(MM!MqU©i£hglas Leto XIIV - št. 9 - CENA 12 din Kranj, petek, 1. februarja 1991 Primskovo1.2. ob 20. uri UlBACH Sponzorji koncerta: trgovine TIPKA -Tupaliče, MEDEJA-Hotemaže, LKA - Jezerska 121 ter pizzerija OVČAR ODPRTE STRANI Nagradne igre Nagradna križanka JLA se bo borila za socializem v Jugoslaviji Goren\sKa banKa Kranj 26. februarja bo izpolnjen prvi pogoj za začetek stečajnega postopka Tekstilindus pred stečajem? Delavci so se po več kot mesec dni trajajočem čakanju na plačo odločili za Prekinitev dela. VTek stilindusu delavci že od srede ne prihajajo več na delo. Foto: arhiv Gorenjskega glasa • januarja - Že v torek zjutraj so se po neuspelih pogovo-ske1 <"re'tlorJem Štefanom Markovičem delavci obrata II kranj-iuCp* ^ekstilindusa odločili za stavko. Odšli so domov in se ne naduh hl vrn'(' na delo, dokler jim ne zagotovijo izplačila osebnega *a za mesec december in zaostalih stroškov prevoza na delo. sredo je prišlo do ustavi-Proizvodnje tudi v vseh °stalih obratih. Z odhodom de-Cev domov se je strinjalo tu-1 vodstvo, saj po njihovem mnenju prisotnost ljudi, ki ne delajo, pomeni le dodatne stroške. Zaposlenim namreč za sedaj ne morejo dati niti informacije o tem, kdaj bi lahko ugodili njihovim zahtevam. Najtežje je delavcem na g*. m°Je osebno mnenje o nekaterih vzrokih, ki so pripeljali do da-iPaJ* P°l°mtJe °d ravni podjetja do celotnega jugoslovanskega gorstva. O tem se navadno ne govori, najbrž je premalo poguma. pl_, Markovjčevi ukrepi so pred enim letom določili zamrznitev *kil ' Š05P°darstvu, Hkrati so si zaposleni r vodilnih jugoslovan-hr'i"S,a."OVtw- vojski '" zveznih organih, mogoče celo naša repu-\'.S. /■ ^''"kraei/a. (po v časopisih objavljenih podatkih) plače poseda ' " "krog 120 odstotkov. Delna krivca za to sla tudi bivša in nja slovenska politična struktura, ker sta molče sprejeli te. za c./.,0"'-"/"<^ PoSoje. ,. . rVr°Pško gospodarstvo je obremenjeno s 30-odstotnimi dujat- tekstj/1 ""V Sn>" i>rese8tt ^ odstotkov. Najbolj je prizadeta ravno da v£ "unis,rU'i. Čudim se. zakaj se ni stara in se tudi nova vlu-sl'»s,v" in s tem prinaša revščino najnižjemu sloju prebival- Pred 'jo. >olje vojno je moral lastnik, če je želel postaviti tovarno, kupi-postaviti objekte, kupiti stroje, pa je še vedno zmogel de- li ; -"aiitoP^"-cval'- Mi materialne pogoje že imamo, a iz tega ne i" vsa /"'/' naeea*ifi. Na zahodu vodje oddelkov strokovno obvlada-"e -fi '' n"a "lesta pod svojo pristojnostjo, pri nas pa niti strojev ktfeh ti?1'01'' ^" šolanje kvalificiranega kadra je zatajilo, saj sv()jc e'e'/"' Nesposobnost je na vseh ravneh, nimamo delovnih fefttajo "di'i'n-'"lc' '" "e vo0e- Centri odločanja na vseh ravneh spre- "locitve, zanje pa ne odgovarjajo. $mo dob**'3?- ' Tekstilindusu nihče nikomur več ne verjame. Prej d\'a.m J ' "i i u i malne prejemke, zdaj pa za december sploh nič, "/« del ^° S',U> ~e ^>e: Povračila za prevoz na delo. Na vpraša- * nih [ev nihče ne ve odgovora in njihovega nezadovoljstva ne (,e več utišati. Ivan Skodler Vodja sindikata Neodvisnost Tekstilindus II Tekstilindus je bil že v letih 1989 in 1990 večkrat na robu stečaja. Tako bo tudi letos, 26. februarja, ko bo moral podati zaključni račun, izpolnjen prvi pogoj za stečaj. Nekrite izgube iz let 1988, 1989 in 1990 namreč znašajo več kot polovico vrednosti poslovnega sklada. Drugi zakonski pogoj za začetek stečajnega postopka pa bo 7. marec, po šestdesetdnevni neprekinjeni blokadi žiro računa. Račun imajo blokiran za več kot 21 milijonov dinarjev. 7,2 milijona dinarjev potrebujejo za izplačilo mesečnega osebnega dohodka, pred tem pa morajo poravnati še 7 milijonov dinarjev republiškega in občinskega dolga. Grozi jim tudi odklop elektrike in ustavitev dobave plina. K temu je treba prišteti še 49,9 milijona neporavnanih obveznosti in okrog 110 milijonov kratkoročnih kreditov, terjatve pa znašalo 80,2 milijona. Z delavci v plemenitilnici so dosegli sporazum, da se nekatere faze dela nadaljujejo, dokler material ne bo v tehnološko stabilnem stanju. Tako je v četrtek do 23. ure določeno število ljudi še delalo, nato pa se bodo vodilni skušali dogovoriti o minimalnih zagotovilih delovne sile in energije, da bi preprečili škodo na objektih in napravah. Delavci so torej doma. Direktor Markovič pa pravi: "Razmere so težke Edino rešitev vidimo zgolj v preobrazbi v enem ali več novih podjetij, kar pa pomeni tudi to, da ne bomo mogli ohraniti vseh delovnih mest. V vodstvu proučujemo vse možne variante in upamo, da bomo lahko v nekaj dneh ponudili najustreznejšo." • M. A. Gre bolniku na bolje! Čeprav se zdi problem umiranja gozdov ob vseh velikih političnih slikanicah, v katerih zadnje dni nastopajo kot glavni junaki jugoslovanski generali in politiki, kot nepomembna težavica, pa je "vzvišenost in svetost" gozda prav v tem, da enostavno nima cene oziroma je njegova cena enaka ceni življenja. Če je gozd človeku zrcalo, v katerem vidi del sveta in tudi del samega sebe, potem je slika, ki se mu kaže, precej grozljiva. Gozd na Slovenskem propada, njegova poškodovanost je med največjimi v Evropi, večja kot v sosednji Avstriji in precej večja kot na Tirolskem. Čeprav lanski rezultati opazovanja in meritev poškodovanosti gozdov na Slovenskem kažejo v primerjavi s predlanskim popisom rahlo izboljšanje, pa to še ni zadosten razlog za optimizem in za sklepanje, da gre slovenskemu nacionalnemu bolniku že precej na bolje ali da je že celo povsem zdrav. Nasprotno! Ker je Slovenija zadnja leta bolj malo storila za zmanjšanje onesnaženosti ozračja, strokovnjaki oce- njujejo, da je rahlo zmanjšanje poškodovanosti gozdov predvsem posledica spleta ugodnih (vremenskih in drugih) okoliščin ter strokovnega gospodarjenja z gozdovi in da po izkušnjah drugih držav lahko v naslednjih letih pričakujemo ponovno poslabšanje. Kakšna bo nadaljnja usoda slovenskih (in drugih) gozdov, je še toliko težje napovedati, ker znanstveniki iz Evrope in Amerike kljub velikim prizadevanjem še vedno niso uspeli celovito odgovoriti na vprašanje, kaj vse vpliva na propadanje gozdov. Da onesnaženi zrak, ki ne pozna meja in družbenih ureditev, ampak povzroča propadanje gozdov tudi v državah, ki so v zadnjem času veliko zmanjšale onesnaženoszt ozračja, ni edini krivec za propadanje, je Že dokazala; ni pa še nedvoumno odgovorila, ali na to vplivajo tudi naravne ujme, globalne podnebne in vremenske spremembe, gospodarjenje z gozdovom in druge okoliščine. # c Zap|otnjk Seja upravnega odbora G/S Slovensko gospodarstvo na kolenih Ljubljana, 29. januarja - Upravni odbor Gospodarske tvornice Slovenije je na torkovi seji poleg sprejetja programskega dokumenta za razvoj znanstveno raziskovalne dejavnosti podpredsednika republiške vlade dr. Jožeta Mencingerja seznanil v katastrofalnim položajem slovenskega gospodarstva. Gospodarstveniki so menili, da je prt reševanju gospodarskih razmer, najpomembnejša naloga odpraviti tiste pomanjkljivosti, zaradi katerih je propadel Markovicev program. Će se nekatere makroekonomske kategorije ne bodo po hitrem postopku uredile, bo gospodarstvo klonilo pod obremenitvami, ki jih bo še stopnjeval nov davčni sistem, ki ho gospodarstvo obremenil v povprečju za dodatne tri in pol odstotke. Po mnenju predstavnikov zbornice to vodi v še večjo javno porabo, kar je * nasprotju z njihovimi zahtevami po /manjšanju javne in splošne porabe, ki ne bi smela presegati ustvarjenega družbenega proizvoda. Dr, Mencinger je dejal, da delo vlade zaradi poteka v izredno nepredvidljivih okoliščinah, saj hkrati pripravlja ekonomsko politiko, spreminja gospodarski sistem in vzpostavlja novo državo. Več o seji na H. strani. • VI. G. Stroški že povrnjeni Kranj, 31. januarja - Stroški nakupa najsodobnejše naprave za odkrivanje okvar in izgub vode na cevovodih, ki jo ima Vodovod Kranj, ki je ekonomska enota v Javnem podjetju Komunala Kranj, so že povrnjeni, nam je povedal sredi tega tedna vodja enote Andrej Ster. Minuli teden, ko so napravo predstavili tudi predstavnikom gorenjskih komunalnih podjetij, so na območju Žabni-ce oziroma v južnem delu kranjske občine z napravo odkrili večjo okvaro, za katero so sicer že nekaj časa vedeli, vendar je niso mogli odkriti. S pomočjo naprave so odkrili prelom cevi, iz katere je odteklo doslej že toliko vode (še veliko več pa bi je), da so s popravilom praktično pokrili strošek, kolikor stane takšna naprava. • A. Ž. Elanova lepotica vzbuja občudovanje Te dni poteka evropska predstavitev nove Elanove jadrnice 431 na sejmu plovil in navtične opreme BOOT 91 v Diisseldorfu. Elan je presenetil razvajene kupce kar s tremi novostmi. Ob motornih čolnih 600 Cabin in Povver 23 Walka-round ter jadrnici Elan 33 je pravo navdušenje in občudovanje izzvala prav premiera »lepotice« 431 v čartrski izvedbi. Ta, nekaj nad 13 metrov dolga jadrnica, ob izjemnih jadralnih 00 CELOVEC - CENTER - DOMGASSE 4, Tel.: 9943-463-55400 1NASLOV ZA - FOTO - PROFESIONALCE VEDNO V PONUDBI: FUJI - KODAK AGFA IZREDNE CENE VIDEOKASET lastnostih ponuja pravo notranje razkošje v štirih nadvse udobno opremljenih kabinah. Poznavalci zatrjujejo, da je tako vodljiva, da bo zamikala mnoge individualne kupce in ne le čartrske turistične agencije. Kot zatrjujejo v Begunjah, kriza Elana ne bo ogrozila tržne perspektive njihovega modrega programa - plovil in nav-tike. To potrjujejo tudi naročila, saj je proizvodnja plovil prodana kar za dve leti vnaprej! Zato se upravičeno sprašujejo, zakaj tolikšna lahkomiselnost ali vsaj zadržanost glede prihodnosti Elana, ki s tem programom in dejavnostmi tudi na drugih področjih prijetno preseneča tiste, ki so ga kot kaže (prezgodaj) odpisali. IZBERITE SVOJO POT DO ZNANJA! DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA vas vabi k vpisu , statutu še vedno občinski praznik. ari- obvoznice v Poljansko dj« Do konca februarja bo opravlj no kompletno vrednotenje, fy nec marca pa bo republiška up!^ va za ceste že lahko predsta in ponudila "zmagovalno" * | anto obvoznice. Pod lupo so »L variante /. eno podvarianto. j\ je povedal Metod Di B««s (ZKS, KS Reteče), pomočnik rektorja republiške uprave za ste. gre pri loški obvoznici nutno za rešitev dveh najvw. problemov; določitev trase v |>r štoru in denar. Za t.i. obvozni^ ki bi jih v Sloveniji radi okr -petdeset, se republiška uprava ceste v planih gradnje ni °Pr5n;1 Ijevala po vrstnem redu, PaC "■ bo nanj odločilno vplivala P pravljenost prostorske rešitve pripravljenost mest oziroma čin za sofinanciranje grad fljI Gradnja selške ceste ni soodvisni od loške obvoznice, vendar tasta v planu republiške uprave K j celota ni zaieta. V /vezi s sanci jo škode pO P plavi škofjeloška skupščina 7:1 teva od republiškega i/vršneg sveta poročilo o zbranih solidj n ost ni h sredstvih in ključu za.«*" litev tega denarja. Loška obč"* je namreč doslej kljub visoki sk<1^ di 3 14 milijonov dinarjev do^ le petnajst milijonov, Prl .' yj. sedem milijonov pa iz drugi"1 rov. V javno razpravo je skup*1 fl poslala osnutke štirih odlokov-spremembi in dopolnitvi 00»° fl o pokopališkem redu, odloka pogrebnih svečanostih, o varSfJ virov pitne vode ter o javnem d u in miru. H. Jelovčan Kot je povedala Alenka Robič iz sekretariata za družbene dejavnosti, gorenjsko zdravstvo zaostaja za standardi in normativi, ki zadevajo kadre, prostorske zmogljivosti in opremljenost. Število prebivalcev na enega bolnišničnega zdravnika je dvakrat večje kot v Ljubljani in največje v Sloveniji, sicer pa je iz nekaterih podatkov mogoče sklepati, da se Gorenjci le v skrajni sili odločajo za zdravljenje v bolnišnici. Opremljenost zdravstvenih ustanov ne sledi razvoju in zahtevam sodobne zdravstvene službe, ponekod imajo še aparature, ki bi bolj sodile v muzej kot v zdravstvene domove in bolnišnice. Predsednik izvršnega sveta Vladimir Mohorič je dejal, da je iz. podatkov o zdravstvenem stanju prebivalstva, ki je pogojeno z demografskimi značilnostmi, mogoče prvič prvideti pravo sliko: prebivalstvo kranjske občine se stara, število otrok, mlajših od petnajst let, se zmanjšuje, ob umrljivosti, ki je med najnižjimi v Sloveniji, pa se povečuje število starejših. Slika je nekoliko drugačna, kot jo včasih skušajo prikazati v otroškem varstvu ali šolstvu, je še dejal Mohorič. • C. Zaplotnik Javni natečaj za programe samozaposlovanja Več svetovanja kot dela DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Podlubnik 1 a, 64220 Škofja Loka KAKO SE NAUČITE TUJEGA JEZIKA z vpisom v enega izmed številnih tečajev vseh stopenj pn DELAVSKI UNIVERZI ŠKOFJA LOKA Jezika se lahko začnete učiti na novo v splošnih tečajih ali P* znanje, ki ga že imate, poglobite in razširite v zanimivih, krat* obnovitvenih tečajih in si pridobite verifikacijo za aktivno znanje tujega jezika. Pričetek tečajev bo februarja 1991. K vpisu vas vabimo vsak delavnik od 8. do 17. ure. Telefon: 064/621-865 ali 622-76*-Plačilo v obrokih. Kranj, 30. januarja - Komisija za zaposlovanje, ki deluje pri kranjskem izvršnem svetu, je na javni razpis za zbiranje programov samozaposlovanja in programov, ki bi prispevali k razreševanju problematike brezposelnosti v občini Kranj, prejela šestnajst ponudb. Izvršni svet je na seji v sredo ugotovil, da so programi primerni za nadaljnjo obravnavo in je komisijo pooblastil, da prej kot v enem mesecu izbere najboljše in jih predloži v razpravo in odločanje izvršnemu svetu. Na razpis so se odzvale delavski univerzi Kranj in Škofja Loka, podjetje za organizacijo in svetovanje Team, d.o.o. Kranj, diplomirani ekonomist Stane Bo-bek, Mc & Boss Inženiring, d.o.o., Kranj, Biro za industrijski inženiring Ljubljana, Cempo - center malih podjetij, d.o.o.. Križe, Panta Rhei Ljubljana, Fakulteta za organizacijo Kranj (dr. Ivan Kejžar), Iskra Kibernetika Kranj (Poslovno tehnični servis in Delavska restavracija), Podjetniško inovacijski center Ljubljana, Global Kranj, mednarodno podjetje In-ln, Leila. agencija za kadrovsko svetovanje Ljubljana, Stvria - inovativni, kreativni koncepti Maribor in Edil ING - inženiring, marketing in razvoj Ljubljana. Delavska univerza Skofja Loka, na primer, ponuja pet programov samozaposlovanja: izdelovanje igrač iz blaga in usnja, manjša šiviljska popravila, peko domačega peciva, ročno in strojno pletenje na domu, poleg teh pa še posredovanje uslug in storitev (gospodinjska opravila na domu, čiščenje stanovanj in avtomobilov, spravilo drv, premoga in gradbenega materiala, pomoč prt selitvi, prevozne storitve itd.). Mc & Boss Inženiring Kranj predlaga ustanovitev Razvojnega centra Gorenjske (z desetimi redno zaposlenimi strokovnjaki), ki bi v okviru raziskovalno svetovalnega načrta "sistem razvoja kadrov" letos zagotovil 400 novih delovnih mest na Gorenjskem, nato pa vsako leto po tisoč. Če bi hoteli v enem letu zagotoviti 5000 novih delovnih mest, pa bi moral Center zaposliti še 30 do 40 novih strokovnjakov. Cempo -center malih podjetij iz Križev ponuja podjetnikom pomoč pri ustanavljanju, razvoju in preoblikovanju podjetij, pri iskanju programov in finančnih virov, predlaga pa ustanovitev agencije (javnega podjetja) za prestrukturiranje drobnega gospodarstva in inkubatorja za pospeševanje razvoja podjetništva. Fakulteta za organizacijo Kranj predlaga ustanovitev Razvojnega centra Gorenjske, ki bi z "mobilizacijo" kadrov pospešil gospodarski razvoi. Predsednik komisije za "^'1 slovanje Miran Tivadar je 1 m nil. da sta le dva ali trije 1"^ grami dobri in da so gd ll~)f. čara le predvsem svetovalne ganizacije iz kranjske Mag. Drago Tomšič je V 1.^ nudbi programov P"^ILn). predvsem takšne, ki bi ont°» čali delo in zaposlitev. Iskra Kibernetika daje PobuŽ(i« ustanovitev proizvodne. 0 ■ (ii in poslovne zadruge, v kat ^ lahko v dveh letih delalo Wv'p di. Edil ING Ljubljana V°^f program racionalizacije s., pff velikih in velikih podjctl>^j" moč enotam drobnega g°sP, stva, reševanje podjetij Pre.^ $ čajem, pomoč pri nastajanj vih podjetij. Mednarodno V m tje In-ln seje na natečaj Pr'-> ^ s predlogom za ustanovite jetniškega inkubatorja. . «/seSl1 Še beseda, dve o cenah -v markah (dokaz več, da ji-ne verjame v konvertibilno- « narja), za svetovalni dan V $ treba odšteti 600 do 700 mar C. Zaplotnik NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN d®M159cJJ©SaGLAS Javna tribuna o lokalni samoupravi Sedanje občine so desetkrat večje od evropskih V Sloveniji naj bi iz sedanjih 65 občin nastalo okrog 300 občin. Bo Ned prvimi prav občina Bohinj? Bohinjska Bistrica, 29. januarja - Občinski odbor Socialistične stranke Radovljica je v torek pripravil v domu Joža Ažmana v Bo-'njski Bistrici javno tribuno o lokalni samoupravi, na kateri so na vPrašanja Bohinjcev odgovarjali Vojko Volk, član predsedstva republiškega odbora socialistične stranke, Darja Lavtižar - Bebler, Predsednica skupščinske komisije za lokalno samoupravo, ter prignana strokovnjaka za to področje mag. Stane Vlaj in dr. Savin Jo-gan. pa je socialistična stranka organizirala tribuno v Bohinjski •strici, tudi ni naključje: kot je znano, so se Bohinjci že začeli pripravljati na ustanovitev svoje občine. Darja Lavtižar - Bebler je sedila v tem delu ni najboljši. V dejala, da je bilo v javni razpravi na poglavje predloga nove slovenske ustave, ki govori o '°kalni samoupravi, največ pri-Porrtb in da že to dovolj jasno kaže, da predlog ustavnega be- Jože Cvetek je predlagal da bi med delovna Področja občine uvrstili l^di prostorsko urejanje in da bi občina odločala o tem, kje in kaj se bo gradilo; stiša-tl Pa je bilo tudi za P/edlog, da naj bi zakon dovolil poseganje države v občino le s soglasjem predstavnikov lokalne samouprave. skupščinski komisiji za lokalno samoupravo so ob dilemi, kaj zapisati v ustavo in kaj v ustavni ali navadni zakon, spoznali, da bo treba sprejeti tudi posebni zakon o občinah, ki naj bi kritično povzel dobre domače izkušnje in za nas sprejemljive tuje rešitve. Mag. Stane Vlaj je dejal, da so sedanje občine opravljale okrog tri tisoč funkcij za državo, da je 85 odstotkov občinskih nalog pomenilo le izpolnjevanje republiških in zveznih predpisov in da je bilo v takih občinah lokalne samouprave bolj malo. Ker bi razdrobljenost Slovenije na veliko število občin še povečevala nevarnost republiškega centralizma, je v Sloveniji že doseženo soglasje o organizaciji vmesnih členov med (številnimi) občinami in republiko. Kar zadeva dohodke bodočih občin, je S čim se bodo ukvarjale nove občine, še ni povsem določeno, vendar pa je po mnenju mag. Staneta Vlaja že mogoče govoriti o tipičnih delovnih področjih, kot so komunala, skrb za lokalne ceste, za otroško varstvo, za ostarele, za red in čistočo... Na vprašanje Stanke Zupan, kje naj bi občan takšne občine dobil osebno izkaznico in kje gradbeno dovoljenje, pa Bohinjci povsem konkretnega odgovora niso dobili. Na območju današnje radovljiške občine je po drugi svetovni vojni nastalo 24 občin, od tega sedem v Bohinju (Bohinjska Bistrica, Češ-njica. Stara Fužina, Koprivnik, Nemški rovt, Nomenj in Polje). 1952. leta se je njihovo število zmanjšalo na devet (v Bohinju sta ostali dve - Bohinjska Bistrica in Srednja vas), tri leta kasneje pa na tri - Bohinj, Bled in Radovljica, iz teh pa je 1962. leta nastala enotna radovljiška občina z dvajsetimi krajevnimi skupnostmi. ki zaradi manjše gospodarske razvitosti ne morejo ustvarjati zadostnih sredstev za opravljanje svojih nalog. Dr. Savin Jo-gan je dejal, da se procesi centralizacije krepijo tudi v drugih evropskih državah in ne samo pri nas in da nobenega evropskega modela lokalnih skupnosti ni mogoče enostavno presaditi k nam. Vojko Volk pa je menil, da nobena sprememba, tudi sprememba občin, ne sme biti ljudem vsiljena. • C. Zaplotnik mag. Stane Vlaj dejal, da po Evropski listini o lokalni samoupravi lahko obstajajo le takšne občine, ki imajo vsaj en lastni vir dohodka. 138. člen predloga nove slovenske ustave pravi, da se občina financira z lastnimi dohodki, da pa je republika dolžna zagotavljati dodatna sredstva tistim občinam, kadrovske štipendije Diplomanti odhajajo drugam Jesenice, 31. januarja - Vsako leto podelijo na Jesenicah nekaj ka ?r°vskih štipendij. Težave s kadri na Glasbeni šoli, kjer moraj« "fleti veliko pogodbenih delavcev. . Na minuli seji jeseniškega »zvršnega sveta so med drugim člani sprejeli predlog prerazporeditve sredstev proračuna ob-?ine za lani, sprejeli poročilo 'zpitne komisije za vozniške iz-P>te, se seznanili z odredbo o uresničevanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in Preprečevanja živalskih kužnih brezni, razpisom za kadrovske stipendije ter obravnavali več drugih predlogov in soglasij. _ V jeseniški občini trenutno štipendirajo za osnovne šole tri dijakinje na srednji pedagoški soli oziroma glasbeni šoli in se- dem študentk na pedagoških fakultetah. Ugotavljajo, da bodo »pokrili« potrebe po učiteljih razrednega pouka s svojimi diplomanti, večino delovnih mest predmetnega pouka bodo zasedli diplomanti pedagoških šol s stalnim bivališčem v jeseniški občini. Nekateri prejemajo štipendije iz združenih sredstev ali sredstev za nadarjene študente. Na Jesenicah bi morali razpisati tri štipendije za študij matematike in fizike, po eno štipednijo pa za študij glasbene pedagogike, tehnične vzgoje in italijanskega jezika, saj se predvideva uvajanje fakultativnega pouka drugega tujega jezika v osnovne šole. Poseben problem predstavlja kadrovska zasedba na Glasbeni šoli na Jesenicah, saj zaposleni delavci lahko opravijo le 40 odstotkov pedagoških ur, ostali delavci pa imajo sklenjeno pogodbo o delu. V minulih letih je bilo podeljenih kar deset štipendij za študij na glasbenih šolah, a zaposlila sta se v občini le dva. Večina jih je poiskala delo v Ljubljani, nekateri pa so štipendijo vrnili. Trenutno znaša štipendija v prvem letniku fakultete 2.574 dinarjev in za deficitarne poklice 3.042 dinarjev. • D. S. Slovenija po plebiscitu Koordinacijski odbor De-mos-a Radovljica vabi v soboto, 2. februarja 1991, ob 18. uri v hotelu Jelovica na Bledu vse svoje člane, prijatelje in simpatizerje na družabno srečanje, ki bo povezano z razgovorom na temo; Slovenija po plebiscitu. Srečanja se bodo udeležili dr. France Bučar, predsednik skupščine Republike Slovenije; Izidor Rejc minister za industrijo in gradbeništvo in dr. Jože Pučnik predsednik Demosa. Predsednik koordinacijskega odbora Demosa Zvone Prezelj NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Spopad obveščevalnih služb Zadnji dnevi minulega tedna so s svojo dramatičnostjo nedvomno presegli vse dosedanje napetosti v Jugoslaviji. Zdaj je že jasno, da se je država nahajala na robu državljanske vojne, ki pa jo je v zadnjem trenutku preprečil dogovor med hrvaškim in vojaškim vrhom. Vendar je ta dogovor samo eno od mnogih pogajanj, do katerih je prišlo v dneh, ko so bile oči javnosti sicer uprte izključno v Hrvaško. Vse kaže, da so ta trenutek izkoristile še druge republike, saj je prišlo tudi do zanimivega sestanka med slovensko in srbsko delegacijo. Toda bolj kot to je zanimiva zaostritev, do katere je prišlo med Hrvaško in vojsko. Strokovnjaki se bodo še dolgo ukvarjali s tem, ali je bil spektakularni posnetek vojaške kontraobveščevalne službe (KOS) res prefinjen ponaredek ali verodostojno gradivo. Za ponaredbo je mogoče najti vrsto dokazov, vendar ravno toliko, kot za to, da je posnetek avtentičen. Nekatere reakcije hrvaškega političnega vrha pa vendarle dajejo slutiti, da njihova republika v tej dramatični igri le ni igrala angelov. Tako smo bili najprej priča odločnemu demantiju vpletenega ministra, kije trdil, da gre za čisti falsifikat, kasneje pa so Tudmanovi najožji svetovalci prišli na dan s teorijo, po kateri naj bi bili posnetki avtentični, vendar je (po teh izjavah) sporni minister vlogo zavestno igral, saj naj bi menda vedel, da ga vojaška obveščevalna služba nadzoruje. S svojimi groznimi besedami o pobijanju vojaških oficirjev in njihovih članov družin jim je torej hotel nagnati strah v kosti. Scenariji, ki se lahko kosajo z mojstri filmskih grozljivk. Ob vsem skupaj pa nekako ne bi smeli prezreti tudi zgodovinske vloge ekstremistov na obeh sprtih straneh, iz katere je razvidno, da niti eni niti drugi niso ravno izbirali sredstev, kadar je bilo treba obračunati z nasprotniki. O metodah delovanja vojaške protiobveščevalne službe se je slovenska javnost lahko najbolje prepričala ob znanem procesu proti četverici, za primer hrvaškega ekstremizma pa prav mirno lahko vzamemo njihovo (dosedanjo) politično emigracijo, kije v tujini proti bivšemu jugoslovanskemu političnemu sistemu nastopala precej bolj grobo, kot na primer slovenska. Za hrvaško politično emigracijo je bilo znano, da posega tudi po dinamitu, kadar je treba na primer razdejali kakšen lojalni projugoslovanski zdomski klub. ali pa kar po strelnem orožju, če je na primer treba obračunati z jugoslovanskim ambasadorjem v tujini (gre seveda za primer Rolovič). V nasprotju z njo je bila slovenska politična emigracija izredno miroljubna, saj je namesto po bombah in eksplozivu raje posegala po papirju in na njem ustvarjala politične pamjlete naperjene proti komunizmu in komunistični oblasti v Jugoslaviji. Da o tem. kako je ta emigracija razvila skrb za ohranjanje jezika, kulture in narodne zavesti, niti ne govorimo. Konec prejšnjega tedna se torej iz oči v oči nista soočila Hrvaška in JLA, temveč dve močni obveščevalni službi obeh sprtih »strank«. Šlo je za spopad med obveščevalci vojske in HDZ, dramatičnost takih spopadov pa je toliko hujša, ker vedno potekajo v zakulisju in ne na očeh javnosti. Tu ne gre za klasične vojaške spopade, temveč za najbolj temačno obračunavanje, s skrivnostnim izginjanjem sovražnikov, psihološko vojno in vsem drugim, kar sodi zraven. Za take spopade ni napisanih pravil, saj vojščaki tajnih služb delujejo mimo vseh legalno sprejetih zakonov (tudi o tem so se Slovenci lahko prepričali ob procesu proti četverici), družbe, v katerih delujejo pa postanejo mesto najbolj temačne represije, ki je toliko večja in hujša ravno zato, ker jo ljudje samo čutijo, videti pa je ne morejo. Spopadi, kakršnemu smo bili priča, imajo tudi fascinantne posledice. Mednje vsekakor lahko na prvem mestu štejemo samomor ene od ključnih prič, ki zdaj ne bo mogla neposredno razložiti trditev o obstoju spiskov za tiho likvidacijo. Po odkritju takih zarot namreč ne izginjajo samo dokumenti, ampak tudi ljudje, kar samo še dodatno dokazuje, da gre za najostrejše spopade. Hkrati s tem pa imajo spopadi obveščevalnih služb še dodatno grozljivo dimenzijo. Ce smo že dejali, da pri njih ne veljajo pravila iger, potem je najbrž jasno, da so tudi sklenjeni dogovori (s katerimi so sicer v konkretnem primeru preprečili množično prelivanje krvi) navadna farsa. Ljudje se ob takih sporazumih morda res oddahnejo, vendar je kruta resnica v tem, da so tudi ti dogovori sestavni del misterioznega bojevanja, ki mu ni videti konca. Marko Jenšterle Vgradnja slovenskih avtocest rat malo znanega Zaenki Ll»bljana, 25. januarja - Slovenska vlada na današnji seji sicer n> Uravnavala informacije o nekaterih vidikih gospodarjenja s cfstami v Sloveniji, toda na tiskovni konferenci po, seji je mim-ste/ M promet in zveze Marjan Kranjc vseeno predstavil nacrte Jri vgradnji avtomobilskih cest. Med drugim smo zvedeli, da bo cesta Hrušica - Vrba zgrajena predvidoma začetek prihodnjega .nadaUnja izgradnja ceste proti Kranju pa bo odvisna od sklenitve pogodb s tujimi sovlagatelji. ■ Kljub obljubam prejšnje vlade, da bo slovenski cestni knz ograjen v petnajstih letih, tudi sedanji slovenski minister *a Promet in zveze Marjan Kranjc zaenkrat še nt mogel postre-Cl z odgovorom na vprašanje o izpolnitvi obljube. Kot je na-gjasil, je uresničitev te zahtevne naloge odvisna precej od skrajšanja upravnih postopkov pri pridobivanju lokacijskih aovoljenj za izgradnjo cest, še v veliko večji men pa od uresničitve dogovorov s tujimi partnerji za sovlaganje v to izgradnjo. v, . Na slednje bo vplivala tudi končna odločitev slovenske vlade o koncesijski gradnji naših avtocest s pomočjo tujega kapala. Posamični pogovori s tujimi partnerji se vseeno nada-'JUJejo, za konec januarja pa načrtujejo tudi prvo skupno srednje. Od rezultatov pogovorov in sklenitve pogodb s tujimi '•rrnarru - zaenkrat so resni ponudniki trije - bo odvisna dinamika i'---J • Pozabili na olajšave Tržičani 2last-'"e ln izgradnje cestninskih postaj, čemur nasprotujejo nih k ' 'z ekoloških vidikov. Priznal je zavzemanje vlad- krat r°gOV za cenejšo izgradnjo cest brez postaj, žal pa zaen- Os»hn Z"an nadomestni vir financiranja ob izključitvi cestnin. fadi n°uJe ces!nine ocenil tudi kot ekološko ugodne, saj se za- skih j? I?anJ v°znikov odloča za vožnjo po takih avtomobilih cest* v, m. s Sa.e zgradnje avtocest, tudi odsekov na Gorenjskem, viinister Kranjc je omenil še nejasnosti glede pobiranja cestah. bodo vendarle zmogli Tržič, 29. januarja - Pri davkih na hiše in stanovanja obstajajo tudi olajšave. Zdaj druga skrb: občina bo iz tega naslova dobila premalo denarja. Napovedane visoke davščine na hiše in stanovanja, ki naj bi dosegale pri povprečno veliki hiši okrog 20.000 dinarjev, so na seji izvršnega sveta 22. januarja razburile člane, češ da takih dajatev tržiški delavec ne bo zmogel. Zahtevali so ponovno, podrobnejšo razlago na naslednji v torek, 29. januarja. Tokrat je razlagalec direktor tržiške davčne uprave le pojasnil, da obstajajo tudi olajšave in sicer lastnik hiše ali stanovanja do 160 kvadratnih metrov stanovanjske površine ne plača davka. Kaže, da so olajšave še ugodnejše, kot so bile doslej. Zdaj pa je nastal drug problem. Pri tolikšnih olajšavah se bo v občinsko blagajno iz tega naslova silno malo nateklo, ugotavljajo občinski možje in razmišljajo, da bi vendarle morali postaviti nekakšen minimum, ki bi ga pa vsak lastnik hiše moral plačati. Izračun, ki so ga pripravili na davčni upravi, kaže. da je bilo leta 1990 z davki od premoženja zbranih 536.887 dinarjev. Po sedanjih merilih pa za leto 1991 davka od premoženja pričakujejo le v višini 61.000 dinarjev. Še vedno pa so člani izvršnega sveta tudi v dilemi, kako naj se odločijo glede 10-odstotnega posebnega občinskega davka za storitve, ki bi po trditvah obrtnikov pri kooperacijskih delih preveč podraži! končni izdelek. O slednjem problemu pa tudi o davkih na premoženje bo svoje morala reči tržiška skupščina, ki se bo sestala 13. februarja. • D. Dolenc In memoriam prof. Petru Nuku Rodil se je v Mariboru, tudi šole je obiskoval do zaključka učiteljišča v Mariboru. Želja po znanju pa gaje pripeljala v Ljubljano, kjer je študiral na pedagoški akademiji in nato na fakulteti, kjer je diplomiral iz geografije. Že v Mariboru je bil zaposlen na okrožnem oddelku za prosveto. V Ljubljani je bil prefekt v domu Ivana Cankarja, kjer je delal kar 8 let. Med gorenjske vršace je prišel 1954. leta na takratno nižjo gimnazijo na Koroško Belo. Že po dveh letih je postal profesor v srcu »dežele raja«, na osnovni šoli Bled. Kot geografa ga je zanimala pokrajina, v kateri je živel in se razdajal svojim učencem in kraju. Na Bledu je poučeval dve leti, nato pa je 18 let kot ravnatelj vodil šolo. Ravnateljsko mesto in široko srce geografa mu je nalagalo poleg pedagoškega dela še celo vrsto drugih opravil. Poučeval je na Delavski univerzi, bil vrsto let predsednik Društva prijateljev mladine, aktivno sodeloval pri Rdečem križu, strelski družini, planinski zvezi. Delal je v komisiji za odnose in sodelovanje z zamejstvom in za to dobil priznanje. Bil je sodelavec Krajevne skupnosti Bled, predsednik aero kluba, prepeval je v učiteljskem zboru in bil član glasbenega sosveta. Bled ga je tako navdušil, da je že njegovo diplomsko delo obravnavalo geološke in mikrogeografske elemente našega letovišča, zato je bil izredno vesel geografskega zborovanja leta 1979 na Bledu, kjer je lahko pomagal s svojimi organizacijskimi sposobnostmi. V teh mračnih zimskih dneh mu je zemlja odvrtela čas. Vsi načrti, ki jih je nameraval uresničiti ob upokojitvi, so se razblinili v nič. Tiho, čisto tiho bo počival na obrežju Črtomirovega jezera. Geografsko društvo Gorenjske Občni zbor radovljiške kmečke zveze Radovljica, 30. januarja - Podružnica Slovenske kmečke zveze -L judske stranke za radovljiško občino bo na občnem zboru, ki bo jutri v soboto, ob 15. uri v osnovni šoli v Lescah, pregledala delo v minulem letu in sprejela program dela za letos. Zbor bodo popestrili s kulturnim programom. • C. Z. ilMGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Petek, 1. februarja 1991 KRATKE GORENJSKE Krajevna skupnost Radovljica Pomembno "mesto" tudi letos ceste - V krajevni skupnosti Javorje v škofjeloški občini, kjer je bil na volitvah 13. januarja izvoljen in prevzel funkcijo 15-članskega sveta krajevne skupnosti Marjan Možina (dosedanji podpredsednik sveta KS), bodo tudi letos v ospredju dela na cestah, čeprav so v zadnjem mandatnem obdobju in predvsem lani tudi že imeli največ dela s cestami. Prevoznost in povezava z dolino iz posameznih krajev oziroma naselij v krajevni skupnosti je nedvomno danes veliko boljša kot pred leti, vendar ponekod še vedno nimajo takšnih cest, da bi bilo po njih moč voziti vsaj s traktorjem. Najbolj zadovoljni pa so v krajevni skupnosti, da je tako rekoč dokončan najtežji in najpomembnejši odsek na glavni cesti v Dolenčicah (na sliki). Lani zgrajeni oporni zidovi so po novembrski vodni ujmi "prestali" najtežjo praktično preizkušnjo. Če jih takrat še ne bi bilo, so v krajevni skupnosti prepričani, da bi bila danes slika na tem delu precej drugačna. Zdaj je v krajevni skupnosti še edina večja cestna zapreka ožina v Javorjah. - A. Ž. "Prednjačijo lopate" Kljub določeni negotovosti, ali bo ta ali ona krajevna skupnost jutri še krajevna skupnost, ali bo morda celo občina, ali pa nekaj, čemur se bo pač reklo tako ali drugače, je med sedanjimi krajevnimi skupnostmi na Gorenjskem skoraj ni, kjer še ne bi (vsaj okvirno) razmišljali, kaj bo njihov letošnji in program tega srednjeročnega obdobja. In kakšni so v obrisih ti, marsikje že kar precej dokončno opredeljeni programi? Po dveh dosedanjih štiriletnih srednjeročnih obdobjih, ko so bila dobro znana in po večini tudi spodbudno ocenjena in uveljavljena merila za financiranje oziroma sojinanciranje akcij v krajevnih skupnostih, bi morda lahko pri naštevanih delih, problemih, akcijah..., ki naj bi jih organizirali, pričakovali, da se bo tako imenovani komunalni del morda že bolj približal ali "zlil" z nekaterimi drugimi dejavnostmi. Vendar kaže, da bo vsaj prihodnja štiri leta še vedno kar krepko na prvem mestu v krajevnih skupnostih. Kar v dobrih dveh tretjinah krajevnih skupnosti so v tako imenovanem železnem programu na prvem mestu asfaltiranja oziroma urejanja cest, obnavljanje in širitev javne razsvetljave in urejanje kanalizacije. Takoj za njimi so nekako avtobusna postajališča in šele potem pridejo na vrsto na primer kmetije odprtih vrat, urejanje obrežij vodotokov, obnavljanje domov in prostorov v krajevnih skupnostih. Izpred štirih let (ob še daljši primerjavi pa sploh) pa so se tokrat zelo prebila v ospredje večnamenska igrišča v krajevnih skupnostih. Zaslediti jih je moč nekako kar v polovici krajevnih skupnosti, predvsem pa pred, v minulem obdobju zelo razširjenimi, telefonskimi akcijami. Ob vseh trenutnih organizacijskih in denarnih nejasnostih in negotovostih, kako resni bodo lahko ti programi pa je zagotovo povsem nesporno nekaj: še najbolj zanesljiv in trden vir za uresničitev teh programov bodo v krajevnih skupnostih "lopate"; pri čemer pa ne bo mogla biti v ospredju njihova "barva". Pomembno bo, da bodo "polomljene"predvsem spel hitro popravljene... • A. Žalar Članarina za knjižnico Radovljica - Knjižnični svet Knjižnice A. T. Linhart v Radovljici je že decembra lani sprejel poslovnik za letošnje leto. V poslovniku so določili tudi članarino in druge prispevke za izposojo knjig in revij. Tako letos znaša članarina za odrasle 120 dinarjev, za otroke pa polovico manj. V poslovniku so določili tudi cene za druge storitve, kot so cene za izgubljeno izkaznico, izjemna izpo-sojnina za knjige z;> člane in nečlane... # (jr) Izstopanje iz povprečja - Če gre verjeti napovedi in razlagi ob otvoritvi, čas pa bo to najprej potrdil ali pa ovrgel, je Kranj minuli teden vendarle dobil tudi lokal, ki naj bi nekako (po kakovosti) izstopal iz dosedanjega povprečja različnih gostinskih lokalčkov in bifejčkov. V prostorih hotela Creina je bil v zasebni lasti odprt klub Galoises blondes. Lokal bo imel status napol zaprtega tipa in bo namenjen predvsem zahtevnejšim obiskovalcem oziroma gostom. Poleg družabnih večerov bodo v njem različne kulturne prireditve, glasbeni večeri, modne revije. Redno pa bodo v klub vabili tudi domače in tuje umetnike. Bomo videli... - A. Ž. - Foto: J. Cigler Linhartov trg in Grajski vrt Kar pa zadeva komunalo, bi v 22 ulicah v Radovljici morali namestiti več kot 140 svetilk javne razsvetljave-Vse večje pa so tudi prometne težave. Radovljica, 31. januarja - Ob lanskih volitvah so v krajevni skupnosti Radovljica izvolili tudi novo vodstvo krajevne skupnosti. Predsednik, kot je bilo še posebej poudarjeno med pogovorom v krajevni skupnosti pred dnevi, zares demokratično izvoljenega vodstva, v katerem so zastopane različne stranke, je Lado Eržen, ki je hkrati v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine tudi vodja delegacije. Pravi, da mu ta dvojnost funkcij vzame kar precej časa, ki gre seveda na račun njegova rednega dela - obrtne dejavnosti. Vendar se nad delom ne pritožuje. Čeprav je, kot rad poudari, krajevna skupnost Radovljica, že zato, ker je mesto, drugačna od prenekatere podeželske krajevne skupnosti, se dela in nalog ne boji, pričakuje pa, da mu bodo "stali ob strani" tudi ostali člani sveta in predsedniki komisij. Čeprav je nalog, ki so jih nekako že uvrstili v letošnji in srednjeročni program tega obdobja, kar precej, to ne pomeni, da v krajevni skupnosti Radovljica doslej niso nič naredili. Ugotavljali bi lahko prej nasprotno. S sporazumnim dogovorom z združenim delom so rešili nekaj ključnih problemov, predvsem kar zadeva glavno prometnico, pločnike in urejanje središča. Vendar pa jih prav na komunalnem področju čaka tako v mestu kot v krajih na obrobju še precej dela. "Radovljica niti ni običajno, ampak Linhartovo mesto," pravi Lado Eržen. "Zato si nekako ne znam predstavljati, da v krajevni skupnosti ne bi imeli pisarne in plačanega tajnika. V tem primeru bi bilo najbrž predsednikovo stanovanje hkrati tudi pisarna krajevne skupnosti. Za to pa se ob izvolitvi in prevzemu funkcije nisem obvezal. In lahko rečem, da v krajevni skupnosti odločno podpiramo sedanjo občinsko vlado, vendar pa od nje tudi pričakujemo tvorno sodelovanje in pomoč, kadar bo šlo za reševanje problemov, ki jim sami ne bomo kos. Seveda ne računamo, da bomo ves denar dobili iz občinske blagajne. Nekaj bomo morali najbrž prispevati sami, upamo na pomoč delovnih organizacij, na lastno aktivnost, resno pa računamo tudi vsaj na na del sredstev iz sklada stavbnih zemljišč, saj ne nazadnje v krajevni skupnosti prevzemamo v svojo skrb tako imenovano skupno porabo (vzdrževanje cest, javne razsvetljave, parkov, pokopališko dejavnost...)." Nalogi, ki so si ju v krajevni skupnosti zastavili že takoj po lanski izvolitvi novega 15-članskega sveta krajevne skupnosti, je postopno urejanje Linhartovega trga in Grajskega vrta. Kaže, da bosta to kar glavni nalogi v tem srednjeročnem obdobju. Na začetku se je najprej zapletlo pri odloku, še bolj pa jih zdaj skrbi denar. Na komunalnem področju pa imajo ta hip na primer zelo neurejeno javno razsvetljavo. V 22 ulicah bi morali namestiti vsaj okrog 140 svetilk. Še vedno je na mestnem območju okrog 3700 kvadratnih metrov makadamskih površin, ki bi jih bilo treba asfaltirati. V nekaterih ulicah manjka še skupaj 2270 metrov kanalizacije. S tem v zvezi pa naj bi ločili tudi meteorne od fekal-nih voda. V okolici mesta pa bo treba poskrbeti za varnost pešcev Občni zbor v Podnartu in Cerkljah Podnart - Gasilsko društvo Podnart je bilo ustanovljeno 2. februarja 1987. leta. Tako bo danes teden, 8. februarja, po preteku štiriletnega mandata volilni občni zbor članov društva. Ocenili bodo, nedvomno zelo uspešno štiriletno delo, izvolili nov upravni in nadzorni odbor ter društvene komisije, sprejeli pa bodo tudi okvirni program za prihodnje obdobje. Občni zbor bo ob 18. uri v Gasilskem domu v Podnartu. • (cr) Cerklje - Gasilci v Cerkljah v kranjski občini pa se bodo jutri, 2. februarja, v prostorih novega gasilskega doma zbrali že kar na 99. rednem občnem zboru. Prihodnje leto bo namreč Gasilsko društvo Cerklje praznovalo 100 let obstoja in uspešnega delovanja. Na jutrišnjem občnem zboru bo nedvomno že tudi beseda o proslavitvi tega visokega društvenega jubileja. Sicer pa bodo ocenili lanskoletno delo. Tega pa na območju pod Krvavcem že samo zaradi gozdnih požarov in novembrske povodnji gasilci niso imeli malo. In prav pri teh akcijah so bili tudi uspešni. Na občnem zboru, ki se bo začel ob 19. uri, bodo podelili tudi priznanja in diplome. • (až) Alojz Maček in tako se kot prednostna naloga kaže pločnik do vasi Vrhnje, Gorice in Nove vasi. Alojz Maček, tajnik krajevne skupnosti, ki ima v pisarni redni, vsakodnevni stik s krajani, ki se obračajo na krajevno skupnost po najrazličnejših vprašanjih in težavah, pa pravi: "Cilj in tudi neke vrste obveza je obnova TV pretvornika Rodine, s katerim bi potem zagotovili štiri zemeljske TV programe tako rekoč za dve tretjini sedanje občine, na mestnem območju pa še vedno delamo na ureditvi ne predragega sistema kabelske TV. Druga velika naloga pa bo prav gotovo telefonija. Sedanja centrala je zasedena, vendar pa je na našem območju interesentov za tisoč novih telefonskih priključkov. Nenazadnje je potem tu tudi še most čez železniško progo, ki terja obnovo, pa sanacija divjih odlagališč odpadkov in problem, ki postaja v Radovljici vse hujši. To je promet, ki za desni bree Sa- Lado Eržen ve poteka ves skozi Radovljico in bi za delno ublažitev in varnost potrebovali vsaj semafor. Prava rešitev pa bo najbrž šele načrtov«' na cestna povezava. Kar pa zadevil minulo leto, bi omenil norda s«' mo, da smo imeli vrsto težav zar»' di stolpa na kopališču. Nazadnje smo problem rešili in izkazalo # je, da je bila odločitev pravilna. Sedanje vodstvo krajev^ skupnosti se sicer še ne ubada preveč s tem. kaj bo krajev'"3 skupnost Radovljica jutri (obfjj na, krajevna skupnost...). Za cuj si je zastavilo reševanje prob'e" mov, ki bodo pripomogli, da D° Linhartovo mesto čimprej tudl po urejenosti, varnosti in red postalo vredno tega imena. eno pa ocenjujejo, da glede Prl' hodnje organiziranosti, ureditve financiranja... ne bi smeli p reve odlašati. Nenazadnje sedanje nejasnosti prej zavirajo kot Pa spodbujajo reševanje nalog, ki s si jih zastavili v programu. • *' Žalar Felinološko društvo Kamnik Skrb za lepe in zdrave muce Radovljica, 25. januarja - Pred dnevi so se zbrali na 3. letni konferenci člani Felinološkega društva Kamnik. O njihovem delu smo se pogovarjali s podpredsednikom društva Ladom Matjašičem iz Radovljice, ki je ob pomoči Tatjane Brce pripravil zanimiv bilten zlasti za ljubitelje pasemskih muc. V društvu se seznanjajo tudi z nego mačk in boleznimi teh živali. Rejci domačih pasemskih mačk se v Evropi združujejo v mednarodno felinološko zvezo, ki sojo ustanovili že leta 1949 v Švici. Od leta 1988 je njena članica tudi Zveza felinoloških društev Slovenije, ki je svoje prvo društvo dobila leto poprej, danes pa združuje šest društev. Eno teh je Felinološko društvo Kamnik, v katerem je okrog 150 članov, med njimi precej z Gorenjskega. Za delo s člani skrbita komisija za vzrejo mačk in razstavni odbor. Za vzrejo pasemskih mačk namreč veljajo za vse rejce določeni mednarodni standardi in predpisi. Po teh je danes v svetu priznanih, kot razlaga podpredsednik društva Lado Matjašič , okoli 90 pasem oziroma različnih tipov pasemskih mačk. Čeprav je organizirana vzreja pasemskih mačk v Sloveniji zelo mlada, pa si tudi v kamniškem društvu prizadevajo za razširitev palete pasem svojih ljubiteljic. Zato članom svetujejo pri nakupu živali, dajejo jim navodila za vzrejo, nego in prehrano muc ter po potrebi priskrbijo zdravila in razni pribor za vzrejo. Razen tega društvo organizira društvene in mednarodne razstave pasemskih mačk. Svoje izkušnje pri razstavljanju sta Lado in Tatjana strnila v biltenu za nove člane. V njem med drugim zvedo, kako je treba pripraviti muco za razstavo, zakaj prirejajo razstave muc, kaj je potrebno ob prijavi za mednarodno razstavo, kako je moč kupiti muco v tujini, pa katere so barvne kombinacije pri paritvah muc. Sicer pa se člani zbirajo vsak prvi petek v mesecu na sestankih v Kamniku, kjer si izmenjujejo izkušnje pri vzreji mačk in se seznanjajo z novostmi. Še zlasti je pomembno, kot ugotavlja podpredsednik Matjašič, da se rejci ob pomoči živinozdravnika spoznavajo z boleznimi mačk. Nekatere se namreč lahko prenašajo na ljudi, zato bi bilo njihovo širjenje nevarno za okolico. K preprečevanju bolezni sodijo tudi redna cepljenja mačk proti steklini in kugi. • Stojan Saje "Naročene počitnice" - Ravno pravšnji mraz, na smučiščih ravn. toliko snega, da ga je dovolj za smučanje, vreme pa takšno, da bilo škoda čepeti pri knjigi... Pa naj še kdo reče, da niso bile ta » kjer jih imajo, počitnice letos prav načrtovane, ali pa na^tete.