izraz največji nikakor ni pretiran, saj s pločevinastimi posodami z oznako Saturnus kemične dn prehrambene in-krije približna 60 % potreb dustrije.
V proizvodnji pločevinaste embalaže podjetje nima tekmeca. Glede na zmogljivosti bi tovarna lahko proizvajala toliko, da bi v celoti krila >vse jugoslovanske potrebe.
Kozerija o osebnih dohodkih
Skoraj vsako leto enk.at, včasih pa tudi dvakrat, po celi tovarni nenadoma završi. Ob laikih trenutkih se ljudje med seboj tiho pogovarjajo, drugi se prepirajo, tretji zabavljajo čez vse, nekateri najbolj vročekrvni pa dajo dušika svojemu razpoloženju tako, da na vsa usta vpijejo in ogorčeno protestirajo. Hkrati se najdejo tudi pamezniki, iki se celo veselijo in so polni upanja na bolje, nekateri pa ogorčeni in užaljeni zapuščajo kolektiv. Skratka, ob takih prilikah je razpoloženje posameznikov zelo različno in zelo pestro. Nekdo, ki ne živa med nami, bi se vsekakor čudil taki, razgibanosti. Mi pa, ;ki živimo tukaj, dobro vemo, zakaj vse to. Čeprav še nisem napisal, kaj mislim s temi ponavljajoči-rrfi se dogodki, sem prepričan, da vsak, ki to bere, ve, čemu v tovarni včasih završi kot v razdraženem panju. Med člani kolektiva, ki se razburjajo, vpijejo, zabavljajo,, se veselijo, odhajajo, so tudi taki, ki se skrbno ozirajo na vsa dogajanja. To so tisti, ki so določeni, da panj umirijo, in to na tak način, da prepričujejo, tolažijo, popravljajo, uslišujejo, skratka, problem naj bi rešili na virtuozen način, z žonglerskimi potezami. Popolnoma razumljivo je, da kljub vsem svojim sposobnostim ne morejo urediti vsega tako, da bi bilo za vse dobro. Tudi virtuozi in žonglerji so namreč ljudje z dobrimi in slabimi lastnostmi, ki so značilne za ves človeški rod. V ta namen bi potrebovali avtomate, ki bi bili brezčutni, hladni, natančni, nedovzetni za iepe poglede, brez srca in prijateljev in tudi brez svojih potreb. Avtomati da, nikakor pa ne posamezniki človeškega rodu, ki imajo polno simpatij, dobrih in slabih znancev, prijateljev in sovražnikov, svoje lastne interese, potrebe in želje. V bistvu je izvor vsega, da ljudje sami sebe dobro poznajo, da se zavedajo svojih dobrih in slabih lastnosti. To je odraz strahu pred negotovim, to je odraz skrbi za svoje dobro, močan impulz bojazni in negotovosti. Vse to je torej odraz človeških nagnjenj, Iki so v glavnem prirojena. Eden je tak, drugi zopet drugačen.
Zabavljajo tisti, ki drugega ne znajo. Zabavljajo in pri tem upajo, da bodo "uslišani. Tii sodijo med najbolj naivne predstavnike človeškega rodu. Pameten človek dela, vendar drugače. Ljudi, od katerih ima kaj pričakovati, si je -treba pridobivati in jih navezovati nase, ne pa jih odbijati in -pri tem še upati na koristnost takega početja. Taki ljudje so v najboljšem primem obsojeni na tisto, kar že imajo, in so brez možnosti, -da bi se kdaj prerinili , na boljše. Vsem, od katerih bi lahko kaj dobili, so se namreč z zabavljanjem zamerili m sc s tem uvrstili
v skupino državljanov, ki je brez vsake perspektive za lepšo prihodnost. Čemu zabavljati? S tem -samo jezimo neposredno okolico. Zabavljanje je torej kljub svoji upravičenosti brez vsakega pomena. Tisti, katerim je zabavljanje namenjeno, so visoko in glas vpijočega ne seže do njih. Bolje je potrpeti in upati na boljše. Na napakah se učimo. Sodeč po tem, koliko smo jih že napravili, jih mora vsak čas zmanjkati.
