DOLENJSKE TOPLiCB-3 julij 93 - Izseljenci spet med svojimi, srečanje rodov ■/. vseh celin. Med uglednimi gosli so bili tudi dr. IvanKrislan, predsednik državnega zbora,dr. Peter Vencelj pristojen za Slovence po svetu, tir. Mirko Jurak. predsednik SIM in dr. Alojzij Šuštar slovenski metropolit
Slovesnost ob drugi obletnici slovenske samostojnosti na Trgu republike v Ljubljani je vendar bila. Slavnostni govornik, predsednik RS Milan Kučan, je p pregledu častne čete spregovori! o pomenu odločitve za lastno državo in nalogah, ki čakajo Slovenijo
ZANIMIVOST IZ AVSTRALIJE
Kos avstralske kamnine je osvetlil najtemnejše obdobje evolucije. F le je življenje na zemlji začelo
. dazodel je, da
lVljenje na zemlji začelo mnogo pre/. lilo do sedaj mišljeno - zgodnje oblike
se je
kot je bilo do sedaj mišljeno - z^ življenja naj bi namreč nastale približno pred 'timtii milijardami let. Več na II. strani
14-DNEVNIK CENA $2.00
Leto 1 / št. 6
21. JULIJ / MALI SRPAN 1993
POMEMBNI DATUMI
*27. junij 1993, Kočevje - slovesnost v Kočevskem rogu
*27. junij praznik slovenske policije * 29. junij 1993 SIM pripravi okroglo mizo,
srečanje mladih *1 - julija 1796 se rodi pisatelj, skriptor in
knjižničar Miha Kastelic *3. julij 1993, Dolenjske Toplice - Srečanje v moji deželi
#4. julij 1993 nedelja Slovencev po svetu (po vseh
župnijah Slovenije) *6. julija 1819 se rodi v Škocjanu slovenski misionar in raziskovalec Ignacij Knoblehar *6. julija 1845 se rodi slovenski planinski organizator in glasbenik Jakob Aljaž (umre leta 1927)
*7. julija 1993 romanje Slovencev po svetu na Brezje
•25. julij 1993 slovesnost naTeharjah
V TEJ ŠTEVILKI:
— Naša sončna in senčna stran — Delovanje slovenskega društva "TIVOLI" v
Newcastlu
— Kako postati predsednik vsem Slovencem — Mabov odlok v Avstraliji — Slovenci vraževerni in neverni?
PRpSIMO CENJENE NAROČNIKE, DA CIM PREJ PORAVNAJO LETNO NAROČNINO NA GLAS SLOVENIJE
MNENJA IZRAŽENA V TEM ČASNIKU NE PREDSTAVLJAJO VEDNO MNENJA UREDNIŠKEGA ALI UPRAVNEGA ODBORA V CELOTI. AVTORJI SAMI ODGOVARJAJO ZA SVOJE PRISPEVKE. VSA PISMA ALI PRISPEVKI NAJ BODO KRATKI-OMEJITEV JE DO 230 BESED.
Ko je bil med nami dr. Peter Vencelj,je na nekem sestanku potem, ko smo mu predočili nekaj pomanjkljivosti iz Slovenije, malce razburjeno in jezno odgovorilSlovenija naredi uspešno oseminosemdeset stvari, vi pa vidite le tri slabe..."
Pri izbiranju zanimivih tem in odstavkov za to šesto številko GLASA sem prebirala kakih dvajset ur ali več po slovenskih časopisih in revijah, beležila sem dobre in slabe vesti in zanimivosti, jih izrezovala, razporejala po temah in potem po "fajlih", ko pa sem prišla do končne izbire in tipkanja, sem se spomnila besed dr. Venclja in si dejala: imel je prav! Slovenija je vendar dosegla tudi toliko pozitivnega; poglejte samo turistične in kulturne novice, delno tudi gospodarske... kaj vse so ustvarili slovenski kulturniki, kljub pomanjkanju denarja: pa slovenski znanstveniki, medicinski strokovnjaki, športniki - škoda da v našem časopiseku ni prostora za vse. Naenkrat sem začutila tisti novi - postjugoslovanski utrip naše domovine, ki se očitno obrača k svojim starim, slovenskim vrednotam, navadam in običajem. Če nas že nekateri slovenski politiki, gospodarstveniki in novinarji ne morejo kaj prida razveseljevati s svojimi postopki, ne dovolimo, da nas te reči do konca zastrupijo s slabo voljo in tolažijo naj nas takšna poročila, ki v tej številki prevladujejo. Saj tudi mene potegnejo za seboi slabe reči in gotovo dobim od njih nekaj sivih las...zdi pa se mi, da me oodo v takšnih trenutkih vedno spremljale vencljeve besede in morda se bom počutila bolje. Zdaj, ko prebirajo naš časnik že tudi v Švici, Novi Zelandiji, seveda po Sloveniji m Avstraliji, nekateri izmed vas pa ga pošiljate svojim znancem in sorodnikom v ZDA, Kanado in Argentino, bi rada, da bi imeli v vsaki številki, tako kot tokrat, posebno stran za dogodke in zanimivosti iz Avstralije.
Mladini smo že ponudili prostor pa se še nihče ni oglasil. V nedeljo, 18. julija je na pikniicu študentov slovenskega lektorata na Macauarie univerzi v Syaneyu (kar 35 jih je že) uprava našega lista ponudila študentom GLAS za polovično ceno. Vdslej bomo pošiljali tudi dve številki v knjižnico lektorata na univerzo. Mladina pa je obljubila, da se bo oglasila s svojimi prispevki. Kako lepo se sliši, kajne?!
No, moram priznati, da doslej nisem bila popolnoma zadovoljna z vsako številko GLASA: prvi je bil kot nekak začetni eksperimentalni "oglasek", drugi se je sicer malce zredil, pa vendar ni bilo tisto "ta pravo", tretji GLAS je bil na dobrem tiru, četrta številka je pokazala prvič svoj značaj in stalnejšo obliko, peta je, kot sem že dejala ' iztirila" zaradi dolgih prilog o aktualnih dogodkih, šefe tale šesta je zame to kar sem si želela da bi bila. Ob koncu vsake številke se namreč počutim kotpek, ki mu - ie ali ni - uspela peka kniha. Trudila sem se tudi, da bi bilo cim manj napak, če pa se bo tu in tam še kakšna našla vedite, da sem bila že tako utrujena, da jin niti videla nisem več.
Zahvaljujem se gospodu iz Adelaide, ki mi pošilja konstruktivne slovnične pripombe in kntike, resnično so vedno dobrodošle. Nisem akademsko izobražena, imam le veliko maturo Srednje vzgojiteljske šole, kije že točno 35 let za menoj. Za strokovno izpopolnjevanje v slovenskem jeziku ni več časa in moram priznati da vse delam bolj po posluhu- kakor pač vem in znam.
