Notulae ad floram Sloveniae 66 Notulae ad floram Sloveniae Carex vulpinoidea Michaux (syn.: C. microsperma Wahlenb., C. multiflora Willd., C. scabrior Dewey, C. setacea Dewey) Nova tujerodna vrsta šaša v Sloveniji New alien sedge species in Slovenia 9953/2 Slovenija: Ljubljanska kotlina, Šentjakob, zapuščen kolovoz na levem bregu Save pri mostu (cesta proti Sneberju), občasno poplavljena prodnata podlaga. 46°05’05.1”S 14°34’57.5”V . Leg. & det. Alenka Mihorič, 8. 6. 2016 (fotografije), 18. 6. 2020 nabran herbarijski material. Carex vulpinoidea je severnoameriška vrsta, domuje predvsem v vzhodni polovici celine (SeBald & al. 1998), od Kanade do Mehike (Ball & r eZNicek ). Tam uspeva na jasah v poplavnih gozdovih, močvirjih, v rečnih koritih, nizkih območjih ob ribnikih, gramoznicah, potokih in jarkih. Pogosto jo je možno najti v degradiranih mokriščih in mokriščih, ki so sezonsko poplavljena (Hilty ). Prenese tudi krajša obdobja suše. Včasih je prevladujoča vrsta na travnikih s šašjem. Kot zanesena rastlina je znana tudi v Evropi (SeBald & al. 1998) in na Novi Zelandiji (healy & edGar 1980). V nekaterih primerih se je v Evropo priselila v kraje, kjer so izvajali vojaške aktivnosti v času 1. svetovne vojne (v erloove 2010). Pogosto se pojavlja na ruderalnih rastiščih, večkrat pa je tudi spregledana vrsta (v erloove 2010). Med sprehodom in beleženjem flore ob Savi sem 8. junija 2016 fotografirala šaš, ki je spominjal na lisičjerepi šaš (C. vulpina), a je bil nekoliko drugačen: imel je visoka, tanka stebla, dolge, ozke liste in socvetje z množico zelo drobnih mošnjičkov v klaskih. Opazno drugačen je bil tudi do 10 cm dolg, ščetinast podporni list (brakteja) pod klasom ter nekaj krajših podpornih listov pod klaski. Doma sem poiskala vire z opisi ter fotografijami šašev. S primerjavo teh podatkov in podatkov za naše vrste šašev (predvsem za vrsti C. vulpina ter C. otrubae, MarTinčič & al. 2007) sem določila fotografirano vrsto. 8. maja 2020 sem ponovno preverila nahajališče. Stebla z mladimi socvetji so bila še nizka, dva ali tri tedne pred cvetenjem. 17. in 18. junija 2020 sem zopet obiskala ta kraj in nabrala nekaj rastlin za herbarij. Rastišče se je v štirih letih povečalo vsaj za dvakrat, rastlina se je iz dveh prvotnih večjih šopov s po 100–150 stebli razširila na zapuščen kolovoz, prekrit z lužami in na začetnem delu letos zasut z večjo količino odpadkov (med temi ni bilo organskih odpadkov z vrtov; teh tudi ob prvem opažanju ni bilo). Novejši šopi so znatno manjši kot starejša dva, obsegajo do 10 stebel, a so številni. Domnevam, da so se preko celotnega kolovoza zasejali s semeni iz prvih dveh šopov. V okolici raste precej žabjega ločja (Juncus bufonius) in invazivnih tujerodnih rastlin, na primer češki dresnik (Fallopia x bohemica) in orjaška zlata rozga (Solidago gigantea). Območje se zarašča tudi z vrbami in drugim drevjem. Hladnikia 46: 66–84 (2020) 67 Carex vulpinoidea spada v sekcijo Multiflorae (Standley, L. A.). Je trajnica, visoka 0,5 do 1 m. Številna stebla tvorijo goste šope. Stebla so svetlo zelena, triroba in gola (rahlo hrapava po robovih nekaj cm pod socvetjem), so pokončna ali kipeča. Vzdolž spodnje polovice stebla je nameščenih več listov, ki se na široko lokasto razprostirajo. Listi so široki 1,5–5 mm, svetlo zeleni, gladki, vzdolžno brazdasti in po robovih robato hrapavi. Mladi listi imajo prerez v obliki črke V . Po dolžini lahko listi presegajo stebla z zrelimi socvetji in lahko dosežejo dolžino 180 cm (j erMy & al. 2010). Stebla pri dnu ovijajo rjava vlakna razpadlih nožnic pritličnih listov. Listne nožnice se tesno prilegajo k steblu, zunanji dve stranici sta svetlo zeleni, z žilami in bleščeči, medtem ko je notranja stran opnasta in pri