Tisti, ki odhajajo, so po značaju zelo različni in jih ni mogoče uvrstiti v eno samo karakterno skupino. Običajno so to ljudje, ki želijo po bližnjici do blagostanja ali pa taki, ki so se naveličali udinjati nedarež-Ijivemu gospodarju. Med njimi so tudi taki, ki so uspeli dobiti neposredni stik z odločujočimi čini-telji v neki drugi gopodarski organizaciji. Tako se jim vsaj dozdeva in so mnogi od njih kasneje razočarani. Statistično je namreč ugotovljeno, da je le redlki-m izbrancem dano gledati sreči v obličje. Odhajanje posameznikov ima na gospodarjenje vselkakor negativne učinke. Po drugi strani pa to niti ni tako slabo in ima celo nekatere dobre strani, ki jih ne uživajo tisti, ki odhajajo, temveč tisti, ki ostanejo. Zaradi tega se ne smemo čuditi, če si po tihem vsakdo želi, da bi jih čimveč odšlo iz tovarne. čudno je -to, pa je res. Odhajanja oziroma odpovedi delovnih razmerij imajo pri nas odločujoč vpliv na življenjski standard tistih, ki ostanejo. Ce ljudje ne zapuščajo tovarne in ne odhajajo drugam, je to zanesljiv znak, da je v gospodarski organizaciji vse v redu in da so ljudje zadovoljni. Takrat pa, ko prično masovno -dvigovati delovne knjižice, začnemo razmišljati o izboljšanju življenjskega s-tandarda. Vsak, ki odhaja, pomaga tistim, ki ostanejo; nehote se za njih žrtvuje. Njemu pa spet pomaga tisti, ki je odšel z delovnega mesta, na katerega zadaj on -prihaja. Tako si^ drug drugemu pomagajo iii izboljšujejo gmotni položaj. To ni protizakonito in proti temu ne moremo ničesar ukreniti. Kočljive situacije načeloma rešujemo na način, da tiste, ki odhajajo, pustimo oditi, ne da bi ugodili njihovim zahtevam, sprejemamo pa nove, katerim po možnosti v vsem ustrežemo. Na koncu koncev predstavniki človeškega radiu na ta način le pridejo do tistega, -kar si želijo in dosežejo, kar zahtevajo. Pot je bila seveda daljša in bolj zamotana, ni pa bila sama sebi namen, ampak je le -posledica danih možnosti. V sedanji situaciji je preseljevanje iz tovarne v tovarno, iz ustanove v ustanovo že običajna stvar in se ji sploh več ne čudimo, ža-lotno pa je, da si morajo ljudje pomagati na taik način
in da ni nobene druge možnosti. To namreč mnogo škodi našemu gospodarstvu in ga slabi.
Veseljake, ki se pojavijo ob takih prilikah, je nekoliko težje dka-rakterizirati. Ti so že -po naravi neuničljivi in jim -n,i mogoče priti do živega ali ipa sodijo v skupino izrazitih preračumiljivcev im egoistov, ki imajo razloge, da se veselijo enkrat ali dvakrat letno ponavljajočih se dogodkov. Preračiunl-jivci me izgubljajo časa. Med enim in drugim dogodkom si pridno nabirajo znance in prijatelje in iščejo zveze z naj-viš-jimi odločujočimi činitelji v tovarni. Ta tip veseli jakov je pravo na-sorotje "tistih, iki zabavljajo in delajo prav -nasprotno. Ta itip se je že od nekdaj in v celoti izkazal za .najuspešnejšega in najbolj perspektivnega. Posebno veliko preračuni j ivcev se je razbohotilo v letih po vojni. Prvotno so v to vrsto državljanov stopali predvsem, tisti, ki bodisi niso imeli 'sposobnosti ali pa nagnjenj do dela, kasneje pa so se jim pridružili še mnogi tistih, ki se s samim delom niso mogli nikamor preriniti. Posebno zadnjih ne moremo obsojati, ker ima vsak človek pravico, da si ustvari čim lepše in brezskrbne j še življenje. Nobena skrivnost ni in zato ilahko rečemo, da danes v povprečju bolje uspeva tisti, ki dela. Predpogoj je samo, da ima dar govora in minimalno absorbtivno -sposobnost možganov. Zadostujejo možgani, ki so sposobni absorbirati enega ali dva aktualna govora iz časopisa. Lastnost logičnega -razmišljanja je nepotrebna, saj so za razmišljanje določeni -samo nekateri, zato vsem ostalim to ni potrebno delati. Med lepimi besedami .in egoizmom je, kakor praksa dokazuje, premosorazmeren odnos. Kolikor več lepih besed, -toliko več egoizma.
