prazniku
'Popečeno nar očrti Kom “Glas *5%dohode
Dan vstajenja se bliža. 1 rume zavednih, na duhu prostrani planjavi in čakajo onih, ki še spe, katerih duh je še v temi suženst udarijo na sovraga. Glej angelj napredka in prosvite Te kliče. Tromba svol dušnega sna! Cas je, da vstaneš!
PRVI MAJ JE! DELAVSKI PRAZNIK!
In tedaj, ko se mezdni suženj vstane, ko se odgrne tema, ki mu obdaj bodo vsi siromaki, vstopili bodo v kolo, da zaplešejo okolu Luči, katere obrekovanja, sleparstvo, nemoralnost, tatvina, umori, poboji . . . smrtni ples k;
K prvem maju.
“Labor day” je delavstvu Združenih držav vsiljen državni praznik.
Prvi maj odločilo je vesoljno delavstvo delavskim praznikom vsega eiviliziiranega sveta.
Vsak delavec, ki se zaveda, da je današnji družabni sistem, krivičen ljudstvu, zaveda naj se tudi, da je on del iste moči, ki je potrebna, da se združi, ako se hočejo doseči boljši dnevi za zemljane, da se zaveda, da je prvi maj jede n istih dni, ki kliče in opominja vse svetovno delavstvo, duševno in fizično, k druženju proti so-vraznem kapitalu.
Prvi maj ni za paradiranje delavskih vrst kapitalu v posmeh; s tem se ne doseže ničesar. Prvi maj je dan žbiranja in druženja delavstva v shode in zbore, 'kjer se goji delavska misel, kjer klije delavska beseda, kjer se vrše delavski sklepi, kjer se družijo delavska krdela v močno falango, ki naj bi s pomočjo delavskih vodij in delavskih časnikov branila ljudske pravicie in slednjič izvila iz posesti ljudskih krvolokov doblóte. katere nudj narava vsakem človeku, ki dela in vstvarja z mislijo ali z rokami.
Delavski časniki, to izvrstno o-rožje delavskih slojev, slavijo v vseh jezikih sveta dan prvega maja kot dan prey (stvarjenja, kot dan, ki znači odpravo 'brezposelnosti in bede, kot dan, ki znači dosego svobode in boljših dni za vsacega, kateri se ne skuša ogniti prvi kazni človeštva — dela.
“V potu svojega obraza boš .jedel svoj kruh. 1’rokleta bodi zemlja; osat in trnje naj rodi”. Ta grozna kletev neskončno dobrotljivega stvarnika je bila izrečena, po mnenju sv. pisma, nad prvima človekoma, ko sta zavžila “sad s pozno van ja, sad uma in zavedanja”. in ker smo mi vsi potomci A-,damia in Eve, zadela je nas vse, za to ra.j imamo vsi jednake pravice do matere zemlje, a tudi jednake dolžnosti, da preprečimo rast osata in trnja, in pridobimo to, kar je potrebno za življenje človeka.
Delavci, vsak posamezni navadni delavec je važni faktor skupne sile, ki se ima bojevati proti krivicam. ki se gode ljudstvu že iz časov pamtiveka, in vsak posamezen delavec, če je brezbrižen in mlačen,,je kriv lastnega izkoriščanja, lastnega trpljenja, lastne bede..
/•atoraj delavci, vsi delavci •— poljedelci, rudokopi, rokodelci, dninarji, zdravniki, arhitekti, u-rnt tniki, vse kar dela in proizvaja — družimo se. zavedajmo se, podpirajmo le delavske naprave in liste, ki se bojujejo za delavsko stvar in nevstrašeno .nastopajo proti republikanskim in demokratskim tlačiteljem vseh slojev, slojev kateri skrbe za človeški obstoj, kateri se bore za hrano, obleko. streho, zdravje, poduk, razvedrilo. k at e ri dosežejo vse v obilici karkoli izumi človeška pamet, poleg tega pa žive v pomanjkanju. ker so nesložni in brezbrižni, in ne store ničesar, da bi se odpravil vuelvo vpijoči sistem, ki jih oropa lastnega pridelka in izdelka. ter jiih dela sužnje vsem lenuhom in labkoživcern.
, Proč z mlačnostjo, proč z brezbrižnostjo, proč z vsem, kar nam vsiljuje kapitalistične ideje, kar nam priporoča republikansko ali demokratsko vlado v Washington, na Dunaju, v Petrogradu, ali naj si bode kjerkoli drugje, in delavska stranka bo dosegla pravico, ki se jiej nudi edino po socialistične.} stranki, solnee prosvete in blagra in jednakopravnosti bo zasijalo vsem, ki delajo z umom ali z rokami.
Delo je neodvisno od kapitala. Kapital je le sad dela, in bi ne mogel vstrajati brez delavske pomoči, 'brez delavskega temelja. Največ pozemskih stvari je pridelek in izdelek delavstva, ergo: vsi ti pridelki in izdelki so last delavstva. in delavstvo bi jih tudi vživalo,-če bi bilo složno, če bi jih hotelo vživati, in bi ne bilo zadovoljno samo z ¡malim “Trinkigeld-rm”. katerega dobiva za ves trud ih um v podobi male plače.
Leta 1865 dejal je predsednik Lincoln zbranim delavcem mesta New York: “Od nekdaj ste dve vrsti ljudi na svetu; jedna dela in druga lenari ter vživa sad onih, ki delajo. To je krivično, in se mora odpraviti. Svetujem delavskem ljudstvu, da vporabi moč katero poseduje, kajti če jo pre-
pusti nasprotnikom, naložili mu
bodo bremena, izkoriščali .ga bodo dokler ne postane popolni suženj in ne izgubi zadnjo trohico svobode. Dolžnost vsake vlade je skrbeti, da doseže vsak delavec kolikor mogoče polni sad svojega dela, ker on je deležen večino produkta, katerega je dosegel z delom ali umom. Čudno se mi zdi, da se upa kedo prositi božje ali ljudske pomoči v svrho, da bi izvil iz njega kruh, ki ga je priboril v potu svojega obraza.”
To je: izrekel mučeniški prezi-dent Združenih držav, ki je padel v prezgodnji grob .po želji kapitala, kateremu se je postavil [Hi robu. ‘To je bil vladni glas leta P8I85 iz ust predsednika iste stranke, ki zastopa danes kapital, trust in monopol, ki zagovarja danes v w as hi n gt omskih palačah v vzvišenih besedah družbe kot Standard Oil (Jo.. Steel Corporation, Len-ther trust. Lumber trust, Flour trust., .Meat trust, ki nalaga na človeške potrebščine davek pod imenom “tarif”, mesto da bi obdarila luksu s kapitala, kot a utoni ob ile, dijamantne prstane, delniške papirje, visoke dediščine, fine svile in baržunov in o in čipka-rije in stvari, ki so za priiprostega človeka nedosegljive, iste stranki1. ¡ki prežveči na stote besed v prid kapitala, a za delavca pa nima niti poslanca niti senatorja.
Listi, naj bodo slovenski ali ka-koršni si bodi, ki se »mesijo, da je edinima, da je davek naložen le na nogo vice. so kapitalistični, so delavstvu grobokop, ker vsakdo, ki služi skromni vsakdanji kruh, in ima preživljati sebe in družino. sam ve in občuti, da je republikanska vlada zavozila tako daleč, da strada na tisoče ljudi v tej svobodni ljudovladi. kjer je vsega dovoli za bogataše in za siromake, občuti, da je živež in obleka in streha, da so te ueobhodne potrebščine .zemljana vedno dražje in nedosegljive, pa naj se že skuša, nasprotno dokazati s kate-rokojo statistiko, in makari. da nami pripoveduje republikanski . slo verniki dnevnik o dobrih časih m ¡o prosperiteti.
Edino današnje mednarodno u-prašanje je vsakdanji kruh. Vse puhle debate, ves srd liapram drugim narodom je le agitacija kapitalističnih časnikov, da drže ljudstvo razdvojeno.in v večnem ••'bojuj za stvari, ki so brezpomembne. Ne angleško, ne nemško, ne slovi lisko. marveč zjedinjeno mednarodno delavstvo zamere rešiti to v.e-> levažno uprašanje. uprašanje kdo ima pravico vživati pozemske dobrote, kdo ima pravico jesti vsakdanji kruh. Dolžnost vsacega delavca. 'vsake delavke, je toraj. da se zbira v močno mednarodno armado delavskih bratov in sester vseh; narodnosti, vseh ljudskih plemen, v nninbgobrcj.no nepremagljivo armado, katera naj bi V času voliti V pod vodstvom -mednarodnega socijaliznia vdarila tako strašno, tako' neusmiljeno po ljudskih krvoloikih, po današnjem krivičnem družabnem redu, da bodo zavedno zginile take čudne vlade kot so današnje vlade, katera pokleku jejo pred kapitalom, katere gojijo pod krinko postav ljudovladi take hudodelce kot je zadnji kralj pšenice Patten. ki je neusmiljeno vdaril po delavskem ljudstvu, po vsem ljudstvu z nji -govo špekulacijo, katera mu je donesla v 8 dneh d miljone dolarjev dobička, nasprotno pa zmanjšala kos vsakdanjega kruha, mil-jonoimi in miljonom delavskih, ljudi. delavskih družin, delavskih o-trok. Molitev “ Očenaša”, zastarela prošnja “daj nam naš vsakdanji kruh” nam v stoletjih ni pomagalo in nam tudi nikdar ne hodi. Vere, pa naj si bodi ta ali ona. ni potreba zasmehovati, to ne hasne ničesar: a treba je druge akcije, treba je zavednosti, treba je združenja, treba’je skupne sile. ki bo izruvala iz rok kapitalističnih izkoriščevalcev, iz lasti ljudskih pijavk življenske potrebščine, katere srno mi delavci vseh kategorij. vrst in baz, delavci in delavke vseh narodov in ljudskih plemen priborili iz od Stvarnika proiklete zemlje, treba je sile ali vlade, ki jih bo prepustila v vži-tek istih, ki delajo z umom ali z rokami, istih, ki upijejo danes po vsakdanjem kruhu.
Ameriška vlada je ljudovlada in zato se najložje doseže ljudsko pravo, ljudsko vodstvo, socijali-stj.čno vodstvo. Treba le razširjati soeijalistično čtivo, soeijalištičuo misel, treba le bojikotirati, neizprosno bojkotirati vse kar je pro-t¡ljudsko, protidelavsko, protiso-
cijalistično., vse kar hvalisa in zagovarja požrešni kapital, vse kar nam ponuja ob času volitve republikanske ali demokratske ali pro-hibicijonarne kandidate, treba le spodbujanja k zavednosti mlačnih in nezavednih sotrpinov, treba le, da vsak voli delavsko stranko, soeijalistično stranko, in zginili bodo za vedno nakrinkani ljudski zastopniki, koji so krivi današnje brezposelnosti, današnje skrajne bede.
Tak ljudski z.astop kot je danes v Washington, D. C., potrebuje rednega ljudskega nadzorovanja, potrebuje stalne socijalistične straže, ako se hočejo zabraniti še slabeji časi. Protestov bilo je potreba zoper predlog senatorja Pavine-ja za carino ali davek na čevlje, nogoviee, obleko, klobuke, čaj. kavo, olje, rokavice, odejo, sukneno blago, papir, in druge vsakdanje potrebščine vsaeeua človeka, ki so se mislile obdavčiti. Senator Payne je republikanec, zagovornik trustov, ki te stvari nrodaja in kontrolira, in tlačitelj ljudstva, ki te stvari prideluje in proizvaja. Zapomni si vsakdo: Payne je republikanec. Protestov, energičnih protestov bilo je treba stotisoče: protestov na služabnike ljudstva v Washington. D. C., na Tafta, na poslance in senatorje, protestov iz delavskih vrst, ki so pokazale svojo nevstrašenost. svojo zavednost, ki so pokazale izvoljenim zastopnikom, da morajo skušati ljudski glas, ki so pokazale. da. je predsednik, da so senatorji in poslanci v službi ljudstva in ne v službi trustov. in da morajo kot ljudski vslužJbenei delovati v prid splošnega ljudstva in ne v prid velekapitala, da morajo obdavčiti nepotrebščine, luksu«. in ne stvari, ki so ileobhodno potrebne za človeški živelj. Da. protestov bilo je potreba mnogo bolj kot smešnega čestitanja Taftu ob izvolitvi predsednikom v imenu slovenskega delavskega ljudstva v Ameriki.
Vsak zaveden delavec in prijatelj delavstva, vse ljudstvo, ki se briga za blagor in napredek prebivalcev Zveznih držav se je b-glasilo zoper nameravan krivični davek na vsakdanje potrebščine. Na stotisoče dopisnic ipiisem in br-zojavov je obsulo predsednika in poslance, v ko j ih je ljudstvo iž-‘ražalo mržnjo in ugovor proti davku na stvari, katere mora imeti vsak človek vsaki dan. proti davku, katerega je hotela republikanska vlada naložiti na vsakdanje potrebščine. Ako bi bile vladne vajeti v rokah socijalistične stranke, ki je edina ljudska stranka. bi vse to izostalo, bi ne bilo treba čuvati, da se vsakdanji kruh ne stori nedosegljiv za delavca. za proizvajalca.
Delavci in delavke, duševni in. fizični, delavstvo vseli narodnosti in vseh civiliziranih človeških pasni zbira se okoli svojih časnikov. okoli svojih praporov, vse'se prebuja in oživlja za, socijalizern. -ki ji edina stranka katera pospešuje ljuski blagor in pobija današnji vnebovpijoči družabni red. ki je edina slra-nk-a katera slavi danes, prvega maja. svoj edini vesoljni praznik, ¡praznik vseli delavcev in delavk sveta.
Slovenci, delavski bratj in sestre. malo nas je. a pridružimo se tudi mi mednarodnem slavlju veličastnega dne prvega maja, oklenimo se tudi mi tesnejše naših časnikov, ki oglašujejo socijali-zem. ki podučujiio delavstvo našega malega naroda, slavimo tudi mi ediini delavski praznik mednarodnih modernih sužnjev, ne s paradami; ne z ibrezdelnostjo. ne s pijančevanjem, ne z žuganjem s pestmi v žepu posebno kadar m čas zato. ampak s čitanjeni socijalistične književnosti, z obratnim navduševanjem za delavsko stvar, s trdnimi sklepi voliti ob času vsakih volitev za .socijalistične ideje, za socijalistične kandidate brez vsacega prigovarjanja in vpliva, in solnee boljših časo\. solnee svobode, bratstva in jednakopravnosti bo zasijalo v naše nepremagljive delavske vrste.
Slava prvem maju! Živela zavednost in socijalizern !!!
POZOR ROJAKI!!
Opozarjamo vse naše rojake na oglas“ Dergance, Widetich & Co.” v Denver, Colorado. Omenjena slovenska tvrtka nam je osebno znhna in jo kot ¡zelo solidno priporočamo. Ker je niaša dolžnost, d'a v iprvi vrlsti rojake podpiramo, toraj ‘kupujte ¡pri omenjeni tvrt-Iki in zadovoljni ¡boste.
Upravništvo “Glas Svobode”.
PRVI MAJNIK.
Napisal Franjo Krašovec.
Zamračeno jutro se je ozvanja-lo na oknu nizke sobice na kraju velikega mesta. Na siromašni postelji je ležala žena, umučila jo je dolga bolezen, ki je glasno govorila z nje bledih zapadlih lic.
Ne spi že dolgo. Njen razpaljen pogled teka po črnem stropu in po golih stenah in se upira na tla, kjer na slamnjači spi njen sin, jedrno bitje, ki jo je vsaj grelo z ljubeznijo, ko ni mogla to ljubezen nasititi in ji pomoči . . .
libogi deček! Zanj ni svita solnca in zelenja travnikov, ni de-tinskega smeha in iger — že leto jie priklenjena mati na posteljo bolezni, za katero ni leka in dobri sinko je ne zapusti. Svoj prosti čas posveča materi, kakor bi slutil v detiuski svoji duši, da je ljubezen jedini denar, s katerim morejo tudi reveži plačati in mučno rešiti svoje življenje skupa . . .
V resnici, življenje bede je težko življenje, in živi tako že dolgo. Mož je ponesrečil v tovarni in sama je ostala vdova s tremi (letini. Delala je, dokler je mogla, ali beda se ,je oglasila kmalu . . . Prodala. je, kar se je prodati dalo, kakšno omaro, kak komad obleke z boljših časov, mnogo tega pri delavcih ni — in preselila se je. Sem se je preselila. Resnica, sobica žalostna, temna in vlažna, solnee sem nikdar ne zablodi, ali prihrani se vendarle nekoliko desetic .. .
To je bilo na jesen. To jesen sta zboleli najmanjši dve deteti. Prišla je davka. seveda, zakaj bi se zastavila pred revnim pragom uboge vdove? Umrla sta oba otroka. ker beda je slab zdravnik . . . Pokopala jih je pred svetim večerom. Zmanjšale so se skrbi, ali vendar so ji oči od plakanja pordele. materino srce je vendar vedno enako, vedno ljubeče . . .
Ostal ji je ta deček. Malokdaj so se smejale njegove tihe oči in ž njih nezavedne žalosti je govorilo mnogo več kot dvanajst let, beda ubija cvetočo mladost . . . In sili k pni mišljevanju. i otročjo dušo sili ‘k premišljevanju. Slišal je v šoli, da je Kristus, bog umri za vse ljudi, da jih odkupi — ni mogel zapopasti, da ta bog, ki je podstopil strašno smrt z ljubezni k človeku vendarle neba človeka na zemlji v bedi. v nesreči, v trpljenju . . . Bog, v s. mogočni bog, kateri bi mogel sanjo prstom migniti in bilo bi vse dobro . . .
In drugje je zopet slišal, da so si vsi ljudje enaki, da so vsi otroci nebeškega Očeta — in vendar je videl, da imajo nekateri ljudje krasno obleko, prelest iio pohištvo, obilje vsega, in med tem pri njih doma in pri mnogih drugih revnih ljudeh je beda, na telesu cunje. nami sto pohištva samo temne \ lažne nečiste luknje, v katere bi gospoda ne dala niti svoje konje . . . Čutil je dobro, da se tu dobro odigrava nekaj, kar ni v redu. kar bi ne imelo biti. čutil je, da se tu vrši kruta, grozna n: pravičnost —• in v njegovo dušo je vnikala trpkost in zavist. Nozapo-padena. nejasna, neizrazita ali ipak taka. da je poznal trpki razloček med bogastvom in uboštvom . . .
Prišle so mu v roke knjižice, listale so po očetu, ki je bil član delavske organizacije. Šola je prebudila v njem veliko hrepenenje do čitanja. Ni razumel vse. včasih prav malo. ali toliko je vendar zaipoipadel, da so milijoni in milijoni ljudi, ki niso zadovoljni s svojo usodo, ker je to beda in pomanjkanje in ki kličejo po lepšem življenju, pravičnejšem in brezskrbni e j,šeni Čutil je. da mora stati na strani teh kimajočih delavcev. kmetov, obrtnikov. In v dušo dečkovo so se vcepile misli o nezadovoljnosti z današnjim re-dornl ■
Spomladi je mati legla. Še, da so se je dobri ljudje usmilili in jo obvarovali pred gladom ... V delavskem društvu so se odločili podpirati revo: dobivala je vsak teden par grošev, ki so ji jih zbrali isodmgi po njenem možu . . . Danes kakor bi jej na prsih ležalo kamenje in palčiva bolest jo mori. kakor bi tam plameni goreli . .. Mili Lože! da bi vsaj še doživela, da sinko dovrši šolo. vsaj to še. vsaj to! Vsaj to leto še--------
Moreč kašelj je prekinil njene misli in zbudil dečka. Skočil je k majki. popravil ji zglavje — lažje se bo tako odkašljala — in podal ji je lek. Zastonj ji ga je pri-
pravljal miloisrdni lekarnar, slutil je, da je to poslednji.
Žolta, voščena lica b ol est ri i ce so se napolnile modrino od krčevitega kašlja, smrt. je dihala iz njih.
“Ne vem, ne vem, sinko, nili to danes moj zadnji dan. ¡Strašno, strašno slabo mi je” — šepetala je mati.
Dečko je pritisnil svojo glavo k majic in emu tein pod .siromašno o-dejo: “Nikarte, nikar, mamica 1 Danes je rav.no prvega majnika. pojdite ven, jaz vam, pomorom, posedite se na solnčiciu, ogrejete se itn zopet vam bo boljše. Solnči-ce vas pozdravi"’-------
“Ne vem. ne v m. sinko, . . . moj dragi sinko ...”
Pri sosedi najemnici si jo ogrel malo kave, ki je ostala od večera in pripravil se je za pot v šolo. Danes je nekako nerad odhajal. Mati zdela se mu jev resnici mnogo '.slabša in vse rr.iu je govorilo o uboštvu in bedi, mnogo glasneje nego kdaj poprej. Solze so mn škrtile grlo. . . Zunaj nastpomlad-lijem svodu so pluli težki oblaki in kadar so solnee zatemneli črni m,raki. stemnelo in sežalostielo je vse. da je bilo tu kakor v grobu. Da je tu kakor v grobu, govoril si je dečko ko se je konečno poslovil od matere, in odšel. Je tn kakor v grobu mrzlem, temnem in groznem--------
• Šel je topo, kakor 'brez duha. Žalostna okolica, ki je v njej živel. vzela mu je smeh
Na trgu je srečal vrste ljudi —• delavci so slavili svoj praznik, prvi majnik. Poznal je nekoliko o-brazov. Šel je ž njimi. Bilo jih jo n koliko sto. stopali so tiho, rdeči nageljčki ¡so jim videli v luknjicah suknje, v prvih vrstah je vihrala velika rdeča zastava.
Zdajci je solnee prodrlo oblake, veter je zavel, razvil prapor in Jcč-k je čital na njem: Svoje človeško pravice hočemo!
“Vidiš, dečko, pravil je stari osiveli delavec, pokaznjoč na prapor. človeške pravice hočemo, živeti kakor ljudje! Kako živi tvoja mama? Kako živiš ti? Ugona-bljati se v ¡bedi. je proti človeški pravici — pojdi z nami. Tata je tudi hodil!”
Deček j šel. Pozabil je na šolo in šel. Čutil je, da more li kdo pomagati, pomorejo samo oni . . .
Prišli so na velik vrt. V kronah zelenečih se dreves je isveitilo .solnee. Tuintam premikalo, na zemlji je igralo, gorelo na svežih listih, razžarjalo je. zapalovalo vejice in zopet ugašalo.
Nekdo je stopil na mizo in začel govoriti. Rezko in navdušeno:
Vzdignite prapor naš, ta rdeči naš prapor, da bo vihral vsem, vsem trpečim in potlačenim in jih zbudil h klicu:	Svoje človeški
pravice hočemo! Dosti je trpljenja. konec takšnemu redu. v katerem imajo eni vise in drugi se komaj nasitijo, v cunjah hodijo in v brlogih stanujejo pri svojem ušivem delu1.
Hočemo živeti kakor ljudje, hočemo, -da nam delo ne bo prekletstvo nego blagoslov, da bo razmnoževalo dobroto za vse in obogatilo nas vse. Ogromno je bogastvo zemlje, da zanrorejo bili srečni in živi vsi njeni otroci, ali treba je'dati dobiček dela delujočim, ves dobiček dela. Popolnoma zadostuje. da preživi vse. i te. kateri delajo, i te. kateri delati ne morejo. ki jih je boli zen uničila ali pa starosih. Dobiček našega dela •zadostuje i za iiaše vdove in sirote. ker treba misliti na vse, ki so ostali po bojevnikih dela !
Hočemo biti samo zavarovani proti nevarnosti glada in 'bede, hočemo -uživati \se plodove kulture izobrazbe, hočemo imeti prost pristop k izobrazbi, kajti smo prepričani, da šele prava izobrazba zjasni naše duše in nam omogoči doseči oni vrhunec plemenitosti, po katerem hrepenimo.
. Bijemo se nadalje za enaka, v resnici enaka prava vseli, bijemo se i za svobodo vseh. ker svoboda je topla 'kakor solnee in nesvoboda je hladna kakor stene ječe. Moramo odstrani iti razmere, v katerih je človek bitje ponižano ki zasužnjeno. Hočemo popravo vsega. Poprej se je za to 'bojevala vera. sedaj se «a to borimo mi. In mi bodemo zmagovalci. Nič ne zaustavi ljudstva, da ¡bi ne hrepenelo biti srečnejšim. Gre so nam za resnično zboljšanje misli in srca. Ne oborožujte se proti ljudem in vrzite se v boj. proti bedi duš in teles. Misli soeijalizma. zalivane s krvjo trpečih delavcev, so setev božja — nikarte ne uničujte te setve! Milijoni gredo, milijoni
novi in novi, vedno silnejši. Bodite, pripravljajte se, učite se, izobražujte se, spojite se, da boste tudi med onimi milijoni, ko.ji.h eil
je novo življenje---------”
-----tu se je dečko, zavzet po
besedah govornika, k o jih smisel je vse prej čutil kakor pa razumel, prebudil iz svojega navduše-1 nja ter se domislil na šolo in na mamico doma. V šolo je bilo ž-v davno, davno prepozno, pohitel je k materi. Letel je, ves zasopel, poln ¡nade in upov, da pove vse to bolni mamici, tam) v revni lužni izbici, da ne sme obupa* da ne •sme umreti, ker že je ljudi, mnogo ljudi, milijoni ljudi, ki so napovedali boj bedi in trpljenju . . .
Odpira vrata, k ¡postelji radosten se vrže- “Mama, mamica, ne bo več stradanja in bede. vsem bo
dobro----------”
Ali mamica molči . . . Boža jo po voščenih modrih licih — hladna so. vlažna, lica mrliča . . .
“Ah mama. mama, mamica’ Moja.draga mamica!” zaklical je deček in se zgrudil ob siromašni postelji, ki je na nji smrt osvobodila njegovo porodnico--------—
Izza oblakov je posijalo solnee, in njegovi blagodejni žarki so se razlili po velehmih palačah velemesta in zlati njih odlesk razširit se je tiho in. mirno po siromašni sobic-i.
Bilo je to solnee prvega maja.
VELEPOSESTNIKI V AMERIKI.
Millerjevo posestvo v Sacramento valley v Californiji zavzema 14.000.0(10 akrov, katero lastu-je en sam človek! Taka dejstva črta naše ljudstvo hladnokrvno; rekel bi skoz eno uho ¡noter, skoz drugo ven in zopet je vse pri starem kakor je bilo. Za dejstva se naš narod ne zanima. Toda poslušajmo, in videli bomo, kaj to pomeni :
Imenovano posestvo je dvakrat toliko, kot je Belgija z 8,'000,000 ¡prebivalstva.
Orno je toliko in še nad polovico toliko, kot je Švica z 4,000,000 •prebivalstva.
Je toliko in še polovico toliko, kot. je Dansko z 3,000,000 prebivalstva.
Je' desetkrat toliko, kot je država. Delaware. Štirikrat toliko, kot je država Connecticut. Sedemnajstkrat toliko, kot je država Rhode Island. Trikrat toliko, kot država New Jersey. Toliko in s.e polovico toliko, kot. je država Massachusetts. Dvakrat toliko, kot je država New Hampshire. Več kot dvakrat toliko, kot je Vermont in nad polovico toliko, kot je država Maryland.
“Talk about landlords” — Veleposestva ,— v srednjem veku graščake. “Gee whiz!” Nikdar Evropa ni sanjala o tolikem kraljestvu, ki bi mn gospodaril en sani človek. Takega feudalizina še nikdar in nikjer poznali niso; tukaj pa je tega ena sama oseba lastnik in to na — ameriškem o-zemlju. kjer je svoboda,' jedua-kost in bratstvo le na — jeziku!
Evropski gospodje, veleposestniki so muhe mapram tolikim sa-mogoltneženi, katerih je tukaj več, kot preveč. — In ti dragi mi čitatelj misliš, da to tebi nič mar! Well, kaj pa si' ti — si le za delat, da kupičiš. oziroma pomagaš premoženje kupičiti takim in jedna-kim požeruhom tuje lastnine? A-ko so to tvoje ideji za katere misliš. da amerika stoji, potem si slabeji od živine, katero vzgoju-jejo razni plačani pridgarji raznih veroizpovedovanj pod kapitalističnem bičem — vse v imenu boga očeta in svitlega dolarja. Delavec, glasovnico v rok'', voli za može svoje delavske stranke, le-ti, ako izvoljeni pa bojo odpravili taka kneževska veleposestva, in tudi ti bodeš dobil za odplačilo svoj delež, česar se kapitalisti tako grozno boje ter v enomer upijejo, češ, socialisti so razdiralci domovja, boječ, se da zgube svoja veleposestva in knežje dohodke, in duhovniki jim pa pomagajo ter delavcem s kolom migajo rekoč: da jih ho hudič vzel, če ga ne u-bogajo. Res uboga raja. a prišel bode čas, ko bodo morali tudi kapitalisti s farji vred odgovor dajati. Zapomnite si to, vi podrepniki !
OGLAS.
Slovenska knjižica, “Kako postati državljan”, je ravnokar izšla. Cena ji je samo deset centov. Po njo pišite na državni urad socialne stranke, 180 Washington St., Chicago, 111.
Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V s
GLAS SVOBODE
logi je moč!	GLASILO SVOVODOMISELfflH SLOVEJVCEV V AMETUKI	Od boja do zmage
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Sie*). 18.
