Spisje v ljudski šoli. (Spisal Fr. Potokar.) (Konec.) f ploh bi bilo želeti, da bi učiteljstvo na večrazrednicah nabralo skupno snov, jo prerešetovalo in na posaraezne razrede po potrebi razdelilo. Pri pismeni vaji se ravnaj po enaki metodi kakor pri opisih. Da sebi in otrokom delo olajšaš, porabi kot začetne vaje tiste povesti, katere so se otroci v 3. šolskem letu na paraet učili, ali so jira sploh kolikor toliko znane. Povest prebere učitelj, za njim več uČencev, in naposled jih talentiranejši ponavljajo s svojimi besedarai. Med tem se zopet opozarjajo na ločila in posamezne besede, da se ne vežejo, ampak posamezno pišejo. Pametno storirao, kar je priporočati v vseh šolskih letih, da težko razumljive besede na tablo zapišemo. Da imajo otroci nalogo takorekoč pred očmi, in se zlasti manj talentiranim olajša delo, se spiše na tablo kratka dispozicija, ki sestoji iz samih indirektnih stavkov, časih pa zadostujejo le važnejše besede. N. pr. »Strupene jagode". — Dispozicija: Janezek, gozd, grm, strupene jagode, oraedlel, na dom šel, zbolel, ozdravel. Kjer okolščine dopuščajo, naj otroci skicirajo povest na poseben list in potem šele prepišejo. Čital sem v neki knjigi tudi naslednjo metodo: Ko se naloga prebere, prično otroci z izdelovanjem. Učenec naj ima razen čistega zvezka še list ali zvezek za koncept. Ko so sestavki dogotovljeni, se zaono razpravljati in skupno korigirati. Učitelj korekturo počasi prebere — in sicer tako, da si otroci skicirajo samo začetne besede. Do dolocene ure že otroci izvrše nalogo; spišejo jo pa lahko tudi doma. Navedena metoda se ne da vsekdar in povsod uporabljati. Nastane zopet vprašanje: Kako bodo prve naloge štilizirane, koliko slovničnih in ortografičnih napak bomo našli v nalogah? Ne vstrašimo se! Z vztrajnostjo in pridnostjo se vse dožene. Saj ni treba vseh nalog naenkrat popravljati. Pri prvi nalogi se obravnavajo nepravilno štilizirani stavki, kako bi se dal ta ali oni izboljšati, kje tici glavna napaka . . . Pri prvih vajah bodo učenci tiste besede prepogosto ponaljali — in, tudi, potem i. t. d. Ge učitelj take napake odločno pobija, jih skuša z otroci odstraniti, umestneje besede vplesti, stavek, glavno raisel, pojm izboljšati, bo dosegel kraalu boljših uspehov. Pri prihodnji nalogi pridejo na vrsto loeila in sestava besedi, ali splošna napaka, ki se je pokazala pri večini otrok. Da se delo olajša, se učenci opozore že med pismeno vajo na posamezne napake. Uraestno je pri popravku stavek, ki je jako slabo štiliziran, poln ortografičnih in slovničnih napak, na tablo zapisati in napake skupno obravnavati. V to svrho je treba od učitelja res neumornega truda. Z eno nalogo na teden se malo dožene. Pišimo vsak dan in, kjer okoliščine dopuščajo, ne pozabimo na domače vaje. Nespametna je misel, da se sme pisati le toliko nalog, kolikor jih raore učitelj popraviti. Da je popravljanje zanj težavno delo, to pripozna gotovo vsakdo; olajša si ga pa, ako otroke temeljito pripravi za spisovno uro s preprostimi nalogami, da jih navadi na red in snažnost. Napake se popravijo na prigibu, ako so pa celi stavki nepravilni, se to zgodi konci sestavka. Nepravilni stavki naj se skušajo na primerih izboljšati, da se napačno odstrani in pravo utrdi. Nadalje je umestno, zlasti pri začetnikih, da se besede, katere so izpustili, napačno zapisali, cele stavke nepravilno sestaviti, od učitelja z rdečo tipto in kaligraficno lepo popravijo. Cerau veliko nalog popravljati, napake kar prosto podertavati, če učenec ne ve, zlasti manj talentiran, kje tiči napaka, zakaj smo besedo podčrtali? Čemu nepotrebno delo? Vseh napak v nalogah pa ni mogoce obravnavati in to posebno ne, če je veliko število otrok. Med jako važne spisovne vaje sodijo gotovo tudi pisma. V njih se zrcali takorekoč vse znanje, kako so misli urejene, so li pravilno ali nepravilno štilizirane. Kratka pisraa so že v 4. šolskem letu na mestu. V zacetku se le prepisujejo, potem pa pridejo izpremerabe v uvodu in koncem lista, kakor nam jih podaja II. berilo. III. berilo je pa glede pisem preveč suhoparno. Učitelj raora tedaj pisma sestaviti, na razpolaganje jih pa ima tudi v Praprotnikovem spisju. Kakor pri drugih stilističnih vajah, se ravna tudi pri teh za pojasnilo naloge. Največ preglavice dela otrokom, ker ne vedo kako pismo začeti, nadaljevati, kaj prav za prav žele in kako