Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana strokovna revija za raziskovanje in razvoj PoDroČja razreDnega Pouka | letnik XXVi | 2024 | šteVilka 2-3 VPRAŠALI STE Kako z učenjem na prostem razvijati računalniško mišljenje pri mlajših učencih? STROKOVNA IZHODIŠČA VIRTuAlNI KOTIČeK IDeJe IZ RAZReDA učna okolja za likovno izražanje, Spoznavni postopki pri trajnostni razvoj v fotografiji ujetega raziskovanju narave v doživetja narave, v jeseni kombinirani tehniki frotaža in kolaža Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana strokovna revija za raziskovanje in razvoj PoDroČja razreDnega Pouka | letnik XXVi | 2024 | šteVilka 2-3 VPRAŠALI STE Kako z učenjem na prostem razvijati računalniško mišljenje pri mlajših učencih? RAZReDNI pOuK STROKOVNA IZHODIŠČA VIRTuAlNI KOTIČeK IDeJe IZ RAZReDA učna okolja za likovno izražanje, Spoznavni postopki pri trajnostni razvoj v fotografiji ujetega raziskovanju narave v doživetja narave, v jeseni letnik XXVi kombinirani tehniki frotaža in kolaža 2024 | šteVilka 2-3 Vsebina Razredni pouk letnik 26 (2024), številka 2-3 uVODNIK ISSN 1408-7820 03 Zakaj pouk na prostem? In zakaj ne? Izdajatelj in založnik: Zavod RS za šolstvo Mag. Katarina Dolgan Predstavnica: Jasna Rojc Uredništvo: mag. Katarina Dolgan, Zavod RS za šolstvo VpRAŠAlI STe (odgovorna urednica); dr. Sandra Mršnik, Zavod RS za šolstvo; Mojca Dolinar, Zavod RS za šolstvo; dr. Nikolaja Golob, Univerza 04 Kako z učenjem na prostem razvijati v Mariboru, Pedagoška fakulteta; dr. Dragica Haramija, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta in Filozofska fakulteta; mag. računalniško mišljenje pri mlajših Silva Karim, Ajdovščina; Tanja Müller, Osnovna šola dr. Josipa učencih? Premlja Bled; mag. Nada Nedeljko, Starše; dr. Nina Novak; Brigita Pinter, OŠ Litija; Neža Ritlop, OŠ Turnišče; mag. Urška Ureja in piše: dr. Nina Novak Rupnik, OŠ Zbora odposlancev Kočevje, mag. Sandra Vuleta, OŠ Dragomirja Benčiča – Brkina Hrpelje. KOTIČeK ZA BRANJe Naslov uredništva. Zavod RS za šolstvo (za revijo Razredni 51 Branje otroških in mladinskih knjig pri pouk), Poljanska 28, 1000 Ljubljana; tel. 01 300 51 18; e-naslov: revija.razrednipouk@zrss.si pouku izven učilnice na razredni stopnji Jezikovni pregled: Jezična, Katja Križnik Jeraj, s. p. 53 Medo in pujsi za bralce začetnike Prevod povzetkov v angleščino: Bumblebee, jezikovno Ureja in piše: dr. Dragica Haramija svetovanje, Polonca Luznik, s. p. VIRTuAlNI KOTIČeK Oblikovanje: Kofein dizajn, d. o. o. Računalniški prelom: Art Design, d. o. o. 55 likovno izražanje, v fotografiji ujetega Tisk: Present, d. o. o. doživetja narave, v kombinirani tehniki frotaža in kolaža Naklada: 505 izvodov Piše: Irena Gole Urednica založbe: Simona Vozelj Ureja: Mojca Dolinar Naslov uredništva. Zavod RS za šolstvo (za revijo Razredni pouk), Poljanska 28, 1000 Ljubljana, tel. 01/ 300 51 18, e-naslov: AKTuAlNO revija.razrednipouk@zrss.si 125 9. nacionalna konferenca Trajnostna Letna naročnina (3 številke): 33,00 € za šole in druge ustanove; 24,75 € za individualne naročnike; 12,50 € za dijake, študente, mobilnost v vzgoji in izobraževanju upokojence; cena posamezne enojne številke v prosti prodaji je 13,00 €. V cenah je vključen DDV. 126 3. konferenca učiteljic in učiteljev Naročila: Zavod Republike Slovenije za šolstvo – Založba, družboslovnih in humanističnih Poljanska cesta 28, 1000 Ljubljana, e-naslov: zalozba@zrss.si, faks: 01/300 51 99 predmetov “Mladi in državljanstvo” – DuH 2025 Revija Razredni pouk je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 573. 127 5. nacionalna konferenca Jeziki v izobraževanju Priznanje avtorstva-Nekomercionalno-Brez predelav Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. 38 86 STROKOVNA IZHODIŠČA IDeJe IZ RAZReDA 09 Načrtovanje dejavnosti 57 Igra in pripovedovanje pouka na prostem s pomočjo na prostem priročnika pouk na prostem Andreja Strgar Mag. Katarina Dolgan 62 Naravni materiali za 26 učna okolja za trajnostni likovno ustvarjanje in kot razvoj navdih domišljiji Dr. Darja Skribe Dimec Barbara Oder 32 Terensko delo in njegov položaj v visokošolskem 68 Opazovanje okolice in izobraževanju ustvarjanje zgodb Helena Škerget Rakar Dr. Gregor Torkar 38 učenje z igro se seli na prosto 76 Spoznavni postopki pri Dr. Nina Novak raziskovanju narave v jeseni Maja Rogelja 44 Razvoj jezikovnih zmožnosti pri pouku na prostem 86 Opazovanje mravlje in Mag. Katarina Dolgan izdelava modela Ula Ulaga 103 111 IDeJe IZ RAZReDA IDeJe IZ RAZReDA 93 po lovski učni poti z učenci 111 Travnik in zeliščni vrt kot razredne stopnje motivacijski učni prostor Ines Lebar, mag. Polona Jančič Hegediš, Mihaela Kukovec dr. Vlasta Hus 117 Nadaljevanje bralne značke 98 Kako nas lahko digitalna kot motivacija za branje tehnologija podpre pri Staša Juršič formativnem spremljanju pouka na prostem 121 prehod otroka iz vrtca v šolo Mag. Maruša Grošelj Nina Lokovšek 103 Igrivo o osebni higieni in razvoj otrokovega pojmovanja Tiffany Čater, dr. Nikolaja Golob uVODNIK Zakaj pouk na prostem? in zakaj ne? Pouk na prostem – da Ogromno je razlogov, zakaj naj bi učitelji učencem omogočili učenje oz. pouk na prostem. Številne raziskave na tem področju namreč kažejo, Mag. Katarina Dolgan, da učenci, ki se učijo na prostem, pogosto kažejo večjo motivacijo odgovorna urednica in zanimanje za učenje, kar lahko vodi do boljših učnih rezultatov. Izkušenjsko učenje, ki je temeljna oblika učenja pri pouku na prostem, učencem omogoča praktične izkušnje in neposredno opazovanje naravnih pojavov, kar lahko izboljša razumevanje in pomnjenje učnih vsebin. Gibanje na svežem zraku in v naravi lahko pomagata izboljšati koncentracijo in pozornost učencev, kar je ključno za učinkovito učenje. Ob tem imajo učenci ogromno možnosti akcije in interakcije s sovrstniki, opravljanje dejavnosti v parih ali skupinah, pri čemer razvijajo socialne veščine – sodelovanje in komunikacijo. Nenazadnje pa je dokazano, da bivanje na prostem in stik z naravo zmanjšujeta stres in anksioznost, kar pozitivno vpliva na sposobnost učenja in pomnjenja, več gibanja med poukom na prostem pa lahko izboljša fizično zdravje, kar je povezano tudi z boljšim kognitivnim delovanjem in učnimi rezultati. Pouk na prostem - ne In kljub vsem tem pozitivnimi vidikom, ki jih ima pouk na prostem na celostni razvoj učencev, se marsikateri učitelj le redko odloči za to didaktično strategijo. Ko smo učitelje povprašali za razloge, zakaj ne izvajajo pouka na prostem, so bili med razlogi, ki so jih navedli, najpogosteje omenjeni naslednji štirje: varnost otrok, nepredvidljivost situacij v naravi, pomanjkanje spremstva ter neprimerna oprema. Nihče pa nikoli ni omenil tega, da si učenci tega ne bi želeli oz. bi bili pri taki obliki dela manj motivirani za učenje. Vsi razlogi so razumljivi, vendar jih je z dobro organizacijo in skrbnim načrtovanjem mogoče preseči. Pouk na prostem – kako Če se torej učitelj odloči, da bo učencem omogočil izvajanje pouka na prostem, mora to skrbno ciljno načrtovati tako na letni ravni, kot sprotno. Ob tem naj upošteva predznanje učencev ter razvitost njihovih veščin, upošteva naj okolje, v katerem je šola, ob tem pa naj dejavnosti v naravi čim bolj medpredmetno načrtuje. Učitelji, ki redno izvajajo pouk na prostem, poročajo, da se jim najbolj obnese, če ga izvajajo na točno določen dan v tednu oz. določenem časovnem obdobju. Učenci (in njihovi starši) tako točno vedo, kdaj morajo priti v šolo primerno oblečeni in obuti. Ostale pripomočke, ki jih v naravi potrebujejo, pa imajo shranjene kar v šoli v posebnih vrečkah (več o načrtovanju pouka na prostem ter ideje za dejavnosti si lahko preberete v priročniku Pouk na prostem). Ne glede na to, kakšen odnos imamo učitelji sami do narave, je prav, da učencem omogočimo čim več gibanja in učenja na svežem zraku. Pa naj ne bo to samo menjava fizičnega prostora iz učilnice v naravo, temveč je prav, da učencem omogočimo, da se o naravi učijo v naravi in z njo. Čim več uspešno preživetih učnih izkušenj na prostem vam želim. | 2-3 | 2024 | RaZReDni POUk | 3 VpRAŠAlI STe Piše in ureja dr. Nina Novak kako z učenjem na prostem razvijati računalniško mišljenje pri mlajših učencih? V naslovnem vprašanju je omenjeno računalniško Pri tem avtorji poudarjajo, da sta algoritemski način mišljenje, s čimer posežemo v široko polje definicij razmišljanja in programiranje le del računalniškega računalniškega mišljenja. Prispevek ni namenjen mišljenja. pojasnjevanju terminologije, pač pa iskanju odgovora na naslovno vprašanje, zato bodo predstavljene le izbrane opredelitve. krajnc idr. (2017) zapišejo poenostavljeno algorítem -tma m (í) opredelitev računalniškega mišljenja kot zmožnostjo mat. navodilo, ki določa vrsto in zaporedje operacij razstavljanja kompleksnih problemov na manjše v računskem postopku obvladljive probleme, pri čemer za posamezne probleme Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika, Fran najdemo algoritem, ki ga lahko izvedeta človek ali stroj. Preglednica 1: Miselne spretnosti (Vir: prirejeno po Prantsoudi in Fesakis, 2022 in Highfield, 2015) Miselni proces (*1spretnost, Pri katerih ciljih te miselne spretnosti že razvijamo pri učenju na raz- Definicija dimenzije dimenzija, rednem pouku? koncept) Abstrakcija2 Postopek poenostavitve problema • Razvijanje številskih predstav, npr. katero od treh danih števil je najmanjše; z zanemarjanjem nepotrebnih primerjanje oseb po starosti - katerega leta je rojen najmlajši). podrobnosti, da ga je lažje razumeti. • Računske operacije, npr. deljenje predmetov na določeno število oseb Poskus skrivanja podrobnosti brez tako, da vsaka oseba dobi enako število in največ, kolikor je možno. spreminjanje predstave. • Merjenje časa, npr. koliko minut, sekund je … Podrobnosti, ki jih pri tem namerno odmislimo – okoliščine problema, kot so osebe, starost, predmeti … Algoritmično Metoda doseganja rešitve z jasno • Reševanje besedilnih in problemskih nalog (iskanje in opredelitev mišljenje opredelitvijo korakov. problema oz. vprašanja, načrtovanje korakov reševanja, izvedba reševanja, interpretacija). • Kombinatorika, npr. poglej kup oblačil, na koliko različnih načinov se lahko oblečeš, če pri tem upoštevaš naslednji vrstni red oblačenja … • Analiza in oblikovanje vzorcev. Avtomatizacija Hitro in učinkovito izvajanje ponavlja- • Računske operacije: množenje (poštevanka). jočih se ukazov. • Branje (tekočnost branja). • Igra križci in krožci pri različnih dejavnostih. Dekompozicija Razbijanje problemov na manjše • Interpretacija književnega besedila (npr. pravljice) po posameznih dele, ki jih je lažje rešiti. prvinah. • Zbiranje in obdelava podatkov. • Ogled risanke, filma: pri oblikovanju prizora učenci spoznavajo risane junake/igralce, dogodke ter druge prvine. • Obnova književnega dogajanja. Posploševanje Prepoznavanje vzorcev, podrobnosti • Učenci opravijo intervjuje na določeno temo (npr. načini prihodov v in povezav ter izkoriščanja teh značil- šolo) in primerjajo podatke iz vsakega intervjuja, poiščejo vzorce in nosti. Hitro reševanje problemov na pridejo do kategorizacije/posplošitve. podlagi prejšnjih rešitev podobnih problemov. 1 Različni avtorji miselne procese računalniškega mišljenja poimenujejo različno. Npr. Krajnc idr. (2017) govorijo o zmožnostih in spretnostih računalniškega mišljenja; Prantsoudi in Fesakis (2022) imenujeta miselne procese dimenzije; t. i. model Barefoot, ki je vgrajen v angleški kurikulum (2014), in ga navaja tudi Nančovska Šerbec (2022) pa miselne procese poimenuje koncepti. 2. Primeri prirejeno po ponazoritvah v e-učbeniku na povezavi: Primeri prirejeni po https://lusy.fri.uni-lj.si/ucbenik/book/1207/index1.html 4 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | VpRAŠAlI STe Računalniško mišljenje vključuje naslednje dimenzije problemov pogosto povezujemo z uporabo računalnikov, (miselne spretnosti): vendar pa računalniško reševanje problemov z • abstrakcijo, načrtovanjem rešitev in obdelavo podatkov ni digitalna, • reševanje problemov, temveč miselna spretnost. Zato spretnosti računalniškega • algoritmično mišljenje, mišljenja temeljijo na nedigitalnih dejavnostih oz. pristopih k reševanju problemov - “računalništvo brez • prepoznavanje vzorcev, računalnika” (angl. unplugged) in na t. i. plugged način, • dekompozicijo, kjer učenci lahko razvijejo globlje razumevanje idej • generalizacijo in računalniškega mišljenja in njihovega pomena danes • modeliranje. (prav tam). Učenje na prostem na razredni stopnji ponuja te miselne spretnosti v času šolanja učenca na različne možnosti za razvijanje računalniškega mišljenja razrednem pouku niso nič novega, saj jih brez brez računalnika, saj mnoge igre, dejavnosti in situacije računalnika razvijamo skozi doseganje mnogih ciljev. vključujejo prej omenjene koncepte/dimenzije/spretnosti. Poglejmo izbrane spretnosti nekoliko podrobneje. V nadaljevanju predstavljamo tri brezzaslonske Spodnja shema prikazuje koncepte, ključne postopke dejavnosti, ki podpirajo računalniško mišljenje in in veščine računalniškega mišljenja, kot jih predvideva obenem izhajajo iz znanih iger oz. dejavnosti. Pri model Barefoot, ki je vgrajen v angleški kurikulum. izvajanju dejavnosti v ospredju ni uporaba pojmov nančovska šerbec (2022, 14) piše, da v današnjem visoko algoritem, zanka, funkcija ipd., pač pa gre za razvijanje digitaliziranem svetu postopke računalniškega reševanja predstav in mišljenja.  RAČUNALNIŠKO MIŠLJENJE KONCEPT POSTOPKI IN VEŠČINE LOGIKA Napovedovanje PREDVIDEVANJE in analiziranje Napovedovanje, kaj se bo zgodilo EVALVIRANJE Sprejemanje odločitev USTVARJANJE Kreiranje in izdelovanje ALGORITMI Oblikovanje korakov in pravil RAZHROŠČEVANJE Iskanje in odpravljanje napak VZORCI Opazovanje podrobnosti in oblikovanje vzorcev VZTRAJANJE Nadaljevanje proti cilju DEKOMPOZICIJA Razgraditev na posamezne dele ABSTRAKCIJA SODELOVANJE Odstranitev Sodelovanje nepomembnih z drugimi okoliščin Shema 1: Koncepti, ključni postopki in veščine računalniškega mišljenja Vir: Prirejeno po Nančovska Šerbec, 2022 | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 5 VpRAŠAlI STe nariše puščico, sošolec skoči v to smer. Učenec programer daje navodila eno za drugim. ko učenci osnovno raven obvladajo (zaporedno izvajanja navodil), začne učenec programer zaporedno dajati več navodil hkrati, s čimer ustvarja algoritem. priporočila za izvedbo in nadgradnjo: • na začetku naj učitelj poda zaporedna navodila, ki jim učenci sledijo. • Uvedemo lahko poseben znak za »zanko« in ob njej število (npr. #3), ki pomeni ponavljanje algoritma in število njegovih ponovitev3. S tem označimo t. i. zanko, ki pomeni, da učenec ponovi zaporedje ne da bi gledal navodila. ko ustvarimo zanko, učencem omogočimo razumevanje učinkovitosti delovanja računalnika, saj lahko ponavlja korake, ne da bi mu bilo treba vsak korak povedati več kot enkrat. • Dejavnost lahko povežemo s cilji učnih načrtov za matematiko, spoznavanje okolja, šport, glasbena umetnost, slovenščina, tuji jezik. • Učencem dejavnost predstavite na enem ristancu in jo skupaj z enim učencem izvedite pred celotnim razredom. nato naj učenci oblikujejo pare in dejavnost izvajajo v sodelovanju z vrstnikom. Prav zaradi večje intenzivnosti dela je pomembno, da tako obliko dejavnosti izvajamo na prostem, kar nam omogoča več prostora in popravljanje napak. Slika 1: Nadgrajeni ristanc Foto: Nina Novak, 2023 2. dejavnost: SIMON PRAVI Okoliščine, pripomočki: izvajanje dejavnosti na prostem, kot so vožnja s kolesom, preskakovanje vrvi ali 1. dejavnost: guganje na gugalnici NADGRAJENI RISTANC Cilj: Učenci znajo dejavnost/problem razgraditi na Okoliščine, pripomočki: krede, asfaltiran dovoz/ igrišče/ manjše korake in oblikovati zaporedje navodil. dvorišče Dimenzije/koncepti računalniškega mišljenja: Cilj: Učenci znajo slediti zaporednim navodilom in dekompozicija, zaporedje, funkcije samostojno oblikovati navodila. Opis dejavnosti: Učencu damo nalogo, kjer mora Dimenzije/koncepti računalniškega mišljenja: »naučiti« nekoga drugega, tako da učenje razdeli algoritmi, zaporedje, razhroščevanje, zanke na manjše korake. to je lahko nekaj, kar vključuje preskakovanje vrvi, vožnjo s kolesom ali celo guganje na Opis dejavnosti: na podlago oz. tla narišemo običajen gugalnici. Učenec »programer« mora razdeliti vsak korak ristanc. Polja oštevilčimo od 1 do 10 (lahko tudi manj ali naloge (dekompozicija), sicer »posnemovalec« naloge ne več). Poleg ristanca narišemo velik kvadrat, kamor bo bo mogel pravilno izvesti. na primer, pri preskakovanju učenec »programer« napisal svoja navodila. Sodelujoči kolebnice bi učenec programer lahko rekel: učenci in učitelj se odločijo, kdo bo »programer« in kdo bo »računalnik«. Za začetek učenec programer “Simon pravi - dvigni kolebnico.” preprosto nariše puščico v smer, v katero želi, da njegov “Simon pravi - postavi en konec kolebnice v vsako roko.” računalniški prijatelj skoči. Če učenec naredi napako, mora začeti znova in razhroščiti svoj algoritem. Cilj je, da učenec računalnik ostane na ristancu. Programer lahko programira računalnik tako, da potuje od številke 3 Zanka pomeni, kolikokrat se neka stvar ponovi ali pa se zanka ponavlja v neskončnost. Obstaja še tretja vrsta zanke, ki za mlajše učence ni toliko 1 do 10 ali pa izbere svojo pot. Vsakič, ko programer aktualna. 6 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | VpRAŠAlI STe “Simon pravi - daj vrv za hrbet.” Oblikujemo navodila »programa«, katerega cilje je, da učenci pridejo od startne do ciljne črte. Primer navodil “Simon pravi - kroži z obema rokama naprej, da vrv bi lahko bil: prevržeš čez glavo.” “Simon pravi - skoči z obema nogama čez vrv.” »Ko prideš do rumenega lista, zavij desno.« Sprva pomaga, če učitelj igra vlogo posnemovalca, da »Ko dosežeš oranžen list, zavij levo.« lahko zagotovi, da učenec dobi povratno informacijo »Ko dosežeš zelen list, hodi nazaj.« o tem, ali so navodila res jasna. Če programer posnemovalcu da navodilo, ki ne predstavlja smiselnega »Ko dosežeš rdeč list, hodi naprej.« zaporedja, posnemovalec tega ne more izvesti. Učenec začne hoditi od startne črte in spremlja, priporočila za izvedbo in nadgradnjo: kam hodi. Če ne pride do cilja, je čas za iskanje in • Znana jezikovna igra Simon pravi, ki se najpogosteje odpravljanje napake (razhroščevanje). Pri tem ga vključuje v pouk tujega jezika v obliki igre Simon vodi vprašanje, kako spremeni navodilo, da boš lahko says, vključuje pravilo, da se navodilo vedno začne prišel do ciljne črte (npr.: pri zelenem listu bi morali z besedami »Simon pravi …«. to pravilo lahko navodilo spremeniti in mu dodati premik naprej, uporabimo tudi v novi različici. Če posnemovalec pri rdečem pa premikanje nazaj). Sledi ponovno izvede navodilo, ki se ni začelo s »Simon pravi ...«, poskušanje. mora začeti nalogo znova! priporočila za izvedbo in nadgradnjo: • Če želimo igro nadgraditi, jo uporabimo za pogovor • Razhroščevanje je pomembna veščina v o funkcijah (ki se včasih imenujejo tudi postopki) v programiranju. Programerji morajo znati reševati programiranju. Funkcija omogoča programerjem, probleme in popravljati svojo kodo, ko ne deluje da z enim samim ukazom definirajo več navodil pravilno. hkrati. ko posnemovalec uspešno zaključi nalogo, • Dejavnost lahko povežemo s cilji učnih načrtov ki jo je dal učenec programer, naj funkcijo označi za šport, matematiko, slovenščino, tuji jezik in z imenom in jo nato uporabi, kadar koli želi. ko spoznavanje okolja.  je funkcija definirana, jo lahko uporablja znova in znova in znova … npr. učenec poda navodilo »Simon pravi - preskoči vrv.« ko poda navodilo »preskoči vrv«, to pomeni, da posnemovalec izvede celoten program kot funkcijo in igra se lahko nadaljuje. Pri tem lahko dejavnost diferenciramo, saj se učenci preizkušajo v tem, koliko funkcij lahko učenec programer oblikuje (in predhodno razdeli) in učinkovito uči sošolca. • Dejavnost lahko povežemo s cilji učnih načrtov za šport, glasbeno umetnost, slovenščino in tuji jezik. • Učencem dejavnost predstavimo skupaj z enim učencem, nato pa jo učenci izvajajo v paru. 3. dejavnost: OD LISTA DO LISTA Okoliščine, pripomočki: raznobarvno listje dreves, kreda Cilj: Učenci znajo slediti navodilom, ugotoviti napako in jo odpraviti. Dimenzije/koncepti računalniškega mišljenja: algoritmi, dekompozicija, razhroščevanje Opis dejavnosti: Večjo količino drevesnih listov vsaj štirih različnih barv razporedimo po večji površini na prostem (najboljše na asfaltu). S kredo označimo Slika 2: Razporeditev za dejavnost od Lista do lista startno in ciljno črto na vsakem koncu površine. Avtorica: Nina Novak, 2023 | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 7 VpRAŠAlI STe Sklep Za razvijanje računalniškega mišljenje potrebujemo več let sistematičnega urjenja, pričnemo pa lahko že v vrtcu. namesto sklepa smo o razvijanju računalniškem Seveda v najzgodnejšem obdobju otrok ne potrebujemo mišljenju povprašali še mag. Radovana krajnca, digitalnih naprav, ampak lahko posamezne gradnike svetovalca za področje računalništva in informatike na računalniškega mišljenja razvijamo skozi igro, na Zavodu RS za šolstvu. prostem, popolnoma brez zaslonov. ko so učenci kognitivno dovolj zreli, se lahko prične vključevati tudi pogosto se uporablja izraz otroci digitalni domorodci, digitalna tehnologija z jasno določenim ciljem razvoja digitalno pismeni. Ali to pomeni, da že imajo razvito računalniškega mišljenja. računalniško mišljenje? Zakaj? pridobil si si vpogled v mnoge šolske sisteme. Radovan Krajnc: Digitalni domorodci so mit, ki Bi lahko podelil kakšen dober primer razvijanja predpostavlja, da že izpostavljenost digitalni tehnologiji računalniškega mišljenja pri učencih našega 1. in 2. ustvarja posameznike, ki znajo z njo reševati probleme, VIO (učenci stari od 6 do 10 let)? sodelovati, so zmožni abstrakcije, iskanja in odpravljanja napak ter znajo svoje mišljenje in rešitve zapisati v Radovan Krajnc: najdlje so prišli angleži, ki so uvedli abstraktnem računalniškem jeziku. nekatere raziskave računalništvo v javne šole od vrtca do fakultete. imajo kažejo, da digitalni domorodci ne obstajajo in da je ta izraz veliko primerov dobrih praks. Velike korake delajo na škodljiv za družbo, saj ima posledice pri šolski politiki, ki Slovaškem, prav tako pa tudi na Hrvaškem in Srbiji. vleče napačne poteze, pojavlja se starizem, ki temelji na Veliko primerov dobrih praks je zbranih v 23. številki predsodkih do različnih starostnih skupin in podobno. revije Hello World (Global exchange). Računalniško mišljenje je spretnost, ki je zelo pomembna v današnjem svetu. Vključuje abstrakcijo, reševanje problemov, algoritmično mišljenje, prepoznavanje vzorcev, dekompozicijo, generalizacijo in modeliranje. Da bi lahko učenci razvijali računalniško mišljenje, potrebujemo učitelje, ki imajo sami razvito Viri in literatura računalniško mišljenje, potrebujemo učne načrte, v katerih bodo zapisani cilji za razvijanje računalniškega Highfield, K. (2015). Stepping into STEM with young children: Simple robotics and programming as catalysts for early learning. In C. Donohue mišljenja in potrebujemo jasno vizijo, kako bomo v (Ed.), Technology and digital media in the early years: Tools for teaching izobraževanju postavili solidne temelje računalniškega and learning (str. 150−161). Routledge. mišljenja pri vseh učencih. Fesakis, G., Prantsoudi (2022). Pomen računalniškega mišljenja. V: Smernice za poučevanje integriranega in kulturno odzivnega računalniškega mišljenja za osnovnošolce. University of the Aegean – Iz prakse prihaja tudi mnenje, da računalniškega Laboratory of Learning Technology and Educational Engineering. http:// mišljenja ne moremo razvijati pri pouku, ker nimamo inctcorps.pau.edu.tr/files/INCTCORPS_PR1_SLO_Final.pdf na voljo ustrezne digitalne tehnologije. Je to lahko Krajnc, R., Košir, K., in Čotar Konrad, S. (2017). Računalniško mišljenje - kaj ovira ali lahko kaj naredimo tudi brez tega? je to in zakaj bi ga sploh potrebovali? Vzgoja in izobraževanje, 48(4), 9–19. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8S2IR8UZ Radovan Krajnc: Računalniško mišljenje ni zgolj Nančovska Šerbec, I. (2022). Pregled raziskav o izobraževanju na področju računalništva in informatike ter računalniškega mišljenja uporaba digitalne tehnologije. Računalniško mišljenje V: Smernice za poučevanje integriranega in kulturno odzivnega je način mišljenja, s katerim smo zmožni reševati računalniškega mišljenja za osnovnošolce. University of the Aegean – odprte probleme in v svojo rešitev zapisati tudi korake/ Laboratory of Learning Technology and Educational Engineering. http:// inctcorps.pau.edu.tr/files/INCTCORPS_PR1_SLO_Final.pdf navodila/algoritem za digitalne naprave, ki bodo rešile del ali celoten problem. Posameznik z razvitim K-12 Computer Science Framework Steering Committee. (2016). K-12 Computer Science Framework. https://k12cs.org/ računalniškim mišljenjem bo znal tudi analizirati izdelano rešitev in kritično oceniti, kako dobro rešitev Slovar slovenskega knjižnega jezika, Fran https://fran.si/133/ sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/4458092/ rešuje podani problem. algoritem?View=1&Query=algoritem 8 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | STROKOVNA IZHODIŠČA Načrtovanje dejavnosti pouka na prostem s pomočjo  priročnika Pouk na prostem Mag. Katarina Dolgan, Zavod RS za šolstvo Pouk na prostem: Teacher’s Guide to Outdoor Learning iZVleČek: V prispevku so podane usmeritve, kako naj učitelji, ki poučujejo na razredni stopnji, uporabljajo priročnik Pouk na prostem pri načrtovanju dejavnosti, ki jih bodo z učenci izvajali na prostem. V prispevku so predstavljeni zapisi iz priročnika in usmeritve, ki bi jih morali učitelji poznati, ko načrtujejo take dejavnosti. V začetnem delu so predstavljena izhodišča didaktične strategije pouka na prostem, v nadaljevanju pa nekaj napotkov, na katere naj bodo učitelji pozorni pri načrtovanju, izvedbi in evalvaciji dejavnosti pouka na prostem. Poleg predstavitve vsebine priročnika je namen prispevka tudi opozoriti na glavna izhodišča pri načrtovanju dejavnosti pouka na prostem. Ključne besede: pouk na prostem, organizacija dejavnosti, pripomočki pri pouku na prostem, spoznavni in miselni procesi, mapa učenca Abstract: This paper explores how primary school teachers can effectively use the Pouk na prostem guidebook to plan outdoor activities for their pupils. It draws on insights from the handbook and offers practical tips for designing these activities. The first section outlines the core components of a pedagogical strategy for outdoor learning, followed by targeted recommendations for teachers on developing, implementing, and evaluating such activities. Beyond summarising the guidebook’s content, the paper emphasises critical considerations for successful outdoor learning experiences. Keywords: outdoor learning, activity planning, outdoor learning tools, cognitive and mental processes, pupil folder  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 9 STROKOVNA IZHODIŠČA Uvod učencem podaja navodila za dejavnosti, ki jih Pouk na prostem je priročnik, ki je namenjen učiteljicam učenci izvajajo na prostem). Pouk na prostem lahko in učiteljem, ki poučujejo na razredni stopnji. Sestavljen vključuje dejavnosti vseh predmetov, ne nujno le je iz šestih zvezkov, ki so združeni v mapi. Prvi zvezek, naravoslovnih in okoljskih dejavnosti. ki je predstavljen v tem prispevku, je namenjen izhodiščem didaktične strategije pouka na prostem in Poimenovanje pouka na prostem se je skozi čas in z osnovnim informacijam, ki jih potrebujejo učiteljice in razvojem pedagogike spreminjalo. V literaturi lahko za učitelji razrednega pouka, ko želijo načrtovati dejavnosti podobne dejavnosti, ki jih danes poimenujemo pouk na na prostem. V ostalih petih zvezkih so predstavljene prostem, zasledimo naslednja poimenovanja: dejavnosti, ki se tematsko navezujejo na: • izkušenjska pedagogika – proces pridobivanja 1. Okolje, znanja, spretnosti in vrednot z neposrednimi 2. Jezik in sporazumevanje, izkušnjami; 3. Matematiko, • pouk zunaj učilnice – učenje in poučevanje v skladu z vsebinami učnih načrtov različnih predmetov, 4. igro na prostem, ki poteka zunaj štirih sten učilnice, npr. v muzeju, 5. Umetnost. na taborih, na dvorišču (Straker, 2014) in vključuje izkušenjsko učenje s čustvi in čuti, interese učencev Dejavnosti v teh petih zvezkih so zasnovane tako, ter se ukvarja z aktualnimi problemi lokalnega okolja; da spodbujajo vrstniško sodelovanje, gibanje in igro. Učenci z njimi razvijajo znanja in veščine z izkušnjami v • pustolovski pouk – aktivnosti na prostem, ki neposrednem okolju: v dejavnosti so aktivno vključeni, pogosto vključujejo elemente nevarnosti in tveganja saj so jim na prostem ponujeni miselni izzivi, ki jih ter negotov razplet; pripeljejo do povezovanja znanja, odkrivanja novega • okoljska vzgoja na prostem – se nanaša na teorijo in raziskovanja novih vprašanj. Dejavnostim so v teh trajnostnega razvoja in izobraževanja z namenom zvezkih priloženi učni listi, kartice z izzivi ter orodja spremeniti človekovo ravnanje ter vzgajati učence za za samovrednotenje, ki jih lahko učitelji neposredno trajnostno in sonaravno življenje na Zemlji; uporabijo pri izvajanju dejavnosti. • lokacijska pedagogika – poučevanje, ki lokalno namen prispevka pa je podrobneje predstaviti vsebino okolje opredeli za izhodišče poučevanja konceptov prvega zvezka, ki, kot že rečeno, usmerja učitelja in umetnosti, matematike, družbenih ved, znanosti …; odgovarja na vprašanja kaj, zakaj, kako, kdaj, s čim … V prispevku so z ležečo pisavo označeni neposredni zapisi • učenje v naravi, o naravi in za naravo. iz priročnika Pouk na prostem (novak idr., 2022). Pouk na prostem je pouk zunaj učilnice in lahko poteka na najrazličnejših lokacijah: v okolici šole, naravi novak, n., Dolgan, k., Vršič, V., Podbornik, k., Bojc, ali urbanem okolju (ulice, ustanove), na kmetijah, v J. in Pihler, n. (2022). Pouk na prostem. Priročnik za ustanovah, ki se ukvarjajo s poukom na prostem (Center učiteljice in učitelje na razredni stopnji. Zavod RS za šolskih in obšolskih dejavnosti, Mreža gozdnih šol), v šolstvo. živalskih in botaničnih vrtovih, muzejih na prostem itd. Kaj je pouk na prostem? Zakaj pouk na prostem? V nadaljevanju poskušajo avtorice odgovoriti na V prvem zvezku priročnika se bralci najprej seznanijo vprašanje Zakaj pouk na prostem? Bralce priročnika s teoretičnimi izhodišči didaktične strategije pouka na seznanijo s področji otrokovega razvoja in predstavijo prostem in dobijo odgovor na vprašanje kaj je pouk na mednarodne raziskave, ki dokazujejo, kako uspešno prostem? vplivajo dejavnosti, ki so izvedene na prostem, na otrokov celostni razvoj. Najširša opredelitev pouka na prostem je, da je to Organizacija pouka v nekaterih drugih državah se organizirano učenje, ki poteka zunaj šolskih stavb razlikuje po tem, koliko dopoldneva učenci preživijo (Skribe Dimec, 2013). Najpogostejša sta dva pristopa, zunaj (Skribe Dimec, 2013). Avtorica opisuje Finsko, kjer so in sicer pouk na prostem kot samostojno učenje učenci na prostem ob vsakem odmoru ne glede na vreme, (učitelj pusti učencem, da samostojno odkrivajo, Islandijo, kjer lahko v šolskem predmetniku najdemo izkušajo, doživljajo) in pa kot vodeno učenje (učitelj pouk na prostem (in s tem sistematično enkrat na teden 120 minut preživetih v okolici šole) (Skribe Dimec, 2013). 10 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | STROKOVNA IZHODIŠČA Pouk na prostem med drugim omogoča tudi celostni Primerjava pouka v učilnici in pouka na prostem razvoj otroka na različnih področjih. Rickinson idr. kaže na razliko v procesih učenja (Shema 1). V učilnici (2004) so kot najpomembnejše izpostavili: učencem informacije predstavimo ustno, pisno, mogoče s • kognitivno področje: znanje, razumevanje in drugi fotografijo ali filmom. Učenci so pri spoznavnih procesih učni rezultati; fizično pogosto nedejavni ali pa so dejavni le delno, napačne predstave se hitreje razvijejo oz. pojavijo. Kadar • afektivno področje: odnos, vrednote, mnenje, isto dejavnost učitelj preseli na prosto in jo poveže z prepričanje, samozaznavanje; gibanjem, se učinek učenja poveča. • socialno področje: spretnosti komuniciranja, Številne spodaj navedene raziskave govorijo o pozitivnih spretnosti vodenja in dela v skupini, skrb za učinkih pouka na prostem na znanje, učenje in počutje drugega, zmožnost socialnih stikov; učencev pa tudi na šole kot skupnosti. Ugotovitve • fizično/vedenjsko področje: povezuje se z vajami raziskav bi lahko združili v več sklopov. vzdržljivosti, gibalnimi spretnostmi, skrbjo za zdravo • Prvi sklop govori o splošni uspešnosti posameznih šol, okolje in telo. kjer se je uspešnost na zunanjih preverjanjih znanja Pouk na prostem je najučinkovitejši, ko so v dejavnosti povečala zaradi načrtnega izvajanja pouka na vpletene sestavine ustvarjalnosti in medsebojnega prostem (npr. Blair, 2009; Dyment, 2005; Lieberman, sodelovanja. Pomembno je, da se vsebine medpredmetno 1998). Te raziskave so pokazale, da so se zaradi pouka povezujejo in da v učencih vzbujamo radovednost ter na prostem poleg učnih rezultatov izboljšali tudi predvsem čustva in doživljanje (Šebjanič in Skribe odnos do šole, vedenje v šoli in prisotnost učencev. Dimec, 2019). Poleg tega se je izkazalo, da učenje na prostem krepi raznovrstne inteligentnosti učencev, k čemur zelo Hopwood-Stephens (2013) je z raziskavami dokazala prispeva veččutno in izkušenjsko učenje (prav tam). močan vpliv učenja na prostem na dolgotrajni spomin. Učenci, ki so deležni dobro vodenih in kakovostnih • Drugi sklop raziskav ugotavlja učinke učenja na dejavnosti na prostem, so bolj sproščeni in zavzeti za prostem na zdravje učencev (Bell idr., 2006; Dyment vsebine, ki jih sprejemajo. Skribe Dimec (2014) poudarja, idr., 2008; Kuo idr., 2004). Učenje na prostem je da pouk na svežem zraku izboljša učne dosežke, poveča aktivno in krepi telesno, duševno in socialno zdravje motivacijo, izboljša fizično in mentalno zdravje, poveča učencev. Nekatere študije so celo pokazale, da se koordinacijo, ravnotežje in ročne spretnosti ter omogoča nadaljnja (npr. nešolska) gibalna aktivnost bolje socialni razvoj učencev. ohranja, če se v šoli izvaja pouk na prostem, ter da učenje na prostem in dostop do narave zmanjšujeta Prav zato je v danes še toliko pomembnejše, da se učitelji stres učencev in učiteljev (prav tam). zavedajo pomena pouka na prostem in poskušajo vsaj v času pouka organizirati čim več dejavnosti, ki bodo • Tretji sklop raziskav, ki se ukvarja z ugotavljanjem v nasprotju z današnjim, večinoma sedečim načinom vpliva pouka na prostem na razvoj učencev (npr. življenja. Chawla, 2006; Kellert, 2005; Lester idr., 2006), UVOD NA PROSTEM V UČILNICI • Odkrivanje informacij z raziskovanjem, • Učencem informacije povemo. opazovanjem. • Beremo o temi – npr. o gozdu. • Učenci informacije pridobivajo izkušenjsko • Fizična nedejavnost. (veččutnost, povezovanje z vsakdanjim • Posredne izkušnje. življenjem). • Napačne predstave se hitreje razvijejo. • Več priložnosti za sodelovanje z vrstniki. • Premagovanje lastnih meja in učenje skrbi za lastno varnost. • Fizična dejavnost. SShheemmaa: P1:r Pimrimerejarjvaav au učečnenjaja v v u uččilinlniiccii iinn nnaa pprroosstteemm.. Vir: Novak, idr. 2022, str. 7. | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 11 Številne spodaj navedene raziskave govorijo o pozitivnih učinkih pouka na prostem na znanje, učenje STROKOVNA IZHODIŠČA dokazuje, da pouk na prostem podpira čustveni, povezovanja; med predmeti, med oddelki, na celi šoli. socialni in kognitivni razvoj otroka. Študije Opozarja tudi, da dejavnosti pouka na prostem nikakor so pokazale, da učenci, ki se učijo na prostem, ne bi smele biti rezervirane zgolj za dneve dejavnosti. razvijajo samozavedanje, samostojnost, zaupanje, ustvarjalnost, spretnosti odločanja in reševanja Kaj usmerja izvedbo dejavnosti problemov, empatijo do drugih, gibalne sposobnosti, samodisciplino in samoiniciativnost. pouka na prostem? • S proučevanjem učenja in poučevanja na prostem kot avtorice v nadaljevanju predstavijo dejavnike, ki zabavne dejavnosti so se ukvarjali v raziskavah, ki jih vplivajo na uspešnost izvedenih dejavnosti na lahko umestimo v četrti sklop (npr. Blair, 2009; Dyment, prostem ter doseganja ciljev učencev. Predstavljeni 2009). Avtorji so ugotavljali, da se na prostem pogosto so pripomočki, ki naj bi jih učenci potrebovali pri spremeni tempo učenja – učenci se učijo hitreje. Prav izvedbi dejavnosti ter zemljevid, ki usmerja učiteljevo tako so v raziskavah ugotovili večjo motivacijo in načrtovanje dejavnosti v učilnici in na prostem. navdušenje učencev nad učenjem (prav tam). izpostavljen je tudi odnos učitelja do dejavnosti na prostem, ki pomembno vpliva na njegovo odločitev za • Naslednji sklop raziskav je ugotavljal, koliko s poukom načrtovanje pouka na prostem. na prostem razvijamo odnos do okolja in trajnostno naravnanost učencev (npr. Chawla, 2006; Wells idr., K učinkovitemu učenju na prostem prispeva več 2006). Pokazalo se je, da izkušnje učencev z učenjem na dejavnikov. »Med njimi so jasni cilji, učiteljeve zmožnosti prostem pomagajo povečati razumevanje naravnega (kompetence), ustrezne metode in pristopi ter dobri in družbenega okolja. Učenci se bolj povežejo z odnosi med učenci. Učitelj naj bi pri učencih spodbujal okoljem, v katerem se učijo, razvijejo pozitivna stališča razvoj njihove občutljivosti za zaznavanje, njihovih do okolja in trajnostno vedenje. Avtorji teh raziskav stališč in vrednot ter jih nenehno postavljal v okoliščine, (prav tam) poudarjajo, da se s poukom na prostem v katerih v ospredje stopijo čustva, kot so čudenje, postavijo temelji za prihodnje generacije aktivnih spoštovanje in skrb« (Skribe Dimec in Kavčič, 2014, str. 14). državljanov, ki skrbijo za okolje in skupnost. Pri načrtovanju pouka na prostem naj učitelj upošteva: Kaj mora upoštevati učitelj, ko • učence in njihovo predznanje ter razvitost veščin, načrtuje dejavnosti pouka na • okolje, v katerem je šola, • medpredmetno načrtovanje. prostem? Učitelj razrednega pouka ima med drugimi tudi to Mnogi učitelji na vprašanje, zakaj pogosteje ne prednost, da poučuje več predmetov. To mu omogoča izvajajo pouka na prostem, odgovarjajo, da jih je strah lažje medpredmetno načrtovanje dejavnosti, ki bodo nepredvidljivih situacij, ki se lahko zgodijo pri izvajanju vključevale cilje in vsebine več učnih načrtov več pouka izven učilnic. navajajo tudi druge ovire, ki bi jih različnih predmetov. Le tako bo lahko načrtoval različne lahko umestili v tri kategorije: vsebinske, organizacijske dejavnosti, ki bodo življenjske in bodo omogočale in disciplinske. Da bi jih preprečili, je treba upoštevati celostni razvoj otrokovih sposobnosti. nekaj namigov, ki so podani v priročniku. Vodilo načrtovanja dejavnosti pouka na prostem naj bo Pri pouku na prostem je pomembno, da je učenec v stiku učitelju razrednega pouka medpredmetno povezovanje z okoljem. Učitelj naj pouk na prostem vnaprej in ciljno in ne zgolj 45-minutna učna ura. Medpredmetno načrtuje. To pomeni, da že ob načrtovanju izbere in med naravnane dejavnosti se med seboj smiselno prepletajo seboj medpredmetno poveže cilje različnih predmetov, ki in omogočajo povezovanje ciljev več predmetov, kar je jih bodo učenci z dejavnostmi pouka na prostem dosegali. pri pouku na prostem ključno. Tako ima več časa za Naredi naj načrt dejavnosti pred, med in po samem pouku poglobljeno pridobivanje znanja, utrjevanje in uporabo na prostem, pripravi pripomočke, različne vire in obvesti v novih situacijah. Priporočljivo je na ravni tedenskega učence, kaj bodo pri pouku na prostem potrebovali. načrtovanja pregledati, katere dejavnosti je smiselno in učinkovito izvesti na prostem. Kako izvajati pouk na prostem? PRIPOMOČKI V nadaljevanju je predstavljen plakat iz priročnika kako do pouka na prostem, ki učitelje s pomočjo petih Učitelj naj pri načrtovanju dejavnosti pouka na prostem izhodišč usmerja na zelo pomembna dejstva, ki bi jih razmišlja tudi, katere pripomočke in materiale bodo morali upoštevati pri vključevanju dejavnosti pouka na učenci pri tem potrebovali. Uporabljajo naj razpoložljive prostem. ta se nanašajo tako na učiteljevo samostojno pripomočke in naravne materiale. En pripomoček naj načrtovanje dejavnosti pouka na prostem in na različna uporabljajo na več načinov ob različnih priložnostih. 12 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | DEJAVNOSTI POUKA NA PROSTEM? Pri pouku na prostem je pomembno, da je učenec v stiku z okoljem. Učitelj naj pouk na prostem vnaprej in ciljno načrtuje. To pomeni, da že ob načrtovanju izbere in med seboSj TmReOdpKreOdVmNetAn oI ZpHovOežDeI cŠilČjeA različnih predmetov, ki jih bodo učenci z dejavnostmi pouka na prostem dosegali. Naredi naj načrt dejavnosti pred, med in po samem pouku na prostem, pripravi pripomočke, različne vire in obvesti učence, kaj bodo pri pouku na prostem potrebovali. KAKO DO POUKA NA PROSTEM? Izhodišče je okolje, ki ga imamo na voljo. 1 Sprejmemo, kar imamo. Pouk na prostem načrtujmo redno in • Odprimo oči in sistematično. izkoristimo okolje. • Z rednim dnevnim ali tedenskim izvajanjem • Možnosti je nešteto, pouka na prostem se otroci začnejo povezovati ne glede na lokacijo. 2 s svojim okoljem in imajo priložnost razvijati vrednote in stališča. • Z rednim poukom na prostem začnejo otroci opažati razlike v naravi (npr. med letnimi časi) in svojo povezanost z naravo ter neponovljivost. Povezava z naravo se tako začne graditi načrtno in v najzgodnejših, najvplivnejših letih. Pouk na prostem naj se izvaja na vseh stopnjah izobraževanja. • Številne raziskave dokazujejo 3 učinkovitost učenja na prostem pri vseh starostnih skupinah učencev. • Učenje na prostem ni dodaten predmet, je pristop k poučevanju istega predmeta ali teme, ki jo poučujemo tudi v učilnici. • Ustvarjalno poučevanje na prostem Pouk na prostem spodbudi ustvarjalno učenje učencev. naj spodbudi timsko 4 povezovanje in celostni pristop šole. • S prilagoditvijo pristopa celotne šole k učenju na prostem lahko učitelji podprejo drug drugega. • Učenje veščin tako poteka ves čas šolanja otroka na eni šoli. Pouk na prostem naj ne bo rezerviran le za dneve dejavnosti. • Samo na prostem se odprejo povsem nove 5 priložnosti za učenje. • Učenci imajo na prostem bogate vire učenja in priložnost za globlje razumevanje. • Učenje na prostem mora potekati v vsakem vremenu in v vseh letnih časih. • Omogočimo učencem priložnost za učenje na prostem ZDAJ. 8 Slika 1: Kako do pouka na prostem. Vir: Novak, 2022, str. 8.  1_PoukNaProstem_2022.indd 8 25-Feb-22 13:26:19 | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 13 STROKOVNA IZHODIŠČA Kot je zapisano v poročilu »Outdoor education: aspects of good practice«, ki ga je izdal Office for Standards in Education (OFSTED, 2004), morajo učitelji pri poučevanju na prostem: • imeti jasna, ustrezno zahtevna, a realna pričakovanja do učencev (glede na razvojno stopnjo); • vključevati situacije, v katerih imajo učenci priložnost prevzeti odgovornost za svoje delo in ga znajo ovrednotiti; • vključevati medpredmetne povezave z namenom celostnega širjenja znanja učencev; • dobro poznati učence, preverjati njihovo razumevanje in jim jasno predstaviti, kaj se od njih zahteva; • učencem dajati dosledne povratne informacije, ki jim pomagajo nadgrajevati znanje; • podpirati učence in jih spodbujati, da pri učenju postanejo samostojni; • učencem zagotoviti varno okolje in skrbno organizirati dejavnosti, ki so za učence fizično in psihično zahtevne; • ob koncu dejavnosti narediti refleksijo. ORGANIZACIJA POUKA NA PROSTEM Pouk na prostem ni nujno vezan na spremstvo drugega strokovnega delavca. Nanaša naj se predvsem na tiste oblike izvedbe v šolskem okolišu, ki ne zahtevajo dodatnega spremljevalca (dejavnosti na šolskem igrišču, Slike 2-5: Preproste lesene tablice, kreda in spužve za pouk na dvorišče šole, učilnica na prostem, šolski park). Tudi učitelj prostem kot nadomestilo učnih listov (vir: Novak, lastni arhiv). naj pri načrtovanju dejavnosti pri pouku na prostem upošteva pregovor »Ni slabega vremena, je samo slaba oprema.« Preseči je treba vprašanje ustreznosti oblačil Učitelj naj razmisli tudi, kako bi lahko v neposredni okolici učencev in strah pred negodovanjem staršev. Sistematično šole izvedel dejavnosti, za katere misli, da bi se moral z obveščanje in načrtovanje potrebnih ustreznih oblačil za učenci odpeljati iz lokalnega okolja. Učne liste na papirju učence lahko omogoči učenje v vsaki vremenski situaciji. lahko na prostem učinkovito zamenjajo lesene tablice, Včasih nam prav »neugodne vremenske razmere« na katere učenci lahko pišejo s kredo. Take lesene tablice omogočajo največ raziskovanja, igre, veselja … učitelju omogočijo tudi hitro preverjanje razmišljanja, lažji Med poukom na daljavo učitelj sledi naslednjim pogovor z učenci in vključevanje vseh. Priporočljivo je, da korakom, ki jih prikazuje Slika 2. majhno leseno tablico s kredo in spužvo učenci shranijo v vrečko ter imajo svoj komplet za odhod na prosto (seveda 1. Priprava na pouk na prostem naj se začne v razredu, so tablice uporabne tudi v učilnici). kjer z učenci opredelimo namen pouka na prostem, naredimo načrt, v katerega vključimo pripomočke in ODNOS UČITELJA opremo, opis poti in upoštevanje varnosti. Če učitelj tudi v prostem času rad preživi veliko časa 2. Učni cilji in nameni učenja na prostem – po v naravi, bo to zagotovo vplivalo tudi na njegovo npr. uvodnem ogrevanju, dihalnih vajah ali vaji načrtovanje pouka na prostem. Tak učitelj bo zagotovo za čuječnost in dogovoru o pravilih o tem, kje tudi s svojim zgledom pokazal učencem prednosti je t. i. skupni bazni prostor, podamo navodila in preživljanja časa na prostem. Če pa učitelj ni ravno oblikujemo namen učenja. Za opredeljevanje ljubitelj svežega zraka in ima učence raje »na varnem« v namenov učenja in kriterijev uspešnosti se lahko učilnici, naj vseeno pretehta prednosti pouka na prostem uporabijo primeri kriterijev uspešnosti, ki so v tem in vsaj kdaj organizira dejavnosti zunaj štirih sten. priročniku predlagani ob posamezni dejavnosti. 14 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | vprašanje ustreznosti oblačil učencev in strah pred negodovanjem staršev. Sistematično obveščanje in načrtovanje potrebnih ustreznih oblačil za učence lahko omogoči učenje v vsaki vremenski situaciji. Včasih nam prav »neugodne vremenske razmere« omogočajo največ raziskovanja, igre, veselja ... STROKOVNA IZHODIŠČA Med poukom na prostem učitelj sledi naslednjim korakom: KƐƌĞĚŶũĂ /njnjŝǀϮ ĚĞũĂǀŶŽƐƚ͕ ŶĂǀŽĚŝůĂ ŽŐŽǀŽƌŽ KŐƌĞǀĂŶũĞ͕ ƉƌĂǀŝůŝŚŝŶƐŬƌďŝ /njnjŝǀϭ ĂŬƟǀŝƌĂŶũĞ njĂǀĂƌŶŽƐƚ ƉƌĞĚnjŶĂŶũĂ /njnjŝǀϯ sƌŶŝƚĞǀǀ hēŶŝĐŝůũŝŝŶ ƌĂnjƌĞĚ ŶĂŵĞŶŝƵēĞŶũĂ ŶĂƉƌŽƐƚĞŵ WƌŝƉƌĂǀĂŶĂ ƉŽƵŬŶĂƉƌŽƐƚĞŵ ĞůŝƚĞǀƐƉŽnjŶĂŶũ͕ ƌĞŇĞŬƐŝũĂ &ƌŽŶƚĂůŶĂĚĞũĂǀŶŽƐƚ͕ ƐŬƵƉŶŝΗďĂnjŶŝΗƉƌŽƐƚŽƌ Koraki izvedbe pouka na prostem (Novak in Podbornik, 2021; ilustracija: Grgičević). Slika 6: Koraki izvedbe pouka na prostem (Novak idr., 2022, str. 10) 1. Priprava na pouk na prostem naj se začne v razredu, kjer z učenci opredelimo namen pouka na prostem, naredimo načrt, v katerega vključimo pripomočke in opremo, opis poti in 3. Sulepdio ašktteivviraannjjee p vreadrznnaonsjtai .v obliki igre, prostega Kaj omogočajo dejavnosti pouka raziskovanja, skupinskih dejavnosti (npr. za preverjanje količinskih predstav lahko skupine dobijo na prostem? 2. pUapčirnai tco ivlrjei čikno znaa ismkaenjne iz aukčlaedan sj apr inleapl jpenro stem –a pvtoo rnicpe pr.r iurovčonidkan peomseb ongo preozvoarnnojsut ,n damiheanlijnoi h vajah ali vaji kzaart icčou, kjei zčanhtoevsat i sinka ndjeo rgazolivčnoer kuo loiči nper naavrialvihni ho tems,p kozjena jven itm. in. smkisueplnnimi bpoasztonpik pomro. Dsteojavr,n posotid amo navodila minat eoriballoivk uiz joekmoljoa, vn kaamtereemn sue nčaehnajjaajo. )Z. a opredeljepovuakna jnea pnraomstimen noamv ruečč neundjijao oindl ikčnreit perrilioježnvo sutis pešnosti se 4. Plraehdekno z aučpneomroa binidjoiv ipduraimlnee drei jakvrnitoestrii jaeliv uspešnosza izvajanje. V nadaljevanju prispevka so spoznavni dejavnosti za izgradnjo znanja, sprejmemo še int im, kisie lsnoi p vo stteopmki ppordirroobčnnoi kprue dpstraevdljelnaig kaotn vi ob posamezni ddogeojvaovrn oo psrativ. ilih premikanja, zbiranja in skrbi za priročniku, kjer pa so navedeni tudi ob dejavnostih v varnost. ostalih petih zvezkih. 53. . PSril eosdrei dankjit dievjiarvannosjeti nparjperdej zpnodaanmjoa j avs noab liki igre,S porzonsatvengi pao srtaopzkisi sko ovparendjealje, nsik kuotp tiisntas kznihan djae, javnosti (npr. nzaavo pdirlea, vperervjearnimjeo nkjoihloičvoin raszkuimh epvarenjde sint av lahko skspurpetinoest id ino vbeišjčoin pe, akip pirrendasttaovl jvarjoe mčkisoel nzea in i skanje zaklada s upčernilceepml jpeondaom koa izrztiivceo za, kuič eznajeh. teva iskanje različmnaen kipoullaičtiivnnee dneajarvanvosntii,h s kmataertiemrii uačleonvc ii pzo olekg ovsljeabi,n v katerem 6. Sledi frontalna dejavnost v dogovorjenem skupnem odkrivajo tudi »naravo« naravoslovja, družboslovja ali se nahajajo). baznem prostoru. zakonitosti znanstvenega dela (Krnel, 2010). Temeljni spoznavni postopki, s katerimi učenec gradi svoje 74. . Učenci delijo svoja spoznanja, reflektirajo, učitelj miselne sheme, razumevanje in pojme, so: opazovanje, pPodrae pdoevrna tnzea ičnnfoermmacoij ei.n Ddeliivteivd supaozlnnaen j,d ejavnosti ali dejavnosti za izgradnjo znanja, sprejmemo še razvrščanje, urejanje, prirejanje, eksperimentiranje, redfloekgsoijav. oUčre onc pe arlai svkiuliphin ep určeemnceikv avpnrajaša,m zob, kiraakon ja in skrbi za varnost. ravnanje s podatki, sklepanje in sporočanje. Spoznavni uspešni so bili, kaj so spoznali, kaj bi še lahko naredili. postopki so v tem priročniku izpostavljeni pri vsaki 8. Sledi vračanje v razred, kar lahko povežemo tudi z dejavnosti, saj učenec s spoznavnimi (miselnimi) gibalno dejavnostjo. postopki spoznava dejstva, zakonitosti in pojme.  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 15 STROKOVNA IZHODIŠČA Preglednica 1: Spoznavni in miselni postopki (Vir: novak, idr. 2022, str. 12-13.) OPISOVANJE je spoznavni postopek, pri katerem gre za predstavljanje, prikazovanje česa z zunanjimi značil- nostmi. IGRA VLOG je postopek/dejavnost, ki spodbuja otrokovo izražanje lastnega videnja in občutenja okolja s svojim znakovnim sistemom. OPAZOVANJE je spoznavni postopek zaznavanja okolja z vsemi čutili; gre za neusmerjeno in usmerjeno opa- zovanje z uporabo več čutil (vid, sluh, okus, voh in tip). Iz opazovanja običajno sledi prepoznavanje, primerjanje, opisovanje, merjenje, sporočanje … NAPOVEDOVANJE je spoznavni postopek, pri katerem na osnovi znanih informacij in izkušenj predvidimo, kaj se bo zgodilo v naslednjem koraku ali korakih (če – potem, čim – tem). RAZVRŠČANJE (KLASIFICIRANJE) je spoznavni postopek, pri katerem ugotavljamo enakost oz. neenakost med elementi dane množice glede na neko lastnost. Razvrščamo tako, da učenci iščejo skupne lastnosti in razlike med opazovanimi predmeti, pojavi in zakonitostmi. Razvrščanje poteka po metodi primerjanja danega elementa iz množice in ugotavljanja, ali je drugi enak ali neenak prvemu po neki lastnosti. Osnovni cilj razvrščan- ja je vzpostavljanje reda med elementi skupine, ki tako postanejo števni. UREJANJE (SERIACIJA) je spoznavni postopek, pri katerem neenakost elementov dane množice natančneje opredelimo (oblikujemo zaporedje). Je proces ureditve elementov (predmetov) glede na intenzivnost vrednosti določene spremenljivke: od najmanjšega do največjega, od najdebelejšega do najtanjšega … S tem posamez- nim elementom dane množice določimo mesto, ki ga opredelimo z vrstilnim števnikom. Poznamo dve stopnji spoznavnega postopka, in sicer urejanje po eni spremenljivki (v 1. razredu) in kasneje urejanje po eni ali dveh spremenljivkah, kar velja za matematični kontekst razvrščanja, v ta namen uporabljamo prikaze (Euler-Vennov prikaz, Carrollov prikaz, drevesni prikaz). PRIREJANJE je spoznavni postopek, pri katerem med elementi dveh skupin (množic) vzpostavimo nekakšen odnos (npr. se hrani z/s, je večkratnik števila …). Prirejanje elementov med dvema skupinama (množicama) najpogosteje prikažemo s puščičnim prikazom. Prikaz nam omogoča tudi primerjanje in določanje več, manj, enako. UVRŠČANJE je spoznavni postopek, pri katerem umestimo posamezne elemente glede na njihovo lastnost v že znane skupine, množice, razrede … (npr. srna, zajec, ovca so rastlinojede živali; 2, 4, 6 so soda števila …), ki opre- deljujejo njihove skupne lastnosti. RAZISKOVANJE (EKSPERIMENTIRANJE) je spoznavni postopek, pri katerem z operacijo določamo lastnosti in preverjamo napovedi; gre za to, da z dražljaji iz okolja iščemo razlage, pri tem pa je prepletenih več faz: za- znavanje področij za raziskovanje – radovednost, postavljanje vprašanj, napovedovanje, načrtovanje in razis- kovanje, opazovanje in zbiranje podatkov ter sporočanje. RAVNANJE S PODATKI je spoznavni postopek, pri katerem s pomočjo odkrivanja, opazovanje in zaznavanja sprememb prihaja do informacij, podatkov, ki so izraženi v obliki simbolov, besed, številk, zunanjih pojavnosti …; te podatke in informacije otrok pretvarja v urejene (grafične) prikaze in razpredelnice; jih prikazuje v urejenem redu (časovno zaporedje, glede na kriterij itd.), postavlja vprašanja, intervjuva. SKLEPANJE je spoznavni postopek, pri katerem iz opazovanega, raziskovanega izpeljemo razlago in preprosto povezujemo dve spremenljivki (čim … tem …), povezujejo vzrok s posledico (zato, ker). 