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Ollioe at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, III., 30. aprila 1909.
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti /.a svobodo!
Lelo Vlil
Razgovor pod našo zastavo:
“SVOBODA IN NAPREDEK”.
Prvi Maj! Vso prirodo oživljajoči mesec, mesec dragoljubcev ali šmarnic. Kdo se ne spominja radostne mladosti, ko smo .prijetno dišeče šmarnice nabirali ter jih v šopke vezali; poleg tega pa vriskali, kot bi 'bil naš ves svet? Srečna mladost, ni je več! Leta mladosti in radosti so brzo minula in prišla je doba, ko smo postali mladeniči in še en korak, ter bili smo v starosti, ko prične vsak razsodni človek premišljati o lastnem stališču in o .stališču svojega bližnjega. Tako smo postan raz-sodni ljudje, ko za mora m o presejati, kako ogromno delo nas še čaka. p redno dospemo do naših pravic, katere nam odrekajo krvosesi, tlačitelji in svetohlinci.
Osvobojenje je edino mogoče, da se naše ljudstvo začne zavedati svojih naravnih pravic. Da si gotovi ljudje prilastujejo nekake predpravice, ali vsled podedovan-ja, ali vsled premoči, ter s to pretvezo druige podjarmijo in izkoriščajo, — je protinaravno početje. Po naravi ima vsak človek enake pravice do vsega, kar nam mati zemlja nudi in ni ga človeka na svetu, kateremu bi bila narava pri rojstvu določila večji delež, kot pa 'drugemu. Vse družabne uredbe so delo ljudi in vse' predpravice so v nebovpijoči ropi, izvršeni nad svojim 'bližnjim, nad svojim bratom.
Vse take predpravice in rope so vselej, in še danes odobravale vse cerkve in~vse vere. Cerkev, o-ziroma vere oziroma njeni uslužbenci, od naj višjega da najnižjega, so v tesni zve'zi z vsako vlado, z vsakem močnejšem in z vsakem izkoriščevalcem. In zakaj to? Zato, ker v zavetju mogočnega se jim dobro godi, žanjejo brez da bi sejali in izkoriščajo na vse pre-tege, brez tla bi se jim bilo česa bati. Mogočni vse to prezre, a za protiuslugo, pa se mračnjaki trudijo, da “dobro veram ljudstvo” poneumnujejo, da se kar kadi in s potoma pa kaline skubijo. “Ne mrmraj če ti želodec gladu kruli, to je tako božja volja,” to je vsakdanja fraza. Ako pa je trpin vsled malomarnosti delodajalca, usmrčen, se pa pravi: “ubitega je bog kaznoval, bil je brezbožnih ’ . Vselej in pri vsaki priložnosti so prebrisane glavice v črnem fraku na strani mogočneža, a nikoli in nikdar na strani siromaka-trpina, razven, ©e je, ko jc še živel, nenasitno malho polnil, potem se reče: “Škoda ga je, bil je vzoren človek; no pa bog je tako hotel.”
Vidiš, dragi eitateij in čitatelji-ca. tako je in nič drugače, ker smo si sami krivi nas tepe nadloga in nas tepejo tisti, ki so najmanj opravičeni nas tepsti, ter tepli nas bodo dokler se jim bo ljubilo in dokler se jim bomo pustili tepsti.
Naši rojaki hočejo tako imeti: oni so preveč leni da bi samostojno mislili; oni raje vidijo, da drugi mesto njih mislijo in duševno delajo, češ, naj delajo in mislijo, ako kaj dosežejo bodem tudi jaz deležen, čemu bi si potem ¿lavo belil. Drugi zopet ne mislijo na jutri, še manj pa za potomce; taki navadno rečejo: “vsaki zase”, in večina pa je takih, ki jim je vsaka politika devete briga.
Danes je položaj tak, da hi se moral vsak človek s politiko bavi-ti: politika je neobbodtno potrebna in kdor ne premišla o politiki, tak je nezavednež, on si noče ne sebi in ne drugim pomagati.
Vse to nas je napotilo, da smo list povečali, ter 'bo iv prihodnje izhajal v toliki obliki, kot je današnja številka na 8 straneh. S tem1 bo potna gano. da bo več čtiva k oj ega je paše ljudstvo silno potrebno. Zatoraj rojaki potrudite se. da list “Glas Svobode” razširjate, kolikor je najbolj mogoče, da bo ljudstvo sc podulčevalo in pričelo .samostojno misliti.
Kadi bi bili želji ogromni veči--ni naših c en j, naročnikov ustregli
in list. po dvakrat na teden izdajali', toda preklicani finančni mi-nistr za sedaj še ne dopušča, Odvisno je to od naših naročnikov, kako bodo redno naročnino plačevali ; zatoraj pa tudi ob enem razposlano opomine na zaostale naročnike in take kpjim naročnina v kratkem poteče', ter jih prosimo, da nemudoma svojo dolžnost na-pram “Glas Svobode”, store.
V bodoče stane naročnina za vse Zjedinjene države ameriške:
Celo letno................ $1.50.
pol leta...................$1.00.
Prosimo vse somišljenike se potruditi in pridobiti naročnikov ‘kolikor največ je mogoče, ker to je vsakemu poštenjaku dovoljeno, da naročnike nabira, ima li nakše pooblastila ali ne.
S tem ko smo list povečali, je še en korak, do dvakratne tedenske' izdaje, kar je silno potrebno.
Toraj na delo. Vi nam. mi Vam!
Uredništvo in upravništvo
“Glas Svobode”.
Razgled po svetu.
Avstrija.
Dunaj, 25. aprila. Uradno se razglaša, da je Rusija dopis na tukajšnjo merodajno mesto do.pos-1 j a la., is katerim neodvisnost Bolgarije pripoznava.
Poročilu se dostavlja, da .je Av-stro-Ogrska pripravljena tisto storiti, kakor hitro bo vprašanje Orient-železnice povoljno rešeno.
Dunaj, 26. aprila. -— Dunajska “ Neue Freie Presse” prinaša članek v katerem pravi, da se je cesar Pran Josip odločno izjavil proti ogrski dalekosežni vojaški zahtevi. Določilna beseda cesarja je bila, da složnost armade se ne sm e s po d k o p a v at i.
Tudi o kritičnim bančnem vprašanju je cesar skrajno odločno stališče zavzel. Cesar je ogrskega trgovinskega ministra Kossutha in naučnega ministra Apponvia. v avdienco sprejel, ter se napram 'ministrom z odločnostjo izrazil, kakoršna ni pri njemu v navadi, da odklanja predlog o razdvojitvi banke: Cesar je rekel, da ravno bančna skupnost je v korist ogrske države.
Iz Budimpešte se poroča, da a-koprav je kabinet demdsioniral, vodijo ministri začasno še svoje posle. Parlament se je do pondel-jeka odgodil, da se med tem kriza oblaži.
Turčija.
Carigrad, 27. aprila. Abdul Hamid II. sultan turškega carstva je odstavljen. Mehemed Rešad E-ffendi, njegov brat bo danes ob 3. uri .popoldan; za njegovega naslednika proglašen.
Odsitavljenje se bo po regularnih formah in po temelju mohamedanske vere, vršilo. Govori se, da bo 'Shiek-ul-Islam, poglavar cerkve, pismo odstavitve razglasil.
London, 27. aprila. Iz Carigrada na Exchange Telegraph Company d o šla brzojavka poroča, da so trupe pod poveljstvom mlado-tirnških častnikov v sultanovo palačo vstopile in sultana prijele. Kasneje so ga močno zastraženega v palačo Cheregban ob iBosporusu odvedli.
Petdeset turških častnikov je bilo od -svojih trup zajetih in v Trebi zon d eskortiiranih. Bat i se je revolte med provincijalnimi trapami napram ml a do turški m častnikom), ker v provincah turška duhovščina silno ruvari .proti naprednem gibanju.
Nemčija.
Berolin. 25. aprila. V Bukareš-tu je kralj Karol slavil 75 letnico, na koji slavnosti je nemški prestolonaslednik Viljem* očeta cesarja zastopal. Neki dan se'je prestolonaslednik na.'sprehod peljal, nakar mu je umobolni pisatelj Fausto er neko knjigo v glavo zabrusil. To je storil, da bi si reklamo naredil. Da so siromaka takoj zaprli, je umevno.
Španija.
Madrid, 26. aprila. Danes med mašo se je streha katedrale (stolne cerkve) v Torbesu, provincija Lergo, zrušila. 9 ljudi je mrtvih preko 30 pa ranjenih.
Rusija.
Petrorad, 26. aprila. Tolpo žensk so v vasi Kuršino, 30 milj od Petrograda, prijeli, katere so že šest mesecev grozne umore iz-vršovale. Neka babura, katera je gostilno imela in njeni dve hčeri so bile voditeljice ženski ne razbojniške drnhali One se umorile potnike, kteri so v gostilni prenočevali. razkosale trupla, ti r kose v mimo hiše deroči potok pometale.
Petrorad, 26. aprila. Polkovnika Gerassimow-a, poveljnik tajne policije v Petrogradu, so zaprli. Obdolžen je veleizdajstva, ter da je imel zvezo z raznimi revolucionarnim organizacijam.
Portugal.
Lizbona, 26. aprila. Vsled potresa v petek večer so popolnoma porušena mesta Benavente, Samosa in Santo Esteven. 37 ljudi je mrtvih in nad 100 je do sedaj iz pod razvalin izkopanih. Okolo 4000 ljudi je brez strehe in živeža.
Papež in kraljevski naslov.
“Slovenski Narod” poroča: “Ostdeutsche Rundschau” javlja, da se je avstro-ogrski poslanik pri Vatikanu, grof Szeczen, jel pogajati s kurijo, da hi papež podelil cesarju Fran Josipu kraljevski naslov za Bosno in Hercegovino. Papt ževo dovoljenje za ta naslov je potrebno, ker je zadnji bosanski kralj priznal papežu pravico, da določi njegovega naslednika. Kakor zatrjujejo, ne misli Vatikan delati nobenih zaprek, da se bosanski kraljevski naslov prenese na cesarja Fran Josipa. Bf ro-linski listi se čudijo tej vesti, ter naglašajo,. da ni verjetno, da bi se avstrijski cesar tako ponižal pred papežem, kakor vladarji v temnem; srednjem veku.
Plemenitaš — Socijalist.
Hom. Charles Lister, sin in d^ diš Lorda Kibblesdales, jeden najbogatejši plemenitaš na Angleškem, je postal socijalist in tudi s svojim prepričanjem javno nasto-pil.
Pri nekem banketu se je izrazil: “Upam, da doživim dobo, ko bodejo angleški aristokrati, ki naj-rajše žive od dela svojih podložnikov in bratov trpinov paradirali po londonskih ulicah z napisi: Prokleta Vaša dobrohotnost — Mi hočemo dela!”
-------o------
ZAHVALA.
Tem potom izrekamo srčno zn hvalo vsem onim, ki so našo veselico dne 17. t. m. posetili, ter pripomogli da se je čez vse sijajno obnesla in nepričakovano lep prebitek društveni blagajni v korist prišel. Toraj še enkrat : Hvala in na zdar!
Za društvo št. 1 S. N. P. Z. v Ohicagi, 111.	Odbor.
Listnica uredništva.
J. Kotnik, Raney, Pa. List dobite knjige po kateri vprašate pa nimamo več. Zdravi!
------o------
Kviško, bratje, na slavnost
PRVEGA MAJA!
Soeijalističen klub ‘Die Arbeit’ priredi dne 1. maja 1909 ob 1 uri popoldan v Birkovi dvorani Yale, Kans., veliko delavsko veselico, kakor sledi:
1.	) izvrsten govornik iz Pitts-hurga bode razpravljal v angleškem jeziku o pomenu prvega maja za delavce, kakor tudi o ciljih socijalizma ¡glede zboljšanja delavskega položaja.
2.	) nato sledijo govori v slovenskem in nemškem jeziku o ravno istem predmetu;
3..) po zborovanju se vrši veselica in siplošna zabava s godbo in plesom, igralo bode 5 priljubljenih godcev.
Bratje in prijatelji delavstva, porabite to priliko in pridite v mogoče velikem številu, da pokažemo svetu, da mora pravična, vsemu človeštvu dobro hoteča stvar zatiranega delavstva enkrat zmagati' nad kri vicami požrešnega kapitalizma!
Na mnogoštevilno svidenje!
ODBOR.
Napad na svobodo
Prvi majnik — delavski praznik! In ravno za to številko smo dobili eirkular od Political Refugee Defense League, v katerem navaja gorostasna početja krvoločnega mehikanskega predsednika Diaza, kateri se je sam že ¡sedemkrat z orožjem in .silo postavil na predsedniški stol.
Ta krvolok drži mehi kanske pa-trijote in delavske vodje, kot. R. Flores N agon. A. I. Villareal in L. Rivera že čez 20 mesecev v a-meriškiih ječah, ne da bi jim dal priložnost zagovarjati se. Do o-b ra v na v še ni prišlo in vsa pogajanja so zastonj. * -
In zakaj jih Diaz drži iv zaporu?
Zato. ker v Mehiki je pravica prostega govora in tiska že davno v blato potlačena, pravice glasovanja ni več in prosto organiziranje delavskih unij se smatra za zločinstvo. Prigodam stavke v Rio Blanco tovarnah je Diazovo vojaštvo postrcljalo 64 delavcev, 3 žene in 4 otroke.
Proti vsemu temu trinoštvu so se bojevali meh ¡kanski politični jetniki, ki so sedaj zaprti v ječah v Zdr. državah, neumorno skoz dobo 10 let. Predsednik Diaz zahteva od Zdr. držav, da le odstopijo jetnike Mehikanski vladi. — Grozno! Ali naj se ko.nstitucijelna svoboda na rovaš krvoloka, na tak sramoten način oskruni. Do sedaj se je že čez 160 političnih nasprotnikov predsednika Diaza iz Zdr. držav moralo vrniti nazaj v Mehiko, kjer se je ž njimi po živinsko postopalo.
Toda najnevarnejši napad na a-meriško svobodo je zapor in obsodba mehikanskega urednika. Antonio de P. Araujo, kateri je bil obsojen na dve in pol leta težke ječe v Leayensworth, Kans.. zaradi publikacije časopisa v Austin, Tex., v katerem je kritiziral trinožtvo mehikanskega predsednika Diaza.
Življenje in svoboda marsikaterega Mehikanca in delavca je v nevarnosti, zatoraj je pa ta “League” stopila na plan, da obvaruje življenje in svobodo mehikanskih patrijotov in delavskih vodij.
Dobrovoljne prispevke v o-brambo delavstva v Mehiki se naj pošlje na Political Refugee Defense League, 180 Washington St. Chicago, in s tem pokaže, da delavstvo je univerzalno in združeno. Delavci v slogi je moč! — V sak cent za sveto delavsko stvar in osvoboditev delavstva iz tri noskih spon bo dobrodošel.
Konferenca.
Iz Wasbingtona se piše: Med konferenco v “Beli hiši”, je predsednik Taft navzočim delavskim vodjem naznanil, da on smatra za najvažnejši čin njegovega uradovanja zakon o anti-sodnih-prepo-vedih. Svoje stališče v tej zadevi je on jasno razobložil v njegovem sprejemnem govoru konec julija, katero je potem .poudarjal v svoji poslanici o nastopu predsedništva. Kakor hitro bo tozadevni predlog za prihodnji' kongres izdelan, se bo z delavskimi voditelji o stvari posvetoval.
Gompers, predsednik American Federation of Labor je izjavil, da Federation želi da se Zvezna vlada tudi v bodoče zavzema za odstranitev otrok od dela, ter da naj kongres v to svrbo denarna sredstva dovoli.
Draginja.
Chicago, 26. aprila. Podraženju moke sledi podraženje kruha, vse zaradi žitnega oderuštva na borzi, kar učinkuje na podraženje vseh živil. Veletrgovci in prekupei pri-'poznavajo, da take draginje še ni bilo, kakoršna je sedaj, in to povzroča, kakor trdijo, zahtevek kteri je večji, kot ponudek. Kako rapidno draginja rase, podamo zaznamek cen nekterih živil: Krompir 1. 1909 $1.15 bushel proti $0.85 L 1908; 'zelje v glavah zaboj $3.25 1. 1909 proti $2.00 1. 190$; korenje vreča $1.00 1. 1909 proti $0.80 1. 1908; špinača bushel $0.75 1. 1900 proti $0.50 1. 1908; jabolka sod $6.00 1. 1909 proti $3.00 1. 1908; grozdje zaboj $3.75 1. 1909 proti $3.25 1. 1908, itd.
Linčanje v Oklahomi.
Ada, Okla., 27. aprila. Cez 100 mo’ž broječa tolpa je štiri živinske trgovce iz mestne jetnišnioe vzela ter jih linčala- Usmrčeni so: J. E. Miller iz Forth Worth. Texas; E. b. Burrell, iz Duncan, Okla.; Jesse West, iz Canadian ; Joe Allen, iz Canadian, Tex. West in Allen sta bila premožna in sta obširne živinorejske farme v Texasu imela, Na straži je bil tisto noč samo eden mož, katerega je tolpa takoj premagala in jetnike ilz ječe odvedla, ter na tram bližnjega skednja obesila. Obešeni so bili obtoženi. da so bili v zvezi z umorom zveznega-maršala A. h. Bobbitt, kateri je bil zadnjega dne februarja zavratno ustrelen Zaslišba .se je vršila minuli četrtek, toda obtožba ni bila vložena. Linčani Miller, zapušča rodbino v Forth Worth. On je ¡baje iv svojem življenju 6 ljudi umoril in je bil so-drug zloglasnega desperado (tolovaja) Pat. Garret; on je bil ž njim, ko je bil Garret v Las Cra-ses-u usmrčen. Burrell je bil strič-nik Millerja, ter je bil kot državna priča. On je razodel zvezo oziroma zaroto West in Allena za u-moritev Bobbitta, kateri je bil v sovraštvu z Millerjem. Med dru-hal.jo bilo je več uglednih meščanov, ter le malo jih je bilo zakrinkanih. Aretacije se niso vršile. (Op. ur. Iz tega se vidi skrajna surovost in čas bi že -bil, da bi “pravica” (?) tako početje ko! je linčanje strogo kaznovala. V tem slučaju niti aretacije ni bilo. kar pomenja da sodnijska oblast odobrava, ko se zločini na zločine kopičijo. Morabiti, da se taki zločini tudi k ameriški svobodi prištevajo. Kabaj se bo tukajšnji kazenski zakon reformiral? To tudi bog ve!)
Sodba.
Washington, 23. aprila. Z ozi-' rom na v Ohicagi vprizorjeno gonjo pšeničnih cen, je poljedelski tajnik Wilson izjavil, da je v deželi dovolj pšenice, katera se za-more po navadni ceni prodajati. Podraženje ni opravičeno z dejanskim položajem. Poljedelski urad je podatke od zanesljivih farmer-jev dobil, kateri imajo strokovno znanje in je njiih sestav verojet-nejši kot pa oni borznih špekulantov. Posledica sedanje gonje cen bo, da bojo v prihodnjem letu toliko več pšenice sejali in pridelali, kar bo povzročilo nadproduk-t-ijo in 'zmešnjavo v trgovini, ker ne bo mogoče pridelek »pečati. Ko so leta 1898 pšenično ceno na $1.85 pritirali, so farmarji nastopno leto mnogo več pšenice sejali in padla je ivslid tega na 80 centov bušel. Leta 1908 se je 665 milijonov bušljev pšenice pridelalo, to je, 37 milijonov več kot leta 1907. Od pornankanja pšenice tedaj ¡ne mora biti' govora. (Op. ur. Dokazila o lopovščini so stvarna, toda kaj pomagajo izkoriščanemu ljudstvu ?'NiČ, in dese tkrat nič! Ali vlada nima nobenega piškavega zakona da bi roparskega oderuha v luknjo vtaknila? Seveda, Patten je multimilijonar. zatorej zadostuj*» ako «e o njem besediči, da bi se ga po krempljih pošteno okrcalo in mu zaklicalo: “Stoj lopov! Ti si kradel siromaku kruh, oropal si milijonom o-tročičkov najpotrebnejši živež! Marš na 20 let kamenje drobiti!” To bi bilo pravo v republikanski državi, Ali, kaj ko se nikjer na svetu “ gemblariija ” tako očitno ne pospešuj e. kot- ravno tukaj, zato pa tudi reče mio: kdor veruje v ameriško enakopravnost, je zrel za norišnico.)
Književnost.
Arthur M. Lewis, popularni predavatelj <v “G-ariick” gledališč eu ho izdajal perijodičen magazin “Evolutionist”. Ta magalzdm bo izhajal enkrat na mesec in bo poleg druzega dobrega čtiva vseboval tudi njegova predavanja o so-cij ali zrnu in raznih debatah. Oni, ki razumejo amleško, naj ¡bi si ta magazin naročili. Stane za celo leto 7&e, za osem ¡mesecev 50c, za Štiri mesece pa 25e in se ga naroči pri zalagatelju na 180 E. Washington' Str. Chicago. 111.
Pozor čitatelji!
Z današnjo izdajo poslali smo čez 1000 iztiso»/ lista “Glas Svobode” na ogled. Oni rojaki, katerim list in naša pisava ugaja, se naj na list takoj naroče in stopijo v naše vrste v boj za pravico in delavsko zmago.
Z današnjim dnem smo poslali tudi opomine rojakom-naročni-kom, kateri dolgujejo na naročnini in tudi onim, katerih naročnina bo v kratkem potekla.
Prosimo, da se naši opomini u-poštevajo, ker vsako delo je svojega plačila vredno.
#
Vsem cenjenim naročnikom Glas Svobode v Calumetu in okolici naznanjamo, da lahko plačajo svojo zaostalo naročnino vsako soboto in nedeljo v gostilni pri John Plautzu, ali pa pri Paul Shalcu, ker g. Schweiger se je naveličal po tri- ali štirikrat brezuspešno na naročnikov dom hoditi.
Upravništvo “Glas Svobode”.
Listu v podporo.
Jacob Cesar 25., J. L Chicago $1,00. John, Kramer v Black Diamond, Wash. nabral $1.15. Darovali so. Martin Dohranc 50e., da bi se delavcem oči odprle, in da ¡bi se vsi na “Glas ¡Svobode” naročili; Frank Stermšnik 25 e, ker S. X. P. Zveza bo imela svojo konvencijo brez vsakih zgagarjev; John Kramer 25e., da bi ljudje najprvo pred svojim pragom pometali ; Anton Slapnik 15c, da bi se ljudje spametovali in ne drugih pohujševali.
Iz Washingto.ua Neimenovan poslal za piruhe uredniku $1.00, upravniku $1.00 in v podporo listu $1.00. 'Srčna hvala ’
Stavke.
Minéis Magazine je izdal sledeče svarilo: "Vsi elani organiziranega delavstva so zaprošeni, da ne prihajajo v Goldfield. Nevada, ker tam je štrajk.
V No me, Fairbanks in Douglas Island Alasita so vsi premogarji in rud o kopači na štrajku.” Toraj stran od taro!
IZJAVA.
Potrjujemo, da g. Vincenc Zevnik. tajnik društva “Slovenija” št. 56 S. N. P. J. v New York n, ni naš dopisnik in da ni z dopisom v neki naši štev. s podpisom “¡Slovenian1” v nikakoršnem stiku.-Uredništvo “ Glas Svobode”
Ako Ti je list “Glas Svobode” všeč. oriporoči ga prijateljem in znancem'; ako Ti pa ni novolji, povej nam!
------o----—
POZOR SLOVENKE!!!
25 let stari Slovenec se želi pismenim potom seznaniti in potem poročiti s pridno in .pošteno Slovenko v starosti od 17 do 22 let. Samo na- resne ponudbe s sliko se bo odgovorilo, ter slike na zahtevo nazaj vrnile.
Našla/ pove uredništvo “Glas Svobode”.	(16—23)
Išče se
John Koščak, doma m Skocijana, vas Zagred; sedaj je *Jkje v A-meriki. Kdor ve za njegov naslov, prosim da se ga meni naznani, ali pa naj se sam javi.
Martin Kerne,
R. R. No. 1., Pittisburg, Kans.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $	10.35 ................ 50	kroE,
za $	20.55 ............... 100	kron
za $	41.10 ............... 200	kron,
za $	102.75 .............. 500	kron,
za S	205.00 ............. 1000	kron,
za $1020.00 ..L............ 5000 kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne poSiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v g-otovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic PostalMoneyOrder alipa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St., New York 104 St. Clair A ve.. N. E.	Cleveland.Oh io
—Ví^A/'WOTAí'UvCíín^S-Y^\)
Strahovalci dveh kron
-Al
ZGODOVINSKA POVEST.
Spisal FRANJO LIPIČ
PRVI DED.
XXIV.
,	Po zemlji varno liodi,
Moj up j© šel po vodi.
Prešeren.
Stkoro oib isti uri, ko je plemič Kržan stal pred generalom della Croce, se je odločila usoda vojvodinjo Asunte. V palači malteškega poslaništva se je oglasil zopet stari duhovnik, zaupnik piraita Gja-eiča in je vojvodi Dali Ferro izročil pismo, iki ga je starec trepetaje eital in potem izročil svoji hčeri1.
Svetli vojvoda! Zahvaljujem se Vam za točni in jasni odgovor. Veseli ime, da se je vojvodinja A-su-tfta odločila za mojieiga sina, ki jo ljubi iz vsega srna. V smislu najinega odgovora Vas prosim, bodite danes teden lia svojem o-toku kamor Vam pripeljem, svojega sina.	Gjačič.
Tako je pisal kralj piratov in tako vojvoda -kaiko-r Asunta Sta vedela, da morata ta ukaz do pičice natančno izpolniti.
—	Čez teden že . . .je zavzdihnila Asunta, a umolknila je in zadušila svojo bolest in svoj strah, ker je videla, kako strahovito je vplivalo to pismo na njenega očeta. Stari mož je na skrivnem še vedno upal, da najde kak izhod iz svoje stiske, zdaj so mu pa razpadle vse n a de.
—	Čez teden dni... je; s tresočimi ustnicami ponovil starec vzdih svoje hčere. In kdo ve, kako bo takrat. Gjačič zahteva ne le tebe, hčerka moja, nogo tudi vojvodski naslov. Kaj bo, če ga ne dosežem, če ga ne izposlujem niti z naj večjimi žrtvami? Da, ko bi smel govoriti, ko bi smel Zenu vse povedati. Toda prisega mi zapira usta Ničesar ne smem povedati. Niti imena tistega, za katerega hočem kupiti vojvodski naslov.
Zle slutnje vojvode Dali Ferro so bde utemeljene. Minister Ženo, ki je Pikom popoldneva obiskal vojvoda Dali Ferro, se ni dal ne pn-»rositi ne podkupiti in ostal je neizprosen tudi ko je vojvoda ponudil republiki beneški veliki n-ko svoto za njene vojne potrebe.
—	Ne morem Vam ustreči, je izjavil Ženo. Kako morete zahtevati, naj prizna republika kot vojvodo otoka Kasos človeka, čigar imena nam-mečete povedati. Kasos leži tako blizu azijskega o-brežja, da bi Turki prav lahko smatrali za izzivanje, če bi beneška republika ugodila Vaši želji, Mi moramo zdaj vse opustiti, kar bi dalo Turkom povod za' vojno proti nam. Izpolnim Vam vsako željo drage volje, ali kar bi znalo beneški republiki količkaj škodovati, tega na noben način n-e storim.
Da,si je ta izjava uničila zadnja upanja vojvode Dali Ferro, je starcu vender imponirala domovinska ljubezen vojnega ministra Zena. Vse je ta mož bil pripravljen storiti, za svojo domovino, vse je žrtvoval njenim interesom. Vojvodo je obšlo spoznanje, da le taki možje kakor Ženo so v stanu dosiezati velike uspehe. To spoznanje je dalo vojvodu vsaj nekoliko notranjega miru in obudilo je v njem zopet nekoliko stare njegove eneržije. Odkar se je bil kralj piratov« polastil njegovih sinov, je strah za usodo teh o-trok in- vojvodinje Asunite zlomil vso vojvodovo notranjo moč. Zdaj je Z-eno provzročil nekak preobrat in vojvoda je zadobil vsaj toliko svoje volje, da je bil zopet v stanu mirno premišljati, kaj naj stori.
Poslovil se je hladno od vojnega ministra.
—	Sprejmite mojo- zahvalo za Vaš obisk, je dejal vojvoda -pri slovesu. Priznam, da so nagibi Vašemu postopanju plemeniti. Vam se ,gre za korist Vaše domovine, meni za korist mojega rodu. Pota beneške politike in moja pota se bodo odslej večkrat križala, a moje osebno spoštovanje do Vas Vam. ostane v vsakem slučaju.
Minister Ženo se je hladno priklonil. zavedajoč se. da je vreden laskavih besed starega vojvoda.
—	Predno grem, je rekel Ženo, dovolite mi, da Vam nekaj svetujem. Oni dan, ko je veliki svet odklonil Vašo željo zastran vojne -proti piratom, ste na velikih stopnicah doževe palače; izrekli silne grožnje -proti beneški republiki.
