dsb хМјепЈе LETNIK 24 ŽIRI, APRIL 1986 položaj na tržišču ZDA Kakovost in roki so pogoj za uspeh Zda so največje tržišče prodajo smučarske Opreme na svetu, hkrati najbolj konkurenčno, je naš položaj na j tržišču glede primer-|3ve z našimi konkurenti ober odraz našega polo-na svetovnem trgu. y[Gdi marca sem obiskal . in sicer sejem smu-^rske opreme v Las Ve-psu, največji tovrstni se-Д v ZDA,ter našo firmo ^'Pina Sports Corporati-Na potovanju sem J^Gl priložnost dobiti do-°'j informacij, ki pona-.%ajo naš položaj na tr-'Scu smučarske obutve. pretekla zima je bila v za prodajo smučar- 2Da opreme sorazmerno jSodna. Večina ZDA je ugodne snežne raz-in s tem dobro sezo-k dobri prodaji pa je J 'spevalo tudi dejstvo, p se gospodarstvo ZDA nekajletni recesiji . Padanju) sedaj Y ' —OCUC&J POC&SI ^ Penja. Zato je bila рго-Ja smučarske opreme v I '"žerjavi s preteklimi v *• o 1 *-i 8ovi rahlem porastu, tr- p. yci pa so sezono zaklju-^ I z razmeroma nizkimi tj '°gami. To velja tudi za Alpina Sports, ki . ^ konec sezone na zalo-precej manj obutve kot ђ P''®teklih letih in je od nabavljeno obutev o^aj v celoti razprodala. Tekaški čevlji Kar zadeva tekaške čevlje, je dokaj podobna splošni oceni situacije na trgu. Prodaja naših tekaških čevljev v pretekli sezoni je bila dobra. Reklamacije so v približno takih okvirih kot prejšnja leta, večina reklamacij je zaradi odlepljenja podplatov. Odstotek sicer ni velik, vendar pa tudi ob tej priliki opozarjam, na to, da je potrebno zelo natančno opravljati vse delovne faze na lepljenju podplatov. Drugih večjih problemov s kvaliteto naše tekaške obutve ni bilo. Kolekcijo za naslednjo sezono smo pripravili dokaj pravočasno in kvalitetno. Še vedno se prodaja precej obutve s 75 mm podplati, dobro je sprejet tudi sistem NNN (new nordic norm), katerega smo letos prvič ponudili trgu. Sistem je doživel veliko popularizacijo in nedvomno smo s tem sistemom v borbi s konkurenco dobili orodje, s katerim bomo v prihodnjih sezonah bistveno močnejši na področju prodaje tekaških čevljev. Prodaja control syste-ma pa bo v bodoče zanimiva predvsem še v cenejših modelih, ker je vez control systema precej cenejša od vezi NNN. Ob 27. aprilu, dnevu OF in delavskem prazniku iskreno čestitamo Ocena prodaje tekaških čevljev bi lahko bila: na ameriškem trgu smo dokaj močni in če bomo za prihodnjo zimo izdobavili kakovostno obutev pravočasno in hkrati pripravili dobro kolekcijo, imamo vse možnosti ohraniti dober položaj tudi v bodoče. Pancerji: Na žalost je letos stanje na področju pancerjev na ameriškem trgu bistveno slabše kot na področju tekaških čevljev. Prvi vzrok so reklamacije. V pretekli zimi smo imeli veliko več reklamacij kot običajno, in sicer trganje spojlerjev pri čevljih z vstopom zadaj, trganje notranjih čevljev v petnem delu, pokanje spojlerjev pri zarezi zadaj in še nekaj drugih pomanjkljivosti. Z novo kolekcijo smo kasnili, nekateri modeli pa so bili nedodelani, kar posebej velja za modele z brizganim notranjim čevljem. Prva serija teh modelov je bila preozka, kasneje smo čevlje razširili, vendar petni del še vedno ni bil dovolj dobro oblikovan. Kot posledica vseh teh težav je tik pred sejmom v Las Vegasu sledila odločitev, da moramo te modele tudi za prihodnjo sezono izdelovati s klasičnimi (šivanimi) notranjimi čevlji. Vse navedene težave prav gotovo niso prispevale k boljši prodaji, ampak obratno; tako lahko pričakujemo za letošnje leto v ZDA nekoliko manjša naročila pancerjev. Hkrati seveda že pripravljamo kolekcijo za leto 1987, in pomembno je, da bo le-ta ustrezna in (Nadaljevanje na 2. strani) SEJEM PRILOŽNOST ZA PRIMERJAVO 2e pred zaključkom po-slovodske konference smo ugotovili, da za ustrezno kolekcijo manjkajo športni čevlji pri ženski nizki obutvi za mlade. Po zaključku naročil za sezono jesen-zi-ma 1986/87 na Bledu, smo se odpravili na ogled sejma usnja in obutve v Beograd. Na sejmu je razstavljalo veliko jugoslovanskih proizvajalcev modne obutve in usnjenih izdelkov. Zelo velik poudarek je na modni športni obutvi, izdelani iz laka. Tudi naša naloga je bila dopolniti kolekcijo z izdelavo skupine športne obutve za mlade, ki smo jo tudi našli. Veliko modelov na sejmu je razstavljenih samo za sejemske namene, ki pa se jih kasneje v prodaji ne dobi. Na obiskovalca sejma v Beogradu so dober vtis napravile tudi modne revije, ki jih je vedno več, tako pri proizvajalcih obutve, kakor tudi pri proizvajalcih oblačil. Po ogledu sejma je komisija za izbiro kolekcije jesen-zima 1986/87 ugotovila, da smo izbrali prave modele, saj se po naši oceni naša kolekcija lahko primerja, tako po kvaliteti, kakor tudi po izgledu z ostalimi proizvajalci obutve. Obiski sejmov so za nas zelo pomembni, saj si na sejmih ogledamo izdelke naše konkurence in s tem primerjamo vrednost naših izdelkov na tržišču. Bojan KONČAN DOGOVnRjnmO M -DOGOVORIH ffflO SE Izvoljeni novi Delavski svet TOZD Proizvodnja Olga KAVCiC (660) Bernard JESENKO (611) Rado PODOBNIK (631) Andreja GROŠEU (612) Metka PETROVClC (613) Cecilija BOGATAJ (623) Renata PIVK (623) Branko LESKOVEC (616) Franc MUR (617) Mitar PERIC (617) Romana PADOVAC (626) Marinko BOŽIČ (626) Janko RUPNIK (641) Milan TRCEK (624) Mirko BURJEK (651) Branka POLJANSEK (635) Janez PETERNEU (634) Anton PODOBNIK (601) Vojko POLJANEC (642) Ivanka PETERNEU (614) Irma MOHORIC (615) Milka DEBEUAK (615) Marija KOREN (633) Dušan RUDOLF (633) Cilka NOVAK (625) Delavski svet TOZD Proizvodnja Ob rob sklepom delavskih svetov Delegati novoizvoljenih delavskih svetov so se 31. marca in 1. aprila 1986 sestali na prvih rednih sejah. Najprej so na vseh delavskih svetih izvolili predsednika in na- r- mestnika, ki so: TOZD Proizvodnja, predsednik Janko Rupnik, namestnik Bernard Jesenko, TOZD Prodaja, predsednik Ivo Likar, namestnica Vida Balantič, DSSS predsednik Adolf Kri- Kakovost in roki so pogoj za uspeh (Nadaljevanje s 1. strani) pravočasno pripravljena. Za leto 1987 naj bi dodatno k sedanji kolekciji razvili nov model v dveh izvedbah, v višjem cenovnem razredu. Osnova razvoja bo model SCORPIO, le da je potrebno odpraviti celo vrsto pomanjkljivosti. Dejstvo, da gre za modele v višjem cenovnem razredu, je za tržišče ZDA zelo pomembno, saj se v ZDA 50 % pancerjev proda v zgornjem, srednjem in višjem cenovnem razredu. Tudi mi kot proizvajalci zaslužimo v zgornjem cenovnem razredu bistveno bolje, kot v nižjem cenovnem razredu. Seveda pa mora biti izdelek, katerega naj bi prodajali po visokih cenah, brezhiben. Položaj na področju pancerjev v bodoče seveda lahko popravimo, toda le na tak način, da bomo letos izdelali čevlje res kvalitetno in jih pravočasno poslali. Z odgovornimi delavci na smučarskem programu smo ana- lizirali vse obravnavane probleme in se dogovorili, kako jih reševati. Prepričan sem, da se vsi zavedajo resnosti problema in da bo vsak na svojem področju storil kar je največ mogoče, da položaj izboljšamo. Omenim naj še, da je firma Alpina Sports Corporation poslovno leto 1985 zaključila s pozitivnim rezultatom. Menim, da je v sedanjem položaju predvsem od nas odvisno, če bo tako tudi v letu 1986. Pri obravnavi ugotovljenih težav so vsi delavci razvoja in proizvodnje pokazali veliko pripravljenost. Pripravljenost in trdo delo pa je v tem trenutku za Alpino nujno. Nikakor se ne smemo sprijazniti s tem, da bi začeli izgubljati že pridobljen položaj na tržišču in da bi znova postali tretjerazredni proizvajalec. Ce hočemo z našimi izdelki zaslužiti denar, ki nam bo omogočil boljše življenje, morajo biti naši izdelki med najboljšimi na svetovnem trgu. Taki pa bodo le, če jih bomo razvili, natančno izdelali in pravočasno poslali. Tomaž Košir žnar, namestnica Jana Erznož-nik in Delovne organizacije: predsednik Gregorij Pustovrh, namestnik Leopold Gabrijel. Vodja splošno-organizacijske-ga sektorja je seznanil delegate s poslovnikom o delu delavskih svetov, njihovimi pravicami in obveznostmi. Nadalje so vsi delavski sveti obravnavali in sprejeli dogovor o temeljih družbenega plana občine Škof j a Loka in Samoupravne sporazume o temeljih planov SIS za obdobje 1986—1990. V javno razpravo so posredovali spremembe poslovnika o delu komisije za delitev sredstev sklada skupne porabe — splošni del od 4. aprila do 19. aprila 1986. Sprejeli so predloge delitve regresa za leto 1986, ki se v načinu razdelitve ne razlikuje od prejšnjega leta, le da so zneski povečani za približno 100 %. Tako znaša povprečje na delavca 19.422.