^a|i menske razmere kot naročene. Ob različnih organiziranih obli* pa si mladež v teh dneh lahko izbira tudi zimsko veselje, ki m°r .j malce spominja na "šolo pod mostom". Led je privabil številne na bajerje, kjer pozimi (razen morda vnetih ribičev) nimam« j iskati. Tako je na primer v teh dneh v Češnjevku in v Bobovku l sliki) v kranjski občini. Sicer pa menda v Turističnem društvu krica že razmišljajo, da bi letos, če bo led zdržal, morda spet p vili pustno maškerado na ledu v Bobovku... - A. Ž. K«' Kako naredimo sladice in pecivo ičur - V okvir pestrega programa oziroma dejav i društva Šenčur že nekaj časa sodi tudi organizacija tečajev. Doslej so bili prav ti vedno zelo dobro obiska"* Šenčur - V okvir pestrega programa oziroma dejavnosti Tur' stičnega društva Šf>r"s,"r *• n^Va' t,,a; ,—^~:-,r,r\ia Ku harskih tečajev. _ Letos so se v društvu odločili, da bodo naredili podoben tečaj, n. njem pa se bodo tokrat "učili", kako se pripravijo sladice in raz' čna peciva. Tečaj se bo začel prihodnji teden v četrtek, 7. tebr,. arja, ob 18. uri v klubski sobi turističnega doma v Šenčurju. programu bo potem vsak četrtek, vodila pa ga bo Zalka Jova^ vič. Društvo vabi žene in dekleta, da se jih tečaja udeleži čimve ' • (až) MLADI VOZNIK »VIC« MLADI VOZNIK, d. Zlato Polje 1 64000 Kranj Tel.: 064/23-619 o. o. 1991 Kandidate obveščamo, da bo začetek tečaja CPP 6. 2 v šolskem centru ISKRA s pričetkom ob 17. uri. Informacije osebno ali po telefonu 23-619 od 8. do 16. ure Tečaj je brezplačen! Pohitite s prijavami, ker je število omejeno. ^Ji Petek, 1. februarja 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN fflGLAS Strokovno srečanje organizatorjev in pripravljalcev prehrane za osnovnošolce Za boljšo prehrano v šolah Komisija za prehrano pri kranjskih osnovnih šolah je za strokovni kader letos zopet pripravila eno dnevni seminar. Določila je tudi nove cene prehrane in podaljšanega bivanja. DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA Kranj - Po sklepu komisije bo v kranjskih osnovnih šolah od 1. februarja cena za mesec dni podaljšanega bivanja 600 din, malice 130 din, za vsako kosilo pa bodo tisti, ki niso v podaljšanem bivanju, odšteli 25 din. Zaradi stalne potrebe po obnavljanju in razširjanju znanja strokovnega osebja v šolskih kuhinjah je kranjska komisija za prehrano letos že drugič pripravila strokovni seminar. Nanj so tokrat povabili tudi kolege iz Škofje Loke, Tržiča in Jesenic. Delo omenjene komisije, ki jo sestavljajo vodje prehrane z večjih kranjskih osnovnih šol, je bilo vse do lanskega leta pretežno določanje enotne cene Prehrane. V sodelovanju s pristojnimi občinskimi organi se je nato pojavila ideja o pripravi strokovnega izobraževanja, ki je bila uresničena šele v času lanskih zimskih počitnic. Učitelji gospodinjskega pouka, ravnatelji, vodje prehrane 'n kuharji so na letošnjem seminarju, ki je bil v ponedeljek tako kot lani na Osnovni šoli Matija Čop v Kranju, prisluhnili profesorici Mariji Kodele z ljubljanske Pedagoške akademije, ki je govorila o koristnosti semen v prehrani, doktorici Ani Krakar - Starman v zvezi s higieno prehrane ter doktorju vargi iz Perutnine Ptuj, ki je predstavil njihove principe vzreje in predelave piščančjega mesa. Perutnina se je predstavila tudi s paleto mesnih izdelkov, seminar pa se je zaključil s Predstavitvijo računalniškega Programskega paketa, ki ga je Za pomoč pri delu v obratih družbene prehrane posebej izdelal ljubljanski Industrijski biro. Program seminarja je, tako k°t lansko leto, sestavil Janez v»nSek, ki je kot vodja prehra-"e. "a šoH Matije Čopa že dobri dve leti tudi aktiven član K°misije za prehrano: "Izbral sem teme, ki so se mi zdele najbolj potrebne. Semena so spet Prišla v ospredje kot alternativna prehrana in jih že uvajamo tudi v naše kuhinje, higiena živil pa je vedno aktualna. Piščanci veljajo za rizično živilo in kuharji se jih zato nekako bojimo. Smiselno je bilo poslušati o lastnostih tega mesa tudi nekoga, ki dobro pozna postopek vzreje in predelave. Kolegom sem želel pokazati tudi računalniški program, ki mi že nekaj časa uspešno pomaga pri načrtovanju prehrane in evidenci poslovanja kuhinje, tako da sicer osemurno delo opravim v eni uri, zraven pa postorim še tisto, kar na drugih šolah dela še nekdo (ali celo dva) poleg vodje kuhinje. Osebno mislim, da bi strogo delovna strokovna srečanja (morda v manjši zasedbi) morali pripraviti vsaka dva do tri mesece, da bi se s strokovnjaki pogovorili o konkretnih temah." Vodja Komisije za prehrano, sicer pomočnik ravnatelja na šoli Simona Jenka, Matjaž Kuralt je povedal: "Že lani se je ta izobraževalna oblika pokazala kot precej uspešna, predavatelji so kvalitetni, demonstracije in degustacije pa so redka priložnost za seznanitev s ponudbo trga. Mislim, da bi s to obliko kazalo nadaljevati ter jo morda razširiti na vso Gorenjsko. Udeleženci so z vsebino zadovoljni, čeprav zaradi omejitev še sprejemljive cene šolske prehrane vseh spoznanj le ni moč uresničiti v praksi. Radi bi imeli boljšo prehrano, vendar je vse povezano s ceno. Ravno danes smo se v komisiji odločili za povišanje z mesecem februarjem. Seveda pa komisija šolam pomaga tudi drugače. Lani na primer smo se končno uspeli dogovoriti z Mlekarno, da so za nas začeli mleko pakirati v desetlitrsko embalažo. S tem smo prihranili pri ceni, kuhinjam olajšali delo pri odpiranju vrečk, zmanjšala pa se je tudi rizičnost glede higiene." Jožica Šmid, vodja kuhinje in ekonom na šoli Bratstvo in enotnost: "Bila sem že na lanskem seminarju in mislim, da je posebej koristno slišati o novostih pri tehnični opremi za kuhinje, kjer doma vedno zaostajamo za tujino. Lani smo tu videli Konvektomat, šola ga je kupila in zdaj je delo v kuhinji lažje, hrana pa boljša. Letos sem pripeljala še dve sodelavki, saj obnavljanje znanja vedno koristi. Mene tokrat najbolj zanima delo s pomočjo računalnika, ki bi mi posebej pri poslovanju skladišča zelo prav prišel. Na šoli so nam računalnik že obljubili, upam pa, da bo za nakup dovolj denarja." Meta Ahačič, učiteljica gospodinjskega pouka na šoli Ivana Groharja v Škofji Loki: "Vsa predavanja so bila do neke mere novost, posebej se mi je zdela zanimiva tema o semenih. Informacije mi bodo koristile tako za osebno rabo, kakor tudi za posredovanje moji naslednici pri poučevanju gospodinjstva. Z menoj je prišla tudi naša glavna kuharica, ki je razgledana in skuša nova spoznanja uporabiti pri delu v kuhinji. O računalniku razmišljamo tudi pri nas, saj boljši nadzor pomeni tudi lažje delo." • T. Jurjevec, Foto: J. Cigler Šahovski turnir slepih in slabovidnih oro°'>*t-0 Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Kranj slen,n'Z,ra'a četrti hitropotezni šahovski turnir, ki so se ga udeležili P' 'n slabovidni šahisti iz vse Slovenije. Na enodnevnem tekmovanju je sodelovalo 26 šahistov in šahistk, ki so igrali na posebej zanje prilagojenih šahovnicah: črna polja so dvignjena, figure Pa so še posebej označene, tako da jih igralci lahko prepoznavajo. Šah je pri slepih ljudeh zelo priljubljen, nam je povedal sodnik in tehnični vodja Aleš Drinovec. Tu se lahko sle-P' Povsem enakovredno kosajo * ljudmi, ki vidijo. Zato ima tudi šahovska sekcija slepih in slabovidnih v Kranju največ privržencev. Dobivajo se v klubskih prostorih Medobčinske organizacije slepih. Šahira-jo dvakrat tedensko, velikokrat pa se jim pridružijo tudi mladi. Na turnirju je zmagal Zlatko Hlevir iz Maribora, drugi je bil Mirko Olup iz Kopra in tretji Kranjčan Emil Muri. Najboljša ženska predstavnica je bila Anica Jeraj iz Ljubljane na desetem mestu. Medobčinske organizacije slepih in slabovidnih za celjsko regijo se dobimo vsaj enkrat tedensko. Šah nam v bistvu omogoča ohranjati stike z drugimi ljudmi, pomembno pri tem se mi zdi, da se lahko enakovredno kosam s tistimi, ki vidijo, kar je pri drugih športih nemogoče." tfch O L LTH - Orodjarna in Livarna, p. o. vincarje 2 64220 Skofja Loka Komisija za delovna razmerja LTH-OL objavlja prosto delovno mesto: KONSTRUKTERJA I za- dva delavca pogoji: • visoka ali višja strokovna izobrazba strojne smeri, • tri oziroma pet let delovnih izkušenj konstruiranja orodij, - znanje osnov iz računalniškega konstruiranja. j^elo bomo sklenili za nedoločen čas. ^sne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi podjetje LTH-OL, Vincarje 2, Skofja Loka. ° izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po odločitvi. Emil Muri, Kranj: "Petnajst let že sodelujem na najrazličnejših šahovskih turnirjih. Tudi s tistimi, ki vidijo sem se že pomeril in dosegel kar lepe rezultate. Že mnogo prijateljev sem spoznal na ta način. Igram, kolikor mi čas dopušča, vsaj dvakrat tedensko pa prav gotovo." Kapitalizacija nadomestil Vprašanje V Elanu nam obljubljajo, da bomo zaradi stečaja vsi delavci dobili knjižice. Ustanovilo naj bi se sedem novih podjetij, v katerih bodo dobili delo tisti, ki bodo v ta podjetja vložili kapitalizirana denarna nadomestila za brezposelnost. Zanima me, kakšne so posledice, če kapitalizacijo odklonim. Kaj se zgodi, če bo šlo tudi novo podjetje v kratkem v stečaj? Odgovor Zavarovancu, ki je izpolnil pravico do denarnega nadomestila pri zavodu za zaposlovanje, se denarno nadomestilo lahko izplača v enkratnem znesku (kapitalizacija), če s temi sredstvi rešuje svoje nadaljnje delovno angažiranje tako, da vloži sredstva v materialno osnovo dela ("nakup" delovnega mesta v določenem podjetju, ustanovitev lastnega podjetja, začetek opravljanja zasebne dejavnosti). Kapitalizacijo nadomestil lahko predlaga delavec - zavarovanec sam, lahko pa mu jo ponudi tudi zavod za zaposlovanje na podlagi predhodnega dogovora s podjetjem, ki je zainteresirano za zaposlitev brezposelnih delavcev s pogojem, da v podjetje vložijo znesek kapitaliziranih denarnih nadomestil. Ce zavarovanec v tem drugem primeru odkloni ponujeno kapitalizacijo, se šteje, da je odklonil ustrezno zaposlitev in mu pravica do nadaljnjega prejemanja denarnega nadomestila pri zavodu preneha. V primeru, da pride do stečaja in s tem prenehanja delovnega razmerja zavarovanca v podjetju, v katerega so bila vložena sredstva iz naslova kapitalizacije, lahko zavarovanec takoj spet uveljavi pravico do denarnega nadomestila pri zavodu za zaposlovanje. Vrnitev vloženih sredstev pa lahko zahteva zavod, ki mu je za ta sredstva po zakonu priznana izločitvena pravica v stečajnem postopku. Vodja pravne službe sveta kranjskih sindikatov Mato Gostiša, dipl. iur. S seje slovenske skupščine Nova nadomestila za brezposelne Ljubljana, 30. januarja - Delegati republiške skupščine so na zasedanju v sredo zvečer sprejeli bistveno novost pri nadomestilih osebnih dohodkov za čas brezposelnosti. Po novem bodo brezposelni v prvih treh mesecih brezposelnosti prejemali 70 odstotkov v zadnjih treh mesecih izplačanega povprečnega osebnega dohodka, nato pa po 60 odstotkov, odvisno od zavarovanja za brezposelnost (od treh mesecev do dveh let). Sindikat bo moral dati mnenje za sakega delavca, ki bo ostal brez zaposlitve. Če delodajalec tega ne bo upošteval, bo o tem v osmih dneh morala odločiti arbitražna komisija. Glede na to, daje bilo na neizdelan socialni program izrečena /rsta povsem upravičenih kritik, sta Lojze Peterle in dr. Katja Boh obljubila, da bo le-tega vlada predložila skupščini najkasneje v dveh mesecih. • D. D. Upokojence vabijo na Koroško Kranj, januarja - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na poldnevni nakupovalni izlet na Koroško (opozarjajo na vnovčitev "Mehrwertsteuerja" iz prejšnjih nakupov), ki bo v torek, 12. februarja, z odhodom ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejema Društvo upokojencev Kranj vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure, do vključno 8. februarja. • D. D. Matej Žnuderl, Celje: "S šahom se aktivno ukvarjam ze več kot deset let. V prostorih Anica Jeraj, Ljubljana: "Igram že od svojega petnajstega leta. Prve poteze mi je pokazal brat, največ pa so me naučili v zavodu za slepe in slabovidne v Kamniku. Tam se s šahom veliko ukvarjajo. S prijatelji v društvu šahiram vsaj enkrat tedensko, redno pa sodelujem tudi na turnirjih. Tam srečujem nove ljudi in sklepam prijateljstva. Že od leta 1965 sodelujem na turnirjih, dvakrat sem bila zmagovalka državnega turnirja za slepe ženske, na svetovnem prvenstvu pa sem bila šesta med dvajsetimi. • M. A., foto: Jure Cigler Barica Ta petek je bila že navsezgodaj na tržiški tržnici. Sama, samcata. Edini ponudnik za jajčka, fižol, domače kokoši, domačo slanino. Vsake štirinajst dni pride, v petek in soboto. Kako jo mora vendar zebsti v teh odprtih prostorih, pomislim, ko ledeno potegne sem od Bistrice, da se človek kar najhitreje rešuje v avto in domov. "Prav nič me ne zebe," hiti pol slovensko, "kar poglejte," in me s svojimi toplimi rokami prime za roko. "Noge imam prav tako tople. Tele škatle sem si prinesla iz trgovine, da ne stojim na golih tleh, pa je takoj bolje. Le sesti ne smem. Zadnjič sem sedela in se zasedela. Tule meje prerezalo čez hrbet," kaže nižje od križa, "zravnati se nisem mogla. Zdaj raje stojim in se prestopam, pa je dobro. Veste, vsega se navadiš. Tudi mraza." Že več kot petnajst let prihaja v Tržič. Navadila se je Trži-čanov, Tržičani pa nje. Točno vedo, kdaj bo Barica na tržnici. Nekajkrat sem že kupila pri njej jajčka. Dobra, domača so. Tokrat me pritegne slanina, na zunaj temna, skorajda črna. Mesa na njej ni, le v sledovih sem in tja, toda diši tako silno in tako mamljivo, da človek kar sline dobi... Od vsega najboljša pa je koža. Samo kožo daš kuhati v zelje, pa bo dišalo, kot bi celo stegno kuhal. Kako to, Barica? "Medtem ko vi prašiča obarite z vročo vodo, ga mi ožge-mo na slami. Oslamimo ga, pravimo. Sredi dvorišča stresemo kup slame, zažgemo in na tem obračamo prašiča, da se mu dlake posmode. To da naši slanini svoj duh. Pa, seveda, domač prašič mora biti." Zgovorna je Barica, nič narejenega ni na njej. Za Tržičane je "Varaždinka". Vendar Barica Kovačič ni iz Varaždina. Iz vasice Virje je doma, občina Džurdževac, blizu Koprivnice. Kar precej dlje od Varaždina, je pa vse skupaj Podravina. Malo kmetije imajo pri hiši, govedi le tri repe, največ se ukvarjajo s kokošjerejo. Po sto in več kokoši ima Barica, purice, goske, po dvajset prašičev. Dosti ima opraviti. Za ta dela je sama doma. Dva sinova ima že poročena, hčerka je pri petnajstih še doma. Veliko veze. Sploh žene v Podravini veliko vezejo. Lep prt ima ravnokar v delu, s kot dlan velikimi krizantemami. Prejic ji mora prinesti tokrat. Tudi ona je veliko vezla. Vse spodnje perilo ima izvezeno. Mimogrede izza tople bluze in volnene rute potegne zgornji del kombineže: iz finega domačega belega platna je sešita in izvezena v zahtevnem rešiljeju... Takšnega perila najboljše tržiške gospe ne premorejo! Pri gospe Godnovi je dolga leta prespala noči s petkov na sobote, zdaj je gost pri gospe Perkovi. Tudi skuhajo ji. Milica ji je pravkar prinesla kosilo. Vroče juhe s cmočki je bila Barica najbolj vesela. Takole se bo že zdržalo. O, so prijazni Tržičani' Rada jih ima. Dokler bo le mogla, bo prihajala. Pred pustom bo spet tu. • D. Dolenc GLAS 6. STRAN PISMA, PODLISTEK Petek, 1. februarja 1991 ODMEVI Pod Marijinim varstvom Pišem v imenu številnih vaših naročnikov in nenaročnikov glede podlistka gospoda Alojzija Žiherta Pod Marijinim varstvom. Vi ste prvi, ki ste začeli objavljati to doslej tako zamolčano zgodovino, ki pa jo je preživljalo okrog 40.000 Gorenjcev in Štajercev. Čestitam vam v svojem imenu, ki sem prav tako preživljal strahote te vojne, čestitam vam v imenu svojih številnih prijateljev, ki so me prosili, naj se vam zahvalim, čestitam tudi v imenu naših otrok, ki smo jim govorili o vojni, pa so te naše pripovedi jemali večkrat neresno ali pa gledano s strani, kakor so jih preživljali partizani tu, ki se niso borili v organiziranih frontnih linijah. Govorili smo tudi z borci partizani in so prav tako navdušeni, da nekdo nekaj odkrito pove o stvareh, za katere se je vedelo, pa ne govorilo. Želeli bi, da bi gospod Žibert dal v objavo tudi nekaj slik, saj če je zbral toliko materiala, potem ima gotovo tudi slikovni material. Prosimo, sporočite našo zahvalo tudi avtorju gospodu Ži-bertu za ta njegov prispevek. Menda so mu mnogi že sami telefonirali in pisali. Imamo pa še eno veliko prošnjo. Ali se bo dalo dobiti tudi knjigo, da bomo imeli zbrane te stvari, sicer zdaj izrezujemo podlistek. Vsi menda tako delajo. Toda to je težko, poleg tega pa je bilo na začetku rečeno, da boste objavili samo nekaj. Ali ni škoda? Mi vsi smo pripravljeni kupiti knjigo. Hvala vam v imenu številnih. To zahvalo bomo sporočili tudi pripravljalnemu odboru našega Združenja v Kranj, Poštna 3. Gorenjska nočna kronika (Gorenjski glas, 15. 1. 1991) V rubriki Gorenjska nočna kronika v časopisu z dne 15. 1. 1991 sem našel inicialke svojega imena. Članek je sicer odlično napisan, vendar pa ima veliko pomanjkljivost, ni kompleten, manjka mu RESNICA. Vsa zgodba je mojstrsko delo policije. Sestavljena je iz lažnih besed razporejenih v neverjetnem zaporedju, na čelu vsega pa naj bi bil: Srditi oče. Mizerija. Policija ve, zakaj je to objavila, saj se z njo vojskujem že tri leta. Že tri leta me preganjajo. Gospodje policisti naj se spomnijo svojih lažnih poročil o dogodkih I. 1. 1988, 5. 2. 1989, 8. 4. 1990. V enem so me celo preimenovali. Oni so I. I. 1988 mojega sina tako maltretirali, da je padel v komo. Nevrolog je takrat izjavil: To je zločin. Vse to pomeni, da ima sedanji dogodek že svojo predzgodovino. Članek, bi rekel, ima svoj namen, saj je proizvod OSVETE, DISKRIMINACIJE, PODLOSTI. Razumen bralec se bo nemara vprašal, odkod se je oče znašel prav v tistem trenutku. Razlog obstaja. Resnica je, da nisem dovolil, da bi me gospod policaj omalovaževat, da bi me vlekel po cesti. Branil sem svojo dostojanstvo. Zato so s silo naskočili na sina. Sam sem jim ponudil legitimacijo, komajda so jo ob nesramnem komentarju vzeli. Imam pričo. Pisec vrstic Srditi oče bi moral napisati, kaj sem tistega jutra rekel pomočniku komandirja PM Kranj. Gluha pritožba! Ali odgovarjajo svoji vesti tisti, ki uporabljajo nizke udarce? Srditi oče - nizko, padlo, kukavičje. Dobro bi bilo, ko bi policija opisala svoje postopke od začetka do konca (1988 - 1991). Vem, beton se ne prebija lahko, vendar moramo s tem opraviti, če hočemo zakorakati v demokracijo. Jordan Stavrov Sp. Besnica 91 O predstavnikih strank pred ekrani! (28. dec. 1990) Zapis pod gornjim naslovom, ki ga je prispeval France Logar, me je spodbudil k pisanju nekaterih podatkov v zvezi z množičnim preseljevanjem Slovencev v primeru, če bi zmagala Hitlerjeva Nemčija. Njegov prispevek se bere prav zanimivo, na koncu pa ni čisto jasno, kaj je hotel povedati? Nekateri bi iz tega pisanja lahko celo sklepali, kot da NOB ni bil potreben, saj tudi če bi Hitler zmagal, »se nam, Slovencem po končani vojni ni treba., nič bati« glede preseljevanja itd. Ne vem, kako bi nadaljeval, da ne bi kakorkoli užalil avtorja kajti ugo- toviti je treba, da so v zapisu v zvezi z izginjanjem Slovencem, posebej Gorenjcev, odsotna že znana zgodovinska dejstva. Beremo, da avtorjevo srečanje z graškim profesorjem in arheologom dr. Neckheimom sodi v pozno jesen 1943. Takrat, več kot pol leta po odločilni nemški izgubljeni bitki za Stalingrad in po izgonu Nemcev iz Afrike, je bilo že povsem jasno, da bo Hitlerjeva krvava avantura izgubljena. Lahko verjamemo, da je imenovani arheolog avtorju zagotavljal, da se Slovencem ni treba nič bati, ker da »smo Su-edslawische voelker« in da »smo prišli od zgoraj dol«, toda že Hitler je v svojem »Mein Kamp-fu« namenil uničenje ne le Židom, temveč tudi Slovanom. Ne glede na to, od kod smo prišli, so potem Hitlerjevi gauleiterji, funkcionarji in »znanstveniki« načrtovali izgon Slovencev, v tem primeru Gorenjcev v višini najprej 80 - 100.000 (to moram ponavljati kar naprej!), nato pa v najkrajšem času 65.000, sem pa bi naseljevali nemški živelj. To naj bi bilo urejeno že do 1. oktobra 1941 leta, ko bi Gorenjsko (in Štajersko) priključili k Rajhu. Kasneje bi izganjali še nove tisoče Slovencev. A prav NOB je prekrižal te nacistične načrte - in Slovenci smo obstali. Zaradi novih dosežkov NOB je moral okupator z osebnimi Hitlerjevimi povelji množično izganjanje in priključevanje kar naprej odlagati. Dokumentacija o vsem tem, kar je obdelal zgodovinar dr. Tone Ferenc, je dostopna. Kje, bi moral vedeti vsakdo, ki se kakorkoli loteva te tematike. Šlo je za čisti genocid! Prvi načrti o izgonu Slovencev, ki so živeli pod nemško okupacijo, to sta bili Gorenjski in Štajerski, so predvidevali za izgon 220.000 -260.000 ljudi. To je pomenilo, da bi že tedaj izgon zajel vsakega tretjega Slovenca teh pokrajin. A predvsem zaradi NOB je Hitlerjeva oblast morala vse to »odložiti na čas po vojni«. S propadom Hitlerjeve Nemčije se to seveda ni moglo zgoditi. V primeru Hitlerjeve zmage pa bi prav gotovo se. Zato je glede izganjanja Slovencev Jože Snoj imel prav, dr. Neckheim pa ali je bil naiven protinacist ali človek, ki o Hitlerjevih načrtih ni nič vedel ali pa ni hotel vedeti. V vsakem primeru pa njegovo govorjenje ni imelo in nima nikakršne zgodovinske osnove. In mimogrede: kako pomemben in nujen je bil NOB, priča tudi pridobitev večjega dela Primorske in Istre. Brez NOB bi bila meja še vedno pri Planini, če ne še bližje Ljubljani. Toda zgodovina ne priznava »če«. Ivan Jan, Kranj SEXSHOP VIDEOTEKA TEL 064/81-296 JESENICE, Titova 18 a NOVO PRVI NA GORENJSKEM SLOVENSKA ZBORNICA OBRTI IN PODJETNIŠTVA Likozarjeva 1 64000 Kranj Slovenska zbornica obrti in podjetništva vabi vse občane na predavanje na temo »DAVKI ZA OBČANE PO NOVEM« Če Vas zanima, kakšne davke boste po novi zakonodaji plačevali kot občan, se udeležite predavanja, ki bo v torek, 5. februarja 1991, ob 17. uri v sejni sobi št. 15. Skupščine občine Kranj. NOVO ODPRTA TRGOVINA STAVBNEGA POHIŠTVA V KRANJU Partizanska 26 Tel.:N. C. (064) 21-232 (obrat Jelovice poleg stadiona) Del. čas.: od 7. -15. ure, sreda od 9. -17. ure, sobota od 7.-12. ure JELOVICA JELOVICA Alojzij Žibert Pod Marijinim varstvom Spomini Slovenca - nemškega vojaka - na drugo svetovno vojno v letih 1941 - 1945. Prva spoznanja bližine sovražnika Pred puškinimi cevmi je vedno le preprosto ljudstvo. Raoul Follereau Bil je čemern poznojesenski dan 2. novembra 1943. Včasih smo na ta dan šli na pokopališče in se spominjali dragih pokojnih. Danes se odpravljamo na fronto. Vreme je pusto in pomalem rosi, nas vojake pa stresa mraz. Enkrat zaradi bližajoče se zime in hladnega dneva, drugič pa iz strahu pred nečim strašnim, neznanim in negotovim. Meni se je zdelo, kakor da sem ponovno obsojen na smrt. Znova in znova so se razlegala povelja oficirjev. Od utrujenosti klecajoči vojaki so si natovorili puške in municijo ter se pustili potegniti v kolone, vse usmerjene na vzhod, samo na vzhod v smer Malin - Korosten. Še ko smo bili doma, je šel po svetu glas, da je večina nemške vojske motorizirana. Resnica tukaj na fronti je bila precej drugačna. Kamor si pogledal, povsod so strmele vate konjske glave: od belgijskih tovornih živali do drobcenih ruskih konjičev, ki niso dosti večji od osliče v. Lakot niče so jim plale od napora in oči so se jim sukale v onemoglem strahu, ko so ozračje stresale nenadne eksplozije. Iz smeri Malin, katerega so že zasedli rdečearmejci, se je približeval oklopni vlak. Natovorili smo se za debele varovalne jeklene stene. Vlak se je počasi premikal. Ustavili smo se nekje blizu Mali- na, menda v Cepovičih. Bila je noč in začelo je deževati. Iztovarjali smo orožje in municijo, pri tem pa gledali v daljavo, kjer je žarelo nebo od številnih požarov in so odmevale eksplozije topovskih granat. Dolga kolona se nas je pomikala proti neznanemu kraju. Stotine beguncev nam je prihajalo naproti. Mnogi, ki so se za vedno poslavljali od doma. so jokali. Mukala je živina in ropotali so vozovi, na katerih je bilo malenkost tega, kar so rešili iz ognja. Med vse to pa so se razlegali obupni klici otrok, ki so prezebali v mrazu in se tiščali v naročja mater. Kurirji, težko obloženi kamioni, poljske kuhinje na vozovih in oklopniki so z veliko naglico drveli mimo nas v noč, ki so jo že sem in tja razsvetljevali bliski granat. Ko je taka goreča krogla padla med množico beguncev, je nastal samo obupen klic na pomoč, čuli so se pogosti prošnji klici Mamki božji, zopet drugi pa so klicali: »Oh, Bože, Bože.« Med vsemi pa so se našli tudi taki, ki so na vse načine preklinjali: »Vojna. Čort vozmi jejo!« Tudi nekateri Nemci so preklinjali: »Herrgott, Himmel, Sakrament, das Saunest, Kruzifix, Donnerweter.. Oj ti blago rusinsko ljudstvo. Kdo naj opiše vse tvoje trpljenje, vse krivice, krvave zločine, ki so ti jih prizadejali hudodelci in tirani že za časa Napoleona, potem v prvi svetovni vojni in nato še sedaj v drugi vojni, prvič, ko so nemške horde prodirale naprej proti Moskvi, in sedaj, ko se umikajo. Kolikokrat je šla preko tebe vojna vihra in vse si prenašalo voj no in vdano, vilo si roke in vedno veliko molilo. Bili pa so časi in bodo v kratkem zopet povrnili, ko ti tudi molitve ne bodo dovolj^ li. Vseskozi poznaš le jok. Kako so te že preganjali razni zlocirtC\ Suvali so te, brcali in bičali do krvi, vsega so te oplenili, požgali so dom in pobili otroke. Vse prenašaš voljno. Požiraš vse krivice, ^e,..y zaman iskalo pravice, zaman prosilo milosti. Tvoje pritožbe niso bi nikdar uslišane, nikdar slišane tvoje prošnje. Bilo si prekrotko. P' pošteno, preponižno. Marširali smo proti robu nikogaršnjega ozemlja, kjer so net7t°j počivali ožgani tanki s čudno zveriženimi gosenicami in razcveteli" topovskimi cevmi. Sredi tega razdejanja smo opazili ukopane voj ke. Z ruske strani so priletele granate in nehote pozdravile novod šlece. Vse pogosteje so pokale tudi puške in strojnice. Plazili srno čisto tiho in razmaknjeno narazen. Od moža do moža je bilo vsaj P nekaj metrov. Tako smo se pomikali proti strašnemu cilju. Ob jutranjem svitu so bili streli čedalje gostejši. Ob zori je P tisnila tudi artilerija. Bil sem prvič sredi topovskega ognja. Tega J tra ne morem pozabiti. Najrajši bi umrl. Bilo je strašno. Po napadu artilerije se je področje fronte zameglilo. Bili srn° ^ veseli, da je pritisnila megla, toda oficirji so nas opozorili, daje tO umetna megla, ki jo spuščajo Rusi zato, da se lahko v njenem *rl-^ neopazno približajo. Res so kmalu ob nas počile ročne granaierte, zaslišal se je krik: »Hureee...!« Pred našimi strelskimi jarki so se ^ nadoma pojavili sklonjeni Rusi z nasajenimi bajoneti na puške. so jih držali v rokah kakor kmetje vile, drugi pa so imeli v r0* • dolge nože. Tudi mi smo vrgli granate in brezciljno streljali- ™e 0 ^te ni dalo. Vsakdo je samo pritiskal in tudi mi smo kričali, kako* u nas prej učili: »Huraaa...!« Rusi so se umaknili. Niso pričakov < daje ponoči prišla okrepitev sil na nemški strani. To jutro sem P videl, kako masovno leže po tleh mrtveci in kako padajo zadeti J dje in moledujejo ranjenci, vsi raztrgani in okrvavljeni za Porn°C^if\ Napadi so se nadaljevali skozi ves dan pa tudi naslednjo no ^ jutro. Mi smo te napade zaenkrat še kar dobro zdržali, čeprav s imeli že več mrtvih in ranjenih, predvsem zaradi topniškega og minometalcev in ročnih granat. Ranjence smo zavlekli nazaj ^° 0 vezovališča in od tam do glavnega obvezovališča, kjer so zdrav že opravljali prve operacije, težje poškodovance pa so reševal"1 Jt mobili vozili nazaj v druge poljske vojaške bolnice. Begunci in v J ki so se umikali, da so napravili pot avtomobilom s svežim c škim mesom. Petek, 1. februarja 1991 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN GLAS Pred letošnjim festivalom IDRIART na Bledu UMETNOST POPOTOVANJA Z UMETNOSTJO Kranj - Ko je pred sedmimi leti festival, ki ga zdaj poznamo pod imenom Idriart, zašel tudi na Bled, je bil bolj ali manj sprejet z nezaupanjem. Nezaupanjem kot posledico popolnega nepoznavanja te nenavadne, vsaj za tiste čase, mešanice glasbe, klasične glasbe seveda in vseh mogočih "novotarij" od biološkega vrtnarjenja do waldorfske pedagogike. Pravzaprav se je treba zahvaliti naključju, da je drart pristal na Bledu, obotavljanju Madžarske, ki takšne "nevarne" prireditve v tistem času nikakor ni mogla sprejeti. Od tedaj se je seseda marsikaj spremenilo in ideje o novem duhovnem razvoju, ki jih poleg drugih razvija in goji tudi Idriart, zdaj v evropskem pa tudi v s'rsem svetovnem prostoru ne trkajo več ob neprehodne "berlinske zidove". Svet se je v kratkem času spremenil. Ali se je tudi festival Idriart? Prav nič bi ne bilo podobno Mihi Pogačniku, Kranjčanu, si-Cer pa znanemu violinistu s kalnim bivanjem v ZDA in Predsedniku Idriarta, če bi se 'driattovske prireditve odvijale vsako leto nenehno po enakem, nespremenjenem načrtu. Ni ravno razlog desetletnica Idriarta, letos jo bodo slovesno Proslavili v francoskem Char-'reseu, kjer je bil prvi mednarodni festival Idriart, da bo letošnji program nekoliko drugačen. Pravzaprav več kot drugačen, lahko bi rekli celo eksperimentalen. Seveda ni mišljeno spreminjanje osnovnega vodila 'driartovskega dogajanja. Miho Pogačnika in vso skupino, ki sestavljajo idriartovsko gibanje, še naprej zanima razvoj Posameznika in način razvoja, k» naj poteka preko umetnosti. Ze prvi festivali so pokazali, da se lahko umetnost, največkrat Sfe pri tem za glasbo, da pred-^taviti na manj suhoparen in konvencionalen način kot do-s'ej - na idriartovski. Ta način Pa - po prepričanju Mihe Pogačnika podira jezove nerazume-VanJa in nepoznavanja ne le med ljudmi, pač pa tudi v Iju-samih: pot do nas samih, (t°, spoznanj o naših neomejeni možnostih razvoja, sposob-nost'h spoznanj, razumevanja... Te dni se je Miha Pogačnik mudil na krajših počitnicah v a°niačem Kranju, ob tej priložnosti pa je predstavil tudi program letošnjega nekoliko drugačnega festivalskega dogajanja od 4. do 11. avgusta na Bledu. Kaj lahko pričakujejo letošnji "deleženci festivala Idriart. Več glasbe, manj tečajev ali obratno? , Ne eno ne drugo. Program b° Prav tako zanimiv, vsaj trudimo se, kot na prejšnjih festivalih. Novost pa je v tem, da bo polovica festivala potekala na nov način - kot pohod v podajmo. Namenoma pravim ta-*o, saj ne gre za noben vzvišen turizem in tudi udeleženci, domači in tuji, niso le občudoval-?l lepot naše pokrajine, običa-n A-m Podot>no, pač pa gre za nač,n, kako se družita lokalna J univerzalna kulturna tradiciji »o pa se seveda ne da dose-c' s sedenjem v dvorani na kon-ert,h in na predavanjih, pač pa je treba po pokrajini potovati. Zato bo prvi del festivala nekakšna priprava na to, drugi pa spoznavanje bistva slovenske pokrajine z vsem, kar jo sestavlja na 'licu mesta'. Zato bomo udeležence popeljali v škofjeloško pokrajino, v Bohinj, na Vršič in k Soči ter za zaključek na Ajdno nad Potoki." S programom najbrž pričakujete, da se bo pokrajina razodela našim in seveda tudi tujim udeležencem na neki novi način? "Vsekakor. Omeniti moram že nekakšno predpripravo v prvem delu pred 'vstopom' v pokrajino. To bo dopoldansko dogajanje v Festivalni dvorani s tako imenovano ekologijo poslušanja in meditativnim pristopom k naravi in umetnosti, evolucijo glasbe in zavesti, metamorfoze v naravi, naštel sem nekaj tem, ki jih bom s sodelavci, kot so dr. Szekelv -Kuhlevvind, Lampson, New-comb in dr. Bockemiihl predstavljal tri zaporedne dopol-dneve. Popoldnevi so, kot je že običaj, namenjeni znanjem z različnih področij - medicine, biokmetijstva, vvaldorfske pedagogike, spoznavanju naše kulture, slovenske in jugoslovanske itd." Kakšno pa bo tako imenovano potovanje skozi slovensko pokrajino? "Skušali bomo vsem olajšati pot do spoznavanja bistva slovenske pokrajine, z glasbo, s predstavitvijo vsega značilnega, kar se seveda v enem dnevu sploh da. Od posameznika je seveda odvisno, kaj bo doživel, koliko bo hotel in zmogel spo- znati. Povabili bomo k tem dogajanjem tudi krajane, kjer se bomo ustavili, njihove skupine bodo predstavile kulturne značilnosti - ples, pesem, običaje, Idriart bo vse povezal s koncerti. Večina koncertov bo v cerkvah, upam, da to ne bo motilo nikogar, drugih tako velikih prostorov pač ni na voljo. Prvi dan potujemo od Jošta, kjer je bil lani koncert, na Planico in naprej na Križno goro, ker se bo marikaj dogajalo. Sledil bo koncert v cerkvi v Crngrobu, kjer bo na najstarejših slovenskih orglah Anton Potočnik igral skladbe Frescobaldija; zunaj, kjer je staro zidovje bilo grajeno za obrambo pred turškimi vpadi, pa bo makedonska skupina predstavila turške plese. Pot vodi še v Škofjo Loko, kjer bo fragmentarna predstavitev Škofjeloškega pasijo-na. Potovanje bo zaključeno s koncertom Havdna in Mozarta v Kapucinski cerkvi, ki sprejme okoli 600 ljudi, solista bova Miloš Mlejnik in jaz." Kar naporen program, bodo idriartovci vse to zdržali? "Bodo, vendar pa je naslednje potovanje v Bohinj manj naporno, zato nič manj zanimivo. Namenjeni smo k slapu Savica, v bližini bo Milena Zupančič predstavila Prešernovo pesnitev Uvod k krstu pri Savici. Popotniki se bodo potem premaknili v Studor, kjer bodo na prostem tečaji po programu, nato pa tako kot povsod spoznavanje kulture tega kraja, nastopile bodo Bohinjske predi-ce, predstavili bodo obrti, morda se bo kdo hotel naučiti plesa, pesmi. Kot je običaj, se bo dan zaključil s koncertom in sicer v Srednji vasi, nastopil pa bo Essex pihalni kvintet iz Kanade, skupina, ki je lani na beograjskem mednarodnem glasbenem srečanju bila najboljša. Konec dneva pa bo nekaj posebnega - na blejskem gradu bo nekakšna generalka za zadnji dan - improvizacija z gongi - nad jezerom in pod tišino blejskega neba. Tretji potovalni dan gredo udeleženci še višje v slovensko hribovje - na Vršič, kjer bo v naravnem amfiteatru pod kočo koncert Slovenskih madrigali-stov, peli bodo glasbo Palestri-ne, predstavili bomo znano slovensko bajko o Zlatorogu. Koncert tega dne bo nekaj posebnega - ob izviru Soče bova igrala urugvajski kitarist Baltazar Benitez in jaz. Popoldanski del pa je seznanjenje z Idrijo in Idrije z Idriartom. Madrigalisti bodo peli na dvorišču obnovljenega Idrijskega gradu, predsednik idrijskega izvršnega sveta je predlagal še nekaj bolj vznemirljivega - koncert v rudniški jami, pa najbrž ne bo izvedljivo. Jasno, da bo Idrija predstavila tudi svojo kulturno posebnost - maske, kdo ne pozna znamenitih 'laufarjev' in drugih mask." Festival se bo zaključil 'na viši- ni':'' "Dobesedno in upam tudi v prenesenem smislu. Prav za srečanje na Ajdni, na zdaj re-stavriranem arheološkem najdišču, se bodo ljudje z vse Evrope željni kulturnega prepoznavanja srečali ob krstni izvedbi novega slovenskega glasbenega dela, ki ga bo arheolog in skladatelj Lojze Lebič napisal za pevski zbor Alpe - Jadran in spremljavo nenavadnih trobil ter improvizacije. Prav za to priložnost bo predstavljenih nekaj novih glasbil, upam, da bomo lahko pripeljali tudi značilne petnajstmetrske alpske rogove, skratka prireditev, ki jo bo vredno doživeti." Glasbeno srečanje s slovenskim občinstvom pa boste kot violinist imeli že nekaj prej? "Aprila bom imel vrsto koncertov, v Kranju bom nastopil z novim Komornim orkestrom, nastopil pa bom tudi v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu." • Lea Mencinger, Foto: Jure Cigler Teden slovenske drame v Kranju SLOVENSKA GLEDALIŠKA USTVARJALNOST 1990 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši je na ogled spominska razstava fotografskih del Toneta Marčana, mojstra EFIAP. V galeriji Mestne hiše pa je na ogled razstava Slovenska predvojna planinska fotografija. V galeriji Bevisa razstavlja akvarele akad. slikar France Slana. V galeriji Gaštej v Savi Kranj razstavlja portrete slikar Vinko Vene. V Prešernovem gledališču bodo v petek, 1. februarja, ob 19.30 uprizorili monodramo Glumac... je glumac v izvedbi Zijaha Sokolovića - za abonma petek 2 in izven. Jutri, v soboto, 2. februarja, bo predstava za abonma sobota 2 in izven. PREDDVOR - Jutri, v soboto, ob 19.30 bo v kulturnem domu v Preddvoru nastopila dramska skupina KUD Jezersko s predstavo Iva Brešana Smrt predsednika hišnega sveta. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled mednarodna razstava karikatur na temo Televizija. V razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del ustanoviteljev likovnega kluba Dolik, ob 45 - letnici Dolika. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja fotografije na temo Beneške maske Franci Kolman. RADOVLJICA - V galeriji Kamen je odprta prodajna razstava likovnih del oblikovalca Zdravka Dolinska. SKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji je odprta razstava likovnih del akad. slikarja Silvestra Plotajsa - Sice. V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja Marijan Jesenovec. V galeriji Fara je na ogled prodajna razstava Novi vitraž oblikovalke Lene Sajn. Zbirke Loškega muzeja so odprte le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, med tednom pa je možen ogled le po predhodni najavi na upravi muzeja. TRŽIČ - V Robinzon klubu na Detel n0VP u dni se bo na Prešer-d.aliaY°dru vrstilo sedem gle-brai c i ,predstav, ki jih je izje L , ektor Matija Logar. Kot šk0 h pa tradiciJa> bo gledali-igraia,°8aJanje uvedel domači 20r:t .3 a"sambel s krstno upri-tisti 2° Predstave Kdor skak, •eto« P RudiJa Sel'ga- Med blian . 