ZVEZDE SO VEČNE MatejBor OSEBE: ANDREJ BRINAR, komponist BOŠTJAN JASNA, študentka KURIR DR. KAMIN, njen oče PARTIZAN DAGARIN, župnik 1. BELOGARDIST GNIDOVEC, kaplan 2. BELOGARDIST FONZA, organist DOMINIK MARJANA GAŠPER MOKOREL PARTIZANI IN BELOGARDISTI KAJETAN VAŠCANI ANTON PRVO DEJANJE Dnevna soba v župnišču. Nič posebnega, le da stoji v kotu klavir in razen svetih tudi par posvetnih podob. Zimsko popoldne. Sonce sije skozi okno- Ura v zvoniku bije štiri. Nekaj časa nikogar, nato vstopi župnik DAGARIN, za njim njegova gospodinja MARJANA, ki drži njegov kovček v roki. Vidi se, da je Dagarin prišel s poti. DAGARIN (se ozre po sobi, potem veselo): Hvala si ga bodi Bogu. Še vse je ta^ko, kakor je bilo. Koliko časa je že, kar sem moral od tod? MARJANA (nagne glavo z ene strani na drugo in vzdahne): Celo večnost, prečastiti gospod, celo večnost. DAGARIN (ji da plašč in stopi k oknu): Ja, ja, takrat je bilo drugače, ko' sem odhajal. Vsepovsod tovariši... In nemir. No, zdaj, pa se tam spod po trgu sprehajajo tile... Ampak puške... Te so predolge. Okorne. Te francoske. Malce smešne, ali ne, Marjana? Slišal sem, da se ljudje norčujejo' iiz njih? MARJANA: Kaj zaito, če so puške predolge — da bi le vojska ne bila še daljša zarad njih. DAGARIN: Ja, ja to je poglavitno. (Se spet ozre po sobi.) Glej, glej, tudi jabolka so vrh omare. Kakor včasih. (Vzame jabolko in ga zadovoljno ogleduje.) Jaz pa sem mislil, da so vse raznesli. Kako dišijo te zlate remete. (Ugrizne.) In kak okus. Pa gambovcev je kaj, Marjana? MARJANA: Je, je. Spodaj v kleti jih imam. In tudi par jonaitank je. Za njih, vejo, gospod župnik. DAGARIN: Pa si dala v klet; oglja, da se bodo dalje držale? MARJANA: Sem, sem, gospod. Kakor zmerom... čeravno jaz na tisto oglje ne dam veliko. 590 DAGARIN (sede in ji pomoli noge, da mu sezuje čevlje. Medtem ko mu Marjana sezuoa čevlje): Le meni verjemi, Marjana. Oglje vsrkava škodljive pliine. [Se nasmehne.) Kaikor mi vaše grehe... Copati so v mojeni kovčku. (Marjana gre in odpre kovček, Dagarin pa, truden od poti, se zlekne v naslanjaču in čez čas reče:) Pogrešal seim te, veš. MARJANA: Saj sem tudi jaiz njih. Bojo požireik češnjevca? DAGARIN: Kaj, tudi tega imaš? MARJANA (vzame iz kredence steklenico in mu natoči): Samo za njih. Njih je čakal ves čas. Pod ključem. Kje so že tisti časi, ko vsmo romali v Rim. In ravno nasproti nas je imel duče svojo' palačo. Enkrat sem ga celo videla. Zelo positaven mož, moram reči. No, takrat se mi še sanjalo ni, da bojo njegovi vojščaki kdaj tudi tu pri na)S okoli Pod-bukovja. Bog ve, da ne. DAGARIN (položi kozarec na mizo): Dober češnjevec. Zelo dober. Boljši kot lami. Boljši ... Res ... MARJANA: Boijo še enega? DAGARIN: Ne, ne. Bog ne daij. Srce. MARJANA: Kako pa je zdaj z njim? Nič boljše? DAGARIN: Ze, že. Samo če pijem, slabo spim. Sploh slabo spim zadnje čase. MARJANA: Nič čudnega, nič čudnega. Tudi meni se ne godi dosti boljše. Cele noči tuhtam, tuhtam ... DAGARIN: Saj imate zdaij mir, ne? MARJANA: Že, že... okoli farovža... ampak tu notri (da roko na srce) ga ni... Skoda. Mislila sem, da jim napravim veselje z njim. (Pokaže na češnjevec in ga postavi nazaj v kredenco.) DAGARIN: Saj se mi ga, Marjana. (Čez nekaj hipov.) Res, pogrešal sem te. In zato bo najpametneje, da te do pomladi vzamem s seboj. MARJANA: Kam? Pa ne da bi jih spet neslo nazaj v Ljubljano? DAGARIN: Žal sem prišel samo mimoigrede. MARJANA: Sveta Pomagavka, česa mi ne povejo. Kdaj pn spet odrinejo? DAGARIN: Jutri. MARJANA: Rekla bi, da so že čisto pozaibili, da so žuipnik v Pod-bukovju. DAGARIN (se nasmehne): Nisem pozabil, Marjana, sam Bog ve, da ne. MARJANA: Pa, so pisali, da bojo prišli in ostali tu. DAGARIN: Olovek obrača, Bog pa obrne, in meni je že marsikaj obrnil na glavo, Bog mu odpusti. 591 MARJANA: To je že njihova stara šala, ampak prav res, da tako ne bi smeli govoriti. DAGARIN (se nasmehne): Dobri šali tudi Bog odpusti. MARJANA: Oni že vejo. DAGARIN: Pa motovilca si kaj posejala? MARJANA: Seveda, sem ga- Ce jim diši, ga lahko precej naberem. DAGARIN: Ni snega na vrtu? MARJANA: Le malo. Letos ni huda zima. DAGARIN: Torej prinesi mi solato iiz motovilca in trdo jajce, z limono. Jo imaš? MARJANA: Imam^ gospod, imam. DAGARIN: Pa tudi za moje spremljevalce kaj pripravi. MARJANA: Kdo so ti ljudje? Nič kaj prijazni niso videti. DAGARIN (ne da bi ji odgovoril): In postelje. Za nocoj. In mogoče za jutri. Potem pa v Novo mesto... Ja, v Novo mesto. (Tu obmolkne, potem ues zamišljen): S težkim srcem grem tja. MARJANA: Zakaj, gospod? DAGARIN {nekaj trenutkov pomolči): Zaradi Andreja. MARJANA: Zarad Andreja? Saj je tu. DAGARIN: (zelo presenečen): Tu? MARJANA: Že tri dni. DAGARIN: In kaj dela tu? MARJANA (pomigne proti vratom na levi): Tamle je... Spi. In kadar ne spi, sedi pri klavirju. Igra pa ne... DAGARIN: Kaj pa? Piše? MARJANA: Meinda tudi ne. Kar tako tjaveindan gleda. Jaz ne vem, kaj ima . .. DAGARIN: Je Ikair doma? MARJANA: Snoči je šel, pa se šele davi vrnil. DAGARIN: Kam je šel? MARJANA: Saj vejo. DAGARIN: Je torej tisto dekle tam? MARJANA: Je. DAGARIN: Zdaj pozimi? Hm... Kaj pa umvesrza.? Saj vendar študira v Ljubljani. MARJANA: Menda, ampak zdaj je tam gor. DAGARIN: In on hodi k nji? MARJANA: Tako je pač. In še v kakšno nevarnost se podaja. Tam oikoli Hudega Javora, veste, gospod, so že spet oni. DAGARIN: Spet? MARJANA: Spet, spet. 592 DAGARIN: In on hodi tja! MARJANA: Rdkla sem mu že, naj ne hodi. Davi pri zajtrku, on pa je samo skledo z žganci odrinil, potlej pa cele pol ure kar talco skoz žekno tjakaj v ogenj gledal. In ko sem ga nazadnje le vprašala... Kaj je, gospod? DAGARIN (ki je medtem našel nekakšne papirje na klavirju): Gledam. MARJANA: To so njegove note. DAGARIN (beroč): Vem, vem. MARJANA: Cele kupe jih ima. S seboj jih je prinesel. Vse je prinesel s seboj, gvamte, bukve, solne, skratka vse. DAGARIN: S soboij? Kako to? Saj ne misli tu ostati? MARJANA: Jaz ne vem... Mogoče pa misli kam na pot... Bog ve, kaj ima v glavi, iko pa nobene ne zine... Naj ga pokličem? DAGARIN (odloži papirje nazaj na klavir): Pa ga pokliči v božjem imenu. (Marjana stopi proti levi in nekam plaho, kot da se onega tam notri boji, nastavi členek na vrata.) Se trenutek. (Vse kaže, da bi rad srečanje z Andrejem odložil.) MARJANA: Prosim, goispod. DAGARIN (jo pogleda): Je kaj rekel? Milslim, o moni. . MARJANA: Nič taikega. DAGARIN: Ne? MARJANA: Samo to, da bi jih že rad videl. DAGARIN (presenečen): To je rekel? MARJANA: To. Zakaj so se tako začudili? DAGARIN: Ah, nič, nič. MARJANA: In z organiistom sta si prišla navzkriž. Čudno, saj sta se včasih kar dobro^ ujela. DAGARIN: Zakaj sta si prišla navzkriž? MARJANA: Prikolovratil je sem, da bi mu častital. Ne vem zarad česa že, pa ga je Andrej čez prag vrgel. Saj, nič ne rečem, ta organist je res bolj čuden človelk — pije, saj vejo, še več, kaikor je prej — ampak sikoiz vrata ga ravno ne bi bilo treba vioči. DAGARIN (vzame iz žepa telovnika škatlico, iz nje pa tableto in jo dene v usta, rekoč): Ne, ne, ni treba vode. MARJANA: Še zmerom iste tablete? DAGARIN: Ne, zdaj imam druige. Močnejše. MARJANA: Hudo nam je po^ njih, gospod, pa je še zmerom boljše tako, kakor da bi se imeli vrniti, preden se jim zdravje vrne. 593 DACjARIN (ki je ne posluša): Ja, ja. (Z drugim glasom.) Tak praviš, da ga je če« prag vrgel. MARJANA: Pa kako. Tako neziiainiskoi divjega ga še nisem videla. Le kaj je z njim? DAGARIN (hodi po nobi sem ter tja precej časa, nato pa se ozre v Marjano — videti je, da ji misli razodeti neko skrivnost): Marjana, veš. nekaj se je zgodilo . . . MARJANA: Bog se usmili, je kaj hudega? DAGARIN (obotavljajoče): Je... Ko je bil Andrej zadnjikrat pri meni, je pustil tam par svojih skladb, da bi mu jih jaiz dal preipisati... Pa so prišle kaj vem kako v roke tiistim ljudem tam v Ljubljani, no in potem . . . MARJANA: Kaj je bilo potem? (V skrbeh.) Pa ne da bi jih kam založili ali celo' izguibiM? Kakor sem jaz eno od njih ... Sveta mati božja, priprošnjiea maja nebeška, takega dne ne bi več rada dočakala ... Saj sem mislila, da bo po meni... pa ni bilo... ampak tega, kako sta se tistikrat z orgainistom napila. ne poizabim nikoli.., Potem je pa dober teden tam notri zdel... Ko je spet na spregled prišel, ves skuštran in neprespan, pa se mi je tako veselo smejali, da nijkoli več ne prej ne poslej. »Marjana,« mi je rekel, »hvala ti, da si izgubila tisti zmazek. Ko bi ga ne bila, bi tegaile tu, vidiš, nikoli ne bilo.« In pri tem je potrkal po svojih notah ta;ko štemano, da se je še meni milo storilo ... Zaito, gospod župnik, nikar preveč skrbi. Ni vse zgnibljeno. kar se zgnbi . . . DAGARIN (ki je medtem ves zamišljen sedel v naslanjaču in poznanja! s škatlico, si gre z roko po utrujenih očeti): Ne gre za to. Marjana . . . uekaij hujšega je . . . MARJANA: Kaj pa. Bog pomagaj? DAGARIN: Veš, eno teh skladb so dali na program. In ker ni imela luiLsiova. so me vprašali, če bi imel moj nečaik kaj proti, ako' bi ji dali naslov (tu malce počaka) »Roma aeterna«. io se pravi »Večni Rim«, in jo ]:)osvetili Visokemu komisarju. MARJANA: Pa potlej? DAGARIN: Pisal sejn Andreju, in ko nisem dobil odgovora... do tistega dne, kot je bilo rečeno, sem jim povedal, da Andrej privoli... Veš, s to skladbo so se naši hoteli Visoikemu komisarju prikupiti, da bi bil bolj popustljiv glede njihovih zahtev. Niso se zmotili. Ko je Visoki komisar poslušal skladbo', posvečeno njemu, se je kar topil od samovšečnosti ... Čez nekaj dni je privolil v stvari, o katerih prej niti slišati ni hotel. iMARJANA: Kaj pa Andrej? 594 DAGARIN: Sam Bog si ga vedi, kaj ga je prijelo! Storil je nekaj, da se še zdaj zgrozim, če le pomislim na to. MARJANA: Moj Bog, saj so tudi zdaj preibledeli. (Dagarin, ki je medtem sedel u naslanjač, ji pomigne, naj pride bliže, ker ne more govoriti preveč na glan.) Torej kaj je stoiril? DAGARIN: Napiisal je pismo Visokemu komisarju, češ da on o vsem tem ničesar ne ve. MARJANA (ki je preprosta ženska, pa veiidarle marsikaj razume, se pokriža): Bog se usmili. In kaj bo zdaj? DAGARIN: Bomo videli. MARJANA: Naj ga pdcličem? DAGARIN: Pokiliči ga v božjem imenu. MARJANA (stopi k vratom in previdno potrka): Gospod Andrej! ANDREJ (od znotraj): Ka;j je? MARJANA: Gospod župnik, vaš stric, so prišli. DAGARIN (sedeč v naslanjaču in strmeč nekam v strop): Pojdi zdaj in poskrbi za tisite ljudi. MARJANA (strahoma pogledujoč zdaj v župnika, zdaj v vratu): Ceiuu so prišli z njimi? DAGARIN: Taki časi so pač ... (Marjana odide.) ANDREJ (visok, krepak plavolasec, blizu tridesetih let, se prikaže med vrati tak, kakor je vstal iz postelje, nekaj trenutkov gleda proti Dagarinu, ki se ne ozre, nato pa reče odsekano): Dober dan. DAGARIN (še vedno strmeč v sirop): Kaiko da si tu? Je šola zaprla? ANDREJ (še vedno pri vratih): Ne. DAGARIN: Si dobil dopust? ANDREJ: Ne. DAGARIN: Kako pa? ANDREJ: Sam sem si ga vzel. DACARIN: Se pravi, da si službo pustil. ANDREJ: Recimo. DAGARIN (ki je znova pobral škatlico, katero je bil poprej odložil na mizo zraven sebe): In zakaj? . ANDREJ: Imate tako malo domišljije? DAGARIN: Si se bal, da bi te prijeli? ANDREJ: Niti ne. DAGARIN: Kaj pa? ANDREJ: Naveličal sem se razlagati svojim kolegom, kaj mislini o večnem Rimu. 38*- 595 DAGARIN (znova potrese s škatlico): Si zmožen govoriti mirno z memoj? ANDREJ: O čem? DAGARIN: Bog pomagaj, o čem! Mislim, da se imava marsikaj pogovoriti... ANDREJ: Bolje, da ne zaoneva, stric ... In sploh se vam čudim, da se mi po vsem tem še upate — da ne rečem drznete — pogledati v obraz! DAGARIN (vdane s težavo iz naslanjača): In jaz se čudim tebi... ampak, Andrej, stvar ni tako preproisita, ni taiko preprosta, kakor si mogoče misliš ti. Odkar sem zvedel, kaj si storil, nisem več mirno za-tisnil očesa. ANDREJ: Tudi jaz ne, odkar sem zvedel, kaj ste storili vi. DAGARIN: In kaj sem storil takega, Andrej? ANDREJ (jezno): Stric, prosim vas, ne norčiujte se z menoj! DAGARIN: Je skrb zate norčev^anje? ANDREJ: Hvala lepa, stric, za takšno skrb! (Stopi po xobi z rokami v žepih in mimogrede sune z nogo ob stol.) DAGARIN: Ko' bi bil odgovoril na moje piisino. .. ANDREJ (se sunkovito obrne proti njemu): Na vaše pismo? Na taka piisima je edino primeren odgovor — molk. DAGARIN: Potem pripiši stvar sam sebi, Andrej. ANDREJ (besen, vendar se obvlada): Sam sebi? Zanimivo. DAGARIN: Bog ve, da si mi bil takrat odločno rekel: Ne! bi do vsega tega nei prišIo'. ANDREJ: Zanimivoi, zanimivo-. DAGARIN: Sam Bog mi je priča, da ne . . . čeravno sem si iz vsega srca želel — to ti odkrito priznam — da ne bi odklonil, ker so se ti s tistim posvetilom odpirali lepi obeti, katerih ti v pismu, ker je bila stvar še v zraku, nisem hotel omenjati. ANDREJ [ves čas do skrajnosti napet): Kakšni obeti? DAGARIN: Vojna je, Andrej. ANDREJ: To sem že opazil. DAGARIN: In sicer takšna, kakršne pri nas še ni bilo. ANDREJ: Deloma tudi po vaši zaslugi. Kar poslušajte. (S trga je slišati korakanje in pesem: »Regiment po cesti gre'!:.) To so vaši vojščaki. Dobro sie jih že zdresirali. DAGARIN (vzdahne): Jaz jih nisem... Vendar pustiva to. Kaj sem ti že hotel reči? No, torej, namignili so- mi, da bi ti tisto posvetilo utegnilo odpreti vrata tja dol v Italijo... To ne bi bilo tako napak... Če si v škornju, te škorenj ne more pohoditi ... In Italija je tak ško- 596 ronj ... Razen tega pa bi se lahtko tam doli izpopoinil pri velikih mojstrih kompozicije. Pom:isli, kalkšna prihodnosit! ANDREJ (ironično): In za kako' neznatno ceno — za majhen poklom velikemu škornju bi bil dobil ves ta veliki škorenj v pok Ion. In zdaij je vse to splavalo po vodi. DAGARIN (ki ve, da se Andrej norčuje, pa noče tega vzeti na znanje): Moigoče še ni. ANDREJ (se ozre vanj bolj začudeno kot radovedno): Ne? DAGARIN: Ne. Ravno zaradi tega sem tudi prišel. Torej, Andrej, dragi moj, poslušaj me. ANDREJ (prižigaje cigareto z ogorkom, ki ga je vzel iz peči): Poslušam. DAGARIN (začne znova pozvanjati s škatlico): Ko je Visoki komisar dobil tvoje pismo — Bog ti ga odpusti, jaz ti ga nikoli ne bom — je malone iz kože skočil. Takšnih besed na račun našega hribovskega, zabitega, divjaškega, nekulturnega ljudstva iz ust Njegove Ekscelence dotlej menda še niso slišali. Preklical je celo vrsto koncesij, ki jih je prej že potrdil — iz samega veselja nad tvojim posvetilom, ja, Andrej, nad t\'ojim posvetilom. Naši voditelji so si le s težavo' izmoledovali avdienco pri njem, no, ko pa so prišli, jim je zabrusil pod noge kip, ki mu ga je bil podaril eden naših umetnjakov, češ da od takih barbarov ne mara nobenih darov. In ko se kip ni hotel razleteti, je začel z nogo suvati vanj. tako da si jo je bojda izpahnil. Ampak naši možje, ki vejo, kako se taki reči streže, so ga nazadnje le potroštali in potolažili. ANDRE J (ki je vse to poslušal z rokami v žepu in z ironično zvedavostjo na obrazu): Res? Kako? DAGARIN (znova vstane in stopi proti njemu — očitno je, da prihaja zdaj najtežji del njegove naloge, ki se ga hoče čimprej znebiti): Izjavili so mti — no, in jaz bi rekel, da se niti niso dosti zmotili, saj si tega drugače ne morem obrazložiti — da si pač tisto napisal na pritisik rdečih teroristov. ANDREJ (zaprepaščeno): To- sO' izjavili? DAGARIN: Ja. to. ANDREJ: Glejte, glejte... In zdaj? DAGARIN: Zdaj je na tebi, da to njihovo — kako bi rekel — rzjavo' potrdiš. (Sledi nekaj trenutkov napete tišine, ko strmita drug drugemu v oči.) ANDREJ (ko si opomore od osuplosti, tise kakor prej, kakor da govori o kaki nespodobni stvari, katere se sramuje tudi sam): Torej zato ste prišli. 