vrhu konkavna (Hilty ). Na tem mestu (ki se ne podaljšuje v listno ploskev), je opnasta stran listne nožnice prečno nagubana (c Hayka ). Lok listne kožice je kratek, bolj širok kot visok. Na vrhu fertilnih poganjkov so bolj ali manj ravna, pokončna, 5–10 cm dolga ter do 1,5 cm široka socvetja. Socvetje (prikazano na sliki) je sestavljeno iz več kratkih stranskih klaskov, ki so nameščeni vzdolž osi socvetja; v zgornjem delu so klaski tesno skupaj, tako da se delno prekrivajo; spodnji klaski so lahko med seboj nekoliko razmaknjeni, da so med njimi manjše vrzeli. Podporni listi klaskov so ščetinasti in različno dolgi, nekateri (najnižje nameščeni) so lahko tudi daljši od 5 cm, večina je krajših – do 2 cm. Pri dnu vsakega klaska so ženski cvetovi, na vrhu pa moški (hilTy). Slika: Socvetje pri vrsti C. vulpinoidea Figure:The inflorescence of C. vulpinoidea Mošnjički so ob zrelosti 2–3 mm dolgi in približno 1,5 mm široki (Haeupler & Muer 2000); so jajčasti ali eliptični, plano-konveksni, sploščeni in goli, na vrhu se zožijo v dvozobe kljunce, ki so dolgi 1/3 do 1/2 dolžine mošnjička, pri dnu pa so zaokroženi. Robovi niso krilati, so pa drobno nazobčani. Krovne pleve so približno enake dolžine kot mošnjički, vendar so ožje in suličaste oblike. So prosojne, belkaste ali rjavkaste z Notulae ad floram Sloveniae 68 osrednjo zeleno žilo in opnastimi robovi, ki se končajo z resasto konico, ki lahko preseže sam mošnjiček. Obdobje cvetenja traja od pozne pomladi do zgodnjega poletja (velja za Severno Ameriko), približno 1–2 tedna za en sestoj rastlin (Hilty ). Tako veter cvetove navzkrižno opraši. Ob zorenju se barva socvetja spremeni iz zelene v zlato rumeno, rumenorjavo ali rjavo. Mošnjički odpadejo iz klaskov; raznašata jih veter ali/in voda. Oreški so dolgi 1,0– 1,5 mm in približno polovico toliko široki, lečasto sploščeni, jajčaste oblike in po površini bleščeči (c Hayka ). Koreninski sistem ima kratke korenike, zato se ta šaš lahko včasih širi v okolico in tvori nove sestoje; večinoma pa raste šopasto (hilTy), kar potrjujejo tudi lastna opažanja. Predlog za slovensko ime: palisičji šaš. ZAHV ALA Zahvaljujem se Branki Trčak za dodatne predloge glede virov in izboljšave besedila, Mihaelu Kocjanu za spodbudo k pisanju notule, Nejcu Joganu in Tinki Bačič pa za pomoč pri predlogu slovenskega imena taksona. LITERATURA Ball , P. W. &. r eZNicek , A. A.: Flora of North America. http://www.efloras.org/florataxon. aspx?flora_id=1&taxon_id=242357627 (dostop 11. 11. 2020). c Hayka , K.: Minnesota Wildflowers, a field guide to the flora of Minnesota. https://www. minnesotawildflowers.info/grass-sedge-rush/fox-sedge (dostop 18. 6. 2020). Haeupler , H. & Muer , T., 2000: Bildatlas der Farn- un Blutenpflanzen. Eugen Ulmer GmbH&Co., Stuttgart (Hohenheim). Healy , A.J. & e dgar , E., 1980: Flora of New Zealand, V olume III. Adventive Cyperaceous, Petalous and Spathaceous Monocotyledons. Government Printer, Wellington. 220 pp. Hilty , J.: Grasses, Sedges, Rushes, & Non-flowering Plants in Illinois. https://www. illinoiswildflowers.info/grasses/plants/brfx_sedge.htm (dostop 18. 6. 2020). j erMy , A. C., D. A. SiMpSoN , M. J. Y . f oley , p orter M. S., 2010: Sedges of the British Isles. Botanical Society of the British Isles, London. MarTinčič, A., 2007: Cyperaceae. In: Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V . Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 967 pp. SeBald , O., SeyBold , S., p Hilippi , G. & w örZ , A., 1998: Der Farn und Blutenpflanzen Baden- Wurtenberg Band 8. Eugen Ulmer GmbH&Co., Stuttgart (Hohenheim). v erloove , F., 2010: Manual of the Alien Plants of Belgium. http://alienplantsbelgium.be/ content/carex-vulpinoidea (dostop 18. 6. 2020). alenka Mihorič