1 udeleženci ni lju-nJanske SNG Drame in tudi Š'edaKenskega m'adinskega Prede' ln tudi ne gostujoče *lave iz drugih republik. Obiskovalci bodo uživali v tehle predstavah: Boris A. Novak: Prizori iz življenja stvari (Lutkovno gledališče Ljubljana), Ferdo Kozak: Vida Gran-tova (Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica), Damir Z. Frey: Kri in Košute (SNG Drama Maribor), Dane Zaje: Potohodec (Mestno gledališče Ljubljansko). Ivan Cankar: Hlapci (Slovensko ljudsko gledališče Celje, Ivan Cankar: Hlapci (Slovensko stalno gle- dališče Trst, Vinko Modern-dorfer (Slovensko ljudsko gledališče Celje). Med spremljevalnimi prireditvami ob Tednu slovenske drame kaže posebej omeniti okroglo mizo na temo Protislovja današnje slovenske dramatike in zavesti, vodil jo bo Taras Kermauner. V avli in v kadilnici Prešernovega gledališča pa bosta svoja dela razstavila Zlata in Jože Volarič. Novost pa bodo videoprojekcije slovenskih gledaliških predstav preteklih let v prostorih Car-niuma v Delavskem domu. Ob tednu slovenske drame se podeljujejo tudi nagrade Slavka Gruma in sicer za najboljši dramski tekst napisan v minulem letu; vsako tretje leto pa podeljujejo tudi Grun - Fili-pičevo priznanje za dosežke v slovenski dramaturgiji - letošnji dobitnik bo znan na otvoritveni slovesnosti. • Lea Mencinger lici, v Bistrici, je na ogled stalna razstava oljnih slik Vinka Hlebša-\sdk dan razen torka. Veliki operni spektakel G. VERDI: AIDA Ljubljana - Naslednji teden, 5. februarja, bo na velikem odru Cankarjevega doma premierna predstava Verdijeve Aide v izvedbi SNG Opere in baleta Ljubljana z mednarodno pevsko udeležbo. Opera bo izjemni glasbeni dogodek, za premiero in ponovitve, teh bo ta mesec in marca še deset, tri pa verjetno še junija, vlada v javnosti izredno zanimanje. Aida je vsekakor operna predstava, ki za vsako operno hišo pomeni velik izziv. Ne samo po sami predstavitveni plati, ki zahteva množico nastopajočih, pač pa tudi po glasbeni plati. Kot je na tiskovni konferenci pred torkovo premiero povedal dirigent Lovrenc Arnič, bo opera tokrat prvič pri nas izvedena v celoti po Verdijevi partituri. To pa vključuje tudi zahtevno zborovsko vključevanje za sceno: v ljubljanski predstavi bo to "živa" izvedba, ki so ji v pomoč tudi pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine in Pihalna godba Vevče. V množici ustvarjalcev opere Aida z baletom, zbori z okoli sto člani, statisti in drugimi izstopa seveda osem solistov. Med njimi je izbrana mednarodna pevska elita, kot je Pauletta de Vaughn iz ZDA v vlogi Aide, italijanski pevec Bruno Seba-stian kot Radames, Terence Sharpe iz Velike Britanije v vlogi Amonastra, bolgarski pevec Štefan Elenko ter seveda naša pevka Zlatomira Nikolova z mednarodnimi pevskimi izkušnjami kot Amneris in v drugih vlogah. V alternaciji pa bodo opero izvajali tudi Gabriela Cegolea, Glenis Lynos, Dimitrij Damjanov, Ferdinand Radovan in drugi. Režisersko delo pri postavitvi opere, ki bo izvedena v originalnem italijanskem jeziku, je opravil francoski režiser Jacques Karpo, umetniški direktor in režiser opere v Marseillu, koreografija je delo Angleža Jere-myja Leslieja Spinksa, trenutno baletnega mojstra milanske Scale, scenografija in kostumografija pa je v rokah Isabelle Patriot. • L. M. TORKOVI VEČERI Radovljica - Februarski program torkovih večerov v knjižnici radovljiške knjižnice je prav tako pestro sestavljen in zanimiv, kot so bili prejšnji programi. V letu, ko se svet posebej spominja Mozarta, bodo prvo predavanje februarja namenili prav temu glasbenemu geniju. Mozarta bo v glasbi in besedi predstavila prof. Aleksandra Vremšak. Drugo predavanje o iskanju duhovnosti v času stiske je pripravil psihiater dr. Jurij Zalokar. Brez dvoma bo zanimivo tudi srečanje z dirigentom Antonom Kolarjem ob njegovi knjigi Poem ekstaze, predstavila ga bo Alenka Bole - Vrabec. Februarske torkove večere bo zaključilo predavanje o kulturi, družbi, religijah in načinu življenja v Indiji. Deželo paradoksov bo ob diapozitivih in s posameznimi predmeti predstavil Miha Mulej. PRIREDITVE V MESECU KULTURE Skofja Loka - Februarja so ZKO Skofja Loka, Loški oder in Turistično društvo Skofja Loka pripravili vrsto prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Petek, 1. februarja - Na Loškem odru bodo ob 19.30 ponovili Mrožkovo dramo Tango - za izven. V galeriji Iskra Železniki bodo ob 18. uri odprli likovno razstavo, na kateri se predstavljajo člani likovne skupine KUD Sava Kranj. Sobota, 2. februarja - Literarni večer s pesnikom Milanom Jesi-hom in njegovimi novimi soneti ob 20. uri v restavraciji gostilne Homan. Torek, 5. februarja - V galeriji ZKO - Knjižnica bodo ob 19. uri predstavili pesniško - grafično mapo pesnika Milana Pirkerja in grafika Staneta Žerka. Sobota, 9. februarja - V dvorani DPD Svoboda Žiri bo osrednja občinska proslava ob kulturnem prazniku. Za Kamnitnikom bo ob 16. uri komemoracija 50 talcem. Četrtek, 10. februarja - V dvorani Loškega odra bo ob 19.30 baletni in operni koncert v izvedbi članov SNG Opere in baleta iz Ljubljane. Sreda, 13. februarja - Glasbeno literarni večer ob 19. uri v kapeli Puštalskega gradu s predstavitvijo poezije Franceta Balantiča in ilustracij na Balantičeve pesmi slikarja Petra Jovanovi-ča. cmmmjmmGLAS 8. stran GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Petek, 1. februarja 1991 Varčevalci banke Les Prijavite svoje terjatve Kranj, 1. februarja - Marjan Colja, stečajni upravitelj banke Les d.d. Ljubljana, nam je obljubil, da bo bralce Gorenjskega glasa tekoče in podrobno obveščal, kaj se dogaja s prihranki v banki Les. Več kot polovica varčevalcev banke Les je z Gorenjske, kar je razumljivo, saj je nastala pod okriljem Elana. Po dosedanjih podatkih je varčevalcev (hranilnih knjižic) približno 17 tisoč, od tega 10 tisoč z Gorenjske. Banka Les d.d. Ljubljana je od 21. decembra v stečajnem postopku, zakon seveda predpisuje natančno določene postopke, ki jih morate poznati, da boste lahko uveljavili svoje terjatve. Pomagali vam bomo, kolikor je v naši moči, saj nam je stečajni upravitelj Marjan Colja obljubil, da bo za Gorenjski glas redno pošiljal obvestila. V tem trenutku je najbolj pomembno, da svoje terjatve prijavite sodišču, prijaviti morate torej, koliko vam dolguje banka Les. Za varčevalce je stečajni upravitelj organiziral posebno pomoč, za upnike-varčevalce z Gorenjske v športni trgovini Elana v Begunjah, kjer se lahko oglasite od 8. do 15. ure, z ljubljanskega območja pa na sedežu banke Les na Grubarjevem nabrežju 6 v Ljubljani. Tam imajo pripravljene obrazce za prijavo terjatev, dobili boste potrdilo, s seboj pa morate prinesti hranilno knjižico in osebno izkaznico. Ker je upnikov veliko, so napravili razpored: hranilne vloge nad 100 tisoč dinarji so vpisovali do 25. januarja, od 50 do 100 tisoč dinarjev od 28. januarja do danes, od 10 do 50 tisoč dinarjev od ponedeljka, 4., do petka, 8. februarja, do 10 tisoč dinarjev pa od 11. do 15. februarja. Zamudniki pa bodo terjatve lahko prijavili od 18. do 20. februarja. SAMO MULTIPRACTIC JE PRAVI MULTIPRACTIC BRflUfl Iskra OBČINE JESENICE, RADOVLJICA, KRANJ, TRŽIČ IN SKOFJA LOKA objavljajo na podlagi sklepa skupnega Koordinacijskega odbora za Gorenjsko regijo RAZPIS RAZISKOVALNIH NALOG SKUPNEGA POMENA ZA GORENJSKO ZA LETO 1991 s področja: 1. varstva okolja 2. turizma 3. kmetijstva - gozdarstva 4. informatike 5. družboslovja Sodelujejo lahko: - delavci v raziskovalnih organizacijah, ki so registrirane v razvoju raziskovalnih organizacij RS - delavci v drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo delo na področju raziskovalne dejavnosti, lahko pa tudi vsi delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki s svojimi programi prispevajo k uresničevanju raziskovalnih dejavnosti. Prijava naj vsebuje: - naslov organizacije, ki predlaga svoje sodelovanje oz. raziskovalno nalogo - naslov raziskovalne naloge - ime nosilca in izvajalcev raziskovalnega dela - izhodišča, cilj in namen dela - utemeljitev in uporabnost - časovni potek, finančni predračun in predvidene sofinan-cerje Prijave pošljite na Občino Jesenice, Sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo, Titova 78, vključno do 1. marca 1991. Raziskovalne naloge, ki se nanašajo predvsem na problematiko občin, naj predlagatelji posredujejo na naslove občin Kranj, Radovljica, Tržič, Skofja Loka in Jesenice, prav tako do 1. marca 1991. Seja upravnega odbora GZ Slovenije Gospodarstvo pred katastrofo Izvozne stimulacije bodo izplačane do 15. februarja - Slovensko gospodarstvo mora dobiti svež kapital Ljubljana, 29. januarja - Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je v torek seznanil podpredsednika slovenske vlade dr. Jožeta Mencingerja z izredno težavnim položajem gospodarstva, ki se še slabša zaradi vzporednosti republiškega in zveznega sistema, zaradi prevelike javne porabe in novega davčnega sistema. Če vlada ne bo takoj postavila nekaterih makroekonomskih kategorij in zagotovila svežega kapitala, slovenskemu gospodarstvu grozi popoln propad. Udeleženci seje so v uvodnem delu najprej sprejeli programski dokument republiškega ministrstva za znanstveno raziskovalno delo. V njem je med drugim zapisano, da naj bi v letošnjem letu za temeljne raziskave namenili bistveno več sredstev, ki pa ne bi smela dodatno obremeniti gospodarstva. Dokument, ki predstavlja belo knjigo na področju znanstveno raziskovalnega dela, so na seji ocenili kot dobro izhodišče za nadaljnje dopolnitve, ki bodo potrebne glede na izkušnje gospodarstva. Največ vprašanj je bilo namenjenih podpredsedniku vlade dr. Mencingerju. Gospodarstvenike je predvsem zanimalo, kako naj gospodarijo v razmerah, ko niti za mesec dni naprej ni znano, kakšni bodo gospodarski pogoji. Hkrati so posta- vili jasno zahtevo, naj se javna poraba spravi v realne okvire, to pomeni, da bi v letošnjem letu znašala 37 odstotkov republiškega proračuna. Nova davčna zakonodaja bo po izračunih gospodarstvo obremenila v povprečju za dodatnih 3,5 odstotka, kar seveda ne vodi do zmanjšanja javne porabe. Dr. Mencinger je pojasnil, da je delo republiške vlade odvisno od dveh partnerjev in sicer od Zveznega izvršnega sveta in tujih finančnikov. V republiški vladi so tudi odločeni, da se proračunska poraba nikakor ne sme povečati. Trenutno je v teku plačevanje zveznih izvoznih stimulacij, ki jih bodo odplačali do 15. februarja, glede izplačevanja republiških stimulacij, pa so mnenja o tem ali naj bi te stimulacije izplačali tudi za četrti kvartal, deljena. Obotavljanje vlade je čutiti tudi pri izplačevanju nadomestil podjetjem, ki beležijo izpad dohodka v poslih z Irakom. Po Mencingerjevih besedah čakajo, kaj bo storila zvezna vlada. Trenutno je v pripravi zakonodaja o Narodni banki Slovenije, ki naj bi rešila težave na monetarnem področju. Slovensko gospodarstvo mora pridobiti svež kapital, republiška vlada si na vse možne načine prizadeva, da bi dobili denar tujih vlagateljev, vendar se ti zaradi politične negotovosti v državi, ne odločajo za vlaganja. Mencinger je omenil tudi davčno zakonodajo, ki je po mnenju vlade, kljub kritikam, v osnovi dobra, v naslednjih šestih mesecih se bodo stopnje še prilagajale. Pripravljen je zakon o uvedbi paralelne valute. Za sedaj naj bi se paralelna valuta uveljavila samo pri plačilnih transakcijah s tujino. Ker ni zadostnih deviznih rezerv, je potrebno stoodstotno kritje. Uvedba paralelne valute v bistvu pomeni subvencioniranje izvoznikov. Veliko vprašanj je v zadnjem času glede zakona o privatizaciji. Bistvena novost zakona je v tem, da uvaja sistem tako imenovanih rezervacij, kar pomeni, da bodo iz Prl: vatizacije izločeni tisti del! podjetij, ki so jih razlaščen' lastniki zahtevali nazaj. Dagmar Šuster, predsednik Gospodarske zbornice Jugos)2' vije, je dejal, da je problem Ju' goslovanskega in slovenskega gospodarstva enostavno denar, ki bi ga lahko pridobili na vec načinov, predvsem pa z zmanj' šanjem javne porabe. Po njeg0' vem mnenju je nesmiselno, d« v naslednji letih še razpravlja-mo o odstotkih zmanjšanja.; pač pa bi se morali začeti p0' govarjati o tem, koliko dinarji je "težka" ta poraba. Upravni odbor je sklenil,^! mora vlada čimhitreje razrešit' nakopičene probleme, saj g0' spodarstvo ne more več dolg0 čakati na vzvode, ki bi mu P0' magali iz krize. Vsekakor pa J', potreben svež, tuj kapital, saj bo brez njega usoda slovenskoj ga gospodarstva, kakor je deja dr. Mencinger, sila črna. • Gregorič Sanacijski program Železarne Zaposlenih le 2 600 železarjev? Jesenice, 31. januarja - Na Jesenicah so predstavili prvi del sanacijskega programa Železarne Jesenice. Štirinajst proizvodnih enot se bo moralo potrditi na trgu. Po nasvetih ameriške svetovalne organizacije. V jeseniški Železarni si že nekaj mesecev aktivno prizadevajo, da bi prestrukturiranje proizvodnje potekalo tako, da bi na Jesenicah ohranili vse tiste proizvodne programe, s katerimi bi uspeli na domačem in tujem tržišču. Že ob koncu lanskega leta so bile likvidnostne težave največjega delovnega kolektiva v jeseniški občini tako velike, da so že sredi decembra postopoma ukinjali proizvodnjo v več obratih. Delavci so se vrnili na delo 7. januarja, ko je proizvodnja spet stekla. V železarni že nekaj časa opozarjajo, da so stroški financiranja proizvodnje tako veliki, da tega bremena enostavno ne bodo zmogli. Poudarjajo, da pričakujejo vso podporo bank in predvsem republiške vlade, ki naj bi povedala, v kolikšni meri namerava podpreti sanacijo ne le jeseniške Železarne, temveč vse slovenske črne metalurgije. V železarni se ob uresničevanju sanacijskega programa tudi vedno bolj ravnajo po analizi, ki jo je izdelala ameriška svetovalna firma McKinsev. Jeseniška železarna je zdaj organizirana kot holding, v njenem sklopu pa je štirinajst družb z omejeno odgovornostjo. Nova organiziranost seveda kaže na to, da se bo morala vsaka družba posebej uveljaviti na tržišču in preživeti. Strah pred nezaposlenostjo in novimi odpusti je danes na Jesenicah večji kot kdajkoli prej. Železarna je lani zaposlovala nekaj več kot 5000 delavcev, v teh dneh pa je bilo na prisilnem dopustu 950 zaposlenih. V ponedeljek, 28. januarja, je bil na Jesenicah posvet predstavnikov Železarne, bank, slovenskih železarn, zavoda za zaposlovanje in republiške vlade. Pogovarjali so se o sanacijskem programu, ki je nastal ob sodelovanju ameriške firme McKinsev in jeseniške Železar- ne. Poudarili so, daje treba obdržati dohodkovno zanimive proizvodne programe, da pa je nujna pomoč in sodelovanje. Nikakor ne bi bilo smotrno, ko bi železarno kar zaprli. Vseh tistih štirinajst proizvodnih obratov ali družb, ki ne sodijo v metalurški del programa, mora v treh mesecih dokazati, da so tržno zanimivi, sicer jih bodo ukinili. In kakšna naj bi bila pomoč? Železarji nikakor ne morejo vplivati na ogromne stroške poslovanja, ni pa tudi denarja za uresničevanje socialnega programa, ki je že izdelan za tiste zaposlene, ki bodo na cesti. Pri tem bo morala sodelovati tudi republika, na Jesenicah pa se morajo potruditi za več novih delovnih mest. Glavni direktor Železarne inž. Boris Bregant, ki je na delavskem svetu ponovno dobil zaupnico, je med drugim dejal, da bodo morali v prvem polletju zmanjšati število zaposlenih za 23 do 27 odstotkov. Pri tem pa bodo ohranili proizvodnjo v sedanjem obsegu - po naročilih je razvidno, da bo februarja proizvodnja že nekoliko bolj^' Odločili pa so se tudi, da izde!' kov nič več ne dobavljajo tjj stim, ki so neredni plačniki a' ki sploh ne plačajo. Proizvog nja je danes nekoliko n^^L od načrtovane ali tiste, ki •> predvidevajo z letnimi P'anlJe. Inž. Boris Bregant je tudi ^ jal, da bodo napravili sP.!^-e odvečnih delavcev - 1450J .i, - februarja, ko bo znano, v *■ terih proizvodnih obratih kdo bo brez dela. . Prizadevanja, da Železarn ■ obstane, so torej očitna, a 0 vek bo precejšen. Če upoš^v mo poleg tega še najbolj čr varis»ntr» 17 iinuli-zp ftmcri* lah- varianto iz analize ame svetovalne organizacije, se ko tudi zgodi, da se število j lezarjev na Jesenicah zmanJ celo samo na 2.600 zaposlen'^ Socialne stiske družin na-e, senicah bodo zato vse nuj Dela drugod ni, zato bo vvP,g, hodnjem obdobju podoba ze^ zarskih Jesenic dobesedno P • doba bede in revščine. Že z so primeri, ko je socialna sti^! tako huda, da hujša niti več o1 ne more... • D. Sedej Pobuda za spodbujanje drobnega gospodarstva • v Ustanovitev podjetniško informacijskega centra Jesenice, 31. januarja - Jeseniški izvršni svet je sprejel pobudo za ustanovitev podjetniško informacijskega centra, ki naj bi najprej deloval v okviru skupščine občine, kasneje pa bi lahko postal samostojna agencija. Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so člani precej pozornosti posvetili pobudi ali predlogu za ustanovitev podjetniško informacijskega centra. Projektna skupina je na podlagi analize sedanjega stanja in ugotovitev s posveta s podjetniki predvidela možne oblike pospeševanja drobnega gospodarstva, katerih organizacijo in operativno uresničevanje naj bi prevzel podjetniško informacijski center. Kakšen naj bi bil program centra? Osnovna dejavnost naj bi bila informiranje bodočih podjetnikov o ponudbi finančnih sredstev za financiranje podjetniških programov in v tem okviru opravljanje strokovnih nalog za občinski razvojni sklad. Nadalje naj bi posredoval informacije o razpoložljivih prostorih na območju občine, informacije o kooperacijskih pogodbah in informacije o celoviti ponudbi in povpraševanju na domačem in na tujem tržišču, vključno z možnostmi vključevanja podjetnikov v sistem. Jeseniška skupščina je že vključena v informacijski sistem Gospodarske zbornice Slovenije. V sodelovanju s podjetniškim inkubatorjem Injes naj bi nudili pomoč pri podje- tniškem odločanju. Podjetniško informacijski center naj bi bil organiziran v okviru sekretariata za gospodarstvo in negospodarstvo jeseniške občine. Skratka: vrsta aktivnosti za spodbujanje razvoja drobnega gospodarstva in podjetništva, kot je organizacija borze ponudbe in povpraševanja po poslovnih prostorih, nuđenje informacij o tržiščih. Pobudniki ideje so med drugim tudi poudarili, da bi center delal v okviru občine, kasneje pa bi se lahko organiziral kot samostojna občinska agencija. V razpravi o tej pobudi, ki so jo na koncu sprejeli, so imeli nekateri člani več vprašanj, od tega, da bi občina morala ostati pri svojih osnovnih mehanizmih davčne in druge politike do tega, da je '"r''^ je na Jesenicah že nekaj c ustanovljen, pokazal prem3' Domenili so se, da o P°%\ tniško informacijskem ce flj dokončno spregovorijo na prihodnjih sej. • D. Sedej RočUeO imew£ DISPLAY v centru Kranja Naročila tel.: 35-534 Petek, 1. februarja 1991 ODPRTE STRAN ODPRTE STRANI s 9. STRAN GLAS Iz vsebine Jože Košnjek Brezupno oživljanje mrliča Milan Aksentijevič Bolje tisoč grdih besed kot ena klofuta Dr. Tine Hribar Demos ne bo razpadel Peter Smuk Procesi lastninjenja morajo biti javni Jože Kološa, Potrošnica, 1976 JANA TAŠKAR Zahteva slovenske skupščine Umik vojske iz politike -JHklJana, 31. januarja - Poslanci slovenskega parla-^T!la_lQ_včeraj nadaljevali prejšnji teden prekinjene rr-^tilljgjskupnem zasedanju obravnavali tudi doku---r^nig^oir^h kriznih žariščih, o zalivski vojni, dogaja-jf—X-H!^.altiških državah in jugoslovanski krizi. jpHpg!Il_yseh treh dokumentov ni minil brez razprav ^Polnil, najpomembnejša pa so seveda stališča :^P*lgPj_skupščine, ki se nanašajo na reševanje kri--^jugoslaviji. Prav zato sklepe objavljamo v celoti. zdr rpščina sloveniJe P°~ sitit • začetne pogovore le-blik Predstavnikov repu-jn 0 možnem sporazumnem vanskenkHZeeŠeVanJU jug°sl°" mu^^Pščina v iu„ re,sevanJu ustavne krize v ta poziva k mirne- Jugoslav\ji in k takojšnjemu umiku vojske iz političnega ^ljenja JLA mora zaustaviti Vsi* dejanja in aktivnosti, ki Prejudicirajo bodočo državo ali obrambno ureditev na ?2emlju današnje Jugoslavija Tudi zato bo Slovenija šte-la vsako nespoštovanje JLA, *° gre za ustavo in pravni re razmer in reševanje konfliktov z državljansko vojno. • Zaradi očitnega nelegitimnega vmešavanja JLA v reševanje ustavne krize slovenska skupščina zahteva od predsedstva SFRJ, da poveljuje JLA tako, da ne bo več prihajalo do novih pritiskov JLA in ogrožanja posameznih republik. Predsedstvo naj prekliče vse tajne predpise, ki urejajo delovanje varnostnih organov v JLA. • Skupščina Slovenije podpira prizadevanja vodstva Republike Hrvaške, da na miren način in z dialogom reši notranje probleme. • Skupščina predlaga predsedstvu SFRJ, da proglasi moratorij na služenje vojaškega roka. • Izvršnemu svetu in skupščinski komisiji za ustavna vprašanja slovenska skupščina nalaga, da pripravita besedilo predloga sprememb in dopolnitev ustavnega zakona za izvedbo 96. in 97. ustavnega amandmaja k slovenski ustavi, s katerim bi zagotovili pravno podlago za pristojnost Slovenije nad vsemi obvezniki oboroženih sil v Republiki Sloveniji. • Skupščina tudi zahteva, da pristojni organi federacije ustavijo premeščanje slovenskih vojakov, ki služijo vojaški rok v Sloveniji ali zunaj nje, in da vse vojake, ki so bili v zadnjih dneh premeščeni, vrnejo v matične enote. # Skupščina Slovenije ugotavlja, da je predsednik predsedstva SFRJ dr. Borisav Jo-vić prekoračil pooblastila, ko je z majorizacijo izsilil ukaz o odvzemu orožja, naj SFRJ ni bila ogrožena. Zvezni sekretar za LO, general armade Veljko Kadijevič, pa je celo prekoračil pooblastila iz ukaza predsedstva SFRJ o odvzemu orožja, ko je povečal bojno pripravljenost enot JLA brez ukaza predsedstva. Zato slovenski parlament zahteva, da se takoj začne postopek za ugotavljanje njegove odgovornosti in za takojšnjo razrešitev na tem položaju. V dokumentu je še napisano, da morata Milan Kučan in dr. Janez Drnovšek uveljavljati stališča in sklepe v zveznem predsedstvu o doseženem poročati skupščini. BOJAN VESELINOVIČ Iz Beograda za Gorenjski glas Zamenjava za enopartijski monopolizem Srbske volitve konec minulega leta, podkrepljene s finančno »injekcijo«; skoraj hkratni (kakšen cinizem!) poziv novo-starega predsednika največje republike, naj vse lokalne oblasti vrnejo zvezni blagajni tisto, kar so zase zadržale minulo leto; objavitev srbskega denarnega udara v javnosti in Markovi-čeva turneja po Jugoslaviji; še pred tem prvi vsejugoslovanski vrh, ocenjen kot uspešen, ker naj bi sledila nova srečanja, nato pa vrsta dvostranskih pogovorov med republiškimi vodstvi in sredi enega izmed njih (srbsko-hrvaškega) predvajanje zdaj že razvpitega dokumentarca, ko smo se znašli in ostali na robu tistega, pravega udara. — To je kronologija dogodkov, ki so zaznamovali prehod iz starega v novo leto. — To je tudi edino, kar je novega, vse drugo ostaja po starem... Pač, vsaka republika je dobila nove zakonodajne organe oblasti večstrankarske skupščine, ki pa so jih neposredni udeleženci prvega kroga »zgodovinskih« pogovorov nekako zaobšli. Nekateri se že bojijo (morda neupravičeno), da bo nekdanji enopartijski monopolizem zamenjalo več jugoslovanskih različic predsedniške avto-ritativnosti. Resničnost vendarle ni daleč od takšnih strahov, kajti samo poslanci dveh republiških parlamentov, ki se ne imenujeta skupščina, so bili seznanjeni z vsebino prvega razširjenega sestanka v Predsedstvu (SF)RJ. - V makedonskem Sobranju zato, ker jim do tedaj še ni uspelo zbrati dovolj glasov za (zdaj že) predsednika Kira Gligorova, v hrvaškem Saboru pa se predsednik Franjo Tudjman verjetno tudi ne bi oglasil, če bi ne bilo razoro-žitvenega Ukaza, vojaškega dokumentarca in niza drugih dogodkov, ki v zvezi s tem (p)ostajajo nepojasnjeni. Resnici na ljubo ni nikakršnega zagotovila, da bi bili pogo- vori o prihodnji Jugoslaviji kaj drugačni, če bi se jih lotili prek soočenj parlamentarnih delegacij, toda že zdaj je po vsej državi slišati proteste, ko predsednik republik podpisujejo sporočila s pogovorov brez vednosti, morda celo mimo volje parlamentov, ki so jim v prvi vrsti odgovorni. Upoštevaje okoliščine, da so bili dosedanji pogovori zaradi večletne popolne ohladitve medsebojnih odnosov predvsem priložnost za sestavljanje inventurnih preglednic razlik med stališči posameznih delov Jugoslavije in medijski dogodek sami po sebi, tudi od nadaljevanja pogovorov ne gre pričakovati veliko. Nanovoizvo-Ijene oblasti v posamičnih republikah so namreč storile vse, da prek medijsko instrumenta-liziranih podjavnosti utrjujejo svoje poganjalske pozicije tako močno in s takšno »uspešnostjo«, da jim takšen ali drugačen sporazum v resnici sploh ne odgovarja. Pogoj za uspešnost pri iskanju mirne odrešilne formule je namreč pristajanje na kompromise. Toda — zdi se, da »utrjevanje pozicij« pred dogovorom o novi Jugoslaviji traja predolgo, da bi bilo včasih koristno popuščanje označeno sploh kako drugače kot gnilo kompromisarstvo. Čeprav imamo po nastanku prve in druge Jugoslavije — obe sta se rodili zunaj parlamenta — prvič v zgodovini priložnost za oblikovanje civiliziranega parlamentarnega dogovora o skupnosti, smo na žalost vse bližje bojišču; ko racionalno odstopa mesto nerazumskemu početju. In to se bo prav gotovo zgodilo, dokler bo manj pomembno ali k orožju kliče množica v Zagrebu ali Titogra-du; dokler bo manj presunljivo, če je orožje — v vsakem primeru plačano iz žepov nas, davkoplačevalcev — kupljeno za varstvo mlade demokracije. ali pa zato, da ga bo armada prodala v zalivske države... Bomo tudi o tem videli kakšen dokumentarec? Če bi bilo od ljudstva izvoljenim republiškim oblastem v resnici do dogovarjanja, bi svoje volilne zmage namesto z orožjem podkrepile z oblikovanjem drugačnega sistema vrednot (bratstvo in druge podobne pridobitve revolucije bi se morale umakniti načelom interesnega povezovanja), z lastninskimi spremembami (zanimivo, da so jih vse mlade demokracije po vrsti ustavile ali vsaj omejile) in z logiko podjetništva. Nacionalna obeležja, s katerimi so bili povsod po Jugoslaviji oplemeniteni uspehi pred volitvami in po njih bi tako dobila drugotni pomen. Politika po načelu »uporabe vseh razpoložljivih sredstev« je znotraj večnacionalnega prostora, kakršen je Jugoslavija, nevarna na vseh ravneh. Če se škodljivost minule hrvaške (morda ne zadnje) vohunske afere kaže v samokompromiti-ranju razpredene mreže ovaduhov JLA kot prisilnega aparata razpadajoče zvezne države, ni nič manj presenetljivo cincanje ali kar razglašenost hrvaškega vrhovnega orkestra. — Istega dne, ko Stipe Mesič prepričuje javnost, da gre za zavestno protiobveščevalno igro ministra Martina Špeglja, ta trdi, da je vse skupaj ena sama montaža... Z vsemi vrlinami politikantstva) pretkani član nekdanjega hrvaškega vodstva Stipe Šuvar je vse to komentiral sarkastično, češ da ministra Špeglja ne pozna tako dobro, da bi poznal vse njegove sposobnosti. — Tudi mi ne! Čeprav je Jugoslavija ta čas verjetno najboljši primer udejanjanja politike kot umetnosti možnega... kako je z novinarstvom, pa tako in tako ni treba izgubljati besed. Jože Kološa, Boršt - iz cikla Istri z ljubeznijo, 1984 ■ 10. STRAN ODPRTE .STRANI. Petek, 1. februarja 1991 JOŽE KOŠNJEK Pogovori med vodstvi jugoslovanskih repubiik Brezupno oživljanje mrliča Včeraj je bila v Beogradu razširjena seja predsedstva države v razširjeni sestavi, skupaj s predsedniki predsedstev oziroma predsedniki republik (ta sestava je sedaj kompletna, saj je predsednika dobila tudi Makedonija v osebi preizkušenega politika Kira Gligorova) in predsednikom zvezne vlade Antejem Markovi-čem. Na seji, vsaj tako so napovedovali, naj bi analizirali medrepubliške pogovore, ki so bili opravljeni v zadnjih štirinajstih dneh ter skušali ugotoviti, kakšna prihodnost čaka Jugoslavijo oziroma, če o njeni prihodnosti sploh lahko govorimo. Po vsem, kar se je zadnje čase dogajalo v Jugoslaviji, po stališčih posameznih republik in pokrajin, ki ostajajo nespremenjena vsaj v bistvenih točkah, pa po hudi zaostritvi na Hrvaškem med republiško oblastjo in Jugoslovansko ljudsko armado, ko je bilo orožje že nabito in je bilo spuščeno zadnji hip, po odkritjih, pa naj bodo resnična ali zmonitirana, vojaške obveščevalne službe ter po raznih spiskih za aretacije predvidenih političnih veljakov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Beogradu, je vso to dogovarjanje vedno bolj podobno brezupnemu oživljanju mrliča. Mrlič, v tem primeru Jugoslavija, res še ni pokopan, vendar se bo to v vsakem primeru prej ali slej zgodilo. Če je še do tedna nazaj držalo prepričanje, da je edino doseženo soglasje v državi to, da razrešimo krizo in se raziđemo po mirni poti, danes tudi to ne velja več. Vse republike, vas po pogovorih med njihovimi vodstvi sodeč, priznavajo kot temeljno pravico narodom in republikam pravico do samoodločbe. Potem pa se že začenjajo ključne razlike. Slovenija in Hravaška sta za konfederacijo, zvezo samostojnih držav, neke vrste gospodarsko in mogoče še carinsko unijo, pristojnosti konfederalnega vrha pa naj bi bile minimalne. Bosna in Hercegovina in Makedonija očitna razmišljata precej podobno: republike naj bodo samostojne in suverene, nadgradnja pa naj bi bila federacija, katere organi bi imeli še precej pristojnosti, vendar manj kot doslej, Srbija in Črna gora pa sta za tako imenovano moderno federacijo, ki jih lahko rečemo tudi trda federacija, v kateri pa bi imela, razumljivo, glavno besedo največja jugoslovansaka republika Srbija, ki naj bi se ji, ta teza je že stara, priključile ostale republike. O kakršnikoli prostovoljni združitvi republik tako kot nekdaj tudi po novem ni govora. V igri so tri inačice, med katerimi bo nemogoče najti skupni jezik, dodati pa je treba še program predsedsednika zveznega izvršnega sveta Anteja Markoviča, ki po obiskih po jugoslovanskih republikah pravi, da je za večino od U točk programa minimalnega delovanja federacije dobil po republikah soglasje, s tujino pa se še naprej pogaja tudi o novih dolgovih, kot da se z Jugoslavijo ne bi ničesar dogajalo. Kar je pozitivnega v teh medrepubliških pogovorih, je le to, da so sedaj stališča partnerjev na mizi. Tako ali tako zapleten položaj se dodatno zapleta, saj JLA napoveduje nove dokaze o rušilnih namenih Slovenije in Hrvaške (slednjo so v posebnem dokumentarcu že obdelali, sedaj pa smo na vrsti mi, javnosti pa naj bi tudi to pokazala televizija Beograd, se razume), še posebej slabo znamenje pa je, da ima JLA in njene obveščevalne službe še vedno zakonsko pravico nadzora nad vsem, tudi nad najvišjimi predstavniki države in republik in da ukinitev tega nihče na predsedstvu države še ni terjal. Pa tudi svet je še vedno navezan na enotno Jugoslavijo, posebej Združene države Amerike. Na torkovem sestanku članov Konference o evropski varnosti in sodelovanju na Dunaju so Američani to ponovno povedali, le da so k temu dodali, da naj bo ta enotnost prostovoljna. - Pravijo, da je trenutni položaj Slovenije v teh pogajanjih ugoden, saj nam pravice do samostojne države dejansko nihče več ne oporeka, veliko huje pa je s Hrvaško, katere pozicija se je z zadnjo afero o obrambnem in notranjem ministri omajala. Slovencem res nihče ne oporeka pravico do odhoda, vendar odhoda brez kakršnihkoli pravic pri delitvi jugoslovanskega premoženja. V memorandumu vlade Slovenije smo to terjali, vendar beograjska ušesa ostajajo gluha. Kljub temu je vedno več tistih, ki pravijo, naj se Slovenija vendar že enkrat izjasni in kaj stori, saj ji vztrajanje v jugoslovanski zmedi škodi, pa tudi odide. Konfederacija je vedno manj realna zaradi problemov, kijih ima Hrvaška s Srbi in Srbijo, ki konfederacijo odklanja in meni, da bi se Srbi v tej republiki znašli v položaju manjšine. Zato bi bilo pametno v Ljubljani potegniti hitrejše poteze za popolno samostojnost z odprtimi vrati za gospodarsko sodelovanje, pretok blaga in kapitala z ostalim delom sedanje Jugoslavije, kar bi bilo vabljivo tudi za tuji kapital. Če na kaj več ne računamo, potem je vse skupaj res samo zapravljanje časa in moči. Po včerajšnji seji zveznega predsedstva pričakujemo poteze v tej smeri. Pogovori med delegacijami jugoslovanskih republik, še posebno med Sloevenijo in Srbijo pretekli teden v Beogradu, omogočajo v posameznih točkah skupnih izjav različna tolmačenja. Kaj na primer misli slovenska delegacija, ki je v Beogradu soglašala, da ima srbski narod pravico živeti v eni državi. Je to koncesija, da Srbija ne bo nagajala pri slovenski samostojnosti. Pomeni to naše pristajanje, da se meje med Hrvaško in Srbijo spremenijo tako, da bodo območja, kjer živi srbski živelj, del srbske države. Se bo to nanašalo tudi na Bosno in Hercegovino. Prav je, da Srbija in Hrvaška sami uredita medsebojna razmerja, brez vmešavanja nas ali koga drugega. Vendarle: ali smo za spremembe meja, za katere sami pravimo, da niso administrativne, ampak zgodovinske, ali smo v tem primeru spremenili stališče, da so suverene republike in ne narod, kar pa v primeru države Srbije priznavamo. Če je bilo to izrečeno samo v smislu priznavanja pravice, da se morajo vse stvari, tudi meje, reševati sporazumno, v duhu Helsinkov, potem je to v redu. Če pa je tako stališče v skupni izjavi dogovarjanje na račun tretjega, kar Slovenci sicer zavračamo, potem to ni dobro. Te stvari bi bilo treba slovenski javnosti natančneje pojasniti, kot nasploh vse stvari, znane ali neznane, ki so nujne za izpolnitev plebiscitne obveze, da postanemo suverena in samostojana država, ne glede na to, kaj se bo dogajalo z ostankom Jugoslavije. Pred njo ne kaže zaklepati vrat, saj moramo biti zraven, tudi kot pogrebci, predvsem pa je pomembno, da vemo, kaj nam obeta prihodnost, ker bomo stejkoprej le sosedi države ali držav, ki bodo na Balkanu nastale. STOJAN SAJE Poslanec slovenske skupščine Milan Aksentijević Bolje tisoč grdih besed kot ena klofuta Bolje je tudi tisoč klofut kot ena kaplja krvi, je prepričan iz izkušenj naš sogovornik. Zato svojih misli nikoli ne zavija v celofan. Ljubljana, 28. januarja - Polkovnik Milan Aksentijević že dolgo dela v enotah armade po Sloveniji. Javnosti je v zadnjem času znan predvsem kot poslanec v zboru združenega dela republiške skupščine, zato smo današnji pogovor z njim začeli prav na to temo. Izogniti se tudi nismo mogli aktualnim dogajanjem v družbi nasploh, zlasti konfliktnim odnosom med ar-madnimi in političnimi vodstvi. Seveda pa smo pogovor zaokrožili s prijetnejšimi doživetji sogovornika, ki so povezana s prostim časom ob domačih na Golniku in ob športu v naravi. Javnosti ste bolj znani kot poslanec in manj kot vojaški starešina. Ali nam lahko zato najprej zaupate nekaj o vašem dosedanjem poklicnem delu v armadi, pa poveste, od kdaj ste sploh v Sloveniji? »Najprej naj se zahvalim za povabilo tako uglednega časopisa, kot je Gorenjski glas. Pripravljenost za pogovor je, vsaj zame, dober znak splošne klime pri odnosih med armado in okolico. O sebi lahko povem, da sem rojen v srcu Šumadije, Kragujevcu, kjer sem po vojni ostal sirota brez staršev, se šolal in potem končal vojaško akademijo kot inženirec. Po študiju sem 1953. leta prišel v Slovenijo; žal, ne v inženirsko enoto na Bohinjski Beli, kot je bilo predvideno, ampak v enote za obrambo zahodne meje ob znanih tržaških dogodkih. Odtlej sem bil, razen krajših prekinitev, največ v Sloveniji, najprej v Kranju. V svojem poklicnem razvoju sem prešel vse vojaške instance, od komandirja osnovne enote do komandanta divizije, v komandi armade pa sem bil pomočnik načelnika za pouk in vzgojo; takrat sem skrbel za razvoj va-dišč in strelišč, od Crngroba na Gorenjskem do Radvanja pri Mariboru. Potem sem opravljal dolžnost komandanta obrambe mesta Ljubljana in komandanta ljubljanske garnizije do nedavne racionalizacije nekaterih služb. Prvi boste lahko objavili, da smo komando obrambe mesta integrirali s komando Ljubljanskega korpusa, kjer skrbim za vse garnizijske funkcije.« Pa se vrniva v slovenski parlament! Kaj vam pomeni poslanska dolžnost in katere druge javne funkcije še opravljate poleg te? »Za veliko čast si štejem, da so zaposleni v oboroženih silah med devetimi kandidati izbrali za poslanca prav mene. Seveda je to tudi velika odgovornost, ki jo spoznavam šele v parlamentu, posebej sedaj, v teh kriznih časih. Gotovo je za vsakega poslanca, enako zame, največja obremenitev biti v skupščini, tam izražati interese baze, le-te pa uskladiti tudi z interesi službe. Priznati moram, da imam številnesestanke s strokovnjaki armade in teritorialne obrambe, s katerimi obravnavamo določena vprašanja. Mnogo mi pomeni njihova ocena mojih nastopov v skupščini; v kontaktu z njimi preverjam, ali imam prav. Doslej moji kolegi iz baze še niso imeli kritičnih pripomb, kar mi daje moč, da se še naprej borim za te interese. Od drugih funkcij naj omenim le delo v skupščinskih komisijah za obrambo in za notranjo politiko.« Vaša stališča do posameznih problemov izražate smelo in brez dlake na jeziku. Zelo pogosto doživljate zavrnitev večine v skupščini ali celo kritiko posameznih poslancev. Kako to sprejemate? »Mislim, da ste dobro ugotovili, kako razpravljam. Prepričan sem, da je čas za boj argumentov. Argument pa ne dopušča nikakršnega olepševanja; od dejstva ni moč odstopati, če nočeš nečesa prikriti. Meni tudi ni nerodno povedati, kar mislim. Verjamem namreč, da je boljše tisoč grdih besed kot ena klofuta, prav tako pa tudi tisoč klofut kot ena kaplja krvi. Zato svojih misli nikoli ne zavijam v celofan, ko hočem ljudem okrog sebe nekaj dopovedati. Zavedam se tudi, da čas hitro teče in zato ne dopušča obotavljanja; kdor ne izkoristi priložnosti, ko ima besedo, je že zamudil neko dogajanje. Če bi sodil po uradnem reagiranju poslancev glede na glasovanje v skupščini, bi lahko izgubil voljo. Toda, jaz ocenjujem dogajanja v skupščini tudi po drugi, življenjski plati. Ko poslanci po glasovanju prihajajo k meni in se pogovarjamo, takrat namreč mnogi - tudi ostri nasprotniki z govorniškega odra - priznavajo za marsikaj, da imam prav; le klima v tem času nas prisiljuje k iracionalnemu delovanju. Na primer, nerazumljivo je, da nekoga obsodijo zaradi nasprotnih argumentov za izdajalca slovenskega naroda. Srečen sem, da meni ne morejo prilepiti take etikete; čeprav sem državljan Slovenije, sem vendarle predstavnik nekega drugega naroda. Tako imam prednost pred slovenskimi kolegi, da lahko rečem vse brez strahu. Iz slovenskega ljudstva črpam zgodovinsko izkušnjo, da je treba ravnati hrabro. Čeprav ostaneš v manjšini, moraš govoriti resnico. Prej ali slej bo slovenski narod vprašal svoje voditelje, zakaj niso prisluhnili tedaj tudi nasprotnim argumentom. Zato se držim resnice; ne samo za danes, ampak bolj za jutri, ko bodo otroci presojali naša dejanja.« Kakšen pa je vaš komentar na vprašanja, ki jih poslanci naslavljajo na vas, na primer, zakaj prihajate na seje v uniformi? »V skupščini Slovenije bi morali razpravljati o veliko bolj pomembnih vprašanjih, o poli-tično-gospodarskem položaju, ne pa o tem, kako se kateri poslanec oblači. Kot sem že odgovoril v skupščini, naj ponovim, da tja prihajam kot na delovno mesto. Tam nosim uniformo, na zabavi pa me lahko vsakdo vidi v civilni, navadni obleki. Tako vprašanje pa je moč razumeti tudi kot politično nestrpnost in se vprašati, zakaj jih moti uniforma. Gotovo jih ne moti zato, ker bi moje delo cenili kot slabo. Dejstvo je tudi, da slovenski narod ni nikoli sovražil armade. To pomeni, da to moti vodstvo določenih struktur, ki želijo armado postaviti v slabo luč. Zato ponosno nosim uniformo, dokler se borim za resnico.« Zanima nas, zakaj ste med nedavnim skupščinskim zasedanjem predlagali moratorij za vojaško zakonodajo v Sloveniji, dokler ne bodo končani dogovori o bodoči usodi Jugoslavije! »Starešine v armadi smo globoko prepričani, da ni vse izkoriščeno, kar lahko skupaj naredimo v Jugoslaviji. Sedanja uradna politika - ne vsa, v glavnem vodilna garnitura Demosa - gre prav v nasprotno smer. Trdijo, da je Jugoslavija propadla, da Slovenija nima več kaj iskati v Jugoslaviji, da vsak dan ostajanja v Jugoslaviji pomeni izgubo za Slovenijo, kar ni resnica, kar pravzaprav zavaja ljudi. To, kar sem predlagal, niti ni moja ideja; Janez Drnovšek je že pred mesecem pozval, da bi ustavili vse iracionalne aktivnosti. Poglejte, do kod je to pripeljalo v odnosih med JLA in Hrvaško, do kam lahko vodi nasprotovanje med Janezom Janšo in JLA! Nekatere stvari moramo torej zaustaviti in dati politiki priložnost, da se dogovori o njih mirno in razumno. Za novi slovenski zakon o vojaški dolžnosti mislim, da bo sprejet in se bo uresničeval, če ne dosežemo dogovora na jugoslovanski ravni. Če bo dogovor dosežen, tak zakon sploh ne bo potreben. Tudi v bodoči Jugoslaviji je namreč obramba zamišljena kot skupna naloga. Tako potrebo dokazuje stroka, že sama logika pa pove, da ne more biti en sam močnejši od dvojice, pa tudi dvojica ne od šesterice.« Če se ozremo v bližnjo preteklost, ne moremo ugotoviti veliko dobrega o jugoslovanskih političnih dogajanjih, v katera posega tudi armada. Ali se vam zdi, da je rožljanje z orožjem vendarle preseglo meje razuma in ga bo treba povsem utišati, če se bomo hoteli sploh slišati v pogovorih? »Kakšno je stanje v Jugoslaviji, so pokazali že komunisti na kongresu, kjer so se razšli. Takrat so ljudje prvič spoznali, da obstajajo tudi nasprotni interesi. A imamo še vedno identičen interes, razvoj demokracije v vsej Jugoslaviji. To pa ne pomeni, da eden zamenja drugega na oblasti, ko to doseže, pa dela le za svoje interese in pozablja na obljube, ki jih je dajal pred tem. Že Njegoš je dejal, da kdor ima moč v gorjači, mu sledi smrdijo po človeku. Človekova prava moč je vendarle razum, ki govori, da orožje ničesar ne rešuje, ampak samo odlaga rešitev določenega problema. Za JLA sem prepričan, da bo kot last vseh narodov striktno spoštovala spremembe v družbi, kakršne želi ljudstvo. Trdim tudi, da armada ne bi napadla svojega ljudstva. Borila pa bi se, da vsak, kdor ščuva svoj narod proti domovini, odgovarja za taka dejanja.« Zakaj potem vse to skrivanje, d" je puška pripravljena na strel? »Partner se pač ravna po dragem partnerju. Res smo prišlii v položaj nezaupanja. V skupŠ^1', ni sem javno vprašal, zakaj so nas naši vojaški kolegi v Slove* j niji spremljali in nadzorovali.3 celotnega odgovora še do da* nes nisem dobil. Torej, kak°r se drugi obnašajo do armada j se tudi ona do njih. Armada Je zato morala sprejeti določenjj ukrepe. Jasno pa je, da ni moc vsega povedati naglas. To se dogaja celo v skupščini, kjer se govori o manj občutljivih stvf reh; tudi Pučnik je kot vodja Demosa priznal, da ni vse zav javnost.« Mislite torej, da smo z odloči^)0 predsedstva za odlaganje orožji ! kot prišli do tiste razumne t0^f[ ki omogoča mirno rešitev probi*' mov? Če še nismo, smo pa zelo blizu-Storjen je prvi korak, ki pa stj ni zadnji. Kdo bi namreč hotel umreti, če se lahko temu gne? To je trdo spoznanje, K ga mora vsakdo uvideti. Spo01' nite se samo zadovoljstva zbranih ljudi v Zagrebu! Navduše-ni so bili, da se ni zgodilo, ka' so pripravljali nekateri vodil"1 ljudje.« Ali bo moč zgladiti tudi nesporf zume glede premeščanja t*aSt fantov v vojašnice po drugih rep" blikah? »Poglejte, zvezni sekretariat za LO načrtuje, koliko vojak°v kje potrebujejo. Čeprav se s\0' venski upravni organi za L niso držali tega dogovora, Ni do* i armada sprejela fante P°,vS£ tam, kamor so jih poslali pa moč obiti zakona, ki ne voljuje služenja vojaškega ro*^ v sosednji občini kraja stalneg bivališča. To je le eden od rv zlogov za premestitve. Da bi , temu izognili, bo nujno spos-vanje dogovorov.« Iz armadnih vrst je bilo dišatl°' tožbe o sovražnostih prebival*», do vojaških starešin. Ste sđ morda kdaj doživeli tak odno pri nas? »Rekel sem že, da slovensk0 prebivalstvo ni sovražno do a made. V stikih z drugimi sta^. šinami nisem še zvedel, da jim kdo od sosedov, znatl g0 ali prijateljev obračal hrbet, pa dejanja, tudi njih sem omenil, ki jih armada ne m° šteti za prijateljska. Zase lan ^ rečem le, da me ljudje P°v'* < lepo sprejemajo in spoštujej Prosti čas ponavadi preživl}aie.ft. Gorenjskem. Vam je tod PTli no? »Začetek moje poklicne re je povezan s Kranjem-Gorenjskem sem našel P1^^ lje in življenjsko družico, *° nikarjevo z Golnika, kjer_s si ustvaril družino. Nisem )e bene poti. Vedno sem se?aflo lil s sabo po Sloveniji m god, kamor so me vodile s em si vračal v okolje, ki je P?vezjj's z mladostnimi spomini, tu športnimi dosežki. S šport« smučanjem in planinarjefl.I -se aktivno ukvarjam še ^^j. sicer pa mi zadnjih Pet.l ^ neva tudi ob izgradnji hise- , ko bom po upokojitvi p° ^ Gorenjec iz Šumadije. ye , bom lahko posvetil svoji ar ^ ni in sorodstvu, morda ,ej drugemu, za kar sem bil d prikrajšan.« industrija pohištva Železniki Za prijeten bivalni prostor pohištvo A. GORENJSKI GLAS PETEK, 1. FEBRUARJA 1991 Urednica priloge: Darinka Sedej: sporedi Leja Čolnar: oblikovanje Igor Pokorn: lektorica Marjelka Vozlič V DANAŠNJI PRILOGI PREBERITE V današnji Glasovi prilogi na šestnajstih straneh lahko poleg televizijskega in radijskega sporeda ter novosti iz ki-nodvoran, dežurnih trgovin in drugih informacij ter vabil na prireditve, dragi bralci preberete še: obiskali smo smučišče v Kranjski Gori, za ljubitelje avtomobilizma objavljamo test peugeota 205, pogovarjali smo se s smučarskim strokovnjakom Janezom Smitkom. Tudi tokrat boste lahko ugibali, kaj je na sliki, seznanjamo pa vas tudi o novostih narodnozaba-vne in zabavne glasbe. Ne nazadnje preberite tudi horoskop, da boste zvedeli, kaj vam piše v zvezdah za naslednji teden. Morda vam celo kaj koristi, škodovalo pa zanesljivo ne bo... • D. S. Otroški pust z Romano Krajnčan V soboto, ko se začnejo pustne norčije, bodo vsi tisti mali škratje iz Kranja in okolice, ki imajo radi sproščeno zabavo, imeli priložnost za to. V soboto, 9. februarja, se bodo zbrali v kranjskem kinu Center ob 11. uri dopoldne. Takrat bo naša someščanka Romana Krajnčan pripravila pestro otroško pustovanje, na katerega vas prisrčno vabi. Romana bo pela pesmice, pomagali ji bodo pevci zborčka šole iz Pre-doselj, paša za oči pa bo nastop članov plesne skupine Mojce Horvat, na odru bosta Romani nagajala volk (Pavle Rakovec) in Rdeča kapica (Bernarda Oman). Posebno pustno pesmico bo Romana naučila vse otroke v dvorani. Glede mask pa tole: otroci našemite se v maske, ki so zamišljene po likih iz Romaninih pesmic: mravljica, bolha, kavboj, medvedek, putka Čopka, pujske, Rdeča kapica, volk. Najlepše maske, ki jih bo izbrala komisija v kinu Center, bodo nagradili. Nagrade bodo prispevali: Živila Kranj, Slove-nijaturst iz Kranja, otroška trgovina Medo iz Kranja in Peko iz Tržiča. Če pa ne veste, kako bi našemili svoje otroke, stopite v otroško trgovino Pedenj-ped v Kranju, kjer bodo pripravili prav takšna pustna oblačila in maske, kakršne predlaga Romana. Predprodaja vstopnic je v kinu Center Kranj in po šolah! • D. S. Koledar imen 1. februar: Igo, Nace, Ignac, Gita 2. februar: Ljuba, Marja, Mal-či, Ana 3. februar: Blaž, Oskar, Okec, David 4. februar: Bojana, Andraž, Jane, Hela 5. februar: Agata, Ingo, Izidor, Sanja 6. februar: Teja, Doroteja, Ljubo, Dora 7. februar: Riko, Rihard, Ksenija, Zlatko 8. februar: Job, Jakob, Juš, Ivan. Prisrčen sprejem pri Mikelnovih v Zalogu pri Cerkljah. V naši nagradni igri Zlatko pri vas doma je imela srečo pri žrebu Mojca Sodnik. Zlatko Dobrič, pevec iz Ljubljane, jo je obiskal in po-kramljal z njo, sorodniki, sodelavkami, sosedi in znanci, minuli torek popoldne. Več v prihodnji številki priloge GL 16 AS (dp) -Foto: Jure Cigler VREME Lepo in prijetno V Merkurjevem letu je po Stoletni pratiki pomlad dokaj lepa, poleti je precej dežja in tudi jeseni nas čaka kar precej dežja. Posebej v prvem delu jeseni bodo deževni dnevi, zgodnje slane in zmrzali. Ko pa bo minilo pol oktobra, bo nazadnje le napočilo lepo, suho vreme in bo trajalo do začetka adventa. Kmetom ne bo treba hiteti s pospravljanjem pridelkov. Pratika nam za naslednji teden napoveduje takole: Danes, v petek, 1. februarja, bo veter, v soboto, 2. februarja bo jasno, v nedeljo, 3. februarja, bo stanovitno, v ponedeljek, 4. februarja, bo veter, v torek, 5. februarja,bo nestanovitno, v sredo, 6. februarja, bo zadnji krajec, v četrtek, 7. februarja, bo oblačno in v petek, 8. februarja, megla. Novega snega nam torej pratika za naslednji teden ne napoveduje. Lunine mene: V sredo, 6. februarja, bo ZADNJI KRAJEC ob 14. uri in 52 minut. Ker se Luna spremeni ob 14. uri, bo po Herschlovem vremenskem ključu VREME LEPO in PRIJETNO. Vremenski pregovor Če je februarja pretopio, bomo aprila za pečjo... SNEŽNE RAZMERE Kranjska Gora: od 30 do 110 cm pomrznjenega snega; Vogel: 165 cm snega; Krvavec: 75 cm pomrznjenega snega; Kobla: od 20 cm do meter pomrznjenega snega; Zelenica: od 20 do 80 cm snega; Straža na Bledu: 30 cm umetnega snega; Zatr-nik: od 30 do 80 cm pomrznjenega snega; Velika planina: od 50 do 70 cm pomrznjenega snega; Krpin v Begunjah: od 30 do 50 cm pomrznjenega snega. V vseh naših smučarskih središčih so pripravljene in dobro urejene tudi tekaške proge. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 7.50 8.00 11.00 13.00 13.00 14.45 14.55 15.25 16.55 17.00 17.05 18.10 18.10 18.25 18.55 19.15 19.30 19.55 19.59 20.20 21.15 22.00 22.25 0.25 Video strani Zimski počitniški program - Krava v cirkusu, predstava LGL - Pesem je ... Andrej Šifrer - Čebelica Maja, risana serija - Včasih tudi čaramo Superman II, ameriški film TV mozaik Simenon, TV nanizanka Video strani Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev Poslovne informacije TV dnevnik TV mozaik: Tednik, ponovitev Spored za otroke in mlade Pravljica o carju Saltanu, lutkovna igrica Cirkuške živali, švicarska nanizanka Risanka TV okno TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna Midasov dotik, angleška dokumentarna serija Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka TV dnevnik Sova Družinske vezi, ameriška nadaljevanka Nočni pogrebec, angleški film Video strani 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 9.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 9.50 Saalbach: SP v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 1. teka 10.50 Satelitski programi - poskusni prenosi 12.50 Saalbach: SP v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 2. teka 13.45 Satelitski programi - poskusni prenosi 14.55 Zagreb: Tenis, Daviš cup: Jugoslavija - Švedska, prenos 16.30 SP v alpskem smučanju, slalom (ž), posnetek iz Saalbacha 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - studio Maribor: Tele M 19.00 Domači ansambli: Celjski instrumentalni kvintet, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Ex libris: Reklame 21.25 Tenis, Daviš cup: Jugoslavija -Švedska, posnetek iz Zagreba 21.55 Videonoč 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 9.20 9.30 10.00 10.00 12.00 12.10 12.20 14.00 14.25 14.35 16.00 16.15 Poročila TV koledar Povejte, kaj naj počnem, oddaja za otroke Šolski program Edukon, kontaktna oddaja Poročila Video strani Saalbach: SP v alpskem smučanju, slalom (ž), posnetek 1. in prenos 2. teka Risanka Potovanje po ameriškem zahodu R. Strauss: Šaloma, opera Video strani Poročila 16.20 TV koledar 16.30 Povejte, kaj naj počnem, oddaja za otroke 17.00 Pokličite 93 17.10 Pogovori o znanosti 17.40 Hrvaška danes 18.25 Številke in črke 18.45 Polna hiša, ameriška nanizanka 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Talec, ameriški film 21.35 Slike časa, oddaja o kulturi 22.35 TV dnevnik 22.55 Poročila v angleščini 23.00 Videonoč 1.55 Poročila NOVO V KINU KOPER 16.00 Športne oddaje 16.