597 DAGARIN: Zato. ANDREJ (nenadoma bruhne v krčevit krohot, ki ga dalj časa zvija in lomi; potem, ko si spet opomore): In kaj če ne nstrežem želji teh vašili mož? Di\GARIN: Bojim se, da ne -bi bilo dobro zate. Andrej, z menoj je prišla njihova patrola, ki ima navodila, za katera niti jaz ne vem, kakšna, so'. . . ANDREJ (ki je obstal pri klavirju, mehanično udari po klaviaturi): Veste, kaj je to? DAGARIN: Ne. ANDREJ: Ne? To je vendar »Roma aeteriia«. Prej se je imenovala »Simfonija v enem stavku«. V resnici pa je to slovo od mladosti. Moje. Piisail sem jo, ko je mamai umirala. In končal tri leta po njeni smrti... To je moj prvi spomin. Slišite? Potok. Perilnik. Ploskanje mokrih rjuh, ki jih je prala vsak ponedeljek .. . vsak ponedeljek. . . skozi sedemnajst let... jih slišite teh sedemnajst let? (Igra.)... prala za štacunarje in oštirje ... pa tudi za vas ... in raizobešala tam doli za britofom . . . jaz pa sem čepel pod njimi in sanjal, da so to jadra pravljičnih ladij . .. jih slišite. Sitric, kako režejo valove? . .. Vaš A^isoki komisar, ta pa je mislil. da je to flotilja, in plove osvajat Kartagino. Ali pa Etiopijo... Ha. Tn to... veste, kaj je to? (Motiv se spremeni v nekaj težkega.) To ste vi... ne zdaj . .. takrat, ko ste prišli k nama tja za britof in jo ošteli z vlačugo in tole je ... to je... tista budilka, katero ste ji dali, češ da jo bo budila zjutraj namesto moža... In potem jo je res budila... celih sedeinnajst let . . . namesto moža ,. . Jih slišite, teh sedemnajst let? . . . (Igra. Zunaj, še od daleč, se oglasi godba na pihala, ki pa je Andrej, ves zamaknjen v igranje, še ne sliši.) In to .. . to je spomin na njeno prvo solzo . . in to je njena zadnja solza, ki ni kanila nikamor... ta je ostala v nji kakor strup ... od njega je umrla . .. (Igra.) In to je mii . . . mir. ko premagaš življenje v imenu sinrti in smrt v imenu življenja . .. In to . . . to... (Plane pokonci.) To je vaša plehmuzika! (Godba na pihala je namreč prišla na trg. Njen hrup je pre-glušil Andreja, preden je odigral svoj motiv do konca.) (Andrej se znova obrne k .stricu.) In zdaj mi povejte, kdo vam je dal pravico vzeti to mojo simfonijo in jo- v mojem imenu položiti pred noge Visokeimu komisarju, ki je tu samo zato, da spravi to peščico Slovencev, kar jih je še ostalo, ob zemljo in v zemljo? DAGARIN: Ampak Andrej, prosini te... saj veš sam... ANDREJ (ob vzklikanju od zunaj): Mislim, da velja to vam. Imenitno. (Odpre okno in zakliče.) Gospod župnik pridejo koj. (Se obrne k 598 stricu, ki se onemogel oprime stola in sede.) Prosim, Kaj je? Se jim ne mislite zahvaliti? DAGARIN: Ne. ANDREJ: Ne? DAGARIN: Reci jim, da ne moTem. Srce. ANDREJ (skozi okno): Brez zamere, rojaki. Gospod župnik; ne morejo, ker jih srce boli. (Stricu.) Naj zaprem? DAGARIN: Zapri. ANDREJ: Kaj je? Vam je slabo? DAGARIN (težko dihajoč): Slabo. ANDREJ (ki ne bi bil rad več ironičen, pa je le): Vam je moja muzika tako slabo dela? Boste vode? DAGARIN: Ne. Hvala. Mislim, da neikdo trka. GNIDOVEC (o uniformi vojnega kurata MVAC, ki je medtem odprl vrata, podjeten, dobro hranjen, fanatičen mož, okoli tridesetih let): jaz sem, jaz, gospod župnik. (Stopi k njemu in mu seže o roko.) Kakšna sreča, da ste spet tu. Tudi naši fantje bi vas radi videli po tolikem času. Ali res ne bi mogli stopiti k o^knu in jim povedati par bes ©d ? DAGARIN (ki mu je medlo vrnil pozdrav): Žal ne. Ni mi dobro. GNIDOVEC: Škoda. Pa jih vsaj poiglejte, da boste videli, kaj smo napravili iz njih. DAGARIN (ki je medtem vstal in stopil k oknu): Vidim, vidim... GNIDOVEC: Kakšna disciplina, a? Lahi se lahko skrijejo pred nami. Vsa sreča, da imamo med sabo tudi nekaj izkušenih veteranov. Tistih iz Štajerskega baitaljona, ki so nosili partizanske kape in z njimi upihnili marsikatero luč življenja, ki ga je rdeča zvezda izmamila v njih bližino ... DAGARIN: Kajpak, kajpak... GNIDOVEC: Res, vsa sreča, da jih imamo. Pa smo se tudi morali gnati zanje. Nam jih niso hoteli odstopiti, češ da jih potrebujejo drugod. Jaz pa sem pribijal, da morajo biti tu. Tu, kjer smo najbolj eikspo-nirani, kjer še zmerom strašijo komunisti, pa ne v majhnih trumah. — Zadnjič so napadli Ajdovec. Saj ste gotovo slišali o tem? DAGARIN (je medtem spet odšel od okna; medtem ko zunaj pojo njemu v počastitev): Slišal, siišajl... ORGANIST (ki se je, očitno vinjen, prizibal za kaplanom): Jaz pa ne maram slišati ničesar... ničesar, razen... ničesar... Recite mi: Dober dan, Fonza, ali pa se obesim tam za svojimi orglami (počaka, nato pa doda) kaikšnemu sopranu za vrat... 599 DAGARIN (ga utrujeno pogleda): No, Bog daj, Fonza, Bog daj. Kako se imaš? ORGANIST: Saj se nimam, temveč me imajo. Ampak mene ima, da me ne bi imeli. Capite, signor? Non? Eppur si muove. GNIDOVEC (ga potisne skozi vrata): Res, a žal bolj s težavo. Pije . . . sicer pa ni nevaren ... ORGANIST (znova pomoli glavo skoz vrata in se ozre proti Andreju, ki je ves čas stal v kotu in jih gledal): Oprostite, gospod Andrej, da sem vam bil gratuliral. Ce se vse natanfco premisli, res ni bilo za kaj. Evviva aeterna! (Odide.) ANDREJ: Evviva! (Popade note s klavirja in odvihra v svojo sobo.) GNIDOVEC: Nisem ga videl. Pravzaprav bi mu bil moral tudi jaz častiitati. To ni majbna stvar. Tak uspeh. In slava, slava! (Ko mu Daga-rin nič ne odgovori.) Tra ... ta ... ta ... Jih slišite? Nič več po gasilsko. Pravi vojaški takt. In duh. Pa nam je tudi potreben, kajti, gospod župnik, bojim se, da nais čakajo še hudi časi. Hudi časi. DAGARIN: So že tu. Se vam ne zdi? GNIDOVEC: Gotovo, gotovo. Ja, kaj sem vam že hotel reči. Jutri popoldne imamo žegnanje naše zastave. Vsi si želimo, da bi to opravili vi. Upam. da boste že toliko pri m^očeh. DAGARIN: Še kaj? GNIDOVEC (užaljen, ko vidi, da je že v nadlego): Nič več, nič več. gospod župnik. Ne, ne bom več motil. Zbogom. (Odide.) (V sobo ne seji več sonce. Mrači se. Dagarin sedi v naslanjaču, strmeč nekam predse. Hrup in muzika pod oknom sta se oddaljila in utihnila. Dagarin počasi vstane in se prime za srce. Težko dihajoč vzame škatlico iz telovnika in jo odpre. Pri tem se mu izmuzne iz rok. Tablete se razsujejo po tleh. Dagarin se skloni, vendar pri tem ga zvije krč, tako da se mora spet zravnati.) ANDREJ (med vrati, s plaščem na sebi; ko zagleda strica, ki .se prijema za srce): Kaj je, stric? DAGARIN: Nič, nič. Bal sem se, da bo spet napad, pa ni. Samo majhna slabost. Daj mi sem... da sedem. (Ko Andrej, ki je ves besen na strica, pa vendarle ne more odkloniti pomoči bolniku, porine naslanjač proti njemu:) Ne. Ta je prenizek. Težiko sedam in vstajam. Rajši stol. Tako. Zdaj je bolje. (Pokaže z glavo po tleh.) Poberi in mi daj eno. ANDREJ (mu molče ustreže): Še vode? DAGARIN: Ni treba. Ta je za pod jezik. (Se ozre v Andreja, nekaj trenutkov molči, potem, gledajoč Andrejevo suknjo): Kam. greš? 600 ANDREJ: Ven. Na zraJk. DAGARIN: Andrej, nisva se še pogovorila do kraja. ANDREJ: Mislite si, da eva se. DAGARIN: Ves čas imam občutek, da me nečesa dolžiš... Kakor da sem storil nekaj nedovoljenega. ANDREJ (osuplo): Kako? Mar niste? DAGARIN: Sporočil sem ti pač njihovo željo... pripomnil pa sem, da se odloči po svoji pameti in vesti. ANDREJ: Stric, ali se vam meša? DAGARIN: Meša? ZaJkaj? Ko nisem dobil tvojega odgovora do določenega datuma... bil sem v bolnici, bolan ... kakor veš ... sem jim pač povedal, da se strinjaš. ANDREJ (ki se ne more več zadrževati, ves iz sebe): In kako site jim mogli to povedati, če niste dobili mojega odgovora? A, kako?! Na dan z besedo! DAGARIN (resnično začuden nad njiin): Kako! Saj sem ti vendar pisal... ANDREJ (še vedno ves divji): Kaj ste mi pisala? DAGARIN {še bolj začuden): Bog pomagaj, pisal sem ti, da mi odgovori, če pa ne dobim, do- ne vem katerega že, tvojega odgovora, bom pač vedel, da se strinjaš s posvetilom. In ko odgovora ni bilo — ANDREJ (onemi): Vi ste mi pisali to? DAGARIN: Jaz. Kaj me tako gledaš? ANDREJ (zelo prizadet): To je laž! Stric, to je laž! Tega mi niste nikoli pisali! DAGARIN: Sicer pa se lahko- prepričaš sam, če še imaš pismo. ANDREJ (odvihra v svojo sobo): Brez skrbi! Imam ga, imam. Ko sem odhajal iz Novega mesta, sem ga pobral iz kota, kjer je ležal, in ga z drugo ropotijo vred vrgel v kovček... za spomin! (Fri vratih se ozre nazaj.) Kot dokument sramote! Zgodovinske sramote, stric! (Andrej odhiti v sobo.) (Zunaj odmevi daljnih eksplozij. 2e vinjeni belogardisti pojo. Od daleč godba na pihala.) ANDREJ (se vrne z zmečkanim pismom v roki, ves spremenjen in bled): Res je ... Res ... Nisem vedel... DAGARIN: No, in zdaj, ko veš... ANDREJ (vzkipi): Pustite me! Pustite! (Pobere klobuk na kredenci in odvihra proti vratom.) Stran od tod. DAGARIN: Kam, Andrej? {Skuša vstati.) Pa menda ne na Hudi Javor? ANDREJ: Ne vem. Mogoče še kam dlje! (Odhiti.) 601 DAC.ARIN: Andrej... Slišiš!... (Vendar Andreja medtem že ni. Dagarin sc oprime z levico ob sedež, z desnico za hrbet stola, s težavo vstane in pohiti za njim, kolikor pač more.) Andreij, Andrej! (Ko vidi, da kliče zastonj, se počasi vrne, zapre vrata za .seboj in obstoji sredi sobe.) (Iz daljave zamolkli odmevi eksplozij. Godba na pihala se vrača, igraje nekakšen marš, še iz avstrijskih časov. Ko godba utihne, se .sliši, kako primaršira čez trg četa MVAC. Kriki poveljnika. Nato odgovor moštva, nakar četa MVAC odkoraka naprej.) MARJANA (pride z velikim pladnjem, na katerem nosi južino): Nabrala seni moitovilca, kar čednega sem dobila. Taka mila zima. (Medtem ko pogrinja mizo): Kaplan pa ni zadovoljen z njo. Pravi, naj bi bila huda, da bi oni tam v hosti pokrepali. Tako je rekel. Jaz pa si miislim, človeik je le človek. Ja, naš kaplan, to sem hotela reči, je tak, da ga ni več prepoznati. Zadnjič so naši pripeljali sem gor Dolinarje-vega Janeza. Ne vem, kaj je zagrešil, aimpak tam. v zakristiji so ga tako nečloveško pretepli, da se Boig usmili . .. Potem so ga pa — saj si lahko mislite, kaj ... Kaplam je bil ves čas zraven. Ko je prišla Janezova sestra in kaplana vprašala, kako da je pustil, da so ga nezavestnega ubili, pa ji je rekel: »Ali bi bilo kaj boljše zanj, če bi počakali, da se prebudi?« (Pogleda, po mizi, da se prepriča, ali je vse v redu.) Ali naj zdaj pridejo? DAGARIN: Kje so? MARJANA: Tisti suhi, ki talko grdo gleda, nekaj piše. Eden igra na kitaro, eden pa, Bog pomagaj, pištolo čisti. Kar strese me, če jih pogledam. I.e zakaj so prišli z njimi? DAGARIN: Pokliči jih k južini. MARJANA: Saj sem jih že. No. so že tu. (Dagarinovi spremljevalci — v škornjih, jahalnih hlačah, sicer pa v civilu — .stopijo drug za drugim skoz vrata.) MARJANA (jim pokaže proti mizi): Prosim, kar po domače. M OKOREL (visok moški kakih sedemindvajsetih let, s fiziogno-mijo, kakršno so imeli najbolj fanatični privrženci klerofašistične yyStra-že v viharju« med ljubljanskimi študenti pred vojno, gre brez besed proti mizi, sede in šele potem reče): Kako je? Ste si odpočili? DAGARIN (ki je ravno tako sedel k mizi, Marjani): No, pojdi zdaj. (Ko Marjana odide:) Jejte, gospodje. (Mokorel in njegova dva človeka — ki sta Mokorelu podobna kakor da so- si bratje — sežejo po jedi, ne da bi se ozrli v Da-garina, ki ne zavžije ničesar.) 602 MOKOREL (ki to opazi): Kaj pa vi, župnilk, ne boste nič? Jejte, jejte, da boste pri močeh. Mislim, da vam bodo potrebne. — Kdo je tisti človek, ki je odšel prej iz hiše? DAGARIN (nekaj časa molči, potem): Moj nečak. MOKOREL (alarmiran odloži vilice in nož): Vaš nečak? Ni v Novem mestn? DAGARIN: Ne, tu je. MOKOREL: Kam je šel? DAGARIN: Ne vem. Mo-goče v krčmo. MOKOREL: V krčmo? DAGARIN: Mogoče. MOKOREL (vzame znova vilice in nož in nabode kos gnjati): Sta že govorila? DAGARIN: Sva, vendar 'prosim vas, gospod Mokorel, bodite za spoznanje manj osorni, sicer vam ne bom odgovarjal. Ne pozabite, da sedi pred vami služaibnik Gotsipodov. MOKOREL (se spogleda s svojima človekoma, nakar reče s kislim obrazom, vendar prijazneje): Oprostite, nisem vas hotel žaliti. Prosim pa vas, da tudi vi ne po'zabite, kakšna so moja pooblastila. Torej, kaj je rekel? (Ko Dagarin ne odgovori:) Zakaj molčite? Kaj pomeni vaš molk? Je odklonil? DAGARIN (se v strahu za Andreja izmakne): Ne vem... ni še, ampak... MOKOREL: To se pravi, da je odklonil. (Pomigne svojima človekoma, ki takoj ostaneta.) Foiglajta v krčmo. Če ga ni tam, poizvejta, kje je in ga pripeljita sem. (Spremljevalca odideta. Mokorel se obrne k župniku, nekoliko vljudneje.) Ste mu povedali, da je od tega. ali podpiše jizjavo aili ne. odvisnih deset življenj? DAGARIN: Ne. MOKOREL {srdito): in zakaj ne? DAGARIN: Zato, ker to ni res. MOKOREL: (ga od strani posmehljivo ošine, brisaje usta s seroi-eto): Kako da ste postali kar na mah tako resnicoljubni? DAGARIN: Mogoče zato, ker vidim, kakšen obraz ima laž. MOKOREL: (odloži seroieto na mizo in se obrne naravnost vanj): In kakšen obraz ima po vašem cenjenem mnenju? DAGARIN (poišče v žepu telovnika srebrno obrobljeno zrcalce, puhne,vanj, ga obriše in mu ga potisne čez mizo): Poglejte sami. MOKOREL (ironično sprejemajoč igro, vzame zrcalce in se pogleda vanj): To ni obraz laži, pač pa obraz resnice, ki se poslužuje laži v boju 603 za svojo zmago. Se vam ne zdi, da vtsaj od daleč spominja na velikega Spanca? DAGARIN: Ignacij Lovollsiki je pridobival z milino. MOKORET.: In zvitostjo. DAGARIN: Ali ne bi rajši jedli? Slajiina ni slaba. MOKOREL (nejevoljno ostane): To je tipično za vas ... DAGARIN: Hm? MOKOREL: Za vas in za večino naših podeželskih fajinoštrov. Kadarkoli sem poskušal načeti kakšno globlje vprašanje, od katerega je odvisna eksistenca Cerkve, še vselej je vsak od vas samo globoko- vzdih-nil in potisnil predme globok krožnik. Ampak zapomnite si, goisipod Da-garin, jaz pripadam generaciji, ki ima o takih globokih vzdihljajih in globokih krožnikih precej drugačno mnenje kot vi. (Stopi za Dagarinom, ki je vznemirjen vstal.) Mi smo Straža v viharju, ki ogroža Cerkev, pa tudi tisto, kar stoji zraven cerkve — vaše farovže, in če že hočete, da povem do kraja, tudi vaše kevdre, vinograde, stale, goske, pure in pujske. Vsaj na to poinislite, če že ne morete na tistO'. na kar misli Siraža v viharju, ko vas varuje. DAGARIN (obvladujoč sveto jezo le iz strahu za Andreja): Varuje? MOKOREL: Kdo pa, če ne mi? Da ni nas, bi vas ti ofovci, ki so manj ofaknjeni kalkor vi, že zdavnaj pokončali z vašimi pujski vred. DAGARIN (začne znova pozvanjati s svojo škatlico): In zakaj ... zakaj nas varujete, če smo takšni, kot pravite vi? MOKOREL: Zato, ker ste vendarle sitebri Cerkve. Reis je, malce votli in majavi, stebri pa vendarle. In.. . (stopi k njemu ter mu pokroviteljsko položi roko na ramo) in, ker vas imamo v'somu navkljub vendarle radi. Saj ni vse tako, kalkor sem relkd. Resnica je, da je večina dtihovnih gospodov na naši strani, ampalk kar pogrešamo mi mladi, je aktivnosit, dinamičnost, iniciativnost. In te je premalo ali pa je sploh ni. No, in zdaj mi povejte, kaan je šel vaš nečalk? DAGARIN (se ozre vanj): In vi mi povejte, kaj mislite storiti z njim. MOKOREL: Ce podpiše, pojde 'komponist »Večnega Rima« v večni Rim, če ne pa — DAGARIN: Kam? MOKOREL: V večnost. DAGARIN: Hvala, da ste mi to tako odkritosrčno povedali. MOKOREL: (ironično, z rahlo primesjo pretnje): In vi mi odkritosrčno povejte, kam je šel. DAGARIN: Ne vem. (Stopi k oknu in pogleda skozenj.) 