rRŽIŠKI VESTAtfK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI TRŽIŠKE OBČINE
leto vi.
Tržič, 1. oktobra 1957
PRED VOLITVAMI
Pripravo na bližnje volitve v občinski .zbor in v zbor proizvajalcev so v potnem razmahu. V volilne imenike je vpisanih 7200 volivcev za občinski zbor, ki bo štel v bodočo 28 odbornikov, medtem ko bo 28 odbornikov zbora proizvajalcev volilo 370« volivcev. Občina je razdeljena za volitve v občinski zbor na 17 volilnih enot, zbor Proizvaijacev bomo volili v 13 Enotah, posebna enota pa je določena za 2. skupino tega zbora.
Zbori volivcev so na področju občine že zaključeni. Volivci so poslušali poroičilo dosedanjega ljudskega odbora o izvršenem delu In volili kandidate.
V I. kvartu je bila udeležba na zboru prav dobra. Volivci so razpravljali o šolstvu in šolskih Prostorih, avtobusnih vožnjah ju, o spomeniku padlim borcem WOV. Kvart voli 2 odbornika, Postavili pa so 4 kandidate (od **h dva dosedanja odbornika): Kravcar, Lavicka, Hrovatič, Sti-belj.
V II. kvartu je bila udeležba na zboru tudi dokaj dobra, posebnih problemov pa tam niso načenjali. Izvoliti ima ta kvart 2 odbornika., postavili pa so 4 kandidato (od teh enega dosedanjega odbornika): Globočnik, "iršel, Staričeva, Ličen.
V III. kvartu je bila udeležba na zboru odlična. Volivci so razpravljali o stanovanjskem vprašanju, gradnji nove šole, ele>kibnfikaicijfi naselja Virijo in Mnogih drobnih zadevah. Kvart voli 2 odbornika, postavili pa so * kandidate (od teh 2 dosedanja) : Cerar, Lukanc, Karo in Jagcdičeva.
V IV. kvartu jo bila udeležba "\a zboru tudi prav dobra, pro-
ernov pa volivci niso -imeli vart voli 2 odbornika, posta-
Vlli Pa so 4 kandidate (od teh ^e eden dosedanji odbornik): Sparovec, Inkretova, Jagodic in Kalan.
V V. kvartu je bila udeležba na zboru izredno dobra. Tudi v n°rn kvartu so volivci predvsem načenjali vprašanje stanovanj ^'eg ostalih drobnih, zadev. vart voli 2\ odbornika, posta-i pa so tudi 4 kandidate (od
2   dosedanja odbornika):
U
Vil
teh
^okorel, Mežekova, Zalokar in &tuiiar-
V Bistrici je bila udeležba °kaij dobra, razpravljali pa so o nujnosti gradnje kopali.
Jih
a> kjer so z deli že zaceli,
pa
zaradi  pomanjkanja sred-,ev ne nadaljujejo. Enota voli odbornika, postavili so pa 1 ?ndidato'V   (od teh   1 doseda-BJl  odbornik):   Sitar, Horjafc, ertoncljeva,    Konic, Dornik, Megličeva. v Lešah je bila udeležba na
•zboru zadovoljiva, razprava se jo vršila o elektrifikaciji, komunikacijah in lokalnih zadevah. Enota voli enega odbornika, postavili pa so dva kandidata.
V enoti Brezje je bila udeležba na zboru dobra, razprava se je vršila o elektrifikaciji, vodovodu, komunikacijah, dalje o asanaoiji vasi, ki se prehitro zahteva, tako da kmetijo no morejo vedno zadostiti odredbam; govorili so tudi o škodi, ki jo dela divjačina. Enota voli 1 odbornika, postavili pa so dva povsem nova kandidata in Sicer Božo Pretnarja ter Janeza Rib-nikarja.
V Podljiubelju je bila udeležba na zboru zelo dobra, razpravljali pa so o elektrifikaciji ■ hiš, ki šo nimajo elektriko in o potrebi vodovoda. Voliti imajo 2 odbornika, postavili pa so 4 kandidate (od teh dva dosedanja odbornika): Neme, Ahačič Minka.
V Seničnerci je bil zbor volivcev zadovoljivo obiskan. Izvoliti ima ta enota 1 odbornika, postavili pa so dva kandidata (Repinc, Gregorc).
V Križah so volivci prišli na zbor v dokaj velikem številu. Razpravljali bo o potrebi, da se nadaljujejo kanalizacijska dela in o potrebi stalne mesnice. Izvoliti je treba v tej enoti 2 od-
bornika, postavili pa so (4 kandidate (od teh dva dosedanja odbornika): Zaplotnik St., Al-jančič, Zaplotnikova.
V Pristavi je bil obisk zbora dober. Govorili so o cestah, kanalizaciji, stanovanjskem vprašanju in zahtevali, da LIP prevzame od stanovanjske skupnosti hiše, katere je že prej upravljal. Četudi imajo izvoliti le enega odbornika, so postavili dva kandidata, (od katerih je eden dosedanji): Jagodic, Go-sar.
V Sebenjah so na dokaj dobro obiskanem zboru razpravljali največ o vodovodu, ki ga imajo posestniki sami in zahtevajo pristojbino za priključek občinske hiše v znesku 70.000 dinarjev. Želijo tudi vsaj 2 svetilki za javno razsvetljavo, da se napravijo drvarnico pri hiši SLP in v vasi uredi kanalizacija ter naj se vzpostavi obrat v opuščeni pekariji. Glede na zadnjo željo je bilo volivcem pojasnjeno, da bo v Tržiču že letos zgrajena moderna pekari-ja, ki bo dnevno dostavljala kruh po vaseh. Enota ima izvoliti 2 odbornika, postavili pa so 4 nove kandidate (Tišler, Kasti-ger, Gvek in Jesenko).
Tudi na Slapu je bila udeležba volivcev na zboru pri ponovnem sklicanju še kar dobra. Prvič  sklicani   zbor  se zaradi
premajhne udeležbe ni vršil. Za volitev enega odbornika so postavili 2 nova kandidata (Bel-har in Megličeva).
V Kovorju so zborovali volivci ob zadovoljivi udeležbi in razpravljali o nujnosti gradnje vodovoda od Zegnanega studenca in o potrebi poti iz Kovorja proti Loki. Za izvolitev dveh odbornikov so 'postavili 4 kandidate (od teh 2 dosedanja odbornika): Zupan, Vueko, Spen-dal in Golmajer.
V Lomu pod Storžičem jo prišlo na zbor zadovoljivo število volivcev. Zelo obsežno področje naselij si želi telefon do šole, da bodo imeli zvezo s svetom. Razpravljali so tudi o cepljenju proti paralizi in želijo si razna predavanja. Za volitev enega odbornika so postavili dva kandidata — oba nova (Ga-berc in Marin).
V Jelendolu - Dolini je bil zbor prvič premalo obiskan, zato jo bil sklican šo enkrat.
Na vseh zborih volivcev je bila udeležba odvisna od aktivnosti kvartnoga odbora. Pasivnost se jo opazila baš v Jelendolu., kjer odbor .ni opozoril volivcev na važnos.t zborovanja.
Za izvolitev 28 odbornikov kandidira torej v občini 5fl kandidatov, od katerih je 17 dosedanjih odbornikov.
OBRAČUN DELA IN MILIJONOV
v dobi Isvojega poslovanja od leta 1952 dalje je občinski ljudski odbor vsako leto dajal poročilo o svojem delu. Ob zaključku imandatne dobe pa na kratko preglejmo, ali je dosedanji ljudski odbor izvršil prevzete naloge, i
Maja 1952 jo Ibila zaradi decentralizacije in demokratizacijo ljudske oblasti izvršena vključitev okoliških občin v Tržič. Nova velika občina Tržič je že i po kratka dobi svojega dela pdkazala upravne in gospodarske sposobnosti, zaradi česar jo bila obenem z 11 drugimi slovenskimi občinami proglašena za mestno občino s posebnimi pravicami. S tem jo ljudski odbor prevzel od republike in od okraja številne nove pristojnosti ter je bilo treba organizacijo poslovanja šele zgraditi.
Zaradi preobšimosti izvršenih del ni možen podroben opis in se mora poročilo omejiti na najbolj važno izvršene posle.
Organizacija oblasti
Statut, ki iga je sklenil ljudski odbor v začetku svojega poslovanja, je bil temelj za delo odbora, komisij in svetov ter upravnih organov. Hkrati je od-
bor sprejel tudi poslovnike svetov. Da je sploh mogel delati, je najprej uredil od bivših krajevnih odborov prevzete arhive, priskrbel si je pravilno katastrske mape svojega področja, barvano mape splošnega ljudskega premoženja, posestni list za sleherno posestvo in parcelo v občini, dalje jo napravil kataster cest, potov, kanalov, razsvetljave, ograj itd. Izvršil je preimenovanje ulic in oštevilčenje vseh hiš, izvršil popis prebivalstva in živine, izvedel volitve v zvezni in republiški zbor ter v okraj, zbor proizvajalcev, uredil zemljiško-pravne odnose itd.
V dobi svojega poslovanja je občinski ljudski odbor kot zakonodajalec v svrho zakonitosti dela in čuvanja koristi državljanov izdal 50 odlokov in jih v soglasju z republiškimi oziroma okrajnimi organi objavil v službenih glasilih. Posamezni odloki so imeli veljavnost le ; za tisto leto, večina pa jih je še v veljavi.