Tudi kvaliteta fotografij ni bila vedno najboljša. Vsako fotografijo damo odslej na "bromaja'izdelavo in še ta ne uspe, če je fotografija slaba. Tako je bilo v primeru prejšnje številke na prvi strani: dviganje zastave na drog -zaradi česar je bil najbolj žalosten naš upravnik Štefan Merzel, ki je pri Narodnem svetu s takšnim navdušenjem dal idejo, da se ob prazniku slovenske državnosti dvigata na drog tako slovenska kot avstralska zastava, seveda ob posebni ceremoniji. Menda je bil kar edini v Avstraliji, ki se je tega spomnil, pa bi bilo dobro, če si to vsi zapomnimo za drugo leto. Zahvaliti se vam moram tudi za telefonske in pismene vzpodbude da naj še naprej pišem resnico, kar v naši avstralski slovenski skupnosti ni vedno lanko. Smo zadržani v izražanju svojih čustev, problemov in resnic. Za resnicoljubnega novinarja je to presneto težko, saj ga končno postavlja v čas komunističnega enoumja in cenzure. Ali smo tiste navade in strahove prinesli s seboj v Avstralijo in se jih ne moremo otresti? Med nami je prisotna tudi vprašljivost kulture, omike, etike, objektivnosti, poštenja, samoluitičnosti in narodne zavesti.
V začetku tretje strani citiram besede Alenke Žagar Slana iz Slovenca. Alenka Žagar je bila lani ali predlani kandidatka za županjo mesta Ljubljane. Svoje misn sicer posveča slovenski državi, lahko pajkih vprenesenem smislu priredimo tudi za našo avstralsko slovensko dolino Sentfloijansko.
Vaša urednica Stanka Gregorič

-GOBOl/NIKl-
J&IALXJJL TVSTAHV) STEM*
Marija-Magdalena, Magda, Boris, Jaka, Ana, Nataša, Zmago, Goraza, Samo, Marta, Olga, Angelina, Angela, Peter, Maksim, Nace, Jelka, Alfi, Štefan, Bojan
NAJBOLJŠE
i h/ Ti
V NASLEDNJI ŠTEVILKI
Urednik mariborskega dnevnika VEČER Srečko Medorfer ie napisal 3. julija obširen članek o svojih vtisih/ med Slovenci v
Avstraliji. Članek \e izredno zanimiv in vas že zda) vabimo na pozorno branje. Seveda je v prispevku izrazil svoje lastne občutke in videnje naše avstralske skupnosti. Začetek tesa članka vam posredujemo že danes. drusič pa nadaljevanje.
IZ TE SNOVI SE TKE DOMOVINA
Hudo je, ker so Slovenci v Avstraliji med seboj sprti, hkrati pa je jasno, da tudi od njih ne moremo pričakovati "bratstva in enotnosti". Kakorkoli že: neizogibno so na potezi mladi, drugi rod. Pa seveda to, da mora "most* funkcionirati.
Po približnih, vendar dokaj zanesljivih ocenah živi v Avstraliji okrog 25 tisoč Slovencev, Zaradi najrazličnejših okoliščin natančnejše število ne bo nikoli znano, nemalo "zaslug" za to ima tudi nekdanja jugodiplomacija, ki je s
Eomočjo in pod nadzorom gromozanske obotnice, imenovane Udba, hotela tudi Slovencem na šesti celini vsaj do sodnega dne vtisniti zavest, da so pravzaprav Jugoslovani.
Srečko Niedorfer/VEČER/
GLAS SLOVENIJE JE NE - DOBIČKONOSEN ČASNIK, NAMENJEN SLOVENSKI
SKUPNOSTI V AVSTRALIJI ***
THE VOICE OF SLOVENIA IS A NON -PROFIT NEWSPAPER IN THE SERVICE OF THE SLOVENIAN COMMUNITY IN AUSTRALIA

Alenkii Žagar Slana
OZIRAM SE V GNEVU
...Sprašujem se ali bi imeli Slovenci državo že prej, če bi bili že prej sposobni reči bobu bob, torej tatu tat, zločincu zločinec, lažnivcu lažnivec, prevarantu vsaj lump in hinavcu hinavec?... „ Morala in etika, vem, da mnoge ob teh dveh besedah zmrazi. Se sreča, kajti tisti, ki jih zmrazi, vsaj vedo, o čem govorim, in ■ najhujše je, da je takih preveč. Propadel ni še noben sistem, ki si je v svoje temelje vgradil poštenje, poštenje in še enkrat poštenje...
Ali res moram ugibati kaj se bo zgodilo državi, ki jo od vrha do tal močno pretresajo afere, katerih skupni imenovalec sta goljufija in tatvina? Ali naj ugibam še naprej, zakaj vsi, ki bi morali kaj reči, molčijo in ali s tem res desetim odgovorijo?... Za vsem skupaj pa naj neka druga garnitura dela, kar hoče in kar ji bo še ostalo. Narod je trdoživ, sanjal bo daije in prežive! tudi današnjo obliko demokracije...
Zato je Slovenija kot velika preproga pod katero pometamo vse, kar nam sprenevedanje vsiljuje, da skrijemo pred sosedi. Po preprogi pa se sprehajajo oblastniki, samozadovoljni, samovšečni in samozadostni. Upravičeno. Potegavščina uspeva in še dolgo ne bodo slišali:"Cesar je nag!"
PIŠEJO NAM IZ SLOVENIJE...
GASILSKO DRUŠTVO CIRKULANE 62282 Cirkulane, občina Ptuj
Spoštovani bratje in sestre, spoštovani Slovenci! v začetku tesa pisma, ki ga pišem s tesnobo v srcu, prejmite iskrene pozdrave od članov G.D.Cirkulane in vseh krajanov Krajevne skupnosti Cirkulane.
Prositi za pomoč nekoga, ki ga ne poznaš in ga nisi nikoli videl je zelo težko. Vendar, ko je človek v stiski išče prijatelje, in išče jih tako dolgo, da jih najde, še posebej, če želi pomagati vsem ljudem v svojem kraju.
Spoštovani, naše G.D. deluje v hribovitih Halozah, ki spadajo v naši državi v tako imenovano demografsko ogroženo in obmejno področje. Smo organizacija, ki ne pozna stranke in politike - naše geslo je pomagati sočloveku neglede kdaj in ob kateri uri. Ne poznamo drugega sovražnika kot ogenj in naravne nesreče ter pomanjkanje vode pri skoraj vseh hribovitih vaseh, ki nimajo vodovodu. Mladi ljudje zapuščajo prelepe Haloze tudi zaradi tega, A:er bi morali nositi vodo tudi 2 km daleč. Ker je naše poslanstvo ohraniti naravo in pomagati ljudem, smo se člani G.D. odločili i nabaviti avtocisterno, s katero bi oskrbovali ljudi z vodo iri ' uspešnejše gasili požare. Ker pa so prebivalci naših krajev revni, nismo sami zmožni zbrati toliko denarja brez pomoči od drugod. . Ta avtocisterna, ki jo želimo kupiti stane J 70.000 DEM, 50 % tega zneska prispeva Gasilska zveza občine Ptuj, vendar kljub \ temu ne moremo zbrati 85.000 DEM. Denarno pomoč lahko nakažete, na devizni račun, ki smo ga odprli pri banki in sicer: Kreditna banka Maribor, SWIFT: KBMASI 2X, številka za dolarje je: 27620 - 840 - 1870/B Iskrena hvala in nasvidenje Predsednik G.D.Cirkulane, Ivan Topolovec
UUDSKA UNIVERZA ORMOŽ
Vrazova 12, tel /fax: 062 - 701 036 Dragi rojaki!