604 MOKOREL: Slišal sem (gre za njim), da ste na nezakonskega otrcka svoje sestre zelo navezani. Baje ste se zanj, da bi mogel dokončati svoje študije na Dunaju, Pragi in ne vem^ kje še vse, tako temeljito zadolžili pri nekem svobodomiselnem štacunarju, da je zaradi vaiše odvisnosti od njega trpela vsa naša stvar v fari... (Mokorelu, ki je medtem stopil od okna po sobi, obvise oči na klavirju.) Lep klavir. (Gre k njemu.) Bbsendorfer sicer ni, vseenoi pa dobra marka. {Udari nekajkrat po tipkah.) Izreden glas. Vendar kolikokrat ste vi zaradi tegaJe tu na leči utihnili, ko bi morali spregovoriti? (Spet udari po klaviaturi.) (Mokorelova spremljevalca se vrneta.) Ga nista našla? PRVI: Ne. MOKOREL (se obrne k Dagarinu): In zdalj, gospod župnik, šalo na stran. Povejte, kje je? DAGARIN: Prosim vas, ne mučite me... Jaz ne vem, kam je šel. (Oprijemajoč se okenskega okvira). \eč, kakor sem storil, nisem mogel storiti... in tudi ne moreni... MOKOREL: Lahko. Pomagajte nam, da poiskusimo, kaj moremo storiti mi. DAGARIN: S čim? MOKOREL: S tem, da nam poveste, kam je šel. DAGARIN: Ne vem. MOKOREL: (ga prime z dvema prstoma za ovratnik suknjiča in ga obrne k sebi): Gospod župnik! ORGANIST {ki ravno takrat stopi skoz vrata, ne da bi potrkal, še nekoliko bolj vinjen, kakor je bil): Slišal sem, da nekakšna bitja v človeški podobi iščejo vašega nečaka, gospod župnik. Ker sklepa... se pravi . .. sklepam, da mu prinašajo veličastno nagrado za njegovo veličastno simfonijo veličastnemu Rimu, vam moram povedati, ako ste tista bitja iz Ljubljane vi, da nocoj ne bo nič, če se ne potrudite pol drugo uro hoda od tod. MOKOREL (dobrodušno, kot da gre za nedolžno stvar): Kam? ORGANIST: Na Hudi Javor. MOKOREL: Na Hudi Javor? ORGANIST: Na Hudi Javor. Ampak tam okoli hodijo človeška bitja, s katerimi je bolje, da se takšna, bitja, kakor ste vi, ne srečajo preveč od blizu .., MOKOREL: In kaj dela tam na Hudem Javoru? ORGANIST: Stopite tja, pa boste videli. MOKOREL (polglasno, da ga organist ne bi čul): Lahko noč, gospod župnik. Lahko greste spat. Vas najbrže ne bomo več potrebovali. 605 KAJElAiN (MokoreloD opremljevalec): Pač pa nam bi bilo dobrodošla vsteklenica vašega vina. MOKOREL: Če bo zjutraj prazna, pomeni, da smo dobro opravili. (Pomigne npremljevalcema, kazaje na organista.) ORGANIST (ki ga ona doa vljudno odpeljeta proti vratom): Kam pa, kam? MOKOREL: Ne smete več motiti gospoda župnika. Truden je. (Odidejo.) DAGARIN (strmeč za njimi): Res, truden sem. (Se opoteče po sobi in zruši na klečalnik pred razpelom.) Gospod, odpusti nam, saj ne vemo, kaj delamo. ZAVESA DRUGO DEJANJE Dnevna soba, zasilno preurejena v ordinacijsko sabo. Nekaj instrumentov. Majhna stalaža z lekarno, knjižnica, v kotu precej udobna zofa, na mizi vaza z vresjeni iu pctiolejka, ki medlo brli. Spredaj na desni lončena peč Okoli osmih zvečer. DR. KAMIN (prileten gospod, zavaljen d život, vendar izrazito rezanega obraza, ki je doalej sedel za mizo in nekaj bral, vstane in s palico nekajkrat udari po nogi, obdani z mavcem): Res, imenitna stvar, dr. Kamin. Pustili smo bolnišnico in se dali upokojiti, da bi tu v tem zatišju uživali mir. In zdaj: bumi, inim. Še doibro. da ljudje ue vedo, kje sem tole izkupil. Sicer pa vrag vedi, če res ne vedo. Kaj misliš. Jasna? (Ko mu njegova hčerka, ki leži na zofi, samo nekaj nejasnega odmrmra, zarobanti.) No, ali vedo ali ne? JASNA (trudno): Kaj? DR. KAMIN: Ce vedo! JASNA [se na pol obrne proti njemu — zdaj šele opazimo, da je to zelo čedno dekle nekaj nad dvajset let): Kaj? DR. KAMIN: Ti sploh ne veš, o čem govorim. JASNA (vzdahne):- Yem, vem, ooka. Pa saj je vseeno, ali \ edo ali ne. Tu je zdaj osvobojeno ozemlje. DR. KAMIN: Osvobojeno ozemlje! PIvala lepa za takšno osvobojeno ozemlje, kjer greš k pacientu, pa dobiš mimogrede strel v nogo. (Se ozre proti hčerki.) Sicer pa me ti siploli ne poslušaš. Jaz pa sem le. o seveda, jaz pa sem te. Se zdaj te imam na sumu, da si me pregovorila, naj grem v poikoj in me zvlekla sem v to zatišje (v daljavi odmevi eksplo- 606 zij) — lepo zatišje, kaj? — samo zato... Strela, o čem seru že govoril? (Jasni, kot da je ona kriva, da je pozabil:) Slišiš, o čem sem govoril? JASNA (spet Dzdahne): Ne vem. DR. KAMIN: No, res lepa svoboda, tu na tem vašem osvobojenem ozemlju, da čloivek sredi staivka obstane in ne ve več, o čem je govoril. Ne on ne tisti, ki ga posluša. Sicer me pa ti sploh ne poslušaš. Jaz pa sem te .,, o, sem te, sem ... No, zdaj vem. Priznaj, da si me zvlekla sem samo zaradi njih. JASNA: Koga? DR. KAMIN (ko se oglasi ropot v veii): Slišiš, so že spet tu. Vendar če so spet prišli v uniformah, jih zapodim. (OdMorklja proti vratom in pogleda ven, potem proti Jasni;) Seveda, v uniformah so! Ce pojde tako naiprej, si boste morali kmalu poiskati drugega kirurga, ker bodo meni amputirali glavo. In to brez nar^koze. Brez narkoze. PARTIZAN (ki je medtem vstopil in slišal zadnje besede): Ni-e hudega, tovariš doktor ... tudi talko bo šlo. DR. KAMIN (nagne glavo po strani kar se da srdito, čeprav mu gre spričo nesporazuma na smeh): Misdiš, da bo šlo? PARTIZAN: Bo, bo, samo prosim vas, pojte z nami. Dva sta jo skuipiia. Pošiteno sta jo skuipila. DR. KAMIN: Tudi jaz som jo. Vidiš? Kako naj grem z vami tak? Fractura tibiae dextrae. Complicata. PARTIZAN: Saj imamo nosila s seboj. Nesli vas bomo. DR. KAMIN: Nesili? Mene? Smešno. Veste, koliko kil imam? PARTIZAN: Saj smo štirje, tovariš doktor, sami krepki pobje. DR. KAMIN: (vzdahne in stopi k .sooji torbi, rekoč): Naj bo. Grem, ker me veže zdravniška prisega. JASNA (ki je vstala, da bi mu pomagala): Samo zato? DR. KAMIN (medtem ko oblači plašč): Zalkaj pa še. a? (Se obrne k Jasni. Mrkobni obraz, pod katerega skriva svojo dobrodušneži, .se mu zjasni.) Vrag poberi... Še malo, pa sam ne bom več vedel, zakaj . . . No, pojmo. (Partizana odideta, dr. Kamin pa se še enkrat obrne k Jasni — dosti mehkeje.) Kaj sem že hotel... Zakaj si tako slabe volje? JASNA: Sajj veš sam. DR. KAMIN: Sta se snooi sprla? JASNA: Ja ... Miisliil je, da mu ne venjaimem. DR. KAMIN (jo gleda nekaj trenutkov): Pa mu? JASNA (ki se že ob .sami misli, da mu ne bi verjela, zgrozi): Seveda mu. DR. KAMIN: In če bi me oni tam zgoraj vpraševali o njem, kaj naj rečem? 607 JASNA: Reci jim, da mu jaz verjaimem. DR. KAMIN: Pa bo to dovo-lj? JASNA: Dovolj, doikler jim ne dokažem, da sem imela praiv, ker sem mu verjela. DR. KAMIN: In s čim jim boš tO' dokazala, a? JASNA: Ne vem. DR. KAMIN (resno): Jasna ... JASNA: Kaij je, očka? DR. KAMIN: Ti emem neikaj svetovati? JASNA: Prosim. DR. KAMIN: Ne shajaj se več z njim, vsaj tu ne, če ne pade sum še nate. In poltem bomo med dvema ognjema. (Partizanoma, ki čakata pri vratih, že spet šaljivo osorno:) No, kje so zdaj ta vaša nosila? Včasih so nosili paciente k zdravniku, zdaj nosijo zdravnika k pacientom. Še en dokaz več, da s to vašo zdravstveno službo nekaj ni v redu. Pa tudi z menoj ne. Vse kaže, da je ta vaša svoboda okužila tudi dr. Kamina. (Odidejo.) (Jasna, ki se ji lice, ko odidejo, še bolj zmrači, -fi ob cilindru prižge cigareto. Ko potegne vase nekajkrat, slastno in globoko, pogleda na uro, vzame iz kredence radio, priključi baterijo in anteno, ga odpre in poišče postajo. Ravnokar izzoeneva znani duet iz »Don Pasquala«. Potem se oglasi napovedovalka.) NAPOVEDOVALKA: Ob udarcu na gong bo ura osem. (Gong.) Ura je bila osem. Oddajali vam bomo simfonijo v enem stavku »Roma aeterna«, ki jo je njen avtor Andrej Brinar, mladi slovenski komponist. posvetil .. . (Jasna se zdrzne in obrne gumb, čeprav je to napoved že pričakovala. Tako mine nekaj časa. V sobi je tišina, tudi zunaj. Samo lajež psov na vasi. Starinska ura se sproži. Bije osem. Jasna se nazadnje le odloči in znova odpre radio. Kmalu .se oglasi orkester, ki igra isti motiv, kakor ga je igral Andrej pri .'stricu Dagarinu. Rjuhe v vetru. Sinjina neba. Bele ladje, ki plujejo kdo ve kam. Svet otroških sanj. Jasna, še vedno vsa vznemirjena, posluša najprej stoječ ob radiu, nato pa leže na zofo in se zastrmi v strop. Vidi se, da jo je muzika, ne glede na okoliščine, r>,so prevzela. Medtem se odpro vrata. Med njimi obstoji Andrej, tak, kakršen je odšel od strica, le da se mu pozna pot, ki jo ima za seboj. Nekaj trenutkov posluša, nato stopi k radiu in obrne gumb.) JASNA (doslej vsa zamaknjena v muziko, se, ko utihne, obrne proti radiu. Tam zagleda Andreja. Ko premaga prvo začudenje, se kar bosa 608 požene proti njemu in ga začne divje objemati): Ah, Andrej, Andrej, samo da si spet tu... Samo da si se vrnil... (Prižema ga k sebi, boža po laseh, licu in ga znova, vsa prekipevajoča od sreče, pozabljajoč na ose drugo, privije k sebi.) ANDREJ (ki je prišel ves mračen, pa sta ga njena velika nežnost in predanost vsaj za nekaj časa potegnili v drug, lepši svet): Jasna, ti moja doibra delHica. Nisem hotel... JASNA (še vedno v njegovem objemu): Tudi jaz ne. Telkla sem za teiboj, veš ... ANDREJ: Yem. JASNA (brez očitanja): Pa se ndsi ustavil. ANDREJ: Ne. In zato mi odpusti. JASNA: Pa tudi ti md odpusti... da nisem tekla naprej ... da sem omagala... da sem te pustila domov s tiis(to mislijo v srcu... Ampaik Andrej, ah, Andrej, ti si me krivo razumel... jaz ti verjamem... (Dvigne obraz k njemu — v njenem pogledu se izraz radosti za hip UTnakne bojazni.) Mi verjameš, da ti verjamem? ANDREJ (ji seže z roko o lase, vendar že spet potrto): Verjamem. JASNA: Ampak snoči mi nisi? ANDREJ: Ne. In zato mi odpusti. JASNA: In ti meni, ker mi nisi mogel verjeti... In zdaj ne govoriva več o tem... Daj, odloži plašč. Bog pomagaj, kje si snel ta kl(ybuk! Saj ni tvoj. ANDREJ (ga pogleda): Pa menda res ni. JASNA (natikajoč klobuk na glavo in poskušajoč napraviti čim bolj smešno grimaso): Čigav pa je? ANDREJ: Najbrž stričev. JASNA: Stričev? (Odloži klobuk.) Je stric doma? ANDREJ: (mračno): Danes je prišel. JASNA: Kako to? ANDREJ: Prišel je pač ... JASNA (ki jo je novica o stricu vznemirila): In? (Vendar ne da bi čakala na odgovor:) Ne, ne, zdaj ne smeva govoriti o tem, zdaj ne... (V strahu, da ne bi razbila radosti srečanja, ki ga ni pričakovala.) Andrej, daj, sedi sem k meni. (Jasna, čepeč na zofi, pritisne k sebi njegovo glavo.) Tako dolgo sem te čakala, ko pa si snoči prišel... Zakaj se ne zlekneš? Daj, gotovo si truden. ANDREJ (medtem ko lega): Sem. JASNA (skrbeč zanj kakor za nebogljenega otroka): Na, še tole pod glavo. Tako. In noge? Gotovo so ti mokre. (Mu sname čevlje in otipa noge.) Seveda so. Naš fantek je čofotail po lužah in blatu, in tega 609 v takihle čeveljčkiih ne bi bil smei ... pa takihle nogavičkali.. . (Medtem ko položi čevlje k peči in primakne k nji stol, kamor dene sušit nogavice:) Zdaj pa še... ne po copartike, pač pa prave očetovske copataste copate, obložene z belim zajčjim kožuščkom .. . ANDREJ (ko mu Jasna prinese copate): Kje je oče? JASNA (se nasmehne): Odnesli so ga. ANDREJ: Odnesli? Kam? JASNA: Tja gor. Dva ranjenca imajo... Naj ti pogrejem noge? ANDREJ (ki mu njena nežnost prija, malce sramežljivo): Ne, ne. JASNA (stiskajoč njegove bose noge v svojih dlaneh): Pa ti jih vseeno bom. Zato ker jili imam rada. ANDREJ: Kako da si poslušala... listo... Po naključju? JASNA (še vedno z dlanmi stiskajoč njegova stopala): Ne ... popoldne so napovedali, da bo na programu... (Obupana, ko vidi, kako se je Andreju lice zmračilo.) Andrej, ne zameri... ampak jaz sem hotela slišati, veš, Andrej, ne njih, tebe ... tetbe ... ANDREJ (strmeč nekam mimo nje): Pa si me slišala? JASNA (se vrže k njemu): Sem, Andrej, sem... (Ga boža z dlanmi in očmi.) Veega sem te slišala, jaiz vsa... Ne bodi hud ... ampak jaz poslušam tvojo muziko tako... veš ... vsa... kakršna sem ob tebi... kaidar sem najbolj ob tebi ... Včasih me je sram, saj vem, da ti nisi miislil tako... zresnim se, streznim, skušam jo doumeti... in ker je ne moreni, mi postaneš tuj ... tako svečano tuj ... dokler ne obupani nad tem, da bi jo mogla doumeti... veš, in takrait, ah, saj ne znam povedati ... veš, takrat ei spet tu... in tvoja muzika ni več samo muzika. Tvoja muzika sem jaz sama. Ne, jaz in ti skupaj ... kadar sva najbolj skupaj ... (Se privije k njemu, ležeč tesno ob njem.) Kadar ni med nama razen naju dveh ničesar... niti tega suknjiča ... niti tega suknjiča ... (Mu odveze kravato, razpne ovratnik in razgrne srajco, gladeč ga po golih prsih.) ANDREJ (ki ostane odsoten in hladen): Nocoj, ko si poslušala, je bilo med nama še nekaj drngega. JASNA: Mogoče... ampak ravno ko se je tisito razblinilo... ANDREJ: Kaj se je ratzblinilo? JASNA (plaho): Tisto od snoči. ANDREJ (kar nenadoma plane pokonci): Ne, tisfto se ne razblini nikoli več. JASNA (strmeč vsa potrta vanj, ki je obstal sredi sobe): Andrej! ANDRE J: Tisto od sinoči je tu. V tebi in meni. In med nama dvema. JASNA (vstajajoč z zofe — med solzami): Ni res, Andrej, ni ree! 610 ANDREJ: Je! In vse, kar počneva, je samo obupen poskus, da bi se nocoj iistemu od sinoči ognila. JASNA (stopi k njemu, ga prime z obema rokama za nadlahti in se zazre navzgor v njegov obraz): Andrej! Jaz nisem niti za trenutek podvomila o tebi. ANDREJ: Niti za trenutek? JASNA: Mogoče... dokler mi nisi pojasnil. ANDREJ: In če ti niisem pojasnil vsega? Jasna (izpusti njegove nadlahti): Česa, Andrej? ANDREJ (potegne iz žepa zmečkano pismo in ji ga, malo ne naslajajoč se sam nad svojo bolečino, izroči): Na, beri. Tole tu. JASNA {obotavljajoč se vzame pismo in se strahoma zazre vanj): Kaj je to, Andrej? ANDREJ: Beri. JASNA (odvije sten petrolejke kakor nekdo, ki se pripravlja na nekaj usodnega, in začne brati. Cez nekaj časa): To že vem. ANDREJ: Preberi do konca ... JASNA (prebere, potem čisto tiho, kot da se boji lastnega glasu): Ib se pravi .. . da si... da si molče . .. privolil ... ANDREJ: Da. (Ko Jasna, ki se v nji nekaj podira, ničesar ne reče:) Vendar tako. da sam niisem vedel za to. (Jasna, ki je ob Andrejevem y)da« povesila oči, rahlo dvigne glavo.) To pismo sem doi konca prebral šele Tiocoj. JASNA. Nocoj? ANDREJ: Da, nocoj, ko sva se s stricem sprla... Takrat, ko sem ga dobil, sem ga iz samega gnusa zmečkal, še preden sem prebral do kraja ... JASNA (stopi k Andreju, ki je apatično sedel, ter mu od zadaj položi levico na ramo, desnico pa na glavo. Medtem ko se njena dlan počasi spušča po njegovih laseh do vratu): Ubogi moj Andrej ... ANDREJ: Tako sem kriv. ne da bi bil kriv. Pred seboj. A pred vam i ? JASNA: Pred nikomer, Andrej. ANDREJ: To pism^o priča zoper mene. JASNA: In ker priča po krivem, ga raztrgam. ANDREJ (ji ga vzame iz rok): Misliš, da boš s tem raztrgala tudi mojo krivdo? JASNA: To ni krivda, to je nakljnčje. Ali, krivda po naključju. (Sede k njegovim nogam, medtem ko on še vedno resignirano sedi na stolu kraj mize, in ga prime za roko.) Andrej, prosim te... 39* 611 ANDREJ: Jasna, misliš, da je bilo hudo narobe? JASNA: Kaj? ANDREJ: To, da niisem... da nisem, mogel ubiti v sebi te svoje tri simfonije in šel ubijat fašiste? Je bilo tistih par lir, ki sem jih dajal vsak mesec za osvoboditev, premalo? JASNA (pomirljivo): Mogoče, m.ogoče... ANDREJ: Ampaik, Jasna, jaz si nisem mogel pomagati... Jaz se nisem znal boriti na dveh frontah ... Ta moja notranja fronta... ta boj z mojimi muzikalnimi viizijami me je do kraja izčrpal... Vendar eno opravičilo imam^... V teh mojih muzikalnih vizijah se oglaišajo' odmevi tudi z one druge fronte ... s tvoje... Da, Jaena, v mojih simfonijah so tudi odmevi vaših bomb in mitraljezov... JASNA: Vem, Andrej, vem... In zato ... ne muči se... vse bo še dobro ... ANDREJ (malone brezbrižno): Misliš? Kdaj? JASNA: Kmalu, Andrej, kmalu. (Z glavo d njegovem naročju.) Daj, položi mii roko sem na lice... (Ko Andrejeva roka le mrtvo visi ob njem, jo vzame in si jo sama položi na lice.) Tako ... Zdaj mi je spet lepo... In tebi ? Reci, da je tudi tebi ... ANDREJ (ji ne odgovori, temveč jo le s konci prstov boža po licu): Jatsna... JASNA (mize): Kaj je, Andrej? ANDREJ: Veš, zaikaj je prišel stric iz Ljubljane za menoj? JASNA: Ne vem... pa tudi ne maram vedeti... zdaj ne... zdaj zamiživa, Andrej, in odpotujva ... (Mize.) Kam daleč ... ANDRE J: Recimo v Rim ... večni Rim ... JASNA (ki hoče vsaj nekaj trenutkov sanj): Ne, rajši v večnost... Najino večnost... Se še spominjaš tistega samotnega kotička tam doli v Kvamerju... Slane skale, mrmrajoči prod, morje in nebo... Ko' sva ležala tam, sem ug^iibala, kaikšno ime naj mu dava, tistemu kotičku... ti pa si se nasmehnil... zamišljeno in hudomuišno obenem ... in rekel, da naj mu bo ime »Najina večnost«, ker tja ni žive duše... razen naju dveh ... in zato, ker je tam vse tako neizpremenljivo, tihotno. svečano... Se še spoiminjaš? ANDREJ (z grenkim nasmehom, božajoč jo po glavi): Še... in tvoji lasje so bili ravno tako razkuštrani kot zdaj... samo da so bili mokri in slani ... JASNA: Se tudi tega spominjaš? ANDREJ: Se... njihov okuis sem čutil na svojih ustnicah. . 612 JASNA: Res... taikrat si jih poljubljal... In zdaj ... zakaj jih nočeš več? (Ko Andrej narahlo poljubi njene lase.) In potem si se z njimi igral... češ da mi jih boš naikodral... še lepše kot tisti frizer... ANDREJ: Kateri? JASNA: Tisti, ki te je maJone prepričal, da bo tvoja muizika imela trajnejšo vrednost, če boš imel ti trajne kodre, napravljene pri njem. ANDREJ (nenadoma vstane, stopi nekaj korakov po sobi in se obrne proti nji): Zadnjič sem bil pri njem. JASNA (še vedno igrivo — brani se vzeti njegovo ponovno resnobo na znanje): Res? Te je spet začel pregovarjati? ANDREJ: Ne. Rekel mi je, da sem dober skladatelj, kar se naslovov tiče, pa da imam bolj nesrečno rolko. To mi je rekel in me mirno bril naprej. JASNA (vsa potrta ne samo zaradi njega, marveč tudi zato, ker jo je iz sanj znova potegnil v resničnost): Ah... in ti... kaj si mu rekel? ANDREJ (še vedno zadržujoč svoj obup, a le s težavo): Kaj pa naj bi mu bil rekel? Kaj pa naj sploh rečem? Kaj naj storim? Ali naj grem po cestah in začnem kričati: Ljudje boižji, tako in tako je s to stvarjo... Bogve, da so bili trenutki, ko sem mislil tudi na to. Veš, zadnjikrat v tisti gositilni, kamor sva včasih zahajala ... ko se je neko omizje oziralo vame... takrat me je imelo, da bi skočil pokoncu in zavpil... pa sem pomislil, zakaj bi vpil naid njimi, saj njihov prezir ni nič drugega kakor izraz pošt enega patriotskega ogorčenja ... treščil kozarec ob tla in odšel. In kaj sem dosegel s tem? Snr.in potrd'1 s^n jih v njihovem prepričanji]. In če sem prav videl, je nekdo pijuiiii za menoj. Tfiko je, Jas.na. In tudi prijateljev nimam več. Zapustili so me. Nočejo več imeti opravka z menoj . .. niti toliko' ne, da bi jim obrazložil, kako in kaj. Marku sem pisal pismo, pa mi je neodprtega vrnil. Vrnil, pomisli! Mapko! Taikrat sem se razjokal, potem sem pa klel... fotočasno, ko so me zapustili prijatelji — dosti jih prej tudi nisem imel — pa so začeli laziti okoli mene in za menoj nekakšni sluzasti, ogabni, smrdljivi gobci in se mi prilizovati... Fej. Vse se mi že gnusi. Zato sem pustil vse skupaj in šel. To ni bilo težko... ampak zdaj? Kam zdaj? Nazaj ne morem. Tam me čakajo oni. Tu ne morem ostati, ker me imajo ti za izdajalca — JASNA (ki se je medtem vsa obupana sesedla na zofo): Ah, ne govori tako, Andrej, prosim te... ANDREJ: Nisi brala? (Ko Jasna ne odgovori:) Jaz sem. Še ko sem' bil v Novem mestu, mi je nekdo potisnil pod vrata tisito številko... besedo izdajalec je podčrtal. Dvakrat — z rdečo tinto. Po profesorsko. Se pravi, da je bil moj kolega. In kar je najstrašnejše... začel sem so- 613 vražiti ljudi... in ker čutim, da to ni prav, iskati vsepovsod opravičilo za svoje sovraštvo... In tudi ko gledam tebe tu, čutim, da sva si nekam bolj tuja ... JASNA (hudo prizadeta): Andrej, je to res? ANDREJ (stopi k nji in jo prioije k sebi): Ne... ne... ni res... Samo nesrečen sem, in kadar je človek nesrečen, menda ne zna več ljubiti. Mogoče je v tem največja nesreča, ki jo nesreča prinaša s seboj. Ljubezen, ki ve, da nima ničesar več, kar bi laliiko dala, je na tem, da se sprevrže v svoje nasprotje. JASNA: Potem se tvoja ne bo. Preveč bogata je. Tudi v nesreči. ANDREJ (ki ga je Jasna potegnila k sebi na zofo, tako da je zdaj on sklonjen nad njo): In kaj naj ti da? JASNA: Kos svoje nesreče. Deli jO' z menoj, pa bom srečna. ANDRE J (se zravna — po nekaj trenutkih — obotavljajoče, a s temno odločnostjo): Ne, Jasna... Jaz pojdeni... JASNA (strahoma): Kam? ANDREJ: Ne vem. JASNA (ga znova potegne k sebi in ga objame): Ne, ne, Andrej. Ti ostaneš tu ... dokler stvari ne pojasnim . . . dokažem .. . ANDREJ (se ji spet izvije): Kajko? Tako kakor davi, ko ti je zmanjkalo besed in si... ker ti niso hoteli verjeti, vsa solzna zbežala s sestanka? JASNA: Kdo ti je to povedal? ANDREJ: Mlinar. Prej sem ga srečal. (Ko Jasna povesi oči, razo-rožena:) Rekel je, naj se paizim. (Zdaj se je nabrala grenkost do vrha tudi v Jasni — brez moči omahne vznak, vse telo ji jame stresati krčevit jok. Andrej jo rahlo stisne za roko.) Ne joči. Jasna. (Zunaj se, še od daleč oglasi kitara — nekakšna španska sere-nada.) JASNA (si obriše oči): Naši so zunaj... (Vstane.) Si pustil vrata odprta? ANDREJ: Serenada? Pa menda ne tebi? Počakaj, da pogledam, kdo je ta muzikant. (Odide.) JASNA (vstane, spravi radio v kredenco in, popravljajoč si lase, pogleduje proti vratom, ki jih je Andrej za seboj zaprl. Ko se Andrej orne): Kdo je? ANDREJ (med vrati): Trije oboroženi ljudje. JASNA: Kaj bi radi? ANDREJ: Z menoj hočejo govoriti. JASNA (vznemirjena): S teboj? ANDREJ (s čudnim nasmehom): Z menoj. 614 MOKOREL (d črnem dežnem plašču, s partizansko kapo na glavi, vstopi in pozdravi): Smrt fašizmu! (Jasni.) Si ti doktorjeva hčerka? JASNA (medtem ko zunaj še vedno nekdo igra na kitaro): Sem. Kaj želite? MOKOREL: S temle gosipodom (pokaže na Andreja) se moramo pogovoriti. Brez prič. ZatO', prosim, da naju pustiš sama. JASNA: Med menoj in njim ni nobenih skrivnoisti, zato ni razloga, da bi odšla .. . MOKOREL (pomigne svojemu spremljevalcu in tiho ukaže): Odpelji jo, Kajetan, in se vrtni. Anton naj ostane z njo . .. najbolje, da jo zabava s kitaro, da nais ne bo slišati... (Jasni, ki jo Mokorelov spremljevalec vljudno povabi, naj gre z njim:) Oprosti, tovarišica. Tako je pač... JASNA (se še enkrat ozre nazaj): Andrej... Prosim... Vse se bo uredilo . .. samo bodi miren. ANDREJ (ko se vrata za Jasno zapro, obuvaje si čevlje): Kaj bi radi od mene? MOKOREL: Sedite. ANDREJ (pobere cigareto z mize, jo prižge ob petrolejki, potegne dim vase in počasi sede): Prosim. MOKOREL (ki ga je ves ča.s pozorno motril): Ste vi Andrej Daga-rin, oziroma Brinar? ANDREJ: Sem. MOKOREL: Imate pri sebi orožje? ANDREJ: Ne. MOKOREL (pomigne Kajetanu, ki se je medtem ornil, naj Andreju pretiplje obleko): S čim se preživljaite? ANDREJ: Podučujem glasbo. MOKOREL: Ste organizirani? ANDREJ: Sem. MOKOREL: Od kdaj? ANDREJ: Že od rojstva. MOKOREL (šaljivo): Kot kaj pa? ANDREJ (puhne dim predse): Kot Slovenec. MOKOREL: Imenitno. In vaš odnos do okupatorja? ANDREJ: Vprašajte Visokega komisarja. MOKOREL: Pa do tega? {Pokaže na peterokrako zvezdo na svoji kapi.) ANDREJ: Zvezde so mi bile že od nekdaj všeč. MOKOREL: Tudi rdeče? ANDREJ: Tudi. — In zdaj dovolj te komedije.-Vem, kdo ste. MOKOREL (pre.?enečen): Kdo? 615 ANDREJ: Poznam vas še iiz študentovskili let, ko ste se pretepali s ikom^unisti po univerzi. Vaše ime je Mokorel. MOKOREL (ki se je spogledal s Kajetanom, se smehljaje prijne za pištolo): Zanimivo. Ste me takoj prepoznali? ANDREJ: Dovolj zgodaj, da vem, s kom imam opravka. Kdo vam je izdal, da sem tu? Moj »trie? MOKOREL: To ni važno. ANDREJ: In zdaj povejte, kaj bi radi od mene. MOKOREL: To vam je povedal že vaš stric. (Ko hoče Andrej vstati:) Sedite. ANDREJ (spet sede): Torej, da ne bi po nepotrebnem izguibljali bescd: tega, kar hočete od mene, ne dobite. MOKOREL (ki mu okoli ustnic zaigra strupeno žalosten nasmeh): Res ne? ANDREJ (zm,ečka cigareto v pepelniku): Ne. MOKOREL: Pod nobenim pogojem? ANDREJ: Pod nobenim. MOKOREL: Vas italijansko sonce ne mika? ANDREJ: Me, vendar tudi nase ni slabo. MOKOREL (igraje se s pištolo, ki jo je medtem potegnil): Dokler ga človek lahko gleda... ANDREJ: Razumem vas... zelo dobro vas razumem... MOKOREL (resno): Jaz pa vas ne. (Sede k njemu za mizo in mu ponudi dozo.) Prosim, gospod Brinar. ANDREJ (odkima): Hvala. MOKOREL (skušajoč ubrati čim mirnejši in treznejši ton): Poslušajte me torej, gospod Brinar. Po vsem tem, kar vemo o vas, bi bilo nesmiselno, če bi vas poskušal pridobiti z argumenti, ki imajo veljavo samo za take ljudi, ki jim ni vseeno, ali bo sloveinsko katoliško občestvo v tej vojni materialno in duhovno uničeno aili ne. Vam je — sodeč po tem, kar ste storili. ANDREJ (ironično, vendar oprezno): In kaj sem storil — po vašem? MOKOREL: Užalili ste najvišjega predstavnika Imperija, ki ima v rokah del naše dežele. In če bo v tem delu naše dežele teklo poslej še več krvi, pade del krivde tudi na vas. ANDREJ (vzdigne obrvi): Name? MOKOREL: Na vae, ker ste raizdražili rimskega leva, ki ga skušamo mi pomiriiti. ANDREJ: Kdo vas je poslal za menoj? MOKOREL (patetično): Slovensiko ljudstvo. 