-din. Sprejme se predlog sprememb Pravilnika o izdatkih za prehrano delavcev, ki so materialni stroški v predloženi vsebini, prav tako so potrdili prednostno listo prosilcev za družbena najemna stanovanja. Potrjeni so bili rezultati delnih zborov delavcev in sprejeto poslovno poročilo za leto 1985 ter predlog delitve dohodka in čistega dohodka za leto 1985. Delavski svet TOZD Proizvodnja je obravnaval in sprejel še spremembe in dopolnitve razvida del in nalog, kot jih predlaga komisija za delitev sredstev za OD, obravnaval in potrdil popravek (rebalans) plana za mesec marec in sprejel plan za mesec april. Delavkama Sabini Eisele in Rozaliji Rupnik se na podlagi 116. člena Pravilnika o delovnih razmerjih v TOZD Proizvodnja odobri odsotnost z dela, zaradi udeležbe na zvezni mladinski delovni akciji Đerdap 86, z nado' mestilom OD za čas od 7. 7. do 3' 8. 1986. Sprejeti so bili še samoupr®' vni sporazumi o ustanovitvi ob' činskih SIS družbenih dejavnosti občine Ajdovščina in sprejf' predlog o načinu sofinanciranj® dejavnosti KS, v katerih živij" delavci Alpine. Samoupravne sporazume o te* meljih plana za srednjeročno obdobje KS, bo obravnaval i" sprejemal delavski svet. Sprej®' ti so že bili sporazumi KS Rovt^ Col, Ledine, Črni vrh in Podkra); Prošnje za pomoč pri gradnJ' krajevne infrastrukture, ki objektivnih razlogov ne bodo mogli predložiti samoupravnega sporazuma o temeljih planov, bo obravnavala komisija za delit®^ sredstev sklada skupne porab® — splošni del. , Zgornja meja odobrenih sredstev za leto 1986 je 3 % od bruto OD delavcev, ki živijo v posam®" zni krajevni skupnosti. Odobrena sredstva bodo KS prejema'® po dogovoru v skladu s potreba; mi KS in trenutnimi finančni"^ možnostmi Alpine. Delavski svet DELOVNE ORGANIZACIJE je obravnaval poročilo glavneg® direktorja o obisku v ZDA, sP''®' jel samoupravni sporazum^ ustanovitvi območne SIS za promet Kranj, imenoval projeK tni svet in opredelil njegove stojnosti. Sprejel je še sklep, da se visi na odškodnine za trajno in P" polno izgubo delovne sposobno s ti in 100 % telesno okvaro, ki J določata 8. in 9. člena Pravilnik o odškodninskih odgovornos"^ uskladi s porastom OD na zap^ slenega v gospodarstvu, usklao s porastom OD na zaposlenega gospodarstvu SRS za leto 19" ' Tako določena odškodnina zna ša 3.302.508.—din. A. K. DOGOVnRjnmO Si -DOGOVORIH ШО fC 1 r Л »■ samoupravni organi Delavski svet TOZD Prodaja Za predsednika DS TOZD Proizvodnja je bil izvoljen Janko Rupnik O Delavski svet TOZD Prodaja Vida BALANTIČ (701) Ivo LIKAR (Titovo Velenje) Andrej POTOČNIK (Kranj) Drago CETOJEVIĆ (Zagreb II) Stanko KNEŽEVIC (Rijeka) Mirko RIBIČ (Varaždin) Pero RACA (Travnik) Josip KASAIĆ (Niš) Slavica VEUKOVIĆ (Beograd II) Za predsednika delavskega sveta TOZD Prodaja je bil izvoljen Ivo Likar, poslovodja prodajalne v Velenju Delavski svet delovne organizacije delavski svet DSSS Erznožnik (403) 'adeja CEFARIN (400) jelena DOLENC (202) 2?arta MLINAR (201) yanc MLAKAR (302) ^dolf KRIŽNAR (501) }yan JERMAN (504) "•■ago GROŠELJ (304) "oroteja VELKAVERH (101) Marija KASTELEC (201) Anton CADEŽ (101) Majda ERŽEN {401) Franc KOGOVSEK (612) Jože NOVAK (612) Darinka DEMŠAR (623) Antonija PODOBNIK (623) Stanislava PODOBNIK (623) Hilda PECELIN (616) Janez KOKEIJ (617) Leopold GABRIJEL (641) Nada BOGATAJ (635) Marjetka CUK (633) Gregorij PUSTOVRH (615) Stane TUŠAR (Ljubljana IV.) Žarko COLIĆ (Valjevo) Marjan JEREB (702) Adolf Križnar je predsednik delavskega sveta DSSS Gregorij Pustovrh je bil ponovno izvoljen za predsednika DS DO DOGOYflRJfimO SC -DOGOYORIII SfflO St 13. marca izvoljeni tudi naši delegati v ZZD OS in skupščine SIS 13. marca smo volili delegate za zbor združenega dela občinske skupščine. Skupna posebna delegacija za stanovanjsko skupnost Raj ko ŠUBIC - TOZD Proizvodnja 640 Alojzija JEREB — TOZD Proizvodnja 626 Anton ŽIBERT - TOZD Proizvodnja 640 Vital JUSTIN - TOZD Prodaja Peter KOSMAČ — DSSS 502 Jana ERZNOŽNIK - DSSS 403 Hermina CANKAR — DSSS 201 Skupna posebna delegacija za zdravstveno skupnost Franja PIŠUAR - TOZD Proizvodnja 635 Boris MOHORIČ - TOZD Proizvodnja 642 Bernarda ZAJC — TOZD Proizvodnja 623 Zinka TREVEN - TOZD Prodaja 701 Marija KASTELEC - DSSS 201 Frančiška PETERNEL - DSSS 403 Anica STANOVNIK - DSSS 502 Skupna združena delegacija otroškega varstva, socialnega skrbstva skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Darinka ČADEŽ — TOZD Proizvodnja 623 Anton ŠINK — TOZD Proizvodnja 617 KOMISIJE: Samoupravna delavska kontrola TOZD Proizvodnja: Marija BAČNAR (623) Rado GANTAR (635) Vinko KUNC (612) Miran MEGLIČ (616) Rudi TRČEK (626) Zofija VOLJČ (623) Stoj an ŽAKEIJ (650) TOZD Prodaja: Sonja CENČEK (Jesenice) Janez KAVČIČ (Škof j a Loka II) Ivanka LIKAR (Titovo Velenje) Marija LIKAR (701) Anica LIPIČ (Murska Sobota) Komisija samoupravne delavske kontrole delovna skupnost skupnih služb: Robert BOGATAJ (302) Jana KAVČIČ (402) Rudi KRVINA (101) Anica KRISTAN (201) Franc ZALAR (504) Disciplinska komisija TOZD Proizvodnja: Boris MOHORIČ (642) - Predsednik Roman BERČIČ (651) — namestnik predsednika Silva KOBAL (633) Ernest MLAKAR (617) TOZD Prodaja: Alojz BRATKOVIČ (Murska Sobota) Stjepan NOVOSELAC (Zagreb I) Delovna skupnost skupnih služb: Olivera JEREB (201) Milena LUKANCIČ (502) Zunanji člani: Mitja STERLE (Alpetour Škof j a Loka) Tina UŠENIČNIK (Kroj Škof j a Loka) Vladimir PIVK — TOZD Proizvodnja 660 Rudolf POUANŠEK - TOZD Proizvodnja 626 Romana PADOVAC - TOZD Proizvodnja 626 Miran ŽAKELJ - TOZD Proizvodnja 631 Vanja POLJANŠEK - TOZD Proizvodnja 635 Romana TAVČAR — TOZD Proizvodnja 660 Helena KRŽIŠNIK - TOZD Prodaja Nada JEREB - DSSS 201 Tatjana DOLENC - DSSS 101 Anica GOVEKAR - DSSS 302 Marjeta MOŽINA - DSSS 201 Skupna združena delegacija skupnosti za zaposlovanje, izobraževanje in raziskovanje Anton GORJUP - TOZD Proizvodnja 601 Franc KRANJC - TOZD Proizvodnja 621 Franc OBLAK — TOZD Proizvodnja 626 Vinko PODOBNIK - TOZD Proizvodnja 617 Hilda PECELIN - TOZD Proizvodnja 616 Hilda PIPAN - TOZD Proizvodnja 623 Tomaž DOLENC - TOZD Proizvodnja 641 Anica MLINAR - TOZD Proizvodnja 613 Igor BAČNAR — TOZD Prodaja Irma DOLENEC - DSSS 201 Zoran KOPAČ - DSSS 101 Ivo PIVK - DSSS 304 Karla KRIŽNAR - DSSS 201 Združena delegacija kulturne in telesnokulturne