V Ljudski univerzi Ormož smo pripravili Počitnice s POLETNO ŠOLO slovenskega jezika, ki so namenjene Slovencem na tujem. Zavedamo se, da smo s ponudbo za letošnjo poletno solo slovenskega jezika v Ormožu prepozni, zato vam bomo poslali prijavnico za drupo leto v začetku 1994 leta.
Seveda lahko PrJekijo obiščete tudi brez vključitve v poletno šolo. Tudi tako bomo veseli vašega obiska in se potrudili, da boste čas med nami preživeli prijetno.
Zelo bomo veseli, če nam boste letos sporočili Vaše pripombe na našo zamisel Počitnic s POLETNO SOLO slovenskega jezika v Ormožu. Želimo si snidenja z vami! Lep in prisrčen pozdrav iz Ormoža. Direktor
Ernest VodopiveC
IZ DIPLOMATSKO KONZULARNIH PREDSTRUNIŠTEU RS
OBVESTILO O KONZULARNIH DNEVIH VELEPOSLANIŠTVA SLOVENIJE
Veleposlaništvo Slovenije je v soglasju z Ministrstvom za zunanje zadeve pripravilo razpored konzularnih dni do konca 1993 leta, ki je naslednji:
I.SYDNEY - vsaki prvi ponedeljek v tekočem! mesecu:
—	od lOh do 13h v hotelu Park Royal Parramatta, 30 Phillip Street, Studio i, II.nadstropje;
—	od 15h do 18h v enem od slovenskih društev oz, v Verskem središču Marrylands
2.MELBOURNE	- vsaki prvi torek in sredo v tekočem mesecu:
Torek
—od 10h do I3h v hotelu Park Royal, Little Collins Street 111, soba 305;
—	od 15h do 18h v enem od slovenskih društev; Sreda
—od 10h do 14h v Verskem in kulturnem središču Kew
3.	ADELAIDE - prvo sredo popoldne in četrtek j dopoldne vsak tretji mesec, izmenično v klubu in ' verskem središču
4GOLD COAST- prvi petek vsak tretji mesec, izmenično v dveh društvih
5. PERTH - enkrat na šest mesecev po potrebi
Veleposlaništvo RS v Canberri ima vsak dan delovni dan, uradne ure od 10h do 13h. V tem času se lahko dobijo vse potrebne konzularne informacije.
Obiski v času konzularnih dni bodo po predhodnem dogovoru (by apointrnent) z veleposlaništvom. Na tak način ne do nepotrebnega čakanja. Informacije s konzularnega področja selahko dobi vsak delovni dan tudi telefonično.
Aljaž Gosnar Odpravnik poslov
veleposlaništvo republike slovenue embassy of slovenia
Advance Bank Centre-[.eve! fi, 60 Marcus Clarke street. Canberra City, tel.:{06) 243 4830 fax:(0fi) 243 4827. Pisma in drugo pošto pošljite na naslov: Embassy of Slovenia. P.O.Box 2H4. Civic Square. Canberra ACT 2608. Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00 ure: uradne urc pa so od 10.00-14,00 ure. Odpravnik poslov: Aljai. Gosnar: upravno konzularni referent: Tina Omahen.
KONZULAT RHPUBI.IKE SI jOVENUE AVSTRAl.UA (NSW is VIC)
21 Judge Street, Raodwick, Sydney. NSW Častni konzul Alfred Rre?.atk
Obisk urada izključno po dogovoru (By nppointmenL only) Tel.: (02) 314 5116; Fax: (021 3996246 PoStni naslov:
P.DJio* 138.Coogee.NSW 2034
KONZULAT R RPUBLIKE SI DVENUE NOVA ZELANDIJA
Eastern Hutt Road. Pomaie, Lower Hun [Wellington), častni konzul Dušan Lajovic. tel.: (04) 567 0027, Tax: 104) 567 0024 foil ni naslov:
P.OBox 30247. Lower Hut. New Zealand
Naslov v Avstraliji:
78 Victoria Street. SnuthileJd,
Sydney, NSW 2164 ,
tel.: (02) i04 S133: fas: (02) 604 009
PoSlni naslov:
P.O.Rox 5, Smithfield, NSW 2164

Slovenija

IZ SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE SPOROČAJO:
—Da bo dopotovala v Slovenijo 23. julija folklorna skupina Soča iz Hamiltona, Kanada. Nastopila bo 25. julija na folklornem festivalu v Beltincih v Prekmurju, 27. julija v §loven|Gradcu, 30julija v Velenju, 31 .julija v Krškem ali v Šmarjeških Toplicah, 1. avgusta v Ljubljani". — Da bo prispel mladinski pevski zbor CIRCLE iz Clevelanda v Slovenijo 27. julija in ostal tu do lO.avgusta. Med drugim bo zbor nastopil v Ilirski Bistrici in v Kopru. -Da se bo mudil v Sloveniji tudi narodnozabavni ansambel Vadnali in bo gostoval v različnih krajih.

LJUBLJANA-VINO
39. mednarodni vinogradniško-vinarski sejem bo od 30.8 4.9.
do
SPOMINSKO POPOTOVANJE PO VALVASORJEVIH POTEH
Letos mineva 300 let od smrti Janeza Vajkarda Valvasorja. Ob tej priložnosti so od 23. - 27. junija pripravili po vsej Sloveniji Valvasoijevo popotovanje. Z vozovi so prevozili in s konji prejezdili pot od BogenŠperka prek Muljave, Krke Rašice, Velikih Bfok, Cerknice, Borovnice, Ljubljane, Litije in nazaj na Bogenšperk. "Karavana" okrog 25 jezdecev in nekaj potovalnih vozov je potovala po starih tovornih cestah po katerihje bržkone jezdil tudi Valvasor, ko je raziskoval Cerkniško jezero in kraški svet.
ODPRTJE BARAGOVEGA MUZEJA V MALI VASI-
LetoŠnja že peta prireditev IZ TREBANJSKEGA KOSA, kije bila 24. junija je bila še posebej slovesna, saj jo je zaznamovalo odprtje Baragovega muzeja v Mali vasi pri Trebnjem.
PRVO ŽREBANJE V AKCIJI "DELOV LIST1
Akcija ocenjevanja "naj" slovenskih turističnih krajev, imenovana Turistična porota bralcev DELA in gledalcev televizije, je v polnem zamahu. Že od objave prve lestvice je na vrhu Ormož, ki seje d„obro držal tudi lani. Za petami so mu zdravilišča Atomske m Čateške Toplice ter Rogaška Slatina.
PRIPRAVE NA 850-LETNICO LJUBLJANE
Leta 1994 bo minilo 850 let odkar je bilo mesto Ljubljana prvič omenjeno. Program javnega praznovanja naj bi obsegal
Eopularizacijo zgodovine mesta, kolokvij o zgodovini jubljane, darovanje "trajnih dobrin" mestu(postavitev Mesarskega mostu ali zazelenitev mesta, preureditev Tivolija), celostno podobo praznovanja in osrednjo prireditev, za katero so predlagali 18 junij 1.994.