616 ANDREJ: In kdo vam je dal ta rervolver, s katerim site prišli za menoj? (Pokaže na revolver, ki ga Mokorel položi predse na mizo.) Tudi slov en siko 1 j ud st vo ? MOKOREL (se zmede): To se vas ne tiče... ANDREJ: Kako da nei' Saj mi grozite z njim. MOKOREL (ki ga njegovo načelo: potrpežljiva jezuitska zvitost, spričo njegove nasilne narave in brezmejnega fanatizma kaj rado pušča na cedilu, plane na noge): Res je! Grozim vam... Zelo resno vam grozim! ANDREJ fza spoznanje odmakne glavo od cevi revolverja, katerega je Mokorel naperil v njegove prsi): In to tako od blizu, da vidim celo znamko na vaši pištoli... P. Beretta. Calilber 9. Corto. M" 1954-Brevetatto ... Laška oficirska pištola, če se ne motim... MOKOREL (odmakne pištolo): In zdaj šale na stran. ANDREJ: Ne šalim se. Nisem vedel, da imam opravka z oficirjem okupacijskih sil... MOKOREL (suho): Jaz nisem oficir okupacijskih sil. ANDREJ: In kaj ete? MOKOREL (spet patetično): Jaz sem straža v vnliarju. ANDREJ: Koliikor vidim, je zunaj mirno vreme. Zimsko nebo z zvezdami. O viharju noibenega sledu . .. MOKOREL: Ce ga še ne čutite, ga hosite kmalu čutili. Ne le v sebi, marveč tudi na sebi. (Zadovoljen s seboj, zlasti, ker se Kajetan odobravajoče nashiehne:) Torej, gospod Briuar, povedati vam moram, da smo prišli za vami z zolo nedvoumnimi in preciznimi navodili. In hodite prepričani, da jih bo naš tercet (pomigne z glavo tja, od koder se je medtem spet oglasila španska serenada, in smehljaje pristavi:) s kitaro, ki ste ga imeli čast spoznati, v imenu kaitoliške civilizacije v tej deželi tudi do zadnje pičice disciplimiraaio izvršil. ANDREJ (ironično, ker ne bi rad izdal, da je Mokorelova grožnja napravila nanj močan vtis): In kakšna so vaša navodila? MOKOREL (hladno, skoraj suhoparno): Ako ne podpišete, kar zahtevamo od vas, vas bomo justificirali. ANDREJ (se vgrizne z gornjimi zobmi v spodnjo ustnico in jo nato zamišljeno prižme ob zgornjo): Se pravi... umorili. MOKOREL: Pravna stran tega vprašanja je postranska stvar. Važne so praiktične posledice. Namreč za vas. ANDREJ (ko mine nekaj trenutkov molka): Ko sem šel nocoj skoz gozd in gledal škoiz črne veje gabrov v neskončoiosi, sem mislil na konec. Slutil sem, da je ndkje, vendar da je iaiko biUzu... ne. MOKOREL: Gospod Brinar ^ 617 ANDREJ (se ozre vanj): In da ima tako vsakdanji obraz. Bolj nebogljen ko>t strašen ... MOKOREL (razdražen spričo Andrejeve ironične superiornosti, ki jo ohrani tudi o teh trenutkih): Pustiva moj obraiz ... Kakršen je, tak tudi ostane .. . vaš pa, ajko si ne premisilite, čez pet minut ne bo več tak, kakor je. ANDREJ: In kakšen bo? (Ne da bi čakal na odgovor.) Sicer pa je vseeno .. . Jaz ga ne boim več videl... MOKOREL: Hočete reči s tem, da vztrajad;e pri svojem sklepu? ANDRE J (ignorirajoč njegovo vprašanje... kot da govori sam s seboj): In tudi tistega teloha ne, ki sem ga utrgal, ko sem stopil iz goizda... Ne vem, kje je... Hotel sem ga dati svojemu dekletu, škoda. MOKOREL (sarkastično): Za vaš teloh? ANDREJ: In da oma ne bo nikoli izvedela zanij... (Se spet ozre v Mokorela.) Kaj še čakate? Peit minut je menda že minilo. MOKOREL (stoječ za Andrejem s pištolo naperjeno v njegov hrbet): Še ne . . . ANDREJ (se previdno obrne nazaj): Ne? Jaz pa sem mislil, da je minila cela večnost... Hvala vam zanjo, Mokorel. (Zavedajoč se, da s svojo intimnostjo, polno globoke ironije, Mokorela muči in hromi.) Pravzaprav je čudno to- človeško življenje ... ta trenutek večnositi in večnost trenutka ... Se vam ne zdi, Mdkorel? MOKOREL (potisne predenj na mizo pismo in nalivno pero): Tu imate tole ... in to . .. in zdaj pišite, kar vam bom narekoval, da vam ne bo treba meditiraiti o večnositi . . . ANDREJ (zamišljeno): Saj res... (Vzame pero in papir.) MOKOREL: Boste pisali? ANDREJ: Mogoče... MOKOREL (se ves presenečen s pogleda s Kajetanom): Torej pišite. (Stopi po sobi.) Njegovi Ekscelenci ... ime veste ... Visdkemu komisarju Ljubljaniske pokrajine. (Mokorel se ozre proti Andreju ter nadaljuje.) Podpisani najgloblje obžalujem — (Pride, korakajoč po sobi, do Andreja in čez njegov hrbet pogleda na papir. Obraz se mu podaljša. Jezno.) Kaj je to? Kaj pišete? Note? ANDREJ (z mirom človeka, ki je že sklenil svoje račune): Note. — To je moj poklic ... MOKOREL (zgrabi papir in ga zmečka): Brinar, ne šalite se z menoj, sicer — ANDREJ: Škoda. (Pomigne z glavo proti Mokorelovi roki, ki je zmečkala njegove note.) To je bil zelo zanimiv motiv. MOKOREL (ga udari po obrazu): In to je njegov koiitrapunkt. 618 ANDREJ (medtem ko se z roko pogladi tam, kamor je padel udarec): Hvala. Skušal si ga boin zapomniti. In uporabiti... MOKOREL: Bojim se, da ne boete več utegiiidi. ANDREJ (strmeč nekam mimo stvari, ki so okoli njega): Tako^ je pač. Človek se rodi in umrje... vmes pa ustvarja ali uničuje ... Jaz seiu poskušal samo ustvarjati... Mogoče je bila ravno' v teim moja zmota. So časi, ko je treba tudi uničevati (se spet pomembno ozre u Mokorela), namreč uničevalce. Jaz gem jih samo preziral. In to je premalo ... Se vam ne zdi, da je tako, Mokorel? MOKOREL: Gotovo. Zato vas mi v tem pogledu ne mislimo posnemati. ANDREJ: Pripravljen sem. Čemu čakate? MOKOREL (vzame iz žepa novo pismo. S tonom, ki poziva k iz-treznjenju in grozi obenem): Gospod Brinar, tu imate še eno pismo ... in, prosim vas, glejte, da mi ne date motiva za kak nov konitraipunkt... neprimerno učintkovitejši, kot je bil prejšnji. ' ANDRE J (ki mu Mokorel že preseda): Rekel sem vam, da ne napišem ničesar, kar ni v sikladu z mojo častjo. MOKOREL: Res ne? ANDREJ: Ne. MOKOREL: In če pridem na dan s čim takim, o čemer se vam niti ne sanja? (Ko vidi, da so te besede napravile vtis na Andreja:) — Ker vaša fantazija, čeravno je umetniška, in morda ravno zato, ker je umetniška, ue sega tako daleč? (Vzame vresje iz vaze na mizi in se, gledajoč izpod čela proti Andreju, popahlja pod nosom.) Kaj menite, čemu smo prišli som v to hišo s temi breizbožnimi znamenji (pokaže na rdečo zvezdo na kapi, ki jo je bil odložil na mizo) na svojih krščanskih čelih? (Se spet popahlja z vresjem pod nosom.) Mislite, da samo iz previdnosti — ali celo iz bojazni? Verjemite mi. da ne. Se vam že svita? Rekel bi, da se vam že. . . ANDREJ (vstane, skušajoč ostati miren): Tako torej... Zdi se mi, •da vas razumem . . . MOKOREL: Me veseli. ANDREJ (stopi korak proti njemu in obstane): Umoriti me hočete in zvaliti krivdo na svoje nasprotnike... MOKOREL: Tako je. Iz vas pa napraviti nekaj, kar vam najbrž ne bo preveč pri srcu: mučenika. Namreč našega... K sreči ste bili do nedavna apolitičen človek... In razen tega imamo v svojih rokah Lar dve vaši neobjavljeni simfoniji — (Ta trenutek se Andrej, ki ga te besede vržejo iz ravnotežja, požene proti njemu, mu izbije revolver iz rok in ga podre na 619 tla. Vendar ga Kajetan, ki je ves čas prežal nanj, zgrabi in udari, tako da odleti po sobi in trešči ob kredenco, kjer pa se znova znajde, popade stol in zamahne z njim po svojem nasprotniku, ki pa se še pravi čas umakne. Ta trenutek skoči Andreju v hrbet Mokorel, ki se je medtem pobral s tal, in ga udari. Andrej, omamljen od udarca, omahne. Mokorel in Kajetan ga nazadnje obvladata.) ANDREJ (skušajoč se jima izviti iz rok): O, vi psi... vi psi! To hočete storiti.. . MOKOREL (z zmagovitim posmehom): Zanimivo, ne? Škoda, da ste s tem hrupnim miermezzoia pretrgali pamenek, ki je tekel tako laigodno in ljubeznivo. Pa tudi duhovito, vsaj z vaše strani. Saj res. Cul sem, da ne marate orgel? Anipaik vseeno upam, da ne bosite imeli ničesar proti, če vam povem, da je eden naših uglednejših glasbenikov del vaše simfonije »Roma aeterna« že priredil za orgle... Prepričan sem, da bo odmevala nenavadno mogočno, kar fanta;Sitično pod oboki naših gotskih in baročnih cerkva... pa njihovih podružnic po naših idiličnih hribih in hribčkih, pa tudi v srcu naših nekoliko manj idilič-njih vojščakov... (uživajoč nad nemoč jo nasprotnika, katerega drži njegov spremljevalec od zadaj trdno v rokah) medtem ko bo naš mučenik ležal gldboiko pod zemljo, a le ne dovolj globoko, da ne bi slišal ... Imelo ga bo, da bi si zamašil ušesa, pa si jih ne bo mogel, ker mu bodo roke obdane s težko, mastno ilovico... ali pa peskom ... ne vem, kakšen je svet tod dkoli... (Gledajoč Andreja, ki se začne znova izvijati iz Kajetanovih rok:) No, kak;o je? Ste si premislili? (Andrej, ki mu je glava klonila, dvigne pogled. Videti je, da se odigrava v njem nečloveški boj. Mokorel, vedoč, kako je z njim, še prilije olja na žerjavico.) Se ne? Saj res. Ndkaj sem pozabil. Tudi vašo osmrtnico smo že sestavili. Glaisi se približno takole: Sporočamo presunljivo vest, da so rdeči teroristi na zverinski način umorili našega zvestega pristaša in soborca Andreja Brinarja, slovens(kega skladatelja. Njegovo delo, ta gigantski izraz naše vdlje, da oibranimo katoliško civilizacijo v naših srcih in naših domovih, obtožuje in bo še dolgo obtoževalo njegove morilce... Imate kakšne pripombe? Po možnosti jih bomo upoštevali. ANDREJ (stisne ustnice): Nobenih. Zlasti ne k zadnjim besedam ... MOKOREL: Je to vaša zadnja beseda? ANDREJ (pogleda papir, ki leži na mizi, nakar reče tiho): Zadnja. MOKOREL (ki ni pričakoval novega odpora): Potemtakem ste se vendarle odločili, bojevati se za nas ... če ne živ, vsaj mrtev. ANDREJ (že spet mirno): Resnica bo prišla na dan. 620 MOKOREL (posmehljivo): Da bo prišla? Brez vaših, nog in vaših us>t? ANDREJ: Resnica ima tisoče ust... (Kitara, ki je prej utihnila, se spet oglasi.) MOKOREL: Ne, usta imajo tisoče resnic... in ker so te resnice druga dragi na poiti, ne pride resnica nikoli na dan... Tako je, draigi Brinar. In zgodovina, kaj je zgodovina, če ne pokopMišče resnic, ki niso prišle nikoli na dan? ANDREJ (mimo): Vojščak Kristusa Kralja, pa se tolaži s talko lažjo? MOKOREL (Kajetanu): Suni ga v trelbuh. (Kajetan ga uboga.) Močneje. (Ob novem udarcu omahne Andrej na tla.) Imaš s seboj vrv? (Ko Kajetan molče pritrdi:) Zveži ga. (Kajetan zveze Andreja.) Je pri zavesti? (Kajetan samo skomizgne, Mokorel pa se skloni k Andreju.) ANDREJ (težko govoreč): Toliko, da lahko še pljunem v vas. (Pljune.) MOKOREL (se zravna in si z robcem obrise obraz): V redu. Ce ste zmožni tega, boste zmožni presoditi tudi to, kar sledi,.. (Kajetanu:) Stopi ven, Anton pa naj pride sem... Poslušaj, kolikolkrat bom udaril na vrata. Ce bom udaril četrtič, potegni nož — streljati ni 'treba, da ne bi opozarjali nase — in če bom udaril petič, ga poženi v srce tistemu dekletu tam zunaj, za katero je naš Brinar nocoj telob nabiral. Si razumel? (Kajetan prikima.) No, pojdi zdaj. (Kajetan odklene vrata in odide, Mokorel pa se znova skloni k Andreju: ko vidi, da se je ta z izrazom groze v očeh na pol vzdignil s tal, se nasmehne) Sodeč po vašem obrazu, bi rekel, da sva se razumela. (Anton vstopi in položA kitaro na mizo). Kaj dela dekle? ANTON: Joče. Pa ta? (Pokaže z glavo proti Andreju, ki še vedno, na pol zravnan na tleh, strmi vanju.) MOKOREL: Bo kmalu jokal... za njo... (Mokorel stopi k vratom in se od tam ozre proti Andreju.) Vidite to roko? Mislite si, da je to roka nečesa, čemur po navadi pravimo usoda, in da to roko lahko zaustavi em sam človek. Ta človek ste vi, Andrej Brinar. (Udari po vratih, ki zamolklo zabobne — prvič, drugič, tretjič, četrtič, ves čas strmeč o Andreja, ki prav tako strmi vanj, ter vzdigne roko, da bi udaril tudi petič. Sledi nekaj trenutkov smrtne tišine.) ANDREJ: Nehajte, nehajte! (Kot človek, ki je do skrajnosti napel svoje sile, se na kolenih še enkrat vzpne kvišku, nato pa kakor prelomljen na dvoje telebne ob tla.) 621 MOKOREL (naslajajoč se nad svojo zmago, Antonu): Razvezi mu roike, v imemu Boga očeta. (Anton stori, kakor je ukazano.) Posadi ga sem za mizo. (Anton vzdigne Andreja, ki so ga zapustile zadnje moči, ter ga odvleče proti mizi. Mokorel si prižge cigareto. Andreju:) In zdaj pršite! Oziroma, kar prepišite tole v dveth izvodili. In podpišite. Ti, Anton, pa medtem nikar ne brenkaj, da ne boš motil gospoda. {Medtem ko Andrej sega po peresu, se zavesa spusti.) ZAVESA (Konec prihodnjič) 622 ZVEZDE SO VEČNE Matej Bor TRETJE DEJANJE Tsto prizorišče kot v drugem. Skoz okno meži prvi, še krmežljavi svit. Njegova svetloba in svetloba privite petrolejke, ki že dogoreva, se bijeta med seboj in ustvarjata razpoloženje nečesa nedoločnega in negotovega. JASNA (vstopi vsa neprespana s pladnjem v roki, obstoji pri vratih in jih obzirno zapre za seboj. Potem gre po prstih proti zofi, kjer leži Andrej. Nekaj trenutkov počaka, nakar ga šepetaje pokliče): Andrej ... Čaja sem ti prinesla... Šipkovega ... s češnjevimi peclji in mandeljno-vimi lupinami. Naša .specialiteta. (Sede na rob zofe in mu ponudi čaja.) Boš? (Andrej molče odkima.) Zakaj ne, Andrej? Kaj toplega ti bo dobro delo. Hotela sem ti skuhati črne kave, pa je ni več ... No, daj, Andrej ... (Ko ji spet odkima:) Kaj je s teboj, Andrej? Že vso noč samo strmiš v strop in molčiš ... Ampak zdaj, Andrej, zdaj ne smeš več molčati ,.. Zdaj mi moraš povedati... Kaj so hoteli od tebe? (Ko ji Andrej spet ne odgovori, odloži pladenj na stol ob zofi. Njena dlan se nežno in plaho obenem spusti po njegovih laseh, licu, vratu in rami navzdol do roke, ki jo stisne v sr>ojo.J Andrej, odkar sva se prvič srečala... še veš, kje?... pod severno' steno Priisanka... in si me povabil, naj jo preplezam s tfboj, pa vse do danes, med nama ni bilo skrivnosti... In tudi laži ne ... (Se nasmehne ali vsaj poskuša nasmehniti). Ce izvzamem tiisto ob prvem srečanju, ko' si mi zatrjeval, da si gorski vodnik ... In jaz sem ti verjela... Takrat si bil tako močan, ožgan od sonca in podjetno preprost... ANDREJ (ne da bi se ozrl vanjo): Jn zdaj... Kakšen sem zdaj? JASNA (mu znova seže z dlanjo v lase): Tak, kot si bil... samo da... ANDREJ (v isti negibni pozi): Samo da v tistem človeku, ki si ga srečala pod Prisanfcom, tistega človeka ni več .. . JASNA (obupano): Mojbog, Andrej, kaj je s teboj? Prosim te, ne muči me, govori... ANDREJ: Ne morem. Jasna---- JASNA: Zakaj ne? ANDREJ: Pusti me... pusti... zdaj ne... Jaz bi rad, jaiz bi rad spal... spal... Vendar ne tu. Ne tu. (Vstane in se ozre naokoli.) Tu straši. Smem v tvojo sobo? 747 JASNA: Prosim, Andrej. (Odideta. Nekaj časa ni nikogar. Od zunaj je slišati pse po vasi, ki se oglašajo drug za drugim ose glasneje.) JASNA (se vrne, utrne petrolejko in obstane kot izgubljena sredi sobe. V veži koraki. Jasna vstane in pohiti k vratom. Ko jih odpre, olajšano): Ah, ti si, očka? DR. KAMIN (prišanta s palico v sobo — pozna se mu, da ga je naporna noč pošteno zdelala): Jaz sem, jaz ... (Odlagajoč torbo:) Pa ne sam ... Tja gor so nesli mene, nazaj pa je vrag prinesel nje. Z Andrejem hočejo govoriti. Pravijo, da je tu. Je res? JASNA: Je. {Pomigne z glavo proti svoji sobi in mu da vedeti, naj govori tise.) DR. KAMIN: (ki mu ta novica ni všeč): Spi? JASNA: Spi. DR. KAMIN (vzame iz kredence stekleničko žganja in si ga nalije): Bojim se, da ne bo mogel dolgo ... Ti tvoji junaki, ki si jim hvalo pela toliko časa, dokler nisi napravila junaka še iz mene, so- salamensko divji nainj... Neka/kšno pismo, ali kaj vem kaj, jim je prišlo v roke in od tistega trenutka imajo talko skrivnostne in pomembne obraze kakor moji medicinci, ko se pripravlja kakšen prav posebno neroden poseg v človeško življenje. (Zvrne kozarček in potem pripomni:) Po mojem bi bilo najbolje, če bi jo pobral... Sicer pa je že prepozno... Soi že tu. (Pogleda skoz vrata.) Seveda, tu so. Ze spet stikajo glave. No, jaz vas pustim same. Pri takih posegih v človeško' življenje dr. Kamina ni in ne bo. Pri ostalih pa — no, to bomo še videli. Eno pa je gotovo: dokler bom tak, nikamor več, ker ne maraim biti smešen. Oni so me nosili, jaz pa sem namesto njih vzdihoval... kakoT tisti poniješčik iz Turgenjeva. Pa kako! Tako da sem naizadnje pozabil nanje in se začel sam sebi smiliti. Pa ne samo to. Tudi pri operaciji sem se bil osmešil. Vedel sem, da s tem tvojim kanalom iz Ljubljane nelkaj ni v redu. Namesto etra ali klorofila so' nam poslali... fiziološko raztopino... Norci! In tako sem bil primoran poskusiti z edinim sredstvom, ki nam je preostalo, s hipnozo. In res ... pacient je nenavadno hitro^ padel v globok trans, tako da sem lahko brez težav operiral — ruptura lienis. No, ko pa sem končal — ves čas ni niti zastokal — in ga hotel zbuditi, me je prijel za roko in relkel: »Ni vredno muje, tavariš dohtar. Aperirat znaš, za svengalija pa ne bi bil« ... Seveda se je vse smejalo na moj račun — medtem ko sem jaz zijal vanj ko bik v nova vrata. In ta vrata, skoz katera stopamo, so res nova . . . bogve, da so ... samo kam drže? To je tisto ... (Ko sliši korake.) No, jaz grem. (Stopi proti vratom, a preden pride do tja, se že odpro.) 