Ravno zdaj ste zopet nekaj takega namignili, rekši, da bodete križali pota bonske republike. Moja dolžnost je, da tega ne prezrem. Pojanim Vaša čuvstva, ali korist republike zahteva, da o tem obvestim svet desetorice. Svetujem Vam torej, odpotujte čim prej. zakaj naša državna inkvizicija je brezobzirna,
—	Jaz odpotujem že jutri zjutraj, je ravnodušno odgovoril vojvoda in poltem- sta s-e moža ločila, dobro vedoč, da sta kraj vsega o-sebnega spoštovanja drug drugemu neizprosna nasprotnika.
Vojvodinja Asunta je vzela naznanilo -očetovo o odhodu molče na znanje. Vse njene- -misli so bile pri Kržanu. Kapitan Desanti« ji jo prišel sam naznanit, da je Kržan izginil brez sledu.
—	Povsod sem, že povpraševal po njem. VGs-pizio dei nobili” je zapustil zjutraj, d-opoldne je bil zaprisežen kot častnik, od tedaj j-e izginil. Vprašal sem na policiji, a tudi tam ne vedo ničesar o njem. Morda je -bil v kaki kremi ubit, Ko sem izrekel ta sum na policiji. so se mi smejali, češ, naj bom brez skrbi, Kržan da se že zopet oglasi.
—	Desant.ič, prosim vas, ne zapustite me, je hitela Asunta. Čaka me nekaj groznega. Edino moje upanje je Kržan. Jutri zjutraj odpotujem z očetom ; če dotlej ne dobite Kržana, sem morda izgubljena za vse življenje.
Desanti« in njegova mornarji so iskali Kržana ves večer in vso noč, seveda brez uspeha, saj je bil Kržan s Tomom vred ujetnik generala della -Croce.
Zjutraj na vse zgodaj sta se vojvoda in Asunta vkrcala na veliko ladjo, ki ju je čakala v pristanišču in Desamtie je prišel A-sunti naznanit, da je bilo vse njegovo iskanje zaman.
—	Mogoče je samo troje: da jo mrtev, da je ranjen i-n ne more -nikamor, ali da je v ječi.
Des-antič je zmajal z glavo in tiho rekel:
—	Mogoče je še nekaj, svetla vojvodinja, da se je nalašč skril. Danes vam lahko povem, da je imel vedno dvome, če so vaši nameni ž njim pošteni.
—	Ti dvomi so mi razumljivi, je rekla Asunta ip-o- dolgem molku. Ne zamerim mn tega. In če se je skril, da bi mu ne bilo treba izpolniti dane obljube, je tudi prav. Tako vsaj vem, da nimam od njega ničesar pričakovati.
Poslovila se je na kratko od De-san-tiča in odšla v kajuto. A tamkaj ni m-ogla več premagovati svojih euvstev.
—	O. Andrej, če si živ. bog ti daj vso srečo, so šepetale njene drlut-eče ustne. 'Bil si moje edino upanje; ljubezen bi ti bila dala moč, da bi me rešil. Zdaj sem izgubljena.
Ladja se‘je zazibala in z razpetimi jadri odplula iz pristana na sinje1 morje, za njo pa je plula ja-dre-niea kapetana Desantiča.
XXV.
Pozvat čn ga na mejdan junaeki
Odsjč 6u mn glav-u na-mej dami.
Tebi ču je, dužde, d-arovati.
Za jabivku, mome gospodam.
Hrv. narodna.
Komaj je bila ladja, s katero sta se odpeljala vojvoda Dali Ferro in njegova hči, zapustila beneški pristan, je . že general della Croce vstopil v “ječo”, v kateri sita bila Kržan in njegov sluga in jima naznanil, da sta zopet svobodna.
—	Ne zamerite mi, dragi plemič Kržan, da sem Vas zadržal pri sebi proti Vaši volji. j;e rekel general, i-n verujte mi, da so me vodili najboljši nameni.
Kržana je vso noč, ki jo je prebil v generalovi sicer tako udobni ječi, lomila onemogla jeza. Ko je videl pred sabo- generala, bi ga bil najraje’na mestu pobil, a premagal se je, kajti sklenil je bil trdno, da pozove generala na dvoboj in; trden je bil tudi njegov sklep, da mora general svoje nasilje plačati s smrtjo.
—	Dovolite mi. gospod general, je osorno rekel Kržan, da zahtevam zadoščenja za to, kar ste mi storili. Svoboden plemič sem in nihče nimia. pravice, mi kratiti to svobodo. Nikdar si nisem- želel ne Vašega pokroviteljstva, ne Vaše-
ga posredovanja v mojih zadevah. V kakšnem razmerju sem z vojvodinjo Asueto Dali Ferro, to je stvar, ki se Vas čisto nič ne tiče. Upam, da mi -ne odrečete zahtevanega zadoščenja.
—	In kakšno naj bo to zadoščenje? je vprašal general z rahlim usmevom na usrtnih. Ali želite mar zadoščenja z orožjem?
—	To se pač ob sebi umeje, gospod general.
—	Dvoboj na življenje in smrt ?
—	Da, gospod general, na življenje in na smrt.
Kržanovi odgovori so bili jezni, a generala to ni spravilo iz ravnotežja.
—	Pripravljeni sem, Vam dati vsako zadoščenje, je še vedno smehljaje odgovoril general, toda opozoriti Vas moram, da določajo beneške postave smrt na veša-1 ih za tistega, ki zmaga v dvoboju. Ker pa mislim, da si Vi tako malo- želite vešal kakor jaz. Vam predlagam, da odloživa dvoboj za nekaj tednov.
Kržan se j-e pri te ¡h besedah porogljiv« nasmehnil in zdaj je bilo konec generalovi potrpežljivosti.	•
—	Mladi mož. je zaklical s trdim glasom, o pogumu generala della Croce ni še nihče dvomil. In tudi Vam prepovedujem vsak dvom. Ali me razumete? Prepovedujem- Vam vsak dvom. Kar sem storil, Vam pojasnim, ka-dar pride čas zato. In tudi zahtevano zadoščenje dobite o pravem času. Sprejeti ste v beneško armado. Že tekom prihodnjih dni se odpeljete na otok Ciper in tudi jaz pridem tja že v najkrajšem času. Od trenotka,j ko stopim na eiperska tla. sem Vam na razpolaganje. Ali ste me razumeli, plemič Kržan?
—	Da. gospod general in bodita prepričani, da sem si zapomnil vsako Vašo besedo.
—	Prav in sedaj z bogom in na svidenje na Cipru.
Kržan se je molče priklonil in je odšel iz sobe. Tomo bi se bil rad s kako prijazno besedo odslovil od generala, ali ni si upal ziniti besede in se je molče splazil za svojim gospodarjem iz hiše-.
—	Pasja dlaka, kdo bi bil mislil, da zna ta konjski mešetar tako hud biti.
To so bile prve -besede, ki jih j.e bil izgovoril Tomo, ko je že sko-ro pol ure begal za svojim gospodarjem, 'ki je brez cilja hitel po ulicah, da bi premagal silno jezo. ki 'je divjala v njegovi notranjosti. Kržan niti slišal ni ©po mn j e svojega sluge, nego je molče hitel dalje, dokler ni naposled prišel do arzenala na koncu otoka, ki varuje Benetke ipred morjem.
Tam- se j-e Kržan ustavil in s svojimi bistrimi očmi nepremično zrl na sinje morje, kakor bi hotel s pogledi dohiteti ladjo, ki je odpeljala kdo ve kam vojvodinjo Asunto. Vsa njegova ljubezen je udarila sedaj na dan in mu prevzela srce in dušo s toliko bolestjo. da je komaj zadrževal svojo solze.
Asunta, Asunta. moja ljubezen te spremlja na konec sveta, so -dihnile njegove ustne, Asunta. ti moje življenje in moja smrt, jaz pridem za tabo.
Tomo jo sedel poleg Kržana na tleh in se tudi oziral po morju. 0-gled-oval je ladje, ki s« se pojavljale na obzorju in -n-a obzorju iz-ginjevale in sledil je barčicam in ja d renie am, ki so švigale okrog otoka.
Naenkrat je vstal, zavaroval -oči z roko pred solnčnimi žarki in z n a neto pozornostjo ogledoval ladjo. ki je tekla po morju kakor bi ne imela cilja, zdaj sem zdaj tja.
—- Kravji rogovi naj mi zrase-io in dihurja smrad naj se me prime če to ni ladja kapetana Desanima, ki šviiga tod okoli pa se nikjer ne ustavi, je zakričal Tomo in začel mahati s svojo kučmo in tuliti na vse grlo “alo alo — o — o”.'
Tudi Kržan je planil po koncu.
—	Da, to jie “Maria Immacula-ta” je zaklical, ko je bil nekaj trenotkov motril jadrenico. To je Desan tičeva ladja. Aló.
Toda klicanje ni imelo- uspeha. Sicer sta bila Kržan in Tomo prepričana, da se je njuno klicanje culo na ladjo, toda jadreniea se ni ustavila, nego obrnila na- drugo stran in kmalu izginila v daljavi.
—	Kaj neki to pomeni, je vprašal Kržan svojega slugo. Vojvoda je zapustil Benetke. Ko sem šel prej po obrežju, sem videl, da je tudi “Maria Immaeulata” odplula — a zdaj se klati tod okoli, kakor bi imela kak poseben namen
in zbeži, čim se jo pokliče. To je jako sumljivo.
—	Da, to je sumljivo, morda je Desaotič tihotapec.
—	Ne govori tako bedasto. Desantu; je v službi vojvode Dali Ferro in ta se pri svojem ogromnem bogastvu ne bo bavil s tihotapstvom. Ne, Desantič mora imeti kako posebno naročilo, a midva tega danes pač ne bodeva zvedela.
Kržan se je vrnil s Tomom v mesto in se oglasil v vojašnici, kjer j-e moral takoj nastopiti svojo službo. Nihče ga ni vprašal, kje se je mudil, in zaikaj se je za ves dan- zakasnil. Iz tega je Kržan spoznal, da je -bil general Della Croce res vse uredil in -da bi ne bil več videl Asunte, tudi če bi ne bil šel prejšnji, dan iskat generala, marveč se po dobljenem -ukazu takoj oglasil v vojašnici.
Njegove jeze na- generala Della Croce pa to ni ohladilo. Stokrat se je ta dan zaklel, da pokliče generala na dvoboj še tisto uro, ko pride« na Ciper in stokrat se je zaklel. -da njegovemu sovraštvu ne bo konec, dokler ne usmrti generala-.
(Dalje prihodnjič.)
POTREBA ORGANIZIRANEGA DELAVSTVA.
Da«ndanes že vsak dijak poljedelstva. vsak modroslovec, vsak pravičen in resnicoljubni. državljan i-n večje število delodajalcev priznavajo potrebo organiziranega delavstva, ter se očitno izražajo, da ko bi oni bili v delavskih vrstah, stopili bi v strokovne unije-
Pred leti je Abraham Lincoln, delavstvu svetoval naj se organizira. in Wendell Phillips je vedno nastop-aT v delavstvu, ter ga bodril k združenju.
William Gladstone, je rekel, da strokovne unije delavcev bi .bde za.jeza demokracije, in- še «kardinal Manning je v spodbujal delavce rekoč, da se maj zavarujejo stem, d-a se organizirajo.
Profesor J. Tho-rold Rogers, glava politične ekonomije Oxford vseučilišča, koji je natančno preiskal vse podatke in stališče delavstva izza šest let nazaj, je rekel : “Strinjam se z strokovnimi unijami, kot prinei-pielna odpo moč delavskih mas.”
Se veliko je drugih mož, katerih imena so poznata v vsaki hiši. in 'ki se tudi 'brez obotavljenja strinjajo z trgovskimi organizacijami, t-r-r se jih torej «ne-m-ora pristranskim prištevati in so nam 1T večjo. zaslombo, kot nei-zvežbani neuniski delavci, koji se zadovoljujejo stem, da misli, kak potuhnjen boss — mesto njih.
Unije so tukaj in so tudi potrebne, ter boj«o tu-di ostale, brez da bi se pred kom« rabile opravičevati.
Mi pa srno pripravljeni to tudi dokazati. — Unije, primorajo magnatu da zvišajo plače, zato imam« brezštevilnih dokaizov. tine zabraujujejo- znižanju plače. So strogo proti vposljenju otrok v vsakoršui obliki.
«So v odpomoč brezposelnim «v vsakem- ozi-ru. 'Neu-nij-ski delavci pa vsega, tega nimajo.
«Skrbijo za- bolne in pomagajo vdovam in sirotam; se borijo da izposlujejo iste vrejene pravice za ženske, kakor jih imajo miožki pri istem delu.
So velika pomoč družinam, ker kot u n i st i in ako zložni, pridobijo sebi in njimi (najboljše stališče, kar se- jih splo-h pod današnjem sistemom, dobiti more.
Vse (to in veliko jednakih prilik dokazuje, da je v obče koristno da se delavci) organizirajo in pristopajo k unijam. Tam’ jim je zajamčena pomoč v stoterih slučajih, v ko jih si posamezni, brez da bi «bil član zveze ali unije, pomagati ne- -mora.
Marsikteri naših rojakov si misli: “češ, kaj 'bom k društvu pristopal : par let sem tu. pa pojdem zopet domu.” Toda premisliti je. da ne,prilika in nesreča nikoli ne počivati, in nihče ne ve, ne dne, ne ure, kje ga čaka in -doleti. Vso kesanje je potem «prepozno. Zatorej dragi rojak, da.j si svetovati in pristopi brez odloga k druš-tvami in unijam; «mogoče ali pa celo gotovo, nam ‘boš hvalo vedel za dober svet.
Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Praporščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35c. poštnine prosta.
NE OZIRAJTE SE
na vpijoče oglase ki trdijo, da za polovico vrednostne cene prodajajo.
Mi tega ne storimo; marveč Vas vabimo da pridete in si ogledate blago. V zalogi imamo raznovrstne
obleke, slamnike, klobuke, srajce, ovratnike, spodnje obleke i t, d.
Oglejte si vzorce za moške obleke in
velikanska zaloga obutev.
STROGO UNIJSKA PRODAJALNA
j1-	..... ..............-.. —v
Izdelane za Vas
Obleke pomladanskega kroja. Oglejte si jih v lazložnem oknu in v prodajalni. Posebni kroji, veliko veselje za mladenče. 4 ^ Konservativni modeli za priletne moške.najlepšega in najnovejšega kroja; vse obleke so prikladne ter vredne imenovane biti “Sokwitznerjeve obleke”. T * *
Največja prodajalna oblek to stran glavnega mesta je
577*579 BLUE ISLAND AVE.
Cunard, Ogrsko, Ameriška Linija
Iz New Yorka v zredozemska in adrianska pristanišča —-— V Reko čez Gibraltar, Neapolj in Trst ———
Slavonia, Pannonia,
Novi Moderno Zgrajeni Parniki na Dva Vijaka O O b Od 10,000 do 13,000 ton ¿ o 0~-
Carpathia, Ultonia
Posebno zgrajeni v to svrho in bojo redno pluli na tej črti skoz celo poletje in zimo; pridružila se bodeta še dva največja svetovna parnika Cako-NIA in Car M ani A. Obiščite naše zastopnike glede cen in izvanrednih ko-
modnosti za med krovne potnike. — Za nadaljna pojasnila obrnite se na
CUNARD STEAMSHIP CO., ltd.,
F. G. Whiting, M’g’r Western Dept., S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts. Chicago, 111., ali na lokalne ag-ente vsepovsoj.
544 BLUE ISLAND CHICAGO, ILL.
Morgan 4S3.
Cernu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati sve^e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Rus ti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
V. Kobzina
postrežbo
Na novem prostoru
594-596 Blue Island A v., CMcagO
Slika predstavlja otročji voziček, trpežnega) dela s streho samo)
Se priporoča slav. občinstvi ter jamči za točno in pošteno
Slovenci pozori |
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove •	p«	=
jH najnovejši modi in nizki ceni. jt,
JURIJ MAMEK,
581 S. Centre Ave., blizo 18. ul.,
CHICAGO, ILLINOIS	L
I
Sad civilizacije dvajsetega stoletja.
Življenska slika delavske družine v bogati ljudovladi Zveznih držav.
Marsikedo se spominja na mrzli večer dne 13. aprila 1909. Ojster veter je bril eez> hrib in dol in prisilil pilo dobro oblečene meščane, da so so premikali urno po ulicah. Vremenska oipazovalnica zabeležila je pad toplote za 30 stopinj med 10 in 11 uro v noči. Oblaki so pokrili luno in zvezde, sneg se je vsiljeval, in tema je padla na naravo.
Isti čas. to je med 10 in 11 uro v noči, pripetil se je dogodek v raztrgani koči v ozadju hiše št. 3588 East 7(2 Street, kateri je povod tej rasnični pripovedki, dogodek. ki'se tiče zapuščene delavske družine, iu razpravlja tragedijo, kak or še ih je več v blaženi Ameriki, v bogati 'kapital o vladi Zveznih držav, kjer gospodujete menjaje republikanska in demokratska stranka.
Ob 10 uri 10 minut v noči ločila se je v tej koči duša iz izstradanega in izmučenega ženskega telesa. Na ženskem truplu ležalo jo mrzlo trupelce novorojene hčere, ki je bila jedna dvojčkov. Drugi dvojček, tudi 'hči, spal je prvo noč spanje miru v jami na pokopališču Woodland-.
Mrtva ženska bila je mati malih otrok. Okoli njene smrtne postelje čepeli so še 4- živi otroci v začudenju in strahu. Dve sosedi ste jokale jok tuge, ter klečali poleg moža z žilavimi rokami, ki je glasno jokal in zdihoval skrivaje vpadli obraz v raztrgano odejo smrtne postelje. Bil je to soprog mrtve.
Mati Barbana- Jandik, žena Franceta Jandik, češki dninar v neki tovarni za jeklo, koji mogoče ni imel 50 prijateljev in znancev vse svoje ždve dni, je prenehala kot bitje med živimi, postala jo mrtvo truplo, kar poročam tebi delavec, tebi delavka, poročam tisočem mojih bratov in .sester, zato ker kaže ta prezgodnja tragična smrt na vnebo vpij oče krivice, ki se .gode pod kapitalistično vlado meni in tedi. in miljononi tacih kot sva. midva, zato ker je delavstvo mlačno in nesložno, ker se ne zaveda svoje pravice in svoje moči, zato ker či-ta, m podpira časnike, ki zagovarjajo kapital, zato ker voli svojim zastopnikom svoje sovražnike, svoje tlačitelje, ki se rekrutirajo iz republikanskih, demokratskih iu puhlih nacij o mil nih strank.
Umrla je radi revščine!; promi-nul-a je radi lakote in bede. Umrla • je ker je primanjkovalo njenemu životu vsakdanjega kruha. V zapuščenosti in v siromaštvu umrla je v rnrzlej sobi borne koče zenska v dobi 30 let pri izvrševanju najvzvišenejnega poklica njenega spola, — pri porodu človeških bitij.
Njena smrt rešuje najvažnejše današnje uprašanje: “Kako za-more delavski oče preživeti družino 5 oseb pri današnjih visokih cenah življenskih potrebščin, in pri negotovi dnini od $125 aa $1.50, kakeršne je deležen navau-ni delavec v mestu”. Mati Barbara Jandik in njeni d)/ojcki ponujajo njih mrzla trupla v dokaz, da družinam pri današnjem negotovem nizkem zaslužku dninarja m mogoče živeti, ampak da — mrje jo gladu---------
ki je pa kmalu umrlo. Francetov brat Ivan bil je tedaj že v Ameriki od koder mu je večkrat pisal o svoji sreči. Kot mrzlica so mu šle po žilah pisane besede brata, in dežela “mleka- in strdi” mu ni šla iz glave noč in dan. Njegov oče dal mu je 200 kron, in nevesta dobila je tudi 200 kron dote. ;S tem je France odjadral v medkrovju n-roti New Yorku, kamor je prispel pred 7 teti z 10 amerikanski-mi dolarji v žepu.
Brat Ivan dobil mu je delo -na nekem lesnem trgu v New York, kjer je služil Jandiku visoko dozdevajočo se svoto $1.65 za. 10 ur na dan kadar je delal. Bil je večkrat “oblegan”, vkljub temu je zasluži] okoli $8.00 na teden prvo zimo. Stedil j-e iu živel je skromno. ter tako prihranil v prej ko pol leta $65.00, ka-tere je poslal ljubi Barbari za potovanje v A-meriko. Dospela je slednjič, z drugim rojenčkoitt ob njenih prsih, katerega še oče ni videl.
Družina se je -naselila v malo kočo na Petrie Street. Jandik, tipajoč na stalnejše delo. sprosil je službo v tovarni za jeklo, kjer je služil $1.45 na dan. Preselil se je na 72. Street, kjer je životaril precej povoljno. Po poldrugoleb nitni stalnim delom pričelo se je delati nestalno. Jesti treba je bilo vsaki dan, najemnino, $4.00 na mesec, treba je bilo plačevati naprej, in otroci so se množi-li po Rooseveltovem ‘ anti-race-suicide ’ receptu — jedno dete vsako leto. Vsega skup bila je Barbara mati 8 otrok v 9 letih. Kaj se če. mladost jo norost, in časa bilo je dovolj za taki “špas”, saj je bil Jandik večkrat- “abloga-n” za dan ali dva. Štirje otro-ei z dvojčki vred so umrli v det-injiski dobi. Štirje ži ve; Ana, 9 let; Rozika, 7 let; Ivan, 5 let; in France, 3 leta star.
Jandik ima- skušnjo inozemčev v Ameriki: človek, če ima delo, zasluži nekaj več kot v Evropi, a zato ima izdati več za življenske potrebščine kot v starem kraju.
Vžlic vsem tem je bil Jandik zadovoljen s svojim življenskim žrebom; s svojimi breiifbni. Obiskoval j-- cerkev vsako nedeljo, in dal 10c v dar: zavaroval je svoje življenje za $1000.00. in plačeval $1.50 mesečne zavarovalnine; o-koli $1.00 izdal je na teden za družinsko obleko: l'5c je porabil za tobak in 20c za. ipivo; družina je jedla trikrat na teden juho in iiMSo: obiskal je to ali ono lepo nedeljo kak mestni park z druži no; plačeval jo $3.00 na leto za češki časnik; in vrhu vsega tega je vložil vsak teden $1.00 v blagajno neke stavbinske dražbe, katera naj bi mu v gotovem času postavila. lastno streho in ognjišče. Dolžan ni hil nikomur. Njegovi povprečni dohodki so zrastli na $10 na teden, in to mu je dajalo up, da bo dosegel lastni dom.
Bil je-naklonjen svojim dragim. Pritoževal se ni. Žena bolehala je večkrat na pokostnici; Anica m Rozika obiskovale ste šolo; družina se j-e' množila in je rastl-a; vsakdanje potrebščine so se dvigale vidno.
;Sem ter tje je Jandik .sicer zgu bil delo, a dobil je zopet drugo; saj časi so bili dobri. Trudil se je vedno doseči višjo plačo, a tse kar je dosegel bilo je $2.00 za 12 urno nočno delo. In med raznim; službami je zgubil več dni, več zaslužka.
Pred 15 leti -skušal je France Jandik, star sedaj 38 let, šibo kapitala na Češkem, in sanjal je sanje nezavednega o ameriškem raju. Kot .sin ubožnih starišev je siu-žil vsakdanji kruh že od mladih nob Ko .je pričel misliti, upal je vedno na boljšo bodočnost na za-pad-nej strani atlantskega morja kjer je -njegov brat sluzil amert ške dolarje. V Ameriko m mogel v fantovski dobi; cesar ga je poklical k izvrševanju svoje dolžnosti. in služil mu je kot vojak 3
dolga leta zastonj.	.
Odpuščen iz armade vrnil se je Jandik v svoj rojstni kraj, v občini Klatovv na Češkem. k;er je bU že prvi večer po prihodu vsem- vaškim- dekleta-m najljubši plesalec na nekej kmetski veselici. Največkrat se, je sukal z brdkim, ruj-avo-lasim. temnookim dekletom, ko joga zalo žareče lice je poljubil ^se isto noč pred durmi njenega očeta.
Jandik in Barbara sta bila kmalu zakonski par, in skupaj ^ sta sanjala o drugi boljši deželi. Ze prvo leto se jimia je rodilo dete,
Dogodki leta 1907, ko je nasto pila neizprosna kriza, so menda še vsakomur v spominu. Rano v jeseni So padli vrednostni papir.j na Wall Street z-a biljon dolarjev in denarna panika bila je splosn-a Tovarne so se zapirale, delavstvo se je oils-lovljalo.
Kriza objela je tudi Jaudikovo obitelj. Oče zgubil je delo 16. novembra, in dobiti drugo je bilo nemogoče. Taval je od zore do mraka po polnih cestah, in iskal je dela vsak dan po 10 ur. -Skozi viso .zimo delal je štiri dni pri če denju sne.ga raz mestnih ulic. De lo dobil je še le pozno v aprila 1908. ko je začela tovarna za jeklo zopet gibati. Teh groznih 6 zimlskih mesecev brezposelnost porabilo se je $51.00. ki so bili na loženi pri stavbinskem društvu Jandik je obupal, zgubil je srce in korajžo. Otroška obleka posta la je strgane cunje v mrzli zimi Žena bila je prisiljena iskati dela kot perica, najtežjega in naj-slabeje plačanega dela. kar jih o-pravlj-a ženski suženj. S ipokostni-
co po njenih udih borila se je u-boga žena nevstrašeno za 75c. ali $1.00 na dan. In ona, nekdaj rude čeličn-a Barbara je rešila obitelj — rešila jo je smrti lakote, a ona je zgubilo njeno zdravje. Hodila je prati k družinam, in nosila je tudi polne ca-nje vmazanega perila domov. V prenapolnjenem stanovanju je prala, in na nečednem dvorišču je sušila perilo. Njena soseda Ana 1’tac-ek. 3584 East 72. Street, je priča, da marljiva Barbara po več dni ni ničesar jedla, sa;mio -da ni slišala jokati lastnih otrok po kruhu, samo da njem mož ni naravnost opazil groznega pomanjkanja iu -bedo. Pritoževala se ni ne v življenju, ne ob mučne j smrti.
Dolgovi družine so se množili dnevno. Jandik vračal se je jokaje zvečer domov, kpr ni našel dela. A potrpežljiva Barbara ga je osrčevala. češ, ona lahko vedno pere, stradati ne bo treba.
Račun v groeerji, pon a j več za kruh, mast. sol in slabo kavo, zraste] je na $30., $40., $30. Mesarjev račun dosegel je $18.00. Kurjavo iu najemnino plačevali so sproti zaslužkom pranja. Trgovci bili so potrpežljivi, razun jednega, ki je od-oovedal up.
Ko je slednjič po teh strašnih C mesecih pričela tovarna za jeklo zopet delovati.'zdelo se je Jandiku kot bi bil prerojen, kot bi bil zasiguran srečne bodočnosti. Delal je zopet po 5 dni na teden, iu dobil $7.25 v soboto zjutraj za težko delo pri razbeljenem železu. Žena je nadaljevala s pranjem, in tako je šlo zopet vse dobro po bornih Jandikovih zahtevah.
-V obišče jih kmalu novo breme, nova žalost. Sestra Jandika, dvajsetletna šivilja, ki je bila še le par leti v Ameriki je nagloma u-mtrla za j etiko.'Jandik jo je pustil pokopati na pokopališču Woodland. Novi dolg si je s tem naložil.
Delo pričelo je zopet pojemati. 0'il velicega tedna naprej gre tovarna le 4 dni na teden. Jandik je zopet prikrajšan za 1 elan. za $1.45, kar pomeni mnogo za siromašnega družinskega očeta kot je on. A obupal še ni. Dela še vedno z veseljem po 12 ur štiri noči na teden, premikajoč žarečo raztopljeno kovino s težkim železnim drogom v topilnici. Potne srage lijejo curkoma raz njegovega o-■braza po izmučenem telesu dok se ne vstavijo v razbitih čevljih ali pa ne ipadejo na črna tla. če se ž/* med potjo ne posuše od grozne vročine. Njegova plača znaša seda’ $6.8-0 na teden.
Mož in otroci strada in - godi se jim slabše kot se je črnim sužnjem pred meščansko vojsko juga in severa. Dolžan je kamor se obrne, tora j treba prilegati si najpotrebnejšega kruha od ust. če s- hoče ojačati dolg s časom. Pred tremi tedni plačal je pogrebniku Nuseku. 5363 Broadway Ave.. ostal’h $10.00. ki jih jo dolgoval še na pogrebu sestre. Najemnino ima plačano; mesarju dolguje k še $3. in grocerju $30.(X).
*
Na Veliki četrtek vladalo je veselje v majhni borni sobi Janili-k-ov. Marija Louvarova. 7212 Union Street, okoliška babica prinesla je Barbari dvojčke, 2 deklici no 8 funtov. Ko je mati zagledala dvojni sad svojega telesa zaklicala je,: “Ježiš Maria dve! Ted’ mame ctyry to hude šest.” Ko se ji' danilo na veliki petek bilo je veselje v revnem stanovanju Ja-ndi-k-ov: pri življenju sta bila dva siromašna sužnja več. Oče se ji: vrnil v jutru z 12 urnega težkega nočnega dela. in mesto da bi legel k počitku, šol je vesel med sosede oznanjevat svoje “krasni dvojeu-1a”. In babica, ki se ie učila svojega poklica še v zlati Pragi, hvalila se je. da še ni imela nesreče pri nobenem- porodu. Ponosno si ie odstranila raz oči očala, vsaj je lovila ves čas le revčke, bogati jo niso klieali k otročji postelji.
