Izpiti iz slovenščine in obniejiie šole. ^Letos so delale tiste nemške učne osebe. ki so ostale še v naši službi. izpit iz slovenščine. Sicer jih ni bilo 'bogve koliko — v Mariboru menda 15 — a venidar je potreba z ozirom na šolske. narodne in ne nazadnje tudi državne interese izpregovoriti o teh izjpitih odkrito besedo. Izpiti so bili. kakor se je pokazalo in deloma tudi pričakovalo, gola formalnost in nič drugega. Zakaj, da bi se tujerodec našemu jeziku toliko privadil tekom dveh let. da bi v njein rnogel poučevati druge, to je nonsens. Posebno je še nonsens prj takih ljudeh, ki se ne učijo jezika iz ljubezni in interesa in ki bi se rajši in z yečiiin veseljein učili celo oulukafriščine, kakor pa slovenskega jezika, do katerega goiijo po veliki večini strupeno sovraštvo. In vendar so najpravili vsi izpit, čeuraiv nekateri niso mogli niti deset vrst naipisati v slovenskem ..ieziku z napakami vred. In sedaj imajo ti ljudje črno na belem. da imajo državni izpit iz našega jezika. Mi jim nikakor ne zavidamo tega. Nasprotno: prav privoščili bi prav vsem, ako bi se le mrigli zanesli. da dotične osebe uvidiio. da se jih je pardoniralo in da bi vsaj z desetinko tiste ljubezni. kaikor so nckdaj clelovale za Avstrijo. delovale sedaj za našo državo, katera ihn daje kruh in jih vrlm vsc.sja se tako pardonira. Tudi se ne maranio ozirati na ra^ne gioce. ki so se delale o teh izpitih zlasti med laiiki. Samo eno hočemo pribiti: v podobnih razmerah in s fakim znanjem bi iztned nas v republiki Avstriji vsak sfrčal kakor ie dolŁ in širok. Pri nas so pa še vedno inerodajnj različni oziri. Če drugod nas tepejo s škorpjoni. mi si za tujca vselej nataknemo naimehkejše rokavice. Povaliino ga k skledi in v zahvalo nain naporled pljune v njo. To se ni pripetilo samo enikrat. amipak že neštetokrat. Seveda nam »barbarom« ne pride na misel. da bi imgače ravnali napram takim »Kulfcurtragerjem«. Bratu znanao vrniti milo za Jragc. a tnjcu ne. S takim pnstopanjem pa si nikdar ne rridiobimo nasprotnikov, kakor napačno mislijo nekateri. Zakaj ti ljudje smatrajo našo dobroto za slabost in se še vedno čutijo priviligirane v bogzna kako vzvišene nad nami. Dokazov za to ie več kakor dovolj in jih ni treba navajati. Nadiutost in neniška zagrizenost zlasti nekatetih takih >..iugoslovariskih« učiteljic je že tako znan i. y iavnosti, da je ni mogoče več zakriti s jilaščem tovarištva. Nai bi si bil kdo izmed nas dovolil le stotinko lega pred rajnko Avstrijo proti državni ozjroma vladajoči rodbini. kar so si dovolile nekatere učiteljice v Maribont ob raznih prilikah. takoj drtigi dan bi bil odstavljeij. Pri nas »barbarih« je seveda sanro nosebi umevno. da je to drugače. Nckai i a jc. pioti čermir moramo od'očno nastopiti. Naj i.majo te dame že izpite iz našega iezika. ampak naše mlladine tu na meji nc smejo še napre.i zastrupl.iati s svojim prolidržavnim strupom. Iz našega iezika se ne smejo več v šoli norčevati. da imajo mačke in psi lase, petelini glavmke in da je mica — široka itd., kakor se dogaja sedai. Ako hočejo taki Ijudje ostati v naši služ.bi. naj gredo v zaledje. kjer ne morejo nič škodovati; nikakor pa ne smejo ostati na meii. Tukaj ie treba predvsem učiteljstva. ka^ero samo iamči, da bode vzgojevalo mladino, čeprav tuierodno. vendarle vsaj v državneni smisliU. Ti ljudie — pravza;prav saj so samo dame — pa tega nikoli ne bodo storili. Jamstev in obljub.lahko dajo sicer na stotine. a delale bodo pa kakor do sec!aj še vedtio po svoje. Dovoli imamo vrlih učiteliic po deželi. ki bodo rade prišle na lepa mesta ob •neji. čeprav prevzamejo nemške razrede. Sa.i ni nikier zapisano. da bi morale ravno Nemke imeti ta mesta. Slovensko učiteljstvo ie v teh dveh letih dovolj jasno dokazalo. da si zna pridobiti srca tuje in notuičene mladine in po njej frudi starše. Značilno je tudi dejstvo. da te nemške dame riiti ne smatrajo vredno. da bi pristopile k naši strokovni organizaciji. Samo par izjem je. Morda store to sedaj, ko imajo državne izpite iz slovenščine. Poudarjamo še enkrat: v šolskem in državnein interesu je. da se v tei zadevi izvede že v doslednein času temcljita rcmedura.