748 (Med vrati stoji mlad človek Andrejevih let, v škornjih, s torbo čez pas in brzostrelko čez ramo.) JASNA (se nasmehne in pozdravi): Dobro jutro, tovariš Boštjan. DR. KAMIN (nekaj zamrmra in odide). BOŠTJAN (ki ima res tak obraz, kakor ga je opisal dr. Kamin, le da se mu pozna rahla zadrega pred Jasno, stopi naprej, opirajoč se ob \ palico, ker ima eno nogo ranjeno.): Dobro jutro, Jasna. Žal mi je, da moram po takšnih opravikih v to hišo... a tako je pač. Mislion, da veš, ; .zakaj smo prišli. JASNA (v strahu pogledujoč proti svoji sobi, kjer spi Andrej): Yem ... ampak, prosim te... daj, stopi z menoj ven v kuhinjo', da ti pojasnim... BOŠTJAN: Bojim se, da tu ni kaj pojasnjevati. — Kje je? JASNA: Tam... Ne budi ga zdaj. Vso- noč ni spal... BOŠTJAN (se grenko nasmehne): Tudi mi nismo. Pa ne samo to noč. In zaradi koga ne? Zaradi tistih, ki jim ta človek, ki ni vreden, da spi pod tvojo -streho, posveča svoje simfonije! Pa ne samo to... JASNA (stisnjenih ustnic, komaj zadržujoč sveto jezo): To' ni res, Boštjan! Jaz vem, da ni res. Boštjan (starejšemu človeku v kmečki opravi, ki je prišel za njim in obstal med vrati): Hvala, da si nam prišel povedat. Zdaj lahko greš. Mimogrede se oglasimo pri tebi. (Kmet odide, Boštjan pa se obrne k Jasni.) Jasna, mi znamo ceniti tvoje delo... ampak, mislim, da je zdaj prišel čas, ko boš morala pogledati resnici v oči tudi ti. JASNA: Jaz sem ji že, bojim pa se, da ji vi še niste. BOŠTJAN: (se žalostno nasmehne): Smo ji, smo ji... ampak, kar smo videli, je črno, zelo črno... JASNA: Za vas. Zame ne, ker vem več, kakoT veste vi. BOŠTJAN: In kaj veš? (Boštjan, ki medtem sede, si s trudno kretnjo prižge cigareto ter jo izpod gostih obrvi pogleda.) JASNA: Jaz vem, da Andrej ni storil ničesar, kar bi mu mogli očitati. BOŠTJAN: In ti mu seveda verjameš? JASNA: Verjamem. Andrej mi ni še nikoli lagal. BOŠTJAN: In kaj praviš k tem.u? (Ji pomoli pismo, ki ga je med-iem vzel iz svoje torbe.) JASNA (negotovo): Kaj je to? BOŠTJAN: Beri. JASNA (vzame pismo, a ker je v sobi še temno, stopi k oknu, od-grne zaveso — vendar tako kakor ljudje, ki slutijo, da jih čaka nekaj 749 težkega, pa skušajo tisto čimdalje odložiti — ter začne brati. Ves obraz se ji spremeni): Saj to ni mogoče... BOŠTJAN: Preberi do kraja. JASNA: Ne, ne... tega ne bom brala... ne. (Izpusti pismo iz rok, kakor da ji gori med prsti, ter se strahoma odmakne od mesta, kamor je padlo.) BOŠTJAN (ki je medtem ustal, pobere pismo): Potem ga moram prebrati jaz ... Poslušaj ... Njegovi Ekiscelenci in tako naprej ... in zdaj tole! Dovolite mi, Vaša Ekscelenca, da iz globoke hvaležnosti za vse, kar ste storili za mirno sožitje med Vašim velikim in moijim malim narodom, še enkrat posvetim svojo simfonijo- »Roma aeterna« Vaši plemeniti osebi. Vse, kar je bilo vmes, je žalostna posledica rdečega terorja, ki mi je stregel po življenju. Štel bi si v največjo čast, če bi mogel biti sprejet pri Vas, ko se vrnem s področja, kontroliranega po naših skupnih sovražnikih, kjer moram opraviti zaupno in Oidgovorno nalogo. Vaš vdaini Andrej Brinar. JASNA (kakor da je nenadoma obstala pred breznom): Kje ste dobili to? BOŠTJAN: Naša obveščevalna iz Podbukovja nam ga je poslala. Našli so ga v župnišču med notami na Andrejevem klavirju... JASNA (z iskrico upanja v očeh): Ne... ne... to ni res... to ne more... ne sme biti res! Daj mi sem to pismo, da stopim k Andreju z njim. ANDREJ (ki je med njunim pogovorom, ne da bi ga bila opazila, odprl vrata in obstal med njimi): Jasma, ne trudi se več zame... JASNA (nekaj trenutkov strmi vanj, nato iztegne desnico, v kateri drži pismo, počasi proti njemu): Andrej, si ti napisal... to? ANDREJ (se vgrizne z zobmi v spodnjo ustnico): Da, jaiz. JASNA (upirajoč se z vsem svojim bitjem temu, kar je cula, plane k Andreju in ga začne tresti, kakor da ga hoče prebuditi iz sanj): Saj to ni mogoče, Andrej! To ni res. Reci mi, reci mi, da ni res. Prosim te, Andrej! ANDREJ: Res je. Jasna. JASNA (ga izpusti in se umakne nekaj korakov nazaj, kakor da stoji tam pred njo prikazen): Zato si torej vso noč molčal... Torej so te razkrinkali že snoči, ko so' bili tu... BOŠTJAN (ki ju je ves čas, predevajoč cigareto iz enega konca ust v drugega, molče opazoval): Kdo je bdi tu? JASNA: Vaši. BOŠTJAN: Naši? ANDREJ (preprosto): To niso bili vaši. 750 BOŠTJAN: Kdo pa? ANDREJ: Beloigardisti. (Jasna se zdrzne.) BOŠTJAN: (ki ga je ena sama pozornost): A, belogardisti v naših uniformah? Zanimivoi, zanimivo... (Stopi proti njemu, medtem ko mimogrede zmečka ogorek v pepelniku na mizi.) In zdaj priznajte še to, da so bili tu zaradi neke zaupne in odgovorne naloge... ANREJ (se komaj opazno nasmehne): Da, zaradi neke zaupne in odigovorne naloge .,. BOŠTJAN: Hvala. To vašo odkritost vam bomo šteli v dobro... KURIR (še na pol otrok, vstopi in pomigne Boštjanu, naj pride k njemu, nakar mu zašepeče): Tistega belčka, ki so ga ponoči ujeli, so prignali. BOŠTJAN: Mhm, mhm. Ostani tu, doikler se ne vrnem. (Boštjan odide, kurir pa se potiplje za pas in odpne futrolo.) ANDREJ (se obrne k Jasni, ki še vedno stoji tam, kjer je stala, sklonjene glave, stiskajoč čelo z dlanmi in s prsti krčevito zagrebenirni v lase:): Jasna ... JASNA f.s-e zdrzne): Pusti me, pusti me... (Vrže se z obrazom na zofo. Vse telo ji vztrepeče v dolgo zadržanem, brezupnem ihtenju.) ANDREJ (jo nekaj trenutkov molče gleda, nakar se odloči, stopi proti zofi, postoji, nato pa sede k Jasni in reče čisto preprosto): Jasna, jaz ti nisem lagal. In tudi krivega se ne čutim.. . ampak zdaj sva že tako daleč vsaksebi, da so besede premalo. Potrebni so doikazi. In teh nimam... JASNA (si zamaši ušesa): PuMi me, pusti... Ne govori več. Nočem te več posilušati. Nočem! ANDREJ (nenadoma srdit, skozi stisnjene zobe): Nočeš? JASNA: Nočem, nočem! ANDREJ (jo prime trdno za obe zapestji in ji odtrga dlani od ušes): Pa me boš vendarle morala. Tako. In zdaj čuj, kaj ti povem. (Boreč se z Jasno, ki se mu hoče izviti iz rok:) Tisio pisimo sem napisal šele snoči... razumeš, snoči... vendar pod takimi okoliščinami, da je bolje, če zanje ti nikoli ne iizveš. JASNA (ne več obupano, temveč s strupenim prezirom): In zakaj ne? ANDREJ (izpusti njene roke): Pa tudi če bi izvedela, bi mi ti ne verjela. JASNA (hladno): Ne. ANDREJ: Zato je bolje, če.molčim. JASNA: Bolje. ANDREJ (gledajoč Jasno, ki je znova omahnila na zofo in se obrnila stran od njega): In vendar... ali je res bolje? Jasna, slklenil 751 sem, da ti tisito, kar se je zgodilo snoči, zamolčim... Iz obzirnoeti, ker si ne bi rad olajšal bremema s tem, da ga odložim polovico na tvoje rame. Zdaj pa, ko' vidim, da je moj molk brezno, ki utegne z mano vred požreti še zadnje, kar imam, in najdražje... tvoje spoštovanje in ljubezen ... ne, zdaj ne smem več molčajti... Jasna, si cula smoči tiste štiri udarce na vraita? (Ko mu Jasna, še Dedno obrnjena stran od njega, ne odgovori:) Gotovo si jib morala čuti... In če bi bil še peti — JASNA (se zdaj obrne proti njemu — tuje, od daleč): Kaj bi bilo potem? ANDREJ (ki ga obide malodušje): Potem bi... potem bi ... (Tu mu beseda zastane.) Ne, ne, nič več. (Vstane.) Dovolj tega! Naj gre, kamor hoče. Naj me ti ubijejo in zagrebejo kot izdajalca, naj me oni proglase za mučenika in oskrunijo moje delo — vse to< bi laže prenesel, kaikor če bi ta tvoj posmehljivi pogled ostal v tvojih očeh tudi potem, ko bi ti povedal še to ... še toi zadnje, kar ti imam povedati... v svojo obrambo... pred tem tvojim posmehom in zaničevanjem... In vendar, zakaj ne bi preskusili, kaj prenesemo? (Stoječ ob zofi, medtem ko ga Jasna, ki je medtem sedla, gleda še bolj hladno in tuje kako prej:) Jasna, tisto pismo sem napisal, da bi rešil tebe. JASNA (vstane): Zanimivo. ANDREJ (malone zakriči): Jasna! JASNA (medtem ko stopi od zofe po sobi, mimogrede): Ja? ANDREJ (pohiti za njo in jo obrne k sebi — strahovito prizadet): Jaisna, če bi bil padel še tisti udarec, bi padla z njim tudi ti. JASNA (se mu izmakne iz rok): Imenitno. In zakaj nisi dal, da bi padla? Storil bi mi veliko uslugo. ANDREJ (povsem razorožen): Res? JASNA: Res (Tu se Andrej zruši na stol in udari s čelom ob mizo.) Zdaj tudi vem, zakaj se nisi organiziral... (Tako mine precej časa. V sobi je tiho. Slišati je le komaj slišen, čuden jok — jok zlomljenega moža in zapuščenega otroka. Kurir, ki je ves čas sedel za kredenco, skušajoč biti čim bolj obziren in neviden, se začudeno ozre vanj. Očitno je, da je prizor zanj nekaj nerazumljivega, česar ga je skoraj sram, zato vzame D zadregi iz žepa nekakšno otroško trobento ter jo začne na videz nadvse pozorno ogledovati.) JASNA (kurirju, kakor da Andreja sploh ni v sobi): Kaj je to? KURIR (še sam na pol otrok): Trobenta. Saj vidiš. JASNA (se nasmehne): In zakaj nosiš to igračo s seboj? KURIR: Kar tako. Kadar mi je dolgčas, piskain nanjo. JASNA: Pa znaš? 752 KURIR: Malo že. Naj poskusim? JASNA: Kar. {Kurir zapiska. Zook deluje v tem trenutku naraonost grozljivo. Tudi Andrej se zdrzne in vzdigne glavo.) KURIR: Nič poseibiiieiga, ne? JASNA: Kaikor se vzame. KURIR: Veš, to sem našel pri enem naših, ki je padel. Pa sem vzel >za sipomin. Je bil fetst poba. JASNA: Je tudi on pisikal nanjo? KURIR: Menda je. Ampalk takrat je bila še boljša. JASNA: Verjetino. Vsalka stvar se sčasoma spridi. KURIR: To je pa tuidi res. ANDREJ (ki sprva ni mogel verjeti, si je medtem pomel oči in vstal, ne da bi Jasna to opazila. Zdaj stopi mednju, že spet miren, vsaj na videz, in reče kurirju): Daj mi jo, da poskusim še jaz... (Ko mu kurir, nič manj začuden kakor Jasna, molče pomoli trobento, si jo najprej ogleda, nato pa zapiska nanjo.) »Simfonija v enem stavku« ... (Pri tem pogleda Jasno.) Lepo, ne? (Kurirju:) Vidiš, vsa zmečkama je, glas pa le še ima. (Mu vrne trobento, nakar reče Jasni zelo preprosto:) Jaz ga nimam več. Ti si mi ga vzela ... zdaj sem nem . .. (Ta trenutek se vrata odpro. V sobo stopi Boštjan in pri odprtih vratih počaka. Za njim pride Mokorel, ki ga priženeta dva z brzostrelkami oborožena partizana.) BOŠTJAN (Mokorelu, ki je opravljen tako, kot je bil, samo da mu je suknja raztrgana in blatna in da je brez očal in partizanske kape): Poizinate tega človdka? MOKOREL (ošine s pogledom Andreja, ki presenečen zre vanj): Poznam. BOŠTJAN: Kdaj sta se videla zadnjič? MOKOREL: Sinoči. BOŠTJAN: Kje? MOKOREL: Tu. BOŠTJAN: Sta bila sama? MOKOREL: Ne. BOŠTJAN: Kdo je bil z vama? MOKOREL: Še dva druga. BOŠTJAN (predene cigareto z jezikom v drugi konec ustnic): In kaj ste govorili? (Ko Mokorel molči:) Ste raizumeli, kar sem vas vprašal? MOKOREL: Sem. BOŠTJAN: In zakaj ne odgovorite? (Ko Mokorel spet molči, postane Boštjan nestrpen.) Mokorel — saj vam je tako ime, ne? (Pogleda 753 D MokoreloDo legitimacijo, ki jo drži v roki.) Toreij, Mokorel, opozarjam vas, da je naš čae predragocen, da bi ga zapravljal za vas, zato' vas še emikrait pozivam, da mi poveste, kaj ete snoči tu govorili? MOKOREL (obotavljajoče): Torej ... se pravi... No-, govorili smo o naših naičrtili. BOŠTJAN: Kaikšnili načrtih? MOKOREL (spet pomolči, nato nadaljuje, kakor da mu gre le stežka z jezika): Kako se vtihotapiti... BOŠTJAN (ko oni spet obmolkne): Kam? MOKOREL (povesi oči): V vašo obveščevalno mrežo ... BOŠTJAN (pomigne kurirju, iztezajoč ranjeno nogo. Medtem ko mu kurir začne previjati rano): In kdo naj bi to nalogo izvršil? MOKOREL (dvigne pogled in ga upre naravnost v Andreja). BOŠTJAN. On? MOKOREL. Oto. ANDREJ (ki je stal ob strani, nekam- olajšan in radoveden, se zdrzne): Kaj je rdkel ta človek? BOŠTJAN: Niste slišali? ANDREJ (ki ga besede kar davijo v grlu): Slišal sem ... ampak ... saj ne morem verjeti lastnim ušesom. BOŠTJAN (se nasmehne): Mi pa jim. (Kurirju, jemajq nov ovoj iz torbe:) Na. ANDREJ (se ozre okoli sebe): Ljudje božji... to je ostudna laž! Ta človek se je menda zaklel, da me pokoplje... da napravi iz mene vašo žrtev... se pravi njihovega mučenika... Celo osmrtnico zame so že sestavili. Verjemite mi, da je tako. In če so snoči prišli, so prišli zato, da bi me prisiliili, naj preklicem ... posveitiilo ... BOŠTJAN (ki je doslej gledal, kako mu kurir previja nogo, privzdigne obrvi): Posvetilo? ANDREJ: Ne, pač pa preklic posvetila... BOŠTJAN: Naj prekličeite preklic posvetila? Hm. Ne razumem vas. ANDREJ: Prosim... ne motite me. Prišli so zato, da bi me prisilili preklicati pismo, s kaiteriom sem Visokemu komisarju jasino in odločno povedal... da mu nikoli nisem^ posvetil nobene simfonije, pa tudi note ne. In če ibi... se pravi... 