V nedeljo bila ju Velika noč. Jan-dikovi so rimski katoličani in zelo pobožni. Župnik Furdek je okrasil svojo crkvieo za svojih 800 vernih ovčic. Ana. in Roza morate k maši na dan Vstajenja Kristusa, Obleko im-aste le jedno; denarja ni za nakup druge. Barbara zapustila je otročjo postelj že Veliko soboto, dva dni po porodu dvojčkov, da opere in pripravi obleko svojih hčera za velikonočni praznik. Na Veliko nedeljo šli so otroci k maši, mati ležala jo pa1 doma v smrtnih bolečinah. Nje vročina bila je 105 stopinj Jandik poklical je babico že zgodaj v jutra. Ne dolgo zatem šel je po zdravnika Herbkersman.
6203 Broadway Ave. Poslal je tudi po duhovna, da iprevidi (bolnico s popotnico katoličanov. Isto noč umiri je j eden dvojčkov. Drugi dan je pogrebnik Nosek položil malo trupelce v revni zaboj, in se odpeljal ž njim na pokopališče Woodland, kjer je je zagrebel brez vseh prič in brez vseh ceremonij v grob nedavno umrle sestre Jandika.
Barbara postajala je slabejša. Dr. Herbkersman obiskal jo je 4 krat. Jandik plačal mu je $4.00;
izdal je svoje zadnje cente. Drugi dvojček zaspal je za večno v ponedeljek. Uboga mati ni pustila svojega mrtvega deteta od sebe; imela je mrzlo truplo en čas na svoji posteli’ na svoji smrtni postelji. V torek ponoči je padel toplomer 30 stopinj. Drv ni bilo za kurjavo koče. Barbara trpela je ves večer grozne muke. Proti 10 uri stegnila je svojo suho roko po podobi “Marija ob Grobu”, ki je visela nad njeno glavo, zastokala je lahno — in bila je mr-
Ja-ndik šel je zvečer na delo, a “forman” ga. je spustil domov, ker ga je nonrosil in mu razložil bridki položaj. Drugo noč Ja-n-dik ni hil doma pri svojih mrtvih ljubljencih-. Šel je.ves vtrujen na težavno delo. da zasluži $1.45. katere sedaj bolj potrebuje kakor kadarkoli poprej. Delal je. pri žarečem žrelu topilnice kovin 12 nočnih ur. žena in mala hčer ste pa ležale mrtve na skromnem- mrtvaškem odru v revni koči. In isto noč počivali so Jandiki" i ostali otroci na postelji tik zof:' na kateri ste ležali mrzli trup1’ matere in sestrice. Ana in R-ozal ia ste se nekoliko zavedale groznega vdar-ea. Bridko ste jokale, in se čudile zakaj mora biti vse tako. Mala Tvan iu France sta pa spala sladko s-pa-nje nevednega. V četrtek popoldne premikal se je mali pogreb od 72. ceste -do pokopališča Woodland. V rakev za $30.00 položena je bila mrtva Barbara z njenim detetom na rokah. Mali venec pri prost ih cvetk je d-ičil krsto mrličev. Bil je Jandik o v zadnji dar ljubeči ženi. ki ga je zapustila. za večno.
Pogrebniki so zopet odgrebli
počivališče umrle sestre in prvega dvojčka. Dvignili so rakvi, poglobili so jamo za 3 čevlje, in spustili so 3 r-akve s 4 mrtveci v črno zemljo k večnem počitku. To je prihranilo $10.00, kar jo velicega pomena za siromaka kot je on ; kajti Ana in Roza in fantka so še pri življenju in trebajo kruha, in o-bleke. Razun tega so še veliki dolgovi na glavi Jandika.
Prepozno je z-a politične refor-merje, za teoretične ekonomiste, za dobrodelne organizacije, za zasebne človekoljube, -da bi pomagali udtovcu Jandiku i-n 4 ostalim po-iusirotam; najkrajši udarec ga je zadel in jet dogotovljen. Matere ni več. in Jandik se bo sam boril za življenje svoje in svojih dragih, dokler tudi on ne podleže izkoriščanju kapitala. Prepozno je tolažiti sirote Ano in Rozo; one gre
do v šolo s črnim trakom v njenih daano< klUe™0 ali kopljemo,
mu je bankovec za $10.00, ko je vidil skrajno bedo.
Dr. Herbkersman pravi:	“Ce
bi Mrs. Jandik imela potrebno hrano i-n postrežbo bi ozdravila, in tudi deteti bi ne umrli. -Bil sem poklican prepozno. Vstala je pri-liitro, in bila je preslabo hranjena, da bi bila sposobna prestati trpljenje in muke poroda. Ce bi imela ta družina denar, bili bi danes trije ljudi več na svetu.”
Na delavstvu j-e pa ležeče, da prenreči take slike kot je t-a vne-bovpijoči sad civilizacije dvajsetega stoletja, ki -se jie pripetil v bogatem mestu New York, v svobodni ljud-ovladi Zveznih držav.
Delavci in delavke vsi se združimo pod praporom mednarodnega socijalizma, pod zastavo delavske stranke; -visi, ki orjemo ali zi-
riše-
lasi-h.
Učiteljice pod vodstvom gospodične Malone so zložile $15.00 in jih poslale obupanem očetu. Tudi nek easniški poročevalec podaril
mo ali zdravimo, al-i podučujemo, vsi, ki delamo z umom ali z rokami, in skušnje kot je Jandik-ova zginile -bodo za ve-čmo1 s površja naše zemlje, ki daje »a vsacega vsega v obilici.
POZOR ROJAKI!
POZOR ROJAKI!
SLOVENSKO PODJETJE!
THE DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. Prva in edina slovenska tovarna za izdelovanje
NEOPOJNIH PIJAČ
pop, gingerale, lemon-sour, srdavica, v steklenicah ali v tanks. Slovenski krčmariji in splih rojaki podpirajte slovensko podjetje.
Za društvo:
JOHN POTOKAR, preds. in poslovodja. LOUIS KNAUS, blagajnik
1838 St. Clair Ave., N. E.,
Telefon Cuy. Central 5473
Cleveland, O.
FRANK S A KS ER CO., *
* 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
r
i	Podružnica
f 6104 ST. CLAIR AVE. IN. E., CLEVELAND, O.
le prali!
Imaleli v staro domovino komu kako pooblastilo podati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo p<.strežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne.
_ #_» ^________
kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zrnenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ii ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobui, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo.
• _ _ •____________
ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč.
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
&
*
*
*
*
Kalno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslo-\~m‘“I^retanje parnikov^in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako,' da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Ce kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki -4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas Še prodajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno.'*
Denarje pošiljamo
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v 10 do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in 4y2 odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
^	4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* ^ 4* 4* 4* 4* 4* 4* «$* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4*
^*f4*4i4i4*4i4*4k4i4i4i4*444i4i4i4^4i^4*4^4i4*4‘4>4#44i4‘4‘4‘4i4i4i4i4*4‘4i^i:‘444‘4;‘4‘4'i44‘4;‘4*4*4i4*4‘4‘4*4‘4*
“Glas Svobode”
(The Voice or Liberty)
weekly______________
Published by The Glas Svobode Co., 597 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. _______________
’Glas Svobode’ izhaja
--------------in velja----
ZA AMERIKO:
Za celo leto.....
za pol leta......
ZA EVR0F»0:
Za celo leto.....
za pol leta......
VSAKI PETEK
___ *1.50
... $1.00
kron 10 kron 5
Naslov za Dopise in PoSil.jatve je
GLAS SVOBODE CO.
597 WEST 20th ST., CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivalliSča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
PORAZ TURSKE C0NTRA-REVOLUCIJE.
Gotovo- je v iBerolimi silno veselje -vsled najino Vitijše -zmage pruskih “šolm-oštrov”. iSaj so vendar bili general yon der Goltz in drugi pruski častniki, ko ji so turško armiad-o reformirali in so sosedno častniško krdel-o za tisto napravili. Seme, katerega so Goltz im drugi tani vsejali, je izvrstno ipogina-lo. 'Pruski “šolmošter” je -uporniške v Turčiji odgoj.il; modernizirano ča-stniško krdelo ni moglo gospodarstvo v ¡Serailu i-n v hare--m-aih -preiniašati, torej je postalo meč civilizirane inteligence, kateri je zadjal smrtni udarec turš-k emu abso lut iamu.
Ako se vse to natančneje pogleda, tako je pač proti vsej pruski uredbi; -da armada politikuje, — da drugače .politikuje, kakor se od vzgo-raj hoče — to ni prav, to je skrajno. Toda. stvari so drugačne ina Turškem, kot pa -na Praškem. Častniki- -so proletarci v sultanovi .suknji; orni so slabo in -cesto po dlje časa nič pl-ač-eni, mod tern ko morajo gledati, kako državne dohodke nalačni paras-iti požro. Od gospoda pa-diša je -bilo zelo ne-snametn-o, ko je ustvaril inteligentno častniško kardelo, brez da bi- bil tisto- z ugodnim ravnanjem in dobro pl-ačo nase priklopil. To napako plačuje-sedaj sultan s -svojim pogi-b-oljem. Oivil-u-a inteligenca ne bi brez vojaštva ničesar storiti mogla.
-Sicer so pa turški liberalci pogumni ljudje kak orane meščanska družba v z-apadni Evropi od ča-sa Mazzinija in Primsa ni imela. Nasproti njim so ruski kadeti pravcate 'ničle. Vzrok tentu je, ko se jim od delav-stva z levice še ne preti; delavce v Turčiji -se še ne smatra ko-t ka-kšeb političen faktor m njih socialne zahteve so še tako skromne, da jih- liberalizem lah-ko izpolni. Toraj so so s vso silo mr -desn-o obrnili, im -dosegli sijajne uspehe, cla se jim pol-no priznanje ne more odrekati.
iPoisfcus kon-tre-revolucije, katero so fairjf in pala-čna klika vpri-zorili, jo toraj -sijaje-n — poraz. Reafccionarci so bili sicer dobili glavno me-st-o v roko z pomočjo nevednega, vojaštva in s pretvezo, češ. da je vera v nevarnosti, to-d-a Carigrad ni Turčija, .Namesto puško po reakcionarnem državnem nasilju v korulzo zagnati, — kje je neki turški “fatalizem-” ostal!. —- so liberalci organizirali mirno, ■si.st-imatično irn v «vesti svojega cilja, odpor. s katerim bodo dosegli po celi črti. poraz reakcionar-cev ter jih ob steno potisnili.
A s tem še ¡mi turška revolucija y.a vedno iz sveta spravljena. Take eontra-revolucije se anaj-o iz Azije ponavljati; da se jih prepreči bodo liberalci imeli dvojne važne naloge za zvršiti: Vpeljavo splošnega vojnega nabora, to se reče. tudi drugo-vernike v vojaštvo uvrstiti, kar bi preprečilo šču-vanje airmad-o po ulemanih — turških farjev, — in pa posebno vpeljavo temeljite agrarne in davčne reforme, katere bi poljedelce na novo vlado priv-ezale. Za sedaj so Turki po srečnem- naključju v položaju, d-a, v,sled onemoglosti Rusije, svojo revolucijo izvedejo, brez da bi se drugi vmešavali.
Vera. bodi si katerakoli, se ji nj treba b-ati socializma. Kapitalizem naredil jo je braniteljico- zločinov; socializem 'zahteva le, da se vera očisti. Kapital je duhovne razni-h veroispovedanj naredil odvisne iza njih življenje od miloda-rov irevnih- ljudi, -socializem pa jih bo osvobodil od tega vednega beračenja. dal ji-m bo kar jim. gre kot vsakemu drugemu, smel bo povedati svobodno kar bo sam, veroval. brez pritiska od zgore-j ali od zd-olej, brez zavijanje (resnice.
VELIKA PRIHODNJOST SIBIRIJE..
Velikanska sibirska zemljišča so do danes 'kulturno še ne do-taknjena; ako pomislimo -na njena bogastva in sposobnost produkcije nje zemlje ter njenega ve din o bolj naraščajočega prebivalstva.
Leta 1900 je bilo ;po državnem proračunu 19,727,000 a-krov obdelane zemlje, izmed te-k je bilo
11.625.000	akrov obsejamh z pšenico). ¡Seveda je tak pridelek v Sibiriji-precej dvomljiv; pridelek v dobrem letu pa je trikrat tolik, kot v slabem.
Izvoz mlekarstva se vedno bolj množi in -bode v doglednem času ena najbolj do bička,nosnih podjetij na svet-u1. Že- leta 1898 se je izvozilo 4,-000 -zabojev, 'katerih, vsak je -t e-h-ta 1 8-6 funt o v na-jsla jšega masl-a, kot za poskus na trg v London; leta 1901 pa že vsak teden 80,000 zabojev. Pašniki, od koder se maslo izvažuje se nahajajo večinoma v provimei-ji Tomisk, in so- toliko 'bogati ter živi-na tako dobrega plemena, da je v mleku 7 odstotkov čistega masla.
Leta 1902 je bila Danska živi, norejska zadruga prva na svetu za izvoz nasoljene govedine, -bravine in svinjine iz Sibirije n-a Londonski trg. Nje vspeh j-e pokazal, da sibirska bravina se za-more kosati z vsaikte-rimi onih iz otokov, in da. postane -brezdvomno svetovni faktor na trgu zahodne Evrope.
Istega leta se je v -a-zijatski Rusiji v mestu Oimisk vstamo vil a prva industrija konzervnega mesa. Izvoz kož iz 'Sibirije se je pomnožilo med leti 18-9-9 do 1902 od 2,800 na 5,200 ton. -Letno se izvozi 1,600 tonov jajc, katera najdejo večji-del svojo p-ot v London.
Tudi ribarstvo je v ¡Sibiriji jako važlno. Rek-a A-m-ur je jako bogata losov (Sal-mo-n). Izvoz 'k-o-n-servirandh rib iz 'Sibirije, je narasel od 640 tonov leta 1899 na
2.000	tonov leta 1902. Visoke cene soli i-n kositra, -ter pomanjkanje strokovne vede, ovira napredek šibi rak ega r i-b-ar s t v a.
Velikanski sibirski gozdovi dajejo vedno več lesa, na svetovni trg. Prvega januarja leta 1906 so državni gozdi v ruski Aziji še pokrivali 690,687,497 akrov zemlje. Lesna industrija se. bi rekel, še ni oričela v Sibiriji.
Rudarstvo je glavna in največja industrij-,a v -Sibiriji ter obeča bogato .prihodnost. Zlato je v tej stroki dandanes glavna produkcija. Konstatirati se -ne more, ker statistika o tem molči, -koliko se je že do danes zl-ate v Sibiriji produciralo).
Povprečna letna produkcija surovega železa na Uralu in v Sibiriji je bila med leti 19-02 do 19-0-6, 657.44-0 ton. Produkcija premoga v Sibiriji večinoma iz provinci je Akmoliinsk se je povzdignila od 660.770 tonov leta 1902. na 1.825.400 tonov leta 1905.Le bakra se pridela veliko manj. Vedno večje število evropskih kapitalistov se in-teresira za sibirsko rudarstvo in ameriški radarji zasledujejo na, oni strani Primorakaya blizu- A laske.
ČITAJ IN MISLI.
Rimski poganski cesar Dioklecijan. je pustil mučiti sv. Maksimilijana v Celju, k r se je branil služiti kot vojak. Rekel je cesarju, da kot kristijan ne sme moriti ljudi. —
Enaka usoda je zadela sv. Marcela, ki se je odrekel oficirski časti iz istega vzroka. Katoliška cer-ker -pa blagoslavlja vojake i-doče za kapitaliste -v boj z namenom, da bi morili svoje bližnje.
Prvi- dan je bog vstvaril svetlobo, 'četrti p-a še le soln-ee, luno i-n zvezde. Predstavite si torej, -dragi čitatelji; otroka, kateremu vbija veroučitelj v glavo tako nesmisel: otrok spozna nekega dne. — kar gotovo ni teško spoznati, ker to je jasno vsakemu normalnemu človeku, — da solnce sveti, da svetloba prihaja od so-lmca in da ravno ta solnena svetloba dela dan, — naenkrat pa se domisli, da se mu je pri verouku vedno zabičava!o, da je bila svetloba pirej vst-va-rje-na. kot solnce in da “je bil večer in jutro — prvi dan” itd. prej kot je svetilo solnce-; nadalje, da bi bil to zelo velik greh, k-o bi se to ne verovalo. Gotovo se bo bal tak otrok misliti.
Nauki, s katerim danes vpliva duhovščina- na ljudstvo, so vse
kaj drazega, kot pa prvi na-u-ki v smislu prvotnega Jezusovega u-če-nja. -Navesti -hočem za ta slučaj iprimierng 'besede Tolstoja: “Krščanska resnica je bila ¡prv-otno sprejeta od maloštevilnih, preprostih in siromašnih ljudi. Ko pa so se ti nauki začeli razširjati tudi med bogataše i-n dostojanstvenike, se je to resnico vedno ¡bolj pačilo, in v dobi vstamovitve cerkve se je to resnico tako spremenilo, da je bil nje glavni, resnični in življenjatvo-mi smisel od ljudi popolnoma skrit in zamenjan z formami, 'ki so čisto tuje prvotnemu krščanstvu.”
Kdo ne ¡po-zn a mogočnega valovanja mednarodno ¡združenih -delavcev, ki vedno bolj izpodjeda tem-elje današnjemu že neznosnemu gospodarskemu s-tališeu najširših s-lo-jev človeštva,. Kot sredstvo za omogočenje in prospeva-n-je vseh teh pokretov je nastal mednarodni jezik esperanto, ki. se tako širi, da izhaja v njem že čez 50 ¡časopisov. Torej mednarodnosti imamo okrog sebe že mnogo več, kot bi človek -mislil.-
Vojna, stane Zdr. države več v mirnem času, kot katerokoli drugo državo na svetu. To -pa za to, ke-r smo- bolj “civilizirani” od drugih. Milijone pograbijo razni kontraktorji -pri izdelovanju vojnih potrebščin, a ne enega, dolarja ne izda vlada- za odpomoč stradajočemu delavstvu.
Dobrodelne družbe in dobrohotnost. ste- dokaz, da na svetu- je še veliko ljudi, ki žele dobro storiti, ter povzdigniti pravico, toda današnji dob-ičkannsni sistem, uniči sproti vse njih namene. Po štiri tisoč letnem prizadevanju je danes več revščine, več z vodstva, več pijanstva in tepk n ja, kot tedaj ¡po pred.
Ni je države v Evropi, ki bi ne imela naprednejših delavskih postav, od republikanske korumpi-rane Amerike. Se- več, raztezujoče i-n -veljavne delavske postave širom- sveta, se skladajo z razvitjem socializma v vsaki državi, razven kapitalistične Amerike.
Mi vsi poznamo pravljico o tatu. ko je. ki bi imel biti prijet začel upi ti “primite tata. ¡primite tata ”, to je naredil, da bi preslepil ljudi ter v zmešnjavi utekel. Tako delajo še danes kapitalisti nad delavstvom.
V' Avstraliji, katera je še daleč z,a našo z t-rnsti preplovljemo Ameriko volijo tudi, ženske, in vdovi dobijo plačo za vzdrževanje svojih otrok, ker vsi moramo živeti. Taka naprava ,pa po nazorih kapitalistov i,n duhovnih gospodov razdira družabno življenje, ter vodi do proste ljubezni. — Aber -nit!
V državi New Jersey, so kapitalisti- vstanovili peiko-vski trast z kapitalom osem miljionov dolarjev. -Po v,sih večjih mestih hojo pričeli s pekarijami ter -tako obglavili privatne male pekovska podjetja, nato pa pritisnili s ceno kruhu. Sicer ne verno, se li stv-ar organizira v truste prepočasi ali prehitro, pa naj si že bode kakor-hoče, toliko pa smelo trdimo, da bo enkrat grozno ropotalo in pokalo.
Leta 1891 bilo je v Avstralskem parlamentu šest in trideset delavcev, kot ljudskih zastopnikov, in danes jih pa je 179. V kongresu Zdr. držav pa ni še danes nobenega. Kapitalisti so vse pohrustali, ti pa nerazsodni, delavec, ki imaš vse v svojih rokah pa voliš še vedno kapitalista za svojega gospodarja,.
Neka tovarna za obleke v New Yorku toži judovski dnevnih “Daily Forward” za $5.000 odškodnine, ker ni hotel od tovarne sprejeti oglasa za stavkokaze. A-ko sodnik obsodi časopis v globo, potem smemo pričakovati prosti-tuiranje vsega delavskega časopisja v deželi na diktatorstvo iz templja pravice.
¡Na- našem vrtu ¡za hišo se je ¡nahajalo večje število kokoši, v njem je- bila tudi luža, in ¡na- vrtu med kokošimi -so bile tu-dd race ter se naravno zbirale in se zibale v -mlaki-. “Pojdimo se ‘kopat”, prigovarjale so kokošim. “Jaz se bojim', da 'bi ne mogla- plavati,” odgovorila je kokla. “Neumnost”.je zavrne voditeljica rac. “Utoniti
ne moreš, tudi nimaš kje.” In tako so dražile race kokoši, ter jih zvabile v vodo; t-o- pa je bi-l njih pogin. “Kokoši so ne-zmožue”, j-e rekel voditelj, stari racman. “Ako ne -znajo plavati pa tudi do življenja nimajo pravice.”
Tako delajo tudi nekteri ljudje z onimi, ki se ¡pod -današnjem sistemom ne morejo preživljati.
Williami lScully, živi v Londonu na Angleškem in lastuje v Logan okraju v -državi Illinois v Ameriki, štirinajst ti-soč akrov zemlje.
Grof Cleveland lastuje 106.650 akrov ameriške ¡zemlje; Vojvoda De-vonshire lastuje 148.626 akrov; vojvoda Northumberla-ndski 21.-460 akrov; baron Tweeddale, 1.75(1000: baron H. Evans 700.000 akrov . Robert Tenant. 530.000 ; vojvoda iSutherlandski, 422.000; M'. Ellerhousen, 600.000: in še 18 dragih) evropskih:	magnatov je
razstrešenih tpo svet-u, ki lastujejo vsi skupaj v Zdr. državah--dva -milijona akrov najiro d o vitn e jše zemlje, katero mu obdeluje . ameriški brezpravni proletarec. Ostalo zenu 1 jo lastujejo ameriški kapitalisti, ki -niso nič boljši od .evropskih svojih ariistokratičmih bratov.
Reveži, pravijo- duhovniki ne marajo za cerkev. Zakaj? Zato, ker jih cerkev ne mara. Tudi bo-gatinci ne marajo za cerkev več, kot za kolikor jo potrebujejo v izrabljanje svojih nesramnih namenov.
V POJASNILO!
O Slovenski Narodni Podporni Zvezi.
Vsak pošten- in miren -Slovenec ter Slovan sploh, ¡zamore postati ud ¡S. N. P. Zveze. Vensko prepričanje je svobodno vsakemu članu, ker se v tem ozira ne pozna nika-koušeni terorizem, vsakemu je prosto da si vest po svoje oteži.
(Na mnogo uprašanja odgovarjam tem potom, da-“Zveza.” plačuje bolniško podporo vsaki teden po $8 skozi 6 mesecev i-n drugih 6 mesecev ipa po $4.00, ugodnost kak-oršno ne nudijo druge Jedil o te. V slučaju smrti plača “Zveza” $100.00 pogrebnih stroškov in usmrtnino v veeih razredih bo konvencija določila, katera bo sklicana, kakor hitro bo “Zveza” postavno število 500 -članov štela, kar bo kmalu.
Pristopnina 50c. in ¡a-sesment 75c. tedaj skupaj $1.25 je plačati za prvi mesec, p-otem znaša mesečni prispevek le po 75c.
Do bolniške podpore je opravičen vsaki član -po preteku šestih mesecev od dne sprejema v “Zvezo”.
'Pravila kakor tudi vse listine so veljavne samo do konvencije, na koii se bojo pospravile oziroma dopolnile ; -zato ra j mi ni mogoče za sedaj vsem zahtevani vstreči.
-Pravila na konvenciji sklenjena, se bodo po zakonu države Illinois i-nkorporirale. nakar bo S. N. P. Zveza, pričela -poslovati po vseh Zjed-i,njenih državah ameriških. Ne bodemo se truda ustrašili ter delovali s vso silo. da dosežemo maš namen, da bo S. N. P. Zveza v nekaj letih ena na j večjih slovenskih. “Zvez” katera bo materinsko skrbe-la za svoje -člane v vsaki nesreči in uepri-liki.
Nizki prispevki in kolikor možno velika ugodnost članom, to je naše geslo.
-Premislite dragi rojaki, da v slogi je moč, katero nobena sila ne premaga; zatoraj j,e: v Vašo korist. da se v naši “Zvezi” zjedini-tie, kolikor naj več mogoče. Več da je članov manjši ho asesment ali- pa večja ugodnost.
Posebno opozarjam rodbinske očete, in to naj si imajo svoj-o rodbino tu v Ameriki ali' v stari domovini, ker ne vedo kje in ka-daj jih čaka nesreča. Skrbite za svojce, kar je Vaša dolžnost!
Društva skrbite za razvoj naše “Zveze”, somišljenike pa poživljamo, da ustanovi ja j o nova društva, kjer je le 8 do 10 članov, ter se priklopijo k “Zvezi”. ¡S tem pripomorejo, da dosežemo čim preje naš cilj. Ne odkladajimo na jutri, kar se lahko -danes stori; saj delamo za občno korist naših rojakov, da jih .polagoma rešimo sedanjega prežalostn-e-ga m-ateri-jelnega i-n političnega stanja.
Rekli srno političnega stanja; to j-e čez vse potrebno, da se naši rojaki prebude duševnega spanja, ter začnejo politično misliti. Na primie-r 10,000 članov ima- vpliv ua postavodajo, -a posamezni se mora
Slovenska Narodna Podporna Zveza

Chicago,
Illinois.
Vstanovljena dne I. septembra 1908.
Glavni Odbor:
ANTON MLADIČ, predsednik; 937 Blue Island Ave. JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave.
JOHN VERŠČAJ, blagajnik; 1411 Clarence Ave., ?llinoisK
Nadzorniki:
JOSIP VRŠČAJ, MAR. V. KONDA, ALOJS SKUBIC. Zdravnik: B. J DVORSKY, 55 Fisk Str.
Vsi t Chicago, Illinois.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Josip Ivanšek, 1517, S. 43rd Ave. Chicago, III.
dati.za nos voditi ker je brezpravni, 'brex vipliva;.
Naše glasilo “Glas -Svobode” zastop-a načelo jednakopravnosti in delujč v našo korist, tedaj zaupajmo -se njegovem vodstvu in pomagajmo nnu težavno nalogo s tem, d-a se združimo v “Zvezi” m zmaga bo naša, d-a se otreseim-o jarm-a brezpravnega suženjstva. Nikar ne bodimo brezpomembni naro-die, temveč nastopimo pot e-nakopravnosti itn zavednosti, kot slovenski narod, koji ne berači marveč -zahteva svoje pravice.
Ne dajmo se slepiti od nikogar, prevarantov je več, kot preveč, kateri ne mislij-o in-a Vašo, temveč na lastno korist-. Proč z izdaj ¡¡čarni, za. nje ni prostora m-e-d n-a-mi! Stopimo v 'bratski -slogi in neumornem- delovanju ,pod zastavo 'S. N. P. “Zveze”, ona nas dovede do prave svobode in utehe v nesreči in bolezni-.
Dostavim še, da na p-ozi-v v štev. 16 v glasilu “Zveze” se je lepo število rojakov zglasilo za pristop k Zvezi, in dve novi društvu pa
proglasimo začetku mesca maja. Vsa -društva, koja se ustanavljajo i-n se nameravajo k naši Zvezi priklopiti, naj to nemudoma store, da jim pošlem potrebne listine, ter da p-otem temipreje konvencijo skličemo.
Opomba: Cenjene uradnike, posebno društvene tajnike prosim, da mi nemudoma pošljejo naslov i-n Box štev. natančno vsakega u-radnika.
Dalje opozarjani vse sobrate 0-zjroiroa društvene uradnike, v slučaju bolezni kakega brata, da mi takoj zdravniško spričevalo s zdravnikovem- podpisom pošljejo, ker brez zdr. ¡podpisa mi ni mogoče bolniško podporo ¡nakazati.
Pomisli naj vsak. da sva /. blagajnikom- visoko varščino položila. kot poroštvo vestnega poslovanja,
>S bratskim pozdravom.
Jos. Ivanšek, glav. tajnik.
1517 S. 43'rd Ave. Chicago.
Kdor ne misli svobodno se ne more boriti za svobodo.
spomladanskemu koncertu
S PREDSTAVO
katero priredi
^	m
Pev. Društvo Slovan i
v nedeljo, 9. maja
1909, v So. Chicagi
v Medoshovi Dvorani, 9483-85 Ewing Avenue
vogal 95. ul.
Začetek ob 6:36 uri zvečer.	Vstopnina 25c
Za mnogo vdeležbo vabi Odbor.
DVE VE-L I K E ^ PRODAJALNE^
NA BLUE ISLAND AVE.
