POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE Akcija Savinjskih novic: W olcan(ka) 2(I(IÌ A ŠTEVILKA MILAN CAJNER Pričakujem, da bo Upravna enota Mozirje spoštovala zakonske predpise in odločbo ustavnih sodnikov ISSN 0351-8140 770351 814014 RESTAVRACIJA GAJ MOZIRJE Zadruga mozirje 839 51 56 Kontaktna oseba: Anica Potočnik Tel. sedež: 03 837 07 33 Kontaktna oseba: Branka Rosenstein Zgomjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o/o. Cesta v L.oke l. 3330 Mozirje . Dovolite nam, da Vas povabimo na novoletni ples restavracijo. Potrudili se bomo, da boste zaradi dobre okusne hrane in pijače resnično zadovoljni: 1. januar 2005 - NOVOLETNI PLES z ansamblom Savinjski odmev Rezervacije in informacije sprejemamo na telefonski stQvilki 03/839 51 56 03/839 51 57 Vse ljubitelje specialitet obveščamo, da so v mesecu decembru vabljeni na "ŽREBIČKOVE" dobrote. VABLJENI! Kolektiv restavracije Gaj Sport center PRODNIK Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Savinji Tel. 03 838 10 30 GSM 041 752 111 G4R4NT Pohištvena industrija d.d. POLZELA Polzela 176/a, 3313 POLZELA \SLOVENIJA E-mail: info@garant.si Internet: \m™» Del. čas: pon - pet od 8. do pilim GARANT d.d. Polzela prodajalna Polzela 71 30, 703 71 31 NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA 6. 12. 2004 do 31. 1. 2005 Promocijska ponudba programa OLJKA z dostavo in montažo Kuhinje PAMELA in ^palnice KAJA z dostavo in montažo Ugodna in pestra p8nudba otroških in mladinskih sob 40 % popust na kosbvno pohištvo 1. generacije (do razprodaje zalog) žrebanje za kupce dodatni popust na program NEW LINE NAGRADNO ŽREBANJE ZA VSE KUPCE V ČASU AKCIJSKE PRODAJE! OSREDNJA knjsžnsca Tretja stran VVelenjuvtehdneh potekajo prve prireditve v sklopu letošnjega srečanja velikega in malega gospodarstva. O ključnih izzivih slovenskega gospodarstva po vstopu v Evropsko unijo je v uvodnem referatu razmišljal redni profesor ljubljanske Ekonomske fakultete dr. Mojmir Mrak. Po njegovem mnenju je sedanji makroekonomski položaj Slovenije slabši kot pred petimi leti, vendar še ni dosegel kritične stopnje. Gospodarska rast v Sloveniji je stabilna, vendar (pre)nizka, inflacija je še previsoka za prevzem evra, pokojninska reformaje bila opravljena zgolj polovično, zdravstvena reforma se še ni začela, reforma investicij v infrastrukturo pa je začasno potisnjena na stranski tir. Mrak je prepričan, da vstop'Slovenije v EU ni povzročil toliko sprememb, kolikor jih bo povzročil vstop v mehanizem deviznih tečajev ERM2, s katerim se je naša država odpovedala lastni monetarni politiki, kije v preteklosti predstavljala enega izmed temeljev nacionalne ekonomske politike. Ključni gospodarski izziv Slovenije po vstopu v Evropsko unijo je doseganje dveh ciljev, ki si v osnovi nasprotujeta: na eni strani povečati stopnjo gospodarske rasti in s tem zmanjšati zaos- tanek za najbolj razvitimi, na drugi strani pa čim-prej prevzeti skupno evropsko valuto evro. Mrak upa, da bo nova slovenska vlada pod taktirko Janeza Janše obdržala drugi cilj kot prioriteto, saj bi bila obratna pot po njegovem mnenju napačna. Za hitrejši gospodarski razvoj Slovenije bo velikega pomena tudi njena sposobnost črpanja evropskih finančnih sredstev. V sedanjih razmerah, ko je poraba devetih desetin javnih financ v državi že vnaprej določena, bo po Mrakovih besedah nemogoče izkoristiti celoten finančni potencial v Bruslju, zato bo nova vlada že pojutrišnjem pred nalogo, da sisiem spremeni. Nenazadnje nad sedanjim režimom »bentijo« tudi župani, ki imajo glede usmerjanja razvoja lokalnih skupnosti pri marsičem »zvezane roke«. Nasploh pa se bo morala Slovenija odločiti, v katero smer se bo razvijala v prihodnje, in skladno temu določiti razvojne prioritete. V Kučanovem Forumu 21 menijo; da je Slovenija investicijsko izčrpana in da za nov razvojni zagon potrebuje svež kapital. Se strinjam, toda najprej se bo treba dogovoriti, kaj bomo v deželi na sončni strani Alp počeli v prihodnjih desetletjih. Se bomo dokončno poslovili od proizvodnje in se šli samo še trgovino ali pa bomo zmogli kakšno bolj inovativno pot? IZ VSEBINE: Aktualno: Pritožbi Gozdnega gospodarstva Nazarje ugodeno Mozirje: Otvoritev večstanovanjskega objekta.5 Svetovni dan boja proti aidsu: Še vedno razsaja kuga 20. stoletja..6 Rdeči križ Slovenije: Krvodajalci vračajo življenja in nasmehe.... 11 Nova knjiga A. Videčnika Intimni spomenik Mohorjevi begunki.... Nasveti: Kako do božičnih in novoletnih dreves.14 Uporaba pirotehnike Sto tisočakov kazni za metalce petard....... Na naslovnici: Sejem nove in rabljene smučarske opreme v Mozirju r ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 49,3. december 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. v Izklji učno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. LJUBLJANSKA NADŠKOFIJA (ZAČASNO) SPET BREZ GOZDOV Pritožbi GG Nazarje ugodeno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ugodilo pritožbi Gozdnega gospodarstva Nazarje (GG) zoper odločbo Upravne enote Mozirje (UE), s katero je julija ljubljanski nadškofiji vrnila v začasno upravljanje in koriščenje 8100 hektarov gozdov na območju Zgornje Savinjske doline. Z gozdnimi površinami bo tako do končanega denacionalizacijskega postopka upravljalo Gozdno gospodarstvo Nazarje, čeprav so na ljubljanski nadškofiji pričakovali, da bo pritožbeni organ potrdil odločbo mozirske upravne enote. V sporočilu za javnost so še zapisali, da nazorskim gozdarjem ne odrekajo položaja stranke v postopku denacionalizacije. Direktor GG Nazarje Milan Cajner: »Nesporno je, da je upravna enota z izdajo sklepa o začasnem prenosu gozdov v upravljanje nadškofiji kršila določbe zakona o upravnem postopku.« PRIČAKOVANA ODLOČITEV KMETIJSKEGA MINISTRSTVA Za direktorja GG Nazarje Milana Cajnerjaje bila odločitev kmetijskega ministrstva povsem pričakovana, saj bi bilo, po njegovem prepričanju, vsako drugačno ravnanje kmetijskega ministrstva v nasprotju z veljavno zakonodajo in še posebej z zadnjo odločbo Ustavnega sodišča. »Nesporno je, daje upravna enota z izdajo sklepa o začasnem prenosu gozdov v upravljanje nadškofiji kršila določbe zakona o upravnem postopku, zakona o denacionalizaciji in tudi odločbe ustavnega sodišča. Nesporno je, da je GG Nazarje po samem zakonu o upravnem postopku in po zakonu o denacionalizaciji stranka v postopku. Nespornoje, da imamo zaradi vlaganj v gozdove, ki so predmet denacionalizacije, ustavno varovano pravico in nesporno je, da lahko v skladu z določbo zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov kot dober gospodar nadaljujemo z upravljanjem in uporabo teh gozdov do pravnomočne odločbe o denacionalizaciji. To je ustavno sodišče zapisalo najmanj trikrat, zato pričakujem, da bo Upravna enota Mozirje prednostno spoštovala zakonske predpise in odločbo ustavnih sodnikov,« razlaga svoje videnje zapleta direktor GG Nazarje. Cajner je prepričan, da bi morala UE vedno prednostno spoštovati ustavo, zakone in odločbe ustavnega sodišča. Sklicevanje na sklep vrhovnega sodišča je za Cajnerja povsem neutemeljeno dejanje, saj naj bi se postopek na tak način odmikal od dokončanja postopka denacionalizacije. »Če bi Upravna enota Mozirje priznala naš enakopraven status v postopku denacionalizacije in nam dala položaj stranke v postopku, sem prepričan, da se ne bi dogajali takšni nesmisli kot v primeru izvzema javnih cest. Če bi upravna enota upoštevala, da smo že leta 1994 dali odškodninski zahtevek za vlaganje v te gozdove, in če bi pred petimi leti imenovala pristojnega izvedenca za prekategorizacijo gozdov, bi bil lahko postopek denacionalizacije že zaključen. Kljub vsemu smo optimisti, saj je v obdobju od izdaje spornega sklepa Upravne enote Mozirje geodetska stroka intenzivno pristopila k prekategorizaciji gozdov inje z deli v zaključni fazi. Stem so ustvarjeni temelji za ugotavljanje vrednosti gozdov v času vračanja, istočasno so dani pogoji, da se lahko skladno s predpisi izračuna naš vložek v gozdove in se v postopku denacionalizacije odloči tudi glede naše odškodnine,« dodaja Milan Cajner. UE MOZIRJE SE O VLAGANJU SREDSTEV NI OPREDELJEVALA Na mozirski UE ne oporekajo dejstvu, da je kmetijsko ministrslvo ugodilo pritožbi GG Nazarje, vendar odločbo drugostopenjskega organa razumejo tako, da bo potrebno v ponovnem postopku pritegniti tudi gozdarje in jim omogočiti uveljavljanje pravic, obveznosti in pravne koristi. Načelnik Vinko Poličnik se z obtožbami Milana Cajnerja o neupoštevanju zakonov ne strinja: »Kmetijsko ministrstvo ni odločalo o vsebini oziroma nam ni očitalo vsebinskih spodrsljajev temveč samo procesne. Ministrstvo seje oprlo na nedavno odločbo ustavnega sodišča, kije v podobnem primeru priznalo lastnost stranke v postopku in dalo primer v ponovno presojanje vrhovnemu sodišču. Dejansko je pomenljivo, da v podobni zadevi vrhovno sodišče, kot najvišja instanca v sodni veji oblasti, odloči in pojasni, zakaj se nekomu ne prizna status stranke, to isto odločitev pa ustavni sodniki demantirajo oziroma zavzamejo povsem drugačno mnenje. V našem primeru to pomeni, da se vse' pravnomočne posledice našega sklepa odpravijo za nazaj, do dneva odločitve.« Načelnik prvostopenjskega organa v Mozirju nadalje pravi, da so se pri vsebinskem odločanju pri vprašanju prenosa teh gozdov v začasno uporabo nadškofiji oprli tudi na odločbo Vrhovnega sodišča. »Takrat nismo vedeli, kakšno odločitev bo sprejelo ustavno sodišče. Nimam občutka, da bi v vsebinskem smislu delali proti zakonu ali odločitvi ustavnih sodnikov, kije takrat še ni bilo, tako da odločba kmetijskega ministrstva v nobenem primeru ne očita nobenih napak uporabe materialnega predpisa. Po vprašanju zakonitosti je ta odločba povsem zakonita, v skladu z materialnimi predpisi,« zavrača očitke o nezakonitem vodenju postopka načelnik UE Mozirje. Pri odločanju o prenosu nepremičnim v uporabo in upravljanje ljubljanski nadškofiji so imeli, po Poličnikovi razlagi, pred očmi upravičenca in zavezanca. »Nobena od teh strank se ni pritožila. Tako ljubljanska nadškofija kot Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov sta se z našo odločitvijo strin- Načelnik UE Mozirje Vinko Poličnik: »Kmetijsko ministrstvo ni odločalo o vsebini oziroma nam ni očitalo vsebinskih spodrsljajev temveč samo procesne.« jala. Kot je meni znano, se interes GG Nazarje nanaša na vprašanje vlaganj. Mi smo odločali o bistvenem vprašanju, to je, ali ima ljubljanska nadškofija pravico, da seji to zemljišče dodeli v začasno uporabo. Samo o tem je odločala UE Mozirje in se o vlaganju ni opredeljevala,« je povsem jasen Vinko Poličnik in zavrača napačno interpretacijo določenih medijev in posameznikov, ki trdijo, da so na kmetijskem ministrstvu njihovo odločbo razveljavili. OTVORITEV VEČSTANOVANJSKEGA OBJEKTA NA BRDCAH Naj stanovanja postanejo dom Od prejšnjega tedna je 14 mladih družin bogatejših za varen in topel dom v Mozirju. V sredo, 24. novembra, so namreč na Brdcah odprli del večstanovanjskega objekta, katerega gradnja je po zamudnem pridobivanju potrebne dokumentacije stekla pred letom dni. Od leve: predstavnica Stanovanjskega sklada RS Janja Borec Merlak, mozirski župan Ivan Suhoveršnik in direktorica Vegrada Hilda Tovšak pri rezanju otvoritvenega traku (foto: Ciril M. Sem) Hilda Tovšak, direktorica Vegrada: »Ko sem se peljala na otvoritevtega čudovitega objekta, so se mi misli vrnile par let v preteklost. Takrat smo s strahom prebirali v našem časopisju, kaj se pravzaprav dogaja s staro šolo, kdo vse se zbira v teh prostorih. Skratka, kdo bo s to sramoto, ki se bohoti na tem hribčku nad Mozirjem, kaj postoril. Spomnim se dneva, ko sem poklicala Jakoba Presečnika, ki je bil takrat tukaj župan. Razmišljala sva o tem, kako bi prekinila agonijo, ki seje tukaj dogajala. Smelo sva še z nekaterimi v Mozirskem gaju, v prijetni gostilni zastavila cilj. Tukaj bomo zgradili stanovanja. Ideja je bila res smela. Prenesla sem jo svojim sodelavcem, našim mladim arhitektom in izvajalcem. Danes je zato pred nami prijetna in moderna stavba z 42 stanovanji.« BANKA CELJE Nižji stroški odobritve hitrih kreditov Banka Celje je bistveno znižala stroške odobritve hitrih kreditov -tudi do 94 odstotkov. Tako znaša strošek najema hitrega kredita le 2005 tolarjev, ne glede na višino hitrega kredita in dobo vračila. Ponudba velja do konca letošnjega leta. Maksimalni znesek hitrega kredita je tri milijone tolarjev, doba vračila pa največ tri leta. Hitri krediti so namenjeni komitentom Banke Celje, ki prejemajo redne mesečne prilive na transak- cijski račun. V primerjavi z ostalimi krediti je za pridobitev hitrih kreditov potrebno manj dokumentacije, saj prosilec praviloma lahko pridobi kredit že na osnovi izpolnjene prošnje in ob predložitvi veljavnega osebnega dokumenta ter davčne številke. Za izračun kreditne sposobnosti v banki upoštevajo prilive na transakcijski račun, ne pa klasičnega načina proste tretjine osebnega dohodka. PR Projekfvečstanovanjskega objekta na Brdcah seje pričel v letu 2001, koje Stanovanjski sklad Republike Slovenije z javnim razpisom pozval občine, da prijavijo svoje projekte. Na razpis seje prijavila tudi Občina Mozirje. Projekt gradnje je bil potrjen, nato pa podpisana še pogodba o soinvestitorstvu. Projektna dokumentacija je bila pri izvajalcu del, velenjskem gradbenem podjetju Vegrad, izdelana sep- tembra 2001, gradbeno dovoljenje pa izdano aprila lani. Po dolgih mesecih pridobivanja dovoljenj, urejenem denacionalizacijskem postopku in razgovorih s civilno pobudo za ohranitev Brd- čke graščine je gradnja ob koncu preteklega leta končno stekla. Prvotno je bilo predvideno, da bodo prvi stanovalci dobili ključe novih stanovanj že v času občinskega praznovanja v mesecu septembru, vendar seje gradnja zaradi dodatnih del, kotje bila izgradnja parkirišč, zavlekla za dva meseca. Ob otvoritvi so spregovorili mozirski župan Ivan Suhoveršnik, predstavnica Stanovanjskega sklada RS Janja Borec Merlak in direktorica Vegrada Hilda Tovšak, ki so vsi po vrsti zaželeli novim stanovalcem veliko medsebojnega sožitja. Benjamin Kanjir Del večstanovanjskega objekta na Brdcah so 24. novembra predali namenu (foto: Ciril M. Sem) OBČINSKI SVET LUČE Imenovali podžupana Lučki župan Ciril Rose je na ponedeljkovi seji občinskega sveta predlagal za