V prejšnjem letniku Geografskega vestnika sem poročal o 1. številki revije »Kar- stologia«, nove revije, ki naj bi zapolnila praznino v francoskem krasoslovnem in stro­ kovnem speleološkem tisku in ki naj bi imela vsaj »frankofoni«, če ne že svetovni, po­ men. Pred nami je druga številka, ki se v zasnovi ne razlikuje od prve, a je, kar je nor­ m alno, m alo manj načelno usmerjena, tudi malo tanjša, a zato še obilneje ilustrirana. Prav tako obsega originalne prispevke (8), poročila o strokovnih srečanjih (6) ter o no­ vejši krasoslovni literaturi (21). M ed originalnimi prispevki jih pet obravnava francoski kras, od Alp in Pirenejev do atlantske obale. J. J. D e 1 a n o y (J a m sk i s is te m p la n o te S o rn in ) ter J. S e s i a- n o in A. M u l l e r (H id ro lo g ija je z e r a L e s s y — V iso ka S a vo ja ) obravnavajo hidro­ logijo alpskega krasa — v prvem prim eru hidrologijo ene izmed najglobljih jam na svetu B erger (— 1198 m), v drugem pa gorskega kraškega jezera, pri katerem so šele z barvanjem ugotovili, kam se podzemeljsko odteka. Ph. R e n a u l t v članku » N o v e j­ š e š tu d i je o k ra su N ia u x -L o m b r iv e -S a b a r t« prikaže nove dosežke, opravljene v okviru podiplom skih študij o jamskih sedimentih in speleometeorologiji tega velikega (14 km) jam skega sistema v Pirenejih. Članek » K ra s in oba la p r i B e c d e C aux« (N orm andija) avtorja R. R o d e t-a je za nas zanimiv predvsem zaradi snovi, ki je sicer ne poznam o: obravnava obalni kras v kredi, kjer se prepletajo vplivi kraških in abrazijskih procesov v razm erom a nenavadni kamnini, kredi. Zadnji izmed člankov z dom ačo, francosko, tem atiko je » H id ro g e o m o r fo lo šk a k a rta k ra sa D o rva n 1 : 1 0 .0 0 0 « (južni del gorovja Jura) avtorjev J. G i b e r t, R. L a u r e n t in R. M a i r e. Čla­ nek dopolnjuje (v prilogi) oziroma pojasnjuje samo karto (tiskana v večbarvnem ti­ sku), ki vsebuje praktično vse elem ente geomorfološke karte krasa. Tudi prispevki, ki obravnavajo kras izven Francije, so pestri: C. B e z e s in C. J o s e p h » R a z la g a p o v e z a v e p r e to k — n iv o m o r s k e g la d in e v k ra šk e m o b a ln e m (za - s la n je n e m ) izv iru A lm y r o s A g io s N ik o la o s (K re ta ) s p o m o č jo m u lt ik o re lacij e s p ie z o - m e tr ič n im n iv o je m «, B. C o 11 i g n o n » H id ro te rm a ln a sp e leo g e n eza v p o d ro č ju B i- b a n (T e ls k i A tla s , A lž ir ija )« ter L. D e h a r v e n g in A. G o u z e » J a m e in k ra s v o k o lic i C h ie n g M a i (T a jsk a )« . Z a konec naj omenim, da je med poročili o literaturi obsežna ocena Acta carsolo- gica 8 (Inštitut za raziskovanje krasa v Postojni) in Kunaverjevega dela o geomorfolo- škem razvoju K anina (Geografski zbornik 22). Od ostale jugoslovanske literature sta om enjena Miličeva prispevka o krasu Zahodne Srbije (Dela Geogr, inštituta J. Cvijič). Poročili o slovenski krasoslovni literaturi sta celo ilustrirani s slikama Cerkniškega po­ lja in Kaninskih podov. Andrej Kranjc S. E. Lauritzen, Arctic and Alpine Karst Symposium (Program and Field Guide), Oslo, 1983, str. 89 K ot je razvidno iz naslova, sestavljata knjigo program in vodnik po ekskurziji ob priliki »Simpozija o arktičnem in alpskem krasu«, k ije bil avgusta 1983 v Oslu. V