Uredništvo in upravništvo : Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhAja v pondeljek* sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. Naročnina listu: Celo leto.............12 K Po) leta...............6 K četrt leta ...... 3 K Mesečno ...... I K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnik oznanilih velik popust. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 109. Maribor, dne 20 septembra 1912 Letnik IV. Hrvati in Slovenci. 'Opatija, 19. sept. Na poviäjbilo obojestranskih strankinih vodstev so se zbrali v Opatiji zaupniki Stranke prjava za vse hrvaške dežele, in Vseslovenske ljudske stranke, k političnemu razgovoru. 'Posvetovanja so se vršila včeraj dne 18. t. m. in danes in jih je vodil poslanec dr. Šušteršič. Prišli so : 'iz Hrvaške i rektor majgniticus dr. Piazman iz Zagreba, > potem poslanca razpuščenega hrvaškega sabora Cesar Akačic in Stjepan Zagorac in šef-urednik profesor SegviČ; iz; Kranjske poslanci dr. Šušteršič, Povše in Jarc; iz Štajerske poslanca dr,. Korošec in dr. Benkovič ter profesor, dr. 'Jos. Hobnjec ; iz Dalmacije poslanca rdon Prodajn in dr. Drinkovič; iz Koroške dr. Brejc; iz Istre poslanca dr. Laginja in dr. Spinčič; 'iz Goriške posl. Fon; odposlanci iz Bosne in Hercegovine I so bili1 v za|> njem trenutku, zadržani vsled pogajanj za bosanske železnice in je bila njihova opravičba vzeta tudi na zniatnje. Zbrani delegati so natančno razmotrivaji cel političen položaj hrvaško-slovenskega naroda in vse posledice, ki iz njega izvirajo ter so v vseh točkah dosegli popolen sporazum. Konstatiralo se je, idja zasledujete obe stranki v narodno-političnem in kulturnem oziru enake cilje ter se je enoglasno sklenilo osnovati skupno organizacijo z ustanovitvijo hrvaško-slovenskega eksekutiv-nega komiteja. Njadalje 'se je sklenilo, sklicati za dne 20, okt. t. 1, vse državne in deželne poslance sedaj združenih strank v Ljubljano pa shod, O taktiki bližnjega Časa v raznih javnih za-stopih so se delegati temeljito posvetovali in tudi tozadevno se je doseglo popolno soglasje* is* orici»:. Fefa in Gašper, (Napisal 'Januš Goleč.) (Dalje.) Gašper se je le malo držal doma, ampak vedno je gonil o/vce in koze na dom, jih nekoliko podredil, pa zopet prodal ali pa zamenil s svežimi. Pritiral je nekega večera kar tri meketače in precej v rožicah, klical Julo: .„(Vstani, stara, in pomolzi,, kar tri imaš tukaj danes !“ Siromak, pozabil je bil povedati, dia je med dvema kozama tuđi en kozel.. Jula se je res napraVjila | in, Štedljiva v, vsakem oziru, Kje šla kar brez luči z žehtarjem v hlev. Pomolzla je srečno prvo rogačo; komaj p'ai je primaknila stolček k drugi in hotela pričeti svoje delo, dobila je močno brco.,, ravno v rebro in se prevrnila z žehtarjem vred po hlevu. S težavo si je sirota (pomogla za sapo in se povrnila z bridkim očitanjem h Gašperju, češ, zakaj jej je zamolčal, da je med dve kozi privezal kozla. Nesrečni kozlovski sunek ' je bil pa za skrbno Julo tudi usodepoln., Že takoj drugi 'dan se je kot posle dica brce pokazala črna lisa, ki pa je s časom zr,at-stla v precej debelo krgo. Usmiljeni Gašper je marljivo nabiraj smrekovo smolo in zatrjeval, da. ta mora prejesti oteklino in če bode enkrat izteklo, potem bode pa Jula zopet br-zna. Pa oteklina je postajala, od dne do dne trdejša, ffula 'je sopla vedno bolj na dolgo in prosila Gašper’ ja, naj bi stopil po gospoda. „Nič se ne boj, Julka’“, jo je tolažil mož, „kaj bi gospoda mučil v ta jarek brez potrebe. V kratkem imamo lov na Breznem vjrhu in pr,i tej priliki bodem pa že nagovoril gospoda, da malo pogledajo sem k tebi.“ Stalni hrvaško-slovenski eksekutivni komite se bo po dosedanjih dispozicijah konstituiral tekom prihodnjega tedna in bo prevzel vodstvo poslov. Po kongresu. Prepričanje je splošno: potek evharističnega kongresa je prekosil najdrzovitejša(.pričakovanja prirediteljev ip udeležencev. Nad vse srečna misel, izvršiti teoforično procesijo pod vsemi pogoji brez ozira na grozno vreme, je preprečila, da bi bili zaključeni kongresni dnevi z diaakordom in je povzročila, da je bil zaključek še bolj imponujoč, kakor bi bil v drugem slučaju. Nikogar se ni priganjalo k udeležbi;, nikogar se ni sililo in vendar se je udeležilo te-oforične slavnosti čez pol milijona ljudi ; 150.000 ljudi je bilo v procesiji, drugi so procesijo spremljali kot gledalci. Vstrajnost neštevilnih množio* visokih in nizkih, mladih in starih, ki so v silni plohi ostali več ur, da se poklonijo sv. evharistiji in 1 izkažejo svojo udanost napram cesarski hiši in napram papeževemu namestnika, je nekaj tako mogočno učinkujočega, da moramo smatrati ravno to teoforično procesijo za triumf evharističnih dni. 'Od verskih nasprotnikov tako željno pričakovani dež ni skvaril te prireditve, temveč je nasprotno povzdignil njeno veličastje in prisilil ’ še nasprotnike k občudovanju. Naši nasprotniki bd mogoče pri lepem vremenu in tuđi drugače ugodnih razmerah spravili na noge nekaj stotisočev ljudi in priredili manifestacijo, ki bi se dala nekoliko primerjati z evharistično. Pri tako slabem vremenu pa, kakor je bilo v nedeljo, ko je neprestano talco grozno lilo, pa ne spravijo ti ljudje skupaj ničesar, kar bi se dalo le nekoliko primerjati z nedeljsko procesijo. To dobro vedo protiverski elementi, zato j;ih razjeda notranji gnev, ki jim jje zamoril vse zbadljive podlosti in vsa blasfemična srar motenja. Oni dobro vedo, 'da takega impozantnega obliala ne spravi vkup njihova Še tako tesna organizacija, njihov strankarski dril, ter tudi ne kupoma nasipani 'denar židovskih bank, zato jim je legla mora na srce in prevevajo jih neprijetni občutki. ,Ti sramotilci verskega, prepričanja, ki tako radi slikajo katoličane kot hinavce in tajijo našo globoko ver- In res, Jula je dočakala dan lova in ko so že prilovili do Pelunjsekove kajše, je stopil mešetar k gospodu ’in jim rekel: „No, naj oni stopijo malo k moji stari. Malo je tebušna (nadušljiva) že od nekdalj in ima bolj dolgo Sapo, sedaj pa misli, da bo že po njejj“’ Gospod so ubogali Gašperja. In vstopili. Vendar pri pogledu na bolnico so jeli kesno zmajevati z glavo in šepnili možu na uho: „Slabo, dragi moj; kar takoj jo bodem spovedal, Jula ne bo dočakala več petelinovega pet jap1' Po končani sv. spovedi pa so se tudi gospod malo popraskali zia ušesi in tekli: • „Sv. popotnico bi še jej rad podelil in sv. poslednje olje — pa nimam ničesar seboj,“' „I kaj“, se je odrea.1 Gašper, .„je itak bila) še pred enim mesecem v St. Juriju in za mojo staro je tudi navadno olje dobro* kar v laško olj,e 1 jo „jdol položite“, pa (bode.“ Nehote je ušel gospodu pri tej opazki smeh* pa napravili so se resnega in zavrnili mešetarjai: „Ali si se tako učil v šoli?“ Niso bili še gospod četrtinko pota proti domu, jo je že prisopihal za njimi Gašper, rekoč: „Prav so imeli oni, Jula je že odšla tjajkaj, koder znajo kozli več olike, nego pri nas.“ Se lastnih otrok ni povabil Gašper na pogreb, ker ni vedel, kje da so; niti sedmine ni obhajjal s sosedo Majfdakovo Fefo, ampak kar sam, se, ga je nasrkal po dokončanih obilih molitvah in najz a j grede vsakemu zatrjeval: da bi se Še prav gotovo enkrat ženil, ko bi le dobil tako žensko, kakor je bila rajna Jula. Iz jeze ali žalosti, tega pa ne vem, je pa par dni po pogrebu prodal pod 'izgubo kozlapibijalca in nato prenehal s kupčijo za par tednov. III. Lenoba, pa dovede vsakega, človeka do pregrešnih misli in tako je bilo tudi I pri Pelujnsekovemu Gašperju. nost, so v nedeljo videli, kaj zmore živa vera in pa resno versko prepričanje, ter so obstrmeli v, slojem zakrknjenem srdu. V curkih lijoči dež je pripomogel teoforični procesiji do pravega trjumfa. ■ Ta- dan s svolimi vremenskimi neprijetnostmi je 'dokazaJI, da je katoliška misel krepkejša | in silnejša, ' kot zveneče fraze raznih protiverskih demagogov, zato so postali melanholični in njihovo časopisje je izgubilo besedo. Krščanstvo se je izkazalo v, evharističnih dneh kot najmogočnejša duševna sila. Bolj (kakor kedaj drugokrat se je pokazalo v teh dneh, 'zlasti zadnji dan, da je skala, na katero je Kristus Bog postavil svojo cerkev, (nepremakljiva, rda je zaletavanje peklenskih moči vanjo brezvspešho. Semena, ki so padla v teh zlatih dneh, bodo obrodila gotovo bogate sadove, žetev bo obilna, če