podžupana svetnika Stojana Funtka. Svetniki so predlog podprli soglasno, Funtek pa je takoj po imenovanju dejal, da se zaveda, da določenih funkcij v občini ne zasedajo zaradi sebe, ampak zaradi ljudi, ki so jih podprli na lokalnih volitvah pred dvema letoma. Funtek bo funkcijo opravljal neprofesionalno, njegove glavne zadolžitve pa bodo izhajale iz pristojnosti, ki mu jih bo naložil župan. Novi in doslej edini lučki podžupan bo prejemal za svoje delo od 10 do 20 odstotkov županove Novi podžupan Občine Luče Stojan Funtek (foto: EMS) plače, kar v konkretnem primeru znaša vključno z davščinami približno 30 tisoč tolarjev. Savinjčan ® DECEMBER - SVETOVNI DAN BOJA PROTI AIDSU Se vedno razsaja kuga dvajsetega stoletja Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je pred dvema letoma po vsem svetu zaradi aidsa umrlo več kot tri milijone ljudi, pet milijonov pa se jih je na novo okužilo z virusom HIV. Po oceni Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije je pri nas okuženih manj kot eden na tisoč prebivalcev, morda celo samo eden na 10 tisoč. Največ okuženih je med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. Med moškimi, okuženimi s heteroseksualnimi spolnimi odnosi, pa je precej takih, ki so se okužili z nezaščitenimi spolnimi odnosi s tujkami na potovanjih ali med bivanjem v državah, kjer je okuženih veliko prebivalcev. Aids, sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti, je hudo, običajno smrtno obolenje. Bolezen lahko poteka z različnimi okužbami, rakavimi obolenji, bolezenskimi znaki prizadetosti živčnega sistema ali pa s splošnim telesnim propadom in hujšanjem. V povprečju se aids razvije kakšnih 10 let po okužbi. Tako večina okuženih s HIV dolga leta živi brez bolezenskih znakov, a vseeno lahko okuži druge. KAKO SE LAHKO OKUŽIMO? Okužba s HIV se lahko prenese z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženo osebo, ob uporabi igel ali drugih instrumentov, ki so onesnaženi s krvjo, ki vsebuje HIV. Tako se pogosto okužijo uživalci nedovoljenih drog, ki souporabljajo igle in brizgalke pri vbrizgavanju nedovoljenih drog. Tvegani so tudi vsi nemedicinski postopki, če se uporabljajo nesterilizirani instrumenti, s katerimi se prebada koža. Okužba s HIV se lahko prenese tudi z okužene matere na otroka pred porodom, med njim ali po njem z dojenjem ter seveda ob prejetju krvi, okužene s HIV. V Sloveniji tveganja te vrste skoraj ni, ker se vsa darovana kri testira na protitelesa proti HIV. Okužba darovalci testirajo na okužbo s HIV. Nikakršne bojazni pa ni, da bi se okužili v običajnih stikih z okuženo osebo. HIV se namreč ne prenaša pri kašljanju, kihanju, rokovanju, s HIVje možna tudi pri presaditvi tkiv ali organov in umetni osemenitvi s semensko tekočino okuženih darovalcev. Pri nas se tudi vsi ti objemanju, poljubljanju na lica ali na usta, odpiranju vrat, uporabi skupnega jedilnega pribora in posode, uporabi stranišč in tušev, pitju vode Naša anketa Aids - sopotnik današnjega časa Razvoj aidsa oziroma okužbe z virusom HIV bo v prihodnosti pogojen z velikostjo skupin ljudi s tveganim vedenjem. Gre predvsem za tiste, ki imajo pogoste nezaščitene spolne odnose s partnerji, ki imajo številne druge partnerje, in tiste, ki souporabljajo pribor za vbrizgavanje nedovoljenih drog in njihove spolne partnerje. In kako so z boleznijo seznanjeni Zgornjesavinjčani? Ana Tevč, Mozirje O bolezni sem že veliko slišala. Je smrtonosna. Prenaša pa se z istospolnimi odnosi oziroma med narkomani z okuženimi iglami. Če bi spoznala bolnika z aidsom, bi mu vsekakor pomagala in ga ne bi že zaradi bolezni izločila. Tudi če bi kdo od mojih prijateljev staknil to bolezen, se od njega ne bi distancirala. Rafko Kerznar, Nova Štifta • - Ooidsu semže veliko slišat Prepričan sémi, dd jr to bolezen današnjega časa, ki bo počasi uničila ljudi, če znanstveniki ne bodo našli zdravila. Če bi bil moj prijatelj okužen z virusom HIV, bi mu stal ob strani in mu pomagal po svojih močeh, saj se ne prenaša niti z dotikom niti s pogovorom. Andrej Marovt Helešič, Ljubno ob Savinji Pri nas se premalo zavedamo nevarnosti te bolezni. Prevladuje prepričanje, daje prisotna le v filmih in Ameriki. Več bi morali narediti na področju osveščanja, predvsem pri mladih. V svetu so na aids opozorile znane osebnosti, ki so vodile kampanjo o osveščanju. Prepričan sem, da ni načrtnega informiranja ljudi o tej smrtonosni bolezni. Tudi sam sem dobival informacije le naključno. Sem športnik z dušo in telesom, toda tudi med športniki so ljudje okuženi. Tak primer je košarkar Magie Johnson, kije javnosti spregovori o svoji bolezni. Ljudje mu zaradi tega niso obrnili hrbta. Tudi sam bi pomagal vsakemu bolniku, če bi bilo v moji moči. Andrej Mikek, Devce Aids ni naravna bolezen, saj je po mojem mnenju virus HIV delo človeških rok. Če bi bil z njim okužen moj prijatelj, bi mu pomagal. Tudi če bi naključno spoznal človeka s tovrstno boleznijo, bi mu pomagal postopno, ko bi ga bolje spoznal. Zvonka Zakrajšek, Lačja vas Sem učiteljica in v šoli se pogosto pogovarjamo o tej bolezni. Tudi doma poskušam z otrokoma o tem govoriti odkrito. Prepričana sem, da do okužbe ne more priti ob varnih spolnih odnosih oziroma ob zaščiti. Vsekakor pa so glede okužbe z virusom HIV bolj na Udaru moškr in mladina. Verjetnosti'ža ' okužbo je bistveno manj, če imaš enega partnerja. Eva Pečnik, Ljubija Sem srednješolka in v šoli veliko govorimo o tej bolezni. Informirani smo na različne načine. Od ljudi s to boleznijo se ne bi distancirala, ampak bi jim pomagala. Pred dnevi pa sem bila zgrožena ob neki radijski oddaji, ko so klicali zobozdravnike in zdravnike, če sprejmejo na pregled otroka z virusom HIV. Mnogi so zdravljenje odklonili. Pripravila: Marija Šukaio, foto Ciril M. Sem DOBRODELNA NOVOLETNA AKCIJA V TUŠEVIH TRGOVINAH Obdarovali bodo več kot 10 tisoč otrok iz priprav, ki naredijo curek, uporabi javnih telefonskih govorilnic, obisku v bolnišnici, plavanju v bazenih, pikih komarjev ali drugih žuželk. AIDS JE NEVAREN TUDI ZA OTROKE O okužbi z virusom se moramo vsekakor pogovoriti tudi z otroki. Ti morajo predvsem vedeti, kako se okužba prenaša in kako se lahko zaščitijo. Ker se okužba prenaša preko krvi, se morajo otroci izogibati kakršnimkoli postopkom prebadanja kože in biti previdni, da se ne poškodujejo z nečistimi iglami ali drugimi ostrimi predmeti. Otroke moramo spodbujati k sočutnemu in prijaznemu odnosu do okuženih otrok in odraslih in jim zagotoviti, da se v običajnih socialnih odnosih z okuženimi ne morejo okužiti. STE PREPRIČANI, DA NISTE OKUŽENI? postavili okužbi s HIV, se lahko odločite za testiranje. Opravite ga lahko na ljubljanskem Inštitutu za varovanje zdravja in na celjskem Zavodu za zdravstveno varstvo. Od dneva, koje v javnost prišla vest o ukrajinski prostitutki Oleni Popik, ki je v mostarski bolnišnici umrla za aidsom, seje na Inštitutu za varovanje zdravja v Ljubljani na okužbo z virusom HIV testiralo dvakrat več oseb kot običajno, na celjskem Zavodu za zdravstveno varstvo niso opazili odstopanja od povprečnega števila testiranj. Popitova je pred dvema letoma namreč delala kot barska plesalka tudi v Sloveniji. Rdeča pentlja je mednarodni simbol zavedanja problemov v zvezi z okužbo z virusom HIV. Simbolizira skrb za okužene in njihove bližnje ter upanje na razvoj cepiva in boljših zdravil. V trgovinah Tuš bodo v okviru dobrodelne prednovoletne akcije v mesecu decembru obdarovali kar 10 tisoč otrok po vsej Sloveniji. Zanje bodo od 2. do 23. decembra priredili številne sprejeme Miklavža in Božička. Po besedah direktorja Aleksandra Svetelška je skrb za kakovost življenja skupnosti, predvsem pa skrb za dobro otrok, eno najpomembnejših vodil družbe Tuš. »Ker se zavedamo, da vsi otroci nimajo možnosti doživeti čarobnosti prednovoletnega časa, smo se odločili, da se zanje še posebej potrudimo. Pripravili smo predpraznična obdarovanja, ki naj naše najmlajše popeljejo v najlepši čas leta, čas obdarovanja in veselja.« Tuš svojo družbeno odgovornost in humanitarno naravnanost dokazuje skozi vse leto. Številne prireditve, zabavne dogodke, uslvar-jalne delavnice in humanitarne projekte posvečajo predvsem otrokom. Tako so v letošnjem letu poleg drugih manjših izvedli dva odmevna humanitarna projekta: v prvi polovici leta so uredili prijetno urejene delovne kotičke v 15 knjižnicah po vsej Sloveniji, poleti pa so na letovanje odpeljali tisoč otrok iz socialno ogroženih družin. KF Če sumite, da ste se morda iz- Marija Sukalo KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Premajhna družbena vloga mladih V Gornjem Gradu je preteklo soboto potekal redni občni zbor Kluba zgornjesavinjskih študentov (KZSŠ), na katerem so med drugim razpravljali o aktualnih problemih, s katerimi se soočajo mladi. Nedovoljene droge so pri tem zagotovo v ospredju. Predstavniki zgomjesavinjske študentske organizacije so izvolili tudi nove organe. Predsedniško funkcijo bo tudi v prihodnjem obdobju opravljal Jernej Pintar, podpredsedniški položaj pa so zaupali Mateju Vončini. »Klub zgornjesavinjskih študentov se trudi ustvariti mrežo mladine vseh občin ter preko te povezave zagotoviti aktivnosti, ki bodo mladim pomagale pri njihovem osebnostnem razvoju, poklicni usmeritvi in odpornosti do socialnih problematik mladih, kot so droga, kriminal in fatalizem,«je za izhodišče razprave zapisal stari novi predsednik Jernej Pintar. Zastavljeno delo po lokalnih odborih je obrodilo sadove predvsem v krajih, kjer imajo mladi zagotovljene svoje prostore. Denarja za dejavnost je namreč dovolj, potrebno se bo »vpreči« in delati, je bilo slišati od enega od razpravljavcev. , Sicer pa so po besedah predsednika Pintarja študentje odločeni nadaljevati začeto delo. V praksi naj bi to pomenilo, da naj bi v vsakem kraju dobili primeren prostor za druženje. »Če nam bo to uspelo, /---------------------------------------------N ^OMXXTTXR-X-'Mc) ■ I • I Iv» • Neizkoriščeni možgani 1 zgornjesavinjskimi študenti se je mogoče strinjati v oceni, da sta v rodnem okolju njihovo znanje in mladostna energija, neobremenjena s preteklostjo in spornimi odločitvami, premalo cenjena dejavnika. Tembolj, ker sta kvaliteta prihodnosti in dodana vrednost celotne doline odvisni od izobraženih ljudi, ki bodo znali nasedlo barko ponovno splaviti v pogon. Učeni možgani namreč niso nekaj, kar se nahaja za vsakim vogalom, zato bi kazalo ljudi, ki zmorejo kaj več kot samo kimati političnim in gospodarskim veljakom, zadržati in vključiti v vse pore življenja za vsako ceno. Po Savinji navzdol in preko Črnivca je v preteklosti zbežalo že preveč kvalitetnih možganov, ki so za Zgornjo Savinjsko dolino trajno izgubljeni. Ob bok zapisanemu se je potrebno vprašati, kaj in v kolikšni meri so (bodo) bodoči izobraženci storili za večjo lastno prepoznavnost pri odločitvah, ki vplivajo na življenje zgornjesavinjskih ljudi. Govora je o študentski iniciativi, ki bi se znala in zmogla kritično odzivati na pojave v tukajšnji družbi, ki se očitno ne zmore oziroma noče izviti iz objema stereotipov, ki so se pokazali za preživete in v marsičem obremenjujoče celo za prihodnje rodove. Izgovor, da ne pridejo zraven, bi znal biti za bodoče pravnike, ekonomiste, gradbince in ostale visokošolsko izobražene kadre v prihodnosti prej cokla kot prednost. Gonilo slehernega napredka in razvoja korenini v soočenju različnih pogledov in konceptov, ki mora znati iz mozaika različnosti sestaviti vsem sprejemljivo podobo. Brez (možnosti) razprave je družba kakor mlaka, ki se v brezvetrju prej ali slej naužije gnilega vonja. Povsem na dlani paje, da k besedi nihče ne vabi, preprosto si jo je potrebno izboriti, jo uveljaviti in za njo stati. Študentje so v preteklosti kaj takega že zmogli in ni vzroka za dvom, da bi bilo sedaj pretežko. Tehtne besede, ki izvirajo v pridobljenem znanju, so potrebne. Nobene revolucije. Teh je bilo v preteklosti že dovolj in prelahko jih je zatajiti. Savinjčan ..- ...—...... .... ..... ...... Jernej Pintar, stari in novi predsednik KZSŠ (foto: EMS) bomo najuspešnejši študentski klub v Sloveniji. Poleg tega moramo povečati učinkovitost. Radi bi, da bi se celotna Zgornja Savinjska dolina zavedala, da smo študenti, dejavnik na katerega se je vredno zanašati,« je sklenil svoje razmišljanje Jernej Pintar. Savinjčan ^CuUrURA^JJJD^P^OgODK^ LITERARNI PRVENEC ALOJZA BASTLA IZ SPODNJE REČICE ■ Nove misli v stari embalaži »Ljudje smo kot denarvprometvstopamokotcenjena gotovina, iz prometa kot izrabljen drobiž... Vživljenju sem osvojil le tiste cilje, ki si jih nisem zastavil ...O svoji smrti ne bom pisal, ker bom tedaj odsoten ...V mladosti se opiramo na moč, v starosti na izkušnje iz mladosti... Z ženo funkcionirata kot desetka: ona kot enka, on kot ničla...Ženske, dovolite moškim, datisto,karvi hočete, storijo tako, kot da bi setega sami domislili...