FOTOKARTA LJUBLJANE
Te dni je bil dotiskan nov načrt ožjega dela Ljubljane, izdelan na podlagi fotografskega posnetka iz letala. Zložen je v žepni format z lepo oblikovanimi platnicami.
MONOGRAFIJA KOPRA TUDI V ANGLEŠČINI
Lepa knjiga, ki je pred dobrim letom dni izšla v slovenskem in italijanskem jeziku. S 1500 izvodi naj bi postala zanimiva za ves svet.
NAŠE GORE PREDSTAVLJA AVSTRJLfKA INGRID PILZ -
Mladinska knjiga je predstavila knjigo ČUDOVITI SVET JULIJSKIH ACP, prevod dela, ki je izšlo pri avstrijski založbi Styria. Knjiga je zanimiva, polna lepili fotografij in tiskana na kvalitettnem papirju, ima 194 strani formata 22 cm x 28 cm, trdo vezavo in je kvaliteten grafični izdelek. Knjiga ima tudi dodatek enakega imena z naslovom Vodnik.
BELA KRAJINA IN DOLENJSKA VABITA
Pred kratkim je bil na metliškem gradu predstavljen nov turistični predstavitveno-prodajni katalog Dolenjske in Bele Krajine, ki sta bili doslej precej turistično zapostavljeni.
NA BARJU BODO POSTAVILI
KOLIŠČE IZ DAVNIH ČASOV
Kolišče Bober pri Črni vasi bo zagotovo prvi takšen
zgodovinski in naravoslovni muzej v Sloveniji.Pri projektu bo
sodelovala vrsta znanstvenih in turističnih ustanov.
V	Planji pravijo, da bodo za poglavitni gradbeni material uporabljali les, glino in slamo; v koliščarskm naselju bo tudi spominska soba Janezu Jalnu, avtorju znamenite knjige Bobri.
V	naselju bodo lahko obiskovalci izdelovali najrazličnejše predmete tudi sami, n.pr. oblikovanje z glino. V gostinski ponudbi si bodo obiskovalci lahko med drugim privoščili tudi vodno krešo (solato značilno za Barje) in vodni orešček.
MOST NA SOČI - NOČI NA JEZERU, največja tradicionalna poletno turistična prireditev v Posočju je bila od l.do 4. julija. Za vlogo častnega pokrovitelja prireditve so izbrali predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška. Letošnja Noč na jezeru je bila dobrodelna, saj bo šel izkupiček duševno in drugače prizadetim na Tolminskem; bivalne prostore so že kupili s pomočjo denarja, ki so ga zbrali Švicarji iz Lugana Kuli naricna posebnost: peka 130 kilogramske jabolčne pite za svetovni rekord. Noč na jezeru je že lani prišla v Guinessovo knjigo z največjim pudingom na svetu.
NA POHORJE TUDI V POLETNIH DNEH
Letošnja poletna turistična sezona trka na vrata tudi na Pohorju in koledar športnorekreacijskih prireditev z naslovom POHORJE - MOJ BREG 93 seje začel počasi polniti. Srednji del Pohorja je moč doseči z vzpenjačo-gondolsko žičnico, do svežine pohorskih gozdov pa pelje tudi cesta, ki sojo pričeli obnavljati pri Reki. Obnovili so tudi Gradisov dom, pn Poštarskem domu pa so odprli nova športna igrišča.
KRSTILI SUBAQUATIC
Slovenka leta, 90-letna Vida Jeraj-Hribar je pred kratkim v
Eortoroški marini krstila novo turistično ladjo Subaquatic I. Ivan aj s t metrov dolga ladja lahko prepelje 50 potnikov, 12 pa jih lahko izmenično sedi v podpaiubju, od koder je skozi velika okna z 48 milimetri debelimi stekli mogoče opazovati življenje pod morsko gladino. Je edina ladja te vrste na Jadranu in ena redkih v Sredozemlju, zasidrana pa bo v lučici Bernardin od koder bo vozila na turne vožnje mimo piranske cerkve in Fiese do Belih skal .Vožnja z ladjo bo podnevi stala 20 mark tolarske protivrednosti, ponoči pa 30 mark.
Z morske strani si bo mogoče ogledati koprsko pristanišče, slavno italijansko ladjo Rex, ki Teži na morskem dnu med Koprom in Izolo, izolsko ladjedelnico, ostanke rimskega pristanišča pod motjem v Simonovem zalivu v Izoli, ribogojnico v Sečovljah, soline in še kaj.
PETROV SEJEM NA JESENICAH
je bil 1. julija. Staro izročilo, ki se ga spominjajo le še najstarejši prebivalci mesta, dobiva podobo turistične prireditve.
TERME TOPOLSCICA
V	Termah Topolščica nudijo upokojencem 10 % popusta, junija, julija in avgusta pa je cena polnega penziona za 7 dni 325 DEM, za 10 dni 440 DEM.
V	ceno je vključeno kopanje v termalnem bazenu, rekreacija, izleti, pogovor pri zdravniku, zabavne prireditve in drago.
NOUICE IZ SLOVENIJE
PRVI DOPUSTNIŠKI VAL JE OPLJUSNIL SLOVENSKO OBALO -konec junija in v začetku julija je letovalo na slovenski Obali 44 odstotkov več gostov kot v istem času lani. Nekaj več kot 40 odstotkov je bilo tujcev, med njimi prevladujejo Italijani in Avstrijci. Vse več pa je tudi dopustnikov iz vzhodnih držav.
SAMO ČEZ VIKEND JE NA SLOVENSKIH CESTAH UMRLO 11 LJUDI - V pokolu, ki je zahteval skoraj toliko življenj kot manjši vojaški spopad, je bilo tudi več deset ranjenih. Vzroki -prehitra vožnja, alkohol m prehitevanje. Do takšne bilance je prišlo v prvem julijskem vikendu. Tako so ceste zagrenile Sloveniji vstop v turistično sezono že kar na začetku, pričakujejo pa še hujše.
PO MLEKU SE JE PODRAŽIL ŠE KRUH - Podražitvam mleka in mlečnih izdelkov, ki so posledica kmečkih protestov, so se brez vladnega soglasja pridružile še podražitve kruha, peciva in drugih pekovskih proizvodov. Samo kruh se je podražil po vsej Sloveniji za 11 do 12 odstotkov.
ČESTITKE Z VSEGA SVETA Predsednik RS Milan Kučan je ob dnevu slovenske državnosti dobil številne čestitke tujih državnikov. Med drugimi iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Albanije, Gane, Izraela, Makedonije, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Rusije, Švice, Španije, Romunije, Združenih arabskih emiratov; Sloveniji so čestitali tudi Butros Gali, generalni sekretar Združenih narodov ,papež Janez Pavel II., britanska kraljica Elizabetha II. itd.
SLOVENIJO JE DO ZDAJ PRIZNALO 111 držav, z 82 državami pa ima diplomatske odnose.
STRASBOURG PARILO SVETU EVROPE - Lojze Peterle, slovenski zunanji minister je podaril Svetu Evrope dvanajst Plečnikovih stolov. Med slovesnostjo v preddveiju Palače Evrope, ki ji je sledil sprejem za člane skupščine parlamentarcev in tuje diplomate, ie s priložnostnim programom slovensltih pesmi nastopil kvartet Big Ben.