16 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | STROKOVNA IZHODIŠČA SPOROČANJE je spoznavni postopek, pri katerem govorno, slikovno, pisno ali simbolno sporočamo, komunici- ramo, kaj smo opazili, zaznali, raziskali. ŠTETJE je postopek, pri katerem uporabljamo enotne oznake (števila) v določenem vrstnem redu. Štetje sloni na: • principu prirejanja, kjer posamezno število priredimo zgolj enemu elementu (predmetu); • principu ureditve, kjer gre za mehanično navajanje besed za števila v točno določenem zaporedju; • principu nepomembnosti vrstnega reda, ki omogoča pričetek štetja pri katerem koli predmetu. Preštevalec nobenega elementa ne sme izpustiti in nobenega ne sme šteti več kot enkrat. RAČUNANJE (ARITMETIČNE OPERACIJE) je postopek, ki določa vrsto in zaporedje korakov pri izvajanju izraču- na (seštevanje, odštevanje, množenje deljenje). Pri seštevanju združujemo dele (seštevance) v celoto (vsoto), pri odštevanju odvzemamo del (odštevanec) od celote (zmanjševanec), pri množenju ugotavljamo celoto (zmnožek) iz delov, ki predstavljajo skupine z enako mnogo elementi, pri deljenju razdeljujemo celoto (deljenec) na dele, ki so skupine z enako mnogo elementi (količnik). MERJENJE je postopek, pri katerem primerjamo neznano vrednost neke fizikalne veličine z znano količino istov- rstne veličine (enoto). Gre za primerjanje intenzivnosti neke lastnosti (npr. dolžina, masa, prostornina, čas, ploš- čina, denarna vrednost …) predmeta z enoto, ki ima enako lastnost. Pri postopku je treba obvladovati spretnost oz. strategijo ravnanja z merilnimi instrumenti (npr. z uro, tehtnico, kovinskim metrom …), odčitavanje (branje) rezultatov z merilnega instrumenta ter zapis meritve z merskim številom in mersko enoto. ORIENTIRANJE – DELO Z ZEMLJEVIDOM je postopek, pri katerem ugotavljamo svojo lego, svoj položaj glede na izbrane ali določene točke, simbole, oznake ali znamenja ter položaj točke (predmeta) glede na drugo točko (predmet). KARTIRANJE je postopek evidentiranja in prostorskega prikazovanja enega ali več geografskih pojavov. Z njo naravne in družbene značilnosti in posebnosti v pokrajini umestimo in prostorsko prikažemo na kartah. SKICIRANJE je postopek, s katerim predstavimo pogled na objekt ali pojav z osnovnimi značilnostmi. Poudari- mo pojave/elemente, ki nas zanimajo. USTVARJANJE je miselni postopek odkrivanja novih idej in konceptov, ustvarjanje nečesa novega, kar ima za nekoga vrednost (nova rešitev določenega problema, nova naprava, metoda, postopek ali umetniški objekt). PRIPOVEDOVANJE je postopek tvorjenja besedila, pri katerem prikazujemo enkratni pretekli dogodek, glagoli so v pretekliku, vključujemo sosledje časovno povezanih dejanj, dodano je tudi avtorjevo mnenje (subjektivnost), zato je tako besedilo tvorjeno v prvi osebi ednine ali množine. Kako spremljati učenčevo delo med Poučevanje, ki zagotavlja aktivno vlogo učenca in spremljanje napredka učenca, mora učencu omogočiti dejavnostmi pouka na prostem? sooblikovanje pouka (sonačrtovanje namenov V zadnjem delu prvega zvezka Priročnika pouk na učenja in kriterijev uspešnosti, postavljanje vprašanj, samovrednotenje). Pri tem se razvijajo učenčeva prostem so predstavljeni načini, kako lahko učitelj samostojnost, odgovornost do izgradnje lastnega spremlja učenčevo delo med dejavnostmi pouka na kakovostnega in trajnega znanja ter sodelovalno prostem. V zapisu je mogoče razbrati glavne poudarke, učenje s sovrstniki. Sodelovalno učenje ni le oblika ki jih mora učitelj upoštevati ob sami izvedbi dejavnosti kakovostnega učenja, temveč omogoča tudi izboljšanje pouka na prostem. odnosov, razvijanje kritičnosti in samokritičnosti  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 17 STROKOVNA IZHODIŠČA (samoevalvacije in sovrstniškega vrednotenja) (Peklaj, 3. OMOGOČITI UČENCEM UČENJE Z 2001). Vse učne dejavnosti, tudi dejavnosti pouka na RAZISKOVANJEM, saj ni učinkovitejšega učenja prostem, naj spremljajo stalne povratne informacije od učenja ob izzivih, ki od učencev zahtevajo, da se in individualno usmerjena navodila, kar učencem lotijo problemov, ki jih zanimajo, ter da oblikujejo omogoči, da se soočajo z nalogami, ki so zanje ustrezen resnične rešitve teh problemov. Namesto da učitelj izziv. Proces formativnega spremljanja, opazovanja ter učencem preprosto pove, kaj morajo vedeti, in jih vrednotenja, ki ga izvajata učitelj in učenec z namenom, prosi, naj to ponovijo, učni pristop, ki temelji na da prilagajata učenje in poučevanje ter si izmenjujeta raziskovanju, izkoristi radovedno naravo učencev. povratne informacije, vključuje: jasne namene učenja in Učenci tako vsebino raziskujejo po svoje, tako kriterije uspešnosti, vprašanja v podporo nadaljnjemu da postavljajo dobra raziskovalna vprašanja in učenju, učinkovite povratne informacije, pridobivanje napovedujejo odgovore. Učenje z raziskovanjem in vrednotenje raznolikih dokazov o učenju, učenčevo v kombinaciji s sodelovanjem omogoča zbiranje samovrednotenje, vrstniško sodelovanje in vrednotenje. znanja za živahno in smiselno razpravo med Tak pouk (tudi na prostem) omogoči, da: učenci. • je vzdušje pri učenju miselno spodbudno, psihološko 4. PRIDOBITI INFORMACIJO O RAZUMEVANJU IN varno in sproščeno; RAZMIŠLJANJU VSAKEGA UČENCA, tj. v učnem procesu na prostem pridobiti raznolike dokaze o tem, • učenci razumejo, kaj se učijo, zakaj in kaj bodo kaj učenci razumejo in česa ne, kako razmišljajo. Pri morali razumeti, vedeti ter znati, da bodo uspešni; tem lahko učitelj uporabi preprosta orodja, kot so • je učenje socialno in sodelovalno; vrstniške povratne informacije, razpravljalne teme, • učitelj z vprašanji spodbudi dialog in učencem daje kvizi za sošolce, izstopne kartice, vaje za izmenjavo dovolj časa za razmislek; mnenj: razmisli – deli – povej; učenčeva mapa ali portfelj dejavnosti na prostem. Najučinkovitejše • učitelj dobi povratne informacije od učencev in je, da učitelj svojim učencem omogoči, da orodja učenci od učitelja; uporabljajo sami za vrednotenje sebe in vrstnikov, • učitelj opazi razlike med učenci in se nanje odzove z kar je dober način prenosa odgovornosti za učenje na individualnimi navodili; učence. • učenci v čim večji meri prevzamejo skrb za učenje 5. POSTAVITI UČENCE V VLOGO UČITELJEV, saj se in razvijejo odgovoren odnos do učenja (Holcar v vsakem razredu ali skupini najdejo učenci, ki so Brunauer, 2017). uspešni pri določenih temah, veščinah, ki dobro poznajo določeno okolje, problem in ki imajo izkušnje Za zagotavljanje učinkovitega učenja na prostem in ter znanje. Prepuščanje vloge učitelja učencu ponuja priložnost, da učenci svoje vedenje in poznavanje obenem za vključevanje formativnega spremljanja v to ter interese delijo z vrstniki. Če učenec lahko vsebino učenje so ključne spodnje strategije (Novak, 2022). razloži drugim tako, da jo drugi ne le razumejo, 1. POVEZATI DEJAVNOSTI Z IZKUŠNJAMI UČENCEV, ampak do nje vzpostavijo odnos, je to zelo učinkovito saj so učenci edinstveni posamezniki, ki vsak dan orodje. Primer: Izbrati enega ali dva učenca, ki bosta v šolo prinašajo potencial za vzpostavitev osebnih v neki dejavnosti na prostem sošolcem predstavila povezav s katero koli vsebino ali predmetom. Zakaj vsebino, problem. V dialogu z učiteljem naj načrtujeta jih torej tega ne bi vprašali? Obstajajo lahko različni vprašanja, dejavnosti in celo preverjanje za druge načini, kako učenci izkažejo osebne poglede na učence. Učitelj ju lahko skozi celoten postopek vodi in neko vsebino in se z njo povežejo. Primeri: Delitev jima pomaga. razmišljanja v skupnem baznem prostoru pouka 6. VKLJUČITI SODOBNO TEHNOLOGIJO v dejavnosti na prostem, učenci tvorijo vprašanja o okolju, v na prostem, saj ta omogoči hitre in učinkovite katerem se nahajajo, vzpostavitev kotička v naravi za načine za prilagajanje vsebin in pristopov razpravo itd. poučevanja širokemu krogu učencev, hitro iskanje 2. DATI UČENCEM IZBIRO, kar pomeni dati učencem virov, dokumentiranje pojavov v naravi, zbiranje možnost, da izberejo nalogo ali način, kako se dokazov. Primer: Učenci lahko ustvarijo svoj bodo naloge lotili, kar je vaja osebne odgovornosti, digitalni projekt na osnovi fotografij, zbranih v upravljanja časa in samostojnega razmišljanja. okolju na prostem, ustvarijo lahko spletno stran, Primeri: Dati učencem seznam dejavnosti, ki jih posnamejo video, ustvarijo animacijo ali oblikujejo predstavitev. želimo na prostem opraviti v nekem času (v dnevu, tednu), in jim omogočiti, da sami izberejo vrstni red, v katerem bodo naloge opravljene. 18 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | STROKOVNA IZHODIŠČA Slike 7-10: Svinčnik za delo otroci zataknejo v tulec v mapi, tako da je vedno pri roki. Da se mapa ne bi zmočila ali umazala, jo lahko vstavimo v plastično mapo, ki obenem otrokom služi kot delovna podlaga. Slika 11: Učenčeva mapa (vir: osebni arhiv Jelke Bojc, 2020). Kako učenci spremljajo svoje • DESNA STRAN (ZELENA ROKA) notranjosti dnevnika pa je namenjena individualnemu delu delo pri dejavnostih pouka na v razredu, podaljšanem bivanju ali doma. V ta prostem? zavihek otroci vstavljajo svoja poglobljena in dodatna znanja glede na svoj interes; avtorice prvi zvezek zaključijo s primerom, kako lahko učenci spremljajo svoje delo pri dejavnostih pouka na • ZADNJA STRAN ima tri predalčke, ki so namenjeni kritičnemu vrednotenju (vrstniško), radovednosti prostem z mapo učenca ali dnevnikom. (želim izvedeti nekaj novega in si načrtujem nadaljnje Učenje na prostem lahko spremlja tudi učenčeva delo) ter razmišljanju o svojem delu (samostojnost, mapa ali dnevnik. Gre za zvezek ali mapo, ki je stalna samoiniciativnost, sodelovanje, počutje). spremljevalka pouka na prostem. Vanjo učenci pišejo, beležijo, vlagajo različna delovna gradiva. Sklep Primer oblikovanja mape je prikazan na slikah 7-11. V prispevku so povzeta glavna izhodišča didaktične strategije pouka na prostem iz prvega zvezka priročnika Mapa je iz tršega papirja formata A3, ki je prepognjen na Pouka na prostem. Po vsej verjetnosti pa so za učiteljice velikost A4 in razdeljen na štiri strani: in učitelje razrednega pouka pri izvedbi dejavnosti • NASLOVNICA ima prostor za ime otroka in šolsko leto; še bolj uporabni ostali zvezki z natančno opisanimi dejavnostmi in usmeritvami za izvedbo ter priloženimi • NOTRANJOST MAPE je razdeljena na dva dela, in učnimi listi, karticami in drugim didaktičnim sicer: materialom, ki jih lahko uporabijo. • LEVA STRAN (RUMENA ROKA) je namenjena Priročnik je nastal na pobudo učiteljic iz prakse. šolskemu delu. Na vstavljene učne liste učenci Verjetno je tudi to eden od razlogov, da ga uporablja zapišejo kraj in čas dogajanja, datum, uro vse več učiteljic in učiteljev razrednega pouka, hkrati opazovanja ter naslov izvedene aktivnosti. Pri pa je s tem dosežen njegov glavni namen - promocija in opazovanju zapišejo zanimive, nenavadne in povečanje števila ur, ki ga učenci preživijo v naravi, kjer nove stvari, ki jih opazujejo ali raziskujejo, se lahko o naravi učijo v naravi in z njo.  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 19 STROKOVNA IZHODIŠČA content/uploads/2015/11/play_naturally_a_review_of_childrens_natural_ Viri in literatura play.pdf Chawla, L. (2006). Learning to Love the Natural World Enough Novak, N., Dolgan, K., Vršič, V., Podbornik, K., Bojc, J. in Pihler, N. (2022). to Protect it. Barn, 2(2), 57–58. https://www.researchgate.net/ Pouk na prostem. Priročnik za učiteljice in učitelje na razredni stopnji. publication/285668159_Learning_to_Love_the_Natural_World_Enough_ Zavod RS za šolstvo. to_Protect_It OFSTED: Office for Standards in Education corp creator (2004). Outdoor Bell, A. C., in Dyment, J. E. (2006). Grounds for action: Promoting physical education: aspects od good practice. http://www.docs.hss.ed.ac.uk/ activity through school ground greening in Canada. Evergreen. http:// education/outdoored/ofsted_oe_report_2004.pdf www.evergreen.ca/en/lg/pdf/PHACreport.pdf Peklaj, C. (2001). Sodelovalno učenje ali Kdaj več glav več ve (1. izd., str. Blair, D. (2009). The child in the garden: an evaluative review of the 157). DZS. benefits of school gardening. Journal of Environmental Education, 40(2), 15–38. http://www.heldref.org/pubs/jee/about.html Rickinson, M., Dillon, J., Teamey, K., Morris, M., Choi, M. Y., Sanders, D., in Benefield, P. (2004). A review of Research on Outdoor Learning. Field Dyment, J. E., in Bell, A. C. (2008). Grounds for movement: Green school Studies Council. https://cdn.fieldstudiescouncil.net/fsj/A_Review_of_ grounds as sites for promoting physical activity. Health Education Research_on_Outdoor_Learning.pdf Research, 23(6), 952–962. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17956885/ Skribe Dimec, D. in Kavčič, I. (2014). Učenje v resničnem svetu: pouk na Dyment, J. (2005). Gaining Ground: The Power and Potential of School prostem in okoljska vzgoja sta si podobna, vendar se razlikujeta. Šolski Ground Greening in the Toronto District School Board. Evergreen. http:// razgledi: pedagoški strokovno-informativni častnik, 65(6), 14. www.evergreen.ca/en/lg/gaining_ground.pdf Skribe Dimec, D. (2014). Spoznavanje okolja, naravoslovja in tehnike Holcar, A. (2017). Formativno spremljanje v podporo učenju: priročnik za (Učbenik). Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani. učitelje in strokovne delavce (2. dopolnjena izd., str. 1 mapa, 7 zv.). Zavod RS za šolstvo. Skribe Dimec, D. (2013). Pouk na prostem. V Novak, L., in Mršnik, S. (ur.), Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi – Spoznavanje okolja / Hopwood-Stephens, I. (2013). Learning on your doorstep: Stimulating naravoslovje in tehnika. Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/ writing through creative play outdoors for ages 5–9. Routledge. pos-pouka-os-spozn-okolja.pdf Kuo, F. E., in Faber Taylor, A. (2004). A potential natural treatment for Straker, J. (2014). Meanings of ‚the outdoors‘: Shaping outdoor education attention deficit/hyperactivity disorder: Evidence from a national study. in Aotearoa New Zealand. [Doktorska disertacija]. The University of American Journal of Public Health, 94(9). http://www.lhhl.uiuc.edu Waikato, Hamilton, NZ. https://researchcommons.waikato.ac.nz/entities/ publication/57fa5f51-1308-4dc3-8578-d1ba7dfef8ea Kellert, S. R. (2005). Nature and childhood development. Building for Life: Designing and Understanding the Human-Nature Connection. Island Šebjanič, E. (2018). Primeri dobre prakse pouka na prostem v slovenskih Press. http://www.cnaturenet.org/02_rsrch_studies/PDFs/Kellert_ vzgojno-izobraževalnih ustanovah [Magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, BuildingforLife.pdf Pedagoška fakulteta,. Lieberman, G. A., in Hoody, L. L. (1998). Closing the achievement gap: Wells, N. M., in Evans, G. W. (2003). Nearby Nature: A buffer of Life Stress Using the environment as an integrating context for learning. SEER, among Rural Children. Environment and Behavior, 35(3), 311–330. https:// Poway, CA, 1998. journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/0013916503035003001 Lester, S., in Maudsley, M. (2006). Play, naturally: A review of children‘s natural play. Children‘s Play Council. https://www.playday.org.uk/wp- 20 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | STROKOVNA IZHODIŠČA Priloga 1: koraki za raziskovanje (Vir: novak idr., 2022, str. 22.) Pregledam ustreznost Predstavim potek in ugotovitve raziskave. napovedi. Odgovorim Povem, kaj bi še lahko raziskal. na vprašanje, ali je bila Kaj o tem že vem? moja hipoteza pravilna ali Kaj lahko raziščem? napačna? Utemeljim. Kaj bi se ob tem lahko vprašal? Kritično Komuniciram vrednotim in sporočam o Prepoznam raziskovanje. raziskavi. problem. Sklepam in Postavim oblikujem KO RAZISKUJEM: raziskovalno zaključke. vprašanje. Izvajam raziskavo Načrtujem Oblikujem in zbiram potek hipoteze ali podatke. raziskave. napovedi. Naredim povzetek vseh podatkov. Kaj se je zgodilo v raziskavi? Kako bom to raziskal? Katere Hipoteza ali napoved je Podatki so opombe, ki so bile pripomočke potrebujem? predvidevanje in ne ugibanje. zbrane med raziskovanjem. Kakšen bo potek raziskovanja? Pomagam si z izjavami ČE – Uporabljam VID, VOH, SLUH, POTEM. Primer: Če dam jajce TIP, OKUS. v kis, potem ... | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 21 Plakat prirejen za učence razredne stopnje po Učenje z raziskovanjem (Vir: Skvarč, M., Bačnik, A., Slavič Kumer, S, 2018) STROKOVNA IZHODIŠČA PRILOGA | Orodje za samovrednotenje št. 1 Priloga 2: Orodje za samovrednotenje - kocka (Vir: novak idr., 2022, str. 23.) KOCKA 22 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | DANES SEM SE NA NOVO NAUČIL ... NAJPOMEMBNEJŠE, KAR SI MORAM NAJBOLJ SEM NAJBOLJ ZNAL BI ZADOVOLJEN ... ZANIMIVO JE ZAPOMNITI, JE ... RAZLOŽITI ... BILO ... ZANIMA ME ŠE ... PRILOGA | Orodje za samovrednotenje št. 4 STROKOVNA IZHODIŠČA KARTICE Z VPRAŠANJI ZA RAZMIŠLJANJE Priloga 3: Orodje za samovrednotenje - kartice z vprašanji za razmišljanje o mojem učenju na prostem (Vir: novak idr. 2022O, str . M26.) OJEM UČENJU NA PROSTEM Kaj si se ob izvajanju Kako si si pri učenju Kaj je tisto, kar zdaj veš o dejavnosti na prostem pomagal? ________________________ , česar novega naučil? prej nisi vedel? Kaj bi še rad izvedel o Kaj bi pri svojem delu na Kako ti je izbira vsebine ____________________? prostem spremenil? pomagala razumeti proces / se ga naučiti? Kateri podatek o ____________________, ki si se Kaj bi storil drugače, če ga naučil, bi moral vedeti bi to dejavnost lahko Kaj te je pri tvojem delu vsak v tvojem razredu? ponovil? presenetilo? S katerimi težavami si se srečal pri delu? Kako si jih Kaj ti je bilo pri dejavnosti Kako si se pri dejavnosti reševal? Si jih razrešil? najbolj všeč? na prostem učil? Na kaj si najbolj Katera vprašanja bi znal Kaj bi sporočil staršem ponosen pri današnji postaviti drugim o tem, o današnji dejavnosti dejavnosti? kar si se danes učil? na prostem? | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 23 PRILOGA | Orodje za samovrednotenje št. 5 STROKOVNA IZHODIŠČA SAMOEVALVACIJSKI BINGO Priloga 4: Samoevalvacijski bingo (Vir: novak idr., 2022, str. 27) BINGO ZA SAMOEVALVAcIJO Rad se igram Spoštljivo Potrudil sem Poiskal in Pri dejavnostih s sošolci na sem govoril z se pri vseh predlagal sem sem vztrajal do prostem. drugimi. dejavnostih. nove ideje. konca. Iz napak sem Izrazil sem se nekaj naučil Svoje skrbi Upošteval sem svoje občutke. in jih nato sem povedal dogovorjen Upošteval sem odpravil. učitelju. čas. navodila. Skrbel sem Trudil sem se razmisliti o Natančno sem V naravi sem za svoje se vedel pripomočke in vsem. opazoval. odgovorno. pripomočke drugih. Naučil sem se Znam ponoviti, se učim na Izrazil sem Opravil sem nekaj novega. kaj sem se Rad naučil. prostem. svoje mnenje. vse naloge. Dobro sem Vem, kaj bom Pomagal sem si ogledal nost bi Izvedel bi rad drugič pri sošolcem. prostor, v Dejav katerem smo rad ponovil. še več. učenju na prostem naredil se učili. drugače. 24 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | SITZRO KZOVANAL IZOHOŽDIŠBČAE ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO POUK NA PROSTEM Priročnik za učiteljice in učitelje razrednega pouka Številne raziskave govorijo o pozitivnih učinkih pouka na prostem na znanje, učenje in počutje učencev, pa tudi na šole kot skupnosti. Pouk na svežem zraku izboljša učne dosežke, poveča motivacijo, izboljša fizično in mentalno zdravje, poveča koordinacijo, ravnotežje in ročne spretnosti ter omogoča socialni razvoj učencev. Pri spodbudi za izvajanje in sami izpeljavi pouka na prostem, bo zagotovo v pomoč priročnik Pouk na prostem. Priročnik je razdeljen v šest zvezkov, združenih v mapi. Gradivo vključuje dejavnosti na petih področjih: okolje, sporazumevanje, matematika, umetnost in igra na prostem. Dejavnosti so zasno- vane tako, da spodbujajo vrstniško sodelovanje, gibanje in igro. Učenec razvija znanja in veščine z izkušnjami v neposrednem okolju: v dejavnosti je aktivno vključen, saj mu na prostem ponudimo Cena miselne izzive, ki ga pripeljejo do povezovanja znanja, odkrivanja novega in raziskovanja novih (z DDV) vprašanj. Dejavnostim so priloženi učni listi, kartice z izzivi ter orodja za samovrednotenje. 15 € OKOLJE PRILOGA | Kriteriji uspešnosti POUK NA PROSTEM | Priročnik za učiteljice in učitelje na razredni stopnji Učenje in poučevanje z zemljevidi naj se sprva osredotočata na branje zračnih fotografij in zemljevidov, ki so že narisani, in ne na samo risanje zemljevidov. Da bi učenec zmogel sam risati zemljevid, mora razgraditi pogled na pokrajino na manjše dele; izbrati primerno Dejavnost: RIŠEM SKICO PRIKAZOVANJE PROSTORA perspektivo, uskladiti videne točke. Zato so na zgodnjih stopnjah učenja z zemljevidi nujne prilagoditve temeljnih kartografskih elementov, kot so: kombinacija zemljevida in različnega slikovnega gradiva, S PREPROSTIM ZEMLJEVIDOM prepletanje metod risanja in branja zemljevidov, dosledna oprema kart (naslovi, vrste meril, legenda, datum, vir), USPEŠNA SEM, KO ... raznovrstni prikazi števila plasti podatkov, očiščenje nepotrebnih podatkov, Razred zamenjava abstraktnih simbolov s shematskimi ali slikovnimi. Natančno opazujem. Opazim celoto in 1. Spoznavni postopki: Namen učenja podrobnosti. Pri risanju zemljevidov začnemo s prikazovanjem in risanjem manjših, konkretnih in otrokom dobro poznanih prostorov (učilnica, igrišče, ulica) (Hergan, 2013; Umek, 2001). 2. Znal bom opazovati prostor, se orientirati v prostoru in na opazovanje zemljevidu, prikazati prostor s skico in preprostim zemljevidom ter 3. predstaviti skico oz. zemljevid. Sestavine kartografskega opismenjevanja so: razumevanje perspektive, merilo, opisovanje orientacija, znaki, relief. 4. Cilji Skico rišem s Učenec zna: Pred oblikovanju kriterijev uspešnosti za risanje skice naj učitelj z učenci že v razredu 5. urejanje opazuje različne skice, v pogovoru ob opazovanju naj učenci opazijo značilnosti skice. svinčnikom. • natančno opazovati prostor, • orientirati se v prostoru glede na znane objekte v okolici šole, Kriteriji uspešnosti za risanje skice naj bodo sprva manj številčni. • izkazati poznavanje in uporabo načinov predstavljanja geografskega okolja (zemljevid), ravnanje s podatki • uporabiti različne vrste skic in zemljevidov, • grafično komunicirati (uporabiti simbole), orientiranje – • prikazati prostor s skico, delo z zemljevidom Navodila učencem • risati preprost zemljevid z jasno predstavljenimi bistvenimi deli Na skici prikažem vse in razmerji med njimi ter ustreznimi oznakami, bistvene dele. • uporabiti ustrezne prostorske pojme v predstavitvi skice ali skiciranje PRVI DEL: OPAZOVANJE PROSTORA IN RISANJE SKICE PROSTORA zemljevida. 1. Opazuj prostor. Opiši ga. Kaj vidiš, kje je kaj, kako veliko je to, kar vidiš? Prostor kartiranje • Nariši skico tega prostora, učilnice na prostem. Pri risanju skice se spomni kriterijev Učilnica na prostem ali kateri koli drugi prostor, ki ga je učitelj predhodno fotografiral in pripravil fotografije njegovih delov. uspešnosti. (Učni list OPAZOVANJE PROSTORA IN RISANJE SKICE in Kriteriji uspešnosti RIŠEM ZEMLJEVID) sklepanje 2. V označenem prostoru (učilnici na prostem) poišči mesta, ki jih prikazujejo fotografije. Skico narišem v ustrezni Pripomočki velikosti. Med deli skice je Trda podlaga, listi papirja, barvice, svinčnik, fotografije delov Izberi fotografijo in jo opiši. Kaj ti je všeč? Ali kaj manjka? Kaj misliš, kako poteka učenje v ustvarjanje taki učilnici v lepem vremenu in kako v slabem? prostora (učilnice na prostem). ustrezno razmerje (npr. večji deli so prikazani večje). 3. Razmisli o skupni učilnici na prostem. Dopolni svojo skico z lastnimi zamislimi in rešitvami. 4. Predstavi nove učilnice sošolcem. DRUGI DEL: ZEMLJEVID NAMIŠLJENE DEŽELE Dele skice ustrezno Opis dejavnosti in teoretična izhodišča postavim v prostor (so na za razumevanje namena dejavnosti 1. Kakšna je tvoja namišljena dežela? Opiši njene značilnosti. pravem mestu). 2. S predmeti, ki jih najdeš v naravi, oblikuj deželo, kamor bi se odpravil na počitnice. 3. Nariši preprost zemljevid namišljene dežele, v katero bi se odpravil na izlet s prijatelji. Zemljevid ali karta je opredeljena kot v določenem merilu pomanjšana in posplošena ponazoritev Zemljinega površja ali njegovih posameznih delov, lahko tudi drugih vesoljskih teles in neba, v tlorisu. Zemljevid je tudi pripomoček pri orientaciji, ki grafično (Učni list ZEMLJEVID NAMIŠLJENE DEŽELE in Kriteriji uspešnosti RIŠEM ZEMLJEVID) predstavlja del zemeljskega površja. Zemljevid je v najsplošnejši opredelitvi način 4. Označi svojo pot s črto. Skici dam naslov. predstavljanja realnosti (Umek, 2001; Drab, 2000). 5. Zemljevid opremi z legendo. Učenec se v vsakdanjem življenju večkrat sreča z zemljevidi. V zadnjem času tudi z mobilnimi (igre, v katerih išče zaklad ali osebo, pot na počitnice, izlet v hribe ipd.). V drugem 6. Opiši svoje potovanje s pomočjo zemljevida. razredu se učenci srečajo z zemljevidom kot načinom predstavljanja geografskega okolja. Do konca prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja naj bi učenec poznal, skiciral in uporabljal preproste zemljevide za orientacijo v prostoru (pokrajini). 14 15 Naročanje: Zavod RS za šolstvo, Poljanska c. 28, 1000 Ljubljana T 01 300 51 00 | F 01 300 51 99 | E zalozba@zrss.si | S www.zrss.si Več o priročniku na spletni strani ZRSŠ | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 25 STROKOVNA IZHODIŠČA Učna okolja za trajnostni razvoj  Learning Environments for Sustainable Development Dr. Darja Skribe Dimec, Ljubljana iZVleČek: V prispevku je najprej predstavljena literatura, ki je učiteljem na voljo kot navdih in podpora pri načrtovanju in izvajanju pouka na prostem. Izpostavljeno je, da je v Sloveniji dovolj sistemskih možnosti za pouk na prostem, saj imamo v predmetniku za osnovno šolo tako dneve dejavnosti kot šolo v naravi. Če k temu dodamo še 26 Centrov šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), potem nam lahko pogoje za pouk na prostem zavidajo mnoge druge države. V nadaljevanju je izpostavljen problem, ki je za slovensko osnovno šolo ključnega pomena - namreč ugotovitve raziskave TIMSS 2011, da naši učenci ne hodijo radi v šolo, saj so bili osmošolci na zadnjem mestu, četrtošolci pa le malo višje. Pouk na prostem in odklonilen odnos do šole je mogoče povezati z zelenim prehodom in trajnostnim razvojem, ter s tem povezano VITR. Učna okolja za trajnostni razvoj skupaj celošolskim pristopom pri tem zavzemajo osrednje mesto. Ključne besede: pouk na prostem, odklonilen odnos do šole, VITR, učna okolja za trajnostni razvoj, celošolski pristop Abstract: This paper opens with the literature that can inspire and support teachers in designing and implementing outdoor lessons. Slovenia has sufficient outdoor learning facilities, with activity days and outdoor education included in the primary school curriculum. When we add in the 26 Centres for School and Outdoor Education, the conditions for outdoor lessons are far better than in many other countries. The following points to a critical issue for Slovenian primary education: the findings of the TIMSS 2011 survey show that our students dislike going to school, with eighth-graders ranking last and fourth-graders only marginally higher. Outdoor learning and school disengagement could be related to the green transition, sustainable development, and the associated ESD, including learning environments for sustainable growth and the whole school approach. Keywords: outdoor education, school disengagement, ESD, learning environments for sustainable development, whole-school approach 26 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | STROKOVNA IZHODIŠČA Pouk na prostem gre večinoma na račun časa, ki bi ga lahko preživeli v naravi. na to sem opozorila v članku z naslovom O pouku na prostem in o pobudah za izvajanje pouka televizija, tablica, telefon ali igra v naravi? (Skribe na prostem, namenjenim posameznim učiteljem Dimec, 2015). V njem med drugim predstavljam tudi razrednega pouka ali aktivom učiteljev, sem že pisala. V za slovenski prostor prirejen seznam 50 preprostih nadaljevanju navajam nekaj primerov. dejavnosti na prostem, ki bi jih moral narediti vsak Že pred več kot desetimi leti je bila v reviji naravoslovna otrok do dopolnjenega 12. leta starosti. solnica predstavljena moja izkušnja z islandije, kjer V Sloveniji se verjetno premalo zavedamo, kako dobro so vremenske razmere za pouk na prostem vse prej imamo v osnovnih šolah na sistemski ravni urejen/ kot ugodne, saj tam večino dni prevladujejo mraz, spodbujen pouk na prostem. Pri tem mislim predvsem veter in dež ali sneg (Skribe Dimec, 2012). na islandiji na dve organizacijski obliki, ki sta v predmetnik imajo dva priljubljena vremenska izreka: Če ti vreme osnovne šole vključeni v obveznem programu: šolo ni všeč, počakaj pet minut in spremenilo se bo v nekaj v naravi in dneve dejavnosti. k temu je treba prišteti drugega. Ni slabega vremena, obstajajo samo slabo tudi organizacijsko podporo, ki jo s pomočjo državnega oblečeni ljudje. in tega se islandski učitelji dobro financiranja nudi Center šolskih in obšolskih dejavnosti zavedajo, saj imajo tako v vrtcih kot v osnovnih šolah (CšOD), saj s 26 bivalnimi domovi, razpršenimi po celi otroci/učenci redne dejavnosti na prostem. imela Sloveniji, omogoča izvedbo omenjenih dejavnosti. sem priložnost spoznati dejavnosti, ki so potekale na Slovenski šolski sistem z vključevanjem dni dejavnosti običajen šolski dan dve šolski uri v okolici osnovne in šole v naravi v obvezni program osnovnih šol ter šole v bližini Reykjavika. Vse dejavnosti so potekale na z mrežo CšOD upočasnjuje proces odtujevanja od prostem, a bi lahko bilo tudi drugače, če se učitelji ne narave med slovenskimi učenci in je dober zgled drugim bi zavedali pomena pouka na prostem. naj navedem le državam. (Skribe Dimec in kokalj, 2018; Skribe Dimec, dva primera. Merjenje srčnega utripa pred in po teku 2019). je res smiselno izvesti zunaj, čeprav bi se to dejavnost Čeprav so nam pri pouku na prostem običajno zgled lahko naredilo tudi v telovadnici. Odgovarjanje na nordijske države (norveška, švedska, Finska in Danska), vprašanja, napisana na listkih, je možno izvesti tako pa tudi v Sloveniji najdemo posamezne učitelje ki so zunaj kot v razredu (zunaj so bili listki obešeni na lahko zgled in navdih drugim učiteljem (šebjanič in deblih, v razredu pa bi lahko bili na steni učilnice). Skribe Dimec, 2019). S pomočjo narativnih intervjujev Čeprav so bile dejavnosti, ki so jih izvajali učenci zunaj, je bilo ugotovljeno, da je pouk na prostem najbolj namenjene utrjevanju vsebin o človeškem telesu, pa so učinkovit, ko so v dejavnosti vpletene sestavine bile nekatere tudi izrazito motivacijske, kot na primer ustvarjalnosti in medsebojnega sodelovanja. Prav peka palačink na plinski plošči (testo so učenci naredili tako se je za pomembno izkazalo, da se vsebine sami že prej v šoli) ali klobas na odprtem ognju. Če medpredmetno povezujejo in da učitelji v učencih povzamem, učitelj, ki želi organizirati pouk na prostem, vzbujajo radovednost ter predvsem čustva in to lahko naredi brez posebnih organizacijskih ali drugih doživljanje. priprav, pravzaprav so te skoraj enake kot bi jih imel za pouk v razredu. Pri načrtovanju pouka na prostem učitelji najpogosteje razmišljajo o vsebinah, ki jih bodo vključili v dejavnosti, V priročniku, ki ga je leta 2014 izdal Zavod RS za šolstvo premalo pa se zavedajo pomena doživljanja, ki je z in je bil namenjen posodobitvi pouka pri predmetih izkustvenim učenjem izhodišče za učinkovit pouk v spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehnika, sem o naravi. Če pa doživljanju dodamo elemente čudenja, pouku na prostem odgovorila na štiri osnovna vprašanja: ni dvoma, da bomo pritegnili učence in si s tem kaj je pouk na prostem, kje naj poteka, zakaj je tako zagotovili še boljši rezultat. kot rezultat mislim pomemben in kako ga organizirati (Skribe Dimec, predvsem pozitiven odnos do narave, zavedanje lastne 2014). eno od temeljnih sporočil prispevka je, da bi se odgovornosti in posledično odgovornega ravnanja, kar morali učitelji, aktivi učiteljev in/ali celoten kolektiv je temelji vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj ter vodstvo šole na sistemski ravni odločiti za načrtno (Skribe Dimec, 2020). in sistematično izvajanje pouka na prostem in to pri vseh predmetih, ne le pri športu in spoznavanju okolja Če povzamem, imamo v Sloveniji zelo dobre pogoje za oziroma naravoslovju in tehniki, kjer je, po raziskavah pouk na prostem tako glede vremenskih razmer kot sodeč, pouk na prostem sicer najpogostejši (Cankar, 2015; možnosti, ki jih daje predmetnik osnovne šole. Seveda je tudi med didaktičnimi priporočili pri spoznavanju Jeranko Perkovič, 2015; Jenko, 2018; Dežela, 2024). okolja ter naravoslovju in tehniki veliko spodbud za nobenega dvoma ni, da so danes učenci »žrtve« pouk na prostem. Učitelj je torej tisti, ki s svojimi stališči, pametnih telefonov, računalnikov in drugih razumevanjem otrokovega razvoja in pojmovanjem elektronskih naprav. Čas, ki jim ga te naprave vzamejo, poučevanja odloča, ali bodo njegovi učenci imeli več ali  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 27 STROKOVNA IZHODIŠČA manj pouka na prostem. Če pouk na prostem organizira da so slovenski osmošolci med vsemi štiridesetimi v okolici šole, pa se tudi zahtevi po dodatnem učitelju sodelujočimi državami najmanj radi v šoli (pa tudi lahko izogne. četrtošolci so skoraj na repu te lestvice, le sedem držav je za njimi). epidemija Covid-19 je bila z določenega vidika za pouk na prostem celo koristna, saj se je izkazalo, da so imele Vemo, da na razredni stopnji to, da učenci ne hodijo šole, ki imajo učilnice na prostem, prednost pred tistimi, radi v šolo, ni tako velik problem kot je v višjih razredih ki jih nimajo. Del pouka so namreč lahko organizirali osnovne šole. Začetno navdušenje ob vstopu v šolo zunaj. Samo upati je, da je ta izkušnja spodbudila tudi sčasoma vedno bolj pojenja. niso več redki primeri, druge šole, da so ali pa še bodo načrtovale učilnice na ko učenci že v osnovni šoli nočejo več hoditi v šolo. prostem. Z nekaj iznajdljivosti je učilnico na prostem Res je, da lahko veliko krivde za to pripišemo sodobni mogoče narediti tudi z minimalnimi finančnimi tehnologiji, predvsem računalnikom/pametnim sredstvi. telefonom, konkretneje računalniškim igricam in posledično zasvojenosti. Seveda je še veliko drugih Slovenski učitelji imajo seveda še veliko drugih razlogov, med njimi gotovo tudi preveč permisivna priložnosti za spoznavanje s poukom na prostem. eno vzgoja staršev. na to je pred kratkim v intervjuju prvih zanimivih didaktičnih gradiv v slovenskem jeziku posredno opozoril tudi Slavko Gaber (kuralt, 2024). je bila knjiga Približajmo naravo otrokom (Cornell, 1994). Po 35 letih je Cornell izdal razširjeno in dopolnjeno V Sloveniji sedaj poteka prenova osnovnega šolstva. izdajo z naslovom Doživljanje narave (Cornell, 2019). Bivši minister za šolstvo in eden naših največjih ta knjiga je po mnenju založnika prava zakladnica strokovnjakov na področju vzgoje in izobraževanja iger in dejavnosti v naravi, ki v otrocih in odraslih Slavko Gaber je v intervjuju (kuralt, 2024) zelo jasno budijo naravno radovednost, domišljijo in čudenje ter opozoril na sistemske/organizacijske probleme, povezanost z naravo. Veliko možnosti za pridobivanje povezane s prenovo našega šolstva. Čeprav ne poznam izkušenj s poukom na prostem nudijo učiteljem tudi podrobno predlogov za prenovo nacionalnega programa različni projekti in organizacije. Dokaj razširjena in vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023−2033 (delovna uspešna je tako imenovana gozdna pedagogika, ki skupina za pripravo nacionalnega programa vzgoje jo vodi inštitut za gozdno pedagogiko. Organizirajo in izobraževanja 2023−2033, 2024), pa me tisto, kar sem izobraževanja, delavnice in izdajajo različne publikacije izvedela iz medijev, skrbi. namesto da bila v ospredju in didaktična gradiva. V mislih imajo celo otroke s skrb za to, da bi naši učenci raje hodili v šolo, slišimo posebnimi potrebami, saj so izdali priročnik z naslovom pobude za še večje obremenitve učencev (2. tuji jezik, Zelena učna okolja: prednosti učenja v naravi za otroke dodatno nacionalno preverjanje ob koncu 1. triletja …). s posebnimi potrebami (2018). V Sloveniji je tudi močno Pa z obremenitvami učencev ni nič narobe, radovednost, razširjena mreža ekošol, saj je vanjo vključenih kar 250 ki nam je bila vsem dana ob rojstvu, omogoča, da se po osnovnih šol. Bolj usmerjeno dejavnost spodbujata naravi z veseljem učimo. Problem nastane: programa šolski ekovrtovi in Otroci v permakulturi. • če se učenci učijo vedno ene in iste stvari (vsebine Seveda je mogoče najti še mnoge druge pobude, učnega načrta od 1. do 3. razreda za predmet usmerjene v ozaveščanje o pomenu pouka na prostem. spoznavanje okolja naj bi se sicer po obsegu in zahtevnosti nadgrajevale, a učencem že poznane Slovenski učenci ne hodijo vsebine niso zanimive), radi v šolo • če se učenci učijo množico nepomembnih Čeprav v slovenskih osnovnih šolah (še) ni toliko podrobnosti (s katerimi ni nič narobe, a zaradi tega pouka na prostem, kot bi si ga želeli (ne le jaz ampak ne razumejo/poznajo »širše slike«, ali kot to lepo tudi mnogi učenci – glede na izjave o tem, kaj v šoli pove slovenski frazem »Zaradi dreves ne vidimo pogrešajo (Skribe Dimec, 2015), pa je po mojem mnenju v gozda.«), naših osnovnih šolah že dalj časa najbolj zaskrbljujoče, • če je učencem na voljo relativno malo možnosti da slovenski učenci ne hodijo radi v šolo. na to je izbire, saj vsako predmetno področje želi učencem na osnovi treh različnih raziskav in mednarodnih »dati« čim več, ker je pač to po njihovem mnenju primerjav na področju osnovne šole opozoril psiholog bistveno za življenje vsakega učenca, vsi predmeti, kristijan Musek lešnik (2012): »tisto, kar se mi zdi razen izbirnih, pa so obvezni, najbolj zaskrbljujoče, je, da večina teh primerjav kaže, • če v šoli še vedno prevladujejo tradicionalne oblike da naši otroci pravzaprav ne marajo šole oziroma da je dela, kjer učitelj veliko govori, učenci pa veliko delež tistih, ki v šolo hodijo z veseljem, precej nižji kot poslušajo …, v državah, s katerimi se želimo primerjati.«. Rezultati mednarodne raziskave tiMSS 2011 so namreč pokazali, če navedem le nekaj najbolj vnebovpijočih primerov. 28 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | STROKOVNA IZHODIŠČA Izjemno zaskrbljujoče je, da v Osnutku nacionalnega Zeleni prehod in trajnostni razvoj programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023−2033, ne najdemo besedila, ki bi se nanašalo evropska unija je, zavezana izvajanju ciljev trajnostnega na rešitve, povezane s tem, da bi naši učenci raje razvoja, v središče svojega programa postavila hodili v šolo, pa tudi samo dejstvo o »neslavnih zeleni prehod in trajnostni razvoj in to z ambiciozno rezultatih odnosa učencev do šole« je zamolčano. zavezo, imenovano evropski zeleni dogovor (eGD, Seveda ne more biti nacionalni cilj, da bi učenci 2019), katere cilj je do leta 2050 doseči podnebno hodili v šolo samo zato, da bi se tam imeli »fino«, nevtralnost in izpolniti zaveze iz Pariškega sporazuma. ampak bi bilo treba poskrbeti, da bi bilo učno okolje Glavni usmerjevalec evropskega zelenega dogovora spodbudno, motivacijsko, da bi omogočalo razvoj je pobuda novi evropski Bauhaus (neB, 2021), ki radovednosti, kritičnega mišljenja, ustvarjalnosti in predstavlja željo evropske unije po oblikovanju lepih, kreativnosti učencev, pri čemer je z učnim okoljem trajnostnih in vključujočih prostorov, izdelkov in mišljeno tako fizično, kot tudi psihično in socialno življenjskih slogov, ki varujejo biotsko raznovrstnost ter didaktično okolje, ki ga s svojimi stališči in in podpirajo obnavljanje narave. Področja ukrepanja delovanjem zagotavljajo učitelji in drugi delavci na so zelo raznovrstna, med drugim vključujejo tudi šoli, učni načrti in itd. Tudi Miha Kos, vodja ustanove ozelenitev javnih stavb, spodbujanje energetsko Hiša eksperimentov in Znanstivala, mednarodnega učinkovitih stavb in oblikovanje grajenega okolja, ki festivala promocije znanosti, je pred kratkim povedal: ga vodijo načela trajnosti in cilji dobrega počutja za »Mi ne učimo, ampak predvsem navdušujemo za ljudi in tudi skrb za naravo. V dejavnosti za dosego učenje, in takemu motu bi moral slediti tudi formalni evropskega zelenega dogovora moramo biti vključeni izobraževalni sistem.« (Senica, 2024, str. 15). Povsem vsi, tudi vzgojno-izobraževalne institucije, učitelji in se strinjam s to mislijo, da bi v naših šolah morali več drugo šolsko osebje, učenci in tudi njihovi starši. V ta narediti za to, da bi učence navduševali za učenje. kontekst sodi tudi vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj (VitR). Sistematični začetki VitR so se na Varno in spodbudno učno okolje globalni ravni začeli s pobudo Združenih narodov o Desetletju VitR (2005–2014). V Sloveniji imamo že V strateških dokumentih, ki se nanašajo na vzgojno od leta 2007 dokument, imenovan Smernice vzgoje izobraževalno delo v osnovnih šolah v Sloveniji, in izobraževanja za trajnostni razvoj od predšolske zasledimo, da je zelo pomembno »varno in spodbudno vzgoje do univerzitetnega izobraževanja (Ministrstvo učno okolje«. O tem na spletu lahko najdemo gradiva, za šolstvo in šport, 2007), vzgoja in izobraževanje seminarje, video posnetke, posvete, konference …, s za trajnostni razvoj pa sta kot temeljni cilj vzgoje tem se ukvarja Zavod za šolstvo RS, pa tudi delovna in izobraževanja vključena tudi v slovensko šolsko skupina, ki na zahtevo vlade RS pripravlja Nacionalni zakonodajo (2. člen Zakona o organizaciji in financiranju program vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023−2033. vzgoje in izobraževanja) in posledično tudi v učne V osnutku prenove nacionalnega programa vzgoje načrte. evropska unija in Združeni narodi so leta 2015 in izobraževanja za obdobje 2023−2033 (delovna izdali ključni dokument agendo za trajnostni razvoj skupina za pripravo nacionalnega programa vzgoje do leta 2030, ki vključuje 17 ciljev trajnostnega razvoja, in izobraževanja 2023−2033, 2024) je zapisano: »Kot tudi 4. cilj, ki se neposredno nanaša na kakovostno temeljno izhodišče vzgojno-izobraževalnega sistema izobraževanje. UneSCO, vodilna svetovna organizacija je v nacionalnem programu postavljeno varno in na področju vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, spodbudno učno okolje, saj lahko o drugih ciljih, je pred nekaj leti izdala zanimiv in pomemben priročnik npr. o učenju in poučevanju, vzgoji, ocenjevanju, o z naslovom Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj, ustvarjalnosti, razmišljamo šele takrat, ko se otroci, kažipot – VitR za 2030 (v slovenskem jeziku je dostopen učenci, dijaki in odrasli v vzgojno-izobraževalnem na spletu). V njem med drugim piše: »namen VitR za zavodu počutijo varne in sprejete ne glede na 2030 je v celoti vključiti VitR in 17 ciljev trajnostnega njihov nacionalni in kulturni izvor, rasno, etnično in razvoja v politike, učna okolja, krepitev kompetenc versko pripadnost, spol, spolno identiteto in spolno izobraževalcev, opolnomočenje in mobilizacijo mladih usmerjenost, socialno-ekonomski položaj družine, ter lokalno delovanje.« (UneSCO, 2022, str. 14). in prav iz katere izhajajo, ter njihove učne in psihosocialne o učnih okoljih želim v nadaljevanju napisati nekaj značilnosti ter morebitne posebnosti v telesnem in več, saj se nanašajo tako na pouk na prostem kot na duševnem razvoju.« (str. 2). Videti pa je, da je pobudah spodbudna učna okolja. v ospredju predvsem varno, manj pa spodbudno učno okolje. Na nek način je to tudi razumljivo, saj je nasilja Učna okolja v osnovnih šolah vedno več. V nadaljevanju pa se želim posvetiti predvsem spodbudnemu učnemu okolju, saj kar veliko pozornosti je učnim okoljem namenjeno se nanaša na problem, ki sem ga že izpostavila. v zanimivem dokumentu konceptualizacija VitR z  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 29 STROKOVNA IZHODIŠČA umestitvijo tematike podnebnih sprememb (kregar idr., tudi na Zavodu za šolstvo RS se zavedajo pomena šolske 2023), ki je nastal kot posledica projekta Podnebni cilji in infrastrukture, saj so v okviru projekta »Podnebni cilji vsebine v vzgoji in izobraževanju. V njem med drugim in vsebine v izobraževanju«, ki ga financira Ministrstvo piše: »Vzgoja in izobraževanje o podnebnih spremembah za okolje, podnebje in energijo RS s sredstvi Sklada za naj bosta vedno zasnovana kot celosten proces učenja podnebne spremembe, organizirali spletni seminar in poučevanja. Zaradi njune nujnosti in pomembnosti na temo trajnostna šolska arhitektura (webinar, 2023), ne smeta zapasti v primež kurikularne razdrobljenosti, ki je dosegljiv na Youtube. Poleg teoretičnih osnov, ki ki je značilna tudi za slovenski šolski sistem. Vzpostaviti jih je predstavil profesor arhitekture Mitja Zorc, sta je treba učna okolja in programe, ki spodbujajo predstavljena tudi dva primera dobre prakse: osnovna fleksibilnost in odprtost pristopov poučevanja in učenja, šola v aarhusu na Danskem in vrtec Otona Župančiča iz spodbujajo učenje in delovanje v kontekstu lokalnega Slovenske Bistrice, enota Poljčane. in z mislijo na globalno.« (kregar idr., str. 38)«. avtorji dokumenta posebej opozarjajo, da morajo učna okolja Celošolski pristop podpirati celostni pristop k učenju/poučevanju. »Za celostni in sistemski pristop k načrtovanju in delovanju Vsi udeleženci vzgoje in izobraževanja bi se morali za trajnostno prihodnost so v prvi vrsti potrebne t. i. zavedati, da je danes ključnega pomena tako imenovani metakognitivne kompetence, kot so npr.: kompetenca celošolski pristop (whole school approach), ki je zaradi sistemskega mišljenja, kompetenca predvidevanja, podpore ekonomske komisije Združenih narodov za strateška kompetenca, integrirana kompetenca evropo (UneCe), Organizacije Združenih narodov reševanja problemov. Hkrati s spreminjanjem mišljenja za izobraževanje, znanost in kulturo (UneSCO) in miselnosti ter naravnanosti pa mora potekati tudi in evropske komisije (eC) postal osrednji pojem sprememba praktičnih ravnanj in ureditev, nenazadnje v političnem diskurzu, ki se nanaša na vzgojo in tudi načina gradnje ali prenove, tehnoloških trajnostno izobraževanje in trajnostni razvoj (tilbury in Galvin, naravnanih rešitev, prostorske ureditve in prostorske 2022; Mathie in Wals, 2022). UneSCO (2016) je svojo umestitve (t. i. zelene in krožne šole)« pravi Zora Rutar težnjo po promociji celošolskega pristopa udejanjil ilc (2021) v uvodniku tematske številke revije Vzgoja in tudi s simpatičnim plakatom, na katerem je med izobraževanje, ki je posvečena trajnostnemu razvoju drugim tudi opredelitev, ki pravi, da »celošolski pristop in za katerega Rutar ilc pravi, da je skrajno aktualna k trajnostnemu razvoju povezuje to, kar se poučuje, in alarmantna. V isti številki revije bi rada posebej kako se poučuje, izvenšolske dejavnosti, izobraževanje opozorila še na prispevek Darje Piciga (2021), ki na učiteljev, postopke odločanja, fizične zgradbe, okolje in osnovi temeljnih dokumentov, povezanih s trajnostnim širšo skupnost«. razvojem, izpostavi potrebo po spremembi okoljske paradigme, ki zahteva celostni pristop k načrtovanju Sklepne misli in delovanju za trajnostno prihodnost, kar naveže tudi na vzgojno-izobraževalni sistem in pregledno predstavi Bodimo idealisti. Če se vprašam, v kakšno osnovno konkretne ukrepe vzgoje in izobraževanja za varstvo šolo bi rada hodila, potem najprej pomislim na šolsko okolja. zgradbo. Želela bi si stavbo, kjer bi bilo veliko svetlobe, kjer ne bilo klasičnih učilnic ampak različni delovni Učna okolja za trajnostni razvoj prostori/kotički, udobni stoli, fotelji in kavči, veliko možnosti za gibanje, pa tudi za počivanje in umik, Celostni pristop moramo v kontekstu VitR razumeti možnost enostavnega prehoda iz stavbe na šolsko širše, ne le v odnosu učenci učitelj, ampak, na ravni dvorišče, veliko zeleno šolsko dvorišče, ki omogoča celotne vzgojno-izobraževalne organizacije in tudi tako športne dejavnosti kot tudi druge oblike pouka na okolice šole: »Celostni pristop poudarja tudi pomen prostem (npr. učilnica na prostem, amfiteater), možnost, vodenja in upravljanja vzgojno-izobraževalnega da zunaj sedim v senci ali na soncu, da si lahko zakurim prostora. Pri tem imamo v mislih učilnico, celotno ogenj in na njem kaj spečem, da bi obiskovalec, ki bi poslopje in tudi okolje v okolici ViZ (npr. pouk na prišel na mojo šolo, videl rezultate mojega dela (npr. prostem). ključno je, da prostor odraža vrednote, za vrtiček v visoki gredi, nenavadno ptičje strašilo …). katere se v ViZ zavzemamo. Pri tem se je pomembno nadalje pomislim na dobro počutje v šoli, predvsem na nenehno spraševati, kako lahko vse zaposlene in vse dobre odnose med učenci in učitelji. Potem pomislim učeče se vključimo v procese vzgoje in izobraževanja, na to, da v šolo rada prihajam, ker se v njej ne le dobro da bo učno okolje delovalo še bolj trajnostno in pri počutim, ampak ker vsak dan nekaj novega, zanimivega tem nimamo v mislih samo infrastrukture temveč tudi izvem (da potem lahko mamo doma spravim v zadrego, družbeni vidik, npr. kako naslavljamo vključenost, ker ne ve, kdo so ornitologi, jaz pa sem se to v šoli enakost in raznolikost.« (kregar idr., 2023, str. 36). naučila in sem na to znanje ponosna). 30 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | STROKOVNA IZHODIŠČA Seveda bi mojo sanjsko šolo moral narediti arhitekt, Musek Lešnik, K. (2012). Raziskava: Slovenski učenci ne marajo šole. opremiti bi jo moral oblikovalec, nekdo bi vse to moral https://old.delo.si/novice/slovenija/raziskava-slovenski-ucenci-ne- marajo-sole.html financirati, a z nekaj poguma in domišljije se da vsako Novi evropski Bauhaus. (2021). https://new-european-bauhaus.europa. šolo ali učilnico vsaj malo spremeniti, tudi z malo eu/about/frequently-asked-questions_sl denarja. Že pred mnogimi leti sem dala pobudo, da bi Piciga, D. (2021). Evropski zeleni dogovor in sprememba okoljske vsak učitelj moral imeti v učilnici fotelj, v katerega bi paradigme: sistemsko znanje in celostne inovacije za trajnostne se usedel in učencem kaj prebral ali povedal. S tem bi prehode, za soočanje z izzivi 21. stoletja. Vzgoja in izobraževanje. 52(3), učencem sporočil, da se v šoli dobro počuti. Za dober 6−14. https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2023/06/Vzgoja-in- izobrazevanje_3-2021.pdf didaktični pristop bi v učilnici potrebovali prostor v obliki črke U (postavljene klopi) ali kroga (blazinice), kjer Rutar Ilc, Z. (2021). Kako (pre)živeti v 21. stoletju. Vzgoja in izobraževanje. 