Gospodarsko organizacije, ustanove, družbeno upravljanje
Da bi občani imeli stalno zaposlitev   in  da^- bi  po drugi
strani imela federacija, republika, okraj in občina potrebne dohodke, je občinski ljudski odbor posvečal veliko skrb napredku gospodarstva. Ukinil je nekatera majhna nerentabilna podjetja, katerih obstoj je bil brez koristi za skupnost in je ustanovil 2 novi industrijski podjetji ter 22 drugih gospodarskih organizacij (Pilarna Triglav, LIP, Remont, Mlin, Ra-diomehaniika, Foto, Tobak, Av-toservis, gostišče Brdo, gostišče Ljubelj, Mlečna • restavracija, Komunalna banka, Reševalna postaja, Dom oskrbovancev, Zdravstveni dom z ambulantami itd.) ter je dovoli! in pomagaii ustanoviti poslovalnice drugih podjetij v Tržiču, vse v namenu, da bi potrošnik imel izbiro in da bi zavladala konkurenca (Vino Kranj, Sadje, Zelenjava, Zvezda, Elektrotehnično podjetje, Gorenjska oblačilnica, Konjuh, trgovina z vinom).
Ko so posamezna podjetja izašla v težkoče, je ljudski odbor takoj posredoval in uvedel sanacijske ukrepe. Za polnih 19 milijonov dinarjev je ljudski odbor nabavil in brezplačno dodelil osnovnih sredstev pod-('Nadaljovanje na 2. strani)
Stran 2 TR2ISKI VESTNTK Št, 15
(Nadaljevanje s 1. strani) jetjem. Ustanovil jo sklad za kreditiranje investicij gospodarskim organizacijam'' in iz sklada dajal podjetjem dolgoročna, mnogokrat milijonska posojila. Organiziral je predavanja o delavskem in družbenem upravljanju, zasledoval jo igosipodar-stvo v podjetjih, presojal zakonitost sklepov delavskih samoupravnih organov in opozarjal na eventuelne nepravilnosti. Oddaljeno največjo tržiško delavsko naselje na Ravnah bo še do konca tega leta dobilo pet najmodernejših poslovnih lokalov. V gradnji jo j že sodobna pekarija, da bodo občani v bodoče imeli res dober kruh. Ljudski odbor ni pozabljal na razvoj obrtništva v občini. Stanje zasebnih obratov so zvišuje, medtem ko ugotavljajo v drugih občinah padec. V tržišfci občini je ta čas 114 obrtnih obratov. V dobi poslovanja sedanjega odbora jo bilo ustanovljenih 32 obrtov, odjavljenih pa 10 delavnic. Odjavo so bile predvsem zaradi starosti obrtnikov. Ljudski odbor se je brigal za obrtniški naraščaj in jo za to izdajal znatno denarno vsote, mora pa ugotoviti, da predvojno število vajencev in kvalificirane delovne sile šo ni doseženo.
Gostinstvo in turizem sta bila stalna skrb ljudskega odbora. Ta čas Tržič res še nima najboljših pogojev za razvoj turizma, vendar se le-tl izboljšujejo z modernizacijo gostinskih prostorov, najbolj pa z gradnjo planinskih postojank, katere sta zgradili marljivi Planinski društvi Tržič in Križe. Pohvale vredno jo tudi delovanje nekaterih društev, ki so za napredek in razvoj turizma mnogo storila, predvsem se mora omeniti Turistično društvo, Avto-moto. društvo, Partizan, Strelska družina in posamezna športna društva, ki so z prireditvami velikega obsega, privabljala v Tržič številne tujce. V naši občini jo ta čas 10 gostiln družbenega in 10 gostiln zasebnega sektorja poleg delavsko-uslužbensko restavracijo BPT, osem planinskih postojank ter gostišča pod Ljubeljem,, ki ga je sicer zgradil ljudski odbor, toda ga je dal izačasno v uprav-ljanjo Turističnemu društvu.
Enako skrb, kot napredku gospodarstva, je ljudski odbor posvečal problemom dela in delavnih razmerij. Svet za delo so jo bavil z vprašanji zaposlovanja delavcev ter vključevanjem mladino v poklice. Obravnaval je tarifno problematiko, analitično ocenjevanje delovnih mest in zaščito delavca. Gospodarskim organizacijam jo dal o ugotovitvah problematike poročilo z napotki in sugestijami. Tudi je naš odbor ustanovil arbitražni svet, ki je v dobi od maja 1966 na 23 sejah obravnaval pritožbo delavcev in uslužbencev v zvezi z odpustom iz službe. Ljudski odbor je tudi ustanovil posredovalnico za delo. (Njen upravni odbor je na svojih sejah razpravljal o vprašanjih zaposlovanja strokovnega šolstva, poklicnega svetovanja, zaposlovanja invalidov in za delo manj sposobnih oseb. Skušal je' vzdrževati stike s podjetji in delodajalci, organiziral je sestanko in posvetovanja z njimi, kar vse je preprečilo večje spodrsljaje in sta bila sodniku za pre-
krške javljena le dva primera kršitvo zakonitih predpisov. V času ustanovitve organov dela je bilo zaposlenih 1009 delavcev in uslužbencev ter 241 vajencev in mladih delavcev. Preko inspekcije dela, ki jo je ustanovil ljudski odbor, je bilo 56 pregledov podjetij in zasebnih obrtov. Tudi sklepanje učnih pogodb je bilo tesno povezano s poklicnim svetovanjem in poklicno preorientacijo.
Po šolah so bila predavanja za starše in otroke, ki so nameravali vstopiti v delo ali v uk. Imenovana jo bila posebna komisija za vključevanje mladine v poklice. Začela se jo akcija za industrijsko" kvalificiranje strokovnih kadrov v centrih za izobraževanje, da bi se podjetja borila za uvedbo kvalifikacij industrijskih delavcev v nomenklaturo poklicev. Izven opisanih del je bilo izvršenih še mnogo drugih, vse v namenu, da bi zaščitila delavca in njegovega napredka, kar pa zaradi preobšir-nosti na tem mestu ni možno opisati.
Upravno delo
Občinski ljudski odbor je v mandatni dobi imel 52 zasedanj, vsi sveti ljudskega odbora so imeli 213 sej, upravni odbori in komisije so imeli 25 sestankov, arbitražni svet pa je imel 22 razprav. Skupno jo bilo 260 sej in. je'povprečno vsako leto torej pri upravljanju občine sodelovalo nad 1000 občanov. Pri ljudskem odboru je v poslovni dobi bilo rešenih 17.949 spisov, pri čemer pa niso upoštevana številna potrdila, overitve, množica spisov matičnega urada, daljo zadeve narodno obrambe itd. Tudi ni upoštevano ogromno delo raznih popisov in statistik, priprave in vabila za seje.
Od junija 1952 do danes je v občini Tržič bilo rojenih 953 oseb, umrlo je 464 oseb, prirast znaša torej 489 oseb. V navedeni poslovni dobi so je poročilo 498 parov. Pri tem je zelo zanimivo, da so letno poroči pri nas 96 ali 07 parov, nikdar več ali manj. Priselilo pa se je v Tržič 1175 oseb, odselilo 982 oseb, prirast torej znaša 193 oseb. Neprestan porast prebivalstva ima seveda za posledico naraščanj o pomanjkanja stanovanj.
Socialno skrbstvo
Ljudski odbor daje stalno mesečno socialne podpore povprečno 168 osebam. Podpirane! prejemajo po 1500 do 5500 din mesečno. Mesečno so je za podpore izdajalo nad 457.000 din. Izven tega so posamezniki prejeli enkratne izredne podpore, povprečno je takih podpor šest mesečno, ki prejmejo skupaj okoli 44.000 din. Za vzdrževanje Otrok in odraslih v oskrbovalnih domovih je ljudski odbor mesečno izdajal za 58 oseb 250.1)00 dinarjev. Ljudski odbor jo pošiljal otroke v zdravstveno počitniško kolonije, za kar se je porabilo nad pol milijona din, majhen del tega zneska so prispevali starši sami. Posebno skrb je ljudski odbor posvečal tudi skrbstveni službi. Treba je bilo reševati težavne probleme družinskih ratmer, kjer je vladal v družini nesporazum, ali -so starši bili alkoholiki in je trpela vzgoja otrok. Zal pa se semintja tudi taki posegi niso posrečili.
Mimogrede omenjamo pri tem občinske socialne ustanove, ki so bile vzpostavljeno samo v skrbi za godalno, varstvo in to so Dom onemoglih, Dijaški dom, Dečjo jasli itd.