HRVAŠA ODVZELA PIVOVARNO V BUZETU - odvzem slovenskega premoženja pred samim podpisom premoženjsko - pravnih odnosov med Slovenijo in Hrvaško ne gre v prid nikomur. Zunanje ministrstvo Slovenije se je pritožilo dr. Davorinu Rudolfu, hrvaškemu predsedniku državne komisije za meje.
NOVI AMBASADORJI SLOVENSKE ZNANOSTI-
Minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc je podelil priznanje Ambasador RS v znanosti štirim
slovenskim znanstvenikom: akademiku
Prof. dr. Vinku Kambiču, prof. dr. Vidu ečjaku, akademiku prof. dr. Antonu Trstenjaku in prof. dr. Vitu Turku.
OPROSTILNA SODBA ZA JOSIPA BENKA JE PRAVNOMOČNA - Murska Sobota, oprostilna sodba za predvojnega
Jrekmurskega tovarnaija in bogataša osipa Benka, ki jo je v obnovljenem postopku junija letos izrekel senat soboŠkega temeljnega sodišča, je postala pravnomočna z dnem 29. junija 1993. Tako je sedaj Josip Benko končno opran krivde izdajstva, ki so mu jo naprtili na montiranem procesu takoj po končani vojni leta 1945, ko so ga obsodili na smrt in ustrelili.
NA JESENICAH JE UGROŽEN SLOVENSKI NAROD - saj Neslovenci predstavljajo že 52 odstotkov prebivalcev. Srbohrvaščino so začeli nasilno uporabljati v višjih razredih osnovnih šol, ker učenci enostavno nočejo odgovaijati v slovenskem jeziku.
RS IZPLAČUJE POKOJNINE BIVŠIM OFICIRJEM JLA in teh je nekaj nad štiri tisoč, njihove pokojnine pa v povprečju znašajo 50 tisoč tolarjev. Starostne pokojnine slovenskih upokojencev pa so v zadnjih petih mesecih znašale povprečno 34.160 tolarjev, invalidske 28.046 tolarjev in družinske 24.035 tolarjev, povprečje vseh teh pokojnin pa je doseglo le znesele v višini 30.937 tolarjev, u. tega je razvidno v kako slabem gmotnem tanju se nahajajo slovenski upokojenci.
SEMINAR SLOVENSKEGA JEZIKA -Na ljubljanski Filozofski fakulteti se je 5. julija začel 29. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga prireja Center za slovenščino kot tuj ali arugi jezik. Udležilo se gaje stopetdeset udeležencev iz tridesetih držav.
MARIBORSKA UNIVERZA je dobila 2. julija letos Pravno fakulteto in Višjo zdravstveno šolo.
SLOVENIJA JE POSTALA ČLANICA
svetovne zveze za varstvo narave (IVCN).
SLOVENSKI IN HRVAŠKI POLITIKI
bi se morali soočiti z ekspanzijo "Velike Srbije", ne pa se prepirati okrog Piranskega zaliva, Trdinovega vrha in koridorja do Šentilja, saj si Srbi očitno prizadevajo pridobiti čim več koridorjev, zdaj že tudi ao morja. Kot menijo v Sloveniji bi lahko kasneje prišel na vrsto tudi koridor preko Slovenije (in Hrvaške) v srednjo Evropo, srbski položaji so le 20 kilometrov od slovenske meje.
SREČANJE V MOJI DEŽELI V Dolenjskih Toplicah so se začele spremljevalne prireditve SIM že 26. junija."Na slikarski koloniji so sodelovali slikarji iz ZDA, Benečije, povratniki iz Argentine, iz Avtralije pa Štefka Jakovac. Gledališka skupina iz Trsta je uprizorila v
cerkvi sv. Ane najnovejšo gledališko predstavo Božji vitez na slovenski zemlji težaškega pesnika in igralca Aleksija Pregaica. Gre za predstavo o škofu Slomšku.
Glavna prireditev Srečanje v moji deželi seje pričela z mašo slovenskega metropolita dr. Alojzija Šuštarja. Po slavnostnih govornikih seje zvrstil bogat kulturnoumetniški program.
ZNANSTVENI SIMPOZIJ "KULTURNA ZGODOVINA SLOVENCEV V JUŽNI AMERIKI" - bo v okviru Srečanja v moji deželi septembra letos. Pripravlja jga dr. Irene Mislej. Sodelovalo bo okoli dvajset znanstvenikov.
SLOVENCI Z VSEGA SVETA -POVEZIMO SE - Katoliško središče Slovencev po svetu (KSSS) s sedežem v Ljubljani povezuje vedno več naših rojakov po svetu. Ustanovila gaje Slovenska škofovska konferenca spomladi 1990, za ravnatelja je bil imenovan župnik Janez Rihar, ima pa tudi svoj Svet, ki ga vodi škof Pirih.
V	SLOVENIJI SE JE POJAVILO TUDI NOVO IZSELJENSKO DRUŠTVO " SLOVENIJA V SVETU", ki želi najeti stanovanja oz. sobe na podeželju aH v Ljubljani za izseljence, ki prihajajo na obisk v domovino. Sporočajo, da so na voljo izseljencem z raznimi nasveti, usmeritvami, organiziranjem izletov, romanj, prireditev itd.
Naslov: Izseljensko društvo SLOVENIJA
V	SVETU, Poljanska 2,61000 Ljubljana, tel in fax: 061/132 075 - ponedeljek, sreda in petek od 9. ure do 11. ure.
MLADI IN IZSELJENSTVO-Slovenska izseljenska matica je v okviru letošnjega Srečanja v moji deželi organizirala v Cankarjevem domu okroglo mizo z naslovom Mladi in izseljenstvo. Predsednik SIM dr. Mirko Jurakje izpostavil nekatere probleme, s katerimi se srečuje SIM. Mladi pa so med drugim menili, aa se je do sedaj v izseljenstvo iz domovine podajala samo idilična in stara ! podoba. Novo življenje (recimo nova glasba in drugo) jim sploh ni bilo podano m to za današnjo mlaaino ni nikakor več dovolj.
j ŠEMATTZEM LJUBLJANSKE NADSKOFUE - Pred kratkim so
V LETU
MEDNARODNEGA PRIZNANJA , SAMOSTOJNE SLOVENIJE. Knjiga je bogata zbirka podatkov o nadškofni, njenih zavodih, župnijah, duhovnikih, i redovnikih in redovnicah._
UMRL IVAN MATIJA MAČEK V soboto, 10. julija je umrl Ivan Matija Maček, skrivnostni povojni politik, bivši načelnik i OZNE za Slovenijo. Čeprav se je leta 1967 umaknil iz političnega življenja, je še naprej | kadrovsko obvladal slovensko politično prizorišče. Nihče pa si še do danes ne zna pojasniti njegovo skrivnostno povezavo s Kočevskim rogom.
PO SUETU
DRŽAVNA SKRIVNOST- STROGO ZAUPNO
Pravijo, da bodo v Veliki Britaniji avgusta ali septembra 1995 za
javnost odprli arhive z nekaterimi občutljivimi podatki o
dogajanjih med drugo svetovno vojno. Churchillova vlada jih je po
zmagi dala na led" in tudi določila trajanje zamrznitve: pol
stoletja.