ne bomo držali rok križema in bomo šli vestno na delo. iT|riumfi, ki smo jih doživeli, nas ne smejo omamiti, (ampak nas morajo vžgati še z novim mladostnim ognjem. Poživiti se mora v nas ponos in samozavest, 1 da smo katoličani. Na tisoče je bilo v nedeljo ljudi na dunajskih u-lica|h, ki se prištevajo najodličnejšim krogom človeške družbe, prjncu iz cesarske hiše se je pridružil ur čenjjak svetovnega slovesa in vsi so v svetem strahu in globoki ljubezni molili Najsvetejše. Ni katoliška cerkev f samo vera zaostalih hribovcev, 'ne živi samo v naivno-dobrem srcu priproste ženice, ne priznava se k njej samo 'duševno omejen 'del človeštva, temveč vladarske glave se klanjalo pred evharističnim Kristusom in možje silnega 'duševnega obzorja se pobožno trkajo na prsa, ko je Šel mjmo On, ki je pot, resnica in življenje;, skrit pod podobo hostije. Globoka vernost in nevstrašljiva odločnost, ki ste se tako krajsno pokazale ravno v dneh dunajskega evharističnega kongresa, ne smete ostati brez posledic tudi za nas. V silnem vrtincu verskih zmot, ki razdirajoče šumi preko vsega kulturnega človeštva, je dobro, če človek naj,de tako oporo, kakor so ravnokar minuli evharistični dnevi, v. katerih poglobi svojo vernost. Ravno tako bodimo povsod in vedno nevstrašeni, kadar se gre za naše verske svetinje. NevstraŠepa možatost, ki so jo pokapali na Dunaju stotisoči, bodi nam vzor in ravnajmo se po njej vsepovsod ! Ce obrnemo svoj pogled v meje naše ožje do- Kuharija mu ni šla nič kaj izpod rok in sklenil je za trdno in brž ko mogoče poiskati si družico. Škilil je najpoprej za mladimi in ‘■marsikateri razkril vroče kotičke svojega srca, pa vselej je dobil 'le porogljive odgovore, kakor: „Bodi* bodi pameten, teslo staro“,; ali pa: „rožni venec v roke, pa za peč, ne pa na take nočije misliti.“ Uvidel je torej Gašper, đa je že v resnici prestar za mladino; torej je rajši zlačel svoje oči. obračati navzgor in ugledal kajšo Majdakovje Fefe. Ta pa bi bila, si je mislil, ne Ve še, kaj je grenko zakonsko jedro in na kupčijo se tudi razume: „Teren-tete, ob njeni strani bi se še pa pušil tobajk in popil marsikateri fraki. Le malo prevelika je za mene, se je popraskal, „jn prehudo gleda. I pay kaj„ saj še niti koze ni, ki bi bila brez napak, kap pa še le ženska!“ Odslej je Gašper obračal vedno oči navzgor in koval načrte, kako naskočiti samsko srce Majdako-ve Fefe. Pa vse zaman, sajmica Fefa je bila nedovzetna za vse ljubeznjive poglede in Še za 'dejansko ljubezen se ni nič zmenila, (Večkrat jej je ponudil mešetar kozlovskega mleka, pa Fefa ga je samozavestno olcMonila, češ: „Tlako mleko je za udovce«, j ne pa za — dekleta!“ Gašperja so sicer pekle te opazke, pa tolažil se je s starim pregovorom: ! 'da Čas spreminj,ai vse;* najtrdnejše sklepe in celo ljubezen se pridobi v času. Oprijel se je na ndvo ovčje in kozlovske kupčije, ter trgoval po stari navafdi. Bilo je taisto jesen po Julijini smrti, ko je naš mešetar tiral dve ovci in j,ednega. rogatega < ovna preko Radia na Nemško, Prišel je rajvno na vrh hriba, ko se spomni, da bi dišala malo popušiti. 'Stresal je pipico in vlekel izza pasu mehur; pa nenadoma se mu izmuzne oven in jo ubere naravnost navzdol po kolovozu. 'Oven je tekel na vse pretege in movine, potem najdemo tudi tukaj ljudi, ki so že grdo zasmehovali naša katoliška načela, ki so se podlo norčevali tudi iz evharističnega kongresa. Naši liberalci niso nič manjši nasprotniki katolicizma kot razni svobodomj/selci drugod po svetu — izvzeti so seveda nekateri zapeljainci, ki ne vedo, za kaj se li gre — samo da nekateri nočejo pokazati prave barve in se drže tudi V verskih vprašanjih principa po ovinkih. Tem ljudem mora veljati od sedaj naprej še odločnejši boj kot do sedaj. Z navdušenjem, ki so ga v človeku rodili | veliki dunajski dnevi,, pmoramo iti na delo in moramo preprečiti, 'da bi okužili ti ljudje nafše ljudstvo s svojim brezverstvom. Vse , naše delo temelji pa katoliških načelih 1 in ta načela moramo večkrat povdarjati, ne smemo jih nikdar omalovaževati v skrbeh vsakdanjih bojev, da se v ljjud-stvo ne bo zajedel črv mlačnosti, ampak da bo njegova veda Vedno živa in velika. Položaj v ülbaniji. (Iz razgovora z visokim cerkvenim dostoj£$pst^eni-kom iz Albanije.) Imeli smo priliko, (raztovarjati se I z visokim cerkvenim dostojanstvenikom iz Albanije o položaju k tej deželi, iz kater(e prihaja) dan 1 za dnem ( toliko najrazličnejših in najbolj nasprotujočih si vesti v svet. Visoki cerkveni dostojanstvenik, čigar ime mora žalibog iz gotovih vzrokov ostati tajnq, se je izjavil, kakor sledi: „Poročila, iz Balkana, kakor prihajajo v svet, so večinoma napačna, si nasprotujoča in tendeiicijo-zna. Razširjevalci teh poročil so ljudje, ki imajo namen, da bi že itak zadostno zmedeni položaj na Balkanu še bolj zmešali. Z največjo gotovostjo se lahko že danes reče, da v kratkem zopet izbruhnejo v Albaniji novi viharji revolucije. Albanija zahteva u-pravno samostojnost. Prej ko slej bodo Albanci to tudi dosegli in sicer, ker ne marajjo poprej mirovati, dokler niso uphove upravičene ! zahteve izpolnjene. Sedanja vlada je sicer obljubila, da izpolni zahteve Albancev, toda) te obljube ne obetajo nič. Mi v Albaniji pač predobro vemo, koliko so vredne te obljube — namreč nič! Kadar je kakšna tupška vlada v škripcih, fda ji že sega voda do ust,( takrat j vedno vse obljublja, kar se od nje zahteva. 'Ce so pa minile nevarnosti, potem je pa zopet pozabila danih obljub. Tudi tokrat ne bo nič boljše. V s Uit tega ni dvoma), da bo znova izbruhnila revolucija. Na vaše vprašanje, kakšno stališče bodo Zavzeli katoliški Albanci, vas zagotavljam, da bodo postopali katoliki z mo-hamedanci solidarno. Sedanje narodno gibanje združuje popolnoma moh am e tifane e in katoličane. ‘Jaz in moji verski podaniki živimo v najboljšem sporazumu z mohamedanci; tudi oni vedo, da, si tudi mi želimo pravičnega nacionalizma. Vlada si pa prizadeva, da neti kolikor le mogoče ogenj verskih strasti ter izigrava kristjane zoper mohamedance. Namen te metode je prozoren. Ce se porti posreči, napraviti sovraštvo med kristjani in mohamedanci, potem je prosta obveznosti, dati Albaniji avtonomijo. Pozabiti se pa ne sme, da so zasledovale vse turške vlade, začenši z Abdul Hamidom notri do Muktar paše, eno in tisto taktiko. Vi se bodete vprašali, če je namen tega gibanja popolna ločitev Albapije od Turčije. Za sedaj pa še le par korafkov pred klopico tik kolovoza še je u-stavil f in uprl svoje oči v velik in poln koš. Nekaj Časa ga je radovedno ogledoval, pa nekaj ga je zasrbelo v baltico, 'stopil je par korakoR nazaj in nato pa bušil z vso silo v koš, ki se je skotalil pod» breg. Jajce so bile vse drobne, pa še 'vratiče v spodnjem delu so se pri sunkp odprle in 'petelini so polni rar dosti jeli po grmovju Majdakovi Feii prepevati poslovno pesem. Brž, ko je zaslišala jajčarica šum, se je prikazala iz grmovja)! 'in videla grozno nezgodo. Ni stekla za ovnom, ki je še Vedno kotalil koš po jarku, ampak pobliskala je po (gospodarju, ki se je pa kar valjal od smeha. Krhka 'kletvica jej je ušla nehote, nato pa je dvignila roko in zažugala Gašperju: „Čakaj, ti stepuh, nalalšč si mi naščul ovna v moj koš; tega ti pa ne prizanesem!“ s,No, no, 'Felika, ni bilo ne tako, tako hudobno, tako hudoben pač nisem.“ „Kaj bod4eš lagal, sajj si nagnal kozla v lastno ženo, kaj bi ga v moj koš ne?“ Gašper je še skušal nadaljevati svojo obrambno delo, pa Fela ga ni poslušala, ampak stekla ije brzih korakov v jarek za ovnom in košem. Par glar snih lop — flop, je bilo slišlati izi jarka — nato pa je vse potihnilo. Gašper je čakal ovna in Čakal,, Micali pa vse grlo: „Abrl — čogrl — na — na!“ Pa vse zamanj, ovna ni bilo odi nikoder. Že se je namenil lsam v jarek za njim, kar ga je ta pozdravil na drugem vrhu z glasnim: me-e-e-e! Gašper se Q© ozrl in zapazil, kako je Fela že vlekla kozla za motvoz, ga neusmiljeno pretepala in ga tirala naravnost proti svoji kajši. Mešetar je videl, da dtanes ni nič s Fefo, mislil si pa je na tihem: jutri jo bodem pa že potolažil, z latvico kislega mleka. Koj drugo jutro je koračil Gašper navzgor proti Feii. Ta ga je jezno pogledala, se zavrtela) na peti in se obregnila: zahtevajo Albanci samoupravo, kakor tudi, da se u-pelje evropska kultura. Naše ljudstvo še politično ni zrelo. Začasno nam je ljubše, če ostanemo (god turško vlado. Pozneje bomo pa videli, kako se bodo reči razvijale in potem se bomo tudi odločili. Zelo simpatičen nam je Berchtoldov predlog. Pošteno se je trudil, da bi ustvaril predpogoje za mir in red; toda bojimo se, da ne bo iz tega nič! Rusija je ljubosumna in dela proti. To je vse, kar vam zamorem povedati ter vas še enkrat prosim, da ne imenujete mojega imena.