52(3), 5. https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2023/06/Vzgoja-in- bi se na začetku ure vsi zbrali, učitelj bi dal učencem izobrazevanje_3-2021.pdf navodila, potem pa bi šli učenci na delo v manjših Senica S. (30. 5. 2024). Spodbujanje radovednosti in kritičnega mišljenja. skupinah, dvojicah ali individualno, po dogovorjenem Delo, 66(123), 15. času pa bi se vrnili na začetni prostor, kjer bi si izmenjali Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj od predšolske ugotovitve, spoznanja, … Učilnica na prostem bi bila vzgoje do univerzitetnega izobraževanja. (2007). Ministrstvo za šolstvo povsem funkcionalna, če bi imeli stole narejene iz in šport. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/SRI/nacionalne_ smernice_VITR_2007.pdf hlodov, ki bi jih po želji lahko prestavljali. iz odrezanega soda bi si lahko naredili prenosno kurišče. in čeprav Skribe Dimec, D. (2012). Pouk na prostem v ledeni deželi – na Islandiji. Naravoslovna solnica. 17(1), 12-17. http://pefprints.pef.uni-lj.si/1338/1/ sem na koncu prispevka je to šele začetek mojega pp_12_17_Skribe_Dimec.pdf spreminjanja šole. Skribe Dimec, D. (2014). Pouk na prostem. V S. Mršnik in L. Novak (ur.), Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi. Spoznavanje okolja / Naravoslovje in tehnika (str. 79–83). Zavod RS za šolstvo. https://www. zrss.si/pdf/pos-pouka-os-spozn-okolja.pdf Skribe Dimec, D. (2015). Televizija, tablica, telefon ali igra v naravi?. Vzgoja. 17(67), 21-23. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M5WEOSQ5/ a9c261a9-80b2-4dcc-8ef2-33a7c1744d82/PDF Viri in literatura Skribe Dimec, D. (2019). Outdoor education in the Slovenian school system supports cultural and environmental education. V D. B. Zandvliet Agenda za trajnostni razvoj 2030. https://www.gov.si/assets/ ministrstva/MZZ/Dokumenti/multilaterala/razvojno-sodelovanje/ (ur.). Culture and environment: weaving new connections (str. 209–229). publikacije/Agenda_za_trajnostni_razvoj_2030.pdf Brill Sense. Cankar, L. (2015). Pogostost uporabe pouka na prostem v 1. razredu Skribe Dimec, D. (2020). Čudenje: prvi korak vzgoje in izobraževanja osnovne šole [diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. za trajnostni razvoj. V N. Hojnik in P. Roglič (ur.), Doživljanje narave: 1. delavnica Društva za opazovanje narave Zelena steza (str. 6-9). Društvo Cornell, J. (1994). Približajmo naravo otrokom. Mohorjeva družba. za opazovanje narave Zelena steza. Cornell, J. (2019). Doživljanje narave. Mohorjeva družba. Skribe Dimec, D. in Kokalj, I. (2018). The development and role of outdoor education and CŠOD in the Slovenian school system. V P. Becker, B. Delovna skupina za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023−2033 (2024). Osnutek nacionalnega programa Humberstone, C. Loynes in J. Schirp (ur.). The changing world of outdoor vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023−2033. https://www.gov. learning in Europe (str. 207-220). Routledge. si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Razvoj-solstva/DS-NPVI/ Šebjanič, E. in Skribe Dimec, D. (2019). Primeri dobre prakse pouka na Nacionalni-program/Osnutek-predloga-Nacionalnega-programa-vzgoje- prostem v Sloveniji in tujini. Sodobna pedagogika. 70(2), 70-85. https:// in-izobrazevanja-2023-2033.pdf www.sodobna-pedagogika.net/arhiv/nalozi-clanek/?id=1566 Dežela, K. (2024). Pouk na prostem v času epidemije covida-19 Tilbury, D. in Galvin, C. (2022). Whole-school-approach to [magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. sustainability in schools: A review. https://www.researchgate.net/ Evropski zeleni dogovor. (2019). https://www.consilium.europa.eu/sl/ publication/372365963_Whole-school-approach_to_sustainability_in_ policies/green-deal/ schools_A_review Jenko, Š. (2018). Uporaba zunanjih šolskih površin za organizirano Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj, kažipot – VITR za 2030. učenje in prosto igro [magistrsko delo]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2022/03/ fakulteta. VITR_za_2030-1.pdf Jeranko Perkovič, U. (2015). Pouk zunaj učilnice pri spoznavanju okolja TIMSS 2011. https://timsspei.splet.arnes.si/?p=645 [diplomsko delo]. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. UNESCO (2016). https://world-education-blog.org/2016/11/15/what-is- Kregar, S., Avguštin, L. in Gabrovec, A. (2023). Konceptualizacija VITR the-whole-school-approach-to-environmental-education/ z umestitvijo tematike podnebnih sprememb. Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/Konceptualizacija_VITR.pdf Zavod RS za šolstvo (29. 3. 2023). 4. webinar Trajnostna šolska arhitektura. YouTube. https://www.youtube.com/watch?v=0CP2xPtc-N8 Kuralt Š. (4. 5. 2024). Če zavozimo šolstvo, bo huje kot to, da smo zavozili zdravstvo. Delo. Sobotna priloga, 66(101), 4-7. Zelena učna okolja. (2018). Mathie, R. G. in Wals, A. E. J. (2022). Whole School Approaches to Združenih narodi. Desetletje VITR (2005–2014). https://unesdoc.unesco. Sustainability: Exemplary Practices from around the world. Education & org/ark:/48223/pf0000148654?posInSet=5&queryId=2a236a96-6072- Learning Sciences/Wageningen University. https://edepot.wur.nl/566782 4207-9e35-4d42d3e5cab3 | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 31 STROKOVNA IZHODIŠČA Terensko delo in njegov položaj v visokošolskem  izobraževanju Dr. Gregor Torkar, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Value of Fieldwork in Higher Education iZVleČek: Terensko delo na splošno velja za pomemben vidik poučevanja in učenja, tudi na univerzitetni ravni. Pričujoči članek je mišljen kot podpora izvajalcem terenskega dela pri načrtovanju na študente osredinjenih oblik terenskega dela in raziskovalcem izobraževanja pri preučevanju vplivov, ki ga ima terensko delo na rezultate študentov. Zanimale so nas ključne kompetence, ki jih študenti pridobijo s terenskim delom, glavne težave (ovire) pri organizaciji in izvajanju terenskega dela ter trenutni položaj terenskega dela v visokošolskem prostoru. V raziskavi je sodelovalo dvajset visokošolskih sodelavcev, ki izvajajo terensko delo v naravoslovnih in družboslovnih študijskih programih. Izpolnili so anonimni spletni vprašalnik. Ključne kompetence, ki jih po besedah anketiranih študenti pridobijo s terenskim delom, so sprotno povezovanja teorije in prakse ter pridobivanje neposrednih izkušenj v času študija. Izpostavljajo tudi pridobivanje splošnih socialnih kompetenc, kot je delo v skupini, ter specifičnih kompetenc, kot so tehnike in metode terenskega raziskovanja in specialna didaktična znanj in spretnosti poučevanja na terenu. Kot glavno oviro pri umeščanju terenskega dela v visokošolski prostor navajajo usklajevanje terenskega dela z urniki drugih študijskih obveznosti. Pogosteje omenjajo tudi finančne in varnostne vidike izvajanja terenskega dela. Kar polovica anketiranih meni, da se je položaj terenskega dela v visokem šolstvu v zadnjem desetletju poslabšal. Med razlogi izpostavljajo predvsem organizacijske ovire, zato bi bilo v prihodnje treba oblikovati podrobnejše smernice za izvajanje terenskega dela. Ključne besede: kompetence študentov, smernice, terensko delo, visoko šolstvo 32 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | STROKOVNA IZHODIŠČA Abstract: Fieldwork is commonly viewed as a crucial situacije pa predstavljata za študenta dodatni izziv, ki ga part of teaching and learning, even at the university spodbuja k samostojnosti, iznajdljivosti, samozavedanju level. The present article tries to support fieldwork in k samozavestnemu delovanju (Boyle idr., 2007; lu, educators in planning student-centred forms of 2015). longitudinalno spremljanje učinkov terenskega fieldwork and educational researchers examining the effects of fieldwork on student outcomes. We dela je pokazalo, da participatornost pri izvajanju were concerned with the key competencies students projektov v realnem okolju prispeva k pripadnosti, acquire through fieldwork, the main difficulties samozavesti, sposobnosti odločanja in k sodelovanju (barriers) in organising and delivering fieldwork, and v skupini (Rickinson idr., 2004; Rickinson in Sanders, the current status of fieldwork in higher education. 2005). terensko delo je tudi zelo pomemben dejavnik Twenty higher education staff members who have spreminjanja odnosa do okolja. študenti se v interakciji embedded fieldwork in science and social science s soljudmi raznolikih ozadij srečajo in spopadajo z study programmes participated in the study. They različnimi svetovnonazorskimi pogledi in vrednotami, completed an anonymous online questionnaire. According to the respondents, the capacity to integrate kar bi sicer s težavo izkusili v predavalnici (torkar, 2021). theory and practice and first-hand experience are the terensko delo torej ponuja izkušnje za medsebojno most necessary skills students learn through fieldwork. učenje in izmenjevanje mnenj (Fleischner idr., 2017) The main obstacle to integrating fieldwork into higher in je ključnega pomena za terenske znanstvene education is coordinating it with the timelines of other discipline (O›Connell idr., 2022). terensko delo je student obligations. Financial and safety implications pomemben temeljni kamen za razumevanje življenja of fieldwork are also widely discussed. As many as half in služi dobesedno ozemljitvi, kot se je slikovito izrazil of the respondents believe the position of fieldwork in higher education has deteriorated over the last decade Greene (2005), ki še dodaja, da je pomen terenskih due to organisational hurdles. These necessitate more izkušenj in opazovanj ponovno preverjanje ustreznosti detailed guidelines for future fieldwork implementation. znanstvenih strategij in metod raziskovanja. terensko delo študentu pomaga pri samouresničevanju kot Keywords: student competencies, guidelines, fieldwork, higher education znanstvenik in človek (Fleischner idr., 2017). izvajalci biološkega terenskega izobraževanja v visokošolskem prostoru zaznavajo različne prednosti in pomanjkljivosti terenskega dela (preglednica 1).  Uvod terensko delo je pomemben in bistven sestavni Preglednica 1: Prednosti in pomanjkljivosti izvajanja del visokošolskih študijskih programov (Maskall in terenskega dela v visokem šolstvu (povzeto po Stokes, 2008; Scott idr., 2012; torkar, 2021). to je metoda Fleischner idr., 2017; Morales idr., 2020; Smith, 2004). poučevanja in učenja, s katero učeči se pridobivajo kompetence z neposrednimi izkušnjami, pri čemer se Prednosti Pomanjkljivosti pouk izvaja zunaj štirih zidov predavalnice (Fleischner idr., 2017). kakovost terenskega dela postaja iz več izkušnja, ki prinaša večje zelo veliko ali malo razlogov zelo pomembno področje visokošolskih zadovoljstvo in motivacijo študentov pri predmetih s študijskih programov, zato ji moramo nameniti ustrezno študentov in mentorjev terenom pozornost. Z vključevanjem študentov v terensko delo priložnost za razvijanje stroški izvedbe: ti pridobivajo konkretne izkušnje, razvijajo veščine in odnosa študent- univerzitetno financiranje, znanja o okolju, v katerem živijo (torkar, 2021). terensko visokošolski učitelj visoki stroški za študente delo namreč dokazano izboljša akademski uspeh študentov (easton in Gilburn, 2012), bolje razumejo intenzivno, strnjeno nepripravljenost znanstveno-raziskovalno delo (Patrick, 2010) in razvijajo poučevanje visokošolskih učiteljev za specifične spretnosti in tehnike (Peasland idr., 2019). prevzemanje odgovornosti na afektivnem področju pa predvsem pridobijo razvoj socialnih spretnosti, preobremenjenost osebja, občutek za prostor (Jolley idr., 2018). terensko delo tudi komuniciranja in usklajevanje urnikov zmanjšuje vrzeli v dosežkih študentov, ki so bili pred sodelovanja študentov tem manj izpostavljeni pouku naravoslovja, tehnike in praktično delo – metode nepripravljenost študentov matematike (Beltran idr., 2020). raziskovanja, tehnike in delati preko vikendov, zunaj Pri terenskem delu gre za proces učenja, ki je nenehen razvoj spretnosti rednih ur študija preplet med pridobljenimi konkretnimi izkušnjami in osnoven/obvezen del pomanjkanje njihovo refleksijo ter se dogaja v avtentičnih situacijah predmeta in ocenjevanja usposobljenega osebja, – v realnem družbenem in naravnem okolju (Fuller, tutorjev in demonstratorjev 2012). nepredvidljivost in nepoznavanje terenske | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 33 STROKOVNA IZHODIŠČA Problem raziskave, cilji in raziskovalna vprašanja Upadanje terenskih izkušenj vodi V tujih raziskavah poročajo o upadanju terenskega v situacijo, ko študentje oziroma dela v visokošolskih študijskih programih (Fleischner prihodnji znanstveniki izgubljajo idr., 2017; Hafner, 2007; Schmidly, 2005; Warren, 2015). Fleischner idr. (2017) opozarjajo, da je v zadnjih desetletjih primarni stik in predstave o objektu v Združenih državah amerike opazen trend upadanja preučevanja, kjer se preučevani terenskih metod dela v bioloških vedah. na primer, Schmidly (2005) in Hafner (2007) opisujeta upad pojav ali proces resnično dogaja terenskega dela na področju zoologije. na problem (Fleischner idr., 2017). upadanja terenskih izkušenj ter s tem povezanih veščin in spretnosti opozarjajo tudi britanski biologi (Warren, 2015). Upadanje terenskih izkušenj vodi v situacijo, ko študentje oziroma prihodnji znanstveniki izgubljajo let izkušenj z izvajanjem terenskega dela. Večina (90 %) primarni stik in predstave o objektu preučevanja, kjer se vsaj 10 let izkušenj. preučevani pojav ali proces resnično dogaja (Fleischner idr., 2017). V situaciji, ko človek postaja vse pomembnejši Pripomoček za zbiranje podatkov globalni okoljski dejavnik, je še toliko večji imperativ, da izpolnili so anonimni spletni vprašalnik, ki je bil izdelan znanstveniki in splošna javnost znajo kritično evalvirati za namen raziskave. Povabilo je bilo poslano preko porajajoče se spremembe v kompleksnem naravnem elektronske pošte nosilcem in izvajalcem programov in sistemu. tega se mora zavedati tudi visokošolski prostor predmetov, kjer je oblika dela tudi terensko delo. Vprašalnik in poskrbeti za kakovostno usposabljanje prihodnjih vključuje uvodni del, ki obsega namen raziskave in razdelek generacij znanstvenikov (Pauly, 1995). Potrebujemo z demografskimi vprašanji (spraševali smo jih tudi po smernice za terensko delo, ki temeljijo na raziskavah letih izkušenj s terenskim delom, številu kontaktnih ur in upoštevajo, kako bodo elementi programa vplivali in deležu kontaktnih ur, namenjenih terenskemu delu, na študente iz vseh okolij (O‘Connell idr., 2022). Pri nas tematiki terenskega dela). Poizvedovalni oz. vsebinski del je poznavanje trenutnega položaja terenskega dela v vprašalnika vsebuje tri ključna vprašanja: visokošolskih študijskih programih pomanjkljivo (torkar, • navedite tri ključne kompetence, ki jih po vašem 2021), zato smo si v letu 2021 za cilj zastavili podrobneje mnenju študenti pridobijo s terenskim delom? raziskati problematiko med izvajalci terenskega dela v naravoslovnih in družboslovnih študijskih programih. • katere so po vašem mnenju tri glavne težave (ovire) Zanimala so nas naslednja raziskovalna vprašanja: pri organizaciji in izvajanju terenskega dela v visokošolskem prostoru? • ali menite, da se je položaj terenskega dela v • katere so ključne kompetence, ki jih študenti visokošolskem prostoru v zadnjih 10 letih izboljšal, pridobijo s terenskim delom? poslabšal ali ostal nespremenjen? Odgovor prosim • katere so glavne težave (ovire) pri organizaciji podkrepite z utemeljitvijo. in izvajanju terenskega dela v visokošolskem prostoru? Zbiranje in obdelava podatkov • ali se je položaj terenskega dela v Zbiranje podatkov je potekalo v letu 2021. anketne visokošolskem prostoru v zadnjih 10 letih vprašalnike so visokošolski sodelavci izpolnjevali izboljšal, poslabšal ali ostal nespremenjen? prostovoljno. Sledil je prepis podatkov. Odgovori na odprta vprašanja so bili analizirani s pomočjo vsebinske analize; uporabljena je bila primerjalna analiza vsebine Raziskovalna metoda z odprtim kodiranjem izbranih kategorij. Vzorec Rezultati namenski vzorec je vključeval visokošolske sodelavce, ki Ključne kompetence, ki jih študenti izvajajo terensko delo v naravoslovnih in družboslovnih študijskih programih. V raziskavi je sodelovalo 20 pridobijo s terenskim delom visokošolskih sodelavcev iz treh javnih univerz v anketirani najpogosteje izpostavljajo pomen Sloveniji (Univerza v ljubljani, Univerza v Mariboru in terenskega dela za pridobivanje praktičnih izkušenj Univerza na Primorskem). Udeleženci imajo med 3 in 30 oziroma povezovanje teorije s prakso. na primer, 34 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | STROKOVNA IZHODIŠČA anketirana (a5), ki izvaja terensko delo na Biotehniški vstopnin itn. predstavljajo »vse večji problem za fakulteti, izpostavlja pomen terenskega dela za izvajanje terenskih dni«. anketirani (a13) opozori tudi na »prepoznavanje teoretično predstavljenih zakonitosti nastale stroške izvajalca terenskega dela. o naravi«. anketirani izpostavljajo, da je terensko »Zagotovo pa položaj terenskega dela ni ustrezno delo »celostna izkušnja okolja in ne samo ločeni del urejen, predvsem s finančnega vidika, kjer je prenešen v laboratorij« (a11), ki omogoča »pridobivanje celoten strošek preložen na študente, kar po mojem neposredne izkušnje, neposredni stik z objektom mnenju ni ustrezno glede na to, da so druge oblike opazovanja in delo na mestu samem« (a12), ki po študija finančno pokrite na drugačen način (npr. pri mnenju več anketiranih spodbuja razvoj okoljske laboratorijskih vajah si študent demonstracijskega ozaveščenosti. anketirana (a16) pravi, da študenti materiala ne kupi sam ...). Prav tako zaposleni nismo »izboljšajo (svoje) zaznavanja in prepoznavanja deležni nobenih sredstev za nakup terenskih oblačil različnih dražljajev (npr. zvokov, vzorcev, vonjev) in (kar je sicer res morebiti za koga minorni problem), sposobnosti opazovanja«. anketirani poudarjajo ampak če gledamo z vidika sistemske urejenosti, pomen terenskega dela za učenje z raziskovanjem, menim, da bi tudi na ta vidik bilo treba opozoriti in ga kjer se študent tudi konkretno seznani s tehnikami in ustrezno urediti.« (a13) metodami terenskega raziskovanja. anketirani tudi ne zanemarjajo pomena interdisciplinarnega povezovanja Za kakovostno izvajanje terenskega dela je po mnenju in socialnih kompetenc, predvsem kompetenc za anketiranih pomembna tudi sama velikost skupin skupinsko delo ter povezovanje z bodočimi delodajalci. študentov (tudi več kot 35 študentov), kar je po besedah nenazadnje, anketirani, ki izobražujejo bodoče učitelje, a6 »absolutno preveč za kakovostno terensko delo, izpostavljajo pomen terenskega dela s študenti za tako s pedagoškega kot tudi z varnostnega stališča«. na pridobivanje specialnodidaktičnih znanj in spretnosti varnostne vidike izvajanja terenskega dela je opozorilo poučevanja na terenu. več anketiranih, tudi z vidika prevoza na teren, ki je pogosto v domeni samih študentov. izpostavljena je Glavne težave (ovire) pri organizaciji bila tudi motiviranost študentov in vremenske razmere, in izvajanju terenskega dela v ki lahko krojijo izvedbo terenskega dela. nenazadnje, visokošolskem prostoru opozorili bi tudi na samo vrednotenje dela visokošolskih učiteljev za izvajanje terenskega dela, ki zahteva veliko kot glavno oviro pri umeščanju terenskega dela smo več časa za organizacijo. identificirali usklajevanje terenskega dela z urniki drugih študijskih obveznosti, kar izpostavlja velika Položaj terenskega dela v večina anketiranih. Zelo povedni sta naslednji izjavi, preteklosti in danes ki opozarjata na problematiko terminov izvajanja terenskega dela in samega umeščanja terenskih dni Zanimalo nas je, ali se je v zadnjem desetletju, v urnike študijskih obveznosti študentov. na primer, po bolonjski reformi, položaj terenskega dela v biološko terensko delo pogosto sovpada z izpitnimi visokošolskih študijskih programih spremenil. kar obdobji, zato študenti niso ustrezno zbrani in polovica vprašanih meni, da se je položaj terenskega pripravljeni za delo na terenu. dela poslabšal, štirje menijo, da je nespremenjen, in prav toliko, da se je celo izboljšal. Dva anketirana se nista »Ključni problem je organizacija bolonjskega opredelila, ker nimata zadostnega števila let izkušenj s urnika. Bolonjski program je časovno manj terenskim delom v visokošolskem prostoru. fleksibilen: semestri zarežejo v najzanimivejšo iz odgovorov anketiranih je razvidno, kako izpostavljene sezono, zaradi predavanj ne moreš vedno na teren. težave in ovire dejansko vplivajo na pogostost in Dalje, izpitna obdobja so kratka, zato se študenti kakovost izvajanja terenskega dela v visokošolskih junija učijo. Če takrat razpišeš teren, študenti na ne programih. iz izjav anketiranih je moč razbrati, da so se terenu niso pri stvari.« (a7) v nekaterih pogledih razmere v zadnjem desetletju še »Prekrivanje terenskih dni in urnikov - treba je poslabšale. tudi na račun manjšanja števila kontaktnih zaprošati kolege za razumevanje ob odsotnosti ur pri predmetih ter semestralnega izvajanja predmetov, študentov oz. izvajati terene izven rednega ki bi zahtevali celoletno obravnavo (npr. sistematska študijskega urnika, kar pa ni vedno mogoče, še botanika). V izjavah je poleg že izpostavljenih težav posebej, če se želimo odzivati na tekoče realnosti in opaziti tudi izzive povezane z motivacijo študentov in aktualnosti v prostoru.« (a3) njihovo pretirano uporabo ikt. anketirani med ključnimi težavami izpostavljajo »Pred leti smo imeli vnaprej določen dan za celodnevno finančne stroške terenskega dela, ki so breme študenta. terensko delo, zdaj je urnik tako natrpan, da nimamo anketirana (a15) opozarja, da stroški prevoza, nočitev, več vnaprej določenega dne, ko študenti ne bi imeli  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 35 STROKOVNA IZHODIŠČA drugih dejavnosti in bi se lahko posvetili zgolj terenskemu delu. Pretirana raba ikt (telefoni) danes moti občudovanje narave (študenti se ne morejo v V prihodnje bo tudi zato naravi sprostiti in uživati, ne da bi ob tem pretirano zelo pomembno odpiranje in fotografirali, pošiljali informacije kolegom, brskali po spletnih informacijah …). študente je treba več vzgajati o povezovanje univerz z okolico odnosu do narave kot pred leti.« (a3) oziroma akterji neformalnega »Vedno več je omejitev, kdaj se sme organizirati izobraževanja, kot so različna terensko delo (podaljšanje semestra v junij in posledično tereni padejo v izpitno obdobje). težko je društva, inštituti, muzeji, centri tudi najti termine, ko imajo študenti in izvajalci čas, saj itn. V mednarodnem prostoru terensko delo ni uvrščeno v urnik, odvisno pa je tudi od vremena.« (a4) se uveljavlja pojem »odprte znanstvene skupnosti« (npr. Armeni Razprava in sklepi idr., 2021), ki naslavlja potrebo po Pričujoča raziskava je prispevek k razumevanju tvornem sodelovanju različnih trenutnega položaja terenskega dela v visokošolskih študijskih programih v Sloveniji. anketirani izvajalci deležnikov v interdisciplinarnem terenskega dela v naravoslovnih in družboslovnih kontekstu. študijskih programih izpostavljajo ključne kompetence, ki jih študenti pridobijo s terenskim delom, pri čemer so te primerljive s tujo literaturo (npr. Fleischner idr., 2017; Fuller idr., 2012). V ospredje postavljajo pomen terenskega dela za sprotno povezovanja teorije in primer biologija in geografija. Potrebna bo strokovna prakse ter pridobivanje neposrednih izkušenj v presoja o smiselnosti semestralnih predmetov, vsaj času študija. Slednje je tudi osrednji cilj praktičnega v primerih pridobivanja praktičnih kompetenc, ki pedagoškega usposabljanja (kristl idr., 2007). izpostaviti so vezane na vegetacijsko obdobje ipd. Univerze pa je treba ključno razliko med metodo terenskega dela in fakultete morajo sprejeti jasnejše smernice za in praktičnim pedagoškim usposabljanjem. Praktično izvajanje terenskega dela (npr. glede financiranja pedagoško usposabljanje pomeni sintezo znanj, stroškov izvedbe terenskega dela, varnosti študentov in pridobljenih v predhodnih semestrih teoretičnega izvajalcev, sodelovanja zunanjih ekspertov, vrednotenja usposabljanja študenta. Pri tem praktično pedagoško dela izvajalcev, itn.), ki pa hkrati upoštevajo specifike usposabljanje vključuje študenta v delovno okolje različnih študijskih programov. na primer, po vzoru organizacije, kjer se mora vključiti v redno delo, kot vsi smernic za praktično pedagoško usposabljanje na zaposleni, kar pomeni redni delovni čas 40 ur tedensko Univerzi v ljubljani (kristl idr., 2007), ki opredeljujejo (kristl idr., 2007). terensko delo je po definiciji vsakršno cilje praktičnega pedagoškega usposabljanja za različna izvajanje pouka zunaj učilnice ali predavalnice ter ni področja, vlogo fakultet, vlogo in naloge študentov in striktno časovno opredeljeno (Fleischner idr., 2017). mentorjev itn. Fleischner in sodelavci (2017) poudarijo navadno se izvaja v kombinaciji z drugimi študijskimi pomen spodbud za poučevanje na terenu, začenši s oblikami dela (predavanja, laboratorijske vaje, priznavanjem pogosto obsežnega truda izvajalcev, ki seminarji). je potreben za organizacijo in vodenje takšnih oblik študijskega procesa. izpostavljam mnenje anketiranke tako kot primerljive tuje raziskave (npr. Fleischner idr., (a12), ki meni, da je »položaj terenskega dela v veliki 2017; Schmidly, 2005; Warren, 2015) tudi za slovenski meri odvisen od izvajalcev in od vodstva visokošolske prostor opažamo slabšanje položaja terenskega dela ustanove, da to podpira.« V nadaljevanju še dodaja, da v visokošolskih študijskih programih. težavno je je »položaj (terenskega dela) odvisen od tega, ali izvajalci umeščanje različnih oblik terenskega dela v urnike, poznajo njegov pomen in znajo prikazati njegov pomen prilagajanje velikosti in organiziranje skupin na terenu, (vodstvu) za izobraževanje študentov.« to je lahko zelo financiranje poti in drugih stroškov ter varnostni pomembna iztočnica za iskanje novih priložnosti in vidiki izvajanja pedagoškega procesa na terenu. Čas izboljšave. je za podrobnejšo analizo sprememb bolonjskih študijskih programov z vidika položaja terenskega V situaciji, ko človek postaja vse pomembnejši globalni dela in njegove vloge za pridobivanje različnih znanj okoljski dejavnik, je imperativ, da znanstveniki in in kompetenc študentov, še posebej za terenske splošna javnost razumejo oziroma znajo kritično znanstvene discipline (O›Connell idr., 2022), kot so na evalvirati porajajoče se spremembe v kompleksnem 36 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | STROKOVNA IZHODIŠČA naravnem sistemu in družbenih sistemih. Problema Jolley, A., Kennedy, B. M., Brogt, E., Hampton, S. J., & Fraser, L. (2018). Are se mora zavedati tudi visokošolski prostor in we there yet? Sense of place and the student experience on roadside poskrbeti za ustrezno usposabljanje bodočih generacij and situated geology field trips. Geosphere, 14(2), 651–667. znanstvenikov (Pauly, 1995). V prihodnje bo tudi zato Kristl, J., Juriševič, M., Šoukal-Ribičič, M., Pucelj, J., Vrtačnik, M., Trošt, Z., zelo pomembno odpiranje in povezovanje univerz z Cestnik, V., Repe, E., Cerjak, K., Tomaževič, N., Majerič, M., in Kolenc, M. okolico oziroma akterji neformalnega izobraževanja, (2007). Smernice za praktično usposabljanje na Univerzi v Ljubljani (str. kot so različna društva, inštituti, muzeji, centri itn. V 75). https://www.fpp.uni-lj.si/mma_bin.php?id=20120323121459 mednarodnem prostoru se uveljavlja pojem »odprte Lu, X. (2015). The rewards of roughing it. Science. 350(6258), 350. znanstvene skupnosti« (npr. armeni idr., 2021), ki Maskall, J. in Stokes, A. (2008). Designing effective fieldwork for the naslavlja potrebo po tvornem sodelovanju različnih environmental and natural sciences. Higher Education Academy Subject deležnikov v interdisciplinarnem kontekstu. Univerze Centre for Geography, Earth and Environmental Sciences. bi morale že po svojem značaju biti take tvornice, kjer Morales, N., Bisbee O’Connell, K., McNulty, S., Berkowitz, A., Bowser, G., bi se oblikovale družbene preobrazbe v dojemanju Giamellaro, M. in Miriti, M. N. (2020). Promoting inclusion in ecological kompleksnih naravnih in družbenih sistemov. field experiences: Examining and overcoming barriers to a professional neformalne oblike izobraževanja, ki jih s terenskim rite of passage. The Bulletin of the Ecological Society of America, 101(4), delom lahko neposredno vnašamo v visokošolski e01742. prostor, lahko z različnih zornih kotov bogatijo O‘Connell, K., Hoke, K. L., Giamellaro, M., Berkowitz, A. R., in Branchaw, izkušnje in kompetence študentov. Pomembno je, J. (2022). A tool for designing and studying student-centered da vodstva visokošolskih ustanov in vsi zaposleni undergraduate field experiences: The UFERN model. BioScience, 72(2), znajo to prepoznati, vključevati in ovrednotiti v 189-200. procesih izobraževanja (npr. priloga k diplomi, delno Pauly, D. (1995). Anecdotes and the shifting baseline syndrome of priznavanje obveznosti pri predmetu). S tem bo fisheries. Trends in ecology & evolution, 10(10), 430. terensko delo v študijskih programih pridobilo veljavo, ki si jo zasluži. Peasland, E. L., Henri, D. C., Morrell, L. J., in Scott, G. W. (2019). The influence of fieldwork design on student perceptions of skills development during field courses. International Journal of Science Education, 41(17), 2369-2388. Rickinson, M., Dillon, J., Teamey, K., Morris, M., Choi, M. Y., Sanders, D. in Benefield, P. (2004). A review on outdoor learning. Field Studies Council, Viri in literatura Shrewsbury, UK. Armeni, K., Brinkman, L., Carlsson, R., Eerland, A., Fijten, R., Fondberg, R., Rickinson, M. in Sanders, D. (2005). Secondary school students’ ... in Zurita-Milla, R. (2021). Towards wide-scale adoption of open science practices: The role of open science communities. Science and Public participation in school grounds improvement: Emerging findings from Policy, 48(5), 605–611. a study in England. Canadian Journal of Environmental Education, 10(1), Beltran, R. S., Marnocha, E., Race, A., Croll, D. A., Dayton, G. H. in Zavaleta, 256–272. E. S. (2020). Field courses narrow demographic achievement gaps in Scott, G. W., Goulder, R., Wheeler, P., Scott, L. J., Tobin, M. L. in Marsham, ecology and evolutionary biology. Ecology and Evolution, 10(12), 5184– 5196. S. (2012). The value of fieldwork in life and environmental sciences in the context of higher education: A case study in learning about biodiversity. Boyle, A., Maguire, S., Martin, A., Milsom, C., Nash, R., Rawlinson, S., ... in Conchie, S. (2007). Fieldwork is good: The student perception and Journal of Science Education and Technology, 21(1), 11–21. the affective domain. Journal of Geography in Higher Education, 31(2), Schmidly, D. J. (2005). What it means to be a naturalist and the future of 299–317. natural history at American universities. Journal of Mammalogy, 86(3), Easton, E. in Gilburn, A. (2012). The field course effect: Gains in cognitive 449–456. learning in undergraduate biology students following a field course. Journal of Biological Education, 46(1), 29–35. Smith, D. (2004). Issues and trends in higher education biology fieldwork. Fleischner, T. L., Espinoza, R. E., Gerrish, G. A., Greene, H. W., Kimmerer, Journal of Biological Education, 39(1), 6–10. R. W., Lacey, E. A., ... in Weisberg, S. (2017). Teaching biology in the field: importance, challenges, and solutions. BioScience, 67(6), 558–567. Torkar, G. (2021). Terensko delo pri naravoslovnih in okoljskih predmetih v visokošolskem prostoru. V Inovativno učenje in poučevanje za kakovostne Greene, H. W. (2005). Organisms in nature as a central focus for biology. Trends in Ecology & Evolution, 20(1), 23–27. kariere diplomantov in odlično visoko šolstvo (str. 71–86). Založba Univerze. https://ffupscale.s3.eu-central-1.amazonaws.com/pdf/ Fuller, I. C. (2012). Taking students outdoors to learn in high places. Area, INOVUP_UL-PEF_Specialne-didaktike.pdf 44(1), 7–13. Hafner, M. S. (2007). Field research in mammalogy: an enterprise in peril. Warren, K. (2015). Gender in outdoor studies. V Routledge international Journal of Mammalogy, 88(5), 1119–1128. handbook of outdoor studies (str. 360–368). Routledge. | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 37 STROKOVNA IZHODIŠČA Slika 1: Glasbila v glasbeni učilnici na prostem. Foto: Nina Novak, 2024 Učenje z igro se seli na prosto Learning through Play Moves Outdoors  Dr. Nina Novak, Val učenja iZVleČek: V prispevku je predstavljeno razmišljanje o pomenu učenja z igro, tudi proste igre izven učilnic. Učenje z igro je umeščeno v šolski kontekst. Predstavljene so nekatere teorije in spoznanja avtorjev, ki raziskujejo igro in njen pomen v širšem družbenem kontekstu. Z namenom podkrepitve teoretičnim in raziskovalnim dognanjem so predstavljeni primeri iger. Ključne besede: vpliv igre, prosta igra, učenje z igro, učenje na prostem, tvegana igra Abstract: The article presents reflections on the importance of learning through play, including free play outside the classroom. Learning through play is placed in the school context. Some theories and insights from authors who research play and its importance in a broader social context are presented. In order to support theoretical and research findings, examples of games are presented. Keywords: influence of play, free play, learning through play, outdoor learning, risky play 38 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | STROKOVNA IZHODIŠČA Močna vez med učenjem in igro igre podobno kot opredeliti definicijo ljubezni. kljub temu poskusita povzeti nekaj opredelitev, ki so jasne Yogman idr. (2018) povzemajo teorijo Brunerja, in in konkretne. na primer: igra je videti kot dejavnost pišejo, da je igra običajno zaščitena pred posledicami brez cilja, povzroča pa zadovoljstvo in veselje ter resničnega življenja. igra je del naše evolucijske vodi na naslednjo raven veščine. igra je za otroke dediščine, je temeljna za zdravje in nam ponuja nekaj naravnega, nič zapletenega. Otrok se preprosto priložnosti za vadbo in izpopolnjevanje veščin, igra, ne da bi mu kdo pokazal, kako se to počne. potrebnih za življenje v zapletenem svetu. isti avtorji Seveda pri tem govorimo o otroški igri, ki je naravna iz ameriške akademije pediatrov (prav tam) se v dejavnost in je notranje motivirana, otrok v njej uživa, svojem kliničnem poročilu sklicujejo na Vigotskega pomemben je proces oz. igralna dejavnost in ne nujno in poudarijo, da do učenja pride, ko se otroci aktivno doseganje ciljev; omogoča ustvarjanje konteksta za vključujejo v praktične dejavnosti znotraj podpornega otrokov razvoj (gibalni, čustveni, socialni, spoznavni) socialnega okolja ter da kopičenje novega znanja in učenje. Gre za priložnosti, da otroci razvijajo temelji na prejšnjem učenju, a pridobivanje novih domišljijo, samoregulacijo, učno motivacijo, socialne veščin omogočajo socialne in pogosto igrive interakcije, in sporazumevalne zmožnosti, predstavno mišljenje kar je poznano kot »območje bližnjega razvoja«, ki (Marjanovič Umek, 2010). Osnovnošolski otrok še obsega obvladovanje veščin, ki jih otrok ne zmore vedno potrebuje igro, kjer lahko preizkuša meje brez sam, a jih lahko razvije z minimalno pomočjo. Ob nadzora odraslih. take igre je v šoli in v domačem teh ugotovitvah in še mnogih drugih se hitro pojavi okolju otrok vedno manj, k čemur veliko pripomoreta mnenje, da to drži le za predšolske otroke. Delno je to res, a verjetno ne gre trditi, da s prehodom otroka strah pred nevarnostjo in želja po nadzoru. Pogosto v šolo prenehajo veljati vsa spoznanja, začne se odrasli tiste dejavnosti, v katerih sami ne vidijo smisla, druga razvojna teorija in podobno. Zato nadaljujem z označijo kot nekoristne in nepotrebne. Zaznati je navajanjem še nekaterih avtorjev. Prva sta Sahlberg prepričanja, da otrok/učenec z igro izgublja dragoceni in Doyle (2019), ki sta citirala mnogoštevilne študije, čas za »učenje« in pripravo na ocenjevanje znanja, ki potrjujejo, da je prav igra ključna za srečno tekmovanja ipd. ali pa za dodatne obšolske dejavnosti. otroštvo in odraščanje v samostojno odraslo osebo. Veljalo bi narediti študijo, ki bi ugotovila stresni učinek Povzemam nekatera njuna spoznanja: ostaja malo takega delovanja v otroštvu na kasnejši razvoj tesnobe konkretnih dokazov, ki bi govorili v prid temu, da in depresije ter pomanjkanje ustvarjalnosti. Zvaliti spodbujanje otrok k pridobivanju akademskega krivdo za pomanjkanje igre na pleča staršev je mogoče znanja v zgodnjem otroštvu (pri 4- do 6-letnih otrocih), najlažje in tudi nekorektno, saj mnogi celo otrokovo prispeva k dolgotrajni prednosti v učenju, prav tako otroštvo in začetno šolanje sledijo »receptu treh pa je premalo dokazov, ki bi govorili v prid temu, da magičnih sestavin«: prosta igra otroka, skupno branje z različne oblike domače naloge v času osnovne šole otrokom, skupni družinski obroki. Zato pa se postavlja vplivajo na akademsko uspešnost otrok (z dvema vprašanje, čemu igro umikati iz šolskih dejavnosti? izjemama, to sta samostojno branje in kratke naloge Hirsh Pasek (2009) je objavila rezultate raziskav o za osvežitev znanja). Otroška igra je pač skrivnost, načinu učenja mlajših učencev, v katerih zaključuje, kot so skrivnost tudi ljubezen, mir ali sreča. Zato da otroci potrebujejo »nestrukturirano prosto igro ne preseneča, da celo v strokovnem delu razvojne in igrivo učenje« z nežnim vodenjem odraslih, ker se psihologije najdemo trditev: »Motive, vsebinske otroci najboljše učijo, ko so angažirani in uživajo. in značilnosti in namen igre je težko razumeti in razložiti nenazadnje 31. člen konvencije o otrokovih pravicah z razumskimi pojmi.« (Horvat, Magajna, 1989). Sahlberg (1989) določa, da »Države pogodbenice priznavajo in Doyle (2019) trdita, da je lahko ovira v umeščanju otrokovo pravico do počitka in prostega časa, do igre in igre v vzgoji in izobraževanju tudi zato, ker ima pojem razvedrila, primernega otrokovi starosti, in do prostega igra toliko pomenov. lahko pomeni nogometno, udeleževanja kulturnega življenja in umetnost.« Vse košarkarsko igro in gledališko igro. avtorja (prav tam) skandinavske države so v svojih zakonih opredelile slikovito izrazita mnenje, da je opredeliti definicijo igro kot pravico otrok, kar zajema tudi pravico do  Učenje z igro Kaj vemo? Kaj dokazujemo? Kaj je treba storiti? Učenje skozi igro se dogaja skozi dejavno Podpira celostni zdrav razvoj, pridobivanje Naš cilj je razviti ustvarjalne, angažirane vključevanje, smiselne, ponavljajoče se in vsebin (npr. matematike) in veščin učenja učence, ki uspešno delujejo v 21. stoletju. socialno interaktivne izkušnje. (npr. izvršilne funkcije). | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 39 STROKOVNA IZHODIŠČA Preglednica 1: igrivo učenje oz. učenje z igro in veščine (prirejeno po Golinkoff in Hirsh Pasek, 2016) KONSTRUIRANJE KRITIČNO KREATIVNO SODELOVANJE KOMUNICIRANJE SAMOZAUPANJE ZNANJA RAZMIŠLJANJE RAZMIŠLJANJE Prevzemanje Dogovarjanje o Izpostavljenost Spraševanje in Iskanje možnosti Soočenje z lastni- različnih vlog v vlogah. jeziku, izpostavl- dogovarjanje za vključitev pri- mi izzivi, ko pre- družini: brat, ses- jenost npr. mate- pravil, posneman- pomočkov v igro vzemajo vloge. tra, oče, tudi hišni matiki, ko otroci je odraslih. (na primer obrn- ljubljenčki. plačujejo proda- jeno kolo postane jalcu sladoleda in tovornjak). si izmišljajo svoje valute. igre v šoli. Marjanovič Umek (2001) opredeli ključne in odkrivanja in da je čas, da otrokom zagotovimo podobnosti med igro in učenjem: redno igro v učilnici in zunaj nje, prosto igro, vodeno • pridobljene izkušnje in znanje otroka, igro in igrivo poučevanje in učenje, ali t. i. poglobljeno igro. S tem smo uporabili še en termin, ki je povezan • otrokovo iskanje različnosti, podobnosti in z igro, to je poglobljena igra, ki jo omenjena avtorja spreminjanja, opredelita kot kakovostno igro višjega reda, katere • metaspoznavne sposobnosti, metajezik, značilnosti so samostojnost otrok, notranja motivacija, metasporazumevanje. pozitivna čustva, procesna orientacija in uporaba domišljije. kadar je igra uporabljena pri pouku, govorimo o V prispevku je načrtno rabljeno poimenovanje didaktični igri, katere značilnost je, da z njo dosegamo učenje z igro. V tuji strokovni literaturi najdemo izraz vzgojno-izobraževalne cilje (Marjanovič Umek, 2001). »playfull learning« in morda bi bilo bolje ohraniti tukaj se postavi vprašanje, ali je torej prosta igra neposreden prevod iz angleščine, torej igrivo učenje. lahko del šolskega programa. Odgovarjam z odločnim toda bojazen, da bi bil izbor tega poimenovanja da, saj igra in raziskovanje izhajata iz otrokove povsem napačno razumljen, je velika. Strah pred narave, ki vključuje radovednost. temeljni elementi izgubo znanja v ožjem smislu je v našem šolskem radovednosti so: usmerjena pozornost oz. interes, prostoru še kako prisoten, saj se igra in čas zanjo opazovanje in postavljanje vprašanj. torej vsaka igra pogosto dojema kot nekaj, kar učenci počnejo, ko vse vključuje raziskovanje. V šoli pa lahko znotraj učnih ostalo končajo, ko je čas za odmor ali celo, kot nekaj, načrtov najdemo številne cilje, ki zahtevajo učenje z kar ne sodi v šolo. raziskovanjem ali vsaj z odkrivanjem. Prosta igra je Po drugi strani pa se lahko naslonimo na izkušnje in brez posebnih usmeritev in lahko predstavlja učinkovit spoznanja z igrivim učenjem oz. učenjem z igro, ki uvod v spoznavanje življenjskega okolja, spodbujanje govorijo o vplivih učenja z igro na razvoj prilagodljivih pozornosti, ubeseditev, iskanje rešitev in reševanje in medsebojno povezanih veščin sodelovanja, problemov. komuniciranja, konstruiranja znanja, kritičnega mišljenja, ustvarjalnosti in samozavedanja (avtorja Igra in učenje na prostem Golinkoff in Hirsh Pasek (2016) jih na osnovi angleških poimenovanja imenujeta »6 C«). Obstaja veliko dokazanih prednosti učenja zunaj učilnice ali učenja na prostem. Raziskave kažejo, da Sahlberg in Doyle (2019) trdita, da šolam lahko energijo lahko učenje na prostem izboljšuje akademske dosežke daje prav atmosfera igrive radovednosti, ustvarjalnosti ter podpira fizično, duševno in čustveno zdravje (npr. Rickinson idr., 2004). ko učitelj sistematično in načrtno učencem omogoča učne izkušnje na prostem, jim daje priložnost, da svoje znanje uporabijo in preizkusijo »Igra ni mašilo, ko nimamo kaj usvojene koncepte v resničnem svetu. Učencem je početi.« omogočeno, da se povežejo z naravo oz. zunanjim okoljem, da uporabijo svoja čutila za raziskovanje, da so L. Marjanovič Umek bolj angažirani in se lahko bolje osredotočijo. Ob vsem tem pa ne gre zanemariti koristi, ki jih imajo učenci na področju fizičnega zdravja in dobrobiti, saj učenje 40 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | STROKOVNA IZHODIŠČA na prostem prinaša tudi gibanje na prostem in to med da imajo otroci v povprečnem dnevu le pol ure časa za šolskim učenjem. prosto igro (v vrtcu, kasneje bistveno manj). Preostali igro v šoli lahko ločujemo na prosto igro otrok samih čas je večinoma zapolnjen s poučevanjem matematike in kot vodeno igro, v kateri odrasli vodijo otroke, skozi in pismenosti. (Miller in almon, 2009; kos in Jerman, fizične, socialno-čustvene in kognitivne dejavnosti, v 2013) učilnici ali na prostem. Razmišljanje o igri na prostem nadaljujem še z Manj ko je igra vodena, manj se odrasla oseba v enim pogostim vprašanjem: »Kaj se bodo naučili, če igro vključuje. ko pa odrasla oseba (učitelj) posega se bodo samo igrali zunaj?« Vprašanje je verjetno v igro, naj s svojim odnosom do otrok, didaktično provokativno in ga je bolj smiselno in produktivno komunikacijo in interakcijo sproža dejavnost otrok, spremeniti v vprašanje »Česa se otroci ne bodo naučili spodbuja, usmerja in dopolnjuje tako, da bodo učenci z igro na prostem?« Če je igra opredeljena kot vrhunec optimalno obdelali neko učno vsebino in dosegli cilje učenja, je težko razumeti vrednost igre. Zato se konkretne ter načrtovane didaktične igre (novak, 2022). naslonimo na spoznanja nevroznanosti. Whitebread Če odrasli igro ves čas prekinja in priganja, potem jo (2016) poroča o izsledkih raziskav, ki so pokazale, da otroci razvrednotijo, saj vnaprej predvidijo, da ne bo igrive dejavnosti kot tradicionalno poučevanje vodijo dovolj časa, da bi se igra razvila in zato vanjo ne vlagajo k globinskemu učenju in motiviranosti, da igra vlog truda (tovey, 2007). V raziskavah je bilo ugotovljeno, vpliva na razvoj veščin in pismenosti ter da fizične in družabne igre in igriva gradnja iz predmetov (npr. zidaki, les) spodbujajo razvoj intelektualne in emocionalne samoregulacije. k temu lahko dodamo tudi ugotovitev avtorja Rajovića (2016): »Stare igre, kot Učenje z igro so: frnikole, gumitvist, ristanc, ravbarji in žandarji … To so idealne igre. Pri njih se razvija akomodacija, orientacija, ravnovesje, otrok mora razmišljati, kam se bo skril, skratka otrok razmišlja … Mi pa smo te igre pozabili, jih ni več! Otrok leži in gleda v računalnik. Tudi starši otrokom ponudijo škodljive igre. Moramo pa jim ponuditi igre, ki terjajo gibanje in razmišljanje.« Prosta Vodena Didaktična Neposredno ko govorimo o pomenu igre in dejavnostih na igra igra igra poučevanje prostem ne moremo mimo izraza, ki se vedno pogosteje uporablja tudi v strokovni literaturi. to je t. Otroci Otroci izvajajo Učitelj določa Odrasli/učitelj i. tvegana igra (prim. Brussoni idr. 2015). tvegana igra usmerjajo dejavnost/igro, igro, pravila določa igro, na prostem spodbuja ustvarjalnost, rezilientnost in in vodijo odrasli/učitelj in omejitve jo nadzoruje razvoj socialnih veščin. Omenjeni avtorji govorijo o dejavnost/igro. usmerja. za igro. in podaja niz navodil in vplivih take igre na boljše psihično-socialno zdravje pravil. otrok. Med tveganimi igrami tako najdemo dejavnosti, v katerih učenci: • plezajo na visoke predmete, • doživljajo hitrost gibanja, npr. na gugalnem drogu, • uporabljajo nevarna orodja, kot so npr. žage, • izvajajo dejavnosti v bližini ognja in vode, • sodelujejo v grobi igri z drugimi (borilne igre), • za nekaj časa »izginejo«, npr. skrivalnice. V šoli hitro preidemo mejo, ki deli prosto igro od vodene ali usmerjene igre (tudi didaktične igre). Razliko ponazarjajo primeri iger, ki vse potekajo na prostem. V procesu proste igre med otroci intenzivno poteka razvoj empatije, saj se morajo otroci naučiti vživljati se v Shema 1: Razmerje med vpletenostjo otroka in odraslega v igro čustva in doživljanje svojih vrstnikov, če želijo ohraniti Avtorica: Nina Novak, 2024 prijatelje ob sebi v igri (Gray, 2013)  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 41 STROKOVNA IZHODIŠČA • pisanje jedilnih listov in sprejemanje naročil v Prosta igra kuhinji na prostem, kjer učenci »kuhajo« iz blata,  Otrokom dopuščamo prosti čas za igro v gozdu, pri peska in listja; čemer otroci potrebujejo dovolj časa, da se igra razvija • pravljični sprehod, v katerem učenci berejo dele in da so lahko ustvarjalni. Učitelj opazuje otroke. pravljice, ki so nameščeni v zunanjem prostoru, kar lahko povežemo tudi z urejanjem zaporedja Delno usmerjena igra dogodkov v zgodbi;  Učitelj spodbudi igro otrok in se npr. obleče se v • igra vlog kot oblika intervjuja z objektom v naravi, čarovnika in začnite čarobno pustolovščino, kar pri čemer se učenci razdelijo v pare. Prvi učenec otrokom pomaga do idej za nadaljevanje igre vlog. izvaja intervju, drugi pa predstavlja objekt v naravi. Podobno lahko učitelj poda pobudo za igro skrivalnic na Vprašanja so lahko na primer: kaj si danes počel?, dogovorjenem območju. Ko otroci pridobijo zaupanje, koliko si star?, kako dolgo si že tukaj?, Od kod jim prepusti vodenje igre oz. ustvarjanje lastnih iger. prihajaš?, kako se počutiš v okolju, v katerem živiš?, O čem sanjaš?, kaj si želiš?, kaj si želiš od ljudi?, kaj bi Usmerjena in vodena igra rad vprašal človeka?.  Učencem podamo navodilo, da bodo zbirali različne igra na prostem je lahko namenjena razvijanju veje, palice, za pripravo tabornega ognja. Dogovorimo veščine komunikacije in sodelovanja. taka je igra se za pravila za varno nošenje palic. Na primer, držite imenovana Pajkova mreža, njen namen pa je razvijanje palice nižje od trebuha ali pa koničaste palice obrnemo skupne strategije za rešitev problema in spodbujanje proti tlom. Vsak učenec išče svoje palice in jih prinese sodelovanja. izvedemo jo tako, da med dve drevesi ali na skupni prostor, kjer palice urejajo, razvrščajo in med dva droga navežemo mrežo iz vrvi. Cilj učencev je, uvrščajo (palice dolge kot roka, dolge kot noga, dolge od da pridejo z ene na drugo stran mreže. Seveda se mreže 2 do 3 pedi). ne smejo dotakniti in vsaka odprtina v mreži se lahko uporabi le enkrat. igra ima preveč elementov fizične bližine, da bi jo izvajali v prvi fazi, saj bi se tako lahko udeleženci počutili nelagodno. lahko pa jo naredimo bolj zahtevno tako, da se učenci vmes ne smejo Vključevanje igre na prostem pogovarjati ali pa da se ves čas igre držijo za roke. v dejavnosti obveznega in igra na prostem je lahko povezana z izbiro virov. Zato razširjenega programa je treba premisliti, v katerem okolju/prostoru bomo igro izvajali, da bodo učenci lahko na ustvarjalen Razvijanje bralne pismenosti ali natančneje utrjevanje način uporabljali, kar jim okolje ponuja. tako lahko branja in pisanja na prostem je izvedljivo na več načinov. Učitelj lahko veliko spremembo naredi že s tem, da vsakodnevno učenje črk začenja z dejavnostmi na prostem (iskanje besed na določen glas, iskanje črk v zapisih v »Stare igre, kot so: frnikole, okolju, pisanje/risanje »črk« v velikih formatih na primer na asfaltnih površinah), prav tako pa lahko delovne gumitvist, ristanc, ravbarji in liste namenjene učenju pisanja zamenja z dejavnostmi žandarji … To so idealne igre. na prostem. Dejavnosti na prostem ne nadomestijo prepotrebnega sistematičnega učenja branja in pisanja Pri njih se razvija akomodacija, v učilnici in v urejenem strukturiranem prostoru, pač orientacija, ravnovesje, otrok mora pa proces branja in pisanja izboljšujejo, podpirajo in spodbujajo učence v njihovi želji in radovednosti do »znati razmišljati, kam se bo skril, skratka brati in pisati«. Dejavnosti na prostem, ki so povezane otrok razmišlja … Mi pa smo te z učenjem branja, pisanja, govorjenja in poslušanja ter hkrati vključujejo elemente igre, so lahko: igre pozabili, jih ni več! Otrok leži • ustvarjanje muzeja na prostem, pri čemer učenci in gleda v računalnik. Tudi starši ustvarjajo znake za kraje, ki so pomembni, otrokom ponudijo škodljive igre. predmete, ki jih razstavljajo in obveščanje drugih o tem, kaj lahko v muzeju vidijo; Moramo pa jim ponuditi igre, ki • lov za zakladom, pri čemer učenci berejo zemljevide terjajo gibanje in razmišljanje.« ali aplikacije za odkrivanje rastlin in živali v okolju; 42 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | STROKOVNA IZHODIŠČA organiziramo gradnjo zavetišč za živali v gozdu ali sta igra in učenje na prostem najbolj učinkoviti metodi. pa glasbil v glasbenem kotičku na šolskem dvorišču, Mogoče stanje v Sloveniji še ni tako tragično, a pretirano kjer smo predhodno pripravili gradnike za izdelavo poudarjanje ocenjevanja znanja, zunanjega preverjanja glasbenih instrumentov. znanja, frontalno in uniformirano poučevanje, ozko postavljen kurikulum ter napačen koncept uspeha s igra na prostem ponuja priložnost za izboljšanje poudarjanjem neuspeha so pasti, katerih se je potrebno v številnih veščin, ena od teh priložnosti so odmori, ki velikem krogu in načrtno izogibati. lahko postanejo bistveni del otrokovega šolskega dne prav zaradi nestrukturirane igre na prostem. nekatere države (na primer švedska), ki so otrokom kot odziv na njihovo nemirnost omogočile več odmorov, opažajo večji akademski uspeh med otroki, ko odraščajo. Druga Viri in literatura priložnost so dejavnosti razširjenega programa, ki s svojo odprtostjo in heterogenostjo omogočajo, da se Brussoni, M., Gibbons, R, Grey, C., Ishikawa, T., Sandseter, E. B. H., Bienenstock, A., Pickett, W. (2015). What is the relationship between učenci učijo skozi različne vrst iger. risky outdoor play and health in children? A systematic review. International Journal pf Environmental Reasrch and Public Health, 12(6), 6423–6454. Namesto zaključka Golinkoff, R. M., Hirsh-Pasek, K. (2016). Becoming brilliant: What science O pomenu učenja na prostem in igre na prostem velja tells us about raising successful children. American Psychological Association. razmišljati tudi kot o dejavniku varnega in spodbudnega Gray, P. (2013). The play deficit. http://aeon.co/essays/children-today- učnega okolja. Zanimivo je, da tudi tisti šolski sistemi, ki so are-suffering-a-severe-deficit-of-play leta v vrhu rezultatov mednarodnih raziskav, ugotavljajo, Hirsh-Pasek, K. (2009). A mandate for playful learning in preschool: da otrokom primanjkuje blagostanja, čustvene dobrobiti Applying the Scientific Evidence. Oxford University Press. 