Otopeli, ravnodušni predstavniki pestre družbice, ki jih je običajno največ, so tisti predstavniki človeštva, ki so od vsega hudega in od vseh krivic že otopeli in postali skoraj neobčutljivi za dogajanja okoli sebe. Teh lju-di ni več mogoče tolažiti z lepimi besedami in ni jih mogoče prepričati, da bo nekoč bolje. V svoji otopelosti in neobčutljivosti so skrajno potrpežljivi in vse dane naloge izvršujejo vestno, le da z občutno zmanjšano prizadevnostjo. Prizadevnost je namreč značilna le za človeka, ki je prepojen z upanjem na boljše. Ta zmanjšana prizadevnost je popolnoma razumljiva. Človek, ki mu "Stalno mnogo obljubljamo, damo ,m-u pa le itoliko, da je komaj vredno besede, -ne more biti drugačen. Četudi -jim od nekdaj neprestano govorimo, da so enaki drugim in da se dohodek deli po delu, se ne morejo otresti malodušnosti.
Večini -ni jasno, čemu vsi ti dogodki enkrat ali dva-
krat na leto. Brez višje matematike, samo z osnovnošolskimi računskimi operacijami je mogoče prikazati, da to nima nobenega smisla. Vse kaže, da so osnovne ra-, čunske operacije v sedanji, atomski dobi postale nepotrebne. Deljenje, množenje, seštevanje in odštevanje — kdo bi se še ukvarjal s temi malimi računčki? To je pre-ponižujoče. S tem naj se v svojo zabavo uikvaria tisti, ki drugega ne zna. Kaže pa, da pri vsem tem sploh ni važno, če bomo naš cilj do-
Srečno Mojca!
segli z • veliko zamudo. Ce smo odkriti, moramo priznati, da sto let, oziroma dve človeški generaciji, -nista nič napram večnosti. Zato ne obupajmo, v skrajni -sili nam še vedno ostane možnost, da se uvrstimo v grupo prera-čuniljivcev in egoistov, teh najperspektiv-nejšib -predstavni kov človeške družbe. Preostane nam pa še ena možnost, da dopoldne delamo za »ljubi kruhek«, popoldne pa za »ljubi mesek«.
Srečko BERGANT
Po dveh letih osvajanja je OTP pričel z montažo električnega kuhalnika MOJCA. Mnogo truda je bilo vloženega v konstrukciji in razvojnem oddelku pa tudi v sami proizvodnji, da je ta termični aparat končno le prišel na montažno mizo. Serija 10.000 kosov se pravkar končuje. Reči moramo, da je kuhalnik z malenkostnimi pomanjkljivostmi dobro prestal prve preizkušnje. Seveda bo delo pri še večjih nakladah bolje urejeno, tako da bo podjetje lahko zadostilo povpraševanju na tržišču. Funkcionalno in estetsko je kuhalnik dovršen in bo lahko v gospodinjstvu služil v različne namene. Škoda je le, da nismo uspeli istočasno izdelati odgovarjajočega aluminijastega lončka, ki ga opisujemo v prospektu. V bodoče bomo morali temu posvetiti več pozornosti, kajti marsikateri kupec se bo spraševal, čemu manjka lonček in zakaj o njem v prospektu pišemo. •
Jure VABŠEK
Pri montiranju končnih izdelkov je običajno zelo veliko težav. Tako je bilo tildi pri Mojci, ki je po dolgotrajnih pripravah le uspešno prestala preizkušnjo na montažnem traku
Težave pri nakupu stanovanj
Nadaljevanje s 1. strani stanovanja v Mostah, ki znaša 7,280.000 dinarjev, medtem ko po kvadraturi enako stanovanje stane v šiški le 4,900.000. V Šiški so stanovanja enostavneje opremljena. Nastopa pa drug močan čini-telj, ki nas veže na Stanovanjski sklad Moste. Sklad v občini Moste nudi ugodnejše pogoje pri najemanju kredita. Na podlagi omenjenega smo se odločili, da bi nekaj naših članov, ki si žele cenena stanovanja, napotili na Stanovanjski sklad šiška, nekaj stanovanj pa smo rezervirali oziroma najeli Iza-nje kredit pri Stanovanjskem skladu Moste-Polje.