“ Zopet kravali v ogrski zbornici. V srejdo, dne 18, t, m. je prišlo v ogrski državni zbornici zopet do nepopisnih škandalov. Strast je že tako prevzela duhové, da delajo poslanci brez vsake obzirnosti že sajno tako,, kakor, jim veleva o-sebno sovraštvo, Do pretepa med poslanci in policijo pri tej seji ni prišlo, ker je opozicija brez upora zapustila 'sejnico, ko je prikorakal Parwlik s svojimi policaji, da bi napravil red. Pač pa je prišlo še pred začetkom seje do divjih spopadov meid poslanci samimi in prigodil se je celo slučaj *— v zgodovini ustavnih držav menda (prvikrat I— ' da se. je i minister spustil v dejanske spopade s poslanci, V naslednjem podamo kratko poročilo o dogodkih v sredo, dne 18, t, m.: Že v zgodnjih jutranjih urah je bilo pred parlamentom zelo živahno. Od 6, zjutraj je bilo v zbornici pripravljenih kakih 800 policajev in tudi zunaj je bilo vse polno policijskih straž. Seveda ni manjkalo tudi radovednežev. Že pred 10. uro je prispela v zbornico združena opozicija, kateri se je priklopil tudi groi Andrassy, in je takoj zasedla 'sejnico, pri-öakuyoö pričetka seje. Člani vladne stranke niso prišli v sejnico, ker je opozicija vsakega posameznika obkladala s celo ploho psovk. Proti pol 11. uri je pa prišlo v sejnico vendar več vladnih poslancev, na čelu jim trgovinski minister Beöthy, Opozicija jih lie sprejela z urnebesnim krikom in jih je bbsipahjala z najžaljivejšimi psovkami. Položaj je postajal vedno bolj napet in Medno bolj grozeče sta si stala oba tabora nasproti. Hipoma skoči minister Beöthy 'iz svojega sedeža in se navali1 z dvignjenimi pestmi na ( poslanca ljudske stranke Zborayja, ki mu je bil ponovno zaklical: „Ničvredni šult!“1' Ministra Ije vsled teh besed popadla taka jeza,, da se je z dvignjeno pestjo vrgel na poslanca,. Ta se je umaknil, med tem pa je trgovinskemu ministru izpodletelo, da je padel, pa se je vzdignil, planil na Zborayja 1 in mu priisolil klofuto. 'V tem momentu ! prihrume poslanci ljudske stranke, obkolijo ministra ih ga, petkrat oklofutajo, Vsled tega nastane velikansko razburjenje, vrišč je naravnost peklensk, člani večine pa pridejo ministru na pomoč. Nastane splošno ruvanje in suvanje, a med tem se ministru posreči, da se osvobodi svojih napadalcev. Dolgo traja, preden se poslanci nekoliko pomirijo in zasedejo svoje prostore. Ob 10.40 dopoldne je prišel V, zbornico grof Tisza. Opozicija ga sprejme z velikanskim vriščem in mu hrupno kliče najrazličnejše psovke. Eni teptajo z nogami, drugi kravalizirajo na razne instrumente, tretji trobentajo, četrti tolčejo s palicami po klopeh, skratka: škandali so nepopisni. Grof Tisza ,jMar si prišel po ovna, nikdar ti ga ne ‘dam; tamkaj je Marnberg, pa si poišči pravico, če si jo hočeš!“ „E, ho, no, ne bodi no tako huda, Fefika, vidiš, to-le latvico kislega mleka ti dam za pobite jajce, pa bodiva si dobra.“ To govoričenje ije pa Fefo še bolj razkačilo, — pograbila je žehtar s pomijami lin zavpila: „Ce ne odkrešeš, te oblijem po tvojem lažnji-vem jeziku.“ Gašper je še nekaj mencal z nogami in jecljal, pa kot bi trenil, je imel pomije v licu. Vendar tudi on se ni pomišljal na dolgo, aippak ne bodi len, — treščil je kislo mleko z latvico vred v bbjburo, Učin-kai svojega čina ni imel časa počakati in navrl jo je z vso silo navzdol. Prišlo je do pravde med obema sosedoma. Maj-dakova jajčarica je pa celo stvar tako zasukala), da je bil Pelujnsek ‘obsojen na pdvrnitev po ovnu storjene škode. Fefin koš pa je bil drafžje cenjen, nego je bil oven vreden, torej je pustil mešetar ovna Majdakovi; v srcu pa je ostal prepričajn: baba imaj krivično blago ha vesti in odslej se je Vsa prejšnja — ljubezen spremenila v kruto sovraštvo. (Dalje prih.) Kdaj je postala Rusija raz-kolna ? Piše Al. Leben. Rusija je sprejela katoliško vero. fTo mnenje zagovarjajo skoro vsi zapadni historiki, orientalski učenjaki ga pa vsaj ne morejo absolutno negirati, Po Focijevi smrti1 je vladala v verskem nauku edinost v vseh cerkvah; ta edinost je trajala do nlasto-pa in do kmaflu nato sledečega 'izobčenja Cerularijja, leta 1054, torej1 veliko pozneje, kot se je bilo izvršilo spreobrnenje Rusije! iTa država je štela že takrat precejšnje Število škofij in na metropoli t an skera pre- pa ostane miren in si zabeležuje razsajajoče poslance. Ker pa le ni hotelo priti do miru, je groi Tjsza sejo suspendiral ter odšel v kuloarje. Kmalu ' nato, okrog 11. ure, » se prikaže v dvorani) 'zopet policijski nadinšpektor Pawlik s svojim moštvom. Ko opozicija to zagleda, zapusti, ne da bi se upirala, samo s protestom, korporativno sejnico. Nato se seja zopet 'otvori j in trgovinski minister se dVigne, da se opraviči. Pravi, da so ga opo-zicijonalni poslanci brez povoda psovali in da se je vlila nanj cela reka osebnih žaljenj. Večin,a) kličle: Sramota! Poslanec Farkaš: Šuft je tisti, ki je to storil! Minister izjavlja nadalje, da je potrpel, doMer je mogel, Ida pa je človek I in zlato ga je žal zapustilo samopremagovanje. Sel sem poiskat moža, ki mi je imel toliko povedati, 'da mi da odgovor obličje v obličje., (Veliko odobravanje.) Kar se je potem zgodilo, mi ni več jasno. Prosim Še enkrat oproščen-ja! Večina se vzdigne s sedežev in kliče: 'El j en Beöthy! Poslanec Farkas pa kliče: To je gentleman! Nato se vzdigne grof 'Tisza in izjavi, da ga izjava trgovinskega ministra oprošča nadaljnjih odredb. Minister je 'nastopil kakor' mož. Nato preide Tisza k dnevnemu redu in se izvrše volitye v delegacijo. Ker opozicija sploh ni postavila kandidatov, ni bil noben član opozicija izvoljen v delegacijo. Nar to se je ogrska poslanska zbornica odgodila do dne 26. oktobra, ker je dnevni red z izvolitvijo delegacije izčrpan. Proti razkosavanju kmečki!i zemljišč. Kdor se samo nekoliko zanima za) naše gospodarstvo na kmetih in za dobrobit kmečkega ljudstva, mu bo gjotovoi znano, kako pogubno vpliva razkosavanje zemljišč potom prekupcev, na) jgos,podarske razmere našega naroda. Tu vidiš, čisto navadno šip,eku-lacijo in oderuštvo. Eno in drugo je grdo, ker pri tem ima eden namen izkoriščati drugega) in si v tujo Škodo polniti lastne žepe. Naše kmečke posojilnice so storile že mnogo dobrega;. Eno nay večjih zaslug so si pa» pridobile s tem, da |so iztrgale kmečko ljudstvo iz krempljev — brezsrčnih oderuhov. Tudi proti razkosanju» zemljišč so nekaji že storile s tem, da so dajala, v nekaterih krajih tuidi hipotekarna posojila, dasiravno v to pravzaprav niso bile poklicane. D,a se špekulacijsko razkosavanje zemljišč odstrani, dolžni so skrbeti drugi faktorji, v, prvi vrsti država in dežela s svojo zakonodajo in nato pa tudi večji denarni za,v(odi. V tem pogledu nam lahko služi v vzgled nemška državica Hesenska, Tla država je že leta 1908 izdala zakon, ki onemogocuje 1 prekupovalcem posestev njihovo samovoljno postopanje, fOd trgovce^ z zemljišči se zahteva, Ida v d kij o o svojem delovanju poslovno , knjigo, ter da naznanijo okrajni politični oblasti vsako kupčijo vsaj 14 dni poprej, kakor se sklene pogodba.. Letos so sc pa tozadevni predpisi še izpopolnili. Poleg tega vlada skrbi še na drugi način, da kolikor mogoče prepreči razkosavanje zemljišč. To pa z deželnim kreditnim zavodom, 'Tat kreditni zavod je državna bstanova in ima nalogo dajati taka posojila, ki se bodo porabila v melioracijske svrhe, na primer v obrambo proti povodnjim, za namakanje in osuševanje zemljišč, za pogozdovanje, za trebljenje stolu so si že štirfle cerkveni Knezi sledili, ki šobili vsi posvečeni od katoliškega patrijarha carigrajskega ter poslani v Rusijo. Ko pa je prišlo za časa Mihaela Cerularija do javnega razkola, se tega Rusija ni mogla, niti ni hotela udeležiti. Da jo bil knez Jaroslav! Lajtincem 1 naklonjen, priznava celo Karamzin, veliki zagovornik in občudovalec šizmatične cerkve. »Ob času tega kneza' j je zasedel v Rusiji