3. in ustvarjalnosti. tak primer je država Singapur, ki je Horvat, L., Magajna, L. (1989). Razvojna psihologija (2. natis, str. 263). uvedla učenje na prostem in učenje z igro v vrtce in šole. Državna založba Slovenije. igra z namenom/ciljem je celo glavni element šolske Yogman, M., Garner, A., Hutchinson, J., Hirsh-Pasek, K., Golinkoff, R. M. in reforme omenjene države (Zaharia in Ungku, 2017). Committee on Psychosocial Aspects of Child and Family Health. (2018). The power of play: A pediatric role in enhancing development in young Verjamem, da bo tudi prenova učnih načrtov okrepila children. Pediatrics, 142(3). pomen igre in učenja na prostem za učenje mlajših Konvencija o otrokovih pravicah. (1989). Svet Evrope. https://www.gov. učencev. V prispevku omenjena akademija ameriških si/assets/ministrstva/MIZS/SRI/Konvencija_o_otrokovih_pravicah.pdf pediatrov izpostavlja, da je skrajni čas, da osmislimo Kos, M., Jerman, J. (2013). Learning about herbs and spices in the učno okolje, ki bo temeljilo na povezovanju učenja s preschool period. US-China education review, 3(10), 777–783. čustvenim in fizičnim zdravjem otrok/učencev, pri čemer Marjanovič Umek, L. in Kavčič, T. (2001). Otroška igra. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Psihologija otroške igre. Od rojstva do vstopa v šolo. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Marjanovič Umek, L. (2010). Pojmovanje otroka v sociokulturni teoriji Vigotskega – spremna študija. V L. Marjanovič Umek in S. Gaber (ur). Govor in mišljenje (str. 373–400). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Miller, E., Almon, J. (2009). Crisis in the kindergarten: Why children need to play in school. Aliance for Childhood. Novak, N. (2020). Didaktična igra kot priložnost za spremljanje razvoja otroka: delavnica. Razredni pouk, 22(1), 30–32. Novak, N. (2022). Zakaj je učencem na razredni stopnji potrebno zagotavljati čas in prostor na igro? Razredni pouk, 24(3), 20–23. Rajović, R. (2016). Kako z igro spodbujati miselni razvoj otroka (1. ponatis, str. 130). Mladinska knjiga. Sahlberg, P., & Doyle, W. (2019). Let the children play: for the learning, well-being, and life success of every child (1st ed., str. XVII, 445). Oxford University Press. Rickinson, M., Dillon, J., Teamey, K., Morris, M., Choi, M. Y., Sanders, D. and Benefield, P. (2004) A review of research on outdoor learning. Preston Montford, Shropshire: Field Studies Council. Tovay, H. (2007). Playing Outdoors: Spaces And Places, Risk And Challenge: Spaces and Places, Risks and Challenge. McGraw-Hill Education. Whitebread, D. (2011). Hard evidence: At what age are children ready for school? The Conversation. Slika 2: Glasbila v glasbeni učilnici na prostem Zaharia, M., Ungku, F. (2017). In the hunt for new ideas, Singapore eases Foto: Nina Novak, 2024 obsession with grades. Reuters. | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 43 STROKOVNA IZHODIŠČA Razvoj jezikovnih zmožnosti pri pouku na prostem  Language Development in Outdoor Environments Mag. Katarina Dolgan, Zavod RS za šolstvo iZVleČek: Namen prispevka je predstaviti bralcem, kako lahko pouk na prostem prispeva k razvoju jezika pri otrocih, od štirih do osem let. V prispevku so opisani primeri in primerjave med različnimi pristopi za izvajanje pouka na prostem, in sicer učiteljev iz Slovenije, vzgojiteljev iz Nemčije in učiteljev s Švedske. Svoje izkušnje iz prakse so delili po tem, ko so bili vključeni v mednarodni Erasmus+ projekt ELaDiNa (Early Language Development in Nature). V času projekta so spoznavali vpliv pouka na prostem na razvoj jezika, preizkušali in razvijali različne pristope ter z otroki v vrtcih ter učencih v šolah izvajali različne dejavnosti v naravi in na prostem. V prispevku so predstavljene tudi različne strategije, ki so jih udeleženci projekta preizkušali, a jih lahko vsi učitelji in vzgojitelji uporabljajo za spodbujanje jezikovnih zmožnosti otrok in učencev pri pouku na prostem pa tudi v učilnici. Predstavljene so primerjave med didaktičnimi pristopi izvajanja pouka na prostem učiteljev in vzgojiteljev iz treh različnih evropskih držav – Slovenije, Nemčije in Švedske. Ključne besede: pouk na prostem, razvoj jezikovnih zmožnosti, komunikacijske spretnosti, strategije za razvoj govorno jezikovnih zmožnosti, primerjava didaktičnih pristopov Abstract: This paper will demonstrate how outdoor education can contribute to language development in children aged 4 to 8. It provides examples and comparisons between different approaches to outdoor learning from Slovenian, German, and Swedish educators. They share their practical experiences based on participation in the international Erasmus+ project ELaDiNa (Early Language Development in Nature). During the project, members learnt about the impact of outdoor education on language development and experimented with different approaches. They engaged in various activities in nature and outdoors with kindergarten and school children. The strategies tested can facilitate language development in youngsters (pupils) in outdoor and/or indoor lessons. Comparisons are drawn between the didactic approaches of educators from the three different European countries. Keywords: outdoor education, language development, communication skills, strategies for oral language development, comparison of didactic approaches 44 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | STROKOVNA IZHODIŠČA Uvod na primer, kako na različnih koncih naše države isto stvar poimenujemo na različne načine, pogosto Govorne in jezikovne zmožnosti različni otroci različno uporabljamo različne naglase, različna narečja in različno razvijajo, odvisno od kulture oz. družbe, v kateri živijo besedišče. Če upoštevamo vso to različnost kulturnega in odraščajo. enako velja tudi za njihov razvoj jezika. okolja, v katerem otrok odrašča, ter razlike v podpori Po Marjanovič Umek (1990) sta govor in posledično tudi in spodbujanju pouka in igre na prostem, so lahko jezik v otrokovem razvoju zelo pomembna, saj gre pri razlike med otroki zelo velike. Zato bi želeli predstaviti tem za oblikovanje otroka kot posameznika, družbenega različne pristope k podpori razvoja jezika na prostem, s bitja in za vzpostavljanje komunikacije z okolico. poudarkom na razvoju jezikovnih in komunikacijskih Če pa najprej pogledamo otrokov celostni razvoj, lahko zmožnosti v različnih naravnih okoljih, obenem pa vidimo, da ima na njegov razvoj velik vpliv okolje, v predstaviti razlike v pristopih med tremi državami - katerem odrašča. ta je opredeljen v Bronfenbrennerjev Slovenijo, nemčijo in švedsko. ekološkem modelu (Bronfenbrenner, 1979), po katerem vse, kar se dogaja v otrokovi okolici, neposredno in Razvoj jezika pri učenju v naravi posredno vpliva na otrokovo razvoj. Čeprav v predstavljenem ekološkem modelu po Bronfenbrennerjev ekološki model, znan tudi kot Bronfenbrennerju (Bronfenbrenner, 1979) narava ekološka teorija sistemov, je okvir za razumevanje, kako ni omenjena, ima pomemben vpliv na otrokov različni dejavniki vplivajo na razvoj posameznika. Model psihomotorični in čustveno-socialni razvoj. Vpliv učenja v poudarja, da je razvoj rezultat dinamične interakcije naravi na razvoj otrok so preučevali številni raziskovalci, med posameznikom in različnimi ravnmi vplivov ki so prepoznali pomen izkušenj, pridobljenih na iz okolja. Model je sestavljen iz petih medsebojno prostem, na kognitivni, čustveno-socialni in telesni ravni. povezanih sistemov (Microsoft, 2024): naravno okolje pa otrokom ne pomaga le pri telesnem Bronfenbrennerjev ekološki model in čustvenem razvoju. Pomembno vpliva tudi na razvoj jezika ter na razvoj komunikacijskih spretnosti otroka. Mikrosistem tako lahko v literaturi zasledimo številne avtorje, ki so  To je najbližje okolje posameznika, ki vključuje družino, se ukvarjali z raziskovanjem vpliva učenja v naravi na prijatelje, šolo in druge neposredne stike. Vplivi v razvoj jezikovnih zmožnosti. Wilson opisuje, kako lahko mikrosistemu so najmočnejši in najbolj neposredni. narava kot bogato učno okolje zagotovi priložnosti za učenje jezika (Wilson, 2018), Richardson in drugi (2023) Mezosistem pa opisujejo prednosti, ki jih ima lahko bivanje v naravi  Ta raven zajema interakcije med različnimi mikrosistemi, za učenje jezika. Čeprav raziskave potrjujejo, da narava na primer med družino in šolo. Povezave med lahko koristi govornemu in jezikovnemu razvoju temi sistemi lahko pomembno vplivajo na razvoj majhnih otrok, se ta koncept/pristop v neposredni posameznika. praksi vrtcev in šol še ne uresničuje. tudi pri pedagoških Eksosistem delavcih, vključenih v projekt elaDina iz treh različnih  Vključuje širše socialne sisteme, v katerih posameznik ni evropskih držav, so se pokazale velike razlike pri njihovih neposredno vključen, vendar še vedno vplivajo nanj. To pedagoških praksah izvajanja pouka na prostem kot sta starševsko delovno okolje ali lokalna skupnost. didaktične strategije. Makrosistem Raznolikost pristopov k igri in  Ta raven zajema širše kulturne in družbene vrednote, norme in zakone, ki oblikujejo okolje posameznika. učenju v naravnem okolju V nadaljevanju bodo predstavljene ugotovitve, do katerih Kronosistem smo prišli, ko smo primerjali prakso razvoja jezikovnih  Ta raven upošteva časovne spremembe in prehode, zmožnosti učencev pri pouku na prostem v Sloveniji, kot so pomembni življenjski dogodki ali zgodovinske nemčiji in na švedskem. Predstavniki iz omenjenih spremembe, ki vplivajo na razvoj posameznika. držav so sodelovali v evropskem projektu za razvoj jezikovnih zmožnosti pri učenju v naravi, poimenovanem Bronfenbrennerjev model poudarja, da so ti sistemi elaDina (kokalj idr., 2023). Pri analizi podatkov iz tega medsebojno povezani in da spremembe v enem sistemu raziskovalnega projekta so bile v različnih državah lahko vplivajo na druge sisteme. ta celostni pristop ugotovljene nekatere pomembne skupne značilnosti pa pomaga razumeti, kako kompleksni in večplastni so tudi razlike med različnimi pristopi k razvoju jezikovnih vplivi okolja na razvoj posameznika. zmožnosti pri učenju v naravi. na razvoj jezika in besedišča otroka zagotovo vpliva Vsi udeleženci mednarodnega projekta elaDina so kulturno okolje, v katerem se otrok razvija. Pomislite, bili vzgojitelji ali učitelji otrok, starih od 3 do 7 let.  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 45 STROKOVNA IZHODIŠČA namen projekta je bil prepoznati, poudariti in izkoristiti možnosti in priložnosti, ki jih ponuja učenje v naravi takšnih dejavnostih ne moreš biti nikoli preveč za izboljšanje otrokovih jezikovnih zmožnosti ter previden. Zato torej toliko pravil in dolžnosti, za komunikacijskih spretnosti. Udeleženci so delili katere se z učenci dogovorimo, preden gremo izkušnje ter opisali dejavnosti, ki so jih izvajali v svojih ven. Zame strukturiran pouk na prostem pomeni praksah, in kako so raznolike priložnosti pri učenju več nadzora nad dogajanjem in posledično manj v naravi pripomogle k razvoju govorno-jezikovnih možnosti za poškodbe.“ zmožnosti otrok in učencev. Udeleženci projekta so imeli priložnost preizkusiti različne strategije in nato predstaviti svoje izkušnje ter odzive otrok in učencev. ko smo v raziskovalnem projektu analizirali tudi druge Primeri praks, ki jih bomo predstavili, kažejo, kako praktične primere drugih slovenskih učiteljev, smo lahko predhodne izkušnje udeležencev, šolski sistem, iz opazili, da so načrtovali podobno strukturo in zelo dobro katerega prihajajo, ter osebni pristop učitelja k pouku na organizirane dejavnosti z veliko podpornega didaktičnega prostem vplivajo na izbiro dejavnosti, preko katerih se gradiva. Večina je navedla enak razlog za poseben pristop otroci učijo jezika pri učenju v naravnem okolju. k učenju na prostem – varnost je na prvem mestu. V Sloveniji V Nemčiji ko smo Majo, učiteljico 1. razreda osnovne šole v Po drugi strani pa je bilo pri nemških vzgojiteljih v Sloveniji, vprašali, kako uporablja jezikovne strategije v vrtcu zaznati drugačen pristop k razvoju jezika pri naravi, je povedala: učenju v naravi, saj dejavnosti na prostem ne načrtujejo tako podrobno kot njihovi slovenski kolegi. So precej „Preden sem se z učenci odpravila v naravo, sem bolj intuitivni in zdi se, da je zanje »slediti otrokovim skrbno prebrala in izbrala cilje iz učnega načrta, pobudam – vzpostaviti skupno pozornost« samoumevno. ki se navezujejo na pouk na prostem. Potem sem Otroci še posebej uživajo v pogovoru, kadar je skupna izbrala strategijo in se nanjo osredotočila. V skladu pozornost usmerjena na predmet ali temo, ki jim nekaj z učnim načrtom sem začela načrtovati različne pomeni. Da bi učitelj lahko vzpostavil tako situacijo, pa dejavnosti za učence, da bi – tudi s pomočjo mora v dialogu brzdati svoje ideje, prepustiti pobudo izbranih strategij – dosegli zastavljene cilje. otroku in v celoti slediti njegovim interesom. Fisher (2016, Pripravila sem raznovrstno didaktično gradivo str. 76) pojasni, da »se lahko pedagog uglasi z otroki le, če in staršem poslala obvestilo, kdaj, kje in kaj bomo ga ti očarajo.« a čeprav se to morda zdi logično, pa taka počeli, ko se bomo odpravili v gozd. raven interakcije terja, da se pedagog otroku popolnoma posveti in mu nameni vso svojo pozornost, kar je v Preden smo odšli v gozd, sem se z učenci podrobno okoljih, kjer je veliko dogajanja, pogosto težko. pogovorila o dejavnostih, pravilih in njihovem vedenju. Ko smo prišli tja, so točno vedeli, kaj V opisanem primeru lisa-Marie, vzgojiteljica v vrtcu v morajo narediti. Začeli so z dejavnostmi, običajno nemčiji, pojasni, kako v naravi otroke opazuje, z njimi v majhnih skupinah. To je bila priložnost, sodeluje in uporabi naravo kot podporo govoru in jeziku. da preizkusim različne strategije, še zlasti Otroci v njeni skupini so stari od štiri do šest let. „osredotočenje na tihe otroke“. Ugotovila sem, da imam več časa za pogovor in posameznike, „Ko grem z otroki ven, jim rada nudim čas in prostor če dobro načrtujem dejavnosti za učence in če za samostojno igro. Ko jih opazujem med prosto, ti točno vedo, kaj morajo početi, ko pridemo v nestrukturirano igro, vidim, kako razmišljajo, kaj gozd. Skoraj vsi člani skupin so uspešno opravili jim je všeč, kaj je v središču njihovega zanimanja vse dejavnosti. Ob povratku v učilnico smo ... Hkrati dobim vpogled v njihove socialne stike preverili odgovore na delovnih listih in večinoma in raven njihovih sporazumevalnih zmožnosti. so bili pravilni. Dan smo zaključili z refleksijo in Osnovne dejavnosti, kot sta igranje z blatom ali samovrednotenjem novo pridobljenega znanja in skakanje po lužah, so odlična priložnost, da lahko občutkov otrok med dejavnostmi. Za učence je bil tudi sama sodelujem pri njihovi igri. Sproščeno dan v gozdu eden izmed »najboljših« šolskih dni in vzdušje ter varno in spodbudno učno okolje vsi smo se strinjali, da bi jih moralo biti več. okrepita otrokovo željo, da svoje občutke, strahove, Toda organizirati takšen dan s šestletniki ... No, vznemirjenje, vse, kar se dogaja v njih in okoli njih, to je pravi izziv! Pogosteje bi šla z njimi ven, ker se deli z vsemi, ne glede na to, ali je to njegov prijatelj očitno več naučijo in bolje počutijo, vendar me je ali jaz. Preprosto sledim otrokovemu zgledu in se zelo strah, da bi se komu kaj zgodilo. Pri izvajanju poskušam vključiti, kolikor se le da. 46 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | STROKOVNA IZHODIŠČA thina, švedska pedagoginja, pojasni, kako pri Zunanjemu opazovalcu, ki ne pozna pomembnega poučevanju uporablja zunanje prostore: vpliva teh dejavnosti na razvoj sporazumevalnih zmožnosti otrok, bi se vse to lahko zdelo smešno ali celo izguba časa. Toda vzgojitelj, ki izkusi, kako „Odkar poučujem, je učenje na prostem del moje je biti vključen v otrokov krog in se lahko z njim prakse. S tem sem odraščala in če se ozrem dejansko igra kot enakovreden član, dobi vpogled nazaj, lahko rečem, da sem se največ in najbolj v razmišljanje otrok in priložnost, da ugotovi in učinkovito učila, ko sem bila obkrožena z naravo. izboljša njihove sporazumevalne zmožnosti. Na Švedskem smo z njo res zelo povezani. Morda je to glavni razlog, da grem s svojimi učenci tako To je glavni razlog, zakaj se včasih odpravimo pogosto ven. ven in počnemo vse, kar bi otroci radi počeli. Ni V okolici naše šole imamo veliko prostranih pomembno, ali je sončno ali dežuje. Njihovi predlogi površin, kjer se lahko otroci igrajo, opazujejo so tisti, ki največ štejejo. Poskušamo jih uresničiti, ali bolje spoznavajo osnovne procese v naravi. če je le mogoče. To je čas za zabavo in veselje, hkrati Večkrat se nam ob sobotah pridružijo tudi starši, pa se drug od drugega veliko naučimo. Vsi zelo ki pomagajo pri urejanju zunanje okolice naše uživamo v preživljanju časa v naravi.“ šole. Vsak otrok v oddelku ima svoj prostor za shranjevanje osnovne opreme, da gre lahko ven v analiza prej opisanih pristopov k zgodnjemu vseh vremenskih razmerah in pogojih. Vsak mora jezikovnemu razvoju pri učenju v naravi iz Slovenije poskrbeti za svoje stvari. in nemčije nam pokaže, da sta si pedagoška pristopa Na začetku šolskega leta določimo pravila diametralno nasprotna. Res je, da je šlo pri opisanih o gibanju na prostem, otroci jih poznajo in primerih za učiteljico in vzgojiteljico različno starih otrok, upoštevajo celo šolsko leto. Vedo tudi, da če si vendar se je tak pristop izkazal kot praksa tudi pri ostalih želijo malo svežega zraka ali razgibavanja, ne udeležencih. tako v Sloveniji, kot v nemčiji. a čeprav gre potrebujejo posebnega dovoljenja za odhod na za popolni nasprotji, ni nujno, da je eden od pristopov dvorišče učilnice. Mimogrede, vsaka učilnica na šoli boljši ali da daje boljše rezultate; katerikoli od njiju je ima svoj zunanji prostor. primeren in potreben za razvijanje govornih in jezikovnih zmožnosti otrok pri učenju v naravi. ko razmišljate o tem, Ko gremo ven, smo osredotočeni na odkrivanje kako bi radi izvajali praktično delo z majhnimi otroki, je novih stvari, opazujemo, kaj je novega, in vredno razmisliti, kateri od predstavljenih pristopov bi poskušamo najti čim več odgovorov na vprašanja, bil ustreznejši za vaše otroke in zastavljene cilje, ali pa ki smo si jih zastavili v učilnici. Otroci so vajeni morda izberete svojo različico nekje vmes. dela v paru ali skupini, nekateri raje delajo sami – to je odvisno od njih. Delo v parih ali skupinah Na Švedskem jim daje priložnost za razvijanje socialnih in komunikacijskih veščin. Pri dokončanju naloge Pristop švedskih učiteljev nam ponuja povsem sledijo istemu cilju in dokaj hitro se naučijo, da je drugačen vidik. na splošno menijo, da ima učenje uspeh skupine odvisen od vsakega posameznika na prostem povsem drugačen pomen v njihovem v skupini. Tako je veliko priložnosti za pogovor z šolskem vsakdanu. ne namenjajo mu toliko časa za vsakim učencem v oddelku.“ načrtovanje, kot njihovi kolegi iz drugih dveh držav. to pa predvsem zato, ker je to njihova dnevna rutina. ko smo švedske učitelje vprašali, katera strategija ne gredo ven le nekajkrat na mesec, ampak vsak spodbujanja jezika pri učenju v naravi se jim zdi dan. Pravijo, da je vsak dan popoln dan za učenje na najbolj učinkovita, so pojasnili, da je »pogosta raba prostem. to je deloma tudi posledica švedske tradicije neznanih besed« pristop, ki ga največkrat uporabijo. učenja na prostem in dejstva, da to najbolj vpliva na Zdi se, da otroci dobro sodelujejo in da je sodelovanje organiziranost in opremljenost šol. Večina učilnic v učinkovito pri odkrivanju novih spretnosti, švedskih šolah in vrtcih ima neposreden dostop do nadarjenosti in razvoju besedišča. širjenje besednega učilnice na prostem. Zato ni treba načrtovati posebnih zaklada je ključna spretnost pri razvijanju govornih dni ali učnih ur, da bi se otroci lahko učili o naravi v in jezikovnih sposobnosti. Besede in njihove pomene naravi. Če se morajo, na primer, naučiti, kako gojiti je treba varno shraniti v pojmovne mape, da jih lahko solato, se tega ne učijo s pomočjo videoposnetka ali prikličemo, ko jih potrebujemo. Varno pomnjenje je branja, ampak gredo ven, posejejo semena, zanje podprto, če sogovorci (učitelji ali vzgojitelji) v dialogu dobro skrbijo, opazujejo njihovo rast in se naučijo, kaj omogočajo intenzivno raziskovanje z vsemi čutili in potrebuje solata za rast. Vsega se torej naučijo preko jezikovno spremljajo ta proces. Pri pomnjenju nove izkustvenega učenja. ali neznane besede so koristne večkratne ponovitve.  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 47 STROKOVNA IZHODIŠČA Vsako besedo je treba slišati 60- do 80-krat in jo besed, zlasti pridevnikov, če želijo opisati vse, kar čutijo izkusiti v različnih kontekstih, preden jo lahko aktivno ali doživljajo. Predstavljajte si, da morajo v parih opraviti uporabljamo. Odvisno od tega, kako abstraktna je ta neko dejavnost za dosego skupnega cilja (pripraviti beseda za otroka (kokalj idr., 2023). ptičjo hišico, vrtno ali rožno gredico ...). take dejavnosti otrokom resnično ponujajo priložnosti za komunikacijo, iz prej opisanih primerov iz projekta elaDina je sodelovanje, razvijanje ustvarjalnosti in uporabo mogoče sklepati, da učenje na prostem zajema vse, domišljije. Za zgodnje razvijanje jezikovnih zmožnosti in kar otroci počnejo, vidijo, slišijo ali čutijo v zunanjih komunikacijskih spretnosti je pomembno tudi, da morajo prostorih. Zato je pomembno upoštevati: opisati in razložiti, kako bodo ptice našle svoj dom, kako • izkušnje, ki jih ustvarjajo in načrtujejo strokovni bodo rastline začele svojo rast in razvoj ... Pri tem bodo delavci, morda potrebovali pomoč pri razvijanju besedišča, • spontane dejavnosti otrok in podporo odraslih, ki z njimi sodelujejo. • naravno prisotne ciklične priložnosti, povezane z letnimi časi, vremenom in naravo (npr. odpadanje Strategije za spodbujanje listov pri listnatih drevesih, selitve živali, padanje/ komunikacije in govorno- naraščanje temperature …). jezikovnih zmožnosti pri učenju Projekt je tudi poudaril, da morajo učitelji pri izbiri v naravi bogatega zunanjega učnega okolja upoštevati, ali ponuja Moramo se torej zavedati, da ne gre le za dejavnosti, ki možnost, da (kokalj in novak, 2023): spodbujajo jezikovni razvoj. šele razumevajoč in odziven • otroci uporabljajo naravne materiale (kamni, veje, pogovor med učiteljem in učencem ter med učenci pred, voda, blato itd.), med dejavnostmi in po njih je priložnost za uspešno • postane učilnica, laboratorij, telovadnica, igralnica, učenje jezika. V procesu razvijanja jezikovnih zmožnosti delavnica, prostor za raziskovanje, prostor za otroci za dialog potrebujejo ustrezne sogovorce, ki umiritev, prostor za sodelovanje (npr. timsko delo) so vešči umetnosti spodbujanja jezika, jezikovnih vzorcev in drugih strategij za spodbujanja jezika ter se z Čeprav so vsi udeleženci projekta med usposabljanjem občutkom odzivajo na otrokove verbalne in neverbalne dobili enako strokovno podporo in izhodišča, se pristopi izjave. takšen način in podpora pogovoru odločilno udeležencev po državah precej razlikujejo. iz zgornjih vplivata na koristnost izbranih dejavnosti za otrokovo primerov lahko razberemo, da so slovenski učitelji pri usvajanje jezika (Saxton, 2017). dejavnostih na prostem bolj organizirani, otrokom V skladu s primerjalnim in sodelovalnim pristopom dajejo veliko navodil, vse dejavnosti so ciljno usmerjene, predstavljenega projekta elaDina (kokalj in novak, osnova so cilji iz učnega načrta. Po drugi strani njihovi 2023) so bile zasnovane in upoštevane številne strategije nemški kolegi bolj „zaupajo v proces,“ kar pomeni, da in komunikacijski premisleki za pomoč pri spodbujanju včasih samo opazujejo, kaj otroci zunaj počnejo, nato jezikovnega razvoja. Za uporabo v naravi se priporočajo pa sledijo njihovemu zgledu. Za švedske udeležence je naslednje strategije (kokalj et al., 2023): učenje na prostem tako rekoč del vsakdana. Zunanjemu opazovalcu se morda celo zdi, da se jim z organizacijo Čeprav so bile te strategije za spodbujanje razvoja dejavnosti v naravi za otroke ni treba posebej truditi, saj je vse videti naravno in preprosto. to lahko pripišemo 1. Vzpostavite temeljni odnos za jezikovno dejstvu, da ima učenje na prostem na švedskem dolgo podporo tradicijo, je samoumevno, vse poteka gladko, brez velikega napora s strani učiteljev ali otrok.  Z otrokom komunicirajte v višini njegovih oči. kot je razvidno iz opisanih primerov, obstajajo številni  Ohranite očesni stik. razmisleki o izbiri ustreznega okolja, številne priložnosti  Otroku posvečajte vso pozornost. v naravnem okolju, ki so lahko jezikovno stimulativne in razlike v načinu načrtovanja dejavnosti in interakcije  Bodite obrnjeni proti otroku. odraslih v izbranem okolju. Da pa bi bile to dejansko  Uporabljajte pritrdilno obrazno mimiko. priložnosti za učenje sporazumevalnih zmožnosti, so potrebni pozorni spremljevalci, ki take situacije  Otroka poslušajte in ga pustite govoriti. prepoznajo, izberejo in jezikovno podprejo. Vzemimo  Vaša vprašanja naj izražajo radovednost. na primer situacijo, ko otroke peljemo v gozd. tudi če se po njem le sprehajajo, je veliko nepredvidljivih situacij,  Veselite se komunikacije. ki od njih zahtevajo sporazumevanje, uporabo različnih 48 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | STROKOVNA IZHODIŠČA 2. Sledite otroku, vzpostavite skupno 8. Vzajemnost v dialogu pozornost  Bodite pozorni na vzajemnost v dialogu.  Opazujte, počakajte, poslušajte.  Omogočite več menjav govorcev.  Zaznajte in se osredotočite na tisto, kar otroka  Bodite pozorni, da je delež govora otroka zanima. uravnotežen oz. ga še povečajte.  Namesto da bi vodili vi, sledite otroku.  Če je potrebno, se večkrat umaknite v ozadje. 3. Vzporedni govor in samogovor 9. Osredotočite se na tihe otroke  Opisujte, kaj počne otrok.  Ugotovite, kateri otroci so oz. niso družabni in  Opisujte, kaj počnete vi. komunikativni.  Strategijo uporabite zlasti takrat, ko ste pritegnili  Prevzemite pobudo in aktivno iščite stik z otrokovo pozornost. mirnimi in tihimi otroki. 10. Izogibajte se prepovedim 4. Potrdite, ponovite in razširite otrokove izjave.  Namesto da prepovedujete, spodbudite otroke k samostojnemu razmišljanju.  Uporabite izraze, s katerimi potrdite otrokove izjave, in ponovite v obliki aktivnega poslušanja.  Dovolite, da se jim utrnejo lastne ideje in da delujejo samostojno; o posledicah se pogovorite  Dodajte informacijo ali jo dopolnite z omejenim skupaj. in obvladljivim številom novih premislekov.  Pri dodatnih komentarjih se navežite na temo in 11. Zastavljanje vprašanj interes otroka.  Vprašanja uporabljajte preudarno, saj jih vsi otroci ne dojemajo kot spodbudo. 5. Korektivne povratne informacije  Zastavite manj vprašanj, otroke spremljajte bolj z  Izrečeno ponovite z ustrezno izgovarjavo in jezikovnega vidika. slovnično pravilno.  Vprašanja naj bodo raje odprtega kot zaprtega  Nepopolne stavke ponovite tako, da bodo pravilni. tipa.  To strategijo uporabljajte večkrat, vendar z  Negotovim otrokom zastavljajte alternativna občutkom. vprašanja. 6. Pogosto poimenujte neznane besede jezika preizkušene pri učenju v naravnem okolju,  Pogosto in smiselno ponavljajte nove, neznane velja, da so enako učinkovite tudi v kateremkoli besede v različnih kontekstih. igralnem in učnem okolju, zato nudijo priložnost za strokovni razmislek povsod, kjer je otrok v stiku z drugimi. Ob upoštevanju opisanih primerov si 7. Uporaba ustreznega in bogatega jezika vzemite čas za razmislek o tem, kateri elementi iz opisanih praktičnih primerov lahko pripomorejo k  Uporabljajte pravilen, natančen jezik. razvoju govora in jezika mlajših otrok. kaj bi lahko uporabili pri vašem delu z otroki? kaj ne bi bilo  Izogibajte se skrajšanim povedim. učinkovito in zakaj ne?  Uporabljajte maksimalno (in ne minimalno) na podlagi opisanih strategij za spodbujanje jezika strategijo verbalizacije. lahko ugotovite, katera bi bila pri vašem delu koristna. Bi morda lahko izbrali eno ali dve in jih preizkusili v  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 49 STROKOVNA IZHODIŠČA določenem časovnem obdobju, da bi ugotovili njihov M., in Witherington, D. (2000). Travel broadens the mind. Infancy. 1(2), učinek? Razmislite, kako komunicirate z otroki, in str.149−219. preverite, ali se zaradi uporabe strategij(e) komunikacija Fisher, J. (2016) Interacting or Interfering? Open University Press. med otroci spreminja. Forest Schools Education (2023). Beach schools. [spletna izdaja]. https://www.forestschools.com/pages/beach-schools Razmislite o različnih kulturah, iz katerih prihajajo Kitzinger, J. (1995) Qualitative research: introducing focus groups. vaši učenci. ali razlike v okolju vplivajo na njihov način British medical journal. 311(1), str. 299−302. govora in sporazumevanja? kako bi lahko podprli vse Kokalj, I., in Novak, N. (2023). Why language development in the natural otroke, ne glede na njihovo kulturno okolje, in kako environment? ELaDiNa. Theoretical Handbook [spletna izdaja]. https:// lahko razlike obrnete njim v prid? www.csod.si/uploads/file/PROJEKTI/ELaDiNa/Teoreticni_prirocnik_ ELaDiNa_2023_zaSplet.pdf Kokalj, I., Kejžar, B., Sack, C., Waite, S., Askerlund, P. O. G., in, Vollmar. M. Sklep (2023). Early Language Development in Nature. Practical Handbook [spletna izdaja]. https://www.csod.si/uploads/file/PROJEKTI/ELaDiNa/ Prispevek upošteva otrokov družbeno-kulturni kontekst Prakticni%20prirocnik_ELaDiNa_ANG_2023_zaSplet.pdf in njegov vpliv na učenje govora in jezika pri učenju McGilchrist, I. (2009) The master and his emissary: the divided brain v naravnem okolju na prostem. Z opisom primerov and the making of the western world. Yale University Press. praks iz različnih evropskih držav je bilo ponazorjeno, Marjanovič Umek, L. (1990). Mišljenje in govor predšolskega otroka. DZS. da univerzalni pristop k učenju na prostem ne obstaja Richardson, T., in Murray, J. (2016) Are young children’s utterances in da je dogajanje v okolju ravno tako pomembno affected by characteristics of their learning environments? A multiple case study. Early Child Development and Care. 187(3-4), str.457–468. kot okolje samo. Upamo, da vas je vsebina prispevka spodbudila k razmisleku o tem, kako lahko v svoji Richardson, T., Waite, S., Askerlund, P., Almers, E., in Hvit-Lindstrand, S. (2023) How does nature support early language learning? A systematic praksi izvajate pouk na prostem za razvijanje jezikovnih literature review. Early Years. DOI: 10.1080/09575146.2023.2220978 zmožnosti in komunikacijskih spretnosti, in nekaj Saxton, M. (2017) Child language: acquisition and development. Sage strategij, ki jih lahko uporabite tako na prostem kot v Publications. učilnicah, da bi pri učencih oz. otrocih razvijali govorno- Wilson, R. (2018). Nature and Young Children; Encouraging Creative Play jezikovne zmožnosti. and Learning in Natural Environments. Routledge. Če so vas opisani primeri praks navdušili do te mere, da bi si želeli zvedeti, katere dejavnosti so še izvajali učitelji Microsoft365. (2024). Copilot (19. 11. 2024) [generativni jezikovni model]. in vzgojitelji, vam v nadaljnje branje priporočamo https://m365.cloud.microsoft/chat?fromcode=cmc&redirectid=E712EF Praktični priročnik na povezavi. C7AEAF4191801BDABF26CFBBC0&auth=2&internalredirect=CCM Ukaz: »Lepo prosim, če mi obrazložiš, kaj je bistvo Kokalj, I., Kejžar, B., Sack, C., Waite, S., Askerlund, Bronfenbrennerjevega ekološkega modela.« P. O. G., in, Vollmar. M. (2023). Early Language Odgovor orodja UI: »Seveda! Bronfenbrennerjev ekološki model, znan Development in Nature. Practical Handbook tudi kot ekološka teorija sistemov, je okvir za razumevanje, kako različni okoljski dejavniki vplivajo na razvoj posameznika. Model poudarja, da je [spletna izdaja]. https://www.csod.si/uploads/ razvoj rezultat dinamične interakcije med posameznikom in različnimi file/PROJEKTI/ELaDiNa/Prakticni%20prirocnik_ ravnmi vplivov iz okolja. ELaDiNa_ANG_2023_zaSplet.pdf Model je sestavljen iz petih medsebojno povezanih sistemov: Mikrosistem: To je najbližje okolje posameznika, ki vključuje družino, prijatelje, šolo in druge neposredne stike. Vplivi v mikrosistemu so najmočnejši in najbolj neposredni. ta je rezultat evropskega projekta ter ponuja številne primere, ideje in pristope za pomoč pri jezikovnem Mezosistem: Ta raven zajema interakcije med različnimi mikrosistemi, na primer med družino in šolo. Povezave med temi sistemi lahko razvoju majhnih otrok v naravnem okolju. pomembno vplivajo na razvoj posameznika. Eksosistem: Vključuje širše socialne sisteme, v katerih posameznik ni neposredno vključen, vendar še vedno vplivajo nanj, kot sta starševsko delovno okolje ali lokalna skupnost. Makrosistem: Ta raven zajema širše kulturne in družbene vrednote, Viri in literatura norme in zakone, ki oblikujejo okolje posameznika. Bedford, R., Pickles, A., in Lord, C. (2015) Early gross motor skills predict Kronosistem: Ta raven upošteva časovne spremembe in prehode, kot so the subsequent development of language in children with autism pomembni življenjski dogodki ali zgodovinske spremembe, ki vplivajo spectrum disorders. Physical therapy. 91(7), str. 1116−1129. na razvoj posameznika. Bronfenbrenner, U. (1979) The ecology of human development: Bronfenbrennerjev model poudarja, da so ti sistemi medsebojno experiments by nature and design.  Harvard University Press. povezani in da spremembe v enem sistemu lahko vplivajo na druge sisteme. Ta celostni pristop pomaga razumeti, kako kompleksni in Bruce, T. (2004) Developing learning in early childhood. Sage večplastni so vplivi okolja na razvoj posameznika. Publications. Če te zanima še kaj več o tem modelu ali kako se uporablja v praksi, mi Campos, J., Anderson, D., Barbu-Roth, M., Hubbard, E., Hertenstein, sporoči! 50 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | Rubriko ureja in piše dr. Dragica Haramija KOTIČeK ZA BRANJe Branje otroških in mladinskih knjig pri pouku izven učilnice na razredni stopnji Prispevek se navezuje na ki predstavlja znanstvene da lahko z njimi vsak postane motiviranost za branje pri različnih discipline oz. posamezne vsebine boljši bralec. Poseben podvig dejavnostih, ki potekajo izven znanstvenih disciplin skozi predstavlja učenje matematike, ki šole, zlasti pri pouku na prostem zgodbe. karen Coats (2018, str. se zdi Mojmirju težavna, postane pa v naravi ali kot spoznavanje 289) jih poimenuje pripovedna zabavna. kulturnih znamenitosti in informativna literatura.3 Knjige o živalih v biološkem kulturne dediščine. takšne bralne Predlogi za smislu, za učenje izven učilnice spodbude, ki ne vključujejo zgolj informativnoleposlovna in so to živali, ki živijo na naših tleh, slovenščine kot učnega predmeta, leposlovnoinformativna besedila temveč gre za medpredmetno to so knjige o divjih ali domačih za delo z učenci izven učilnice; v povezovanje, so lahko dober živalih: največ takih slikanic poštev pridejo knjige z različnih primer razvoja bralnih kompetenc je napisala in ilustrirala lila področij, kot na primer pri vseh predmetih. kot izhodišče Prap. Živalski liki v slikanicah, za branje naj učitelj priporoča vse Knjige o naravnih pojavih s v katerih lila Prap predstavlja vrste gradiv, leposlovne knjige, stališča znanosti: npr. Vesoljsko posamezne biološke vrste, informativne knjige in leposlovno- jajce ali 1 + 1 = 5 Polonce kovač večinoma niso personificirani, informativne knjige, ki so z ilustracijami Marjance Jemec temveč so predstavljeni po tematsko navezane na posamezno Božič je knjiga o učenju učenja. na bioloških zakonitostih: Zakaj?! znanstveno vedo, ki jo bodo začetek knjige je avtorica umestila (2002), Pasji zakaji (2010), Žuželčji učenci spoznali izven učilnice. sodobno živalsko pravljico tudi zakaji (2011), Mačji zakaji (2013), Predstavljeni so tudi nekateri krokodila sta lahko različna. V Ptiči?! (2019), v posamezni knjigi primeri kakovostnih besedil, ki nadaljevanju je ob krokodilih pa za homogenost zgradbe tematsko posegajo v različne Mojmirju (intuicija) in Vladimirju poskrbijo personificirane živali znanstvene discipline, in sicer (kognicija) glavni lik še Modra (mačke v delu o psih, knjižne uši glede na bralno zmožnost v 1. in 2. kokoška (imenovana tudi Vesoljska v knjigi o žuželkah, miši v knjigi o ViO osnovne šole. temeljni opis putka), ki zna marsikaj razložiti mačkah), pri čemer lahko bralec iz raznolikih besedil je bil podan že (npr. kakšni so možgani in kako razvoja dogodkov pogosto sklepa v bralnem kotičku revije Razredni delujejo, kakšno je vesolje in na človeške lastnosti. avtorica pouk, ki je bil naslovljen Vrste njegovo delovanje, zakaj se bliska in upodablja enostavne, tipizirane, knjig po vsebini.1 V omenjenem grmi, kadar je nevihta ipd.), stranski celo shematizirane like, ohranja prispevku predstavljena shema liki pa so druge živali iz živalskega naravne barvne odtenke (npr. podaja skupine bralnih gradiv vrta, poznane že iz leposlovne vse živali so upodobljene takšne, glede na vsebino v dve veliki zbirke kratkih zgodb Zverinice z kot so v naravnem okolju; pri skupini: informativna gradiva Večne poti. avtorica skozi humorne dinozavrih posebej poudari, da ne (kamor sodijo učbeniki, splošne in zanimive zgodbe predstavlja ve, kakšnih barv so bili, njihova in specialne enciklopedije) in uporabo miselnih vzorcev in anatomija pa se drži spoznanj leposlovna gradiva (poezija, ključnih besed. Mojmir in Vladimir naravoslovnih znanosti), zato so proza, dramatika) ter hibridna predstavljata dve različni vrsti liki takoj prepoznavni. V slikanicah leposlovno-informativna mišljenja, če pa ju zna kdo povezati, sta literarni in informativni gradiva.2 V najširšem smislu so rezultati sijajni. Ob razvijanju del ločena tudi s tipografijo in sodi med hibridna besedila literarne zgodbe avtorica navaja še drugimi vizualnimi znaki oz. tista dokumentarna literatura, bralne strategije in utrjuje mnenje, podobami (npr. dialog med živalmi  1 Haramija, D. (2023). Vrste knjig po vsebini. Razredni pouk, 25(1), str. 29. Zavod RS za šolstvo. 2 Pri učenčevem branju raznolikih besedil je pomemben koncept medpredmetnih povezav, kar je natančneje predstavljeno v prispevku Haramija, D. (2022). Branje mladinskih leposlovno-informativnih knjig pri različnih predmetih v osnovni šoli. Jezik in slovstvo, 67(1/2), str. 49–62. 3 Coats, K. (2018). The Bloomsbury introduction to children’s and young adult literature. Bloomsbury Academic. | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 51 KOTIČeK ZA BRANJe je predstavljen v obliki stripa, V nadaljevanju je navedenih še kakor je značilno za literarni informativna besedila pa imajo nekaj leposlovnih del, ki bi jih potopis (Janja Vidmar Koliko strnjeno obliko nevezane besede). lahko uporabili za popestritev ali še?). Že na veznih listih nekaterih medpredmetne povezave (nekatera • knjige o prevoznih sredstvih slikanic lila Prap nakaže eno dela imajo vključena informativna (zlasti vrste prevoznih sredstev, izmed možnosti izmišljije: s pojasnila): javni prevoz, prometni znaki, ‚križanjem‘ nastajajo nove živali; • Zanimiva bi lahko bila zbirka cesta, vedenje v prometu), kar nova žival nastane tako, da avtorica (npr. v slikanicah Zakaj?!, Zakladnica slovenskih lahko učitelj izkoristi že na poti Pasji zakaji) nariše polovico ene pripovedi (npr. Videnja do cilja, zastavljenega izven in polovico druge živali ter jo pokrajine, Prek šibja, prek trnja, učilnice, npr. zbirka Vesne tako tudi poimenuje (npr. žirafa prek borov, prek dolov, Ko so Radovanovič o prevoznih in kenguru = žirafoguru; mrož in svetniki gostovali, Čudežne sredstvih (Puhačka, Belo jadro, opica = mrožpica; kamela in kača = pravljice slovenskih pokrajin, Dedkovo kolo …), Znalček na kamelača). Rasla je jelka do neba …). cesti Ferija lainščka. Celotna zbirka je povezana • leposlovne knjige, v katerih Knjige o rastlinah, npr. pomladne z različnimi slovenskimi so oblaki ali zvezde književni rastline, užitne gobe, gozdno rastje, pokrajinami in zgodbami, ki iz liki (Zvezdica Zaspanka Frana različne cvetlice, začimbnice: npr. teh pokrajin izhajajo. Milčinskega Ježka). Zelišča male čarovnice Polonce kovač z ilustracijami ančke Gošnik • leposlovna dela, katerih Godec so kakovostna slikanica literarni liki so živali, ki za mlajše bralce. Čarovnica imajo ohranjene živalske Vsekakor je treba dobro premisliti lenčka ob herbariju razlaga o lastnosti, npr. pesmi o pticah o izboru knjig, kadar se učitelj poda (Pojte, pojte, drobne ptice, z učenci izven učilnice, saj na izbiro rastlinah, njihovi zdravilni moči in pripravi rastlin za uporabo zoper preženite vse meglice), ali vplivajo zastavljeni cilji, prostori, pesmi o različnih živalih, kamor gredo učenci, načrtovanje bolezni. Rastline so razvrščene po abecednem redu od arnike (npr. Moje najljubše knjige o dejavnosti, interesi učencev idr., vse živalih Ferija lainščka), basni to pa velja povezati z bralno kulturo do žajblja, vseh je 34, nekatere so splošno poznane (npr. kamilice, (Slovenske ljudske basni), in bralno pismenostjo. janež, kopriva), druge manj (npr. živalske pravljice (Svetlana modri glavinec, lučnik, repinec). Makarovič Vrček se razbije), Vsako poglavje je posvečeno eni živalski realizem (nataša konc rastlini, najprej je rastlina opisana, lorenzutti Jutri bom siten kot sledi literarna zgodba, v kateri se pes). Veliko takih knjig je izdala pojavljajo mala čarovnica, lolek in anja štefan, npr. slikopis lolika ter epizodni liki, na koncu Lešniki, lešniki, pesniška posameznega poglavja sta dodana zbirka Drobtine iz mišje doline, realistična ilustracija rastline in Lisička, sestrička: živalske recept za njeno uporabo. Čarovnica pravljice od tu in tam). v literarnem delu besedila razloži • leposlovna dela, v katerih so tudi manj znane besede, npr. liki rastline, npr. Župančičeva poparek, prgišče, tinktura, ki so pesem Breza in hrast, kratka povezane s pripravo zdravilne zgodba Ferija lainščka Lučka. rastline za uporabo. • Dokumente, arheološke najdbe Knjige o krajih na podlagi ali zgodovinske podatke, geografskih dejstev (npr. o primer zgodovinska proza državah, mestih, vaseh, jezerih, o koliščarski kulturi ali o rekah, gorah, morjih), zelo zanimiva 17. stoletju na tleh sedanje bi lahko bila knjiga lucije in Slovenije (seriji Sebastijana Damijana Stepančiča Kako so Preglja Zgodbe s konca kamene videli svet. Posamezna poglavja dobe in Zgodbe vojvodine se navezujejo na vse znanstvene Kranjske). discipline, ki so povezane z Zemljo, zlasti na geografijo, zgodovino, • Resnični podatki o nekem fiziko in kulturologijo. kraju, ljudeh, gospodarstvu, 52 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | Rubriko ureja in piše dr. Dragica Haramija KOTIČeK ZA BRANJe Medo in Pujsi za bralce začetnike golobica Vera, želva Maruša in ježevec Janko. Posamezna zgodba je zaokrožena celota in obsega dve strani v Cicidoju oz. v zbirki. Medo in Pujsi ter njuni prijatelji so živalski liki, ki pa so predstavljeni antropomorfno, saj živijo v blokih, se igrajo na igriščih, hodijo v vrtec in šolo, opravljajo različne poklice, čustvujejo podobno kot ljudje. igor šinkovec je obogatil besedilo s kakovostnimi ilustracijami. V posamezni zgodbi je večinoma Vir: naslovnici Medo in Pujsi 1 in 2, objavljeno z dovoljenjem založbe Mladinska knjiga pet ilustracij, prva se vedno navezuje na naslov zgodbe, sledijo tri do štiri ilustracije manjšega formata, ki so v posamezni Sebastijan Pregelj je doslej objavil ilustratorja igorja šinkovca že od zgodbi umeščene ob besedilu. 8 romanov in 4 zbirke kratke proze na ilustracijah so upodobljeni šolskega leta 2020/21 neprekinjeno za odrasle ter 15 knjig za otroke. ključni motivi zgodb. interakcija izhajajo v reviji Cicido. nato je leta Za svoja literarna dela je prejel med besedilom in ilustracijami 2023 izšla prva knjiga o njunih več priznanj in nagrad, med njimi lahko bralcu začetniku pomaga pri pustolovščinah, Medo in Pujsi 1, leta sta najpomembnejši Cankarjeva razumevanju tem, motivov in idej. 2024 pa drugi del, Medo in Pujsi 2: nagrada leta 2020 za roman V na ilustracijah je uporabljeno tudi prosim in hvala.1 Elvisovi sobi ter večernica leta 2021 raznoliko intraikonično besedilo, za Zgodbe s konca kamene dobe 6: V prvem delu je objavljenih na primer onomatopoetski Vrnitev. avtorjevi pustolovski 21, v drugem pa 20 zgodb. izrazi, ki predstavljajo različna zgodovinski zgodbi Deček Brin na Pripovedovalec je v obeh delih čustvena stanja literarnih likov, domačem kolišču (1. del Zgodbe tretjeosebni, v vsaki knjigi se v ali posamezne besede, ki so s konca kamene dobe, 2016) in uvodnem delu glavna literarna lika neposredno povezane z naslovom. Zmaj nad mestom (2. del Zgodbe predstavita; izvemo tudi, da imata Od jeseni 2022 nastajajo tudi vojvodine kranjske, 2023) sta precej nenavaden dom, saj »živita animirane zgodbe, ki so objavljene bili v šolskem letu 2020/21 in v hiški na terasi bloka. to je četrto na spletni strani Mladinske 2024/25 izbrani za Cankarjevo ali peto nadstropje. Morda je šesto. knjige, pod zavihkom Cicido. Pri tekmovanje za učence 4. in 5. Odvisno, kako šteješ.« (Pregelj, 2023, animacijah, ki nastajajo po besedilu razredov osnovnih šol. Marca 2025 str. 3) Sebastijana Preglja in ilustracijah pa je spletna stran Medo in Pujsi – Medo hodi v šolo, rad bere, je igorja šinkovca, sodelujeta pozdravljen v najinem digitalnem sladkosneden, potrpežljiv in ima še naratorka katja Preša in domu (www.medoinpujsi.si/) rad rjavo barvo. Pujsi hodi v vrtec, animatorka andreja Goetz. prejela nagrado netko, in sicer v je simpatično zaletave sorte, rad kategoriji naj spletna stran za otroke Decembra 2024 je zaživela spletna ima vse barve, čips, grah in krompir. in mladino. stran, ki ponuja predstavitev Meda V drugem delu se glavnima likoma in Pujsija, pobarvanke prizorov kratke zgodbe o Medu in Pujsiju pridružijo še drugi liki, ježa igor iz zgodb ter animirane zgodbe. pisatelja Sebastijana Preglja in in Boris, stara Miš, golob Stanko, Slednje so lahko mladim bralcem  1 Leta 2024 je bila v Lutkovnem gledališču Ljubljana tudi premiera predstave Medo in Pujsi, predstavo je režiral Mare Bulc. | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 53 KOTIČeK ZA BRANJe Vir: Naslovna stran spletne strani Medo in Pujsi, objavljeno z dovoljenjem podjetja Alba v pomoč pri učenju branja, saj Zadnja zgodba v knjigi Medo in kakor sta. Vendar ko Medo reče so besedila iz zgodb enaka kot v Pujsi 1 ima naslov Dober dan. Pujsiju, da se ne bi dobro počutil, Cicidoju in knjigah. Učenec lahko Vsakdanja situacija, ko nekoga če bi se drugi vedli, kakor da ga ni, posluša in gleda animacijo ali srečamo in ga pozdravimo (Medo) Pujsi ugotovi: »Če rečem dober dan, posluša pripovedovalko in ob tem ali pa tudi ne (Pujsi), se razvije v s tem naredim dan boljši.« (Pregelj, poskuša tudi sam tiho brati. Zgodbe živahen dialog med literarnima 2023, str. 45) so dovolj kratke, da so za bralce likoma, ko drug drugemu in z branjem je lahko vsak dan začetnike obvladljive. utemeljujeta, zakaj sta ravnala tako boljši … Vir: Naslovna stran animiranih zgodb Medo in Pujsi, objavljeno z dovoljenjem podjetja Alba 54 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | Rubriko ureja Mojca Dolinar VIRTuAlNI KOTIČeK Piše: mag. Irena Gole, Osnovna šola Trebnje likovno izražanje v fotografiji ujetega doživetja narave – v kombinirani tehniki frotaža in kolaža Uporaba telefona v učne namene v da so takoj videli rezultate svojega šoli je vse pogostejša, saj omogoča dela in eksperimentirali z različnimi raznoliko doseganje učnih ciljev. pristopi k fotografiranju. Pri Učenci si s telefoni lahko pomagajo fotografiranju so raziskovali tako, pri hitrem dostopu do informacij, da so naredili fotografijo od blizu, uporabljajo izobraževalne s pomočjo mreže, pod različnim aplikacije, snemajo ali predvajajo, kotom ali pa uporabili osnovne komunicirajo in sodelujejo. kljub filtre, ki jim jih je telefon že takoj vsem prednostim pa je pomembno, omogočal. da je uporaba telefona v učne namene na šoli enotno dogovorjena nato je delo potekalo v računalniški in regulirana ob ustrezni vzgoji učilnici, kjer smo fotografije učenca za varno in etično uporabo prenesli na računalnik in učenci so digitalnih naprav. Pričujoči primer si izbrali eno ali dve, ki so jo obdelali je dober zgled dogovorjene uporabe z osnovnim programom za urejanje mobilnega telefona pri pouku za fotografij. Pogovarjali o tem, doseganje učnih ciljev pri likovni kaj naredi fotografijo zanimivo, umetnosti v 4. razredu osnovne jih pregledovali, nato so izbrali šole. fotografijo, primerno za izdelavo kolaža, ki so ga kasneje ustvarjali. Živimo v dobi, ko je sodobna tehnologija dostopna na vsakem ker je to delo za učitelja in koraku. likovna umetnost je učence zahtevno, so, medtem predmet, pri katerem lahko ko so posamezni pari izbirali in Slika 1: Fotografiranje in iskanje motiva v povežemo sodobno tehnologijo s obdelovali fotografijo, ostali na okolici šole poukom na prostem. V 4. razredu spletu raziskovali in iskali likovne smo z učenci raziskovali, kako izdelke, ki so vključevali ključni pri likovni nalogi povežemo besedi frotaž in kolaž ter jih ki so jih kasneje uporabili. Ob tem raziskovanje okolice šole, uporabo zbirali v skupnem dokumentu. Po so ugotovitve zapisali in hkrati že mobilnega telefona, raziskovanje končanem delu smo si ogledali načrtovali ter iskali ustrezne vzorce, barv, oblik in površin ter grafično skupni dokument in izbrane izdelke ki so jih pridobili z grafično tehniko tehniko drgnjenke (frotaž) s ter se pogovorili, kaj opazijo, kaj jim frotaž. Pri tem smo jih spodbujali kolažem. je skupnega, kako bomo pristopili k k raziskovanju, da naredijo čim več likovni nalogi. Delo se je pričelo v učilnici, kjer različnih odtisov z voščenkami. so učenci prejeli uvodna navodila nato smo izbrane fotografije Zopet je sledilo delo v učilnici, za delo. Ob razlagi in pogovoru barvno natisnili v približni velikosti kjer so izrezovali odtise v oblike o uporabi mobilnih telefonov in a5 na list večjega formata (a3), in jih lepili v kolaž, ki se je najbolj fotografiranju pokrajine je bilo da so jih učenci lažje analizirali. približal originalu fotografije. učence treba usmeriti, na kaj naj Sledilo je ponovno delo na Pri ustvarjanju kolaža so morali bodo pozorni pri iskanju zanimivega prostem v okolici šole, kjer smo pazljivo izrezovati oz. trgati posnetka oziroma ustreznega raziskovali različne drevesne vrste oblike odtisov in jih sestavljati v likovnega motiva. Učenci so nato in strukturo lubja ter različnih novo celoto. Za zaključek dela so na prostem v okolici šole v parih površin (asfaltirana tla, klopce učenci pripravili razstavo, kjer so fotografirali zanimiv del pokrajine idr.). S seboj so imeli fotografije, da predstavili svoja dela in vrednotili in naredili več fotografij. Ob tem so jih lažje analizirali in v naravi delo ter si izmenjevali izkušnje s jim je uporaba telefonov omogočala, primerjali barve, oblike in površine, sošolci.  