Ob izvajanju te politike smo zašli v težko finančno stisko in nam primanjkujejo denarna sredstva za kritje ter izplačilo posojil reflektantom za nakup stanovanj po načelu 20 — 30 — 50. Podjetje je planiralo, da bo imelo za te namene dovolj finančnih sredstev na skladu skupne porabe in bo lahko pokrilo prispevke za omejeno število prosilcev. Vendar so zaključni računi poslovnega leta dali drugačne retcidtate, ker je moralo podjetje skrb-
no paziti, da bo ustvarjena denarna sredstva vložilo v rekonstrukcijo in stroje, ki so potrebni za povečanje proizvodnih kapacitet. Znano nam je tudi, da smo v letu 1963 kupili pri,.Stanovanjskem skladu Moste 18 stanovanj, za katera je moralo naše podjetje položiti kot delež 45 milijonov dinarjev. 16 milijonov dinarjev obveznosti moramo poravnati še letos. S to obveznostjo smo pri planiranju sredstev sicer že računali ter smo zato predvidevali višjo vsoto za letošnje leto. Zaključni račun pa je na žalost pokazal, da nam na skladu ostane le 16 milijonov 700 tisoč dinarjev za stanovanjske namene, tako da smo po kritju obveznosti ostali brez sredstev. Da pa bi si kljub temu zagotovili nekaj stanovanj, je podjetje po sklepu CDS najelo kredit v višini 16 milijonov dinarjev pri Stanovanjskem skladu Moste in s tem zagotovilo nakup 6 stanovanj. Seveda bo najeti kredit treba poravnati v letu 1965. Iz opisanega nam postane takoj jasno, da v letošnjem letu ne bomo mogli pokriti deležev zainte-risiranim kupcem stanovanj.
pač pa bo to možno v letu 1965, ko si bomo ustvarili potrebna denarna sredstva. Prav tako ne bo mogoče v letošnjem letu izplačevati posojili individualnim graditeljem stanovanjskih hiš, saj tudi ta sredstva črpamo iz sklada skupne porabe. Tako bodo tudi možnosti kreditov za gradnjo novih hiš šele prihodnje leto. Vsi zaposleni, ki so zainteresirani za nakup stanovanj po načelu 20—30—50, lahko kljub trenutnemu stanju namensko varčujejo sredstva pri stanovanjskih skladih občin, kajti tudi v bodoče bo veljalo načelo, da bo podjetje nudilo najprej delež tistemu, ki bo sam največ prispeval. Razen tega ne pozabimo, da morajo vsa podjetja reševati stanovanjsko vprašanje svojih članov, zato naj sc zakonski drugi naših članov, če so zaposleni, obračajo s prošnjami tudi na svoja podjetja. S tem znatno razbremenimo plačilne možnosti enega podjetja — v našem primeru podjetja SATURNUS — ki se že vrsto let zaveda, da je treba tudi temu vprašanju posvetiti vso pozornost.
