Farme v upravnikovih očeh
Komentar upravnika farm Boštjan in Brvace v šesti številki časopisa »Reporter- marsikomu, ki pozna kmetijstvo kot »špan-sko vas«. zveni kot strokovna ocena o kmetijstvu. kjer da so kmetje »veliki onesnaževalci z oporečno hrano«. farme pa da strokovno obvladujejo vse pro-bleme.
Žal je v članku delno sprejem-ljiva le tako imenovana osebna legitimacija farme, saj je le težko sprejeti podatek. da 200 krav, od tega 150 telic, daje dnevno 8 do 9000 htrov mleka. Tudi za 30% večja obremenitev farm od za-sebnega kmetijstva po besedah g. upravnika ne vpliva na kako-vost rezultatov poslovanja v po-sameznih farmah, saj kmetje za-radi svoje organizacijske, stro-kovne in tehnične neusposoblje-nosti le-tem ne morejo konkuri-rati.
In vendar se ob vseh navedbah zastavlja vprašanje, ali res naj-boljša zemlja I. in Il.-gega kako-vostnega razreda. ki je bila z bla-goslovom zakona v taki ali dru-gačni obliki odvzeta kmetom v preteklosti. ni bila obdelana. Zemljišča. zaokrožena v celoto, so bila tudi pogoj za ustanovitev in delovanje farme.
Gospod upravnik opozarja tu-di na dejstvo, da v Sloveniji ni denarja za razvoj družinskih kmetij, in da gre predvsem za po-jav socialnega kmetijstva, ki naj bi bil v grosupeljski občini še po-sebno izrazit. Povsem pa pri tem pozablja na dejstvo. v kakšnem
socialnem položaju bi bile farme, če v preteklosti ne bi imele tako privilegiranega položaja. Tudi se-daj. po besedah našega ministra za kmetijstvo, republika sicer fi-nančno ne podpira družbenih farm in posestev, intervenirala pa bi v primeru poslabšanja nji-hovega položaja. Kmetje, nepo-sredni proizvajalci hrane, pa ima-mo le eno že^jo. da bi republika in pristojne inštitucije enako-vredno obravnavali kmete - po-sameznike. kot družbene fartne, da bi bila enaka odkupna cena proizvodov in enaka boniteta pri nabavi repromaterialov. Končni »sodnik« pa naj bo potrošnik, ki bo po svoji presoji ocenil, kaj je dobro, neoporečno in tržno zani-mivo.
Tudi denaeionalizacijo si g. upravnik razlaga povsem po svo-je, saj je po njegovem mnenju povsem nesmiselna; krivično da je vračanje v naravi ljudem, kar jim je bilo odvzeto, saj se že sedaj ne morejo dogovoriti o legalnih mejnikih. Sprašujemo se, kako smiselno pa je bilo razbijanje kmetij v preteklosti. ko se je naj-boljša zemlja I. in Il.-gega kako-vostnega razreda dodeljevala far-mam, kmetom pa so ostala le obrobna zemljišča slabše kako-vosti; danes pa se jim očita, da so farmam nekonkurenčni.
Salomonsko rešitev pri uve-Ijavljanju lastništva vidi g. upravnik v tem. da zdaj zaposlo-ni na farmah postanejo lastniki teh farm. Bodo to solastniki - delničarji, ali se jim bo zem^ja
razdelila v interno obdelavo!
Zastavlja se vprašanje, ali ne bo to tudi le ena izmed oblik div-je privatizacije? Ko bodo bodoči »kmetovalci na družbenih far-mah« spoznali. da je kmetovanje vse prej kot le osemurni delav-nik, bodo prisiljeni svoj del od-stopiti enemu ali več subjektom, ki bi na tak način prišli do lepo zaokroženih kmetij na račun ti-stih, ki jim je bila zemlja odvzeta. Bo to pravično?
Brez subvencij in raznih dru-gih bonitet pa bodo na družbenih posestvih kaj kmalu spoznali, kakžno je kmetovanje v pogojih pravih tržnih odnosov.
Iz trte izvite so tudi navedbe, da so velike farme manjši ones-naževalci okolja kot kmetje, saj se po vsem svetu borijo proti ve-liki koncentraciji na farmah. Ob-čani, ki jim kmetijska panoga ni najbolj poznana, naj se ne zavaja-jo ob predočenih podatkih, kako produktivne in ekološke čiste da so naše farme. saj bi podrobnejše analize pokazale, kako pretirani so vsi prikazani rezultati.
Ob vsem tem pa izvzemimo dejstvo, da so dokaj ravninski deli okrog Grosuplja spremenje-ni v pašnike, medtem ko kmetje obdelujejo razdrobljene obrobne parcele.
Top-lista real-socialista v gro-supeljskih farmah pa je v času. v kakršnem živimo in bomo žive-li še nekaj let. lahko le pobožna želja posameznikov.
SEKRETAR SKZ - LS
Podružnica Grosuplje
Jaka Sever