Zdravstvo
Do začetka leta 1955 je večina zdravstvenih poslov spadala še v pristojnost drugih oblasti in ne občine. Zdravstvena služba takrat še ni zadoščala potrebam, saj smo imeli v Tržiču le eno splošno ' in eno zobno ambulanto, posvetovalnice za matere in otroke v Tržiču, Ko-vorju in Križah ter dečji dispanzer. Celotno , zdravstveno službo so opravljali en sam zdravnik, dva dentista, ena medicinska sestra in nekaj nižjega osobja. Zdravstvena služba se jo začela razvijati v naši občini, ko je ljudski odbor ustanovil Zdravstveni dom in takoj začel z reševanjem perečega vprašanja, kako čimprej poskrbeti za zadosten zdravstveni kader. Na večkratne raz-piso za višje zdravstvene delavce se nihče ni javil in je zato ljudski odbor začel pogodbeno štipendirati več višjih zdravstvenih delavcev. Ta čas delajo v naši občini že štirje »talni zdravniki splošne prakse, dve medicinski sestri, dva dentista in zadostno število ostalega zdravstvenega kadra. Ljudski odbor štipendira sam 2 izo-bozdravnika, BPT pa enega, pogodbeno štipendijo dobivajo od ljudskega odbora 2 višji medicinski sestri, sanitarni tehnik in dve zobni asistentki. Vsi ti bodo po končanem, študiju nastopili službo pri nas. Ljudski odbor plačuje žo petega zdravnika, ki bo po končanem praktičnem študiju na ljubljanskih kliničnih bolnišnicah nastopil službo pni nas. S prihodom petega zdravnika bo povprečno manj kot 2000 prebivalcev odpadlo na enega zdravnika. Težje je vprašanje z zobozdravniki. Četudi ljudski odbor dva,.štipendira in bo eden od njih še letos tu nastopil službo, verjetno zobozdravniška služba še no bo zadostna. Enak jo primer s farmacevtskim kadrom. Promet v lekarni se jo zelo povečal. Občina stipendira farmacevtskega pomočnika, kar bo vsaj malo izboljšalo trenutno stanje. Splošna ambulanta je sedaj že kar zadovoljivo opremljena z instrumenti, tudi je urejena še ena ordinacija in opremljena. S pomočjo Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, ki je prispeval nekaj sredstev, smo nabavili velik rentgenski aparat, ki že služi svojemu namenu. Uredila in popolnoma opremila se je zobna šolska ambulanta, ki pa še ne skiži namenu, ker še nimamo zobozdravnika. Tudi to vprašanje bo šo letos rešeno. BPT je ustanovila in opremila obratno ambulanto z enim, zdravnikom in bolničarko.
Ljudski odbor je na podlagi svojega odloka oprošča.1 plačil za zdravstvene storitve osebe, ki niso socialno zavarovane, če davčni predpis ne presega 150 dinarjev. Če pa je davčni predpis večji, se plačilo postopoma znižuje. Izven tega je ljudski odbor za zdravstveno storitve po navedenem odloku dajal še mnogo druge ugodnosti, s čimer pa so se zelo povečali občinski izdatki, saj ljudski odbor plačuje določenim osebam, ki ima-
jo za to pogoje, tudi zdravljenje v bolnišnicah, t. j. za nalezljivo in težje bolezni, porodnice, otroki do treh let, medtem ko so študentje in učenci oproščeni plačila do 50%-Zdravljenje v bolnišnici stane za enega bolnika mesečno okoli 46.000 din in ker je na primer letos bilo takih primerov precej, so ljudskemu odboru začela za ta namen primanjkovati po^ trebna sredstva in jih je mora-znova iskati.
Ljudski odbor je v svrbo zdravstveno zaščite ustanovil tudi zdravstveno inspekcijsko službo. Inspektorat jo izvršil v kratki dobi poslovanja (od 1. 3. 1956 do danes) kar 235 prvih in ponovnih inspekcijskih pregledov gospodarskih organizacij in zasebnih obratov. Ugotovitve teh pregledov niso bile najpo-voljhejišo niti za lokale, niti za osebje in jo bilo izdanih 114 odločb o odpravi nedostatkovj-s tudi nekaj prijav za kaznovanje je bilo nujnih. Starši so svojo otroko z nekaj izjemami redno privedli k obveznemu cepljenju proti kozam in da-vici. Pripravlja se obširna akcija za cepljenje proti otroški ohromelosti (paralizi), kar bo zvezano z obširnim delom in seveda tudi s stroški. Odkrito jo treba priznati, da jo zdravstvena služba v poslovni dobi sedanjega   odbora napredovala'
Šolstvo, prosveta in kultura
V dobi poslovanja sedanjega odbora je bilo na našem področju 7 osnovnih šol, nižja gimnazija, glasbena, vajenska i° pomožna šola. V tej dobi jo bil ustanovljen tudi muzej, ki i*' šo nima prostorov in za Pr0" sveto skrbi tudi knjižnica. Občinski' ljudski odbor je popravljal šolska poslopja, največ v Lešah, Lomu, Dolini, Podiju* belju, v Križah in v Tržiču. Solo so opremili z novimi Potrebnimi učili, letos pa so se izvršila večja popravila na g'«™' naziiji v Tržiču in na šolskih poslopjih v Kovorju, Križah in Lešah. Za popravila šel in nji'1 ureditev so jo izplačalo nad, devet milijonov dinarjev. Spričo novo šolske reforme, ki se j® letos uvedla, smo ustanovili *V* osemletno šole, .pri čemer je ljudski odbor naletel na precejšnjo težkoče. Nujno bo, da se obstoječa, sicer neustrezajoc* šolska poslopja povečajo. Za povečanjo šole v Križah so že naročeni načrti. Izmed vseh najbolj nujna pa je gradnja novega šolskega poslopja v Tržiču, ker število šoloobveznih otrok stalno narašča. Ljudsk' odbor so resno bavi s tem pro" hlemom, toda za gradnjo šole bo treba pripraviti velikansko vsoto.
Kulburno-prosvetna delavnost se je v glavnem izvrševala P" društvih. Ljudski odbor jo dejavnost društev podpiral z dotacijami. V dobi svojega poslovanja jo ljudski odbor društvenim organizacijam izplačal 13 mil1' jonov 500 tisoč din takih subvencij.
Gospodarstvo občinskega ljudskega odbora „
Osnova za občinsko, gospodarstvo je bil ljudskemu odboru družbeni plan, katerega je °d' bor prvič sestavil za leto I953' nato pa vsako naslednjo leto-Sestava   plana   je  bilo veM*0
(Nadaljevanje na 3. strani),
St. 15
(Nadaljevanje z 2. strani) delo odbora, ker so so predpisi mnogokrat izpreminjali. Družbeni plan in izvršitev dokazujejo napredek gospodarstva v občini. Ljudski odbor je trajno zasledoval izvrševanje plana tudi po 'gospodarskih organizacijah in je« vedno pravočasno ukrepal, brž ko je opazil kake nerodnosti in to je (tudi vzrok, da v naši občini nobeno podjetje ni prišlo v večje težkoče ali celo v prisilno likvidacijo.
Obenem z družbenim planom je odbor vsako leto sestavil občinski proračun in z njem točno določil dohodke in njih vire ter izdatke in njihov namen.
V gospodarskih organizacijah je ljudski odbor po svojih organih stalno pregledoval finančno poslovanje. Posebne komisijo so vsako leto pregledale tudi zaključne račune podjetij in ustanov ter je v soglasju z OLO Kranj posameznim podjetjem tudi potrjeval zaključne račune.
Kmetijstvo
Kot za vse druge panoge gospodarstva v občini, se je ljudski odbor brigal tudi za napredek kmetijstva. Naša občina jo morda med vsemi občinami okraja v dobi poslovanja sedanjega odbora največ storila za povečanje planinsko krmske bazo s tem, da je urejala planinske pašnike na planinah, ki jih jo imela občina v upravi. Milijone jo v ta namen žrtvoval ljudski odbor, saj jo na planinah zgradil dva nova hleva, tri koče, štiri vodovode, tri kap-nice, — napravil je nad 3000 metrov ograj, da so je zavarovala živina pred nesrečami.
V svrho napredka sadjarstva Je odbor vsako leto odrejal zaščitna škropljenja sadnega drevja in je v ta namen izdajal znatne zneske. V Podljubelju je zasadil kot poizkusim nasad odporno vrsto jablan »mičurink«.
Enako so bila organizirana zaščitna in zatiralna škropljenja Proti škodljivcem poljskih kultur. V ta' namen so letno poškropili 90% krompir.išč.
Ljudski odbor je po svojih organih sodeloval pri licencira-nju plemenjakev in sprejemanju živali v rodovnik.
V dobi poslovanja sedanjega odbora so jo v gozdarstvu izvršila taksacija vseh privatnih gozdov, tako da so vsakoletne kvote poseka fiksirane oziroma odvisne od prirastka v gozdu. Odbor je po svojih komisijah Posredoval, da so se gradile in Popravljale gozdne komunikacije, da so se zavarovali hudourniki in melišča. Zato je na našem občinskem področju danes pet gozdnih cestarjev, katerih dolžnost je skrbeti za Kozdna pota. Na pobudo našega odbora so bila dodeljena znatna sredstva za varstvo gozdov.
Veterinarska služba se je na
Področju tržiške občino organizirala po odredbi ljudskega od-'bora. Z ustanovitvijo veterinarsko inspekcije je naš odbor do-Sc,gol namen, da se z raznimi Preventivnimi ukrepi zaščiti kravjo živine in da se zdravi °'>olela živina. Vsaka žival je Mla pred zakolom pregledana in pregledalo se jo tudi meso, če « užitno. Veterinarska služba zajemala tudi kontrolo suro-™h kož, ki prihajajo v Tržič zaradi predelave v usnje. Stro-8o se jo razkuiževalo osebe, ki
so imele opravka s takimi kožami in razkuževali so so tudi kamioni ter vagoni. Letno se je cepilo proti svinjski rdečici okoli 1000 prašičev, dvakrat zaporedoma se je v mandatni dobi izvršila tuberfculinizaeija goveje živine, medtem ko se tretja akcija pripravlja za letošnjo jesen. Na planini Dolga njiva so hili veterinarski ukrepi proti šumečemu prisadu, sporadično se je vršilo cepljenje konj proti smrkavosti. Loto za letom se je cepilo pse proti pasji steklini. Poleg opisanih del je seveda bilo izvršenih še mnogo drugih, predvsem pa je bila veterinarska služba na razpolago tudi zasebnim živinorejcem.