«so le nekateri aforizmi iz knjižnega prvenca Alojza Bastia iz Spodnje Rečice. Zbirko aforizmov je avtor naslovil Nove misli v stari embalaži, predstavitev pa so pretekli petek v rečiški osnovni šoli pripravili člani kulturno-umetniškega društva Utrip. računalnik, aforizma ni več. Zato sem se vse bolj navduševal nad knjigo, saj ko zapreš platnice, ideja nekako ostane v človeku,« je ob predstavitvi povedal Alojz Basti, ki si je pred upokojitvijo nabiral delovne izkušnje na različnih delovnih mestih. Mednje sodi tudi nekdaj znamenita Titova ladja Galeb, s katero je obiskal številne Prvi Bastlovi aforizmi so nastali že pred petindvajsetimi leti, potem pa nekaj časa v tej smeri ni ustvarjal. Ob družbenopolitičnih spremembah so se ideje ponovno začele porajati. In nastala je zbirka, vkateri so mesto poleg aforizmov našli tudi pregovori, abstraktni citati, maksime. Bastlovi aforizmi so kritični do družbenega dogajanja, z jedkostjo in humornostjo pa jih je še dodatno oplemenitil. »Dolgo sem pisal le za svoje zadoščenje, občasno sem jih prebiral tudi prijateljem in znancem. S sinovo pomočjo sem pripravil tudi spletno stran, kije zabeležila več kot 10 tisoč obiskov. Toda ko ugasneš Alojza Bastia (prvi z leve) in njegovo delo je v sproščenem pogovoru predstavil Jože Tlaker (foto: Marija Šukalo) kraje po svetu. Ob vrnitvi domov si je ob delu postopoma pridobil višjo izobrazbo in delal na takratni mozirski občini, bil direktor Komunale, vodja kooperacije na Glinu... Zbirka je izšla v samozaložbi ob podpori Ivane Žvipelj, vodje mozirske izpostave javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, spremno besedo pa je napisal Peter Kuhar, ki meni, da je Basti dober opazovalec, spreten pisec in analitik. Prav zaradi tega bodo prenekatere misli svojo težo ohranile, tudi ko bo čas njihovega nastanka mimo. Politične poante bodo ostale ostre, čeprav bodo nekoč današnji politiki pozabljeni. Medtem pa se bomo ljudje še vedno lahko smejali človeški neumnosti, kajti svet je prav zaradi nas v najlepšem neredu. Udeležencem petkove predstavitve je avtorja in njegovo delo v sproščenem pogovoru predstavil Jože Tlaker, zanimive aforizme, ki jih ni moč zaslediti v zbirki, pa je ob spremljavi kitaristke Suzane Hebar obiskovalcem prebiral Vinko Jeraj. Marija Šukalo SAMORASTNIK VLADO PAREŽNIK Za lačne otroke Likovni samorastnik Vlado Parežnik je zgornjesavinjski javnosti znan kot kritičen opazovalec pojavov v družbi in je med redkimi, ki se na povsem svojstven ne pomišlja javno zastaviti besede v korist malega in vse bolj izkoriščanega človeka. Njegovo prepričanje ga je vodilo, da ob štiridesetletnici samorastniškega likovnega ustvarjanja na štirih istočasnih razstavah predstavi 400 stvaritev domišljijskega cvetja. Avtorje svoje stvaritve postavil na ogled na štirih lokacijah: v svojem mozirskem ateljeju, v prostorih podjetja Tiršek v Poljani nad Rečico, v gostišču Semprimožnik na Homcu in turistični kmetiji Grmelj v Raduhi nad Lučami ob Savinji. Slike si bo mogoče ogledati oziroma kupiti do 15. decembra, celoten izkupiček pa bo avtor podaril skladu za lačne otroke pri Rdečem križu Slovenije. Parežnik se zaveda, da njegova gesta ne bo napolnila krožnikov več kot 842 milijonov lačnih ljudi po svetu. Je samo simbolično opozorilo na razmere na pragu tretjega tisočletja, ki so nasičene z lakoto, ponižanjem in nemočjo vse Vlado Parežnik (foto: Benjamin Kanjir) večjega števila ljudi. Tudi v naši neposredni bližini. ® Solčavsko Krajinsko in narodopisno bogastvo V Izobraževalnem programu Televizije Slovenija nastaja zanimiva serija oddaj o arhitekturi in geografskih značilnostih slovenskih pokrajin s skupnim naslovom Podobe Slovenije. Gre za serijo polurnih oddaj, v katerih predstavljajo arhitekturo in življenje ljudi v posameznih pokrajinah. V začetku oktobra seje snemalna ekipa mudila tudi na Solčavskem, v._____________________________ kjer so posneli arhitekturne in zemljepisne značilnosti, pokrajino in življenje ljudi v teh krajih. Solčava z zaledjem nedvomno sodi med redke, še povsem neokrnjene predele Slovenije, z izjemno gostoljubnimi in prijaznimi ljudi pa predstavlja skrajni predel Zgornje Savinjske doline še komaj viden način življenja. Savinjčan __________________________________/ SPV OBČINE NAZARJE Vse več pešcev uporablja kresničke Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Nazarje je predzadnji četrtek v novembru izvedel akcijo deljenja kresničk pešcem. Komisija v sestavi Slavko Šmigoc, Igor Pečnik, Franc Tkavc in Ivo Žvipelj je v policijskem vozilu dobri dve uri krožila po cestah v občini Nazarje in vsem pešcem, ki so bili brez nje, podarila kresničko ter jih opozorila na nevarnost hoje ponoči oziroma v razmerah slabše vidljivosti. Komisija je z zadovoljstvom ugotovila, da se število pešcev s svetlobnimi oznakami iz leta v leto povečuje. Akcija se nadaljuje s pošiljanjem razglednic iz OŠ Nazarje in Šmartno ob Dreti ter risanjem slik o varni hoji ponoči. Najboljše risbe bodo nagrajene, za avtorje pa bo organiziran obisk na Občini Nazarje. V podeželskem razvojnem jedru si je znanje o peki izdelkov iz kvašenega testa nabiralo kar nekaj uka željnih kuharic ■ (foto: Marija Sukalo) V podeželskem razvojnem jedru si je znanje nabiralo kar nekaj uka željnih kuharic, ki bodo v prihodnje pekle kruh in potico za svoje veselje ali pa se bodo odločile, da bo to njihova dopolnilna dejavnost na kmetiji. Petdnevno druženje ob peki in spoznavanju majhnih skrivnosti različnih vrst kruha sta vodili Marija Bezovšek in Urška Presečnik, gospodinje pa so pridih domačnosti svojim izdelkov dodale v pravi kmečki krušni peči. Ob zaključku delavnice so tečajnice svoje izdelke dale na pokušino obiskovalcem, ki so si ob dnevu oprtih vrat pretekli petek lahko temeljito ogledali podeželsko razvojno jedro. Dan odprtih vrat je na pobudo Občine Ljubno organiziral Zavod za pospeševanje razvoja podeželja in turizma Savinja, privabil pa je številne domačine in članice okoninskega društva Toplica. Na porabilo Kmetijsko gozdarske zbornice avstrijske Koroške so se no Predstavnica društva Helena nedavnem sejmu v Celovcu predstavile tudi zgomjesavinjske kmetice. V Krivec je povedala, da »Avstrijci predstavniški vlogi so nastopile članice krajevnega odbora iz Solčave, ki prisegajo predvsem na domačo in so opravile široko turistično promocijo Solčavskega inlnjihovih kulinar- naravno hrano, zato bi lahko pro- ičnih dobrot, po katerih je na avslrijsN strani meje vse večje zanimanje In dale'kolikor bi hote,e Vendane bil povpraševanje osnovni interes našega sodelovan- ja na celovškem sejmu odpiranje vrat medsebojnemu sodelovanju in povezovanju. V Zgornji Savinjski dolini smo v preteklih-letih namenili precej besed sodelovanju s Korošci, v Solčavi pa se dejansko trudimo, da ostajajo naše vezi pristne. Navsezadnje je to povsem razumljivo, saj nas povezujejo sosedske, pri- jateljske in mnogokrat tudi sorodstvene relacije.« Z vidika sodelovanja s severnimi sosedi je Solčava v primerjavi z ostalimi kraji Zgornje Savinjske doline v precejšnji prednosti, ki bi jo bilo vredno izkoristiti, čeprav kraj še vedno velja za nekakšno zakotje. Vse je seveda odvisno od zornega kota opazovalca, dejansko pa bi morala najmlajša zgornjesavinjska občina ostalim služiti kot odprto okno v koroški in naprej v avstrijski prostor. Savinjčan Na celovškem sejmu so Soičavanke predstavile krajevne običaje in zanimivosti s poudarkom na prazničnih jedeh (foto: Mateja Suhadolnik) V solčavskem krajevnem odboru društva kmetic deluje okoli dvajset članic, kijih poleg ohranjanja tradicionalne domače obrti družijo drobna doživetja. Na celovškem sejmu so Soičavanke predstavile krajevne običaje in zanimivosti s poudarkom na prazničnih jedeh. Majhne skrivnosti različnih vrst kruha Pretekli teden so v Fašunovi hiši na Ljubnem potekale delavnice o peki izdelkov iz kvašenega testa, ki so zajemale tudi vsebine, zahtevane za pridobitev certifikata za opravljanje dopolnilne dejavnosti peke kruha in potic. Udeleženke so se seznanile s pripravo surovin, peko različnih vrst kruha in potic z različnimi nadevi. m n m (foto: EM S) Desni breg Savinje od mozirske čistilne naprave proti Soteski je veljal za oazo, kjer čisto okolje moti samo občasna nesnaga, ki jo odlagajo valovi reke. Nekakšno obvodna idila, primerna za sprehode in po mnenju okolju neprijaznega onesnaževalca tudi za odlaganje smeti. Očitno se je nekdo odločil preurediti stanovanje, kar je povsem sprejemljivo, vendar je pri svoji osveščenosti pozabil, da skrita nojeva glava ne zakriva gole zadnjice. Predvidevamo, da ima »okoljevarstvenik« tudi kolege in prijatelje, ki bodo lahko prepoznali njegovo bivšo stanovanjsko opremo, kije po zaslugi lastnika pristala na povsem neprimernem mestu. Bodimo optimisti v prepričanju, da se v tem primeru ptiči iste sorte ne bodo združili v jato, kar daje upanje, da bo obrežje Savinje na območju mozirskih Lok tudi poslej vsaj tako čisto kot doslej. PODEŽELSKO RAZVOJNO JEDRO NA LJUBNEM OB SAVINJ DRUŠTVO KMETIC ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Drobni koraki do prave razpoznavnosti VOZILI SMO NOVI FIAT PANDA 4X4 Majhen, a z velikim spektrom uporabe Piše: Igor Pečnik Panda. Lepo ime, ob katerem si zamislimo simpatičnega črnobelega medvedka kije osvojil človeška srca vsepovsod po svetu. Fiatu je podobno uspelo z njegovo štirikolesno pando. Škatlasta oblika, veliko pločevine, malo udobja in špartanska oprema. In karje bistveno- nizka cena! Ta kombinacija je osvojila množice kupcev, zato seje Fiat odločil za pando II. Bo nova panda uspešnejša od stare? Bodo kupci zadovoljni? Pri Avtu Žunt-er iz Okonine so nas glede tega skušali prepričati že drugič, kajti natrguje nova panda s pogonom 4x4. Za razliko od prejšnjega modela pogon nove pande 4x4 ni razvit v sodelovanju z avstrijskim Puchom, ampak je plod domačega znanja v Fiatu. Štirikolesni pogon je po novem stalen, oblikovno pa se panda 4x4 ne razlikuje pretirano od sestrske različice z dvokolesnim pogonom. Prepoznamo jo zgolj po višji oddaljenosti od tal in dodatnih plastičnih obrobah, ki so še posebej izrazite na blatnikih in ob sprednjem in zadnjem odbijaču. Lepo se ji podajo tudi strešni nosilci in tako nova pan- da izgleda kot pravi mali terenec. Katere dodatke ima avto, je odvisno od opreme, ki jo izbere kupec. Panda je lahko samo 4x4 ali pa 4x4 climbing, karje odvisno zgolj od globine žepa. Motorni izbor je zaenkrat omejen na 1,2-litrski bencinski motor s 60 KM, kasneje pride še dizel JTD1.3 s 70 KM. Omenjeni bencinski motor požene pando 4x4 do 100 km/h v okroglih enajstih sekundah, največja hitrost pa znaša okoli 145 km/h. Dizelski agregat bo imel več navora in bo tako še bolj primeren za brezpotja. Vtisi z vožnje govorijo o udobnem podvozju, ki z lahkoto premaguje manj zahtevne terene. Za kaj več ni bilo časa. Menjalnik z izrazito kratkimi prestavnimi razmerji omogoča speljevanje v drugi prestavi. To je odgovor na vprašanje, zakaj avto nima reduktorja. Stalni štirikolesni pogon je v osnovi speljan k prednjemu paru koles, po potrebi pa pride do zadnjega para kar 70 odstotkov moči. Nova panda je majhen avto z velikim spektrom uporabe. Če pogledam njegovo obliko, sem prepričan, da nova zvezda Fiatu zagotovo ne uide. Še posebej, če upoštevamo ugodno ceno, ki z okoli 2,5 milijona tolarjev za avto s štirikolesnim pogonom res predstavlja odlično nakupno priložnost. KONCERT NAVIHANK V LUČAH Ne samo glasbenice - tudi plesalke! Preteklo nedeljo so Lučani in ostali obiskovalci koncerta Navihank lahko prisluhnili novim pesmim z njihove druge kasete oziroma zgoščenke. V dveumem programu, ki ga je vodil Tone Vrabl, so Neža Petek iz Podvolovljeka na harmoniki, Majda Naveršnik iz Zlogone gore pri Oplotnici s kitaro in bendžom, Jasmina Šmarčan iz Zavrha pri Galiciji s kitaro. Maša Uran-jek iz Arje vasi na flavti in Sonja Hercog iz Tevč pri Laškem s saksofonom navduševale občinstvo v prepolni dvorani lučkega gasilskega doma. Članica privlačnih Navihank je tudi harmonikarka Neža Petek iz Podvolovljeka (foto Marija Šukalo) Navihanke so študentke in dijak- Dolenjskem. Doslej so nastopile na inja, ki so skupno glasbeno pot za- številnih odrih po Sloveniji in na čele pred tremi leti v Cerkljah na mnogih festivalih osvojile tudi na- Navihanke so dokazale; da niso samo dobre glasbenice, temveč tudi zelo dobre plesalke (foto Marija Šukalo) grade. Prvi nagradi občinstva na Graški Gori in Ptujskem festivalu, tretja nagrada strokovne žirije na Vurberku, najboljša skladba na festivalu Slovenska popevka in valček so ie nekatere, ki sojih osvojile preteklo leto, letos pa so s polko Miši se bojim, ki je tudi naslovna skladba njihove druge kasete in zgoščenke, na festivalu Slovenska polka in valček osvojile laskavi naziv »slovenska polka«. V Lučah so Navihanke dokazale, da niso samo dobre glasbenice, temveč tudi zelo dobre plesalke. S koreografinjo in plesalko Milanko Kralj iz Vojnika so navdušile tudi s kan-kanom, domačinka Neža iz Podvolovljeka pa je še potrdila svoje dosedanje nagrade: zlato plaketo in nagrado občinstva na Zlati harmoniki v Ljubečni pred štirimi leti in zlato plaketo na tekmovanju har-monikark v Rajhenburgu pri Brestanici leto pozneje. Marija Šukalo ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I HMRflBSffi KRVODAJALSTVO OSTAJA NENADOMESTLJIVO Krvodajalci vračajo življenja in nasmehe Kljub razvoju znanosti ostaja kri v medicini nenadomestljiva. Ljudje, ki darujejo kri, s svojim humanim dejanjem ponovno vrnejo nasmeh na prenekaferi obraz, nekomu povrnejo zdravje, drugemu življenje. Zavedati se moramo, da bomo morda že jutri mi tisti, ki bomo potrebovali kri. - moški, ki vsaj tri mesece ni daroval krvi, - ženska, ki vsaj štiri mesece ni darovala krvi, in v zadnjem letu ni bila noseča. - Kdo ne sme darovati krvi? - kdor ima hujša obolenja srca, - kdor ima ali je imel maligne (rakave) bolezni, je okoli 15%, medtem koje krvna skupina AB zelo redka, in jo ima le okoli sedem odstotkov ljudi. - Kdo potrebuje kri? Kri potrebujejo bolniki s hudimi notranjimi ali zunanjimi krvavilvami, krvodajalci pa z darovanjem krvi pomagajo tudi bolnikom, ki bodo operirani na srcu, jetrih in pljučih. Kri dan okoli 400 krvodajalcev, ker operativni posegi zahtevajo na primer: - srčna operacija: 3 litre krvi in več (6 krvodajalcev), - zapleti pri porodu: 5 litrov krvi in več (10 krvodajalcev), - presaditevjeter: tudi 10 litrov krvi (12 krvodajalcev), Krvna skupina dajalca Krvna skupina prejemnika © = skladno © = neskladno 0- 0 + B- B + A- A + AB- AB + AB + © © © © © © © © AB- © © © © © © © © A + © © © © © © © © A- © © © © © © © © B + © © © © © © © © B- © © © © © © © © 0 + © © © © © © © © 0- . © © © © © © © © Vsak človek ima svojo krvno »kodo«. Katere so skladne in katere ne, prikazuje tabela skladnosti krvnih skupin: - Kdo lahko postane krvodajalec? - kdor je dobrega zdravja, - kdor je star od 18 do 65 let, -kdor tehta vsaj 50 kg, - kdor zadnje mesece ni imel večje operacije, - kdor v zadnjem letu ni prejel transfuzije, - kdor sodi v rizično skupino za prenos bolezni, - kdor ima sladkorno bolezen, ki se uravnava z insulinom, - kdor preboleva ali je v zadnjih 14 dneh preboleval akutni infarkt. - Katera krvna skupina v Sloveniji je najbolj pogosta? V Sloveniji je najbolj pogosta krvna skupina A (40%), sledi krvna skupina 0 (38%), krvne skupine B C 7 \ Območno združenje Rdečega križa Mozirje Spoštovani krvodajalec, krvodajalka! Na Rdečem križu v Mozirju smo se odločili, da se tudi letos odzovemo povabilu Zavoda za transfuzijsko medicino in v decembru organiziramo še eno krvodajalsko akcijo (porast nesreč in operacij) in sicer: v ponedeljek, 6. decembra 2004, od 8. do 13. ure v prostorih osnovne šole na Rečici ob Savinji. Vljudno vabljeni! DANES JAZ ZATE, JUTRI Tl ZAME! je potrebna tudi pri zdravljenju bolnikov z opeklinami in pri porodih. V Sloveniji potrebujemo vsak delovni - ponesrečenci: tudi do 15 litrov krvi (od 20 do 30 krvodajalcev). Franci Kotnik IZŠLA JE NOVA KNJIGA Aids je ozdravljiv! Pred dnevi, tik pred svetovnim dnevom boja proti aidsu, je izšla knjiga z vznemirljivim naslovom Aids je ozdravljivi, v kateri so opisana preprosta, naravna načela, s katerimi naj bi bilo mogoče pozdraviti vsako bolezen in si pridobiti vrhunsko zdravje. Knjiga je nastala v sodelovanju z avtorjem, novinaijem Damjanom Likarjem, ki je opravil daljši intervju z Aloisom Kolarjem, enim največjih poznavalcev principov naravnega zdravja na svetu in po izboru slovenskih medijev »sončno osebnostjo leta 2003«. V omenjeni knjigi Kolar med dru- droge, močno koncentrirani strupi, gim pravi: »Praktiki in svetovalci naravnega zdravja - naravne higiene vemo, da je razvoj bolezni posledica dolgoletnega kršenja zakonov narave (zakon vzroka in posledice), zato nikoli ne določamo diagnoz. Diagnoze potrebujejo zdravniki ortodoksne medicine, da lahko predpisujejo »posebna zdravila za posebne bolezni« (umetnost medicine je izumila več kot 40.000 diagnoz bolezni) in tako zelo uspešno funkcionira in dobro služi. Z njo pa tudi farmacevtska industrija, toda na račun staršev, bratov, sestra, vas in vaših otrok, čeprav vedo, da so vsa »zdravila« ki nikoli ne zdravijo. Z njimi se uničuje vitalnost organizma oziroma imunski sistem in še povečuje biokemično neravnovesje v organizmu.