S PADCEM SARAJEVA BO PADLA NOVA EVROPA Evropa tudi v tej vojni pristaja na kompromise v imenu miru, s tem pa pokopava strpnost in sobivanje, na čemer gradi tudi Maastricht. Ali Bosna postaja druga Palestina? Na to vprašanje danes odgovarjajo pritrdilno celo tisti, ki jih usoda Palestincev in ne bosanskih muslimanov ni nikoli posebej zanimala. Bosanske muslimane se žrtvuje zaradi kdo ve kakšnih viSjih ciljev.
VIZUMI ZA VSTOP V ZRJ
Vlada takoimenovane Zvezne Republike Jugoslavije je za državljane Slovenije uvedla vize za vstop v tretjo Jugoslavijo. Tako bodo pogoji za vstop v to nepriznano državo zdaj isti Jcot jih zahtevajo slovenske oblasti za vstop v Slovenijo. Slovenski državljani bodo morali odslej plačati 20 nemških mark, kolikor bo stala pridobitev vstopnega vizuma in garantno pismo ali uradno vabilo državljanov in organizacij iz Zvezne republike Jugoslavije.
AVSTRIJA
bo v bodoče slovenskim državljanom dovolila vstop v svojo državo z osebnimi izkaznicami.
VENCEU DOLENC (1923 -1993)
Ta mesec je v San Justu pri Buenos Airesu v Argentini umrl domobranec Venceli Dolenc, rojen v Skofji Loki. Po vojni je bil najprej v Avstraliji, Kasneje pa se je s starši preselil v Argentino. V Sloveniji je bil prvič po dolgih desetletjih šele lani.
NOV DENAR PRI HRA VTIH SE BO IMENOVAL KUNA Niti približno ni mogoče reči, kdaj bi se utegnil hrvaški dinar, kije v obtoku samo kot začasni finančni bon s podpisom finančnega ministra, toliko stabiliziral, da biprenesl prehod na pravo valuto, je pa že skoraj povsem gotovo, kako se bo imenoval - kune in lipe bodo najvegetneje novo plačilno sredstvo na Hrvaškem.
TORONTSKI SLOVENEC IVAN KAVČIČ POKOJNI Prvega junija je med toiontskimi Slovenci hitro odjeknila novica, da je malo pred tretjo uro preminil Ivan Kavčič, znani gradbenik v Torontu ter velik dobrotnik slovenskih cerkva ter slovenskih misijonarjev po vsem svetu. Rodil se je v Sentjoštu nad Horjulom.
RUSIJA SPET PRIHAJA NA BALKAN Danes smo lahko priče tihega boja med Rusijo in Zahodom za nadzor nad Balkanom. Vprašanje je ali je Jugoslavija pripravljena odstopiti Rusom Črnogorsko pnmoije.
MUK HOTOL BUD TiMm (wqw»u
rmumonm
Račun ftt Nt 10659



hSx
aa
-J2&-H38Û
BLEJSKI ©US - Bralec DELA je bil pred kratkim v hotelu Park na Bledu, kjer so mu postregli s pomarančnim sokom m na račun napisali "dUs". Čeprav beseda ni 'ravno slovenska, vsi vemo za kaj gre. Sicer pa imajo na ceniku v Parku lepo zapisano, da gre za "oranžni dus", tako da se račun povsem ujema s cenikom. /DELO/
^TISK^
JERUSHLEM POST
Novinar Šaul Ben Haim piše, da je največji dosežek slovenske vlade vendarle v tem, da se je Slovenija uspela izogniti krvavemu vrtincu etničnih spopadov na Balkanu. Zgodovina bo nedvomno pokazala, ugotavlja časnik, da se ustanoviteljem nove, svobodne Slovenije s predsednikom Milanom Kučanom na čelu ni prav po se Dej mudilo v neodvisnost! Namesto slepega drvenja v neznano so zagovarjali veliko bolj previden prehod iz federacije v konfederacijo. Toda pri tem so bili zvezanih rok. Slovensko vodstvo je moralo upoštevati glas ljudstva, ki se j[e na referendumu z ogromno večino odločilo za takojšnjo samostojnost... Pisec članka pravi, da se je Slovenija pri iskanju pomoči v svetu obrnila na Izrael, ki naj bi postal nekakšen most na slovenski poti v tržno ekonomijo.
DELO
Zmago Jelinčič kot predsednik Slovenske nacionalne stranice in Polonca Dobrajc kot predsednica komisije državnega zbora za ugotavljanje povezav Udbe pri kriminalnih dejanjih predlagata uničenje dosjejev Udbe, kar je v temeljnem nasprotju z interesi slovenskega naroda, piše med drugim v ljubljanskem DELU Mag.Vinko Vodopivec. Razni vzvodi oblasti so povezani z bivšo Udbo, zato je predlog za uničenje dosjejev v korist majhnega kroga ljudi, ki so družbi škodljivi.
Temeljni interes slovenskega naroda je sprava, ki pa ni možna brez ugotavljanja in obsodbe preteklih dejanj proti posameznikom in proti družbi kot celoti, zlasti pa proti slovenskemu narodu.
Od vseh parlamentarnih strank je prav Jelinčičeva frakcija Slovenske nacionalne stranke daleč najbolj spremenila svoje obljube v predvolilnem boju. Zato ni naključje, da delujeta oba zgoraj omenjena izrazito proti interesom slovenskega naroda. To se je prvič izrazito pokazalo pri glasovanju o ministru za obrambo Janezu Janši, ki je od vseh politikov daleč najdoslednejši in deluje vsestransko v resnično korist slovenske države m slovenskega naroda.
SLOIIENEC
V slovenskem dnevniku SLOVENEC je prišlo do razhajanja mnenj kar zadeva Svetovni slovenski kongres in po se Dej Konference za Slovenijo. Tako pravi Tine Velikonja, daje Slovenski kongres padel na izpitu, saj je na zadnji seji SSK - Konference za Slovenijo, 14. junija letos, orišlo do prikrojenega elasovanja in ta ni moralno podprla ČASTNO RAZSODIŠČE SPRAVE, ki naj bi delalo v prostorih konference. Velikonja pravi, da je SSK s tem izgubil "dušo" in da se sprašuje kaj bo zdaj (SSK) sploh počel. "Zdi se mi kot ladja sredi oceana, katero je zapustila posadka, razen šefa strežbe," je dejal Velikonja. Prijatelju Miklavčiču pa ob njegovi pripombi "da so bili med vojno poboji vojnih ujetnikov in civilnih žrtev na obeh straneh , samo tole:" kot je bilo v Sloveniji v času 2. svetovne vojne, se zdaj dogaja v Bosni. Na te dogodke moramo gledati kot na naioDičajneiši pretep na vaški veselici: kdo je začel in kako se je koncalo7 Nobenega dvoma ni, da so državljansko vojno v Sloveniji sprožili komunisti in so za morijo v Bosni krivi Srbi" France Miklavčič pa je mnenja, da se bo Častno sodišče sprave registriralo kot politična organizacija, kar je zapisano tudi v njihovem statutu, SSK naj bi bila zunajstrankarska organizacija in zato ne bi bilo možnosti za neposredno sodelovanje med SSK in Častnim sodiščem sprave.