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Skrivnosti sveta, dokumentarna oddaja 20.30 Sarin dnevnik, serija 21.30 Justice 22.15 TV dnevnik 22.25 Šport AVSTRIJA 1 9.00 Poročila, nato Doogie Hovvser 9.30 Ruščina 10.00 Šolska TV 10.30 Miš na luni, britanska komedija 11.50 Skrita s staro šaro 12.10 Domače reportaže 13.00 Poročila 13.10 Mi, ponovitev 13.40 Sanjski cilj 13.50 Evropa: Vinogradniki, 11. del 14.20 Snemalec, ameriški nemi film 15.30 Otroški program 15.35 Alfred J. Kvvak, risanka 16.00 Am, dam, des 16.20 Kotiček za živali 16.35 Jaz in ti, pregled programa za prihodnji teden 16.55 Mini čas v sliki 17.05 Zarota ob Temzi, angleška mladinska seriaj 17.30 Mini kviz 17.55 Yakari 18.00 Doogie Hovvser 18.30 Doktor Trapper John 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Derrik 21.25 Model in vohljač 22.05 Pogledi s strani 22.15 Trailer 22.45 Strašna peterica, italijanski ve- NAJBOLJ NORI BOŽIČ Ameriška komedija; režija: Jeremiah S. Chechik, glavne vloge: Che-vy Chase, Beverly D'Angelo, Randy Quaid, Dianne Ladd Clark Grisvvold želi s svojo družino proslaviti najlepši in najbolj senzacionalni Božič. Vendar pa, kakor ponavadi, njegove najboljše namere prinesejo najslabše rezultate. Najprej ima družina veliko težav z orjaško božično jelko, še več pa z načrtom, da bi okoli hiše obesli 25.000 božičnih lučk. JUNAKI, KI STE JIH VZLJUBILI V FILMU »NORE POČITNICE V EVROPI«, TOKRAT V ŠE PREPRIČLJIVEJŠI ZMEDI... Film bo na sporedu v Kinu Center v petek, soboto in nedeljo. stern 0.30 Dempsey in Makepeace, serija 1.15 Poročila AVSTRIJA 2 6.30 SP v alpskem smučanju - non-stop 8.30 Vremenska panorama 9.45 šport - SDP v alspkem smučanju - slalom (ž), 1. tek 12.45 Šport, Slalom (ž), 2. tek 13.50 Leksikon umetnikov 1400 Šport ; vmes SP v alpskem smučanju - Studio Reportaža z borze 20.30 Dežela gora 21.15 Hader za doma, kabaret 22.00 Čas v sliki 22.25 Šport 22.50 Spitting Image, satirična lutkovna serija 23.20 VVarhol zasebno, ZDA 1965 -1982 0.00 Flesh, ameriški film 1.40 Poročila EUROSPORT 8.30 Evrobika/Odbojka, ponovitev 10.00 SP v alpskem smučanju. Slalom (ž), 1. tek 11.30 Cheerlading spe-cial 12.30 SP v alpskem smučanju. Slalom (ž), 2. tek 14.00 Evrobika 14.30 EP v umetnostnem drsanju, vrhunci 16.00 SP v plavanju, vrhunci 17.00 Smučanje, SP za paraplegike, ponovitev 18.00 Smučanje na vodi, VVorld Tour 19.00 VVorld sports special 20.00 Free Climbing 21.00 Shovvcatchen/ SP v alpskem smučanju, ponovitev 23.30 Akrobatsko smučanje 0.30 Nogomet, iz Pariza 1.30 SP v plavanju, ponovitev Franc Košir gostuje po Gorenjski Zaradi izjemne odmevnosti treh prireditev, ki jih je ob 40-letnici svojega javnega nastopanja pripravil znani humorist in Avsenikova trobenta Franc Košir na Jesenicah, se je odločil, da s prireditvijo gostuje v več drugih gorenjskih krajih. Prireditev je zares zabavna, poleg Koširja in njegove žene Tatjane, znane igralke jeseniškega amaterskega gledališča, pa nastopa še ekipa Moped šoua in napovedovalec Rado Časi. Prireditev, ki nosi naslov Koširjevih 40 let in še naprej, bo najprej danes, v petek, 1. februarja, ob 19.30 uri v Tržiču, v ponedeljek, 4. februarja, bo ob 19. uri v domu v Gorjah, v torek, 5. februarja, ob 19. uri v hotelu Transturist v Škofji Loki, v sredo, 6. februarja, ob 19.30 uri v Kropi in v četrtek, 8. februarja, ob 19.30 uri v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. • D. S. SLOVENIJA 1 SOVA NOČNI POGREBEC V podeželskem dvorcu živita mati in hči osamljeno življenje. Mati je pred petnajstimi leti oslepela in hčerka je morala svoje življenje v celoti podrediti svoji materi in njenim potrebam slepega človeka. Minila je mladost in sedaj je hčerka že v srednjih letih, neporočena in od življenja ne more skorajda ničesar več pričakovati. Viktorijansko okolje jo je že umestilo med stare device. Zanjo je zaradi utečenosti podeželskega življenja vsaka možnost drugačnega življenja domala nemogoča. Tudi njeno delo z gluhonemimi, pri katerem je izredno uspešna, je omejeno na trenutke, ki si jih mora izboriti pri oblastni materi. Življenje se za ženski precej spremeni, ko vzameta na stanovanje mladeniča Billvja, ki naj bi jima pomagal pri težjih opravilih pri hiši. Navzočnost moškega je za obe ženski izredno pomembna, še posebej seveda za hčerko. Toda Billvju je iz deških let ostala trauma. Angleški film je režirat Alstair Reid, igrajo pa Patricia Neal, Nic-holas Clay, Pamela Brovvne. MTV 7.00 Avvake on the VVildside 10.00 The big Picture 10.30 Video, s Pau-lom Kingom 14.00 Video, s Pip Dann 16.00 Yo! 16.30 Club MTV 17.00 Coca cola report 17.15 Poročila 17.30 Grea-tes Hits 18.30 MTV Prime 19.30 Dial MTV 20.00 Video, z Ravem Cokesom 21.30 The big Picture 23.00 Saturday night live 23,30 Coca cola report 23.45 Poročila 0.00 Greates Hits 1.00 Spotlight; Unplugged 1.30 Video, s Pip Dann 3.00 Nočni video l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -9.05 Glasbena matineja -11.05 Petkovo srečanje + glasba -12.00 Poročila - na današnji dan : 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij -19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon iz raja - 23.15-4.30 Nočni program -glasba l, RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Potapljamo ladjice - 19.00 - Odpoved programa - KAM NA NEDELJSKO KOSILO Ko se utrujeni od nakupovanja vračate z Deteljice in vas do-beršen del poti spremljajo lično izdelane table, ki vas vodijo v gostišče SMUK v Retnje, se še vedno ne morete odločiti. Naj vam pomagamo: Gostišče SMUK je grajeno v prijetnem, tipično gorenjskem stilu in se nahaja v mirnem okolju. Obkrožajo ga obširni travniki in gozdovi, ki kar kličejo k dolgim sprehodom. Te pa je najlepše zaključiti z dobrim kosilom v prijazni restavraciji, kjer vam nudijo vse vrste okusnih toplih in hladnih jedi. Gostišče je odprto vsak dan, razen ponedeljka, od dvanajstih do triindvajsetih. Sprejmejo lahko do sedemdeset gostov, na voljo imajo tudi posebno sobo za zaključene družbe do dvajset ljudi, poleti pa strežejo tudi na terasi in v pokriti pivnici. Hišni specialiteti sta "Veseli Gorenj'c" (zrezek s šunko, sirom in gobami) in plošča "Smuk" za dve osebi (rumpsteak, puran, dunajski zrezek, priloga). Zraven sodi seveda tudi solatni bife in bogat izbor raznih vin. Tisti, ki niso ljubitelji mesa, lahko naročijo vedno sveže postrvi, pa zelenjavno in sirovo ploščo. Tudi na sladokusce niso pozabili. Izbirajo lahko med smetanovimi žličniki, sadno kupo in sladoledom. Z vsem tem pa njihova ponudba še zdaleč ni zaključena. Glede na izjemno ugodno lego imajo za tiste, ki si želijo preživeti počitnice v miru in neokrnjeni naravi, na voljo šest dvoposteljnih sob prvega razreda in dve teniški igrišči za tiste, ki so željni rekreacije. Pozimi pa od tam ni daleč do Zelenice, kjer so urejena smučišča. Še z eno posebnostjo se odlikuje gostišče SMUK: to so likovne razstave, ki jih prirejajo enkrat mesečno ob četrtkih. V Retnjah tako lahko prav vsakdo najde nekaj zase. Poti do tja ni težko najti, saj je dobro označena tako s tržiške kot tudi s kranjske smeri. Rezervacije za kosila in večerje sprejemajo na telefonski številki: (064) 58-458 in (064) 57-482. • M. A., foto: Gorazd Šinik Ko nafta zmrzuje Kadar ga srečam - vselej je dobre volje - se spomnim stražiške šole in posebej tiste zime 1952. ko je bilo toliko snega, da so fantje z oken prvega nadstropja skakali v sneg. Žgavčev Janez je bil mimogrede spet na oknu in med veselim smehom in občudovanjem spet in spet izginjal v belini pod nami. Tako nenavadno je bilo vse skupaj, da še ravnatelj in učitelji niso nič rekli k tej razposajenosti. "Kaj to, doma smo se potem mulci s strehe smučali! To je bilo doživetje! Ampak ob koncu zime je bil pa vrag, ko so ugotovili, da so opeke pod našim "smučiščem" vse popokane. Kaj misliš, kaj je za tiste čase pomenilo toliko strešnikov zamenjati!" Ej. to so spomini, a tako živi, kot bi bilo včeraj. Pa je minilo že 39 let. In v teh letih se je toliko zgodilo! Pred sedemindvajsetimi leti se je zaposlil kot šofer pri Merkurju, se oženil, v Čirčah zgradil hišo, dobil sina in od takrat je naročen na Gorenjski glas. To ti je bilo leto! Ampak še nikoli ni bil izžreban za izlet, ne pozabi pripomniti. Kaj ga najbolj zanima v Glasu0 Osmrtnice najprej pregleda in male oglase pod rubriko "vozila", pa sem in tja še kaj. sicer ga pa prepusti ženi. Ona ima več časa zanj; je že upokojena. Šofer je že dvaintrideset let. Najprej pri Alpetouru, tam je dobil prvo ročno uro v zahvalo za dobro vožnjo, ko je naredil 200 tisoč kilometrov po "generalni". Drugo je dobil pri Merkurju, ko so jih dajali še na 100 tisoč kilometrov, letos ob kđncu leta pa pričakuje že tretjo, ko bo na svojem Tamu naredil 500 tisoč kilometrov. Vso Slovenijo prevozi, tudi na Hrvaško, do Pule gre. Danes je bil v Mariboru. Mrzlo je bilo kot vrag in malo pred Mariborom je obstal, ker mu je zmrzovala nafta. K sreči ve. kako se tej reči streže: le potolči mora pošteno po rezervoarju, pa grenaprej. Srečno, Janez Žgavec, da bi brez nesreč prevozil do tretje ročne ure in do pokojnine! • D. Dolenc Turistično društvo Jesenice grozi Turistično društvo Jesenice je svojim članom poslalo - milo rečeno - dokaj nenavadno sporočilo po zadevi Uskladitev gostinske, turistične in trgovske ponudbe. Takole med drugim pravijo: ...Vsem lastnikom sob želimo z informacijami in ustrezno propagando pridobiti čimveč gostov, seveda pa od vas zahtevamo, da nam do 1. 2. 1991 pošljete cenike in kategorije ter število sob. Prav tako zahtevamo, da redno odvajate turistično takso. V nasprotnem primeru od nas ne morete pričakovati sodelovanja, niti ne morete pričakovati, da vam bomo pošiljali goste. Vse gostince želimo animirati, da nam do 1.2. 1991 prav tako pisno sporočite vašo ponudbo, hkrati pa želimo, da po zgledu ostalih turističnih krajev skupno izdamo prospekt kompletne gostinske ponudbe, ob ustreznem financiranju le-tega. Če pa gostinci z nami ne želite sodelovati, bomo goste pošiljali v druge kraje izven občine, na prireditve pa bomo vabili izključno gostince od drugod. Naj se vsakdo zaveda, da Turistično društvo ni samo sebi namen, ampak v korist vseh gostincev, seveda* ob ustreznem sodelovanju.... Sjedi še nekaj podukov, tudi jeseniški trgovini.. Pismo je kajpak žaljivo, saj od svojih članov samo zahteva in zahteva. Sprašujemo se: kdo pa sploh je turistično društvo, če ne njeni člani? In kako si nekdo v imenu turističnega društva drzne groziti, da bo goste pošiljal v druge kraje občine, na prireditve pa vabil gostince od drugod? Kdor pa pozna jeseniške razmere, se ob pismu lahko samo pošteno nakrohota. Na Jesenice pač še ne prihajajo trume turistov in tudi za kakšne turistične prireditve - razen Jožefovega sejma - še nismo slišali... • D. S. Dr. MAKSiMILJAN KLEMENČIC ZOBNI ZDRAVNIK V Evropo - z nemškimi napisi? Tako se sprašuje naša bralka Viktorija, ki je oni dan šla po Reginčevi ulici v Kranju in na levi strani ceste na hiši pred zlatarjem Rangusom opazila tablo z napisom: ime in priimek ZOBNI ZDRAVNIK ZAHNARTZ. Kaj hočete, draga bralka, ko pa se nekaterim ušesom to tako lepo sliši! # D. S. V trgovini V trgovini s spodnjim perilom reče mlado dekle: »Dober dan. Rada bi pomerila tisti komplet v izložbi.« »Kakor želite,« ji odvrne prodajalec. »Vendar je bolje, da greste v kabino.« • Irena Krivec - Vilman KINO 1. februarja CENTER amer. akcij, film DNEVI GRMENJA ob 10. uri, amer. kom. NAJBOLJ NORI BOŽIČ ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. akcij, film DNEVI GRMENJA ob 16. uri, amer. trda erot. NIKOLI NE SPI SAMA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. GREMLINI II. ob 16. uri, amer. krim. film MIAMI BLUES ob 18. in 20. uri TRŽIČ 40 KOŠIRJEVIH VESELIH LET ob 19.30 uri KOMENDA amer. pust. film NINJA ŽELVE ob 19. uri LAZE amer. akcij, film EKSEKUTOR ob 19. uri ČEŠNJICA amer. kom. GLEJ NO, KDO GOVORI ob 20. uri KRANJSKA GORA amer. pravlj. ris. MALA SIRENA ob 18. uri ŽELEZNIKI amer. krim. film K-9 ob 19. uri SKOFJA LOKA amer. zgod. film JEZUS IZ NAZARETA I. ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. barv. film OBRAMBA SISTEMA ob 20. uri BLED hongkon. akcij, film BOŽJI OKLEP ob 20. uri \ SOBOTA SPOREDI 2. iebmar^a 1991 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.35 Video strani 8.45 TV mozaik 8.45 Muzzv, angleščina za najmlajše 9.00 Radovedni Taček: Sladkorček 9.15 'Čebelica Maja, risana serija 9.40 Tri predice, švedska pravljica 9.50 Pravljica o carju Saltanu, lutkovna igrica 10.05 Alf, ameriška nanizanka 10.30 Zgodbe iz školjke 11.30 Pogledi: Zgodovina pohištva 12.40 Slovenska kuhinja z ansamblom bratov Avsenik, ponovitev 13.00 Naša pesem '90 13.55 Video strani 14.05 Rezervirano za šanson: Francija v šansonu, ponovitev 14.35 Brezrepi Peter v Ameriki, švedski film 15.50 Žarišče, ponovitev 16.20 Sova, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17 00 TV dnevnik 17.05 Večer z Dannvjem Kayem, ponovitev 18.15 Risanka 18.30 Divji svet živali, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 18.55 Že veste? 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Show Rudija Carrella 22.15 TV dnevnik, šport, vreme 22.35 Sova Zlata dekleta, ameriška nanizanka Vrnitev Arsena Lupina, TV nanizanka Johnny Belinda, ameriški film 1.30 Video strani 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 9.00 9.50 10.50 12.50 13.45 14.55 19.00 19.30 20.15 22.10 23.10 23.40 0.40 Satelitski programi - poskusni prenosi Saalbach: SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 1. teka Satelitski programi - poskusni prenosi Saalbach: SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 2. teka Satelitski programi - poskusni prenosi Zagreb: Tenis, Daviš cup: Jugoslavija - Švedska, prenos Mati in sin, avstralska humoristična serija TV dnevnik Filmske uspešnice: Plesalci iz zbora, ameriški film Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), posnetek iz Saalbacha Tenis, Daviš cup: Jugoslavija -Švedska, posnetek iz Zagreba Yutel, eksperimentalni program 1 Satelitski programi, poskusni prenosi 1. PROGRAM TV HRVATSKA 10.00 10.00 10.30 11.00 11.30 13.15 14.45 15.40 15.45 16.10 16.25 16.40 16.45 17.00 18.00 18.55 19.30 20.00 20.15 21.20 23.10 23.30 23.55 0.05 0.25 1.10 Izbor šolskega programa Marko Marulić Splićanin Kaj je film Nemščina - Alles gute Izbrali smo za vas Šeherezada III, sovjetski mladinski film Mikser M, zabavna oddaja Narodna glasba Sedmi čut Ciklus filmov B. Marjanoviča: Mali čudež velike narave, dokumentarni film TV teden Poročila TV razstava Priče zgodovine, nizozemska dokumentarna serija Berači in sinovi, TV nadaljevanka Rakuni, risana serija TV dnevnik Pogovor tedna Rogaška Slatina: Finale kviza Številke in črke 1990, prenos Vedoželjna Rita, ameriški film TV dnevnik Poročila v angleščini Hrvaški sabori športna sobota Fluid zabavnoglasbena oddaja Poročila NOVO V KINU KOPER 16.00 Športna oddaja 18.30 Dokumentarna oddaja 19.00 TV dnevnik 19.25 Jutri je nedelja, verska oddaja 19.35 Čarobna svetilka - otroški program Dan na dan 20.00 Veriga, celovečerni film 21.30 Justice 22.15 TV dnevnik 22.25 Šport AVSTRIJA 1 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Glasba leži v zraku 22.00 Srček 22.25 Midnight Crossing morje je njihova priča 0.00 Aktualno 0.05 Zorro z vročim rezilom 1.35 Poročila 1.40 Ex libris AVSTRIJA 2 6.30 SP v alpskem smučanju 1991 8.30 Vremenska panorama 9.45 SP v alpskem smučanju - veleslalom (ž), 1. tek 12.35 Leksikon umetnikov NINJA ŽELVE (TEENAGE MUTANT NINJA TURTLES) Ameriški pustolovski film; režija: Steve Berron, igrajo: Judith Hoag, Elias Kotle-as, James Saito Štiri želve človeške velikosti in sposobnosti, mojstrice borilnih veščin, živijo v podzemlju Nevv Yorka. S pomočjo televizijske poročevalke in osamljenega odvetnika se borijo proti tajni organizaciji zla, ki jo vodi japonski samuraj. JUNAKI RISANIH FILMOV, SEDAJ KOT LIKI IZ DELAVNICE »MOOPETKOV« JIMA HENSSONA, SO PO OBISKU V KINEMATOGRAFIH LETOS ZASEDLI TRETJE MESTO. 12.45 14.00 17.00 17.45 18.15 19.00 19.30 19.53 20.00 20.15 22.25 22.30 23.00 23.45 1.20 SP v alpskem smučanju - veleslalom (ž) - 2. tek Tenis - Davisov pokal: ČSFR -Avstrija, vmes Borzna poročila Draga družina Kdo me hoče? - Živali iščejo dom SP v alpskem smučanju. Studio Avstrija danes Čas v sliki Vreme Šport Steklena menažerja, ameriški film, igra Joanne VVoodvvard Poročila Šport Rock'n'video, najbolši glasbeni spoti Concert Hali Ex libris Designing Women 22.30 Murphv Brovvn 23.00 Nerešene skrivnosti 0.00 Kriket 1.00 Nedotakljivi 2.00 Skytext 3.50 Kriket EUROSPORT SKY ONE 11.00 Kriket 11.30 Javce & The vvhe-eled VVarriors 12.00 Bionična ženska 13.00 Po letu 2000 14.00 Combat 15.00 Rokoborba 16.00 Cool Cube, oddaja za mlade 18.00 Chopper Squ-ad 19.00 Parker Levvis can't lose 19.30 Adamsovi 20.00 Free Špirit 20.30 In li-ving Color 21.00 China Beach 22.00 KINO 2. februarja 8.15 Poročila 8 20 TV koledar 8.30 Vesela sobota, spored za otroke CENTER amer. fant. film ROBOCOP II. ob 10. uri, amer. kom. NAJBOLJ NORI BOŽIČ ob 17. in 19. uri, prem. amer. pust. filma NINJA ŽELVE ob 21. uri STORŽIČ amer. fant. film ROBOCOP II. ob 16. in 18. uri, amer. trda erot. NIKOLI NE SPI SAMA ob 20. uri ŽELEZAR amer. pravlj. ris. MALA SIRENA ob 15.30 uri, amer. fant. thrill. TENKA LINIJA SMRTI ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. EDEN PO EDEN ob 21. uri DUPLICA amer. akcij, film DNEVI GRMENJA ob 17. in 19. uri, prem. amer. akcij, film EKSEKUTOR ob 21. uri TRŽIČ amer. kom. GLEJ NO, KDO GOVORI ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. drama NAKLJUČNI POPOTNIK ob 20. uri SKOFJA LOKA amer. krim. film K-9 ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. grozlj. film BESNILO ob 18. uri, amer. vojni film DOBRO JUTRO VIETNAM ob 20. uri BLED amer. zab. film ŠOFER GOSPODIČNE DAISY ob 18. in 20. uri BOHINJ amer. zab. film SHIRLLY VALENTINE ob 20. uri 9.00 D.J. Kat/Fun Factory 9.00 SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 1. tek, veleslalom (ž), 2 tek. Športno plezanje, Rally Pariz - Dakar, SP v hitrostnem drsanju, SP v alpskem smučanju (vrhunci) 18.45 Jadranje 19.00 Šestdnevna dirka 20.00 Nogomet v dvorani 21.00 Šport 8.00 Video, s Paulom Kingom 11.00 Spotlight 11.30 US Top 20 13.30 XPO 14.00 Video, s Pip Dann 17.00 Yo! 18.00 VVeek in Ročk 18.30 The big Picture 19.00 Braun european top 20 21.00 Party zone 23.30 Club MTV 0.00 Video, z Rayem Cokesom 0.30 Nočni video SLOVENIJA 2 20.15 PLESALCI ZA PRVO VRSTO Plesalci za prvo vrsto je znana ameriška filmska uspešnica, v kateri glavno vlogo igra Michael Douglas. Zgodba je enostavna. Brodwayski režiser in koreograf Zach in njegov asistent Larry na avdiciji izbirata plesalce za zbor. Kandidati se morajo besedno in plesno predstaviti, dokazati svojo individualnost in hkrati tudi sposobnost za kolektiv. Pred gledalcem se razkrivajo osebnosti in sposobnosti posameznih plesalk in plesalcev, njihova prizadevanja, da bi očarali in si s tem zagotovili delo. Nasprotje njihovi čustvenosti in veliki želji je Zac-hova racionalnost, ki je potrebna za izbor, mehča pa jo edinole njegov asistent Larry, ki se kot plesalec počuti na nekako solidarnega s plesalci. Zach je tako hladnokrven, dokler se na avdiciji ne pojavi njegova nekdanja ljubezen Cassie, ki je v tako veliki stiski, da na račun nekdanjih čustev računa na Zachovo pomoč. Tu se Zach zlomi in med izbranimi je tudi Cassie. Avdicije je konec, plesalci za baletni zbor so izbrani in delo se bo lahko začelo, toda kakor bo Zach lahko delal s Cassie, v okviru kompromisa, ki ga je zaradi nekdanje ljubezni napravil, bo samo njegov problem. Problem velikega diktatorja, gospoda režiserja in koreografa. I. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani + pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Kulturna panorama - 11.05 Radijski kabaret -12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.05 Znano in priljubljeno -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu -22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra - 23.05 Literarni nokturno -Harry Kuhner: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni program - glasba 16.00 - 19.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP, obvestila in pogovor s sponzorjem oddaje - 19.00 - Odpoved programa - < j? —I Z C o L PROGRAM TV SLOVENIJA 2 < 06 < ti X as ti ti H ti O. ta < ti ■—» Z ti cc o o 8.20 8.30 9.20 9.50 10.40 11.10 11.40 12.00 13.00 14.35 15.25 16.55 17.00 17.05 18.45 19.00 19.15 19.30 19.55 20.05 21.15 21.35 23.00 23.20 0.40 Video strani Otroška matineja. Živ žav Cirkuške živali, švicarska nanizanka Največji čarovniki sveta v magičnem gradu, ameriški kratki film Mati in sin, avstralska humoristična oddaja Videomeh Obzorja duha Zelena ura, ponovitev ONA + ON, ponovitev Saga o Forsvtih, angleška nadaljevanka Sova, ponovitev Poslovne informacije TV dnevnik Nesrečniki, francoski film Risanka TV mernik TVokno TV Dnevnik Vreme Pripovedke iz medenega cvet-ličnjaka, TV nadaljevanka Podarim - dobim Zdravo TV dnevnik, šport, vreme Sova Spet ti?, ameriška humoristična nanizanka. Vrnitev Arsena Lupina, TV nanizanka Video strani 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 9.00 9.50 10.50 13.20 14.15 14.55 19.30 20.00 20.50 21.25 22.25 23.05 23.35 Ju-nale. Satelitski programi - poskusni prenosi Saalbach: SP v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos 1. teka Satelitski programi - poskusni prenosi Saalbach: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos 2. teka Satelitski programi - poskusni prenosi Zagreb: Tenis Daviš cup: goslavija - Švedska, fin prenos Športno popoldne, vključitev TV dnevnik Žival - človek, ameriška poljudnoznanstvena serija Glavna priča, dokumentarna oddaja SP v alpskem smučanju, veleslalom (m), posnetek iz Saal-bacha Tenis, Daviš cup: Jugoslavija -švedska, posnetek iz Zagreba športni pregled TV Beograd Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Panorama 15, kronika v italijanščini 9.45 Poročila 9.50 TV koledar 10.00 Dobro jutro, spored za otroke 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.05 Daktari, ameriška nanizanka 13.55 Živeti skupaj 14.25 Sestanek brez dnevnega reda 17.15 Veliko jutro, ameriški film 18.46 Leteči medvedki, risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 Diploma za smrt, TV nadaljevanka 20.50 Pobesneli Max, avstralski film 22.20 TV dnevnik 22.40 Poročila v angleščini 22.45 Športni pregled TV Beograd 23.15 C. Debussy: Preludij 0.15 Poročila NOVO V KINU KOPER 16.00 Šport 18.00 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Super fly, celovečerni film 21.30 Svet na ekranu 22.00 TV dnevnik 22.10 Šport EKSEKUTOR (PUNISHER) Nekdanjemu policaju newyorška mafija na surov način ubije vso družino. Beži od civilizacije in živi v mestnih podzemskih kanalih. V želji po maščevanju mori vodje mafije, vendar pa nikakor ne more odkriti glavnega krivca za smrt njegove družine. Spopad z japonsko mafijo pa ga pripelje na pravo sled. Znani Marvvelov junak stripa je končno prišel tudi na filmsko platno. Odlično izdelane akcijske scene, prepričljivost novega filmskega Ramba, Dolpha Lund-greena in vseskozi napeto vzdušje obljubljajo zastajanje diha od začetka do konca filma. 21.15 Glas islama 21.20 Mozartov koledar 21.25 Beg iz Seraja 0.45 Poročila AVSTRIJA 1 AVSTRIJA 2 9.00 Poročila 9.05 Gospod brez drobiža 10.35 Tednik 11.00 Ura za tisk 12.00 Hallo Austria, hallo Vienna 13.00 TV kuhinja 13.25 Takrat 13.30 Doogie Hovvser 13.55 Naši najboljši učenci so se raz-živeli 15.30 Hiša v Jeruzalemu 15.35 Muppetki 16.00 Mini ČVS 16.10 Medved Bojan 16.15 Ena, dva in tri 17.10 X-charts 17.45 X-large 18.30 Šef zdravnik Trapper John 19.15 Žrebanje lota nato, ORF danes 19.30 Čas v sliki' 20.15 Jaz o sebi 18.30 Avstrija v sliki 18.55 Verska oddaja 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Hiša na Caroll Streetu 22.00 Aktualno 22.05 Šport 22.25 I love N.Y. 0.10 Dempsey - Makepeace 1.00 Poročila EUROSPORT 7.00 Hour of Power/fun Factorv 10.00 SP v alpskem smučanju, veleslalom (m), Šport ĆŽĆ19.30 SP v hitrostnem drsanju, ponovitev 21.00 SP v hitrostnem drsanju, vrhunci 21.30 Šport KINO 3. februarja CENTER hongkon. akcij, film ŽIVLJENJE NINJE ob 10. uri, amer. kom. NAJBOLJ NORI BOŽIČ ob 17. in 19. uri, prem. amer. akcij, filma EKSEKUTOR ob 21. uri STORŽIČ hongkon. akcij, film ŽIVLJENJE NINJE ob 16. in 18. uri, amer. trda erot. NIKOLI NE SPI SAMA ob 20. uri ŽELEZAR amer. pravlj. ris. MALA SIRENA ob 15.30 uri, amer. fant. thrill. TENKA LINIJA SMRTI ob 17. in 19. uri, prem. amer. pust. fant. filma STRAŽAR ČASA ob 21. uri DUPLICA amer. akcij, film DNEVI GRMENJA ob 17. in 19. uri, prem. amer. pust. filma NINJA ŽELVE ob 21. uri TRŽIČ amer. pust. kom. JOE PROTI VULKANU ob 18. in 20. uri DOVJE amer. kom. GREMLINI II. ob 18. uri ŽELEZNIKI amer. zgod. film JEZUS IZ NAZARETA ob 19. uri SKOFJA LOKA amer. krim. film K-9 ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. vojni film DOBRO JUTRO VIETNAM ob 18. uri, amer. grozlj. film BESNI-LO ob 20. uri BLED amer. zab. film SHIRLLY VALENTINE ob 18. uri, hongkon. akcij, film BOŽJI OKLEP ob 20. uri BOHINJ amer. zab. film ŠOFER GOSPODIČNE DAISY ob 18. in 20. uri VABILO NA PRIREDITEV Sedmič pod mengeško marelo Mengeš - V nedeljo, 3. februarja, ob 19. uri bo v športni dvorani FIT - TOP v Mengšu, na sporedu že 7. glasbeno-zabavna prireditev Pod mengeško marelo, ki jo prirejata Mengeška godba in razvedrilni program Radia Slovenije. Po ključu imajo pravico nastopiti tisti ansambli, ki imajo vsaj po enega člana v godbi. Program, za katerega sta scenarij pripravila Vinko in Sonja Šimek, bo glasbeno povezovala Mengeška godba pod vodstvom Alojza Velkavrha in Vinko Šimek v govorni obliki. Nastopili pa bodo domači ansambli: Alpski kvintet, Mihelič, Marela, Stoparji, Lipa, Nagelj, Jasmin, moški zbor Mengeški zvon, harmonikarice Kluba Zupan, show skupina iz Avstrije Oststeirer z Manuelo in Aleksandro. Drago Papler SLOVENIJA1 20.05 PRIPOVEDKE IZ MEDENEGA CVETLIČNJAKA V drugi epizodi se razkrivajo in poglabljajo odnosi med junaki, hkrati pa se še ostreje zarisuje značilno ozračje leta 1971. Študentje skušajo izpraznjena od-mišljena gesla zapolniti z novo vsebino in vzpostaviti zares avtentična medčloveška razmerja. Seveda naletijo pri teh svojih izhodiščih na številne odpore, ki se ostre in poglabljajo v odkrite spopade različnih gledanj. To ozračje seveda zaznamuje glavne junake, ki so tudi sami zelo aktivni v tedanjem dogajanju. Vid Smerke je novinar in reporter pri radiu Študent, kritičen do različnih konkretnih zastranitev, ki jih z odločno, brezkompromisno besedo razgalja. Stane Ber-ger napiše oster članek o policijskem terorju, zato je zasliševan, njegov oče, star partizan, pa pride v oster konflikt s policijo, ki preiskuje Stanetovo sobo. Mojca Korošec, Vidovo dekle, je vse bolj notranje dezorientirana, zgubljena, polna svojevrstne praznine, ki ne more najti življenjskega projekta, ki bi ji odkril smisel življenja in ji dal notranjo trdnost, zato se vse bolj usodno razhaja z Vidom. Tudi Stane se zaplete v nove avanture in pretrga stike s svojim dekletom, pa tudi njegovi starši se razhajajo, saj med njimi ni več prave vezi, samo stari spomini pa jih ne morejo več povezovati. Nove razmere razkrivajo resnico, ki je bila dotlej prikrita junakom samim in ustvarjajo nove zaplete, ki so vse bolj usodne. 1, PROGRAM RADIO SLOVENIJA 5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matineja - 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna - 18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jems Tate: Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba RADIO Zffil 9.00 - Napoved programa - EPP, stik s poslušalci, Alpetourovo turistično okence - 10.00 - Minute za šport in rekreacijo - 10.15 - Nova davčna zakonodaja - 11.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Čestitke in pozdravi - 13.00 - Odpoved programa - SLOVENIJA 1 20.05 OČE IZET, drama TV Skopje »Oče Izet« je življenjska zgodba dveh makedonskih muslimanov Izeta in Tefika, ki ju je 1918. leta francoska vojska odpeljala v Francijo. Drama razvija motiv iskanja lastne identitete. Scenarij je oblikoval Ljube Cvetanovski in se je pri tem oprl na pripoved Jacque-sa Limanna, potomca generacije, ki je bila odgnana in živi v Nante-su. Pripoved se začne na očetovem grobu v Nantesu, kjer sin Jacqu-es sklene oditi na pot iskanja očetovih korenin. Njegov oče, Izet Liman je bil rojen v Makedoniji, v vasi Dolno Kosovrasti. Jac-ques najde to pot, zahvaljujoč meščanom Bretagne in prebivalcev vasi Dolno Kosovrasti, ki so mu bili pripravljeni prijateljsko pomagati. V drami so uporabljeni originalni posnetki, kako je francoska vojska korakala 1918. leta po Makedoniji. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 7.50 Video strani 8.00 Zimski počitniški program Prireditev za Unicef (1985) Čebelica Maja, risana serija Klovni so bolni od smeha 11.00 Drsaj, ameriški film 15.15 Video strani 15.25 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Mozaik, ponovitev - Zdravo 18.30 Spored za otroke in mlade 18.30 Radovedni Taček: Opica 18.45 Alf, ameriška nanizanka 19.10 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Ljube Cvetanovski: Oče Izet, drama TV Skopje 21.10 Osmi dan 22.00 TV dnevnik, vreme 22.20 400 let slovenske glasbe 22.45 Sova: Avtoštopar, ameriška nanizanka Vrnitev Arsena Lupina, TV nanizanka 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi 17.10 Podarim - dobim, ponovitev 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Rezervirano za šanson: Francija v šansonu 20.20 Po sledeh napredka 20.50 Sedma steza, športna oddaja 21.20 Omizje: Jugoslovanski razplet? Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Čas za pravljico, oddaja za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Pale sam na svetu 10.15 Likovna umetnost 10.30 Bodite z nami 10.45 Marko Marulić Splićanin 11.15 Family album, tečaj ameriške angleščine 11.45 TV Leksikon: Človek 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 15.15 Potovanje po ameriškem zahodu 15.25 Daleč od srca, dokumentarna oddaja 16.05 Video strani 16.20 Poročila 16.25 TV koledar 16.35 Čas za pravljico, oddaja za otroke 17.05 Family album, tečaj ameriške angleščine 17.35 Hrvaška danes 18.20 Blufonci, risana serija 18.45 Alpe Jadran 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Boljše življenje, humoristična serija TV Beograd 20.55 Sedem dni v svetu, zunanja politika 21.25 Dnevnik 21.45 Poročila v angleščini 21.50 Kinoteka Hollywooda: Sedmi križ, ameriški film 23.40 Poročila KOPER 16.00 Šport 18.00 Dokumentarna oddaja 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Šport 20.30 Ponedeljkov športni pregled 21.00 Dokumentarna oddaja 21.30 TV dnevnik 21.45 6. krog - šport iz zamejstva AVSTRIJA 1 11.15 High Chaparral 12.00 Medved in volk 12.10 Visoka hiša 13.00 Aktualno 13.35 Tednik 14.00 Takrat 14.05 Agenti na sodu smodnika 15 35 Babar 16.00 Am, dam, des 16.20 Mini oder 16.30 Mini srečanje 16.55 Mini ČVS 17.05 Iščemo najbolj skrivnostno žival sveta 17.30 Vif - zak 17.55 Yakari 18.00 Mi 18.30 Šef zdravnik Trapper John nato. Kdo nudi več 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Otok sanj 21.08 Novo v kinu t 21.08 Mojstri kuhajo 21.15 Magnum 22.00 Pogledi s strani 22.00 Petje morskih deklic 22.10 Stormy Monday 23.40 Kladivo 0.05 Aktualno AVSTRIJA 2 6.30 SP v alpskem smučanju: SP nonstop 8.30 Vreme - panorama 16.35 Leksikon umetnikov nato. Takrat 16.45 Iskalci zakladov 17.30 Lindenstrasse 18.00 Doogie Hovvser 18.30 VVurlitzer 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.25 šport ob ponedeljkih 21.08 Mojstri kuhajo 21.15 Šiling 22.00 Čas vs liki 22.25 Menažerji 23.25 Misleci časa 0.10 Poročila EUROSPORT 6.00 Sky news 7.00 D J. Kat/Evrobika 9.30 SP v smučanju, Umetnostno drsanje, ponovitev 11.30 Evrobika, ponovitev 13.30 Sinhrono plavanje, ponovitev 14.00 SP v hitrostnem drsanju, ponovitev 14.30 Golf, Australian Open, 1. dan 16.30 Nogomet, ponovitev 17.30 Skisport 18.00 Motošport 19.00 Hokej, ameriška profesionalna liga 20.00 Košarka, liga ameriških ko-lidžev 21.00 Boks, ponovitev 23.00 SP v hitrostnem drsanju, ponovitev 1.00 Nogomet v dvorani MTV 7.00 Avvake on the VVildside 10.00 MTV v kinu 10.30 Video, s Paulom Kingom 14.00 Video, s Pip Dann 16.00 Yo! 16.30 Club MTV 17.00 Coca cola report 17.15 Poročila 17.30 Greates hits 18.30 MTV prime 19.30 Dial MTV 20.00 Video z Rayjem Cokesom 22.30 MTV v kinu 23.00 Saturday night live 23.30 Coca cola report 23.45 Poročila 0.00 Greates hits 1.00 Video, s Pip Dann 3.00 Nočni video SKY ONE Ć7.00 DJ Kat Show 9.40 Playabout and Mrs Perperpot 10.10 Jackpot 10.30 Prihaja Lucy 11.00 Ti si na vrsti 11.30 Mladi zdravniki 12.00 Drzni in lepi 12.30 Mladi in nemirni 13.30 Razprodaja stoletja 14.00 Resnična izpoved 14.30 Drugi svet 15.15 Loving 15.45 Soproga tedna 16.15 Začaran 16.45 DJ Kat Show 18.00 Izgubljeni v vesolju 19.00 Družinske vezi 19.30 Razprodaja stoletja 20.00 Ljubezen na prvi pogled 20.30 Alf 21.00 Flesh and Blood, zadnji del mini serije 23.00 Ljubezen na prvi pogled 23.30 The Secret Video Show 0.00 Hill Street Blues 3.00 Kriket RTL PLUS 6.0 Halo Evropa, jutranji program 9.40 Od jutri smo bogati in pošteni, nemški film 11.00 Ponovitve 12.30 Oddelek M, serija 13.00 Bogati in lepi, serija 13.20 Kalifornijski klan, serija 14.05 Springfieldova zgodba, serija 14.50 Neto, gospodarstvo danes 15.50 Bojna ladja Galactika, Osumljen umora 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča 17.45 Salvatore 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.20 A-team, Vaba 20.15 Mini Playback Show, otroci imitirajo pop zvezde 21.15 Boster, angleški film 23.00 10 pred 11, kulturni magazin 23.35 Playboy late Night, moški magazin 0.30 Gola Karmen, angleški erotični film 1.55 Evrobika TELE 5 6.05 VVnt VVorldnevvs v angleščini 6.30 Dobro jutro. Bino, risanke 8.45 Dom, razvedrilni program 9.40 Texas, ameriška družinska serja 10.30 Igra z ognjem/VVildcat, ponovitev 13.30 Risanke 14.40 Nasmehnite se, prosim, ponovitev 15.30 Wild Cat, telenovela 16.00 Igra z ognjem, telenovela 16.30 Fazit, poročila in šport 16.35 Bim bam binio, risanke 19.20 Fazit/Umik, nagradna igra 20.00 Mesto, vas, reka, kviz 20.30 Hop ali top, super kviz 21.00 Nočna patrulja. Okovi preteklosti 22.00 Mr. Inside, Mr. Outside, ameriška TV kriminalka 23.15 Hudičevo dekle, ponovitev ameriškega trii -lerja 0.50 Umik 88 1.15 Manu di Ban-go, ponovitev koncerta 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -11.05 Izbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti -14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih -15.15 Radio danes, radio jutri - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Pihalne godbe vam igrajo -20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami -23.05 Literarni nokturno - Anka Petri-čević: Ponovno te kličem - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - reklame-obvestila - 16.30 - Vroča tema: Ko očka in mamice ni doma - 17.00 - Ko srce zapiše pesem - posvečeno kulturnemu prazniku - 17.40 - Zakajčko-va mini šola - 18.00 - Ponedeljkova križanka za mlade - HOTEL »BELLEVUE« KRANJ Šmarjetna gora 6, Kranj objavlja prosta dela in naloge za redno zaposlitev: a) NATAKAR(-ICA) - 1 delovno mesto b) KUHAR(-ICA) - 2 delovna mesta c) KUHINJSKO POMIVALKO - 1 delovno mesto d) ČISTILKO - 1 delovno mesto Pogoji: - pod a) in d) se zahteva ustrezna poklicna šola, nekajletne delovne izkušnje - obvezno znanje slovenskega jezika in pasivno znanje enega naslednjih jezikov: nemščine, angleščine ali italijanščine. Pisne prijave pošljite na naslov Hotel Bellevue Šmarjetna gora 6, 64000 Kranj. Rok prijave je 8 dni od objave razpisa. / KINO 4. februarja"/ / HOROSKOP On < < ti os eo ti ti ti ti ti < ti — Z ti CENTER amer. pust. film NINJA ŽELVE ob 16., 18. in 20. uri STORŽIĆ Danes zaprto! ŽELEZAR amer. fant. thrill. TENKA LINIJA SMRTI ob 18. uri, amer. trda erot. EDEN PO EDEN ob 20. uri RADOVLJICA amer. barv. film OBRAMBA SISTEMA ob 20. uri BLED amer. vojni film DOBRO JUTRO VIETNAM ob 20. uri GLASBENI KOTIČEK 20 let Poljanškov Za Ansambel bratov Poljanšek iz Kamnika, oziroma natančneje iz Srednje vasi v Tuhinjski dolini, bi lahko rekel, da je svoji dve desetletji delovanja glasbeno preživel precej neopazno, predvsem s stališča dogajanja na osrednji slovenski narodnozabavni sceni, nikakor pa ne drži za okolje, od koder muzikantje prihajajo. Glasba je bila bratom Poljanšek tako rekoč položena v zibelko, saj se je že oče ukvarjal z igranjem na harmonij in violino. Za harmoniko sta se že v rani mladosti »stepla« Rudi in Danilo, ki sta že takrat vsak zase vlekla na svoje... To se je odrazilo tudi po ustanovitvi Ansambla bratov Poljanšek, leta 1971, ko je sledilo tudi obdobje, ko sta imela Rudi in Danilo vsak svoj ansambel. V dvajsetletnem obdobju se je zamenjalo dvajset muzikantov, s tako pestro kadrovsko menjavo pa se z njimi lahko primerja malokatera sestava... Pridružil se jim je tudi najmlajši brat Miro Poljanšek, ki je poprijel za trobento, v ansambel pa pripeljal tudi klarinetista. Iz tria je nastal pravi kvintet, ki je zabaval mlado in staro v kamniško-domžalskem koncu, saj ni bilo veselice, kjer Poljanškovi ne bi nastopili. Petnajst let so sodelovali tudi s Folklorno skupino Kamniška Bistrica in tako pomagali pri ohranjanju kulturne dediščine. »Zaradi številnih igranj ni bilo potrebe, da bi tudi snemali svoje viže. Veliko glasbenikov je pri nas dobilo osnove, potem pa so odšli. Odločili smo se preseči to prakso in pričeli v zasedbo pridobivati že uigrane člane. Nastala pa je tudi konkurenca z ansambli in pred štirimi leti smo se odločili, da z novim zagonom in načrtnim delom posnamemo tudi naše viže,« je povedal vodja ansambla Rudi Poljanšek, ki skrbi večinoma za komponiranje viž. Besedila največ prispeva rutini-ran avtor Ivan Malavašič, od članov ansambla pa še največ pevec Filip Kranjec. Danilo Poljanšek je bolj tehnične narave, zato ima na skrbi ozvočenje, sklepanje pogodb... Poljanško-vo igranje je obarvano s štiri-glasnim petjem članov sestave, izdelovalec diatoničnih harmonik Rafko Sitar iz Komende pa je Rudijevo harmoniko posebej uglasbil, da instrument poživi viže. Ansambel bratov Poljanšek se je udeležil Števerjanske-ga in Ptujskega festivala domače zabavne glasbe leta 1988, 1989 in 1990, kjer je osvojil bronastega Orfeja za kvalitete. Velik uspeh pa je bila septembrska zmaga Lojtrca domačih '90 s skladbo Harmonika in s tem uvrstitev v celjski finale. Na jubilejnem koncertu ob 20-letnici v Kamniku so ob članih ansambla: Rudiju, Miru in Danilu Poljanšku, Fortiju Hri-bovšku, Filipu Kranjcu in Romanu Komatarju, kot gostje nastopili še kvartet Do, citrat Miha Dovžan, Emil Filipčič (GaGa), Franc Pestotnik, Ivica Oštir, Tone Ftičar, pristno domače vzdušje pa so pripravili folkloristi iz Kamniške Bistrice in KUD Srednja vas, s prikazom starih kmečkih običajev. Le-ti so bili velikokrat navdih muzikantom, kar je vidno na Poljanškovi prvi kaseti, z naslovom v Tuhinjsko dolino, ki je izšla pri ZKP RTV Slovenija. Ob naslovni pesmi je domačemu okolju posvečena še viža Spet smo se skupaj zbrali, primerna pa je tudi za radijske čestitke. Polka Pika poka opeva kmečka opravila, Slepec je čustven valček, polka Veselo zavriskaj je posvečena planinam. Poljanškovi muzikantje pa so po srcu in duši glasbeniki in tej temi so, ob dveh instrumentalnih vi-žah, posvetili tri skladbe - Harmonika, Mi smo muzikantje ter Nasvidenje. Dodajam - na naslednji veselici... OVEN Neka novica vas bo presneto presenetila, saj bo obenem prav tako neverjetna kot tudi razburljiva. Družba čaka samo še na vas, zato se potrudite in izpeljite svoj delež načrta. Nekdo vas že dalj časa opazuje. BIK Z nepremišljeno potezo si boste nakopali cel kup neprijetnih opravil, podrobneje pa boste spoznali tudi nekoga, ki ste ga že dalj časa zaman poskušali ujeti v svoje mreže. Izkoristite ponujeno priložnost - ne bo vam žal! DVOJČEK Obeta se vam prijeten konec tedna, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenil. Tudi na poslovnem področju se vam obeta precejšen vzpon, ki vam bo pošteno vzdignil ugled med sodelavci, predvsem pa premagal vaše finančne težave. RAK ji Že mogoče, da se počutite zrele in izkušene, vendar j vam vse to v nastalem položaju ne bo prav nič poma-li galo. Še najbolje je, da se prepustite občutku: čustev pač ne morete zatajiti in igrati nezainteresirano osebo. LEV 3; Prišel bo nekdo, ki vam je nekoč veliko pomenil, a j) vas je na koncu pustil na cedilu. Morali se boste h odločiti, ali mu boste kljub tveganju ponovno verjeli. V službi vas čaka prijetno presenečenje. DEVICA Če se boste vsaj malo potrudili in začeli živeti drugače kot običajno, boste kar hitro spoznali, da je lahko življenje tudi nadvse prijetna zadeva. Nekomu pa bo všeč predvsem vaša skromnost. TEHTNICA Na zabavi boste spoznali celo kopico novih obrazov, toda eden se vam bo še posebej vtisnil v spomin. Naslednje jutro bo telefon sicer zazvonil, vendar se boste v zadnjem trenutku premislili. ŠKORPIJON Prišel bo nekdo, ki ga že dalj časa opazujete, a si mu nikoli niste upali približati. Ponudil vam bo povsem konkreten predlog, ki ga boste z veseljem sprejeli. Nekomu pa to vsekakor ne bo povšeči. STRELEC Prevroča čustva se vam bodo še precej maščevala, saj boste krajši konec potegnili prav vi sami. Toda še vedno bo čas za popravni izpit, le da bo tokrat vse skupaj precej težje in predvsem bolj zapleteno. KOZOROG Poskusili si boste premisliti, a bo izziv vse prevelik za vašo radovedno naravo. Ko boste sami, se nikar ne sprenevedajte, ampak mu odkrito povejte, kaj pričakujete. Na razne igrice pa raje kar pozabite. VODNAR Z obrekovanjem vas bodo poskušali prizadeti predvsem tisti, ki vam zavidajo srečo. Vi pa boste uživali in se v prvi vrsti posvečali sebi in partnerju, ne pa njim. Obeta se vam precejšnje presenečenje na denarnem področju. RIBA Znenada se bo pojavila neka povsem tretja oseba, ki se bo začela vmešavati v vaše zasebne zadeve. Postavite seji po robu, saj vam lahko v nasprotnem primeru popolnoma podre sicer ugodno in obetajoče razmerje. TEMA TEDNA Tete umirajo, marne? Da je naš parlament tak, kakršen že je, celo za evropske razmere ni kaj prida presenetljivo. Povsod po svetu, tudi v resničnih demokracijah - če kaj takega slučajno kje sploh obstaja - je pogled v parlamentarne klopi tako humorna zadeva, da vzbuja navdihe številnim scenaristom zabavnih televizijskih nadaljevank. Vedno se najde kdo, ki za govorniškim odrom mlati prazno slamo ali pa se spozabi do te nedostojne mere, da ob uživaškem avditoriju dobesedno bljuva in pljuva po političnem nasprotniku. Ko smo doslej preživeli že kar nekaj dovolj humornih priložnostnih replik iznajdljivih govorcev, predvsem pa smo že siti tistih, ki venomer prepevajo eno in isto pesem, ne glede na tvarino, ki je pred njimi, je že izgledalo, da bodo poslanci malce dolgočasni in nezanimivi. Tako bi lahko spravili kroniste parlamentarnih kronik ob vse navdušenje, če ne celo ob kruh... A parlament je verjetno že taka zadeva, da mora vedno kje počiti: da nam ni dolgčas in da se ponovno izkaže, kako strahotno pomemben da je. Zadnjič je moralo biti v parlamentarnih klopeh od sile dolgočasno, kajti po nekaj urah sojo poslanci podurhali vsak na svojo stran, tako da so bile seje nesklepčne. Skupščinski biriči, ki vrle poslance že tako kar nekaj zasedanj nazaj permanentno iščejo po bifeju in jih priganjajo nazaj v klopi, so bili tokrat neuspešni. Poslancev ni bilo, pa konec - ne v bifeju, ne v službah in ne doma! Zasedanje je bilo treba preložiti! Katastrofa? Seveda ne, če pomislimo na vse katastrofe sedanjega sveta, tudi na strateško - psihološke grozljivke, ki nam jih je iz Beograda v določenih intervalih pošiljala bratska nam vojska ali kdo drug. Zdaj so se tam dol - kakor kaže - na Slovenijo definitivno požvigali. Sicer pa so nas s Stanovnikom izgnali v Philadelphijo že davno - zdaj gremo najbrž