6e ne bi bil tistega pisma napisal, bi ta člofvek s isvoijim^a dvema pajdašema umoril moje dekle — se pravi, moje bivše dekle... (Andrejev pogled se za hip sreča z Jasninim. Potem se obrne k Mokorelu.) In zdaj mi poglejte v oči, nevredni vojščafc Jezusa Krietuisa, in mi povejte, ali je res, kar sem, rekel, ali ne? MOKOREL (mirno vzdrži njegov pogled, nakar reče z nasmehom, kakršnega imamo, kadar nam star, dober prijatelj prizadene kaj prav 754 posebno nevšečnega, pa mu tega ne maramo preglasno očitati): Andrej, saj nič ne pomaiga. Sprijazni se s tem, da so naju dobili... in da ne bo nič bolje, če bova zvračala kri^vdo drug na drugega. ANDREJ (plane proti njemu): Ti izprijeni, perfidni pes!... (Partizana ga le s težavo ukrotita, medtem ko se Mokorel mirno' umakne dva koraka nazaj.) BOŠTJAN (poseže vmes): Gospod Brinar, zavedajte se, kje ste. ANDREJ {se ozre okoli): In kje sem? Povejte, kje sem? Je to res Mša, kamor me je tolikoikrat gnalo? Je tista luč, ki je sijala tu, res dogorela kalkor ta usmrajena petrolejka? So tile stoli isti stoli? Ta pod pod menoj isti pod? Te stene iste stene? Ne, to je pekel, če je kje pekel... In tudi ta nasmešek na vašib obrazih ni nič drugega... tudi ta je odsev pekla... BOŠTJAN: Prosim vasi, da ne žalite nas, ki smo tu zato, da do-ž enem O' resmicO'. ANDREJ: In jaz prosim vas, da ne žalite mene, ki to resnico branim. BOŠTJAN: (ki mu je kurir preoil nogo, počasi vstane): Vendar, branite jo vsaj talko mirno, kakor jo skušamo mi dognati. Se pravi, odgovarjajte samo na naša vprašanja. Prvo: priznate, da ste se hoteli vriniti v našo- mrežo? ANDREJ (sarkastično): Priznam, vse priznam, tudi to, da sem jo hoitel nikrasti, to vaišo mrežo^ in jo odnesti s seboj v Rim, da, bi z njo v Tiberi ribe lovil. MOKOREL (žalostno pogleda Andreja in mu reče kar se da obzirno): Andrej, poglej, s tem si samo škodiš ... Pomisli na to, da naju jutri najbrže ne bo več... in da krisitjan pred smrtjo ne laže... ANDREJ (ki mu Mokorelova zavratnost kar sapo jemlje): Tak kristjan, kakršen si td ... MOKOREL: Andrej, prosim te, streizni se... ANDREJ: Streznim naj se? Mogoče pa imate prav? Moigoče sem se res napil, strahotno napil... in je vse to olkoli mene... z vami in vašimi naismeški vred samo haiucinaicija... DeUrium tremens ... MOKOREL: Andrej, v imenu Boga in najinega starega prijateljstva, prosim te — ANDREJ: Hahaha! Mokorel, prav zares ne vem, ali naj vam ploskam ali naj vas plosnem... Vsekakor pa... čestitam vam. Svojoi vlogo igrate mojstrsko ... Kar poglejte jih ... Vse ste prepričali, da je resnica na vaši strani, ker ste tako čudovito mirni. Jaz pa vam povem (pri tem se obrne naokoli), da resnica ni mirna. Ne, resnica je besna, kadar se 48* 755 bije zoper laž ... kadar se bije zoper tako laž, kot stoji tu pred menoj, pa se njen bes spremeni v nekaj ... nekaj ... MOKOREL (karajoče, samo njemu): Kar je že smešno^. ANDREJ: Res, mogoče imaš prav, Mokorel... (Mirneje ostalim:) Vendar povejte mi vi, ki se bijete za resnico... ali se bijete zanjo mirno? Ne. Kajti če bi se, bi ta resnica nikoli ne zmagala. MOKOREL (v istem tonu kot prej): Andrej, ti pa ne boš, če boš tak . . . ANDREJ: Zato pa bo navzlic tebi, Mdkorel, zmagala resnica, ki živi v mojem delu. MOKOREL (tolažeče): Za to smo že poskrbeli, Andrej, brez skrbi. Tvoje skladbe so na varnem. Ne razburjaj se. ANDREJ: Pes! O ti pes ... (Se hoče znova pognati proti njemu, pa ga partizani zadrže.) BOŠTJAN (potrka s svinčnikom po mizi): Dovolj tega. Brinar, odgovorite na moje vprašanje. ANDREJ (ki se ves lomi od strahovite nemoči in obupnega besa): Vidiš ti... ti... kar si že ... saj nimam imena zate ... mene ... BOŠTJAN (povzdigne glas): Brinar! ANDREJ (ne da bi se menil zanj): ...mene vprašujejo, ali je ress, kar praviš ti... nihče pa se ne spomni, da bi vprašal tebe, ali je res, kar trdim o tebi jaz. BOŠTJAN (trkajoč s svinčnikom po mizi): To še pride na vrsto, brez skrbi. In zdaj, prosim, na dan z besedo — ANDREJ: Na dan z besedo? Kako? Mar ne vidite, da je tu noč? Vi slepci! BOŠTJAN: Domislek ni slab, na mestu pa ni. — Torej, priznate, da ste prišli sem, da bi se vtihotapili v našo obveščevalno mrežo? ANDREJ: Norci! Kakšno obveščevalno mrežo? BOŠTJAN {mirno, čeprav bi najrajši vzrojil): Je to tista naloga, odgovorna in zaupna, o kateri govorite v svojem pismu? ANDREJ: TistO' pismo je laž. Laž, laž — Napisal sem ga... BOŠTJAN (ga ostro prekine): To ste že povedali. Torej adgovorite. ANDREJ: Se nisem odgovoril? BOŠTJAN: Indirektno. Mi pa hočemo jasnih odgovorov. Priznate, da ste okupatorski vohun in da ste imeli tudi z njO' (pokaže proti Jasni) svoije namene? ANDREJ: Z njo? (Pogleda proti oknu, kjer stoji Jasna, strmeč v turobno jutro, in se, že neobčutljiv za nove udarce, grenko nasmehne.) Mogoče. (Se vedno z istim grenkim nasmehom, ki pa se mu primeša otožna ironija:) Vprašanje pa je, kakšni so bili moji nameni. 756 BOŠTJAN: In kakšni so bili? ANDREJ: Med drugim sem jo hatel vzeti s seboj v Rim... (Jasna se obrne proti njemu. Andrej, ki to opazi, zroč ne d njo, pač pa nekam daleč mimo nje:) Da, v Rim... da bi skupaj poslušala »Tosco« v Kara-kalovili termah ... pod milim nebom ... Vendar šele po vojni... Ona si je namreč zmerom želela poslušati muziko, gledajoč v zvezde ... skupaj z menoj... (Ko se Jasna, ki se ji izraz na obrazu ob besedi »po vojni« spremeni, obrne stran in znova zazre skoz okno:) Še kaj? BOŠTJAN (stopi k njemu): Tudi vi, Brinar, ne igrate taikoi slabo svoje vloge. . . Zdaj se ne čudim več, da so izbrali ravno vas za to, za kar so vas izbrali... Mokorel je v primeru z vami navaden diletant. MOKOREL (se nasmehne): Ne vem... včasih sem mislil, da nisem ... a zdaj pred obličjem smrti ... ne bi moigel več lagati, četudi bi hotel... ANDREJ (ki ga Mokorelova perfidnost vedno znova vrže iz ravnotežja): Kanalja! Tovariši, proisim vas, ne verjemite mu... ne zaradi mene — zaradi stvari, ki je pri srcu ne samo vam, marveč tudi meni. Ta človek, ki ga sploh ne poznam, je dobil natogo, da me pogubi, da bi mogli mene proglasiti za svojega mučenika, mojo muziko pa zlorabiti za njihovo stvar. MOKOREL (ga očitajoče pogleda): Andrej, pomisli na Boga in ne laži. (Potem se z globokim vzdihom ozre v Boštjana.) Sicer pa... kaj bi izgubljali besede... Preglejte mu suknjič ... ne, mislim, da jih ima vi« ... veš, tako čudno ga je zajtegnil, kakor da je hotel s teim nekaj prav posebnega povedati. . . PARTIZAN: Kaj? IvLTilR: Ko bi jaz vedel. GLAS (od zunaj): No-, kaj je? Kje pa ete? PARTIZAN (odpirajoč vrata): Človek nikoli ne ve... Ja, tistega pisma pa vseeino' ne bi bil smel podpisati... to si zapomni... čeravno je šlo za njo... KURIR: To je pa tudi res. PARTIZAN: Misbš, da je? KURIR: Ne vem... PARTIZAN (se nasmehne): Jaz tudi ne. (Odideta.) Zavesa ČETRTO DEJANJE Del vaške cerkve z oltarjem in prižiiico. Na desni zakristija. Nedeljsko dopoldne, istega dne. Zunaj močno dežuje. Četa MVAC iz Pod-bukovja čaka na posvetitev svoje zastave, vendar ne vidimo vse čete, pač pa le del nje na levi strani prizorišča. Vmes je nekaj otrok, starejših moških iii ženisk. ORGANIST (na poti skoz zakristijo, moker od dežja in kakor običajno malo natrkan): Lep dan, prekrasen dan, čudovit dam... Ampak Bog nam daj še kaj lepših dni. (Pri tem se ustavi pri kaplanu Gnidovcu, ki je že v beli srajci in stoli, ter izproži kazalec proti njemu, kakor bi mu hotel z njim prebosti napeti trebuh.) Ali veste, kdo je bil Beethoven? (Ne čakajoč odgovora:) Beethoven je bil eden, midva sva pa dva. Ne vi in jaz, temveč jaz in jaiz. In zdaj mi povejte vi, ki ste šolan gospod, kdo je boljši — JAZ ali jaz? GNIDOVEC: Povejte mi rajši vi, kaj dela župnik, da ga še ni. Ste bib pri njem? ORGANIST: Bil. Ampak on ni pri sebi. 760 GNIDOVEC (nejevoljen): Kaj je z njim? Mu je slabo? ORGANIST: Slabo? Ne. Saj ni orgaaiist. Nobenemu župniku ni slabo. In ravno to je slabo. Ampak pri sebi ni. Pač pa je on pri njem. Ampak tudi on, ki je pri njem, ni pri sebi. Salameinska logika, kaj, ampak gospod kaplan Gnidovec ni taka gmida, da je ne bi mogel razvozlati. GNIDOVEC (pokaže z roko v smeri kora): Poberite se tja. gor k svojim orglam in glejte, da se iztreznite. ORGANIST (zapoje po znani melodiji): Iztreznil se bom, gospod kaplan . . . (Nato neha peti.) To meni ne bo' težko, ker sem pijan. Ampak kako se bodo iztreiznili tisti, ki so pijani, kadar so trezni? GNIDOVEC: Ste tisto stvar naštudirali? ORGANIST (potreplja mapo z notami, ki jo drži v roki): Sem, seim. Brez skrbi! Pa tudi videl seim ga. GNIDOVEC (pozorno): Koga? Njega? ORGANIST: Njega, njega. (Začne spet peti) Pri župniku je, gospod kaplan, a gleda taJko, kot da je pijan... Čeravno ni. In ravno to je tisto. GNIDOVEC (se spogleda s Kajetanom, ki je malo pred tem ves mračen vstopil, otepajoč mokro pokrivalo): Torej je Andrej zadržal župnika. ORGANIST: Nasprotno, župnik je zadržal Andreja, vseeno^ pa je Andrej daleč prišel.. uisque ad Romam aeternam! Ali po naše — do Večnega Rima! GNIDOVEC: Poberite se že, gobezdalo! ORGANIST: Pobral sem bom, drugi pa naj gledajo, da jih ne bi pobralo. GNIDOVEC: Rajši glejte vi, da ne boste spet narobe not pobirali ... kakor zadnjič, ko* ste godli sam Bog ve kaj. ORGANIST: Poltem je v redu, saij sem godel zanj... vsaj na pol, na pol pa za revo-lucijo. GNIDOVEC (zdaj čisto zares besen, stopi k njemu in ga napenjajoč svoj bikovski tilnik kar prestreli z očmi): Kaj ste rekli? ORGANIST (nedolžno): Ne veste, da je moji ženski ime Lucija in da je reva, ker ima moža, kot seon. jaz? Je torej kaj takega, če včasih ob svojih orglah nuislim tudi na revo' Lucijo ? GNIDOVEC (požuga za njim): Le čakaijte, po žegnanju si to vašo revolucijo malo pobliže ogledamoi. ORGANIST (se obrne nazaj): Nič hudega, saj se mi že nekaij čaisa zdi, da se tudi ona kar preveč zanima za vas. (Odide.) 761 KAJETAN (ki je izpod čela strmel proti organistu): Vaš organist ni talko neumen, da se ne bi znal deilaiti noumnejšega, kot je. GNIDOVEC: Res. Treba si bo omisliti kakega norvega orglača. (Tise:) Pa tudi župnik si bo moral omisliti kakega novega nečaka. Kje zlomka hodi? (Enemu od dveh belogardistov, ki sta za ministranta:) Stoipi h gospodu župniku in mu reci, naj se za božjo voljo več ne obira. (Prvi belogardist odide. Gnidooec pa se obrne še k drugemu:) Ti pa stopi inoter k našim in jim povej, da gospodu župniku nekaj ni dobro, da pa kmalu pride. Naj poirpijo. In žeinska;m na koTU reci, naj pojo. DRUGI BELOGARDIST: Kaj pa? GNIDOVEC: Karkoli. Meni je vseeno. (Drugi belogardist odide) GNIDOVEC (se spet obrne proti Kajetanu, ki tudi njega nič kaj prijazno ne gleda — očitno je, da se mu načelno zdijo vsi ljudje sumljivi): Še ddbro, da ste mi povcidali. Zdaj vsaj vem, kako je s tem našim koanpouisitom. Saimo — kaj napraviti z njim? KAJETAN (s kretnjo, ki pomeni smrt): Le da krivda ne sme pasti na nas. GNIDOVEC: Razumem... raizumem . . . tO' ni slaba misel. Ja, kaj pa vaša dva prijatelja? ... (Zaskrbljeno.) Kaj je z njima? Še zmerom ju ni. KAJETAN (ki ves čas mračno strmi v svoje škornje, ne da bi se enkrat samkrat ozrl d Gnidovca): Bojim se, da ju tudi več ne bo ... GNIDOVEC: Bog pomagaj, kakšni časi so to. (Zdaj ga popade sveta jeza.) In vso njihovo težo naj prenaišamo samo mi ... nelkateri. . . Drugi pa v mišje luknje. Kaikor na priliko ta naiš dični župnilk Daigarin. Mislite, da se je šel v Ljubljano res zdravit? Kaj še! Popihal jo^ je, ker ga je bilo strah. Meni pa je pisaril take epistole, da se mi je želodec obračal. »Ljubi brait v Gospodu, kaij delajo moje ovčice? Ali se ti zdi prav, oskrbetii ovčice s pasjimi' zobmi? Ne bi bilo bolje, če bi jih ... kakor od pamtiveka ... pastir pasel, pes pa čuval pred volkovi?« In šele potem, ko sem mu odgovoril, da so naiše ovčice osiaile brez enega in drugega in da moram biti jaz paistir in ipes obeiiem, je ubral drugačne sitrune... »Kako je s farovžem, ljubi brat v Gosipodu? Prosim^ te, poglej, kalko je z žlebom nad stramskimi vrati... Ko sem odhajal, je puščal. Pa tudi opeka, ravno nad mojoi spalnico, je že slaba. Nekaj je je še pod streho. Daj, ljubi braft v Gospodu, zamenjaj jo... Pokliči Dolinarjeveiga Janeza. Ta se razume na take stvari.« (Tu m.alo počaka.) Pa se je izkazalo, da se Dolinarjev Janez na druge sitvari razuime še bolje... In namesto, da bi om pokril farovž z opeko', je moral farovž njega ipokriti z zemljo. Tako je z našim župnitoim, dragi goisipod. Amipak dames se nam ne iz- 762 muzne. Žegnal bo to nalše bandero in govoril, čeiprav bi ga moral s temi rokami privleči sena. KAJETAN (še vedno zroč v tla, nič bolj prijazen kakor prej): To bi bila politična napaka. Ljudje ne smejoi izvedeti, da se župnik boji izpostavljati se za našoi stvar. GNIDOVEC: To je res... Saj se mi že vse v glavi meša. Tudi od italijanekili oblaisti še ni dovolj pomoči. To soi mečkači. Mojbog, niti spomnil se nisem... Čakajte, da pogledam, če sta capitano Gobini in tenente Boccabianca že prišla. (Strahoma pogleda skozi vrata v cerkev in jih spet previdno zapre.) Hvala bogu, ni ju še... (Potem se spet obrne h Kajetanu.) No, in tako je, kakor seim že rekel, vse na mojih KAJETAN (za spoznanje dvigne pogled s tal): Nič budega, saj so krepka. GNIDOVEC (se v zadregi nasmehne): Tiisto že tisto, ampak... KAJETAN (ga prekine): In zdaj zaradi tega Andreja. Kaj mislim o tem, že veste... Samo* če bi prišlo kaj na dan, bi se znalo zgoditi, da bi imeli namesto enega mučemika kar dva... GNIDOVEC (ki spet v zadregi popravi šiolo): Naj bosita, če pride na dan po moji krivdi . .. Ampak... se vam ne zdi, da bi bilo prav, če bi Andreja imeli pod očesom? KAJETAN (odpre obrednik, katerega je Gnidovec medtem položil na skrinjo pred njim): Ga že imamo. GNIDOVEC (presenečen): O, — vi ste že vedeli, da je tu? KAJETAN (zamišljeno brskajoč po obredniku): Lepe inicialke. (Potem se mimogrede ozre v kaplana.) Seveda, saj oba stanujeva v fa-rovžu. GNIDOVEC: Kdaj je prišel? KAJETAN: Pred pol ure. GNIDOVEC: Ravno ko bi moral župnik sem. Pa pod očesom — kdo ga ima, če smem vprašati? (Iz cerkve se oglasi pesem. Večinoma ženski, že malo starikavi in hripavi glasovi.) KAJETAN: Dominik. GNIDOVEC: A tako... Potem smo lahko brez skrbi. To' je star gad. Štajerski bataljon. Ampak od kod ga poznate, mislim, Doiminika? KAJETAN (ogledujoč obrednik): Poznam ga pač. Izberite mi še enega takega. GNIDOVEC: Takoj? KAJETAN: Talkoj. In potem se za zadevo »Roma aetema« ne brigajte več. Če se fanta obneseta, oistaneta pri meni. 763 GNIDOVEC (ki mu to zadnje ni prav, poskuša, vendar ne preveč temperamentno, ugovarjati): Amipak, goisipod ... KAJETAN (brskajoč po obredniku); Kaj? GNIDOVEC: Bojim se, da vam Dominika in tudi koga drugega podobnega ne hi mogel odstopiti... zaikaj tukaj pri nas smo šele začeli ... in, kako bi rekel, ljudi, ki iso vajeni, saj veste česa... (nekam v zadregi) krvi ... (skušajoč, vendar nekam negotovo, napraviti dovtip) ki jih ta tekočina ne bi vznemirjala, je malo. Saj celo mene... KAJETAN (ošine s pogledom Gnidovčevo lice in vrat, ki ju kri kar razganja): Shujšajte, pa vas ne bo več. (Se spet zazre v obrednik.) Res, lepe inicialke. Včasih sem študiral umetnoistno' zgodovino'. GNIDOVEC (servilno): A tako? Ooo! KAJETAN: Inicialike so bile moj konjiček. Ilobbv. Zavidam jim, tem patrom, ki so lahko po cela leta sedeli po kloštrih in delali tole. Njihovi prsti, kaj, so bili popacami od tekočin različnih farb — samo od ene ne: te, ki vas Vznemirja. GNIDOVEC (si le ne more kaj, da ne bi vprašal, čeprav se ga boji): In vas ne? KAJETAN: Ne. Jaiz imam normalen krvni pritisik. — No, pojte zdaj po kakega pripravnega človeka. GNIDOVEC (se še enkrat ozre v Kajetana, hoteč nekaj reči, pa si prej premisli): Že grem, že grem. (Pogleda na zapestno uro.) Pol enajstih. In kakšen mrak! Kaj le počne! (Odpre vrata in pokuka v cerkev.) Moj Bog, sta že tu... Gobimi