Vprašanta in odgovori. Pogoji za sprejem k obmejni četi. K. F. v K. Treba ja priporočeno poalatl proSnjo poveljnlkvj pograničnih Cet v Skoplju, jo kolkovati z 10 Dln ter dokazti z domovnico, da ste Jugoslovanskl državljan, z rojstnim liatom, da niate preko 30 let star (ako ate redov ali kaplar) in ne preko 35 let (ako imate večjo šaržo), z nravatvenlm apričevalom, da ste dobrega obnašanja, z zdravniškim. sprlčevalom, da ate zdrav, odnosno za alužbo apoaoben, nadalje, da ate odslužili svoj kadrovski rok in zavezati se morate, alužitl pri četi najmanj tri leta. Sedaj sprejemajo prosllc« najprej na leto dni kot pripravnike in Sele po tem letu jih prevedejo za atalne. Priposestvovanje potl skozi gozd. M. D. v I* Ze od leta 1896 ste za prevoz listja tn drv uporabljall kolovoz, kl teča deloma po tujem gozdu. Lastnik dotičnega gozda Vam je začel pot branltl in zahteva, da prosite, kadar hočete vo» zlti. Vprašate, ali ste rea dolžnl prositi za pot, all pa jo smete morda proato uporabljati, zlaatl, ker druge potl sploh nl. — ze cea. patent od leta 1853 je določil, da se poljskih alužnostl Bkozi gozdne parcele ne more več pripoaeatvovatl, Pridobitl ae jih more le s piameno pogodbo, poalednjevoljno odredbo all s pravorekom, izdanim prl delitvi skupnih zemljiSč. Naše najvišje aodl* Sče je v nekl pravdi 'trreklo, da Je možno prlpoaestvovati alužnostno pravlco v slučaju, ako skozl gozd že vodl kaka pot. Vendar pa sodiSča navadno zahtevajo, da je ta pot vneSena v mapo. Ker pravite, da vodi skozi tuji gozd lo kolovoa, Vam svetujemo, da ae z laatnikorn zlepega zmt* nlte, ker kak drug, zlaatl aamolaaten postopek, očividno ne bi vodil do uspeha. Ako ne boat« mogll doseči aporazuma in ako Vaših gozdnlh proizvodov res ni mogoče izvoziti drugače, odnosno v drugi smeri, nego 8kozl tujl gozd, all če bl bila drug način all druga smer nerazmerno dražja, vložite prošnjo na okrajno .glavarstv« po § 81 zakona o gozdlh. Ta oblast mora v 80 dneh po predhodnem komiaijskem ogledu In za» aliSanju prizadetih oaeb ter strokovnjakov isdatl odlodbo po načelu razlastitvenega poatopanja. V tej odločbi ae določijo: amer ln vellkoat potl, način uporabljanja, rok, do katerega traja pravica uporabljati zasilno pot, in velikoat odškodnine. Ce je kakšna atranka nezadovoljna ¦ odločbo upravnega oblaatva glede odškodnin«, ima pravico, predložitl avoj zahtevek rednemu clvilnemu sodišču. Kot vidite, bl bila atvar združena s precejšnjiml stroškl, katere bl moraU trpetl VI. Oddaja električnega toka drughn odjemalcem. P. F. v R. Nek poseatnlk bo zaCel prolzvajatl elektrlčnl tok dn ga namerava oddajati tudl Btirim druglm posestnlkom. Vprašate, all ame rea pddajati tok druglm oeebam, ne da bl uatanovUl! ^adrugo, odnoano brez zadevnega oblaatnega dorplila, all naj Jemljete tok na Stevce ali protl pavsalnemu plačilu, kollko toka porabljajo poBamezne žarnice. — Prolzvajalec električnega toka alednjega ne ame oddajati drugim oaebam protl plačllu brez oblastnega (obrtnega) dovollla. Za to dovolilo bi moral plaCati 8000 Din takae. Smel bi pa oddajati tok brez dovolila, hko bl odjemalcl toka ne plaCevali, marveč bl ee dogovorilo, da priapevajo le k atroškom za vzdrtovanje naprave ln daljnovodov. Ako bi Vam ne prijalo ne eno ne drugo, bi bilo najbolje, da ustanovite zadrugo. — Plačevanje po pavšalu je bolj enoatavno, po fitevcu pa bolj pravično, odnosno natančno. fitevcl atanejo okoli 400 Din. — Eno tako zvano kilovatno uro toka porabl žarnica s 10 svečami (vati) v 62 urah, 8 25 avečami v 40 urah, fi 80 svečami v 83 urah, s 40 svečaml v S5 urah, B 60 svečami v 16 urah. Računa se namreč, da žarnlca 8 tisoC vati (sveCami) v enl arl porabi kllovatno uro toka.