Inspekcija tržišča, katero je ustanovil naš ljudski odbor ima namen, da so zasleduje odvijanje celotnega blagovnega prometa in proizvodnje. Redno vsak mesec je o delu te inspekcije razpravljal pristojni svet ljudskega odbora. Inspekcija je preprečevala nepravilnosti na tržišču. Od ustanovitve leta 1954 dalje do danes je izvršila 253 kontrolnih pregledov podjetij in zadrug ter zasebnikov, morala je vložiti 73 kazenskih prijav javnemu tožilstvu oziroma sodniku za prekrške. Preko Inspekcijo je uspelo ugotoviti oziroma preprečiti za 6,413.000 din Gospodarsko škode. Ta škoda je izvirala iz okvar blaga, poneverb, goljufij, utaj, nedopustnih mankov, prekoračenja odkupnih oziroma prodajnih cen, črnih fondov itd. Rezultat teh kontrol je bil, da jo bilo kaznovanih 38 oseb na denarno kazen 384.700 dinarjev ter na 11 mesecev zaporno kazni. Letos je ljudski odbor v namenu, da šo bolj zaščiti potrošnika, ustanovil poseben svet za blagovni promet.
Potniški promet je bila nadaljnja skrb ljudskega odbora. Da ima danes Tržič polog Kranja najboljšo in najgostejše avtobusne ter železniško prometne zveze, je zasluga podjetja SAP, ki je vedno z največjim razumevanjem upošteval predstavko Turističnega društva Tržič iin ljudskega odbora. Sedem-najstkrat dnevno vozi avtobus iz Tržiča v_ Ljubljano in enako tolikokrat se vrača v Tržič. Povrh je sedaj podaljšana zveza do Podljubelja, da so delavci lahko vozijo na delo. Nadaljuje pa se akcija, da bi so do Podljubelja podaljšalo še nadaljnji dve zvezi In da bi. dvakrat dnevno prek Kovorja vozil: manjši avtobusi.
Letos jo lepubliški proračun iz finančnih razlogov ukinil regres (povračilo razlike med polno in znižano vozolno) za vožnjo dijakom, ki se vozijo iz Tržiča v šole v Kranj. Ker se je iz naše občino vozilo z znižanimi vozovnicami 78 dijakov, je moral republiški proračun plačevati razliko, ki je dnevno znašala okoli 6000 din. IZastop-nikl ljudskega odbora so dvakrat zaporedoma obiskali državnega podsekretarja za finance LRS in so dosegli, da bo republiški proračun še nadalje plačeval regres In dobivajo dijaki spot znižane ugodnostno vozovnico,
Tudi prt sestavi železniškega voznega reda jo vsako leto sodeloval ljudski odbor. Letos v septembru jo n. pr. dosegel, da bo po novem voanem redu prvi jutranji vlak prihajal pet minut
prej v Tržič, tako da delavci ne bodo več zamujali službe.
Tudi prevoz blaga jo podpiral ljudski odbor. Nekaterim podjetjem je dodelil kamione kot brezplačna osnovna sredstva.
Gradnjo in komunalne naprave
Tovarna za pile Triglav je bila dograjena s pretežnimi sredstvi ljudskega odbora. V mandatni dobi je bilo dograjeno tudi zaklonišče proti zračnim napadom pod grajskim poslopjem, za kar si je ljudski odbor priskrbel sredstva od takrat pristojnega ministrstva. Del sredstev pa je dal tudi sam ljudski odbor. Pod Ljubeljem je zgradil reprezentativno gostišče z menjalnico.
Pretežni del svojih sredstev pa je naš ljudski odbor porabil za gradnjo stanovanj. V mandatni dobi je ljudski odbor zgradil 101 družinsko stanovanje s kupno 5500 ma stanovanjske površine, (10 blokov na zgornji fabriki, enajstorček ob Cankarjevi cesti, nadzidava in adaptacija stavbe v čevljarski ulici, v Sebenjah^ Mlaki, na Ravnah itd.). V trgovsko-stano-vanjski hiši na Ravnah bo še letos dograjenih sodobnih poslovnih lokalov, da bo s tem največjo delavsko naselje občine dobilo trgovino, mesnico, prodajalno kruha, gostilno itd., ter no bo treba več nositi živil tako daleč kot doslej.
Koliko jo izdal ljudski odbor za gradnjo stanovanj, jo razvidno iz poročila o investicijah, ki ga posebej priofočujemo. Kako velika je stanovanjska stiska v Tržiču, dokazuje število vloženih prošenj za dodelitev stanovanj, saj jo v mandatni dobi bilo vloženih kar 918 prošenj za dodelitev ali zamenjavo stanovanj. Od vloženih prošenj se je rešilo 416, toda nerešenih je danes šo vedno 502 prošenj. Poročilo o porastu števila prebivalstva, rojstvih, smrti, doselit-vah itd. dokazuje, da jo rešitev stanovanjskega vprašanja naj-težjUproblem odbora. Treba bi . bilo zgraditi vsaj 280 družinskih stanovanj, da bi stanovanjska stiska bila za silo odpravljena. Hiše, ki so v stanovanjski skupnosti, so večinoma zelo stare, stanovanja pa v slabem stanju. Od starih hiš je v mandatni dobi bilo dohodkov najemnin 19,665.000 din, toda za popravila, t. j. za vzdrževanje se je izdalo 17,581.000 din. Najemnine seveda no morejo kriti potreb za vzdrževanje stavb.
Za komunalne napravo ljudski odbor dejansko ni imel nobenih finančnih sredstev. Kljub temu pa je v mandatni dobi naš odbor zgradil 2.8 km dolg vodovod Brezje—Hrušiea—Hudo. Vaščani so sami izkopali in zasuli jarke cevovoda. Novi vodovod služi 52 posestvom. Obnovil se je re-zervar, zajetje in cevovod na Pod vasici. V ta namen izdani mnogi milijoni so predstavljali težak problem za ljudski odbor. Za potrebo stanovanjskih hiš na zgornji fabriki je odbor zgradil manjši vodovod. Tačas jo v teku priprava za gradnjo velikega medkrajevnega vodovoda »Ze-gnani studenec« — Kovor — Zvirče — Breg — Loka — Zi-ganja vas — Sebenjo in dalje preko Zadrage do Naklega. Vodovod boGta gradili občina Tržič in Kranj. Meritve so izvedene, zakoličenjo traso je že v teku, načrti naročeni in v delu. V preiskavi jo voda za potrebe
vasi Zgornjo Vetrno in v teku so priprave za oskrbovanjo naselja Podljubelj ter Novake.
V dobi poslovanja je ljudski odbor zgradil 1200 metrov kanalizacijo (300 metrov na zgornji fabriki, 695 metrov v Križah, 200 metrov v Seničnem, 60 metrov za Vir jem itd.) Nadaljnjih 150 m kanalizacije se jo uredilo, da so odpravile površinske cestne kanale preko cestišč v Lomu in Gojzdu. Da bi padavinska voda ne preplavljala Koroško cesto pri odcepu proti gradu, so se napravili peskolovi. Kanalizacijska dela so se izvršila tudi na Brezjah, Lešah in Seničnem. V okviru male asanaciije vasi se jo položilo nadaljnjih 70 metrov kanalov, da je bilo odpravljeno preplavljanjo sadovnjaka v Gozdu in vidarnje hudourniške vode za stanovanjskimi bloki za Virjem.
Ljudski odbor oskrbuje 35 km občinskih cest, na katerih je zaposlenih 7 cestarjev. Ceste so bile v dobi poslovanja sedanjega odbora znatno izboljšane. Vsako leto se je posulo po cestah nad 800 m3 gramoza in peska. Več odsekov cest je bilo razširjenih. Preložen je bil kamniti tlak v Partizanski ulici (pripravlja pa se ponovna preložitev s trdnejšo podlago!), proti Slapu so je preložila Dolinska cesta v dolžini 250 metrov in tam zgrajen obtožni zid. Cankarjeva in Kolodvorska cesta se je prevlekla z bitumensko maso. Ob cestah je bilo zgrajenih odnosno obnovljenih 500 metrov ograj. Štirikrat se je glede na okoliščine izmenjalo prometne znake. Sedem lesenih mostov jo bilo popolnoma obnovljenih ter eden zgrajen iz železobetona namesto prejšnjega lesenega mostu.
Ljudski odbor je elektrificiral naselje Podljubelj ob sodelovanju tamkajšnjega prebivalstva. Lo nekaj višeležečih, oddaljenih hiš še čaka na elektrifikacijo, ki pa je že v načrtu. Obnovljeno je bilo električno omrežje na zgornji fabriki in v Bistrici, kjer so je tudi z občinskimi sredstvi zgradilo nove transformatorske postaje. Skupno je ljudski odbor zgradil 11.84 km nizko-napetostnoga in 1.17 km visokonapetostnega daljnovoda. Tudi za Lešo jo ljudski odbor nabavil in zgradil novo trato postajo in elektrificiral vas Pa-lovTče. Na elektrifikacijo čaka že naseljo Visoče, katero delo jo že v načxtu. Tudi podjetje Elektro Kranj jo ob sodelovanju z ljudskim odborom Tržič Izvršilo mnogo elektrifikacijskiih del. Ljudski odbor je na novo gradil oziroma izboljševal tudi cestno razsvetljavo ter jo na novo montiral 30 svetilk v raznih naseljih občine.