V prihodnje bomo morali začeti reševati tudi vprašanje dodeljevanja stanovanj strokovnjakom, ki jih bo podjetje potrebovalo, ali pa so že pri nas zaposleni in nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja. Jasno nam mora biti, da so ti ljudje nujno potrebni, če hočemo, izpolniti postavljene obsežne naloge. O lem stanovanjska komisija in uprava podjetja že razmišljata, saj se že občutno kaže pomanjkanje strokovnega kadra. To vrzel bo potrebno s primernimi ukrepi in oblikami začeti reševati.	Jure VABŠEK
Popravek
V zadnji številki GLASU SATURNUSA smo objavili napačno informacijo v reševanju pritožb na osebne dohodke. V njej smo napisali, da se Juretu Poljšaku in Kseniji Prinčičevi zvišajo osebni dohodki na 62.000 dinarjev. Do napačne informacije je prišlo zaradi pomote v zapisniku. Prosimo, da popravek z razumevanjem upoštevate.
UREDNIŠTVO
Po starem pregovoru:
,Zdrav duh v zdravem telesu4
Rekreacija nista samo običajno razvedrilo in oddih, ampak beseda zajema širši pojem človekove telesne in duševne sprostitve in utrjevanja. Doba civilizacije (mehanizacija in avtomatizacija) je mimo udobja iprinesla tudi nekatere slabe lastnosti za človeški organizem. Predvsem se danaišnji človek premalo giblje in živi v naravi. Teto je ustvarjeno za vsestransko gibanje in le gibanje ga krepi in utrjuje. Vse več je različnih civilizacijskih bolezni, kot so slaba prebava, glavoboli, živčne motnje, tolščaivica im podobno. Samo enostranski gibi pri strojih, celodnevno sedenje v zaprtih in slabo zračenih prostorih, delo v pisarnah im podobno zelo slabo vplivajo na človeka.
Zato povsod v civiliziranem svetu zelo propagirajo in gojijo najrazličnejše športe in rekreativne dejavnosti, da se teto fizično utrjuje. Človek, ki se aktivno Ukvarja s fizkulturo in športom, je telesno bolj odporen proti najrazličnejšim boleznim in tudi bolje se počuti, je močan, vesel in ga že po zunanjem videzu (polt, drža, hoja) takoj opazimo.
Jesen, še posebno, če je suha, je zelo primerna, da se po poletnem kopanju in sončenju še utrdimo in pri-
pravimo na dolgo, megleno, pusto in temačno zimo. Nabiranje gob in hoja po gozdovih, ki so v jeseni polni pisanih barv, sta zelo učinkoviti rekreativni dejavnosti. Cisti zrak in veselje nad najdenim jurčkom nas osrečita. Tudi hoja v hribe je v jeseni, ko ni več vročine, posebno lepa. Za hojo v gore se je treba pripravljati postopoma, dobiti je treba utrjenost (kondicijo).
Ko smo že pri hoji, bi omenil dnevne sprehode, ki so nujno potrebni tistim, ki ne goje nobene droge telesne aktivnosti. Pol do enourni živahni dnevni siprehod zadosti naši potrebi po gibanju. Časa seveda za to ni, bo morda kdo rekel, vendar moramo prosti čas 'tako porazdeliti, da nam vsak dan ostane vsaj ena najbolje točno določena ura za aktivni oddih. Tudi za ostale aktivnosti kot so odbojka, košarka, kolesarjenje, ribolov, nogomet, rokomet, streljanje, badminton, balinanje in drugo je primeren čas.
V zvezi z rekreacijo v tovarni mislim, da bi bilo sedaj, ko urejamo prostore okoli tovarniških objektov, primerno zasaditi čimveč hitrorastočih dreves, ki zelo Ugodno vplivajo na ozračje in počutje zaposlenih. Pred leti smo imeli na dvorišču
balinišče, na katerem je bilo med odmorom vedno zelo živahno. Tudi gledalcev je bilo vedno polno, tki so uživali ob zadetkih in ob spodrsljajih. Sedaj bi bil primeren čas za postavitev nekaj balinišč, prostor za 'badminton in odbojko in drogo z minimalnimi stroški. Mladina, ki za telesni, razvoj najbolj rabi športno aktivnost, naj bi dala pobudo, saj je imela uprava podjetja vedno razumevanje za to in je nudila finančnih pomoč za šport ter rekreacijo. Cilj socialistične družbe je zdrav, vesel, srečen in zadovoljen človek in zato vsestransko podpira rekreativno dejavnost.