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 55 VIRTuAlNI KOTIČeK Slika 2: Prenos in obdelava fotografij na računalniku Slika 3: Iskanje likovnih izdelkov na spletu Povezovanje sodobne tehnologije, pouka na prostem in likovne umetnosti prinaša inovativne pristope v izobraževalni proces, ki učencem omogočajo razvijanje ustvarjalnosti, tehnoloških veščin in ljubezni do narave. Uporaba telefonov za fotografiranje v naravi in računalniška obdelava fotografij obogatita pouk likovne umetnosti, raziskovanje naravnega okolja pa razvija pozitiven odnos do narave. Slika 4: Ustvarjanje skupnega dokumenta Slika 5: Razstava izdelkov 56 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA Slika 1: Dihanje in zaznavanje okolice Igra in pripovedovanje na prostem  Outdoor Play and Storytelling Andreja Strgar, Osnovna šola Otočec iZVleČek: Učenci so pri učenju uspešnejši, če so notranje motivirani in če se počutijo varno. Za dejavnosti na prostem velja oboje, učenci so običajno zelo notranje motivirani in počutijo se varno. Oba dejavnika sta lahko zadosten razlog in spodbuda za izvajanje pouka na prostem, pri čemer je poleg učnih ciljev vključeno še razvijanje trajnostnega razmišljanja in delovanja. Predvsem mlajši učenci najprej opazujejo in zaznavajo bližnjo okolico ter razvijajo pozitiven odnos do nje. Na tem nato gradijo znanje, odnose, spretnosti. Narava je najbolj odprt prostor za urjenje vseh čutov, za igro in ustvarjanje ter preko obojega tudi prostor za učenje. Proces ter rezultate učenja učitelj preverja z opazovanjem in vodenjem pogovora z učencem. Ključne besede:narava, opazovanje, igra, gibanje, čutila, pogovor  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 57 IDeJe IZ RAZReDA Abstract: Students perform better at school when vliva na razvoj in učenje prav vsakega otroka. to they are self-motivated and feel protected. Outdoor dejavnost, ki je po naravi spontana, dejavnost, ki activities offer both. In addition to learning objectives se nikoli ne konča, ki se neprestano spreminja, ki and developing sustainable thinking and behaviour, z vsebino, obliko in ciljem ni omejena, vedno pa je both factors can serve as a rationale and impetus for »otrokova«.« outdoor learning activities. Younger pupils are more likely to observe and perceive Skozi igro se po mnenju Rajka šugmana (šugman, 2004, their surroundings and develop a positive attitude str. 23 ) otroci nekako pripravljajo na življenje in se je ne towards them. They then expand on this to improve naveličajo. their knowledge, attitudes, and abilities. Nature is the Bistvena razlika med učenci in učitelji ali med otroki in most open area for training all the senses, for play and creativity, and, as a result, for learning. The teacher odraslimi pri razmišljanju o igri je, da odrasli razmišljajo observes and engages with the students to assess the o ciljih, otroci pa samo o dejavnosti, o igri. learning process and its outcomes. Prav zaradi omenjenih razlik in uporabnosti igre pri Keywords: nature, observation, play, movement, pouku je zanimivo medpredmetno gradivo, ki ga je moč senses, conversation najti v priročniku Pouk na prostem (novak idr., 2022) z naslovom igra in umetnost na prostem in je primerno za učence 1. do 3. razreda. nameni in cilji učenja so: • zaznavati svojo okolico in ubesediti svoje zaznave Pomen igre na prostem (SPO); Prvošolci so na moje vprašanje, kdaj se najbolje • sproščeno izvajati naravne oblike gibanja v različnih počutijo, odgovorili, da takrat, ko se igrajo in ko so na razmerah (šPO); prostem. V knjigi Slepa miš, ti loviš (Videmšek idr., • izražati se z naravnimi materiali in preizkušati 2002) so zapisi šestih strokovnjakov, ki vsak po svoje njihove izrazne možnosti (lUM). opišejo pomen gibalne igre za otroke. eduard Specha v uvodu knjige igre sveta (Grunfeld, 1993, str. 3) piše, Izbira zunanjega prostora da »neizpodbitno drži, da se otroci lahko učijo drug od drugega, brž ko se naučijo skupaj igrati. in res je Za izvajanje dejavnosti na travniku ali v gozdu v bližini tudi, da se sleherni otrok mora igrati, da bi se tako šole je potreben le naravni material. izbira travnika ali učil. … igra na prostem omogoča doživljanje okolja gozda je odvisna od oddaljenosti enega ali drugega od kot prijazne, bogate sestavine našega življenjskega šole ter predvidenega časa za izvedbo. Oba prostora okolja.« V spremni besedi prej omenjene knjige igre omogočata učencem uporabo vseh čutov, gibanje in sveta (Grunfeld, 1993, str. 3) pa dr. ljubica Marjanovič ustvarjanje. Smiselno je, da učitelj predhodno obišče Umek zapiše »igra s svojo dinamiko, svobodo, čustveno lokacijo, preveri, kakšen in koliko materiala je tam obarvanostjo, samohotnostjo in stalno aktivnostjo mogoče najti ter ustrezno omeji prostor za učence. Slika 2: Gibanje živali v naravi – kriteriji uspešnosti 58 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA Opis dejavnosti na prostem Bližnji travnik smo obiskali že nekajkrat bodisi za prosti čas bodisi za vodeno dejavnost, zato da je bil prvošolcem poznan. na obisk travnika ali gozda učence vedno pripravim v učilnici, kjer jim podam kratek opis in nato skupaj oblikujemo namene dejavnosti na prostem. V primeru igre in umetnosti na prostem so učenci izvedeli, da bodo šli na kratek sprehod do bližnjega travnika, za kar se bo treba ustrezno obleči in obuti. Zunaj bodo opazovali okolico, se gibali ter pripovedovali. Učence sem vprašala, kako bodo vedeli, da so nalogo opravili. Pri oblikovanju kriterijev uspešnosti so imeli nekaj težav, zato sem jim pri tem pomagala in pokazala listič, ki ga bodo izpolnili ob povratku v učilnico. Ob prihodu na travnik so učenci skupaj naredili krog tako, da je vsak imel dovolj svojega prostora. najprej se je bilo treba umiriti. Z zaprtimi očmi so globoko in počasi vdihnili in izdihnili s sledenjem prstov ene roke po prstih druge roke navzgor za vdih in navzdol za izdih. Osredotočili so se le na svoje dihanje. Po opravljeni vaji Slika 3: Dihanje in zaznavanje okolice so učenci opisali, kaj so slišali in kako so se počutili. »Slišal sem avtomobile.« kognitivnih ciljev. Drugi način kategoriziranja vprašanj »Počutil sem se dobro.« predstavlja delitev na konvergentna vprašanja (en sam »Slišal sem veter.« pravilen odgovor) in divergentna vprašanja (več možnih »Slišal sem otroke.« odgovorov).« (Woolfolk, 2002, str. 442) »Motil me je hrup.« Skozi pogovor preverim, kako so učenci izvedli nalogo, ali so pri tem uporabili že usvojeno znanje oziroma kaj so nato so se prijeli za roke in se v krogu nekaj časa z izvedeli novega. Odgovori so v določeni meri pričakovani. zaprtimi očmi premikali. še enkrat so poročali o tem, Učencem postavim vprašanja nižje in višje taksonomske kar so slišali, začutili. ravni glede na starost in sposobnosti. Zahtevnost »Začutil sem sošolca.« vprašanj je odvisna tudi od odgovora učenca ter se temu prilagodi. Učenec potrebuje čas za razmislek, posebno pri »Vrtelo se mi je.« vprašanjih višje ravni. Če se učenec na vprašanje odzove »ni mi bilo všeč.« zmedeno, izgubljeno, je smotrno preoblikovati vprašanje. »Slišal sem avtocesto.« Včasih je pogovor lahko zelo kratek in jedrnat. (Primer pogovora 1 in 2.) najbolj so zanimivi pogovori, ko učenec Vodenje pogovora poda nepričakovan odgovor, iz katerega učitelj izpelje nova vprašanja tako, da se pogovor usmeri nazaj k V nadaljevanju se je z gibalno nalogo vsak učenec izvirni temi. (Primer pogovora 3.) spremenil v svojo najljubšo žival. Posnemal jo je z gibanjem, oglašanjem, navideznim prehranjevanjem in bil pri tem pozoren le nase, ni smel pogovarjati s sošolci. nato je v okolici poiskal in izbral nekaj, kar je povezano Zapisi pogovorov učiteljice in učenca z živaljo oziroma kar bi po njegovem mnenju žival znala primer 1: uporabiti. Med dejavnostjo sem poklicala nekaj učencev in se z njimi pogovorila o izvedeni dejavnosti. Med UČ: kaj imaš v roki? opazovanjem sem iz njihovega razigranega in vedrega Uč: Blato. vzdušja razbrala, da so pri dejavnosti uživali. V pogovoru sem nato želela izvedeti, kaj konkretno so počeli in čemu. UČ: Zakaj pa blato? V pogovor so vključena raznolika vprašanja. »Mnoga Uč: Žabe se pozimi pogreznejo v blato, da jim je bolj lahko kategoriziramo glede na Bloomovo taksonomijo toplo.  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 59 IDeJe IZ RAZReDA primer 2: Uč: ne. UČ: Zakaj si izbral travo? UČ: Bi torej panda preživela tukaj? Uč: ker sem žival. Uč: ne. UČ: katera žival ima rada travo? UČ: Zakaj? Uč: krava. Uč: ker nima za jest. UČ: Zakaj pa ima rada travo? Uč: Za jest. Med posnemanjem gibanja živali je vsak pozorno opazoval, ali je še kdo od učencev počel enako ali podobno. S temi se je združil v skupino, kjer so se primer 3: pogovorili o živali ter drug drugemu razložili, zakaj so jo izbrali. UČ: kdo si ti? V skupini so razmislili in se dogovorili, kako bodo Uč: Panda. predstavili izbrano žival kot uganko za sošolce. Sledile UČ: kaj si našel? so predstavitve skupin in ugibanja preostalih sošolcev. Uč: travo. Evalvacija dejavnosti UČ: kaj boš z njo? Z učenci smo se nato vrnili v učilnico, kjer smo opravili Uč: igral se bom. še evalvacijo dejavnosti. Za pogovor sem uporabila UČ: Hmm. Panda se s travo igra. kaj pa panda je? samoevalvacijski bingo (novak idr., 2022, priloga 5). Prebrala sem nekaj trditev, pri čemer je učenec za Uč: Bambus. vsako trditev, s katero se je strinjal, na mizo položil UČ: kje ga pa najde? barvico. Učenci se radi igrajo in učijo na prostem, pri usmerjenem opazovanju je potrebna dodatna Uč: na drevesu. spodbuda, različno so se trudili, razmišljali in izražali UČ: Ga imamo tukaj? svoje mnenje. Sliki 4 in 5: Posnemanje najljubše živali 60 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA Refleksija Za uspešno izvedbo pouka na prostem je potrebna redna in sistematična izvedba. najbolje se obnese medpredmetno načrtovanje v obsegu vsaj dveh ur, ko lahko učinkoviteje uresničimo zastavljene cilje. V naravnem okolju se praviloma najde naravni material in ni razloga za prinašanje pripomočkov iz učilnice. Če je le mogoče, glede na vsebino, se en pripomoček uporabi na različne načine. Pri načrtovanju je smiselno pred izvedbo preveriti lokacijo in količino potrebnega materiala. na območju šole (kar se “drži” šole) spremstvo ni potrebno, za bolj oddaljene lokacije pa je za 15 učencev potreben dodaten učitelj. Za 1. razred je organiziranje spremstva enostavnejše, ker je prisotna druga strokovna delavka. Za pouk na prostem so starši seznanjeni na prvem roditeljskem sestanku, ko izvedo, da bodo učenci kolikor bo le mogoče zunaj. Sklene se tudi dogovor, da umazane Slika 6: Bingo trditve in odgovori čevlje učenci čim prej začnejo čistiti sami oz. ob pomoči staršev. Če obstaja verjetnost za moker, blaten teren, so učenci in starši pravočasno pisno obveščeni o potrebni kar nam ta ponuja. Pred usmerjeno dejavnostjo gredo ustrezni obutvi in rezervnih oblačilih. učenci nekajkrat v naravo za neusmerjen prosti čas (le z jasnimi pravili vedenja), ko jih le opazujem v njihovi Za učence je izkušnja gibanja/pouka/dejavnosti na interakciji in gibanju. nato jih v učilnici preko pogovora prostem zagotovo neprecenljiva na vseh njim zavednih pripravim na pouk na prostem, ko so seznanjeni z in nezavednih področjih. ne le, da so srečni, ko so zunaj, vsebino in navodili za izvedbo nalog. take usmerjene temveč se v naravi učijo novih spoznanj ter socialnih dejavnosti so nato omejene na trajanje pozornosti veščin in hkrati skrbijo za svoje zdravje. Vse navedeno učencev, vendar gre z vsako izkušnjo bolje. Učenci v so gotovo tehtni razlogi za izvedbo pouka na prostem. naravi uživajo. Z rednim izvajanjem pouka na prostem Za izvedbo je pomembna (pred)priprava, saj v se gotovo izboljša tudi njihova pozornost in trajnostni nasprotnem primeru učenci vidijo le priložnost za odnos do okolja. zabavo. Učenci morajo biti seznanjeni z nameni pouka na prostem. še bolj učinkovito je, če pri načrtovanju le teh sodelujejo. Učenje z raziskovanjem je ne le zanimivo, temveč tudi bolj zanesljivo, saj učenci tako sami gradijo svoja spoznanja. Med poukom na prostem učenci zaznavajo okolico, Viri in literatura razvijajo odnos do le te, gradijo znanje ter medsebojne Grunfeld, F. V. (1993). Igre sveta. Državna založba Slovenije. odnose. Z izvajanjem dejavnosti v naravi in z naravnimi materiali prevzemajo odgovornost za svoje učenje ter se Novak N., Dolgan K., Vršič V., Podbornik K., Bojc J, Pihler N. (2022). Pouk na prostem. Priročnik za učiteljice in učitelje na razredni stopnji. Zavod urijo v skrbi za lastno varnost in varnost drugih. Republike Slovenije za šolstvo. Učitelj naj bo pozoren na vse učence in njihovo Šugman R. (2004). Hura, igrajmo se v prostem času. Zavod za šport Slovenije. ravnanje oziroma odziv na navodila. Pomembno je opaziti posameznike, ki so (morda) nemotivirani za Videmšek M., Šiler B., Fišer P. (2002). Slepa miš, ti loviš. Fakulteta za šport. Inštitut za šport. usmerjeno dejavnost in jih k temu spodbuditi, usmeriti Woolfolk, A. (2002). Pedagoška psihologija. Educy. na drugačen način. Pri iskanju rešitev je neprecenljivo, kadar so učenci razpoloženi in ustvarjalni, k čemur jih zunanje okolje tudi spodbudi. Skozi skrbno voden pogovor o opravljeni dejavnosti na prostem imajo učenci priložnost ponotranjiti dogajanje in nova spoznanja. Pouk na prostem je v našem okolju odličen za prvošolce, ki se privajajo in spoznavajo bližnjo okolico šole in | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 61 IDeJe IZ RAZReDA Slika 1: Predstavitev svojega izdelka v galeriji na prostem Naravni materiali za likovno ustvarjanje in kot navdih  domišljiji Barbara Oder, Osnovna šola Kajetana Koviča Poljčane Natural Materials for Inspiring Art and Imagination iZVleČek: V članku sta predstavljeni dve dejavnosti izvedbe pouka na prostem, ki se povezujeta s poukom v razredu. Narava nam ponuja nešteto možnosti za ustvarjanje. V prvem delu učenci raziskujejo bližnji gozd. V njem najdejo različne materiale, ki jih uporabijo za likovno ustvarjanje, ob tem pa razvijajo odnos do narave in skrb zanjo. Po ustvarjanju v naravi učenci materialov ne odnašajo, ampak jih pustijo tam, kjer so jih našli. Svoje umetnije »prenesejo« v učilnico in jih 62 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA poustvarijo z risanjem. V drugem delu pa Nameni učenja je narava prostor in navdih za literarno Učne cilje skupaj preoblikujemo v namene učenja. ustvarjanje, ki ga prav tako povežemo z Zapišemo jih v jeziku, ki ga učenci razumejo, in tako spodbujamo samouravnavanje učenja. delom v učilnici. Učenci po sistematičnem Znal bom: opazovanju ustvarijo in napišejo pesem. V • uporabiti naravne materiale za ustvarjanje obeh primerih so vsebine medpredmetno likovnega izdelka ob delčku fotografije, zasnovane in povezane. Pouk na prostem • sodelovati s sošolci, pa poleg medpredmetne povezanosti • skrbeti za naravo in se varno igrati, • opazovati naravo z vsemi čutili in ustvariti pesem. povečuje motivacijo, krepi medsebojne odnose, poveča skrb in odgovornost Cilji učnega načrta za okolje in posledično izboljša učne Likovna umetnost dosežke. učenec: Ključne besede: pouk na prostem, naravni materiali, • vzpostavi stik z naravo, ustvarjanje, opazovanje, sodelovanje • oblikuje pozitivne vedenjske vzorce (strpnost, prijateljski odnos v skupini ali paru, upoštevanje Abstract: This article describes two outdoor activities dogovorov, vztrajnost, odgovoren odnos do okolja), that relate to classroom lessons. Nature provides • v naravnem okolju likovno upodobi likovne pojme, endless opportunities for creative expression. During the zmore prepoznati in uporabiti likovne motive in first activity, pupils explore a nearby forest area. They razporejati oblike in ploskve, collect various materials to create art while developing a relationship with and caring for nature. After the • preizkuša različne risarske materiale, activity, they do not take the materials away; instead, they leave them where they were found. They „transfer“ • razvija občutek za razporejanje oblik, their art into the classroom and recreate it through • ustvari likovno delo iz materialov naravnega izvora, drawing. The second section discusses nature as a place vzetih neposredno iz okolja, kjer je delo nastalo in and a source of inspiration for literary creativity, which also pertains to classroom work. Following systematic kamor je umeščeno. observation, pupils compose and write a poem. In both cases, the content is cross-curricular and linked. Slovenščina In addition to cross-curricular integration, outdoor education boosts motivation, strengthens relationships, Učenec: fosters environmental stewardship, and thus improves • izraža in primerja svoje doživetje, čustva, predstave learning outcomes. in misli, ki se muvzbudijo pri poslušanju/branju, Keywords: outdoor education, natural materials, • prepozna kitico kot zgradbeno in pomensko enoto, creation, observation, participation • izraža svoje razumevanje pesmi in ga primerja z razumevanjem sošolcev, Opis dejavnosti in izhodišča • zaznava likovno oblikovanost pesmi/besedila, narava nam ponuja nešteto možnosti za ustvarjanje. • razvija asociativne zmožnosti: išče tematsko Učenci raziskujejo različne materiale in se z njimi (osrednjo) besedo, v pesmi ter niza svoje asociacije, likovno izražajo. Delčke fotografij s pomočjo naravnega • zaznava rabo čustveno obarvanih besed, materiala sestavijo v neko domišljijsko celoto. Svojo • ustvarja svojo pesem, umetnino po spominu narišejo in predstavijo sošolcem na razredni likovni razstavi. • razmišlja o opazovanem objektu. ker je narava lahko navdih tudi na področju V ospredju so bili cilji likovne umetnosti in slovenščine, književnosti, se kasneje preizkusijo še v zaznavanju ki pa so se prepletali še s cilji nekaterih drugih narave z vsemi čutili in ustvarjanju pesmi. predmetov (šport, spoznavanje okolja).  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 63 IDeJe IZ RAZReDA Prostor izvajanja 2. Ustvarjanje Gozd, šolsko igrišče, učilnica. Učenci se najprej dogovorijo, kdo bo s kom delal ali pa se odločijo za samostojno delo. nato izberejo eno ali več Pripomočki ponujenih izrezkov fotografij, ki predstavljajo izhodišče naravni materiali, pisalo, podlaga, list za ustvarjanje, za ustvarjanje. navodilo, ki sledi, je: Poišči prostor, kjer delčki fotografij, učni listi. boš ustvarjal. izbrano fotografijo/fotografije skušaj čim bolj domiselno vključiti v svoj izdelek, tako da ga Navodila za učence narediš, dopolniš, preoblikuješ z izbranimi naravnimi Dan pred odhodom v gozd učencem na kratko materiali, ki jih najdeš v gozdu in ob njem. predstavimo načrt za pouk na prostem. Pogovorimo se o najprej poiščejo ustrezen prostor v gozdu ali ob robu primernih oblačilih, obutvi in zaščiti pred klopi in soncem. gozda, ki jim bo služil kot podlaga za ustvarjanje. Pri ker gozd ni v neposredni bližini šole, še obnovimo nabiranju materialov so pozorni, da ne uničijo izdelkov pravila varnosti v prometu ter pravila varne hoje in drugih otrok. Upoštevati morajo tudi pravilo, da se lahko prečkanja ceste. gibljejo tako daleč, da jih učiteljica vidi. Zelo pomembno je, da imajo dovolj časa, da lahko 1. Gozdni bonton ustvarijo svoje likovne izdelke. Preden pričnemo z delom, učenci ponovijo gozdni bonton. Sličice z zapisi, ki ponazarjajo gozdni bonton, so 3. Predstavitev izdelkov učenci oblikovali že prejšnje šolsko leto, na enem izmed v galeriji na prostem prvih sprehodov v gozd. naključno izbrani učenec izvleče sličico in pove pravilo gozdnega bontona, ki ga Po končanem delu učenci drug drugemu predstavijo sličica ponazarja. svoje izdelke iz naravnih materialov. Povedo, kaj predstavlja njihov izdelek, katere materiale so uporabili naš gozdni bonton in kako so ga izdelali. Utemeljijo, zakaj so izbrali • Govorimo tako, da ne plašimo živali. določene materiale (npr. kamni imajo ostre robove kot • Rastline in gobe pustimo rasti. so ostre ježeve bodice. Hrastov list ima valovite robove • Živali samo opazujemo. kot da valovi morje. Mah je mehek, predstavlja živalsko dlako. Veje predstavljajo stebre, ki držijo most.) • Dobro poslušamo navodila za delo. • Se dogovorimo, kaj bomo delali. 4. Fotografiranje izdelka z navideznim • Pazimo na izdelke sošolcev. fotoaparatom Pred vrnitvijo v šolo učenci svoje izdelke fotografirajo z navideznim fotoaparatom. to naredijo tako, da s palcem in kazalcem obeh rok oblikujejo »fotoaparat« in z njim »fotografirajo«. izdelek si skušajo čim bolje zapomniti, da ga lahko kasneje v razredu čim bolj natančno narišejo. Smiselno je, da izdelke fotografirajo še s tablico ali telefonom; to lahko naredi tudi učitelj, kar jim je lahko v pomoč pri nadaljnjem delu, še posebej takrat, ko z delom ne nadaljujejo isti dan. Po končanem delu naravne materiale, ki so jih uporabili, vrnejo nazaj, od koder so jih prinesli. 5. Poustvarjanje izdelkov v razredu Učenci izberejo ustrezno podlago in kar so »fotografirali« z navideznim fotoaparatom narišejo. Pokažem jim sliko španskega slikarja Pabla Picassa in jim povem, da jo je poimenoval Guernica. nato jih spomnim na obisk galerije, kjer so iskali in brali, kdo je avtor umetnij ter kdo jih je ustvaril. Ugotovijo, da poznajo avtorje, niso pa še izbrali imen za svoje umetnije. Zato po zgledu navedenih primerov še sami Slika 2: Izrezki za ustvarjanje poiščejo poimenovanja zanje. Otroci so za poimenovanje 64 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA Slika 3: Izdelki otrok na prostem Slika 4: Prikaz poustvaritve izdelkov s slike 3 svojih umetnij uporabili zelo različna imena. nekateri 7. Oblikovanje kriterijev so jih poimenovali z že znanimi izrazi, drugi pa so si Po opravljenem delu smo skupaj oblikovali kriterije izmislili čisto svoja poimenovanja. (npr. ladja pod mostom, lučka, Bears, Super vesoljski boj, Pošast, uspešnosti. Učenci so jih oblikovali najprej v skupinah, Mlahal.) nato so nastale kriterije predstavili sošolcem. S pomočjo kriterijev, ki so nastali v skupinah, smo oblikovali 6. Razredna galerija razredne kriterije. najprej skupaj pogledamo nastale izdelke in se o njih Uspešen bom, ko: pogovorimo. Pogovor vodi učiteljica, ki skupaj z učenci ugotavlja, kako dobro so si zapomnili svoje izdelke • uporabim svojo domišljijo, in kako uspešni so bili pri risanju nastalih likovnih • uporabim različne naravne materiale, izdelkov. • sestavim zanimiv izdelek, nato učenci svoje izdelke pritrdijo na izbrano mesto • natančno opazujem, v razredu. Postavijo se v vlogo kustosa in po razredni • si zapomnim, kaj sem naredil, galeriji popeljejo sošolce ter jim predstavijo svoje izdelke. ker smo bili pred tem v galeriji in smo se o tem • izberem ustrezno podlago, veliko pogovarjali, so poznali vlogo kustosa. • čim bolj podobno narišem.  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 65 IDeJe IZ RAZReDA Vprašanja za učence 2. Pisanje pesmi o drevesu še nekaj vprašanj, s katerimi smo učence usmerjali Po uvodni dejavnosti so si učenci izbrali drevo na v to, da razmišljajo ne le o delu, ampak tudi o svojem šolskem igrišču. najprej so ga opazovali z vsemi čutili, počutju med ustvarjanjem. S pomočjo vprašanj učence nato pa s pomočjo tega, kar so zaznali, napisali pesem. Za spodbudimo, da razmišljajo, raziskujejo, iščejo različne izhodišče so dobili učni list, na katerem so bile napisane poti in odgovore. prve besede vsake kitice: deblo, korenine, veje, listi. • kaj občutiš, ko ustvarjaš v naravi? lahko pa so se odločili za pisanje akrostiha – drevo. • kako bi lahko čim bolj domiselno vključil sliko v ta način pisanja pesmi so učenci že poznali in smo ga svojo umetnino? samo obnovili. Z njim so se seznanili na enem izmed • kaj potrebuješ za delo? kulturnih dni, ko so pisali pesmi o Mačku Muriju. • katere materiale imaš na voljo? Besedo drevo so napisali navpično, nato so iz prvih črk • kako se boš tega lotil? sestavili nove besede, verze. Možnost nadgradnje 3. Branje pesmi narava ni le navdih za likovno ustvarjanje, lahko je tudi Po končanem ustvarjanju so pesmi najprej brali v parih. navdih za ustvarjanje poezije. Zato smo se odločili, da Če so želeli, so jih lahko še dopolnili ali popravili. Sledilo je preverimo, ali to drži. branje pesmi svojemu izbranemu drevesu. to je drevo, ki so si ga otroci izbrali že na začetku šolskega leta, to drevo Šolsko igrišče je njihov prijatelj. Otroci ga obiščejo, skrbijo zanj, se mu potožijo, zaupajo, sprostijo …tokrat so mu napisali pesem. 1. Uvodna aktivnost – čutno zaznavanje Možnost za nadgradnjo dejavnosti narave Možnost nadgradnje pa vidim še v povezavi med obema Z učenci smo se odpravili na šolsko igrišče, kjer se ustvarjanjema in izdelavi knjige s pomočjo programa je začelo načrtno zaznavanje. Vsak je dobil učni list, na katerega je napisal nekaj stvari, ki jih je videl, Book Creator. Učenci so se s tem programom že srečali slišal, vonjal ali jih potipal. Zapise so predstavili drug v eni izmed prejšnjih dejavnosti in ga ob vodenju drugemu. učiteljice uporabljali. Sliki 5 in 6: Zaznavam z vsemi čutili in napišem, kar slišim, vidim, vonjam, tipam 66 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA Sliki 8: Branje pesmi Refleksija učitelja Že sama sprememba učnega okolja je bila za učence velika motivacija. tudi nadaljnje dejavnosti, pri katerih so učenci lahko izbirali, kaj in na kakšen način bodo počeli, so jih pritegnile. Ustvarjanje v naravnem okolju je učencem odprlo prostor; povečalo format in dalo nešteto Slika 7: Pesmi otrok različnih možnosti. Predvsem bi poudarili prostorsko odprtost, ki so jo v svojih refleksijah navajali tudi učenci. Učenci so pridobili številne izkušnje na področju Refleksija učencev ustvarjanja, sodelovanja, skrbi za okolje. Vse te prednosti so tudi sami zaznali. Delo je potekalo po eni strani zelo • Všeč mi je bilo, ko sem z Mašo ustvarjala na šolskem umirjeno, po drugi pa zelo aktivno in dinamično. Otroci dvorišču. ni pa mi bilo všeč, ko mi je tina ukazovala. so bili veliko bolj sproščeni, iskali so nove izzive in rešitve. • Ustvarjanje v gozdu mi je bilo najbolj všeč. Všeč mi narava je bila res navdih za ustvarjanje. je bilo, ker smo delali zunaj. Jaz bi rada še večkrat Če bi se ponovno lotili ustvarjanja na tak ali podoben tako delala. način in bi bili bolj časovno omejeni, bi lahko izpustili • Meni je bilo najbolj všeč, ko smo delali v gozdu. tudi, del, ko so učenci izdelek iz naravnega okolja prenesli z da smo delali skupaj. Pa ko smo pisali pesmi in smo navideznim fotoaparatom na list papirja. to je bila zanje lahko izbrali drevo. neka nova izkušnja, ki so jo z veseljem izpeljali. Morda • Zanimivo je bilo, ko smo pesmi brali drug drugemu in bi bilo ta del smiselno izpustiti, če tega ne bi naredili v potem še drevesom. Ustvarjanje v gozdu je bilo tudi istem dnevu, ko so imeli učenci svoj izdelek še v dobrem zelo zanimivo. lahko smo popravljali, pa se ni videlo. spominu. • lepo je bilo, ko smo ustvarjali pri lovskem domu, Za vsako ustvarjanje v naravi si je treba vzeti toliko v gozdu. lahko smo si zbrali, s kom bomo delali. časa, kot ga otroci potrebujejo. Če pouk organiziramo lahko smo naredili zelo veliko. na opisan način, otroci bolje razvijejo ustvarjalnost in • Všeč mi je bilo, ko smo to, kar smo delali v gozdu, z veseljem sodelujejo. Otroci imajo naravo radi in prav narisali. ko smo drevesu brali pesmico. je, da jim omogočimo čim več smiselnega stika z njo in • Fino je bilo, ker smo lahko delali z naravnimi ustvarjanja ter učenja. materiali in nato fotografirali. Pa ko smo zunaj pisali in brali pesmi. • Všeč mi je bilo, ker smo delali skupaj s prijatelji in smo bili v naravi. ni mi bilo všeč, ko smo pisali pesem. Viri in literatura • Všeč mi je bilo, ker smo ustvarjali v gozdu z Novak N., Dolgan K., Vršič V., Podbornik K., Bojc J., Pihler N. (2022): Pouk na prostem: priročnik za učiteljice in učitelje na razredni stopnji. Zavod naravnimi materiali. ker nismo dali ničesar v koš in Republike Slovenije za šolstvo. smo si lahko zbrali, ali želimo delati sami, v paru ali Učni načrt. Program osnovna šola. (2011) Ministrstvo za šolstvo in šport, v skupini. Zavod RS za šolstvo. | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 67 IDeJe IZ RAZReDA Slika 1: Branje zgodb avtorice Polonce Kovač Opazovanje okolice in ustvarjanje zgodb  Observational Walking and Story Creation Helena Škerget Rakar, Osnovna šola Puconci iZVleČek: Pouk na prostem (v naravi) kot organizirano učenje zunaj šolske stavbe spodbudno vpliva na počutje učencev, jih dodatno motivira za šolsko delo in jim pomaga pri utrjevanju znanja na zanimiv način. Zato smo v 1. in 2. razredu izvedli pouk na prostem pri urah slovenščine. Po obravnavi črk smo se z učenci odpravili na sprehod po okolici šole, da bi poiskali poimenovanja za vse tisto, kar bodo videli, slišali, vohali ali tipali ter besede zapisali po abecednem redu. Besede in njihov pomen smo razjasnili in z njimi tvorili povedi. Dejavnost smo nadgradili z oblikovanjem in zapisom zgodb 68 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA ter branjem književnih besedil. S tem izhodišče za načrtovanje pouka na prostem je bil priročnik Pouk na prostem (novak idr., 2022), predvsem smo urili bralno tehniko, razumevanje zvezek avtorice nine novak Jezik in sporazumevanje, v prebranega in ustvarjalno izražanje. katerem me je navdušila dejavnost Branje in pisanje – od a do Ž. Dejavnost je namenjena učencem od 1. do 3. Refleksija učencev je pokazala, da cenijo razreda. Sama sem si zadala izziv, da jo najprej izpeljem povratne informacije staršev, prepoznajo v 2. razredu. Glede na dober odziv učencev sem jo leto dni kasneje izvedla še v 1. razredu pri drugi generaciji napake v svojih besedilih ter uspehe pri otrok, kjer je bil naš namen razviti pozitiven odnos do izvajanju dejavnosti. Pouk na prostem branja in pisanja. je bil prepleten z elementi formativnega ko sem načrtovala posamezne dejavnosti, se je pokazala potreba, da sem priloženi učni list za moje učence spremljanja: nameni učenja, kriteriji večkrat preoblikovala. tako so jih novonastali učni listi uspešnosti, povratnimi informacijami in spodbujali, da so v naravi postali sistematični opazovalci okolice, predmetov in dogajanja, ter da so na dane črke refleksijo. zapisovali besede, ki so jih kasneje uporabili pri pisanju svojih zgodb. Ključne besede: pouk na prostem, slovenščina, izhajala sem iz ciljev učnega načrta za slovenščino (Un, abeceda, zgodba, književno besedilo, formativno 2018, str. 10−12). spremljanje Učenci in učenke: • razvijajo tehniko branja in pisanja besed ter Abstract:Outdoor (nature) education can boost pupils‘ enostavčnih povedi z velikimi in malimi tiskanimi well-being, motivation and knowledge retention in a in pisanimi črkami, compelling way. For this purpose, several Slovenian lessons in Grades 1 and 2 were conducted outdoors. • razvijajo poimenovalno zmožnost: After covering the alphabet letters, pupils walked − poimenujejo bitja, predmete, dejanja ... v svoji around the school, named anything they saw, heard, okolici ali na sliki s knjižnimi besedami in smelt or touched, and then alphabetised the words. besednimi zvezami; We defined their meanings before using them to form sentences. They then created and wrote stories and − razlagajo dane besede oz. besedne zveze iz read literary texts to practise reading techniques, besedila in jih smiselno uporabljajo v svojem reading comprehension, and creative expression. Their besedilu, reflections revealed they identified their mistakes and • razvijajo pravopisno zmožnost – individualizirano, valued their parents‘ feedback and progress. The outdoor postopoma in sistematično spoznavajo, usvajajo in sessions featured formative assessment elements, i.e., utrjujejo: learning intentions, performance criteria, feedback, and reflection. − zapis besed z nekritičnimi glasovi; − zapis besed s kritičnimi glasovi; Keywords: outdoor lessons, Slovenian, alphabet, story, literary text, formative assessment − rabo velike začetnice na začetku povedi; − rabo končnih ločil; • razvijajo slogovno zmožnost: Uvod − v svojih besedilih in besedilih drugih prepoznavajo neustrezne (npr. neknjižne) Učence zlahka motiviramo za odhod v naravo, kjer besede in besedne zveze ter jih zamenjajo z izkušenjsko spoznavajo pojme, pojave in procese ter ustreznejšimi (npr. knjižnimi) sopomenkami. doživljajo okolico kot prostor učenja. narava in odprt učni prostor delujeta kot spodbudno okolje, kjer se učenci Dejavnosti pouka na prostem sem načrtovala v lažje sprostijo, postanejo ustvarjali, radovedni, rahločutni, okolici šole, ki vključuje naslednje lokacije: vhod v zvedavi, zato jim lahko ponudimo naloge za utrjevanje in šolo s pogledom na šolsko dvorišče, prostor s fitnes urjenje znanja, ki smo ga obravnavali v razredu. napravami, okolico eko učilnice, otroško igrišče z igrali, šolsko dvorišče z vrtom, sadovnjakom in travnikom. Pouk na prostem lahko izpeljemo pri različnih načrtovani prostor je omogočal gibanje učencev predmetih in lahko sem načrtovala, da bomo z učenci in širši nabor objektov za opazovanje ter primeren po obravnavi velikih in malih tiskanih črkah izvedli prostor za branje in pisanje (klopce in mize v učilnici utrjevanje znanja kot pouk v naravi. na prostem).  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 69 IDeJe IZ RAZReDA Slika 2: Okolica šole z otroškim igriščem ter mizicami in klopmi učilnice na prostem Izvedba dejavnosti pouka a) Opazovanje okolice na prostem Z učenci smo se odpravili na opazovalni sprehod v okolici šole, se ustavljali na umirjenih točkah v Priprava na izvedbo pouka na prostem se začne v posameznem kotičku in skušali poimenovati čim več razredu, kjer smo z učenci opredelili namene učenja stvari, ki jih vidimo, slišimo, vohamo in tipamo. tako so pouka na prostem, naredili načrt, v katerega smo se navajali na sprejemanje okolice z vsemi čutili, seveda vključili pripomočke in opremo, opisali poti gibanja ter je bilo v ospredju sistematično opazovanje okolice. upoštevanje varnosti (novak 2022, str. 10). V učilnici smo z učenci ponovili slovensko abecedo, b) Izpolnjevanje učnega lista uredili in dopolnili abecedo imen učencev ter se ob Učenci so strnili svoja opažanja in besede na črke zaključku dejavnosti pogovorili, kaj se želimo danes slovenske abecede vpisali na učni list: »Od a do Ž«. naučiti (nameni učenja). Znal bom: • opazovati okolico (z vsemi čutili) in poiskati besede na črke slovenske abecede, • zapisati besede na dano črko na učni list, • pripovedovati zgodbo z izbranimi besedami. Ob namenih učenja so učenci spoznali posamezne dejavnosti na prostem, nato sem jim še predstavila, v katerih kotičkih okolice šole bodo te dejavnosti potekale. Pred odhodom iz učilnice smo se z učenci dogovorili za zbirno mesto pred šolo in jih spomnili na tiho gibanje po šolskih prostorih, da ne motimo pouka ostalih učencev. Za izvedbo dejavnosti na prostem so si s seboj učenci vzeli pisala in pisalno podlago, zunaj pa so prejeli učni list. Slika 3: Učenci na zbirnem mestu 70 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA Priloga 1: Učni list od a do Ž Vir: novPaRkIL, O20G2A2 |, Usčtrn.i 6li.st OD A DO Ž IME: ___________________________________________________ Razred RAZRED: ____________________________________________ • Na poti od vhoda v šolo do igrišča opazuj okolico. • K vsaki črki abecede na učnem listu vpiši nekaj, kar vidiš, slišiš, vonjaš ali tipaš na tej poti. • Vrni se po isti poti. Med vračanjem dodaj še eno stvar za vsako črko. • Po opravljenem sprehodu opiši pot, ki si jo prehodil. Pri opisovanju poti uporabi besede, ki si jih vpisal pod črke. Opis poti ustno predstavi sošolcu. • Tvori pravljico in v njej uporabi izbrane besede. Pripoveduj jo sošolcu. A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 71 IDeJe IZ RAZReDA Slika 4: Dokaz o učenju in delu dveh učencev c) Analiza zapisanih besed Priloga 2: kriteriji uspešnosti za oblikovanje zgodbe Z učenci smo našli primeren prostor (senca pred küzmičevim domom, eko učilnico), kjer so si po skupinah predstavljali zapisane besede na dano črko na učnem listu. Pogovorili so se o besedah, ki jih nekateri mogoče niso razumeli, in o besedah, ki so jih na določeno črko težko našli (vprašanje: na katero črko si težko našel besedo?). Če je kateremu učencu manjkala beseda na določeno črko, so mu jo sošolci v skupini pomagali najti. te besede so po navodilu učiteljice zapisali z drugo barvo, npr. modro. na učnem listu so bila zapisana vprašanja, ki so jim pomagala pri samovrednotenju. č) Sklicevanje idej Pogovarjali smo se, kaj bi lahko naredili z zapisanimi besedami. Učenci so predlagali naslednje dejavnosti: sestavili besedilo, imeli govorni nastop, povedali pravljico, pripoved, zgodbo. Dogovorili smo se, da bodo sestavili zgodbo oziroma pravljico, v kateri bodo pravljično osebo, ki si jo bodo izbrali, poslali na pot, ki so jo prehodili sami, ko so zapisovali besede na črke slovenske abecede. d) Oblikovanje kriterijev Z učenci smo se pogovorili, kako se bomo lotili zapisa zgodbe in s čim si bomo pomagali. tako smo si 72 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA Nadgradnja dejavnosti na prostem na izbrano temo v 2. razredu V 2. razredu učenci znajo poiskati več besed za poimenovanja bitij, predmetov in dejanj v okolici, jih ustrezno poimenovati v knjižnem jeziku, jih zapisati s pisanimi črkami, tvoriti daljše besedilo. Učenci dejavnosti iz 1. razreda tako lahko le ponovijo, vendar so tokrat zapisi s pisanimi črkami. Poleg tega urijo bralno tehniko in berejo z razumevanjem književno besedilo. V 2. razredu smo ponovno izvedli dejavnosti opazovanja okolice, zapisa besed na črke abecede, tvorili zgodbo in jo predstavili sošolcem. nato smo dejavnosti nadgradili z novimi izzivi: a) Zgodbe od A do Ž, pisateljice Slika 5: Delo v skupini Polonce Kovač Z učenci smo se zbrali ob šolskem vrtu in okrog ograje oblikovali kriterije uspešnosti, ki smo jih v 1. razredu izobesili zgodbe avtorice Polonce kovač Zgodbe od večinoma zapisovali z besedami, ki so izražale, kaj bodo a do Ž (slika 1). Vsak učenec si je prebral zgodbo na počeli, ter si pomagali s piktogrami. izbrano črko, na katero je tudi sam zapisal svojo zgodbo. Pisateljičino zgodbo so prebrali večkrat in si jo poskušali e) Tvorjenje in zapis zgodbe čim bolj zapomniti. Učenci so poiskali ustrezen prostor za pisanje, kjer Po večkratnem branju smo se z učenci preselili v eko so tvorili besedilo. Pri tem so upoštevali kriterije učilnico, kjer so izpolnili učni list in odgovarjali na uspešnosti. vprašanja, kot so npr.: • kako je pisateljica naslovila zgodbo? f) Predstavitev zgodbe • O čem govori njena zgodba? Premaknili smo se v okolico šolskega vrta, kjer so učenci • ali sta si tvoja zgodba in zgodba pisateljice Polonce drug drugemu brali svojo zgodbo. Učenci, ki so poslušali, kovač v čem podobni? so bili pozorni na oblikovane kriterije in ob koncu • V čem se tvoja zgodba razlikuje od njene? učencu povedali, kaj jim je bilo všeč (Všeč mi je bilo ...) in kaj bi naslednjič lahko izboljšali (Morda bi naslednjič • kakšen konec ima njena zgodba? lahko izboljšal ...). tako so učenci prejeli medvrstniško • kaj te je navdušilo ali presenetilo v zgodbi pisateljice? povratno informacijo. • kaj bi vprašal pisateljico, če bi bila sedaj ob tebi?  Slika 6: Tih in primeren prostor za zapis zgodbe Slika 7: Dogovori z učenci o predstavitvi zgodbe | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 73 IDeJe IZ RAZReDA Po večkratnem branju smo poiskali prostor, kjer smo se pogovorili, v čem se verzi razlikujejo od zgodb Polonce kovač in njihovih zgodb. nato so iskali rime v verzih ter nato še rime, ki se skrivajo v verzih pod njihovo črko. nato je sledila igra, pri kateri so učenci iskali rime s pomočjo izdelanih kart in zapisov parov rim. to je bila igra spomina, ki so se je igrali tako, da je bila enkrat odkrita in drugič zakrita. nato je sledila dejavnost pisanja, pri kateri so se učenci preizkusili v pesniških vodah, tako da so na izbrane besede oblikovali verz, ki je vseboval rimo. nastale verze so prebrali sošolcem, ki so jim podali povratno Slika 8: Ponovno pisanje zgodbe z namenom izboljšanja in informacijo in izrazili svoje mnenje o pesmi. obogatitve Ob koncu dejavnosti na prostem smo naredili refleksijo. Z učenci smo se pogovarjali o tem, ali so bili uspešni Po frontalnem pogovoru o prebrani zgodbi in o v dejavnostih, kako vedo, da so bili uspešni, katere pogovoru o kriterijih uspešnosti so se učenci lotili dejavnosti so jim bile zahtevne, kako bi sedaj drugače ponovnega pisanja svoje zgodbe z namenom, da pristopili k izvedbi dejavnosti oziroma nalog. »izboljšajo oziroma obogatijo« vsebino. Pri tem so morali Po refleksiji smo se z učenci pogovorili tudi o našem upoštevati tudi napotke in povratno informacijo, ki so jo nadaljnjem delu, na primer o tem, o čem bi lahko pisali prejeli od učiteljice in sošolcev. v naslednji zgodbi ter kako lahko zbiramo ideje za V drugem razredu učenci že bolj samostojno oblikujejo prihodnje načrtovanje pisanja (npr. pisanje skupinskih kriterije in jih zapisujejo s povedmi, pri tem pa dodajo še zgodb, tematskih zgodb ali podobnih dejavnosti). kriterije, ki se nanašajo na pravopis. nato so zgodbe ponovno prebrali sošolcem, ki so jim podali Izjave učencev pri refleksiji: svojo povratno informacijo. Za povratno informacijo o zapisu zgodbe so učenci zaprosili tudi starše. Učenec a je povedal: »Zelo sem bil vesel, da je mama rekla, da imam domišljijo, kar je videla iz b) Abeceda na polju in v gozdu avtorjev moje prve zgodbe. nisem pa bil vesel, da bom moral delati še na pravopisu, saj sem imel težave z Otona Župančiča, Nika Grafenauerja velikimi začetnicami in izpuščal sem črke. Uspela in Jelke Reichman pa mi je tudi dobra rima: Jaz pa vozim avto. Bine naslednjič smo na ograjo šolskega vrta obesili verze igra flavto.« Otona Župančiča, nika Grafenauerja in ilustracije Učenka B je povedala: »Uspelo mi je rešiti vse Jelke Reichman iz knjige abeceda na polju in v gozdu. zastavljene naloge, učni list s črkami in zapisati Vsak učenec je za črko svoje zgodbe poiskal verz. vse tri zgodbe. Mama je pohvalila drugo zgodbo, pri kateri sem imela manj napak kot v prvi.« Primer zapisa kriterij za oblikovanje zgodbe v Učenec C je povedal: »Meni je šlo vse bolj slabo. 2. razredu: Pisal sem bolj besede, takih zgodb, kot so jih pisali moji sošolci, še ne znam napisati.« Uspešna bom, ko bom: • zapisala ustrezno besedilo (zgodbo), • v besedilo vključila besede na črke, Sklep • zapisala smiselne povedi, kot učiteljica sem skozi izvedene dejavnosti in refleksije • besedilu dala ustrezen naslov, učencev pridobila vpogled v njihove zmožnosti in • zapisala zanimivo, podrobno besedilo, izzive pri opismenjevanju ter razvoju ustvarjalnosti. Dejavnosti, izvedene na prostem, so se izkazale za • lepo pisala (vedela brati), izredno učinkovite pri vzpodbujanju zanimanja za • uporabljala veliko začetnico za . ? !, pri imenih, branje in pisanje, kar je bil tudi temeljni cilj. Učenci so z priimkih, imenih krajev, veseljem sodelovali pri opazovanju narave in okolice, pri • uporabila ustrezna ločila. čemer so uspešno prepoznali in poimenovali predmete ter jih vključili v svoje zgodbe. 74 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA Slika 9: Povratna informacija mame učencu Grafenauerja pripomogla k razširitvi literarnega znanja učencev in jih spodbudila k ustvarjalnemu izražanju. Z učenci smo se pogovarjali o tem, Občasni vnos književnih del v naravo se je izkazal za ali so bili uspešni v dejavnostih, učinkovito tehniko, ki v učencih vzbudi motivacijo, zanimanje za delo in predrami ustvarjalnost. igralne kako vedo, da so bili uspešni, katere dejavnosti, kot je iskanje rim, so učencem omogočile dejavnosti so jim bile zahtevne, zabaven način pridobivanja, utrjevanja novega znanja in veščin. kako bi sedaj drugače pristopili k na podlagi dosedanjih izkušenj nameravam še naprej izvedbi dejavnosti oziroma nalog. vključevati pouk na prostem in ustvarjalne dejavnosti v svojo pedagoško prakso, saj so se izkazale za zelo motivacijske in učinkovite. Dejavnosti, ki jih izvajam z učenci prvega in drugega razreda, spodbujajo pozitiven Posebej me je razveselilo, kako so učenci reflektirali odnos do branja in pisanja, kar je ključno za njihov svoje delo, prepoznavali svoje napake in uspehe ter nadaljnji razvoj. Med temi dejavnostmi učenci opazujejo prejeli povratne informacije tudi od staršev, kar jim naravo, zapisujejo svoja opažanja, analizirajo besede in je veliko pomenilo. na primer, ena učenka je bila sestavljajo zgodbe, ki jih nato predstavijo sošolcem. tako precej užaljena, ker je njen oče napisal le z eno besedo ne urijo le bralne tehnike in razumevanja, temveč tudi povratno informacijo »ODliČnO!«, saj si je tudi ona krepijo svojo ustvarjalnost in izražanje. želela podrobnejše povratne informacije. takšne Refleksija učencev je pokazala, da zelo cenijo povratne povratne informacije so mi pomagale prilagoditi informacije staršev, saj jim te pomagajo prepoznavati nadaljnje dejavnosti, da bodo še bolj ustrezale potrebam lastne napake in uspehe, kar jih spodbuja k nadaljnjemu vsakega posameznika. napredku. Dejavnosti na prostem pa bistveno prispevajo Ugotovila sem, da je kombinacija branja zgodb avtorjev, k izboljšanju njihove ustvarjalnosti ter povečujejo kot je Polonca kovač, ter poezije Otona Župančiča in nika zanimanje za literaturo. Zato bom v prihodnje še naprej prilagajala naloge individualnim potrebam učencev, saj s tem ne le podpiram njihov razvoj, ampak tudi spodbujam ljubezen do branja in pisanja. Viri in literatura Grah, J. idr. (2017). Vključujoča šola. Priročnik za učitelje in druge strokovne delavce. Zavod RS za šolstvo. Novak, N. (2022). Jezik in sporazumevanje. Priporočnik za učiteljice in učitelje na razredni stopnji. Zavod RS za šolstvo. Kovač, P. (1985). Zgodbe od A do Ž. Založba Univerzum. Župančič, O., Grafenauer, N., in Reichman, J. (2014). Abeceda na polju in v gozdu. Mladinska knjiga Založba. Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina (2011). Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/ Slika 10: Iskanje verzov UN_slovenscina.pdf | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 75 IDeJe IZ RAZReDA IDeJe IZ RAZReDA Slika 1: Kartice za razvrščanje Spoznavni postopki pri raziskovanju narave jeseni  Cognitive Processes During Outdoor Learning Activities in Maja Rogelja, Autumn Osnovna šola Dornberk iZVleČek: V članku so predstavljene dejavnosti za izvedbo pouka na prostem, katerih namen učenja je skozi spoznavne postopke doživeti spremembe v naravi jeseni. Učenci naj predvsem v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju čim več raziskujejo in opazujejo ter se skozi lasten proces učenja čim več naučijo. Dejavnosti vključujejo cilje učnega načrta petih predmetov v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Cilji teh predmetov so medpredmetno povezani in se med procesom 76 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA učenja stalno prepletajo. V naravi učenci 2010). temeljni spoznavni postopki, s katerimi učenec gradi svoje miselne sheme, razumevanje in pojme, poiščejo materiale in jih razvrščajo, so: opazovanje, razvrščanje, urejanje, prirejanje, urejajo, ustvarjajo zvočila, se z njim učijo eksperimentiranje, ravnanje s podatki, sklepanje in sporočanje. Spoznavni postopki so v tem prispevku in igrajo. Po uporabi jih spet vrnejo v izpostavljeni pri vsaki dejavnosti, saj učenec s naravno okolje in ob tem razvijajo čut za spoznavnimi (miselnimi) postopki spoznava dejstva, zakonitosti in pojme (novak n., Dolgan k. idr., 2022). trajnostno naravnanost pri ohranjanju Dejavnost začnemo z dvema spoznavnima postopkoma: naravnega okolja. Pouk na prostem opazovanjem in opisovanjem sprememb v naravnem daje možnost oblikovanja dobrih okolju. Opazovanje je spoznavni postopek zaznavanja okolja z vsemi čutili; gre za neusmerjeno in usmerjeno medsebojnih odnosov, sodelovalnega opazovanje z uporabo več čutil (vid, sluh, okus, voh učenja in empatije. Opisana je dejavnost, in tip). iz opazovanja običajno sledi prepoznavanje, primerjanje, opisovanje, merjenje, sporočanje … v kateri učenci razvijajo čuječnost, saj je Opisovanje pa je spoznavni postopek, pri katerem pomembno, da začutijo, da so tudi sami gre za predstavljanje, prikazovanje česa z zunanjimi značilnostmi (novak n., Dolgan k. idr., 2022). del narave. Ključne besede: pouk na prostem, spoznavni Usmerjeno opazovanje sprememb postopki, čuječnost, igra, naravni materiali, naravna zvočila v naravi Glavni namen predstavljenega sklopa je, da učenci spoznajo osnovne značilnosti in razlike letnih časov in Abstract:The paper proposes outdoor learning da se učijo dobro opazovati in prepoznavati spremembe activities for experiencing autumn as nature‘s season of v naravi v posameznih letnih časih. Učijo se opazovati transformation through cognitive processes. Especially in the first educational cycle, pupils are encouraged spremembe v naravi in v okolju okoli sebe. Pomembno to explore, observe and learn as much as possible je, da jih usmerimo v opazovanje sprememb z vsemi through personalised learning. The activities address čutili. Opazujejo spremembe, kot so barve jeseni, the curriculum objectives of the five subjects in the first odpadanje listov, cvetenje rastlin, vremenske pojave, educational cycle. The objectives are cross-curricular temperaturo, delo ljudi v različnih življenjskih okoljih, and continuously intertwined throughout the learning dolžino dneva, živali in druge značilnosti, ki jih process. In nature, pupils collect, sort, arrange, study prepoznajo z opazovanjem okolja okoli sebe. torej lahko materials, play with them and generate sounds. After rečemo, da je opazovanje ključen in nujen spoznavni use, they return them to where they belong, instilling a postopek pri obravnavi letnih časov v prvem triletju. sense of sustainability in environmental preservation. Opazovanje letnih časov pri otrocih spodbuja razvoj Outdoor learning provides opportunities for developing čutov, zato je pomembno, da jih učitelji usmerimo v positive relationships, cooperative learning and empathy. The activity described here enables pupils to develop to, da jih tudi uporabljajo.. Pouk na prostem je odlična mindfulness, which is vital to their ability to connect to priložnost, da naš namen učenja uresničujemo z nature. neposredno izkušnjo in ga medpredmetno povežemo na več področjih, saj bo to hkrati priložnost za celostni Keywords: outdoor education, cognitive processes, razvoj otroka. mindfulness, play, natural materials, natural sounds Dobro je, da najprej preverimo, kaj vse otroci že vedo o spremembah narave jeseni. V razred na primer lahko povabimo tetko Jesen, ki bo preverila predznanje Uvod učencev o jeseni, ki so ga učenci že pridobili v prejšnjih V predstavljenih dejavnostih se tesno prepletajo in sklopih in v drugih življenjskih situacijah in z njimi povezujejo naravoslovne in družboslovne dejavnosti, ponovila, kar so se že naučili v vrtcu. ko ugotovimo, ki temeljijo predvsem na spoznavnih postopkih. kaj učenci o jeseni že vedo, kakšne so njihove izkušnje, Spoznavni postopki so opredeljeni kot tista znanja, kaj povezujejo s pojmom jesen, lahko začnemo z spretnosti in veščine, ki predstavljajo miselne načrtovanjem dejavnosti. in manipulativne dejavnosti, s katerimi učenci Spoznavali bomo naravna okolja v bližnji okolici poleg vsebin odkrivajo tudi »naravo« naravoslovja, šole in se jih učili pravilno poimenovati. Učenci se v družboslovja ali zakonitosti znanstvenega dela (krnel, tem obdobju učijo osnovnih pojmov, ki so povezani  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 77 IDeJe IZ RAZReDA z naravnim okoljem, kot so v našem primeru opredelimo. V našem primeru je proces ureditve travnik, gozd, sadovnjak in vinograd. Razumevanje elementov od najmanjšega do največjega, od najkrajšega in poimenovanje življenjskih okolij je pomembno do najdaljšega in od najnižjega do najvišjega ter obratno. za razvoj tako naravoslovnega kot tudi jezikovnega Učenci uporabijo elemente iz množic, ki so jih našli v znanja. ker imamo v našem razredu nekaj učencev prejšnji dejavnosti. Ponudimo tudi možnost drugačnega iz drugega jezikovnega okolja, bomo na to še toliko izbora, če učenec najde primernejše elemente. V ta bolj pozorni. V prvem razredu se učenci učijo tudi namen oblikujemo piktograme, ki ponazarjajo takšno prepoznavanja in poimenovanja barv v okolju okoli ureditev, torej jih vodimo pri učenju. sebe, zato lahko ta cilj uresničimo, medtem ko smo zunaj v naravi. Čuječnost v naravi Razvrščanje elementov v naravi Pouk na prostem nam omogoča vključevanje in povezovanje ciljev več predmetov učnega načrta, Razvrščanje (klasificiranje) je spoznavni postopek, medtem ko so učenci ves čas v stiku z okoljem in drug pri katerem ugotavljamo enakost oz. neenakost z drugim. tako imamo veliko možnosti, da pri učencih med elementi dane množice glede na neko lastnost. razvijamo spretnost oblikovanja dobrih medsebojnih Razvrščamo tako, da učenci iščejo skupne lastnosti odnosov, sodelovalnega učenja in empatije. Pomembno in razlike med opazovanimi predmeti, pojavi in je, da učenci začutijo, da smo tudi mi del narave. zakonitostmi. Razvrščanje poteka po metodi narava nam daje nešteto možnosti za učenje, primerjanja danega elementa iz množice in ugotavljanja, sprostitev in načine, da se lahko z njo povežemo. ali je drugi enak ali neenak prvemu po neki lastnosti. Posledično se lahko povežemo tudi sami s sabo in drug Osnovni cilj razvrščanja je vzpostavljanje reda med z drugim. V današnjem svetu hitenja, elektronskih elementi skupine, ki tako postanejo števni (novak naprav in pretiranih obveznosti se večkrat pozabimo n., Dolgan k. idr., 2022). Razvrščanje torej spada med ustaviti in umiriti. Pomembno je, da učitelji ponudimo pomembne spoznavne postopke, saj nam omogoča, da učencem čas za umirjanje in sprostitev ter možnost, ugotavljamo enakost oz. neenakost med elementi dane množice glede na neko lastnost. da se povežejo z naravo. Čuječnost spodbuja tudi sposobnost, da se učenci naučijo prepoznavati svoja Jeseni imamo nešteto možnosti za klasificiranje čustva in počutje ter obvladajo vsakodnevni stres. le gozdnega materiala. V tem delu uporabimo samostojno če se učenec dobro počuti, lahko steče proces učenja. učenje, učitelj naj prepusti učencem, da sami odkrivajo, V naravi je idealna priložnost, da učencem pokažemo iščejo, raziskujejo elemente za razvrščanje v množice. V nekaj tehnik, ki jim bodo lahko v pomoč, ko se bodo gozdu je veliko naravnega materiala, ki ga učenci lahko spoprijemali s težavami tudi kot odrasli. (novak n., razvrščajo v obroče ali sklenjene vrvice. Sami naj tudi Dolgan k. idr., 2022) ugotavljajo in iščejo skupne lastnosti in razlike med najdenimi predmeti. Urejanje elementov v naravi po Tako imamo veliko možnosti, da dani spremenljivki pri učencih razvijamo spretnost oblikovanja dobrih medsebojnih Urejanje (seriacija) je spoznavni postopek, pri katerem neenakost elementov dane množice natančneje odnosov, sodelovalnega učenja in opredelimo (oblikujemo zaporedje). Je proces ureditve empatije. Pomembno je, da učenci elementov (predmetov) glede na intenzivnost vrednosti določene spremenljivke: od najmanjšega do največjega, začutijo, da smo tudi mi del narave. od najdebelejšega do najtanjšega … S tem posameznim elementom dane množice določimo mesto, ki ga opredelimo z vrstilnim števnikom. Poznamo dve Poznamo več tehnik za umirjanje, izberemo tisto, ki je stopnji spoznavnega postopka, in sicer urejanje po eni učencem blizu. Prednost naravnega okolja je, da lahko spremenljivki (v 1. razredu) in kasneje urejanje po eni ali med umirjanjem poslušajo zvoke iz narave. Pomembno dveh spremenljivkah, kar velja za matematični kontekst je, da najprej otrokom razložimo, zakaj so take vaje razvrščanja, v ta namen uporabljamo prikaze (euler- potrebne, v katerih situacijah jih lahko vsakodnevno Vennov prikaz, Carrollov prikaz, drevesni prikaz) (novak uporabijo in kaj lahko z njimi dosežejo. Po vsaki vaji n., Dolgan k. idr., 2022). za umirjanje je pomembno, da ozavestimo občutke in Urejanje je torej spoznavni postopek, s katerim enakost dogajanje pred vadbo in po njej. Zelo pomembno je tudi, oz. neenakost elementov dane množice natančneje da se učenec nauči ubesediti svoje zaznave. 