Sedanji ljudski odbor je bil prvi tržiški odbor, ki je začel z napravo nasadov in parkov. Preko 3000 ma površine je doslej bilo preurejenih v ta namen in sicer pred Cankarjevim domom, pred lekarno, pred avtobusno postajo, pred spomenikom padlih borcev NOV v Krizah in pred bloki ob Cankarjevi cesti. Odbor je zgradil turistično izprehajalno pot preko Kamnjeka in zgradil otroško igrišče pod gradom. V delu je igrišče za hokej, rokomet in odbojko. V zvozi z ureditvijo parkov in igrišč je zgradil odbor 220 metrov opornega zidu (Nadaljevanje na. 4. strani)
*
Stran 4
TRZISKI VESTNIK
St. 15
(Nadaljevanje s 3. strani) v višini 1 do 3 metre. K uspešnemu urejanju parkov j a odbor mogel pristopiti šelo potem, ko jo ustanovil mestno vrtnarijo.
V svrho regulacije rek in potokov jo odbor zgradil 380 metrov opornega zidu ob Mošče-niku, medtem ko jo v spodnjem delu toka Tržiške Bistrice zavaroval obrežje proti iroziji v dolžini 400 metrov.
Koliko milijonov bo stala vsa ta dela, pa ja opisano v poglavju proračuna in investicij v tem članku.
DAVČNA POLITIKA
Leta 1953 je ljudski odbor ustanovil upravo za dohodke. V tem letu je bil družbeni. sektor obdavčen nekako po načelu aikumuliranja družbenih, sredstev, medtem ko so takrat za obdavčenj o dohodkov prebivalstva veljali predpisi iz leta 1948, to jo načelo doseženega dohodka, od katerega se je odštevalo izdatke in je ostanek predstavljal davčno osnovo. Leta 1954 pa se je začelo obdavčevanje kmetijskih posestev po zemljiškem katastru. Občina Tržič jo bila grupirana v tretji cenilni okoliš okraja Kranj, to je v višinski predel, kar prejšnji način obdavčevanja z ozi-rom na premajhno elastičnost predpisov ni mogel upoštevati. Prvič sestavljeni družbeni plan je že mogel obdavčevati družbeni sektor po novih predpisih. V naslednjih letih se finančni kot davčni sistem ni bistveno menjal. Z družbenimi plani višjih organov je bila iz leta v leto poudarjena večja udeležba na dohodkih ter samostojnost občine, posebno glede upravljanja z družbenimi skladi. Z ozi-rom na to so -bili ukinjeni razni zvezni dohodki in na novo uvedeni razni skladi, t. j. stanovanjski sklad, družbeni investicijski sklad, gozdni sklad, kmetijski sklad itd., dalje občinski prometni davek, takse na vozila, živino in sredstva za proizvodnjo in občinske dokla-de. S temi predpisi je bila občini dana perspektiva razvoja na področju gospodarstva in komunalne ureditve. Način fi-nansiranja odnosno akumulira-nja skladov gospodarstva ter stanovanjsko graditve pa je vezan na daljše obdobje. Ker se v namembno sklade steka le del splošno družbenih sredstev, ima to za posledico, da tudi črpanje teh sredstev šo n,i imelo tistega razmaha, kot ga bo lahko, ko bo z novimi rednimi prispevki, odplačilu posojil in anuitet dosežena večja glavnica teh skladov, ki bo v doglednem času popolnoma ustrezala potrebam občine. Perspektiva razvoja v tej smeri je široka in bo občina v bodočo lahko šo več investirala za splošne družbene potrebe, s čimer bo tudi družbeni standard rastel in se utrjeval.
Tudi davčna politika je bila usmerjena in vodena v okviru ■ splošnega razvoja gospodarstva v> mejah zakonitih predpisov. Davčno obremenitve prebivalstva v Tržiču niso bile pretirane, čemur je dokaz sorazmerno nizko število vloženih pritožb proti odmeri davkov in sicer leta 1953 37 primerov, naslednjo leto 21 primerov, leta 1955 (19 pritožb, leta 1956 samo 9 pritožb in letos 11 pritožb. Posebno je ljudski odbor pazil na obdavčitev privatnih obrtni-
kov uslužnostnega značaja in starejših obrtnikov, katere je ljudski odbor oprostil:
vse uslužnostne. in kritične obrti plačila obč. prometnega davka,
starejše obrtnike, ki ne zaposlujejo  tuje  delovne sile pa plačila občinske doklade. S tem je bil dosežen namen, da obrtniki niso vračali obrtnih
dovoljenj, kar se jo dogajalo v drugih krajih in je odbor upošteval, da jo tudi privatna obrt, predvsem uslužnostnega značaja potrebna prebivalstvu.
Občinski ljudski odbor je v mandatni dobi skušal voditi tako davčno politiko, da je bil davkoplačevalec v okviru zakonskih predpisov čim manj obremenjen.
Proračuni in investicije
Občinski proračun se je od leta 1952 dalje vsako leto zviševal zaradi novih prevzetih pristojnosti občine. Leta 1952 so znašali proračunski dohodki in izdatki občine samo 7,554.000 din, naslednje leto pa smo prevzeli od okraja vse prosvetno osebje (profesorje ta učitelje) ta je v tem letu proračun porastel na 42,944.000 din. Leta 1954 je znašal občinski proračun 129,047.000 din, toda v proračunu, jo bilo upoštevanih 80,858.000 din investicij ter so čisti proračunski izdatki takrat znašali 48,789.000 din. Leta 1965 je znašal občinski proračun :že 73,134.000 din ter je
bilo investicij iz proračuna (nadaljnjih 16,941.000 din. IV letu 1956 je občinski proračun imel 69,872.000 din izdatkov. Investicij proračun ni obsegal, ker so bila sredstva za ta namen predvidena v drugih virih. Letošnji občinski proračun pa iznaša 83,500.000 din, od (katere vsote je določenih za. investicije 4,100.000 din in iznaša čisti proračun torej 79,400.000 din.
V mandatni dobi jo sedanji ljudski odbor torej imel proračunskih izdatkov 1376,155.000 din. Ta denar je odbor porabil takole:
din.
za proračunsko investicije je izdal 116,220.000
za presveto in kulturo je dal 97,462.000
za Socialno skrbstvo je bilo izdatkov 49,097.000
za zdravstva je bilo izdanih 9,415.000
za državno upravo 54,830.000
za komunalno dejavnost 22,580.000
za obveznosti ih (garancije podjetjem 2,602.000
za dotacije zavodom in onganieacij>a.m 19,816.000
za nepredvidene izdatke so jo izdalo | 3,135.000
V mandatni dobi so bile stici je:
izvršeno sledečo proračunsko inve-
din
adaptacija Bol 977.000 oprema pisarn ljudskega odbora 1,100.000 dovršitev sindikalne dvorane 2,000.000 nabava rešilnega avtomobila 4,500.000 vodovod Tržič 1,000.000 kanalizacija v Tržiču, Seničnem, Križah in Ravnah 6,482.000 elektrifikacija Tržič, Paloviče, Ravne, Bistrica, Podljubelj 15,105.000 regulacijski načrt 306.000 ograjo Cankarjeva cesta m Lom 355.000 otroška igrišča • 871.000 nakup zemljišča in začetna dela ina kopališču 2,357.000 bencinska črpalka 1,712.000 planinsko naprave 2,675.000 ■gostišče pod Ljubeljem (posebej dala Ljubljana kot kredit 7,100.000) 1,859.000 stanovanjski četvorčki Proletarska c. 30,143.000 stanovanjski četvorčki Ravne 11,120.000 stanovanja Mladinski dom 376.000 stanovanja ina Mlaki 870.000
■ stanovanja v Didu 550.000
■ pretlakovanja Partizanske ulice 257.000 vodovod Brezje—Hudo 3,125.000 vodovod Proletarska cesta 1,600.000
■ adaptacija klavnice 466.000
■ parki in nasadi 197.000 nabava  gradbenih  strojev 11,653.000
■ .gostišče Brdo (prevzem) 508.000 ' razni načrti 3,199.000
ustanovitev mestne vrtnarije 744.000
■ obrežje - zavarov. Mošenika ob trg. hilši 3,000.000 Skupaj .108,887.000*
Poleg tega je občina izvršila investicije iiz raznih skladov: tj. iz sklada za gradnjo stanovanj, iz sredstev davka na presežne plače, iz sredstev za gradnjo zaklonišča,   iz   sredstev prodanih
zgradb SLP, iz sklada za pobijanje alkoholizma. Iz prostih sredstev skladov je v letih 1952 do 1955 izvršil ljudski odbor naslednje investicije:
din
— 6 stanovanjskih četvorčkov (ki so delno bili finansirani iiz proračuna) 30,524.000
— 6 stanovanj v Mladinskem domu 8,186.000
— začetna dela na hiši v Cevlj. ulioi 74.000
— adaptacija stanovanj stanovanjske skupn. 3,581.000
— gostišče Podljubelj 3,440.000
— garaže v mehanični delavnici 3,364.000
— gradnja pilarne 3,133.000
— stroji, v mlinu Retnje 2,702.000
(Nadaljevanj o na 6. strani)
Iz naših delovnih kolektivov
V pilarni Triglav so na zasedanju sklenili najeti posojilo za nabavo potrebnih novih se-■kalnih strojev. Podjetju Elek-tro so brezplačno odstopili nekaj osnovnih sredstev. Upravni odbor jo tudi razpravljal o odnosih med posameznimi upravnimi uslužbenci.