endar je ta vodnik tako zaokrožen in podroben, da je več kot le vodnik po ekskurziji; je kar zaključeno delo o norveškem krasu, predvsem pa o tamkajšnjih podzemeljskih kraških pojavih. L itera tura o norveškem krasu je sicer skromna in za nas precej težko dosto­ pna. Z ato je ta vodnik toliko koristnejši, saj so na enem mestu zbrani bistveni podatki o norveškem krasu. Na prvih 12 straneh knjige je program simpozija in povzetki (13) predhodno pri­ javljenih predavanj, gradivo vodnika pa zavzema 69 strani. V uvodnem poglavju nas avtor seznani z razprostranjenostjo, litologijo, geomorfologijo, hidrologijo in speleolo- gijo norveških karbonatnih kamnin ter s kratko zgodovino preučevanja tamkajšnjega krasa. Sledi opis posameznih kraških predelov Norveške: okolica Oslo fjorda in pogo­ rje Jo ttunheim en v južnem delu dežele ter okolica mest Mosjoen, Mo i Rana in Fauske te r področje planotastega ledenika Svartisen na severu. Kras se pojavlja od morske gla­ dine do kakih 1.400 m n.m., kar je v visokih zemljepisnih širinah pravi »visokogorski« kras. Besedilo ilustrira 65 grafičnih prilog — kart, geoloških kart, diagramov, blokdia- gram ov, jam skih načrtov in skic. Čeprav je besedilo zelo zgoščeno, so objavljeni števil­ ni podrobni podatki o kam ninah, o hidrologiji (vključno s sledenji podzemeljskih to ­ kov), dodani so podrobni opisi sedimentnih profilov ter podatki o starosti kapnikov in kosti iz kraških jam. D elo zaključuje seznam najpogostejših norveških zemljepisnih ozirom a kraso- slovnih term inov (s prevodom v angleščino), ki se najčešče pojavljajo v zemljepisnih, krajevnih in jam skih imenih. Seznam uporabljene literature obsega 48 enot, od tega je 31 enot, ki se neposredno nanašajo na norveški kras. Andrej Kranjc Krajša knjižna poročila Mavricij Zgonik, Vloga geografskega okolja na začetke in rast Maribora. Kronika — časopis za slovensko krajevno zgodovino, 31, štev. 2-3, str. 103— 114, Ljubljana 1983. V prispevku so predstavljene in ovrednotene tiste geografske oziroma pokrajinske sestavine območja, na katerem je vzniknil in seje razvijal Maribor od 12. stol. dalje. Podrobneje sta osvetlje­ na položaj in lega mesta in posebej poudarjena njegova obramba in prometna lega in položaj. Pre­ gledno, po posameznih obdobjih, so prikazane in ovrednotene tiste sestavine geografskega okolja, ki so pomembneje vplivale na krepitev in rast mariborske mestne aglomeracije. Pri vsem tem po­ stavlja avtor v ospredje vsakokratne politične, gospodarske, industrijsko-tehnološke in druge raz­ mere, ki so neposredno krepile položaj in vlogo mesta v pokrajini. Podrobno je prikazana vloga in moč Maribora po zadnji vojni, ko je svoje gravitacijsko zaledje razširil na domala celotno območje severovzhodne Slovenije. Prav tako niso prezrte funkcije posameznih mestnih predelov v različnih obdobjih. Zanimiv in tehtno napisan prispevek, ki kaže tudi na potrebo po sprotnejšem prevre­ dnotenju posameznih sestavin geografskega okolja. Vladimir Bračič, Razvoj upravne ureditve v Mariboru. Kronika — časopis za slovensko krajevno zgodovino, 31, štev. 2-3, str. 229— 239, Ljubljana 1983. Študija je prvo temeljitejše delo v geografiji, ki sega na področje oblikovanja in spreminjanja teritorija najmanjših upravno-političnih enot v zadnjih stotridesetih letih (1850—1980). Na izre­