Leopold URAJNAR
»GLAS SATURNUSA«, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus Ljubljana. Ob železnici 16, tel. 33-666. Ureja uredniški odbor: Jože Einspiler, Janez Herzog, Peter Mam, Janez Ošaben in Elizabeta Vide. Glavni urednik: Jože Einspiler. Odgovorni urednik: Peter Marn. Tiska tiskarna ČP »Gorenjski tisk« Kranj. Rokopisov ne vračamo.
000000 MqB0
NOVI SODELAVCI-KE
Danica HROVAT, Marija KAMENŠEK, Marica ZE-BEC, Jožefa KLANDER, Rudi BRGLEZ, Katarina REŽEK, Štefanija KOVAČIČ, Branko STEVIČ, Jovan DETIC, Alija PROŠIC, Mirko BENCEK, Angela LUKAČIČ, Branko JORDAN, Šemsa FERIZOVIC, Stane ŠUŠTARŠIČ, Rudolf MAIERLE, Radomir SAVIČ, Vida GLUŠIČ, Magda ZNOJ, Danica HOHNEJEC Ahmo OMERADŽIC, Zdravka SOLDAT, Stanislav PODBREŽ-NIK, Alojzija POTOČNIK, Bogomir POTOČNIK, Stojan SAVIČ, Jožef PLUT Magdalena FERJAN, Rozalija PAVLIC, Franc MIHELIČ, Marija ZUPANEC, Raslo CVETKO, Franjo PAVLIC, Franc POGAČAR Marjan SMREKAR, Kristina LOVRENC, Nikola MRDJA, Ana ŠKRINJAR, Marija NOVACKI, Stanislav PODRŽAJ, ČUCKOVIC, Andrija CIGLAR, Tomc MARIJA, Emil Rajko OGRIN, Jože BUKOVEC, Franc ŠVIGELJ Drago ŽGAJNAR, Stane ROZMAN, Miloš MIKOLIČ, Ana LENIČ, Franc PROŠEK, Roman JERAS, Ivan FAGANEL, Nazir HADŽIČ, Marjan VTIČ, Marta .TEREBINC, Draga BARAŠIC, Agata CANADI, Ljeposava MILAKOVIČ, Pavel ŠUMNIK, Ana PAVLIC, Stanimir NIKOLIČ, Pero JAVORIC, Milorad MIJATOVIC, Terezija LAPAJNE, Barbara NEMANIČ, Savica STRAJINOVIC, Ana HAJ-DAROVIC, Zdenka KOREN, Marija GUN,K, Jože DIVJAK, Frančišek FRANCJNGER, šefko BASIC " Julijana PESTOTNIK, Smai'1 SALKIČ, Stoja ŠUŠCEVIC, Hel-vida AHMED, Milislav MIKIC, Josip GRGIČ, Mairija KALAS, Marija KORDIŠ, Marija ŽAGAR, Jovan SOLDAT, Ramiz AHMED, Terezija NOVAK, CVETA DAJIC, Marija RAKAR.
Novim sodelavcem želimo, da bi se v kolektivu prijetno počutili.
ODŠLI IZ KOLEKTIVA
NA LASTNO ŽELJO
Marija JAMNIK, Milutin JOVANOVIČ, Besima KA-HRIMANOVIC, Elizabeta KONČAR, Ovija LEJIC, Danica NOVOSEL, Danica HVALA, Ferki PIVAC, Katarina REŽEK, Danica ZOMBRA, Olga LUKEC Aleksander CARANOVIC, Mirko BENCEK, Vladimir’ ANICINOV, Janez POVŠE, Anica VUGRINEC, Milka BOGDAN, Stanislav KNAFELJ, Alojzija PAVLIN, Ivana VRTAČNIK, Marija ŽUPANIC, Fikret ŠIŠIC, Jožefa ŠTEFAN Marija ŽIŽEK, Ivan KRALJ, Anton PODBBVŠEK, Bogoljub TOŠIC, Marija KAMENŠEK, Frančiška PIRNAT, Ciril HABIČ, Jože MIKLAVEC, Marija ŽARGI Hema SMOLIČ, Marija JANUŠIC, Olga URŠIČ in Kristina KUHELJ.