V Gradbenem podjetju pa so na seji obravnavali vprašanje, kako organizirati delo na prevzetih gradnjah, da bodo do pogodbenih terminov dovršena. Podjetje je medtem že začelo graditi novo gospodarsko - upr. poslopje kmetijske zadruge V Podljubelju, ki mora biti že letos pod streho.
V trgovskem podjetju Prehrana pa 'je delavski svet razpravljal o smernicah in sugestijah občinskega sveta za delo. Predsednika DS in UP sta bila zadolžena, da stavita na prihodnjem zasedanju konkretne predloge v zadevi. Tudi s problemom delovno sile so se bavili.
Upravni odbor Kmetijske zadruge v Podlijiubcljiu jo na seji z zadovoljstvom ugotovil, da so na licitaciji bila oddana gradbena dela novega poslopja zadruga in so razpravljali o navodilih Glavne izadruž. zveza in o okrožnici Okrajne gozdar.. poslovno zveze, da bodo kot osnovne organizacijo zadrugo v bodoča opravljalo dela na področju gozdarstva, t. j. obnovo in gojitev ter varstvo gozdov, odkaiziovanje gozdnega drevja ta vzdrževano o gozdnih komunikacij. Gozdarski odseki bodo skrbeli, da se bo les smotrno izkoriščal. )Ker je občinski ljudski odbor pozval vse zadruge, da prevzamejo v svojo upravo kmetijska zemljišča splošnega ljudskega premoženja in jih z zamenjavo, prodajo ter nakupi •airond.irajo, je upravni odbor sklenil prositi ljudski odibor za točne podatke: katera zemljišča nag bi zadruga prevzela, njihova velikost, kultura, bremena In pogoji, pod katerimi naj bi zemljišča prešla v upravo zadruge. Sklenili so tudi opozoriti Mesarsko podjetje v Tržiču, da ne sme nakupovati klavno živino neposredno od proizvajalcev. Zadružniki so razpravljali seveda tudi o bližnjih volitvah.
Javne gradnje
Poslopje sodobne pekari je je že pod jtrebo. Obstoji torej upanje, da bo stavba do konca leta izročena namenu ta da bomo kmalu jedli dober kruh.
Tudi 16-stamova.njska hiša za mladinskim domom vidno raste in bo v kratkem pod streho.
Kmetijska zadruga v Podljubelju ijo začela z gradnjo g°" spodarsko - upravnega poslopja v Podljubelju. Tudi zadruga v Kovorju je začela graditi enako poslopje. Oibo stavbi morata že letos dobiti streho.
Trgovsko - stanovanjski blok na Ravnah bo letos dograjen, toda dela Damkalj počasi "a" prediujeijo, ker obrtniki, ki s° dela prevzeli, no hita dovolj-Ljudski odbor k delu zelo pri" ganja.
Tudi logarnica v Križah se Je žo začela graditi.
Gradbena in obrtniška dela na stanovanjskem enajstorčku pa napredujejo.
St. 15
TRZlSKI VESTNIK
Stran 5
STEZE IN POTU OKROG TRŽIČA
IX. Na Kriško goro (1587 m)
Kriška gora spada mod naj-' bolj markantno vzpetine v na-Sih Alpah. Zo če jse z Ljubljanskega gradu ozremo v gorenjsko stran, jo opazimo. S sorskega polja se nam vidi kot mogpčna pregrada, ki zapira pogled proti severu. Njen preko Pet kilometrov dolgi -greben sega od dolino Tržiške Bistrice v smeri proti vzhodu do Male ali Zaloško Poljano (1333 m), to jo do nizkega prevala, kjer se groben znova vzpnO v pobočje Storžca, v katerem jo še ena zareza: Velika ali Poveljska poljana.
Na Kriško ©oro vodi več poti. ko njenega vrha so moremo povzpeti, če sledimo cesti, ki vodi od železniško postajo v Križah, v vas Gozd (883 m). S te ceste se cca 15 minut pred vasjo Gozd odcepi v levo steza, ki nas pripelje na Kriško goro. A tudi iz vasico Gozd je dobro markirana pof proti vrhu. Ta Pot se nad vasjo vzpenja skozi ■gozd, v -zgornjem delu pa vodi Preko senožeti in nas v serpentinah privede do koče na Krinki gori. Z železniške postaje Krizo godimo čez Spičevo goro 2 in pol ure, skozi Gozd tri ure.
Tretja varianta jo zelo strma steza, ki nas vodi po severnem pobočju z Brčevega rovta navzgor. Jo najkrajša, a pošteno strma.
Četrto možnost za vzpon Predstavlja steza, ki vodi iznad Vi-rja preko Novine |na-Vzgor. Tržičani si lahko izberejo tudi zložnejšo stezo, ki vodi mimo apnenice proti Gozdu in ki nas v dveh in pol urah pripelje na vrh.
Naijlbcflj "shojena pa je ste-ea, ki vodi preko Velike mizice (767 m), saj je to del transverzalne poti po slovenskih gorah. Po njej pridemo iz Tržiča v dveh in pol urah na vrh. Zato jo bomo mahnili kar do Velike mizice in gotovo nam ne bo *al, saj jo ta steza izredno razgledna in prijetna, čeprav mestoma strma. Od Tržiča do koče ha Kriški gori so jo treba nam-re'č na razmeroma kratki razdalj; dvigniti za dobrih tisoč ■h etre v.
Pot do velike mizice že po-'•hamo (glej prvo številko letošnjega Tržiškega vestnika!). Ko širno so tu naužili razgledovanja na blizu in daleč, gre-1,1 o po mehki, dobro markirani stezj navzgor v mešan gozd. Steza postane kmalu dokaj str-'ha in nas po Četrturnem vzpe-hjanjiu privedo ven iz gozda, na trajni rob. Na tem skalnem robu so nam nudi prelep raz-6'ed. Blizu pod nami jo skalovja Mušna čer, ob vznožj'u pa lo'M Kriško polje. Tam je Bistrica in Brezje, nedaleč vstran Kovor in Hudo, šo daljo Radov-!Jica in Lesco in Bled. Obzor-
je
nam na eni strani zapira Do-
1 ...    1»L* 'i  '  ,111 -     .CCl^M 1 i, i-t\J—
jrća (lepo viden je tudi Sto-.6c), na drugi. Jelovica-. V ozad-JU so vidni visoki vrhovi Julij-J™b. Alp. Proti severu je glo-
°ko zarezana  šentanska doli-
nad njo Ljubelj. Nadaljujemo pot ob robu go-f~a, ki sega s severnega pobočja do sem, kajti južno pobočje
0 la malo poraslo. Na njem _Pazimo nizko grmovje in mlad *0zdni nasad. Starejšo drevjo je
uničil požar, ki so je tu raz-plamtel spomladi leta 1!>46 in uničeval gozd kar več dni zapored.
Na naslednjem razgledišču je horizont že širši: ugledamo še Krizo in Kranj, med nijma prostrani Udenboršt. Na obzornici pa sta čuvarja Kranja: Jošt in Srn ar j eta.
Vode ni, kajti greben Kriške goro sestavljajo,'triadni apnenci in dolomiti in površinska voda sproti pronica vanj* Toda vodo ne pogrešamo: usta si osvežujemo z malinami, ki se nam ponujajo ves čas ob stezi.
Hodimo menjaje po gozdu in po planem. Tu nas Šo vedno ožgana debla spominjajo na po-- žar pred enajstimi leti. Menjavata so prijetna senca v gozdu in pripeka na prisojnem robu. A pot jo kratkočasna. Ves čas nam od imenitnih malin uhaja pogled navzdol, na gorenjsko ravan, kjer so sončijo Podbrez-jo in Dupljo in senči kropar-ski kot.
Z nekdanjega pogorišča vodi steza spet v gozd. Čeprav je pot speljana tam, kjer so razmaki med iznhipsami največji, vendar je strma in sekamo izo-hipso vfes čas pravokotno. Steza nas vodi ves tar, pa robu, po stiku severnega in južnega pobočja in jo zato ves čas zelo razgledna. Razgledujemo so pa le na jug, ker je severno poboč-jo pogozdeno in nam gozd ovira razgled proti severu, proti Lomu.
Ko spet pridemo iz gozda na piano, nas na jugovzhodu pozdravita Sma-rna gora In Grmada, kajti -obzorjo se nam je odprlo vso do Ljubljanskega polja, Pod nami so hišo že hišice, okna so okenca, vas.' pa vasice. Med njimi in med temnimi gozdovi SjO V dnu Ljubljanske kotlino blešči srebrn trak: Sava.
Tu ob stezi pa nas še vedno spremljajo maline. Spremljajo nas vso pot .in nas vabijo, tako da bo naša pot na Kriško goro trajala dalj časa krt bi sicer. Kako čudovito: tu, kjer ni kapljo vode, jo narava postregla s tako imenitnim nadomestilom.
Končno zapustimo gozd in že smo vrh senožeti. Tu je Rudol-fovca. Steza vodi ob zgornjem robu senožeti Mrharce preti vzhodu; ob njej nas pozdravljajo svetli in elegantni alpski nageljčki.
Jugovzhodno pod nami jo v pobočju večji pregib. Na njem ugledamo njive in prve hiše v vasi Gozd. Pod nami je Zrnčeva gora. Kmalu smo pri mogočni bukvi s kažipotno tablico (Križe!).' Tu jo Spičeva gora. Dolinica proti Tržiču pa Bidovec.