izvoljen, pobožen HJlarij, neodvisen od Carigrada, ‘metropolitanski sedež v K;iewu (1051). Spočetka onega razkola je stala Rusija ! na ! strani Lajtincev. Omenja se Čisto jasno, da so legati, katerim je Cerularij stregel po življenju, našli v Kiewu varstvo in da so od tod prinesli grškemu r cesarju avtentičen eksemplar izobčilnega pisma (Exkommunikation slmile), katerega je Cerularij iponsjreofil. Dia tudi za časa Jaroslavovih naslednikov (v XI, stoletju) ni prišlo do razkola med Rusijo in Rimom, nam spricuje zgodovina dovolj jasno. Izjaslav (1054—1076) je iskal zoper odpadlega brata, poljskega kralja Boleslava,1 pomoči pri papežu Gregorju VII,, h kateremu je poslal odposlanstvo pod vodstvom svojega lastnega sina,Kneževino Kiew je hotel imet kot fevdo od papeža; ta mu je šel na roko, opomnil Boleslava k poboljšanju ter zagotovil Izjaslava svoje naklonjenosti in pomoči. Moremo li misliti, da je knezi na eni strani živel v razkolu in radi tega vstrajal v krutem sovraštvu z Rimom in da bi se bil na drugi strani ’ podvrgel apostolskemu sedežu, ali da bi ga bil papež Gregorij Vil, sprejel pod svoje varstvo, ne da bi ga bil poprej odločno o-pozoril na vrnitev v naročje Katoliške cerkve? Ruska kneginja Neža, soproga nemškega kralja Henrika VI., je tožila svojega moža pri papežu Urbanu II. radi grozne krutosti,, vrnila se je potem po mnenju nekaterih kronistov v Rusijo, stopila v neki samostan ter se posvetila vzgoji ruških hčera iz plemenitih rodbin. Bi-li bila ta zveza mogoča, ako bi med vzhodom in zahodom eksistiral razkol. Neovrgljiv dokaz za našo trditev vidi Čisto pr a- polja itd. Nadalje je deželni denarni zsjvod pooblaščen obkoljevati kredite: 1. občinam ali okrajnim zastopom za poravnanje stroškov ) za obdeloiv/anje V skupnega občinskega sveta in da morejo prispevati k zgrfadbi postranskih železniških prog in okrajnih cest; 2. občinam zal napeljavo vodovodov 1 in pa za zgradbo šolskih poslopij in drugih splošno koristnih napra; 3. za zidavo potrebnih stanovanj manj premožnim slojem po določilih iv to izdanega zakona. Privatnim posestnikom se dovoljujejo posojila le na hipoteke, tki leže v veliki vojvodini hesenski. Vsa posojila so od posojilnice neodpovedljiva, toda morajo se obrestovati in dtelno odplačevati. Sedaj koče vladna predloga nalogo deželnega kreditnega zavoda v toliko razširiti, da M v toliko, kolikor dopuščajo njegova sredstva, dajal tudi posojila občinam za poravnanje stroškov ' nakupa I kmečkih posestev! v ta n apnen, da prepreči nakupovanje prekupcev. V utemeljevanju vladne predloge se pa navaja sledeče : „Obrt trgovanja z zemljišči se je v z affo jem času v posameznih delih velike vojvodine zelo močno razširila, V splošno gospodarskem interesu, kakor v interesu države 1 in občin ’ za 1 vzdržanje krepkega srednjega stanu je, da se splošno škodljivemugposto-panju prekupcev z zemljišči napravi konec z zakonitimi sredstvi. Čeravno se mora priznati, da so kmečki prodajalci dosegli od trgovcev z zemljišči že povoljne cene in torej sami niso bili neposredjno oškodovani, Vendar preti pri tajkjh poslih velika nevarnost oderuštva. 'Skušnja uči, da se posestva često pod pritiskom sile ' ali1 lahkomiselnosti posestnikove prodajo pod1 vrednost,. K temu se pridruži še dejstvo, da pride s prodajo kmečkih zemljišč nevarnost za posestnike, da izgubijo vse svoje premoženje. Zopetni nakupi se izvrše večinoma v gostilni, kjer se pogode za navidezno ugodne, v resnici pa visoke cene. Kako stvar stoji, je kupcem pogosto še-le znano, ko so po pogodbi že zavezajnì. V takih slučajih se ni mogoče izogniti neugodnemu položaju kupca. Da se temu zlu izogne, sta bili izdani obe določbi.“ Nadaljni pripomoček za odpravo izrodkov,, ki jih povzroča prekupovanje zemljjišč, bi bilo dajanje posojil po nizki obrestni meri občinam, da bi iste nakupovale posestva, ki so na prodaj. 'Jasno je namreč, da bode občina parcelacijo zemljišča, kjer se to že mora zgoditi, umestnejše in za občane ugodnejše izvedla*, kakor pa trgovci, 5 katerim ni za 'drugega, kakor za to, da posestvp čimpreje z dobičkbm spravijo v denar. .Torej tako na Hesenskem. Kako je p;a v jtem-le oziru pri nas? Mnogo slabše, ker pri nas še nimamo nikakih zakonov in odredb, po katerih bi se skušalo količkaj na prste stopati tem Špekulantom s posestvi, čeravno bi bilo to zelo potrebno. V potrdilo tega naj navedem samo en izgled. V neki vasi je začutil mlad posestnik potrebo, ‘da proda svoje posest- .vilno zgoraj, imenovani Karamzin ' v sledečem slučaju: Papež Urban II, je izvolil Bari, kamor je dvakrat potoval na grob sv. Nikolaja, ob svojem drugem potovanju kot mesto za koncil, katerega se je, kakor se sme sklepati* udeležil tudi perejaslovanski metropolit Elrem. Dokaza|no je, da je ta v svojo pratiko sprejel praznik sv, Nikolaja, ki ga je takrat vpeljala rimska cerkev, med tem, ko ga Grki niso obhajali, — „Ali bi Elrem“, poprašuje Werner, „od rimske cerkve vpeljjan iprajznik sprejel to istočasno' na1 istem koncilu v Bariju izrečen katoliški nauk o sv, Duhu. zavrgel? Tako potrjuje i čisto posebno češčenje sv. Nikolaja med Rusi istotako kongruenten nauk ruske, kakor rimske cerkve o sv. Duhu, raivno tako, kakor, verstvo rimskih legatov v Kiewu v začetku sovraštva Cerularijievega, öJa se ruska cerkev ni strinjala z uporom proti papeževemu sedežu.1“1 — Papež je ravno takrat poslal velikim knezom v Kiewu štola Teodora s sv, relikvijami. Dokaz za enotnost med rusko in rimsko cerkvijo v XI. stoletju so tudi goste poroke med ruskimi in zapadnimi dvori, (brez vsake dispenze, brez nove veroizpovedi, brez vsake ovire od strani cerkve. Omenjam le najpoglavitnejše: iKazimir Obnovitelj se je poročil z Marijo Drobnohnevno, sestro Jar roslava; Henrik I., kralj francoski, z rusko kneginjo Ano; Henrik IV., kralj nemški, z Nežo, hčerko kneza Vsevlada (knez v Moskvi); poljski kralj Boleslav III., z najstarejšo hčerko Svatopluka I (zaradi bližnjega sorodstva s papeževo 1 ’dispenzo); bgrski kralj Koloman z drugo hčerjo Svatoplukovo. „Ako se ozremo < na one strogo katoliške čase in mnenje ljudstva“, opomni I čisto pravilno Pelesz (I., str, 174), „to če na drugi strani premislimo, da rimski papeži niso proti tem porokam, marveč podelijo celo dispenzo v bližnjem sorodstvu, kakor je bil na Poljskem tak slučaj,1 česar bi gotovo ne storili, ako bi eksistirale v verskem oziru neenakosti. Iz tega moramo logično sklepati, da Rusija še takrat ni poznala razkola, da Je bila Še katoliška.“ Po smrti metropolita Hilarija je zopet nastopi-Ra že ; naznanjeno, priredi Krčevinsko bralno društvo pri Ptuju ( v nedeljo, dne 29l. !t. m. v ptujskem Narodnem domu veliko Slomšekovo slavnost j s sledečim vsporedom: L. Pozdrav. 2. Slavlnostni govor, govori velečastiti gospod! dr. Josip Hohnjec. 3. Deklamacije in petje. 4. Igra (originalna) „.Nekdaj in sedaj“, spisal K B. 5. Alegorija v čast Slomšeku. Začetek ob %4. uri pop. Ker obeta biti slavnost ivelezanimiva, Vabi uljudno n», mnogobrojni obisk — odbor. Št. Iljske novice. Hmelj ski nasadi v St. liju. To je nekaj; novega! Veleposestnik Kolerič v Cirkhici je napravil letos velik hmeljski nasali* na; svojem posestvu ob železnici. Prvo leto so sadike izborno rastle. Ali bode hmelju naše podnebje in zemlja ugajala, je Še vprar šanje. Župan na Vrtičah, gospod Cilenšek, imai že več let velike hmeljske nasade, iz katerih je dobil že lepe tisočake. Dne 8. novembra priredijo šentiljski Slovenci in Slovenke večjo Slomšekovo slavnost v korist ASlo-venski Straži.