V borbi proti jetiki - v borbi za ljudstvo
Dr. Houška Hinko
V zadnjem času prireja naša zdravstve-na propa^anda vsako leto tako zvani protituberkulozni tedcn. ki naj bi bil po-svcčen posebno zgoščeni in intenzivni protituberkulozni propagandi. Morda bi kdo pomislil: saj se o tuberkulozi toliko govori in piše, veliko več, kakor o kateri koli drugi bolezni in jc nemara vsaka posebna kampanja v tej smcri odvcč. Res je, vprašanie tuberkuloze se obravnava na široki osnovi že desetletja, povsod po svetu, pa tudi  pri na$.
Posebno v zadnjih letih jc naša ljudska -oblast zajela ves problcm tubcrkuloze v globino in širino, kakor odgovaria njene-mu ogromnemu socialnemu pomcnu. Z za-doščeniem lahko ugotovimo, da so široke
plasti prebivalstva vsaj pri nas v Slove-niji že precej informirane o bistvu te zahrbtne bolezni, o izredni nalezljivosti, o glavnih virih- okužbe in najnujnejših obrambnih ukrepih.
Rcs bi bili khko srečni, čc bi naiširšc množice bile v enaki meri obveščcne tudi o drugih ncvarnih boleznih. Čcmu torej še posebni tuberkulozni tedcn? Čemu šc vedno znova in znova govoriti o tuber-kulozi? Če sc le malo poglobimo v vpra-šanje tuberkuloze, nam bo nujnost te in-tenzivnejše in koncentrirane borbe proti tubcrkulozi takoj jasna. Vzroki ležijo v sami naravi te bolezni. Oglejmo si njene jjlavne značilnosti. Tuberkuloza je nalez-ljiva. Takšnih nalezljivih boiezni pozna-mo cele vrste; ni jih treba naštevati. Med njimi zavzcma t. b. c, posebno mesto, ker jc kronična nalezljiva bolezen. Kaj to pomeni? Če zbolimo rccimo za škrla-tinko ali tifusom, vemo, da bom.6, če jo srečno prebolimo, čez par tednov zopet zdravi. To velja za vse tako zvanc akutne nalczljive bolezni. Drugače je pri t. b. c. Če zbolimo, moramo računati z dolgo-trajnim zdravljenjcm in bi le v izjemnih slučajih trajalo kak mesec, po navadi pa mjne par let, preden smo zopet zdravi. V teh dolgih lctih se potek bolezni lahko neštetokrat sprjpnagni, nastanejo razne komplikacijc, tako, da je izid zdravljenja do zadnjega negotov V tem oziru lahko s tubcrkulozo primerjamo kot kronično na-lezljivo bolezen pri nas samo še sifilis. Zato tudi pri luberkulozi ne poznamo t. zv. epidemije. Pri akutnih nalezljivih boleznih nastopi epidemija, ko sc bole-zcn naglo množično širi in ravno tako naglo npada. Te alarmantnc, vsem dobro vidnc cpidcmije omogočajo seveda tudi hitre in uspešne zdravstvene ukrepe. Tega pri tuberkulozi ni. Kronični, tuberkulozni bolnik živi skrit mcd nami in ograža oko-lico skrito, potuhnjcno, toda trajno in tem bolj ncvarno.
Druga, morda najbolj usodna značilnost tuberkuloze je sledeča; številne nalezlji-ve bolezni zapuščajo t, zv. imuniteto. Ko prebolimo tifus, ali pa celo nevarne koze, postancmo imuni, t. j. neobčutljivi za po-novno okužbo s to boleznijo. Takšne imunitete pri tubcrkulozi ne poznamo. Bolnik, ki je ravnokar prebolel aktivno luberkulozo, lahko vsak trenutek ponov-no zboli,  če se ponovno okuži.
Tretji važni vzrok, zakaj je borba proti fuberkulozi tako težavna, je v tem, da nismo poznali do najnovejšega časa no-bencga zdravila. ki bi uspešno delovalo na sam bacil tuberkuloze. Naša borba bi bila gotovo veliko lažja, če bi imeli proti tuberkulozi takšno sredstvo, kakor je re-cimo kinin pri malariji. Šele zadnja leta je uspelo najti nekaj podobnega. To je danes že splošno znani Streptomycin m drugi podobni preparati. To so gotovo zelo učinkovita srcdstva, vendar si ne smemo delati nepoirebnih iluzij. Strepto-Tnvcin je dobro zdravilo, toda samo v določenih fazdh bolezni in za določcne oblike luberkuloze. Zaradi kroničnega po-teka bolezni in izredne raznolikosti tu-berkuloznih obolenj Streptomycin ni in ne more biti univerzalno sredstvo, ki naj bi vedno in v vsakem primeru pomagalo Razen tega je njegovo pridobivarije po-sebno težavno in bo poteklo še precej časa, predcn bo vedno in v zadostni ko-ličini na razpolago. Verjamemo, da nam bodo v dogledni bodočnosti takšna zdra-viia v znatni meri olajšala delo, toda samo delno; skraišala bodo namreč čas zdravljenja obolelih in s tem delno ome-jila kronične virei okužbe. Seveda. bacili tuberkuloze s tem še ne bodo iztrebljeni. Zato bo preventiva, t. j. preprečevanje infekcife še vedno glavni cilj in smotcr protiiuberkulozne  borbe.
Kot zadnjo značilnost tubcrkuioze mo-ramo omeniti nam vsem dobro znano raz-širjenost te bolczni. Seveda je ravno ta moment s socialner^a  stališča najvažneiši.