lahko za Stanovnikom v Ameriko, če hočemo in kadarkoli že hočemo. Kar se moje miselne orientacije tiče, me v Jugovini, kjer se vedno nekaj silnega in svetovno pomembnega dogaja, že nekaj časa ni več. Kar se mi, priznam, po eni strani pojavlja kot neke vrste vakuum, praznina, kajti na tem brdovitem Balkanu je bilo vedno toliko obrazov in pojavov, ki so se lahko zgodili samo tu ali kvečjemu še na Marsu. V brezštevilnih zadevah smo bili svetovni unikum. Nebesa torej za vse, ki ljubijo najbolj nore ideje in obožujejo najbolj nori politični in gospodarski avanturizem. Vidi pa se že, da tega človek kljub vsemu še od najbolj norčavih domačih poslancev vseeno ne more pričakovati. Še več: kadar jim bo kaj »dojadilo«, jo bodo pa neznanokam popihali in se potuhnili. Le kam so šli, ko so brihtno ugotovili, da je učinkovitost zasedanja obratno sorazmerna s številom udeležencev in časom, ki ga porabijo zanj? Le kam so se nenadoma poskrili, ko jim je padla v glavo genialna ideja, da, manj ko jih bo, prej bo zasedanje končano? Zanemarimo zdaj dejstvo, da se udeležba na zasedanju vsaki naši poslanski visokosti pač plača in da ni pošteno. Če so dnevnice zapravljali za kaj veš kaj! Mi, volilna baza, smo bili strašno užaloščeni, ko smo zrli v prazne in turobne poslanske klopi in tuhtali, kje so strankarski prvački, ki jih na volitvah sicer sploh nismo izvolili, zato pa so nam tembolj zanimivi. Kakšen bi se morda še lahko izgovoril, da mu je umrla teta. Ampak - naj vsem manjkajočim umrejo tete? Saj bi bila to že kakšna kolera ali kuga! So torej šli v kino, opero, dramo, popoldanski disco, po štacunah, k prijateljicam v vas? V živalski vrt? Gledat žirafe, slone in opice? Take so torej igrice republiškega parlamenta pravkar suverene in samostojne države! Vsak po svoje ali male skrivnosti še manjših mojstrov! # D. Sedej Večer \}udsVLiri pesmi, melodij in običajev V soboto, 2. februarja, bo ob 19.30 uri v domu družbenih organizacij v Besnici Večer slovenskih ljudskih plesov, melodij in običajev. Sodelovala bo folklorna skupina Sava Kranj. V ponedeljek, 4. februarja, pa bo ob 18. uri otvoritev likovne razstave Maje Zaje - Sobočan in Lojzeta Kališnika. • D. S. ČLOVEK, NE JEZI SE Kljub temu da marsikje po tleh še ležijo ostanki petard in druga obeležja novoletnega praznovanja ter divjanja, je danes prav zares že prvi februar. Skratka: tako ali drugače smo s stisnjenimi zobmi (zaradi mraza in sploh) preveslali prvo dvanajsti-no v prvem letu zadnjega desetletja v tem tisočletju. Ali drugače: januar je definitivno mimo, zime bo tja do julija zanesljivo konec in danes začeti februar bo kar lažje predihati, ker je za tri dni krajši od dolgočasnega januarja, ki se je vlekel kot ponedeljek. Ta mesec nas čakajo hudi napori: kulturni praznik, pustova-nja in maškarade, čakanje v vrstah za devize in (seveda) sveže cene. Če že zaradi ničesar drugega, je danes obeležene popravke cen povzročil nov zvezni Zakon o začasnih ukrepih o davku na promet>proizvodov in storitev. Ko so delegati v zvezni skupščini zakon sprejemali, je bila dana obrazložitev, da prinaša davčne razbremenitve z nižjimi stopnjami. Rečeno je bilo, da bo večina stvari cenejših in kar oddahnili smo si, kajti davčni vijak nam grozi z. republiškim zakonom o dohodnini, davkom na plačilno listo, občine popravljajo davčne predpise in tako naprej. Vrli državljani samostojne Slovenije, ušteli smo se v pričakovanju nižjih prometnih davkov. Zbirna stopnja davka od prometa proizvodov je bila na splošni ravni do včeraj 30,5 odstotka, od danes naprej pa znaša 33,5 odstotka (20 odstotkov zveznega in še 13,5 odstotka republiškega). Resda je nekaj nižjih stopenj - pocenile se bodo brezalkoholne pijače, cigarete, igralne karte, vžigalice, drage ure in celo straniščne školjke. Ampak hkrati je oblast povečala davčne stopnje za večino stvari, ki jih navadni smrtniki potrebujemo vsak dan: tekstil, obutev, večina gospodinjskih aparatov, itd. In tudi časopisi, knjige, brošure, na katere je prilepljen 3-odstotni prometni davek. Kaj torej pomaga, če se je usnje plazilcev ter krzno pocenilo, ker se je davčno stopnja zmanjšala z 113,5 odstotka na 63,5. Ali pa dejstvo, da znaša obdavčitev motorjev za ladje in čolne nad 13 kW zdaj samo še 33,5 odstotka, še včeraj pa je znašala 108,5 - vse te artikle sem namreč črtal iz svojega programa povpraševanja. Prav nič me ni vzradostila poteza o znižanju prometnega davka na alkoholne pijače in pivo - čeprav bi me za to trditev direktor pivovarne krepko potegnil za ušesa. Zelo me moti uvedba davka (3 odstotki) na proizvode, ki so namenjeni za prehrano ljudi ter za krmljenje živali, saj to za večino hrane pomeni podražitev. Tudi višji prometni davek za oblačila, obutev, gradbeni material, pohištvo pomeni znižanje standarda za povprečni gorenjski družinski proračun. Le otroci so lahko malce bolj veseli, ker jim je oblast za zaključek počitnic znižala prometni davek na sladkorne izdelke na 3 odstotke (še včeraj so bile sladkarije obdavčene 20-odstotno) in na čokolado. Ob tem, da so v trgovinah jabolka (domača!) že skoraj dražja od banan in pomaranč (uvoženih!), je pa kar dobro, da so znižali davke za južno sadje in izdelke iz njega. In davek na zdravila so celo ukinili, še piše v Uradnem listu -a vse skupaj ne pomeni drugega kot to, da veljajo od danes skoraj za vse drugačne cene, za preživetje oziroma za vsakodnevno vegetiranje pa bomo porabili več kot včeraj. Kaj pa avtomobili, boste povprašali - zanje je bilo posebej rečeno, da se bodo pocenili z današnjim dnem! Larifari - maloli-tražni avtomobilčki so bili še včeraj obdavčeni s stopnjo 28,5 odstotka, od danes dalje pa jim je nalepljenih 33,5 odstotka zveznega in republiškega davka. Tudi železniški konjički srednjega razreda (nad 0,95 I do 1,6 I delovne prostornine motorja) so bolj obdavčeni (prej 31,5 odstotka, z današnjim črnim petkom pa 33,5 odstotka). Le limuzine in drugi avti z motorjem med 1,6 litra in 1,8 litra so cenejši, pa še tisti nad 2 litra, ampak brez skrbi: od prodaje novih vozil (rabljenih pa tudi!) se bo proračun kar lepo redil naprej, naše denarnice pa tanj-tanjšale. Kako že piše na začetku? Ah, da: v nov mesec smo danes stopili, a se februarskih presenečenj nismo kaj preveč razveselili. Še dobro, da je letošnji pust bolj zgodaj, da nas vsaj kratek čas mine slaba volja. AKlaMatOR DIKKAŠKA PRElZKUŠNjK\ PEUGEOT 205 \ .3 RALLTE ~\ Ko iz majhnega zraste veliko Že ime pove, da je tovarna Peugeot 205 Ralive namenila tistim, ki imajo bolj dirkaške ambicije, saj ga je brez večjih težav možno spremeniti iz uličnega dirkača v pravo dirkalno vozilo skupine A. Avto, s katerim nas je popeljal po dirkaških brezpotjih Igor Dreu iz Maribora, je bil snežno bele barve, malce bojevitosti mu je dajala le nevarna bližina nizkoprofilnih pnevmatik in bojne barve na nosu in zadku. Umirjena športna zunanjost se konča z odpiranjem vrat, kjer nas v notranjosti čaka prava športna robatost z dvema školjkastima sedežema, s posebnimi varnostnimi pasovi in s posebno varnostno kletko, ki ščiti voznika in sovoznika. Glavnina tega posebneža pa je seveda skrita pod motornim pokrovom. Tam je namreč nameščeno njegovo srce, ki ob 1296 kubičnih centimetrih razvije okoli 140 konjskih moči. Pri vsakdanji vožnji popije 10 litrov, na tekmi pa kar 25 litrov goriva na 100 kilometrov. Posebej prirejeno podvozje, od originalnega nižje za kakšne tri centimetre, zagotavlja dirkalni-ku dobro lego, v kar sem se tudi sam prepričal. Sedenje v takšnem dirkalniku je res nekaj posebnega. Ko zlezeš mimo cevi varnostne kletke in se tesno pripneš z varnostnim pasom, se počutiš nekako varnega. Še obrat ključa in 140 konj mirno steče, s hrupom seveda, ki oznanja, da to še zdaleč ni vse. Motor steče mirno, svoj karakter pa pokaže šele, ko se kazalec na obratomeru približa številki 3000. Takrat postane vozniku jasno, v čem pravzaprav sedi. Pospeški so za takšno vo-zilce zares siloviti, saj v kakšnih desetih sekundah že drviš s polno hitrostjo stopetdesetih kilometrov. V ostrih ovinkih se začne oster boj z volanom (in avtomobilom). Zaradi diferencialne zapore hoče v vsakem hitrejšem ovinku svojo pot. volan postaja trd in potrebno je kar nekaj moči, da nemiren avto obdržim na cesti. Seveda pa diferencialna zapora pomaga, ko avto drsi in je potrebno vso moč motorja izkoristiti za izpe- ljavo iz ovinka. Ko pa se voznik in dirkalnik spoprijateljita, postane drvenje skozi ovinke pravi in tudi varen užitek po zaslugi diskastih zavor in zajetnih gum. Vožnja tega majhnega bolida predstavlja za vsakodnevnega voznika zares pravo preizkušnjo, žal pa je bil zame to kratek užitek, ki je trajal le nekaj deset kilometrov. Premalo, da bi ta avtomobil spoznal do obisti, kot se reče, in dovolj, da vsaj nekoliko spoznam skriti svet ljudi, ki so vse življenje zapisani temu grobemu športu, ko se ga enkrat pritaknejo. • Besedilo in slika: Matjaž Korošak t Peugeot 205 1.3 Ralive skupine A: prehiter za uličnega dirkača. Včasih kaj po jeseniško povem.... Naš bralec Jože Katrašnik nam je posredoval predlog, da bi obiskali in se pogovarjali z našim znanim smučarskim strokovnjakom Janezom Šmit-kom, ki včasih poleg televizijskih reporterjev komentira tekme v svetovnem pokalu. Bralcu in televizijskemu gledalcu Jožetu Katrašniku je njegovo komentiranje tako všeč, da bi Janeza rad pobliže spoznal. Profesor Janez Smitek je zaposlen v Žireh v tovarni Alpi-na, kjer je vodja testiranj, tekmovalne službe in servisov. V smučariji je tako ali drugače že dolga leta: študiral je na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, kjer se je specializiral za smučanje, nato nadaljeval šolanje v Franciji, kjer je končal šolo za profesorja smučanja, predaval je na Visoki šoli za telesno kulturo in se posvetil šolanju smučarskih trenerjev. Bil je vodja Pokala Vilranc, trinajst let trener mladinske državne reprezentance, delal na razvojnem oddelku Elana in je tako skupno že šestnajst let »na razvoju«. Janez Šmitek je danes nesporno največji strokovnjak za smučarijo v Sloveniji. »Ustvarjalno delo mi je zelo všeč,« pravi Janez, »saj je vsak dan kaj novega. Zdaj v Alpini pripravljamo izdelke za tekače in prepričan sem, da bomo s čevlji Alpine na prihodnjem svetovnem prvenstvu v teku zanesljivo osvojili zlato medaljo. Kako sem začel komentirati? Povabili so me radijski in televizijski komentatorji, ki so po mojem mnenju odlični poznavalci in dobri reporterji. Težav pri komentiranju nimam, vsaj s for- mulacijo stavkov ne, večkrat pa pridem v dileme, ali naj spregovorim v dialektu, po jeseniško ali pa naj govorim v čisti slovenščini. Kadar na avstrijski televiziji poslušam komentatorja, nekdanjega tekmovalca Hansa Hinterseerja, slišim, da govori v narečju in smučarskem jeziku. Ne vem, kako bi pri nas naša dokaj kritična športna javnost prenesla, če bi uporabljal smučarske izraze. Vem pa, da me kdajpakdaj zanese in kaj po jeseniško povem... Komentatorji so v veliko slabšem položaju kot gledalci, saj delamo v zaprtih prostorih in pred manjšimi televizijskimi zasloni. Tako se prav lahko zgodi, da se komentator zmoti, da ga končni čas tekmovalca demantira. Pri vsem pa je najbolj pomembno, da veš, kakšno je vreme, proga, da poznaš tekmovalce. Sam najbolje ocenjujem, ko opazujem smuči: smuči morajo teči kot po tirnici, vedeti moraš, ali je tekmovalec na progi pasiven ali aktiven. Zraven vsega pa seveda ne smeš povedati vsega, kar sam veš. Samo za primer: vedno, ponavljam, vedno se zgo- di, da tisti tekmovalci, ki so razmeroma anonimni, pa v prvem teku pridejo na prvo mesto, naslednji dan zanesljivo padejo ali odstopijo. Psihični pritisk je prevelik, da bi tak tekmovalec zdržal tudi naslednji dan. Sam imam z vsemi tekmovalci najboljše odnose, ne razumem pa se z nekaterimi funkcionarji, predvsem tistimi, ki želijo manipulirati z mladimi, še ne izoblikovanimi smučarji. Moje komentiranje nekateri, predvsem smučarji - tekmovalci in dobri rekreativci hvalijo, doživljam pa tudi zelo odklonilne kritike nekaterih gledalcev. Kaj vem - slovenska javnost je pač izjemno kritična in s tem se moramo sprijazniti. Svetovnega prvenstva ne bom komentiral, zdaj imam ogromno dela v službi, pred svetovnim prvenstvom v klasičnih disciplinah...« Kakorkoli že: Janez Smitek je, če dovolite naše mnenje, poživitev televizijskega komentiranja, strokovnjak, ki smučarsko tehniko najbolje pozna, zato je za nekatere njegov komentar pravi užitek... • D. Sedej 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 7.50 Video strani 8.00 Zimski počitniški program Zgodbe iz školjke Čebelica Maja, risana serija Klovni so bolni od smeha 11.00 Divje in lepe, francoski dokumentarni film 12.30 TV mozaik: Sedma steza, ponovitev športne oddaje 13.00 Omizje: Jugoslovanski razplet, ponovitev 15.15 Video strani 15.25 Sova, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije ♦ 17.00 TV dnevnik 17.05 Spored za otroke in mlade 17.05 Novinarske zgodbe: Ključek, češka nanizanka 17.15 Gasparjevi prijatelji, lutkovna oddaja Portugalske TV 17.45 EP video strani 17.50 Ex libris: Zgodovina reklam, ponovitev 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Daleč si prišla, Katie, kanadska nadaljevanka 21.00 Novosti založb 21.10 Mednarodna obzorja: Južna Afrika 21.40 Posebna videogodba: Guns'n Roses 22.15 TV dnevnik 22.40 Sova To ni služba za ženske, angleška nanizanka Izdajstvo, angleško avstralska nadaljevanka 23.50 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 17.30 19.00 19.30 20.00 20.30 20.35 23.00 Satelitski programi - poskusni prenosi Regionalni programi TV Slovenija - studio 2 Koper Stribor, glasbena oddaja TV dnevnik Žarišče Žrebanje lota Večer portugalske televizije: Balada o Atlantiku, drama Mlateč, žalostni mlateč Hiša v Portoalegreju Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 17.05 Portret znanstvenika. Dragutin Gorjanovič Kramberger 17.35 Hrvaška danes 18.20 Blufonci, risana serija 18.45 Znanost in mi 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Deset zapovedi, poljski TV film 20.55 Žrebanje lota 21.00 V velikem planu, kontaktna oddaja 22.30 TV dnevnik 22.50 Poročila v angleščini 22.55 Kinoklub Evropa: Hanussen, madžarsko nemški film 0.25 Poročila KOPER 16.00 Šport 16.30 6. krog - šport iz zamejstva, ponovitev 17.30 Primorski regionalni program 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Celovečerni film 21.30 Justice, TVfilm 22.15 Žrebanje lota 22.20 TV dnevnik 22.30 Šport AVSTRIJA 1 9.00 Poročila nato, Doogie Hovvser 9.30 Angleščina 10.00 TV v šoli 10.30 Frizer za dame 11.55 Albertove sanje 12.10 šport ob ponedeljkih 13.00 Aktualno 13.10 Mi 13.40 Takrat 13.45 Očka! Očka! Pet nepridipravov in en oče 15.35 Oddaja z miško 16.00 Am, dam, des 16.30 Mini atelje 16.55 MiniČVS 17.05 Degrassi Junior Migh 17.30 14 - kaj sedaj 17.55 Yakari 18.00 Mi 18.30 Šef zdravnik Trapper John nato, Kdo nudi več 19.30 čas v sliki 20.00 Kulturnih dnevnik 20.15 Vesolje 21.07 Dallas 21.50 Pogledi s strani 22.00 Shaft v Afriki 23.40 Kladivo 0.05 Aktualno 9 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Mali svet, oddaja za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Bodite z nami 10.10 Goranove zgodbe: Bošnjaci 10.25 Vprašajte - odgovarjamo: Spolnost 10.40 Zgodovina glasbe: Vatroslav Lisinski 11.10 Dvorci hrvaškega Zagorja 11.40 Priče preteklosti: Po sledeh motorjev 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 15.05 Potovanje po ameriškem zahodu 15.15 Klasični vrt - Franjo Parač 16.05 Video strani 16.20 Poročila 16.25 TV koledar 16.35 Mali svet, oddaja za otroke AVSTRIJA 2 8.30 16.50 17.00 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 20.15 22.30 ci, ponovitev 70.00 Motošport/Evro-bika 12.00 Tenis, Ade/a/da - iinale, ponovitev 13.30 Sinhrono plavanje, ponovitev 14.00 SP v hitrostnem drsanju, ponovitev 14.30 Golf, Australi-an Open, 2. dan 16.30 Košarka, Evropski pokal 17.30 Akrobatsko smučanje, ponovitev 18.00 Nogomet, Španska liga 19.00 Air Shovv, Akrobatsko letalstvo, ponovitev 22.00 Darts, SP-Embassy 23.00 SP v rokometu 0.30 SP v hitrostnem drsanju, ponovitev 1.00 Dvoranski nogomet EUROSPORT MTV 7.00 Avvake on the VVildside 10.00 MTV v kinu 10.30 Video, s Paulom Kingom 14.00 Video, s Pip Dann 16.30 Yo! 17.00 Coca cola report 17.15 Poročila 17.30 Greates Hits: Paul Simon 18.30 MTV prime 19.30 Dial MTV 20.00 Video, Z Rayjem Cokesom 22.30 MTV v kinu 23.00 Saturday night live 23.30 Coca cola report 23.45 Poročila 0.0 Greates hits 1.00 Video, s Pip Dann 3.00 Nočni video Vremenska panorama Leksikon umetnikov Šolska TV Orientacija Doogie Hovvser VVurlitzer Lokalni program Čas v sliki Šport Zaključni koncert 5. mednarodnega Mozartovega tekmovanja v odmoru Čas v sliki Kavarna Central, Olimpiade glasbenikov nato, Poročila SKY ONE 11.00 Kriket 11.30 Mladi zdravniki 12.00 Drzni in lepi 12.30 Mladi in nemirni 13.30 Razprodaja stoletja 14.00 Resnične izpovedi 14.30 Drugi svet 15.15 Loving 15.45 Soproga tedna 16.15 Začaran 16.45 DJ Kat Shovv 18.00 Izgubljeni v vesolju 19.00 Družinske vezi 19.30 Razprodaja stoletja 20.00 Ljubezen na prvi pogled 20.30 Doktor, doktor 21.00 Golden Rende-vous 23.00 Ljubezen na prvi pogled 23.30 Volkodlak 0.00 Kriket 1.00 Police Story 4.00 Kriket RTL PLUS 6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.25 Med časom in večnostjo, nemški film 11.00 Ponovitve 12.35 Odeelek M, serija 13.00 Bogati in lepi, serija 13.20 Kalifornijski klan, serija 14.05 Springfieldova zgodba, serija 14.50 Divja roža, telenovela 15.30 Neto 15.50 Buca Rogers, serija 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča 17.45 Sal-vatore 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev, serija 18.45 Poročila 19.15 Knight Rider 20.15 Tik...tik.tik, ameriški film 22.00 Ekspozivno, vroči stol 22.55 Zakon v Los Angelesu 23.55 Skrivnostni obiskovalec, ameriška psihološka kriminalka 1.40 Aerobika SLOVENIJA 1 21.35 POSEBNA VIDEOGODBA Mimogrede je TV Slovenija pripravila krajšo oddajo o eni najbolj priljubljenih heavy-metal-skih skupin, ameriških Guns'n'Roses. Videli boste lahko daljši pogovor z enim od članov, med pogovorom pa bo vpletenih tudi nekaj njihovih glasbenih posnetkov. Torej, priložnost, ki jo ljubitelji Guns'n'Roses ne smejo zamuditi! • TELE 5 6.05 Wnt Worldnews, v angleščini 6.30 Dobro jutro, Bino, risanke 8.45 Dom. razvedrilni program 69.40 TeKaš, ameriška serija 10.30 Igra z ognjem /VVildcat, ponovitev 11.30 Hop ali top, ponovitev 12.0 Umik, ponovitev 12.30 S terena v Nemčiji 13.00 Mesto, vas, reka, kviz 13.30 Risanke 14.45 Scena D 15.30 VVild Cat, telenovela 16.00 Igra z ognjem, telen-vela 16.30 Fazit, poročila in vreme 19.30 Umik, nagradna igra 20.00 Mesto, vas, reka, kviz 20.30 Hop ali top, super kviz 21.00 Nasmehnite se, prosim, home videos 22.00 Glas smrti, ameriška TV kriminalka 23.35 Holo-kavst, ponovitev 0.25 Umik 0.50 P.O.P., ponovitev 1.45 Video Nonstop 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -11.00 Danes smo izbrala - 14.05 Čestitke poslušalcev - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.39 Glasbeni in-termezzo - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jan Kochanovv-ski: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Po poti vaših vprašanj in pobud, kajti vsak zakaj ima svoj zato - 19.00 - Odpoved progra- VIDEOTEKA PALM Pajerjeva 3, 64208 Šenčur SENČILA BLED Partizanska 18 64260 Bled Tel.: 064/77-996 Po ugodnih cenah vam nudimo izdelavo in montažo vseh vrst žaluzij, rolet in lamelnih zaves iz uvoženih materialov v različnih barvah. 8.30 Evrobika 9.00 SP v rokometu, ponovitev 10.00 SP v smučanju, vrhun- NOVO! Izdelujemo žaluzije KRPAN in balkonske markize vodene na alu vodilih in upravljane na monokomando! < OS < ac _ W H U2 Ou c/T < - U C/3 •—> Z UJ t* o KINO 5. februarja \ \ SMU... SMU... SMUCAJMO CENTER amer. pust. film NINJA ŽELVE ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. kom. KDO Ml UBIJE ŽENO ob 18. in 20. uri ŽELEZAR Danes zaprto! RADOVLJICA amer. grozlj. film BESNILO ob 20. uri BLED amer. vojni film DOBRO JUTRO VIETNAM ob 20. uri BRALCI SVETUJEJO Spet smo dobili veliko vaših dobronamernih nasvetov in predlogov, kako bi popestrili našo in vašo prilogo. Vsem bomo poslali, tako kot smo obljubili, nožke za razrez priloge. Tokrat objavljamo nekaj koristnih predlogov, ki nam jih je poslal Franc Kristan iz Podnarta. Takole pravi: »Če imate možnost, bi lahko objavljali pe razpored dežurnih lekarn. «Po-greša rubriko poročili so se, lahko bi objavljali kdo in komu so se rodili na Gorenjskem otroci, mnogi imajo težave, kje bi našli primernega obrtnika, čistilnico... Bralci naj bi se na naše uredništvo obračali z vprašanji, mi pa bi poskrbeli za odgovore. Franc Kristan je bil vesel nove priloge, tako kot tudi številni drugi. Kakorkoli bomo mogli, bomo vaše predloge upoštevali -zanje pa se vsem lepo zahvaljujemo. NAGRADNA IGRA Kaj je na sliki V naši nagradni igri vas spet sprašujemo, kaj je na sliki. Ker vemo, kako pronicljivi znate biti, dragi bralci, saj ste predmet, ki smo ga objavili v prejšnji številki, takoj spoznali, vam tokrat povemo le to, da je predmet del oblačila. Prosimo, da nam odgovore pošiljate izključno na dopisnicah na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (skriti predmet). Nagrada je skriti predmet. Če bo več pravilnih rešitev, bomo žrebali. Dobra stara Kranjska Gora Kranjska Gora - Z Juretom sva tokrat prismučala v Kranjsko Goro, katere ime je predvsem zaradi svetovnega pokala v alpskem smučanju, pa tudi zaradi izjemne turistične ponudbe (v slovenskem merilu seveda) znano, več ali manj, po vsem svetu. Vreme je bilo sicer bolj kislo, tako da posebne gneče na smučiščih ni bilo, vse naprave so delovale, proge so bile odprte, razen del Podkorna, kjer je poligon za treninge smučarjev tekmovalcev. Kranjskogorski smučarski tereni se razprostirajo med 810 in 1570 metri nadmorske višine, med krajem Kranjska Gora in vrhom Vitranca, turno smučanje pa lahko začnete na še kakih 800 metrih višje. Petnajst vlečnic in štiri sedežnice na uro prepeljejo do 15.000 smučarjev, ki jim je na voljo skoraj 150 hektarov urejenih smučišč. Z vrha Vitranca so proti strmini, na kateri so tekmovanja svetovnega pokala v slalomu in veleslalomu speljane proge za zahtevnejše smučarje, ki so na nekaterih predelih zelo strme, pretežni del smučišč pa je namenjen povprečnim smučarjem in začetnikom. Žičnice Velika dolina, Kolovrat. Pehta in Bedanc so oddaljene nekaj minut od izteka podkorenske proge, tako da med njimi in ostalimi smučišči ni neposredne smučarske povezave. Problemov z lakoto in žejo ne boste imeli, saj v Kranjski Gori ne manjka hotelov in gostišč, nekaj okrepčevalnic pa je tudi neposredno na smučišču. Cene smučarskih kart so podobne kartam na Voglu, saj stane dnevna vozovnica 270, otroška 200 dinarjev, prav toliko pa je potrebno odšteti tudi za popoldansko smuko. DLetos imajo v Kranjski Gori tudi prijetno novost, vožnjo z motornimi sanmi. Ura vožnje z njimi stane 500 dinarjev, nanje pa se lahko "nabašejo" trije suhi ali dva debela. Vodič, ki vozi pred vami, vas lahko popelje do Planice ali celo na Vršič, lahko pa se odločite tudi za polurno vožnjo po bližnji okolici. Poleg motornih sani dobite tudi zaščitno čelado, po želji pa tudi rokavice in bundo. Naj na koncu omenim še eno letošnjo novost. Za nepre-visoko ceno lahko z motornim zmajem poletite na panoramski let nad Kranjsko Goro in okolico. • I. Kavčič, foto: J. Cigler SLOVENIJA 1 20.05 GARDEROBER Piše se leto 1940, Anglija je razočarana po Danquerqu in nemško letalstvo ruši njena mesta. Churchil obeta Angležem kri, znoj in solze, odrekanja in žrtvovanja. V takšnih okoliščinah gre gledališka skupina na gostovanje po angleški provinci s Shakespe-arjem. Osrednja osebnost skupine je njen prvak Sir, velika igralska osebnost, ki pa ji je senilnost odvzela precej avtoritete in razsodnosti. Ob njem je zvesti garderober Norman, junak zakulisja, ki s svojo skrbjo in nego Sirovo igralstvo sploh še omogoča. Pred predstavo Kralja Leara doživi Sir srčni napad, toda do predstave Sir pobegne iz bolnišnice in skorajda nihče, razen Normana, ne verjame, da bo Sir predstavo lahko odigral. Toda Norman je tisti, ki lahko Sira do te mere stimulira, da doseže njun skupni cilj. Z zaključnim prizorom Learove smrti se praktično konča tudi Sirovo življenje. 1, PROGRAM TV SLOVENIJA ' 7.50 Video strani 8.00 Zimski počitniški program Prireditev za Unicef (1986) Čebelica Maja, risana serija Klovni so bolni od smeha 11.00 Dr. Jerrvja čarobni napoj, ameriški film 12.40 TV mozaik 12.40 Pripovedke iz medenega cvet-ličnjaka, TV nadaljevanka 13.45 Daleč si prišla, Katie, kanadska nadaljevanka 14.50 Video strani 15.00 Žarišče 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 TV Mozaik: Glavna priča, dokumentarna oddaja 17.40 EP video strani 17.50 Spored za otroke in mlade: Klub klobuk, kontaktna oddaja 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: Garderober, angleški film 22.10 TV dnevnik 22.30 V živo iz foruma, zabavnoglas- bena oddaja HTV 23.00 Sova Alf, ameriška nanizanka Izdajstvo, angleško avstralska nadaljevanka Veliki fotografi, italijanska dokumentarna serija 1.00 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi 18.30 Mostovi 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor 19.00 Poslovna ruleta 19.15 TV ruleta 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Mozartovo leto 1991, slavnostni koncert z Dunaja 22.15 Mednarodno delavsko gibanje: Že se ljudstvo je zbralo, dokumentarna oddaja 23.30 Svet poroča 0.15 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.20 Poročila 9.25 TV Koledar 9.35 Vrnitev Antilope, angleška nadaljevanka za otroke 10.00 Šolski program 10.00 Bodite z nami 10.10 Pale sam na svetu 10.25 Portret znanstvenika: Dragutin Gorjanović Kramberger 10.55 Reka Neretva 11.25 Moje telo: Usta in zobje, francoska risana serija 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 16.10 Video strani 16.25 Poročila 16.30 TV koledar 16.40 Vrnitev Antilope, angleška nadaljevanka za otroke 17.05 Vučedolski osvajalci: Akropola na Donavi 17.35 Hrvaška danes 18.20 Blufonci, risana serija 18.45 Videoboom, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Upanje in bolečina, japonski film 22.00 TV dnevnik 22.20 Poročila v angleščini 22.25 Intervju: Marica Meštrovič 23.25 Poročila KOPER 16.00 Šport 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 21.00 Dokumentarna oddaja 20.30 Družina Smith, TV film 21.00 Dokumentarna oddaja 21.30 Justice.TVfilm 22.15 TV dnevnik 22.25 Šport AVSTRIJA 1 9.00 Poročila - nato, Doogie Hovvser 9.30 Francoščina 10.00 TVvšoli 10.30 Naši najboljši učenci so se raz- živeli 12.05 Sanjski cilji 12.15 Lena 13.00 Aktualno 13.10 Mi 13.40 Dedek ne more odnehati 15.35 Duckove pripovedke 16.00 Marmeladna raketa 16.30 Glasbena delavnica 16.55 Mini ČVS 17.05 Kot pes in mačka 17.30 Mini klub 17.05 Kot pes in mačka 17.55 Yakari 18.00 Mi 18.30 Šef zdravnik Trapper John - nato, Kdo nudi več? 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Operni ples 21.50 Pogled s strani 21.55 Nobena pot ne vodi nazaj 23.30 Kladivo 23.55 Aktualno AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.50 Leksikon umetnikov 17.00 Živeti - misliti - preživeti 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Doogie Hovvser 18.30 VVurlitzer 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.15 Super zvijača, TV film 21.45 Novo v kinu 22.00 Čas v sliki 22.30 Evropa, dokumentarna oddaja 23.30 Disputationes 0.30 Poročila EUROSPORT 8.30 Evrobika 9.00 SP v rokometu (ž), ponovitev 10.00 SP v sankanju, vrhunci 10.30 Air Shovv, ponovitev 11.30 Evrobika, ponovitev 12.00 Tenis, Brisbane, ponovitev 14.30 Golf, Au-stralian Open, ponovitev 17.30 SP v artistiki, ponovitev 18.00 SP v dviga- nju uteži, ponovitev 18.30 Poročila 21.00 Boks, profesionalci 22.00 Darts, SP, 2. dan 23.00 SP v rokometu (ž), reportaža 0.30 Nogomet, španska liga, ponovitev 1.00 Dvoranski nogomet, ponovitev iz Pariza MTV ČČ7.00 Avvake on the VVildside 10.0 MTV v kinu 10.30 Video, s Paulom Kingom 14.00 Video, s Pip Dann 16.30 Yo! 17.00 Coca cola report 17.15 Poročila 17.30 Greates hits: Yoko Ono 18.30 MTV Prime 19.30 Dial MTV 20.00 Video, z Ravjem Cokesom 22.30 MTV v kinu 23.00 Saturday night live: Danny de Vito in VVillie Nelson 23.30 Coca cola report 23.45 Poročila 0.00 Greates Hits 1.00 Video, s Pip Dann 3.0 Nočni video SKY ONE 10.30 Kriket 11.30 Mladi zdravnik 12.00 Drzni in lepi 12.30 Mladi in nemirni 13.30 Razprodaja stoletja 14.00 Resnične izpovedi 14.30 Drugi svet 15.15 Loving 15.45 Soproga tedna 16.15 Začaran 16.45 DJ Kat Shovv 18.0 Izgubljeni v vesolju .19.00 Družinske vezi 19.30 Razprodaja stoletja 20.00 Ljubezen na prvi pogled 20.30 The Secret Video Shovv 21.00 Alien Nation 22.00 Equal justice 23.00 Ljubezen na prvi pogled 23.30 Avtošto-par 0.00 Mike Hammer RTL PLUS 6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.25 Ljubljena Sena, italijanski film, igra Ornella Muti 11.00 Ponovitve 12.35 Oddelek M, serija 13.00 Bogati in lepi, serija 13.25 Kalifornijski klan. serija 14.05 Springfieldova zgodba, serija 14.50 Divja Roza, telenovera 15.30 Neto 15.50 Chips, serija 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je prava 17.45 Salvatore 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Narod-nozabavni napev 20.15 Gottschalt, shovv Thomasa Gottschalka 21.05 Manekenka in vohljač 22.10 TV Stern, magazin 22.40 Ženske Helle von Sinnen, ženski magazin 23.15 Poročila 23.25 Slike ne plešejo, ameriška kriminalka 1.20 Aerobika TELE 5 6.05 Wnt VVorldnevvs, v anglešlini 6.30 Dobro jutro. Bino, risanka 8.45 Dom, razvedrilni program 9.40 Texas, ameriška serija 10.30 Igra z ognjem/ VVildcat, ponovitev 11.30 Top ali top/ Umik, ponovitev 12.30 S terena v Nemčiji 13.00 Mesto, vas, reka, ponovitev 13.30 Risanke 14.45 Nasmehnite se, prosim, ponovitev 15.30 Wild Cat, telenovela 16.00 Igra z ognjem, telenovela 16.30 Fazit/Umik, nagradna igra 20.00 Mesto, vas, reka, kviz 20.30 Hop ali top, super kviz 21.00 Bagdad Cafe, humoristična serija 21.25 Nora hiša, kanadska humoristična serija 21.50 Fazit, poročila in šport 22.00 Pomol smrti 83, italijansko francoski film 23.35 Z zakonitim orožjem, ponovitev 0.30 Umik 88/novo v kinu, ponovitev 1.45 Video nonstop 1, PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 9.05 Glasbena matineja - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Športna novoletna oddaja - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - Glasbeni gost v živo - zabavno glasben lestvica - 19.00 - Odpoved programa aleksander sofronievski TRGOVINA Jenkova 4 64000 Kranj tel.: (064) 24-363 fax: (064) 24-363 UGODNA PRODAJA! - MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV 30 % POPUSTA - PRALNI STROJI GORENJE PS 350 7.719.90 - CD-PLAYER SAMO 3.971.00 NA 2 ČEKA - VIDEOREKORDER - CR0WN - 8.737.00 - ROČNE, STENSKE OUARTZ URE - 450,00 -1.174.00 ČESAR NI V NAŠI TRGOVINI, VAM NAROČIMO IN DOSTAVIMO NA DOM! Ljubiteljem slovenske narodne in zabavne glasbe je najbrž že znano, da je naš priljubljeni Alpski kvintet zapustil odlični pevec Oto Pestner, ki se je tako vrnil h glasbi, s katero je tudi začel: k zabavni glasbi. Alpski kvintet je dobil ter-cet: poleg Ivanke Kraševec pojeta pri kvintetu še Simona Vo-dopivec in Braco Koren. Oto Pestner pa se je po slovesu od Alpskega kvinteta prvič spet kot solist pojavil na glasbenem odru pred javnostjo na koncertu v Festivalni dvorani na Bledu, ob Big bandu RTV Slovenija, ki ga vodi dirigent Jože Privšek. Ota Pestnerja smo ob tej priložnosti vprašali, kakšne načrte ima zdaj, ko se je vrnil h glasbi, s katero je pravzaprav začel. »Letošnje leto 1991 je zame res nekakšno prelomno leto,« pravi Oto Pestner, »na glasbeni oder se vračam kot solist, pel pa bom tudi z Nevv Svving kvartetom, se ukvarjal s komponiranjem in s produkcijo, tako zase kot za druge. Ta hip sodelujem z Metrojem in Vetrom iz Ljubljane, posneli bomo novo kaseto. Poslovil sem se pač od Alpskega kvinteta, ker se želim uveljaviti kot solist. Leta, ki sem jih preživel v narodnozabavni glasbi, so bila izredno zanimiva, a tudi naporna izkušnja. Bilo je izjemno veliko nastopov, doma KINO 5. lebi\iaqa\ in na tujem. Če me sprašujete, kaj menim o novi osvežitvi Alpskega kvinteta, lahko odgovorim le to, da malo pač še počakajmo. Med mojimi načrti je tudi podpis pogodbe Nevv Svving kvarteta z avstrijsko firmo SBF. Kvartet bo seveda veliko nastopal, letno imamo kakšnih petdeset nastopov. Sam mislim, da smo dobro začeli, kot solist pa sem vesel, da sem imel svoj prvi javni nastop na Bledu. Ti koncerti se bodo še nadaljevali po več krajih Slovenije. Upajmo, da bo odziv dober in da se bodo uresničili načrti, ki jih imamo Nevv Svving kvartet in jaz kot pevec - solist.« • D. S. Slovenski godci pomagajo Sloveniji Ko so s prvih časopisnih strani izginili mastno tiskani naslovi o solidarnosti Slovencev s prizadetimi na poplavljenem področju, ko smo že pomislili, da je ta pomoč usahnila, nas je v prodajalnah kaset in plošč pozdravilo prijetno presenečenje. Na pobudo Jožeta Antoniča, vodje ansambla Alpski kvintet, je v sodelovanju s še tremi ansambli in dvema solistoma, pri založbi ZKP RTV Slovenija, izšla kaseta Slovenski godci pomagajo Sloveniji. Alpski kvintet, ansambel Franca Miheliča, ansambel Marela, slovenski muzikantje. Nace Junkar in Oto Pestner so se skupaj z avtorji skladb in besedil odpovedali vsem avtorskim in drugim honorarjem. Prav tako sta zamisel z veseljem sprejela odgovorna pri ZKP RTV Slovenija, odgovorni urednik Ivek Krpač in urednik Tomaž Tozon, saj se je tudi založniška hiša odpovedala vsem honorarjem. Na kaseti je štirinajst popularnih skladb omenjenih ansamblov, za naslovnico pa je prijeten gorenjski motiv s plan-šarjem v ospredju prispeval Lovro Hribar. Med množico naslovov boste kaseto Sloven- SLOVENSK1 GODCI POMAGAJO SLOVENIJI ski godci pomagajo Sloveniji težko spregledali, saj stoji poleg naslova znak Slovenske Ka-ritas, ki je porok, da bo prišel prispevek v prave roke. KRANJ CENTER amer. pust. film NINJA ŽELVE ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. akcij, film STROJ ZA UBIJANJE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. NAJBOLJ NORI BOŽIČ ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. kom. GLEJ NO, KDO GOVORI ob 18. uri, amer. trda erot. HUDIČ V GOSPODU HOLMSU ob 20. uri RADOVUICA amer. barv. film OBRAMBA SISTEMA ob 20. uri BLED amer. grozlj. film BESNILO ob 20. uri GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI Lestvico lahko poslušate v sredo, 6. februarja, od 16. do 19. ure na valovih RADIA ŽIRI. Gost oddaje bo pevec BOŽIDAR WOLFAND - WOLF, ki bo predstavil svojo novo kaseto. Lestvico ureja NATAŠA BEŠTER DOMAČA LESTVICA 1. Mika - Svobode ne dam 2. Tajci - Dvije zvezdice 3. Čudežna polja - Moja žena je podjetnik 4. Tuti fruti - Opusti se i uživaj 5. Marijan Smode - Spomni se rdečih rož 6. Romana Kranjčan - Drobna dlan 7. Zlatko Dobrič - Marička 8. Agropop - Pivo, ruzak, šnops 9. Kalifornia Kid - V meni je California 10. Miran Rudan - Srečno novo leto NOVI PREDLOG: Pop design - Neko noč TUJA LESTVICA 1. John Bon Jovi - Blaže of Glory 2. Elton John - You Gotta Love Someone 3. Maria Mc Kee - Shovv Me Heaven 4. Sam Brown - Kissing Gate 5. AC DC - Thunderstruck 6. VVilson Philips - Release me 7. New kids on the block - Tonight 8. Robert Palmer & UB 40 - I'll Be Your Baby tonight 9. Heart -1 didn't Want To Need Jou 10. Jason Donovan - Another Night NOVI PREDLOG: Rod Steward & Tina Turner -It Takes Two domača pesem tuja pesem novi predlog NASLOV: Kupončke pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri! Srečo pri žrebu sta imeli Pepca Pivk, Loka 9 iz Tržiča, ki bo dobila Pasir Petra Grašiča. Jani Štalec iz Dolenje vasi 14 (Selca) pa pripada nagrada Parfumerije Helena v Frankovem naselju 155 v Škofji Loki. Čestitamo in vas vabimo, da glasujete za svojo pesem. Čakajo vas lepe nagrade! l PROGRAM TV SLOVELA 7.50 Video strani 8.00 Zimski počitniški program: Prireditev za Unicef (1987) Čebelica Maja, risana serija Športnik Pepe, risanka 11.00 Skrivalnice, kanadski film 12.00 TV mozaik 12.00 Mostovi 12.30 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 14.50 Video strani 15.00 TV Mozaik: Mostovi, ponovitev 15.30 Žarišče, ponovitev 16.00 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 Mozaik, ponovitev šolska TV 17.05 Marvin Hamlisch: Mojo pesem igrajo, glasbena oddaja 18.00 Po sledeh napredka 18.30 Video strani 18.35 Spored za otroke in mlade, Zbis: Zlata Curk: Lisjak na Bo- ču 11.30 Nemščina - A/les gute 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 14 30 Potovanje po ameriškem zahodu 14.40 Hrvaški pisatelji na TV ekranu: M. P.^govič: Pustolovec pred vrati 16.05 Video strani 16.20 Poročila 16.25 TV koledar 16.35 Jelenko, serija za otroke 17.05 Možgani, kanadska izobraže valna serija 17.35 Hrvaška danes 18.20 Blufonci, risana serija 18.45 Od Trogira do Maslenice, potopis 19.15 Male skrivnosti 19.30 TV Dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 Kvizkoteka 22.20 TV dnevnik 22.40 Jpročila v angleščini 22.45 Portret Borisa Papandopula 0.15 Poročila 18.55 19.15 19.30 Risanka TV okno TV Dnevnik 19.55 Vreme 2005 Podelitev Prešernovih nagrad 1991, prenos iz Cankarjevega doma 21.20 Tednik 22.20 TV dnevnik 22.45 Sova Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka Izdajstvo, angleško avstralska nadaljevanka 0.00 Video strani 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 9.00 Satelitski programi, poskusni prenosi 9.55 Val di Fiemme: SP v nordijskih disciplinah, smučarski teki: 30 km (m) klasično, prenos 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 16.30 SP v nordijskih disciplinah, smučarski teki: 30 km (m) klasično, posnetek iz Val di Fiem-ma 17.30 Regionalni program TV Slovenija - studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Pesaro: PEP v košarki (m): Scavolini - POP '84, vključitev v prenos 22.00 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 22.25 Mali koncert: Maja Cerar, violina 22.35 Večerni gost: Jože Mušič 23.20 Retrospektiva »Komedija na slovenskem odru«, A. Hieng: Lažna Ivana, predstava drame SNG Maribor 1.00 Yutel, eksperimentalni program 1, PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Jelenko, serija za otroke 10.00 Šolski program 1000 Igranimacija 10.20 Predpomladanske uganke 10.35 Pridobivanje in uporaba jek1? 10.55 Živali iz daljnih krajev 11.15 Skrivni govor slike: Metafore svetosti 18.00 Doogie Hovvser, serija 18.30 vVurlitzer 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20 15 Domače reportaže 21.05 Spektrum - Hoteli, zgodovina in zgodbe 21.50 Dunajski operni ples, prenos nato, Čas v sliki 23.00 SP v nordijskih disciplinah - Studio 23.30 Hammer, Obračun 23.55 Poročila TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 19.50 Aktualna tema 20.30 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 21.30 Justice, serija 22.15 TV dnevnik 22.25 Šport AVSTRIJA 1 9.00 Poročila in Doogie Hovvser, ponovitev 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Šolska TV 10.30 Operni ples, ponovitev nemškega glasbenega filma 12.05 Sanjski cilji, Miami Vice 13.00 Poročila 13.10 Mi, ponovitev 13.40 Anonimno pismo, nemški kratki film 14.00 Princesa iz Sv. VVolfganga, nemški film 15.30 Otroški program 16.00 Am, dam, des 16.20 Uspešnice in napotki 16.55 Mini ČVS 17.05 Curiosity shovv, zabavna in poučna znanstvena oddaja za otroke 17.30 Mini leksikon 17.55 Yakari 18.00 Mi 18.30 Doktor John Trapper, serija 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Shovv mix Pozor, kamera, skrita kamera Parada skečev. Otto Shenk brska po arhivu Zdravo, kako ste, potep z Dag-mar Koller 21.55 Videoteka - Magrebijske zgodbe 22.45 Gola ženska, italijanska komedija 0.25 Poročila AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska propaganda 9.45 Šport - SP v nordijskih disciplinah - 30 km (m), klasični slog 17.15 Leksikon umetnikov EUROSPORT 6.00 Sky News Live/Newsline 7.00 D.J. Kat/Evrobika 9.00 SP v rokometu (ž), ponovitev 10.00 SP v nordijskih disciplinah, tek na 30 km (m) 11.30 Evrobika, ponovitev 12.00 Sinhrono plavanje, ponovitev 12.30 Tenis, Bris-bane, ponovitev 14.30 Golf, Australia Open, 4. dan 16.30 Akrobatsko smučanje 17.00 Motošport 19.00 Jahanje, svetovni pokal 20.00 SP v nordijskih disciplinah, vrhunci 21.00 Kolesarstvo 22.00 Darts, SP.Embassy, 3. dan 23.00 Sabljanje, turnir v Moskvi 0.30 Športno plezanje MTV 7.00 Avvake on the VVildside 10.00 MTV v kinu 10.30 Video, s Paulom Kingom 14.00 Video s Pip Dann 16.30 Yo! 17.00 Coca cola report 17.15 Poročila 17.30 Greates hits: George Harrison 18.30 MTV Prime 19.30 Dial MTV 20.00 Video, z Ravjem Cokesom 21.30 MTV v kinu 23.00 Saturday night live 23.30 Coca cola report 23.45 Poročita 0.00 Greates hits 1.00 Video, s Pip Dann 3.00 Nočni video SKY ONE 7.00 DJ Kat Shovv 9.40 Playabout in gospa Pepperpot 10.10 Jackpot 10.30 Prihaja Lucy 11.30 Mladi zdravniki 12.00 Drzni in lepi 13.30 Razpordaja stoletja 14.00 Resnične izpovedi 14.30 Drugi svet 15.15 Loving 15.45 Soproga tedna 16.15 Začaran 16.45 DJ Kat Shovv 18.00 Izgubljeni v vesolju 19.00 Družinske vezi 19.30 Razprodaja stoletja 20.00 Ljubezen na prvi pogled 20.30 In living color 21.00 Simpsonovi 21.40 Krila 22.00 VVise-guy 23.00 Ljubezen na prvi pogled 23.30 Nočno sodišče 0.00 Outer Li-mits RTL PLUS 6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.25 Dekle brez dote, ameriški film 11.00 Ponovitve 12.30 Oddelek M, se- TV SLOVENIJA SOVA IZDAJSTVO izdajstvo je angleška nadaljevanka, ki ima štiri dele. Michael McGurk je pripadnik zloglasne IRE; dovolj mu je nasilja in odloči se pričati proti kolegom in pustiti krvavi posel. Prijavljeni teroristi so obsojeni na dosmrtno ječo. Po končanih procesih pošljejo družino McGurkovih v Avstralijo z novim imenom in v novo življenje. Spremlja jih posebni detektiv Kennedy, ki ostane z njimi, dokler se ne prepriča, da so si uredili nov, varen dom. Toda, IRA se hoče maščevati in začne mrzlično iskati izdajalca McGurka. Uspe ji odkriti, da je Michael z družino v Avstraliji, zato angažira ameriškega profesionalca Callaghana, da bi izsledil McGurka... rija 13.00 Bogati in lepi, serija 13.20 Kalifornijski klan, serija 14.05 Spring-fieldova zgodba, serija 14.50 Divja Roza, telenovela 15.38 Neto 15.50 Buck James, Tvegana odločitev 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je prava 17.45 Salavtore 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 21 jump Street 20.15 Imenovali so ga Komar, nemško-italijanski film 22.05 Poročila 22.15 Heat, ameriški film 0.05 Orhideje blaznosti, nemški triller 1.25 Aerobika 1, PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Znanja široka cesta - 9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba -18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - J. VV. Goethe: Faust - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tio-dor Rosic: Ikona svetega Konstantina - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Minute za šport in rekreacijo -17.15 - Post v slovenski vernosti in Škofjeloški pasijon -18.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi -19.00 - Odpoved programa KO VAM MED VIKENDOM ČESA ZMANJKA trgovina sobota nedelja CEKAR, Bled 7-20 7-13 AJDA, Sp. Besnica 8-18 8-11 Diskont CENTER, Tržič 8-13 9-12 BEŠOP. Kranj 8-20 8-20 MAK, Na Logu 12. Tržič 9-18 9-13 ABC Pomurka Loka p. o. Skofja Loka SP Podlubnik 7-18 OBJAVO V RUBRIKI LAHKO NAROČITE PO TEL.: 28-463 06 ..