in Boccabiainca. In desetina vojakov z njima . .. Vsi nališpami kot za ohcet... Župnika pa ni... Mislim, da boim moral, čoprav zelo nerad, kar sam ponj. (Pesem, posvečena Mariji, je nekoliko glasnejša, dokler Gnido-vec ne zapre vrat za. seboj. Kajetan ostane sam. Odloži obrednik, vzame pištolo, jo ogleduje in potem nekajkrat za poskušnjo pomeri proti vhodu v zakristijo. Ravno takrat vstopita župnik Dagarin in Andrej, za njima belogardist, ki je šel župnika iskat.) KAJETAN (se v hipu znajde, čeprav je situacija precej kočljiva): O, dober dan, gospod profesor. Kako je? Se živi? ANDREJ (upal, ves premočen od dežja, kar nosi v sebi, se pozna tudi na njem): Se. KAJETAN (župniku, spravljajoč pištolo): Oprostite, to je bilo samo naključje. Izkoristil sem ta čas, ko smo čaikaili na vas, za vajo v streljanju brez oslombe. DAGARIN (ki mu začne belogardist-ministrant pomagati v srajco): Prosim, da si drugič izberete kak primernejši kraj. 764 KAJETAN (se nasmehne): Bom, 'gospoid župnik, bom. (Se obrne k slokemu belogardistu precej divjega videza, ki ravnokar oprezno vstopi.) O, glejte, glejte... Pa ne da bi bil to naš Dominik! Kdo bi si mislil, da vas srečam, tu! (Mu prijateljsko seže v roko, ki mu jo Dominik krepko stisne — odgovarjajoč kot star, izkušen gad igri z igro.) Sicer pa ... stopiva rajši veax pred vraita, da ne bova motila gospoda župnika. (Odideta.) ANDREJ {gledajoč za njim): Mokorel je utihnil, Kajdtan spregovoril ... DAGARIN (belogardistu, kažoč na njegovo uniformo): Kaj boš ministriral kar tak? Eh, da bi te... No, daj mi sem ašpergil in obred-nik... (Medtem ko oni stori, kakor je ukazano:) In ti? Kako se počutiš v teh, v teih laških... (se ozre okoli in se popravi) ... no, v tej uniformi? PRVI BELOGARDIST: Še zmerom boljše kot v Gonarsu... DAGARIN: Pa vas je več takih... A? PRVI BELOGARDIST: No, ja... kako bi rekel... seveda nas je ... (Medtem ko pomaga pri pripravah za blagoslov:) So pa tudi taki kakor ta Dominik, ampak ta ni od nais. Ne vem, od kod se je vzel. Ta vam prereže vrat kakor grlici, ne da bi z očesom trenil... Gospod kaplan nam ga zmerona daje za vzgled ... No, jaiz ne vem ... Vi ste nas včasih drugače učili. Pa tudi gospod kaplan. Ampak z dobrima nauki je menda že tako kakor s tistimi čevlji, ki sem jih dobil za birmo: noga je rasla, čevlji pa ne. In preden sem jih dodobra ponoisil, sern jih že moral dati stran ... Ja, zdaj bi pa menda že morali noter. Se vam ne zdi? DAGARIN: Kje je kaplan? PRVI BELOGARDIST: Ne vem. DAGARIN (nejevoljen, ker mora opraviti ta obred): Najbrže tudi on ne. (Jezno.) Ja, tri sto zelenih, kdo pa je spet tole pokvaril? (Pokaže ministrantu ašpergil.) PRVI BELOGARDIST: Dolinarjev Janez. DAGARIN: Ta rajniki? PRVI BELOGARDIST (pokimn): Ta rajniki. Tu notri v zakristiji so g"a imeli... saj veste, kako- je to daindanes... pa je pograbil tole in gospoda kaplana po glavi kresnil. Jaz ne vem, zakaj ravno to^, saj je tu notri tudi kakšna pripravnejša, težja stvar... DAGARIN {ki se ne bi rad spuščal predaleč): No, stopi po kaplana. — Prej taka sila, zdaj ga ipa ni... ANDREJ (ko ostaneta sama, se ozre v Dagarina): Torej, kako je, stric ? DAGARIN (ki je bil včeraj utrujen od poti, a je danes bolj spočit, zato pa tudi bolj nasajen): Tak: pusti me že na miru s tem, da bi te! 765 Obvezali so me z najstrožjo molčečnosltjo, razumeš, človek božji — ti pa hočeš, da bi zdaj viso stvar na veliki zvon obešal! In zaikaj, to bi rad vedel, zakaj? Snoči si podpisal — pismo je šlo naprej — in s tem je ta nepriijetna zadeva — hvala Bogu nebeškemu — pri kraju. Ad aota. ANDRE J {zroc uanj iz globoko vdrtih očesnih votlin s pogledom, ki ne pričakuje ničesar več): Torej nočete... DAGARIN (ne samo zato, ker ga to, kar opazi, razkači, pač pa tudi zato, da bi mu ne bilo treba odgovarjati na neprijetno vprašanje): Na, in zdaj še to! Poiglej, kaj so napravili s item obrednikom! ANDREJ (še vedno z istim pogledom): In z obredi... {Ko stric nekaj zamomlja v odgovor:) Torej nočete? DAGARIN (se napoti proti vratom, ki vodijo d cerkev, od koder se spet močneje oglasi pobožna pesem — zategel odmev upanja, ki so ga podedovali tisti, ki pojo, od svojih davnih prednikov, ki pa deluje, zlasti v teh okoliščinah, bolj turobno kakor tolažilno): Kaj je s teboj? Ali se ti blede? ANDREJ: Mogoče. DAGARIN: Jaz da bi ti dajal nekakšne izjave, kako je bilo s tem tvojim posvetilom in Motkorelom iui ne vem kaj še ... In za koga? Prosim te, za koga? Za tiste norce tam gori na Hudem javoru, ki mislijo obrniti Rimski imperij s Tretjim rajhom vred na glavo! In zatem — ves svet, vse. Tudi mene in tebe. Ja, če bi ree kdaj zmagali — česar Bog ne daj — boš stal tudi ti na glavi. Ja, na glavi boš stal in note sikladal. ANDREJ: Stric, bili ste moj zadnji up. DAGARIN (ministrantoma, ki se vrneta): Kje je kaplain? PRVI BELOGARDIST (pokaže z glavo nazaj): Je že tu. GNIDOVEC (pri vratih): Hvala Boigu, vendar že enkrat! No, pojmo že, pojmo! DAGARIN (se še enkrat obrne k Andreju, ki stoji sredi zakristije): Bodi vesel, da je zdaj to za teiboj. Juiri pa na vlak in v Ljubljano. In potem, saj veš kam... ANDREJ Cza njim): Zbogom, stric. DAGARIN (se spričo čudnega tona v Andrejevem glasu še enkrat obrne nazaj): Kam greš? Ne OBitaneš tu? ANDREJ (ob pogledu na Kajetana in Dominika, ki se vrneta — nekam dvoumno): Moigoče. DAGARIN (ki dvoumnosti v Andrejevem odgovoru ne čuti, se obrne h kaplanu): Ampak kot rečeno — žegnal bom jaiz, naigovor pa najpravite vi; GNIDOVEC (ves divji, vendar tako, da ga drugi ne slišijo): Jaz? O ne, gospod župnik! Vi ga 'boste napravili — če ne, boi zvedel za to 766 sam. škof, m ne le škof! GremO'. (Z vljudno predrzno kretnjo ga povabi skoz vrata, ki sta jih ministrania odprla.) (Dagarin požre žalitev in vstopi — zdaj mu ne preostane drugega. Andrej še vedno stoji tam, kjer je stal in strmi za njim, ne da bi se ozrl v Kajetana in Dominika, ki v njegovi bližini od strani pogledujeta vanj.) KAJETAN (v polmraku, medtem ko v cerkvi zadone orgle): Gospod Brinar... (Ko se Andrej na pol ozre nazaj:) PoLoital bi se rad z vami. ANDREJ (ironično): Res? KAJETAN: Reis. Stopimo itja v farorž ... ali pa kam drugam. ANDREJ: Mislim, da bo cer^kev primernejši kraj. {Kajetan in Dominik se približata Andreju vsak s svoje strani, tako da Andrej obstoji med njima. Medtem se prizorišče na levi — cerkev — razsvetljuje, zakristija pa zatemni. Nekaj trenutkov s pogledi molče merijo drug drugega. Takrat se vrata zakristije odpro. Kajetan in Dominik spremenita prežeča pozo ¦— napravita se, kot da so prijateljsko kramljali — Andrej pa izkoristi ta trenutek ter odide v cerkev.) DOMINIK (belogardistu, ki je vstopil): A ti si? Kaj pa bi rad, Gašper? GAŠPER (po divjem videzu precej podoben Dominiku, samo da je manjši in čokat —¦ na čelu ima široko brazgotino): Kaplan me je poslal s&m. KAJETAN: A tako! No, pra-v. Torej poslušajte. (V poltemi slišimo Kajetanov glas.) Ti pojdi h g^lavnemu portalu, ti k straniskemu, jaz pa osianem tu. Parita, da ne bosita vzbujala pozornosti — predvseim pa: grobni molk. DOMINIK (prikima): Ce ne pa grob. (Dominik in Gašper odideta, Kajetan pa stopi v cerkev, kjer se postavi v bližino Andreja. Ko se cerkev razsvetli •— ne toliko od dnevne svetlobe kakor od lestencev, kjer brle voščenke — ga zagledamo ob desnem zidu o bližini oltarja, kako strmi mimo strica, ki ravnokar blagoslavlja zastavo, in mimo stvari okoli sebe nekam daleč daleč — s podobnim pogledom kot prej, r le da so se mu oči umaknile še globlje pod čelo. Dagarin opravi obred blagoslovitve. Medtem ko orgle zabuče, se njegov pogled sreča z Gnidovčevim. Nekaj časa se tako dajeta z očmi, nakar se malone hkrati ozreia proti prižnici. Nazadnje Gnidovec jezno strese z glavo, nekaj sam zase srdito zabrunda, nato pa se med petjem in orglanjem, ki le premogočno in prenasilno odmeva 767 pod skromnimi oboki farne cerkve d Podbukovju, še vedno srdit, povzpne na lečo. Petje utihne, orgle pa buče naprej. Kaplan Gnidovec pokima proti koru. Nekaj glav se obrne nazaj.) GNIDOVEC (ko orgle nazadnje le utihnejo, si pogladi čelo, ki se mu je od jeze orosilo, se oblastno ozre po cerkvi in začne govoriti): Ljdbi moji farani... in vi vsi... že lep čas je, kar je naš gospod župnik; šel od vas in zdaj, ko je spet prišel med vas ... vidi, da ste tudi vi šli od njega. Daleč naprej. In ko vas gleda, kako greste, ali kako bi že rekel, pravzaprav korakate vse dalj in dalj od njega... kajti on je že betežen in ne more več za vami ... se gotovo spominja na besede svetega apostola Pavla, ti je pisal Rimljanom: »Dajte sebe Boigu ... in ude svoje dajte Bo^gu za OTOŽje pravičnosti.« In kalkoi je z vašimi iidi, ljubi moji? Mislim, da smo si mi v tem vsi na čistem. So pa tudi talki, k;i si o tem niso na čistem, kot si nikoli niso na čistem z ničimer, ker niso čisti. Kdor pa ni čist, ne more čisto misliti ... posebno ne o čistih stvareh ... tudi o vaših uniformah ne, kajti tudi te so čiste.. . Bog daj, da bi bile tako čiste tudi vaše duše. (Gnidovec zakašlja in nadaljuje z drugačnim, še bolj povzdignjenim glasom.)... Vaše duše, ko se bijejo zoper greh ne le v nas, temveč tndi olkoli nas. In tega greha, Bogu bodi potoženo, je okoli nas, da ga že od tiBtihma'1, ko so hteli luterani spodkopati temelje Sveti katoliški cerkvi tudi na naših tleh, tolikanj ni bilo. Nadel si je cunje siroimaštva in videz pravičnosti. Zapustil je svoje domove, vendar naših ne pusti v miru. Pa ne samo naših domov, tudi hramov božjih ne in bivališč služabnikov Gospodovih. In če je moral naš župnik od vas, je moral tudi zadelj tega greha, ki je v omjah siromaštva in z videzom pravičnosti gospodaril tudi tod, dokler ga niste od to>d pregnali vi. Bog daj, da se nikoli več ne bi vrnil v Podfoulkovje strašit naše duše in naša telesa... kalkoT jih še zdaj straši drugod ... na priliko tam gori na Hudem javoru... od koder je eden njih, ki stoje tu med nami — nihče drug kakor nečaik našega gospoida župnika, katerega vsi poznate — tistim, ki so daili svoje ude grehu za orožje krivičnosti, snoči le za las ušel... Vso noč in ves dan smo zanj trepetali, in lahko si mislite, da siao veseli, ko- ga vidimo spet tu med nami živega in zdravega — toliko bolj, ker smo sklenili počasititi to našo malo-, pa vendarle veliko svečanost z drobceni iz njegove resnično imenitne skladbe, kateri je dal naslov po Večnem mestu in jo^ njegovi Ekscelenci Visokemu komisarju posvetil v hvaležnosit za vse, kar je njegova Ekscelenca storila za nas, in katera je sam stolni organist za orgle priredil. (Pomakne z J oko proti koru, od koder zabuče orgle: odlomek iz Andrejeve simfonije, tisti, ki ga že poznamo — jadra čarobnih ladij upanj, ki jih veter žene daljni sinjini naproti.) 768 ANDREJ (ki je poslušal prvi del pridige odsotno, zroč nekam u daljavo, zadnji, ki se nanaša nanj pa, kakor da se mu ruši strop nad glavo, je na tem, da plane, pa. se obvlada, stisne ustnice in gleda nepremično gor proti koru. Nato stopi nekaj korakov naprej, tako da obstoji na stopnicah pred oltarjem, ter reče proti koru): Hvala, prijatelj Fonza ... (Orgle utihnejo.) Tisto, kar si dodal sam, ni bifo slabo. {Gni-dovcu, ki ves začuden, kakor tudi ostali, obstane pred njim:) Pa tudi vam hvala, Gnidovec. Res je, ipreživel sem iežtko noč (pri tem se ozre v Kajetana, ki še vedno stoji ob zidu na desni) in še težji dan. Bil sem v pdklu in se vrnil, vendar s tako dnišo, da ne vem z njo kaj početi... Laliko bi šel in jo prodal... tudi kupca bi našel, vem... posebnO' za tisti del, ki sem ga kdo ve zakaj spremenil v zvoke, kakršne ste ravnokar slišali... vemdar jaz take robe ne prodajam... pa tudi poklanjam je ne nikomur... Rimskemu cesarju in njegovim komisarjem pa še celo ne ... (Med ljudmi nastaja razburjenje. Vse se ozira. Spogleduje. Ca-pitano' Gobini in tenenie Boccabianca, ki ne razumeta za kaj gre, nekaj šepetata in debelo gledata. Tudi Gnidovec in Kajetan nekaj šepečeta.) ANDREJ (še vedno smrtno miren medtem nadaljuje): In zaito> so njuni hlapci... kaikršni ste vi vsi skupaj ... sklenili, da me spravijo s isveta . .. In ker mi ne oistane nič drugega, se jim ne bom upiral, ven-da;r ubiti me morajo' tukaj, da bo' visakdoi vedel, od kakšnega, orožja sem pal... od orožja, krivičnoeti ali od orožja pravičnosti! DAGARIN (ki je med splošno prepadenostjo omahnil ministrantoma D naročje): Ljudje božji ... ne posluišajte ga ... Zmešalo' se mu je . . . zmešalo'. . . ANDREJ (stopi stopnico više): Kaj čakate? Zakaj me ne ubi-jete? Nočete? (Pri tem se ozre v Kajetana.) Tudi vi ne, senca Mokore-lova? (Potegne pištolo.) Ali maj vam dain jaiz dober zgled in vas spremenim v vašoi lasitno senco? fF.se je na nogah. Vrišč žensk, ki beže z otroki iz cerkve. Kričanje. Vmes pa znova zabuče orgle. Fonza improvizira. Motiv iz marseljeze.) GNIDOVEC (ves iz sebe kriči): Primite ga! GOBINI: Che aspettate! Caicciatelo! ANDREJ (se med hruščem in truščem in orglanjem umakne proti oltarju): Nilkarte! Ne priporoča;m vam! Sicer poskrbim za svojevrsten muzikailini efekt. (Vzdigne desnico, v kateri drži »sifonko«.) In sicer zelo učinkovit! 769 (Nekaj belogardistov, ki je planilo proti njemu, se strahoma umakne.) Kaj je z va;mi? Se bojite streljati v oltar? Ka:ko lo? Mar niisite že stokrat streljali v vse lepše oltarje, kakor je ta? V človeška srca? Toirej, kaj čakate! GOBINI: Cacciatelo! Cacciate! JASNA (ki smo jo že pred nekaj trenutki opazili, kako se preriva skoz gnečo belogardistov proti oltarju): Andrej, Anidrej! Kaj je s te'boj? ANDREJ (jo opazi): Organiziral sem se... vendar moj staž bo kratek ... (od nekod pade sirel) ... zelo kraitelk ... (Orgle utihnejo. Andrej se zruši čez stopnice pred oltarjem — počasi, malone slovesno.) JASNA (prihiti k njemu, da bi mu pomagala, ko pa vidi, da umira, se zgrudi k njemu): Andrej, Andrej ... odipulsti... ANDREJ (strmi vanjo — od daleč daleč): Zvezde... so večne... (nato trenutek počaka, stežka loveč sapo, nakar nadaljuje) ... a želje... želje ... JASNA (se na pol vzdigne in malone krikne): Ne reci, da soi minljive ... • ANDREJ (že s steklenim pogledom): Kakor vse... {Umre.) (Jasni, ki ji te besede povzroče neizmerno bolečino, se vse telo dobesedno zvije, nato pa, kakor da je tudi ono mrtvo, omahne k njemu. ¦— Orkester, ki se je oglasil iz daljave med zadnjimi Andrejevimi besedami, igra zaključne akorde njegove simfonije: mir... mir, ko premagaš življenje v imenu smrti in smrt v imenu življenja...) Konec 770