“ Vrli delavci. V Fiirthovi tovarni poznani liberalni škric in njega tovariši našega delavnega gospoda Zaherla, 'nas kmete in kmečko mladino. Liberalni dopisnik žveči grdo laž, češ, da je naprednim nazadnjakom gospod 'Zaherl prepovedal fna slavnostnem prostoru 'dne 17. ,ajvgusta t. 1. nastop k petju, ter da so ti naprednjaki mirno sedeli v logu ter poslušali „klerikalne hujskarije“ ! V odgovor samo to; da so liberalne “trditve očitna laž. Neresnicoljubni liberalni dopisnik naj ve, da je stal Ljutomer in pa njegova okolica že dolga let prej, predno se je tia liberalni škric in njegovi tovariši priklatil v naš trg, delat “zgago in 'nemir, in bo stal še tudi potem, ko teh liberalcev že diavno ne bo več. Kar se pa tiče petja, povemo v 'odgovor samo toliko, da je cerkveno petje, kakor tudi drugo petje, lahko popolnoma brez liberalcev. Ako vas sedaj več ne bo, bo ljudstvo i-melo v cerkvi vsaj lep mir. Upamo, da sedaj ne bo več takega; nedostojnega obnašanja med sv. mašo na koru, kakor je Bilo to mnogokrat do sedaj, in ne bo več treba, da) bi se ljudstvo v bližini kora razburjalo. Nadalje grozi liberanno dopdsunče, da pridemo vsi drugi na rešeto, ako ne bomo mirovali; ? V odgovor toliko: iGledali smo že tiolgo časa označeno vedenje, a smo je potrpežljivo prenašali, kjer pa liberalni trabant in njegovi kolegi ter koleginje, kate- re mislijo samo na diri mlaj in ples, be dajo miru, pa bomo mi vas prerešetali in sicer ne na „go-mejnsko rešeto“, temveö na sito! Ako vam naše pošteno in mirno ljudstvo ter tukajšnje pevsko društvo ne ugaja, lahko greste hitro, odkoder ste prišli.; * pripravljeni smo plačati celo voznino zai 'rajžo. Vi živite od nas, ne mi od,vast! Valšemu novo izvaljenemu naprednemu pevskemu društvu pa želimo dober, tek)! Mogoče boste zopet kje dobili za podporo kak sodček; fbva in od kakšnega velikega liberalca kar kih 10 K are. Naše pevsko društvo pod, vodstvom g. Zaherla in pod predsednilštvom vrlega očeta Velna-rja bo v bodoče na vsak način lahko brez vas delovalo in sicer povsod kjer 'bodo „klerikalne“ prireditve in tudi v cerkvi.. Zahtevamo pa, da nas in g. Zaherla z društvom vred pustite pri miru, kajti za vsako vašo. izmišljeno laž bomo tako odgovorili, da bo vam šumelo po ušesih. Ako so liberalci ti stokrat, ko se je delila norija, vsak trikrat „Tuikaj!“ zakričali, ne moremo mi pomagajti ! Pika. — Kmet iz okolice. Vpokojen je bil tukajšnji zemljiški knjigovodja gospod Tischataritsch. Ker se mju je pa naenkrat pri nas zamerilo, odselil se je med pristne Nemce v Lipnico, kjer lahko premišljuje o plodu svojega delovanja tukaj. Kot sin slovenskih starišev iz Slovenskih goric je pozabil na svoj slovenski rod in materni jezik ter delal v nemškonaeionalnih društvih, kakor v Schulfvereinu, Siiidmarki itd. kot odbornik proti‘Slovencem. Pri nemških prireditvah je navadno nastopil kot „Volksredner,“ Kako težko ga, bo sedaj nemška družba pogrešala ! ? Pogrešali pai gai bodo (judi tisti Slovenci, ki so živeli ž njim v pobratimstvu ! ! T jkšno je narodno delo naših naprednjakov! Ali se boste tudi z gospodom Urschützom bratili? Stročja ves. Naša Frajnc 'Jožefova šola v Ljutomeru, na katero smo zelo ponosni, je priredila ob koncu šolskega 1 leta lepo uspelo 1 Slomšekovo slavnost. Obž ^ujemo le, da ista ni bila, javna, temveč več ali ma[nj le interna. Krasno je bilo petje in pa deklamacije nedolžnih otrok. (Velepomembna, sta bila govora gospoda ravnatelja Robiča in č^Sjtitega gosp. kateheta Lovreca. Skoda, da to niso slišjali oni zaslepljenci, ki pošiljajo svoje otroke v nemško mučilnico in to le radi onih cunj, Ki jih dobe otroci o božiču, v glavo pa nič. Slovenski otroci spanja j o v slovensko šolo! • Omožil novice Ormož. Mladeniška in Dekliška zveza ' v Ormožu priredite veliko Slomšekovo slavnost v nedeljo dne 22. t. mi-, ob 3. uri popoldne v gostilniških prostorih gospoda Antona Skorčiča v Ormožu. Spored: l, Pozdrav. 2. Slavnostni govor .Dr. 'Ji. Ev. Krek iz Ljubljane, 3, Dr. Krekova igra: \ „!Tri sestre.“ 4. Doba slovenskih taborov 'in naša mladina. ((Govori gospod dr. J, Hohnjec iz Maribora.) 5. Srečolov, šar lijva ,pošta, prodaja cvetlic itd', itd. Iz prijaznosti sodeluje pevski zbor od Sv. Tiomaža. Med odmori pa svira godba hardeške požarne brambe. Usjtojpnina: sedeži prve vrste 50 vinarjev, ostali sedeži pa 30 v. Dolžnost vsajkega Slovenca je, da pride na. to veliko Slomšekovo slavnost! Ormož. Iz raznih kraljev našega okraja dobivamo pritožbe gierte sodnika Ziemljiča, |Žalostno je pa,Č, če moramo priproste naše ljudi slišati, 'da imajo več zaupanja do nemškega sodnika kot do slovenskega. Naši poslajnci nastopajo z vse,mi silami nasproti nemškUitarskim sodnikom radi krivic, katere se gode ljudstvu i ‘po naših sodiščih. 'Ali naj mirno gledajo, kako nastopa slovenski sodnik nasproti slovenskemu ljudstvu, Če ga spravi politična strast iz ravnotežja? Značilno za niaš okraj je: dr. Pupaher-ja, proti katerega imenovanju so vsi slovenski listi rohneli, (spoštuje slovensko ljudstvo radi njegove objektivnosti v uradu, velikega Slovenca in liberalca Zemljiča se pa stranke boje, Dragi kraji. Hoče. V nedeljo, dne 22, t. m. po večernicah bo zborovanje Orla in Mladeniške zveze. 'Nazadnje bo volitev novega predsednika Drla. 'Mladeniči in možje, pridite v obilnem 'številu! Ob enem bo zanimiv govor in poučno predavanje ' o Dunaju in o svetovnem evharističnem kongresu..Na svidenje! —'Na zelar ! Sv. Martin pod Vurbergom. ’ Bralno' društvo priredi v nedeljo dne 22, t. m, igro : 1 „Trije tički.“ Na vsporedu je še govor in petje. 'Zfačetek ob pol 4. uri po,poldne. Prijatelji poštene zabatve odf blizu in deleč, pridite mnogoštevilno! ! V nedeljo vsi k Sv. Martinu! Konjice. S 1. septembrom t. 1. je prevzel tukajšnjo gostilno v Narodnem domu zavedni Slovenec gospod 'Zdravko Vasle bivši gostilničar in urar v Mozirju. Izvrševal bo gostilniško in urarsko obrt in ga kot zavednega Slovenca in vestnega obrtnika kar najtopleje priporočamo. St. Jurij ob južni železnici. Vabimo k gospodarskem shodu, kateri se vrši v nedeljo, dne 22. t. m. po rani sv. maši iv Katoliškem' domu. Dnevni red: Skupna prodaja živine in pospeševanje živinoreje. Govori živinorejski inštruktor, gospod Mauchler iz Maribora. Kmetje, gospodinje, fantje in dekleta, — pridite v obilnem številu na to važno gospodarsko zborovanje ! Polzela. V nedeljo, dne 22. t. m, se na Polzeli z veliko narodno veselico otvori novi gasilni 'dom gasilnega društva. Gornja Radgona. Za I („(Slovensko Stražo“ je daroval gospod H. Robinšek 1 K, Bog ga žikil Sv. Miklavž nad Laškim. Katoliško izobraževalno in gospodarsko društvo 'priredi v nedeljo dne 22, t. m. po večernicah Slomšekovo slavnost. Dekleta predstavljajo igro „Dve materi.“ Cisti dobiček je namenjen „Slovenski Straži.“ Vabi se k obilni udeležbi od blizu in daleč! Laško. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 22. t. m. (v „pivnici § 11“' S Slomšekovo slavnost. Na vsporejiu je petje, deklamacija, slavnostni govor in trije mični dramatični prizori, v katerih se bo proslavljal slavni (vladika Anton Martin Slomšek. Zato prisrčno vabimo domačine in sosede, !da počastijo Slomšekofvo slavnost s svojim obiskom. Začetek točno ob 4, uri popoldne. Priojite mnogoštevilno; — Odbor, Rogatec. Katoliško bralno in gospodarsko društvo s sedežem v; Rogatcu obhaja,1 iv: nedeljo, dne 22. t. m, 'Slomšekovo slavnost in oh enem 201etnico svojega obstanka. V ta namen se priredi v Gaberju v gostilni Elizabete Gobec (nekdaj i„(pri iTinČu“) veselico s petjem in igro .„Tri sestre,“ Začetek je ob 3. u-ri popoldne. K 'prav obi]|ni udeležbi vabi — društveni odbor. Žiče. Bralno društvo priredil v. nedeljo dne 29. t. m. po večernicah, — v slučaju, da bi ta dan deževalo, pa naslednjo nedeljo, dne 6. oktobra) veliko Slomšekovo slavnost s predavanjem, petjem in gledališko predstavo ter godbo n,a vrtu gostilničarja gospoda (Janeza Klinca v Draževasi, Vabi se na o-bilno udeležbo proti nizki vstopnini. Brežice. V nedeljo dne 29. t. m. priredita naša podružnica „Slovenske Straže“ ter izobraževalno društvo 'Slomišekovo slavnost. Na vsporedu bo poleg govora in deklamuicij z živo podobo ena igra, petje, šaljiv srečolov in drugo. Že danes vabimo domačine in sosede. Natančnejši spored še objavimo, Rajhenburg. Vabimo na. gospodarski shod, ki se vrši v nedeljo, dne 29. septembri!, v uvorani nove kaplanije. Dnevni red: Skupna prodaja živine in pospeševanje živinoreje. Govori živinorejski inštruktor gospod Mauchler iz Maribora. Kmetje, gospodinje, fantje in dekleta, udeležite se polnoštevilno tega važnega predavanja! Velenje. Ključavničarski pomočnik na potovanju Josip Honigschmidt je padel v Velenju v oskr-bov.jlinici (Verpflegsstation) dne 14. t. *m. po stopni-cajh, pri Čemur si je zlomil levo stegno. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Gornjigrad. Kakor smo zadnjič' ( poročali v „Straži“, so Cuježevega Jožeta bučele pri Tišlerju hudo opikale. Iz zadnje številke „Narodnega Lista“ pa smo spoznali, da je že 'popolnoma okreval. Čestitamo! Sv. Križ na Murskem polju. (Bralno! društvo priredi v nedeljo, dne 22. t. m. (veliko Slomšekovo slavnost in obhaja ob enem slovjesno otvoritev dvorane, ki sta jo posojilnica v Križevcih ! in j bralno društvo skupno postavila, (daj služi pouku in zabavi krščanske ' mladine. (Začetek takoj po večernicah. Sedeži po 1 K, 'stojišča po 40 vinarjev. Preplačila se z ozirom na stavjbene stroške hvaležno sprejemajo. Na vsporedu so govori častitega gospoda Frana Stuheca in gospoda Vladimirji Pušenjaka, 'pesmi, deklamacije in igra „Na smrt obsojeni!“ Svira slavna šentandraževska godba. Galicija. Veselica, katero je priredilo v nedeljo dne 15, t, m. naše društvo iv, Pernovem v; spomin Slomšekove 501'etnice, je uspela nad vse pričakovanje lepo. Prihiteli so v, našo sredino 'vrli Drli iz celjskega in savinjskega okrožja, da, pozdravijo svojega najmlsjjšega bratca, gališkega Orla, ki se jel (ta dan ustanovil in mu pokažejo pot v bodočnost. Slavnostni govor je Imel namesto gospoda dr. Verstovjšeka, ki je bil zadržan, naš častiti gospod ka/plan, ki je orisal Slomšekove zasluge za naš slovenski narod v lepih besedah. Igralci in igralke so v igri „Tri sestre“ izvrstno rešili svoje vloge, 'Med odmori in pri prosti zabavi ' so pa vrli celjski tamburaši ' udarjali na strune. Po igri so izdajali Orli proste vaje in na drogu tako vrlo, da so želi splošno priznanje gledalcev. 'Ob koncu se 'je ustanovil Orel za Galicijo, ki šteje že 21 udov. 'Odbor > se , je j izvolil ■ sledeči : predsednik D. Krajnc, podpredsednik Fr. Videnšek, načelnik D. Križan, podnačelnjk Fr. Suberger, tajnik častiti gospod N. Zajc, blagajnik M, Stefančič, odbornik J. Aubreht. Novoizvoljeni odbor nam daje upanje, da bo Orel vrlo uspeval. Gosti so nas mnogoštevilno počastili iz, Žalca, Petrovč, Ložnice, Zg. Ponikve, Dobrne, Smartna in St. Petra. Fantje, sedaj pa na delo„ da pokažete svetu, da Galicija ni še zacjnja, ampak je v prvih vrstah! St. Janž na Vinski gori. N eitel j a dne 15. t. m. je bila za našo faro velevažen, zgodovinski dan — kajti ta dan smo si ustanovili tudi mi prepotrebno: Slovensko katoliško izobraževalno društvo. Zbralo se je po večernicah blizu 150 ljudi v cerkveni hiši, kjer nam je domači gospod bogoslovec 1 Karol Arlič v prepričevalnem govoru 'pokazal potrebo in obenem razložil pravdal izobraževalnega društva, (Govornik je tako navdušil poslušalce, da je tafkoj pristopilo 50 udov in sicer 16 ženskega in 34 moškega spola, kar je za naš kraj jako lepo Šjtevilo. Vlendar jih je še veliko, ki jih pogrešamo v naših vrstah. Teda trdno upamo, da bo — predno bo še minulo leto 1912 — štelo naše društvo nad 100 članov. Na predlog govornika se je potem enoglasno izvolil sledeči odbor : Sedovnik Anton, predsednik; i Videmšek Ivan, podpredsednik; Kroflič Marka, tajnik; Videmšek Rafko, tajnikov namestnik; častiti gospod (Gosak Franjo, blagajnik; Kroflič. Jožef, 'blagajnikov ; 'namestnik; Lednik Ivan, knjižničar ; ! Javornik Blaž in Rednak Janez, pregledovalca računov. Cel odbor nam ]e porok, da je društvo v pravih rokah, da ne bode — „spalo“, ampak da bo življenje v njem prav živahno. 'Naročili smo se takoj tri izvode „Slovenskega Gospodarja“, druge Časnike ftaj, kakor: „Straža“, „Bogoljub“, „Naš Dom“, „Slovenec“ itd. bo pa do Novega leta dal blagohotno na razpolago velečastiti gospod 'župnik in še-le ob povem letu si bomo naročili razne liste. Društvena knjižnica pa se bo otvorila tekom 14 dni ; nekoliko knjig že imamo, ki so jih darovali: Velečastiti gospod župnik Gosak, gospod bogoslovec Arlič ini Slovenska krščansko-socialna zveza v Mariboru, Društvo 'imamo torej, sedaj pa le pridno hodite čitat časnike, 'ki so že sedaj na razpolago ! Slovenjgradec. V nedeljo, dne 15. t. m. se je vršil gospodarski shod v prostorih posojilnice. Z-bralo se je veliko uglednih kmetov. Po pozdravu živinozdravnica gospoda Pirnata povzame besedo živinorejski inštruktor gospod Mauchler iz Maribora. Govornik nam razloži pomen povzdige živinoreje v alpskih deželah. Nato nam še predava, kakega romena je za sedanje čase zadružna vnovčevalnica za živino. Poslušalci so z zanimanjem sledili govorniku. Ko je 'še pristopilo precejšnje število kmetov k Osrednji zadrugi za vnovjčevanje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru, se je shod zaključil. St. Ilj pod Turjakom. Shdci, ki je bil sklican v nedeljo, dne IS» t. m., *ob 3, uri popoldan, se je prav 'dobro obnesel. '.Živinorejski inštruktor gospod Mauchler iz Maribora je orisal pomen živinoreje za naše narodtno gospodarstvo. Kot vzgled je navedel: Švico, Kranjsko, Koroško itd. [Nato je Še natančno razložil pomen in namen Osrednje zadruge v Mariboru. Da se kmetje zanimajo za Osrednjo zadrugo za vnovčevanje živine in pospeševanje živinoreje, so pokazali s tem, obl je po 'shodu pristopilo 8 kmetov k imenovani zadrugi. Kranjsko. Detomor v begunjski kaznilnici? (Po Gorenjskem se širijo vesti, da so v begunjski kaznilnici prišli na sled detomoru. Neka tuja kaznjenka je imela baje v preiskovalnem zaporu razmerje z nekim (paznikom. Nedavno je nenadoma povila dete in je s kaznjenko, s katero 'je bila skupaj v celici, umorila dete. Truplo sta kaznjenki skrili v stranišču, kjer so truplo sedaj zasledili. Narodno gospodarstvo. Za jesensko gnojenje. Gnojenje z umetnimi gnojili se je v zadnjih letih že precej dazišiirilo ; in mnogo se piše in razprajvlja, o porabi umetnih gnojil, toda mnogo je še takšnih kmetovalcev, ki se ne brigajo za noben nas/vet. Najstarejše, torej najbolj znano umetno gnojilo je Tiomsasova žlindra, ki je sicer izvrstno gnojilo, vendar sa)mo to ne zadostuje že vsem rastlinskim zahtevam.. Naši kmetovalci tako radi kupujejo samo Tomasovo žlindro za svoje travnike ter prav 'nič ne mislijo — čeravno so že o tem slišali — da dajo z žlindro rastlinam le fosforove kisline. Rastline potrebujejo pa tudi kalija in dušika, in kje naj te snovi v zaf tostni meri dobe, če jim jih ne dovedemo v obliki gnojil. Hvalevredno je pognojiti jeseni travnik s Tomasovo, žlindro, vendar ji nikdar ne pozabi primešati še kalijeve sob; na 1 ha = 1SA orala se vzame navadno 200 do 250 kg 40% km lijeve soli in 600 do 700 kg Tomosove žlindre. Navadno prima(njkuje nagim travnikom tudi Še dušika, ki ga najbolje damo v obliki čilskega solitra, ki je najbolj hitro ujčinkujoče dušičnato gnojilo. Detelje dobijo sicer nekaj dušika iz zraka, vendar ne v taki množini, kolikor bi ga za popolno hrano potrebovale. To gnojilo se najbolje potrosi spomladi dvakrajt; prvič ko začno travniki zeleneti, drugič pa kalke 4 tedne pozneje. Na 1 hektar zadostuje 100 kg. Ce rastlinam vzkratimo to ali ono gnojilo, tedaj zaostajajo v rasti in se ne morejo tako razviti, kakör bi se lahko pri popolni hrani. Današnjim razmeram primerno pa mora vsakdo kolikor le največ mogoče iz zemlje dobiti, da ima kaj dobička. Skoraj povsod je pa krivda kmetovalca, če zemlja ne rodi dovolj. Pripomočkov za to je dovolj, le rabiti jih je treba. Ker se zopet bliža čas, ko bo treba za jesensko setev s plugom nat polje in upreči gnojni voz ter izročiti seme materi zemlji, lahko tudi omenimo, da umetna gnojila tudi pri žitu dobro uspevajo. Umetna gnojila priporočamo tukaj posebno onim, ki jim primapjlkuje domačega gnoja. Seveda se mora tudi tukaj upoštevati načelo, da je treba kalija, dušika in fosforove kisline. Ne izpuščati tega ali onega gnojila), ker je predrago; 'taka varčljiivost je napačna in se maščuje pri žetvi. Vsak kmet ve, da je razlika pri žetvi, če se pognoji veliko ali malo z domačim gnojem, in ravno tako je pri umetnih gnojilih. Vsajkdo hoče, da bi zrasla pšenica, rž ali ječmen prav močno in klasi naj bi bili za ped dolgi. Hoče li biti človek velik in močain, se mu mora dati krepke in zdrave hrane; rastlina je tudi živo bitje in zato mora imeti hrano, kakršno ji je narava določila. Oz^mam se gnoji z umetnimi gnojili ofojbolje pred setvijo; : kalijeva sol se pomeša s iTomasovo Žlindro ter se podorje ali pa vsaj dobro zavleče in sicer se vzame na 1 ta 150 do 200 kg kalijeve soli, 500 do 600 kg Tomasove žlindre in 100 do 150 kg čilskega solitra. Pri setvinaj se potrosi le tretjina čilskega solitra, druga tretjina spomladi, ko začno setve zeleneti, in zadnja tretjina približno jeden meseo pozneje. Ko na spomladi trosimo čilski soliter, pazimo, da bodo rastline ob tem času suhe, . ^ , , renm j© najbolj spraviti čez zimo čebelne panje, Če ni dobrega Čebelnjaka? !Ce se ne da ' čebelnjak s kako rečjo dovolj zavarovati preidi hudim zimskim mrazom, potem se smejo 'čebelni panji tudi v hiši v kakem primernem prostoru čez zimo hraniti, kjer je mirno, suho in kjer ne smrzuje, Dotični prostor se sporni ajdi ne sme prezgodaj segreti, zato radi hranijo čebelne panje v suhih kleteh, kjer pa seveda ne sm,e biti miši in podgap ' in tudi ne I druge škodljive golazni. „Pridelovanje in ! razpečavanje namiznjega grozdja ter vzgoja trt na špalirju.