78 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA Ustvarjanje z uporabo naravnih ŠpO: zvočil • zadovoljujejo potrebo po gibanju, • ob igri se sprostijo in razvedrijo. Ustvarjanje je miselni postopek odkrivanja novih idej in konceptov, ustvarjanje nečesa novega, kar ima za SlJ: nekoga vrednost (nova rešitev določenega problema, • zaznavajo svojo okolico in ubesedijo svoje zaznave. nova naprava, metoda, postopek ali umetniški objekt) ŠpO: GuM: (novak n., Dolgan k. idr., 2022). • zaznavajo, razlikujejo in posnemajo zvoke iz okolice Pri tej dejavnosti učenci prosto raziskujejo in v gozdu in narave, ter okolju okrog sebe iščejo naravne materiale, s • z zvočili improvizirano izvajajo zvoke in spremljajo katerimi lahko ustvarijo zvok. Pri tem predvidevajo, petje. napovedujejo in sklepajo iz izkušenj, kateri predmeti iz skupin v obročih bodo oddajali zvok in kateri ne. V dejavnostih so učenci zasledovali cilje skoraj vseh Spremljajo znane pesmi, tako da ustvarjajo preproste predmetov, saj so le-ti medpredmetno povezani (SPO, šPO, Mat, SlO, GUM). iz izbranih ciljev učitelj oblikuje ritmične vzorce. Z uporabo naravnih materialov namene učenja, ki jih nato predstavi učencem. ti naj poudarimo tudi trajnostno rabo teh materialov. bodo njim čim bolj razumljivi. Učencem ozavestimo pomen ohranjanja naravnega okolja ter jim skušamo prikazati, kakšen velik vpliv Za izbrane cilje in dejavnosti sem oblikovala naslednji imamo pri tem. namen učenja: Znal bom poimenovati naravna okolja v okolici šole, Učiteljevo načrtovanje dejavnosti v skupine razvrstiti stvari, ki jih bomo našli v gozdu, pri pouku na prostem razložiti, zakaj sem jih postavil v določeno skupino in to skupino tudi poimenoval, se umiriti in povezati z ko učitelj načrtuje dejavnosti pouka na prostem, najprej naravo, prepoznati zvoke, ki jih bom slišal ter poiskati iz učnih načrtov izbere cilje, ki jih bodo učenci pri tem predmete, s katerimi bom ustvaril zvok in spremljal dosegali. Za predstavljene dejavnosti pouka na prostem, znane pesmi. v katerem so učenci s pomočjo spoznavnih postopkov Učitelj načrtuje tudi prostor, kjer bodo učenci dejavnosti odkrivali značilnosti jeseni, sem izbrala iz učnih načrtov izvajali, ter pripomočke, ki jih bodo pri njih potrebovali. izbrala naslednje cilje: Sama sem načrtovala izvajanje dejavnosti v bližnji učenci: okolici naše šole, kjer je gozd, gozdna pot ter travnik ob gozdu. Učenci bodo pri dejavnostih potrebovali: SpO: plastificirane barvne hišice z lesenimi kljukicami, • opazujejo in spoznavajo okolico od šole do gozda, obroče in kolebnice za oblikovanje skupin pri • časovno raziskujejo, opredeljujejo in pojasnjujejo razvrščanju, plastificirane kartice z gozdnimi materiali, dogodke in spremembe v različnih letnih časih, kartice za iskanje materialov inštituta za gozdno pedagogiko. • prepoznavajo, poimenujejo in primerjajo različna živa bitja in okolja, izredno pomembno za učitelja je tudi, da razmisli, • usmerjeno opazujejo z uporabo več čutil in pri tem katere dejavnosti bo z učenci počel, preden se odpravijo prepoznavajo ter poimenujejo različna živa bitja in na prosto, v učilnici torej. Poleg tega, da razmisli, okolja, katere dejavnosti bodo učenci izvajali na prostem, mora določiti tudi bazni prostor ter omejiti prostor, na • ubesedijo svoja opažanja. katerem se bodo učenci lahko zunaj gibali. najbolje, MAT: da upošteva priporočilo (in – out –in) ter »zemljevid« • razvrščajo po skupnih lastnostih in razlikah (po dejavnosti iz priročnika Pouk na prostem. enem kriteriju spremenljivk), • urejajo po eni spremenljivki, Navodila za učence in dejavnosti • natančno opazujejo in poimenujejo barve, Učencem predstavimo načrt za pouk na prostem. • razporejajo elemente po barvi, Pogovorimo se o namenih učenja in razložimo, kako bo potekal naš dan v gozdu. Preden se z učenci • urejajo elemente po različnih kriterijih, odpravimo v gozd, se pogovorimo o primernih oblačilih • odkrivajo in ubesedijo kriterij, po katerem so bili in obutvi. Staršem že nekaj dni prej pripravimo seznam elementi urejeni. pripomočkov, ki jih bodo učenci potrebovali pri pouku  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 79 IDeJe IZ RAZReDA Slika 2-4: Barvne hišice z naravnimi materiali. Vir: Maja Rogelja, 2023 na prostem. Pogovorimo se o varnosti v prometu in Ponovimo, kateri so kriteriji uspešnosti, ki jih bomo ponovimo pravila varne hoje po prometnem delu poti. potrebovali pri današnjem opazovanju. te smo izhodišče za naš pogovor sta spodnji vprašanji: oblikovali že pri predhodnih dejavnostih opazovanja in jih učenci že poznajo. Kdaj sem varen in viden v prometu? Uspešno opazujem, ko: Kakšna so pravila varne hoje po cesti? • uporabljam vsa čutila, Pred odhodom v bližnji gozd si učenci pripravijo rutice. • usmerim pogled na tisto, kar opazujem, • si zapomnim čim več podrobnosti, Barvne hišice • razmislim, ali sem že opazoval kaj podobnega, ko pridemo do gozdne poti, se usedejo na tla in • dobro poslušam, ali slišim kakšen zvok, prisluhnejo navodilom. Ponovili bomo barve. Razdelimo • prepoznavam vonje okoli sebe, jih v manjše skupine ali pare. Vsak par dobi hišico, ki jo bo okrasil z barvami narave. • kar vidim, poimenujem, opišem in razložim, kaj sem opazil. Na kljukico obesite vse, kar lahko naberete in pripnete na hišico, da bo enake barve kot hišica. ker hodimo med vinogradi, sadovnjaki in travniki, opazujemo in poimenujemo tudi različna življenjska Kdaj sem uspešen opazovalec? okolja. Vprašanja postavljam tako, da učenci najprej 80 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA opazujejo okolje, ga prepoznajo in poimenujejo. da smo tukaj samo gostje, ki prihajamo na obisk v Opazujejo, katere rastline in živali najdejo v vsakem dom, kjer živi veliko živih bitij. Ponovimo pravila o okolju in jih poimenujejo. Vprašam jih tudi, ali se okolje gozdnem bontonu. Vprašamo jih, katere veščine bodo med letom spreminja in kako. danes potrebovali pri pouku v gozdu, kako si želijo, V vsakem okolju jih usmerim v iskanje barv. Počakam, da bi se počutili med takim načinom učenja ter kaj da poiščejo rastline v barvi hišice, jih pripnejo nanje pričakujejo od sebe in sošolcev med sodelovanjem v nato pa nadaljujemo pot naprej. Učenci nabirajo listke, dvojicah oz. skupinah. cvetlice, vejice v barvi svoje hišice in jih pripenjajo na Zakaj rečemo, da smo gostje v tem domu? Kdo tukaj kljukice. na koncu poimenujemo še življenjsko okolje v sploh živi? Zakaj smo tudi mi del narave? Kako se lahko katerem so stvari nabrali. z njo povežemo? Zakaj moramo umiriti tudi naše misli? na fotografijah so na barvne hišice pripete stvari, ki Mislite, da lahko vplivamo na svoje občutke? Kako lahko so jih učenci po poti nabrali. Ustrezno so jih razvrščali to naredimo? glede na barve. Ob tem je nastajal dokaz o njihovem učenju in poznavanju barv. Ob tem dokazu o učenju Zapremo oči, globoko vdihnemo, zadržimo dih ter počasi smo naredil skupaj naredili tudi refleksijo s pomočjo in čim dlje izdihujemo. Ponovimo vsaj 4 take vdihe in dodatnih vprašanj: izdihe. Če je potrebno, naredimo še nekaj dodatnih Ste mogoče opazili, kaj vse je tetka Jesen že pobarvala? vdihov in izdihov. Povabimo jih, naj si predstavljajo Je že končala svoje delo? Zakaj v vinogradih ni več navidezno kroglo, ki jo oblikujemo z dlanmi. Vanjo vsak grozdja? Zakaj je še vedno polno cvetlic? Kako veste, učenec postavi veščino ali občutek, ki si ga želi in ga da je to okolje ravno npr. vinograd, sadovnjak? Zakaj potrebuje, da bo uspešen pri današnji uri pouka. kroglo je travnik še vedno zelen? Kdo vse najde hrano v postavimo na svoje srce in začutimo toplino na svojem sadovnjaku? Najdeš kakšno žival na travniku? Zakaj živi telesu ter ta občutek prenesemo na celo telo. Uživamo v ravno tukaj? tem občutku. na koncu se v krogu primemo za roke in se med Pisana vas in barve jeseni seboj povežemo. Umirjeno in brez hitenja poslušamo ko prispemo v gozd, najprej sestavimo našo barvno vas, zvoke narave. navidezno si predstavljamo, da se s tako da se učenci sprehajajo med hiškami in si ogledajo, koreninicami povežemo z zemljo, z rokami stkemo vezi kaj vse je pripeto na barvnih hišicah. Učenci poimenujejo med seboj in si pošljemo dobro energijo. barve. Preverijo, ali so sošolci pravilno postavljali rastline ko se nam zdi, da so pripravljeni, jih vprašamo, kako se na hišice. Pogovarjamo se o tem, zakaj so nekatere hišice počutijo, če so se uspeli umiriti in jim povemo, da tudi, bolj polne, druge manj. Pogovor navežemo na jesen in če jim ni uspelo, ni nič narobe. Povabimo nekaj otrok, na spremembe, ki se kažejo v naravi v tem letnem času. da nam povedo, kako so se počutili pred vajo in kako naštejejo, kaj vse se spreminja in kje so sami opazili te spremembe. Vprašamo jih, ali bi pozimi, spomladi ali se počutijo sedaj. Vprašamo jih, katere veščine so dali v poleti našli iste rastlinice na hišicah. svoje krogle. na koncu se pogovorimo še o zvokih, ki so jih slišali. katerih barv smo največ našli? kaj mislite, zakaj je bilo največ zelene barve? ali mislite, da bomo čez en mesec Igra s karticami dobili enake rezultate? kaj pa pozimi? Zakaj pozimi ne moremo najti modrega lista? Bi pozimi našli tudi temno igrali se bomo gozdne detektive. Otrokom razdelimo moder grozd? kdaj najdemo v vinogradu zelene liste? kartice inštituta za gozdno pedagogiko (Gyorek, 2021). Zakaj? Bi spomladi našli rdeče liste trte? kaj mislite, Povemo jim, da bodo sedaj usmerjeno opazovali in zakaj listi spremenijo barvo prav v jeseni? raziskovali lastnosti predmetov, rastlin oz. vsega, kar lahko najdemo v gozdu. Ponovimo izraze, kot so Učenci tudi sami zastavljajo vprašanja in skušajo nanje majhno, veliko, dolgo, kratko, mokro, suho, luknjasto, odgovoriti v paru. Če na kakšno vprašanje ne najdejo pikčasto, vijugasto … Učenci s pomočjo kartic iščejo odgovora, ga povedo vsem učencem in skupaj poiščemo stvari glede na zahtevano lastnost. kartice si med odgovor nanj. iskanjem izmenjujejo. Pustimo jim prostor in čas, da se zabavajo med opazovanjem, raziskovanjem in iskanjem Čuječnost v gozdu lastnosti naravnih materialov. Učence povabimo v krog in jim povemo, da bomo Ob koncu dejavnosti jih povprašamo še po njihovih pred začetkom učenja naredili vajo za umirjanje. izkušnjah in predlogih za igranje in opazovanje v gozdu: najprej se bomo skušali umiriti in prisluhniti naravi in okolju, v katerem se nahajamo. še enkrat jim Katere igre se lahko igramo v gozdu? Katera čutila lahko razložimo, da bomo v gozdu raziskovali, se učili in uporabljamo pri opazovanju?  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 81 IDeJe IZ RAZReDA Slika 5-7: Kartice Gozdni radovednež. Vir: Maja Rogelja, 2023 Razvrščamo naravne materiale Prinašajo kamne, veje, rastline, plodove, zelene liste, Učence spet povabimo v krog in sredino položimo barvne liste, cvetlice … in jih razvrščajo v obroče. ko obroče, ki smo jih prinesli s seboj. Učencem povemo, se nam zdi, da so že dovolj napolnili obroče, jih spet da bodo spet gozdni detektivi in bodo v obroče povabimo v krog. Sedaj morajo poimenovati skupine, razvrščali stvari, ki jih bodo našli v gozdu. Sedaj jih ki so jih oblikovali v posameznih obročih. Vprašamo bodo postavljali v obroče tako, da bodo imeli predmeti jih, kako bi lahko te skupine označili. Po njihovih znotraj obroča enake lastnosti. najprej jih vprašamo, predlogih obročem priredimo še kartonček, na katerem kaj vse so našli v prejšnji dejavnosti. Učenci naštevajo je fotografija z lastnostjo skupine. in predlagajo, kaj vse bodo v gozdu iskali. ko izčrpamo Spet jih z vprašanji usmerimo v razmišljanje o jeseni. vse ideje, učence usmerimo v opazovanje in iskanje. Bi imeli pozimi in spomladi enake skupine? Česa bi Slika 8-9: Razvrščamo naravni material v skupine. Vir: Maja Rogelja, 2023 82 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA bilo več, česa manj? ali mogoče katere od skupin ne bi bilo? S čim vse bi se lahko igrali, če bi živeli v gozdu? Katere stvari pa lahko najdemo v gozdu? Ali ljudje tudi kaj nabiramo v gozdu? Kaj in zakaj? Osredotočimo se na obarvane liste in gozdne plodove. Usmerjeno se pogovarjamo o značilnostih jeseni, ki jih najdemo v gozdu. Po zaključenem iskanju učence vprašamo še: Katerih skupin ne bi mogli oblikovati en mesec nazaj? Kaj pa pozimi? Katere skupine bi lahko oblikovali tudi v drugih letnih časih? Urejamo naravne materiale Sedaj usmerimo pozornost učencev na posamezne skupine. Vprašamo jih, kako bi lahko uredili elemente znotraj posamezne skupine. Prisluhnemo odgovorom. Učenci izberejo nekaj elementov in jih uredijo glede na lastnost, ki jo določa piktogram na lističu. Urejajo po velikosti, dolžini in višini. izberejo karkoli iz obročev, ali poiščejo še kaj drugega v okolici, ideje prepustimo učencem. Delajo v manjših skupinah ali dvojicah. Po zaključeni dejavnosti se z učenci še pogovorimo in poskusimo najti odgovore na naslednja vprašanja: Slika 10: Urejamo naravni material po velikosti. Kaj lahko še naredimo s temi elementi v skupinah? Jih Vir: Maja Rogelja, 2023 lahko znotraj skupine kako uredimo? Kako bi jih lahko Slika 11: Naravna zvočila. Vir: Maja Rogelja, 2023  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 83 IDeJe IZ RAZReDA Slika 12: Refleksija učencev. Vir: Maja Rogelja, 2023 postavili? Bi lahko oblikovali tudi zaporedja z elementi iz Preden se vrnemo nazaj v razred, učence vprašam: večih skupin? Kaj naredimo, preden se z obiska vrnemo domov? Pospravimo za seboj in vrnemo materiale v naravo. Po Naravna zvočila poti nazaj prepevamo znane pesmice in jih spremljamo Spomnimo jih na vajo poslušanja. z našimi naravnimi zvočili. Katere zvoke ste slišali? Ste slišali tudi zvoke, ki jih je Možnost za nadgradnjo dejavnosti ustvaril človek? Kateri je bil vaš najljubši zvok? Kateri zvok je prihajal iz gozda, narave? Katere živali so 1. Z določevalnimi ključi bi lahko določili vrsto proizvajale zvoke? posameznih dreves. Ali v naravi najdemo tudi kakšna glasbila? 2. Prirejanje plodov k listom dreves (določevalni ključi). Počakamo odgovore. Mogoče najdemo predmete, ki povzročajo zvok? 3. izdelava izdelka iz naravnih materialov (plodovi in listi). Ugotavljajo, da lahko zvoke ustvarijo tudi s predmeti iz narave. 4. Urejanje različnih zaporedij z elementi skupin. Ali bi lahko ustvarili kakšno naravno glasbilo? 5. Vpeljava pojma množica. Ogledamo si predmete v skupinah. 6. Preštevanje elementov množice in prirejanje kamnov oz. pik ob množici. Ali bi s katerimi od teh predmetov ustvarili zvok? 7. izdelava zvočil iz naravnih materialov. Poiščejo predmete, s katerimi predvidevajo, da bi lahko ustvarili zvok. Pustimo jim, da se med preizkušanjem Refleksija učencev zabavajo. Refleksijo naredimo tako, da učenci odgovorijo na tri Ob koncu jih vprašamo še: Ali bi kateri od elementov v sklope vprašanj oziroma povedo trditev. Pomagamo skupinah lahko ustvarili zvok? si z ustaljenim vzorcem, ki ga bodo uporabljali tudi v Ali v naravi najdemo tudi kakšna glasbila? drugem razredu, ko bodo že znali pisati. ker še ne znajo 84 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA brati, se za evalvacijo poslužujemo lončkov z oznakami, opazovanju narave radi sodelovali. Zelo uspešni so bili ki jih učenci v skupinah postavljajo v piramido. pri iskanju gozdnih materialov in barv. Uživali so pri igri Spodnji trije lončki: Povej tri stvari, ki si se jih danes s karticami inštituta za gozdno pedagogiko in se uspeli naučil. umiriti z vajo čuječnosti. Ob raziskovanju in iskanju gozdnih materialov sem zaznala njihovo zagnanost Srednja dva: Naštej dve stvari, ki sta bili zanimivi. in užitek ob odkrivanju in prepoznavanju iskanega. Zgornji: Postavi eno vprašanje o tem, kaj bi še rad Všeč mi je bilo tudi, ko smo ob vaji čuječnosti uspeli iz izvedel. razigranega in hitrega tempa preiti v umirjeno stanje. Vzdušje je bilo sproščeno, saj je bilo zaznati pozitivno 1 VPRAŠANJE energijo skupine in povezanost z naravo, ki nas je obdajala. 1 Učencem je pouk na prostem všeč in radi raziskujejo v gozdu in naravi. to bistveno pripomore pri usvajanju 2 STVARI, KI STA MI BILI ZANIMIVI ciljev iz učnega načrta, ki se jih uresničuje na prostem. naravni material lahko nadomesti razne učne 1 2 pripomočke in je okolju prijazen. Učenci imajo veliko 3 STVARI, KI SEM SE JIH DANES NAUČILA priložnosti, da oblikujejo dobre medsebojne odnose in se učijo empatije, saj so več časa v interakciji s 1 2 3 sošolci. Učenci so izrazili željo, da bi večkrat šli v gozd, saj se tam dobro počutijo, kar je zelo pomembno, da Refleksija učitelja lahko učni proces hitreje steče. Zagotovo bom s takim načinom poučevanja nadaljevala tudi v prihodnje. Pri organizaciji pouka na prostem s prvošolci je zelo pomembno, da damo staršem natančna navodila glede priprave učencev na pouk izven učilnice. neprimerna priprava na pouk lahko vodi do slabega počutja učencev Viri in literatura med potjo do gozda in izvajanjem dejavnosti, posledično se Györek N. (2021): Gozdni radovednež: gibalno-senzorne kartice. Inštitut slaba volja prenaša tudi na skupino. Zato vedno obvestimo za gozdno pedagogiko Slovenije, Kamnik. https://www.gozdna- starše nekaj dni prej, da učence primerno pripravijo. pedagogika.si/didakticni-pripomocki/kartice-gozdni-radovednez_1/ . Dejavnosti so potekale v skladu s pripravo, izvedli smo Novak N., Dolgan K., Vršič V., Podbornik K., Bojc J., in Pihler N. (2022): Pouk na prostem: priročnik za učiteljice in učitelje na razredni stopnji. vse načrtovane vsebine. Učenci so pri raziskovanju in Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana. | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 85 IDeJe IZ RAZReDA Slika 1: Predstavljanje naučenega Opazovanje mravlje in izdelava modela  Ant Observation and Modelling Ula Ulaga, Osnovna šola Kajetana Koviča Poljčane iZVleČek: »V članku je predstavljena dejavnost - opazovanje živega bitja, ki je namenjena za izvedbo pouka na prostem, gre pa za preizkušanje že načrtovanega primera avtorice N. Novak idr. z naslovom Okolje, ki je bil objavljen v priročniku Pouk na prostem v izdaji ZRSS v letu 2022. Namen dejavnosti je, da učenci znajo z opazovanjem in zbiranjem podatkov sklepati na prilagojenost živega bitja na okolje in opisati, kako lahko človek vpliva na to živo bitje. Učenci čim več neposredno opazujejo. To pomeni, da je njihovo opazovanje usmerjeno, pri tem pa uporabljajo več čutil. Opazovano tudi narišejo ali napišejo. Dejavnost vključuje cilje iz učnega načrta, ki se med seboj prepletajo. Nanašajo se na usmerjeno opazovanje z uporabo čutil, ugotavljanje, da je življenje živih bitij odvisno 86 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA od drugih, iskanje razlik in podobnosti, Opis dejavnosti in izhodišča utemeljevanje in predstavitev ugotovitev Predstavljena dejavnost je naravoslovno naravnava, opazovanj, raziskav. Dejavnost je se pa prepleta še z branjem neumetnostnih besedil. Dejavnost začnemo z opazovanjem živega bitja in bila nadgrajena z vsakodnevnim sporočanjem, kaj o tem že vedo. jutranjim branjem, ki je bilo namenjeno raziskovanju življenja mravelj. Na Izhodiščna situacija V pomladnem času so se v razredu pojavile mravlje, razpolago so imeli prirejena besedila o ki smo jih dnevno opazovali in se o njih pogovarjali – mravljah, ki so bil podprta s slikovnim mravlje so postale glavna tema pogovorov. gradivom. Besedila so brali v papirni in Aktiviranje in ugotavljanje digitalni obliki. Brali so sami ali znotraj predznanja skupine in v nadaljevanju so lahko o Ob sliki mravlje učenci razmišljajo, kaj o tej živali že novem pridobljenem znanju učili tudi vedo. Zanimivo je, da so navdušeno pripovedovali sošolce drugih skupin. Ob dejavnostih o mravljah. Povedali so, kako je ena mravlja glavna (matica) in ostale njene delavke, da si hrano v mravljišča se je pokazala priložnost za razvijanje prinašajo same, da imajo zanimivo zgradbo telesa, da so kritičnega vrednotenja informacij, saj zelo majhne žuželke ter da jih velikokrat najdemo tudi v kuhinji, kjer je sladka hrana. so učenci naleteli na različne podatke na Ob odgovorih učencev skušamo ugotoviti, katere spletu in v knjigah. To so izkoristili za pojme uporabljajo, kako uporabljajo podatke o številih pogovor o tem, da je treba informacije, pri opisovanju (npr. št. nog), kako globoko razumejo prilagojenost mravlje okolju; kako povezujejo pojme in ki jih najdemo na spletu, preveriti še z vzpostavljajo odnose ter od kod so pridobili to znanje in drugimi viri. podatke. Pri dejavnosti, kjer so morali skicirati mravljo, tako kot jo poznajo, so razvijali svoj spomin nato pa so risbe še Ključne besede: pouk na prostem, delo v učilnici, primerjali z drugimi in ugotavljali podobnosti in razlike. opazovanje živega bitja (mravlja), spoznavni postopki, sodelovanje Pri tem so morali upoštevati kriterije ustrezne skice, ki jih je treba jasno predstaviti učencem. Učimo jih, da natančno opazujejo, opišejo celoto in podrobnosti, da Abstract  This article describes an outdoor lesson se skica riše s svinčnikom, da je pri skici pomembna of observing a living being that tests an earlier ustrezna velikost, da so deli skice na pravem mestu ter case study by N. Novak et al., Okolje (Environment), da mora skica imeti naslov. Postavljajo si vprašanje, kaj je published in the handbook Pouk na prostem (Outdoor podobno in v čem se njihove risbe razlikujejo od drugih. Education) in the 2022 edition of the National Učijo se, da ima vsak posameznik različno predznanje Education Institute Slovenia. The aim is for students to in jih usmerimo v to, da se medsebojno dopolnjujejo. be able to deduce, by observation and data collection, the adaptation of a living being to its environment and Opazovanje je pri tem ključ do tega, da se učenci naučijo to describe how humans can affect it. Pupils observe svoje izdelke primerjati z drugimi ter jih ovrednotiti in intently, purposefully, and using multiple senses. dopolniti. They also draw or write about their observations. The V nadaljevanju damo učencem možnost, da sami activity combines interrelated curriculum objectives. It razmislijo in predlagajo, kje in kako bi lahko izvedeli, is followed by a daily morning reading of adapted texts katere mravlje so bolj natančno narisane in podobne with pictures to explore the life of ants. Pupils read in both paper and digital formats, individually or within a pravi mravlji. S tem sprožimo pri učencih, da razmišljajo group, and then share their new knowledge with peers širše in sklepajo, kako bi prišli do odgovora. Predlogi from other groups. učencev so bili, da bi več podrobnosti o mravljah izvedeli iz knjig, spleta ali pa da bi šli ven in si mravljo Keywords: outdoor education, classroom work, zelo podrobno pogledali z lupo. observation of a living being (ant), cognitive processes, collaboration Primerjava učenčevih izdelkov je odlična priložnost, da učenci spoznajo, da so lahko pravi tudi drugi odgovori  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 87 IDeJe IZ RAZReDA in ne samo tisti, ki so jih dali oni. Razvijajo kritično • uporabljati različna čutila in prepoznavati živa bitja mišljenje in se učijo sodelovalnega učenja. in okolja, Preden se z učenci odpravimo na prosto, kjer bodo • poiskati podobnosti in razlike med rastlinami in dobili realen vpogled v živo bitje (mravljo), pa je živalmi, pomembno, da z njimi oblikujemo še kriterije • utemeljiti, kako ljudje vplivajo na naravo, opazovanja z vprašanjem: kdaj smo dobri opazovalci? • predstaviti svoje ugotovitve. V pogovoru z učenci moramo slediti kriterijem, ki se nanašajo na pozornost pri opazovanju, natančnost Cilji iz učnega načrta za 1. razred: opazovanja, sistematičnost opazovanja/opisovanja in razumljivost skice. Učenec: Smiselno bi bilo, če bi pred odhodom na prosto mravlje • usmerjeno opazuje z uporabo več čutil in pri tem imeli v razredu, kjer bi si jih pogledali, nato pa jih prepoznava, poimenuje in primerja različna živa primerjali s tistimi zunaj. bitja in okolja (primerja na osnovi štetja), V nadaljevanju učenci upoštevajo kriterije in s pomočjo • ugotavlja, da je življenje živih bitij odvisno od njih usmerjeno opazujejo mravljo in dodelajo svojo drugih bitij in nežive narave, skico. • išče razlike in podobnosti med rastlinami in živalmi in sklepa o medsebojni odvisnosti živih bitij ter Usmerjeno opazovanje povezanosti žive in nežive narave, • ob primerih iz okolja utemeljuje, kako ljudje vplivajo Učenec uporablja več čutil in pri tem prepoznava, na naravo, poimenuje in primerja različna živa bitja in okolja (primerja na osnovi štetja). Učenci so uporabljali vid, saj • predstavi ugotovitve opazovanj, raziskav idr. so si mravlje zelo natančno ogledovali z lupami. Mravlje so tudi ujeli v lončke. na prostem so našli še druga živa Medpredmetna povezava ciljev: SlO bitja (hrošča, polža) in iskali podobnosti in razlike med njimi. šteli so okončine, si ogledovali zgradbo telesa, ugotavljali, kje živijo … Prostor in pripomočki: Prostor: šolsko igrišče, šolsko dvorišče, šolski vrt, Sklepanje učilnica išče razlike in podobnosti med rastlinami in živalmi, Pripomočki: lupe, lončki za opazovanje, naravni sklepa na medsebojno odvisnost živih bitij ter materiali, aplikacija Google lens, besedila o mravlji povezanost žive in nežive narave. Navodila za učence in dejavnosti Učenci so ugotavljali, da se ena živa bitja premikajo, saj imajo noge, druga imajo krila in lahko letijo. nekaj 1. Izhodiščna situacija primerov in razlik so ugotovili sami, več odgovorov Učencem predstavimo načrt za pouk na prostem. pa so podali, ko so bili vodeni (postavljanje vprašanj) s Pogovorimo se o namenih učenja in razložimo, kako strani učitelja. bo potekalo naše delo. Učencem povemo, da bo delo najprej potekalo klasično v razredu, kasneje pa se bomo Utemeljevanje odpravili na prosto v naravo. Ob primerih iz okolja utemeljuje, kako ljudje vplivajo na naravo, predstavi ugotovitve opazovanj, raziskav idr. 2. Delo v učilnici – aktiviranje in ugotavljanje predznanja Nameni učenja: Učiteljici učence izzoveta z vprašanjem: kaj že veste o mravljah? Učenci podajo različne odgovore. nato dobijo Pomembno je, da učencem predstavimo namene učenja navodila za nalogo, da narišejo mravljo tako, kot si jo v jeziku, ki ga razumejo. predstavljajo. Znali bodo Risbe so primerjali in ugotavljali podobnosti in razlike. V • z opazovanjem in zbiranjem podatkov sklepati o nadaljevanju so predlagali, kje in kako bi lahko izvedeli, prilagojenosti živega bitja na okolje in opisati, kako katere mravlje so bolj natančno narisane, katere so bolj lahko človek vpliva na to živo bitje, podobne pravi mravlji. 88 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA 4. Delo na prostem - opazovanje Učenci v parih opazujejo najdene mravlje in jih rišejo. 5. Delo na prostem – primerjanje risb Po opazovanju so nastale precej drugačne risbe (dele mravlje so dopisali kasneje). Učenci so nato risbe primerjali in se dogovorili, če je treba še kaj dopolniti, popraviti. na primeru narisanih skic so oblikovali kriterije za dobro skico in si podali povratne informacije v paru. 6. Delo v učilnici – primerjanje risb Učenci so imeli težave s poimenovanjem nekaterih delov mravlje. nekaj poimenovanj so se naučili v pogovoru s sošolci, ki so to že vedeli. ker so učenci določene dele telesa poimenovali različno (tipalke – tipalnice; rep – zadek; špic - nos - čeljust; telo - oprsje) in se niso uspeli dogovoriti, kaj je prav, so predlagali, da informacije o tem poiščemo v knjigah in na spletu. Sledil je pogovor ob vprašanjih: • kaj (novega) ste o mravlji izvedeli z opazovanjem? • kaj bi še lahko raziskali?  Slika 3: Kriteriji uspešnosti – opazovanje 3. Dogovori z učenci Učiteljici in učenci se dogovorijo, da bodo mravljo opazovali v naravnem okolju. Pogovorijo se o tem, kaj potrebujemo za opazovanje (lupe in posodice za opazovanje). Pred odhodom na šolsko dvorišče skupaj z učenci oblikujemo kriterije za opazovanje ob vprašanju: kdaj smo dobri opazovalci? kriterije tudi zapišemo na tablo. Slika 4: Opazovanje Slika 5: Risbe mravelj pred in po opazovanju | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 89 IDeJe IZ RAZReDA Slika 6: Opisovanje – vrstniško sodelovanje 7. Delo v učilnici – opisovanje (ubeseditev) ob risbah 9. Delo v učilnici in na prostem - izdelava modela Učenci so ob izdelani skici opisali svojo mravljo čim več Po poslušanju in igri vlog učenci izdelajo model mravlje sošolcem. Sošolci so nato podali povratno informacijo in načrt mravljišča. Model mravlje izdelajo iz naravnih na podlagi kriterijev: materialov, ki jih najdemo v okolju (veje, trava, kamenje …). natanČnO Si OPaZOVal Svoje znanje najprej predstavijo sošolcem v skupini in nato še drugim skupinam. načrte izdelajo po lastni izbiri SkiCa Je naRiSana S SVinČnikOM in na različne načine (z risanjem, z naravnimi materiali, ki MRaVlJi Si naRiSal 6 nOG jih najdejo v okolju). V podporo izgradnje razumevanja si lahko ogledajo še videoposnetek na spletu. 8. pripovedovanje in vodena igra vlog Učiteljici učencem ob slikah iz knjige Odkritja za najmlajše - Kako živijo mravlje (Beaumont, 2009). pripovedujeta zgodbo. Ob pripovedovanju učenci spoznajo razvoj in življenje mravlje. Po predlogi iz predstavljene zgodbe se otroci igrajo vodeno igro, v kateri so podrobneje ugotovili, kako si mravlje iščejo in delijo hrano. Po igri so si v paru povedali, kaj so se naučili, kako si mravlje iščejo hrano. Ob zgodbi so spoznali, kako se mravlja prehranjuje, potem pa so to prikazali z igro. Po razredu sva učiteljici nastavili nitke in v določene dele učilnice skrili kekse. nato so mravlje delavke (učenci) iskali kekse in jih nosili v mravljišče (stol na sredini razreda) k matici (en učenec). Pomembno je, da učenci dobro poslušajo navodila in da učiteljici izbereta, kdo bo v igri igral delavke in kdo matico. nato pa se vloge zamenjajo. Učence je treba vzpodbujati, da jim ne pade motivacija in da se iz tega tudi nekaj naučijo. Slika 7: Igra vlog 90 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA Slika 8: Načrt mravljišča Slika 9: Model mravlje iz kamnov in vejic 10. predstavitev sošolcem in starejšim sovrstnikom 1. najprej preverimo trditve, ki smo so jih povedali ob Ob koncu obravnavanega sklopa učenci ob risbah in začetku sklopa in preverili, ali držijo. fotografijah izdelkov učijo o mravljah druge učence prve 2. Predlogi učencev ob vprašanjih: kaj predlagaš za triade. Predstavitev začnejo z gibalno igro – kaj vem o naprej? kaj bi izboljšal/spremenil?  mravljah? Učenci postavljajo trditve, ki jih je pripravila učiteljica, ostali učenci pa so se postavili na eno ali drugo stran učilnice/avle. ena stran pomeni ReS Je, druga stran pa ni ReS. Po predstavitvi učenci povedo, če sedaj vedo, katere trditve so bile pravilne in katere nepravilne. trditve, ki so jih postavljali učenci, so bile: Mravlje se ob srečanju z drugo mravljo rokujejo. Če bi človek imel takšno moč kot mravlje, bi pri svoji velikosti lahko dvignil avto nad glavo. Mravlje pri premikanju premikajo po tri noge v isto smer. Mravlje so izjemno čiste in urejene. nekaterim mravljam je dodeljena naloga, da odnašajo smeti iz gnezda na posebno odlagališče odpadkov zunaj mravljišča. 11. Delo v učilnici - refleksija procesa učenja in naučenega Učenci so pozvani k trditvam o mravljah, ki so jih postavili na začetku sklopa in se pogovorili. Učenci reflektirajo opravljeno delo in učenje. Refleksija je opravljena v dveh korakih: Slika 10: Predstavljanje naučenega | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 91 IDeJe IZ RAZReDA Možnosti za nadgradnjo dejavnosti Predlogi učencev ob vprašanjih: kaj predlagaš za naprej? kaj bi izboljšal/spremenil? Dejavnosti sta učiteljici nadgradili z vsakodnevnim • Več bi se učil zunaj. Rad bi spoznal še kakšno drugo jutranjim branjem v tednu, ki je bilo namenjeno žival. raziskovanju življenja mravelj. Učiteljici sta sami pripravili enostavna besedila o mravljah. Besedila • lahko bi še večkrat učili druge učence. so nastala na podlagi različnih virov (lastno znanje, • šli bi si pogledati pravo, veliko mravljišče. splet, knjige). Pripravljena so bila prirejena besedila o • lahko bi napisali pravljico o mravlji. mravljah (prehrana, razmnoževanje, sporazumevanje, • naslednjič bi delal v skupini, ker je lažje in več bi mravljišče). Besedila so imela slikovno podporo in bila vedeli. s tem prilagojena bralnim zmožnostim učencev prvega razreda. Zanimivosti so učenci brali tako, da so brali najprej sami, nato znotraj skupine. Učenci so si skušali Refleksija učiteljice čim več zapomniti, da so v nadaljevanju lahko učili Že samo ime »pouk na prostem« lahko predstavlja sošolce drugih skupin. učencem veliko motivacijo za učenje in privede do Ob dejavnostih se je prikazala priložnost za razvijanje boljše razredne klime. Pomembna je dobra organizacija, kritičnega vrednotenja informacij, saj so naleteli na jasna navodila in jasna predstavitev namenov učenja na različne podatke (npr. različna poimenovanja delov prostem. naravno okolje predstavlja učencem prijazno telesa) na spletu in v knjigah. to so izkoristili za pogovor okolje, kjer imajo nešteto možnosti za pridobivanje o tem, da je treba informacije, ki jih najdemo na spletu novega znanja, za ustvarjanje in za pridobivanje novih preveriti še z drugimi viri. življenjskih izkušenj. na prostem delo poteka dosti bolj sproščujoče, saj narava na človeka zelo pozitivno Refleksija učencev vpliva. Vseeno pa je pomembno, da se učenci zavedajo, da je to še vedno del učnega procesa, ki ga morajo Refleksijo naredimo tako, da so učenci pozvani k jemati resno. Dejavnost, kot je opazovanje živega bitja, trditvam o mravljah, ki so jih postavili na začetku sklopa lahko na najbolj pristen in primeren način opravimo in smo se o njih pogovorili. Učenci reflektirajo opravljeno ravno v naravi, saj je narava njihovo življenjsko okolje. delo in učenje. Refleksija je bila opravljena v več korakih: Učenci so povedali pozitivne vtise dela v naravi in videlo se je tudi na njihovem počutju, da so pri delu najprej preverimo trditve, ki smo so jih povedali ob uživali. Delo na prostem ter opazovanje živega bitja začetku sklopa in preverili, ali držijo. jim je dalo nove izkušnje in novo praktično znanje. Bili • Meni je bilo všeč, ko smo opazovali mravlje, ko smo so zelo uspešni pri svojem delu, upoštevali so navodila se učili zunaj. V redu je bilo, ker smo lahko delali in kriterije, naloge pa so opravili vzorno. Pomembno skupaj. Veliko sem se naučil o mravljah. Vem, kaj se mi zdi, da damo učencem možnost različnih oblik jedo, kakšne so, kako je v mravljišču. Vem, da so učenja in naredimo pouk zanimiv, drugačen in poln mravlje zelo močne in zelo hitre. novih dogodivščin. narava, naravni materiali, svež zrak, • najbolj mi je bilo všeč, ko smo o mravljah učili umirjen tempo dela in ljubezen do poučevanja učence druge. ko smo šli v drugi razred in smo jim povedali, pripelje do dobrih medsebojnih odnosov, do občutka kaj vemo o mravljah, potem pa so nas oni še empatije ter tega, da postanejo najboljša verzija sebe. spraševali. Pa igra, kako si mravlje iščejo hrano, je Učencem je delo na prostem zelo pri srcu, zato si bom še bila zelo zanimiva. Zdaj vem, zakaj jih je veliko, če se naprej prizadevala, da bom to obliko vključevala v svoj polije sok. pouk. • Veliko sem se naučil o mravljah. Zadnjič, ko smo šli v gozd, smo našli mravljišče. Jaz sem vedel največ o mravljah in sem naučil atija, mamico in brata. • Zanimivo je bilo, ko smo poslušali zgodbo in potem naredili mravljišča. Mi smo naredili mravljišče iz Viri in literatura vejic, storžev, kamnov … najprej smo se kregali in ni Novak N., Dolgan K., Vršič V., Podbornik K., Bojc J., in Pihler N. (2022). šlo, potem pa smo se dogovorili in skupaj naredili Pouk na prostem: priročnik za učiteljice in učitelje na razredni stopnji. mravljišče. škoda je bilo, da smo jih morali na koncu Zavod RS za šolstvo. podret. Je pa v redu, ker smo jih fotografirali. Beaumont, E. (2009). Kako živijo mravlje. Oka, otroška knjiga. • Jaz sem že veliko vedel o mravljah. nisem pa vedel, kako izgleda mravljišče in to, da so mravlje tako močne in tako hitre. Zanimiva je bila igra, kako si iščejo hrano. 92 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA IDeJe IZ RAZReDA Slika 1: Igranje didaktične igre »Stopinje živali« v lovskem muzeju Foto: Maja Strelec, 2024 Po lovski učni poti z učenci razredne stopnje  Hunting Learning Trail with Primary School Pupils Ines Lebar, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru iZVleČek: Pouk na prostem je organizirana oblika učenja, ki nam omogoča izvajanje različnih dejavnosti. Tesno se prepleta z izkustvenim učenjem, saj si učenci na podlagi izkušenj, ki jih pridobijo z izvedbo določene dejavnosti, izgradijo novo in lastno znanje. Učenci se veselijo dejavnosti, ki se izvajajo izven  šole, še posebej, ko se odpravijo v prostore različnih domačih Mag. Polona Jančič Hegediš, društev, ki jim niso znana, ter se z njim redko srečajo, npr. z Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta lovskimi društvi in z različnimi oblikami dejavnosti, ki jih izvajajo. Lovska učna pot je ena izmed oblik, ki omogoča, da lahko uresničujemo cilje učnega načrta predmeta Spoznavanje okolja, predvsem iz tematskih sklopov Čas, Prostor, Živa bitja, Skupnosti, Odnosi in Okoljske vzgoje. Dejavnosti v razredu  kombiniramo z dejavnostmi izven učilnice v prostorih lovskega Dr. Vlasta Hus, društva. Kot vsaka učna pot, je tudi lovska učna pot urejena z Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta različnimi postajami, kjer učenci izvejo določene informacije o  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 93 IDeJe IZ RAZReDA lovstvu in izvedejo določene aktivnosti. medpredmetnih povezav, ki bi se navezovale in skladale z izbrano tematiko. nato smo oblikovali učne dejavnosti Lovska učna pot je medpredmetno za uvodno učno uro v osnovni šoli in dejavnosti za zasnovana. Učenci na postajah naslednji dan za lovsko učno pot v lovskem domu lD Dornava-Polen. Objekti, prostori in predmeti v uresničujejo cilje različnih predmetov lovskem domu se navezujejo tako na kulturno kot tudi in izvedo veliko informacij o lovstvu v na športno delovanje lovcev in to nam je omogočilo, da smo postaje lovske učne poti lahko povezali s šolskimi Sloveniji in še posebej o domači lovski predmeti, kot so slovenščina, matematika, šport ter družini LD Dornava–Polenšak, kjer se likovna in glasbena umetnost. lovska učna pot izvaja. Postaje na lovski učni poti temeljijo na različnih dejavnostih, ki se po navadi izvajajo pri pouku v šoli, in Ključne besede: lovska učna pot, 3. razred, lovstvo, tistih, ki se lahko izvajajo samo pri pouku na prostem. pouk na prostem, izkustveno učenje namen vseh pa je pouk na prostem, kjer uresničujemo cilje pouka in krepimo povezanost šole z okolico in Abstract: Outdoor education provides structured kulturo lovstva. learning opportunities for a variety of activities. It is inextricably linked to experiential learning, as students Na kratko o pouku na prostem, develop new and personal knowledge based on their experience of the activities. Pupils look forward to izkustvenem učenju in učni poti outdoor activities, especially when they visit unfamiliar Učno pot Slovar novejšega besedja slovenskega jezika local groups they rarely encounter, such as hunting clubs and the many activities they engage in. The opredeljujejo kot urejeno sprehajalno pot, ki nam ponuja Hunting Learning Trail is one of the forms in which the tematske informacije o njenih učnih postajah (Učna objectives of the Environmental Awareness curriculum pot, 2013), katerih vsebine so v določenem zaporedju in can be achieved, particularly in the Time, Space, s katerimi dosegamo določene učne cilje (Muhammad, Living Creatures, Communities, Relationships and Zhou, Beydoun, Xu, Shen, 2016; adorni, koceva, 2016, v Environmental Education thematic strands. We combine nabizadeh, 2020). Učne poti se večinoma izvajajo v naravi, activities in the classroom with outdoor activities at zato jih povezujemo s poukom izven učilnice, ki ga louv the hunting club. Like any educational trail, the Hunting (2005, v eick, tatarchuck in anderson, 2013) navaja kot Learning Trail has different stations where students learn about hunting and carry out specific activities. The organizirano učenje izven učilnice, ki lahko poteka na Hunting Learning Trail is cross-curricular. Pupils pursue dvoriščih, bližnjih poljih, v gozdovih (prav tam) ali na the objectives of the subjects and learn a great deal of kmetijah, v parkih, muzejih, živalskih in botaničnih information about hunting in Slovenia and, particularly, vrtovih ... (Skribe-Dimec, 2014). še posebej radi se učijo the local hunting club LD Dornava-Polenšak, where the na mestih, ki so lepo in estetsko oblikovana (khan idr., Hunting Learning Trail is implemented. 2020). to so različna mesta, kjer učenci opazujejo naravo, Keywords: hunting learning trail, third grade, hunting, raziskujejo in sodelujejo z njo. Pouk na prostem postaja outdoor education, experiential learning vse bolj priljubljen, saj povezuje učence in šolo z njihovo skupnostjo (eick, tatarchuck in anderson, 2013), ter omogoča medpredmetno povezovanje predmetnih učnih vsebin s šolskim okoljem (Sobel, 2004, v eick, tatarchuck Uvod in anderson, 2013). Učenci ga dojemajo kot privlačnega, saj jim omogoča zabavo, sprostitev ter lastno raziskovanje lovstvo je dejavnost, ki je razširjena po vseh območnih narave. Hkrati ne predstavlja dodatnih stroškov (če je to regijah Slovenije. Vsaka regija ima drugačno živalsko bližnja okolica šole) in je v skladu s trajnostnim razvojem populacijo, od česar je odvisna tudi lovska dejavnost (Skribe-Dimec, 2014). Predvsem pa omogoča razvoj in kultura. kljub temu pa ima večina lovskih društev posameznika na osebni, kognitivni, socialni, čustveni in poenotena pravila za svoje udejstvovanje. ta pestrost moralni ravni in lahko poteka na podlagi formalnega ter njihove kulture in dejavnosti nas je spodbudila, da smo neformalnega izvajanja poučevanja in se lahko odvija pripravili lovsko učno pot za učence tretjega razreda med šolskim časom ali izven (atencio idr., 2015, v Mann osnovne šole pri predmetu spoznavanje okolja. lovska idr., 2022). Večina dejavnosti na učnih poteh se tesno družina lD Dornava-Polenšak, ki ima svoj lovski dom v povezuje z izkustvenim učenjem. Marentič Požarnik, Slomih, je zadnja leta veliko delala na ureditvi notranjih šarić in šteh (2019) navajajo, da je izkustveno učenje vse, s prostorov in objektov v okolici lovskega doma. čimer je učenec v neposrednem stiku. David kolb, ki se je Oblikovanje lovske učne poti se je pričelo s pregledom s tem področjem največje ukvarjal, je model izkustvenega splošnih in operativnih ciljev učnih načrtov ter učenja opredelil kot ciklično-krožen proces (prav tam), 94 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA kjer se znanje oblikuje s preoblikovanjem izkušenj (Grady, 2017). na podlagi novih izkušenj, ki ne prihajajo samo iz knjig, bodo učenci nove koncepte, vrednote, veščine ne samo spoznali ampak tudi doživeli (Banjac idr., 2022). Načrtovanje učne poti Pred načrtovanjem celotne učne poti smo obiskali lovsko družino lD Dornava–Polenšak in si natančno ogledali vse prostore in predmete v njem ter njegovo okolico. na podlagi tega smo si zamislili, katere dejavnosti za uresničevanje ciljev iz učnega načrta bi lahko učenci na lovski učni poti izvajali. Po okvirnem zapisu dejavnosti smo podrobneje preučili učni načrt za spoznavanje okolja in iz njega izpisali splošne učne cilje ter zapisali operativne. eden izmed glavnih ciljev oblikovanja učne poti je, da dejavnosti na postajah omogočajo medpredmetno povezovanje. na podlagi tega smo podrobneje še pregledali učne načrte za matematiko, slovenščino, šport, likovno ter glasbeno umetnost. Primerjali smo globalne cilje, ki ustrezajo dejavnostim na postajah, ter zapisali operativne cilje za vsako izmed postaj. Po oblikovanju zapisa vseh dejavnosti, globalnih in operativnih ciljev smo oblikovali lovsko knjižico, ki bo vsakega učenca spremljala na učni poti in bo vsaka stran v njej namenjena postaji učne poti. Z lovsko knjižico bodo učenci imeli pregled nad tem, kaj vse so počeli na postajah in kaj so se novega naučili. Po oblikovanju lovske knjižice smo pripravili vse fotografije (lovski običaji, šege in navade, lovska Slika 1: Spoznavanje lovskih predmetov oblačila, divje ptice, lovska opazovalnica, zemljevid Foto: Maja Strelec, 2024 prostora), ki jih bodo učenci potrebovali na postajah za uspešno izvedbo. Želeli smo, da se na lovski učni poti učenci srečajo tudi z didaktično igro, zato smo oblikovali didaktično igro z naslovom »Stopinje živali« za delo v lovskem muzeju, ki je narejena iz okrogle lesene Izvedba lovske učne poti plošče z laserjem odžganimi stopinjami divjih živali na v lovskem domu njej. izposodili smo si tudi lovske predmete, ki smo jih potrebovali za uvodno uro v osnovni šoli. lovsko učno pot smo izvajali naslednji dan. Učenci so z organiziranim prevozom prišli do lovskega doma, kjer Izvedba uvodne učne ure smo jih nagovorili z uvodnim pozdravom. Odpravili v osnovni šoli smo se v notranjost lovskega doma, kjer smo na prvi postaji spoznali lovske šege in običaje ter lovsko kulturo Pred izvedbo lovske učne poti smo se z razrednima (slikarstvo, glasba, lovski rog, lovska oblačila). Učenci so učiteljicama in ravnateljem dogovorili, da bomo en dan razvijali opazovanje in primerjali fotografije. nato smo prej izvedli uvodno učno uro v osnovni šoli. na začetku se odpravili v lovski muzej, kjer so učenci v prvem delu uvodne ure smo učencem pokazali lovske predmete, o pozorno prebrali opise divjih ptic, si ogledali prostor, katerih smo se pogovorili. Vsaka skupina je dobila opis brali in se orientirali na zemljevidu prostora in nanj teh predmetov, ki so ga morali prebrati in so osvojeno razvrstili opisane živali. V drugem delu muzej so učenci znanje nato utrdili z igro »Poišči moj par«. Sledilo je igrali didaktično igro z lesa, na kateri so bile odtisnjene oblikovanje miselnega vzorca o tem, kaj so izvedeli o stopinje nekaterih živali v lovskem muzeju. Ogled lovstvu, ki so ga prepisali na bele liste papirja. na koncu lovskega muzeja je poleg didaktične igre vključeval učne ure so učenci izpolnili tabelo s strategijo VŽn, kjer tudi ogled nagačenih živali in iskanje Zlatorogove so zapisali kaj o lovstvu že vedo in kaj se o njem še želijo knjižnice. naslednja postaja je bila ob kipu svetega naučiti. Huberta, ki je zunaj lovskega doma. Učenci so dobili  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 95 IDeJe IZ RAZReDA razrezano besedilo o zavetniku, svetem Hubertu, ki so ves čas poti, saj so bile v njej naloge, namenjene določeni ga morali razvrstiti v pravilno zaporedje. Pogovorili postaji lovske poti. smo se tudi o lastnostih kipa in kiparju, ki ga je ustvaril. naslednja naloga je od učencev zahtevala, da v okolici Evalvacija po izvedbi poiščejo štiri dele sestavljanke, na kateri je bila lovska opazovalnica. Učenci so opazovali, kje v okolici se lovske učne poti nahaja, in se odpravili do nje. tam smo se pogovorili o lovsko učno pot smo zaključili s skupno evalvacijo, njenem namenu. Sledila je lovska malica, kjer je vsak ki smo jo izvedli v notranjosti lovskega doma. Učenci otrok dobil par kuhanih hrenovk in sok. nato pa je so se posedli po enakih skupinah, kot so bili ves čas sledila demonstracija, kako si lovci v naravi pripravijo učne poti, in izpolnili tabelo s strategijo VŽn, kjer so ogenj in na njem spečejo hrano. Učenci so navadno izpolnili še zadnjo preostalo kolono z naslovom kaj sem klobaso, pečeno nad ognjem, lahko tudi poskusili. Po se naučil novega. Sledilo je izpolnjevanje vprašalnika, lovski malici so učenci morali v okolici poiskati lovsko kjer so morali izraziti svoje mnenje o organizaciji in krmišče in razmisliti, za kaj se uporablja, kako ga izvedbi lovske učne poti. Zapisali so, kaj jim je bilo vzdržujejo ter ga na koncu opisati. Učenci so iz košare najbolj in najmanj všeč in če bi kaj spremenili. Učenci vzeli koruzo, z njo založili krmišče ter si ogledali solnico so podajali odgovore, kot so: »Vse nam je bilo všeč.«, »nič in se pogovorili o njenem pomenu. Zadnja postaja je ne bi spremenili.«, »Ja, 1000 krat bi se vrnili, ker smo se bila ob lovskem domu, kjer so učenci spoznali lovsko zabavali.