SAMOVOLJNO:
Janez KUŠTRIN. Aleksander MIRTIČ, Ruža MAČKIC, Anka KRJZMANJC, Andrej ANŽLOVAR, Borlvoj CUCULOVIC, Božidar GAVRILOVIC, Alojz KALINIC, Vinko KUHELJ, Ivan KRISTO, Ismet HASANOVIC, Djuro STUPAR, Dragotin CEHULIC.
UPOKOJENI:
Francka TRPIN in Marija BRICELJ.
NOVOROJENČKI:
Ana ŠVIGLJIN rodila sina Draga, Faniiika OMAHEN rodila hčerko Faniko Nada SOROKIN rodila hčerko ROSANDO, Sonja KORUNEK rodila hčerko SONJO, Marija ČASAR rodila hčedko Evo, Helena STRNIŠA rodila hčerko PETRO, Marija POPOSKI rodila hčerko Natašo.
Mamicam in novorojenčkom obilo sreče.
Jelka 'NEUBAUER poročena HABULA.
Novoporooemki želimo zadovoljstvo v zakonu.
i®
h - -
: *:sA
•>: -
Različni ljudje različni okusi
Naslovna ugotovitev je bila plod razprave med okre-vanci v počitniškem domu v Portorožu. V začetku so bila mnenja zelo različna, ker bi nekateri radi jedli kranjske klobase s kislim zeljem, drogi makarone in fižol. Ja,
Peter iz sklad,1 šča pločevine se je v letovanje zelo dobro vživel, kajne
pa preslana je, so tarnale ženske, ikje pa saj ni res, še premalo je popra, so godrnjali moški. Na koncu smo vendar vsi ugotovili, da je hrana okusna, zadosti kalorična in tudi porcije niso majhne. Možtik pa, ki je navajen, da mu ženka doda še malo tega im onega, se bo moral potolažiti z mislijo, da bo kmalu spot doona.
Oh, saj res, domov bo treba v kratkem, so vsi hkrati ugotovili. Obrazi so dobili daljlšo obliko. Na okrevanju je tako prijetno, da bi ga 'lahko podaljšali še za tri tedne. 2. avgusta je namreč odšla v Portorož na okrevanje skupina 37 članov kolektivov iz Most in Polja.
Ko sem jih obiskal,, so se nekateri že pripravljali na vrnitev domov. Polni vtisov so mi oni, ki sem jih zalotil pri opoldanskem dremanju, zelo radi odgovarjali na vprašanja, še sami so mi dodajali različne, misli, tako da sem
Skupina dobro razpoloženih okrevancev, s katerimi sem preživel dve prijetni urici
•zbral toliko materiala, kot se nabere berač uši.
Nekaj odgovorov na vprašanja:
•	vreme je zelo lepo
S morje prijetno toplo
•	spanje bi bilo čudovito, če bi ga bilo več. Sicer pa, kaj hočemo, če zvečer radi malce posedimo,, so se hitro znašli.
•	zabava je pestra. Radi malce posedimo na terasi, vržemo tarok, izpijemo kozarček črnine, pa še katero smešno rečemo.
Organizatorji so poskrbeli za spoznavanje okolice in so jih popeljali na Beli Križ, v Piran, Umag, Savudrijo; pa še kam se odpravijo v manjših skupinah. Morje je resnično slano, je izjavila Ivanka Premože, ki je s 55 teti prišla prvič na morje. Kolektivu je za to doživetje zelo hvaležna. Jezi se le, da se ne more naučiti plavati, zato še raje čofota v nizki vodi.
Skoraj sem ,pozabili omeniti tovarišico Ficko, ki ji beseda lažje gre z jezika, pomaga pa ji »kovač«. Združeno zabavata celo druščino okire-vancev. »Ta mala Ančka« je baje živahna kot žerjavica, Peter iz skladišča pa si na ležalniku greje trebušček.
še vic sem in tja, gromek smeh dobro razpoloženih ljudi in motor že ropota. Klic: »Pozdfravite v tovarni«, sem že skoraj preslišal.