“ To je naslov 12. zvezka) Kmetijske knjižnice, ki jjo izdaja c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani. [Knjižico je z znano natančnostjo in zelo pregledno ' spisal gospod Bohuslav Skalicky, c. kr. vinarski nadzornik za Krànjsko, ter jo je opremil z 41 podobami, tako da knjižica ne opisuje le vzgoje trt Ter pridelovanja in razpečavanja)I grozdja, ampak vse to tudi nazorno kaže v podobah. Čudno je, da se v naših vinorodnih krajih, ki se že izdavna pečajo z vinstvom, še zmiraj tako pomanjkljivo ravnla s trtnimi špalirji, za pridelovanje namiznega grozdja se pa vinogradniki tako malo zanimajo, da ga v veliki meri k nam uvar žajo iz drugih dežel, celo v vinorodne kraje same. Kako se vse tov umno uravna, je gospod Skalicky nia-tančno opisal v svoji knjižici. Opisal je posamezne trtne vrste, pripravne za pridelovanje namiznega grozdja in za vzgojo na Špalirju; potem] ameriške podloge, ki so pripravne za te Vrste; ■ kako se pripravi svet za saditev; kako se trte sade, goje, oskrbujejo in gnoje; kako se varujejo Škodljivcev in bolezni; kako se grozdje trga, razpošilja in spravlja; in končno, kako se grozdje ( tudi rabi za zdravilo. Ce je knjižica koristna že vinogradnikom, koliko še bolj potrebna in koristna je onim ljubiteljem grozdja, ki si iz veselja goje po nekaj trt na prikladnih, solnčnih krajih,, Marsikdo si zasadi ali bi si rad zar sadil nekaj trt, ’ pa ne ve, kako naj z njimi ravna. Iz te zadrege ga reši knjižica gospoda Skaliekjega, ki mu za vsa op rapida midi1 potrebnih' navodil, — Navzlic temu, da knjižica obsega 64 strani in ima 41 podob, stane venclar-le samo 50 vinarjev, da jo pač vsak vinogradnik .ali ljubitelj vinske trte lajhko kupi.. Denar je treba naprej poslati, ker se knjižica na upanje ne daje», po povzetju pa pre/rpč stane. Naroča se pri c. kr. kmeti.ski družbi kranjski | v 'Ljubljani. MOJA STARA izkušnja je in ostane, da za odstranitev poletnih peg, kakor tudi za dosego in ohranitev nežne,mehke kože in belega polta ni boljšega mila, kakor je svetovno-znano Steckenpferd-milo, znamko Steckenpferd,od Bergmann & Co., Tetschen ob Labi. Komad stane 80 vin., dobi se v lekarnah, v drožerijah, v parfum, in sličnih trgovinah. Tudi se je zelo dobre obnesla Bergmanns Lilienereme „Manera“ za ohranitev nežnih, belih rok gospa; v tubah po 70 vin. se povsod dobi. 67 Razgled po sveta. Časnikarstvo na morju. Iz Londona poročajo: Najnovejši veliki dnevnik ! je1 j .„(Cunaifäi Daily Bulletin^, ki odslej ne bo več izhajal kot mal listič z naj-novejšiimi Marconijevimi brzojavkami, temveč kakor pravi veliki dnevnik. Na krovu parnika „Lusitania;“ izhaja ta list vsak dan med vožnjo preko Oceana v obsegu. 16 strani | ter prinaša vse ' (novice iz celega sveta, ki jih dobi potom brezžičnega brzojava). Potniki dobe v tem listu vsa važnejša športna,, borzna in druga poročila o pomembnejših svetovnih dogodkih. List ima tudi ilustracije, gledališke notice in feuilleton 0. „Cunard Daily Bulletin“ je dosegel med potniki „Lusitanije“ sijajen vspeh ter ga bodo uvedli na vseh parnikih Cunardove družbe, ki vzdržujejo promet preko Atlantskega morja. Koliko je milijarderjev ? Dostikrat se govori in piše o milijarderjih, v respici pa jih je zelo malo na svetu. Ljudi, ki bi imeli eno milijardo, lahko seštejemo na prstih ene roke. Pravzaprav so samo trije milijarderji in vsi trije so 'Amerikanci. Prvi je Rockefeller, ki ije brezdvomno najbogatejšji človek na svetu, ker ima Štiri milijarde premoženja. Drugi je jekleni kralj Carnegie, ki je samo navaden milijarder, a bi bil gotovo večkratni, ako bi zadnjih 20 let ne daroval velik del svojega premoženja ; za filantropske ustanove. Končno je Pierpont Morgan, ki ima tudi eno milijardo. Nasprotno pa. ni v Evropi, odkar se je razdelilo premoženje näjveöje bančne hiše (Rothschildove), niti epega milijarderja in tudi v Orijentu ni nobenega zasebnega premoženja, ki bi obsegalo celo milijardo. Nekoč se je pripisovalo znamenitemu kitajskemu državniku Imenom Li-Hun-Ca-nu kolosalno imetje, ki pa je. obstojalo Sapno v pre- mogovnikih. Ti premogovniki v Kajpingu. pa niso bili nikdar več vredni kot 80 milijonov, Po smrti Li-Hun-Cana pa je kitajska vladal zatrjevala, da so ti premogovniki,; ki jih je prodal neki angleški družbi, dfržavpa last in da Li-Hun-Can sploh ni imel nobene pravice, prodati jih na 'svoj račun. Veliko Večje pa je število ljudi, ki imajjo pol ali četrt milijarde. Teh je okoli sto , ali pa še več, Onih, ki imajo 100 milijonov premoženja, 'je nekoliko več in jih je nekaj nad sto. Okoli 2000 oseb pa ima; premoženja od 50 do 100 milijonov,’ Velikansko razstreljevanje. V ameriškem kamenolomu v Tenini, država Washington so raztrelili letos 17. februarja ogromno pečino, ki je tehtala petsto tisoč ton. Pečina je iz peščenjaka in jo bodo rabili pri zgradbi pristanišča. Pečino so razdelili na več velikih kosov in jih spravili v tako lego, da jih bodo lahko odvozili. Iz tega kamenoloma so odvzeli že 100.000 kubičnih metrov peščenjaka, na dan kamenoloma pa je ostala še velikanka pečina, ki je imela obliko velikega nosa in je bila visoka nekaj nad 25 m, na dnn se je pa raztezala čez 152 m. Preden so mogli to pečino razstreliti so zvrtali dva predora ki sta potekla pravokotno k zunanji plošči pečine. En predor je bil dolg 46 metrov in je imel tri pare stranskih vdolbin v dolgosti 9 do 15 metrov. 60 metrov od tega predora je bil drug predor, ki je bil 56 metrov dolg in je imel 4 pare stranskih vdolbin po 15 metrov dolgih. V stranske vdolbine obeh predorov so nasuli 21-550 kg črnega smodnika in 600 kg dinamita. Prazni prostor vdolbin so zaprli s skalami. Smodnik in dinamit so vžgali z električnim netivom. Ob pol treh popoldne so spustili električni tok skozi ogromno tklado. Na stotine gledalcev se je nabralo, ki so z začudenjem zrli, ko se je velikanska pečina zamajala in ko so posamezni kosi švignili 4 do 6 metrov visoko v zrak. Takoj po eksploziciji je zagrnil gost črn dim vso okolico. Več manjših kosov je odneslo čez 100 m daleč in so neznatno poškodovali več bližnjih poslopij. Papež in Številka 9. Zanimivo ’anekdoto se pripoveduje iz življenja sedanjega papeža, ki se je po poročilih dogodila v letošnjem avgustu. Znano je, da je bil papež Pij X. 9i let kaplan, 9! let župnik, 9 let škof, 9 let patrijarh. Dne 4. avgusta 1903 je postal papež, torej bi bilo Jetos 9 let in — —, Tako so letos poročali listi in tudi papež sam je Sčital par Sni po 4. avgustu to notico, 'a se izrazil proti nekemu' prelatu: „(Ali ste čitali to reč o meni in številki 9? Tp je lepa historija, resnična pa vendar ni,.“ Tatvine pri državni železnici v (Galiciji, Iz Lvova poročajo V zadnjem času. so se pri državnih železnicah izvršile velike tatvine, ne da bi prišli storilcem na sled. Ravnateljstvo državne železnice je poslalo nato nekega sekcij skega svetnika v Lvov. ,Tia je dognal, da ima več porcelanastih predmetov, M so bili pred kratkim ukradeni, blagajnik Libauer — v svoji pisarni. Libauér jel tast ravnateljevega namestnika lvovskega ravnateljstva f državne železnice Ma-kurszu. 