VOGAL 14. CESTA
NA NORTH AVENUE
VOGAL LARRABEE ST.
Terpežne obleke po zmernih cenah, hitra poštena in zanesljiva postrežba.
Možke obleke in površniki
po.........................
$12.50, $15.00, $10.00, $20.00 in $25.00.
Popolna zaloga oblek za dečke
po
$2.95, $3.95, $4.95
do $6.45.
A ajboljše,klobuke po $2.00 Chicagi prodajamo mi, kakor tudi tako imenovane zajčjake [Stetson klobuke. J
Slovanska Delavska Podporna Zveza
v Conemaugh
Vstanovljena dne
Pennsylvania.
Iß. avgusta 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. E. D. No i. Conemaugh, Pa. Podpredsednik: IVAN BREZOVEC,
Glavni tajnik: IVAN PAJK. P. O. Box 32S Pomožni tajnik: JOSIP DREMELJ,
Blagajnik: IVAN KUKOVIČA, P. O. Box 433
) Predsednik: FRANK ŠEGA. Box 406	”	”
Nadzorniki [ IL nadzornik: JOSIP CULJK AR, i III. ” IVAN GLAVIČ,
i Predsed.: MICHAEL AMERŠEK, 824 Park Ave, Johnstown, Pa Porotni i //. odbornik: IVAN SPJSN D AL,	Conemaugh, Pa
odbor i ///,	>* MARTIN PE1RIČ,
Zapisnikar: FR ANK PA V L OVC It,
Vrhovni zdravnik: J. M. EERREL,
Psa pisma in vprašanja za pojasnila naj se blagovolijo pošiljati na gl. {ajnika IVAN PAJK, Box328 Conemaugh, Pa.
DOPISI.
PRVI MAJ.
Spisal Franc Keršič.
Maj, maijk rasne ji mesec v letu. Sol ne e ogreva zopet toolo, tra\a zeleni in pl ič k i nuni oznanjajo krasno spomlad. Minula je tužma zima in prišel preleni spomladanski čas. Pozabili 'bomo nekoliko naše zilmisko življenje, katero je bilo dokai dolgo in trudapolno za nas 'delavce, kateri si moramo slu-iiti trdi kruh pod vodstvom kapitalista.
Pozno v jeseni smo .poslušali kapitalistično stranko, ki nam je o-betelaipolno “pelo” in veliko plačo, in posrečilo se jim je nas preslepiti. Že leto pred volitvijo nam je kapitalist pokazal, kaj on zna, pa to nam ni bilo dosti, zasedel je sedaj še prestol skopuhov in oderuhov. Res je čas, da bi se nam saj nekoliko razmere 'zboljšale, toda dan za dnevom so skoro slabše namesto boljše.
Spomlad je tu, a blažena spomlad ni .za nas delavce, marveč -zopet za kapitaliste; da bode beda še večji med nami delavci, kateri smo pod injiim, ki nas -pritiska od vsili strani, kakor ve in zna m nas ima še tako pri tleh. da se komat zganemo.
Vsa velika industrija počiva že blizo dve. lefi, seveda da, za eno spoznanje gre že bolje, tona kako da gre, to vidi vsakdo lahko. Le malo kod se sliši, da bi se delalo polni čas in tovarne v katerih se je pred dvema leti delalo, so jih <Vb pričetku krize' pozaprli in so še danes zaprte; kapitalist nas je vrgel na cesto brez vprašanja, kaj bo 7. nami. Naš trnovo izvoljeni predsednik in njegovi hlapci nam delajo nove zakone in nove cene, a ne za našo korist, pač pa v korist kapitalistom. Le poglejmo kakšne cene so nam naredili samo pri kruhu-, od 5 centov na 7 een-tov so (naredili ovne pri hlebu kruha v New Yorbu, kjer je na t isoče delavcev, ki si ne more skoraj driuzega kupiti, ter se mora preživeti sebe in svojo družino, katera mora stradati zaradi teh oderuhov.
'Plače, namesto da bi' ostale po starem se znižujejo a 'vse drugo pa v cenah kviško gre, le višje in višje, pa nikakega zaslužka. Le kam gremo, kje je tista polna “pela” in kje je tista obljubljena plača ?
Lepo bi nam solne® sijalo, lepa bi bila nam spomlad če bi se mi prebudili iz tega zimskega span-j.a in se zavedali trpinčenja, k¡ srno skoraj kot sužnji, ker gremo le nazaj in niti koraka naprej, in če bode to tako. bodemo kimali pravcati robi ako si ne bodemo pomagali. Naprej in nikar ne poslušajmo tiste, ki nam obetajo veliko, a kooačin-o nam pa odvzamejo vse.
Prišel bode čas. ko se bom« morali upreti kapitalistu, ali pa iti leto za letom nazaj, tja kjer srno bili pred več desetletji, ali clo stoletji. Lepo bi' bilo ako 'bi se zjecli-nili in da bi bili eden za vse in vsi za enega. ke.r v slogi je moč. Seveda boji in hudi boji bodo gotovo a zmaga bo naša če bomo prav pričeli sukati uma svitle meče. Gotovo ni misliti, da se bo to l^ar naenkrat doseglo, toda s časoma sigurno, če se net bo več poslušalo one “velikane” ki nas slepijo in izkoriščajo.
Ni še do'sti. da kapitalisti, in trusti tako z nami delajo, imamo še zraven tega črno gardo, katera dela s vso silo proti nam in •mi jih pa poslušamo; obečejonam' iz-velieaffje' in same take “lepe” reči, toda vse to nam nič ne pomaga
in lačen zveličan biti, tudi ni prijetno.
To bi bila spomlad, to bi nam solnce posijalo, ko 'bi se zopet časi zboljšali in da. -bi se nam naš ¿irm odložil, pod kterim vozimo kot nema živina; da bi tudi mi dobili kos zemlje, ki smo jo stokrat bolj vredni kot pa grabljivi kapitalisti, kateri niti ne vedo koliko da imajo.
Toraj ne spimo, marveč bedimo, da si zboljšamo naše bedno stanje, ne nosimo vpogojene glase, dvigni jn o se. ker le z lastno in združeno močjo bomo dosegli to kar nam po naravni pravici gre.
'Potrebno pa je, da se učimo, potrebno je da čitamo dobro časopisje, to pa povdarjam, da treba je vediti kateri so dobri, to so taki ki ne prihajajo iz rok kapitalistov. ki nas slepijo ih nas mamijo v našo škodo in lastno korist. Mi moramo citati liste kioji pridejo iz rok delavca in delavskega prijatelja. .ker on nam. želi dobro in’ nas podueujie; o svobodi in svobodnem življenju, in to je edini list “Glas Svobode”; rojaki berite ta list, ta je za nas!
Bridgeport, Ohio. 31. marca 1909.
Prosim da mi zopet odstopite nekoliko prostora, da sporočim nekoliko o naših razmerah. Posebnega ni kaj, še vedlno delamo slabo, tako da ne svetujem rojakom zaradi dela sem hoditi. Seveda. delodajalci nam pojó še vedno ono staro pesem, da bode kmalu ■boljše. Njim je sa.mo za to, da nas uboge delavce do kosti ogladajo in potem se jim tako ne bi mogli po robu postaviti. Toda najbrže bodo napravili račun brez krčmarja, kajti vsi delavci, 'brez razlike narodnosti se zavedajo, da edina pot do zmage je, ako smo vsi združeni in da vsi skupaj složno nastopimo proti krutim kapitalistom,, potem je zmaga gotovo na naši strani. Se ve. ako bode tako dalje pri delavski organizaciji, se bodo kapitalisti še vedno v pest smejali. Toraj k stvari.
(Meseca marca (točno kterega dne, me vem) je bilo zborovanje glavne zveze United Mine Workers of America, na katero smo tudi mi poslali delegata, kakor o-stale postaje. In kaj se je zgodilo ž njiimi na zborovanju 1 Niti jedem delegat ni smel- govoriti ter so jih skoraj enostavno na ulico pometali. To pa zato, ker je eden delegat vprašal glavne uradnike, kje je onih $10.000 kojih manjka. Govori imi čitaj:	deset tisoč dolarjev
našega trdo prislužene°’a denarja ! Pomisli dragi sotrpin, koliko truda smo mi delavci imeli, predno srno toliko skupaj znosili, in sedaj pa samo pot prstov pa $10.000 ni nikjer. Delegati so se zavedali svoje dolžnosti in so enostavno o-stavili Zborovanje ter so sklicali novo zborovanje v Bellaire, Ohio. da se do žen e kje da je oni denar iin ako bo treba da vzamejo metlo v roke ter pri Zvezi temeljito pometejo in one kapitalistične podrepnike ven .pomečejo. koji hočejo našo trdno Zvezo ugonobiti s tem, da naš denar kar na debelo kradejo. Seveda, niso vsi taki in tudi nerad o tem poročam, pa. ko sem tudi pri organizaciji, moram, da 'bodo vedli rojaki, kakšne smo imeli v svoji sredini.
‘Toraj ven s takim, proč s tako propalico, ki se da za par Judeže-vih grošev podkupiti.
Komečno še to: Nedavno se je tukaj ustanovilo dramatično društvo in sedaj sem tudi slišal iz gotove strani, da bodo tukajšnji vrli fantje ustanovili pevsko društvo.
Fantje, le tako vedno naprej! Ozrite se na druge slovenske naselbine, koliko priznanja sprejemajo pevska društva. Želim, vam
obilo uspeha in da bi čimpreje nastopili.
II koncu pozdravim vse čitatel-je nam .priljubljenega lista “Glas Svobode” in ti želim obilo uspeha v tem letu, leta 1910 pa da bi nas obiskoval po dvakrat na teden.
Novi socialist.
Darragh, Pa. 18. aprila 1909.
Prosim prepustite mi malo oro-stora v našem prelj ubije nem listu, da odgovorim nekoliko onemu tako zviancinu “pregnan” član od društva “Edinost” št. 23 v Darragh, Pa.
Toraj k stvari.
France kaj misliš, da si bil -ti edini član S. N. P. Jednote, kte-remu ne ugaja današnje uradovanju,-nekoč tako lepo napredujoče in procvitujoče Jednote, da se protiviš njeniim uradnikom? Pomisli malo. da je morda polovica ali pa še več elanov, ki .to delovanje in uradovanje obsojajo, in da ■niso zadovoljni s, tem. kar se sedaj pri iJednoti godi; toda ne misli, da vsi člani S. N. P. J. spimo ! A mi smo in imoramo biti previdni, da se nam ne zgodi kaj taoega, kakor se je tebi, ker sedaj ni čas se bojevati z jednotnem uradom. Tisti čas pride v par mesecih, tam naj se ‘Zglasijo vsi tisti člani, kateri niso zadovoljni s sedanjimi 11-radhiki; tistikrat naj se izvolijo pravi možje za delegate, da bodo izvolili tak odbor da bodo vsi člani zadovoljni ž njim.
Kar se pa tiše br. Fr. Kržeta, ti pa. povem, tebi France in vsem tistim članom, kateri niso zadovoljni ž njim. da še premalo biča svoje nanadaice. Ko bi jaz bil v njegovi koži ali osebi, bi jih še bolj bičal; jaz dam njemu čisto prav, da trebi take nespametne ljudi, ko tega ne sprevidijo, da se njemu krivica godi, če se imu kakšna napaka o-čita. On je kot član S. N. P. J. primoran ostati na krmilu tajniškega urada. Ali mislite, da je on sam kriv ko mora biti v tajniškem uradu? (Ne, to je božja volja tako t Op. ured.) Konda, ga- je odkril oeito v svojem listu, kaj da je on in njegovo mnenje o Jednoti in kaj da so storili delegati pri iz-vanredni konvenciji, ko so ga še enkrat izvolili v glavni urad. Jaz ti povem, da se njemu krivica godi. ko ga po časopisih obirate,-
Kar bi še lahko .pisal, raje misel prekinem, ker po mojem mnenju je “Glas Svobode” edini list, ki se bojuje za delavsko stranko naprsni' kapitalistom, tedaj še škoda mu prostora tratiti, ker ga za kaj druzega nujnejše potrebuje, kot za prepire.
Pozdravljam vse svobodomiselne Slovence po širni Ameriki, te-bi “Glas Svobode” pa želita veliko vspeha in da bi kmalu po dvakrat .na teden izhajal.
Mat. Kitz.
Auror.a. Minn. 11. aprila 1909.
Zopet se morami oglasiti, ako-ravno nimam nič kaj dobrega poročati. Taft je na krmilu mogočnih Z>j edin j enih držav, toda obljubljena prosperiteta jie. ostala v New Yorku, nekje na Cortlandt ulici ; seveda tam kjer. se stekajo papeževi blagoslovi.
Tukaj na Aurori smo pričakovali, da se kak rudnik odpre, a dočakali pa smo nasprotno, namreč da se je v enem, skoraj naj-večjeon rudniku odpustilo polovico delavcev. To je tudi prosperiteta ! No pa kaj bom našteval, saj vsaki menda sam dobro vej da ko je volil Tafta, se je ¡prodal v mezdno suženjstvo zopet za štiri leta. Zatoraj delavci državljani, ne ske-bajte na volilni dan ; v roka.h imate orožje, namreč:	glasovnico s
katero se zaimoremo rešiti mezdnega robstva.
Tukaj so zelo čudne razmere, tako da jih ni za razumeti, n.ekte-ri se mazivljajo s vo bo domislic e, ako mu pa priporočaš delavski časopis “Glas Svobode”, slišal boš: tega pa ne, ta je čez vero, čez duhovnike in ‘bog si ga vedi, kaj še, v cerkev .pa itak sne gre, to je, da se ne strinja s tem, niti z onim in niti z drugim, Ali dragi mi sotrpin prosim te. kdo je tiisti, ki nas tlači k tlom? To je rimski moloh. naj-večji trust na .svetu ! Kdo nam zavira pot do napredka? Odgovor je kratek in lahek: Nebeški agenti, ki ti vedno pridigaj e jo : “Delaj in potrpi, bog ti bo vse povrnili”. Jaz se pa drznem vprašati, zakaj pa oni ne delajo tako? Zastonj ti ne naredi ničesar, marveč ga moraš dvojno ali tudi več plačati, in 'zakaj pa njemu bog nič ne povrne? On živi od delavskih žuljev in to prav udobno in raz-
košno; za delavski denar si zidajo razkošne palače, a delavce nimia pa kam položiti glave, da bi se odpočil od truda,polnega dela; a-ko se pa drzneš mu stopiti na ma-zinec, te pa skušajo denuncirati. Ako se mu odpoveš polniti nikdar napolnjeno bisago, ti bo takoj zabrusil : “Ali ti ne veš, da če nič ne daš. te družba lahko iz dela spodi!” Jaz pa mislim nasprotno. Na primer, delavec zasluži po $2. na dan, in enega dá v nikdar polno bisago, na to pride- v rudnik in se lepo usede, napravi svaleico ter mirno puši, na t« pride “bos” in ga vpraša: “Kaj pa s teboj, kaj -nočeš delati?” Delavec imu> mimo odgovori : “ Jaz .sem dal toliko za cerkev in popu, za to n-e rabim trdo delati.” Kakšen odgovor boš dobil? “‘Bos” ti bo rekel: “Kaj mene briga kaj si dal popu, jaz hočem, da se toliko in toliko rude producira iz tvojega, prostora, a-ko ne pa poberi šila in kopita pa pojdi.” In tako je. pa nič drugače
Zatoraj rojaki, izpametujmo se vendar enkrat, pokažimo da smo svobodni, obrnimo jim hrbet, ei-tajmo delavsko časopisje in naročimo se nanj; kolikor več naročnikov, toliko boljše bo. Ako bi vsak d ela vec bil ji a ročen na delavski časopis, lahko bi postal dnevnik in to v povečani obliki. Od boja do zmage naj bo naše geslo. in lahko smo uverjeni, da pride čas. ko se bo sedanii krivični sistem predrugačil in proletarijat bo stal na trdni in nepremični podlagi, ter sedanji naši tirani in krvosesi ,se bodo tolkli na svoja grešna prša: mea culpa, mea máxima culpa, toda prepozno jim, bo. V slogi je moč! In te sloge, ki jo danes tako silno pogrešamo, jo ni, in jo ni; a zato je pa dobro preskrbljeno, da se dela med delavci prepir, straši se jih z vragom in peklom, tudi ga ni tako .podlega sredstva, da se ga ne bi rabilo proti nam trpinom, ki produciramo vse in živimo dclauiče ter redimo si gada na lastne stroške, kateri nas pika in zastruplja. 0-tresimo se že enkrat in za vselej suženjske verige, otresimo se mo-lolha. rimskega, največjega trust a in zasijalo naim bode solnce svobode. kar se mora prej ali slej to 'zgoditi.
Pozdrav vsim svobodomiselnim rojakom širom republike ameriške, tebi list “Glas ‘Svobode” pa veliko naročnikov in predplačnikov. da bi zamogel s prvim majem 1910 nam naznaniti novico: “Dvakrat na teden v povečani obliki”.
V. Mikulich.
Staunton, 111. 12. aprila 1909.
¡Prosim Vas, dfl natisnete teh par vrstic v listu “Glas Svobode”. U ver jen sem, da še ni -bilo citati ,kakšnega dopisa iz našega mesta, za -to hočem jaz sporočiti ro.jakomi, -kako se» nam tukaj godi.
Vposleni smo tukaj v premogo-kopih in smo še dosti dobro delali do meseca februarja, potem smo pa tudi začeli bolj p-o .malem; sedaj delamo komaj po dva v časih tri dni v tednu. Zaslužimo še precej dobro, tako da imamo zadosti za vsakdanje potrebo in tudi še kak kozarec jiecmenovca.
Rojakom ne svetujem sedaj semkaj hoditi, ko se pa na boljše obrne, bom že sporočil. Naj še pripomnim, da ‘Slovencev ni skoraj nobenih tukaj, in za to želim, da ‘bi se jih kaj sem naselilo, kadar se na boljše obrne. Kraj j-e prav prijeten tukaj in tudi naše mesto ■Stauinton dobro napreduje; se je skoraj za enotretino povečalo v teh par letih kar sem jaz tukaj. Žal mi je dai ni več Slovencev tukaj in za to svetujem da kakor hitro bom sporočal, da .ie za priti, naj pride komur dra-vo.
Db jedrnem Vam pošlem $1.50 kot naročnino za en ga novega naročnika na “Glas Svobode”.
Tudi Vas dragi rojaki in svobo-donni,selce prosim, da pridobite vsaki vsaj po enga novega naročnika, da povzdignemo list, da bo zamogel po dvakrat izhajati. “Gl. Svobode” je v resnici ediini -delavski list v Ameriki, kateri se z vnetno poteguje za nais uboge trpine.
K skl epu pozdrav imi vse svobodomiselne rojake, Tebi “ Glas ¡Svobode” pa želim obilo novih naročnikov, da bi nas prej ko mogoče obiskal dvalkrat na teden.
Anton Ausec.
4 "Ali ste že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolite to takoj storiti, ako želite da se Vam list redno pošilja!
AVSTROAMERIKANSKHINIJ».
V
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

V
PARNIKI Pl,UJEJO IZ NEW TORKA:
Mar. Washington 8. maja 1909 I Alice............2. junija 1909
Argentina.......19. maja 1909 | Laura...........5. junija 1909
“Larn-a. in “Alice" sta tiova parnika na dva vijaka. “Francesca” in “Sofie Hohenberg” »ta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena.
Naša pristanišča so: S3T Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko-REKA Železniške cene na teh ozemtjah so najceneje in imenovanapristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU	J e v
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine.........22.000 HP
La Touraine.........20.000 HP
Chicago, nov parnik...9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, bnažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedilu
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A, C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
ROJAKI:
KedoVam zamore v slučaju bolezni __________________jamčiti, da Vas bode hitro in uspešno popolnoma ozdravil? Nikdar kaki Medical Institut, kateri se skriva za imenom že pred več leti umrlega zdrav-nika..ter Vam ponuja ničvredne zdravniške knjige, samo da iz Vas iztnami čim več dedarja, temuč samo izkušeni in vestni zdravnik, kateremu z mirno vestjo lahko zaupate svojo bolezen v zdravljenje in to je jedino samo naš zdravnik
Dr. J. E. THOMPSON
GLAVNI ZDRAVNIK IN RAVNATELJ SLOVEN. ZDRAVIŠČA V NEW YORKU
Dr. Thompson je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal, da lahko bolnika ozdravi, brez da ga osebno pregleda; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu, ako-pram je bolnikod njega še tako oddaljen. Njegova izkušenost v zdravljenju Vam GARANT IR A. da Vas zamore ozdraviti in ako bolehate naj si bode na kateri koli aKutni, kronični, zunanji, ali notranji bolezni, kakor tudi kateri koli moški, ali ženski spolni tajni bolezni.
ZDRAVLJENJE VSEH SPOLNIH BOLEZNIJ OSTANE STROGO TAJNO
Dr. Thompson Vam jamči za popolno ozdravljenje sledečih
boleznij:
Revmatizem; vse akutne in kronične bolezni želodca, srca, ušes, ledic, prs, jeter, mehurja; nervoznost; vse živčne bolezni; neuralgijo; kilo, ali bruh; zlato žilo; božjast; vodenico; posledice onanije; triper; šanker; sifilis; impotenco in polucijo;vse ženske spolne bolezni: neredno mesečno čiščenje beli tok; padanje maternice; neplodovitcst vse kožne bolezni: srbečmo, lišaje, hraste, rane, mazule po obrazu i. t. d.
Zakaj zdravi Dr. Thompson z takim uspehom? Ker neiziava denaria za ničvredne zdravniške knjige, temuč samo za najboljša in najuspešneja zdravila.
Ako ste torej bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, in Vam je zdravniška pomoč neobhodno potrebna, ter ako želite v kratkem in to popolnoma ozdravit, tedaj se pod nikakim pogojem ne obračajte na kake ničvredne Medical Institute, marveč poverite samo izkušenemu zdravniku svojo bolezen v zdravljenje, za to natanko in obširno opišite svojo bolezen, kako je ista nastopila in se razvijala, ter pismo na to pošljite edino le na:
Slovensko Zdravišče
DR. J. E. THOMPSON
342 W. 27th St., New York, N. Y.
Uradne ure so: Ob delavnikih od 10 do 12 in od 1 do 5 ure popoludne. V nedeljo in pr a/.dni kih od 11 ure do 1 ure popoludan.
.oj« k. kateri posl j» krasen dar in to brezplačno.
Pišite takoj danes in pisma naslavljajte na : jgj	SloiJen^Kp P&drciHJ išče, 342 W. 27. S'f.. JV e tv ^JorK. gg
®	M®
WELKY’S
Restavracija in gostilna,
55 2 Blue Island Ave.
CHICAGO
vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 1458
Vsak slovenski delavec mor: citati “Glas Svobode”!
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St,	Tel. Canal 1405
ED. SIHRA,
izdelovalec finih Havana in domačih smodk. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, ni.
SALOON
z lepo urejenim keglišoem in sveže 'Scboenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ,
937 Blue Island Ave. Chicago Ul.
IZ SLOVANSKIH POKRAJIN.
Lakota v Dalmaciji. V -bolnico v Zadru so v sprejeli 40 otrok iz okolice, ki so oboleli vsi e d gladu.
Samomor najstarejšega Srba v Bosni. V Sarajevu se je ustrelil 115 letni Kosta Nikolió, ki je bil po splošni sodbi najstarejši Srb v Sarajevu in v Bosni sploh.
Stavki mizarskih pomočnikov v Zagrebu katera traja že 4 tedne, .so se pridružili delavci tapetniške tvrdke Bothe in Ehrinan, ker jim ni hotela zvišati plače. Stavkujoči razpolagajo s precejšnimi sred» stivi, ter šo dobro organizirani.
Novoizvoljeni koroški deželni zbor sestoji iz 2 Slovencev, 2 nem. kršč. socijal-cev, 1 socijalnega demokrata, 31 nemških nacij on al-eev, ti ustavo verni h veleposestnikov in virilista, krškega škofa (nem. kršč. soc.). Prihodnji deželni glavar bo baron Leoip. Aichel-bnrg-Laibia.
Celjski kapucini, še dobro znani izza zadnjih državnozborskih volitev kot strastni agitatorji, že zopet zlorabljajo spovednico v o-čigled prih. de-želnnzborskih volitev ter nečuveino hujskajo ljudstvo proti naprednim časopisom slovenskim. Te kapucinade tudi ne izdajo bogve koliko več!
Železniške nesreče. Pred vhodom v predor pri postaji Reka je padci s -stroja kurjač M. Božič. Stroj niu je noge popolnoma zmlinčil iin skoro odtrgal od telesa. —: Skoro ob istem časti .je zmečkal prernikaču Miju Kamadina na postaji med premikanjem voz levo roko.
Umor v ljubljanski okolici. Našli so ma poti. med Dravljami in Št. Vidom ubitega 60 let starega posestnika Andreja Tome iz Dravelj. Poleg mrtveca je ležal lesen kol. Je-li'uboj ali roparski umor, še ni znano. Tome je imel natvado, da se je po gostilnah med družbo zelo rad pobahal z denarjem in ni izključeno, da bi tega ne bil kdaj opazil kak nepoklican.
Katoliško gledališče hočejo klerikalci po sili -dobiti v Ljubljani. Odkar imajo deželni odbor v svojih krempljih, delajo z vso močjo za tem ciljem. Ne le da so izsilili za svoje diletanto v,siko društvo pravico, da bo imelo gledališče za svoje šoiarske predstave na razpolago; tudi gledališče ¡samopose--bi ima postati popolnoma klerikalno.
Požar. Zadnje dni je pogorela
hiša in gospodarsko poslopje gostiln ličarja A. Kodriča pri Večilcu ob Kosovlja-h. Gašenje je bilo vsled silne bmrje,brezuspešno.‘Kodrič je bil zavarovan. — Istega dne dopoldne pa j-e pogorelo tudi poslopje krčmarja Matije Vonsi-na v Gor. Trebuši. V ihiši je bila nastanjena tudi šola. v katerej je pogorelo vse razen uradnih listin. Škoda znaša okrog 7000 kron. Von-sina ni bil zavarovan. Vzrok požara je v obeh slučajih neznan.
Delavca je obstrelil v Domžalah tovarnar Josip Oibenvalter. Pripoveduje se, da je vasoval pri nekem dekletu na Količevem in da je, ko je prišel iz hiše, srečal na cesti nekega fanta po imenu Antona Jereba, ki je, -bodisi da je ,bil ljubosumen ali iz kakšnega dru-zega razloga, nekaj zagodrnjal in udaril s neto ob tla. Na to je 0-bervvalter takoj potegnil samokres iz žepa in ustrelil. Zadel je Jereba in ga je nevarno ranil, tako da-so ga morali prepeljati v Ljubljano v bolnišnico, kjer ji- drugi dan umrl. O-berwaMer je na prostem.
Komo poveljstvo v Ljubljani.
Poljskim listom poročajo z Dunaja. da. namerava vojna uprava v najkrajšem času ustanoviti dve novi komi poveljstvi in sicer v Ljubljani in v Brnu. V to svrho je vojno ministrs-tv-o zahtevalo od n od rej eni h obla štev kvalifikacijske liste onih starejših častnikov, ki bi imeli aranžirati v dveh- do tr-e-h letih. Vsi ti oficirji bodo a-van-zirali že maja tega leta in bodo pri-deljeni -k.ornima poveljstvoma, ki se imata šele ustanoviti. Za obe komandi v Ljubljani in Brnu «e bo rabilo 6 divizi-jonarjev, 12 -brigadnih generalov, 2 generalna štabna polkovnika, in veliko število g-eneralštabnih častnikov.
Kdo pohujšuje mladino? Pred dnevi se je vršila v R-ovinju v Istri ji kazenska razprava proti 28 letnemu frančiškanu -patru Tadeju1, ali kakor se je prej imenoval Lino Miineghi, radi nesramnosti, ko j e je ta “ugledni” spovednik počenjal dne 19. junija 1908
pri spovedi v Pazinu, in to v zaprti zakristiji, nad 12, 13. in 14. letnimi dijaki pazintskč italijanske realne gimnazije. Ta padre je na tako praktični način spovedoval mlade dijake, da se v javnem listu radi morale ne sme in ne more
0	tem- niti pisati, ter s-t-avljal obenem na neizkušene učence naravnost ^odl-a iin pohujš-ljiva vprašanja. — P. Tadej pa jie slovel kot goreč spovednik.
Procesija v senci bajonetov. Na
veliko soboto je bila Ljubljana zopet enkrat zastražena po orožnikih., kakor da se je bilo bati revolucije. Orožniki so krožili po mestu in orožniki so bili pripravljeni na dvorišču vojaškega skladišča, sredi -ceste pred vojaškim- skladiščem pa je bilo videti inteligentni in -simpatični obraz orožniškega rit mojstra -Brege-ntzerja. Vsie to ,ie veljalo varstvu vojaške godbe, ki je spremljala šenklavšk-o pro-
1	esijo. Iz kakega vzroka se j-e šen-klavška gospodakaprieirala ravno na vojaško god-b-o, ki je sicer v Ljubljani priljubljena kakor trn v peti. si n« moremo raztolmačiti. Ge je Filharmonija zadostovala za druge procesije, bi bila pač tudi za šenklavško, katere se itak najmanj občinstva udeležuje. Pa ne da so še n klavski gospodje želeli kakih demonstracij, da bi zopet iz njih kovali politični kapital za svojo stranko i-n za nemškutar-ske svoje zaveznike? Mogoče je to 'že, ker je pravi klerikalec za vse sposoben.
