Gospodarske stvari. Zrakrin svetloba v hlevih. Na koncu prosvetljenega 19. veka pač nihče več ne dvomi, da je zrak za vsa pozemeljska bitja neobhodno potreben, da je — bi rekel črnobradi profesor — condicio sine qua non, pogoj, brez katerega ni nič. Isto velja skoraj do besede o svetlobi, čeravno se zdi na prvi pogled malo pretirana ta trditev. Brez zraka ne more živeti ne elovek, ne žival, ne rastlina; brez svetlobe se ne razvija nobena stvar. Kjerkoli životari kaka, če tudi najmanjša živalica, smemo in moramo sklepati, da ima zraka in sicer zdravega zraka, ki ne krati, temveč pospešuje življenje okoli sebe. Kar velja o jedilih, kar o vodi in drugih pijačah, to velja ravno tako ostro in morebiti še bolj o zraku: ako hočeš, ila li je zvest in zanesljiv hlapec, moraš skrbcli, da je svež, čist in zdrav. Kolikor stori zrak dobrega, doklcr se ohranjuje čist in ni pokvarjen, toliko in še več more škodovati, če je nečist, pomeSan s škodljivimi tvarinami. In kje bi pa zrak bil večje važnosti, večjega vpliva na živali, ki so za človeka, posebno poljedelca in gospodarja največje imenitnosti, kakor v hlevih, kjer biva živina največji del svojega življenja? Gisli zrak ima v sebi dosti kislika in dušika, ravno tako tudi v obilici ogljične kisline in vodenega para. Ako se pa v tej sestavi še nahajajo druge, nepotrebne primesi, ki so jako ostre ter organizem tako rekoč razjedajo, tedaj zrak ni več čist, ampak pokvarjen in zato jako škodljiv. Kje pa se nahaja tak zrak češče, kakor v hlevih, ki se premalo čistijo in prezračujejo, ki so prenizki, z govedjo prenapolnjeni, povrhu še brez vsekake ali vsaj brez dovoljne ventilacije (prezračitve), brez odtoka gnojnice itd. Hlevi s takimi in še z drugimi slabostmi nikakor ne morejo ugajati, posebno pa še konjem ne. Po težkem delu se vrne konj k počitku v hlev ter jako na dolgo in globoko diha vsled utrujenja. Kaj pa mora konj vse pri taki priliki v zaduhlem hlevu vdihavati! Navadno in naravno najškodljivejše snovi, ki prav neugodno vplivajo na celi živalski organizem. Utrujen konj se toraj jako slabo spočije v takem smradljivem, okuženem hlevulln kaj bode?iz žrebeta, ki mora v taki zaduhli temnici životariti? Vse drugo, le čil in priden konj nikdar. Kajti tudi tema jako neugodno vpliva ter pomaga slabemu zraku kot zvesta tovarišica pri spodjedanju zdravja. Brez svetlobe ne vspeva nikoli in nikjer živalski ali rastlinski organizem. Tako se pozna to ludi pri živini, ki veliko dela, a počiva v temnih, neprezračenih hlevih. Kmalu postane zaspana, brez prave moči, brez prožnosti in energije, in vse to le za to, ker ji primanjkuje jačujočega in oživljajočega elementa, svetlobe ravno o easu počitka, kedar bi ga bila najbolj potrebna. A pogostoma se sliši vgovor, češ, bolj ko je živina v temi in pri miru, bolj se redi. Tudi to je res, a če čeS svojo živino rabiti tudi za delo ter je ne le rediti za mesarja, moraš ji privoščiti dovolj blagodejne svetlobe. Skrbeti mora toraj vsak gospodar glede hlevov najprvo za to, da imajo dosti svežega zraka in ne premalo svetlobe.- Ker se proti temu še prevelikokrat greši, opozarjamo slovenske kmete, naj pazijo že pri stavljenju in zidanju svojih hlevov, da se ti tako uredijo, da jim nikdar ne bode primanjkovalo zdravega zraka in svetlobe. Vseni p. n. hmeljarjem Povodom bližajoče se hmeljske trgatve usoja se podpisani društveni odbor, vsled sejnega sklepa od dne 14. julija t. 1., vse p. n. hmeljarje opozoriti na sledeče in prositi, naj bi se nasvetovano gotovo izvrSilo: Naš hmelj bil je pred leti na dobrem glasu in se je dobro plačal, ker so ga ljudje skrbno in čisto obirali. Postavili so ga kupčevalci v tera oziru drugim hmeljarjem v vzgled. V novejšem času pa se je pri trgatvi ali obiranju hraelja ugnezdila neopustljiva raalomarnost, vsled katere je njegov vgled zdatno trpel in cena njegova je padla od leta do leta. Če se v poštev jemlje, da je cena skrbno obranega hmelja vedno za 15—20 gld. višja od malomarno nabranega, tako bode gotovo vsem hmeljarjem v korist, ako bodo za to skrbeli, da se bode Ietošnjo obiranje hmelja izvršilo skrbno in kolikor raogoče čisto in snažno. Ako bi vsi p. n. hmeljarji opazovali ta svet, gotovo bi se naš hmelj v kratkem povzdignil na ono stopinjo ugleda, katero je pred leti zavzel in tudi cena bi mu zdatno poskočila. V '7. a 1 c u, dne 30. julija 1894. Odbor južnoštajerskega hmeljskega društva. Sejmovi. Dne 4. avgusta na Sv. Gorah, v Arnoteah pri Šoštanju in Poličanah (svinjski sejem). Dne (>: avgusta na Ptuju, v Loki, Trbovljah, pri Sv. Janžu pri Arnovžu, na Svetini, pri Mariji-Snežni in pri Novi cerkvi. Dne 7. avgusta v Radgoni. Dne 8. avgusta v Imenem (svinjski sejem). Dne 9. avgusta na Hregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 10. avgusta v Podčetrtku, Brežicali, Lučanah, pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, v Radgoni, Slovenjera Gradcu in Celju.