« Kolar v odgovorih izčrpno navaja, kaj so resnični vzroki za razvoj aidsa, zakaj so za raziskave o aidsu potrošili že več deset milijard dolarjev, toda zdravniki in farmacevti še vedno niso odkrili zdravila, kako so se z aidsom okužili homoseksualci, zakaj je največ obolelih za aidsom ravno v Afriki in kako lahko to bolezen sodobnega časa pozdravimo v samo nekaj tednih. Franci Kotnik NOVA KNJIGA ALEKSANDRA VIDEČNIKA Intimni spomenik Mohorjevi begunki V založbi Savinjskih novic je konec novembra izšla nova knjiga naro-dopisca in publicista Aleksandra Videčnika Mohorjeva begunka v Celju. V njej avtor opisuje osebno doživljanje usode Mohorjeve tiskarne v času pred drugo svetovno vojno. Javna predstavitev knjige je bila prejšnji teden v Galeriji Mozirje in Muzeju novejše zgodovine Celje. Predgovor k omenjeni knjigi, ki je sicer Videčnikova 29. po vrsti, je tudi tokrat napisal dr. Matjaž Kmecl in v njem med drugim opozoril na povezavo s knjigo istega avtorja Celje moje mladosti: »Že tam je avtor kar nekaj pozornosti posvetil Mohorjevi družbi, s katero gaje usoda vezala pravzaprav od najzgodnejših let. Kasneje sije pod njeno streho pridobil življenjski poklic grafika-stavca-do obojega, do poklica in do Mohorjeve, je vse do današnjih dni ohranil globoko hvaležnost. V njeni tiskarni seje ob ravnatelju Kotniku, pis-ateljih-urednikih Finžgarju, Pogačniku ter delovnih tovariših oblikoval osebnostno in svetovnonazorsko, se usmeril v dejavni krščanski socializem, si odločno izostril sicer že prirojeni smisel za lepoto in pravičnost, usvojil razumevanje besedne ustvarjalnosti kot ene najpomembnejših kulturnih vrednot in končno, čeprav ne nazadnje, dognal zvestobo slovenstvu, kar je sicer prinesel s seboj že iz družinskega »gnezda«. Na predstavitvi knjige v mozirski galeriji se je Aleksander Videčnik sprehodil skozi njeno vsebino in ob tem segel tudi v zgodovino nastanka Mohorjeve družbe. Pri tem je izpostavil zasluge Antona Martina Slomška, ki sije že kot nadžupnik v Vuzenici prizadeval, da bi ustanovil slovensko založbo-društvo, ki bi se ukvarjalo z izdajanjem dobrih in poceni slovenskih knjig. Žal mu to ni uspelo, ker so takratne avstrijske oblasti ljubosumno čuvale prevlado nemških knjig. Aleksander Videčnik je na predstavitvi svoje 29. knjige poudaril zasluge A. M. Slomška za nastanek prve slovenske založbe (foto: Ciril M. Sem) 27. julija 1851 sta slavist Anton Janežič in vodja koroških Slovencev Andrej Einspieler v Celovcu razglasila ustanovitev družbe za izdajanje slovenskih knjig. Družbo sta pozneje poimenovala po sv. Mohorju. Družba je bila od začetka bratovščina, kasneje pa je postala delniška družba. Slomšek je bil ob ustanovitvi Mohorjeve družbe že zelo bolan, vendar je poslal takrat v Celovec posebnega sla s 500 goldinarji v zlatu in zraven zapisal: »Glejte, ena luč Slovencem gor gre, vidimo majhno pa prebrisano trum-ico mladih učenikov, ki so se odločili Slovencem luč prižgati, da bodo veselo enkrat Slovencem svetili z besedo in dejanjem, ne po nemško temveč po slovensko!« Knjiga Aleksandra Videčnika je naprodaj v mozirski knjižnici in v uredništvu.Savinjskih novic. Franci Kotnik Slovenska ljudska stranka Občankam in občanom Zgornje Savinjske doline se zahvaljujem za podporo, ki ste mi jo dali z izvolitvijo v Državni zbor. Z vsemi močmi, znanjem in izkušnjami bom skušal to zaupanje opravičiti. Istočasno vas obveščam, da imam odprto poslansko pisarno v prostorih „ Kulturnega doma Mozirje, J Hribernikova 1,1. nadstropje in sicer 1 vsak prvi in drugi ponedeljek v | mesecu od 14. do 17. ure. £ c o 2 O- Jakob Presečnik, | poslanec Slovenske ljudske stranke 5 v Državnem zboru Republike Slovenije | KINO NAZARJE Sobota, 4.12, ob 20.00 in nedelja, 5.12., izredno ob 18.00 MOJA MALA NAVIHANKA -komedija Režija: Kevin Smith Igrajo: Ben Affleck, Liv Tyler, Raquel Castro, George Carlin, Jennifer Lopez Opis filma na www.savinja.com IZKORISTITE predpraznično številko Savinjskih novic za voščilo svojim prijateljem, poslovnim partnerjem... Naročnina na Savinjske novice je lahko tudi lepo darilo. POKLIČITE na 839-07-90 ali 041-793-063 Piše: Aleksander Videčnik 3z starih knjig ODKODJETOBAK? Po naključju sem naletel na knjigo Zgodovina domačih živali in prijaznih rastlin, ki joje leta 1927 izdala Književna zadruga »Goriška matica« v Gorici. Njen avtor pa je Gabrijel Majcen. Le redko naletiš na knjigo, ki opisuje tako na enem mestu tovrstno zgodovino. Med drugimi naslovi sem zasledil tudi Tobak. »Spomnili se bomo tudi tobaka (nicotiana tab-acum). Ko so odkrili Novi svet,je pri onih narodih, ki so se z njimi Evropejci najprej seznanili, to je pri narodih Srednje Amerike, bilo že običajno kaditi tobak. Pozneje so se v indijanskih prastarih grobovih našle priprave, s katerimi seje kadilo to zelišče, kar dokazuje, daje bilo kajenje tobaka v Ameriki zelo star običaj. Kadil seje ali v pipah ali v obliki cigarete in prav ta seje imenovala tabako. Prvi je bil leta 1518 neki španski menih, kije nekaj tobačnega semena poslal v Evropo in to svojemu vladarju, cesarju Karolu V.; ali gaje cesar dal saditi, ne vemo. Kolikor pa je vendarle znano, seje na vrtu najprej sejal okoli leta 1550 na Portugalskem, vendar zgolj kot lepotno in zdravilno rastlino. Le v zdravilne namene seje tedaj tobak kadil in njuhal. Vtem času je francoski poslanik Jean Nicol iz Lizbone poslal nekaj semena francoski kraljici. Po njem je dobila rastlina ime nicoliana in strup, ki ga vsebuje nikotin. Ta strup je tako močan, da umori psa že ena sama kaplja. Zato pa trajno in močno kajenje tobaka tudi srcu in prebavilom človeka škoduje, za otroke pa je tobak celo v majhnih količinah hud strup. Tudi na Francoskem je bil tobak le lepotna in zdravilna rastlina. Iz te države seje razneslo seme koncem 16. stoletja po vsej Evropi. Z angleškega seje ta navada razširila po drugih evropskih državah, hkrati pa so ga začeli povsod sejati. V prvi četrtini 17. stoletja seje že splošno kadilo in njuhalo. Še bolj pa so kajenje in njuhanje razširili vojaki v tridesetletnih vojnah (1618 - 1648). In vendar se v knjigi Kreuterbuch leta 1648 trdi, da tobak povzroča kihanje in spanje, čisti usta in glavo, odganja utrujenost in bolečine, omili zobobol, obvaruje človeka kuge, zatira uši ter ozdravlja kraste, prisad in rane. V drugi polovici tega stoletja seje že na sploh sejal tobak. Zdravilno moč te rastline pa so smatrale duhovne in posvetne oblasti le bolj kot pretvezo, pod katero se je ljudstvo vdajalo po pohlepu te naslade in zapravljalo denar; zato seje resno opominjalo, »naj se iz ust ne nareja hudičev dimnik«, kajenje in njuhanje pa so ponekod prepovedali in strogo kaznovali. Angleški kralj Jakob I. (1603-1625) je celo sam spisal nekoliko knjig proti tobaku in njegovi škodljivosti. Vendar, bolj ko so se oblasti trudile omejiti kajenje, tembolj seje kadilo in njuhalo, marsikje pa tudi žvekalo. Končno so oblasti ugotovile, Spet objavljamo eno izmed koroških pripovedi, ki so natisnjene v Večernicah Družbe svetega Mohorja za leto 1878. KURANT »Neki kurant, toje mladenič, hlapec, kije služil in gospodar mu je obljubil mezdo za vsako leto krajcar in če bo dober in pošten, še tudi eno suknjico. Služil je pridno in pošteno vsa tri leta in gospodar mu je dal 3 krajcarje, pa še suknjico povrhu. Kurantje bil vesel tega plačila in krenil na pot. Med potjo je veselo popeval: »Sem tri leta služil, sem tri krajcarje prislužil, pa še suknjico dobil, juhuhu!« Srečal gaje siromak in prosi za božji dar; kurant mu da krajcar in gre dalje s pesmijo: »Sem tri leta služil, sem tri krajcarje prislužil, pa tudi suknjico. Enega sem dal siromaku in imam še dva krajcarja, pa tudi suknjico, juhuhu!« Ko je spet veselo stopal po poti, ga spet sreča siromak in ga poprosi za božji dar; kurant mu da spet krajcar in gre dalje vesel in pojoč: »Sem tri leta služil, sem tri krajcarje prislužil in še suknjico povrhu, dva krajcarja sem siromakoma dal, imam še en krajcar pa suknjico ...juhuhu!« Mladenič stopa dalje in veselo popeva, ko ga spet sreča siromak in ga prosi za božji dar; kurant da si zaman prizadevajo omejiti rabo tobaka, zato so vlade začele pospeševati gojenje tobaka in predelavovoblike primerne za kajenje ali njuhanje. Danes se tobak sadi po vsem svetu, le v Avstraliji šele od 18. stoletja. Razločujemo kakih 40 vrst tobaka; večina njih se goji v Ameriki. V Srednji Evropi se večinoma sadi virginijska vrsta. V mnogih državah je tobak državni monopol.« Tako je bilo zapisano leta 1927, danes bi verjetno morali marsikaj dodati, dopolniti ali celo spremeniti. mu je dal zadnji krajcar in krene pojoč dalje. Pa ga sreča sam Bog in mu reče: »Ti si spoštovan in dober človek, tisti siromak, kateremu si krajcarje daroval, sem bil jaz; izprosi si neko milost, kaj želiš, da ti dam?« Kurant presenečen reče: »Oh, daj mi, da bom vselej vesel in vselej mlad.« In Bog gaje dal v luno, v kateri se še sedaj vidi, kadar je polna luna in se vsakega meseca omladi. Nauk: Veseli se in siromakov usmili se!« KONJ Ta pripoved izvira iz okolice Ljutomera na Štajerskem. »Bog je ustvaril konja tako, daje bil zelo močan - tako močan kakor konj! Pa je bil kmalu dokaj hud, da ga ljudje niso mogli krotiti, zato je Bog konju na peti utrgal najmočnejšo žilo na peti, da bi bil mirnejši in ubogljiv. To se pozna na konju še današnji dan, ima kopito, pete pa nič; ker je utrgana...« Nauk: Ne bodi neukrotljiv! Pri koroški pripovedi je zanimiv izraz »kurant«, ki ga danes ne uporabljamo več, baje tudi ne na Koroškem. Je torej star izraz za mladega hlapca. Ni odveč spoznati nekaj starih pripovedk, ki so jih pripovedovali naši predniki - tudi to spada med bogato kulturno dediščino oziroma ljudsko izročilo. 3ščemo stare fotografije Pevčeva hiša v Mozirju, slikana malo pred prvo svetovno vojno. Gre za najlepšo secesijsko hišo v Savinjski dolini. Sliko nam je poslala Hedviga Vidmar - Šalamon iz Slovenskih Konjic. CÌ3y Koroška pripovedka MARJAN DENSA vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Okusi so različni. Vse večje takih, ki kupijo okrasno drevo v posodi in ga spomladi posadijo na bolj ali manj primerno mesto. Tisti, ki jim je odveč pometati odpadle iglice, se odločijo za umetno drevo. V zadnjih letih so postale popularne kav-kaške jelke, ki jih lahko kupimo v večjih trgovskih centrih in prihajajo iz tujine. Mnogi se odločijo za smreko iz svojega ali sosedovega goz- Piše: Pavla Kliner Prvi od treh decembrskih dobrotnikov, ki bo iz mrzle noči skrivoma stopil v naše tople domove in pustil skromna darilca, bo sv. Miklavž, prijatelj pridnih otrok. Svojčasje Miklavž nosiljabolka, orehe, fige, kak »boljši« pa je prinesel igrače ali denimo jabolko, v katero je bil zataknjen novec. Poredneži so dobili le šibo, poleg tega pa jih je Miklavž prepustil kazni svojih kosmatih in rogatih spremljevalcev, »špicparkeljnov«. Kdo pa je sv. Nikolaj, ki mu pri nas navadno pravimo sv. Miklavž, sploh bil? O najbolj priljubljenem zimskem svetniku je veliko legend, zanesljivih virov pa bolj malo. Njegova starša sta bila že v letih, kojima je angel obljubil sina. Ime naj mu dasta Nikolaj, kar pomeni »Zmaga ljudstva«. In res naj bi sejima leta 280 v grškem Patrasu rodil Nikolaj. »Rad je molil, zgodaj vstajal in opravljal službo božjo. Bog gaje zato poklical v duhovski stan«, piše Kako do božičnih in novoletnih dreves Trgovine šo že polne dobrin in dobrot, pred vrati je veseli december (saj ne vem, ali naj ga pišem kar z veliko začetnico, tako pomemben se zdi). Večja naselja so že okrašena, postavljena so prva okrasna božična in novoletna drevesa. Še malo, pa se bomo začeli tudi sami ozirati po »novoletnih jelkah« oziroma »božičnih drevesih«. f■ da, ali pa smreko kupijo na tržnici. Nekateri lastniki gozdov se ukvarjajo tudi s pridobivanjem okrasnih dreves iz gozdov za trg. V preteklosti je bila ta dejavnostzelo razvita, sedaj pa je v upadanju zaradi zmanjšanja trga, novih ponudb na trgu in spremenjenih navad. Kljubtemu pa bo dobro, da osvetlimo osnovne vidike pridobivanja okrasnih dreves iz gozda. USMERITVE ZA PRIDOBIVANJE OKRASNIH DREVES IZ GOZDA Pa poglejmo, kako je treba ravnati pri pridobivanju okrasnih dreves iz gozda! Po zakonu o gozdovih lahko lastniki gozdov pridobivajo okrasna drevesa iz gozdov le na podlagi izdane odločbe, ki jo izda revirni gozdar Zavoda za gozdove Slovenije. V odločbi so opredeljene usmeritve in pogoji za pridobivanje teh dreves. Te usmeritve so: - okrasna drevesa se lahko pridobivajo po principih nege in varstva gozdov. To pomeni, da se dreves ne sme sekati na škodo sestoja. Okrasna drevesa pridobivamo v gozdu predvsem pri rahljanju smrekovih gošč in pri redčenjih smrekovih letvenjakov. - najprimernejše je, da se drevesa pridobivajo na presekah daljnovodov in drugih infrastrukturnih objektov ter na zaraščajočih površinah. - zaradi ogroženosti in redkosti jelke praviloma ne pridobivamo za okrasna drevesa. Tisa je zaščitena vrsta inje označitev oziroma pridobivanje tise za okrasno drevo kaznivo dejanje. BREZ PLOMBE IN ODLOČBE NE GRE Vsa okrasna drevesa zrasla oziroma pridobljena v Sloveniji, iz gozda ali iz namenskih nasadov in drevesnic, morajo biti pri prevozu in prodaji opremljena s plombo na vidnem mestu. Plombo v obliki nalepke izda Zavod za gozdove Slovenije. Za drevesa izgozdajih izda le skupaj z odločbo za pridobivanje okrasnih dreves. Okrasna drevesa se označi s plombo najkasneje na kamionski cesti ali že v drevesnici. Kdor okrasna drevesa prevaža ali prodaja, mora imeti odločbo s seboj. SVETEMU MIKLAVŽU JE NA SLOVENSKEM POSVEČENIH NAJVEČ CERKVA Prihaja prvi darežljivi mož blaženi Martin in nadaljuje: »Ko so v Miri, nekem mestu na Jutrovem, volili škofa in Boga prosili, naj jim ga da po svoji volji, rečenojim je bilo: »Kateri prihodnjegajutra pride prvi v cerkev, bo vaš škof.