bodo sklenili. V to svrho je treba zopet vsestranskih vaj. Ge nara časa primanjkuje pri spisju, ga iščimo pri drugih predmetih. Oblike pisem se lahko kolikor toliko pri slovnici in pravopisju obravnavajo. Ne boš se pregrešil, če ogovore, naslove, kratka pisma, razne uvode in sklepe pisem upo- rabljaš pri lepopisju ali slovnici. Kako začenjaš, če pišeš svojemu prijatelju in kako, če pišeš imenitni osebi? Razna voščila, odgovori, prošnje, sožalja se otrokom narekujejo, da na podlagi listov sestavijo kaj novega bodisi kot šolsko ali domačo nalogo. Učitelj narekuje, kako učenec zahvalja oceta za poslani denar. Spišite pismo po prejšnjem zgledu in ga izpremenite tako, da hčerka zahvalja mater za poslano vezilo! Pustimo jim veselje, kaj novega pristaviti. da se tako vedno bolj vadijo samostojno delati. Moji učenci so izdelali v 4. razredu več sličnih nalog. Preskrbeli so si pismovnega popirja in zavitkov (kjer so starši ubožni, jih ucitelj ne more zahtevati) in jih z nepričakovanim veseljem prinašali v šolo. Pridni učenci so komaj pričakovali ure, ko smo pisraa vpričo vseh prebirali in napake skupno obravnavali. Skušali so se, kdo bo bolje sestavil, kaj novega pridejal, nekateri so list celo 2 krat, 3 krat, 4 krat prepisali, preden so ga oddali. Tako so si otroci veliko pridobili, so se učili oblike pisem, lahko si jih pa tudi shranijo za poznejše življenje. Kjer se navedena metoda ne raore uporabljati, naj se otroci vadijo oblike pisem v zvezkih za naloge. Vaje v sestavljanju pisem pa segajo že nekoliko v 5. šolsko leto, v katerera se listom pridružijo spisi, seveda težavneji kakor v nižjih razredih. Obravnava se popis kake hiše, vrta, mostu, se popisujejo letni časi, sejmi, košnje, veselice i. t. d. Da se mladini zopet delo olajša, je umestna že v 4. šolskem letu ta-le naloga. Zapišite 10 stavkov o jeseni: Kmet vozi poljske pridelke domov. Pastirji ženo živino s planin i. t. d. Učitelj naj pri takih temah pomisli, da je otrokom vse neznano. Saj se še pri odraslih ljudeh pokaže večkrat žalostna prikazen, da imajo o navadnih vsakdanjih stvareh jako zateranele pojme. Otrokora naroči, da si to ali ono stvar ogiedajo, dobro premislijo, kako bi jo popisali, da bodo v šoli o nji poročali. N. pr. vas: lega, koliko hiš je, katera so najvažnejša poslopja, je li hudo obljudena, kateri jezik govore, s čim se pečajo, kateri prebivavci prebivajo v vasi? Otroci se bodo gotovo marljivo pripravljali za popis vasi. Nič. ne de, če se tudi pogovore med seboj in drug drugemu pomagajo. ~ V zadnjih treh šolskih letih se razširijo štilistične vaje z opravilnimi spisi, pobotnicami in raznimi poročili. Metoda je edino ta, da se primere v šoli razpravljajo, in po zgledu teh naj se ravnajo otroci. Kako razdeliti snov, to je stvar učiteljeva. Oziraje se na šole in razne okoliščine, se mora snov veckrat jako skrajšati in po previdnosti razdeliti za posaraezne razrede ali oddelke. Glavna stvar je, kako zadobiti pravo podlago za lepo štilistiko. Ge srao otroke v nižjih razredih pridno pripravljali, če smo se pri vsakera predmetu ozirali na toliko važen predraet, smemo pričakovati v višjih razredih izvrstnega napredka in najboljših uspehov. K sklepu povdarjam te-le točke: 1.) Spisje iraa v vseh šolskih letih v nazornem nauku svojo podlago. 2.) Snov se naj jeralje največ iz realičnih predmetov in se naj opira vsekdar na šolsko knjigo. 3.) Dogodke rojstvenega kraja, popise najvažne-jših predmetov naj učitelj sam sestavi in pri spisovni uri uporablja. 4.) Pri vseh predmetih se poslužuj kolikor mogoče vprašujoče raetode, da so otroci vedno prisiljeni misliti in pravilno govoriti. 5.) Med najvažnejše štilistične vaje sodijo gotovo pisma, ki so v poznejšem življenju neprecenljive vrednosti. 6.) Ura, določena za spisje, naj se uporabi v resnici za gojenje lepe štilistike, ne pa za druge jezikovne predraete. 7.) Za vsako nalogo raorajo biti otroci dobro pripravljeni in teraeljito poučeni v vseh glavnih točkah, po katerih se morajo ravnati pri nje izvrševanju. 8.) Učenci naj bero lepe, poučljive povesti, da se vadijo v čistem in nepokvarjenem jeziku. To je raoje mnenje glede spisja v ljudski šoli. Naloga je težavna, a z marljivim delovanjem bomo vse dognali, premagali najhujše zapreke. Naša roka naj ne miruje, pero naj ne zarjavi, saj delarao za narod — v blagor nara izročene raladine! |