skupnosti Anton NAGLIČ - TOZD Proizvodnja 626 IZVOLJENI DELEGATI ZA ZBOR združenega DEIJV: TOZD PROIZVODNJA oddelek Zdravko PIŠUAR 61? Janez MLINAR 6l6 Milan MRAVLJE 626 Marijan BOGATAJ бП Boris PECELIN 601 Silva MALOVASiC 613 Damjan JEREB 641 Francka KAVCiC 613 Jože NOVAK 612 Albin JESENKO 61? Vincencij BOGATAJ 615 Ciril STANONIK 6П Alojz MODIC 617 Stanislav SEMiC 65« Albin SlFRAR 621 Vanda JEREB 624 Darka ŽAKEU ^ Stoj an ŽAKELJ — TOZD Proizvodnja 650 Milan KOPAČ - TOZD Proizvodnja 624 , Irma Sink - TOZD proizvodnja 623 „ Ciril ERZNOŽNIK - TOZ^^ Proizvodnja 626 Jože PROSEN - TOZD Proizvodnja 614 Alfonz ZAJEC - TOZD Proizvodnja 600 Roman ŽUST - TOZD Proizvodnja 651 Marija ALIČ — TOZD Prodaja Anuška KAVČIČ - DSSS 201 Drago GROŠELJ — DSSS 304 Anton ČADEŽ - DSSS 101 Srečko KAVČIČ - DSSS 304 Aktualni intervju Sindikat po kongresu Janko Rupnik, predsednik konference osnovnih organizacij Zveze sindikatov Alpine je bil naš delegat na 11. kongres^ zveze sindikatov Slovenije Cankarjevem domu v Ljubijo" ' Delo-življenje: Kakšni so tvoji vtisi s kongr® sa? Janko RUPNIK: . Moram reči, da smo deleg® čutili, da je to res pomemben oo godek. Ta občutek zagnanosti J bilo čutiti na vsakem koraku-Prevladovalo je mnenje, da y Ija razpravljati odprto, odlocn in kritično. Tako je tudi bilo. Delo-življenje: Kako pa je bilo delo kongresa organizirano? Janko Rupnik: Mislim, da je bila organizacij zelo dobra. Kongres se je začel plenarno sejo, kasneje pa sin delali v treh komisijah, v kater KAKO UfTYIIRinmO Vedno kaj novega Čeprav poslovodske konference, ki so dvakrat letno, potekajo praktično po ustaljenem redu, pozoren opazovalec PPazi marsikaj zanimivega. Uvodna beseda direktorja tozda, izčrpna razprava glavnega direktorja, poročila vodje oddelka za dokup in vodje programa lahke obutve, predstavitev kolekcije lahke obutve z našima domačima manekenkama, predstavitev športne kolekcije, naročanje po skupinah ... To bi že lahko bilo v grobem tisto, kar se je tokrat dogajalo na Bledu. Toda kot da bi bili nekako zadovoljni, tako s kolekcijo, prodajo, kot tudi z osebnimi dohodki; razprava je bila tokrat dosti skromnejša kot ponavadi. še največ govora je bilo o tem, kako v prihodnje pripravljati kolekcijo lahke obutve, ki je bila v zadnjih treh letih praktično izdelana »doma« in dobro prodajna. Očitno so kadrovske težave na prvem mestu (iz tovarne odhaja dosedanji vodja programa in koordinator skupine, ki je kolekci-10 pripravljala) na eni strani, na drugi strani pa bo treba doseči 'esnejše in skladnejše sodelova-•^је z razvojem, ker je le v Umskem delu moč pričakovati do-Ore rezultate. Ker, kot že rečeno, posebne razprave ni bilo, sem povabil nekaj poslovodij, da za naš časnik Povedo kaj več najprej o kolek-^'ji lahke obutve, potem pa še o Športni. . Poslovodja iz Niša Josip Kasa- 'n Sarajeva Mahmud Lekič za kolekcijo lahke obutve JJ^enila, da je dobra, boljša kot doslej in da obeta dobro prodajo. , Poslovodkinja Marija Nedelj-kov iz Novega Sada in Nevenka Koprivica iz Kragujevca sta bili I kritični. Menili sta, da v ko-'ekciji manjkajo nizke gležnjari-z visoko peto. Prav tako manjka več vzorcev v pastelnih barvah. Pogrešajo tudi vzorce iz laka in vzorce za mlajše kupce. Ivan Capuder: Kljub temu, da je bilo veliko težav pri pripravi kolekcije, mislim, da smo uspeli. Poznamo tudi pripombe, ki so pogosto tudi utemeljene. Nekaj vzorcev na konferenci pa še niti nismo mogli predstaviti. Kar manjka, bomo dopolnili. Sicer pa moramo razrešiti ponudbo, čeprav bomo s tem večali zaloge. Vendar smo z zalogami že na meji, ko se nam lahko zgodi, da bi lahko slabše prodajali, če bi s tem pretiravali. Silva Pivk: Kolekcijo za lahko obutev pripravljamo doma. Priprave tečejo, od analize prodaje preko ugotavljanja modnih teženj v svetu, zlasti v Italiji. Mi poskušamo te težnje uskladiti z jugoslovanskim okusom, možnostmi in željam potrošnika. Kaže, da uspevamo. Konferenca je torej za nami. Naročila so zbrana, pričakovanja vseh so velika. V skupno vrečo uspehov pa lahko vsak vsaj nekaj tudi prispeva: z dobrim delom, nič manj z dobrim sodelovanjem. Torej, vsak nekaj dobrega in pravočasno — to je tudi važno. N. P. bili razporejeni že pred ■kongresom. Delo-življenje: Katera vprašanja pa so bila ®3bolj poudarjena? Janko RUPNIK: Govorilo se je največ o proble-delavca in vlogi sindikata P""' reševanju le-teh. . Vztrajati pri odpravljanju te-av; kako iz položaja v katerega "10 zašli; lastno znanje kot po-za dobro delo; to je le nekaj ®2nih misli, ki so bile pogosto Poudarjene. Dclo-življenje: .. Kako se bo sindikat lotil svo-nalog v Alpini? Janko Rupnik: J Mnogo težav lahko odpravimo g ®'Ožnim delom, tudi v povezavi strokovnimi službami. Paziti da ne bo prišlo do pre-bet- socialnih razlik. Poskr-И bo treba tudi, da bodo posa-o deli (oddelki, obrati) imeli . "bre pogoje za delo, da bo pro-'^vodnja lepo tekla. Tudi ocene poslovodij iz prodajaln, kjer prodajajo športno obutev so bile za- nimive. Franc Derič, Mežica: S kolekcijo sem zadovoljen in če bo dostava ustrezna, bomo lahko tudi dobro prodajali. Breda Mikec, Šentvid: V naši prodajalni prodajamo smučarsko obutev šele, ko le ta zmanjka v mestu. Sicer pa mislim, da bi morali imeti na razpolago obutev za otroke, do številke 30, opustiti pa bi morali puste barve in slabe kombinacije. Uporabiti živahne barve in lak. Janez Kavčič, Skofja Loka II: Pancerji so v redu. Opažam standardne rešitve, vprašanje je kako bo s pancerjem z vstopom zadaj in vlitim notranjim čevljem. Mislim, da bi morali imeti tudi ustrezno reklamo in poskrbeti za servisiranje. Kar zadeva apreski obutev, je kolekcija slaba. Mirko Ribic, Varaždin: Kar zadeva smučarske čevlje nimam pripomb. V kolekciji bi sicer morale prevladovati žive barve.* Za apreski moram pritrditi, da r^^nimamo prave izbire, kar je nepravilno, saj ta obutev lahko predstavlja dober izkupiček. Jožica Brus, Jesenice: Glede športne obutve nimam posebnih pripomb. Pri ostali obutvi pa bomo morali biti bolj pozorni, da bomo res ustregli potrošnikom, saj so ti postali zahtevni. Beatrika Poklic, Kranj: Res premalo pomislimo na potrebe potrošnikov. Pomisliti kaže na vzorce, barve, višino in obliko peta in tudi kupno moč potrošnikov. Ce strnem: ti in še drugi odgovori so si včasih nasprotujoči po posameznih željah. Toda eno je nesporno — delamo zato, da zaslužimo; naš cilj pa mora biti obutev prodati. / Kakovost je naloga, na katero ne smemo pozabiti nikjer in nikoli. Delo-življenje: Kaj pa na področju samoupravljanja? Janko RUPNIK: Poudarek bo na delu samoupravnih delovnih skupin, ki imajo svoje delegate v delavskih svetih in kjer bo tudi sindikat moral odigrati pomembno vlogo. V teh skupinah se delavci res lahko pogovorijo, zato je nujno treba razvijati njihovo delo. Pomembno je tudi delo osnovnih organizacij, zlasti v dislociranih obratih, kjer je sedaj sindikat povsod ustrezno organiziran. Pospešiti bo treba tudi delo komisij pri izvršnem odboru konference OO, zlasti komisije za nagrajevanje, za življenjske in delovne pogoje delavcev ... Nekatere druge komisije, na primer za rekreacijo ali za kulturo, pa že sedaj dobro delajo. N. P. Razprava na poslovodski konferenci je bila letos manj živahna kot običajno Vodja programa smučarske obutve Tone Kavčič je poslovodjem predstavil kolekcijo pancerjev in apreski obutve Kaj menijo o kolekciji, z leve proti