Steza se nalahno vzpenja, ves čas ob zgornjem robu senožeti. Te senožeti so: Gašperka (poudarek na e, ki se, izgovarja skoro i), Ledindol, Povica t. j. polovica), Pečica. Senožeti se spuščajo daleč navzdol do gmajne, gozda, kl leži skoro 300 m niže.
Ko se dvigamo po stezi navzgor, -ugledamo ob vznožju sanatorij Golnik, malo vstran vas Gorice. Na jUffU nam zapira obzorje Škofjeloško hribovje z Ra-ti-tovcem na 'severozahodu in Lubnikom na jugovzhodu. Za hribovjem so pokazuje bohinjski greben, daljo proti jugu pa
Peihcgrajski. dolomiti in na jugo vznodu Rašica.
te malo in že ugledam j koto in kmalu nato še kočo. Pri koti je kažipotna tablica, ki pravi, da jo v "i ržič čez Veliko mizico 1 uro 30 minut in v Križ.3 čez Spičevo goro 1 mro in 15 minut.
Ob robu temnega bukovega gozda stoji prijetna, temnorja-va koča na Kriški gori. Ni velika, meri le 6 krat 9 m. A ko stopiš vanjo, se začudiš, saj nimaš nikakršnega občutka utesnjenosti in majhnosti. Prijetna jedilnica jo obrnjena na jug, da je tudi ob vetru, ki je tu pogosten gost, mogoče nemoteno uživati edinstveni razgled — vsaj skozi okna. Mize so razvrščeno ob steni in prostor je zelo smotrno izkoriščen, da lahko posedo do 35 ljudi. Onstran peči sta dva kotička, ki vabita s svojo domačnostjo.
Na severni strani je kuhinja in zraven shramba. Spodaj je šo klet, zgoraj pa pet sobic. Dve služita za skupno ležišče, ostalo so opremljene s posteljami. Vso prijetno in snažno. V koči moro prenočevati do 32 ljudi. Poleg kočo je zabetonirana kap-nica, voda je po ceveh speljana v kuhinjo.
Kočo so zgradili požrtvovalni člani kriškega planinskega društva, 'večidel s- prostovoljnim delom. Pomagali so jim pripadniki JLA iz Križev. Jeseni leta 1950 je bilo surovo ogrodje žo pod streho, slavnostno so kočo odprli 28. junija 1953. Prav gotovo bo so kriški planinci dobro izkazali in jim gro vso priznanje.
Pri koči je veranda, pred kočo pa ograjena ploščad, odkoder je nepozaben razgled. Pod nami jo razgrnjena vsa Gorenjska. Od Julijskih Alp na zahodu se razgledujemo preko Blejskega jezera po vsej Ljubljanski kotlini tja do Šmarne gore, po Sorskem polju, na Kranj in vasi okrog njega. Na severozahodu ugledamo Stol v Karavankah, Begunjščieo in Dobrčo. In če stopimo za kočo, se nam odkrijo svet okoli Senlansko doline, Loma in pod Košuto. -Zares edinstveno! Izpred koče vidimo, še del sosednjih Kamniških planin: Kal-ški Greben, Krvavec in Mož-janco pod njim. Spodaj pav Preddvor, Bašelj, Tupaliče, Breg, šo dalje Cerklje in Šenčur. >
Ne, toliko slovenskega sveta ne obseže oko zlepa ne. Znan je razgled z Jošta, slovi tudi razgled z Dobrče, a razgled s Kriške gore ju poseka.
Neposredno pod nami so senožeti: naravnost pod kočo je sonožet, Mala dolina, le malo vzhodno od kočo pa Velika se-nožet, kajti za planšarsko izrabo tal Kriška gora s svojimi strmimi pobočji no prihaja v postov. Zato senožeti kosijo; spodaj nad gozdom moremo opaziti visoko  seneno kopice.
Se in še so razgledujemo. Saj ni zlepa moč pregledati vsega: vasi so tu in ceste in gozdovi in griči in obrobno višjo vzpetine. Cel reliefni zemljevid gorenjskega prostora.
Pravijo, da ima Kriška gora sedaj, ko stoji na njej koča, več obiskovalcev. Menim, da jih ima šo vedno premalo, kajti ljudje so ne zaveda-jo, ali vsaj premalo zavedajo, kakšen užitek nudi takole posedanje in razgledovanje po gorah in dolinah. Svet so odpre, obzorje se razširi, širi so pa tudi utesnjenost, ki jo povzroča v nas vsakdanjost s svojimi tegobami. Nastopi trenutek sproščenosti in vso tisto, kar nas jo težilo, res ni več važno; saj je svet širok in življenje lepo, čo le hočemo uteči ozkosti, ki nas tišči v do- 1 lini, in priti sem gor, kjer se laižo diha in mirneje spi.
O lepotah Kr.iiško gore je že pred vojno (1940) pisal v Planinskem vestniku prof. Jo-siip Wester. (Spis smo ponatisnili v našem listu 1. 1953 v št. 7, 8.). Naši planinci pa pojejo o njih tako-le:
Kriška gora naša, bodi pozdravljena!
Vsi  to   častimo, ker- si ponos , gora.
S tvojega vrha krasen raz™1 od nudi se tisočem, lepote žejnim očem.
Kdor le enkrat, pride na Kriško
goro,
gotovo spet drugič prišel bo na
njo;
saj lepota goro očara vsakogar, naj si bo mlad ali star, vsak uživa njo čar. Srnama in Smarjeta se Kriški klanjata,
Triglav pa pravi: -meni si ljubljena.
Kamniške planine mu odgovarjajo:-
Najlepša med gorami si, Kriška gora ti. Prof. Slava Rakovec.
Lepa jesenska nedelja --dom na Kofcah pa neoskrbovan
Skupina turistov iz Ljubljane se jo v nedeljo 22. septembra napotila proti domu na Kofcah. Na veliko začudenje so našli dom zaprt, tako da so se morali vrniti na Kal in prenočit; v oskrbovani koči planinskega društva Podljubelj. Torej dom na Kalu je bil lahko odprt, dom na Kofcah, ki je vsekakor bolj privlačna planinska in turistična postojanka pa zaprt,, čeprav v prospektu tukajšnjega PD prav lepo piše, da je dom na Kofcah redno oskrbovan do 15. septembra in od 15. septembra dalje pa ob nedeljah in praznikih.     Razumemo, da dom na
Kofcah ob slabem vremenu ne moro biti odprt, razumemo tudi eventuelne težave, ki jih ima društvo z oskrbniki, ne razumemo pa, da so odborniki ne zavedajo, da morajo v takem primeru sami poskrbeti, da je dom na Kofcah oskrbovan ter tako nudi izavetj-e Bn 'oskrbo ljubiteljem naših planin in -gora.. Izgovor, da morda to ni rentabilno vsekakor ne gre v prid planinskemu in turističnemu poslanstvu. Povrhu pa nas preseneča šele 28. septembra v Slov. Voročevalcu objavljena vest, da je dom na Kofcah od 15. septembra daljo zaprt!
Strun 6
Proračun in investicije
(Nadaljevanje s 4. strani)	din
— zaklonišče	3,503.000
— dovršitev sindikalne dvorane	1,667.000
— osnovna sredstva za Galanterijo	830.000
— planinske naprave	2,591.000
— ozvočenje gimnazije	'239.000
— gradnja četvorčkov na Ravnah	5,454.000
— načrti za trg. stanov, blok	449.000
— ustanovitev Mlečne restavracije	1,241.000
— preložitev ceste proti Slapu	1,500.000
Skupaj	73,699.000
Poleg že navedenih .investicij" ki so se finansirale iz lastnih sredstev brez obveznosti za
vračilo, jo naš i ljudski odbor najel kredite in izvršil nadaljnje investicije:
za elektrifikacijo v Bistrioi za planinske naprave iza  vodovod Brezje—Hudo za cesto proti Slapu - preložitev ■ Skupaj
din 1,858.000 2,249.000 3,404.000 1,458.000 8,769.000
Za zadnje navedene investicije je ljudski odbor že v letu 1957 moral odplačevati prvo a-nuitete iz proračuna.
Za stanovanja so taili najeti krediti iz stanovanjskega sklada:
— stanovanjski četvorčki na Ravnah (Ta stanovanja so že dovršena)
V gradnji so pa šo hiše:
— trgovsko stanovanjski blok (doslej izplačano)
— za stanovanj o v Sebenjah
— za  stanovanjski  enajstorček doslej Skupaj
din 10,179.000
10,021.000 5,202.000 11,376.000 ' 26,659.000
Ce končno seštejemo vso izdatke, ki jih je imel ljudski 'Od-
bor Tržič v dobi svojega poslovanja, vidimo, da je izdal: din
— za  administrativni proračun 258,935.000
— za gradnjo in adaptaaijo stanovanj 139,243.000
— za komunalne naprave 50,608.000
— za nabavo osnovnih sredstev podjetjem 29,169.000
— za ostale investicije 17,250.000
Skupno je naš odbor torej porabil 495,205.000
Navedena velika vsota je bila izdana izključno v cilju za napredek tržiške občine in njenih prebivalcev.
V zadnji številki je 'naš list objavil podatke, koliko znaša perspektivni plan občine za dela v bodočih letih. Skrb novega ljudskega odbora bo, da načrte v okviru možnosti uresniči.