< 0C 00 U j. - < - 00 <—> Z w oi o \ KINO 7. iebi\iaija\ \ CENTER amer. akcij, film EKSEKUTOR ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. trda erot. HUDIČ V GOSPODU HOLMSU ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. NAJBOU NORI BOŽIČ ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. pravlj: ris. MALA SIRENA ob 18. uri, amer. fant. thrill. TENKA LINIJA SMRTI ob 20. uri CERKLJE slov. krim film DO KONCA IN NAPREJ ob 18. uri RADOVUICA amer. pust film PREKLETNIKI VOJNE ob 20. uri BLED amer barv. film OBRAMBA SISTEMA ob 20. uri BOHINJ amer. vojni film DOBRO JUTRO VIETNAM ob 20. uri Rina Klinar No, zdaj smo izčrpali hvaležno tvarino: objavili smo bio-ritme vseh gorenjskih županov. Da pa ne bi bili izvršniki užaljeni, bomo brezplačno ustregli še njim: vsem petim predsednikom izvršnih svetov na Gorenjskem. Začenjamo seveda pri lepšem spolu, zato je prva na vrsti Rina Klinarjeva, predsednica jeseniškega izvršnega sveta. Biti v tem času izvršnik na Jesenicah, je huda reč, saj bo kmalu pol jeseniškega delavstva na žalost na cesti. Rina Klinarjeva je bila izvoljena prav v ta čas in verjamemo, da ima komaj kaj časa. Bioritem, ki ga objavljamo, ji bo najbrž v veliko pomoč pri odločitvah. Rina Klinarjeva! Ustvarjalnost in sposobnost logičnega mišljenja bo na višini 18. februarja, čustvena krivulja kaže, da bo nastopilo obdobje naklonjenosti in prijaznosti ob koncu februarja, fizične moči pa bo največ 17. februarja. Ker vemo, da je sicer Rina Klinarjeva zelo sposobna in delavna punca, verjamemo, da bo vzdržala vse številne obiske raznoraznih direktorjev, katerih podjetja so v stečaju. Kljub vsemu pa moramo povedati, da ji bo elan malce splahnel 9. in 24. februarja, ko krivulje prehajajo ničelno vrednost. Kaj se lahko tedaj zgodi? Zmanjša se odpornost in obstaja velika verjetnost, da se odločamo slabo! Pozor torej na te dni, ko jeseniška izvršnica kljub vsemu ne bo kaj prida razpoložena! • D. S. I 2 3 4 S S 3 mt 7 t 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 I? 20 2 1 2 2 2 3 24 2 5 2 6 2 7 2 8 2 9 30 31 t 4 Raj za odvetnike Kajne, da vam je žal, da niste študirali prava ali vsaj svojih otrok na vsak način in po vsej sili poslali na Pravno fakulteto? Kar poglejmo okoli sebe: danes se že vsak nekaj tožari. Pravdarska strast je Slovencem sicer v krvi, ampak take strasti po pravici in skazici pa še ne! Dobravski Unitel toži nič več in nič manj kot republiko Slovenijo, ker v času štrajka policija ni izvedla ustrezne zaščite. Toži tudi na tisoče zasebnikov, ki so bili razlaščeni ali jim je bilo po vojni odvzeto premoženje, minister toži novinarja, oni spet pisatelja... Pravde po tekočem traku in pravi raj za odvetnike, ki bodo imeli »kšefta« za nekaj nadaljnjih sto let! Saj se kmalu ne bomo več pozdravljali po tistem znanem: Kako si kaj, ampak bomo na cesti rekli: _»Ali greš na sodišče ali si tam že bil?« # D. S._ "VJbogi revcid iva piaiv, velike libe pa v \ ilegalo Saj se še spominjate, koliko prahu je vzdignila „objava spiska, kdo vse je dobil v Elanu stanovanjsko 'posojilo. Bilo je zelo interesantno branje, saj so bila navedena konkretna imena s konkretno višino posojila v nemških markah. Seznam je bil kar dolg, a še prekratek, bi lahko rekli danes. Že tedaj se je okoli vogalov šušljalo, da seznam ni popoln in da se nekje skrivajo iztrgani listi, na katerih so - olala - velike ribe, ki so dobile znatno več kot »raja«, ki je bila tako prostodušno objavljena. Baje je zdaj res, kar se je šušljalo -da ima seznam nadaljevanje, na katerem so tudi hudo znana imena. Saj že od pamtiveka drži, da vedno nastradajo majhni, ubogi revčki, velike ribe pa se vedno spretno izmažejo. Upajmo, da bo nekoč pravici vendarle zadoščeno in da bomo tudi v Ela-novem primeru - če je res - lahko in z veseljem objavili nadalje-vanje... < D. S._ GLASBENE ZVEZDE Ko si srečen s Čudežnimi polji Osemnajst let delujejo že glasbeniki zbrani v skupini Čudežna polja iz Maribora, ki so za svoje delo dobili že tri zlate, tri srebrne plošče ter vrsto priznanj s festivalov. Izdali so vrsto malih plošč in sedem kaset, zadnji je naslov Ko si srečen. Slavko Kovačič, je o uspešnosti skupine povedal: Čudežniki ste stari rokerji, ki ste po desetletnici uveljavljanja odločili za poudarek ročk n'roll sramu, še posebej »The Beatles showu«? »Takrat smo si želeli pridobiti svoje občinstvo, zato smo skušali kar najbolj originalno emitirati zvok šestdesetih let, še posebej splet najbolj priljubljenih skladb »The Beatlesov«. To je še danes del našega repertoarja, ki ga naše občinstvo vedno znova zahteva...« Ko smo se takrat prvič pogovarjali, je bila to vaša prelomnica na prvotni koncept glasbe? »V sedemdesetih letih smo izdali tri male plošče: Solze, heja, heja, hej, Takšni pjebi. V tisto obdobje sodijo priznanja: srebrni »M«, zmaga na Veseli jeseni '75, zmaga na Ročk festivalu Zagreb '72. S prihodom disco glasbe smo postali hotelski ansambel, potem pa drugič zablesteli v začetku osemdesetih let z zmago na ročk festivalu v Gradcu '81, dobili lovoriko najboljšega debitanta Melodij morja in sonca '82 ter prvo mesto radijske oddaje Prisluhnite - izberite...« Potem ste se poslovili od festivalov in se v tretjem obdobju lotili snemanj in izidov velikih plošč in kaset Čudežnikov? »Vsako leto smo izdali po eno veliko ploščo in kaseto in pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija je izšla že sedma. Moram povedati, da je tokrat izšla le kaseta, čeprav je prvih šest spremljala tudi plošča. Namreč gre za prehodno obdobje, ko bodo končno tudi pri nas velike plošče zamenjale laserske CD plošče. Za letos se zanjo še nismo odločili, saj je to povezano s precejšnjimi stroški.« Na novi kaseti je glasba v vašem stilu za vsakogar nekaj? »Moja žena je podjetnik, Slovenija, Ko bom prišel, En, dva tralala in druge pesmi, ki jih že slišimo na radijskih valovih, so skladbe za letošnje leto naše produkcije. Naslov kasete Ko si srečen... je sicer naslov skladbe, ki je posneta na željo otrok, na katere nikoli ne pozabimo. Zanje je še posebej namenjena Cici-fuj-cicido- napisana posebej za Živ-žav. Dve skladbi smo naredili v rockerski obliki: Avtogram pod popkom in priredbo maturantske himne Gau-deamus Igitur, ki smo jo snemali po naročilu za TV oddajo Ex-libris. Kot posebnost je na kaseti tudi nemška pesmica z naslovom Marie, Marie, njena slovenska inačica Ko bom prišel, pa je bila pred kratkim predstavljena v oddaji Marjan-ca. Za nemško besedilo smo se odločili zlasti zaradi ponovnega prodora na avstrijsko tržišče, ki smo ga zadnja leta nekoliko zanemarjali.« Ob sceni se Čudežniki pojavljate posamično tudi v radijskem in televizijskem mediju? »Jaz in Gorazd Elvič sva pričela ob skupini graditi nov projekt za otroke »Speedv - Gogi« v sodelovanju z radiom Maribor, v oddaji Pojoči srebrni konjiček ter oddaji Klub Klobuk. Izbirala bova tudi komponiste in pevce med najmlajšimi, z njimi snemala...« Drago Papler [nagradna križanka 1 2 |3 I' J5 6 7 " I 10 11 12 13 14 15 16 17 16 19 20 21 22 23 24 25 26 27 Če s pomočjo številk prenesete črke I zgornji man|ši lik. boste tam dobili sponzora te križanke NAGRADE: 1.-3. nagrado prispeva pokrovitelj naše križanke (geslo) 1. nagrada - vreča sladkorja in karton olja 2. nagrada - vreča sladkorja in vreča moke 3. nagrada - vreča moke in karton olja (Poleg nagrad bodo nagrajenci prejeli tudi darilo pokrovitelja!) 4. - 8. nagrada - praktična darila Gorenjskega glasa v vrednosti po 500,00 din Izpolnjeni nagradni kupon z vpisano rešitvijo nalepite na dopisnico, pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa. Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj. Pri nagradnem žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo prispele do četrtka, 7. februarja 1991, do 8. ure. Ne pozabite na svoj naslov, ko pošljete nagradni kupon1 V uredništvo Gorenjskega glasa smo prejeli rekordnih 1731 rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke, katere pokrovitelj je bila ISKRA ELEKTROMOTORJI ŽELEZNIKI, kar je bila tudi rešitev gesla v križanki. Komisija v sestavi: Franc Soklič, Marjan Grajzer, Igor Sekne (bralci), ter Marko Valjavec (Glas), je včeraj izžrebala naslednje nagrajence: 1. Jasmina Demšar Kuratova 29, 64000 Kranj - SOKOVNIK 2. Franc Gunzek, Nedeljska vas 6, 64000 Kranj - PRHA ZA ZOBE 3. Valentina Ručigaj Kidričeva 22, 64000 Kranj - KAVNI MLINČEK 4. Srečko Kavčič Levstikova 25, 64226 Ziri 5. Marija Mavec Šorlijeva 31, 64000 Kranj 6. Franc Šilar Kuratova 29, 64000 Kranj Nagrade lahko dvignete v ISKRINI MALOPRODAJNI TRGOVINI (ob tovarni) v Železnikih. Trgovina je odprta od 8. do 15. ure. Nagrade od 4. - 6. (praktične nagrade Gorenjskega glasa) dvignete v upravi časopisa, Cesta JLA 16, Kranj. Čestitamo nagrajencem, ostalim reševalcem pa želimo več sreče prihodnjič! cekar BLED NOETOVA BARKA IZ NEAN-DERTALA SKANDIN M0Š IME POČASNA SKLADBA IV GLASBI! AVSTRU POLITIK RENNER SIMF PESNITEV RIMSKEGA K0R SAK0VA AVTOR KRIŽANKE R NOČ SLIKARKA PLE-STENJAK KRALJ ŽIVALI SRB M0Š IME. REŽISER JOVA N0VIĆ ZAČETEK DIRKE VOZNIK TAKSIJA IVAN TAVČAR LOJZE IOL NAR PESNIK UJEVIĆ / FRANCIJI IN BELGIJI RIMSKI BOG LJUBEZNI IZVAJALKA RECITACIJE NEKDANJI TRGOVEC Z BLAGOM ČEVLJAR iZANIČLJ i RAOUL ASLAN UUBLJAN. PRODAJNA GALERIJA PAPEŠK0 POKRIVALO REŠEVALNI ČOLN GRS NAJVIŠJE SODIŠČE V STARIH ATENAH STROKOV NJAKZA OBNOVO UMETNIN BALERINA PAVLOVA ŽUPAN POD FRANCOZ! TOMAŽ L0RENZ ZOLAJEV ROMAN ZA tIVA ilJfAV^CA. PANČEV0 EVANS LINDA KRAJ NA BLOŠKI PLANOTI P0MRZ-NJEN SNEG AHMED CUPRILIĆ KRITIKE PRESOJI AM FILM 'GRALKA iAYWORTH JUG0SL REŽISER IVEUKOI ORODJE ZA TANJENJE JAP DRSALKA MID0R SOVJETSKI ŠAHOVSKI VELEMOJSTER IANATOUJI 0LIVER TVVIST ERM BOG (VVODAN) VODITELJ STRANKE. GIBANJA IZPARINA. IZHLAPINA ŽLEZNA BULA DRAG KAMEN JAPONSKI BORILNI ŠPORT REKA V BOVCU DAŽNA 0KRAJŠ AMERIŠKO MOŠ IME ANTON TR0ST DEL TENIŠKE IGRE ODPOVEDOVANJE OTROŠKO OPRAVILO POLDRAG KAMEN RDEČKASTA BARVA JUTRANJA PADAVINA EVROPSKI VELET0K VULKAN NA FILIPINIH VEČNOST PESNICA ŠKERL LUKAV IZRAELU ANTON DERMOTA AM PISEC IGEORGE) VERA ACEVA KLADA ZA SEKANJE t RIMSKI KRALJ KI JE ZGRADIL 0STI0 DOLG HODNIK. PREHOD NEPROFE-SIONALEC LJUBITELJ GR BOGINJA NESREČE IGOR TORKAR Petek, 1. februarja 1991 ODPRTE STRANI 19. stran (mmmmsjiGLAS Zaupna okrožnica iz JLA JLA se bo s pomočjo ZK-GJ borila za socialistično ureditev v Jugoslaviji Dokument, ki so ga brali po poveljstvih in enotah Jugoslovanske ljudske armade dan pred Prikazovanjem filma o hrvaških dogodkih — Daleč od političnega nevpletanja armade idHl^iana, 30. januarja — Predsedstvo Republike Slovenije se je na današnji razširjeni seji z ukazom predsedstva SFRJ se je ^zrjanilo z dokumentom politične uprave Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo »In- že začelo izvrševanje te naloge, IgJTnacija o aktualni situaciji v svetu in naši državi in neposrednih nalogah JLA « Ta doku- zlasti s stališča uveljavitve druž-ggntjo po ukazu brali v poveljstvih in enotah JLA dan pred prikazovanjem filma Zvezne- ^t" Hgffi^S ^.sekretariata za ljudsko obrambo o dogodkih na Hrvaškem. Predsedstvo Republike znanila z našo trdno opredelitvi g!°vgnije se je po razpravi odločilo, da z vsebino omenjene informacije seznani javnost. Hokument politične uprave Zveznega sekretariata za LO povsem nedvoumno govori o ŽS^piji vodstva JLA, da zadrži svojo vlogo političnega dejavnika in celo razsodnika v po-J!i£nem življenju Jugoslavije in da ne privoli v zahtevo po depolitizaciji armade, ki so jo na j^gdsedstvo SFRJ kot vrhovnega poveljnika oboroženih sil že večkrat naslovili organi glgvenije in Hrvaške. To je tudi v očitnem nasprotju z javnimi izjavami najvišjih funkcionar-Igvjn starešin Zveznega sekretariata za LO in JLA. Iz informacije je prav tako razvidno, da JLUjsprotju z izjavami o tem, da ZSLO in JLA dosledno spoštujeta ustavo in zakone, de- gpko ravnata drugače. Dokument postavlja pod vprašaj tudi pojasnilo komandanta 5. roženih sestav in njihovih pripra Zgjgskega območja o premeščanju vojakov slovenske in hrvaške narodnosti. Predsed- vah na izvajanje diverzantsko-te š^oRepublike Slovenije zahteva, da se do te informacije opredeli Predsedstvo SFRJ in o SžSJjn stališčih obvesti javnost. Vsebina informacije je naslednja: jo, da bomo to, kar je začrtano, tudi izpeljali. Če ukaz ne bo izpolnjen tako, kot se glasi, bodo stopili na prizorišče pravosodni in drugi organi z vsemi konse-kvencami, ki nujno spremljajo njihovo delovanje. Pristojni organi razpolagajo z neizpodbitnimi dokazi o popolnoma nezakonitem načinu ustanavljanja in oboroževanja paravojaških obo- 'flformacija o aktualnem položaju v svetu in v naši državi in 0 neposrednih halogah JLA Ta ' a 'nformacija opozarja na pomembnejše značilnosti najnovej-s'n dogodkov v svetu in v naši dr-fav> oziroma na najvažnejše na-loge JLA v letu 1991, zlasti na ti-sle- ki so neposredno pred nami. Kar zadeva sedanji položaj, lahko rečemo, da se je končala ena °d faz razvoja jugoslovanske družbe in odnosov v mednarodni skupnosti. Konec 90. leta se namreč začenja nova faza, ki se bo bistveno razločevala od prejšnje. Kajpada s tem ne mislimo na toga ločevanja, marveč na kakovost in vsebino tistega, kar se je dogajalo, kar se dogaja in kar se bo še zgodilo. Nobenega dvoma Pa ni, da so za mednarodno prizorišče značilni številni procesi m pojavi, med katerimi bodo posamezni pomembno in celo bistveno vplivali na dogodke v naši državi. čeprav ne moremo z gotovostjo napovedati, kako se bo razvijal Položaj v Sovjetski zvezi, lahko rečemo, da so dezintegracijo te ^•ike države nekoliko zavrli. l°vJeti so se /brali in spoznali. Ua Pot. po kateri so krenili, ne Pe'je k uspešnim reformam, mar-,č v polom. Ponovno se uvelja-vlJaJo in krepijo sile, ki se zavze-P?*J0 za ohranitev zvezne države '""jenih institucij. Te dni so se Odločili za odločnejše ukrepe, s werjmi bodo onemogočili sepa-atistične tendence v posameznih .ellh države, to pa počno na na-ki je ponekod sila problema- llčen, zato prihaja do velikih od-P°rov doma in pritiskov od zunaj. v dogodke je posegla tudi sovjetska vojska. Tak razvoj položaja v - ne glede na to, v kaj se bo to godilo - pa ovira akcija Zahoda jn zmanjšuje njegov vpliv na svetne dogodke. 1 v Jugoslaviji socializem ni Tuu Povsem uničen in spravljen na K°lena. Naša država je bila, resda 2a visoko ceno, kos prvemu udar-cu in valu protikomunistične hitrije, zato pa so še vedno realne ^ožnosti za ohranitev države kot ,ederativne in socialistične skupnosti. zahodni scenaristi so pri uresničevanju svoje pomembne strateške opredelitve - rušenja ideje komunizma in socialistične opcije -^°segli pomembne rezultate, ne ™ ludi končnega cilja. Komuniz-J'm namreč ni uspelo zrušiti I nobeni državi, kjer je bila revo-1Ucija avtohtona. Zato so strategi Pr°tisocialističnega pohoda prisi-jeni preurejati svoje vrste in lSkati nove smeri oziroma oblike naPada. Kar zadeva našo državo, so na zahodu dojeli, da imata jugoslo-?nska ideja in opredelitev za so-Cla'izem jpredeli veliko globlje korenine. kot so prvotno domnevali in da rušenje socializma v Jugoslaviji ne pomeni isto kot v nekaterih drugih državah. Zato je pričakovati, da bodo do neke mere spremenili svoje metode in začeli še odločnejši napad, kajti zanje bi bilo izjemno pomembno, če bi v Jugoslaviji dosegli popolni uspeh - ranili bi namreč državo, kjer je "magala avtohtona revolucija. Svojo dejavnost bodo bržkone nadaljevali na dveh frontah in z dvema poglavitnima ciljema. Prvi cilj bo zrušiti komuniste, ki so se obdržali na oblasti bodisi v posameznih republikah bodisi na ravni federacije. Zato bodo skušali otežiti uresničevanje gospodarskih reform ali pa vplivati na to, da bo način njihovega izvajanja povzročil socialne nemire, nato pa bodo po receptu, ki so ga uporabili že v Bolgariji in Romuniji, dosegli nenehno ponavljanje volitev, dokler ne bodo njihovi varovanci naposled prevzeli oblast. Druga fronta je razcep Jugoslavije, ki ga bodo spremljale številne obtožbe na račun komunistov. To opredelitev potrjuje vrsta že začetih akcij, o tem pa govori tudi znano sporočilo CIA, »da bo Jugoslavija razpadla v 18 mesecih«. Znano je, kaj je cilj in kakšna je funkcija takih sporočil. To velja tudi za izjavo State Depart-menta, objavljeno 25. 12. 1990, kjer med drugim lahko preberemo grožnjo, da se bodo ZDA »odločno uprle sleherni uporabi sile ali pritiskov, s katerimi bi zavrli demokratične procese v Jugoslaviji oziroma vzpostavili nedemokratično enotnost v državi«. Bistvo tega sporočila je jasno -zrušiti socializem v Jugoslaviji, pa četudi za ceno njenega razpada. Hkrati je to tudi opozorilo JLA, naj ne poskuša preprečiti tega procesa. Minulo leto je bilo za našo državo resnično dramatično. Protiju-goslovanstvo in prolisocializem sta bila v popolnem zamahu. Vse je bilo videti brezperspektivno. To leto bo še težje, vendar je v nasprotju s prejšnjim perspektiva jasnejša. Možni izhodi iz sedanjega položaja se namreč že kažejo, odvisni pa bodo predvsem od sodelovanja družbenih sil pri opravljanju, treh najpomembnejših nalog. • Prvič, treba je zagotoviti dosledno izvajanje programa gospodarske reforme, in sicer tako, da bomo preprečili gospodarski propad in take socialne pretrese, ki bi utegnili povzročiti nepredvidene in nekontrolirane reakcije. V tej luči bi bilo treba poiskati tudi zanesljive in stabilne rešitve za financiranje federacije, zlasti JLA. To bi med drugim kazalo storiti zavoljo tega, ker obstaja koncept rušenja federacije tudi tako, da bi organom federacije odvzeli sredstva in docela onemogočili njihovo delo. Tega pa ni mogoče dovoliti. • Drugič, treba je zagotoviti delovanje zvezne države kot podlage za dogovor o prihodnji ureditvi Jugoslavije. Če se bomo še naprej šli politiko postavljanja pred dejstvo, se bo resnično težko izogniti prelivanju krvi. In tega nikakor ne smemo dovoliti. Sleherni predlog za življenje v prihodnje je treba pretehtati mirno in racionalno, pogoj Za to pa je, da spoštujemo veljavno pravno ureditev države, kajti le tako bo mogoče iskati rešitve za prihodnost Jugoslavije. Pri iskanju teh rešitev lahko vsi navajajo svoje argumente, vendar demokratično in civilizirano. V razpravah o jugoslovanski prihodnosti mora sodelovati tudi stalna sestava JLA kot institucija in kot državljani SFRJ. Ko že govorimo o tem, je treba poudariti, da vse naše izkušnje uče, da lahko Jugoslavija obstaja le kot država. Če ni država, potem ni Jugoslavija, marveč nekaj drugega. Tisto, kar nekateri ponujajo v Jugoslaviji kot konfederaciji, pa ni in ne more biti država, kajti ta je lahko le unitarna ali federalna. Unitarna država za Jugoslavijo ne pride v poštev in ne bo nikoli sprejeta, ker je padla na zgodovinskem izpitu; Jugoslavija je lahko torej le federalna skupnost z nekaterimi izvirnimi pravicami in funkcijami federacije. O vrsti in obsegu teh pravic lahko razpravljamo in tudi moramo razpravljati, pri tem pa bi bilo dobro tudi upoštevati rešitve, za katere so se odločili v številnih zveznih državah federalnega tipa. # Tretje, treba je storiti vse, da bi Zveza komunistov - Gibanje za Jugoslavijo v naslednjih S ali 6 mesecih postalo glavna politična sila v jugoslovanskem prostoru, okrog katere bi se zbirale vse levo usmerjene politične partije, stranke, združenja in organizacije. To je namreč ta čas edina jugoslovanska politična sila. Izredno dobro bi bilo, če bi imeli več jugoslovansko usmerjenih strank. Pripadniki armade imajo svoje obveznosti pri vseh tren bistvenih nalogah. Pri uresničevanju prve naloge se bomo potrudili, da jo izpeljamo v celoti, zlasti v tistem delu. ki nas neposredno zadeva. Pri izvrševanju druge in tretje naloge nas čakajo številne konkretne obveznosti. To sta naši najpomembnejši nalogi, morda pa je tretja sploh najpomembnejša. Naša temeljna neposredna naloga je ustvarjanje pogojev za delovanje zvezne države. To pomeni, da moramo odstraniti preboje, do katerih je prišlo na področju enotnosti oboroženih sil, uresničevati naloge v zvezi z razorože-vanjem in odpraviti paravojaške organizacije v Jugoslaviji. Z uresničevanjem te naloge se ustvarjajo temeljni pogoji za miren razplet krize in demokratično preobrazbo jugoslovanske družbe. Hkrati bomo s tem dosegli močan poraz nacionalistično-separa-tistične politike in prakse^ ter opogumili sile, ki se zavzemajo za ohranitev in razvoj Jugoslavije na socialističnih temeljih. PREJELI SMO rorističnih in drugih akcij V tem trenutku je treba posvetiti posebno pozornost zagotovitvi visoke ravni vojne pripravljenosti enot ter funkcionalnosti in varnosti sistema vodenja in poveljevanja. Še zlasti pomembno je, da v enotah zagotovimo najvišjo stopnjo varnosti, saj so tisti, ki izgubljajo glavo, pripravljeni narediti tudi najpogubnejše korake, kot so na primer: oboroženi napadi na vojašnice, skladišča in druge vojaške objekte; izvajanje klasičnih diverzantsko-terorističnih akcij; organiziranje atentatov; ubijanje članov družin itd. V prejšnji informaciji smo opozorili na dejstva, ki potrjujejo, da se ti ljudje dejansko pripravljajo na takšne dejavnosti. Zaradi vsega tega zaščita ljudi, objektov in enot še nikoli ni imela večjega pomena kot zdaj. # Zelo pomembne so tudi naloge na področju krepitve enotnosti vodenja in povezovanja v oboroženih silah in izpolnjevanje poslov vojaške obveznosti, ki so bili okrnjeni zaradi postopkov organov oblasti v Sloveniji in Hrvaški. V celoti bomo zagotovili izvajanje stališč glede TO Slovenije in o pošiljanju rekrutov na služenje vojaškega roka. Ti dve obveznosti do zdaj nista bili v ospredju, ker so bila glavna prizadevanja usmerjena na razoroževanje paravojaških organizacij. V zvezi z rekruti bodo nemudoma uvedeni ukrepi iz naše pristojnosti. Del rekrutov iz Hrvaške in Slovenije, ki so bili razporejeni v 5. vojaško območje, bodo premeščeni v druga vojaška območja, VL in PZO. Ugotavljali bomo odgovornost za samovoljno spreminjanje razporedov pošiljanja rekrutov, ki smo jih dobili od generalštaba, in sprejemali ukrepe, ki bodo zagotovili učinkovitejše izvajanje te naloge. Poleg tega se je že začel postopek za spremembo zakona, s katero je predvideno, da se ti posli znova vrnejo v pristojnost JLA na celotnem območju SFRJ. Vzporedno s tem si moramo vsi prizadevati pri konstituiranju in usposabljanju Zveze komunistov -Gibanja za Jugoslavijo. Obstoj takšne socialistično usmerjene stranke je pogoj za obstoj federalne Jugoslavije, pa tudi za ohranitev enotnosti in celovitosti naše armade. Prav zato je ta naloga tako pomembna. Izjemno pomembno je, da preprečimo infiltriranje »pete kolone« v vrste Zveze komunistov -Gibanja za Jugoslavijo. V Zvezi komunistov - Gibanju za Jugoslavijo morajo biti tudi ljudje, ki mislijo drugače. Ti ljudje so vedno dobrodošli. Ti ljudje so vedno dobrodošli. Ne smemo pa dovoliti, da bi se ponovile napake, do kakršnih je prišlo v delovanju ZKJ, ki jo je spodkopala »peta kolona«. Za tiste, ki bi hoteli gibanje od znotraj spodkopati, v tej organizaciji ni prostora. Politična uprava zveznega sekretariata za ljudsko obrambo Žebljico na glavico -svetost pa v ilegalo Tja namreč sodi. Sedaj in zdi se, še za dolga leta. Če začasno odložimo na stran polemiko, ali izraz SVETOST ustreza ustavnemu besedilu ali ne, vseeno ugotovimo, da je beseda sama zelo razsodniška, saj je dvignila toliko prahu, sprožila toliko polemik in pregreta toliko glav, kot le redkokatera. Menim, da iz treh razlogov: filozofsko -teološkega, civilizacijsko - praktičnega in političnega. In če vemo, da se vse skupaj dogaja v slovenskem prostoru, z mentaliteta tukajšnje populacije, je jasno, da je popolna zmeda neizogibna. Prvi del tvorita filozofski in teološki pogled in razlike med njima. To tematiko je briljantno obdelal Igor Skamperle v sobotni prilogi Dela (12. 1. 1991). Gre namreč za dva različna pristopa, ki podobno rešujeta življenjsko situacijo, le z drugačnimi izhodišči in drugačnimi zaključki, ki pa v principu vseeno niso drugačni Filozofski pojem svetega je naravnan humanistično. Na ravni osebnega in medosebnega poskuša ustvariti novo vrednost. Zlasti na ravni medosebnega (interpersonalnega) so se že ustalile nekatere osnove, ki zadevajo danes že obče priznana načela (izhajajo iz dejstva, da je svoboda enega človeka omejena s svobodo drugega. Npr. človekove pravice.) Filozofski pojem svetega pa, ker je neobremenjen z očitkom moraliziranja, seveda opredeljuje tudi raven osebnega. Tu se sooči z etiko, ki pa že ima normativen značaj. Ta normativnosl je že zaobsežena v človekovih pravicah in jasno je, da pravic enega človeka ni brez dolžnosti drugega. Če drži trditev, da pojem svetosti ustvarja novo vrednost in deluje po načelu sui generis, potem je nujno, da se svetost prenese še ven, iz medosebnega (interpersonalnega) razmerja. To je na stvari, okolje, kozmos, tako v ekološkem, kot v najčistejšem pomenu besede. Tu se srečata filozofija in teologija. Če je svetost svetost medosebnega razmerja in čeprav je normativna in ustvarja novo vrednost, vedno obstaja možnost medosebne pogodbe, ki določi cilje te svetosti. Tako dobimo svete dolžnosti, svetost domovine, svete volje in tudi mnogo pozitivnih učinkov, ki na družbo delujejo dolgoročno. Ko pa se svetost v novi vrednosti razširja tudi ven iz medosebnega razmerja, pa tudi tisto tretje postane udeleženec svetosti in ima tudi pravico do »sklepanja pogodbe« (primer ekologije). Teologija se tu s filozofijo prekriža (kot ugotavlja Skamperle), ker vpeljuje pojem božjega, ki zaobsega in vsebuje pojem svetega in ga iz subjektivnih premesti v objektivni red. Postulator tega objektivnega reda je Bog. ki pa je vseobsegajoč in kot tak ne potrebuje razširitve. Pravzaprav razširitev ni več mogoča, saj zaobsega tudi vse možnosti razširitve. Je absoluten. Zaobsega tudi zanikanje samega sebe. Nasproti subjektivnega sveta teologija postavlja objektivno božje, ki pa ne more biti več temelj pogodbe. Sicer pa abstraktna teološka spoznanja prav tako vsebujejo SVOJO etično izpeljavo, ki v omogočujoči razsežnosti, kot trdi, pomeni najbolj optimalno možnost uresničenja človeka, družbe in okolja. In če ne ostanemo samo pri omogočanju (kot pri človekovih pravicah), ostaja za omogočanje nečesa tudi onemogočanje nečesa drugega. V filozofiji je to opredelil že Baruh d'F.spinoza S stavkom: Omnes determinatio. negatio! (Vsaka določitev je te zanikanje). Kot navaja Skamperle, je pri svetosti previdna tudi laična liberalna varianta. V teologiji je zunanja varianta Bog, v liberalni misli pa zakon, vendar oboje je izven človeka in ga presega. Kaj je sveto, pa določa človek sam. Drugi del, ki je civilizacijsko - praktičen, pa je že bolj kompliciran. Ko sta se srečali grškorimska civilizacija z judovsko - krščansko tradicijo, se je rodila Evropa in s tem humanistični zametki sodobnega sveta. Iz naveze Bog - človek - izvoljeno ljudstvo, se je razvilo razmerje Družba (hierarhično urejena, fevdalna) - Bog. človek je izgubil svoj pomen, monopolizacija družbe pa je rodila hudo reakcijo in s francosko revolucijo se vzpostavi razmerje družba - človek in potem preko kapitalizma človek - družba. Potem sledi intcrpersonalno razmerje človek - človek in nenazadnje, v libcrali.stičncm kontekstu, le še človek. Sedaj smo v času. ko samo Zakoni šc regulirajo delovanje minimalne medosebnosti. Deluje zasebnost in poudarjanje pravic. O dolžnostih ni govora (so latentne), kar pa je govora o t>in, se označi za moraliziranje. Kljub temu pa vzporedno družba deluje na dolžnostih. Sveto je tu poskus tiste razširitve, sramežljive in nerodne, kot glasilo postmoderne družbe, ki ji niti zakon, niti človek nt dasta dihati, ker ju ogroža v svoji absolutnosii. Dr. Tine Hribar v svetosti vidi nekaj, kar je bolj filozofsko praktično kot teoretično, in menim, da je teza, ki jo zastopa v tem času in prostoru :c/<> pogumno dejanje. Vsekakor pa se verjetno ne bo znašla v ustavi. V tem kontekstu tam tudi nima kaj iskati. Ne gre vzporedno z Zakonom in Človekom. Sveto sodi v svoje okolje, ki ni pravnega značaja, kot ne npr. ustava tega časa. Sodi v ilegalo in v teorijo. Človek tega časa in prostora je ne potrebuje. Potrebuje kndia in iger. Naj trditev ne zveni cinično in ironično. Ovedeti se nečesa je proces. Pna ptica te pomladi so ekologija in mirovna gibanja. Politiki imajo zelene za nepragma-tične prav zato, ker ne priznavajo kompromisov. Zanje pragmatika ni več vrlina. Navsezadnje je res, s svetostjo se začne »nestrankarski pluralizem«... Osebno mi je svetost (katere pristaš sicer nisem) simpatična prav zato, ker v tem položaju, v tem času in prostoru, ter v Sloveniji, ni oportuna. In ker bo nova slovenska ustava spomenik oportunizma in kompromisov menim, da tja dejansko ne sodi. Tretji, politični razlog pa je zadnji in eden tistih, ki sodi med najbolj sebične in umazane. Tu je prostor, kjer je v teoriji potrebno stvari poimenovati s svojim imenom, udariti žebljico na glavico. Poleg tega se gre zavedati, da to ne bo imelo nikakršnega učinka na razvoj dogodkov, vsaj ne kratkoročno. V politiki resnica ni več resnica, če o tem ni soglasja političnih partnerjev, prav tako zločin ni zločin, če tako zatrdijo nosilci politične moči. To je področje, ki mu je sveto najbolj tuje, zato ga tudi najbolj odklanja. Politika se je usidrala v svoje zakonitosti tega časa, ravno tako, kot človek in zakoni, le da je bolj pragmatična in operativna ter zato bolj neposredno umazana. Meri se v odstotkih, denarni valuti in megatonah atomske moči. Ni odvisna od svoje »produkcijske osnove«, vsaj tako misli, pač pa od manipulativne spretnosti. Sveto uporabi le takrat, ko ga nujno potrebuje. Npr. svete vojne, svetost domovine. Potrebuje ga za svoj sa-moobstoj in jo obravnava kot zdravilo, ki ga predpisuje ona sama. V enopartijskih sistemih ga uporabi za zelo stroge moralne principe po svoji meri, v demokraciji pa ji da zaigrati na nacionalno noto, za trženje političnega kapitala. Vsi trije razlogi govorijo proti uvedbi svetosti, tako v filozofski, religiozni, kot politični prostor. Sedanja populacija ni sposobna razumeti polemike o svetem. Prav tako ne ustreza jeziku sedanjega usta-votvorja in politično • pragmatičnega besed/a. Koliko je napak v slovarju filozofije svetega, bo presodil čas, zanesljivo pa vem, da danes tudi najbolj razvite svetovne demokracije ne zadovoljujejo mojih najbolj vsakdanjih potreb. j ^ .» (mSISKlMSUGLAS 20. STRAN ODPRTE .STRAN Petek, 1. februarja 1991 JOŽE NOVAK Intervju z dr. Tinetom Hribarjem 9 9 Demos ne bo razpadel Dr. Tine Hribar sodi v krog izobražencev, ki je usta-novil Novo revijo in ki je vplival na nastanek Demosa. Dr. Hribar se ni priključil nobeni stranki, čeprav je na-klonjen Demosu. V javnosti vas označujejo, da pripadate možganskemu trustu Demosa, toda vseeno niste član nobene stranke. Zakaj? Na to vprašanje sem nekajkrat že odgovoril. Podpiram osnovno usmeritev Demosa, to je uveljavitev demokracije na vseh ravneh na Slovenskem in osamosvojitev Slovenije v samostojno državo. Sicer pa se nimam za političnega človeka. Moje temeljno področje je filozofija in mislim na tem področju še naprej delovati. Nastopile so takšne okoliščine, da je bilo pač potrebno delovati tudi na politični ravni, to pa zame ni istovetno s strankarskim delovanjem. Zato sem se pač politično angažiral, tu so moja stališča in stališča Demosa sovpad-la, zato delujemo skupaj. Od volitev se pojavljajo špekulacije o razpadu Demosa. Po plebiscitu se zdi, da so osnovni cilji Demosa že uresničeni in da imajo prav tisti, ki trdijo, da bo Demos kmalu razpadel. Menim, da vsi cilji Demosa še niso uresničeni. V to smer so zastavljeni prvi koraki. Niti demokratizacija se še ni uveljavila na vseh ravneh niti še nismo prišli do dejansko samostojne Slovenije, do neodvisne slovenske države. Dosegli smo šele plebiscit, na katerem je prišlo do večinskega soglasja Slovencev in prebivalcev Slovenije. Demokracija se razvija, vendar na terenu stara struktura drži večino stvari v svojih rokah. Kot vidimo na primeru televizije, se zelo težko kar koli spremeni. Enako velja za unierzo. To se pravi: prišlo je do temeljnega premika v parlamentarni sestavi, na vseh ostalih področjih pa do teh sprememb še ni prišlo. Kakšna bo usoda Demosa? Medstrankarska nesoglasja v Demosu so normalna, ker stranke še niso dobile svoje fi-ziognomije. Poleg tega je De- mos koalicija. Za vsako koalicijo so trenja normalna. Ne verjamem pa, da bo prišlo do razpada Demosa, dokler nista ti temeljni stvari realizirani: dokler se demokracija ne bo uveljavila na vseh ravneh in dokler Slovenija tudi dejansko ne bo postala suverena in neodvisna država, da Slovenci postanemo nacija v modernem pomenu besede. Dokler to ne bo uresničeno, menim, da Demos ne bo razpadel. Poleg tega bi zelo čuden obraz dobila tista stranka, ki bi iz nekih egoističnih interesov razbila Demos, izstopila iz Demosa. Zadnje dni je spet postal stvaren strah pred državnim udarom. Koliko je realen? Mislim, da je ta strah delno upravičen, čeprav moram ponoviti tisto, kar sem že povedal v Žarišču, da bi bila vsaka takšna poteza armade velika avantura, ki bi zelo negativno učinkovala na celoten položaj v Jugoslaviji. To bi zagotovo pomenilo razpad Jugoslavije ne le v sedanji obliki, ampak tudi v obliki konfederacije. Toda nevarnost je sedaj večja zaradi posega Rdeče armade na Baltiku. Ta poseg temelji bržkone na tajnih sporazumih, ki so bili sklenjeni ob združitvi Nemčije. Kohlova izjava je to jasno izpričala, saj je rekel, da svet ne sme preveč hitro obsoditi Sovjetske zveze, ker so baltske dežele morda poskušale narediti v desetih korakih tisto, kar bi morale narediti v stotih. To je popoln cinizem, saj vemo kakšen korak je bila združitev Nemčije. Spremembe v Sovjetski zvezi s predsedniškimi pooblastili Gorbačovu odpirajo možnost diktature, na kar je opozoril Ševardnadze. Ta možnost je realna in grozi permanentno in to dejstvo je bilo tudi mogoče eden od razlogov, zakaj je Zahod tako pohitel z napadom na Irak ;v bistvu se ne ve, kako se bodo razmere v Sovjet- ski zvezi razvijale naprej. Možna je delna povezava med napadom v Zalivu in možnostjo avanture oz. morebitnimi nepremišljenimi dejanji JLA. Nevarnost je narasla, toda armad-ni vrh je verjetno toliko resen, da se ne bo spustil v takšne avanture. Jugoslavija ni imperij, kot je Sovjetska zveza, Slovenija ni ob Baltiku, ampak je v Srednji Evropi. Poleg tega je homogenost Slovenije neprimerno večja, kot je v baltiških državah. Te so morale zahtevati pravico do samoodločbe ravno zato, ker je izreden naval priseljencev grozil, da bo te narode, ki so avtohtoni, spravil v položaj manjšine (to, kar se dogaja v Kataloniji, kjer so Kata-lonci v zadnjih dvajsetih letih prišli na rob tega, da postanejo manjšina, ker so se Španci tako številčno priseljevali). Čas reformatorjev socializma se izteka. Gorbačov in Marko-vič bosta morala zapustiti svoje položaje, ker jih bo val demokracije odnesel. V Jugoslaviji se zdi konfederacija vse manj realna možnost. Kakšne so še možnosti za konfederacijo, posebej če konfederacijo razumemo kot zvezo prijateljskih drŽav? O prijateljstvu tu težko govorimo. Če gledamo na silnice, ki so trenutno navzoče v Jugoslaviji, potem konfederacija še nikoli ni bila tako realna, kot je zdaj, ne glede na vsa ta nasprotja. Vprašanje seveda je, katere republike oz. kateri narodi se bodo v to konfederacijo povezovali. Zdaj kaže, da Srbija na to sploh ne namerava pristati, toda tudi to je mogoče še odprto. Glede na svetovne razmere vidim edini izhod v konfederaciji, zato te opcije še nimam za presežene. Vlogi Markoviča v Jugoslaviji in Gorbačova v Sovjetski zvezi sta zelo različni. Gorbačov vlada v imperiju, Marković je odvisen od republik; s svojo stranko ni uspel na volitvah, je neka figura, ki je prišla in bo odšla. Ima dosti manj moči, kot Gorbačov v Sovjetski zvezi. Ravno to je pozitivno za Jugoslavijo, ker ni nihče pridobil to- Dr. Tine Hribar liko moči in ne more vzpostaviti tak imperij kot Gorbačov v Sovjetski zvezi. Zato je danes konfederacija realnejši cilj kot kdaj koli. Srbi ravno najbolj zavračajo konfederacijo. Pred volitvami v Srbiji ste v delegaciji Demosa obiskali srbsko opozicijo. Kako oni gledajo na konfederacijo? Srbija ima največ koristi v takšni Jugoslaviji, kot je sedaj, največ ljudi lahko zaposli na federalni ravni itd. Toda hkrati imajo v Srbiji velike težave, zato velik del opozicije ni več ju-goslovenarsko nastrojen, kot je bil pred letom dni. To se je pokazalo na omenjenih pogovorih. Velik del opozicije je za samostojno Srbijo, kar se ne izključuje s slovenskimi interesi; toda ne v sedanjih mejah, kar je glavni problem. Dejstvo je, da je tretjina Srbov zunaj republike, kar je realen problem, ki ga ni mogoče spregledati. Poleg tega je dejstvo, da republika Bosna in Hercegovina nima pravice do samoodločbe, ker te pravice nimajo republike, ampak narodi, in sicer vsi trije narodi, ki živijo v Bosni in Hercegovini (Hrvati, Srbi, Muslimani). Lahko se dogovorijo, da bodo skupaj živeli v Bosni in Hercegovini ali ne. Vse smeri so odprte. Če se srbski narod v BiH odloči, da se bo priključil Srbiji, potem je to pravica, ki izhaja iz pravice tega naroda do samoodločbe. Podobno je s Hrvati in Muslimani. Če bo Srbija ugotovila, da ne more več obvladovati Jugoslavije (to se sedaj jasno kaže), tudi v povezavi z JLA (z nasiljem nad Slovenci in Hrvati) ne, in če svetovne sile zagovarjajo obstoj Jugoslavije, potem bo Srbija prisiljena pristati na konfe- deracijo. Če se bo odločila drugače in se poskušala sama odcepiti, potem bi bila ona tista, ki ruši Jugoslavijo. In vsi očitki, ki letijo z njene strani zdaj na račun Slovenije, potem za-danejo Srbijo samo kot bumerang. Bili ste med pobudniki za ustanovitev Nove revije. Sedaj ste glavni urednik. Številni vaši sodelavci so postali ministri. Ali to pomeni, da je Nova revija sedaj režimska? Najprej moramo določiti, kaj je režim. V sedanjih parlamentarnih razmerah bi bila lahko le vladna revija ali pa revija kake stranke Demosa, kar očitno ni. Če se pri nas govori o režimu, se misli na totalitarni režim, ki ima vse v rokah. Bistvo sprememb v Sloveniji je bila ravno odprava takega režima in izoblikovanje parlamentarne demokracije. V političnih člankih v Novi reviji se kaže naklonjenost Demosu, tega nihče ne zanika. To pa ne pomeni, da revija vedno podpira določene stranke ali Demos, v uvodniku v 104. številki Nove revije je objavljena kritika kulturne politike. Ne podpiramo Demosa »en bloc«, ampak predvsem ocenjujemo njegovo ravnanje. Zdi se, da je krog okrog Nove revije, kije podpiral tudi nastanek Demosa, nezadovoljen s politiko ministra za kulturo, Capudra. Ne bi rekel, da je nezadovoljen z ministrom za kulturo, ampak je nezadovoljen s položajem kulture v sedanji konstalaciji političnih sil na Slovenskem. Položaj kulture se ne bi smel poslabšati. Kultura mora ohraniti svojo avtonomijo tudi finančno. Trenutno kaže, da se položaj kulture v primerjavi s položajem znanosti poslabšuje. Zakaj bi imela znanost prednost, ne pa kultura? Ta teza se mi zdi popolnoma absurdna. Če že zasluži kdo prioriteto, potem jo zasluži kultura. Znanost je 80-odstotno sestavljena iz »obrtništva«, iz neinventivno naravnane dejavnosti, zato ne vidim nobene potrebe, zakaj bi morala imeti znanost prednost. Sam se kot predstojnik Centra za proučevanje znanosti ukvarjam z znanostjo, zato poznam položaj znanosti v slovenskem prostoru in sem zato, da se povečuje denar za znanost, toda ne na račun kulture. Naj se poveča tako za znanost kot za kulturo. Enakopravno. Torej ne gre pri stvari toliko za ministra kot za položaj kulture, v kakršnem se je zdaj znašla. Toda v javnosti je nastal vtis, da vaš krog motijo tudi krščanska načela, kijih zagovarja W" nister Capuder. Pojavljajo se različni kriteriji, različni vidiki in različne pet' spektive. Menim, da ima min'' ster kot oseba pravico do teh stališč, da jih tudi javno eksplicira. Pri tem je treba seveda ločiti osebna stališča in stališča, ki jih zastopa kot minister, se pravi kot predstavnik vlade. Za osebna stališča ne more odgovarjati pred slovensko politično javnostjo, ampak jih bo upravičeval pred kulturo k°l tako. Svoja politična stališča pa pred vlado. Teh ravni ne moremo mešati. Leta 1975 so vam prepovedali predavati na FSPN. Nikoh sploh niste imeli možnosti pre' davati na Filozofski fakulteti-Menda so vam ponudili, da *' predavali na Filozofski fakult*' ti? Stvari še niso urejene. Im6.'1 smo neke razgovore, ki jih Je sedanji predstojnik filozofske' ga oddelka blokiral s polpriva-tnim pismom, v katerem je P0' stavil nemogoče zahteve zgo'J s svojo korist, ne da bi podpr upravičeno zahtevo fenomenološkega društva, da fenomenologi so prisotni na filozofskem oddelku. Kar se tiče mene osebno, sO bile že politično ideološke razmere krive, da nisem bil nastavljen na filozot- skem oddelku, ampak sem bil prisiljen sprejeti ponudbo na FSPN, kjer sem predaval filozofijo, dokler sem jo lahko. Seveda ni isto predavati filozofij0 na družboslovni fakulteti k°' na filozofski. Stalno sem se moral prilagajati študentom i" popuščati pri kriterijih. Ton" je odtegovalo od pravega "10; zofskega dela oziroma v'ožl sem moral veliko več truda, sem zdržal na tej ravni, kot C bi predaval na filozofskem °d' delku. Zato menim, da je mere, v katerih je predava'* marksistična ideologija na n'0 zofskem oddelku, nujno P0' trebno popraviti na tak ali dru-gačen način. To ne pomeni o straniti marksističnih profesorjev, ampak pomeni le, da mo; rajo imeti vse filozofske smen na Slovenskem enakoprave položaj, kot tudi posameznik1' ki se s temi smermi ukvarjajo- DANICA DOLENC Peter Smuk, podpredsednik Liberalne stranke Slovenije: Procesi lastninjenja morajo biti javni Tržič, januarja - "Zakon o denacionalizaciji in sploh vsi zakoni, ki zadevajo odvzem lastnine po letu 1945, zakon o zadrugah in zakon o reprivatizaciji se morajo izvajati hkrati, zato hočemo, da se sprejmejo v paketu, vsi procesi lastninjenja pa morajo biti javni," odločno poudarja Peter Smuk, podpredsednik Liberalne stranke Slovenije. Neprijetno ga zbode obravnava prizadevanja njegove stranke o privatizaciji in reprivatizaciji, neenotnosti strank pri tem, nazivanje liberalne stranke. "Nikakor se ne morejo naši mediji navaditi na naše povsem enostavno definirano ime: Liberalna stranka. Se vedno se uporablja tudi za liberalno demokratsko stranko ime liberalna stranka, medtem ko našemu imenu dodajajo razne pridevnike, ki nimajo nikakršne osnove. Radi nas imenujejo "'kranjski liberalci". Morda iz zavisti, ker smo v Kranju, ne v centru Ljubljane. Ali pa poskušajo tako minimizirati pomembnost naše stranke. Zdaj nam lepijo še oznako "radikalna". V zadnjem času se iz podobnih nagibov, kot pridevnik radikalni, vse bolj pojavlja naziv "Grosovi liberalci". Ob vsem spoštovanju prispevka kolega g. Grosa za to stranko, njegovega truda in naporov, nam je v stranki popolnoma jasno, kdo je vodja stranke in ga priznavamo: to je ing. Franc Golja. Glavni vzrok je v tem, da je g. Gros v javnih nastopih zelo aktiven, včasih malo manj formalen. Njegovi nastopi imajo v javnosti večji odmev, vendar nekako smo le mnenja, da se poskuša skozi take vzdevke prikazati ton in delovanje celotne stranke. Kolega Gros nastopa v zboru občin, kjer pa zaradi svoje funkcije ne more zastopati le interesov stranke, temveč tudi drugih občanov, članov drugih strank. Daleč od tega, da bi se ga hoteli odreči. Vedeti je treba, da je v zboru ob- čin zastopnik kranjske občine in ni nujno, da so njegova stališča vedno strogo stališča liberalne stranke." "Pravite, da novinarji ne pišemo vedno korektno o lastninjenju." Pojavljajo se članki, ki poskušajo prikazati naša prizadevanja v zvezi z denacionalizacijo in re-privatizacijo v nekorektni luči. Mi smo se teh tem lotili prvi, že v predvolilnem času, še kot SOS -Slovenska obrtniška stranka. Teh pogledov do danes nismo spreminjali, ampak jih le dopolnjevali, poglabljali. Želimo le, da se zakon o denacionalizaciji in sploh vsi zakoni, ki zadevajo odvzem lastnine po letu 1945, zakon o zadrugah in zakon o reprivatizaciji izvajajo hkrati. Hočemo, da se sprejmejo v paketu in sicer z namenom, da se oškodovani lahko pojavijo v fazi reprivatizacije premoženja in lahko enakovredno nastopajo skupaj z vsemi oškodovanci. V nobenem primeru reprivatizacija ne sme prehitevati ostalih dveh. Kar se tiče reprivatizacije, imamo pa sledeče zahteve: predhodno ali vzporedno je treba reševati vprašanja denacionalizacije oz. odškodovanja bivšim lastnikom. Ti procesi lastninjenja morajo biti javni in ne zaprti procesi. Tudi ti vrednostni papirji, s katerimi bi ti ljudje odkupili - morajo biti prenosljivi, da se lahko takoj pojavijo na trgu. Tako bi brez posebnih ocenjevanj prišli do dejanskih vrednosti firm. Naša tretja stalnica pa je, da bi vsaj del le družbene lastnine razdelili neodplačno tistim, ki so sodelovali pri ustvarjanju te lastnine - delavcem. Zaradi motivacije ljudi, ker smo jim 45 let govorili, da so tovarne njihove, da dobijo del premoženja glede na leta dela v njihovi firmi. Tu so možne vse kombinacije. Oglašajo se ljudje iz šol, bolnišnic in od drugod, ali bodo oni tudi kaj dobili. Vsi so po svoje prispevali za to, s čimer danes Slovenija razpolaga. Morda bi se to uredilo z obliko bonov, s katerimi bi imeli možnost pridobiti delnice določene firme. Ljudem je treba nekaj tega premoženja dati brezplačno. Odločno smo pa proti internemu lastninjenju, ker daje v firmah, ki so knjižno malo vredne, dejansko so pa lahko veliko vredne, možnost, da tisti, ki so tam zaposleni, pod ceno pridejo do velikega premoženja. Te pomisleke in te zahteve imamo in na tem mislimo vztrajati. Moti me, tendenciozno pisanje novinarjev. Gre le za to, da naj bo ta proces javen. Premoženje naj se pojavi na trgu kapitala, potem bomo videli, koliko je kakšna firma vredna." "Poznavalci napovedujejo neformalno koalicijo med liberalno stranko in sindikati, saj se tudi ti povečini nagibajo k brezplačni razdelitvi delnic podjetij vsem prebivalcem Slovenije. To pa hi lahko hitro privedlo do razprodaje delnic revnejšega sloja, kupili pa naj bi jih tisti z večjim premo- ženjem. Tu so mišljeni predvsei* obrtniki, podjetniki." "Nekateri zelo podcenjujoče g'.e dajo na znanje naših ljudi in nj hovo sposobnost za upravljanje ^ vrednostnimi papirji. Mi srn prepričani, da je velika veci" ljudi v naših razmerah prisiljen ' da se racionalno obnaša - će P gledamo po naseljih, iz maleg^ zaslužka so zrasli lepi domo*" in z dodatnim osveščanjem Uu po TV, časopisih, bi dali ljude* osnovno znanje, kako ravnat« vrednostnimi papirji, kdaj splača kupiti, kdaj prodali. Je P j med ljudmi tudi nekaj takih- . porabijo vsak dinar za stvari-niso nujno potrebne in bi se ta obnašali tudi v veliko bolJse položaju. Ti tako ali tako niso ^ bri gospodarji in ne bo nobe' . škode, če ne bodo soudeleženi p soupravljanju firme. Imamo nekaj stališč, na kat. tj, vztrajamo in bomo vztraj3^ Obrtniki, podjetniki imamo VP;)_ gled v gospodarstvo in nanj se -u zumemo. Ena naših osnov zahtev je tudi bila, da se mora V spodarstvo osamosvojiti - nC-0-to, da bi se zožili le na SlovenU^ spodbujamo in zahtevamo. . moramo priti tudi do monetai . samostojnosti. Tudi v skups<-in vseh vladnih resorjih hoce.