« in »Vse nam je bilo kul.« kinologijo. Učence sta pričakala dva lovca in lovska psa. Učenci so bili nad psoma navdušeni. Zelo pozorno so Povratno informacijo so podale tudi razredni učiteljici, poslušali navodila lovca in opazovali njune trike. Učenci s katerima smo izvedli polstrukturiran intervju. so primerjali obe pasmi lovskih psov in oblikovati njuno Vprašanja so se navezovala na njune vtise po izvedbi osebno izkaznico. lovska knjižica je učence spremljala lovske učne poti, na ocenitev razumevanja učencev Slika 2: Reševanje tabele s strategijo VŽN Slika 4: Spoznavanje lesenega kipa in zavetnika sv. Huberta Foto: Maja Strelec, 2024 Foto: Maja Strelec, 2024 96 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA Slika 5: Priprava lovske malice Foto: Maja Strelec, 2024 o vsebinah lovske učne poti, ocenitev mnenja, ali je vsako leto, saj se je izkazala za zelo uspešno. še posebej bilo povezovanje učnega načrta z vsebinami lovstva pomembno pa je, da so učenci spoznali, da imajo lovci primerno, ali bi priporočili tudi drugim razredom, da se zelo bogato lovsko kulturo in dejavnosti ter da lovstvo ni udeležijo lovske učne poti v lD Dornava–Polenšak in če samo streljanje divjadi. sta opazili, da bi pri izvedbi ali organizaciji lovske učne poti bilo treba kaj izboljšati. Obe učiteljici sta podali pozitivne odgovore, saj sta zapisali, da je bila lovska Viri in literatura učna pot primerna za osnovnošolce od tretjega razreda Banjac, M., Šipuš, K., Tadič, D., Razpotnik, Š., Novak, M., Lajh, D. in Pušnik, T. (2022). Izkustveno učenje: od teorije k praksi. Zavod Republike Slovenije dalje in da se je ves čas poti pojavljala medpredmetna za šolstvo in Fakulteta za družbene vede: Univerza v Ljubljani. https:// povezanost. še posebej jima je bilo všeč, da so učenci www.zrss.si/pdf/BEAT_Izkustveno_ucenje.pdf razvijali strpnost in pozitiven odnos do živali in da na Eick, C., Tatarchuck, S. in Anderson, A. (2013). Vision + Community = lovski učni poti ne bi ničesar spremenili. Outdoor Learning Stations. Science and Children, 50(7). https://www. alabamawildlife.org/uploadedFiles/File/Eick_Tatarchuk_Anderson_ Reprint.pdf Sklep Grady J., D. (2017). A Critical Review of the Application of Kolb’s Experiential Learning Theory Applied Through the use of Computer Po izvedeni lovski učni poti smo vsi izvajalci, ki smo Based Simulations Within Virtual Environments 2000-2016. Department bili ta dan prisotni ob izvajanju, bili pozitivnih vtisov. of Educational Theory and Practise. https://www.proquest.com/ dissertations-theses/critical-review-application-kolb-sexperiential/ naloge, ki smo si jih zastavili pri načrtovanju učne docview/1906326482/se-2 poti, smo uspešno izvedli in uresničili predvidene Khan, M., Bell, S., McGeown, S., in Silveirinha de Oliviera, E. (2020). učne cilje. namen učne poti je bil tudi, da bi učencem Designing an outdoor learning environment for and with a primary približali kulturo lovstva in uresničevali medpredmetno school community: a case study in Bangladesh. Landscape Research 45(1), pp.95–110. http://dx.doi.org/10.1080/01426397.2019.1569217 povezovanje. tudi to smo z izvedbo uresničili, saj Mann, J., Gray, T., Truong, S., Brymer, E., Passy, R., Ho, S., Sahlberg, so učenci izvedeli veliko novega o lovstvu in tudi P., Ward, K., Bentsen, P., Curry, C., & Cowper, R. (2022). Getting out medpredmetno povezovanje se je pojavilo skoraj na vseh of the classroom and into nature: A Systematic Review of Nature- postajah učne poti. Učence je tematika zelo zanimala, saj Specific Outdoor Learning on school children’s Learning and development. Frontiers in Public Health, 10. https://doi.org/10.3389/ so učenci ves čas poti poslušali in sodelovali, posledično fpubh.2022.877058 med izvedbo nismo imeli nobenih večjih disciplinskih Marentič-Požarnik, B., Šarić, M. in Šteh, B. (2019). Izkustveno učenje (1. težav. kot smo zapisali v teoretičnih izhodiščih, izd.). Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. učence pouk na prostem zelo zanima, saj se izvaja na Nabizadeh, A. H., Leal, J. P., Rafsanjani, H. N. in Shah, R. R. (2020). drugačen način, v naravi, zaradi česar so učenci dosti Learning path personalization and recommendation methods: A survey of the state-of-the-art. Expert Systems With Applications, 159, 113596. bolj sproščeni in motivirani za delo. to se je izkazalo https://doi.org/10.1016/j.eswa.2020.113596 tudi pri našem pouku izven učilnice, kjer je večinoma Skribe Dimec, D. (2014). Spoznavanje okolja: naravoslovje in tehnika. pot potekala v naravi in je prevladovalo izkustveno V Gostinčar Blagotinšek, A. in Skribe Dimec, D., Posodobitve pouka učenje. Po izvedbi učne poti smo tako ugotovili, da je bila v osnovnošolski praksi (str. 79–82). Zavod RS za šolstvo; Repozitorij Univerze v Ljubljani. https://doi.org/978-961-03-0294-0 tematika lovstva učencem motivacija za delo in da bi s povezovanjem lovstva in šolstva vztrajali še naprej ter Učna pot. (2013). V Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. (1. izd., 2. natis). https://fran.si/ da bi lovsko učno pot za učence tretjih razredov izvajali iskanje?FilteredDictionaryIds=131&View=1&Query=u%C4%8Dna+pot | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 97 IDeJe IZ RAZReDA Slika 1: Primer likovnega izdelka četrtošolca (mandala) Kako nas lahko digitalna tehnologija podpre pri  formativnem spremljanju Mag. Maruša Grošelj, Osnovna šola Ivana Kavčiča Izlake pouka na prostem Benefits of Digital Technology in Formative Assessment of Outdoor Learning iZVleČek: V prispevku delimo izkušnjo pouka na prostem, s formativnim spremljanjem ob podpori digitalne tehnologije. Izvajali smo učni sklop pri likovni umetnosti. Učenci so spoznali in izvajali pokrajinsko ali land art umetnost, izdelke fotografirali, si jih poslali in s posebnim programom obdelali. Seznanjeni so bili s koraki dela, skupaj z učiteljico so oblikovali in zapisali kriterije, spoznavali so vlogo kritičnega prijatelja, vrstnika, ki vrednoti njihove dosežke. Zanimiva je bila tudi 98 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA izvedba ure dialoga, ko so se usmerjeno enostavno s snemanjem in poslušanjem spodbujamo razvoj govora. pogovarjali, snemali, poslušali svoj govor, Učitelji, ki trenutno poučujemo učence na razredni ga vrednotili in se ponovno posneli. stopnji, lahko trdimo, da se je ta generacija otrok Potek obeh dejavnosti je bil slikovno skorajda rodila s prenosnim telefonom v roki, vendar je njihova uporaba elektronskih naprav zelo omejena. podprt s koraki, zato ni bilo večjih Zato smo se odločili, da jim približamo izbrana orodja, težav. Učenci v prihodnosti potrebujejo jih v kontinuirani vzgoji za digitalno državljanstvo usmerjamo tudi k bontonu spletnega vedenja, ki naj dodatne izkušnje vrednotenja in bi bilo varno in etično. načini poučevanja se v karieri zavedanja ter pripovedovanja o lastnem učitelja spreminjajo glede na izkušnje, potrebe in motive. Profesionalni razvoj je povezan z razvojem počutju. motivov za profesionalno aktivnost, osebnostnim razvojem in je rezultat samoorganiziranosti (Galustyan Ključne besede: pouk na prostem, land art, formativno idr., 2017). Verjamemo, da vsak učitelj na svoji karierni spremljanje pouka, orodje GIMP, branje, snemanje in poti spreminja načine poučevanja. poslušanje Korak za korakom pri likovni Abstract  This article shares an outdoor learning umetnosti experience with formative assessment supported by digital technology. Through the Fine Arts learning strand, ideja učitelja ali potrebe učencev so lahko začetek students learnt about and practised landscape or land načrtovanja dejavnosti poučevanja. Pouk na prostem je art, photographed the products, sent them to each other privlačen način dela. Vprašanje, ki se nam zastavlja, je, and processed them with special software; they became zakaj se nekateri zanj odločijo, drugi pa ne. Razlogi so familiar with every step of the process and formulated raznoliki, lahko so objektivni, kot je lokacija šole, težja and wrote down the criteria together with the teacher; they understood the role of a critical friend, a peer organiziranost pouka na prostem zaradi dodatnega who evaluates their achievements. Another intriguing spremstva, ali pa subjektivni. Učiteljem, ki z veseljem activity was a dialogue lesson, in which they had a izvajajo pouk na prostem, je skupno to, da so sami guided conversation, recorded themselves, listened to motivirani za to, upoštevajo potrebe otrok po gibanju their speech, evaluated it, and then self-recorded again. in so nenaklonjeni tradicionalnemu pouku (šebjanič, The accompanying visuals and explanations made Skribe Dimec, 2019). things readily available for them to follow. However, the students must practise evaluation and wellbeing Z učenci smo proces pričeli s seznanitvijo. Oblikovali so conversations and build awareness. namene učenja. Pogovarjali smo se, zakaj ustvarjati v Keywords: outdoor lessons, land art, formative lesson naravi z uporabo naravnih materialov, iskali so koristi monitoring, GIMP tool, reading, recording and listening takšnega dela, razmišljali o možnosti gibanja na prostem in druženja ob likovnem ustvarjanju. kriterije uspešnosti smo zapisali na tablo. Ogledali so si zglede, fotografije ustreznih izdelkov. Oblikovali smo naslednje kriterije uspešnosti: Uvod • izdelam sliko, ki vsebuje raznolike materiale, Učitelji si želimo v pouk vnašati novosti, ki koristijo • vsako ploskev zapolnim, učencu in učitelju v procesu izobraževanja. Rezultat • oblikovani vzorci se ne ponavljajo, profesionalnega razvoja je iskanje novih poti, ki naredijo pouk nazornejši in krepijo vrednote, pomembne za • sodelujem s kritičnim prijateljem. kasnejše življenje učencev, za razvoj k odgovornosti in nalogo so opravljali v parih, pari so bili naključni - vlekli samostojnosti. Učencem omogočamo soustvarjanje so paličice z zapisanimi imeni, s čimer omogočimo učnega procesa, aktivnejšega vključevanja in jih sodelovanje vseh. na prostem so si poiskali površino za navajamo na vrednotenje oz. samovrednotenje (ne ustvarjanje in se dogovorili, katere materiale potrebujejo. ocenjevanje) procesa dela. V prispevku prikažemo Upoštevali so dogovor, da naberejo le toliko materiala, primer formativnega spremljanja pouka na prostem kot kolikor ga potrebujejo. Pari so vrednotili tudi delo vodenega izkustvenega učenja pri likovnem ustvarjanju ostalih, pomagali so si z menjavo materialov. ko je bil in kot priložnost za pridobivanje življenjskih izkušenj izdelek zaključen, so ga fotografirali s pomočjo tablice. Za v naravi ob druženju z vrstniki. Ob tem uporabimo digitalno tehnologijo pri pouku likovne umetnosti smo se orodje GiMP za obdelavo fotografij. Sledi primer, kako odločili, ker nas podpre pri ustvarjanju kompleksnejših  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 99 IDeJe IZ RAZReDA največ težav so imeli učenci z vpisovanjem v spletno pošto, posebej z uporabo pravih črk. na tem področju jih čaka še veliko vaje. Uspešnejši so bili pri vizualnem preoblikovanju originalne fotografije. najprej so jo spremenili v črno-belo, jo izvozili oz. shranili na namizje. Pri drugi nalogi so odprli originalno fotografijo z namizja in uporabili filter kubizem. Obdelano so primerno preimenovali in shranili. Zadnji filter so izbirali po želji in postopek ponovili. V tretje jim je šlo že lažje. na tej stopnji so se vrednotili, tako da so položili ustrezno število prstov na prsni koš, s telesom so bili obrnjeni naprej. le učiteljica je lahko videla, kako so se vrednotili glede na različne kriterije. Pomembno je vključevanje razmišljanja o počutju. V tem primeru se je večina učencev pohvalila, a prisotna sta bila tudi dva učenca, ki nista bila zadovoljna. Za zadnjo nalogo so se ponovno prijavili v svojo pošto. Ob vizualnih ponazorilih, korak za korakom, so sebi in sošolcu poslali elektronsko sporočilo s tremi priponkami. Povratne informacije so učenci prejemali od sošolcev, učiteljice, sami so lahko vrednotili svoje delo glede na stopnjo, kjer so se nahajali. Z vključevanjem v vrstniško Slika 2: Originalna fotografija vrednotenje, kar jim trenutno še ne gre najbolje, saj to terja izkušnje in čas, postopoma razvijajo samoiniciativnost, socialne kompetence, reševanje problemov, sprejemanje likovnih nalog. izbira digitalne tehnologije je smiselna le, odločitev, konstruktivno obvladovanje čustev, medosebno če nadgradi analogni proces. Vloga učenca pri likovnem interakcijo. Učiteljeva vloga se na tem mestu spremeni, izražanju se ni zmanjšala. saj ne predstavlja vira, obstaja kot opora in seveda nudi pomoč, ko je potrebno. V tem primeru je bilo dela Učni proces se je nadaljeval čez teden dni, ko je bila ogromno, težave pa zgolj tehnične narave. ponovno na urniku likovna umetnost. Sestavili in zapisali smo prikaz učne poti. S pomočjo tega prikaza so Upoštevali smo priporočila Učnega načrta za likovno umetnost o rabi digitalne tehnologije v drugem vzgojno- vedeli, kako bo delo potekalo in kdaj bodo uspešni: ko si izobraževalnem obdobju. Datoteko so učenci prenašali, na svoj elektronski naslov pošljejo sporočilo, ki vsebuje hranili, urejali in tudi posredovali drug drugemu. več priponk slik, torej njihovih dokazil. Glede na to, da je bila skupina heterogena glede na Delo smo nadaljevali v računalniški učilnici. Učenci so spretnosti, potrebne za opisano nalogo, so močnejši se večinoma znali prijaviti v elektronsko pošto, niso učenci šibkejšim pomagali oz. tisti, ki jim je korak uspel, pa še shranjevali datotek. Učiteljica je predvidevala, priskočili na pomoč tistim, ki se jim je zataknilo. krepili da bodo potrebovali več vodenja in pomoči, zato je so ustvarjalnost, pridobili nova znanja in spretnosti v pripravila večstopenjski vodnik, ki je nudil podporo na povezavi z uporabo orodja GiMP, uporabo spletne pošte, vsakem koraku. pošiljanja in shranjevanja datotek. Shranjevanje, pošiljanje Obdelava fotografije Dostop, (gimp) prijava, odpiranje in Spletna pošta - shranjevanje priponka na namizje Fotografiranje Fine art slika Shema 1:: Učna pot 100 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA Sliki 3 in 4: Prikaz enega od korakov za delo glejte ppt str. 6 in 11 Tvorjenje pogovora pogovarjati. imeli so različne ideje, npr. radi jih bodo poslušali, lahko se bodo zaposlili na radiu, imeli Cilji učnega načrta slovenščine (2018) v 4. razredu, na bodo dobro službo. Skupaj smo oblikovali kriterije podlagi katerih smo pripravili naslednjo dejavnost uspešnosti dobrega intervjuja, prepisali so jih v zvezek, pouka na prostem s formativnim spremljanjem, so: »Otroci razvijejo zmožnost dvosmernega in sicer: sporazumevanja, upoštevajo načela ustreznega • govorim razločno, pogovarjanja, v besedilih prepoznajo neustrezne • uporabljam knjižni jezik, besede oz. besedne zveze in jih zamenjajo s knjižnimi, • jezik je brez mašil, spoznavajo strategije pogovarjanja in poslušanja, oblikujejo merila za vrednotenje«. • sogovorca vikam, Učenci so v razredu iskali namene učenja, kako jim • vrednotim sošolca, bo v življenju koristilo, če se bodo znali ustrezno • se ponovno posnamem.  Slika 5: Fotografija v sivini Slika 6: Fotografija s filtrom | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 101 IDeJe IZ RAZReDA Intervju – do 2 minuti Viri in literatura Formative Assessment. https://curriculum.nsw.edu.au/assessment- Kako se imenuješ? and-reporting/formative-assessment Od kod si prišel? Galustyan, O., V., Berezhnaya, I., F. Beloshitsky, A., V. (2017). Profesionalni in karierni razvoj učiteljev. Sodobna pedagogika, 68(134), 4, 158−172. Kako dolgo si tukaj? Novak, N. (2018). Formativno spremljanje na razredni stopnji: priročnik za učitelje. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. S čim se prehranjuješ? Novak, N., Dolgan, K., Vršič, N., Podbornik K., Bojc, J., Pihler, N. (2022). Kaj se dogaja okoli tebe? Pouk na prostem – Priročnik za učiteljice in učitelje razrednega pouka. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Kaj zanimivega se ti je že zgodilo? Štebjanič, V, Skribe Dimec, D. (2019). Primeri dobre prakse pouka na prostem v Sloveniji in tujini. Sodobna pedagogika, 70(136), (2), 70-85. Slika 7: Vprašanja za intervju Štemberger, V. (2012). Šolsko okolje kot učno okolje ali pouk zunaj. Razredni pouk, 14(1/2), 84-90. Učni načrt. Program osnovna šola. (2011). Likovna vzgoja. (elektronski vir). https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/ V gozdu so učenci tvorili dialoško besedilo, intervju. Ucni-nacrti/obvezni/UN_likovna_vzgoja.pdf tudi tokrat so bili v naključnih parih. Vsak par je Učni načrt. Program osnovna šola. (2011). Naravoslovje in tehnika. (elektronski vir). https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/ imel tablico in plastificiran listič z vprašanji: eden Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_naravoslovje_in_tehnika.pdf je spraševal in snemal, drugi odgovarjal. tisti, ki je Učni načrt. Program osnovna šola. (2018). Slovenščina. (elektronski vir). odgovarjal, se je poosebil z nečim iz gozda, z živim ali https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/ neživim. ko je prenehal odgovarjati, je delil občutke o Ucni-nacrti/obvezni/UN_slovenscina.pdf pripovedovanju, opiral se je na kriterije. nato je prejel povratno informacijo sošolca. Sledila je ponovitev ob upoštevanju napak, ki so jih prepoznali ob kriterijih uspešnosti. Vlogi sta se nato zamenjali. Učenci so se v razredu v zvezkih samovrednotili. Vsak zase je predstavil razredu, s čim je zadovoljen in na kaj je lahko v prihodnje pozoren. naloga se lahko povezuje medpredmetno z naravoslovjem in tehniko. V našem primeru smo jo izvedli prekmalu, saj o živi in neživi naravi še nismo govorili. V prihodnje bi jo s tem namenom izvedli kasneje. Sklep Pouk na prostem je za učence in učitelja dragocena izkušnja. Razbije dnevno rutino pouka, otroci so na prostem, telesno so aktivni, sproščeni in posledično motivirani. Učitelji, ki želijo tako popestriti pouk, morajo dejavnosti skrbno načrtovati, še dodatno pa, kadar gre za formativno spremljanje pouka. Drugo je sprva zahtevnejše, saj vnaša učencem nepoznane elemente, npr. vrednotenje, kritičnega prijatelja, počutje pri delu, kriterije in namene učenja. Dejavnosti pri likovni umetnosti v drugem delu so bile morda zastavljene preveč optimistično, nujno je bila potrebna pomoč učiteljice pri vpisovanju gesel. Snemanje pogovorov se je izkazalo za dobro in enostavno izvedljivo izkušnjo, saj so se učenci lahko poslušali in nato izboljšali na podlagi skupaj oblikovanih kriterijev. 102 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA IDeJe IZ RAZReDA Slika 1: Branje zgodbe o higieni zob Foto: Tina Maček, 2024 Igrivo o osebni higieni in razvoj otrokovega pojmovanja  Fun Personal Hygiene Activities for Children and Tiffany Čater, Concept Development študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru iZVleČek: Ob ustrezno načrtovanih in pripravljenih igrivih dejavnostih s področja higiene je mogoče preveriti napredek otrok pri razumevanju pojma čistoče, poznavanju mikrobov, pomenu umivanja rok z milom in toplo vodo, poznavanju  Dr. Nikolaja Golob, pripomočkov za osebno higieno ter pomenu umivanja zob Pedagoška fakulteta, z zobno kremo. Prav tako nekatere predstavljene raziskave Univerza v Mariboru poročajo o tem, da je z izvajanjem načrtovanih dejavnosti na temo osebne higiene pri otrocih mogoče opaziti napredek v znanju, veščinah in razumevanju. Tudi mi smo v ta namen načrtovali tedenske dejavnosti s področja higiene. Rezultati, ki smo jih dobili po izvedbi dejavnosti, so pokazali napredek otrok v razvoju pojmovanja osebne higiene. Ključne besede: osebna higiena, dejavnosti v vrtcu ali prvem razredu osnovne šole, razvoj pojmovanja otrok, napredek  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 103 IDeJe IZ RAZReDA Abstract With well-planned and engaging hygiene Pri skrbi za osebno higieno morajo tudi otroci poznati activities, it is possible to assess children‘s progress in redno uporabljati higienske pripomočke. Odrasli in grasping the concept of cleanliness, understanding jim naj te predstavijo in se pogovorijo o tem, kateri germs, recognising the value of washing hands with pripomočki so za osebno uporabo in kateri za skupno soap and warm water as well as tooth brushing with toothpaste, and knowledge about personal uporabo z drugimi družinskimi člani (lakrori in nika, care products. According to some collected data, 2017). organised personal hygiene activities help youngsters Odrasli morajo poskrbeti, da bo umivanje otroke improve their knowledge, skills, and comprehension. We prepared weekly hygiene activities for this reason. zabavalo in jim bo postalo prijetna navada. Otrokom naj The findings suggest that the children began to pojasnijo, kaj so to bakterije. Pri tem si lahko pomagajo comprehend personal hygiene better. s slikanicami. Za nasvet in pomoč pa lahko prosijo tudi zdravnika, zobozdravnika ali medicinsko sestro Keywords: personal hygiene, kindergarten or first- grade activities, concept development in children, (Shapiro, Skinulis in Skinulis, 2006). Vloga odraslih je progress tudi to, da otrokove izkušnje z nevidnimi bitji (mikrobi) povežejo z razmišljanjem o zdravju ter higieni zob in rok. Pri tem morajo biti pozorni na to, da se pri otroku ne razvije pretiran strah pred njimi (kurikulum za vrtce, Uvod 1999). Umivanje rok in zob sta pomembni vsakdanji veščini, »Higiena telesa je za otroka enako pomembna kot za ki se odraslim zdita čisto preprosti, saj ju obvladajo in odraslega« (kriegisch in Sommer, 2001, str. 249). Že od opravijo samodejno. Pri otrocih pa ni tako. Žal veliko prvih let otroštva je pomembno, da odrasli seznanjajo otrok pride v vrtec in tudi v šolo, ne da bi jim bilo otroke s higienskimi pravili in jih naučijo poskrbeti za umivanje rok ali zob samoumevno (Pitamic, 2013). osebno higieno. Z zdravimi higienskimi navadami bo otrok poskrbel za lastno zdravje in povečal samozavest Če odrasli poznamo teorijo umivanja rok, to še ne (lakrori in nika, 2017). torej je ključnega pomena, da se pomeni, da jo poznajo tudi otroci. O pomenu umivanja privzgajanje higienskih navad začne že v otroški dobi. rok jih je treba učiti, moramo jih naučiti, kdaj in kako Poleg otrok je o higienskih navadah treba seznaniti tudi si roke umivamo. Pri tem moramo ozavestiti, kdaj si vzgojitelje in učitelje, ki z otroki dan za dnem delajo umijemo roke, kaj potrebujemo pri umivanju, kakšna (Jereb, Ovca, Bauer, tomažič in likar, 2009). je pravilna tehnika ter koliko časa si roke umivamo Skrb za osebno higieno je normalen del človeškega (Jereb in tomažič, 2009). ko bo otrok vedel in usvojil, vsakdanjika. Otroke je treba v zgodnjem otroštvu kako si pravilno umiti roke, bo zadovoljen s tem, na svoj navajati na osebno higieno in jih seznaniti z njenimi dosežek pa bo ponosen (Pitamic, 2013). pozitivnimi vidiki, da bodo pozneje razvili ustrezne Znanje o umivanju rok se ne prenaša samo s staršev na higienske navade. Otroci, še zlasti mlajši, ne zmorejo otroke, svoj delež prispevajo tudi vzgojitelji v vrtcih in abstraktno razmišljati ali si prestavljati in razumeti učitelji v šolah. Vendar če si odrasli znajo umiti roke, pa stvari, ki jih ni mogoče videti s prostim očesom (npr. tega znanja ne uporabljajo vestno in dosledno, potem ne mikrobi). še posebej težko razumejo, kako nevarni so moremo pričakovati, da bodo otroci osnovne zakonitosti lahko mikrobi ter kako se prenašajo. Zato je pomembno, umivanja rok usvojili čisto sami, brez spodbude in da jim odrasli povedo in jim pomagajo razumeti, zakaj poučevanja (Jereb in tomažič, 2009). Odrasli morajo je osebna higiena pomembna za zdravje vsakega biti torej s svojim higienskim vedenjem zgled otrokom. posameznika. ključnega pomena je, da otroke pogosto spodbujajo k pravilnemu in doslednemu umivanju rok, kadar je to Vloga odraslih pri skrbi za osebno potrebno, ter jih pri tem tudi spremljajo in po potrebi higieno otrok vodijo (Bajrič idr., 2020). Otroci se veliko naučijo že z opazovanjem in Podobno kot pri razumevanju pomena umivanja rok posnemanjem ravnanja odraslih, saj so odrasli s svojim je tudi pri umivanju zob. Pitamic (2013) poudarja, da ravnanjem vzor. Pomembo je, da starši otroke že od otroci ne razumejo dolgoročnega pomena umivanja samega začetka vzpodbujajo k usvojitvi osnovnih zob. Odrasli morajo umivanje zob otrokom privzgojiti higienskih navad (Bajrič idr., 2020). Znano je, da otroci že v zgodnjih letih. Dobro je, da jim pri tem pomaga zelo radi posnemajo odrasle, zato je pomembo, da jih ti tudi zobozdravnik in otrokom pojasni, zakaj si je treba učijo z zgledom in jim dovolijo, da jih opazujejo, npr. pri umivati zobe. Odrasli morajo otrokom povedati, kdaj si tem, kako si umivajo roke pred jedjo, kako si počešejo je treba umiti zobe, ter jih naučiti, da ima vsak družinski lase, kako si umivajo zobe … (Seix in noguera, 2018). član svojo zobno ščetko. 104 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA Dejavnosti na temo osebne higiene v vrtcu V vrtcu se otroci hitro navajajo na skrb zase in higieno. Pri tem jim pomagajo vzgojitelji. nega in higiena otrok v vrtcu vključuje umivanje rok in zob, odhode na stranišče in splošno skrb zase (Dolar Bahovec, 1999; povz. po lepičnik Vodopivec in Hmelak, 2020). tudi v kurikulumu za vrtce (1999) in v učnem načrtu Spoznavanje okolja najdemo jasno zapisanih nekaj ciljev ter primerov dejavnosti, povezanih s higieno - otrok pridobiva navade o negi telesa, spoznava svoje telo, spoznava, kako se varuje pred boleznimi in škodljivimi snovmi in podobno. Med primeri dejavnosti je zapisano, da »otrok opazuje živa bitja (npr. mikrobe) s pomočjo povečeval (npr. ročna lupa, stereomikroskop), išče informacije o živih bitjih (npr. mikrobih) v različnih medijih (slikanice, knjige, filmi itn.). V sklopu diplomske naloge Čater (2023) smo tudi mi želeli otrokom na zanimiv in igrivo predstavljiv način približati osebno higieno, skrb zanjo ter pomembnost uporabe določenih pripomočkov. V ta namen smo pripravili štiri načrtovane usmerjene dejavnosti, v sklopu katerih smo z aktivnimi načini dela, kot so izvedba eksperimentov, uporaba modela, ogled fotografij ter uporaba konkretnih pripomočkov, otrokom od bližje predstavili osebno higieno, higieno rok, higieno zob in mikrobe. načrtovane usmerjene dejavnosti smo tematsko poimenovali in jih izvedli v enem tednu, natančneje v štirih dneh. Slika 1: Ogled slik na temo umivanja Raziskovalni vzorec je sestavljajo 16 otrok 2. starostnega Foto: Tina Maček, 2024 obdobja, starih od 3 do 4 leta. V nadaljevanju bomo dejavnosti predstavili opisno in s fotografijami. Pred izvedbo in po koncu izvedbe vseh načrtovanih usmerjenih dejavnosti pa smo s pomočjo individualnih 2), ki smo jih skrili v »vrečko presenečenja«. V vrečki intervjujev ugotovili, ali so otroci dosegli napredek v je bilo tudi nekaj takšnih pripomočkov, za katere smo razvoju pojmovanja o osebni higieni. menili, da jih otroci ne poznajo. Otroci so pripomočke prepoznali, nekaj težav pa so imeli pri bolj netipičnih, Osebna higiena - zakaj je in sicer pri gobici za umivanje, krtački za nohte, strgalu za podplate in trdem milu. Pri vsakem od pomembno, da se umivamo? teh pripomočkov smo otrokom povedali, za kaj se uporablja. Spet smo bili pozitivno presenečeni, saj je Ob prebrani knjigi smo otrokom zastavljali en deček vedel, kaj je to strgalo za podplate in za kaj se vprašanja povezana z osebno higieno. Prav tako uporablja krtačka za nohte. Povedal je, da njegov oče smo se pogovorili o pojmu čistoča. Že med prvim pogosto uporablja krtačko za nohte, ker veliko dela in intervjuvanjem se je izkazalo, da otroci ne vedo, kaj ima potem zelo umazane nohte. Pokazal nam je, kako pomeni beseda čistoča. Odgovarjali so: »to je voda.« se krtačka uporablja. Drugi deček pa nam je prikazal »Čistoča je taka, ko ustvarjaš neke stvari.« »Da dež uporabo ščipalca za nohte. Pri spoznavanju trdega mila pada.« ipd. Pri tem vprašanju so potrebovali največ je ena deklica rekla, da ima njen dedi to doma, samo naše pomoči in razlage. Skupaj smo prišli tudi do da ne ve, kaj je. Otrokom smo povedali, da je to trdo spoznanja, da si moramo nekatere dele telesa pogosteje milo. trdo milo smo primerjali s tekočim in spodbudili umivati. Ob tem so pomagale slike različnih dejavnosti, otroke, da naj poskušajo ugotoviti, kaj je glavna razlika ki so prikazovale npr. igro na igrišču, stik z živaljo, med njima. Otroci so ugotovili, da se razlikujeta po uporabo stranišča … barvi, nihče pa ni rekel, da tudi po trdoti. trdo milo V drugem delu dejavnosti pa je bil poudarek na smo dali potem tudi naokrog, da so ga vsi lahko prijeli spoznavanju pripomočkov za osebno higieno (slika v roke, ga potipali in poduhali.  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 105 IDeJe IZ RAZReDA Slika 2: Spoznavanje pripomočkov za osebno higieno – brisača Foto: Tina Maček, 2024 Slika 4: Ogled mikrobov Mikrobi - spoznajmo jih Foto: Tina Maček, 2024 Drugi dan smo z otroki spoznavali mikrobe. Ugotovili smo, da otroci niso seznanjeni s pravilnim poimenovanjem – mikrobi, temveč jim je bližji izraz pa smo spoznavali mikrobe. najprej nam je bila v pomoč bacili. tudi sami so nam pritrdili, da besede mikrobi še slika roke, na kateri so bili prikazani različni mikrobi niso slišali. Z otroki smo besedo večkrat ponovili, nato (slika 3). Ob sliki so otroci spoznali, da so mikrobi različnih oblik in velikosti. Pogovorili smo se tudi o tem, kje vse se mikrobi nahajajo. Za lažje razumevanje prenosa mikrobov smo z otroki izvedli še preprost eksperiment z bleščicami. V razpršilko smo nalili vodo in vanjo vsuli bleščice, ki so predstavljale mikrobe. Popršili smo si roko in se dotaknili druge roke ter stvari in predmetov v bližini. tako so otroci spoznali kako hitro se mikrobi prenesejo na vse, česar se dotaknemo. Mikrobe pa smo si tudi od bližje pogledali s pomočjo improviziranega »mikroskopa«, ki smo ga sami izdelali in realnega posnetka mikrobov preko telefona (slika 4). Otroke smo seznanili z mikroskopom ter se naučili še pravilnega gledanja skozenj. V zadovoljstvo nam je bilo, da je bil eksperiment z bleščicami otrokom všeč in so ga prav vsi z veseljem opravili. Vendar pa je otroke najbolj pritegnil prav »mikroskop«. Prav zanimivo je bilo poslušati njihove komentarje ob gledanju skozi »mikroskop«, kot so: »Vidim gosenice. Fuj, kako lezejo. Bacili so. Lej mikrone. Mikrobi lezejo na drugo stran čevlja. Bibike so tu. Ne dela, nima baterij. (Posnetek se je nehal predvajati, zato otrok ni ničesar videl.) Strah me Slika 3: Pogovor o mikrobih je«. (Deček se je ustrašil, da bodo mikrobi prišli ven, zato Foto: Tina Maček, 2024 je hitro zbežal stran.). 106 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA Higiena rok - zakaj je pomembna uporaba mila in tople vode? Otroci so bili pred izvedbo dejavnosti pri umivanju rok še precej nespretni in so potrebovali veliko spodbud in opominjanja, da si je treba roke pogosto umivati. Zato smo se odločili, da se bomo skupaj naučili pravilne tehnike umivanja rok. Skozi dejavnost smo bili še posebej pozorni na to, da bomo umivanje rok otrokom res dobro predstavili in jim ga čim bolje približali. najprej smo njihovo pozornost pritegnili z zmesjo zemlje in vode, v katero smo položili svojo roko, da je ta postala umazana. Ob tem smo vodili pogovor o umivanju rok, pogovorili smo se, da se z umazanimi rokami ne dotikamo obraza, saj lahko potem zbolimo. Ob pripravljenih slikah smo zopet ponovili, kdaj si moramo umivati roke. Prav tako smo ponovili tudi, katere pripomočke potrebujemo pri umivanju rok. Otroci so vedeli, da potrebujemo milo, brisačo in vodo. Ob tem smo poudarili, da je zelo pomembno, da si roke umijemo s toplo vodo, saj lahko le tako odstranimo večji del mikrobov. Otroke smo vprašali, kaj mislijo, zakaj je milo pomembno pri umivanju. Otroci so odgovorili da zato, da roke niso umazane, mi pa smo jih ob tem spomnili na mikrobe, ki so jih spoznali prejšnji dan. Povedali smo jim, da le milo lahko povsem uniči mikrobe in jih spere z rok. Da bi si otroci bolje zapomnili in razumeli vlogo mila, smo pokazali eksperiment z milom in poprom. V krožnik smo nalili vodo in vanjo vsuli poper, ki je predstavljal mikrobe. nato smo pomočili prst v krožnik. Opazili smo, da na prstu ostane poper, da pa bi poper odstranili s prsta, smo uporabili milo in ponovili postopek. Milo je odstranilo poper (mikrobe) in naše roke so bile čiste. tudi otroci so kasneje sami izvedli eksperiment in dobro opazovali, ali se bo kaj zgodilo (slike 5–9). izkušnjo iz eksperimenta smo lahko povezali z vsakdanjim življenjem (umivanje rok). nekaj odgovorov otrok med izvedbo eksperimenta: »to je čarovnija. kar skočilo je vstran. Milo res pomaga. Vau, kako dobro. še lahko poskusim?«. Sledila sta še prestavitev in učenje pravilne tehnike Sliki 5 in 6: Opazovanje otrok med eksperimentom umivanja rok. Predstavitev je potekala kar v igralnici Foto: Tina Maček, 2024 pred umivalnikom. Da je bilo umivanje bolj zabavno, pa smo ob tem pripovedovali še zgodbo o traktorju, ki jo lahko najdemo na spletni strani niJZ. Bili smo prav pri umivanju rok tokrat resnično bolj zainteresirani presenečeni, da so nas otroci res budno opazovali in in so upoštevali vsa navodila. Zanimivo jih je bilo spremljali. Po predstavitvi smo v manjših skupinah s opazovati, ko so se med seboj opozarjali, da ne smejo po štirimi otroki odšli v umivalnico in se skupaj naučili vzeti več kot eno kapljico mila in eno brisačko. Čez dan to tehniko (Slike 10–12). nato smo »na suho« ponovili smo opazili, da so nekateri otroci v celoti ali vsaj delno zgodbo in pravilno tehniko umivanja rok. kasneje pa usvojili tehniko pravilnega umivanja rok; kar je bilo so si otroci roke še zares umili. Opazili smo, da so bili razveseljivo.  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 107 IDeJe IZ RAZReDA Slike 7–9: Utrjevanje umivanja rok v umivalnici Foto: Tina Maček, 2024 Ustna higiena - zakaj je pomembna Osredotočili smo se na zobno kremo in na njen pomen uporaba zobne kreme? pri umivanju zob. Otrokom smo povedali, da zobna krema vsebuje iz knjige naše čisto telo, čiste roke in čisti zobje posebno snov (fluorid), ki pomaga pri čiščenju (Jeong, 2011) smo otrokom prebrali odlomek, ki govori umazanije, zaščiti zobe in jih naredi močnejše. Za o umivanju zob (slika 13). nato smo si ogledali sliki, lažjo predstavo o pomembnosti zobne kreme za naše ki prikazujeta čiste in umazane zobe. Otroci so takoj zobe smo naredili eksperiment z jajcem (Slike 14–16). opazili razliko in so znali določiti, kateri zobje so Zunanjost jajca, torej jajčna lupina, je po sestavi zdravi. na vprašanje, zakaj si moramo umivati zobe, so podobna našim zobem. tako zobje kot jajčna lupina največkrat odgovorili, da zaradi črvov, ki napadejo naše so iz kalcija. Prav vsebnost kalcija daje zobem trdoto zobe, če so umazani, zato, da zobje ne izpadejo, ker jim in moč, da z lahkoto zagrizemo, grizemo in žvečimo starši tako naročijo … Otrokom smo preprosto razložili, različno hrano. kisline, ki so v sadnih sokovih, gaziranih kaj se dogaja z zobmi, če si jih ne umivamo redno. pijačah, kavi pa tudi v hrani, lahko pustijo razjede in Pogovarjali smo se tudi o tem, kaj škoduje zdravju zob. barvne madeže na zobeh. Podobno pa se zgodi tudi Otroci so že dobro vedeli, da jim najbolj škoduje sladkor, pri jajčni lupini. in prav ta pojav, obarvanost, lahko ki je v jedeh in tudi v pijačah. Skupaj smo našteli nekaj opazujemo pri eksperimentu z jajcem. ker smo del za zobe škodljive hrane (npr. vse vrste sladkarij) in eksperimenta za lažjo izvedbo v vrtcu pripravili že povedali, katera hrana in pijača je pomembna za zobe doma, smo otrokom ob slikah razložili, kaj smo naredili in prispeva k temu, da so bolj zdravi in močnejši (npr. z jajcem, da se je tako obarvalo. Jajce smo do trdega določeno sadje in zelenjava, voda, mleko in mlečni skuhali in ga potopili v skodelico gazirane pijače, izdelki, nesladkani čaji). Ob vprašanju, kolikokrat si kole. Po enem dnevu se je lupina jajca obarvala rjavo. umijejo zobe, so otroci največkrat navedli, da zjutraj ko smo vzeli ščetko in poskusili jajce očistiti samo z pred prihodom v vrtec ter zvečer. nekateri otroci pa vodo, smo ugotovili, da ga ne moremo očistiti. nato si zobe umivajo tudi v vrtcu po obrokih. Sledilo je smo ponovili še z uporabo zobne kreme. Ob uporabi vprašanje o pripomočkih za umivanje zob. V večini so zobne kreme je bil viden rezultat, in sicer je rjavo vsi otroci našteli vsaj zobno kremo ali ščetko. Otrokom plast bilo mogoče odstraniti. ker smo želeli, da tudi smo povedali, da obstaja zobna krema za odrasle in za otroci dobijo to izkušnjo, smo vsem omogočili izvedbo otroke. nekaj pozornosti smo namenili še zobni ščetki. eksperimenta. Otroci so se posedli za mize, vsak je dobil Povedali smo, da mora imeti zobna ščetka ravne in obarvano jajce, zobno kremo in ščetko, namenjeno samo čvrste ščetine, sicer jo je treba zavreči in kupiti novo. eksperimentiranju. Ob izvedbi smo jih skrbno spremljali ker pa si vsi otroci v oddelku še ne umivajo sami zob, in jih spraševali, ali opazijo spremembo, po potrebi smo se odločili, da si skupaj ogledamo posnetek pravilne pa smo jim tudi pomagali. nekaj odgovor otrok med tehnike umivanja zob, nato smo se o tem še pogovarjali. izvedbo eksperimenta: »Poglej, umazanija gre dol! Bolj 108 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA čisto je. O, to pa diši. to je tako čistilo za zobe. Moram od pripomočkov so si lahko od blizu ogledali, ga potipali dat pasto gor, da lahko tole spravim dol. Fuj! Zdaj pa in poduhali. Možnost spoznavanja pripomočkov so imeli grem še po eno umazano jajce. So to bacili?« pri načrtovani dejavnosti in tudi druge dni pri prosti igri v kotičkih. Menimo, da so tako dobili dobro izkušnjo pri Ugotavljanje napredka otrok v spoznavanju pripomočkov in so si jih tudi več zapomnili. znanju o osebni higieni Prav tako je bil napredek opazen na področju spoznavanja mikrobov. Pred dejavnostjo nihče od en teden pred izvedbo načrtovanih usmerjenih otrok ni poznal besede mikrobi, saj je nobeden niti dejavnosti smo z vnaprej pripravljenim intervjujem ni uporabil. Otroci so pri prvem intervjuju pogosteje preverili, kakšno predznanje in izkušnje o osebni uporabljali njim dobro znano besedo bacili. Po izvedbi higieni otroci že imajo. Podobno smo storili še en teden dejavnosti pa je mogoče opaziti napredek, saj je polovica po izvedbi usmerjenih dejavnosti, da smo preverili otrok uspešno uporabila besedo mikrobi. Prav tako je napredek v znanju otrok. intervju je vseboval 9 vprašanj tudi eden od otrok poskušal povedati besedo mikrobi, odprtega tipa: vendar je pri tem imel nekaj težav, zaradi tega jo je • kaj je to čistoča? izgovoril napačno. iz tega lahko sklepamo, da je otrok • Zakaj se moramo umivati? vsaj delno usvojil besedo in si jo poskušal zapomniti. Otroci so tudi uspešno usvojili, da mikrobov ne moremo • katere pripomočke uporabljamo pri umivanju? videti s prostim očesom, temveč z mikroskopom. • kaj ostaja na naših rokah, če si jih ne umijemo? Menimo, da je napredek na tem področju bil opazen • ali lahko mikrobe vidimo s prostim očesom? prav zaradi dejavnosti, pri kateri so se otroci spoznali • ali je pomembno, da si roke umijemo z milom in z mikrobi, videzom in načinom prenašanja. Da pa bi toplo vodo? Zakaj? bila izkušnja otrok z mikrobi še bolj zanimiva in da bi se jim vtisnila v spomin, smo si mikrobe ogledali še z • kaj se zgodi, če si ne umivamo zob? improviziranim »mikroskopom«. • S čim si moramo umivati zobe? na področju higiene rok je bilo mogoče opaziti, da so pred • Zakaj je uporaba zobne kreme pomembna za naše dejavnostjo prav vsi otroci pritrdili, da je pri umivanju rok zobe? pomembna uporaba tople vode in mila. Razlage otrok so Med intervjujem smo otrokom po potrebi postavili bile kar raznolike, nekatere med njimi so bile še posebej tudi kakšno podvprašanje. intervjuvanje je potekalo izvirne in so nas prav nasmejale. Po izvedeni dejavnosti individualno v ločenem prostoru. Odgovore otrok smo smo opazili manjši napredek otrok pri razumevanju glasovno posneli in kasneje izpisali ter analizirali. pomena tople vode in mila. nekateri otroci so sicer odgovorili nekoliko pomanjkljivo, in sicer, da je uporaba Razvoj otrokovega pojmovanja mila in tople vode pomembna, zato da so naše roke lepe in čiste. Seveda tudi to drži, vendar smo pričakovali, da na podlagi prejetih odgovorov smo prišli do spoznanja, bodo otroci usvojili še razlago, ki smo jim jo povedali, da se otroci pred izvedbo dejavnosti še niso srečali torej da sta milo in topla voda pomembna zato, da lažje, z besedo čistoča. Po izvedbi dejavnosti in ponovitvi hitreje in učinkovito odstranimo oz. speremo mikrobe. intervjuja pa so rezultati pokazali napredek otrok pri razumevanju besede. Otroci so ob načrtovanih Pri področju zobne higiene pa smo spoznali, da so si dejavnostih, branju zgodbe, eksperimentih ter s otroci pred dejavnostjo izoblikovali lastno predstavo pomočjo drugih ponazoril in pogovora z aktivnim o tem, kaj se zgodi, če si ne umivamo zob. Veliko otrok poslušanjem in sodelovanjem pri dejavnostih usvojili je menilo, da pridejo »črvički, ki delajo luknje in pojejo vsaj del preproste razlage besede čistoča. Prav tako je zobe«. Predvidevamo, da so otroci napačne predstave večina otrok besedo povezala s področjem higiene. dobili skozi določeno otroško literaturo in pogovore doma. takšna literatura namreč ni ustrezna, saj zavaja napredek je bil opazen tudi pri razlogih za umivanje in otroke, da obstajajo »črvički«, ki napadajo zobe, če si jih ne pri poznavanju pripomočkov za osebno higieno. Otroci so umivajo. Zato je bistvenega pomena, da smo pozorni ter po izvedbi dejavnosti v povprečju našteli po šest različnih da uporabljamo strokovno ustrezne knjige, ki vsebujejo pripomočkov, pred dejavnostjo pa so v povprečju pravilno in ustrezno terminologijo. Pri navedbi dveh naštevali le tri osnovne pripomočke (milo, brisača, pripomočkov za higieno zob – ščetka in zobna pasta, nas zobna ščetka), ki jih dobro poznajo, saj jih vsakodnevno je sprva nekoliko presenetilo, saj vsi otroci pred izvedbo uporabljajo pri umivanju zob in rok. Sklepamo, da je dejavnosti niso uspešno našteli obeh pripomočkov ali dejavnost o osebni higieni, ki smo jo izvedli, vplivala na pa so na enega od njih pozabili. Po izvedbi pa je bil viden napredek otrok. Otroci so namreč aktivno sodelovali pri napredek, saj so prav vsi otroci odgovorili pravilno in spoznavanju pripomočkov za osebno higieno. Vsakega navedli, tako zobno kremo kot zobno ščetko.  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 109 IDeJe IZ RAZReDA razumljivo. Predvidevamo, da bi zato bil napredek pri osnovnošolskih otrocih večji. Sklep iz predstavljenega sklepamo, da so tematsko načrtovane dejavnosti pripomogle k napredku otrok pri razumevanju osebne higiene. Pomembno je torej, da so načrtovane dejavnosti za otroke raznolike, privlačne, igrive, z uporabo konkretnih materialov in dejavnosti, v katere so tudi sami aktivno vključeni ter so primerne njihove starosti in razumevanju. Motivacija in želja po sodelovanju je bila izkazana, saj so vsi otroci brez zadržkov z veseljem sodelovali v načrtovanih dejavnostih in jih želeli tudi večkrat ponoviti. S podobnimi temami raziskovanja so se ukvarjali tudi drugi avtorji. Ugotavljamo, da je možno s predstavljenimi dejavnostmi zapolniti vrzel v znanju in veščinah ter razumevanju otrok. Želimo si, da bi učitelji razrednega pouka in tudi vzgojitelji s pomočjo predlaganih in preizkušenih dejavnosti omogočili napredek vseh otrok na področju osebne higiene. Viri in literatura Bajrič, Š., Bešič, S., Gabrijel, B., Kisilak, Š., Kolbl, A., Krumpak, L., in Luskovec, I. (2020). Spodbujanje dobre higienske prakse v vrtcu. Zdravstvena fakulteta. Čater, T. (2023). Razvoj otrokovega pojmovanja o osebni higieni. [Diplomsko delo]. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta. https:// dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=83604 Jereb, G. in Tomažič, I. (2009). Higiena rok med osnovnošolskimi otroci. V: Rugelj, D. (ur.), Sevšek, F. (ur.). Zbornik predavanj, Raziskovalni dan Zdravstvene fakultete. Zdravstvena fakulteta, str. 91−101. http://oldwww. zf.uni-lj.si/ri/publikacije/dan2009/9.pdf Sliki 10 in 11: Otroci med izvajanjem eksperimenta Jereb, G., Ovca, A., Bauer, M., Tomažič, I. in Likar, K. (2009). Higiena rok med učenci osnovnih šol in njihovimi učitelji v Mestni občini Ljubljana. Foto: Tina Maček, 2024 V: Rugelj, D. (ur.), Sevšek, F. (ur.). Zbornik predavanj, Raziskovalni dan Zdravstvene fakultete. Zdravstvena fakulteta, str. 83-90. https://www. zf.uni-lj.si/images/ri/publikacije/dan2009/8.pdf Pri razumevanju pomembnosti uporabe zobne Jeong, S. (2011). Naše čisto telo: čiste roke in čisti zobje. Skrivnost. kreme za naše zobe smo spoznali, da kljub poučnem eksperimentu pri otrocih ni bilo mogoče opaziti Kriegisch, N., in Sommer, G. (2001). Otroški zdravnik. Prešernova družba. napredka. Otroci so se pri pomenu zobne kreme Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih (1999). Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo. osredotočili samo na čistočo zob in ne na druge pomembne vidike njene uporabe (zobje so bolj trdi, Lakrori, J. in Nika, D. (2017). For clean healthy and beautiful children: A handbook parents and kindergarten teachers. Save the Children. zobna krema jih zaščiti). Menimo, da smo otrokom For Clean, Healthy, and Beautiful Children: A handbook parents and dovolj jasno in nazorno pokazali eksperiment in ga kindergarten teachers | Save the Children’s Resource Centre tudi razložili, saj se je to kasneje odražalo v uspešni Lepičnik Vodopivec, J. in Hmelak, M. (2020). Dnevna rutina v vrtcu samostojni izvedbi eksperimenta. Glede na vse in njen pomen za razvoj predšolskega otroka. Založba Univerza na Primorskem. pozitivne odzive otrok in glede na uspešno izvedbo eksperimenta smo pričakovali, da bo viden vsaj kakšen Pitamic, M. (2013). Pokaži mi, kako se to naredi: spoznavanje dejavnosti po metodi montessori. Mladinska knjiga. napredek v njihovem razumevanju. Sklepamo, da Seix, M., in Noguera, M. (2018). Vedno sem čist. Založba Lekarna. željenega napredka ni bilo, ker je mogoče za otroke te starostne skupine razumevanje samega pomena Shapiro, S., Skinulis, K. in Skinulis, R. (2006). SOS knjiga za starše: 50 hitrih in učinkovitih rešitev za težave, ki se najpogosteje pojavljajo pri uporabe zobne kreme še preveč abstraktno in težko vzgoji. Mohorjeva založba v Celovcu. 110 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA IDeJe IZ RAZReDA Slika 1: Spoznavanje zelišč na šolskem vrtu Foto: Mihaela Kukovec, 2023 Travnik in zeliščni vrt kot motivacijski učni prostor  Meadow and Herb Garden as Stimulating Learning Mihaela Kukovec, Environments Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj iZVleČek: V prispevku je predstavljena izvenšolska aktivnost v okviru podaljšanega bivanja, ki je del vsakdana večine otrok na razredni stopnji. Ker vse bolj poudarjamo gibanje in učenje v naravi, smo načrtovali, da z oddelkom podaljšanega bivanja izvedemo dejavnosti na bližnjem travniku, kjer smo učenci spoznavali in nabirali travniške rastline. Učenci so se seznanili še z zelišči, ki so jih nabrali v okolici šole in na šolskem vrtičku, ki je tudi naša učilnica na prostem. Seznanili so se s herbarijem in spoznali pripravo rastlin za izdelavo herbarija. V učilnici na prostem so pripravili rastline za sušenje in jih kasneje po navodilih oblikovali v osebni herbarij. Zelišča, ki smo jih nabrali v zeliščnem vrtu in v okolici šole, smo uporabili in z njimi  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 111 IDeJe IZ RAZReDA pripravili napitke in čaje. Dejavnosti so bile usmerjene v trajnostni razvoj in Narava je otrokova najboljša uporabnost doma izdelanih pripravkov učiteljica, saj tako pridobijo za zdrav način življenja. neposredne izkušnje in spoznanja. Izkušnje, ki jih učenci pridobijo v Ključne besede: učenje na prostem, herbarij, travniške rastline, zelišča, zdravilne rastline naravi, so lahko dobra iztočnica za dejavnosti, ki se nato odvijajo v Abstract This paper looks at extracurricular activities učilnici. during after-school care, which is standard for most primary school children. As we now place increased emphasis on exercise and nature-based learning, we conducted these activities with an after-school playgroup in the nearby meadow, where pupils would dejavnosti zasledimo poimenovanja izkušenjska learn about and find meadow flora. They received pedagogika, pouk zunaj učilnice, pustolovski pouk, information about herbs they had collected around the okoljska vzgoja na prostem, lokacijska pedagogika, school and in the school garden, which also serves as učenje v naravi, o naravi in za naravo (novak idr., 2022). an outdoor classroom. They learnt about herbaria and how to prepare plants for them. During the activity, Obstajajo tudi študije, ki navajajo pozitivne učinke each pupil prepared the plants for drying before pouka na prostem, saj poudarjajo, da se učencem se creating a herbarium according to the instructions. izboljša fizično in mentalno zdravje, poveča se motivacija, We made beverages and teas using herbs in our herb navdušenje, samozavest in manj je težav z motnjami garden and around the school. The activities centred pozornosti. Z drugačnim načinom učenja učenci lahko on sustainability and the applicability of homemade compounds for a healthy lifestyle. izboljšajo vedenje v razredu (timsko delo, povezanost skupine itd.), izurijo se ročne spretnosti, koordinacija, Keywords: outdoor education, herbarium, meadow ravnotežje … tako z učenjem na prostem učenci izboljšajo plants, herbs, medicinal plants učne dosežke in socialni razvoj (Skribe Dimec, 2013). Načrtovanje pouka na prostem Pouk na prostem Pouk na prostem je potekal v tretjem razredu, pri katerem je sodelovalo osemnajst učencev. Dejavnosti so potekale Pouk na prostem je najpogosteje izveden na zunanjih v času usmerjenega prostega časa v daljšem časovnem površinah v bližini vzgojnih zavodov, kar predstavlja obdobju, in sicer skupaj dva tedna, saj smo morali počakati, za učence dodatno motivacijo. narava je otrokova da so se travniške rastline posušile. ker je pomembno, najboljša učiteljica, saj tako pridobijo neposredne da so učenci pri pouku na prostem v stiku z naravo, smo izkušnje in spoznanja. izkušnje, ki jih učenci pridobijo v skrbno načrtovali cilje, ki bi jih lahko uresničili z lastnimi naravi, so lahko dobra iztočnica za dejavnosti, ki se nato dejavnostmi. Oblikovali smo načrt dejavnosti pred, med odvijajo v učilnici. in po pouku na prostem. Pred izvedbo pouka na prostem najpogosteje se izvaja kot samostojno učenje, kjer smo preverili lokacijo in preverili varnost ter dostopnost. učenci odkrivajo ali doživljajo vsebino ali kot vodena Da smo lahko travnik uporabili v učne namene, smo za dejavnost. Pri vodeni dejavnosti učitelj poda navodila dovoljenje prosili lastnika zemljišča. za delo, ki ga učenci izvajajo na prostem. Pouk na Zastavili smo si cilje, ki so bili vezani na izdelovanje prostem lahko izvajamo pri vseh predmetih, ne samo herbarija, spoznavanje travniških rastlin in spoznavanje naravoslovnih (novak idr., 2022). ter uporabo zelišč. Pouk na prostem je pouk zunaj učilnice in lahko poteka Učenci na najrazličnejših lokacijah, in sicer v okolici šole ali • Se seznanijo s herbarijem. v parkih, v naravi ali v mestih, na kmetijah, narodnih parkih, na ulicah ali v ustanovah, ki se ukvarjajo s • Razvijajo pozitiven odnos do narave. poukom na prostem, kot so centri šolskih in obšolskih • Spoznavajo travniške rastline s pomočjo slikovnega dejavnosti (CšOD), gozdne šole itn. (Skribe Dimec, 2013). ključa. Skozi čas se je poimenovanje pouka na prostem • Seznanijo se s pravilnim sušenjem rastlin. spreminjalo. V različnih literaturah lahko za podobne • Seznanijo se z izdelavo herbarija. 