Ce ob zaključku ugotovimo še to, da je leta 1952 bilo v naši občini zaposlenih 3298 oseb, letos pa že 4118 oseb, znaša torej porast 25%. Gospodarstvo v naši občini je leta 1952 'imelo bruto produkta v vrednosti 7 milijard in 200 milijonov din, letos pa že 9 milijard in 500 milijonov dinarjev, spet opazimo, da zna-
ša porast kar 40%. Res je ta porast deloma pripisati povišanju cen, toda ne v taki meri. Narodni dohodek je od leta 1952 do danes porastel za 14% in znaša letos na enega prebivalca 385.000 din. Gospodarske organizacije, t. j. podjetja so od .leta 1952 do danes iz lastnih sredstev izdale za lastne investicije kapitalne izgradnje 306,000.000 din in nadaljnjih 37,284.000 din so izdalo za družbeni standard, medtem ko so društva, predvsem Planinsko društvo, Partizan, Strelska družina, Avto-mo-to društvo in Išportna društva v navedeni dobi dala za lastne investicije 24,000.000 din.
Opisano delo in številke kažejo napredek tržiške občine.
Zamujena priložnost
V zadnji številki našega lista smo pisali o kreditu, ki ga nudi Turistična zveza Slovenije Tržiču, pravzaprav Turističnemu društvu, da nabavi opremo za prenočišča v gostišču ali pa v Tržiču s pogojem, da od skupne vsote 350.000 din 20% prispeva naša občina.'Ta ponudba pa je odbita. Mnenje, da prenočišča v gostišču zaradi varnosti meje ne bi bila primerna je nepravilno, saj imoramo računati, da se bo tTMI to vprašanje slej ko prej uredilo. Nekaj upanja pa je tudi, da krasni zeleniški tereni postanejo kdaj naš zimsko-športni center. V primeru, da je to res neustvarljivo pa bi bila razpoložljiva prenočišča kjerkoli v Tržiču zelo dobrodošla. Sprašujemo so ali jo lepa priložnost, da se za 70.000 dinarjev, ki bi jih dala občina Turističnemu društvu Tržič, da nabavi opremo v vrednosti 350 tisoč dinarjev, žo zamujena? Posebno še, ker bi občinski ljudski odbor odplačeval le 20% vsote in ne celotno, kot bi marsikdo mislil po članku, ki smo ga objavili v zadnji številki.
IZ ZASEDANJA GORENJSKIH FOTOAMATER JE V
Delegati fotoklufoov Gorenjske so na zasedanju v Dragi dne 21. septembra 1957 izvolili okrajno strokovno tehnično komisijo v pomoč Okrajnemu odboru (Ljudske tehnike.
Skrbela bo 'za početno dejavnost in čim večjo povezavo foto-klubov Gorenjske. V tej komisiji bo tudi žirija, ki bo ocenjevala delo gorenjskih avtorjev.
Za predsednika te komisije je bil izvoljen J. Hočevar, Tržič, za tajnika pa P. Fajfar, Tržič.
PREKLIC
Podpisana Frančiška Remec* obžalujem in preklicujem očitke, ki sem jih iznašala nasproti Nežki Hafner iz Bistrice št. 19.
Frančiška Remic
POSRED OVAN JA
Izgubila sem 'črno daimsko torbico. Pošten najdiitc)lji haij jo odda proti nagradi v pisarni Turističnega društva.
Nov šivalni stroj »Singer« prodam. 'Batove isie . v pisarni; Turističnega društva.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Rodile so:
Brigita Benedik, tkalka iz' Tržiča — deklico; Jožefa Pesjak, delavka iz' Loke — deklico; Ma-'rija Meglic, (gospodinjska pomočnica iz Doline — deklico; Marija Rotar, gospodinja B Tržiča — deklico; Viktorija Križnar, nameščenka iz Tržiča — dečka; Nada Sparovec, delavka iz Tržiča — deklico.
Čestitamo!
Umrl je: .
Kristijan Valjavec, kovač iz Tržiča, Fužinska ul. 1, star 54 let. i
Našo sožalje!
Poročili so se:
Vladimir Gosar, ivodni instalater iz Pristave in Viktorija Bohinc, prefii.valka iz iSebenj; Franc iZupančič, zidar iz Jelen-dola in Ivana Tušek, prešivalka iz iJelendola; Zivojin Kibarda, podoficir JLA iz Novega imesta in Hermina Bizjak, trgovska pomočnica iz Križev; Vladimir Gros, brivec iz Tržiča, Kavne '12 in Ernestina Zupan, tovarniška delavka iz Tržiča; Stanislav Framtar, mizar iz Brezij pri Tržiču in Ljubica Bosnan, otroška negovalka iz Tržiča; Štefan Za-plotnik, uslužbenec iz Križev in Gabrijela Sušnik, uslužbenka iz Strahinja.
Mnogo sreče!
KINO
1.—2. oktobra ameriški kriminalni film »GOSPOD 880«
3.-^4. oktobra 'ameriški kriminalni film »LOV ZA VOHUNI«
5.—7. oktobra ameriški film v barvah »RAPSODIJA«
.8.—9.. oktobra japonski film »SEDEM SAMURAJA«
10.—tli. oktobra jugoslovanski film »INE OBRAĆAJ SE SINKO«
12.—14. oktobra ameriški film v barvah »MED NEBOM iN ZEMLJO«
15.—16. oktobra francoski fil"1 »LJUDJE  BREZ VARNOSTI«
17.-18. oktobra italijanska filmska komedija |»HCI POLKA«
OSEBNE VESTI
26. 9. 1957 jo diplomiral na ljubljanski univerzi Franc 'Rado Pavčič za inženirja elektrotehnike.
Iskreno čestitajo sorodniki in prijatelji.
Za inženirja elektrotehnike je te dni diplomiral tov. Mila« Križnar. Čestitamo!
ScJtillingovc žrtve
Poleg mnogih načinov tiniče-vanja nasprotnikov Hitlerjevega nacizma po nemških koncentracijskih taboriščih so bili tudi razni poizkusi na moških in ženskah, katere je najvišji šef SS Himler poveril raznim nemškim znanstvenikom. Tako so na primer poskušali, koliko prenese človek mraza ali vročine, poskušali cepljenje raznih bolezni itd
Intemiranci sploh nismo bili več ljudje, ampak le še številke. Najbednejše žrtve pa smo bjii tisti, ki so -nas odbrali za razne poizkuso\ ter nam tako odvzeli še zadnjo trohico človeškega dostojanstva.
V taborišču Dachau so določili okrog 1000 jetnikov za poizkus cepljenja in zdravljenja mala-
rije. To 'opravilo jo 1. 1942 prevzel prof. dr. Klaus Schilling. Meseca avgusta in septembra letošnjega leta mineva 15 let, odkar nas je ležalo — med slovenskimi največ gorenjskih upornikov zoper nacizem na bolniških posteljah madaričnega oddelka, dachavskoga revirja, »bolnice«. V prostorni sobi je bilo tudi več bolnikov drugih narodnosti. Prvo skupino Slovencev so določili za poizkus malarije že v začetku avgusta 1. 1942. Konec maja 1942 so jih odpeljali iz Begunj v Celovec, od tam pa v Dachau, kjer so jih vtaknili takoj v kazenski blok št. 15, od tam pa na ma-larični oddelek. Nekatero so predlagali za malarijo tudi starešino sob ali blokov (»barak«), kakor se je n. pr. meni zgodilo. Bil sem na bloku 14, kjer jo bilo
precej Slovencev. Starešina bloka je bil Willi Ness, zelo surov človek. On jo moral skrbeti za hitro prenašanje hrane iz kuhinje na vseh 30 blokov. Vsakokrat, to je zjutraj ofo 4. uri, dopoldne ob 10. uri in popoldne ob 17. uri, je bilo treba okrog 500 kotlov, težkih nad 80 kg, znositi od kuhinje do blokov. Vsak koitel sta nesla po dva jetnika. Tako sem bil med »K'0'sttragerj'i« neka dopoldne in sva nesla kotel z zeljem skupaj z nekim starim Poljakom. Oba sva bila zaradi lakoto oslabela in sva zato med nošenjem kotla večkrat malo počila. To jo opazil Ness, skočil proti meni ter me z udarcem po glavjj s koščeno pestjo pobil na tla rekoč: »Ti bom žo jutri pomagal v krematorij«. Bil sem vseskozi opti-
mist, zato me grožnja
starešine
bloka ril nič vznemirjala. Nekaj dni potem sta prišla na blok » dva  bolničarja  iz malaričnefi3 oddelka.  Ness  je  s kričanjem prignal   nekaj   jetnikov Pre' blok, stopil iz bolničarjem v 80* bo, pokazal name rekoč: »Tetja s to številko 30689, vzemite! Posebno ga vam priporočam. bro ga preparirajte!« Takoj wa*° smo šli vsi skupaj v »revir« W rentgenski pregled. Jaz sem m10' ral   takoj   v operacijsko sobo, kjer so mi vzeli nekaj krvi te me spustili nazaj na blok.
Schillingoivi bolničarji  so P° njegovih    navodilih - okuževa jetnike največ s komarji in 1 jekcijami,  s  krvjo, okuženo malarijo.
(Se nadaljuje)
mesecu / Urejuje ga uredniški odbor. Zanj odgovarja
»Tržižki vostnik«, glasilo SZDL tržiške občine, izhaja vsakega 1. in 15.
Stumfal / Izdaja ga Turistično društvo v Tržiču / Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta JLA / Telef št. 255 in 274 naročnina 360 din, polletna 180 din. Posamezna številka 15 din / Tekoči račun izdajatelja: 61-KB-4-Z-90
Ma«*
Celoletna