« Sv. Miklavž, ki tega ni vedel, pride navsezgodaj v cerkev. Z velikim veseljem ga primejo kristjani in postavijo za škofa.« To naj bi se zgodilo leta 300, desetletje kasneje pa ga je cesar Valerij Maksim zaradi vere vrgel v ječo, kjer je veliko pretrpel in zato dobil častni naziv »spoznavalec«. Koje cesar Konstantin priznal krščansko vero, se je Nikolaj lahko vrnil v Miro. Veliko je dobrega storil, zato je umrl pomirjen, rekoč: »Vtebe, o Gospodje zaupala moja duša, vzemi jo v roke svoje!« To naj bi se zgodilo 6. grudna 351. Ena od legend ve povedati, da je tri hčere siromašnega moža, ki jim ni mogel dati dote, rešil sramotne usode tako, da je ponoči skozi okno potisnil tri zlate kepe. Odtod šega, da otrokom ponoči prinaša darov v nastavljene krožnike. Iz zlatih kep pa naj bi v ljudski domišljiji nastala tri jabolka, ki sodijo med obvezne Miklavževe darove. Druga legenda pravi, daje nek krčmar umoril tri popotne študente, jih razsekal in skril v sod v razsol, da bi imel meso za goste. Sv. Milklavžje zaslutil strašen zločin in nesrečnike obudil vživljenje. Zavoljotega velja za zavetnika šolarjev in študentov. Sv. Miklavž naj bi nekoč pomiril vihar na morju, zato ga imajo za svojega zavetnika mornarji. Pa tudi flosarjem, mlinarjem in žagarjem je mogočen priprošnjik. Ni naključje, da številne cerkve sv. Miklavža stojijo ob tekočih vodah, na gričih nad rekami. Svetnik, ki mu je na Slovenskem posvečenih največ cerkva, kar okoli 200, je kakopak odgovoren tudi za največ zavetništev. Otroci, mladenke, popotniki, gozdarji, gostilničarji, peki, trgovci, odvetniki, mesarji, pivovarji, kmetje, gasilci in celo tatovi se lahko nadejajo njegove pomoči. Pripomore pa tudi k srečni poroki in pomaga da dobimo nazaj ukradene stvari. Tudi na našem končuje čaščenje sv. Miklavža pustilo sledi, kijih kažejo cerkve njegovega imena v Šmik-lavžu, Ljubiji in Rastkah. Naši predniki so imeli radi miklavževanja, v katerih je Miklavž v spremstvu angelčkov in špicparkeljnov, ki so starejši od dobrodušnega svetnika in so v predkrščanstvu predstavljali duhove prednikov, hodil po hišah in obdaroval otroke. Še prej pa so se morali izkazati, mu odgovoriti na zastavljena vprašanja, kaj zmoliti ali zapeti. Zelo pisano spremstvo je imel zlasti gornjegrajski Miklavž. Spremljala sta ga dva angela, sv. Anton Puščavnik v meniški kuti, Pehtra baba, trije špicpar-keljni, z njimi hudič v rdeči ali zeleni obleki s črno larfo in dolgim jezikom. Joža Vršnik, bolj znan kot Robanov Joža, je leta 1971 v Planinskem vestniku opisal, kako je svojčas zgledalo miklavževanje v Logarski dolini: »Zunaj na lopi so zarožljale verige, vrata v hišo so se počasi odprla in v hišo je na konju z odejami pokritem prijahal Miklavž. Za njim sta stopila še angel in špicparkelj.« Špicparkeljni so bili strah in trepet otrok, sploh, če so ga dali preveč na zob. O pijanem Miklavžu na srečo ni poročil. Prikupni svetnik, poslanec dobrote, bo otroke razveselil v ponedeljek zjutraj. Mogoče pa vas Miklavž v spremstvu kosmatih hudičkov obišče že v nedeljo zvečer. Nasveti, wmmmSmmaMBm Tudi jeseni in pozimi poskrbite zase S prihodom jeseni se življenje v naravi počasi umiri in pripravi na počitek. Naš ritem življenja pa kljub temu ostaja hiter, zato je pomembno, da ostajamo v dobri telesni formi, se dobro počutimo in vedno znova naberemo svežih moči. V mesecih, ki sledijo, je nekoliko težje ohranjati zdrav način življenja, zdravo prehrano in redno gibanje. NATAŠA PEŠEC, maserka, kozmetičarka S svojo ponudbo so v ospredju zdravilišča s tako imenovanimi wellness (sprostitvenimi) programi, bazeni, savnami, fitnes klubi, dvoranski športi, itd. Če imamo naporne delavnike, številne domače obveznosti, če nas načenjata bolezen ali poškodba, se gotovo prileže nekaj, kar nam sprosti telo in duha, kar pospeši okrevanje in pomirja. Vračamo se na področje masaž, ki predstavljajo enega uspešnejših segmentov pri vzdrževanju in rehabilitac- iji našega zdravja. Masaža je uspešna tehnika pri spopadanju z manjšimi in tudi večjimi težavami. Ko boste med vrsticami v naslednjih člankih našli tisto, kar bo v vas vzbudilo zanimanje za tovrstno storitev, ne odlašajte in si jo privoščite. Če se kljub obilici informacij ne boste mogli odločiti, se lahko obrnete na izkušene maserje v zdraviliščih, športnih klubih ali pa na maserje z zasebno prakso, ki pridejo tudi na dom. Kot sem omenila že v prejšnjih prispevkih, je medicinska stroka s svojimi metodami dokazala zdravilnost masaže za telesne organe in i ude. Danesjo uporablja veliko ljudi. Pot zdravja težko vzdržujemo oziroma se nanjo težko vračamo, saj živimo v družbi, ki nas z vsemi sredstvi, kijih pozna ekonomska propaganda, vzpodbuja k zastrupljanju. Vedenje o treh poglavitnih principih zdravstvenega stanja veliko pripomore k našim odločilvam: t. vse oblike bolezni nastanejo zaradi istega vzroka - neprekinjenega in dolgotrajnega nalaganja odpadnih snovi v organizmu (tudi v psihološkem smislu), za kar so krive slabe življenjske navade. Možnosti zdravljenja, kijih iščemo-omogočiti izločanje toksičnih snovi, ki zavirajo normalno delovanje. 2. telo samo poskuša izločiti nagrmadene snovi, ki ga motijo, kar še kaže v izbruhu različnih bolezni. Uradna medicina zdravi znake (posledice) teh bolezni in ne vzrokov, zaradi katerih bolezen nastane. 3. telo ima moč, da vzpostavi zdravo ravnovesje z izbiro pravih terapij. In masaža je vsekakor storitev, ki jo lahko uvrstite na seznam pravih terapij, čeprav bi jo morali koristiti ljudje, ki se skušajo izogniti temu, da bi nekoč res postali pacienti. Masaža ne koristi vsakomur enako, saj je odziv vsakega posameznika drugačen. Zato masažo tudi prilagajamo individualnim potrebam strank ali pacientov. Izbiramo različne tehnike, s poudarkom, da masaža ni brezosebna in brez duše. Terapevt jo mora začutiti, pacient pa v njej uživati. ŽIVIMO ZDRAVO V GORNJEM GRADU Vzgoja mladih velikega pomena za duševno zdravje V Gornjem Gradu so tretji večer v okviru projekta Živimo zdravo posvetili duševnemu zdravju. Specialistka socialne medicine Nuša Konec -Juričičje govorila predvsem o rabi in zlorabi drog, torej o aktualni vsebini predvsem za mladostnike in njihove starše, saj se kljub (prepogostemu zatiskanju oči družbe in staršev s problemom sooča vse več mladih in mfadoletnih. Pri odvračanju od drog in zasvojenosti so po mnenju Juričičeve velikega pomena varovalni dejavniki: pozitivna samopodoba, občutek lastne vrednosti, zavedanje, da nas ima lahko nekdo rad in da imamo mi nekoga lahko radi, ustrezna komunikacija in reševanje težav, primeren odnos do ugodja, izkoriščen prosti čas, doživljanje in izražanje čustev ter obvladovanje stresov in težav. Privzgoji mladih je pomembno upoštevati resnice in pravila. V prvi vrsti je treba spoštovati dejstvo, da je vsak človek pomemben in vreden pozornosti, zato se odlašanje pri resnih zadevah nikakor ne obrestuje. Problemi namreč obstajajo in po mnenju Juričičeve tudi rešitve, ki so jih sposobni najti ljudje, ki se ne sramujejo izražati misli in čustev. Savinjčan Specialistka socialne medicine Nuša Konec -Juričič je v Gornjem Gradu govorila predvsem o rabi in zlorabi drog (foto: EMS) BREZPLAČNO PRANJE Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če^ prepoznate fotografijo svojega avtomobila, se do'petka, 10. decembra, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil. AM.MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.0,0, E-naslov: a.m.miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 HOROSKOP ZA DECEMBER 2004 Oven - Spremljala vas bo močna želja po svobodi in učenju. Življenje boste dojemali na drzen način. Kot vsak tipičen oven se boste v tem mesecu postavljali na prvo mesto. Postali boste zelo ambiciozni in vsega se boste lotili spontano, zavedajoč se istočasno, da imate na levi kot na desni strani komolec. S partnerjem boste zadovoljni in decembra se bosta zlila v eno. --------- Bik - V komunikacijah in tudi intelektualnih delih boste tokrat premišljeni in boste šli po poti življenja počasi in zanesljivo. Nekatere stvari pa boste le povedali in lažje vam bo. V ljubezni vas bo spremljala harmonija in vašsrčni izvoljenec bo ---------tudi vaš zaupnik. Poslovnosti se lotite s prave strani in tako bodo tudi rezultati zadovoljivi. V tem mesecu vas bo zelo privlačil svet duhovnosti, prišli boste do spoznanja, da resnica sega mnogo dlje, kot človek vidi ali sluti. Dvojček - Vaš letošnji december bo zapisan delu in delovnim obremenitvam. Čas je ugoden predvsem za tiste reči, ki so vam blizu, poleg tega pa je čas, da naredite tudi nekaj zase. Finančno ste zelo stabilni in še naprej pridno varčujte. S svojim partnerjem se veliko pogovarjajte in skupaj bosta prišla do zelo zanimivih rezultatov. Nekje iz ozadja vas bo spremljala želja po izzivih, marsikaj od želenega pa se vam bo tudi zgodilo. Energije boste imeli zelo veliko in pomembno je, da jo uporabljate zmerno. Rak - V kolikor se odločate po intuitivnih nagibih, so odločitve modre in pravilne. Logično razmišljanje ni vaše močno orožje, poleg tega pa vam vzame tudi veliko časa. Konec meseca decembra boste nemimi in občutljivi. Zaradi tega se boste zaprli vase, odleglo vam bo šele, ko vam bo nek prijatelj priskočil na pomoč. Poslušal vas bo. Veliko časa boste namenili tudi zunanjemu videzu. Ker boste privlačni za nasprotni spol, se zato odpravite na ples. ---------- Lev - Zadnji mesec v tem letu boste preživeli med ljudmi. Na splošno vas bo privlačila družba in tudi kontakte boste zlahka navezali. Vabil na različna slavja kar ne bo konca in to vas bo zelo veselilo. Seveda pa ne pozabite na dejstvo, da ---------- morate nahraniti svojo dušo, zato v tem času poslušajte nežno glasbo ali preberite kakšno romantično knjigo. Ustvarjalni boste in zavedali se boste, da so izzivi sestavni del življenja. Konec meseca se morate še posebno potruditi, da boste opazni, kajti to je čas lepih želja in veliko dogajanja. l Devica - Meseca decembra boste naredili prerez skozi leto, ki je za vami, in ugotovili, da se v bistvu nimate na kaj pritoževati. Finančno bo mesec stabilen in X zanesljiv. Po eni strani vas bo vleklo med ljudi, čisto zadovoljni pa boste tudi, če si boste vzeli čas zase in za stvari, ki vas osrečujejo. V komunikaciji boste močni in zadeve boste povedali tako kot čutite. V ljubezni boste prišli do spoznanja, kako pomemben je pogovor. Za praznike boste doma in v okrilju tistih, ki vam največ pomenijo. Vašo kulinariko bodo hvalili. Tehtnica - Pred vami je čas odločitev, ambicij, akcije in modrih odločitev. Veliko boste delali na sebi in gradili načrte za prihodnost. Denarno vam bodo šle zadeve dobro od rok, res pa je, da boste, tudi zaradi vsesplošne mrzlice okoli vas, nekoliko bolj radodarni kot ponavadi. Od sredine meseca naprej boste zelo komunikativni, zgovorni in odprti za nova znanja. Navezali boste tudi kontakte z družbo iz preteklosti. V ljubezni partnerju zaupate in zato ste tudi srečni. Za praznike boste najbolj zadovoljni doma v krogu svojih ljudi. Škorpijon - Vaš letošnji december bo srečen in zadovoljen. Tudi sami boste oddajali pozitivno energijo, saj boste stvari urejali počasi in premišljeno. Dokončno se vam bo razrešil neki posel, kije vezan na preteklost. Zadeve se bodo torej odvijale v vašo korist. Čutili boste močno potrebo po ugajanju, tudi za svoj zunanji izgled boste tokrat napravili veliko več. Srčni izvoljenec se bo čutil nekoliko zapostavljenega. Ko boste to ugotovili, se boste stvari lotili diplomatsko. Zlati ključek vašega uspeha pa je odkrit pogovor. Toda, ali sploh obvladate to spretnost? Strelec - Energijo boste skrivali v sebi in z veliko gorečnosti naredili tudi analizo stanja ter nekaj novih načrtov in zadev se boste lotili na pravi način. Postali boste nekoliko bolj skrivnostni, globoko v sebi pa nemirni in nepotrpežljivi. Tudi sami --------- čutite, da morate počakati in da pravi čas šele prihaja. Zaželeno je, da nekaj časa posvetite sproščanju in meditaciji. Nakazani so kontakti z ljudmi, ki so vezani na preteklost. V ljubezni boste sprva zadržani, v drugi polovici meseca pa se boste odprli in veliko lažje vam bo. Zadnja tretjina meseca bo ugodna za lepe reči in poudarek je videti tudi na zunanjem videzu. Kozorog-Trenutno se nahajate v nekem svojem svetu in privlači vas svet tišine. Toda ravno zaradi globoke zaprtosti vase zlijte svoje občutke na list papirja ali se odpravite na sprehod v naravo. Sprostila pa bi vas tudi družba in kontakti z neobremenjenimi ljudmi. Prišli boste do spoznanja, daje v slogi moč. Poudarek je na novi sveži energiji. Na delovnem mestu se boste morali ta mesec zelo prilagajati in se dokazovati znotraj skupine. Konec leta je nakazanih nekaj prijetnih srečanj, za katere se bo izkazalo, da znajo biti tudi koristni. 