desni: Jožica B^s, Jesenice, Franc Doric, Mežica, Breda Mikec, Šentvid, Janez Kavčič, Skofja Loka, Beatrika Poklič, Kranj in Mirko Ribič Varaždin, v razgovoru z odgovornim urednikom. КОКО UfTVARinfflO Iz naših prodajaln Dali će obnova fasade na Riječkom neboderu imati utje-caj na man ji promet u našoj prodavaonici na Rijeci? Prodavaonica Alpina Rijeka započela je sa radom 1959. godine. U tih 27 godina rada prodavaonica je uspješno poslovala i ispunjavala svoje obaveze, kako u višini postavljenega plana prometa, tako i u rešavanju poslovnih i drugih tekućih problema. Jedna od najuspješnijih godina poslovanja je sigurno bila 1985. godina, kada je prodavaonica dospjela po višini ostvarenog prometa na 5. mjesto u MPM, i to je mislimo i najveći domet prodavaonice. Prodavaonica je locirana van centra grada, sa malim prodajnim i skladišnim prostorom — 76 kvadratnih metara. Taj mali poslovni prostor nam stvara dosta velike poteškoće pri radu, pa se dešava u sezoni da više puta ne znamo kamo bi robu smjestili, pa smo prinuđeni da veće količine robe na rukama nosimo 200 m od prodavaonice u iznajmljenu sobu na drugom katu, koja nam služi za skladište. Jedan od najvećih problema u narednom perijodu poslovanja će nam predstavljati popravak i obnova fasade na Riječkom neboderu, koji se nalazi ispred same prodavaonice i koji je sada ograden. To nam zatvara vidik i sam pri-stup prodavaonici, što če verovatno imati utjecaj i na manj i promet u prodavaonici, pogotovo kad počnu radovi na neboderu. illV- ' J i. ' ! • h ' ' И : :i:!'4: fj i Katarina Mašeberg — po- Poslovodja v novi prodajalni slovodkinja v prodajalni Za- v Sarajevu bo Nijaz Sehić greb V. Novi poslovodje Kot je navada, sem tudi tolirat zaprosil za kratko izjavo poslovodje, ki so prvič na konferenci. Katarina Mašeberg je nova poslovodkinja v prodajalni Zagreb V. »Mislim, da mi ne bo težko, ker poznam prodajo obutve, saj sem bila že prej zaposlena v Alpini v Zagrebu III. Vem, da gre za prodajalno v stanovanjskem naselju in da ima prodajalna ob primernem delu perspektivo.« Nijaz Šehić bo poslovodja v Sarajevu III. »Prodajalna je odprta šele te dni, vendar mislim, da bo sčasoma postala dobra prodajalna, čeprav ni v centru. Potrebna pa bo reklama in dobro delo.« široka in sodobna propaganda je sestavni del poslovanja Zunanjost prodajalne na Reki Plan prometa u 1986 godini za prodavaonicu Rijeka 243.000.000 din je za naše uslove dosta velik. Na ostvarenje plana dosta će utjecaj a imati i kupovna moč stanovništva što je vidljivo u sve manjem broju kupaca u prodavaonici. Velik utjecaj na ostvarenje plana u prodavaonici ima kolekcija, tu mislimo, da pored standardnih modela u svakoj kolekciji mora biti na tržištu i nekoliko noviteta, da bi se kupcu prikazalo nešto novo i da bi ga se privuklo da posjeti prodavaonicu. Kolektiv prodavaonice je mišljenja, da će i pored navedenih poteškoća, uz redovno snabdjevanje prodavaonice (da robu dobijemo u pravo vrijeme, bez kašnjenja isporuke i u naručenim količinama) postavljeni plan uz veliko zalaganje čitavog kolektiva ostvariti. Kolektiv prodavaonice Rijeka zapošljava 9 radnika i to: poslovoda Stanko Kneževič, prodavači: Ljubica Zaninovič, Anka Alebič, Cecilija Deranja, Claudette Iskra, Nada Pahlji-na, Marija Bačič, Veranda Pilepič in Anamarija Miškulin. Kot vsako leto, bomo tudi tokrat spregovorili o načrtu reklamnih akcij za leto 1986. Po planu, ki ga je potrdil delavski svet, predvidevamo izdelavo tiskanih propagandnih materialov, video kaset in reklamnih filmov, reklamnih oglasov in sporočil, sodelovanje na smučarskih in drugih prireditvah, sejmih in razstavah, izdelavo aranžerskega materiala za prodajalne in pripravo drugih akcij za pospeševanje prodaje. Kar zadeva reklamne materiale lahko povem, da sta že izdelana kataloga smučarske in tekaške obutve za sezono 1986/87 v šestih jezikih za tuje kupce in domače tržišče. Predvidevamo še izdela- vo kataloga za surf obutev, plakate za smučarsko obutev ter nalepke. P®' snete so že tri video kasete, in sicer predstavitev kraja in tovarne, predstavitev tekaške obutve (Control system in NNN (new nordic norm) predstavitev servisnih uslug, zlasti oblikovanje notranjega čevlja. Kasete so izdelane za predstavitve na sejmih, dogovorih, naročanjih, pa tudi za pO' trebe inozemskih kupcev. V izdelavi so štirje reklamni filmi (sandale, ženski škornji, Alpha јП smučarski čevlji), ki jih bodo predvajali na mreži. Pri oglaševanju v časopisih in revijah boni" imeli oglase za smučarsko in surf obutev, poletno in zimsko žensko obu- КПКО UfTYARinmO Toni Žakelj še ostaja Tudi z grosisti se je treba pogovoriti in predstaviti naše izdelke »če je energija za gospodarstvo kri, je informatika za vsako delovno organizacijo živčevje, kar pomeni, da je uspešnost poslovanja močno odvisna prav od tega, kako je urejen informacijski sistem. Sigurno je tudi telefonija del tega sistema,« je ocenil Tone Žakelj. Toni, kot mu vsi pravimo, je v naši delovni organizaciji zaposlen od leta 1953. Takole je obujal spomine: »Kot invalid sem se zavedal, da je predvsem od mene samega odvisno, kako se bom vključil v delo in življenje. Moram reči, da mi je šola, ki sem jo obiskoval, dala osnove za to; to se pravi ne samo strokovno znanje, temveč tudi vzgojo, ki mi je omogočila psihično rehabilitacijo, če se tako izrazim. V začetku sem čutil tudi nezaupanje, češ, bo ta človek zmogel to delo . . . Dokazati sem moral, da mi nič ne manjka. Poleg dela sem se vključeval tudi v delo mladinske organizacije, ki je takrat dobro delala, v dćlo uredniškega odbora časopisa in zlasti še v kulturno dejavnost v kraju in v svoji organizaciji. Pridobil sem si velik krog prijateljev, kar mi je vedno veliko pomenilo. Kar zadeva razvoj telefonije, smo v začetku v Alpini imeli le eno zunanjo linijo in 22 internih številk; danes imamo 18 zunanjih linij, notranjih naročnikov pa 155«. Mislim, da delim mnenje vseh delavcev, da je Toni v vseh teh letih opravljal svoje delo zares odlično. Njegov smisel za komunikativnost, sposobnost izražanja in delno poznavanje jezikov, mu je prišlo zelo prav in s tem tudi nam, ki smo z njim sodelovali. Sedaj uvaja svojega naslednika, kaže pa, da bo v prihodnje dela kar za dva telefonista. Tako bo Toni še nekaj časa delal in uvajal sodelavca. »Zares kaže, da bom še nekaj časa tukaj. I^av je, da tisti, ki prihajajo za menoj dobro obvladajo svoj posel, saj je bila tudi meni izredno dobrodošla pomoč in razumevanje delavcev Alpine, zaradi česar se tu izredno dobro počutim,« je končal Toni. N. P. Gv. Prav tako so planirale radijske reklame za te '^delke. Posebne akcije načrtujejo še za sezon-znižanja. . Za propagando ob smu-J^ftrskih prireditvah smo 'zdelali reklamne transparente in zastave, načr-'чјето pa tudi izdelavo startnih številk. Transparente uporabljamo za re-■^'amiranje na tekmah ^J'etovnega pokala v alp-smučanju in na te-"^aških in drugih športnih Pi'ireditvah. Planiramo ^"(1' izdelavo in postavi-reklamnih tabel na Slovenskih smučiščih. , Pri reklamnem mate-•"'alu načrtujemo izdelavo '"eklamnih kartonov in '^eril za čevlje ter drob-reklamnega mate-■ala za tuje kupce in do-Hači trg. Novost v letošnjem pla-propagande je pospe-Л Van je prodaje. Načrtu-l®nio več seminarjev za ^•"odajalce in kupce na ®oelo, ker ugotavljamo, da so premalo seznanjeni z našimi izdelki. Tako smo že