'Ohia sta na dopustu.. Listi trdijo, da sta oba uradnika udeležena pri tatvini. Nemiri v Budimpešti. Posledice kravalov in;Jškandalov v zbornici so bili nemiri v budimpeštanskih ulicah. (Vlada je odredila dalekosežne varnostne odredbe in se ziato od socialdemokratov inscenirani protest ulice ( ni izvršil v takem obsegu, kakor se je hotelo, vendar do spopadov med policijo I in razgrajajočim delavstvom je prišlo. Pa torkovi seji zbornice je izdala socialna demokracija oster revolucionaren oklic, iki je že itak razdražene duhove še bolj razburil. (Vlada je pa od svoje strani tudi dala naj-strožja n avo dl a in je bilo naročeno vojaštvu, naj takoj strelja, ee bodo demonstranti nastopali nasilno in metali kamenje. V sredo popololne so najprvo demonstrirali visokošOlci. Kakih 300 do 400 visokošolcev je priredilo po mestu obhod in je priredilo nekaterim voditeljem opozicije o-vacije. Zvečer ob 7. uri so priredili demonstracije delavci. Kakih 3000 delavcev je hotelo prodreti proti sredini mesta. Policija jim je pa zastavila pot in jih je razkropila. Prišlo je do spopadov, med kjnierimi je policija potegnila sablje in je padlo tudi nekaj strelov. Ranjenih je bilo balìe okrog 30 oseb I, na obeh straneh;, med njimi nekateri prelej nevarno. Generalne stavke socialna demokracija še ni proglasila. Včeraj zvečer je bil v Budimpešti mir. Koliko je stalo odkritje Amerike. Mnogo se piše o poročilu, 'da stane odkritje A-merike säpno 7.500 dolarjev, to se pravi, da stane toliko vsa oprema, ki je bil z njo založen Krištof Kolumb. Ampak pravilno pač pi, določiti stroške za njegovo podjetje tako natanko po dolarjih in centih,1 še zlasti če se ne povdari, da je odnosna razlika med dolarjem sedaj in kar je bil vreden tedaj.i 7,000 dolarjev je bila grofovska svota pred 400 leti. Morda je bilo težje za Kolumba spraviti skupaj ta znesek, nego bi bilo za kakega znanstvenika dobiti 4,000,000 'dandanašnji. (Nihče razun kraljevske rodbine ni mogel toliko potrošiti za negotovo podjetje, dočim dandanes vsako številce ljucfi na cesti lahko stavi toliko svotico na izvolitev, j kakega ' novega predsednika. Razširja; se poročilo morda v svrho, da se obrne pozornost na priprostost prejšnjih ekspediciji, v. primeri z izrednimi stroški modernih izsledovalnih potovanj. Številke so /dragocene s tega stališča. Pa vendar niso prajvične moderni ekspediciji, kajti Kolumbova ekspedicija je bila opremljena času primerno, baš kakor je moderna ekspedicija. Kolumb se ni pritoževal čez opremo. Imel je vse instrumente, ki jih je bilo dobiti ne glede na ceno-. Njegove ladije so bile tatso dobre, kakor povprečne ladije njegovih časov, živežna zaloga je bila tudi prav taka, kakor je živežna zaloga drugih ladij. Njegovi mornarji so bili najeti ' zaradi njihove sposobnosti kot pomorščakov in niso bili nabrani tako, da bi se štedil denar. Ko bi bdi imel mnogo več denarja, bi mogel imeti samo več ladij; pa né mogel bi biti bolje opremljen, A kdor misli, da stane odkritje Amerike samo nekaj več nego 7,000 dolarjev, on ne ve, koliko star ne dosežba kake dotlej nezaslišane stvari. Pijonir v slehernem področju plača visoko ceno — i navadno, in ,v! Kolumbovem slučaju gotovo, svoje življenje. Vsakdo, ki se vnema za kako idejo, mora piar Sati zanjo, pa naj se ideja posreči, (kakor Kolumbo-via, ali končno izjalovi. Celo Človek, ki se vnema za kako politično idejo, plača veliko zanjo in nekatere politične ideje, ki so pomagale preosnovati svet, so poslale svoje pospešitelje v ubožnico ali pa v samoto potrtih src. Samo Krištof Kolumb je vedel, koliko stane odi kritje Amerike. Ti stroški se niso mogli preračunih, ko je veliki mož zatisnil svoje oči zadnjikrat pred nehvaležnim svetom, več obubožan, potrt na 'duhu, z izmučeno dušo vsled nehvaležnosti drugih, ampak v zavesti, 'da je izvršil najlvečje odkritje vseh vekov,- Direktorij za prihodnji teden y Lavant. škofiji. 23. Fer. 2. S. Lini Pp. M. sem. e. r. Invit. Hym. et li. de Coi. Ant. Ps. et V. de Fer. rei. ppr. le. ; 9. L. et com. simpl. in L. (et Hor. oia. de Fer. a cap. de Coi. Snffr. Ad Prim. Preo. I. le.) et M. Gl. 3. Or. A ennetis. Vesp. de seq. (in P. L., ppr. lc.,m.3. v.) s. com. Compì, de Dom. 24 Fer. 3. Transitilo S. Rnperti Ep. C. dupl. 1. el. e. a. oia. nt ppr. le. Ad Land, et Hor. Ps. de Dom. rei. ppr. le. In M. Gl. (omitt. imper.) Cr. In 2. Vesp. com. seq. (ppr. le.) Ad Compì, (de Dom.) et per crastin. Hym. term, lesa .. qui natns. 25 Fer. 4. Fest. B. ffl. V. de Mercede (d. a. ex heri) dnpl. mai. c. a. oia. nt ppr. le. Ad Land, et Hor. Ps. de Dom. rei. nt ppr. le. et in Dir. not. (usque ad) Compì, de Dom. 26 Fer. 5. Translatio S. Virgili! Ep. C. dnpl. mai. e. a. Invit. Hym. (m. 3. v.) et IL de Coi. Ant. Ps et t. de Fer. LI. 1. N. de Dom. 5. Sept. rei. nt in P. L. not. ; 9. L. (2 iung ) ét com. simpl. in L. (et Hor. oia. de Fer. a cap. de Coi.) et M. Gl. In 2. Vesp. com. seq. Compì, de Fer. 27 Fer. 6. Ss. Cosmae et Damiani Mm. sem. e r. oia.ut Fer. 2. praee. (LI, 1. N. de Fer. 6. post Dom. 5. Sept.) et in Dir. not. (usque ad) Vesp. (Ant. et Ps. de Fer. a cap), de seq Compì, de Fer. 28 Sabb. S. Wenceslai Dno. M. dnpl. c. r. Invit. Hym. et IL de Coi. Ant. Ps. et V. de Sabb. rei. ut in Dir. not. (nsque ad) Compì, de Dom. 29 >ì> Dom. 18. p. Pent, et 1. Oct. Dedicatio S M chaeUs Archangeli dupl. 2. cl. c. a. Off. ppr. oia. ut in Dir. not. In M. (iuxta -Dir.) omitt. imper. In 2. Vesp. (ppr. le.) com. Dom. (ppr. le.) et seq. (Ant. O Doctor.) Compì, de Dom. Četudi solnce naj lepše sije. Bf"** četudi kragen djan, ali nimate znanca, ki bi se tudi v tako lepem, času ne ( bil ' pre-\ Illaidii, morda sam ne ve kedaj? V vsakem H poletnem času se človek prav lahko nahlar di in vedno je treba paziti, da je kaj pri rokah. Da se zamoreš obvarovati preti pre-hlajenjem, imej Vedno pri sebi I že 25 let n znano izborno zdravilno sredstvo, to so kV’ Faysove pristne sodenske mineralne pastili le, ki se dobe v vsaki lekarni in drožeriji, Ü Škatljica stane le 1 K 25 v,. Slovenci pozor! Pristna srebrna ura K 7'— Pristna srebr. ura ženskaK7-— Pristna srebrna verižicaK 2'— Pristna srebrna verižica__ damska K 3'40 Zlata ura . K 28-— Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom prodajal rapasirane ure po zelo« nizki ceni. Očale! Budilke (Uhane! Urar, očalar in zlatar panjo Bureš Ms®s« TegetHofova cesta št. 39. Le pristna s to le 61j Katoličani ! Slovenci ! H kateremu krojaču se naj obrnemo? K Jos. Macuh Maribor, Stolna ulica 5 nasproti Ljudski posojilnici Priporoča se preč. duhovščini in sl. občinstvu za obilen obisk; osobito se priporoča vsem cenjenim odsekom „Orla0 za nabavo kompletnih krojev, kot čepic, bluzk itd, za javne nastope in prireditve. Imam nadalje veliko zalogo črnega- in modnega blaga, iz solidnih tovarn. Cene nizke! Delo soiidno in vestno! Postrežba točna! g® Nahrbtniki ® 1 najboljše kakovosti po raznovrstnih cenah, nadalje planinske dopisnice : Savinjskih alp, papirnate čaše in iz aluminija, se - - dobivajo pri tvrdki - - ir ì i t ❖ I 1 IB. Za vrtne veselice: lampijone, konfeti, serpentine karte za tombolo, papirnate - - krožnike, servijete itd. - -Zaloga raznega papirja.- Goričar & Leskovšek Celje, Graška cesta 7 Zvezna trgovina Goričar & Leskovšek Celje, Rotovška ulica št. 2. Malisno štupo, suhe gobe, jabolke namizne in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, hučno zrnje, kc-:: rnzno slamo od storžev, :: smrekove storže, vinski kamen, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petroljevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, maslo Veletrgovin« m špecerijo in x deželnimi pridelki Anton Kolenc CsSs Graška ulica št. 22. m debele! He {frollai h M yr Prevzamem vsa dele ^ M oekéraeijeke, slikarske in W pleskarske etreke, katera izvršujem vestno in pe najnižjih cenah. Mihael Dobravc v Celju Gospodska ulica 5. S I Velika zalaga ur, drapsa-lofti, srebrnine In optiftnlh stvari po vsak! ceni. ìs«H sa Grefes i lilustr. ssaik *a»tef SraBgfsna «d 20 d« 200 k. Niklssf» iremoat.-ur* K S'60 Pristna srebrna ura „ 7'— Original omega ur* „ 1S-— Kuhinjska ur» 4'— Budiljka, niklasts „ 3*— Poročni prstani „ S.— Brahms verižic v S —- — Večletna jamam — Nasi. Dietinger Tliesd. Felrabaci urar in očalar Paribof, %»P83fea »fe 20. ta »rab;«. JUDSKA Hranilnica in Posojilnica v Celji pegietpovana zadruga sc neomejeno zavezo v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta 9, L nadstr. obrestuj e Hranilne vlage po 47,% brez odbitka rentmga davka. Sprejema hranilne knjižnice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne mabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge aa tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga. upaduje vsak torak in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. ure pop. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno-hra-nilnične položnice št. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov : Ljudska posojilnica Celje. poaojuje na zemljišča po 5% do 57s°/