1 Vodnar - Družba, prijatelji in znanci so za vas kot nekakšen magnet in brez tega si ne predstavljate življenja. Postali boste zelo svobodomiselni in zato se boste pripravljeni tudi boriti. V pogledu službe je pomembno, da ste se tudi pripravljeni ---------- prilagoditi. Drugače pa boste zelo energični in podjetni. Videti je, da se boste poglobili tudi v probleme in težave drugih ljudi. Za ljubezen pa velja, da ne smete trmasto vztrajati na svojih načelih. Tudi drugi imajo včasih prav. ---------- Ribi - Decembra si boste zgradili svojo filozofijo in dobili še nekaj dodatnega znanja o tistem, kar vas zanima. Postali boste še bolj strpni do tujih mnenj in stališč. Imeli pa boste polne roke dela in delovnih obveznosti. Zadeve vam bodo ....... šle dobro od rok in kaže, da boste uspeli. Srečni in zadovoljni boste v ljubezni, kajti tudi tu si želite predvsem sodelovanja in pogovora. Postali boste prav presenetljivo energični in nalog se boste lotili na svojevrsten način. Konec meseca se boste morali precej učiti s pomočjo knjige ali pa na izkušnjah ljudi. Izberite vašega občana leta 2004! Spoštovane bralke in bralci, občanke in občani občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava! Po nekaj izvedenih izborih zgornjesavinjske osebnosti leta smo v uredništvu Savinjskih novic prišli do ugotovitve, da bi bilo bolj smiselno, da občani vsake izmed zgornjesavinjskih občin izberejo svojega občana oziroma občanko leta. To naj bi bila oseba, ki je v tekočem koledarskem letu s svojim delom na kateremkoli področju še posebej doprinesla k boljšemu življenju in skupni blaginji v lokalni skupnosti. Kandidate za izbor predlagate vi. Štejejo le glasovi na glasovnicah v Savinjskih novicah, v zadnji letošnji številki, tik pred novim letom 2005, pa bomo razglasili zmagovalce. Glasove, ki morajo imeti kratko obrazložitev, bomo šteli sproti, zato bodo glasovnice za vsak krog glasovanja oštevilčene. Starejših glasovnic ne bomo upoštevali. Občan(ka) leta 2004 v občini je po mojem mnenju W olčan(ka) 2004 H V drugem krogu glasovanja smo prejeli naslednje predloge za občana oziroma občanko leta 2004: - občina Gornji Grad: Jože Laznik iz Tiroseka, Albert Povodnik iz Gornjega Garada, Marjana Rihter iz Bočne; - občina Mozirje: Alojz Blažič iz Grušovelj, Alenka Brezovnik iz Radegunde, Peter Kolenc z Rečice ob Savinji, Jože Kramer iz Varpolj, Alojz Plaznik iz Ljubije, Ivo Suhoveršnik iz Lok pri Mozirju; - občina Nazarje: Igor Kalin iz Spodnjih Kraš, Sonja Robnik iz Nazarij; - občina Ljubno: Edi Jurjevec iz Juvanja, Vid Prušnik iz Savine, Martin Pušenjak z Ljubnega ob Savinji; - občina Luče: Emika Selišnik iz Luč; - občina Solčava: Julijana Klemenšek iz Solčave, Vinko Slapnik iz Podolševe; Pri žrebu pravočasno prispelih glasovnic je imela največ sreče Betka Beričnik, Nove trate 36, Mozirje, ki prejme dve vstopnici za celodnevno kopanje v Termah Snovik. Čestitamo! navedite razlog, zakaj glasujete zanj(o) Moje ime in priimek: Moj naslov: Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Ob zaključku akcije bomo med vsemi prispelimi glasovnicami izžrebali še glavno nagrado: svečano večerjo za dve osebi s kopanjem in uporabo savne v hotelu Plesnik v Logarski dolini. Zdaj pa na delo! Izpolnite glasovnico, jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 7. decembra 2004 (takrat se zaključi tretji krog glasovanja), pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje! Hotel piesniK Plesnik d.o.o., Logarska dolina 10, \ 3335 Solčava Atomik Harmonik, kvartet, ki je prevrnil Slovenijoz banalnimi in mestoma opolzkimi besedili ter "štancarsko" narejenim narodnozabavnim dance popom, je te dni objavil svoj prvenec Brizgaaaaj! Na albumu je seveda tudi njihov prvi hit Brizgalna brizga, ki je dosegel neverjetne prodajne rekorde. Novi singel z albuma Brizgaaaaj! bo skladba Hop Marinka, na kateri skupina, podobno kot pri prvi uspešnici, stavi na seksualno-ober-krajnerska čustva. V skladbi Hop Marinka gostuje tudi legendarni Bedanec, sloviti slovenski igralec Polde Bibič, ki pa ima v skladbi povsem drugačno vlogo. Na omenjenem albumu sta tudi dva venčka ponarodelih skladb. Prvi nosi naslov Turbopolkamixx, drugi pa Venček valčkov. Vanju so vključili skladbe Avsenikov, Slakov in Beneških fantov kot tudi novejše skladbe zasedb, kot so Frajkinclarji, Slapovi in Čuki. Magnifico s svojim mega hitom “Hir aj kam hir aj go” navdušuje Evropo, Magnificomanija pa razsaja tudi v Aziji, kjer se skladba že nahaja na vrhu glasbenih lestvic. Uspeh posvetuje novi val zanimanja za njegovo glasbo sprožil tudi na Balkanu in tako je na radijskih valovih v naši bivši domovini mogoče poleg aktualnega singla slišati še nekoliko starejše Magnificove uspešnice, kot so Silvija in Halo gospodična. Popularnost Magnifica in njegove spremljevalne skupine Turbolentza potrjuje tudi decemberska turneja, s katero se bo 2. decembra najprej predstavil beograjski publiki, naslednji dan se bo Exportimport šov ustavil v Novem Sadu, koncert v Skopju je potrjen za 5. december, zadnji nastop pa bo pet dni kasneje v Banja Luki. Avstralska zvezdnica Delta Goodrem, nagrajenka mnogih avstralskih glasbenih nagrad, avtorica, pianistka in izvajalka, je izdala svoj drugi projekt. Ploščo z naslovom Mistaken Identity je ustvarila skupaj z Guyem Chambersom, ki ga najbolje poznamo po sodelovanju z Robbijem Williamsom. Njen izdelek je eden težje pričakovanih izdelkov letošnjega leta, če vemo, da je prvenec Innocent Eyes naletel na odlične odzive, tako med poznavalci kot ljubitelji njenega klavirskega popa. - Clara, prva ženska v novi glasbeni zvrsti Crunk & B, je rojena v Austinu (Texas), vendar je z očetom, ki je bil v vojski, živela v Nemčiji, New Yorku, Kaliforniji, Arizoni in Nevadi, preden seje ustalila v Atlanti. Že v zgodnjih najstniških letih si je na košček papirja zapisala svoj življenjski cilj - postati profesionalna pevka. Tako seje zgodaj pridružila dekliškemu bandu in se posvetila pisanju lastnih skladb. Njena pesem z naslovom Goodies je prišla na lestvice poleti 2004. Hiter vzpon po lestvicah je bil prav neverjeten. Njen debitantski album seje že povzpel na tretje mesto Bilboardove lestvice 200 albumov. Alenka Trgovsko podjetje lotrošnja d.d. Zagorje Za hladne zimske dni, za udobje in toplino vašega doma ... Spoštovani kupci! Potrošnja, d.d. Zagorje je v PE Pohištvo Mozirje za vas ZARADI PRENOVE POSLOVALNICE v mesecu decembru pripravila POPOLNO RAZPRODAJO vseh pohištvenih eksponatov in drugih pripomočkov za dom in gospodinjstvo. TOREJ: OD 1. DECEMBRA DALJE, v PE Pohištvo Mozirje - totalno nizke cene ob izredno široki ponudbi kuhinj, spalnic, sedežnih garnitur, otroških sob, predsob, regalov, preprog... Poleg tega boste lahko koristili še brezplačno dostavo do vašega doma. Potrošnja Zagorje - trgovina prijaznih Naročnik: Potrošnja d.d., trgovsko podjetje, Cesta Borisa Kidriča 1, Zagorje SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME V MOZIRJU Popolna ponudba za ljubitelje belih strmin Največje povpraševanje je bilo po rabljeni in cenovno ugodnejši smučarski opremi (foto: Ciril M. Sem) Člani Gornjesavinjskega smučarskega kluba so minuli konec tedna v dvorani mozirskega športnega društva organizirali tradicionalni smučarski sejem, na katerem so lahko obiskovalci kupili rabljeno ali novo smučarsko opremo, s katero se bodo lahko na snežne strmine pognali že v prihodnjih dneh. Na voljo so bile tudi storitve smučarskega servisa. Člani Gornjesavinjskega smučarskega kluba lahko koristijo številne ugodnosti: od nakupov cenejše opreme do smučarskih kart na slovenskih smučiščih. Svojo dejavnost, ki zajema tudi organiziranje tečajev za najmlajše smučarje in vadbo tekmovalcev, so dodobra predstavili na sejmu, na katerem je s svojo ponudbo kot vsa zadnja leta sodeloval tudi rekreacijsko-turistični center Golte. Gre za vzajemno sodelovanje, ki se z vedno novimi programi iz leta v leto še poglablja in bogati. Benjamin Kanjir Savinjska košarkarska liga Polzela 2004 Rezultati 1. kroga: Werinox : Gomilsko 63:67, Brglez.com : Radio Fantasy 66:62, ŠK Žalec : Parižlje 82:49, prosta ekipa: Laško. Vrstni red po 1. krogu: 1. Študentski klub Žalec 2,2. Gomilsko United 2, 3. Brglez.com Polzela 2,4. Werinox Celje 1,5. Radio Fantasy team Celje 1,6. Parižlje 1,7. Veterani Pivovarna Laško 0. DT FEJKI Društvo deskarjev Zgornje Savinjske doline sklicuje OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, 4.12.2004, ob 16.00 v baru Gams (Gaj) v Mozirju Dnevni red: - povzetek delovanja v preteklem letu, - predstavitev načrtov za 2005, -vpis novih članov. Vabljeni vsi ljubitelji deskarskih športov! Informacije: fejki@email.si 2. SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA - 6. KROG Sanjska tretja četrtina v Nazarjah Nemogoče je mogoče - in s kakšno lahkoto, bi lahko na najkrajši možni način pokomentirali še eno veliko zmago nazorskih košarkarjev nad sicer favoriziranimi Laščani. Poleg Grosuplja je v soboto sklonjenih glav zapustil parket nazorske športne dvorane še eden od favoritov vzhodne skupine 2. slovenske košarkarske lige, kartrenerja Pečovnika in njegove igralce uvršča med najprijetnejša presenečenja prvenstva. Pred sezono najbrž ni bilo junaka, ki bi si upal napovedati tako uspešen začetek nazorske ekipe, saj se je zdel prehod iz tretje v drugo ligo kar prevelik zalogaj. Po zmagi nad Grosupljem in prepričljivem uspehu nad nespornimi favoriti iz Laškega pa se že poraja vprašanje o dejanskem dometu nazorske ekipe. Z igro, ki sojo prikazali tokrat, predvsem v tretji četrtini, ko so z delnim izidom 30:10 povsem dotolkli mlade upe slovenske košarke, so se realno pov- ečale tudi njihove možnosti. Mladost in izkušenost sta se še enkrat izkazali za zmagovalno kombinacijo, pri čemer sta bila predvsem Jože Goltnik in IztokZakrajšek neustavljiva. Franjo Pukart Rezultati 6. kroga: Nazarje : Pivovarna Laško ml. 90:71 Grosuplje : Prebold 74:75 Superga : Ruše 79:83 Celjski KK : Jurij Ježica 97:74 ŽKK Maribor: Ruj 68:81 KK Nazarje : KK Pivovarna Laško ml. 90:71 (21:22, 19:11, 30:10, 20:28) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 150. Sodnika: Marjan Gselman (Miklavž) in Iztok Puhek (Razvanje). Tehnični komisar: Miran Inkret (Maribor). KK Nazarje: Plaskan, Žerjav, Iztok Zakrajšek 28 (6-11 ), Rupreht 12 (8-9), Zadravec, Vodončnik, Plesnik, Goltnik 28 (6-6), Šemenc 2 (2-2), Gre-benšek 9 (3-5), Valenčak 9 (1-2), Zakrajšek Matija 2 . KK Pivovarna Laško ml.: Krajnc 3, Mravljak 4, Bjelanovič 4 (1-2), Horvat 9, Dremšak 2, Kolar 6 (2-4), Globovnik, Hren 19 (2-4), Remus 5 (2-4), Bržina 7, Koštomaj 6, Smajlovič 6 (2-2). Prosti meti: Nazarje 26:35, Pivovarna Laško ml. 9:16. Osebne napake: Nazarje 21, Pivovarna Laško ml.26. Met za tri točke: Nazarje 6 (Goltnik 4, Zakrajšek 1.2), Pivovarna Laško ml. 8 (Horvat 3, Krajnc, Bjelanovič, Kolar, Remus in Bržina 1 ). Igralec srečanja: Jože Goltnik (KK Nazarje) B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje v______!_______/ Lestvica po 6. krogih: 1. Grosuplje 6 4 2 525:450 (75) 10 2. Celjski KK 6 4 2 468:427 (41) 10 3. Pivovarna Laško-ml. 6 4 2 497:462 (35) 10 4. Nazarje 6 4 2 509:479 (30) 10 5. Ruj 6 3 3 455:462 (-7) 9 6. Jurij Ježica 6 3 3 508:525 (-17) 9 7. ŽKK Maribor 6 3 3 430:457 (-27) 9 8. Prebold 6 2 4 522:542 (-20) 8 9. Ruše 6 2 4 484:516 (-32) 8 10. Superga 6 1 5 431:509 (-78) 7 1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA ■ 8 KROG Nazarčanom točka po drami v Ajdovščini Samo trideset sekund pred koncem tekme med Ajdovščino in Nazarja-mi so domačini še vodili z golom razlike, na koncu pa so se lahko prav oni veselili remija, saj je Primož Hren v zadnjih sekundah zgrešil nemogoče. To pa so le utrinki iz končnice »infarktne« tekme v glavnem mestu kraške burje, kjer so bolje začeli Nazarčani, v nadaljevanju pa je vratar Zagožen naredil preveč napak za boljši rezultat. Po prikazanem sodeč bi se zmage lahko veselili tako eni kot drugi. Graščaki kljub odsotnosti »porumenelega« Metulja v Ajdovščino niso odpotovali z belo zastavo, kar so z agresivnim začetkom in vodstvom tudi potrdili. Žal pa se scenarij prepoceni dobljenih golov na gostovanjih nadaljuje in to je bil tudi tokrat ključni problem gostujoče ekipe. Domačini so v drugem delu vzpostavili ravnotežje in z lahkimi goli prevzeli vodstvo, ki so ga nato držali vse do zadnje minute. Sledila je končnica v slogu Hitchcockovih filmov: najprej je Presečnik znižal razliko na 5:4, pol minute KNIN Kix Ajdovščina : KNIN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 5:5 (1:1) Ajdovščina. Športni center Police. Gledalcev 200. Sodnika: Rudi Kokalj in Stane Globočnik. Delegat: Marjan Žibert. Strelci: 0:1 lpavec(4), 1:1 Pišot (19), 1:2 Likar (22), 2:2 Hren (34), 3:2 Pišot (37), 4:2 Vanceta (37), 4:3 Delamea (38), 5:3 Pišot (39), 5:4 Presečnik (40), 5:5 Delamea (40). KMN Kix Ajdovščina: Vanceta, Koren, Sukanovič, Trebižan, Pišot, Likar, Čermelj, Tanjič, Peljhan, Bizjak, Pintar, Kovač. KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Podpečan, Delamea, Vreš, Presečnik, Kugler D,, Kolar, Satler, Šemenc K., Šemenc J., Hren, Ipavec, Zagožen. Rumeni karton: Denis Delamea, Drago Kugler, Jure Šemenc, Franc Zagožen (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc), Tomi Pišot (KMN Kix Ajdovščina). Igralec tekme: Denis Delamea (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc). Lestvica po 8. krogih: l.Oplast Kobarid 8 52 1 40:21 (19) 17 2. Svea Lesna Litija 8 52 1 36:21 (15) 17 3. Gip Beton MTO 8 422 41:30 (11) 14 4. Živex Dobovec 8 422 47:37 (10) 14 5. Puntar 8 25 1 22:23 (-1) n 6. Tomi Press Bronx 8 3 1 4 28:28 (0) 10 7. Kix Ajdovščina 8 2 1 5 29:36 (-7) 7 8. Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 8 2 1 5 33:41 (-8) 7 9. Metropol 8 2 1 5 33:45 (-12) 7 10. Sevnica 8 2 1 5 26:53 (-27) 7 Voščilo! V decembru praznuje 75. rojstni dan _ in god draga žena in mama I J Marija Pustoslemšek iz Raduhe. Veliko zdravja, sreče in medsebojnega razumevanja Ti želiva mož Bernard in sin Rajko! •i Primož Hren bi lahko v zadnjih sekundah tekme Nazarčanom zagotovil 3 dragocene točke (foto: FA) pred koncem pa je s svojim drugim zadetkom iz desetih metrov izenačil Delamea. Kaj lahko bi se Nazarčani iz športnega centra Police vrnili s polnim izkupičkom, če ne bi Hren tik pred piskom sirene zgrešil prazen gol. Sicer pa je osmi krog l.SLMN minil v znamenju remijev, saj so se kar štiri srečanja končala brez zmagovalcev, le Dobovec je osvojil vse tri točke v Ljubljani. Zadnji jesenski krog bo zato še toliko bolj zanimiv, še posebej vroče pa bo v petek v Nazarjah, kjer bodo domači »graščaki« naredili vse, da bi si z zmago nad Metropolom zagotovili mirnejše nadaljevanje prvenstva v spomladanskem delu. Franjo Pukart Rezultati 8. kroga: Kix Ajdovščina : Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 5:5 (1:1) Sevnica : Puntar 5:5 (2:2) Gip Beton MTO : Svea Lesna Litija 2:2 (1:0) Metropol : Živex Dobovec 4:8 (2:2) Oplast Kobarid : Tomi Press Bronx 1:1 (1:0) Vaš Volkswagnov trgovec Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 Polo Golf Passat Sharan -130.000 SIT -300.000 SIT -500.000 SIT -600.000 SIT Pohitite, zaloga vozil je omejena. MARJAN IN MARIO LIVK IZ NAZARIJ Dirkanje imata v krvi Najhitrejši in obenem edini zgomjesavinjski športnik, ki se aktivno ukvarja s cestno hitrostnimi dirkami, Marjan Livk iz Nazarij, je letos zaključil že svojo štirinajsto tekmovalno sezono. »Veteran« na motoiju suzuki GSXR1000 serije superbike je državno prvenstvo končal na odličnem tretjem mestu, poškodba ob koncu sezone pa mu je preprečila še kakšno uvrstitev višje. Kar je hitro, je tudi nevarno. Žal se sko-jadranskem pokalu so zaradi poškodbam vedno ne da izogniti in visokega ranga tekmovanja takoj te so bile v tej sezoni neprijeten za svetovnim in evropskim prven- Marjan Livk se kljub zrelim dirkaškim letom še vedno uspešno kosa z mlajšimi tekmovalci Marjanov spremljevalec. Po grdih padcih na hrvaškem Grobniku in madžarskem Hungaroringu je Oče Marjan in sin Mario sta ljubitelja hitrosti na dveh kolesih (foto: Marija Šukalo) moral izpustiti kar nekaj dirk, tako v državnem prvenstvu kot prvenstvu Alpe-Jadran. Predvsem dirke v alp- stvom, in izredno močne konkurence dirkačev iz najbolj razvitih evropskih držav še posebej »adrenalinske«. Marjan je kljub temu zadovoljen s sezono in predvsem s tem, da se lahko povsem neobremenjeno, kljub svojim zrelim letom, še vedno kosa z mlajšimi. To bo počel še toliko časa, dokler se bo čutil sposobnega, z veseljem pa svoje bogate izkušnje prenaša na sina Maria, ki seje letos odločil stopiti po njegovih stopinjah. Osemletni fantje svoj nesporni talent dokazal že pri svojih prvih nastopih, saj je s 40-kubičn-im polinijem v seriji mini-moto dosegel kar drugo mesto na državnem prvenstvu in tako ugodno presenetil tako domače kot tudi tuje poznavalce tega športa. Tako oče kot sin sta vključena v moštvo AMD Domžale, s katerim izredno dobro sodelujeta. Že lani se je Marjan udeležil prestižnega zaključka evropske sezone za vse tekmovalne razrede v španski Valenciji, srečanja z največjimi mojstri obvladovanja jeklenih konjičkov pa se veseli tudi letos. Franjo Pukart Mario Livk (v ospredju) je že s prvimi nastopi dokazal svoj nesporni talent KRAJEVNA LIGA MALEGA NOGOMETA KOKARJE Izenačen jesenski del Po jesenskem delu kokarske krajevne lige malega nogometa ni v športnem parku na Lazah še nič odločenega. Zgornje Kokarje sicer vodijo, vendar pa so Pusto Polje, prva ekipa Potoka in Spodnje Kokarje dovolj blizu, da bo spomladanski del prvenstva še kako zanimiv. Rezultati 1. kroga: Potok II. : Sp. Kokarje 1:9, Zg. Kokarje : Pusto Polje 1:5, Lačja Vas: Potoki. 1:5. Rezultati 2. kroga: Potok II. : Zg. Kokarje 1:7, Lačja Vas : Pusto Polje 0:2, Sp. Kokarje : Potok 1.3:1. Rezultati 3. kroga: Potok II : Pusto Polje 0:3, Zg. Kokarje : Potok 1.3:0, Sp. Kokarje : Lačja Vas 4:1. Rezultati 4. kroga: Potok li. : Lačja Vas 0:3, Sp. Kokarje : Zg. Kokarje 1:8, Potok I. : Pusto Polje 3:0. Rezultati 5. kroga: Potok I. : Potok II. 3:0, Lačja Vas : Zg. Kokarje 0:2, Pusto Polje : Sp. Kokarje 3:0. Lestvica po jesenskem delu: 1. Zg Kokarje 12,2. Pusto Polje 11,3. Potok 1.9,4. Sp. Kokarje 8,5. Lačja Vas 3,6. Potok II. 0. Franjo Pukart f' SMUČARSKI SKOKI Primožu Piklu prve točke svetovnega pokala Finski Kuusamo bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovino smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC, saj je njihov najuspešnejši član Primož Piki tako sebi kot matičnemu klubu priskakal prve točke svetovnega pokala. Čeprav se mu je nastop na prvi tekmi sezone za las izmuznil, je že naslednji dan solidno odskakal kvalifikacije, odličen skok v prvi seriji in uvrstitev vfinale pa je bila le še pika na i njegovi uspešni skakalni karieri. Visoko 17. mesto je po prvi seriji z nekoliko slabšim drugim skokom v izredno slabih razmerah sicer pokvaril, vendar pa to ne zmanjšuje največjega uspeha zgornjesavinjskega smučarskega športa. Franjo Pukart MEDOBČINSKA LIGA V PIKADU - 4. KROG Vse po starem Namigovanja pred prvenstvom glede oslabljene ekipe večkratnih zmagovalcev iz Bara Tribuč očitno niso imela prave osnove. Omenjena ekipa spada tudi to sezono med glavne favorite, kar potrjuje z vodilno pozicijo po štirih krogih. Toda njihovi največji konkurenti iz Moto Bara iz Varpolja jim »dihajo za ovratnik« in prav njihovo medsebojno srečanje lahko na koncu odločilno vpliva na boj za prvaka. Rezultati 3. kroga: Moto Bar Vovk : Gostilna pri Jošku 9:7, Bar Tribuč : Bar Žrelo 11:5, Rdeča Armada : Gostilna Semprimožnik 2:14, Gostilna Na klancu : Klub Žogca 4:12, Gamsi in Rožice : Gostilna pri Urški 7:9. Rezultati 4. kroga: Gostilna Semprimožnik : Moto Bar Vovk 7:9, Gostilna pri Jošku : BarTribuč 3:13, Bar Žrelo : Rdeča Armada 6:10, Klub Žogca : Gamsi in Rožice 6:10, Gostilna pri Urški : Gostilna Na klancu 9:7. Lestvica po 4 krogih: 1. Bar Tribuč 8 (44-20), 2. Moto Bar Vovk 8 (39-25), 3. Rdeča Armada 6 (33-31 ), 4. Gostilna Semprimožnik 4 (36-28), 5. Gostilna pri Urški 4 (32-32), 6. Klub Žogca 4 (31-33), 7. Gamsi in Rožice 2 (31-33), 8. Gostilna Na klancu 2 (27-37), 9. Bar Žrelo 2 (24:40), 10. Gostilna pri Jošku 0 (23-41). Franjo Pukart ROKOMET ~ Repenšek in sodita »derbi derbijev« Mednarodni rokometni sodniški par Darko Repenšek-Janko Požežnikje doletela nova velika čast in odgovornost: v osmini lige prvakov bosta naša rojaka 11. ali 12. decembra v Pamploni sodila povratno tekmo med Portland San Antoniom in Barcelono. Gre za španska rokometna velikana, ki se po »nesreči« (žreb je pač žreb) srečata že v osmini finala. Janko Požežnik nominacijo za omenjeno tekmo komentira takole: »Ob tem delegiranju sem bolj vznemirjen kot ob nominaciji za sojenje na olimpijskih igrah, saj dokazuje, da nama na Evropski rokometni federaciji resnično neizmerno zaupajo.« KF -------------------------/ «a™»»-*"———-—- -, K.R9N1&A , UPORABA PIROTEHNIČNIH IZDELKOV Sto tisočakov kazni za metalce petard Začel se je mesec december, v katerem zadnja leta opažamo zelo povečano uporabo pirotehničnih izdelkov, še posebej v času praznikov. V preteklih letih je bilo v tem času v Sloveniji večje število ljudi huje ali lažje telesno poškodovanih, ker so bili neprevidni ali lahkomiselni pri ravnanju s pirotehničnimi izdelki. Posledice takšnih primerov so največkrat opečeni prsti, razcefrani, tudi odtrgani udi, pogoste so poškodbe obraza in oči. Posebno so grozljivi prizori, ko so poškodovani otroci. V času prehoda v leto 2004 so tudi na območju Policijske uprave Celje beležili tri nesreče pri uporabi pirotehničnih izdelkov, v katerih so bile tri osebe telesno poškodovane (v dveh primerih sta bila poškodovana otroka), pri tem pa k sreči nihče ni bil huje poškodovan. Policisti so obravnavali tudi devet primerov, ko je bila pri uporabi pirotehničnih izdelkov povzročena materialna škoda, in sicer so bili v petih primerih poškodovani stanovanjski objekti, v dveh primerih sta bila poškodovana osebna avtomobila, v preostalih dveh primerih pa so bila poškodovana tla javnega objekta oziroma poštni nabiralnik. KAKŠNE VRSTE EKSPLOZIVOV POZNAMO Zakon o eksplozivih, ki je začel veljati maja 2003, med drugim ureja tudi kategorizacijo, nakup, omejitve pri uporabi in kazenske sankcije za kršitve. Pirotehnični izdelki so po omenjenem zakonu: I. pirotehnične igrače, II. izdelki za male ognjemete, lil. izdelki za srednje ognjemete, IV. izdelki za velike ognjemete in Tl ter T2 - pirotehnični izdelki za tehnične namene. Pirotehnični izdelki I., II., Tl in T2 razreda so v prosti prodaji, za nakup pirotehničnih izdelkov razredov III in IV pa je potrebno dovoljenje. Prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov I. in II. razreda sta dovoljeni mladoletnikom do 15. leta starosti le v primeru, če so pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov: KDAJ IN KAKO JE DOVOLJENA UPORABA ' PIROTEHNIČNIH IZDELKOV Uporaba pirotehničnih izdelkov je dovoljena samo v skladu z navodili proizvajalca. Prepovedana je: predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi. Uporaba pirotehničnih izdelkov I. in II. razreda, katerih glavni učinekje pok, je dovoljena le v času od 26. decembra do 2. januarja. Omenjenih pirotehničnih izdelkov ni dovoljeno uporabljati: v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve. TRŽNI INŠPEKTORJI IN POLICIJA NA PREŽI Nadzor nad prometom s pirotehničnimi izdelki opravlja tržna inšpekcija, nadzor nad uporabo pirotehničnih izdelkov pa opravlja policija. Za ugotovljene kršitve zakona o eksplozivih, ki se nanašajo na nepravilno uporabo pirotehničnih izdelkov, bodo policisti zoper kršitelje podali predloge za uvedbo postopkov o prekrških pristojnim sodnikom za prekrške. Na takšen način bodo policisti ukrepali do 31. decembra letos, s 1. januarjem 2005, ko se prične uporabljati novi Zakon o prekrških, pa bodo policisti na kraju, kjer bodo prekršek zaznali, kršiteljem izrekli globo (po določilih Zakona o eksplozivih v višini 100 tisoč SIT) oziroma bodo prekrški obravnavani pred prekršk-ovnim organom policije, ob okoliščinah, ko so za odločanje o prekršku po določilih Zakona o prekrških pristojna sodišča, pa bodo zoper kršitelje podani obdolžilni predlogi pristojnim sodiščem za prekrške. Po Zakonu o eksplozivih so za prekršek odgovorni tudi starši ali skrbniki, če dovolijo ali dopustijo, da mladoletniki uporabljajo pirotehnične izdelke brez njihovega nadzorstva. »BODI ZVEZDA - NE MEČI PETARD« V sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport ter Inštitutom za varovanje zdravja RS bodo policisti tudi letos izvajali preventivno akcijo med osnovnošolci, ki sojo poimenovali »Bodi zvezda - ne meči petard«. Namen akcije je predvsem seznanjanje otrok in njihovih staršev z nevarnostmi uporabe pirotehničnih izdelkov in motečimi učinki pirotehničnih izdelkov za prebivalce stanovanjskih naselij. Pri tem velja opomniti, da so petarde izjemno moteče tudi za živali. Franci Kotnik Velike misli nagovorijo premišljen razum, velika dejanja pa spregovorijo vsemu človeštvu. Emily P. Bissell ^ >kkezcom RAČUNALNIŠKE IN SPLETNE REŠITVE « trgovina računalniške opreme izdelovanje internet strani NOVOI Mobitel zastopništvo @ Plac 3 Ljubno ob Savinji fon 03 838 11 80 info@kezcom.com www.kezcom.oom ČRNA KRONIKA • UKRAJINEC OB ZASLUŽEK Mozirje: 23, novembra je državljan Ukrajine ugotovil, daje ostal v hotelu v Mozirju brez polletnega zaslužka. Ukradel naj bi mu ga sodelavec, s katerim je delil hotelsko sobo. Policisti nepridiprava kije oškodovanca olajšal za okoli 840 dolarjev in 1700 evrov, še iščejo. • MAMLJIVA DENARNICA Nazarje: Občan iz Radmirja je 23. novembra točil gorivo na bencinskem servisu v Nazarjah in pri tem izgubil denarnico. Še predenje lastnik to opazil, jo je pobral in odnesel neznanec, vendar so slednjega policisti po ogledu zapisa kamere, ki beleži dogajanje na bencinskem servisu, kmalu izsledili. • UPORNI VINJENI ŠOFER Mozirje: 24, novembra so policisti kontrolirali promet na regionalni cesti v Ljubiji. Ustavili so tudi voznika osebnega avtomobila iz območja Žalca. Ustavljeni je kazal močne znake alkoholiziranosti, kar je potrdil tudi test. Merilec seje ustavil na 1,86 promil alkohola na gram krvi. Vinjenemu vozniku je bila seveda prepovedana nadaljnja vožnja, česar pa ni upošteval. Odpeljal je, policisti pa za njim. Ko so ga spet ustavili, so zoper njega odredili ukrep pridržanja do iztreznitve. • V POTOK Mozirje: 24. novembra v večernih urah je občan iz okolice Mozirja obvestil policiste, daje v bližini njegove hiše neznani voznik zapeljal s cestišča v bližnji potok. Vozilo seje ustavilo ha strehi, voznik pa je bil ob tem telesno poškodovan in zato odpeljan v celjsko bolnišnico. Do nesreče je prišlo zaradi neprilagojene hitrosti, policisti pa sumijo, daje voznik vozil pod vplivom alkohola. • NEKDO BO MOLZEL Mozirje: Občan iz okolice Mozirja je 28. novembra zjutraj ugotovil, da mu je neznani storilec preko noči iz gospodarskega poslopja odnesel tri molzne stroje z nastavki. S tem dejanjem gaje oškodoval za okoli 450 tisoč tolarjev. • PADALEC NA AVTOMOBIL Logarska dolina: Do nenavadne nesreče je prišlo 28. novembra popoldan na panoramski cesti nad Solčavo. Turisti so opazovali jadralne padalce, kako so vzletali, pri tem pa je eden od padalcev s telesom poškodoval osebni avtomobil enega izmed opazovalcev. Policisti so ugotovili, daje bil padalec brez ustreznega znanja, kar bi potrdila licenca o opravljenem izpitu, zato bodo zoper njega napisali ovadbo pristojnemu inšpektorju. SINTAL' CELJE Vaša varnost Je naša skrb Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si Dih spominov zadrhti inponese nas v nekdanje dni. Alojz ZAMERNIK dragi mož, ata, stari ata in brat Pet let v preranem grobu spiš, a z nami vedno še živiš, saj pomlad prebudi sledi, ko za tabo ostale so povsod - vse dni. Tvoj dom rože zdaj krasijo in sveče Ti v spomin gorijo. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem tihem grobu in prižgete svečko ali podarite cvetje. Vsi njegovi Zdaj se spočij, izmučeno srce, Zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči. Le moja drobna lučka še brli. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame Rafaele TRBOVŠEK iz Bočne (1930 - 2004) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovane sveče, cvetje, svete maše, izraze sožalja, prav tako tudi vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Lepa hvala gospodu župniku za opravljeno pogrebno mašo, pevcem, govornici Jožici in gasilcem za organizacijo pogrebne slovesnosti. Hvala tudi osebju Doma starejših občanov DEOS v Gornjem Gradu za oskrbo in nudenje pomoči v maminih najtežjih trenutkih. Vsi njeni /—---------------------------------------------; ' OBVESTILO Alojz Rebič s.p. Hribernikova 3,3330 Mozirje preneha z dejavnostjo z dne 3.2.2005. Anton Rosenstein s.p. Savinjska c. 25, Mozirje GSM 041 698252 TEČAJI A,B,C,E in H TRAKTORSKI IZPITI tečaj varnega dela s traktorjem se prične 6. decembra ob 15.30 uri. Na podlagi tèga tečaja pridobite izpit za traktor. Tečaj CPP se prične v ponedeljek, 14. decembra, ob 17. uri v gasilskem domu v Mozirju. Prijave sprejemamo v avto šoli Traffic ali na pričetku tečaja v gasilskem domu v Mozirju. Nudimo vam ugodne plačilne pogoje. TRAFFIC I0OA k AVTO SOI AVTO SOLA MOZIRJE Vinko KREBS (24.7.1927 - 1.12.2003) Glasba, delo in veselje, bilo tvoje je življenje. Na prvo sveto obhajilo si s pesmijo pospremil na stotine otrok, s čudovitimi glasovi ovenčal mnogo si porok. Ko prišel čas je svete birme, so orgle zopet zadonele, in božanske melodije so naša srca grele. Mnogo praznikov, nedelj in mnogo smrti je bilo, ko si z otožno melodijo polnil žalostnim uho. A čas slovesa tudi Zate prišel je, utihnil glas je orgel, tvojih pesmi več ne sliši se. Zdaj mogočne orgle na koru tam samevajo, saj nikogar ni, ki zaigral bi kakor ti. Očetu v spomin, sinova Vinko in Franček z družinama Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ... ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta; tasta in starega ata Janeza STRMSNIKA (1941 - 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovane sveče, svete maše, izraze sožalja ter vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti. Najlepša hvala gospodu župniku Janku Ivančiču za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem, gasilcem, govornici, praporščakom in vsem, ki ste se prišli poslovit od njega. Vsi njegovi Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče te več ne sliši! Zaman te išče naše oko, odšla si v spokojno zemljo. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok nam ostaja! ZAHVALA 21.11.2004 nas je zavedno zapustila naša ljubljena mami, babica, prababica in praprababi Ivanka MOHORKO iz Novih Lok Iskrena hvala'za pomoč na domu patronažni sestri Šonji, sosedi Gélci, Cvetki, Radotu in Romanu za lepe poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in za spoštljivo opravljeno slovo. Žalujočo vsi, ki smo jo imeli radi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ' :................................................... nice Prenosljivo testiranje Zgrešen zadetek Gospodarica pokliče k sebi deklo, da bi jo pošteno oštela. "Mojemu možu si hudo storila, ko si ga s kladivom v glavo udarila. Morala te bom odpustiti. Po čemu si to storila?" "Premila gospa, ni bilo za nalašč. Kladivo sem namenila hlapcu. Lepo sva se zmenila, da se ponoči dobiva, a ta ničvrednež raje spi, kot pri meni bedi." _ "Potem je vse v redu. Čeprav si zgrešila, si pravega zadela." Dober zadetek 15 Savinjčanov je šlo na test za virus HIV. Prvi se je pred meseci ljubil z Ukrajinko, ostali pa so dobri prijatelji njegove žene. Varan prevarant "Povem ti, ženske so zvite lisice," razlaga Oto vsakemu, ki ga hoče poslušati. "Na zaključku poslovnega leta sem rahlo pijan šel z brhko mladenko v hotelsko sobo, zjutraj pa sem se zbudil in ugotovil, da sem v postelji z ženo." Star rek Ko so mi rekli, da se je treba vsem težavam v zakonu smejati v brk, jih nisem razumel, dokler nisem spoznal brkate tašče. Ko se je Ljubo vračal s prednovoletne zabave, se je zaletel z avtom v hišo, ki se mu je znenada postavila na cesto. "Imate pa srečo, da ste se zaleteli ravno v avtoličarjevo hišo," mu povedo gasilci, ki so ga celega izvlekli iz razbitin. "Niti ne. Ta avtoličar sem jaz." Tugo Mernik Najlepša na vasi Robi spozna na zabavi dekle, s katere ne more odlepiti pogleda. Čez čas prosi brata za mišljenje. "Po mojem je Karla najlepša punca na vasi. Kaj misliš, da bi zdaj, ko sem jo spoznal, storil?" "Pojdi k optiku." Hiša na prepihu Po obnašanju ljudi, ki so vas zadnji obiskali, ste začutili, da bi bil mogoče čas pred novim letom primeren za prenovo prostorov ali kar cele hiše. Mogoče tudi zato, ker ste ta, zadnji obisk imeli pred davnimi leti. Če ste še vedno v dvomih: hišo je potrebno prenoviti takrat... Ko iščete prt, da bi prekrili preperelo mizo, pa ga ne najdete, ker je že na njej. Ko vam • sin prvošolček vzneseno pripoveduje, da imajo v šoli mize s štirimi nogami in da so vse ravne. Ko se vam vsakič, ko vam kdo pozvoni na vratih, kaj v hiši podre. Ko se začnete redno ukvarjati s športom, da bi vsaj ob sobotah prišli do tuša v telovadnici. Ko morate, če hočete gledati televizijo, najprej obrisati prah, dajo najdete. Ko ste razhodili že ves odpadli omet. Ko pri odstranjevanju smeti spet najdete tepih na podu in celo stopnico med hodnikom in sobo. Ko imate po uničujočem potresu hišo v približno enakem stanju, kot je bila prej. ■ r AH’ & Cvetke in kopi e RAZISKOVALEC Novoustoličeni mož Aleš Tevž: »Na muzikose bolj slabo spoznam,' vendar se mi zdi, da vaš kolega ni poprijel na pravem koncu.« Marjan Dobrovnik, kitarist ansambla Bratje Dobrovnik: »Morate ga razumeti, dobil je novo protezo, pa mu setu in tam pade iz ust.« (POJOČA TRAVICA PRESS) STRICI SO Ml POVEDALI Nagajivi Martin: »Stric Igor, če bi bil jaz sveti Martin in bi delal iz mošta vino, bi lahko podaljšala tole veselico na cel teden.« Igor Solar, pomočnik glavnega in odgovornega urednika SN: »Načelno se strinjam, toda v prvi polovici tedna bom malo odsoten, ker takrat pišem za časopis o veselicah, potem pa ni problema.« (ZGLEDI VLEČEJO PRESS) SREDNJEVEŠKA VEDA Jurij Kolenc, fizioterapevt nazorskih nogometašev: »Z nekoliko mesarske spretnosti bova utrdila rajzelc, nekoliko zmehčala kosti in učvrstila jetra, kar bo zvišalo dihalno kapaciteto pljuč do te mere, da boš pol dvorane pretekel v desetih minutah.« (ALTERNATIVNA MEDICINA PRESS) DRUGA NAJDALJŠA REKA V EVROPI AMERIŠKA IGRALKA (GARDNER) TELESNO UNIČEN ČLOVEK ŠKOTSKI FILOZOF- ALEXANDER ŽABA (SLABŠ.) ŠKOTSKO MOŠKO KARIRASTO KRILO REKA NA POLJSKEM NIKOLAJ LILIEV NEGATIVNO NAELEKTREN ION VAS PRI TOLMINU SLOVENSKI NOVINAR, REDAKTOR- RAJKO POVEČANJE, PORAST (REDKO) NEKDANJI SOVJETSKI DRŽAVNIK- DŽUGAŠVILI ZNAMKA ČEŠKIH KAMIONOV ZMIKAVT, KRADLJIVEC SNOV, KI POKAŽE KEMIČNI POJAV, NPR. LAKMUS SESTAVIL PEPINO POGOSTITEV PO POGREBU PRI STARIH SLOVANIH ZELO HITER TEK, ŠPRINT IZDELOVA- LEC TRAKOV MOŠKO IME, LJUBKOV. ROBI ŠKOTSKI IGRALEC- ALASTAIR LESNI ODPADKI PRI SEKANJU HORMON SREDICE NADLEDVIC TROPSKA OVIJALKA ALTAJSKI JELEN VAPITI OBOKANO STEBRIŠČE REKTORJEV NAMEST- NIK PRITISK DEL BOKSARSKE TEKME POPUST PRI PRODAJNI CENI STOTINKA JAPONSKEGA JENA NAJSVETLEJŠA ZVEZDA V VOLARJU STADION V BUDIMPEŠTI ROBERT REDFORD EISENHO- WERJEV VZDEVEK THOMAS ADDISON OTOK V JADRANSKEM MORJU IVAN POTRČ ZVEZA DRŽAV, ANTANTA ZGORNJI DEL STOPALA VINORODNA RASTLINA OZVEZDJE NA JUŽNEM NEBU POMOTA, ZMOTA, KIKS PIVSKI VZKLIK ZNOJ Portal Savinjske dolina MINI SLOVARČEK: STRAVA- pogostitev po pogrebu pri starih Slovanih RUINA- telesno uničen človek SIM- Škotski igralec- Alastair BAIN- Škotski filozof- Alexander ARKTUR- najsvetlejša zvezda v Volarju Turistično društvo Rečica ob Savinji vabi na prihod sv. Miklavža in obdaritev otrok. Miklavževanje bo v nedeljo, 5. decembra 2004, ob 17. uri na rečiškem trgu. Boni za Miklavževa darila so na voljo v trgovinah Ultra in Mercator, pri Ludviku Velamu in v prostorih vrtca na Rečici. Napovednik • Petek (3. december), ob 18,00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Proslava ob Prešernovem rojstnem dnevu • Petek (3. december), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Tekma v malem nogometu - KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : KMN Metropol (Ljubljana) • Petek (3. december), ob 20.00. Dvorana gimnazije Ptuj Košarkarska tekma - Ptuj : Nazarje (člani) • Sobota (4. december), ob 9.00. Dvorana Šolskega centra Velenje Košarkarska tekma - Velenje : Nazarje (kadeti) • Sobota (4. december), ob 18.00. Gasilski dom Luče Večer z Davom Karničarjem, smučanje z Everesta • Nedelja (5. december), ob 11.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarski turnir zimske lige za pionirje (I. 91) -Nazarje : Velenje • Nedelja (5. december), ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarski turnir zimske lige za pionirje (I. 91) -Nazarje : Prebold • Nedelja (5. december), ob 17.00. Trg na Rečici ob Savinji Miklavževanje ŽIVALI - PRODAM Prodam breje telice. Gsm 041/783-449. Prodam prašiča, težkega 180 - 190 kg, za zakol. Tel. 5844458. Telico sivko, visoko brejo, AP kontrola, prodam. Tel. 584-11-96. Prodam telički in bikca, Gsm 070/401-811, tel. 03/838-17-20.______ ____________ Prodam teličko sivko, staro en mesec. Tel. 5845-243. Teličko in bikce frizike, 10 dni stare, prodam. Tel. 5841-785. Prodam brejo telico 7 mesecev (frizika). Tel. 5834-150, Gsm 041/696-802. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in bika za zakol ter bikca mesnate pasme za rejo. Gsm 031/533-745. Kupim bikca od 40 do 200 kg. Gsm 041/ 859-908. DRUGO - PRODAM Okrogle silažne bale prodam in kupim kompresor 25-50 I. Gsm 041/324-353, zvečer. Prodam mozničarko 21 vretensko, znamke vitap. Gsm 041/814-120. . Prodam traktorski hidravlični nakladalec hlevskega gnoja in telico simentalko za nad- aljnjo rejo. Gsm 031/237-656. Siloreznico epple z motorjem, cevmi in raz-metalno prodam. Tel. 5845-086, gsm 051/ 364-174. Prodam dve zimski gumi semperit 185/65 rl5. Gsm 041/267-896. Marufi platišča z zimskimi gumami + 4 letne 6.000 SIT. Gsm 031/608-282. CD menjalec + avtoradio + ojačevalec moč audija + tuba magnet + 2 zvočnika za 50.000 sit in gsm siemens m55, nov, prodam. Gsm 031/772-486. Prodam plinsko bombo in hladilnik zanusi - polovična cena. Tei. 03/5831-225. Sode 2001 prodam (cena simbolična) in oljni gorilec, rabljen podarim. Gsm 031/776-736. Prodam novo, pokončno 61 polnilko za klobase in salame, tel. 5832-190. Prodam snovvboar, vožen 1 sezono, z vezmi. Gsm 041/225-346. Prodam nov plašč od mure, št. 42, črne barve. Gsm 031/630-552. . Prodam mlete orehe. Gsm 031/416193. PODARIM Oddam mlade psičke srednje resti. Gsm 040/222-756,040/709-308. Podarim kužke mešančke z nemškim ovčarjem, stare 2 meseca. Gsm 031/732-867. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. ELEKTROINŠTALACIJE Izvajamo vse vrste elektroinštalacij. Informacije na tel. 03/838-12-23, GSM 041/978-228. REMENIH d.o.o., Šentjanž 61,3332 Rečica ob Savinji. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TRGOVINA MANCA POLZELA Vabimo vas na izjemno ugodno prodajo - 20% gotovinski popust na vse nove modele pukovk in jaken Mont. Vabljeni! Trgovina Manca, tel 5720-064. Ano Artnik s.p., Breg pri Polzeli. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemlja za ureditev okolice. Tel. 03/839-54-70, GSM 041/651-196. TEREZIJA BURJA s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. SADJARSKA KMETIJA ROJNIK iz Podvrha pri Braslovčah vam nudi namizna jabolka poznih sort Idared, Braeburen "NOVO" in Gloster po zelo ugodnih cenah. Nudimo tudi suho sadje (jabolčni krhlji) in jabolka za predelavo. Tel. 57 09 039, gsm 041/762-775. Se priporočamo! Rojnik Jože, Podvrh 16, 3314 Braslovče. PROCES - PDF, d.o.o. MOZIRJE, PE BREZJE 9D Prodaja ležajev, jermenov, semeringov, verig, loctite, vijačni material. Tel. 839-52-80, faks 5833-377. PROCES-PDF, d.o.o., Savinjska cesta 26, 3330 Mozirje. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 03/572-04-06, GSM 041/530-398. Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela. PIROTEHNIKA Rakete, ognjemetne baterije, fontane, rimske svečke, petarde, bakle,... www.atpdiana.si DIANA d.o.o., Obrtniška ulica 8, 3331 Nazarje. VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA S.P. IN DRUŠTVA Kokal Irena s.p., telefon 03/838-10-96, gsm 031/783-580. Kokal Irena s.p., Okonina 28, 3333 Ljubno ob Savinji. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, čevlji, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 839-48-01. Trgovina z neživili, Zagožen Anton s.p., Ljubija 121, Mozirje. LESNI SEKANCI za kurjavo ali dekoracijo (presejani), mletje na domu ali v gozdu. Bider Robert, Dol Suha 3,3332 Rečica ob Savinji. Gsm 041/354-657, tel. 03/839-18-00. Kmetija Bider, Dol Suha 3, 3332 Rečica ob Savinji. MORDA STE ISKALI PRAV TO Izšla je nova knjiga Aleksandra Videčnika Tel. 583 30 20, 839 1 AS DOM JE L. 7*m P, na?© _ _ Novi stanovanjski zakon, ki je stopil v veljavo 16.7.2003, obvezuje lastnike in uporabnike večstanovanjskih stavb, da izberejo upravnika. Smo edino zgornjesqvi upravlja večstanovanj poslovne stavbe, ! kulturne in druge oDfeicre. Zaupa nam že več jfljt 3pQ upprabjii cfp.7 Priporočamo s<§ tudj vam. V poslovnih - vsak delovni dan O' - v sredo od 7. do 17. - v petek od 7. do 13. u FRIZERSKI SALON Metka Kolenc s.p. Rečica 70, Rečica ob Savinji 041 '520-236 n DELOVNI ČAS: Od 8. do 12. in od 15. do 19. ure }bota: od 7. do 12. ure ledeljek zaprto Priznani narodopisec in publicist, avtor uspešnice Celje moje mladosti, na doživet način opisuje usodo Mohorjeve tiskarne v Celju v času med svetovnima vojnama. Obseg: 96 strani, mere: 167 x 240 mm. Knjigo lahko po predpraznični ceni 1.500 SIT kupite v Knjižnici Mozirje ali v uredništvu Savinjskih novic v Nazarjah, lahko pa jo naročite tudi po telefonu 839-0790 ali z naročilnico. Cena za naročnike Savinjskih novic je 20% nižja -samo 1.200 SIT. DA, naročam knjigo Mohorjeva begunka v Celju. Pošljite mi jo po pošti. Ime in priimek________________________________________________________________ Našlo«________________________________________________________________________ Posta in poštna številka______________________________________________________ Naročnik Savinjskih novk DA NE (obkroži) Pohlin_____________________________Podpjs_____________________________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. CTS co -O CO ‘ES "g > >cn *<£. o W o _S3 o o Q_ Q_ Q. Q_ >CO CD P CD j*: c/^ ’ET > co tt> ’c= "O CD H—» CO c 0 (J) E CO >o e co c < Q in co £ =5 t= h- g> =g 8 I S § f 2 ò ® 8.8 I CO Q. _ CO oj fei c ro o c = -o ‘8 g j. « 8 £ z 2 o ® ■> ;o .9 o o ^ o w ro c o Z M O M O « CO PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE Cizej, d.o.o.,; Braslo Parižlje 1, 3314 Bra Celje - skladišče D-Per 7/2004 ; I 5000014034,49 COBISS s - materiala za centralno ogrevanje, - materiala za vodovod, - kopalniške opreme, - keramičnih ploščic (po naročilu) MERKUR - najboljši Obiščite nas tudi v bivših prostorih Kovinoopreme^ tel. 705 02 80 DE[ŽL00C «pil00O-3SCV1 ' iv VAKCUI ngRCTr^ 0^00 iMm Gradbeni material, vijaki, okovje, pohištveno železo, barve, laki, bela tehnika... Montaža! Dostava na dom! Prodaja na obroke preko trajnika in na čeke! P-.--.-. - m -m-- popust v soboto, 4.12.2004 Vabimo vas 4. decembra ob 10 uri, v družbo ansambla Goter, na pokušine... Supermarket Mozirie OSREDNJO KNJ. CELJE