izvedli predstavitev smučarske kolekcije za angro kupce v Zagrebu in Sarajevu, planiramo pa še seminarje za področje Srbije in Slovenije. Načrtujemo tudi nekaj predstavitev (prezentacij) za tuje športne novinarje; iz ZDA, ZRN, Norveške in Japonske. Prav tako bodo pripravljene predstavitve za strokovne ekskurzije in domače novinarje. Pri sejmih planiramo udeležbo na ISPO sejmu smučarske opreme v Miinchnu, na sejmu usnja in obutve v Zagrebu ter v Ljubljani, na sejmu SKI EXPO. Tukaj so vključeni tudi prodajni sejmi, ki se jih udeležujejo naše prodajalne. Za prodajalne predvidevamo izdelavo sezonskega aranžerskega materiala in prenovo materiala za aranžiranje izložb. Marija kosir Ena pomembnih akcij, ki prispeva k boljši prodaji je tudi usposabljanje prodajalcev RAZGOVOR ZA URCDAIKOVO fflIZO na temo KAKO Z NIZKIMI ZALOGAMI DOBRO DELATI, na katerem so sodelovali: Tone KAVCiC, Pavel ŽA-KEU, Vladimir PIVK, Anica COKAN in Miro KAVČIČ. Delo življenje: Kaj ste opazili na svojem delovnem področju, odkar so se začela prizadevanja za zmanjšanje zalog? Kako stvari ocenjujete? Tone KAVCiC: Tudi na delovnem mestu vodje programa se odraža vpliv in prizadevanje za ravno pravšnje (optimalne) zaloge. Priprava kolekcije je prvi člen v tej verigi in s tem, ko oblikuje kolekcijo, lahko že tudi vpliva na ostale delovne razmere, med drugim tudi na zaloge. Na zaloge vpliva tudi to, kako obsežen program imamo (asortiman). Vemo, da imamo zelo razdrobljeno proizvodnjo in veliko programov, ki vsak posebej zahtevajo posebne materiale, ki se razlikujejo nato še po samih artiklih. Gre za široko področje dela. Vemo, da bo potrebno še bolj težiti k temu, da se bo kolekcija (v tem primeru apreski in smučarska obutev) čimbolj poenotila, s čim manj artikli, da se bodo morali določeni sestavni deli čim bolj standardizirati, kar vse bo v končni fazi vplivalo tudi na zaloge. Prva pomanjkljivost, ki jo opazim, je nejasno stanje na področju zalog. Ob koncu priprave kolekcije bi morali narediti popis zalog, ki bi jih predstavili ustreznim ljudem, da bi to čim hitreje poskušali uporabiti. Tako pa se je dogajalo, da so bile take zaloge več mesecev pozabljene, nato pa smo naenkrat izvedeli zanje, vendar jih takrat ni bilo več mogoče porabiti. Npr. pri apreski kolekciji bi morali v trenutku, ko bi bil nek artikel zaključen, po kartici ugotoviti kateri material je še na razpolago, da ne bi ostal na zalogi. Torej sprotnost (ažurnost) spremljanja teh podatkov še vedno ni zadovoljiva, čeprav se je tudi na tem področju že precej izboljšalo. Anica COKAN: Evidence materiala obstajajo in v vsakem trenutku lahko vsak vpraša in izve, kako je z določenimi materiali v skladišču. Seveda ne moremo kar naprej delati spiskov zalog materialov, saj smo že dovolj obremenjeni z drugimi evidencami. V letu 1985 in 1984 so bile zaloge zelo velike in skušali smo jih zmanjšati (prodajali ali uporabljali smo vse ostanke). Zaloge pa so nastale tudi zaradi tega, ker smo dobili naročila, blago dobavili, nato pa je prišlo do spremembe proizvodnega programa, tako smo nato skušali material vseeno porabiti ali prodati. Trenutno je zaloga idočega (kurantnega) materiala precej nizka, predvsem zaradi tega, ker so bili kratki dobavni roki in tudi nismo mogli vsega pravočasno dobaviti. Vmes je še dodelava v Okroglici, ki material kaši-ra, in material iz uvoza, kjer je postopek daljši. Sedanji položaj — precejšnje izboljšanje koeficienta obrata zalog — je samo trenuten, kajti iz meseca v mesec bodo zaloge spet višje, saj s tako nizkimi zalogami, kot so sedaj, ne bomo mogli delati. V nabavi se zelo prizadevamo, da bi kljub kratkim dobavnim rokom, uspeli pravočasno preskrbeti material in priganjamo (urgiramo) pri dobaviteljih, ki pa nam kaj hitro povedo, da ne delajo samo za Alpino. Tako ni vedno uspeha, čeprav si prizadevamo. Vladimir PIVK: Zaloge res postajajo iz dneva v dan bolj pomembne. Vendar menim, da bi predvsem morali ločiti dvoje: nekurantne in ku-rantne zaloge. Vemo zakaj nastajajo nekurantne zaloge (vemo da bi na primer morali izdelovati vlite notranje čevlje za pancerje, vendar jih nismo, temveč bomo izdelovali klasične). Material je bil že naročen in bo ostal na zalogi, drugega pa bo potrebno še nabaviti. Ravno do nekurantnih zalog se dostikrat obnašamo preveč mačehovsko. Material pripeljemo v tovarno, ponavadi se niti ne vprašamo, kdo je kriv za to, potem pa leži v skladišču, porabi pa se ne. Ravno tu bomo morali napraviti korak naprej. Če že pride do tega, je potrebno poiskati možnost porabe doma, oz. ga odprodati. Večjo pozornost bo treba posvetiti tudi medsebojnemu dogovarjanju; da bi na primer nek material, ki je bil nabavljen na določenem programu in se ne bo porabil, porabili na drugem programu, če je primeren. Pavel ŽAKEU: Zgodi se, da porabimo nek material namensko zato, da ne stoji proizvodnja, vendar, če porabimo material, ki ga že imamo v zalogi, se lahko zgodi, da ne moremo porabiti tistega materiala, ki smo ga za ta namen naročili. Menim tudi, da bi se material lahko porabil precej bolj smotrno, če bi imeli centralno prikro-jevalnico. Vse to vpliva tudi na dnevne plane in na druge težave, s katerimi se srečujemo. Kako čutim razmere pri mojem delu? Ko dobimo vzorec za zunanjega kupca, ga nič kaj ne spreminjamo; druge materiale lahko predpišemo le, če kupec na to pristane. Ko pa smo se pripravljali za domače tržišče, smo prej pregledali vse nekurantne materiale in se dogovorili, katere bi lahko porabili. Delali smo tako, da smo predpisani material razpisali in ob tem upoštevali še zalogo. Na ta način smo porabili precej zalog. Nekatere materiale lahko uporabljamo namesto predpisanih in so ustrezni za določene artikle. V teh težkih pogojih je praksa dostikrat drugačna, kot je napisano; dostikrat pride tudi do stornov določenih materialov in moramo opise popravljati. Miro KAVCiC: Zmanjšanje zalog se dokaj močno odraža v nekaterih oddelkih, predvsem na Colu in nato oddelkih, ki so oskrbovani z zgornjimi deli s Cola. Sedaj namreč naročamo material skoraj do metra natančno, kar pomeni, da pri vsakem izpadu (škartu) ne bomo mogli izdelati zahtevanih količin, ker nimamo rezerve v materialu. Se večji problem pa vidim v tem, ker proizvodnja (npr. na Colu) ne more delati s polno zmogljivostjo zaradi različnih vzrokov, predvsem pa je problem pomanjkanje določenih vrst materialov. Sedaj je čas, da poskrbimo, da bo proizvodnja normalno tekla, ker bo septembra prepozno ugotavljati, koliko kasnimo z naročili, oz. bomo kasnih z dobavami pancerjev, tako za tuje kupce, kot tudi za domače tržišče. Se bolj občutljiv pa je nov sistem nagrajevanja, ko ne dosegamo plana, kar vpliva na stimulacijo oddelka in linijo. To se pozna pri osebnih dohodkih delavcev na celotni liniji, še bolj pa seveda v tem oddelku. To je težko reševati; spreminjati moramo plane, če hočemo vsaj delno ublažiti pomanjkanje materiala, da oddelek lahko dela, s tem pa nastaja tudi več polizdelkov, v montažah pa zmanjšujemo število delavcev in jih premeščamo v druge oddelke. Posledica vsega tega pa je nižji doseg plana in nižja proizvodnja; ob koncu meseca pa moramo te nedosege opravičevati in iskati vzroke. Deio-življenje: Kje so sedaj tiste točke, ki bi jih kazalo izboljšati, du bi lahko kolikor toliko sproti delali, da bi dobivali material pravočasno in da bi zaloge čistili kolikor