^j usklajevalno delovati, sp00^^, po srbskem vdoru v jugoslO^ to smer. Po zadnjih dogodk'^, ski monetarni sistem - je vsem jasno, da je to nujno Petek, 1. februarja 1991 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 21. STRAN @®milJM©IEI!GLAS Podatki lanskih opazovanj in meritev Naši gozdovi so med najbolj poškodovanimi v Evropi Dr. Dušan Plut, član slovenskega predsedstva, je dejal, da ob potrebi po sanaciji termoelektrarn ne bi smeli pozabiti na druge vire onesnaževanja zraka in okolja (promet, na primer) in da je gozdove mogoče reševati le s širše zastavljeno akcijo. Lanski nekoliko ugodnejši rezultati poškodovanosti gozdov v Sloveniji nas ne bi smeli zavesti. Gozd je še vedno zelo bolan. Ljubljana, 29. januarja - Čeprav lanski podatki o poškodovanosti gozdov v Sloveniji kažejo rahlo izboljšanje, pa je poškodovanost naših gozdov še vedno med največjimi v Evropi. Poškodovanost je Podobna kot v Švici in veliko večja kot v Avstriji, še zlasti v primerjavi z južno Tirolsko. V Inštitutu za lesno in gozdno gospodarstvo ocenjujejo, da vzrok za rahlo izboljšanje ni manjša onesnaženost ozračja v Sloveniji, ampak ugoden splet drugih okolišem, in da je PO izkušnjah drugih dežel mogoče pričakovati v naslednjih letih ponovno poslabšanje. Kot je znano, je inštitut sku-Paj z gozdnimi gospodarstvi začel pred šestimi leti zaradi slabšanja zdravstvenega stanja gozdov v Sloveniji in podatkov 0 katastrofalnem propadanju gozdov v drugih evropskih državah sistematično opazovati in raziskovati naše gozdove. Da bi bili podatki primerljivi med posameznimi državami, je Evropska gospodarska komisija sprejela dogovor o opazovanju in merjenju propadanja gozdov po isti metodi. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo zastopa Slovenijo v tej komisiji že od 1985. leta dalje, medtem ko Jugoslavija, kljub temu daje podpisala konvencijo, ne sodeluje. Temelj te metode so opazovalne ploskve (dre-ye^a). Lanski popis, ki ga je institut skupaj z gozdnimi gospodarstvi opravil med 15. julijem 'n 1. septembrom, je zajel 140 opazovalnih ploskev v mreži °sem krat osem kilometrov, de-lo pa sta delno plačali Republika Avstrija in republiški sekretariat za raziskovalno dejavnost in tehnologijo. Po podatkih Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo je bilo v Sloveniji 1987. leta 56 odstotkov zdravih gozdnih dre-Ves, predlani okrog 60 odstotkov, lani nekaj več kot 64 odstotkov, temu primerno pa se je v tem času zmanjšal delež ned-voumno poškodovanih dreves (druga, tretja in četrta stopnja Marko Kmecl, direktor Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo je na torkovi novinarski konferenci, ki so se je udeležili slovenski in avstrijski strokovnjaki, na vprašanje, kakšno je mnenje inštituta glede (ne)obveznega odkazila gozdnega drevja za posek, dejal, da doslej inštituta še nihče ni vprašal za takšno mnenje. V inštitutu zagovarjajo stališče, da nobena napredna država gozda ne obravnava nenačrtno in da bistven del načrtnosti tudi odkazilo drevja. poškodovanosti) od 24 na 18 odstotkov. Za primerjavo še povejmo, da je bila 1987. leta skupna ogroženost (poškodovanost) gozdov v Sloveniji 44-odstotna, v Avstriji 33-od-stotna, v Švici 56-odstotna, v tedanji Zvezni republiki Nemčiji 52-odstotna, na Finskem 56-odstotna. Stopnja poškodovanosti vseh drevesnih vrst se je lani v Sloveniji v v primerjavi s predlani zmanjšala s 40 na 36 odstotkov, delež nedvoumno poškodovanih dreves pa z 22 na 18 odstotkov. Pri iglavcih je izboljšanje nekoliko manjše, kot velja za vse drevesne vrste. Pri listavcih, kjer prevladuje bukev, se je delež zdravih dreves v enem letu povečal s 84 na 92 odstotkov, precej manj pa se je zmanjšal delež nedvoumno poškodovanih (le za 3,8 odstotka). Pri smreki so rezultati podobni kot za vse iglavce (rahlo izboljšanje). Podatki za jelko sicer kažejo veliko izboljšanje zdravstvenega stanja (nekaj tu- di na račun metodoloških sprememb), sicer pi je po besedah Marjana Šolarja iz Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo še najbolj realne ocena, da je v Sloveniji že vsaka petnajsta jelka popolnoma suha. Se najslabše kaže boru: delež poškodovanih dreves seje v enem le- Dr. Markus Neuman, sodelavec Avstrijskega raziskovalnega gozdarskega inštituta, je dejal, da nekajodstotno izboljšanje poškodovanosti gozda ne daje posebnega upanja, tudi zato ne, ker je vse več znamenj, da onesnaženi zrak ni edini razlog za umiranje gozdov. tu povečal s 45 na 67 odstotkov, temu primerno pa se je zmanjšal delež zdravih. Za bukev še vedno velja, da je ob hrastu najbolj zdrava drevesna vrsta. Hrast kaže izboljšanje, vendar za optimizem še ni dovolj razlogov; šele raziskava hrasta v Sloveniji in v Avstriji bo povsem odgovorila na vprašanje, kaj se dogaja s to drevesno vrsto. Kar zadeva poškodovanost gozdov po posameznih gozdnogospodarskih območjih, se je Inštitut odločil za razdelitev Slovenije na Fitogeografske regije. Gozdovi so najbolj poškodovani in ogroženi v alpski regiji, najmanj v submediteranski in subpanonski regiji, nekje na sredini pa sta dinarski in pred-dinarski svet. Čeprav se znanstveniki iz Amerike in Evrope že več let prizadevajo, da bi ugotovili, kaj vse vpliva na propadanje gozdov, pa jim doslej še ni uspelo celovito odgovoriti na to vprašanje. Tudi ocene o tem, kakšen je vpliv onesnaženega zraka, so zelo različne, vendar pa je nesporno, da onesnaženi zrak gozdovom škoduje in da prav to po mnenju strokovnjakov inštituta zahteva resen, občuten in strokoven (ne pa političen) odnos do gozda. Kako zapleten je pojav propadanja gozdov, kaže, na primer, tudi to, da se v Švici, ki je veliko storila za zmanjšanje onesnaženosti ozračja, povečuje poškodovanost gozdov, v Sloveniji, kjer gre še vedno za velike izpuste škodljivih snovi v zrak, pa se celo zdravstveno stanje gozdov celo rahlo izboljšuje. • C. Zaplotnik Kranjska Mlekarna predlaga širitev družabništva Moratorij do sprejetja zakona o zadrugah Kmetje načelno podpirajo preoblikovanje Mlekarne v delniško družbo v mešani lastnini, vendar zaradi boja-*°i, da bi bili izigrani, vztrajajo na tem, da se počaka na sprejetje zakona o zadrugah. Kr»nj, 28. januarja - "Če se bomo dogovorili za dolgoročno prodajo ">leka in nekaterih mlečnih izdelkov poslovnemu partnerju iz Varazdi-na' se mi zdi, da bo mleka, ki ga odkupimo na Gorenjskem, se celo predlo in ne preveč " je ob tem, da je v Sloveniji domala tretjina mleka fr*yeč, najbolj spodbudna novica, ki jo je na ponedeljkovem sestanku vodstva kranjske Mlekarne ter predstavnikov občinskega odbora Slomške kmečke zveze - Ljudske stranke in Poslovnega sistema Mercator sedala Ivana Valjavec, v.d. direktorja Mlekarne. P°hudo za sestanek v Mlekar- Je dal občinski odbor kmečke n e7.e- razloga za to pa sta bila £reyvsem dva: plačilo mleka in ^ganiziranost Mlekarne. Kot je J ar)o. bi rejci morali prejeti pla- 0 za (decembra oddano) mleko • januarja, dobili pa so ga šele nUer> kasneje, ko je Mlekarna ^Je'a posojilo v Merkurju in v b;°venski zadružni kmetijski IUlkl> Čeprav so bili kmetje v ^lvnem obveščeni, da denarja za leko ne bo tako kot ponavadi. ce|inhJStega v mesecu- Pa so Pre" ce i krv> povzročile govori- 1 «a so družbena posestva plači- lo prejela. Kasneje se je izkazalo, da je Mlekarna dala Kmetijstvu Kranj posojilo za osebne dohodke; to pa se je nenazadnje dalo razumeti tudi kot plačilo za mleko. "Osnovni problem je nezaupanje," je na ponedeljkovem sestanku dejal Ciril Zaplotnik, vodja kranjskega odbora kmečke zveze, in poudaril, da kmetje razumejo težave in so pripravljeni potrpeti, vendar le ob pogoju, da jim Mlekarna da točne informacije in nalije čistega vina. Na vprašanje, zakaj si Mlekarna ni sposodila denarja za plačilo mleka v Mercatorju, katerega del je, Nov "mlečni puč"? Ko so delavci Mlekarne s pomočjo kmetov novembra "spodnesli" takratno vodstvo, so nekateri takšno zamenjavo imenovali "jogurt revolucija" oziroma "mlečni puč". Zdaj se v Mlekarni in med kmeti spet širijo govorice, da se pripravlja nova "revolucija". Kdo bo tokrat na vrsti, se nekateri sprašujejo ob tem, da se še prejšnja ni docela razpletla. Vsi odstavljeni so se namreč glede zakonitosti postopka pritožili na sodišče. Mlekarne in eden iz Poslovnega sistema Mercator, kmetom (zadružnikom) pa naj bi na podlagi vlaganj v izgradnjo sirarne med 1979. in 1982. letom priznali ustrezni delež. Predstavniki kmečke zveze niso dvomili v izračun (v markah), oporekali pa so temu, da bi bila osnova za izračun deleža prava. Janez Eržen je vodstvo Mlekarne tudi opozoril na novembrski dogovor, da za spremembe organiziranosti Mlekarne velja moratorij do sprejetja republiškega zakon o zadrugah. Razprava se je končala z ugotovitvijo, da kmetje, kmečka zveza in zadruge načelno podpirajo organiziranje Mlekarne v delniško družbo v mešani lastnini in da lahko priprave na organizacijske spremembe potekajo K*ko bo s plačilom mleka februarja? den to. vPrašanje ponedeljkov sestanek ni dal odgovora. Če bo cer arj° voV' bo izplačilo'tako kot ponavadi, sredi meseca, si-krafa S° mo8°če različne variante: izplačilo v dveh obrokih, en-ljanno 'zPlačHo, vendar z zamudo... Slišali smo tudi za razmiš-izoin'r ■ h' del mleka (desetino?) plačali s sirom. Da bi se 8a odh negotovosti- se bodo predstavniki Mlekarne in občinske-deni -a, k!nečke zveze ponovno sestali nekaj dni pred predvidi "k 'Zp ^om in 0 tem< kdaj bo denar, tudi pravočasno obve- je Tone Mastnak, podpredsednik Mercatorja, odgovoril, da so njihove finančne službe pri pomoči Mlekarni previdne, saj ne vedo, čigava bo. Kmet Janez Eržen je takšno ravnanje Mercatorja, ki ima v Mlekarni četrtinski delež, označil kot pritisk na Mlekarno. Kar zadeva organiziranost Mlekarne, je vodstvo pripravilo predlog za širitev družabništva in za oblikovanje delniške družbe v mešani lastnini, v kateri bi bili zastopani rejci (zadruge), mlekarji in trgovci. V upravnem odboru družbe naj bi bila dva predstavnika kmetov (zadružnikov) in eden z družbenih posestev, pet iz Ivana Valjavec, v.d. direktorja Mlekarne, je tudi povedala, da po sedanjih pogodbah Mercatorja ni mogoče izključiti iz družbe pred 1993. letom in da prek Mercatorja prodajo okrog 40 odstotkov izdelkov. Nezaupanje Povojni čas. ko je slovenska oblast v imenu kolektiviza-cije in pod krinko visokih politično-ideoloških ciljev, preganjala kmetstvo, predvsem gospodarsko močnega in politično vplivnega kmeta, bi lahko označili za čas, ko je oblast pri kmetu za dolgo zapravila zaupanje v oblast, v zakone, v zadruge, ki so bile dolgo časa le podaljšana roka države za kar-deljansko socialistično preobrazbo podeželja... Predvsem starejši kmetje, ki so občutili povojno prisilo (skupne obdelave zemlje in včlanjevanja v kmetijske obdelovalne zadruge, kasneje pa v razne velike poslovne sisteme), živijo z nezaupanjem do oblasti in do vladnih predlogov tudi zdaj. v spremenjenih družbenih razmerah: nekaj tega nezaupanja pa se je - ne brez razloga - navzela tudi mlajša generacija. Kmetje, ki so že nekajkrat plačali zadružne deleže, a nazadnje ostali brez njih, so nezaupljivi do novih, na klasičnih načelih organiziranih zadrug, tudi ob sedanji zadružni reformi, ki med drugim predpisuje za članstvo v zadrugi obvezni zadružni delež in jamstvo. Nezaupanje se kaže tudi ob spremembi gozdarske zakonodaje. Čeprav strokovnjaki dokazujejo, da je obvezno odkazilo gozdnega drevja za posek predvsem strokovni ukrep, je večina kmetov nezaupljiva in nasprotuje odkazilu tudi zato, ker se boji, da bi bil to tudi politični ukrep. Tudi ponedeljkov sestanek kmetov in vodstva kranjske Mlekarne o plačilu mleka in organiziranosti Mlekarne je dovolj jasno pokazal, da je glavni problem medsebojno nezaupanje. Kmetje tudi zaradi slabih izkušenj iz preteklosti ne zupa-jo Mlekarni in njenim dobrim namenom o širitvi družabništva niti ne informacijam, zakaj je januarja prišlo do enotedenske zamude pri plačilu mleka; nekaj nezaupanja je tudi v Mlekarni, med drugim tudi zato, ker so kmetje sodelovali v novembrskem štrajku, ko je v t.i "jogurtni revoluciji" odletelo tedanje vodstvo. • C. Zaplotnik 1 MEŠETAR Republiški odbor za mleko je na seji v torek sklenil, da bodo rejci za mleko, ki ga bodo v mlekarno oddali ta mesec (februarja), prejeli v povprečju pet dinarjev za liter oziroma 40 par več, kot so doslej. S takšno ceno naj bi po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije, ki za osnovo jemlje kmetijo z enajstimi kravami in s povprečno mlečnostjo 3800 litrov na kravo, pokrili 87,7 odstotka stroškov prireje, ki so zdaj 5,70 dinarja za liter. Republika bo k odkupni ceni prispevala dinar za liter, denar pa bosta zagotavljala republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter sekretariat za tržišče in splošne gozdarske zadeve. Kmetijsko gozdarski minister dr. Jože Osterc je mlekarnam tudi priporočil, da zaradi povišanja odkupne cene mleka za 40 par ne bi podražile pasteriziranega mleka v prodaji na drobno. • • • Čeprav je bilo pričakovati, da se bo s 1. februarjem podražila živina, pa so nam v škofjeloških Mesoizdelkih povedali, da bo odkupna cena še naprej takšna, kot je bila doslej; razlika je le ta, da republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ukinja kompenzacijo tri dinarje za kilogram (žive teže) in da bodo razliko, zato da ne bi prišlo še celo do znižanja odkupne cene, krile klavnice oziroma mesnopredelovalni obrati. Ponudba živine je nenormalno velika, verjetno tudi zaradi pomanjkanja krme na nekaterih območjih, sicer pa je za plačilo živine treba čakati najmanj 25 dni, največkrat pa še kakšen dan več. In kakšne so odkupne cene? MPG — mlado pitano govedo (kg/din) naprej, na končno odločitev pa naj bi zaradi bojazni, da bi bili izigrani in ob premoženje, počakali do sprejetja ustreznih zakonov (o zadrugah, o denacionalizaciji). • C. Zaplotnik kakovostni razred živa teža extra 25,00 44,64 I 23,00 41,07 II 21,10 37,70 zunaj razreda 18,75 33,48 Ostala živina (krave) (din/kg) kakovostni razred živa teža meso I 15,70 30,20 II 13,10 25,20 III 11,80 22,70 zunaj razreda 10,50 20,20 Prašiče odkupujejo po 22 do 24 dinarjev za kilogram, teleta pa po 35 do 38 dinarjev. • • • V Kmetijskem inštitutu Slovenije so primerjali lansko rast stroškov prireje mleka, odkupne in maloprodajne cene mleka in ugotovili, da je lani kmet realno izgubljal in da se je tudi cena mleka v trgovini realno znižala. Stroški prireje litra mleka so se od lanskega januarja do decembra povečali za domala 42 odstotkov (s 3,92 dinarja na 5,56 dinarja za liter), odkupna cena pa se je v tem času povečala le za dobrih 16 odstotkov (s 3,95 na 4,60 dinarja za liter). Maloprodajna cena konzumnega mleka seje lani povečala dvakrat, skupno za 16,3 odstotka, medtem ko so cene na drobno porasle za več kot 43 odstotkov. Starosvetne šege in navade Na Blaževo oblačno - dobra letina Kakor pripoveduje legenda, ki jo je v knjigi o starosvetnih šegah in navadah opisal Sliko Kuret, se je Armenec Blaž pred preganjanjem umaknil v nepristopne gozdove, kjer so mu postale prijateljice tudi divje zveri Prav zato, ker so ga vzljubile zveri, se je priljubil tudi živinorejcem in je postal zavetnik živine. Na sv. Blaža je slišati, da ima živina ta dan god in da se je zato tudi ne sme vprezati; ponekod gredo na ta dan z blagoslovljeno svečo mimo vrat živinskega hleva, vse to z namenom, da bi živine ne pičila kaka strupena žival. Stoletne izkušnje tudi kažejo, da si kmetje na Blaževo (3. februarja) želijo oblačno ali deževno vreme. Stara modrost namreč pravi: "Če je na Blaževo oblačno, nadejaj si dobre letine!" GLAS 22. STRAN SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO UREJA: VILMA STANOVNIK AVTO MOBIL SKI TRG Glasov test: renault clio 1.4 RN Renault z imenom Za prvi avtomobilski test v našem časopisu smo izbrali evropski avto letošnjega leta. Verjetno ni potrebno posebej poudariti, da je novinarje najbolj navdušil Renaultov novinec clio, ki so nam ga za naš test prijazno odstopili pri posredniškem podjetju Daš dobiš. Avto, ki je bil dopadljive sivomodre metalne barve smo dodobra pregledali in ga preizkusili, bil pa je to eden prvih modelov clio, ki je imel 1,4 litrski motor. Na prvi pogled je clio najbolj podoben Fordovi fiesti, je pa nekoliko večji. V tovarni so to kombi limuzino srednjega razreda zasnovali predvsem zato, da bi zapolnili vrzel med modeloma renault 5 in renault 19. Tako je clio velik avto v majhnem, kar potrjuje tudi premišljeno izdelana karoserija, ki se začenja na sprednjem koncu s precej strmim nosom in prehaja v plastičen odbijač z režami za hlajenje motorja. Prtljažna vrata se odpirajo vse do zadnjega odbijača, kar omogoča dober pristop do prtljažnega prostora, ki se s podiranjem zadnjih sedežev iz 265 poveča na zavidljivih 1055 litrov. Notranjost je glede na velikost precej dobro izkoriščena, tako da se bodo za volanom dobro počutili tudi tisti vozniki, ki imajo nekoliko daljše noge. Armaturna plošča je za ta paket opreme (oznaka RN pomeni vmesni paket opreme) dokaj skromno opremljena, vseeno pa so vozniku na razpolago vsi najpotrebnejši instrumenti vključno z analogno uro, ki je nameščena na desni strani sredinske konzole, poleg stikal za uravnavanje hlajenja in ogrevanja potniške kabine. Preglednost in up^-abnost armaturne plošče dopolnjujejo domiselno razporejena stikala za varnostne utripalke, gretje zadnjega stekla in vključitev zadnje meglenke. V cliu je tudi dovolj prostora za odlaganje drobnarij, saj je poleg vdolbine v sredinski konzoli na voljo tudi velik zaprt predal pred sovoznikovim sedežem. Cliu so v tovarni poleg treh paketov opreme namenili tudi tri različne motorje, 1,2 in 1,4 litrska bencinska ter 1,9 die-selskega. V našem testu smo preizkusili clio s prečno nameščenim štirivaljnikom s 1390 kubičnimi centimetri, poimenovali pa so ga energv. 1,4 litrski motor svoje energije niti slučajno ne skriva, pač pa daje občutek, da je precej navit. Še zlasti to velja pri nekoliko večjih obratih, kjer motor, kljub sicer tihemu teku, postreže z nekoliko več hrupa. Ne smemo pa pozabiti, da je motor v tem avtomobilu glede na svoje zmogljivosti precej ekonomičen. Clio je v celoti sodoben avtomobil, dokaj preprost, pa morda ravno zato simpatičen. Ima seveda tudi čisto renaultov-ske posebnosti, ki se jim v tovarni, kljub temu da so se s cliom približali evropskim avtomobilskim standardom, niso mogli izogniti. Tisti, ki so renaultov že vajeni, se bodo tudi s cliom zlahka spoprijateljili. Tehnični podatki; štirivaljni prečno postavljen motor, 1390 ccm, 55 kW(75 KS), 5750 obratov/min, 5 prestav, največja hitrost 175 km/h. Zavore: spredaj diskaste, zadaj bobnaste. Gume: 165/65 R 13 T. Prtljažnik: 265/1055 litrov. Poraba (po ECE) 4,8/6,5/7,8 I. Posoda za gorivo 43 litrov. Matjaž Gregorie, foto: Jure Cigler Obveznic RS trenutno ni Za tiste, ki se ne utegnejo oskrbeti z devizami, smo v Ljubljansko banko, Gorenjsko banko d. d. vprašali, kako je z nakupom obveznic. Povedali so, da je prodaja obveznic trenutno ustavljena, tako da se jih ne da niti naročiti. Kdaj se bodo razmere normalizirale, v banki ne vedo. • M. G. Koliko je vreden dinar Tečajna lista z dne 30. januarja Država Devize Velja za srednji tečaj Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA Japonska 100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF I USD 100 J PY 127,8499 900,0000 1,1965 1064,0629 13,4018 10,1199 Dinar Cez mejo V sosednji Avstriji je vrednost dinarja v rahlem upadu, saj za 100 dinarjev dobite samo še od 45 do 50 šilingov, za nakup pa je treba odšteti 60 do 65 šilingov. Bolezenske znake kaže dinar tudi v Italiji, kjer zanj ponujajo največ 60 lir, kupiti pa se ga da za 15 lir več. Crna borza Čakajoč na inflacijo, bi lahko rekli po dogajanju na črni borzi v zadnjih dneh. Tisti, ki so imeli srečo, so marko še kupili za 12 dinarjev, največ ponudnikov, ki jih v zadnjih dneh ni veliko, pa jo ponuja za 13 dinarjev. Po neuradnih virih naj bi se devalvacija zgodila med 1. in 5. februarjem znašala pa naj bi najmanj 30 odstotkov. Novi davki za avtomobile Zbirna davčna stopnja za avtomobile od 1. februarja dalje je naslednja: delovna prostornina davek do 31. 1. davek po 1.2. do 950 ccm od 950 do 1600 ccm od 1600 do 1800 ccm od 1800 do 2000 ccm nad 2000 ccm 28,5 % 31,5 % 48,5 % 48,5 % 63,5 % 33,5 % 33,5 % 33,5 % 58,5 % 58,5 % Manjši davek bodo torej plačali samo tisti, ki bodo kupili avtomobile s prostornino od 1600 do 1800 ccm in nad 2000 ccm. Za uvožene avtomobile še naprej velja, da se davek računa na tovarniško ceno in carino. Za avtomobile s katalizatorjem so davčne stopnje za 10 odstotkov nižje od navedenih. • M. G. Pokojnine včeraj Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije sporoča upokojencem, da banke od včeraj izplačujejo pokojnine in druge denarne dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pokojnine so usklajene tako, da so za 7 odstotkov višje od decembrskih zneskov. Skupnost tudi obvešča upokojence, da je bil konec lanskega leta sprejet zakon o dohodnini, ki je začel veljati 1. januarja letos. V skladu s tem zakonom se med dohodnine prišteva tudi pokojnina, tako da so tudi upokojenci dolžni plačevati davek. Hkrati s tem skupnost pojasnjuje, da bodo morali davek plačati samo tisti, ki imajo januarsko pokojnino večjo od 7.658,08 din, kar pomeni, da tisti, ki so prejeli manjši znesek, davka ne plačajo. Upokojenci, ki so zavezani davku in želijo uveljaviti olajšave za vzdrževanje družinskih članov, morajo o tem takoj obvestiti skupnost. Obrazec izjave upokojenci lahko dobijo na sedežu skupnosti v Ljubljani in na vseh območnih enotah. Podpisano izjavo je potrebno najkasneje do 8. februarja poslati na naslov: Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije, oddelek za nakazovanje pokojnin, Ljubljana, Moša Pijadeja 41. kranjske tržnice banane I. kval. banane II. kval. pomaranče mandarine grenivke limone grozdje hruške kivi rozine suhe hruške orehova jedrca cena din 25 15-20 18-25 30-35 20 17 35 20-30 50 50 70 120 krompir čebula česen trda solata mehka solata ledenka radič zelje peteršilj korenje cvetača fižol cena din 15 60-70 20 50 50 60 15 80 20-40 30 30 Največja trgovina v Evropi tudi na Gorenjskem Največja zasebna banka podatkov v Evropi EURODA TA se odločila, da ponudi svoje storitve tudi pri nas, saj je po ustanovit*1 centra za Jugoslavijo, ki deluje v Radljah ob Dravi, poiskala svoje zastopnike tudi na Gorenjskem. Eurodata je mreža za izmenjavo poslovnih podatkov, ki je bila ustanovljena leta 1983 in seje leta 1990 odločila tudi za vstop v Jugoslavijo, ki sicer ni prva vzhodnoevropska država, vključena v to mrežo. Gre za izredno obsežen sistem za izmenjavo podatkov, saj po njihovih trditvah razpolagajo vsak dan z 340.000 informacijami, ki jih najprej ustrezno obdelajo, nato pa jih, glede na vnaprej izražen interes njihovih članov, le-tem posredujejo. Kot nam je povedala Antonija Drinovec, ki je v tem mesecu postala zastopnica tega sistema v Kranju, članstvo se; stavlja več kot 30.000 podjetij, obrtnikov in posameznikov, po čemer prednačijo podjetja s področja trgovine, majhni in srednjeveški proizvodni ter industrijski obrati. V izmenjavo informacij so vključeni poslovni podatki v najširšem smislu in na vseh možnih ravneh: od ponudbe in povpraševanja za Posa' mezne izdelke (n.pr. posameznik lahko preko Eurodate poišče najugodnejše možnosti nakupa avtomobila določene kategorije ali celo znamke), izdelkov za prodajo na malo ali veliko, opreme za nakup ali najem, odkupa ali prodaje proizvodni kapacitet, oskrbe z raznimi materiali, ponudbo in povpraševanje v obliki kooperacijske proizvodnje, pa do posredovanja informacij s področja znanja, licenc (knovv hovv) in možnosti vlaganja oz. izposoje kapitala. To pomeni, da posameznik, ki začenja s poslovanjem, lahko v tej mreži dobi informacije o tem, v katero dejavnost naj vlaga, in obratno: kje lahko dobi kapi*3' za posel, ki ga začenja. Poleg posredovanja informacij delujej0 v okvirih Eurodata tudi agencije s poslovnim svetovanjem, reklamna agencija in agencija za svetovanje o kadrih. Članstvo v Eurodati je pogojeno s plačilom članarine, ki letno znaša 2.000 DEM (tudi v dinarski protivrednosti), za informacije, kijih na izbranih področjih uporabnik dobiva v obliki telefaxa ali po pošti, pa se ne zaračunava nikakršnih provizij in stroškov. Pa trditev iz naslova ni pretirana, kaže podatek o obsegu sklenjenih poslov v preteklem letu, ki presega eno milijardo DEM- Začetek poslovanja tovrstne mednarodne informacijske mreže na naših tleh prav gotovo pomeni možnost našega vključevanja v širši, lahko rečemo svetovni gospodarski prostor (ta sicer evropska agencija razpolaga tudi z informacijami iz Amerike). Aksiom tega vključevanja so prav gotovo ažurne poslovne informacije, ki edine lahko omogočajo prilagoditev poslovanja zahtevam trga, najracionalnejšo možnost oskrbe in kar je v naših razmerah najpomembnejše: odpirajo se vrata za resnično poslovno sodelovanje in tržno motiviran pretok kapitala Samo upamo lahko, da naša podjetja in posamezniki ne bodo ravnali podobno, kot se premnogokrat dogaja na področju reklame: ko jim gre dobro, mislijo, da reklama ni potrebna, ko zaškriplje, in bi bil ugled, glas in informacija na trgu nujno potrebna, pa zanjo ni denarja. Danes, ko v številnih naših podjetjih iščemo nove programe tudi zato, da sploh ostanemo zaposleni, ko nas zaostanki preteklosti silijo v prestrukturiranje, skrajno racionalizacijo, ko se rojeva novo podjetništvo, Pre' prosto brez izvirov, kot je Eurodata, ne bo šlo. • Š. Ž. Tiskarski škrat pomešal cene Kranj, 29. januarja - V petkovi številki dne 18. januarja smo objavili zapis in cene rabljenih avtomobilov v posredniški prodajalni Daš dobiš. Žal je tiskarski škrat pomešal številke in zato napravil zmedo. Danes objavljamo pravilno tabelo, podjetju Daš dobiš in napačno informiranim kupcem pa se iskreno opravičujemo. Tip vozila letnik cena v DEM Golf JXD 1986 15.000 Golf JXD 1987 16.200 Yugo 45 A 1987 6.000 Yugo 65 AX 1988 8.000 Kadett 1.2 1983 10.500 Golf JXD 1988 17.200 Fiat 126 P 1976 800 Yugo 45 L 1985 4.700 R 9 GTD 1984 12.400 Fiat Croma 1991 33.000 • M- 0- AKORDEON d o o Podjetje za poučevanje glasbe in trgovina z glasbili Kranj, Koroška cesta 67, tel. 064/22-007 (Pot v Struževo) Vpisujemo otroke v šolo za pouk klavirja, kitare, harmonike, flavte, kljunaste flavte, nauka o glasbi, predšolske glasbene vzgoje in v tečaj klaviatur. Vpis od 4. do 8. februarja od 10. do 16. ure po telefonu ali osebno. Sprejemamo naročila za glasbila: trobila: CONN, KING, BENGE, JUPITER, MUŠICA pihala: ARMSTRONG, ARTLEY, JUPITER, MUSICA godala. CREMONA, SHIMRO ter kitare, harmonike, klavirje, tolkala, klaviature GEM in ves ostali pribor. Zmerne cene - kratek dobavni rok. Petek, 1. februarja 1991 OBVESTILA, OGLASI 23. stran mmmmz&'GLAS ABC POMURKA LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, p. o. SKOFJA LOKA Prodajalna PRI LUKEŽU, Mestni trg 42 v Škofji Loki obvešča cenjene kupce, da ima v prodaji po ugodnih pogojih in cenah - metrsko blago modnih vzorcev, - pliš in čipke, - posteljnino, - zavese vam izdelamo po vaši želji, Vse to in še kaj lahko kupite tudi na kredit. In ne pozabite, dober nakup je pri LOKI nakup. trgovsko podjetje LOKA SKOFJA LOKA VELIKA AKCIJA DO 25. FEBRUARJA KUHINJE IN VSE ZA KUHINJO Kuhinje, jedilniške garniture, bela tehnika, gospodinjski aparati, svetila, steklo, porcelan, kuhinjska posoda... tudi do V2 ceneje in še... Posojila na 1 -h 3 ali 1 + 6 obrokov, posebna darila (Svea), brezplačna montaža (Gorenje), nagradna žrebanja... PRODAJNI CENTER SLOVENUALES LJUBLJANA, TITOVA 52 Odprto: od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.30, ob sobotah od 8.00 do 13.00 VELIKE STVARI! Pravočasno se pripravite na gradbeno sezono, V MERKURJEVIH prodajalnah smo februarja za 10 % znižali cene večine GRADBENEGA MATERIALA. Znižanje velja pri nakupih nad 500,00 din in sicer za gotovinske nakupe in člane stanovanjskih zadrug. KOLIČINE SO OMEJENE. Dodatne informacije dobite pri prodajalcih v MERKURJEVIH prodajalnah. Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Kranj svetuje Ali poznate D kombinacijo? Saj poznate prometni znak Divjad na cesti - Če se vam še ni primerilo, da se je nenadoma na cesti pojavila srna, potem verjemite, da so izkušnje tistih, ki so takšna soočenja doživeli, v najboljšem primeru zelo neprijetne. - In kako se obvarovati pred tovrstnimi neprijetnimi prometnimi nezgodami? Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana - Območna enota Kranj vam svetuje, da se pri zavarovanju avtomobila odločite tudi za tako imenovano D kombinacijo. Sredi januarja je bilo v Kranju širše posvetovanje zaradi problematike povoza divjadi na cestah Pobuda za to, da so se o tem pogovarjali poleg lovcev in predstavnikov območne milice Cerklje tudi predstavniki Zavarovalnice Triglav d.d. Ljubljana - Območne enote Kranj in Cestnega podjetja Kranj, je prišla iz cerkljanskega konca, kjer so tako milica kot lovci v sorazmerno zelo kratkem obdobju minulo leto zabeležili kar 17 tovrstnih nezgod. Vprašanje, ki so si ga zastavili, je bilo: kaj narediti in kako ukrepati, da v prihodnje tovrstne nezgode ne bi še naprej naraščale. Odgovor na to vprašanje, kljub številnim domačim in tujim izkušnjam in kljub nekaterim že poznanim ukrepom, ni lahko najti. Gorenjska je območje, ki je po eni strani bogato z divjadjo, po drugi pa je hkrati tudi zelo razvejana z različnimi cestami, na katerih so mogoče sorazmerne precejšnje hitrosti. Problem je namreč, da pri povozih divjadi ne gre za hitre oziroma avtomobilske ceste, ki so na podlagi zakonodaje in gradnje zavarovane z zaščitnimi ograjami. Največ nezgod zaradi povozov divjadi je namreč na magistralnih in regionalnih cestah, kjer takšnih varovalnih ograj ni. Dogovor, ki je bil sklenjen na sestanku, je bil, da bodo poizve-deli, kako ta problem rešujejo v drugih evropskih državah. Lovci na cerkljanskem območju bodo v okviru načrtovanega letnega načrta povečali odstrel divjadi predvsem na kritičnih območjih oziroma ob cestah, še naprej bodo ob cestah opozorilni znaki skušali pa bodo namestiti na takšnih območjih tudi posebne naprave, ki bi ponoči (o svetlobi žarometov) divjad preplašile in odvrnile od ceste Seveda bi bile najbrž najbolj učinkovite zaščitne ograje, vendar pa je to za Gorenjsko zagotovo nedosegljiv strošek Kakšne izkušnje imajo zaradi povozov divjadi na Gorenjskem pa smo povprašali tudi v Zavarovalnici Triglav d.d. Ljubljana-Ob-močna enota Kranj. V. d. vodje poslovne enote Jesenice v Območni enoti Kranj Zavarovalnice Triglav d d. Ljubljana Jože Gre-gori pravi: "Res je, da se je v zadnjem času povečalo število nezgod zaradi povozov divjadi; pa ne le območju, o katerem je sredi januarja tekla beseda, kaj narediti, marveč to velja kar za celotno Gorenjsko. V naši hiši sicer ne beležimo posebej tovrstnih primerov, vendar pa smo prepričani, da se največkrat dogaja tako, da se lastniki avtomobilov oziroma imetniki tovrstnih škod, ker ne vedo, ali pa nimajo vozilo ustrezno zavarovano, niti ne obračajo k nam. Pa vendar se proti tovrstnim nezgodoma lahko zavaruje vsak lastnik avtomobila." Že doslej je zavarovalnica izplačala odškodnino zaradi takšne nezgode vsakemu vozniku, če je bilo vozilo kasko zavarovano brez tako imenovane odbitne franšize. Odkar pa so v zavarovalnici uvedli tudi nekatere nove oblike zavarovanj v avtomobil- skem zavarovanju, pa je treba o tovrstnem zavarovanju še posebej razmisliti in se zaradi pogostosti tovrstnih nezgod odločiti zanj škode zaradi povozov divjadi ureja v avtomobilskem zavarovanju tako imenovana D kombinacija, ki vključuje razbitje stekel in škode na avtomobilu, ki nastanejo ob direktnem udarcu avtomobila z divjadjo. To pomeni, da zavarovalnica krije škodo na čelnem delu avtomobila, ne vključuje pa to zavarovanje drugih škod. ki so pravzaprav posledica trčenja z divjadjo (ko vozilo potem zleti s ceste, se prevrača in podobno...). D kombinacija zavarovanja se razlikuje od, med vozniki bolj znane E kombinacije po tem, da E kombinacija vključuje samo razbitje stekel, D kombinacija pa poleg razbitja stekel tudi udarce Sicer pa sodita med tovrstne novosti na področju avtomobilskega zavaropvanja oziroma delnega kaska še H in I kombinacija. H kombinacija je nadomestilo za prejšnje tako imenovano reševanje škod po ne neznanem vozilu (na pankirnih prostorih in podobno). Ker je zakon obravnavanje škod po neznanem vozilu ukinil, so jo v Zavarovalnici Triglav d.d. Ljubljana - Območna enota Kranj uspešno nadomestili s H kombinacijo, ki vključuje vse škode na vozilu zaradi neznanega vozila (avto, motorno kolo oziroma katerokoli vozilo). Razen tega pa to zavarovanje vključuje poškodbe na avtomobilu zaradi ledu, snežnega plazu). Zadnja med tovrstnimi zavarovalnimi novostmi pa je I kombinacija, s katero si lastnik avtomobila, ki se odloči za to obliko delnega kaska, pridobi pravico, da si za čas, ko je zaradi nezgode brez avtomobila (ko je avto na popravilu) lahko najame drug avtomobil (rent-a-car). Svetjujemo vam, da se o vseh naštetih možnostih oziroma oblikah zavarovanj podrobneje seznanite pri vašem zavarovalnem zastopniku ali pa v kateri od poslovnih enot Območne enote Kranj Zavarovalnice Triglav d.d. Ljubljana na Gorenjskem. Saj poznate pregovora: po toči zvoniti je prepozno in življenje potrebuje varnost. GLAS 24. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK Petek, 1. februarja 1991 Alpinistični smučar Davorin Karničar Spoznati meje sposobnosti Jezersko, 26. januarja - Proste dneve, ki jih 28-letni maser pri državni smučarski reprezentanci Davorin Karničar prebije doma, izkoristi pogosto za obiske gora. Pozimi odhaja s smučmi na vrhove, da bi se odsmučal v dolino ali prek dela zasneženih in poledenelih sten. Svoje dosežke in načrte v ekstremnem smučanju predstavlja v današnjem pogovoru. Od kdaj in od kod izhaja vaše navdušenje za ekstremno smučanje? »Z gorami in smučanjem sem povezan od malega. Bil sem tudi smučarski reprezen-tant od pionirskih do članskih vrst. Ko sem po osmih letih končal s tekmovalnim smučanjem, so na začetku osemdesetih let zanimivi spusti Miša Jamnika, Nejca Za-plotnika in Francija Mraka z gorskih vrhov s smučmi vzbudili moje zanimanje za to dejavnost. Čutil sem se sposobnega tako glede alpinističnih kot smučarskih zahtev, zato sva se z bratom Lukom poskusila v severnem ostenju Kočne. Uspeh je bil izziv za naprej.« Predstavite značilnosti alpinističnega smučanja in uspehe doslej! »To je najbolj tvegana dejavnost alpinizma. Potem ko se alpinist povzpne prek stene po nameravani smeri za spust s smučmi, na vrhu zamenja opremo in se začne spuščati s smučmi, ni nobenega varovanja več. O varnosti odloča le prava presoja smučarskega znanja, telesnih zmogljivosti in razmer na gori. Značilnost je tudi kratka sezona, ki traja ob najboljših snežnih razmerah največ tri mesece na leto. Težavnost spusta se ocenjuje glede na višinsko razliko in naklonino smeri. Od približno 600 alpinističnih vzponov doslej sem jih okrog 100 končal kot spuste s smučmi. Moje smučanje z največje višine je bil spust s prek 5500 m visokega Elbru-sa, najtežavnejši pa je bil Spominski smuk Nejcu Za-plotniku v Severni steni Ko-krške Kočne s 1000 m višinske razlike. Omenim naj še spuste po ledenih slapovih; Sinji slap pod Češko kočo z naklonino do 85 stopinj sem pred novim letom presmučal že tretjič.« Kakšni pa so vaši letošnji načrti za alpinistično smučanje? »Aprila načrtujem tri zahtevne spuste v švicarskih gorah, 4477 m visoki Matter-horn po vzhodni steni, 3970 m visoki Eiger po severovzhodni steni in 4545 m visoki Dom po vzhodni steni. Maja me čaka 6193 m visoki Mt. Mc Kinley na Aljaski, od koder nameravam smučati po severozahodnem stebru. Ker bi spuste rad dokumentiral, izbiram spremljevalca za snemanje. Iščem tudi sponzorje za predstavitev opreme, nekaj denarja pa bom zbral od velikih propagandnih razglednic, ki so že naprodaj.« • S. Saje Slovenska odprava KANČ '91 Smeli načrti alpinistov Ljubljana, 22. januarja - Sredi januarja smo že poročali, da pripravlja komisija za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije nove podvige naših alpinistov, ki bodo začetek marca odpotovali proti Nepalu in gori Kangčendzenga. Sedaj je že znano tudi to, kdo naj bi uresničil smelo načrtovane vzpone na tem osemtisočaku. Odpravo bo vodil izkušeni himalajec Tone Škarja, spremljal jo bo zdravnik Damijan Meško, v moštvu pa bo 9 alpinistov in 1 alpinistka. Marija Frantar ima možnost za prvi ženski vzpon na tretjo najvišjo goro sveta (glavni vrh Kangčendzenge - 8586 m), kar bi bil tudi prvi slovenski in jugoslovanski pristop. Andrej Štremfelj in Marko Prezelj imata v načrtu vzpon v alpskem stilu po južnem razu na južni vrh Kangčendzenge (8481 m). Viki Grošelj bi z vzponom na Kangčendzengo dosegel že svoj deveti osemtisočak. Poleg tega bosta Vanja Furlan in Bojan Počkar poskušala splezati novo smer v vzhodnem ostenju Jannuja in se kot prva vzpeti na vzhodni Jannu (7468 m). To so najzanimivejši cilji odprave, za katere želijo organizatorji dobiti pokrovitelje. K sodelovanju pri odpravi KANČ '91 pa še naprej vabijo proizvajalce opreme, hrane in zdravil ter nosilce transporta. • S. Saje Tek treh dežel bo 17. februarja Kranjska Gora, 1. februarja — Organizatorji zimskih rekreativnih prireditev so letos ponekod po zelenih zimah vendarle nekoliko boljše volje. Optimisti so tudi organizatorji tradicionalnega Teka treh dežel, ki bo v nedeljo, 17. februarja. Bistvenih novosti na teku, ki si je pridobil veliko simpatij med ljubitelji zimske rekreacije v vseh treh sosednjih deželah, letos ne bo. Start bo ob 9.30 uri za hotelom Kompas v Kranjski Gori. Proga bo potekala do Rateč in čez jugoslovansko-italijansko mejo mimo Bele peči, pred Trbižem bo zavila v dolino proti avstrijski meji do vasi Selce nad Podkloštrom, kjer bo cilj. Na teku lahko sodelujejo ženske in moški nad 18 let starosti. Uvrstitev bo štela za vse, ki bodo prispeli na cilj v 4 urah in 30 minut od starta. Prijavnina za naše udeležence znaša 250 dinarjev in jo je treba vplačati po pošti ali osebno pri Turističnem društvu Kranjska Gora do 10. februarja. Vsak udeleženec mora imeti s seboj veljavni potni list ali maloobmejno propustnico. Prizadevni organizatorji Teka treh dežel iz Kranjske Gore, Rateč, Trbiža in Podkloštra predvsem upajo, da bo dovolj snega in da bodo lahko dobro pripravili progo. J. Rabič Previsok poraz Jeseničanov V Tivoliju »Železarji« zamudili obilo lepih priložnosti — Drevi na Jesenicah druga tekma polfinala. Ljubljana — Dvorana Tivoli, gledalcev 4000, sodniki Šumenkovic (Beograd), Žargi, Pahor (oba Ljubljana). Olimpija : Jesenice 6 : 0 (1 : 0, 3 : 0, 2 : 0). Strelci: 1:0- Beribak (Kontrec, Vnuk, 19), 2:0- Gorenje (Beri-bak, Rožkov, 21), 3 : 0 - Kranjc (Potočnik, 35), 4:0- Vnuk (Brodnik, 37), 5:9- Rožkov (Zupančič, 43), 6:0- Kurent (Ladigin, 51). Kazenske minute: Olimpija 6, Jesenice 10 (+ 10). Hokejisti Olimpije so dosegli prvo pomembno zmago v letošnji končnici prvenstva. V dvoboju z Jeseničani so tako povedli 1 : 0. V Dvorani Tivoli je približno 4000 gledalcev videlo dober in razburljiv derbi. Čeprav to po rezultatu ni moč sklepati, so bili Jeseničani skozi vso tekmo povsem enakovreden nasprotnik. V 1. tretjini celo boljši. Začeli so umirjeno v obrambi ter s hitrimi protinapadi ogrožali izvrstnega vratarja Olimpije Simšiča. Se najlepšo priložnost je imel Razinger, ko je uprizoril imeniten slalom med ljubljansko obrambo, pri-drsal sam pred vrata, a Simšič mu je strel ubranil. Takoj za tem je z lepim strelom vrata gostiteljev ogrozil Jug - njegova »petarda« je šla mimo vrat. In ravno takrat, ko so 23-kratni prvaki najbolj napadali, je sledila kazen. Napadalec Olimpije Beribak se je izmuznil jeseniški obrambi, izkoristil lepo podajo Vnuka in popeljal Olimpi-jo v vodstvo 1 : 0. V 2. tretjini se je vse skupaj ponovilo, tokrat za Jeseničane v še slabši luči. Takoj na začetku so Ljubljančani povedli z 2 : 0. Gol gre pripisati vratarju Pretnarju, ki je v svojem prostoru slabo pokril plošček, odvzel mu ga je Gorenc in z dveh metrov zatresel mrežo. Razinger in Hafner bi lahko rezultat Novinarska konferenca Teniškega kluba Triglav Letos obstanek v I. zvezni ligi Kranj, 25. januarja - Predstavniki Teniškega kluba Triglav Kranj so v četrtek pripravili novinarsko konferenco ob vstopu kluba v prvo zvezno teniško ligo, kjer naj bi se okrepljena ekipa letos obdržala, za prihodnjo sezono pa načrtujejo uvrstitev med najboljšimi. Seveda pa bodo ti cilji uresničeni samo ob dobri organizaciji, saj prehod iz druge v prvo ligo pomeni tudi prehod iz amaterizma v profesionalizem. Mirko Janškovec, tehnični vodja ekipe je dejal, da so minulo sezono pričeli in zaključili bolje, kot so načrtovali. Ob vstopu v prvo ligo v letošnji sezoni bo ekipa ostala brez treh najboljših igralcev, Marka Pora, Žiga Janškovca in Damjana Klevišarja, ki so septembra odšli na služenje vojaškega roka. Zato v klubu načrtujejo okrepitev z dvema igralcema iz drugih klubov. To bosta po vsej verjetnosti Blaž Trupej iz Medvod in Mitja Vatovec iz Kopra. Realizacija teh dogovorov je povezana tudi s sredstvi, saj je jasno, da igralci v prvih ligah šport pojmujejo profesionalno. V klubu računajo na pomoč marketinške organizacije Rainbow iz Radovljice, ki jo vodita Bojan Križaj in Boštjan Gasser. Ob vsem tem načrtujejo zaposlitev profesionalnega trenerja. Sedaj trenerske posle opravljata Damjan Žnidar in Primož Stare. Triglav bo tako po vsej verjetnosti postal najboljši slovenski teniški klub, saj bo edini od slovenskih predstavnikov igral v prvi zvezni ligi, s tem pa bo tudi začel prehajati iz amaterskega v profesionalni klub. • M. Gregorič ODBOR ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO PRI SKUPŠČINI OBČINE KRANJ RAZPISUJE zbiranje ponudb za najem poslovnega prostora v Kranju, Gubčeva 1, v skupni izmeri 207,40 m2 in obsega naslednje prostore: - lokal 99,26 m2 - skladišče 19,65 m2 - skladišče , 27,24 mj - tehnični prostori 47,67 m2 SKUPAJ 207,44 m2 ZAOKROŽENO 207,40 m2 Interesenti morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da so takoj po izbiri najemnika pripravljeni sofinancirati nepovratni sorazmerni delež skupnih delov in naprav, ki znaša 10 % vrednosti poslovnega prostora; - da predložijo program oziroma katalog izdelkov dejavnosti -da so osnovne dejavnosti: lekarna, prodajalna na drobno oziroma dosedanja dejavnost - da se najemnina določi v skladu z Odlokom o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni vestnik Gorenjske, št. 19/86) - da se poslovni prostor prevzame takoj po izbiri najemnika, ki mora sočasno priložiti zahtevana dokazila o investicijski sposobnosti. Javni razpis traja 20 dni po objavi. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v zaprti, kuverti na naslov: PODJETJE DOM PLAN KRANJ; POSLOVNA ENOTA STANOVANJSKA DEJAVNOST, Cesta JLA 14, 64000 KRANJ, z oznako "RAZPIS POSLOVNEGA PROSTORA". izenačila, bila sta vnovič nenatančna. Na nasprotni strani pa se je razigrala tudi Olimpija. Jeseniška obramba je delala čedalje večje napake ter hitrim ljubljanskim napadalcem Zupančiču, Beribaku, Vnuku, Rožkovu in ostalim puščala vse preveč »manevrskega« prostora. Gole so Jeseničani dobili prav poceni. Tretji in četrti sta posledica zmedenosti Jeseničanov pred svojim golom. V tem času bi vodstvo Olimpije bilo lahko še višje, saj sta Gorenc in Zupančič zadela vratnico. Vse- V zadnji tretjini je v vratih Jesenic izkušenejšega Pretnar] zamenjal Tičar. Menjava * kdove kako ni obnesla, saj sej neučinkovitost jeseniških nap3' dalcev iz prvih dveh tretjin Pf_ novila. Ljubljančani so s F dvema zadetkoma zapečati usodo Jesenic, za Jeseničan pa so vrata Simšiča ostala s naprej zaklenjena. Tudi takW ko vratarja ni bilo v njih -šler je namreč z nekaj 10 centn metrov (!) ustrelil mimo. Drevi ob 18. uri pa je za K šlerja in soigralce na vrsti p° pravni izpit. Trener Selvek je.' borbenostjo in prizadevnost svojega moštva zadovolje11, skrbi ga le že kar kronična ne«' činkovitost pred vrati naspr0' tnika. Časa ni več veliko, JeS| ničani pa so ponavadi najbolj prav v končnici prvenstva. Iz H K Jesenice sporočajo tudi, da zaradi smrti podpredsed- kakor pa ne gre pozabiti stood- nika športnega društva in do.-stotnih priložnosti Šuvaka in goletnega člana vodstva hokej-Kozarja, ki sta bila sama pred skega kluba Štefana Ščerbiča vratarjem Simšičem, vendar je na drevišnji tekmi ne bo nabil ta tokrat dobesedno nepre- gradnega žrebanja Daj - Dani' magljiv. Siniša Urošev«« Foto: G. Sin«" Streljanje Tekmi za Zlato puščico Za tradicionalno lovoriko slovenskih strelcev so že tekmovali v jeseniški in kranjski občini. Jesenice, 22. januarja - Jeseniško občinsko tekmovanje za Zlato puščico je bilo na strelišču na Javorniku. Tekmovali so predvsem strelci dveh najaktivnejših strelskih družin v občini: Janeza Mraka iz Mojstrane in Triglava z Javornika - Koroške Bele. Pri članih so bili najboljši strelci Triglava Peter Basara, Janez Bohinjc in Pavle Jezeršek, pri mladincih Uroš Kemperle (Mojstrana), Barbara Udir (Triglav) in Robi Makuc (Mojstrana), med pionirji pa so bili na prvih treh mestih strelci SD Janeza Mraka iz Mojstrane Matjaž Klinar, Gašper Dov-žan in Miha Pintar. # J. Rabič Kranj, 22. januarja Kranjskega prvenstva se je udeležilo 42 strelcev in strelk. Ponovno se je izkazal lanski zmagovalec Andrej • Kne (strelska sekcija Iskra), ki je premagal klubskega tovariša Jureta Freliha. Oba sta dosegla enako število krogov, vendar je imel Kne boljši seštevek v zadnjih 20 strelih. Dobro so se držale članice. Darinka Smrtnik in Blanka Kežmah (obe SD Bratstvo Enotnost) sta bili peta in šesta. Normo za nastop na regijskem tekmovanju je doseglo 28 strelk in strelcev, med njimi tudi mla- Ekipa Strelske družine Kranj« ki se je iz II. republiške lige v streljanju z zračnim orožje«" serijske izdelave že uvrstila * I. slovensko ligo. Stojijo (O" leve proti desni) Alfonz Kerto Andrej Kne in Jure Frelih, pita pa (od leve) Janez Koreni in Marjan Umnik. - Foto: B-M. dinki Helena in Andreja Malovrh ter Bernarda Lokar-Rezultati: Andrej Kne Jure Frelih 560, Janez Kurent 557, Jože Osterman 55«, Darinka Smrtnik 548, Blanka Kežmah 548, Vinko Frelih 545, Srečo Jerman 544, Marjan Umnik 544, Alfo«|* Kern 544 itd. • B. Malovrft Smučarski teki v Tržiču Tržič - Športno društvo Lom organizira v soboto, 2. febru^f ja, drugi memorial Toneta Kralja v smučarskih tekih. Tekmo nja se bodo, na progah v Zgornjem Lomu začela ob 10.30. So lujoči bodo tekli v šestih starostnih skupinah, temu primerne v bodo tudi proge, dolge med tri in sedem kilometri. Prijave bo zbirali pred startom. Vreme bo lepo. • I. K. Na Mirno goro Kranj arja, organizi Planinsko društvo Kranj naslednjo soboto, 9- te ^0 .._ira izlet na Mirno goro v Beli krajini. Planinci D ^ ob 6.10 z avtobusom odšli v Ljubljano, od tam naprej pa ob' J| z vlakom proti Semiču. Iz Semiča do doma na Mirni gon je V bližno 2 uri in pol zmerne hoje. Vlak, s katerim se bodo v^0g gre iz Semiča ob 16.46, tako da bodo v Kranju predvidoma o osme zvečer. • I. K. Pe*ek, 1. februarja 1991 MALI OGLASI, OGLASI 25. stran KmmmmjmMGLAS MflLIOCLflSI © 27-960 Cesta ]Lfl 16 APARATI STROJI Barvni TV El Niš, poceni prodam. g_622 140_ 533 Agroizbira" Čirče nudi po naju-9°dnejših cenah AKUMULATORJE Vesna Maribor in Topla Mežica; primer: akumulator 12 V 36 Ah !>77,10, akumulator 12 V 40 Ah '73.90. akumulator 12 V 97 Ah 1,00, akumulator 12 V 135 Ah 2205,70. itd. Avtomobilisti, obrtniki, kmetovalci, izkoristite ugoden nakup! Nudimo SERVIS, MONTAŽO in 2 leti garancije. Pri nakupu ?ad 1.500,00 din dobite še praktično darilo. Se priporoča "Agroiz-wa" čirče, Smledniška c. 17, club TRŽIČ tel.:52-266 Odprto vsak dan od 21. do 02. ure Torek zaprto! V četrtek, 31. 1. 91, ob 21. uri nastopa ALBERT0 GREG0RIČ Prodam novo MOTORNO ZAGO Husqarna Tomos, oznaka 61, moč motorja 61.5 ccm. Cena zelo ugodna, flf 58-345 1373 Prodam parni ČISTILEC "10(Tg7a^ di". Markizeti, Kejžarjeva 12, Jesenice 1385 Nov VIDEOREKORDER prodam « 58-203 Fische, 1386 Krp nJ. 9 34-802 797 Prodam novo TURBINO Pelton. Ivan Peternelj, Koprivnik 2, Sovo-denj 1390 J BON za 5 300 i" šilingov m ■ PRI NAKUPU KATEREGAKOLI ■ ■ AVTORADIJA ' PIONIER ALI BLAUPUNKT ■ AVTOMATERIAL IMAGOMETSCHNIGG I CELOVEC - CENTER, 10.-OKTOBER STRASSE 6 " Tel.: 9943-463-511389; GOVORIMO SLOVENSKO (v PONUDBI: AVTORADIJI od ATS 374.- neto V PONUDBI: PRTLJAŽNIKI od ATS 249.- neto ! NADOMESTNI DELI IN DODATNA OPREMA AVTORADIJI - AVTOZVOČNIKI - ANTENE - PRTLJAŽNIKI -TUDI SMUČARSKI - PREPROGE - PREVLEKE - ZAVESICE MEGLENKE - SPOJLERJI - ALU PLATIŠČA... ^^TAKOJŠNJA MONTAŽA ti IZREDNE CENE *j°vo 1.200-litrsko, rostfrei, hladil-o OMARO, ugodno prodam. « •~~J_fL 986 ^°dam MLINE za krmo 47-900 "šrotar". 1156 'odam VIDEOREKORDER Toshi-^» 632^989_ 1221 [odam star barvni TV, dobro pl^ign. g 46-227_1262 ?l?dam barvni TV Iskra. Potočnik, t!°|*ovje 3, Besnica_1266 Skmi?1 380-litrsko zamrzovalno GRINJO, stara 6 let. •» 79-646 ______1271 Krn/L™ V|DEOREKORDER in mini val ,7°NENTO. Dolenec, Gorenja ~-~~~-_r___ 1293 barvni TV Goldstar, ekran 51 cm. star m ADIOKASETOFON Gold-T0rr;xn.0V' Prodam. Karla Dolenec, g--S!!£g_a49, Jesenice 1294 235?!? TRAKTOR Zetor 59-11 in Pijese fSk0 CSTERNO. Sp. Du-7jL-2__________1311 sko0dpc,«.Prodarn termoakumulacii-Ukra «T',3 kW in Plinsko PEČ ^*Jg_j28,po16.uri 1320 KUDALlfA7MUbieno SAMONA-sezon Novi Pionir' rabljena 1 kije slavan, Poženik 36, Cer-,e-» 42-090 1323 Prodam TRAKTOR Tomo Vinković 523, star 5 let. tf 67-117 1393 Barvni TV, nemški, ITT, zadnji model, z garancijo, še zapakiran, prodam. Sajovic, Ul. Moša Pijade 10, Kranj_1406 Prodam VIDEOREKORDER Gore-nje, star 5 mesecev. _? 36-889 Prodam malo rabljeno enobrazdni obračalni PLUG za TV 523 in malo rabljeno PEČ kippersbusch. Vrhovnik, Vrhovje 1, Kamnik - Tunjice 1444 Prodam avtomatsko TEHTNICO za krompir. Bohinc, Mavčiče 51/a 1464 Ugodno prodam malo rabljen čr-no-bel TV Iskra, ekran 37 cm. _? 77-723 1476 Prodam VIDEOREKORDER Filips v garanciji. _p 27-576 GRADBENI MATERIAL Prodam kovinska dvižna GARAŽNA VRATA. 11-667 1273 Suhe hrastove PLOHE in DESKE, deb. 50 in 30 mm, prodam. _f 70-211 1284 V Kranju, smer Kokrica, oddam ogrevano SOBO, 24. kvad. m., s sanitarijami, samostojnim vhodom in možnostjo telefonskega priključka, primerno za pisarno, računalništvo, oblikovanje ipd. Vse informacije vsak dan, od 8. do 20. ure na _p 24-130 1117 V najem oddam PROSTOR, primeren za obrt, na Planini. Informacije na _f 35-392, po 20. uri 1457 Pod Krvavcem prodam LOKAL, primeren za gostinstvo, agencijske posle ali trgovino. Informacije na _f 42-638 1480 KUPIM BIKCA simentalca, kupim. _f 42-728 starega 5 dni, 1217 KOSILNICO 38-305 BCS, kupim. ■s- 1487 MOTORJI KOLESA Prodam MOTOR Tory. DEM. _f 37-167 Cena 700 1254 OBVESTILA J & J TV - VIDEO - HI-FI SERVIS Smledniška 80, Kranj. POPRAVLJAMO vse vrste TV, video in au-dio aparatov. _? 39-886_69 ŠIVALNE STROJE vseh vrst hitro očistim in popravim. Možnost tudi poučevanja o delovanju vašega stroja. Informacije na _f 42-805 _485 Ugodno prodajamo IZPUŠNE LONCE za vozila R 4, R 5, R 9, R 18. _? 801-328_1127 VODENJE poslovne korespondence v nemščini in angleščini, poučevanje in instruiranje obeh jezikov, za posameznike in skupine, po učnem ali individualnem programu. 77-795, od 16. do 19. ure 1159 IZDELUJEM nove in OBNAVLJAM obstoječe elektro in strelovodne INSTALACIJE. Jože Benedičič, Prezrenje 22, Podnart, _f 70-482 _ 1188 VODOVOD NA NOVI HIŠI, kot tu-di razna popravila. Vam naredim kvalitetno in hitro (lastno "štema-nje"). _f 28-427 1197 USTANOVIMO podjetje, vodimo poslovne knjige in izdelamo za- ključni račun. _f 24-971_1346 POLAGAM keramične ploščice, po ugodnih cenah-1_» 65-705 1350 Za POPRAVILO pralnega stroja, štedilnika - električni in plinski del, hladilnika, bojlerja in drugih gospodinjskih aparatov, pokličite na « 57-695 ali 57-727. Se priporoča "Servis gospodinjskih apratov", Andrej Žepič! 1414 Vse za REGISTRACIJO PODJE-TJA, strokovno, hitro in ugodno izdelam. _f 23-031, ob nedeljah ali ponedeljek in torek, od 20. do 21. ure_1432 Solidno in po tržnih cenah Vam nudimo vsa SLIKOPLESKARSKA DELA -g 23-143_1492 Avtokleparstvo - Branko Lacko, Bevkova 37, Radovljica, _? 75-807 - vam NUDI SVOJE USLUGE za vse vrste vozil, tudi obnovo veteranov. Hitro, poceni, kvalitetno! 18689 OSTALO MAŠKERADNE KOSTIME, nove, od 2 do 14 let, po želji z dodatki -lasuljami, prodam - pošljem po posti, dalje _? 061/266-940, od 9. ure 780 MAŠKERADNE KOSTIME, za otroke, po 500,00 din, lahko naročite na 061/448-475 _1291 Prodam usnjeno moško JAKNO, podložena s krznom, črne barve, skoraj nova. Cena 600 DEM. Hoz-jan, Planina 23, Kranj 1297 Prodam kamp PRIKOLICO Adria. Britof 165, Kranj 1472 ORTNER BELJAK / VILLACH TOVOTA SUBARU ZEHENTH0FSTR. 26 TEL 9943-4242-41310 PICC0STRASSE 42 TEL 9943-4242-28494 OSNOVNA ŠOLA LUCIJAN SELJAK Kranj Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Lucijan Seljak Kranj razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA RAZREDNEGA POUKA (U, RU) za določen čas (od 4. 2. 1991 do 28. 6. 1991). Prijave pošljite v 8 dneh. PRIDELKI Po ugodni prodam balirano SENO. Možna tudi dostava, flf 802-757 1440 Prodam krmilno REPO. Šenčur Visoko 17, 1491 PEUGEOT TALB0T BRODNIK • PRODAJA. DELI IN SERVIS Beljak/ Vlllach Klageniiirterstr. 37 Tel 9943-424? 24388 POSESTI Zidano HIŠICO, z vrtom, približno 300 kvad. m., z elektriko in vodovodom, na mirni in ravni lokaciji, ob potoku, 2 km iz Kranja - pod Jo-štom, lahko dobite v najem, od 10 do 20 let in se tako izognete mest nemu hrupu. Informacije na « 70-505__1231 Ugodno prodam montažno GARA-ŽO. g 632-542_1305 V okolici Podnarta vzamem v najem obdelovalno ZEMLJO, flp 70-164 1357 Ugodno prodam tekaške SMUČI in črno-bel TV. ® 39-589 1369 Ugodno prodam CIRKULAR in staro stensko URO. 46-718 _1388 Ugodno prodam PRALNI STROJ, črno-bel TV in dve PREPROGI. Informacije na g 48-527, od 14. ure dalje_1402 Prodam končno STOPNJO, 2 x 150 W in integrirani OJAČEVALNIK, 2 x 60 W ter KOLO Personal. ® 10-001_1413 Prodam 170-litrski HLADILNIK, dva KAVČA, tri FOTELJE, MIZICO in belo GARNITURO za kopalnico, vse rabljeno. Zg. Bitnje 136, Žabni ca (pri Puškami) 1417 Prodam JUGO 45, nov, neregistriran in OKNA, dim. 120 x 120 cm. 1334 126 PGL, nov, oker barve, pravkar registriran, po nižji ceni prodam, ■g? 22-991 ali 45-341 999 KDOR HOČE, DA SE MU ČEVLJI PODAJO KOT "VLITI", NAJ PRIDE K NAM! Schuhaus KEILER CELOVEC - KARFREITSTRASSE 7 (CENTER) GOVORIMO SLOVENSKO Prodam PARCELO v Britofu - Vo-ge. Šifra: KMALU ZAZIDLJIVO __1438 Prodam GARAŽO v garažni hiši, na Plavžu, na Jesenicah. Cena po dogovoru, flp 801-258 1465 PRIREDITVE Odlično GLASBO za OHCETI in PUSTOVANJE, nudita glasbenika. ® 42-827, Prosenc 670 RAZNO PRODAM Zelo poceni prodam razne dele POHIŠTVA in gospodinjskih APRATOV. ® 34-182 1223 ••CELOVEC, DOiMG ASSE 9 (CENTER): AE°GTui?rmoa^^acijsko PEČ F^-^^ 1329 Gorenj nkcV9™5^" CEDILNIK na » Ti koo barve- lnformacije r°d a mTkTITr^T-JCTTr-r—- rv^---—j______ 133: n'kS3 b u Metka Grmek, Kopriv P^^Pj_jjftrica 1349 traktn?Vabl'en OBRAČALNIK IS bar e °m° Vinkov'ć- Jože Šli-79-6l8 obrava 12. Kropa, -—_____1353 DIL.Mk° ProdarTi nerabljen ŠTE-^66 5i2lfftflsbusch' 8 Pečico. pT—-^M___fLDO 16-uri 1362 NUDIMO VAM IZREDNO IZBIRO' ČEVLJEV. KOT STARI ZNANCI DOBRIH MODELOV - ČEVLJEV POSKRBIMO ZA VSAK OKUS IN ŽELJO PO ŽE ZNANIH UGODNIH CENAH. ■POSTREŽBA IN SVETOVANJE! ^EDinT ,om skoraJ "^rabljen FrancVil (2 + 2)' Kdor plus. Radome, Virje 8, Tržič 1371 Prodam suhe hrastove PLOHE in nova GARAŽNA VRATA Jelovica. & 22-131_1340 Prodam klasičen jesenov PARKET, 76 kvad. m. flp 28-861, int. 30-64, dopoldan 1344 LOKALI_ V najem oddam opremljen PROSTOR za trgovino, fl? 24-191 907 V najem oddam GOSTINSKI LO-KAL. Pogoj: odkup inventarja! ® 52-259, od 10. do 23. ure 1190 V Kranju oddam v najem oprem-. Ijen LOKAL za živilsko trgovino, flp 35-366, zvečer ' 1282 Prodam francoski kombiniran otroški VOZIČEK z dodatno opremo. Cena 300 DEM. ^ 802-670 _U64 Prodam diatonočno HARMONIKO Melodija, B, S, AS, glasilke Hoh-ner. Hotavlje 68, Gorenja vas 1224 Prodam MIZO za ameriški biljard. Informacije na ^ 58-488, po 15. uri_ 1234 Prodam Prodam polovico BIKA ali manjše količine ter krmilni KROMPIR. Žabnica 37, < > < K Q PRI TRETJEM SEMAFORJU ZA DRAVSKIM MOSTOM LEVO. Ml SMO ŠTEVILKA 1 NA KOROŠKEM. NAŠ STUDIO JE EDEN NAJBOLJŠIH V EVROPI. V AVDIJO LABORATORIJU LAHKO PROSTO TESTIRATE VSE NAJBOLJŠE SVETOVNE TEHNIČNE IZDELKE. PRI NAS IMAMO NAPRIMER 40 RAZLIČNIH AVTORADIJEV, 40 RAZLIČNIH PAROV AVTOZVOČNIKOV ZA VSAK OKUS IN ŽELJO. VSI SO PRIPRAVLJENI ZA PREIZKUŠNJO V NAŠEM AVTORADIO STUDIJU. ZA VAS DELAJO TUDI IZŠOLANI MEHANIKI - MOJSTRI, KI VAM HITRO VGRADIJO AVTORADIO ALI POPRAVIJO VSAKO TEHNIČNO NAPRAVO. BLAUPUNKT AVTORADIO SDK, DIGITAL, 20 VVATOV, 24 PROGRAMOV. namesto 1.990. SONY AVTORADIO DIGITALEN, VAROVALKA PROTI KRAJI, METAL, 24 PROGRAMOV... namesto 2.490.- PHILIPS - VIDEOREKORDER VPS, VHS, 8-STOPENJSKI PROGRAM ZA EN MESEC, KAZALEC ČASA/ŠTEVEC, OTROŠKA VAROVALKA... namesto 4.390.- SUPER RAZPRODAJA MAGNAT ZVOČNIKOV ZERO 1 ZERO 3 ZERO 4 ZERO 5 ZERO 6 ZERO 7 ZERO 8 ZERO 9 2x 70W 2x120W 2 x 130 W 2x150W 2 x 150 W 2x160W 2x170W 2 x200W NORM. CENA 8JJ30V 10^896.-12M- 19>90\- 3JJMG.- SEDAJ SAMO: 2.980.- neto 4.490.- neto 5.490.- neto 6.490.- neto 7.990.- neto 9.990.- neto 12.490.- neto 15.990.- neto BREZKONKURENČNE RAZPRODAJNE CENE PRI TELEVIZIJAH, HI-FI, VIDEO... TECHNICS • DUAL • REVOX • MBOUART t MACAUDIO • PANASONIC • BLAUPUNKT • FISCHER • PANASONIC • JVC • SHARP • MAGNAT • SONY • ESPREE MISSION • AUDIOLABOR • PHILIPS • DENON • ONKIO • AKAI • TELEFUNKEN • PIONIER HORNY- PHON • MALI OGLASI, OGLASI Petek, 1. februarja 1991 Z 101 GT, letnik november 1983, 63.000 km, bele barve, registrirana do aprila 1991, garažirana, ohranjena, prodam za 3.500 DEM. Dru-lovka 21, Kranj_1230 Prodam GOLF diesel, letnik 1983. Milutin Bijelić, Tončka Dežmana 2, Kranj_1232 CITROEN GS 1.3, letnik 1979, prodam ter celoten motor in REZERVNE DELE za R 4TL. » 10-117 _1233 Prodam MERCEDES 407 furgon, letnik 1974, vozen z B kategorijo, dolg, visok in z novim motorjem. Cena 14.500 DEM. ® 44-593 1235 Prodam LADO Riva 1300, letnik 1988, garažirana. ® 46-559 1236 Zelo ugodno prodam JUGO 45 Koral, letnik avgust 1989. Cvek, Šol-ska 4, Ribno - Bled_1237 Prodam R 9, letnik 1982, dobro ohranjen. Suha 19, Kranj 1239 Prodam JUGO 55 Koral, letnik 1988. Cena 7.900 DEM. ® 620-593 _1240 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1984 in FIAT Regato 70, letnik 1984, oba garažirana in odlično ohranjena. ® 57-628_1241 Prodam PEUGEOT 205 GL, letnik 1985. ® 27-911_1242 Prodam OPEL KADETT 1.3 S, letnik junij 1987, nemški, dodatno opremljen, ® 41-474 1243 Prodam JUGO 45, letnik 1987. ® 24-963_1244 Prodam OPEL ASCONO 1.6, letnik 1976. g 38-611__1245 R 4, rdeče barve, star 1 leto, ugodno prodam. Informacije v soboto m nedeljo, na ® 23-484 1246 Prodam LADO Samara, letnik 1987, garažirana, brezhibna. Majcen, T. Dežmana 8, Kranj, ® 33-145_1247 Prodam GOLF diesel, letnik 1983. Ogled v petek, po 17. uri. Svetelje- va 22, Šenčur_1250 Prodam AUDI 80 L, letnik 1976. ® 35-709_1255 Prodam MAZDO 323, letnik 1988. Cerkovnik, Bertoncljeva 28, Kranj, ® 21-442_1256 Ugodno prodam novo avtomobilsko PRIKOLICO.« 35-626 1257 EKSKLUZIVNO ZASTOPNIŠKO DELO! K oblikovanju prodajne mreže vabimo izkušene zastopnike in vodje skupin. Zaslužek izreden. Tel.: 50-714 ali 51-491 Prodam SIMCO 1307 Talbot, letnik 1979. "g 51-888_1290 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. ® 64-255_1292 Prodam JUGO 45 Koral, star 13 mesecev, registriran do decembra 1991. Informacije na ® 83-286, dopoldan 1295 Z 125 P, letnik 1980, registrirana, prodam za 2.500 DEM. Hozjan, Planina 23, Kranj_1298 JUGO 45, letnik 1985, prodam. In-formacije na ® 061/813-311, dopoldan ali 42-814, popoldan 1301 Prodam GOLF diesel, letnik 1987. Jenko, Kocjanova 20, Kranj - Stra-žišče 1262 NISSAN Sunv, letnik 1986, dobro ohranjen, metalno zelene barve, ugodno prodam. Zgoša 61, Begunje 1269 Ugodno prodam JUGO 55, letnik 1989, dodatno opremljen. Cena po dogovoru. ® 51-057 1270 Prodam Z 850, letnik 1984, registrirana do oktobra 1991.® 37-596 __1272 Prodam Z 128, letnik 1986, registri-rana do septembra 1991. Janez Voje, Retnje 2, Križe_1274 Prodam Z 750, letnik 1984. Cena 2.500 DEM. Planinšek, Britof 51, Kranj_1275 VVARTBURG transporter, letnik 1988, dobro ohranjen, ugodno prodam ali zamenjam za Zastavin av-to. ® 35-364_1276 Ugodno prodam 5 zimskih GUM s platišči, dim. 165 SR 13. g 22-716 _1277 Prodam Z 101, letnik 1984. Jančev, Deteljica 2, Tržič_1278 Prodam JUGO 55, letnik 1989. Za-log 78, Cerklje_1279 Prodam ŠKODO 105, letnik 1981. ® 34-164_1280 Prodam Z 101, letnik 1986. Cena 5.400 DEM, g 50-312_1281 Prodam neregistrirano Z 101 Super, letnik 1979. Cena po dogovo-ru. ® 75-957_1285 Prodam OPEL KADETT 1.3 LS, letnik 1985, zelo ohranjen. Možna tudi zamenjava za cenejši avto. ® 78-802, od 16. do 19. ure 1286 Prodam VW 1200 J, letnik 1975. ® 35-870_1287 Prodam KOMBI IMV 2200 D, za prevoz ljudi in stvari, letnik 1980, registriran do 22. 1. 1992. ® 75-219_1289 Prodam Z 750, letnik 1985, prevoženih 47.000 km. ® 66-683, po 15. uri_1302 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. Cena 5.500 DEM. ® 77-046 1307 VELIKA IZBIRA BLAGAJN SHARP TRIMMEL BAHNH0FSTR. 55 CELOVEC Prodam JUGO 45, letnik avgust 1989, rdeč, 9.000 km. Postolov, Zl. polje 2/b, Kranj_1308 R 4, letnik 1980, prodam. Predoslje 121, Kranj_1309 Ugodno prodam ohranjen GOLF diesel, prva registracija 1988. ® 49-307_1310 Prodam CITROEN, letnik 1981, do bro ohranjen. Aleksič, Blejska 13, Tržič_1312 Prodam JUGO 45, letnik 1987. Ce na 6.000 DEM. Primožič, Leskovica 16, Gorenja vas 1313 SUBARU 700 SDX, letnik 1987, prodam za 11.500 DEM ali zame-njamza Jugo 55. g 65-177 1314 Prodam GOLF diesel, letnik 1987. ® 41-723_1318 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987, registrirana do februarja 1992. Ce-na 5.000 DEM, ® 45-481 1324 CITROEN BX 16 TRS, s klima napravo, letnik 1989, registriran do februarja 1992, prodm za 17 000 DEM, g 45-481_1325 Prodam 1-osno PRIKOLICO za vle-ko vozil. Dežman, Selo 9, Žirovni-ca, ® 801 -602_1327 Prodam JUGO 55 Koral, letnik 1989, prevoženih 23.000 km. Mav-čiče 40_1331 Prodam Z 750, letnik 1985. Slavko Trilar, Zasavska c. 44, Kranj - Ore- hek_1332 Prodam AUDI 80 diesel, letnik 1985 in JUGO 45, letnik 1989. ® 45-747_1336 Ugodno prodam GOLF diesel, le-tnik 1985. g 39-562_1338 Ugodno prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. Markezič, Kebetova 20, Kranj_1339 Prodam OPEL KADETT GLS, letnik 1987. g 44-654_1342 Prodam JUGO 45 A, letnik oktober 1986. Informacije po 15. uri. Gogo Šterjov, Cankarjev trg 9, Skofja Loka_1343 Ugodno prodam GOLF diesel, letnik 1989, tornado rdeče barve. Informacije na g 40-358, popoldan _1345 Prodam Z 750, letnik 1984 in GOLF diesel, letnik 1984 ali zamenjam za cenejši avto. Rizo Kuč, Benediko-va 12, Kranj - Stražišče 1347 Prodam Z 850, letnik 1984, registrirana do decembra 1991. Jerič, Štefanja gora 28, Cerklje, g 42-467 1351 ExpIeo G&ft Staneta Žagarja 39, Kranj Telefon: 24-971 K sodelovanju vabimo izkušene računovodje za samostojno vodenje poslovnih knjig. Pisne ponudbe pošljite do 10. februarja na gornji naslov. JUGO 55 Koral, star 15 mesecev, dobro ohranjen, prodam, g 22-906_1370 Prodam GOLF JXD, letnik 1987, 47.000 km ali zamenjam za Jugo, star od 3 do 5 let, z doplačilom, ® 65-864_1372 JUGO 45, letnik 1981, prodam za 3.300 DEM, g 58-203_1374 Prodam CHRYSLER 1.6 LS, letnik 1978. Cena 2.500 DEM. Robert Zadnik, Šiškovo nas. 51, Kranj, g , 11-419_1375 Prodam R 4, letnik 1977, registriran do junija 1991, vozen, motor v manjši okvari. Ogled v nedeljo dopoldan. Pot v Bitnje 9, Kranj - Stra-žišče,g 12-532_1376 Prodam JUGO 55 A, letnik april 1987, prevoženih 27.000 km, gara-žiran. Andromako, Sp. Besnica 68 _1377 Prodam JUGO 55 Skala, letnik 1988. Informacije: Silva Marn, Ka-liška 17, Kranj - Drulovka 1378 Prodam 126 P, letnik 1980, registri-ran do 25. 1. 1992 in OPEL KADETT, letnik 1977/78. Vid Gačeša, Oldhamska 1, Kranj_1J379 Prodam VVARTBURG, star 3 leta g 26-325__1381 Prodam FIAT 126 P, letnik 1984. Informacije na g 33-772, popoldan _1382 Prodam JUGO 55 Koral, letnik 1990. Ogled v soboto ves dan. ® 25-991_1383 PEUGEOT 304 GL karavan, letnik 1978, obnovljen leta 1989, lepo ohranjen, prodam, g 33-036 1387 R 18, letnik 1984 in AVTOPRIKOLI-CO, prodam. Informacije na ® 75-090 1389 Prodam JUGO 55 E Skala, letnik 1989, prevoženih 13.000 km. Gre-goričeva 24, Kranj - Čirče, ® 34-538_1352 Prodam Z 126 PGL, letnik junij 1988, kasko zavarovana, prevože-nih 18.000 km. g 25-732 1355 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984. Informacije na g 75-305 1358 Prodam Z 750, letnik 1977. Infor-macije na g 41 -145, po 14. uri _1363 Prodam Z 101, letnik 1987. Drago Jovičić, Trg Rivoli 4, Kranj 1364 Prodam PEUGEOT 309 GR, letnik 1987, metalne temno zelene barve, odlično ohranjen. V račun vzamem cenejši avto, z doplačilom «g 35-077_1366 VVARTBURG Turist karavan, letnik 1989, prodam, g 620-210 1367 Prodam Z 101 Konfort, letnik 1980. Cena po dogovoru. Resman, Begunje 112, g 73-713 1368 LAMELNE ZAVESE, ŽALUZIJE, ROLETE izdelujem kvalitetno, konkurenčne cene. ROLETARSTVO NOGRAŠEK Milje 13, 64208 Šenčur tel.: 061/50-720 Ugodno prodam MOTOR diesel za kamion Mercedes, 130 KM. g 27-808_1391 Prodam GOLF diesel, S paket, letnik 1985.® 37-144 1392 Prodam GOLF JGL 1300, bencinar, letnik 1982, garažiran. Informacije na g 73-708, popoldan_1396 Prodam R 5 GTL, letnik 1985, rde-če barve. Cena 11.000 DEM. Infor-macije na g 50-152_1398 Prodam GOLF JGL, letnik 1981, prevoženih 81.000 km, lepo ohranjen. Cena po dogovoru. Kodrič, Finžgarjeva 20, Lesce 1399 Prodam JUGO 45, letnik 1989, do-datno opremljen. ® 38-057 1400 Prodam OPEL KADETT, letnik 1977. Kos, Pipanova 80, Šenčur 1404 JUGO 45 AX, letnik 1988, prodam. g 622-212_1405 Prodam R 9 diesel, letnik 1984, cena 12.000 DEM in OPEL KADETT, letnik 1983, cena 11 000 DEM. Sta-retova 32, Kranj - Čirče_1407 Prodam Z 101, letnik 1976, registrirana do oktobra 1991. Mohorič, C. XXXI. divizije 172, Žiri 1410 Prodam dobro ohranjen BMW 1602, letnik 1973. Ristič, Čevljarska ul. 6, Tržič_1412 Prodam GOLF diesel, letnik 1985. Plevel, Zalog 89, Cerklje, g 42-662 _1415 Prodam DAIHATSU Charade TS, nov, g 26-672_1418 Prodam GOLF diesel, letnik 1989. Čebulj, Pšenična polica 27, Cerklje _1419 Prodam Z 750, letnik 1977, neregistrirana, vozna, za dele. Cena 2.500,00 din. g 57-749, po 19. uri _1420 Prodam LADO Samara 1300, letnik 1987, prevoženih 31.000 km. g 65-165, popoldan 1422 Prodam Z 750, letnik 1980. Uka7 Župančičeva 26, Bled 1423 NEMŠČINA ZA DIJAKE - 40-urni tečaj za "neprave" začetnike Inf. po tel. 622-942, Kon Prodam VW 1200 J, letnik 1975,*8 2.000 DEM in VW SCHIROCCO, «' tnik 1978, za 8.000 DEM. g 21-81* Prodam VW 1300, starejšileti* vozen. Informacije na g 77-931^ Prodam KOMBI Z 430 T, letni* 1976, vozen, registriran do 18. * 1991. g 27-972____Jfi- Prodam JUGO 45, letnik 1988, Povoženih 17.000 km in TUŠ kabin* g 12-255 i 42» Prodam OPEL KADETT 1.6 D, letnik 1986, dobro ohranjen. BeneO čič, Pokopališka 12, Kranj ca Kokri-1431 Prodam Z 750 L g 70-395~^jjjJ! Prodam GOLF JX, letnik 19# Ogled popoldan. Zdravko fvlrđa. Cankarjeva 24, Radovljica 1*4 JUGO 45 Koral, letnik 1989, bele barve, prevoženih 28.700 km, ugodno prodam, g 33-751 1447 JUGO 55 GVL, letnik 1989, pro-dam. g 39-924, popoldan ali 33-102, dopoldan_1448 Prodam Z 101 Skala 55, letnik september 1988. g 27 -244 1449 Prodam JUGO 55 Skala, star dve leti, rdeče barve, ohranjen kot nO* "ijehc. 1443 ibii, iuct,B udivc, umanjen ■*»»•, ... Ogled v soboto in nedeljo. Bijel' < Proletarska 11, Tržič R 5 Campus, sinjemodre metaln* barve, star 10 mesecev. Naslov oglasnem oddelku. ' SHUJŠEVALNA STIMULACIJA, MIKR0MASAŽA, MY0LIFT, J0N0F0REZA, CELUTR0N, AKUPRESURA STYUNG 28-650 Prodam JUGO 65 Koral, let"'k 1989. Čampa, Tavčarjeva 3/b, J* Ranim 14". Prodam GOLF JXD, letnik novern-ber 1988, rdeče barve. Cena 19.W" DEM. g 41-066 145 Prodam JUGO 45, letnik l987.*^ vič, Prebačevo 50/a, Kranj Ugodno prodam JUGO star 4 mesece, g 620-933, po dan Prodam R 4 GTL, letnik 1988. * 26-607, po 20. uri____]^ Prodam LADO karavan 1200, letn* september 1983.® 22-63_____J_~ Prodam JUGO 45, letnik 198lT<> na ugodna. Ogled od 16. ure dalje; Mlakarjeva 20, stan. štev 11, Kra?i 14o" Prodam JUGO 45, letnik 1988, dO" datno opremljen. ® 632-64J; J46* Nujno prodam Z 101 SkaiaT letn* junij 1989. ® 68-370 ,___!!> R 18, letnik 1983, prodam. Inf°rj 42-259 1468 macije na Avstrijsko podjetje ENERGIE & BAU • V v isce MONTERJE VODOVODNIH IN OGREVALNIH SISTEMOV • delovne izkušnje in znanje nemškega jezika zaželene • odlični delovni pogoji in zaslužek • delovno področje Koroška Informacije po tel. 9943-4242-42211 9500 Beljak (Villach), Purtscharstr. 18 Prodam Z 101, letnik 1982 Cena P° dogovoru. St. Žagarja 52, Kranj Prodam 126 P, letnik julij"^9^ 620-734 Prodam GOLF diesel, letni.kq aoO vember 1985, prevoženih km. Smledniška 20, Kranj - bfC*tf\ Prodam R 9, letnik 1984. ® 38-2^* ___-^l3 Prodam PEUGEOT 405 GR, startf mesecev, 16.000 km, kot nov-3j 57-992, popoldan______2£< Prodam Z 101, letnik 1977, rejarana do decembra 1991 in ^ \3\-VNE DELE: levo stranico, ^e^o, nik, alternator, vplinjač. c sklopko. ® 66-756 Prodam FIAT 126 P, letnik ^ dobro ohranjen. Anton Zupa"^ niča 59/a, Zg. Gorje__^jji Prodam JUGO 45 A, 1986/87. C. II. grupe odreko^g Cerklje______.—r™ °*nost redne zaposlitve. In- ^f^_____® 801-018 1354 vabTt36!)0 prav,i'^no založništvo aa ož-rt sodelovanju ambiciozne-^_-I____V® 620-000 1365 SKUPIN ^"^NIKE ali vodje dain tu za demor>stracijsko pro-je n_ l_mčnega artikla. Informaci-i,2na ® 25 897, v soboto, od 9. do ^Ure 1384 ŽIVALI_ Prodam manjše in večje PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Skofja Loka 1186 Prodam 8 mesecev brejo TELICO. Lotrič, Jamnik 3, Zg. Besnica 1227 Prodam 4 tedne starega BIKCA fri-zijca. Igor Jamnik, Žabnica 8 1238 Prodam 10 dni starega TELETA si-mentalca. Velesovo 44, Cerklje _1259 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol. ® 70-770__1264 Prodam KRAVO, ki bo sredi februarja četrtič telila. Brezje 33, Tržič _1283 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sr. Bit-nje 97, Žabnica 1316 Prodam KRAVO s teletom ali KRAVO pred telitvijo. Strahinj 7, Naklo _1317 Prodam več PRAŠIČEV, težki od 30 do 40 kg. Kapus, Zagoriška 16, Bled__1319 Prodam TELICO simentalko, stara 17 mesecev, od dobre mlekarice. Glavan, Poženik 36, Cerklje 1322 Prodam PRAŠIČA za zakol, krm-Ijen z domačo krmo. Okroglo 14, Naklo_1326 Prodam KRAVO po tretjem teletu. Dražgoše 34, Železniki, ® 66 307 _1330 Prodam črno-bele KRAVE ali breje TELICE. Nova vas 3, Preddvor 1335 Prodam polovico BIKCA, lahko tudi manjše količine. Tupaliče 1, Preddvor, ® 45-457_1337 Prodam BIKCA ali zamenjam za brejo kravo. ® 631 -049 1341 Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca. Letence 9, Golnik 1348 Prodam 15 dni staro TELIČKO. Sr. Bitnje 4, Žabnica 1356 KRAVO, breja 5 mesecev in ŽRE-BE, staro 9 mesecev, prodam. Informacije na ® 66-513, po 20. uri ._1359 Po ugodni ceni prodajam tropske akvarijske RIBICE, RASTLINE, HRANO ter OPREMO. Rado Koše-nina, Sv. Duh 37, Skofja Loka, ® 633-205_ 1409 Oddam 7 let nemško OVČARKO. 65-107_1427 Prodam TELICO, breja v 6. mesecu. Roblek, Bašelj 15, Preddvor, ® 45 765_ 1433 Prodam mlado KRAVO. Škofjelo ška c. 33, Kranj_1437 Dva BIKCA simentalca in KROM PIR za krmo, prodam. Porenta, Crngrob 5, Žabnica 1446 Prodam OVCE in KOBILO. ® 79-953_1456 Prodam brejo TELICO ali KRAVO s teletom in OBRAČALNIK za BCS. 82-132, v večernih urah 1463 ZAHVALA Utihnil je Tvoj glas, obstalo je Tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš. (ljudska) Ob boleči izgubi, ko nas je nepričakovano zapustil naš najdražji PAVLE KRIZNAR, ml. se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za vso pomoč, za izrečena sožalja, darovano cvetje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Velja zdravnikom in zdravstvenemu osebju travmatološke-ga oddelka Kliničnega centra, gospodom duhovnikom, zvonarjem in pevcem za občuteno zapete pesmi. Zahvaljujemo se njegovim sošolkam in sošolcem, sodelavcem Al-Petoura — Mehanične delavnice, kolektivoma Sešir in Center slepih. Še enkrat hvala vsem, ki ste z nami upali v nJegovo ozdravitev in nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami. ZA NJIM ŽALUJEJO: mamica Albina, očka Pavle, brat Zdravko z družino, sestri Veronika in Zdenka, stari starši, tete in strici z družinami Breznica, Skofja Loka, 28. januarja 1991 OSMRTNICA Umrla je naša mama ANA MARKELJ-NOVAK roj. Pavlin roj. 1914 v Leobnu, Avstrija Pokopali smo jo v družinskem krogu v Podbrezjah. VSI NJENI 24. januarja 1991 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragih staršev FRANCA in ALOJZIJE ČADEŽ se iskreno zahvaljujemo vsem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njuni zadnji poti. VSI NJUNI Hotovlja, januarja 1991 V SPOMIN 4. februarja mineva leto dni žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat MATEVŽ STUDEN V SPOMIN naši mamki MARIJI PETERNELJ roj. Mohorič Strojarjevi mami iz Gorenje vasi, 29. jan. 1990-23. jan. 1991 Hvala vsem, ki ji prižigate svečke, prinašate cvetje in jo ohranjate v lepem spominu. NJENI: Francka, Boris, Rado in Andrej Gorenja vas, 29. januarja 1991 V SPOMIN Že leto dni Te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, pomlad na vrt bo naš prišla, čebelice bo prebudila, čakala bo, da prideš Ti ter zajokala, ker Te ni. Ob boleči, mnogo prerani izgubi mojega dragega moža FRANCA ŠKRJANCA ŽALUJOČA: žena Kristina Potoče, 29. januarja 1991 V SPOMIN Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s solznimi očmi. Srce v bolečini zaječi, je res, da Tebe več med nami ni. JERNEJU FRANTARJU Mineva leto dni, odkar si odšel od doma in se zaradi drugih nisi mogel vrniti. Dom je ostal tih, samoten in v neizmerni žalosti poln spominov. Pridno si pomagal graditi dom, vendar Ti ni bilo dano, da bi v njem tudi živel. Vsem, ki se ga spominjate, lepa hvala! VSI NJEGOVI Zg. Brnik Tiho, kakor si živel, si se nepozabljen poslovil od nas. V našem domu je ostala praznina in bolečina. Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, hvala! VSI NJEGOVI Tenetiše, februarja 1991 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tete in prijateljice MIHAELE ■m\ ZUPAN se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Potočnikovi za njeno zdravljenje, g. župniku za poslovilne besede in obred, pevcem za lepo petje in Stanku Čausu za vso pomoč pri organizaciji pogreba. V tolažbo nam je zavest, da ste jo številni prijatelji, znanci in sorodniki imeli radi. Naj počiva v miru! Mož Jaka, hči Neža, sinovi Rado, Dušan in Zdenko ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete MARJANE BAŠELJ roj. Krek se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Skofja Loka in Splošne bolnišnice Ljubljana. Posebna hvala tudi g. kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke ter predstavniku ZB Puštal za lepe poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: Vsi njeni Skofja Loka, Ljubljana I ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi naše drage mame, stare mame in tašče MARIJE se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Enaka zahvala tudi g. župniku iz Predoselj za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo imeli radi. ŽALUJOČI: sin z družino Ilovka, 18. januarja 1991 V SPOMIN Tiho, kakor si živel, brez slovesa si odšel. Eno leto že v grobu spiš, a med nami še živiš. V tihem grobu zdaj počivaš, večna lučka Ti gori, spomin na Tebe ne ugasne in solze se ne posuše. KARLU KOROŠCU Hvala vsem, ki se ga spominjate! ŽALUJOČA: žena Pavla Zg. Brnik, 2. februarja 1991 NOVICE IN DOGODKI Spoštovani naročniki Gorenjskega glasa i t V teh dneh Vam bo pismonoša poleg časopisa prinesel tudi pisemce s položnico za plačilo naročnine za Gorenjski glas za letošnje prve tri mesece. Za trimesečje znaša naročnina 300.00 din, individualni naročniki pa imate 20 odstotkov popusta in za plačilo s položnico ostane vsega 240,00 din. Za navedeni znesek boste v teh treh mesecih prejeli 25 rednih številk Gorenjskega glasa -pravzaprav ste jih 8 že prejeli, zdajle prebirate 9. letošnjo številko časopisa, ki letos beleži 44. obletnico ustanovitve. Ker stane v kolportažni prodaji vsak izvod časopisa 12,00 din, je za Vas, spoštovani naročniki, dejanska cena znatno nižja (vsega 9,60 din). Za tako majhen denar boste v trgovini težko našli kakšen artikel - mi pa se trudimo s čimmanjšimi stroški za Vas dvakrat tedensko pripraviti kakovosten, zanimiv in pester časopis, pošteno informacijo in kanček razvedrila. V tej številki je že šesta redna petkova '(nova!) priloga »Gl-16-as« oziroma »šestnajstica«, saj dejansko obsega 16 strani polovičnega formata. Tudi ta novost je všteta v ceni časopisa in v naročnini - kakor tudi obe že uveljavljeni petkovi redni prilogi (enkrat mesečno Snovanja in trikrat mesečno Odprte strani). Ko smo premišljevali, računali, primerjali in se odločali o tem, kakšen znesek vpisati na položnice za plačilo naročnine za letošnje prve tri mesece, so nam precej »pomagali« tisti, ki sodelujejo pri nastajanju časopisa. Krepko se je namreč podražil tisk (ker se je podražil časopisni papir, energija in kemikalije, so nam razložili v tiskarni). Že v drugi polovici lanskega leta so svoje storitve hudo visoko začeli zaračunavati na pošti: dostava tega časopisa do Vas, dragi naročnik, stane 1,40 din. Ko smo novembra in decembra lani kar nekajkrat natisnili Gorenjski glas na 32 straneh (in celo na 40), pa je bilo za vsak dostavljen izvod potrebno odšteti po 2,00 din. Prodajna cena časopisa je bila 8,00 din, za naročnike vsega 6,40 din - torej je strošek dostave pomenil tretjino cene Vašega časopisa. In tisti, kar smo morali vnesti na položnice, je pač seštevek vseh teh in drugih povečanj stroškov izdelave časopisa. O tem, da bo na ceno časopisa z današnjim dnem uveden 3-odstotni prometni davek, pa v času oblikovanja cene časopisa in naročnine za prve tri mesece še nismo imeli pojma. Zato bo- mo davek upoštevali šele pri naročnini za drugo trimesečje. Ko nam sporočate pripombe na uredniško politiko Gorenjskega glasa, nas oštevate, ker imamo precej reklamnih oglasov. Z njimi nekako krpamo luknjo v poslovnem rezultatu podjetja -trudimo se, da bi bilo bralnih strani v časopisu še več, a prav velikih možnosti ni, kajti Gorenjski glas je z letošnjim januarjem povsem neodvisen časopis, saj so že maja lani povsem usahnile finančne pomoči gorenjskih občinskih proračunov. Za zaključek tega sporočila o plačilu naročnine in naše prošnje, da obveznost poravnate najkasneje do 20. februarja, pa še nekaj nasvetov: naročniki imate znaten popust pri objavi malih oglasov, osmrtnic in zahval v Vašem ter našem časopisu. Z različnimi prodajnimi akcijami, ki jih predstavljamo v časopisu imate naročniki precejšen popust pri vsakodnevnih nakupih. Izkoristite vse te ugodnosti, in ko boste konec marca preračunali, koliko Vas dejansko stane Gorenjski glas, boste zlahka ugotovili, da je prihranek večji od plačane naročnine. Lepo Vas pozdravljamo! Uredništvo, zanj: Marko Valjavec, glavni urednik in direktor ČP Glas Počitnice so vedno prekratke Ta teden so imeli naši šolarji počitnice. Tokrat so zaradi podaljšanih novoletnih oziroma božičnih praznikov trajale sedem dni, ki so si jih otroci predvsem glede na možnosti vsak po svoje organizirali. K sreči je vreme prav počitniško lepo pa tudi snega je letos več kot prejšnja leta. V Kranju so kar dobro poskrbeli za to, da se otroci med počitnicami ne bi dolgočasili. Na kranjskem drsališču je vsako dopoldne organiziran tečaj drsanja, popoldne pa prosto drsanje, za katerega ni treba plačati vstopnine. V kinu (tako Center kot tudi Storžič) si je moč ogledati filme ob desetih dopoldne in ob štirih popoldne. Prav tako so organizirani tečaji alpskega smučanja in smučarski teki. V Radovljici so se letos zelo potrudili, pravijo pa, da za organizirane oblike preživljanja prostega časa ni bilo posebnega zanimanja. Poleg običajne ponudbe - tečaji smučanja na Zatrniku, kjer je bilo le šestdeset prijavljenih, brezplačno drsanje in drsalni tečaji, so letos želeli narediti še več. Poskušali so organizirati novinarske, gledališke, lutkovne in glasbene delavnice, pa zanje kljub dobri informiranosti ni bilo dovol« velikega odziva. Med počitnicami tako poteka le slikarska delavnica, ki jo vodi akademska slikarka Brigita Mulej na Lancovem. V knjižnici so tudi med počitnicami običajne ure pravljic in lutkovne predstave. Tržiški šolarji se vozijo na smučanje na Zelenico, manj športno aktivnim pa je v knjižnici na voljo videorekorder, na katerem lahko vsak dan dve uri dopoldne in dve uri popoldne gledajo najrazličnejše filme. Podobno se zabavajo tudi šolarji v Škofji Loki in na Jesenicah, čeprav vse kaže, da jih večina preživlja počitnice doma. • M. A., foto: J. Cigler Mrzličnih nakupov živil ni bilo Trgovine so dobro založene bo s soljo. Poslovodkinja Marija Knific je povedala, da so opazili malenkostno povečano prodajo sladkorja in moke. Obiskali smo tudi nakupovalni center Storžič na Kokrici pri Kranju. Po besedah poslo-vodkinje Marije Cuderman, ki smo jo povprašali o prodaji živil v zadnjih dneh, so v njihovem nakupovalnem centru prodali opazno već moke in sladkorja, to pa verjetno predvsem zato, ker so v številnih podjetjih zaposleni prejeli vrednostne bone. Doslej niso imeli nobenega pomanjkanja, saj redno skrbijo za zadostne zaloge. Naj na koncu zapišemo, da v nobeni od obiskanih trgovin nismo opazili praznih polic, niti kupcev, ki bi nakupovali bistveno večje količine živil, kot je to v navadi ob sobotah dopoldne. Preplaha zaradi zaostrenih razmer torej ni bilo, zato še naprej v glavnem drži, daje za trgovce januar bolj "suh" mesec, ki ga morajo reševati z zniževanjem cen. • M. Grego-rič, foto: Jure Cigler Kranj, Tržič, Skofja Loka, 28. januarja - Zadnji izredni dogodki v Zalivu, Pribaltiku in tudi doma so marsikoga od nas napeljali na misel, da bi se tudi pri nas utegnilo zgoditi kaj usodnega. Nekateri so si ob tem tudi napravili manjše zaloge živil in ostalih nujnih potrebščin, ker so pač menili, da bi lahko prišlo do pomanjkanja. Mi smo se tokrat odpravili v tri večje trgovine na Gorenjskem, da bi se prepričali, ali so vesti o mrzličnem nakupovanju živil resnične ali ne. V Mercatorjevi blagovnici v Tržiču je poslovodja živilskega oddelka Jože Šarkan, dejal, da imajo na zalogi dovolj osnovnih živil, ter, da jim ni primanjkovalo sladkorja, olja in moke. Nekaj težav so imeli samo s preskrbo s soljo. V zadnjih dneh so sicer opazili nekoliko večje povpraševanje, ki ga delno pripisujejo reklamnim akcijam, delno pa zaskrbljenosti zaradi položaja v državi. Podobno so nam povedali tudi v škofjeloški Nami, kjer so prav tako imeli slabšo preskr- Za zaloge ni denarja Kljub temu da so zadnji svetovni in domači do- šali, ali so si v teh dneh napravili kakšne zaloge- godki precej vznemirili javnost, tega ni bilo čuti- nam je povedalo, da za ustvarjanje zalog nt"ril. ti pri preskrbi z najosnovnejšimi živili in potreb- dovolj denarja, ali pa jih dogodki v Jugoslavij ščinami. Nekaj sogovornikov, ki smo jih povpra- skrbijo preveč. Majda Bohinc, uslužbenka: "Nisem nakupila nič več kot ostale dni, niti si nisem naredila zalog. Dogodki zadnjih dni me seveda nekoliko skrbijo, vendar pa mislim, da se ne bo zgodilo nič takega, da bi se morali iti kakšno nakupovalno mrzlico." Mira Plešec, vodja restavracije: "Glede zalog moram povedati, da niti nisem nakupila pretirano veliko, saj mislim, da se za sedaj ni potrebno bati, da bi se zgodilo kaj takega, da bi morali nakupovati večje količine in si ustvarjati zaloge." Marko Smuc, strojni inženir: "Če bi si hotel narediti zaloge živil, bi imel precej težav, saj nimam primernega prostora. Sicer pa glede zadnjih dogodkov v Jugoslaviji nisem preveč zaskrbljen, ker mislim, da so stvari nekoliko prenapihnjene." Andrej Aljančič, orodjar: "Zaradi zaostrenih razmer nisem na-kupoval bistveno več, saj za kakšne večje zaloge tudi ni dovolj denarja. Menim tudi, da se v Jugoslaviji kljuD zadnjim dogodkom, ne bo zgodilo nič ta; ko hudega, da bi si morali delati zaloge- • M. Gregorič, slike Jure Cigb* Petra Berglez, 6. razred: "Vsak dan drsam, tudi smučam včasih. Počitnice se bodo prehitro končale. Po mojem bi morale trajati vsaj štirinajst dni. Včasih grem popoldne tudi v kino, tako da mi sploh ne utegne biti dolgčas. Malce drugače Jezersko, 29. januarja - Zanimive in predvsem malo nenavadne počitnice so si omislili učenci sedmega in osmega razreda Osnovne šole Matija Valjavec iz Preddvora. Skupaj z učiteljico Lidijo Pavič so odšli v podružnično šolo na Jezersko, kjer se tri ure dnevno učijo angleški jezik, ostali čas pa porabijo za sankanje, sprehode v naravo in zabavo - kot se pač za počitnice spodobi. Tovarišica Lidija pravi, da so otroci zelo pridni - radi se Edi Okič, 5. razred: "Vsak dan pridem na drsališče, tudi film Batman sem že videl. Popoldne se ponavadi igram s prijatelji, zvečer pa berem knjige za obvezno domače branje. Tako si želim, da bi počitnice traiale_ vsaj dva tedna!" seli so, da so jim v šoli omogočili takšne počitnice, ki so poleg vsega še poceni - otroci morajo namreč plačati le stroške za hrano, ki jim jo kuha kuharica iz sosednjega vrtca. V soboto, 2. februarja, in v nedeljo, 3. februarja, bo prosto drsanje dopoldne med deseto in dvanajsto uro odpadlo, ker bo drsališče zasedeno. učijo in nič jih ne moti to, da v isti učilnici delajo, jedo in spijo. Kar blazine iz telovadnice so prinesli tja in nanje dali vsak svojo spalno vrečo. Malce neudobno je res, zato pa toliko bolj veselo. Vseh dvanajst navdušencev pravi, da so jih na Jezerskem zelo lepo sprejeli in da bodo štirje dnevi, kolikor jih imajo na voljo, še prehitro minili. Ve- Polona Virnik, 8. razred: "Ža tečaj angleščine sem se odločila predvsem zato, ker bi se rada čim bolje naučila govoriti angleško. Jeseni se bom namreč vpisala v gimnazijo, kjer bom to znanje še kako potrebovala. Seveda pa me ne bi bilo tukaj, če ne bi tudi igrali odbojke, hodili na sprehode in če ne bi bila z nami tako dobra učiteljica." Klemen Košir, 8. razred: "Najbolj mi je všeč to, da je vse skupaj na enem mestu: šport, angleščina in zabava. Z vsem sem zadovoljen, le pretrde "postelje" me malo jezijo." • M. A., foto: J. Cigler flESKI Avtobus bo odpeljal iz Škofje Loke ob 6. uri. (hotel Transturist), Kranja (hotel Creina) ob 6.15, Radovljica (AP) ob 6.35 in Jesenic ob 7.00 uri. Sledi vožnja po gornjesavski dolini preko mejnega prehoda Rateče, skozi Trbiž in po Kanalski dolini ter Benečiji do Udin. Tisti, ki se zanimajo za zgodovinske in kulturne spomenike, se bomo povzpeli do gradu z bogatimi zbirkami. Ogledali si bomo tudi stolnico in še kaj, priložnost bo pa tudi za drobne nakupe. Popoldne bomo nadaljevali pot proti Doberdobu in Sredipolju, s krajšim obiskom spomenika vojakom iz I. svetovne vojne. Po prehodu državne meje v Vrtojbi bomo obiskali Kostanjevico z baročno cerkvijo in samostanom. Proti večeru bomo prispeli v domačo gostilno, kjer nas bo čakalo pustno kosilo in dobra domača kapljica (možnost nakupa). Za zabavo bo poskrbljeno, maske vzemite s seboj. Cena izleta je 650,00 din (s kuponom Gorenjskega glasa 600,00 din) na osebo in vključuje: avtobusni prevoz, pustno kosilo in pokušino vina ter vodstvo. Prijave do zasedbe mest sprejemajo v vseh Kompasovih posloval- nicah! Ji^KOMPAS J *KUPON * *50.-dinJ z njim imate popust pri vplačilu izleta.