112 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA Slika 2: Priprava travniških rastlin za sušenje Slika 3: Pomoč pri pripravi travniških rastlin za sušenje • Spoznajo pomen samooskrbe. in preverili njihovo predznanje o prepoznavanju • Spoznajo različna zelišča, ki jih najdejo na vrtu, v travniških rastlin. Učence smo seznanili s pomenom okolici šole in doma. izdelave herbarija in z uporabo slikovnih ključev. Otroke smo opozorili, da ne hodimo po celem travniku, • Razumejo uporabo zelišč za lastno pridelavo. ampak samo po robu in do rastline, ki jo želimo • Uporabijo zelišča v prehrani. nabrati, saj bi drugače potacali velik del travnika. • Samostojno prepoznajo in poimenujejo zelišča. Uvodoma je delo potekalo frontalno, saj je bilo • Sodelujejo v skupini. učence treba opozoriti na določen način opazovanja in nabiranja rastlin. kasneje so v vnaprej določenih • Sooblikujejo razstavo zelišč in herbarija. skupinah samostojno odkrivali in prepoznavali • analizirajo dejavnosti. travniške rastline. Pomagali so si s slikovnim materialom in medsebojnim sodelovanjem. Za pouk na prostem smo izbrali sončen dan, saj deževni  dnevi in jutra niso primerni za nabiranje rastlin. Dejavnost smo pričeli v učilnici, kjer smo učence seznanili z delom in potekom. Pred dejavnostjo smo si v razredu ogledali že izdelan osebni herbarij in preproste slikovne in določevalne ključe. Učenci so spoznali, da je herbarij zbirka suhih rastlin (tarman, 1988). Otroke smo opozorili, da ne hodimo Pripravljene smo imeli plastične kadice s pincetami in po celem travniku, ampak samo lupami za opazovanje rastlin. po robu in do rastline, ki jo želimo na bližnji travnik smo se odpravili brez spremstva nabrati, saj bi drugače potacali velik drugega učitelja, saj travnik leži v neposredni bližini šole. Pred tem smo otrokom podali navodila del travnika. za nabiranje travniških rastlin ter se pogovorili | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 113 IDeJe IZ RAZReDA so primerno obtežili in pustili, da so se rastline posušile. Med sušenjem smo večkrat preverili, ali se dobro sušijo. Učenci so bili pri tej dejavnosti zelo aktivno vključeni, veliko je bilo tudi medsebojne pomoči in sodelovanja. Izdelava herbarija in priprava razstave pripomočki: slikovni in določevalni ključi, risalni listi, lepilo, beli listki, pisalo Za izdelovanje herbarija se je en del odvijal na šolskem dvorišču, drugi del smo izvedli v učilnici. V prvem delu so učenci zbrali ves posušeni material in pred tem pripravili slikovne in določevalne ključe. Preverili so pravilnost poimenovanja rastlin ter si pri tem pomagali z določevalnimi ključi. Med seboj so si pomagali ali pa jim je pri določanju pomagal učitelj. ko so učenci travniške rastline pravilno poimenovali, so v učilnici pričeli z izdelovanjem herbarijske mape, nato so rastline natančno in pazljivo namestiti na bel list papirja ter jih skrbno prilepili. na rob lista so zapisali ime rastline, kraj najdišča in datum. ko so učenci pripravili svoje herbarijske liste, smo jih uporabili za razstavo, ki je krasila hodnik šole. tako so si nabrane travniške rastline ogledali tudi drugi učenci šole. Slika 4: Izdelava herbarija ko so učenci nabrali svojo zbirko rastlin za herbarij, smo se odpravili na šolsko dvorišče, kjer smo rastline Slovenci že stoletja uporabljamo pravilno pripravili za sušenje. Učence smo opozorili, zeliščne rastline, ki rastejo na naših da morajo očiščene rastline skrbno razporediti na časopisni papir in dati sušiti. Učenci so na rob časopisa tleh, in so tesno povezane z našo napisali datum, ime rastline in kraj nabiranja. Časopis zdravstveno kulturo. Spoznajmo zelišča in zdravilne rastline na šolskem vrtu Za namene spoznavanja zelišč smo se z učenci podaljšanega bivanja odpravili na šolski vrt, kjer imamo veliko zelišč in zdravilnih rastlin. Pred tem smo preverili predznanje učencev o zeliščih. Spoznali so, da so zdravilne rastline tiste rastline, ki se v medicini uporabljajo za zdravljenje in da so kot najstarejša oblika zdravljenja še vedno glavna pomoč pri poškodbah in boleznih veliko ljudem. Učenci so na šolskem vrtu zelišča vonjali in se jih dotikali. Spoznali so meto, meliso, kamilico, akacijo, bezeg, rožmarin, timijan, pehtran, origano, peteršilj, sivko … Slovenci že stoletja uporabljamo zeliščne Slika 5: Razstava herbarija rastline, ki rastejo na naših tleh, in so tesno povezane 114 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA Slika 6: Prepoznavanje zelišč s prevezo za oči z našo zdravstveno kulturo. tradicionalno zdravilne rastline uporabljamo tako, da iz njih pripravimo zdravilne čaje, tinkture, sirupe (Galle toplak, 2003). Slika 7: Priprava zeliščnega kotička Zdravilne rastline lahko uporabljamo sveže ali suhe za zdravilne napitke, za razstrupljanje telesa, za preprečevanje, zdravljenje ter lajšanje mnogih bolezni in težav. Zelo so cenjene tudi v kozmetiki, kjer najpogosteje srečamo kamilico, žajbelj, ožepek, sivko, rožmarin in poprovo meto … (Galle toplak, 2003). ko so zelišča spoznali, smo se pogovorili o njihovem pomenu ter o načinu priprave zelišč za krepitev zdravja in blaženje bolezni. Učenci so na bližnjem grmu nabrali bezgove cvetove, iz katerih smo pozneje pripravili bezgov sirup. na šolskem vrtu so nabrali nekaj zelišč. Zapomniti so si morali ime zelišča, način priprave in uporabe za krepitev zdravja. Priprava zeliščnega kotička Po obisku zeliščnega vrtička in spoznavanju zelišč ter zdravilnih rastlin se je delo preselilo v učilnico, kjer smo z učenci izdelali napise za zeliščni kotiček. ko smo Slika 8: Zeliščni kotiček v učilnici | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 115 IDeJe IZ RAZReDA pripravili razstavni prostor in razporedili zelišča, je vsak učenec prinesel zapis imena in ga položil pred zelišče. Učenci so si med seboj izmenjali informacije o pripravi Za bezgov sirup smo uporabili in uporabi zelišč za zdravje. 30 bezgovih cvetov, tri kilograme naslednji dan smo si v gospodinjski učilnici po receptu sladkorja, dve limoni in tri litre naših babic pripravili bezgov sirup. Za bezgov sirup smo uporabili 30 bezgovih cvetov, tri kilograme sladkorja, vode. dve limoni in tri litre vode. Mešanico so učenci pustili nekaj dni počivati in jo le občasno premešali. ko je bil sirup pripravljen za uživanje, smo ga s pomočjo lijaka, gaze in zajemalke nalili v steklenice in si ga postregli v popoldanskem varstvu. še spoznavanje talnih živali ali žuželk. Učenci so bili med delom vidno umirjeni in izrazi na njihovih obrazih so povedali več kot tisoč besed. kasneje so s ponosom Sklep kazali razstavo herbarija in zeliščnega kotička starejšim V okviru podaljšanega bivanja sem izbrala vsebino o učencem, učiteljem in staršem. travniških rastlinah, zeliščih in zdravilnih rastlinah, saj Z dejavnostjo sem jih spodbudila in jih motivirala, da sem prepričana, da so učenci premalo deležni praktičnih bodo znali bolje opazovati naravo in rastline, ki jih imajo spoznanj, vezanih na naravo. Glede na izkušnje opažam, v neposredni bližini svojega doma. to dejavnost bom da učenci zelo slabo poznajo in prepoznavajo rastlinske izvajala v oddelku podaljšanega bivanja vsako leto. vrste tako travniških rastlin kot tudi zelišč. Pri delu sem spoznala, da so bili učenci za tako obliko dela notranje motivirani in željni novih spoznanj. Presenečena sem bila, da so zelišča v veliki meri Viri in literatura poznali, s prepoznavanjem travniških rastlin so imeli Galle Toplak, K. (2003). Zdravilne rastline na slovenskem. Mladinska več težav. način dela je učence dodatno povezal knjiga. in spodbudil sodelovanje tistih, ki si običajno niso Novak, N., Dolgan, K., Vršič, V., Podbornik, K., Bojc, J., Pihler, N. (2022). naklonjeni. Pouk na prostem. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Skribe Dimec, D. (2013). Pouk na prostem. Pedagoška fakulteta, Učenci so pri refleksiji pripovedovali o svojih občutkih Univerza v Ljubljani. in izkušnjah, ki so jih pridobili pri učenju na prostem. Tarman, D. (1988). Herbarij. Založba Borec. Povedali so, da jim je bilo delo všeč in da so bili zelo sproščeni. Predlagali so, da bi na podoben način izvedli 116 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA Nadaljevanje bralne značke kot motivacija za branje  Reading Badge: Sustaining Momentum to Staša Juršič, Encourage Reading Osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica iZVleČek: V članku so navedena teoretična izhodišča v zvezi z bralno pismenostjo, branjem in bralno motivacijo. Predstavljenih je nekaj ugotovitev in težav, s katerimi se je avtorica soočila v preteklih letih poučevanja 1. in 2. razreda osnovne šole. Podrobno je predstavljen primer dobre prakse motiviranja učencev za branje - bralni izzivi, ki sledijo po opravljeni bralni znački. Predstavljena je izvedba pa tudi nekaj možnih težav in prilagoditev. Našteti so pozitivni učinki predstavljene dejavnosti, ki so bili opaženi pri delu z učenci. Ključne besede: branje, bralna motivacija, bralno gradivo, bralna značka, bralni izzivi Abstract This article explores the theoretical background of reading literacy, reading, and reading motivation. Drawing on the author’s experiences teaching 1st and 2nd graders in primary school, it highlights key findings and challenges encountered over the years. The article details a practical example of fostering reading enthusiasm through post-Reading Badge challenges, offering a model of good practice. It covers the implementation process, identifies potential obstacles, and suggests adjustments. The observed positive outcomes of this approach in working with pupils are also outlined. Keywords: reading, reading motivation, reading materials, Reading Badge, reading challenges Uvod V 1. in 2. razredu pri slovenščini poteka opismenjevanje: učenci usvojijo velike in male tiskane ter velike in male pisane črke. Branje je eden od ciljev izobraževanja v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju (v nadaljevanju ViO) osnovne šole, po drugi strani pa je tudi medij, preko katerega v nadaljnjem izobraževanju učenec pridobiva znanje (z branjem učbenikov, zapiskov, dodatne literature). Standard znanja 2. razreda, povezan z branjem, je, da učenec »do zaključka 2. razreda usvoji tehniko branja kratkih besedil, napisanih s tiskanimi in pisanimi črkami« (Učni načrt. Slovenščina - posodobljena izdaja, 2018, str. 48). Bralna pismenost je tista, ki jo želimo z izobraževanjem doseči. »Bralna pismenost je stalno razvijajoča se zmožnost posameznika in posameznice za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij.« (nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019−2030, 2023, str. 10.)   | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 117 IDeJe IZ RAZReDA Branje in motivacija Bralna iskrica V prvem ViO torej gradimo zelo pomembne temelje Učencem in staršem že na začetku šolskega leta posameznikove pismenosti. Velik izziv za učitelja je, predstavim bralno značko in napovem, da se po kako učence motivirati za branje. Sonja Pečjak pravi, opravljeni Cankarjevi bralni znački naše bralno da bralno motivacijo »pojmujemo kot del bralne popotovanje šele dobro začne. Za vsako prebrano učinkovitosti in jo opredeljujemo kot skupek delovanja literarno delo (slikanica ali pesem) v poseben zvezek, kognitivnih, metakognitivnih in motivacijskih ki je namenjen le bralni znački, učenec zapiše miselni dejavnikov, ki se odražajo v branju posameznika« (Pečjak vzorec o prebranem delu. Zapis v zvezku zajema naslov, avtorja, glavne osebe, prepis ene povedi besedila iz in Bucik, 2006, str. 7). »ko govorimo o bralni motivaciji, slikanice ali ene kitice pesmi. na začetku 1. razreda gre imamo torej v mislih dejavnike, zaradi katerih se bralci pri tem zapisu bolj za preslikavo iz knjige. na ta način lotijo in vztrajajo v bralnih dejavnostih.« (Bošnjak se učenci spoznavajo s tem, kakšna je zgradba tiskanega in košir, 2020, str. 71). Učenec, ki je v času zgodnjega dela, orientacijo na listu, vajo grafomotorike … ko opismenjevanja motiviran za branje, hitreje napreduje spoznamo vse črke, pa gre že za bolj ali manj samostojen pri tekočnosti branja in lažje razume prebrano besedilo. zapis o knjigi. nekaj izmed prebranih del učenec Hkrati je tudi uspešnejši pri usvajanju posameznih črk predstavi tudi oddelčni skupnosti. ko so vsi pogoji za ter ustnem in pisnem sporočanju. Z rednim branjem Cankarjevo bralno značko uspešno opravljeni, učencu pridobiva besedišče in usvaja temeljne strukture jezika, čestitam, nato pa ga povabim k sodelovanju pri bralni torej predvidevam, da bo zavzeti bralec tudi v višjih iskrici. razredih uspešnejši pri različnih nalogah, ne le takih, ki so pogojene z branjem. Pri delu z učenci sem se začela bolj zanimati za to, kako različne učence motivirati za branje. Sonja Pečjak po različnih avtorjih povzema ter opredeli tri širše skupine motivacije za branje: 1. prepričanja o sposobnostih in učinkovitosti branja - lastna BBrraalnlnaa učinkovitost, izziv, izogibanje dejavnosti, 2. cilji in razlogi za branje - notranja motivacija (radovednost, isiskkrricicaa zatopljenost, pomembnost) ter zunanja motivacija (priznanje, branje za ocene, tekmovalnost) in 3. socialni S stSSa rssšttaai prrššriie ppbrreebrbie ekrnri ikj ikngnjoigj.i goNo. aN. tNaota ont oan raneraedrdie iz dzaaip pzisais pv vi sz z vvve ezzzveeekkz zezak bzarra bllnroa l nznoaa zččnkoao čt tkeeorr g tgaea r vgpai švipiši vidik branja - socialnost, ustrežljivost (Pečjak in Bucik, vpiši v spodnji seznavm s pv(ao svdptnoorjdi isnne jniz asnesalzomnva )(.mav t(oavr tionr n ina snloavs)l.ov). 2006, str. 8). VOS vEVsBSeIENbBiOnIiN DdOvVe EDhHV s ESliHkLaI KSnALicINK nIACaNmI INC pAIr MNipA oTMvUe DdTuUI jPeDRšI ,I PPdROvIeVP pEOeDVsUEmDJEiU Šp,Ja ED ŠtVu, EdD i VPdEEe SkPMlEamSI MPirAaI šPT.AU DTUI DI Svojim učencem pripravljam bralne liste le na DEKDLEAKMLAIRMAIŠR!AŠ! začetku 1. razreda, ko še ne poznajo vseh črk 1 1 PesnPiešskna išzkbair kzab isrk pae ss mpeijsom oi jžoi voa lžihiv:a__li_h_:__________________________________________________________________________ slovenske abecede. Vsak teden pripravim nov bralni 2 2 KnjigKan joig žai voa lžihiv:a _li_h_:_ __________________________________________________________________________________________________________________ list, kjer je poudarek na bralni tehniki vlečenja 3 3 KnjigKan joig par oija pteriljjasttevlujs: t_v_u_:_ ______________________________________________________________________________________________________ glasov ter sprotnem utrjevanju že naučenih črk. 4 4ZimsZkima skknaji gkan:j i_g_a_:_ ______________________________________________________________________________________________________________________ ko učenci poznajo vse črke, pripravo bralnih listov 5 5PesnPiešskna išzkbair kzab isrk pae ss mpeijsom oi jnoa or anvai:r a__v_i:_ __________________________________________________________________________ opustim. Mnogi učenci si vsebino bralnih listov že 6 6 KnjigKan joig dar ou ždinrui:ž _in__i:_ ____________________________________________________________________________________________________________________ po nekaj dneh zapomnijo in ne berejo več aktivno. 7 7KnjigKan joig pau os tpoulostvošlčoinvši:č _in__i:_ ________________________________________________________________________________________________________ Bolj uspešne učence bralni listi v tej fazi začnejo omejevati. Dolgočasi jih, da cel teden berejo isto 8 8PesnPiešskna išzkbair kzab isrk pae ss mpeijsom oi juoč oe nujčue:_n_j_u_:______________________________________________________________________________ 9 9KnjigKan joig zaa olju zballjjeunboljestnvsebino bralnega lista. Učencem in staršem dam i:o _s_t_i:_ __________________________________________________________________________________________________________ svobodo pri izbiri besedila za vajo branja. nudim pa 10 10PesnPiešskna išzkbair kzab isrk pae ss mpeijsom oi jpoo ole ptjoul:e _tj_u_:_ ______________________________________________________________________________ sprotno podporo in nasvete, npr. branje nesmiselnih 11 11KnjigKan,j iogba ,k oabte krai tteer jie t eb ijleo bmiloal om satlroa sht:r _a_h_:_ __________________________________________________________________________ zlogov za manj bralno uspešne učence ter sprotna 12 12PesnPiešskna išzkbair kzab isrk pae ss mpeijsom oi jloju ob eljuznbie: z_n__i:_ ________________________________________________________________________________ priporočila ter nasveti v zvezi z bralnim gradivom ter strategijami branja za uspešnejše. Bistveno je, da je branje kontinuirano (sama priporočam branje vsak dan od 10 do 15 minut). V letih poučevanja pa sem našla še en način, kako mnoge učence motivirati za branje. Slika 1: Bralna iskrica za drugošolce. 118 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA Pri bralni iskrici je treba prebrati večje število literarnih iskrici učenci knjige berejo že sami. tako tudi osmislim del, še vedno pa je potreben zapis v zvezek. Pri izbiri vsakodnevno vajo branja: učenec bere v vsakem bralnega gradiva imajo učenci delno proste roke, primeru, ko naredi še zapis za bralno značko, pa poleg tako bralna iskrica učencu omogoča večjo vsebinsko branja napreduje tudi pri bralnih izzivih. pestrost del. V učilnici imamo vedno na voljo večje število različnih knjig. te si učenci lahko, po dogovoru z mano, izposodijo za domov. ko knjigo preberejo, jo Bralni izziv 1 prinesejo nazaj v šolo in me o tem obvestijo. S takšno Če učenec opravi bralno iskrico, lahko nadaljuje z »razredno knjižnico« imam dobre izkušnje. Učenci, ki bralnim izzivom številka 1. Pri tem je število zahtevanih doma nimajo knjig, brez veliko dodatnega truda dobijo literarnih del precej večje, zapis v zvezek pa ni več na voljo mnogo raznovrstne literature. Če kdo knjigo potreben. Z učenci se individualno pogovarjam o pozabi vrniti, ga spomnijo sošolci - ti imajo nad razredno prebranem, jih usmerim v kaj zahtevnejšega ali izposojo velikokrat celo boljši nadzor kot jaz. enostavnejšega, odvisno od zmožnosti otroka. Pri bralni iskrici učenci ne pripovedujejo več vsebine slikanice in ne deklamirajo pesmi pred oddelčno Bralni izziv 2 skupnostjo. Včasih učenca povabim, naj nam spontano naš zadnji bralni izziv je bralni izziv 2. tega opravi le pove kaj o knjigi, ki se mu je zdela zanimiva. Večkrat peščica učencev (največ do zdaj je bilo 6 od 21 otrok). kakšno izmed knjig, ki jo je učenec prebral, preberem Otroci, ki opravijo tudi bralni izziv 2, preberejo preko 35 v oddelku. Moja izkušnja je, da prvi učenci začnejo z del v šolskem letu. Med opravljanjem izzivov običajno bralno iskrico v decembru. Če poučujem prvošolce, vzljubijo branje, najdejo najljubše knjige in zbirke knjig, z nekatere takrat že spodbudim, da enostavnejša dela branjem katerih nadaljujejo tudi po opravljenih izzivih. preberejo sami, nato pa še s starši. V 2. razredu pri brani  Bralni izziv 1 Bralni izziv 2 ČestitaČme,s ztditaajm si, pzad apjo ssi tpaol pstraalv pi ptaovšia psotnšia bsrtanlie bcr. aSlpeoc.d Sbpuojadmb uteja, mda te, beredš ad ablejšree šin d zaaljhštee vinn ezjašhet kenvnjigeejš. eV skankjiog ekn. Vjisgaok, oki kjon jcigeolo, k pi jroe bperreebše, reš, Vsako knjigo, ki jo celo prebereš, zapiši v spodnji seznam. Zraven zapzaišpi ivš is npao dsnpjoi sdenzjin saemzn. Zarmav. eZnra nvaerniš ni čaurisštiv čeunsčtkvae (nvčeksae l(evgeas, eslreegdan, jserednje napiši eno besedo, s katero bi opisal prebrano literarno delo. vesevleesgeal eagli až aalloi sžtanloesgtan) eing as )t ienm s otezmna čoiz, nkaakčoi, kzealkoo t zi ejelo b tilio je l ibteilroa rlinteorarno delo d (eslloik a(snliikcaa nailci ap easlin pišeksan zišbkirak zab) ivrškeač) !všeč! 1 ________________________________________________________________________ 2 _______________________________________________________________________ 1 ________________________________________________________________________ 3 _______________________________________________________________________ 2 _______________________________________________________________________ 4 _______________________________________________________________________ 3 _______________________________________________________________________ 5 _______________________________________________________________________ 4 _______________________________________________________________________ 6 _________________________________________________________________________ 5 _______________________________________________________________________ 7 _________________________________________________________________________ 6 _________________________________________________________________________ 8 _________________________________________________________________________ 7 _________________________________________________________________________ 9 __________________________________________________________________________ 8 _________________________________________________________________________ 10 __________________________________________________________________________ 9 __________________________________________________________________________ 11 ___________________________________________________________________________ 10 __________________________________________________________________________ 12 _____________________________________________________________________________ 11 ___________________________________________________________________________ 13 _____________________________________________________________________________ 12 _____________________________________________________________________________ 14 _____________________________________________________________________________ 13 _____________________________________________________________________________ 15 _____________________________________________________________________________ 14 _____________________________________________________________________________ 16 _____________________________________________________________________________ 15 _____________________________________________________________________________ 17 _____________________________________________________________________________ 16 _____________________________________________________________________________ 18 _____________________________________________________________________________ 17 _____________________________________________________________________________ 19 _____________________________________________________________________________ 18 _____________________________________________________________________________ 20 _____________________________________________________________________________ Slika 2: Bralni izziv 1 za drugošolce. Slika 3: Bralni izziv 2 za drugošolce. | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 119 IDeJe IZ RAZReDA Podpora bralnim izzivom Sklep Vse bralne izzive dobro podprem na različne načine, še enkrat naštejem nekaj najbolj vidnih pozitivnih tako da so učenci vedno znova motivirani in spodbujeni učinkov bralnih izzivov: osmišljanje vsakodnevne k sodelovanju. izzivi spodbujajo različne postavke vaje branja, s tem pa omogočanje večjih uspehov bralne motivacije, ki sem jih navedla v začetnem delu pri branju, pisanju ter uspešnejše doseganje bralne prispevka. Učenci so zunanje spodbujeni z vizualno pismenosti. Posameznik z vsakim novim opravljenim ponazoritvijo opravljenega dela (nalepke, žigi brez bralnim izzivom krepi samozavest, hkrati pa se krepi imen učencev na steni učilnice). to spodbudo vsako občutek pripadnosti oddelčni skupnosti. Učenec, ki leto pripravim malo drugače. Učenci posamezno in morda sicer ni tako uspešen pri pouku, lahko v svojem skupno (cela oddelčna skupnost) zbirajo točke na spletni tempu in ob pomoči staršev ter učitelja gradi podobo platformi Class.dojo. Po uspešno opravljenem bralnem uspešnega učenca. Opozorila bi na to, da je potrebna izzivu sledijo nagrade, ki jih vsako leto prilagajam stalna razumevajoča podpora učitelja vsem učencem, skupini. nekaterim več pomeni aplavz, drugim ki naj bo prilagojena glede na sposobnosti in potrebe skupinska nagrada za cel razred, tretjim pisalni blok učenca. nekateri učenci bodo potrebovali pomoč pri z osebnim posvetilom. Učenci so notranje motivirani, izbiri gradiva, morda bo kdaj celo potrebno posoditi saj sami izbirajo bralno gradivo ter določajo tempo knjigo. Drugi bodo potrebovali spodbudo, da se lotijo napredka. Učence individualno spodbujam in pišem zahtevnejših knjig, tretje bo potrebno malo ustaviti in povratne informacije v zvezek za bralno značko. tako jih usmeriti h knjigam z večjo pisavo in več ilustracijami. pridobivajo samozavest in občutek, da so izzivu kos. nekaterim bo veliko pomenila učiteljeva pohvala, drugi Socialni vidik bralne motivacije je ves čas prisoten, bodo zasijali ob aplavzu sošolcev. Pomembno je, da saj z vsemi pogovori, predstavitvijo knjig sošolcem, učitelj budno spremlja, vodi ter prilagaja bralne izzive. pridobivanjem nagrad ter praznovanji ob zaključkih izzivov učenec pridobiva svoje mesto v oddelčni skupnosti. ima možnost biti slišan in opažen s strani učiteljice in sošolcev. lepo je videti, ko je cela oddelčna Viri in literatura skupnost ponosna na posameznika, ki je opravil bralni izziv. Ves čas pa sta prisotna učiteljeva spodbuda in Bošnjak, B., in Košir, K. (2020). 2. gradnik: Motiviranost za branje. V Haramija, D. (ur.). Gradniki bralne pismenosti: teoretična izhodišča. pojasnilo, da je največja nagrada pridobljeno znanje, Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. 59-79. https://press.um.si/ napredek v branju ter odkrivanje čudovitega sveta knjig. index.php/ump/catalog/book/515 Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019- Rada bi opozorila, da so si oddelčne skupnosti med 2030 (2023). Ministrstvo Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje, seboj zelo različne, zato je nujno sprotno prilagajanje Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/ strategija_bralna_pismenost.pdf  podpornih motivacijskih elementov. Pri zelo tekmovalni in ciljno naravnani skupini bi manj posegla po Pečjak, S., Bucik, N. (2006). Bralna motivacija v šoli: merjenje in razvijanje. Zavod RS za šolstvo. zunanjih nagradah ter bolj poudarjala osebni izziv Učni načrt. Slovenščina (posodobljena izdaja). (2018). Ministrstvo za in nato zmago, ko učenec izziv opravi. Pri skupini z izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. https://www. izrazito individualistično naravnanimi posamezniki bi gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/ uvedla praznovanje ali nagrado za celotno skupino, ko obvezni/UN_slovenscina.pdf posameznik opravi določen bralni izziv. tako postopoma krepim zavest učencev o skupnosti in hkrati podprem posameznika. 120 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA IDeJe IZ RAZReDA Prehod otroka iz vrtca v šolo Transition from Kindergarten to School  Nina Lokovšek, Osnovna šola Vojke Šmuc Izola iZVleČek: Večina staršev si želi, da bi bil prehod otroka iz vrtca v šolo miren in uspešen. Velikokrat pa je to mejnik, ki prinaša številne izzive tako za otroke kakor tudi za starše. Ta članek obravnava ključne vidike tega prehoda, vključno s starševskimi strahovi, obvladovanjem anksioznosti, pripravo šolskih potrebščin, spodbujanjem reda in rutine ter otrokovim čustvenim razvojem. Članek poudarja vlogo vrtca v procesu vstopa v šolo. Predlagane so praktične strategije, ki jih lahko starši uporabijo za pomoč otroku pri prilagajanju na novo okolje. Članek poudarja pomen razvijanja otrokove samostojnosti, vzpostavljanja pozitivne komunikacije s šolo in obvladovanja morebitne anksioznosti. Ključno sporočilo je, da je za uspešen prehod v šolsko življenje treba ustvariti varno in spodbudno okolje, v katerem se otrok počuti podprtega in pripravljenega na nove izzive. Ključne besede: prehod iz vrtca v šolo, priprava šolskih potrebščin, spodbujanje reda in rutine, otrokov čustveni razvoj, anksioznost Abstract The transition from kindergarten to school is a significant milestone parents hope will be smooth and stress-free. However, it often presents challenges for both children and parents. This article explores key aspects of this transition, including common parental concerns, managing anxiety, preparing school supplies, the importance of routines, and emotional development. It also examines the role of the kindergarten in supporting this process and offers practical strategies to help parents ease the adjustment to the new environment. The emphasis is on fostering the child‘s independence, establishing effective communication with the school, and creating a safe, supportive environment that encourages confidence and readiness for change. Keywords: transition from kindergarten to school, preparing school supplies, promoting order and routine, emotional development, anxiety Uvod Starševstvo prinaša številne izzive, med katerimi je prehod otroka v šolo eden izmed pomembnejših. Starši se ob tej prelomnici srečujejo z različnimi občutki, kot so strah glede otrokove zmožnosti soočanja z novimi izzivi, spletanja prijateljstev, učne uspešnosti in motivacije. Sprašujejo se, kolikšno pozornost naj namenijo ti  | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 121 IDeJe IZ RAZReDA prelomnici, da ne bodo s pretirano ali premajhno zainteresiranostjo otroku prej škodovali kakor pomagali. Otroška igra je tista dejavnost, ki nekateri otroci so že po naravi bolj plašni in jih v stisko na najbolj naraven način združuje potisne že najmanjša neugodna okoliščina (končnik temeljna načela predšolske vzgoje in - Goršič, 2004), vendar pa je ne znajo še prepoznati in je v primeru, da je opredeljena dovolj ubesediti. Stiska se zato izraža na različne načine: s strahom pred neznanim, zaskrbljenostjo glede ločitve široko v smislu preseganja vpetosti od staršev, skrbmi glede novih socialnih situacij ali v t. i. akademski ali razvojni pristop tesnobo celo izrazijo z različnimi fizičnimi simptomi, kot so bolečine v trebuhu in glavoboli. Dernovšek idr. v predšolski vzgoji, razumljena kot (2006) poudarjajo, da je za uspešno obvladovanje te vrste način otrokovega razvoja in učenja v anksioznosti ključno sodelovanje med starši, učitelji in strokovnjaki za duševno zdravje. zgodnjem obdobju. Zelo pomembno je, da tako starši kot tudi druge osebe, ki otroka dobro poznajo in mu veliko pomenijo (npr. sorodniki, vzgojitelji v vrtcu ipd.), prepoznajo te znake in jih jemljejo resno. Ob tem pa jim lahko odrasli Kako pomagamo otroku, da se na pomagamo z nekaj napotki, ki omogočajo, da bo prehod šolo pripravi? v iz vrtca v šolo za otroka milejši, prijazen, uspešen in varen. Pozitivne izkušnje Spodbujajo naj se pozitivne izkušnje v zvezi s šolo. Izzivi prehoda iz vrtca v šolo Poudarimo stvari, v katerih bo otrok v šoli užival, kot so nova prijateljstva, zanimive dejavnosti in Večina otrok se vstopa v šolo veseli, kar pogosto priložnost za učenje novih stvari. Pomembno je, kako spodbujajo tudi starši. Otroci so v obdobju srednjega in odrasli doživljamo otrokov prehod v šolo, saj so starši poznega otroštva bolj motivirani za pridobivanje novih zgled otrokom. Starši lahko delijo svoje izkušnje o informacij o realnem svetu in o razumskih razlagah šoli in tako vlijejo zaupanje, da je lahko ta izkušnja stvari. navedene spremembe sovpadajo s časom, ko se pozitivna, zanimiva in pomembna. Otroka se ne straši z otroci vključujejo v šolo (kowaleski-Jones in Duncan neprijaznimi učitelji in težkimi nalogami. namesto tega 1999, v Marjanović Umek, 2004). Otrokom lahko za naj mu starši pomagajo razviti zavedanje, da so ob njem, lažji prehod pomagajo pogovori, spodbujanje reda ko jih potrebuje in da mu bodo ob izzivih pomagali. in rutine, priprava šolskih potrebščin ter ustvarjanje pozitivnega vzdušja. ključno je, da se otrokom omogoči Postopno pripravljanje skozi igro izraziti njihove strahove in skrbi ter jih razbremeniti Priprava otroka na vstop v šolo naj ne bo videna s pozitivnimi izkušnjami. Med pogovorom z otrokom kot strog družinski projekt, temveč naj steče kot je pomembno, da ga čim bolj poslušamo in njegovo naravno in spontano nadaljevanje učenja od rojstva stisko vzamemo resno. Uporabne so tudi pravljice ali in predšolskega obdobja naprej. kurikulum za vrtce igre, s katerimi se lahko otrok razbremeni napetosti (Bahovec idr., 1999) navaja, da je predšolsko vzgojo in nasmeji. na omenjene aktivnosti so pozorne tudi treba razumeti kot pomembno za predšolskega otroka vzgojiteljice v vrtcih, ki se trudijo, da bi otrokov (pomembna je »izraba« vsakega razvojnega obdobja razvoj potekal tekoče, v skladu z uspešno usvojenimi takega, kot je) in ne kot pripravo na naslednjo stopnjo razvojnimi mejniki. vzgoje in izobraževanja. tudi odrasli si lahko poiščejo sogovornika za izražanje Otroška igra je tista dejavnost, ki na najbolj naraven dilem in skrbi, saj bodo tako lahko mirnejši in odločnejši način združuje temeljna načela predšolske vzgoje in ob nudenju pomoči otroku. lahko se pogovorijo z je v primeru, da je opredeljena dovolj široko v smislu osebami, ki jim zaupajo in ki razumejo njihove občutke preseganja vpetosti v t. i. akademski ali razvojni (partner, družinski član, prijatelj, sorodnik, starši iz pristop v predšolski vzgoji, razumljena kot način vrtca, vzgojitelj). Odrasli smo zgled uravnavanja čustev, otrokovega razvoja in učenja v zgodnjem obdobju saj nas bodo otroci zelo verjetno posnemali. Govorimo o (Bahovec idr., 1999). naj torej priprava za vstop v svojih čustvih in strategijah, s katerimi jih obvladujemo šolo poteka z igro in spontano že v vrtcu ter tudi v (Webster-Stratton, 2016). domačem okolju. 122 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IDeJe IZ RAZReDA Starši lahko otroku pomagajo tako, da mu že pred Razvijanje samostojnosti začetkom šole pokažejo šolske prostore, ga seznanijo Osredotočimo se na razvoj otrokove samostojnosti. z osnovnimi pravili vedenja v šoli ter mu razložijo, Pomembno je, da starši otroka naučijo, kako naj si sam kaj lahko pričakuje v prvih tednih šole. Pomembno pripravi šolske potrebščine, si organizira svoj čas in se je, da otrok razume, da bo šola postala del njegovega sooča z izzivi, ki jih prinaša šola. Razvoj odgovornosti vsakdana in da se bo moral prilagoditi novim zahtevam in samostojnosti je ključen za uspešno prilagajanje in pričakovanjem. Starši otroka spodbudijo k pripravi na šolsko okolje. Otroka se uči opravljanja obveznosti kotička, kjer bo opravljal svoje šolske obveznosti. to tudi doma, dodelijo se mu enostavna opravila, kar lahko storijo z igro, npr. domišljijsko, simbolno igro, igro bo pomagalo pri razvoju odgovornosti za skupno vlog s sorojenci. Če se soočajo s prostorsko ali finančno gospodinjstvo in kasneje tudi za šolsko skupnost. stisko, je dovolj tudi posebna polica ali škatla, kjer so shranjene stvari, potrebne za šolo. Otroku naj pomagajo Pomembno je, da starši ne opravljajo obveznosti pri pripravi šolske torbe in oblačil za prvi dan šole. Po namesto otroka, saj se bo tako navadil, da bodo tudi prvem šolskem dnevu skupaj počnejo nekaj, kar mu šolska opravila počeli namesto njega. tako naj ne je zelo všeč in mu bo ostalo v lepem spominu. šolske opravljajo namesto njega gospodinjskih opravil in potrebščine naj nakupujejo skupaj z otrokom, ki naj kasneje tudi ne domačih nalog. sodeluje pri izbiri zvezkov. Prav tako je pomembno, da starši vzpostavijo pozitivno komunikacijo s šolo. Sodelovanje med starši in učitelji Odprt pogovor je ključno za otrokov uspeh in dobro počutje v šoli. Spodbujati je treba odprt pogovor o otrokovih občutkih Starši naj redno spremljajo otrokovo napredovanje, glede šole. Starši naj bodo potrpežljivi in naj poslušajo sodelujejo na govorilnih urah, roditeljskih sestankih in brez obsojanja. Otroku naj zagotovijo, da so njegove se vključujejo v šolske aktivnosti, ko so vabljeni. skrbi normalne in da je v redu, če se počuti zaskrbljeno. ne smejo dajati opazk, ki ignorirajo njegovo stisko. Podpora in njeno zagotavljanje Čeprav se nekatere skrbi zdijo majhne in banalne, so za otroka pomembne. Otroku je treba pokazati, da so doma in v šoli anksiozni občutki normalni in da jih lahko premaga. Otroku morajo starši zagotoviti, da so vedno na voljo Hkrati pa se tudi ne pretirava s pomirjevanjem za pomoč in podporo. Povejo naj mu, da se lahko obrne ali zagotavljanjem, saj to lahko okrepi otrokovo nanje, kadarkoli je zaskrbljen ali potrebuje pomoč. prepričanje, da je šola nekaj strašljivega. Spoštujejo naj otrokov individualni razvoj, saj je tudi v vrtcu mora biti dovolj časa za pogovor, pomembno, da ne primerjamo otroka z drugimi (otroki, pripovedovanje, razlago, opisovanje, dramatizacijo, igro sorojenci, prijatelji ...) in ne spodbujamo tekmovanja,  vlog. ko vzgojitelji skupaj z otroki obiščejo gledališče, razstavo, tržnico, trgovino ipd., sodelujejo v različnih govornih položajih z različnimi osebami, ki uporabljajo različne načine govora (registre). tako otroci spoznavajo, da se v različnih govorih položajih glede na različne situacije (čas, kraj interakcije, udeležence in njihovo počutje, temo interakcije idr.) uporabljajo različne socialne zvrsti jezika (Bahovec idr., 1999), kar spontano pripelje do učenja in priprave za vstop v šolo. Rutina Uvedba rutine bo otroku omogočila občutek varnosti. Redno spanje, zdrava prehrana in čas za igro so ključni elementi, ki pripomorejo k otrokovemu dobremu počutju. Otroku naj starši ustvarijo stalni dnevni ritem; ga privajajo na zgodnejše spanje in jutranje vstajanje, ki naj bo vsak dan ob enaki uri. Poskrbijo naj, da ima ob podobnih urah čas za obroke, telesne aktivnosti in druga dnevna opravila, kar bo otroku pomagalo pri lažjem prilagajanju na šolske obveznosti. nekaj časa naj ostane tudi za dolgčas, saj se tako lahko omogoči tudi Slika 1: Rutina z otrokom prostor za razvijanje ustvarjalnosti. Avtorica: Nina Lokovšek, 2023 | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 123 IDeJe IZ RAZReDA temveč sodelovanje in spoštovanje otrokovega individualnega tempa. Priprava na šolo je dolgotrajen in tudi bodoča šola igra pomembno vlogo pri zagotavljanju ustrezne podpore otroku ob vstopu kontinuiran proces, ki poteka s v šolo. šola bo mnogo uspešnejša pri »srečevanju« s pomočjo podpore staršev, otroku socialnimi in edukacijskimi potrebami otrok na začetku šolanja, če bo pouk v učilnici organiziran z didaktičnega pomembnih oseb in vrtca. vidika čim bolj raznoliko, in predvsem, če bo v prvem razredu namenjeno dovolj časa za igro, tako prosto (npr. simbolna oz. domišljijska igra v igralnih kotičkih, igra s pravili, konstrukcijske igre) kot didaktično (spoznavanje obstajajo različne oblike pomoči. Mikuš kos (2017) koncepta količine, velikosti, prostornine; igranje z znaki poudarja, da je ključno zavedanje staršev in otrok, kam in simboli, dramatizacija ob prebranih zgodbah, igre se lahko obrnejo po pomoč. nekateri otroci se zapletejo zaznavanja in pozornosti) (Dolya, 2007, v Marjanovič v klobčič težav že v prvem letu šolanja (ne sledijo, so Umek, 2022). tako delo zahteva tudi drugačne pogoje v nemirni, šole ne jemljejo zares, so zelo počasni ...). učilnici, na primer organizirane igralne kotičke (police nekatere od opisanih težav so prehodne, nekatere s knjigami ter fotelj za branje, pripomočke za gibanje, pa lahko postanejo otrokova šibka točka. Če težave igralni material za simbolno igro), otrokom dostopne odkrijemo dovolj zgodaj, lahko z ustreznimi metodami različne vrste igrač, otroške knjige in druge materiale za otroku učinkovito pomagamo (končnik - Goršič risanje in pisanje (Marjanovič Umek, 2022). 2004). to vključuje tako vrtčevsko kakor tudi šolsko svetovalno službo, ki lahko nudi podporo tako otrokom Razvijanje socialnih veščin kot staršem, šolskega psihologa, ki lahko pomaga pri reševanju čustvenih in vedenjskih težav, ter po potrebi Razvoj socialnih veščin je prav tako pomemben za tudi zunanje strokovnjake, kot so klinični psihologi ali uspešno prilagajanje na šolsko okolje. Otroci, ki so pedopsihiatri, različna društva, nevladne organizacije socialno spretni, se lažje vključijo v skupino vrstnikov, ter druge kompetentne strokovnjake in oblike pomoči. lažje navežejo prijateljstva in so uspešnejši pri Pomembno je, da se težave prepoznajo zgodaj in da sodelovanju v šolskih aktivnostih. Starši lahko otrokom se poišče ustrezna pomoč, saj to lahko prepreči razvoj pomagajo razvijati socialne veščine skozi igro, druženje resnejših težav in otroku omogoči uspešno šolanje. z vrstniki in modeliranje ustreznega socialnega vedenja. Za starše je izziv lahko tudi drugačen način reševanja težav; otroka naj vprašajo, ali ima kakšno zamisel za težavo, za njegove skrbi, za dileme. Otroke lahko učimo Viri in literatura razmišljati o različnih načinih odzivanja na okoliščine, Bahovec, E., Bregar, K., Čas, M., Domicelj, M., Saje - Hribar, N., Japelj, B., Jontes, B., Kastelic, L., Kranjc, S., Marjanovič Umek, L., Požar Matijašič, to so temelji reševanja težav (Webster-Stratton, 2016). N., Vonta, T. in Vrščaj, D. (1999). Kurikulum za vrtce. Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Poleg tega je pomembno, da starši spodbujajo otrokovo radovednost in željo po učenju. kot poudarjata Pečjak in Dernovšek, M. Z., Gorenc, M. in Jeriček, H. (2006). Ko te strese stres: kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje. košir (2020), je notranja motivacija za učenje ključnega Inštitut za varovanje zdravja. pomena za dolgoročni uspeh v šoli. Starši lahko to Končnik - Goršič, N. (2004). Moj otrok odrašča. Mladinska knjiga. spodbujajo tako, da pokažejo lastno navdušenje nad Marjanovič Umek, L. (2022). Pripravljenost otroka za šolo ali učenjem, raziskujejo različne teme skupaj z otrokom pripravljenost šole za otroka. Razredni pouk, 24(2), 3–7. in poudarjajo proces učenja, ne le končne rezultate. Marjanovič Umek, L., Zupančič, M., Fekonja, U., Kavčič, T., Svetina, Prav tako je koristno, da starši pomagajo otroku razviti M. Tomazo Ravnik, T. in Bratanič, B. (2004). Razvojna psihologija. Znanstvenoraziskovalni inštitut filozofske fakultete. strategije za reševanje problemov in kritično mišljenje, kar bo neprecenljivo v šolskem okolju in kasneje v življenju. Mikuš Kos, A. (2017). Duševno zdravje otrok današnjega časa. Didakta. Pečjak, S. in Košir, K. (2020). Šolska psihologija. Znanstvena založba Filozofske fakultete. Sklep Webster-Stratton, C. (2016). Neverjetna leta: Priročnik za reševanje težav, namenjenim staršem otrok, starih od 2 do 8 let. Umco. Priprava na šolo je dolgotrajen in kontinuiran proces, ki poteka s pomočjo podpore staršev, otroku pomembnih oseb in vrtca. Pomembno je, da se ustvari varno okolje, v katerem se lahko otrok počuti podprtega in pripravljenega na nove izzive. V primeru težav pri prehodu v šolo ali pri prilagajanju na šolsko okolje 124 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | AKTuAlNO Vabljeni na 9. nacionalno strokovnih delavcev na področju konferenco trajnostna mobilnost vodenja inovativnega vzgojno- 9. nacionalna v vzgoji in izobraževanju: izobraževalnega zavoda v obdobju »Trajnostna mobilnost kot del od 2024 do 2028 – Soočanje konferenca vzgojnega delovanja v vzgojno- z družbenimi in okolijskimi Trajnostna izobraževalnih zavodih«, ki spremembami – nacionalna bo v sredo, 21. maja 2025, v konferenca o trajnostni mobilnosti mobilnost v vzgoji in Kongresnem centru Olimia – Hotel v ViZ: spodbujanje trajnostne izobraževanju Sotelia, Zdraviliška cesta 24, 3254 mobilnosti in trajnostnosti v Podčetrtek, s pričetkom ob 9. uri. vzgoji in izobraževanju). izbirate konferenca je namenjena lahko med tremi delavnicami in vodstvenim in strokovnim se prijavite na eno (1. delavnica delavcem vrtcev, osnovnih in za vrtce: Cilji tM v prenovljenem srednjih šol. Osnovni namen kurikulu za vrtce; 2. delavnica konference je ozaveščati vodstvene za osnovne šole: Vsebine in cilji in strokovne delavce vrtcev, trajnostne mobilnosti v obveznem osnovnih in srednjih šol o pomenu in razširjenem programu Oš; trajnostne mobilnosti, varne 3. delavnica za srednje šole: mobilnosti in prometne varnosti. trajnostna mesta). Program bo Poudarek je na izobraževanju za objavljen naknadno v koledarju trajnostni razvoj, deljenju dobrih dogodkov ZRSš. praks ter izmenjavi izkušenj. Kotizacije ni. Organizator konference je Zavod Stroški programa 9. nacionalne RS za šolstvo. konferenca bo konference trajnostna mobilnost izvedena v okviru projekta v vzgoji in izobraževanju se krijejo krepitev kompetenc strokovnih in iz projekta krepitev kompetenc vodstvenih delavcev na področju strokovnih in vodstvenih delavcev vodenja inovativnega vzgojno- na področju vodenja inovativnega izobraževalnega zavoda v obdobju vzgojno-izobraževalnega zavoda v od 2024 do 2028 (iJZ iii). obdobju od 2024 do 2028 (iJZ iii). Na konferenco se prijavite v Udeleženci morajo po konferenci KATIS-u (teme – eSS Projektni obvezno izpolniti evalvacijski program – krepitev kompetenc vprašalnik v katiS-u. | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 125 AKTuAlNO Datum dogodka: 27. 6. 2025 pa bo nagovorila učitelje, da kraj: Kongresni center portus, predstavljene izsledke in spoznanja 3. konferenca portorož uporabijo pri načrtovanju pouka, ki se navezuje na državljanske učiteljic in učiteljev ključni namen konference kompetence. družboslovnih in bo prikazati priložnosti in Cilj konference je predstaviti: humanističnih izzive ozaveščanja in krepitve državljanskih kompetenc pri • izsledke mednarodne raziskave predmetov “Mladi in mladih. V ospredju preučevanja bo državljanske vzgoje in državljanstvo” – DUH ozaveščenost mladih, da ravnajo izobraževanja iz leta 2022; kot odgovorni državljani na • priložnosti in možnosti 2025 temelju razumevanja družbenih, vključevanja državljanske gospodarskih, pravnih ter političnih kompetence kot skupnega cilja konceptov in struktur, dogajanja v okviru posodabljanja učnih v svetu in doma ter trajnostnega načrtov; razvoja (Priporočilo Sveta evropske • primere odlične in obetavne unije o ključnih kompetencah za pedagoške prakse spodbujanja, vseživljenjsko učenje 2018). razvijanja in krepitve državljanske kompetence pri pouku; Ugotovitve mednarodne • priložnosti in možnosti raziskave državljanske vzgoje za krepitev državljanske in izobraževanja kažejo na kompetence pri mladih na upad državljanskih kompetenc primerih učnih dosežkov slovenskih osnovnošolcev in učencev; zanimanje za družbena in politična vprašanja v družbi (zaupanje v • razmišljanja in pogledi mladih inštitucije kot so vlada, državni o državljanski kompetenci zbor, sodišča, tradicionalni mediji, in njeni vlogi pri krepitvi pomen državljanstva v povezavi z aktivnega državljanstva. družbeni gibanji) (iCCS 2022). • Več informacij bo objavljenih na spletni strani konference konferenca bo namenjena tudi https://www.zrss.si/konference/ krepitvi državljanskih kompetenc stalne-konference/duh/. v povezavi s posodabljanjem učnih načrtov in katalogov znanja, v Stroški programa 3. konference katere se kot pomemben skupni učiteljic in učiteljev družboslovnih kroskurikularni cilj umešča prav in humanističnih predmetov državljanstvo (Skupni cilji in se krijejo iz projekta krepitev njihovo umeščanje v učne načrte in kompetenc strokovnih in kataloge znanja 2024). vodstvenih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno- Pričakujemo, da bo konferenca s izobraževalnega zavoda v obdobju predstavljenimi prispevki v pomoč od 2024 do 2028 (iJZ iii). Udeleženci in spodbudo pri nadaljnjemu morajo po konferenci obvezno razvoju in raziskavah na področju izpolniti evalvacijski vprašalnik v Državljanstva in mladih, hkrati katiS-u. 126 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | AKTuAlNO Vljudno vas vabimo na 5. medjezikovno in medkulturno nacionalno konferenco Jeziki v povezovanje in spoznavali metode 5. nacionalna izobraževanju, ki bo 30. junija 2025 večjezikovne didaktike ter delo z v Termah Zreče, Cesta na Roglo 15, ranljivimi skupinami učencev. konferenca 3214 Zreče. na konferenco se lahko prijavite v Jeziki v izobraževanju konferenca je namenjena vsem, spletni aplikaciji katis, do 16. junija ki se ukvarjate s poučevanjem 2025 oziroma do zapolnitve mest. maternega in tujih jezikov v kotizacije ni, udeleženci prejmete vrtcu, osnovni in srednji šoli. ustrezna potrdila. na konferenci bomo poskušali Stroški programa 5. nacionalne odgovoriti na vprašanje, kaj konference Jeziki v izobraževanju prinašajo novi učni načrti se krijejo iz projekta krepitev in katalogi znanj pri pouku kompetenc strokovnih in jezikov. Razmišljali bomo o vlogi vodstvenih delavcev na področju učnega jezika, tujih jezikov in vodenja inovativnega vzgojno- raznojezičnosti v spreminjajočih izobraževalnega zavoda v obdobju se okoliščinah. Prav tako se od 2024 do 2028 (iJZ iii). Udeleženci bomo posvetili pomenu branja v morajo po konferenci obvezno digitalnih časih. izpolniti evalvacijski vprašalnik v Plenarna predavanja izbranih katiS-u. strokovnjakov bomo nadgradili s primeri iz pedagoške prakse in tematskimi delavnicami, na katerih bomo razmišljali o pedagoških izkušnjah pri poučevanju jezikov, sooblikovali modele za | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 127 IzI dzIizg iddtaiglinIt gea lbnIreta blnariaclen iZcaev Zoadvao RdSa zRaS šzoal sštovlost vo AkAltkivtinvon eou čue čnbejnej re alnIce Aktivno uče nje Zavoda nRanraaSrvaov soZloslvoajvaj ai n ši n naravoslovja in olStvo mmataetmemataiktiek e matematike AktivAnkoti vunčoe nujčee nAjek tivno učenje naravoslovja in matem atike naranvaorsalovovjsalo invja in matemmaatetimkea tike PrPimriemrei d ri e djaevja nvonsotis itni iind eidje,j ek,i kuis umsemrjearjjoa jko akk atikvtnivenmeum, us,a smaomsotostjnoejnmeum uč uečne Primeri dejavnosti in ideje, ki usmerjajvos evksh ae ukhtč iuevčneken/m-k c/ue-,cv se iavnm idnoi jsdatikojaijnkjie/n-mjo/uv-o, uvsč,o es zond jzuad ji anvj dsvoi gdiitegalioltnavila nbnir jbaulr na ilcnii cZiR ZSRŠS dŠo dsoesgeljgivljii vseh učenk/-cev in dijakinj/-ov, so zdaj v dig w ww.wzr.szsr.sssi./sdi/igdiitgailtnaaln-bar-balrnailcnaic/asc/isecnietnixt-inxa-nmaam a italni bralnici ZRSŠ dosegljivi tudi pos mično. Primeri dejavnosti in ideje, ki uwsmwewrj.azjros sk. sai/kdtiivgniteamlnua,- bsraamlno icstao/js-c ientix-nama nemu učenju in sodelovanju vseh učenk/-cev in dijak inj/-o v, so zdaj v digitalni bralnici ZRSŠ dosegljivi posamično. www.zrsPs.rsiim/deiPgrrii itdmaelenjaravi- ndboerajsaltnvi inicnoa is/dtseic ijinee ,ni dktiiex uj-ens,ma kmei urajsamjoe kr jakjoti vkn aekmtivun, esammuo, staomjnoesmtouj n ue č m e nuj u čien n s j ou d ienl osovdane lj ou v a n j u vseh uvčsenhk u/č-ceenvk /in-c deivja inki ndji/ja-okivn, js/o-o zvd, asjo v z diagji tva dlnigi ibtaralnlni ibcri aZlRnSicŠi dZRoSseŠg dljoivsie tguljdivi ip tousdaim piočsnaom. ično. www.wzrw s s w.s.iz/rdsisg.sitia/ d l nigai-tbarlanlan- ib c ra a / l sn c i ic e a n/tsicxi-ennatmixa-n am a 128 | RAZREDNI POUK | 2024 | 2-3 | IZ ZAL O Ž B E Z A V O D A R S Z A Š O L STVO Pet publikacij, ki so prosto dostopne, je nastalo v okviru projekta Aktivno EU poučevanje, v sodelovanju med Fakulteto za družbene vede, Zavodom RS za šolstvom ter učitelji in učiteljicami aktivnega državljanstva v srednješolskih programih. Teoretsko konceptualne zasnove v znanstveni monografiji jun jiun isno sdoedloevloavnajun j u vtui tdui dpio pVsoasesmbaimčnnsičkoon. ot e. m atizirani priročniki, podprti s sodobnimi in inovativnimi pristopi k poučevanju Skupno raziskovanje in dialog med učitelji in učiteljicami, znanstveniki in strokov- njaki zaključuje 32 objavljenih primerov aktivnega in izkustvenega pouka, ki so jih učiteljice in učitelji prikazali v Zborniku učnih aktivnosti. Vsebinsko in didaktično bogati priročniki obravnavajo raznolik spekter tematik, od aktivnega državljanstva, identitete, okoljevarstva, participacije mladih do socialne izključenosti, vključevanja ter medvrstniškega nasilja. Zaradi svoje široke obravna ve ključnih družbenih tem in izzivov omogočajo številne priložnosti za pouk tudi drugih predmetov v srednji in osnovni šoli, za interdisciplinarno izvajanje pouka ter druge dejavnosti, ki potekajo v okviru šol. www.zrss.si/digitalna-bralnica/aktivno-drzavljanstvo | 2-3 | 2024 | RAZREDNI POUK | 129 http://www.zrss.si/strokovne-resitve/revije/razredni-pouk 6. teden digitalnega izobraževanja: Kibernetska varnost: Prepoznaj, ukrepaj, prepreči Potekal bo na daljavo od ponedeljka, 2. junija 2025, do petka, 6. junija 2025, vsak večer od 19.00 do 20.30. Prijave na usposabljanje so odprte do srede, 28. maja 2025, v sistemu KATIS.