toliko sproti? Vladimir PIVK: Take točke so povsod, začne pa se pri sistematični prodaji, nato pa je vse odvisno od tehnologov, do nabavnih referentov, planerjev, itd. Tu pa moramo upoštevati še to, da dostikrat gledamo samo materiale, ki so potrebni za tekočo proizvodnjo; če pa bi zadeve pogledali malo bolje, pa bi videli, da je v tovarni na kupe materialov (nekurantnih) — od obrazcev naprej, kar ravno tako predstavlja strošek in zalogo in zato bi moral biti cilj nas vseh, da bi poskrbeli tudi za to in ne samo za temeljno proizvodnjo. Ugotavljamo, da je pri materialih, kjer bi morala biti optimalna zaloga, le ta minimalna in s tem ustvarjamo več stroškov kot koristi, čeprav vemo, da taka zaloga ni bila narejena namenoma. Dostikrat pa so za minimalne zaloge krivi začasni uvozi. Za reden uvoz ni soglasja, oz. sredstev in kupec plača samo tisto minimalno količino, ki je potrebna za izdelavo njegovega naročila. Resnično bi lahko v praksi marsikaj, z ustreznim dogovarjanjem, naredili, da porabim" določene neidoče materiale. Pri nas pa je praksa takšno^ da napravimo kampanjski popi® materialov, ne glede na to, ali se porabi ali ne. Predlagam, da bi material p"; rabili na ta način; ko se ugotovi zaloga določenega materiala, se vse prizadete skliče in se dogO" i RAZGOVOR ZA UREDAIKOVO flllZO borijo, za kateri artikel, kje in kdaj se bo material porabil. Po-8oj je torej, da se za to vsi prizadeti odločijo skupaj. Oelo-življenje: Kakšna je koordinacija za boljše delo? Anica COKAN: Zagotovljeno je, da bo z novo prganizacijo tudi na tem področju boljše. Tisti, ki sprejema naročila, hkrati skrbi tudi za prodajo in nabavo materiala. Reorganizacija torej obeta, da bi prišlo do boljše koordinacije zalog. Vladimir PIVK: У določenih pogojih je tudi koordinacija problem; marsikdaj J® potrebno veliko usklajevanja, Posebno v primerih, če ni neke-Sa materiala in nas sprašujejo ^akaj ne morejo delati naprej. Tako pri nas vedno rešujemo takrat, ko nastopijo težave in re-kujemo na »klic v sili«. kislim, da bi s pravilnim dogovarjanjem in medsebojnim Sporazumevanjem lahko marsi-•^aj rešili. Vendar pa menim, da bomo vprašanje zalog rešili le na ta l^ačin, da se dela načrtno lotimo ^ material skušamo porabiti; če Pa ne, pa je material bolje od-Prodati po ugodni ceni. Delo-življenje: Ali je stimulacija, na katero ste vezani, povzročila kaj problemov? Vladimir PIVK; Pri osnovnem materialu verjetno ne, ne bi pa to trdil za drobne materiale (etikete, škatle, ipd), kar vse skupaj predstavlja manjšo vrednost. Toda pomanjkanje kakšnega manj pomembnega materiala tudi že lahko ustvari psihozo, da manjka material. Zato lahko mirno priznamo, da 20 % stimulacijo nismo ustvarili z boljšim delom, temveč je ta rezultat več ali manj posledica zunanjih vplivov. Nekaj smo gotovo vplivali tudi sami, nikakor pa ne bi mogli trditi, da smo pripomogli v celoti. To lahko trdimo tudi za zaloge končne obutve, kjer ni bila stimulacija pravi odraz stanja, ampak pogoji, s katerimi smo to lahko ustvarili (zunanji pogoji in postavljen program). Situacija bo sedaj popolnoma drugačna, ker delamo čevlje na zalogo in naj si kdo še tako prizadeva, skladišča ne more izprazniti. Osebno še vedno smatram, da so postavljene skale za stimulacije previsoke, čeprav je pravilno, da stimulacije so; vendar v tem trenutku so razlike med oddelki prevelike in niso odraz dejanskega stanja. Anica COKAN: Za konec lahko rečem samo to, da se bomo, tako kot smo se že dosedaj, še naprej trudili, da bi nekurantne zaloge čimbolj zmanjšali, s tem da moramo ido-če povečati; v tej smeri tudi delamo, s ciljem, da bi bila proizvodnja čimbolje oskrbovana. Vladimir PIVK: Izvesti bomo morali akcijo, da kurantne zaloge čimbolj približamo normalnemu stanju, pri nekurantnih zalogah pa bomo morali biti neizprosen boj; jih odprodati ali celo uničiti. Druga zadeva, ki tu tudi igra pomembno vlogo pa je »računi-ca«, oz. cene materialov, ki se iz dneva v dan večajo. Slišimo, da nam ponujajo na primer nek material (kartone) po zajamčeni ceni (več kot polovico nižji), če kupimo takoj!? Vemo pa, da je to do pred kratkim še kaj veljalo, v teh razmerah, ko so obresti na zaloge tako porasle, podražitve niso več aktualne in se nam zaradi tega ne splača nabavljati materiala na zalogo. Pavel ŽAKEU: Glede soreza (plastični materiali in boks) smo že istočasno delali večji, zraven pa tudi manjši artikel, s tem, da smo materiale istočasno porabili in to je tudi najbolje. Če pa nek material prihranimo, ker ga bomo porabili kasneje, ni več pravega učinka. Mislim, da bi se danes, ko je material tako drag, splačalo pomisliti tudi na kaj podobnega. Centralna sekalnica bi lahko opravila to vlogo. Miro KAVCiC: Dogovarjali smo se že, da bi vsakega materiala imeli vsaj po 200 metrov čez normativ (upoštevamo tudi dovoljeni škart) in resnično ne bomo smeli toliko zmanjševati zalog, da bi to vplivalo na slabšo oskrbovanje proizvodnje. Optimalna zaloga ni najmanjša zaloga, temveč je potrebno imeti tudi določeno rezervo, če pride do nekega izpada. Torej govoriti moramo o optimalnih zalogah in ne minimalnih. Glede novega sistema nagrajevanja bo potrebno ugotoviti, če je pravilna takšna skala, ki sedaj zelo močno vpliva in bo verjetno potrebno ublažiti te učinke, kajti le to ni sedaj odraz neke produktivnosti v oddelku, saj vidimo, da so tu razlike med oddelki več kot 50 odstotne. Pogoj je tudi to, da imamo material do časa v hiši — naprej pa delitev dela in opravljanje vsak svoje dolžnosti in zagotoviti vse pogoje za normalno delo. r— "4. Zaključek: Smeri so torej določene. Vsak že pozna svojo vlogo. Torej, vse tisto, kar je v naših močeh, lahko rešimo. Marsikaj bi lahko bolje pripravili tudi, če bi stvari zastavljali dolgoročno. Sigurno pa mnoge težave preprečujemo z dogovori. Pri tem je pomembna dobra organiziranost, razumevanje sodelavcev in končno tudi prava (pravična) stimulacija. Ta pa mora biti taka, da ne zakriva predhodnih napak, temveč zahteva izboljšave, kjer so slabosti največje. 40 let pozneje — prvi vajenci Alpine Šuštariada - 86 Vsakoletno srečanje delavcev usnjarsko predelovalne industrije Slovenije v Slovenj Gradcu množično, vendar s težavami. SUŠTARIJADA 86 - ALPINA DRUGA Skoraj petsto udeležencev iz osemnajstih delovnih organizacij se je udeležilo letošnje zimske šuštarijade na Kopah. Dolga vožnja, težave z avtobusom, zamude in zato visoke štartne številke — vse to je botrovalo tudi rezultatom naših tekmovalcev, ki pa so bili kljub vsemu uspešni. Oglejmo si nekaj rezultatov veleslaloma: V veleslalomu je med moškimi do 30 let Marko Podobnik zasedel tretje mesto, Bojan Žakelj je bil peti, Bojan Oblak iz Polik-sa pa sedmi. V kategoriji moških od 30—40 let je bil Lojze Oblak 4., Marjan Oblak iz Poliksa 6., Franci Peče-lin pa je bil 9. Med moškimi od 40—50 let je naš Janez Šmitek zmagal. Rado Podobnik je bil 5., Silvo Trček 6., Stane Car pa 12. Med moškimi nad 50 let je bil Lojze Burnik 5., Lojze Čadež 9., Lojze Podobnik 10, Pavel Žakelj pa 12. Med ženskami do 30 let je bila Mojca Podobnik 4., Beti Podobnik pa 8. Helena Kavčič je bila med ženskami od 30—40 let 11, Bernarda Čadež pa med ženskami nad 40 let peta. Tekači so bili še boljši Stane Stanonik je zmagal v kategoriji do 30 let, prav tako Lojze Oblak med moškimi od 30—40 let; tu sta bila uspešna še Peter Mlinar s 4. mestom in Srečko