Jadran Vatovec pa pojasnjuje med drugim potek seie tudi z dejstvom, da je predsednica SSK - Konference za Slovenijo Irene Mislej že pred glasovanjem zagrozila, da bo, če bo pobudo podprla večina članov sveta, odstopila.
GOSPODARSKE NOUICE
PRVO POSOJILO SLOVENIJI
Slovenija je sprejela prvo posojilo Svetovne banke v znesku 80 milijonov dolarjev in tudi obljubo, da bo v prihodnje deležna še zajetnejših vsot. Finančni minister Mitja Gaspari je nedavno izjavil, da bo posojilo namenjeno prestrukturiranju bank in podjetij.
RAZJASNJEVANJE AFERE ELAN Pavla Kodra, nekdanjega Elanoveaa finančnika je radovljiško sodišče obsodilo 2. julija letos na štiri leta zapora.
SLOVENIJA, PRILOŽNOST ZA AMERIŠKE POSLOVNEŽE
Slovenija lahko postane priložnost za ameriške poslovneže, investiranje v slovensko gospodarstvo pa izziv za marsikatero podjetje, kijih revija Fortune uvršča med 500 največjih, meni nekdanji ameriški kongresnik slovenskega rodu Dennis Ei Eckart, ki je bivanje v Sloveniji izkoristil za navezovanje poslovnih stikov, predvsem z Gospodarsko zbornico Slovenije.
SLOVENŠČINA, V VSE FIRME To je eno od določil v predlogu zakona o gospodarskih družbah. Vsaj en član upravne delniške družbe naj bi bil slovenski državljan. Vlada se je tudi opredelila za dosledno spoštovanje in uveljavljanje uporabe slovenskega jezika v gospodarskih družbah, tudi če so Rapital vanje vložili tujci. Po zakonu naj bi družbe objavljale poslovna poročila in vse podatke v slovenščini, prav tako pa mora biti v slovenskem jeziku tudi firma družbe.
NOVE GOSPODARSKE REVIJE, KNJIGE IN ČASOPISI
Kar precej časopisov in revij v Sloveniji obravnava gospodarska vprašanja, prav tako tudi knjig. Vzbirki MANAGER, izdajajo Gospodarski vestnik, je izsia nova knjiga z naslovom/WAA/AGE/WEWT.
Izšla je tudi knjiga z dvajsetimi razpravami slovenskih strokovnjakov v angleščini SLOVENIA - A SMALL COUNTRY IN THE GLOBAL ECONOMY (Slovenija - majhna država v svetovnem gospodarstvu. Izdal jo je Center za mednarodno sodelovanje in razvoj iz Ljubljane v sodelovanju z ameriškim Mednarodnim centrom za gospodarski razvoj.
KAJ JE ZAKLADNA MENICA
Realna 9 - odstotna letna obrestna je enaka za tolarski in devizni del zakladne menice. Vsi, ki stabilni vrednosti slovenskega tolarja ne zaupajo najbolj, se imajo možnost odločiti za nakup deviznega dela. Med vrednostnimi papirji,"ki kotirajo na slovenskem finančnem trgu, so v uradni del trgovanja uvrščeni kar trije državni vrednostni papirji, obveznica RS 1, izdana za potrebe pospeševanja robnega gospodarstva, RS 2 izdana zaradi pospeševanja izvoza in zakladna menica, ki je po besedah finančnega ministra prvi resen državni papir. Zakladna menica je, za razliko od obveznice RS 1 in RS 2, kratkoročni vrednostni papir, del je je nominirane v SIT, drugi del pa v ECU-jih.
SAFTI GOSPODARSKA GRUPACIJA ZAMEJSKIH SLOVENCEV
V	časniku Republika je izšel intervju s predsednikom finančne družbe SAFTI iz Trsta Darijem Cupinom, v katerem je mogoče prebrati več zanimivih izjav o strategiji in načrtih te grupacije zamejskih Slovencev. Mednje sodi napoved intenzivnejše navzočnosti v Sloveniji.
SAFTI ima sedež v Ulici della Geppa 9 v Trstu.
PRODAJA PO POŠTI
V	Sloveniji seje uveljavila prodaja po pošti - bodisi preko katalogov, prospektov ali oglasov. Način je praktičen, saj so cene dokaj ugodne.
Tako npr. Fit Medija izdaja katalog vsako četrtletje v katerih več kot 70 podjetij prodaja od 300 do 350 svojih izdelkov.
MADE IN SLOVENIJA NIMA PERSPEKTIVE ?
Minister za gospodarske dejavnosti RS ar, Maks Tajnikarje dejal, da v promocijo države preko znaka "made in Slovenia" ne verjame preveč. Dejal je, da se bodo v Sloveniji morali sprijazniti z dejstvom, aa v pogojih tako imenovanega globalnega gospodarstva Slovenija ne bo imela veliko lastnih blagovnih znamk. Slovenija ima le dve tri blagovne znamke, ki v svetu kaj pomenijo.
TEČAJNA LISTA - slovenskih tolarjev (SIT) 6. julija 1993
Država
Valuta
Avstralija
Nemčija
ZDA
1AUD 100 DEM 1USD
Nakupni
80,0775 6986,3499 118,6282
Prodajni
80,5595
7028,3941
119,3422
OBJAVA
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES-KONFERENCA ZA SLOVENIJO
VABILO ZDRAVNIKOM IN ZDRAVSTVENIM SODELAVCEM
Medicinska sekcija Konference za Slovenijo iSSK vabi zainteresirane v Sloveniji, zamejstvu I in svetu, ki žele osebnega in strokovnega stika 1 ler medsebojnega sodelovanja, da« prijavijo. S tem bo sekcija lahko začela s konkrenum ' delom.
Prijavite se lahko na naslov: Prim. dr. Bogdan Leskovic.SSK Konferenca za Slovenijo, Medicinska sekcija Cankarjeva 1 / IV, 61.000 Ljublj.
UMRL JE MIŠKO BARANJA
Umrl je na kresni dan, 21. junija, "zasanjal je s snom kresne noči" je dejal njegov prijatelj Vlado Kreslin. Pokopali so ga na pokopališču v Nemčavcih pri Murski Soboti. Miško Baranja je v zadnjem času v glavnem nastopal z BeltinSko bando in Vladom Kreslinom. Njegov zadnji nastop je bil 19. junija na velikem folk festivalu na Dunaju. Zaradi smrti je odpadel tudi nastop Beltinške bande na humanitarnem koncertu v Barceloni, kamor jih je skupaj z Valdom Kreslinom povabila slavna Joan Baez, Čeprav je smrt prizadela Kresiina je obljubil, da se bo s svojo Črno kitaro odpravil v Katalonijo z mislijo pokojnega cimbalista Mišk^ Baranje: "Muzika ma začetek, samo končetka nema!"