Slovanski veliki petek. “Narodni Listy” pišejo: Neveselo je v slovanskem svetu. Obe neodvisni srbski državi sta se pravkar pokorili sosedni velesili, velika Rusija ječi pod sramoto, ki ji je zadala njena diplomacija, pruski in ruski pritisk na Poljake se nadaljuje. -Slovaki zdihujejo pod težko peto, s katero jim je brezobzirni Madžar stopil na tilnik, na Ilrvat-ski.m divja Rauehov despotizem. Slovenci in Cehi smo razdrobljeni na razne stranke, ki se bore med sa-bo na nož, kakor nalašč, da bi tri um fnj oči tem lož j e zmagovali nad nami ter nais kulturno in gospodarsko za desetletja potisnil nazaj. Pred -diktatom nemškega Dunaja se nista samo pokorili mali srbski državici, marveč ce-lo silna Rusija. Kje je torej sila slovanstva? Kje je strašni panslavizem, pred katerim kriče dunajski in oeštaas-ki žu-rnalisti:	Križaj ga,
križaj ga' kakor pred davnimi stoletji njihovi pradedje pred Pilatovo palačo . . . Zmaga Aehren-thalova je znova ukre-pila slovansko zavest po vseh zemljah, kjer prebivajo Slovani.
Bosenski mohamedanci so na
shodu v iSarajevem sklenili sledečo značilno resolucijo: “V soboto, dne 27. marca 1909 odpoldne je izvedel Mehrned Nukič, delavec v Sarajevčan, iz Jezuitske -cerkve v Sarajevem maloletno in slaboumno deklico Pembo, služkinjo rodom iz Graeaniee, katero j-e katoliško duhoivstvo na. dozdaj še nepojasnjen način pri,mamilo- v cerkev z namenom, da jo spreobrne na katoliško vero. Mi Muslimani bre-z razlike političnih načel, do skrajnosti ogorčeni po že dosedanjih enakih nastopih katoliškega duhovstva proti Muslimanom v teh deželah, kjer je muslimanska maloletna in slaboumna deca padala. kot žrtev nenasitnega fanatizma katoliškega duhovstva pod vodstvom nekega cesarskega tajnega svetnika dr. Stadlerja, kar najodločnejše protestiramo proti tej sramoti kulturnega dvajsetega stoletja. — Mi Muslimani vsled 'takih nečloveških napadov na naše svetinje s strahom gledamo v svojo bodočnost, boječ se. kaki u-sodi bomo predali svoje milo potomstvu) ter vsled tega zahtevamo od civilizirane Avstro-Ogrske, da nam da zadostne garancije, sklicujoč se na -cesarske besede Nje g. Veličanstva. Prosimo obenem tudi našo javnost v ime-nu dvajsetega stoletja, da to neeloveškost do-voljno ožigosa.”
Sodnijske barbariie na Hrvat-skem. 8. in 9. aprila so se primerili v zaporu -deželnega sodišča v Zagrebu veliki kravali zaradi nezaslišanega ravnanja s Srbi. ki .so obtoženi zaradi “veleizdajstva”. Brez vsakega umevnega razloga je sodišče obsodilo celo vrsto obtožencev na težke -disciplinarne kazni, kar j-e povsod napravilo vtisk velikanskega škandala, kakor je,sploh ves proces od začetka do konca enoten škandal. Te disciplinarne kazni pa še niso zadostovale državnemu pravdniku A-
ceurtij-u, čigar vedenje -bi bilo v vsaki drugi deželi nemogoče. Daši to ni njegovega pravica, je ukazal, da se obtožencem še poostre kazni; prepovedal se jim je iz-prehod po dvorišču, čitanj-e časopisov, kajenje, sprejemanje obiska svojih znancev in sorodnikov. Končno so jih še vtaknili v celice z navadnimi, zaradi umora in težkih spolnih zločinov obsojenimi. Obtoženci so že včeraj protestirali, a zaman. Danes dopoldne so se ponovili viharni nastopi. Obtoženca drja. Gjuriča šo hoteli vtakniti v temnico; zahteval j-e, naj se najprej osnaiži, ker je bila polna nesnage in golazni. Paznik ni hotel storiti tega, vsled česar so vsi obtoženci hrupno ugovorjali.N-a t-o je ječar nastavil dr. Gjuriča samokres na celo, tako da se je moral vdati. Danes j-e prišej Accurti sam. se prepričat v ječo. če so se izvršile njegove sekature!
Med kranjskim deželnim odborom in ljubljansko občino je nastal konflikt, ki bi lahko postal resen. Kranjski deželni odbor, odnosno njegova klerikalna večina je zavrgla razne sklepe občinskega sveta. Sklenil je sledeče: 1.) Sklep občinskega sveta, -da bi s.c odstopila društvu “Mladika” za stavbo internata za 80 gojenk dekliškega liceja neka parcela izza dekliške sole. se ne odobri. 2.) Mestnemu magistratu se naroča, da v vseh slučajih, kadar se store v občinskem svetu sklepi, po katerih se občinsko premoženje prodaja, daruje, zastavlja ali sploh odtujuje, take sklepe javno razglasi, kar bi jih sicer deželni odbor ne mogel odobriti. 3.) Mestnemu magistratu ljubljanskemu se naroča, da -predloži deželnemu odboru zapisnik vsake tajne seje, v kolikor se tisti razpravlja, oziroma- sklepa o stvareh lastnega območja občine. Vsak tak zapisnik naj se predloži naj.poznej-e tekom osmih dni po seji. 4.) Mest-n-e-miu magistratu ljubljanskemu se naroča1, da tekom štirnajstih dni po vročitvi deželno-odborske odločbe predloži semkaj prepise zapisnikov vseh tajnih sej. -v kolikor so se vršile v tekočem letu. — Zanimivo je. da j-e deželni odbor storil te sklepe tik pred občinskimi volitvami, katerih se misli klerikalna stranka udeležiti. Zahteva, da se p-redlože zapisniki letošnjih tajnih sej v štirinajstih dneh, pa kaže, -da ima menda deželni odbor namen, baviti se z nekaterimi tajnimi sklepi in morda tudi razveljaviti nekatere. 'Tako je prav lahko mogoče, da se razvije med deželnim odborom in mestno občin-o boj. ki bil lahko trdovraten in bi globoko posegel ter bi lahko imel še važne posledice. In liberalno klerikalna harmonija še ni prav poškropljena in pokopana!
Pulj. (Beda v Istri.) Dežela, ki je nekdaj Rimljanom služila za vrt in je bila na glasu zaradi svoje -čudovite plodovitosti, je -že davno postala domačija bede. Zlasti letos pa jie ta žalostna- prikazen dosegla vrhunec; revščina in pomanjkanje najpotrebnejšega je tako velika, da se človek kar zgraža. Če pa preiskujemo razloge tega strašnega položaja, moramo reči, da sta kriva glavno -dva faktorja : Avstrijska vlada, ki se v svoji brezbrižnosti ni zmenila za ubogo Istro, pa meščanske -stranke, ki ne poznajo nič druzega kakor svoje nacionalne boje. Že leta in leta ne- dela deželni zbor nič; deželni odhor -pa ne kaže trohice zmisla za gospodarsko del-o, temveč je ves čas- deklamiral o itali-janstvu in o “avita col tora”, od katere pa ljudstvo ni dobilo žal toliko, kolikor je. črnega za -nohtom. Tako s-mo srečno prijadrali do nepopisne revščine in skoraj do gospodarskega bankrota. Imeli s-mo deželnozborske volitve, a deželni zbor ni sklican. Vršila so se pogajanja med nacionalnimi strankami, ostala so pa brez vspe-ha. Pretekli teden pa je dr. La-ginja objavil v “Omnibusu” odprto pismo deželnemu glavarju drju. Rizziju, v katerem priporoča, da naj se skličejo vsi izvoljeni poslanci na skupen dogovor, da se posvetujejo, kako odpomoči velikanski bedi istrskega ljudstva. R-izzi je sprejel poziv ter je za prihodnji teden sklical skupno sejo. Ge ho iz te moke kaj kruha, je treba počakati. Mnogo upanja nimamo, kar ne opažamo dovolj resne volje in ker,,se moramo spominjati na zadnja pogajanja, ki so se razbila brez vspeha. Veselilo bi nas, če bi nas presenetil rezultat.	“Rrdeči Prapor.”
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
Vsaka knjižica je vredna $10.00 vsakemu bolnemu človeku.
Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vspešno zdravi:	Sifilis ali
zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek Zaoomnite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK ŠE DANES IN POŠLITE GA NAM.
DR. JOS. LISTER & CO., Sl. 707 Northwestern Bldg. ; 22 Fifth A ve., Chicago, 111.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi jo
takoj .pošlete.
Ime. . . Pošta
Država.
Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni, nejevolja se počuti pred napadom, ali vsako ostane neopaženo, Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je
Navadno neka ali se ga prezre, bodlaj, slabost,
POKVARJEN APETIT
kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate
TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO
To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodeenih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode
pospešilo dober tek, popolno prebavljeni e, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje.
Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo.
UPRAŠANJE. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni
REGISTERED
Rabite
JOS. TRINER
616-622 So. Ashland Ave
Chicago, 111
John 0. Hruby
589-591 So. Centre Avenue Chicago, 111.
Priporočam veliko zalogo


Kašparjeva Državna Banka,
------vogal Blue Island Ave. & 19. ni_
VLOGE 82,500,000.00
GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00
Prva in edino češka državna banka v Chicagl. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. PoSiijamo denar na vse dele sveta: prodajamo Sifkarte iu posojujemo denar na posestva in zavarovalne poiice.
pohištva
za spalne in jedilne sobe, preproge, astorje, Karpeti, otročji vozički itd., ter razno vrstno železnino, peči in drugih potrebščin.
NAJNIŽJE CENE"«
Bžjg“Najsolidnejše blago“®B
Trgovina s novodobnim obuvalom
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah,
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave., Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja
TEL. CANAL 1386
Glas Svobode
	il	...
	HE	Vsem društvam, gostilničarjem,
	13Í 1	trgovcem kakor tudi posamesni-
		kom se priporoča “Glas Svobo-
	Ær	de” za nabavljenje vsakovrstnih
		tiskovin kot: Zavitke in papirje z
	-Sk	firmo, za zasebnike in urade, ra-
1		čune in vse v to stroko spadajoče
	Wß	tiskovine; priskrbi društvena pra-
	vfr	vila in prevode iz tujih jezikov na
	A	slovenski jezik ali obratno.
		Vsa pojasnila se dajaj o naroč-
	V»	nikom “Glas Svobode” brezplač-
		no, samo poštna znamka za 2c, je
	1	za odgovor priložiti.
J
št. 1005. - Jamčeno po tvrdki W. F. Severa Co., v smislu kongresnega sklepa o hrani in zdravilnih z dne 30. rožnika 1906.
Zoper kožne bolezni....
Se ii vidite v ogledalu gostoma? Ako ne, boljše je, da se preč sedaj pogledate. Glejte kako je vaša barva polna raznih peg in pomanjkljivosti.
Naj vam torej svetujemo zdravio, ki doseže korenino teh pomanjkljivosti kože in jih odstrani v kratkem času,* očisti kri in okrasi obrazno barvo.
Znano zdravilo za to je
SEYEROY
KRIČISTILEC.
Ne mislite, da je koža neozdravljiva. Mnogi so trpeli, so bili ozdravljeni po delujočih sv^jstvih tega zdravila. utaj kar piše gosp. Rud. Bučar Melrose, Man., Canada, pred nekaj časom:
“Nisem Vam že dolgo pisal, ker se sem hotel res prepričati, ako mi bode Severov Kričistilec kaj pomagal ali ne, in da se prepričam, če ostane ozdravljenje za dalje. Po rabl-jenju ene steklenice so vsi mozolji in prišči izginili in nimam jih več. Telo je zdravo in vesel sem uspehov. To je pravo zdravilo za narod,’’
Severov kričistilec se naj rabi v vsih slučajih
kožnih bolezni, kakor bule, zastruplenje krvi, prišči in mozolji, vročinski znaki od solnca, bledost in vse druge bolezni, ki jih povzroča slaba kri.
RAZNO IN DRUGO.
Cena $1.00
ZDRAVNIŠKI NASVET DAMO ZASTONJ.
i
I
t
Í
i
i
Prava praparacija
ki urejujedelovanje človeškega želodca in prebavnih organov ter daje dober okus in prepreči vsakozabasanost in ueprebavnost je
Severov Živi jenski balsam.
To zdravilo se priporoča v vseh slučajih nepre-bavnosti, zabasanosti, bolenja glave, srčnega žganja, krčev in navadne slabosti. To je okre-pčevalna tonika za one, ki so praspali bolezen in so na poti do zdravja. Pravo okrepčilo,
Cena 75 centov
Za upognjen hrbet
priporočano, da se isti dobro ribljo z Severo-vim oljem sv. Gotharda. Da se pa doseže pravi sedež bolezni se naj rabi
Severovo zdravilo za ohisti ia ieira.
To zdravilo je nenadomestno za slabostne obisti bolečine v hrbtu, vnetje mehurja in vse nerede vodnih organov. Odstrani vse strupene stvari in deluje prav hitro vseh slučajih.
Cena 50 centov in 51.00
Prodajajo se v vseh lekarnah.
Ne jemljite ponaredkov.
ES
«Hon
.F. S
I Pijte najboljše pivo S
1
$
8
m
I
1
I
I Peter Schoenhoffen Brewing Co. |
R
M
PHONE: CANAL 9
CHICAGO ILL.
M
Pozor rojaki!
Potujočim rojakom po Združenih državah, onim v Chicagi in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojem ravnoKu-pljenem
saloonu “Triglav”
vedno sveže “Atlas” pivo in vsakovrstne likerje. Unijske smodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegljišče in “pool” miza. Zagotavljam solidno postrežbo in Se priporočam za obilen obisk.
John Mladič
611 So. Center Ave.,
blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL.
CENJENI JAVNOSTI
Odrežite zdolej se nahajoči kupon, pojdite k M. Kcira, kupite tam za $2.oo ali pa več, obutev ter ko plačate predložite kupon in vrnilo se Vam bo* de 25 centov.
Mi pričnemo našo
Spomladansko
Otvoritev,
katera bo trajala skozi celi maj. Mi imamo zalogo obutev za gospode, gospe, gospodične in mladenče. Posebno veliko zaiogo barvanih vezilnih obuval, rmene, rjave, rdeče, bele i. t. d. Prednost ima naša zaloga v Oxford-polobutev in sicer zaradi ja-kovosti in nizkih cen. Obiščite nas in zadovoljni bodete.
25c
Ktipon
25c
Pri plačilu predložite ta kupon in vrnilo se Vam bo 25c.
Glas Svobodic ----- Samo za maj 1909
M. Kára, 760 S. Halsted St.
W. SZVMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM 624-628 Bine Island Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih ®d kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, razne vrste piipe ter izdelujem in popravljam dežnike in pipe.
J. VOKOUN, 559 W. 18. St.
Edward Paneli
----- gostilničar--
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
J. HERMANEK
633 Blue Island Avenue. Chicago, III.
Ostrige, raki, ribe in velika zaloga konzerv
Dobra linijska Gostilna,l’"“ yÆarJtfc S. Stastny
650 Blue Island Ave.
delika Dvorana za društvene in unijske seje. in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
GOSTILNA
SLOVENSKI DOM
NA NOVEM PROSTORU
583 S. Centre Ave. vogal 18. St.
Slovenci in drugi bratje Slovani, kateri hočejo izvanredno dobro postreženi biti, naj pridejo da se prepričajo osebno. Za kar vabi s poštonvanjem
Mohor Mladič
Organizacijo poljskih, gozdnih in vinogradniških delavcev po celem Slovenskem bode izvedla so-cijalno-demok ratska st ran k a.
Verska blaznost. Kmet Surgota na Ogrskem si je d o misije val, da sta on in njegova soproga od hudiča obsedena'. Da bi sebe in ženo rešil, je zabodel naprej ženo, potem še sebe v trebuh. Oba so smrtno ranjena prepeljali v bolnišnico.
„ Stavka rudarjev. V Kladnu na Češkem jo stopilo v stavko 1500 rudarjev, ki so delali v rovu “Maks”. Ker se njihovim zahtevami ni ugodilo, so jeli štrajkati tudi ostali rudarji. Število vseh stavkajočih znaša 5000.
Radi aneksije Bosne in Hercegovine sta se sprla v Parizu dijaka Avstrijec Matavovski in Rus Snolovy. Ponudeni dvoboj jie Rus zavrnil, nakar je Avstrijec ustrelil nanj trikrat s samokresom in ga težko ranil. — Matavovskega so zaprli.
Pobegnil je iz Solnograda profesor francoščine Piere Riess, kateri je vodil močno obiskovano šolo za francoščino. Zapustil je nebroj dolgov ter izjavo, da ni bil profesor marveč inteligenten francoski krojaški pomočnik, 'ki se je naveličal vbadati iglo.
Zavarovanje predsednika Tafta. Najdebelejši prezident Združenih držav je tudi najvišje zavarovan. Samo pri Equitable je zavarovan za 3 milijone dolarjev, za večje svote pa pri “Mutualir” in “New-York Life Insurance Co.”
Šibanje za potepuhe je sprejela turška poslanska zbornica. Proti uvedbi šibe je glasovala liberalna unija in kristjani. Izmail Kanial je rekel, da je s tem. Turčija izgubila ime moderne države.
Hišne preiskave na Češkem. Sodišče' je raztegnilo preiskavo rad protivojaške propagande sedaj tudi na soeialno-deniokratske organizacije. Policija je izvršila hišno preiskavo v socialno demokratskem društvu “Pravednost” ter zaplenila vse društvene .spise.
Ustrelil se je v Budimpešti hu-zar E za Varga, ki ga je njegov predpostavljeni neprenehoma mučil. Varga je napisal pritožbo na nadvojvoda Jožefa, a pismo se te mu ni dostavilo. Sedaj ie zahteval nadvojvoda nujnega poročila o zadevi.
Izumitev Čeha v Afriki. Ceh
Fr. Kašpar, ki biva v Tunisu v Afriki, je izumil hidrocikl (kolo ki teče po vodi), ki se je pri prvi p-oizkušnji izvrstno obnesel. Celi hidrocikl tehta 30 kg in prevozi razmerno v eni uri deset kilometrov dolgo pot. Izumitelj se je vozil po morju ob močnem vetru Občinstvo ga je sprejelo na obrežju z navdušenjem.
Avstrijski cesar baie odstopi vladne posle prestolonasledniku tako poroča “Ostdeutsehe Rundschau”. Namerava se prirediti ce satju veliko zahvalno izjavo, ker je bil mir ohranjen/ Ob tej prilik prevzame cesar naslov kralja Bos ne in Hercegovine. K oj na to bo pa -cesar odstopil vladne posle prestolonasledniku.
Vatikan kaže v zadnjem času bojevitost. Pri volitvi papeža sta imela- doslej vladarja dveh držav namreč Avstrije in Španije pra vieo veta, to se pravi, lahko sta ugovarjala izvolitvi takih kardi nalov, ki jima ne bi bila všeč kot papeža. Te pravice se je poslužil pri zadnjem konklavu avstrijsk cesar, ki je protestiral proti kan didaturi kardinala - Rampolle. —-Zdaj je papež odpravil to pravico Svet se zaradite.ga ne bo podrl.
Moderna selitev narodov. Jedna največjih selitev, kar jih pozna zgodovina, se vrši sedaj. Razni narodi velike Rusije se selijo Sibirijo. Lansko leto se je -naseli lo tam 500.000 ljudi j. Leta 1906 se je preselilo komaj 60.000 oseb. drugo leto pa že okoli 400.000. Vzročili so to selitev ruski vojaki ki so se bojevali proti Japoncem Ko so se vrnili domov, so raznesli vest. da je 'Sibirija lepa plodovita dežela, na kar j-e začelo veliko iz sel jeva nje- v njo.
Puljski prošt Zanetti v Argentini ji. Lani jo je kot smo svoje časno poročali, popihal pul.jsk: prošt in bivši italijanski državn poslanec, Adam Zanetti iz Pulj neznano kam. Po njegovem begu so prišli na sled raznim sleparijam, ki jih je izvršil ubegli prošt. Zadne dni pa je dobilo okrožno sodišče v Rovinju obvestilo, da Zanetti biva v Buenos Airesu v Argentinian Ker se nahaja Zanetti
pod policijskimi nadzorstvom, da ne more uteči, bo sodišče najbrže zahtevalo, da ga Argentinija izroči avstro-ogrskim oblastvom.
Nemce podpira ruska vlada, Poljake pa preganja. Po iniciativi poslanca Felkerzama so vložili poslanci iz haitijskih provinc v go-spodarstveni dumi predlog, naj se uredi vprašanje glede nemških šol. Po tem projektu se bodo smele nemške šole v baltiških pokrajinah snovati povsodi ter bodo imele tudi pravico izdajati veljavna državna spričevala v nemškem jeziku za vse predmete razen za ruski jezik. Ako se uvažu-je, da. ruska vlada brutalno zapira poljske šole. podpira pa snovanje nemških šol, potem se morajo pač vsakomur vsiliti dvomi o slovanski misiji Rusije.
Napaden sodnik. Y Moguneu na Nemškem je obsodil sodnik dva brata po 1 leto ječe. ker sta vlomila nek avtomat, in pokradla de-in blago. — Po razglasitvi sodbe zakriči eden izmed obtožencev : “Kako morete obsoditi mojega- brata, ki je umobokn!” ‘Na te besede plane umobolni na sodnika. ga pobije na tla. brat pa bližnjega stražnika, na kar pobegneta iz sobe. Ko so jih drug dan ujeli, sta- hlinila oba um o bolnost. kar jima je seveda pomagalo -e do prisilnega jopiča, kateri jih je kmalu ozdravil.
Preganjanje Čehov. Vlada je razpustila narodno-socialne mla-deniške organizacije, ki so štele 15.000 udov. Vrše se preiskave dan na‘dan. —- Vlada pravi, da se je tirala protiinilitaristična propaganda. — To propagando je našla policija v tem, da so se svoj čas v Bosanskem Brodu češki vojaki iz Mlade Boleslave branili iti v vozove za živino, ker je bil hud mraz.!
Če pride do procesa, utegne 'biti sličen onemu v Zagrebu.
Iz strahu osiveli. — Zgodovina pozna mnogo slučajev, v katerih so raznim osebam osiveli iz strahu. ali iz kakega drugega vzroka lasje in sicer hipoma. Marija An tonietta. francoska kraljica, je o-sivela v noči po naznanilu, da je obsojena na smrt. Jahn je osivel v starosti 28 let. ko je zvedel, da je izgubljena vojna ,pri Jeni. Dr. Mercin v Kolinu je osivel pri 17 letu iz žalosti ob izgubi svoje matere. Franc Ozanga. mladi nečak vojvode Mantuanskega je . osivel eni noči/ ker je -bil po krivici obdolžen zločina in vržen v ječo.
Oporoka vrle češke kmetice. — Bogata kmetica, vdova brez otrok in sorodnikov, gospa T. Milnero-va iz Veskova pri Znojmu na Češ-, kem je zapustila sledečo oporoko: Za dediča vsega svojega premoženja- v približni vrednosti 25.000 kron določam “Matico za oskrbovanje čeških srednjih šol”, katera ohranjuje češke otroke svojemu rodu. da se mu ne odtujijo. — Ker imajo pa ravno v Znojmu Čehi hudo borbo za obstanek narodno češkega življa, določam, kot zavedna Čehinja, kakršna 'hočem ostati do smrti, da porabi Matica moje premoženje za ustanovitev češke gimnazije ali realke v Znojnim. — Ta dar polagam kot navadna kmetica na žrtvenik svojega naroda, ter izražam željo, da bi me posnemali v tem še mnogi rodoljubi v prospeh našega naroda.”
Krvav boj z detektivi. Na velikonočno soboto so hoteli štirje detektivi v ¡stanovanju neke Ane Brožovske na Žižkovu v Boriv-oje-vi ulici v Pragi, aretirati člana internacionalne roparske družbe, Jindriba Bočfca. Komaj so detektivi vstopili v sobo in je njih vodja Binder zaklical: “V imenu zakona”. je že Boček, ki je bil skrit posteljo, odgovoril: “Jaz ti
za
dam zakon” ter je ustrelil iz Browningove pištole. Zadel je .de? tektiva Illadika v usta. Ta je bežal k bližnjemu zdravniku, a 150 korakov pred njegovim stanovanjem se je zgrudil brez zavesti. V tem je trajal boj dalje. Boček je streljal z velikansko naglico. Detektivi so se vrgli nanj in so odgovarjali z revolverji. Zadel je .Lukeša v spodnjo čeljust, Binderja smrtno nevarno v trebuh, P-et-i-1 e tv j a je pa ubil s strelom v usta. Končno je bil Boček. ki je petkrat ranjen, premagan, zvezan in odpeljan na sodišče. Njegove rane so take, da zdravniki ne upajo, da ostane živ.
Žrtev verskega babjeverstva.
Kmetski fant- J. Serafi iz Vag-oza na Ogrskem je postal blazen. Pobožne ženske v vasi, katere so bile tudi na, glasu, da znajo zdraviti, so očeta prepričale, da je sin ob-
seden od hudiča, katerega more le z razbeljenimi železom odgnati. Krnet v svoji verski blaznosti in premotenju od dozdevnih sveto-hlink res razbeli železno ploščo,, na katero posadi in dobro priveže svojega sina ter začne med glasno molitvijo vnažnic izganjati hudiča. — Hudič je res šel. odnesel pa je seveda tudi življenje nesrečnega mladeniča, kateri je med strašnimi mukami vsle-d groznih opeklin umrl. Grozen prizor, katerega so hotele ublažiti babnice z glasno molitvijo, nam 'kaže, kako globoko preslepljen je moral biti oče, da je verjel vpričo groznih bolečin in bolestnega krika svojega sina zatrjevanju žensk, da, mu bolečine provzroča le hudič, ki zapušča mladeniča, kateri bo po njegovem odhodu ne samo duševno popolnoma zdrav, marveč tudi opekline ne bodo vplivale nanj in bo vstal s plašče kot prerojen v sv. duhu. Tako daleč dovede verska blaznost in zagrizenost naivno ljudstvo s tako infaminim verskim hujskanjem.
Nasilstva proti Slovakom. Pri
volitvi v pazi riškem okraju je bil dne 5. t. m. izvoljen madžaronski kandidat dr. Ochaba proti Slovaku dr. Milanu Ivanki. Ivanka je dobil 636 glasov, Ochaba pa 969. Za. Madžara Ochabo so glasovali mrtvi, v Ameriko izseljeni in neprisotni pod varstvom 400 orožnikov/ Predsednik ene volilne komisije je bil dr. Ivanke osebni sovražnik, madžarski katoliški župni!; Chrenka, ki je načeloma odklanjal skoro vse one volile«., ki so hoteli dati svoj glas '.slovaškemu kandidatu. “Nepszava”, glasilo soc. demokratov na Ogrskem piše: “Vse občine so žandarji zasedli, kateri so dobili od političnega oblast v a povelje, da s puškinimi kopitom naženejo vsakega iz občine, ki razdajo letake proti 0-ehabi. Trije železniški delavci so razdajali madžarske letake, na katerih so bili našteti grehi koalicije proti ljudstvu ter se železniške uslužbence pozivalo, naj ne glasujejo ne za Ivanko ne za O ehabo. Orožniki so je prijeli in peljali pred političnega uradnika. Ta jih je sprejel z besedami:-Zakaj niste te lumpe ubili; ako še enkrat dobite take puntarje v roke, počite ga s kopitom po glavi, da pogine”. Ta dieni uradnik bode tožen, da je navajal orožnike k umoru —- toda pred ogrsko ju-stico so taki poštenjaki vedno nedolžni.
Koliko stanejo vojne. Rusko turška vojska v 1. 1877. ki je trajala 10 mesecev in 9 dni je -stala Rusijo 1300 milijonov kron. — Prusko-avstrijska vojna 1. 1866, ki je trajala >35 dni, je stala Prusijo 282 milijonov mark. Nernško-franooska vojna 1. 1870, ki je trajala 6 mesecev 9 dni je stala Francijo 14 milijard frankov in Nemčijo 1024 mil. mark. Južnoafriška vojna, ki je trajala 31 mesecev in 9 dni je stala Anglijo 4846 mil. kron. Rusko-japonska vojna 1. 1904—05 pa je stala Rusijo 3390 mil. in Japonsko 2860 mil. kron, to je povprečno na dan za- enega vojaka v Rusiji 6 K 10 v. in na Japonskem 2 K 50 v. — Na podlagi teh proračunov, ter vpošteva-je sedanje dragimjs-ke razmere se sme računati v slučaju vojne danes povprečno za vsakega vojaka 12 K na dan, ker hi stalo, v slučaju, da se oboroži 400.000 mož na dan 4 mil. 800.000 K toraj na mesec okroglo 149 mil. kron. Ako bi trajala torej vojna 3 mesece, kar pa je pri težkočah, katere so objavili v tem slučaju že vojaški strokovni listi, jako dvomljivo, bi znašali stroški okroglo 450 mil. kron ne vštevši eventualno zasedanje tuje zemlje, pokojnine ranjencem in vdovam padlih, kar se tudi lahko računa na najmanj 200 mil. kron. —Okroglo torej bi stala vojna milijardo kron..— To je res ogromna svata-, a vse bi se preneslo. da ni uničenih toliko tisoč človeških življenj. Ne številke, ne denar, ampak potoki krvi nam delajo vojno strašno.