Kavčič, ki je bil peti. Med moškimi nad 40 let je bil Vinko Eniko peti. Med ženskami do 30 let je bila Helena Dolenc 2., Ivica Kosmač pa 3., Marta Frelih je bila četrta med ženskami nad 30 let. V veleslalomu so bili tako naši tekmovalci tretji, v tekih pa prvi. Ekipna uvrstitev vseh pa je: 1. Peko Tržič 100 točk, 2. Alpina Žiri 91 točk, 3. TUS Slovenj Gradec 87 točk, 4. lUV Vrhnika 79 točk in 5. Konus Slovenske Konjice 84 točk. kodroY/k^ novice__% ■^i Fluktuacija delavcev se je nadaljevala tudi v mesecu marcu, tako da je delovno razmerje nastopilo 15 novih delavcev, z delovnim razmerjem pa je prenehalo tudi 15 delavcev. V mesecu marcu so nastopili delovno razmerje v TOZD Proizvodnja naslednji; Tone Kastelec, Metka Dolinar, Jože Krvina, Viljem Kogovšek in Andrej Filipič, ter Marjan Gabrovšek, Jože Za-kelj, Renato Kržič, Tomaž Za-kelj in Vinko Kopač, ki so se vrnili iz JIjA. v TOZD Prodaja so v tem mesecu nastopili delo Mlade n Vujičić v prodajalni Vuko- var, Zora Kovačević v prodajalni Tuzla in Senad Mehmedagič v novo odprti prodajalni v Sarajevu III. V delovno razmerje smo v Delovni skupnosti skupnih služb sprejeli Tomaža Čižmana in pripravnico Judito Čadež. Z delovnim razmerjem so v TOZD Proizvodnja prenehali Vida Dolenc, Anton Cefarin, Rado Jurca, Danica Gluhodedov, Jana Šuligoj, Metka Lamovec, Julija-na Peternel in Andrej Grošelj; Bogomir Pirnat in Samo Capuder sta odšla na služenje vojaškega roka; iz obrata Gorenja vas je prenehala z delom Tatjana Bevk, iz obrata Col pa Damjana Kobal. Iz Delovne skupnosti skupnih služb sta prenehala z delovnim razmerjem Anton Žakelj in Milan Kavčič. V TOZD Prodaja je iz prodajalne Dubrovnik prenehal z delovnim razmerjem Marijan Bu-Ijan, ki je odšel na služenje vojaškega roka. Zapustil nas je Milan Kavčič ''' Neuklonljivo je vztrajal in se boril proti zahrbtni, neozdravljivi bolezni; vendar je bila le ta močnejša. Milan je v Alpini začel delati leta 1933. Pridobil si je kvalifikacijo in delal kot obdelovalec obutve do leta 1960. Zatem je odšel v skladišče končnih izdelkov, kjer je delal kot ek-speditor polnih petindvajset let. Prizadevnost, vestnost in tovarištvo so bile vrline, zaradi katerih so mu sodelavci zares zaupali in se razumeli kot pravi prijatelji. Do upokojitve mu je manjkalo dve leti, upal je in se hkrati bal, kako bo z zdravjem ... Ohranili ga bomo v lepem spominu. V POKOJ ODHAJAJO: V tem mesecu odhajajo v zasluženi pokoj naši dolgoletni sodelavci Vida Dolenc iz šivalnice, Anton Čefarin iz lahke montaže, telefonist Anton Žakelj in Danica Gluhodedov iz oddelka termoplasti. Vsem skupaj želimo še mnogo let trednega zdravja, v domačem krogu pa dobrega počutja, sreče in zadovoljstva! ^p(9C(9cUi c^e Ob poroki našima sodelavkama Jelici Špehar iz prodajalne Zemun in Anici Kokelj iz obrata Gorenja vas iskreno čestitamo in želimo sreče, razumevanja iz zadovoljstva v zakonu. 40 let pozneje Zadnjič smo že pisali o prvi generaciji Alpininih vajencev, ki so leta 1946 začeli oblikovati temelje današnje Alpine. Konec prejšnjega meseca so se spet zbrali. Le nekaj jih je manjkalo, kar tudi nekaj pomeni; velja omeniti tudi, da jih tu dela še šestnajst. V Sindikalni dvorani jih je najprej pozdravil direktor TOZD Proizvodnja Tone Klemenčič, ki je poudaril pomen neprestanega usposabljanja v razvoju Alpine, orisal razvoj podjetja, v nekaj besedah predstavil naše sedanje prizadevanje. Prvi direktor Alpine Vinko Govekar, ki ga lahko smatramo ne le kot za- četnika strokovnega izobraževanja po vojni, temveč najpomembnejšega organizatorja žirovskih čevljarjev, je obudil spomine na dogodke izpred štiridesetih let. Iz prvega vajeniškega oddelka je kasneje nastala čevljarska šola republiškega pomena, ki je vzgojila mnogo delavcev. Izrazil je zadovoljstvo, da se je lahko srečal s to prvo generacijo, ki je lahko ponosna, da je Alpina zrasla tudi na njihovem delu. Temu kratkemu uvodu je sledil ogled tovarne, kosilo, potem pa tovariško srečanje. Zares veliko so si imeli povedati. N. P. Umrl je Matevž Pečelin V triinosemdesetem letu je umrl eden naših najstarejših upoliojencev Matevž Pečelin. V Alpini je kot kvalificiran čevljar delal do leta 1959, ko se je upokojil. Njegova življenjska pot je bila težka. Najprej je delal pri svojem očetu, potem je odšel v Lukovico, že v stari Jugoslaviji je opravil mojstrski izpit. Leta 1942 so ga zaprli Nemci, ker je delal čevlje za partizane. Odpeljali so ga v Begunje in potem v zloglasno taborišče Dachau. Po vojni je bil seveda spet med tistimi žirov-skimi čevljarji, ki so prvi začeli snovati zadrugo in tovarno. Za njegovo delo mu bomo ostali hvaležni. Ob prenovitvi prostorov DPD Svoboda Žiri so odprli tudi sli" karsko razstavo amaterskih likovnih ustvarjalcev naše občine, na kateri je razstavilo svoja dela 12 slikarjev. TO IE Ш KRM z njimi je rasla Alpina Vladimir Davinić iz Beograda je bil eden na-^ih prvih poslovodij, saj je bila prodajalna v Beogradu, ki jo je nekdaj vodil, odprta kot četrta prodajalna naše, tedaj snujoče maloprodajne mreže. Konec marca je prazno-'^>al svojo petinsedemde-^etletnico. Petnajst let je od tedaj, je odšel v pokoj, zato je ^ila to res priložnost. Poklical sem ga kar po telefonu in kar nič ni bil v Zadregi, ko se je bilo tre-v mislih v trenutku vr-''^iti več kot trideset let 'Чагај. »Spominjam se, da smo ^edaj mrežo zares organizirali z veliko vnemo. Dogovorili smo se in potem izvedli, kar smo se zmeni-jj- Tu so bili Jože, Feri in ^^gi, s katerimi smo zelo ^^pešno sodelovali. Tudi v prodajalni smo dobro delali. Ni bilo nobenih težav s prodajalci, vse probleme smo reševali s pogovorom. še največ težav smo imeli s stanovanji. Ta problem sem za vse pomagal rešiti prej kot zase«. Sigurno ste sodelovali tudi v raznih organih in komisijah v tovarni? »Da, posebno v komisiji za pripravo kolekcije in izbor modelov tujih dobaviteljev. Mislim, da smo imeli dokaj srečno roko in poznali smo razmere.« Imate morda sedaj kakšne stike s prodajalno, kjer ste nekdaj delali ali s tovarno? »Sedaj nimam več pravih kontaktov s prodajalno, čeprav sem prejšnje leto stvari dobro poznal. Sicer pa sin dela v Ljubljani in pred leti sem večkrat prihajal v Slovenijo. Pred tremi leti mi je umrla žena in sedaj se težje odpravim na pot, saj veste, starejši človek mora paziti nase, oz. potrebuje nego. Tako sem sedaj tu v Beogradu kot nekak samotar,« je z živahnim mladostnim glasom pripovedoval naš nekdanji poslovodja. Upajmo, da ga čilost še ne bo zapustila, da bo lahko obiskoval vsaj našo prodajalno, če že v Žiri ne more. N. P. Pripravljeni — če zapoje rdeči petelin pesilsko društvo Dobračeva J® Pp. številu članov daleč naj molči društvo v kraju, če ne ce-2 У občini. Tudi področje, ki ga ^ 3ema, je zelo prostorno. Povoj-^ stariovanjska gradnja je na-bila usmerjena prav na to Področje. По • se društvo ponaša z gasilskim domom, ki je do namesto gasilskega če*^? У industrijski coni. Dobra-^ci bi že tako gradili svoj dom. tako so se družbena in dobračev-ska sredstva združila za dom na Dobračevi, ki je sedaj opremljen za gašenje požarov v industrijski coni in kmetijstvu. Imajo tri gasilna vozila za vseh vrst posredovanj, dihalne aparate, čoln za reševanje na vodi in drugo tehniko, da lahko skupaj z žirov-skim društvom in ob pomoči obeh manjših društev Brekovice in Račeva, nastopajo kjerkoli. Ponašajo se z mladimi kadri, ki