Peter MARN
Na svežem zraku, v lepi prirodi, ob dobri kapljici in okusni hrani je vredno preživeti nedeljsko popoldne. Ali je priprava jedi v naravi privlačna ali ne, presodite sami
Za jedila in pijačo brez skrbi
Udeleženci lanskega »pikni-nostna komemoracija za ubi-ka« sc gotovo še dobro spo- tim 12 kg težkim prašičem, minjajo pesmi »Kameradi«. Glavnii kuhar je bil nared; s Naši električarji so 29. ju- tremi slavnostnimi streli je lija spet organizirali »pik- naznanil začetek, nik«, na katerega so povabi- Koža zelo dolgo mi hotela l'i tudi druge člane kolektiva, zarumeneti, saj smo morali Med temi sem bil tudi jaz. na barvo čakati cele 4 ure,
Seveda je bilo treba vse pripraviti za slavnostni začetek, ki se ga pokrovitelj, žal ni udeležil. Začela se je slav-
Poglejte in preberite!
čeprav jo je glavni kuhar iz previdnosti moral mazati z slanino, svoj želodec pa si je zaradi velike vročine mazal z dobro črnino, ki je seveda ni manjkalo. V nestrpnem čakanju, kdaj bo jed nared, je zmanjkalo dobre kapljice, zato je namestnik pokrovitelja poslal posebne patrulje, da so organizirale tekočino. Zaradi velike vročine so ostali člani že kar medleli. Z malenkostno zamudo dveh ur je bila kapljica pripravljena in tudi koža je zarumenela.
Glavni kuhar je predal zelo okusno im dobro pečeno
svinjino namestniku, ki je najbolj lačen takoj začel razdeljevati prepotrebno hrano.
Najbolj lačni želodci niso vedeli, da se toplega mesa hitro naješ, kar nas je bilo starih veteranov, smo mimo čakali, da se je meso ohladilo »m smo ga več pojedli. Upam, da je bilo vsega za vse dovolj iln da z lepega izleta ni odšel nihče lačen niti žejen. V žalno svečanost, ki se je nadaljevala še pozno v mrak, bi se lahko vključili še drugi člani kolektiva za 1000 dinarjev na osebo.
Prijetno nam je bilo na pikniku, priredili pa hi še kakšnega, če bi bilo dovolj interesentov. Prijave za jesenski piknik sprejema glavni in odgovorni kuhar, kii ga vidite na sliki.
Miha ŠKARJA
Delo v tiskarni je iz leta v leto boljše. Inozemski gostje, ki so nas pred časom obiskali, so najbolj pohvalili kvaliteto tiska in umetniško vrednost litografij.
V fotografskem oddelku so pričeli osvajati barvno fotografijo, ki zahteva neprimerno boljše pogoje kot so sedanji samo za črno belo tehniko. Kljub temu pa je mogoče v popolnioma neprimernih pogojih opravljal enostavnejša dela. To vidite na naši sliki: za zahtevnejše načine fotografiranja za sedaj ni nobenih možnosti. V tiskarni se tudi vprašujejo, kdaj te možnosti bodo.
PETER MARN
Tudi lo bi morati znati!
Na sliki vidimo gasilni moramo aparat zopet napol-aparat T 2 za gašenje s te- niti. trakloroglijikom.
NAMEN APARATA:	Gasilni aparat T2
S tem apar aitom gasimo požare motornih vozil in električnih naprav.
TEHNIČNI PODATKI
Cais delovanja 25 sekund, dolžina curka 6 metrov, bruto teža okoli 5,5 kg, polnjen je z CC14 in C02, točka zmrzovanja 26° C.
UPORABA APARATA:
Aparat snamemo s stojala, nesemo ga na kraj požara in ga postavimo na tla. Z levo roko držimo aparat, z desno potegnemo ščitnik z ventila.
Z desno roko odvijemo ventil do konca v levo ter nato močan curek usmerimo v žarišče požara. Pri gašenju v zaprtem prostoru moramo uporabiti plinsko masko.
Aparata ne smemo izpirati v vodi. Takoj po uporabi