Našteimo še enkrat vsc glavne karak-teristike tuberkuloze: 1   njen izrecno kro-
j nični   značaj  in   dolgotrajno  zdravljenje;
I 2.   pomanjkanje   imunitete   in   vsled   tega
j ogroženost  vsakcga  od   nas  za   dobo  cc-
lega življenja, od rojstva do groba; 3. za-
enkrat   majhno   učinkovitost   zdravil    pri
tuberkulozi in 4. ogromno razširjenost te
bolezni,
Čc imarao vse te momente pred očmi, mislim, da je vsaka beseda odveč. zakaj je potrebno vedno znova rn znova govo-riti o tuberkulozi, zakaj je potrebno protituberkulozno borbo še bolj poglobiti in razširiti. Ali jc torej protituberkulozni teden odveč? Prav gotovo ne! Tuberkulo-za je izredno močan sovražnik in zahie-va  izredno dobro  obrambo.
Letošnji protituberkulozni teden se vrši v razdobju, ko je bilo pri nas izvršeDO veliko delo v protituberkulozni borbi, na-rejen velik korak naprej. V vsej državi je bilo letos organizirano cepljenje s t. zv. B. C. G. (B. S. 2.) vakcino. To je dosadaj. najpomembnejši in najbolj množično iz-peljan zdravstveni ukrep pri nas. Kakšen pomen ima ta akcija za našo celotno pro-tituberkulozno borbo? Lahko bi kdo po-mislil, da bo odslej vsa naša borba veliko bolj enostavna, če ne celo odveč. Posebno če bi primerjal B. C. G. cepljenje kratko-malo z drugimi organiziranimi vakcinaci-jami, ki se pri nas vrŠijo, na pr. zoper koze. Pri kozah je vakcinacija dejansko iztrebila to strašno bolczcn. Pri tuber-kulozi jc stvar bolj komplicirana. Vzrok leži v zgoraj omenjeni lastnosti luberku-loze, da — enkrat preboleta — ne zapu-šča imunitcte. In čc celo aktivna tuber-kuloza tega ne zmore. potem je jasno, da te upornosti ne bomo mogli doseči z nobeno vakcino. Kafti vsaka vakcina fc le nenevama imitacija naravne infekcije. Zato B. C, G. vakcina sploh nima namcna ustvarjati irauniteto, t. j. popolno odpor-nost. Važnost B. C. G. vakcine je na dru-gi podlagi. Pri naravni infekciji s tuber-kulozo prva okužba, ko jo prebolimo, ne zapušča šicer imunitete in mi lahko zo-pet zbolimo pri ponovni okužbi, vendar to naslednjc obolenje poteka lažje in na-vadno ne pride do najhujših oblik tuber-kiiloze, kakor je na primer miliarna tu-berkuloza. Lahko rcčemo torej, da se je odzivnost našega telesa nekako spreme-nila. To prvo infekcijo večina ljudi pre-boli v mladih, največkrat v otroških le-tih. V veliki večini te infekcije potckajo brez posledic, največkrat celo, da se ne ve za to. Vendar so številni primeri, da bolniki tej prvi infekciji podležejo. Prva infekcija je torej usodni trenutek: bolnik ali umre, ali pa, ko jo preboli, pridobi spremenjeno odzivnost telesa, t. j. vsaj dclno odpornost zoper novo okužbo. Na-men B. C. G. vakcine je, da bi na umetni, nenevarni način ustvariJa lc-to delno od-pornost, ne da bi pri tem riskirali, da bol-nik umre, kakor se lahko zgodi pri okuž-bi s pravimi, strupenimi bacili. Važno jc torej, da vemo, da B. C. G. vakcina ni zaščitno sredstvo zoper ponovno infek-cijo. Bila bi tragična napaka, čc bi kdo sklepal: sedaj ni treba tako hudo paziti saj je otrok cepljen, torej zaščiten! Tak-šno popolno zaščito pri tuberkulozi ne bomo nikoli imeli. Zato treba naglasiti s posebnim poudarkom v propa-?andnth ak-cijah našega tedna, da sc cepljeni mo-rajo ravnotako čuvati in paziti pred tu-berkulozo, kakor vsi ostali. Ali je s tcm zmanjšan pomcn B. C. G. cepljenja? Ni-kakor ne! Vsaj upamo, da se nam bo s tcm posrečilo izogniti sc tistim najbolj žalostnim in težkim primerom, pri kate-rih smo doslcj bili popolnoma brez po-moči. Kdor je imcl priložnost videti, kako umira otrok ali mlad, krepek fant za vnetjem t. b. c. možgan, ali za miliarno tubcrkulozo, ta bo z globoko hvalcžnostjo mislil na tiste znanstvcnike, ki so leta in leta delali, pneden so nam dali B. C. G. vakcino.
Orisali smo v kratkih potezah nova, resda zelo močna sredstva, ki jih lahko s pridom uporabljamo v protituberkulozni borbi: B. C. G. vakcino in nova, zclo učin-kovita zdravila. Dobili smo dobro orožfe, ki se z vsakim dnevom še izboljšuje. Vendar smo se istočasno prepričali, da je šc vedno naiboli zancsljiva metoda in najvažnejša naloga preventiva, to je po možnosti izogibati se infekcii. To pa jc možno samo z dosledno zdravstveno oro-patjando. Vsak od nas ve še premalo o tuberkulozi, Vsak od nas mora še izpo-polnjevati svoje znanje, da bo znal ohra-niti sebe in drugc. Ta naša obveznost je še bolf očitna, če pomislimo, da jc v da-našnjih razmerah, po zaslujji ljudske obla-sti, prvič omogočeno pri nas zdravstveno-zaščitno delo v najširših razmerah.
Še večji pomen dobiva naša borba s socialnega stališča kot najvažnejši naš socialno-zdravstveni problem. posebno v današnjih dneh, ko vse naše Ijudstvo v izrednem naporu svojih moči gradi lepšo bodočnost.