uspešno tekmujejo na občinskih MNOŽIČNA UDELEŽBA NA LETOŠNJEM OBČINSKEM PRVENSTVU V VELESLALOMU NA STAREM VRHU Med množico smučarjev iz vse občine so se izkazali tudi naši tekmovalci. Med ženskami do 25 let je zmagala Mojca Podobnik. Anu-ška Kavčič je bila med ženskami od 25 — 35 let 6., Helena Kavčič pa 8. Med tekmovalkami od 35—45 let je Anica Čar zasedla 5. mesto, medtem ko nismo imeli zastopnice v kategoriji žensk nad 45 let, prav tako ne med upokojenkami. Med moškimi do 25 let se je z zmago izkazal Marko Podobnik. Franci Pečelin je zasedel drugo mesto med moškimi od 25—35 let (zmagal je Dušan Seljak). Stefan Burjek je bil najuspešnejši naš tekmovalec v kategoriji od 35 do 45 let, zasedel je 9. mesto. Zmagal je tudi Silvo Trček, v kategoriji od 45 do 55 let. Med moškimi nad 55 let pa je bil Metod Erznožnik 4., Ivan Podobnik pa 5. Tudi upokojence smo imeli v našem zastopstvu, saj je bil Janez Čelik 5. Alpina je v ekipni konkurenci za katero so se šteli rezultati Marka Podobnika, Antona Krvi-na, Francija Pečelina, Štefana Burjeka, Mojce Podobnik in Anuške Kavčič, zasedla 3. mesto. Darovali so za mrliško vežico Silva in Franc Giaco-melli — 4.000 din, namesto venca ob smrti Vinka Gregorača. Družina Kristan — 4.000 din, namesto venca ob smrti Vinka Gregorača. Albina Kavčič, Žirovski vrh 31 — 6.000 din. in pokrajinskih tekmovanjih. Tudi prejšnje leto so dobili precej novih izprašanih gasilcev, enega podčastnika, dva častnika in prvo častnico. Imajo dve pionirski desetini, tri mladinske, od katerih je ena ženska, žensko in člansko. Zares vzorno skrbijo za svojo opremo in so zelo dobro organizirani. Protipožarni načrt krajevne skupnosti Žiri še ni narejen, kar je slaba točka gasilske preventive na Žirovskem. Ivan REVEN Se nadaljuje REZULTATI SINDIKALNEGA VELESI^LOMA V ŽIREH ZA LETO 1986 Nastopilo je preko 90 tekmovalcev, organizirala pa ga je sindikalna organizacije ETIKETE: Moški do 25 let: 1. Marko Podobnik 17.50, 2. Lado Žakelj 17.63, 3. Toni Tavčar 17.75 Moški od 26 — 35 let: 1. Dušan Seljak 17.15, 2. Drago Žakelj 17.80, 3. Zdravko Pišlar 18.10 Moški od 36 — 45 let: 1. Raj ko Kosmač 18.91, 2. Branko Albreht 19.22, 3. Marjan Šorli 19.30 Moški od 46 — 55 let: 1. Silvo Trček 18.99, 2. Ernest Kokelj 20.11, 3. Peter Kosmač 20.32 Moški nad 55 let: 1. Metod Erznožnik 21.28, 2. Darij Erznožnik 21.82, 3. Ivan Podobnik 22.12 Ženske do 25 let: 1. Mojca Podobnik 18.71, 2. Beti Podobnik 19.81, 3. Romana Cankar 21.95 Ženske od 26 — 35 let: 1. Anu- ška Kavčič 20.67, 2. Helena Zor-jan 22,13, 3. Vida Mlinar 22.20 Ženske od 36 — 45 let: 1. Katarina Poljanšek 23.22, 2. Anica Čar 23.30, 3. Mira Kavčič 24.23 ŠTEFANOV GRIČ pionirke: 1. Adriana Burjek 33.46, 2. Patricia Zorjan 34,12, 3. Erika Uršič 36.38 ženske od 15 — 30 let: 1. Mojca Podobnik 32.55, 2. Mirjam Čar 36.66, 3. Beti Podobnik 36.73 Članice od 30 — 40 let: 1. Helena Kavčič 39.80, 2. Anica Čar 40.21, 3. Mira Kavčič 43.50 članice od 40 — 50 let: 1. Kati Poljanšek 42.23, 2. Marica Albreht 44.33 pionirji: 1. Bojan Podobnik 32.42, 2. Erik Burjek 33.78, 3. Marjan Naglič 34.15 moški do 30 let: 1. Lado Žakelj 30.46, 2. Matej Albreht 31.15, 3. Tone Tavčar 31.42 člani od 30 — 40 let: 1. Franci Pečelin 30.46, 2. Zdravko Pišljer 31.96, 3. Štefan Burjek 32.32 člani od 40 — 50 let: 1. Branko Albreht 33.35, 2. Matija Jereb 34.50, 3. Stane Čar 34.87 člani nad 50 let: 1. Alojz Podobnik 35.57, 2. Ernest Kokelj 36.39, 3. Alojz Burnik 38.51 »DELO - ŽIVUENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve Žiri, Strojarska ul. 2, n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnjo, TOZD Prodajo in Delovno skupnost skupnih služb. — Ureja ga uredniški odbor: Marija Albreht, Tatjana Dolenc, Milena Lukančič, Tatjana Mohorič, Helena Kavčič, Marjan Pišljar, Anuška Kavčič — tehnični urednik, Nejko Podobnik — glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2200 izvodov. Fotografije: Brigita Zemlja-rič. Tisk: TK Gorenjski tisk, Kranj в TO № nni KRAJ Volitve tudi v krajevni skupnosti 16. marca so bile volitve v zbor krajevnih skupnosti, družbenopolitični zbor občinske skupnosti in delegacije samoupravnih interesnih skupnosti Izvoljeni so bili: ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI: BALANTIČ Branko, 1954, Jezerska ul. 22 BOGATAJ Jože, 1941, Novo vaška C. 67 BOGATAJ Jože, 1951, Gregorčičeva ul. 19 ERZNOŽNIK Anton, 1955, Pot v skale 10 FRELIH Jože, 1946, Gregorčičeva ul. 26 KAVCiC Majda, 1945, Levstikova ul. 26 KLEMENCiC Anton, 1941, Ul. M. Sedeja 8 KOLENC Alojz, 1926, Sta-rovaška c. 26 LUZNAR Andrejka, 1952, C. xxxi. diviz. 87 MUR Anton, 1945, Čevljarska ul. 37 OBLAK Anica, 1947, C. jur. bataljona 48 Posebna delegacija SIS za zdravstvo: GAŠPERIN Danica, 1931, Selo 28 GOVEKAR Anica, 1941, Novova-ška C. 60 KACIN Ciril, 1956, C. juriš. bataljona 155 KLEMENČIČ Julija, 1943, Ul. M. Sedeja 8 VULAS Nataša, 1953, Levstikova ul. 7 Združena delegacija SIS za izobraževanje, kulturo, telesno kulturo in raziskovanje GLADEK Vinko, 1930, C. XXXI. diviz. 105 JEREB Vinko, 1949, Pod Žirk 3 KLEMENČIČ Jože, 1947, Ul. M. Sedeja 13 KOKAU Minka, 1951, Levstikova ul. 9 KRIŽNAR Adolf, 1931, Rudni-ul X MLAKAR Jelka, 1947, Trg osvoboditve 5 MLINAR Franc, 1953, Dražgo-ul 4 PETERNEL Mitja, 1961, Polje 37 ŽAKELJ Helena, 1951, C. juriš. bataljona 50 Združena delegacija SIS za otroško varstvo, socialno skrbstvo, zaposlovanje, pokojninsko in invalidsko zavarovanje in stanovanjsko gospodarstvo ERZNOŽNIK Bogdan, 1945, Polje 9 FRELIH Martin, 1946, Goropeke 10 KOGOVSEK Leopold, 1928, Do-bračevska ul. 22 KOPAČ Marija, 1940, Rakovnik 7 KOPAČ Viktorija, 1957, Dobra-čevska ul. 10 KRIŽNAR Karla, 1962, Rudniška ul. 1 KRŽISNIK Milan, 1931, Jarčja dolina 23 MRAVLJE Milan, 1953, C. XXXI. div. 16 SEDEJ Dušan, 1954, Jezerska ul. 22 ZABUKOVEC Janko, 1921, Ga-silslcd 2 ŽAKELJ Valerija, 1946, Polje 26 Še zadnji letošnji pregled uspehov naših smučarskih tekačev 9. marca je na Maratonu Yassa na Pokljuki Stane Stano-nik zasedel tretje mesto na 42 km. Srečo Erznožnik pa je bil 6. na 21 km. Na Rogli na Pohorju je bil 15. marca spomladanski tek na katerem je bil Stane Stanonik na 10 km tretji, Jože Stanonik pa na 5 km prav tako tretji. Srečko Kavčič je bil na 5 km sedmi. 22. marca je bil tek po Logarski dolini. Jože Stanonik je zmagal na 10 km. Srečko Kavčič je bil tretji. Marko Kavčič pa je bil med pionirji šesti. 23. marca je bilo na Polževem odprto prvenstvo Dolenjske v smučarskih tekih. Srečko Erznožnik je bil drugi, Jože Stanonik pa tretji. 29. marca je bilo na Črnem vrhu občinsko prvenstvo Idrije. Stane Stanonik je zmagal, Jože Stanonik je bil tretji. Srečko Kavčič pa je v svoji kategoriji prav tako zmagal. 8. marca je bila odprta prenovljena dvorana DPD Svoboda Ziri. Trak je prerezala predsednica izvršnega sveta Ida Fili-pič-Pe£elin. t Filmski prvenec našega rojaka Andreja Mlakarja Christo-plioros, ki je prejel tudi prvo nagrado na filmskem festivalu v Strasburgu, še prej pa požel velika priznanja na Tednu Slovenskega filma v Celju, smo 30. marca videli tudi v Žireh. Ta dan sta bili kar dve predstavi, obiskali pa so nas tudi nekateri ustvarjalci filma: režiser Andrej Mlakar, scenarist Željko Kozinc in Bojan Adamič, ki je napisal glasbo za ta film. Po predstavi je bil v mali dvorani zadružnega doma še pogovor z ustvarjalci filma, kjer smo prav tako izvedeli marsikaj zanimivega.