Cenjenim rojakom na znanje!
V. J. Kulbellka, lastnik tvrdke “V. J. Kubelka & Co.” izdal je novo. za Slovence v Ameriki prepotrebno .Slovensko Angl. slovnico, Slovensko Angl. tolmač in Angl. Slov. slovar v tako popolni mieri/ kakonšne do sedaj Slovenci še nismo imeli.
Knjiga- v platno vezana stane samo $1.00.
Denar pošiljajte po Postal Money Order na
V. J. KUBELKA & CO.
9 Albany St., New York, N. Y,
IO
aaoiioAS svuo
K ŠKANDALOZNEMU “VELE-IZDAJNIŠKEMU” PROCESU V ZAGREBU.
Kdo-r sledi pazljivo poročilom o “ veleizdajniškeim” procesu v Zagrebu, vidi, 'kako se od strani sodnega dvora in državnega pravd-■ništva trudijo dobiti dokaze za veleizdajo ; vidi pa tudi, kako je ves 1 a trud zaman. V izpovedih obtožencev. pa sie zrcali užaljena dpša Srbov, ki so obtoženi veleizdaje zato,'ker so organizirali gospodarsko in politično svoje ljudstvo, ker so ljubili srbsko ime ter proslavljali že tako slovečo srbsko pesem, ker so hoteli biti na svoji zemlji svoji gospodarji!
<3 čim se obtožuje Srbe veleizdaje? Mari so se organizovali v čete, umri so si nabavili orožje, preskrbeli se s sredstvi, s katerimi se more doseči silovito odtrgali je celega dela monarhije? Ne! Obtožuje se jih z — veleizdajni-ško tendenco. —
Ali v čem se kaže ta veleizdaj-riiška tendenca?
, Poslušajte: v političnem in gospodarskem organizovanjiu naroda. Ali podrobneje: politiška izobrazba širokih slojev naroda je veleizdaja, poljedelska zadruga je veleizdaja; posojilnica .je veleizdaja ; Sokol je veleizdaja; časniki za odgojo in pouk nižjega ljudstva' so veleizdaja; politiška in gospodarska zborovanja so veleizdaja ; stik poslancev z volile! je veleizdaja; geslo Svoji k svojim! je veleizdaja.
V pravi konstitncionelni državi bi se pač smel vsak narod posluževati takih sredstev, da more varovati svojo eksistenco ter napredovati z duhom časa. Ali vse to se more v jednem samem trenutku pretvoriti v pravo veleizdaji). nevarno monarhiji in dinastiji. a-ko se mu da — vele izdaj niško tendenco.
Tako veleizdajniško tendenco pa je imogoče 'aplicirati bodisi v tem ali onem delo monarhije ter pri vsakem narodu : pri Hrvatih kakor pri Srbih, pri Cehih, pri Slovencih, pri Romunih, pri Slovakih. kajti vsi ti narodi so podvrženi močnejšim, ki imajo oblast v svojih rokah: Nemcem in Ma-djarom. Jedni in drugi izrabljajo državno oblast, da razširjajo svojo narodno premoč in hegemonijo z raznarodovanjem manjših in slabših narodov ter z materialnim eksploatiranjern istih.
Da se obdrže pri življenju majhni narodi, treba v prvi vrsti, da se organizirajo politiško in gospodarsko ter se tako vsposabljaju za borbo v življenju, da se morejo uspešno boriti, da ne propadejo. Politiške in gospodarske inštitucije morajo 'biti nam v prilog, najbrže pa niso všeč ne Nemcem ne Madjarom, ker prihajajo v navskrižje z njihovimi političnimi in gospodarskimi inštitucijami. To jie borba jedrnih, da prevladajo, drugih, da se ubranijo.
Vsak človek bi sodil, da je ta borba legitimna, svobodna, ali zagrebški proces iproti Srbom dokazuje, da se more vsa ta zakonita sredstva malih narodov v svrho samoobrambe proglasiti za vele-izdajniška, kakorhitro opazijo gospodujoči narodi, da ta sredstva ovirajo njihovo premoč ter jim odjemljejo gospo ds tv o. — Treba je le podtakniti malo tendence, pa se1 dobi pot, ki naj' bi vedla do uničenja vsega takega stremljenja manjših, ¡narodov.
Če ljubit (Slovan svoj rod goreče, če deluje za povzdigo tega rodu v narodnem smislu, pa se more tako narodno delovanje proglasiti za veleizdajo. V Avstro-Ogrski je vse mogoče. —• Škandalozna razprava v Zagrebu nam potrjuje to.
Kdor ima kaj srca v prsih, se zgraža nad krutimi početjem v Zagrebu, ki je tako škandalozno, da pušča za seboj na Avstro-Ogrski neizbrisljiv madež, tudi ako poseže mogočna roka vmes ter Tista vi razpravo.
Listi se škandalizujejo nad procesom. Citirajmo tu “Die Zeit”.
‘‘Die Zeit” piše:
“Prav politiške procese je treba voditi z največjo mirnostjo in objektivnostjo. Ali da v Zagrebu ni tako, opazujemo tudi iz daljave. Kak proces je to. ako državni pravdnih o dejstvenih dogodkih, ki da so se vršili v preiskovalnem postopanju, podaja apodiktične izjave, a ob enem zabranjuje braniteljem in tožencem vsako repliko :	a'ko se predsednik daija iz-
rabljati za pokornomrod.ie za pre-sezanja drž. pravdnika?! In krona vsemu: predsednik ne spušča le cele toče disciplinarnih kazni,
ampak izključa tudi vse obtožence za par dni od razprave 1!! Ali je to še evropsko sodno postopanje?!
Ta proces je škandal za vso monarhijo, sta vij a nas, pred inozemstvom v slabo luč in napravlja u-tis, kakor da se hoče ž njim naravnost opravičevati stremljenje ven iz državne zveze, v kateri so mogoče take stvari. In kaj pravi baron Aehrenthial k tej žalostni sodni — bunki ?!
Zagrebški toženci niso vendar nikaki roparji ali tatovi, ki se jih mora brezpogojno, preganjati. Njihovi pregrešiti so politične naravi, in ali se ima tak proces uvesti ali ne — to je pred vsem politično vprašanje. V Avstriji smo že davno prišli do tega, da se na to vprašanje odgovarja z ne!! Tudi pri nas je bilo političnih procesov v obilici, ali ravno s konservativnega državnega stališča interesov srno nabrali s takimi procesi jako žalostnih izkušenj. Ali se ogrska in skupna vlada nočeta okoristiti na skušnjah avstrijske vlade?
Položaj sedanjega časa napravlja jugoslovanstvo posebno važnim činiteljem, zato bi se morali izogibati vsemu, kar bi moglo večati razburjenje teh itak kaj razburljivih plemen. In to snecijelno. kar se tiče ¡Srbov —- saj vendar ne iščemo novih zapetljajev s 'Srbijo. ampak si želimo mirnega sosedstva'. Cernu izbrskovati stvari, ki morejo Srbstvo to- in onikraj meje spravljati v vedno nove emocijo? 1
Zagrebški proces, je bil , že za časa vojne nevarnosti brez smisla, danes, po vspostavljenju miru, je podvojeno nesmiseln. Zastonj zasledujemo kako kiriist, kako pametno politično svrho, ki naj bi se dosegla s tem. Bedasto je bilo, da se je sploh začelo s tern brez-«motrenim procesom.’’
“Soča”.
KRVNIKOVA GOSTIJA.
Vsakemu obsojencu, ko ji je krvniku izročen, mu pristojia po stanem običaju na dan predno- se prisiljeno poslovi od tega zakrpanega sveta, 'posebno izborna pojedina. (¡Se ve, če mu diši! Op. stavca.) V našimi prozaičnem času, kateri je povrh vsega še prav slabih živcev, se da malo kdaj več; kot kakšno opečeno meso z krompirjem, pol steklenice vina in pol ducata slabih smodila. Toda v ¡prejšnjih časih so bili radodar-nejši, in ubogi smrtni kandidat je imel tudi boljši tek. K temu so mu še ljudje, kteri so o kotu njega bili. kot čuvaji, streižaji in celo duhovniki, vrlo pomagali, vse dobre stvari, katere so bile na mizo prinesene, iz poti spravljati. To ,nazvidimo iz računa, fcterega je “Lachwirth” iv' Nurenbergu leta 1622 mestnemu svetu predložil. Nič man je kot 3 dni je živel hudodelec, — “Maleficperson” — expublico, to bi se reklo na javne stroške, v inajvečji razkošnosti. Brvi dam je 'bilo 6 funtov prašičeve pečenke, 4 funte telečjega hrbta, skledo solate z jajci, 6 žemelj lV-> bokala vina, kar je skupno stalo 2 goldinarja in 4 krajcarje. Drugi dan se je siromaku dalo: 2 kiakoši, eno skledo cvrtja, 6 ¡žemelj in ¡zopet 1% bokal vina. Račun tretjega dne, kot dan usmrtitve, je sledeči: Zjutraj cvrtje, pečene klobase in žemlje 45 krajcarjev ; z>a gospode duhovnike 1 bokal vina, 3*2 krajcarjev; lemome 24 krajcarjev', za vino kojega se: k vešalomi nese, 1 bokal, 32 krajcarjev. Zraven pridejo še jajca za obsojenca, hrana z,a ¡čuvaje pri njemu, (kateri stroški šo znašali ¡samo po 15 krajcarjev na- dan. kakor tudi razne kompetpcije za mojstra, rdečeiplajšča, krvnikovih hlapcev in za berač n ega. sodnika, kateri je bil pri usmrtitvi kot u-radna oseba, — Taka usmrtitev je ¡bila tedaj pri naših, prednikih draga “zabava” ■— katero so si pa vseeno pogostoma. privoščili.
Zobne krtače za krave.
¡Neki zdravnik v Los Angeles, Galiforniji po imenu Tanner, posvetil:	je zadme čase vso svojo
prakso v to, da. je pregledoval čeljusti kravam, ter iznašel da so ¡zobje, in čeljusti polne červičnih plodov. Ti ¡plodovi, pravi zdravnik, okužijo kravje mleko, katero potem uipliva raa raznovrstne bolezni pri otrobih. V svojem' članku v ’nekem Londonskem' časopi ,su priporoča naj bi se kravam zobje čistili dvakrat na dan, in u-veljavi naj se postava, s katero bi se maj to prisililo spolinovati. Ali naj pa tudi krave imajo glas pri
volitvah glede, nasvetovane postave, ali se jih naj le podvrže čiščenju brez zastopstva, o tem učeni doktor Tanner molči.
Brez dvoma bi bilo izvrstno, ko bi! kapitalisti .mogli tudi krave prisiliti, da bi na svojo lastno.čistost . bolj pazile. ‘Opominjati bi jih mogli na njih telečjo d'obo; 'da čistost je topa reč. Radovedni, smo tudi, bo li se primoralo farmarje čistiti svojim kravam zobe dvakrat na dan im ako me bo imelo to slab karakterističen ugled. In, ali ne bo potem, krava, ko jo bodo civilizirali tudi zahtevala boljše zobe, ščeti in okusnejši prašek za čist e nje zob. Bo li se zadovoljila s čiščenjem zob, ¡ali bo tudi zahtevala umivanje glave in st ¡rižev nje las? šli nasprotujemo vsaki postavi, ki ¡bi' spremenila svobodo-Ijubečega in neodvisnega farmarja v privatnega tajnika svoje krave. — Iz “¡Siuccess ¡Magazine.” — Da. da, časi se spreminjajo, in z nami vred1 tudi živina napreduje.
Vse se dobro konca.
Vse težkoče in neprilike, katere se mora prestati v našem življenju se kaj ¡kmalu pozabijo, ke-dar prestanemo iste ali če vidimo da se bliža srečni konec težav in muk. Mi pozabimo vse bolečine, muke in sitnosti nevarne bolezni, ko hitro zopet, ozdravimo — in vendar ko srno 'bolni in pobiti si mnogekrati želimo, da bi le že enkrat prišel ta srečni, dolgo pričakovani izid. Ker se pa večji del vseh bolezni prične s zgubo teka in živijienske moči, bi se moralo takoj zavaliti kako zelo dobro krepčilo kot je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To priporočljivo zdravilo napravi, da pridejo zopet prebavni organi do normalnega delovanja in ko hitro zopet ti prebavni organi počno normalno delovati, bol in težave zginejo in nova moč se zopet po vrne. Rabite to najboljše zdravilo v vseh slučajih nerednega pre ka vl ja n j a in tudi za slučaj pobitosti, za slučaj, da se ne počutite dobro, da ste utrujeni, bledi, ali če imate umazan jezik.
Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 61.6—©22 'S. Ashland A ve., Chicago, 111.
Si li želite prihraniti denar.
Ako pišete po brezplačni cenil vina, likerjev in žganja ter ,si iz njega izberete kar želite, si ne bodete prihranili le denarja pač pa bodete dobili tudi blago, dobro blago. ¡Mi me zahtevamo denarja v naprej od poštenih rojakov, tudi jamčimo za vse kar prodajamo. Lahko se prepričate ako pošljete po naročilo za skušnjo od slovanske veletrgovske hiše. The Tempo, Oo., Pilsen Stadion, Chicago, 111.
Spoštov&ni ravnatelj Dr. J. E.
Thompson,
342 W. 27. St., New York, N. Y.
Počutim se po rabljenju Vaših zdravil popolnoma zdrav in vesel, radi tega ¡se srčno zahvaljujem Vami, ker ste me rešili moje teške dolgotrajne bolezni, katera mi je pretila z gotovo rano smrtjo. Jaz Vas bodem priporočal vsakemu rojaku, ker vsak zamore uspešno pomoč dobiti za hitro ozdravljenje samo po Vašem nasvetu in u-spešnems zdravljenju.
Srčna Vam hvala za Vašo dobroto in iskreni pozdrav
Lucijan Dach,
Box 153, Glen vi He, Conn. March 23. 1909.
Vsak slovenski delavec mora citati svoje glasilo i t. j. “Glas Svobode!”
'Delavci na prostem'
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain* Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 ,2, let.
V vseh lekarnah, 25 Al ^in 50 centov, ali pa pri Tr izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St.,	New York.
lovensko Narodno Samostojno
Drnštvo N£
-Ni/*
V RAVENSDALE,WASH.
Ustanovljeno
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:	JOHN ARKO,
Ravensdale, -Wash.
Tajnik: CIRIL ERMENC,
Box 9, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: MIKE FERLICH,
Ravensdale, Wash.
Društvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtcnvn pri Frank Ludwig-u v prvem nadstropju
Za shranitev
Vaše zavarovalne police ter z eno besedo, za vse, vrednostne papirje, vzemite si v najem naš blagajniški predal, kateri vas zavaruje proti ognju in tatovom ter niti še en cent na dan ne stane oziroma samo $3.00 na lato. Banka je odprta od 9 ure dopoldne do 4 ure popoldne Ob sobotah do 1 ure popoldne in od 6 - 8 ure zvečer
ial Savings Bank
652 Blue Island Ave.
Govorimo: Nemško, češko in polsko.
Telefon: Canal 2300
Dr. Jan Oepelka
zdravnik
in OPERATER
izprašan na češki univerzi v Pragi, bivši c. kr. vojni zdravnik, s 20 letnimi izkušnjami v Europi in Ameriki; zdravi zajamčeno, vspešno in primeroma ceno- Zdravniške pomoči iska-joči rojaki Slovani naj se zaupljivo zglasijo
V THALIA HALL,
467 W. 18. in Aliport St.
JOSIP REMSKO
GOSTILNIČAR
163ReedSt., Milwaukee, Wis
se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpo-lago
KEGLJIŠČE in DVORANA
Angleščina brez učitelja
w w — w	www”www m m 1 m 11 m 11 v11
POZOR. SLOVENCI! I
Ï
Od 1. junija 1908 do 1. marca 1909 sem prodal zemlje za 92,760 tolarjev
PO NAVODILU:
Slovensko-Angleške Slovnice Slovensko - Angleškega Tolmača in Angleško-Slovenske-ga Slovarja.
Vse tri knjige v eni stane SAMO
$1.00
,in jo dobiš pri
V. J. Kubelka &Co.
9 Albany St.,
NEW YORK, N. Y.
Podpisani naznanjam
Slovencom in Hrvatom
da točim v svoji gCStilZTi
zraven Atlas pivovarne razven dobre Atlasove pive MAGNET tudi najboljša Californijska vina ter izvrstne rakije, in sicer na
680 BLUE ISLAND AVENUE
Nadalje postrežem s prostim mrzlem in gorkem prigriskom dopoldne in popoldne, a opoldne dajem izvrstno kosilo za 15c s kozarcem pive ali vina.
IG. F. HALLER, lastnik
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111.
54 Slovencev je tukaj naseljenih in vsakdo je dobil, kar je kupil.
Slovenci, ako hočete svoj dom, kupite zemljo v lepih krajih in po ceni. Pridite sem in oglejte si naše kraje. 4 Jaz ne prodajam lastno zemljo, ker je nimam, pač pa d zastopam 100.000 akrov zemljišča različnih posestnikov, od t katerih se neposredno kupi zemlja.	“
YTse posestne pravice Da razpolago, predno se en cent
plača.
Obdelane kmetije in gozd od 40—25,000 akrov skupaj. Plačilni pogoji najlažji.
F. GRAM, Naylor, Mo.,
Clan državnega naselniškega urada.
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
So, Centre Ave., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
POZOR ROJAKI!
Kdor kupuje uro ali drugo zlatnino, naj piše po lepo slikani slovenski cenik. Cene so zelo nizke, oziraje se na blago.
Dergance, Widetich & Co.
1622 Arapahoe St.,
DENVER, .	.	. COLORADO
B- 2133

ATLAS BREWING CO.
«luje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
| LAQER | MAGNET | GRANAT |
Razvaža pivo v steklenicah na vse kraje.
' Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Ne trpite radi sramožljivosti.
Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratk‘em času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo. Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni.
Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet
C. G. Fonček, že 22 let lekarnar
586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste.
Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav nikov se hitro in točno izvršujejo. V zalogi imamo tudi razne zelišča in korenine.
Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte
M. A. WEISSKOPF, M. D.
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1_3. ure popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6,—8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludue doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
0=
?0
Razkrinkan.
Črtica iz ameriškega življenja.
Spisal L. Mayer.
L	' '
Na skrajnem koncu vasi Fox-hill, tam kjer vodi pot v gozdove, kateri pokrivajo obrežje Dela-ware-reke, kot iztok Blue Ridge Mountains, stanovala je pred leti udova. Robothan z mjeiniin edinemu Benjairninoun ali Ben, kakor so ga okrajšeno nazi vali. ter ga 'bodemo tudi mi v naši povesti tako imenovali. Mati in sim sta la-stovala dobro in dolga prosto po-s .stvo, imela sta hlapca in deklo ter stala sta — kakor to pravimo
---dolino ali trdno.
Mati Robothanka, visoko v1 letih stoječa žena, je bila. kot za kmetico nenavadno obširna — tolsta. vrhu tega jo je reumatizem t rapil, kan je'povzročilo da je cele dmi pnsedala v stolu-gugalniku, v katerem je nogavice pletla in lažje šivalna dela dan na dan opravljala. Tem gi'benejisa je 'bila Eli-ca. dekla, katera je že celo vrsto let gospodinjstvo pri Robotha.no-vih opravljala, ter poznala vsak lijaka svojst va in staro viške običaje v rodbini, Ona je bila nemškega. rodu, odločna v govoru kakor ,i;di v dejanju, in od narave v /.urnamja.st i ne zanemarjena.
Nekega dne je sedela Klica pred kuhinjskimi durmi', ter krompir lu,pila in prep* vala vesele pesmi. Kar zapazi dolgo senco na tleh, in ko se ozre po vzroku sence, •stal je za njo dolgi Benjamin. Bern je (bil tenek kot fižolova prek la. imel je pred i viro-rumen kaste lase, mali okrogel obraz in nenavadno ilolg in zakrivljen nos, kateri se je malone z brado stikal. Bum Ro bot ban toraj ni mogel na njegovo lepoto pom osen biti in takisto se z mladostjo ne ponašati; kajti i mit 1 je svojih štirideset let na hrbtu.
Ker se še ni nikdar prigodilo, da 'bi bil on Klico pri delu tako pazljivo gledal, je mislilo dekle, uta zahteva svoje kosilo; torej mu reče:
“Krompir je droban, gospod Benjamin, vzame dokaj časa prodno se uialupi; toda kosilo bo pravočasno na mizo postavi j no.
“Yes, yes, yes,” je Ben odgovoril v njegovi sanjavi navadi. Piitero pa je ostal na mestu, kjer je stal. ter strmeče zrl v Klico, da ji je 'neugodno postajalo.
“Morebiti imate kakšno drugo opravilo zam,. gospod Benjamin ! Jaz lahko krompir na stran postavim. če mora to biti.”
“Jaz hočem s teboj govoriti. Ela : toda tvoje delo zamoreš nadaljevati. jaz se vsedem poleg tebe.”
Ben se je vsedel na pov zn jen bedenj in nadaljeval:
"•laz ti imam mnogo za povedal . Klica; toliko, da. ne vem kje in s kuni da bi pričel; -ter se bojim. da boš silno iznenadjen-a nad tem. kar ti 'bodem povedal.”
“Ta je pač las v zajtrku našel.’ Na vsaki način pa je moral kakšno nerodnost v mojem gospodin-stvu zaslediti. Da. ‘bi le že zadeva venkaj bila”, si je Etica mislila.
Med tem. ko je Ben trak njunega predpasnika v roke zel in se ga 'olkolo prsta ovil in zopet odvil. so ji prave misli na um prišle, ter je bila za na daljno pripravljena. češ. naj pride kar hoče. “Klica”, je komično pričel. “No. gospod Benjamin?” odvrne Eta.
“Dekle, ali ti ji* kedaj kdo povedat. kako ,si lepa?”
“Aha”, si je Klica mislila, “saj si vže t*u”. in mu navidezno zlovoljno zavrnila: “O ne. gospod Benjamin, kdo naj bi mi kaj tace-ga pravil.”
In vendar ji je in ek do mikaj sličnega že povedal, in še tisto jutro, ipa ne samo enkrat,
“Urn”, de Benjamin, “jaz to verujem toliko, kolikor sam hočem. Ali lepa si. Klica, zelo lepa. Ti imaš Lica kot rožia in jabolčni cvet. Pri vsi in tem si izvrstna gospodinja, in — in — za mene bi Lil čas, da se oženim. Ali ne misliš tudi ti tako. Klica?”
“O, gospod Benjamin, kaj se Vi brigate za moje minenjc. tudi če bi o tem iroislila. 'kar pa ni slučaj. Kaj gre to meni mar?”
“Kaj to tebe briga, Etica? Ravno tube -se to tiče, in nobenega dmzega. Jaz hočem1 tebe vzeti, dekle, tebe in nobeno drugo. No, le ne glodli mie tako osuplo. Premišljuj o tenT, Klica, in mi daj od-
govor danes zvečer. Čuješ, ti, Ela, danes zvečer.”
Nato je Ben vstal in se polagoma odstranil. Klica pa odločna kot vselej, je za njim zaklicala:
“Tako počakajte vendar, gospod Benjamin, jaz Vam dam odgovor takoj. Oseba v mojem položaju. ji ni potreba dolgo premišljati. ja.z sum namreč z Jack Ribičem zaročena. To pač zadevo konča. kaj ne gospod Benjamin?”
Ben Robothan se je obrnil. Njegovo lice je jeze žarelo, toda mirno je odgovoril:
O. jaz ne vem. Klica, ženske svoje misli cesto spremenijo, in tebi. ne bi 'bilo v zlo šteti; kajti, ko si se z mojim bla.pcum zaročila, nisi mogla vediti, da bodem jaz sam prišel in se tebi ponudil.”
“Hvala, gospod Benjamin”, odvrne Klica. “Jaz sicer ne bodem o tej prednosti govorila, toda Vaša snubitev je vseeno laskava zame.”
Ko sc je Ben zopet obrnil, da odide, je dekle še pripomnilo:
“Mogoče, gospod B njaniin. bo bolje da si drugo službo poiščem.”
“O ne, ne. Klica”, je hitro zavrnil Ben Robothan, “rajši pozabimo. kar je bilo tu med nama govorjeno. Moja mati te bi preveč pogrešala, če bi odišla, in kar pa mene zadene — tako ne bom olo nič proti temu imel, ako ti ko j jutri Jack Ribiča- vzameš. Vidva lahko skupno m,a farani ostaneta — ti in Jack Ribič. Jaz bodem stanovanje nad Mavom za vaji lepo urediti pustil, da bodeta zraven lahko lastno gospodarstvo imela. Ja, tako bo najbolje. Klica,”
Ko je Ben Robothan po tih besedah odšel, gledala je Ela za njim vse v drugi luči. kot pred par trenolki. Sicer ji ni nič žalega storil; toda tako velikodušnega in dobrega si ga ni nikdar mislila. Morabitd 'tudi ni ‘bila njegova snubitev toli resna : gotovo jo je nameraval samo skušati. S takimi misli se je dekle tolažilo, ter konečno na. to več mislila ni. Niti njeni zaročenec Jack Ribič, ni ničesar o tem zvedel, čeprav s+a vsaki večer skupno sedela pod cvetočim drevjem na vrtu in se pomenkovala o bližnji svatbi. A prekmalu je Klica morala zvedi-ti, da je ini na tem ,svetit čiste ljuba vne sreče, in sla ravno tam. kjer solne- najčistejše sije, je senca najtemnejša.
ir.
Nekega jutra bila je Klica ne-raihlo iz spanja zbujena, akoramrn je vselej, odkar je bila pri Robotka no vi h v službi, vstajala brez. da bi jo bilo potreba buditi, ter svoj posel opravljala, V njeno še večje začudenje stala je njena stara revmatična gospodinja pred posteljo in' tarnala za žive in mrtve.
“Ela. Ela. vstani dekle! To noč se je moralo nekaj groznega zgoditi. Okno pri vežnih vratih je vlomljeno in moj sin v njegovi sobi zaprt. On ne da. odgovora, kolikor ga tudi kličemo. Moj bog. jaz mislim, da so bili vlomilci tu.”
Klica je bila z enim skokom iz postelje, naglo «e oblekla ter tekla po stopnica k navzdol. Ona je žalibog vse našla, kakor ji je stara gospodinja pravila, V veži so ležali kosi ra izb ¡tetra okna. in Ben .i' bil zaklenjen. Klica je bila po durih, a odgovora ni bilo.
Obeh žensk se je polotila grozna. slutnja. Med tem ko se je starka v gugalnik vrgla In tarnajoč roke nad glavo sklepala, je Klica hitela v hlev. da pokliče Jack Ribiča. Toda tudi tega ni mogla zbuditi, Potem je poklicala bližnje sosede.
Ko so nrihiteli sosedje, so naj-prvo v Benovo spalnico vlomili, našli so tega na pol slečenega na tleh ležati. Mrtev ni bil: ali v'“"’1 solike. kateri je napolnjeval sobo. je brzo vstopivše prepričal, da so vlomilci ne srečneža onrotili in potem v sobi zlobno gospodarili. Proti požaru varna blagajna, katera je tik postelje stala, bila je na stežaj odprta in velika množina vrednostnih papirjev je ležalo razmetanih po tleh. Ključa od sna]ničnih vrat ni bilo najti nikjer. tatovi so ga morali, potem ko so Bena zaklenili, seboj odnesti.
Ko je sveži zrak sobo prepihal, prišel je Benjamin kmalu k zavesti. On je pripovedoval, da se je napad zv rini, ko je bil že na pol slečem. Zločinca — bil jp samo jedem. — on mi spoznal, ker je bil zakrinkan, in Ben je prehitro zavest zgubil. Potem ko je Ben papirje pobral in blagajno pregledal, je zatrjeval da mm mi nič
i i
manj kot p:'t tisoč dolarjev ukradenih. •
Med tem, ko je šel Benjamin Robothan s sosedi proti hlevom, slišala ga.je Klica reci:
“Jaz som silno v skrbeh za Jack Ribiča. Pipam, da se ni nič žalega siromaku prigodilo!”
Dekletu se je strahu skoraj vtrip srca ustavil; 'kajti š le sedaj ji je prišlo na misel, da se on tudi njenemu klicu ni odzval. Če bi Ibil pa clo umerjen ! Toda, žai ki more še huje priti. Poročilo, katero so vračajoči se sosedje prinesli, otrpuelo ji je kri. ‘Sobo Jack Ribiča, so prazno in izpraznjeno našli, ¡Moral .j 1 v noči svoje stvari pospraviti in pobegniti. Ta skrivna in neutemeljena poslovitev 'v zvezi z pomočmim roparskim vlomom, moralo je povsem sum zbuditi, da ni mikdo drugi storilec. kot Jack Ribič, in da je on svojega gospodarja oropal.
Med te.m ko so sosedje neovrgljivo v Jack Ribiču vlomilca vid-li, ‘bil je oropani sam. kateri je o krivdi svojega hlapca dvomil in .se odločno za njega potegoval,
“•Jaz ne morem verjeti”, je rekel Benjamin Robothan, “v resnici, meni noče to v glavo iti. Jack, je bil pošten in prid: in dečko — ne in ne, ni za verjeti, in jaz to ne verujem”.
Klici so italke besede dobro storile; saj je tudi ona bila o nekrivdi njenega ljubega prepričana, a-keoprav se je spominjala, da sc je on zadnje dni prav nekam čudno vedel. Tudi je bila zavzeta, da se ni od nje poslovil. Ali ni morabiti imel svoje poštene vzrok; k temu? Morabiti je na kakšen način izvedel za ljiubavno ponudbo svojega krušnega gospodarja in se radi tega skrivoma odstranil, da se izogne javnega spotika. Njene zvestobi je ja moral biti zagotovljen, in kmalu bo kako sporočilo od njega dobila. S tem se je dekle pomirilo.
Benjamin Robothan je detektivom naročil, skrivnost nočnega vlomu zasledovati in razjasniti; in leti so konečno prišli s poročilom, da je brezdvomno. Jack Ribič v Xe\vyoi'š'kl pisarni vozni listek kupil veljaven za neki evropski parnik, k o ji je dan potem odplul.
Če prav to sporočilo trdno vero Klice ni moglo popolnoma omajati. tako je druga okolnost. katera se je v tistem času zasledila, k temu pripomogla. Ona sama je namreč našla sled stopinj v premočenih tleh. kateri je vodil od hleva do vlomljenega okna : in v eni teh je tičal neki čevelj. Noč je bila temna in deževna in vlomilec ga je moral na njegovem begu zgubiti. Elh-a j čevelj poznala predobro: bil je lastnina njenega zaročenca. Potem je moral vendar Jack biti storilec.
Dekle je bilo preveč odkrito i:-poštene narave, da bi bilo najdbo prikrilo. Sedaj se j: pa tudi njeno srce uprlo proti njemu, katerega je odkritosrčno ljubila, koji je pa zaradi ničemurnega dobička volje hudodelstvo doprinesel in jo s tam od sebe pahnil. Kako dober in plemenit sc ji je. zdel nasprotno Benjamin Robothan. Ko mu je čevelj pokazala in s solzami v očeh priznala, da sedaj tud. ona Jack Ribiča za krivega spozna. odvrnil ji je Ben tolaži ji vo :
"Bodi mirna Klica, mi bodemo zadevo pustili počivaifi navzlic temu da so neovrgljivi dokazi doprinesem. Ako se more Jack sam s be pomiriti zaradi njegovega či-ha. tako naj to stori, jaz nm odpuščam. Raji denar zgubim, kakor da bi bilo tvoje srce še bolj užaljeno v sled preganjanja tvojega zaročenca.”
“O”, odvrne Klica, “ker je Jack tako 'malopriden bil. nimam ž njim nikakoršnega posla več.’
, To je bilo njeno pošteno mnenje. Nijedne besedice ni prišlo več iz njenih ust. ne o Jacku, ne o celi stvari. To se je zgodilo toliko manije, ker je stara Robothanka ----zaradi vznemirjenja :—
opresno zbolela in dekle je bilo z nje postrežbo toliko vpiosleno. da ni imelo časa na kaj druzega misliti.
Ko je čez nekoliko dni starka za večno oči zatisnila, bile so njene poslednje besede k Klici:
“Moje dete”, je rekla, “jaz se mirno ločim od tega sveta, ako vem. da ti Benjamina ne boš zapustila ----.”
Dekle je umirajoči molče roko podala, in na (to je ženica Robotkom mirno izaspala, spanje večno-
SVOBODA!
(Nadaljevanje na 12. strani.)
Svoboda! Miljani otrok pod 13 letom v tovarnah za bombaževim-in drugih delavnicah ječi pod jarmom velikega trusta. Miljoni o-trok brez potrebne izobrazbe rabijo dan na dan v lesnih zadušlih ■predilnicah, po deset do dvanajst ur na dan in miljoni in miljoni o-trok morajo služiti vsakdanji kruh za se in svoje stariše. ker o-tvolje delo je ceneje kot odraščen delavec. O, Svoboda! In ti miljoni otrok, trgajo miljonom odra-ščenih delavcev vsakdanji kruh, med tem ko morajo miljoni odra-šeenih delavee.v. sposobnih za delo. pohajkovati po vogalih raznih tovarn iskajoč dela.
Svoboda! Miljoni mladenk zvene v predilnicah., za šivalnimi stioji. v pralnicah. In te mladenke, okradene one svobode, ki bi ji morala vživati vsaka mladenka, od koje se pričakuje, da postane vstvariteljica človeštva, pusti svoje inoči, svojo krasoto in zdravje v predilnicah in drugih podjetjih Ona mora! O Svoboda! In človeštvo naj potem pričakuje, da bo ta zvenela roža. če že prej ne usahne, kedaj prinesla dobro seme za nadaljni obstoj ciovečan-stva ?
Svoboda! Glej miljoni mladeničev bistrega uma se mučijo po tovarnah. v plavžih, topilnicah, in v rovih. Glej, kako ti miljoni robot» nikov vene pod pripekajočim pritiskom nenasitega mamona. Vidiš, ta le mladenič, skl j; čem, poliv, onemogel, bled. ravro ta mladenič, ko bi se mu dala svoboda uka in izobrazbe, ko bi se mu dala le priložnost do kaj vzvišenej-šega:	ohranil bi novemu rodu
vzvišene jši sad. ohranil bi sebe. Pa. O. Svoboda! Potrt je, bled, upal in prava predpodoba rešiteljice smrti. Ali naj potem člove-čanstvo pričakuje, da bo iz tak-' kreature ustvarjeni rod močnejši, čilejši, bistroumnejši in bolj vnet za vzvišene stvari ?!
Svoboda! ¡Mati, žena! Ti stvarnica, kako tudi tebe muči in trapi neusmiljeni mamen! Tudi tebi ne prizanaša! Od ranega jutra do poznega večera sediš sključena za šivalnim strojem, da pomoreš k dohodkom družine. O kako te je ..škoda. in. kako je ,škoda tvojega sadu. katerega rodiš samo da ti ga požrešni mamón ukrade, ko hitro se na dan ¡prikaže.. In poglej tvoj rod! Moč. katero si potrebovala za njega si dala mamón u. ko >i, skl učena sedela pri šivalnem stroju.!
Svoboda! Miljone mož se peha po zemlji za dtlotm! Da delati hočejo. da prežive svoje drage! Ali Svoboda ! Njih otroci delajo za rije. Njih otroci rede onega, ki bi moral skrbeti za nje. ki bi moral ¡ i ih rediti in skrbeti za njih izobrazbo. Narobe sveti Oče. krušni oč . ki bi rad delal in služil ne dobi dela. kor delodajalec nm bi moral nekoliko več plačati kot pa njegovemu otroku, in otrok, ki se hi ra do val otroške svobode. kqt biser v šolnčnem žarku, otrok, k; je vstvarien da uživa svobodo izobrazbe in uka je prikrajšan vse-ga tega. On mora delati, da preživi sebe ih svoje stariše.!
Svoboda! Svoboda! Svoboda!
Glej tam v temi zdihuje miljene in miljone ljudi, otrok, žena in mož pod verskim jarmom teme! ¡Miljone ljudi ječi pod navalom verskega fanatizma. — Svoboda! —* Ne! Hudičeve verige se ovijajo okoli teh fanatikov in mamón — verski glavar — privijuje vijak. da izipreša zadnjo kapljo človeškega obstanka iz te na vero priklenjene, nerazsodne mase! O Svoboda ! — Še ne — toda kmalu !
Preljuba Svoboda! Iz med toliko miljonov in miljonov zasužne-nega človečanstva dvignila se je pest ljudi, ki vihti 'bič, oklepa verige in pritiska vijak sužnosti. To so svobodni kapitalisti. Ti-poznajo svobodo. Zakon je v njihovih rokah; pravice, usmiljenja ne poznajo. S človeškim življenjem se igrajo kakor mačka ,z miišeni. Kaj jim mar za nežno bitje, kaj jim mar, kako sprešajo zadnjo kapljo krvi iz človeštva, samo da jo dobe. Oni imajo svobodo, ker si so jo pridobili od nerazsodne uñase. In ta delavska masa ječi pod bremenom! modernega suženstva že tisočletja).
Toda Svoboda! Blišči se! Iz
jasne ipoljane prihaja luč. In ni ga biča. ni je verige in ni je sile. ki bi jo zavrnila, ker ta luč je sila svobode.
A. H. S.
fTj.
ib
1 JO	C		
</)	>		
1	rt		
J*	N		
>(//	. v—.		
<D	C	• v—	
>U	>u	JžC,	
	LC	L-	
>(S)	n: L-	CD C	
• ’—b	b/)	C	
(D C	O 4—»	<	
-c o		>	
B			
• >	cn		
rt	c		
Z	rt >		
	589 West 1818 St,
	nasproti
r.Fotograf	(!. S. A. dvorane
Na čepu vedno
PIVO
najbolje
vrste
dobro vino in izvrstna žganja
v gostilni Narodne Dvorane
585=587 S. Centre Ave. M.Šanjek&M. Hans, last.
Shajališče skoraj vsih hrvatskih in slovenskih društev.
Brezplačni prigrizek Biljar
Unijske smodke
BRATOM SLOVENCEM IN HRVATOM
naznanjam, da imam na prodaj izvrstna, dobra in naravna črna in bela vina po 35ct. galona, s posodo vred. Manjših naročil od 50 galon ne sprejmem. Z naročilom se pošlje polovico denarja napred in druga polovica se plača pri sprejemu vina. Vsak naročnik voznino sam plača. Prosim, da vsaki naročnik pošlje natančni naslov kam nai vina pošljem. Za večja naročila kakor Car load, se pismeno za cene zmenimo.
Za obila naročila se priporoča posestnik vinogradov
Frank Stefanich,
R. F. No. 7	Box 8f,	FRESNO, CAL.
JTaštedilnik
z visoko polico,delan iz vlitega železa z niklnstimi okraski. Vreden $30.00 Garantiran za $19.95 na lahko izplačilo
po en dolar na teden
JOS. KR A L
417-419-421-423 W. 18th St., Chicago, 111.
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
>
►
►
F. J. Skala Sc Co.
Česko-Slovanska Banka
318-320-322 zap. 18- ulica, Chicago.
Zastopstvo plovnih družb:	Bremen, Hamburg, Rotterdam, Antwer-
pen, Havre, Liverpool in Southampton.
Javni notarijat:	Izdeljujejo vse uradne listine in uredujejo vse de-
narne zadeve v stari domovini.
Nadzorujejo in izterjavajo denar in sprejemajo hranilne vloge od drugih bank.
Udajo v najem blagajnične predale, narejene po najnovejšem sistemu, varne proti vlomu in požaru, za shranjevati denar, vrednostne papirje in dragocenosti. Najemščinapredala začelo leto samo $3.oo
(Nadaljevanje iz 11. Strani.)
sti. Se vq, Elica ni znala, talko bi željo umirajoče izpolnila. A prišel ji je Bern šara prostosrčno nasproti ter rekel :
‘"Ti veš Elica, da jaz koga potrebuj ea», kteri bo hišo oskrboval; toda ni je osebe na svetu, katera bi mi Ibila ljulbša kot ti'. Edino ena pot je, kako amoreš materi dano besedo izpolniti, in to je to, da mene vzameš. Ali se1 moreš sedaj k temu odločiti, Ela?”
Dekletu so drvite razne misli po glavi. Eliea se je spomnila, kako mirno je Ben njeni odklon slpre-- jel, ter ni svoje obnašanje napitim ujej niti n ajanan je spremenil. kako zlobno se je nasprotno Jack obnesel, in kako plemenito «e je ta, od njega oropani mož, naprara njemiu izkazal. Ali more biti na svetu še kakšen plemenitejši človek, kateri bi odkritosrč-•nejše ž njo mislil, kot 'Ben Robothan ? Ali ni vže Jack Ribiča popustila? Kaj ji iziatoranjuje temu plemenitemu njeni “da” dati? I« ona je rekla : Da!
Javna zaroka je ¡sledila takoj po pogrebu matere. Ljudje niso bili iznenadeni nad tem; to je bilo ja čisto naravno, dia Ben ni mogel sam gospodinjstvo voditi in takisto ni mogel z deklo domovati, brez da bi se sosedje, spotikali. Marsiklteri' »e je c'l o na tihem veselil, da bo vzorno dekle zaradi nezvestobe Jack Ribiča, tako kanalu odškodovano; in da je ravno Ben Robot lian tisti, kateri je zapuščeno nevesto svojega, zločin-s'kewa, hlapca «a svojo soprogo izvolil. bil je mnogim dokaz plemenitosti starikavega samca.'
Bilo je samoumevno, da svato-vánje vsletT obstoječih razmer se ni'moglo dolgo odkladati; in tako se je Ikoj pričelo s pripravljan-jenu za ženitovanje, katero bi se imelo še tisti teden izvršiti. Benjaminu se je izvanredno mudilo, med tem, ko se je Eliea pod učinki spominov vedno huje borila, kolikor bolj set je bližala odločilna ura.
Na predvečer svatov®,njskega dneva, sedela je pod napol odcvetelo jablano, kjer je marsiklte-ro uiro z Jack Ribičem presedela med presrečnim pogovorom' o bodočnosti,. Nakrat, se je drevo zganilo in ploha osušenega cvetja se
je vsula na dekle. Ko Elica, kviš-,-ko pogleda, gl e dela je v obličje Jack Ribiča,- kateri je ob dteibio Sloneč, strme pred se zrl. Dekle si je mislilo, da. sain.ja in se je šele polenil uverila o dejstvu, ko je Jack pričel govoriti.
“Elica”, ju pričel polagoma in mirno, “jaz sem dolgo pot storil, da- te še enkrat vidim in s teboj govorim!. Jaz ne ibd bil prišel, če ne bi bil zviedel, kaj se je tukaj prigodilo. Ti ¡moraš vsaj ¡znati, da jaz nisem ne vlomilec in ne tat. Si li ti verjela, da sem kriv?” Elica. prikima žalostno z glavo, ter odvrne:
“Jaiz som pač morala to verovati. Zakaj si pa pobegnil brez e-ne besedice? Ali se tako zaročenko pusti na cedilu?”
Jack ji je mirno gledal v oči: “Ti si -obljubo prelomila — ti E-li-e-a — in me jazi.”
“Jack”, zakliče dekle, “k,aj govoriš tu -za eno norost? Jaiz tebe ne razumem. ’ ’
“Toliko boljše”, odvrne Jack, “sem jaz Ben Roibothana razumel. On je bil nesramen dovolj, meni osebno povedati,, da si mu obljubo 'dala. se z njim poročiti, in s tem moji pravici do tebe tkoinec naredila. Potem mi je porogljivo moj, tebi podarjeni prstan vrgel ter pristavil, da je bolje, -da jaz takoj Foxhiill, ali vsaj njegovo farmo o-staviim, ker bi bilo tebi — kakor si moram sam misliti — n ep rije 1-rio, mene dalje 'srečavati.”
“Prstan”, zakliče Elica vznemirjeno, “od katerega prstana govoriš, Jack? Tu sem pogledi, a-ko ti misliš zaročni prstan -kojega svm o-d tebe dobila, jaz ga sicer od časa dogodka ne nosim na prstu. toda ga cenim še vedno dovolj. da ga, nosim skrivaj na mojih prsih: kajti jaiž sem te vedme odkritosrčno ljubila. Oh, da je moralo tako priti!” Na to je br-zo cct vratu odvila svileni trak, ¡n,a kterim je (bil prstan pritrjen.
Jack jie presenečeno -oči odprl, ter gledali strme na jamstvo ljubezni.
“¡O. .kako nesramno se je mene goljufalo!” je zaklical, in potem izvlekel iz žepa prstan kojega mu ie Ben vrnil, ter ga nrimerjal k onemu kteroga je Eliea v roki i-mela.. Olba prstana sta si bila jedrnata, kot jajce, jajcu.
“Za boga,” je sedaj osuplo de-
kle zau.pilo, “je li mogoče takšno hinavstvo ? ’ ’
“Sedaj poslušaj dalje”, nadaljuje Jack. “Ko sem jaz ¡prstan videl, nisem mogel druzega, kot Benjaminu verjeti, Soseb.no, ko sem vaji večkrat zaupno skupaj videl.Tako sem njemu rekel: Well gospod Ro,bo,than, alko stvar tako stoji, je bolje, da pojdem takoj, Popolnoma, kakor jaz za pravo smatram, je on odvrnil; ¡po zajtrku bode on tz menoj -obračunal. Po zajtrku je prišel zopet k njeni v stanovanje nad hlevom', mi izplačal 'zaslužek, in jaz sem še tisto noč odšel, šel sem in šel, tako daleč dokler so me hotele noge nositi. V Buffalo sem čital v nekem starem časniku o- vlomu na farmi Benjamina Robo than v Foxhillu, in ker sem! bil jaz v poročilu kot namišljeni vlomilec imenovan, sem se takoj vrnil ie podal na pot semkaj nazaj, da s>e pred teboj in uredi Ben Robothamom opravičim.”
“Ali čevlji, Jack — tvoji čevlji ! Eden od tistih se je našel ne daleč od vlomljenega okna, in sled tvojih Stopinj je bil videti od hleva do stanovanja.”
“Bog naj zna, kakšna okolnost v tem tiči,” je zdihnil Jack. “Ko senr jaz moje stvari skupaj spravljat, ¡nisem mogel čevljev nikjer najti. 'Toda, saj ti mi tako ue veruješ, Elica,” je pripomnil žalostno.
Elica je bila v-sled- pojasnila, katerega je Jack o njegovih čevljih dal, silno pretresena. Posebne -.misli so jo prešinile.
“Jaiz ti verujem, Jack, ti ubogi Jack,” reče ona. Midva sva oba grozovito goljufana. Ne poiskusi ničesar k tvojemu ©pričevanju storiti, temveč prepusti meni sedaj to, da resnico na dan spravim. Sedaj šemi ¡zopet tvoja, kakor sem pop-red bila in bodem za vedno tvoja ostala. Pojdi tja in ko resnico na svitlo spravim, te bodem znala najti. Sliši, 'karkoli si bodi. ne -daj se premotiti, temveč čakaj potrpežljivo Jack. dokler mojo nalogo dovršim. Bog nam pomagaj.”
Potem1 sta se ljubeča razšla in Elica se je ¡povrnila v svoje razmerje k Ben Robothan« nazaj, brez da bi bila z besedico ali pa z obnašanjem svoje drugačno mišljenje razodela.
Prihodnji večer je bilo vi-diti hišo Ben Robot liana sijajno razsvetljeno. Mnogo številno gostov je ibilo ¡zbranih, da 'prisostvujejo poroki, katera .bi se imela ta večer vršiti. Župnik je stal za mizo, na kteri sti goreli dve voščeni sveči, z odprto knjigo v roki. Ženin je že stal pred njim in vsi povabljenci bo zrli pričakujoč na vrata, skozi ktera bi imela nevesta vstopiti.
Sedaj se duri oUpro in Elica vstopi. Ali, 'kaj je to? Ona ni o-pravljena kot nevesta, marveč ima na sebi vsakdanjo obleko — batnnasto krilo in beli predpasnik — ter pod pazduho -držeč neki zavitek.
Brez da ¡bi se bila za- povabljence zmenila, šla je .naravnost pred župnika in Benjamina, položila zavoj na mizo poleg gorečih sveč ter njenega ženina sledeče nagovorila :
“Benjamin Robothan, do gotovega časa, še do včerajšnjega dne, sem te smatrala za dobrega in pridnega moža, koji je bil mojega čislanja vreden. Toda v tem trenutku v,cim jaz, dia si ti lopov, da je ni kreature na svetu, katera bi tebe na ¡podlosti prekosila. Mojo ljubezen jaz tebi nisem mogla dati. moje spoštovanje pa si zaigral. Tako. sedaj je med na.mia vse končano.”
Tu je Elica za trenutek umolknila, kakor da bi odgovor pričakovala. Strmenje povabljencev si zamoremo misliti, tod.a nikdo se 'ni upal, besede «pregovoriti. Tudi Benjamin je molčal. Dekle v svoji sveti jezi. kvišku speta pred trpo-kieiimi svečami, bila je vi-diti, kot od boga. poslani maščevalni an-gelj. Ker ni bila svečana tihota motena, je Eliea nadaljevala:
“In sedaj naj slišijo vsi navzoči. zakaj da te takšne podlosti obtožujem, Naj-prvO' si ti mojega 'zaročenca Jaek Ribiča ogoljufal, ker si ga ti s sleparskim prstanom overil, da se-mi se mu jaz izneverila, ter zvestobo prelomila in se tebi vdala-; potem si ti ubogega irHidemea kot tata. in vlomilca proglasil, da bi bil maji za vedno razdvojil. Ali ti. Benjamin Robothan. +i sam si (bil vlomilec, ne pa Jack Ribič. Ti si njenim -čevlje u-kradcl, si- sam v njih od hlevov do hiše šel in si najdeni čevelj v blatu tičati puisjtil, da bi krivda si-
romaka tem verojetnejša bila. Ti sam si okno vlomil, si blagajno odprl, papirje razmetal in solbo s kislino napolnil, da bi se svet o tvoji nedolžnosti prepričal.”
“To ,si je vse .Jack Ribič izmislil, da bi se pri tebi opral,” je za--u.pi-1 Ben, kteri je do sedaj tresoč se na vsem životu, ¡molče poslušal.
“Molči podlež!” jie Elica zavrnila. “Sramuj se tvoje laži v navzočnosti moža, koji bdijo besedo -oznamije. Imej tudi dokaze, ker drugače nočeš.”
Elica je razvila zavoj ter n,a mizo razprostrla pred očmi vsih navzočih sledeče predmete: čevelj, par o.ne.mu. koji se je v 'blatu našel, steklarski nož, eno steklenico, v ¡boji je bil kislec. ključe k ¡stanovanju nad hlevom, k Benovi sobi ter k družinski sobi.
“Tako,” reče dekle, to- vse sem našla v tvoji spalnici skrito, Benjamin Robothan. Kdo bi bil pač mislil na tako hinavščino, ko si se ti pobožnega, tvojemu sovražniku odpuščajočega kristjana hlinil. Toda bog zaničuje take zavija.čni-ke kako rš e n si ‘ti. Jaz sem ubogo dekle, toda bog me jo smatral-mnogo predobro zate in jaz se mu zahvaljujem za to. Žal mi je edino za tvojo dobro mater, kltera je morala v sl o d tega v grob. — In sedaj. imejte se dobro gospod Benjamin. Jaz pojdem k -Jack Ribiču, kateri k ¡sreči še ni v Evropo odpotoval. Siromašen mladenič po-trebuje mojo postrežbo bolj kot Vi.”
St-oprav je Elica zapustila sobo-. Ko je odšla, pogledal je Benjamin zaporedoma svoje goste; toda. nikjer ni našel uteho, temveč čital je raz vsakega obraza zaničevanje, katero je zaslužil.
Z n-eipopisljivo obupanem obrazom šel je v stransko sobo ter duri za seboj zaklenil. Ko ie bilo čez nekaj minut- slišati strel, bili so prepričani, da se je Benjamin R<V bothan sam izročil večnemu sodniku. Družba jie presunjena zapustila hišo, v ktero so pred malo čašam vstopili, da 'bi veseli ženito-vanji prisostovali.
Zopet jle od tedaj mnogo let minulo, Jaek in, Elica živita, kot srečna ¡zakonska dvojica v bližnjem selu, Farma- Robothanova je o;pu-s-tešena in hiša stoji prazna. Nihče noče v nji stanovati, ker se je med rn bivat! voiii v Fosil¡11.« govori-
ca raznesla, da v -njej duh starega samica straši in svoje burke uganja, ter trdi se še, da po noči med dvanajsto in eno uro v Jack Rib-čevih čevljih med hlevom in -hišo sem ter tja hoditi mora. Srečno pot!
Malo po malo.
“'-Say Jim, ti si poznal starega Petra, zamorca, ki je enkrat delal pri meni?” Je vprašal Finnegan cigar agent positajonačelnika, za-jedno po-davši mu zaboj zahtevanih cigar, “perfect os”.
“Da, gotovo; toda že dolgo ga nisem videl.”
“In ga najbrže ne boš videl več razven, ako bodeš šel tam kamor ' je šel on.”
“O, ali nas je zapustil in šel stran ? ’ ’
“Da, odšel je nocoj; z drugo besedo, umiri je. Ravno, ko sem nameraval iti -doli v mesto stopila je Petrova žena pred vrata in mi naznanila da Peter umira, ter le po meni vprašu je.”
“Si li šel in ga videl?”
“Da, šel sem, in stari revež je bil zlo potolažen ko me je zagledal prihajati.”
“Kaj neki ti je povedal?”
“Well, to pa je glavna stvar te špasi. Kradel je, že zadne dve leti premog iz moje zakladnice brez da bi jaz to opazil in sedaj se je hotel spovedati pred.no se poslovi. Najbolj se mi res čudno zdi to, da -nisem- jaz v teku dveh let pogrešal premoga, mogoče pa da sem se temu tudi že privadil, in tako nisem tudi nikogar zamogel sumničiti. Povedal mi je, da je jemal le malo ¡po malo, in to moral je biti vzrok, da ga-tudi nisem pogrešal.”
“Veš li o čemur sem ravnokar razmišljal?” Je vprašal postajo-vodja.
“O čemu?”
“To, da nisi pogrešal premoga. ker ga je Peter jemal le malo no malo. Ravno tako se god-i z delavstvom v tej ljudovladi, tudi o-ni ne pogrešajo svobode, ki jim ie zakonitim potom ja,metna. ker jim jo kapitalisti kradejo malo no malo. Li razumeš sedaj?”
^Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga sam producira.

č m



J,





m
Gotovo OZDRAVI IFN.IF
Ko je vaše zdravje oslabelo, se počutite bolni, in ko kdo v vaši družini rabi zanesljivo zdravilo zoper kako navadno bolezen --- GOTOVO OZDRAVLJENJE prineso, ako se časno rabijo
SEVEROVA DRUŽINSKA ZDRAVILA
To so najboljša, najzanesljivejša, najvarneja in najboljdelujoča zdravila. Matere jih imajo vedno pri roki za vsakdanjo rabo. Posebno spomladi so ta zdravila priporočljiva. Ko rabite ZDRAVILO, VZEMITE SEVEROVO IN ZADOVOLJNI BODETE.
je 33 vrst Severovih zdravil, ki so ljudstvu na razpolago. Prostor je premal, da bi vsa opisali.
Omenimo le siete:
SEVEROV KRIČISTILEC (Blood Purifier). Zanesljiv in priporočila vredni lek, čistilec krvi in krepčilo. Krepča slabotne ter zdravi vse kožne nerede. Cena Sl.00.	SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA (Balzam for Lungs) je najbolj varno in najzanesljivejše zdravilo zoper kašelj in prehlad. Najboljše zoper vse notranje bolezni. Cena 25 in 50 centov.	SEVEROVO ZDRAVILO ZA OBISTI IN JETRA (Kidney and Liver Remedy) je zanesljiv preparat zoper hrbtobol in vse nerede obisti in jeter. Urejuje, pozicijo sestava. Cena 50c in Sl.00	SEVEROV ŽELODČNI GRENČEC (Stomach Bitters) je dober lek za okus. Popravi vse nerede v želodcu ter je zanesljiva tonika za starce. Cena 50c in $1.00	SEVEROVI PRAŠKI ZOPER GLAVOBOL IN NEVRALGIJO (Wafers for Headache and Neuralgia) odstranijo glavobol v kratkem času. So zanesljivi in.delujoči. Tisoči in tisočeri hvalijo njih zdravilno moč. Cena 25c
SEVEROVO KOŽNO MILO 'Medicated Skin Soap) je najboljše milo za britje, za matere po otroškem kopanju. Dela kožo gladko in mehko, odstrani prišče. Najboljše milo po britju. Cena 25c.	SEVEROV ŽIVLJENJSKI BALZAM (Balzam of Life) je vrednostna tonika za slabotne in nežne ljudi. Varno zdravilo za kronično zabasa-nost. Cena 25 j n 50 centov	SEVEROV ANTISEPSOL se lahko rabi od zvunaj in znofraj. Dobro je za izpiranje grla in zoper vse bolezni v grlu. Posebno dobro za pevce in govornike. Cena 50c in $1.00	SEVEROVO OLJE SV. GOTHAR-DA i St. Gothard’s Oilj je najboljše mazilo Vedno zanesljivo in delujoče. Poskusite ga prihodnjič zoper hrbtobol, otekline, rane itd. Cena 50c	ROJAKI pokusite katerokoli izmed tu navedenih zdravil in prepričali se bodete, da so v resnici najboljša. 1
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, la.
wv


Vprašaj svojega lekarnika za Severov Almanah ali pa pišite nam Tam najdete navodilo kako ozdravite to ali ono bolezen s pomočjo Severovih zdravil
Ko zahtevate Severova Zdravila, pazite, da dobite kar zahtevate. Ne jemljite ponaredkov.
Prodajejo se v vseh lekarnah.
Zdravniški nasvet damo zastonj