TUDI IVANA POTRČA NI VEC
"V lepem junijskem poldnevu smo stali okoli odprtega groba in žare in se poslavljali oa Ivana Potrča...znanci, prijatelji, "nekdanji politiki", pesniki, predstavnikov sedanje oblasti ni bilo in tudi pisateljev se ni trlo...Ivan Potrč je bil predsednik Društva pisateljev dvakrat, nazadnje v letih 1976 - 79.. Potrč je imel z vsemi režimi same težave. V stari Jugoslaviji so ga zaprli še kot dijaka, Nemci so ga poslali v Mauthausen, ko se je vrnil je odšel v partizane in takrat je revolucionarni in osvobodilni režim s posebno pazko bdel nad njim in mu ni zaupal. Po vojni je zloveSča senca lagerskih procesov segala tudi proti Potrču in ga na srečo ni dosegla. Bilje vrstnik Antona Slodnjaka, Ignaca Koprivca, Antona Ingoliča, Edvarda Kocbeka, Bratka Krefta, Miška Kranjca.... Potrčeva dela: roman NA KMETIH, novele CZEK, NA VERNE DUŠE, MED MASAMI, ONKRAJ ZARJE, PREKLETA ZEMLJA, SVETI ZAKON... Tudi meni je pomagal literarno shoditi...."
TONE PARTLJIČ
ŽUPANČIČEVE NAGRADE
MESTO LJUBLJANA SVOJIM UMETNIKOM V LETU 1993 - 20. junija so v Križankah v okviru velike prireditve Pozdrav poletju podelili Župančičeve nagrade, s katerimi mesto Ljubljana vsako leto ob zaključku kulturne sezone pokaže na svoje najvidnejSe umetnike.
Nagrade so ojejeii: GLEDALIŠČE ANE MONRO za gledališko predstavo Zveza rdecelascev in druge predstave
v zadnjih dvajsetih letih ***
DR. MIRKO CUDERMAN za
dolgoletno uspešno vodenje društva Consortium musicum, Slovenskega komornega zbora in koncertne nastope v lanskem letu
***
JOŽE SLAK za pregledno razstavo v Modemi galeriji
TONE STOJKO za fotografsko monografijo Slovenska pomlad
ALEŠ BERGER za izjemne prevode v slovenščino, še posebej pa Apollinairovih
pesmi in Claudelovih dram ***
SLA VKO A VSENIK ml. ANTUN POLJ ANIC Z ORKESTROM POLICIJE in MIHA ZADNIKAR za
predavanje o filmski glasbi MUZIKA&HLEM
KEMAL SELMANO VIČ za dolgoletno restavratorsko delo ter za vzdrževanje osrednje likovne zbirke v mestu
BOJAN ADAMIČ za
življensko delo.
KULTURA
CELJSKA PREMIERA HERMANA CELJSKEGA
Na celjskem Starem gradu so v letošnjem poletju uprizorili dramo Antona NovaČana HERMAN CELJSKI, ki jo je zrežiral Franci Križaj.
NOVI PRISPEVKI ZA KNJIŽEVNI PANTEON
Državna založba Sfovenije je predstavila štiri letošnje naslove zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev - Anton Aškerc, Juš Kozak, Edvard Kocbek in Ari ton Vodnik.
KRALJ MATJAŽ SE VRAČA MED SLOVENCE
V informacijskem centru Moderne galerije v Ljubljani so predstavili najnovejšo pridobitev slovenske umetnostne literature. Moderna galerija in Nova revija sta skupaj izdali faksimiliran ponatis ljudske pesnitve KRALJ MATJAŽ z ilustracijami Franceta Kralja. Knjiga_ je prvič izšla leta 1921 in spada med mojstrovine ekspresionistične umetnosti na Slovenskem. Pesnitev o Kralju Matjažu pa je prevedena tudi v angleščino in nemščino.
biseri med ruševinami srednjeveškega gradu
Kaže, da se bosta slovitemu kobariškemu muzeju pridružila še tolminski in trentarski muzej - Kozlov rob je "princ" med kraškimi gradovi.
Kaže, da bo novi trentarski muzej, ki ga Goriški muzej ureja v veliki hiši Triglavskega narodnega parka na trentarskem Logu, prava senzacija. To pravijo vsi, ki so že imeli priložnost videti to, kar v njem že stoji. Gre za popolnoma nove pristope muzeologije in etnologije s pomočjo stenskih slik in muzealij, ki človeku dajejo vtis, da se ne sprehaja po muzeju, ampak da "živi" trentarsko preteklost.
KROŽNIK - V navadi je bilo, da sta si zaročenca darovala posodje, okrašeno s človeško figuro ali simboli, povezanimi z ljubezenskimi Čustvi. Renesančni krožnik, ki so ga našli v ruševinah tolminskega Kozlovega roba je zaradi popolnosti mladčevega portreta (na sliki), zaradi ohranjenosti in estetskih vrednot najdbe eden najlepših primerkov primorske srednjeveške grajske keramike. Nad njim je navdušena tudi tuja stroka, italijanska pa ga je pred leti uporabila za naslovnico svojega kataloga.
PEVCI SO TUDI LJUDJE -
ie knjiga, ki jo je napisal operni in koncertni pevec - basist Juan Vasle, ki je bil rojen v Argentini leta 1954 in je od leta 1990 član solističnega ansambla ljubljanskega opernega gledališča, najprej pa je bil novinar.
Knjiga vsebuje 26 intervjujev z znanimi in tudi malo manj znanimi pevskimi osebnostmi, tudi z. Lucianom Pavarottijem, Placidom Domingom in drugimi. Med njimi s slovenskimi umetniki, tenoristom Antonom Dermota, altistko Franjo Golob in s sopranistko Ano Pusar.
MIRAN ZADNIK NOVA ZVEZDA
Na slovenskem zabavnoglasbenem prizorišču jc novo presenečenje, pevec Miran Zadnik. ki kot solist prepeva tri leta, prej pa je dvanajst let nastopal in se kalil v skupinah Sinkope, Bistro in Pfatana. Izdal je kaseto z naslovom LJUBEZEN PLOVE S TEBOJ.
NAGRADA KRESN1K 93 V ROKE MILOŠU MIKELNU
Najboljši med dvanajsterico slovenskih romanov, kar jih je Slovenija izdala v letu 1992, in s tem dobitnik nagrade Kresnik 93, je VELIKI VOZ Miloša Mikelna. Tako je 19. junija na Jurčičevi domačiji na Muljavi
Sred nekaj sto ljudmi v siju akel in ogromnega kresa, ki je švigal poa nebo, ceremonialno razglasil predsednik sedemčlanske žirije, akademik dr. France Zadravec.
JANČARJU PA
ROŽANČEVA
NAGRADA
Drago Jančarje dobitnik prve nagrade Marjana Rožanca za izvrstnoesejistiko,-ki sojo podelili 26. junija letos v Volčjem gradu na Krasu. Nagrada gre njegovim seiem z naslovom RAZBITI VRČ. V zadnjem krogu so se za nagrado v tolarski protivrednosti osem tisoč nemških mark potegovala štiri dela, med njimi TEMINO NEBO AMERIKE Aleša Debeljaka.
NAGRADA ZA PREVOD ŠALAMUNOVIH PESMI
Ugledna ameriška univerza Columbia jo je podelila Sonji Kravanji za odličen prevod. Knjiga z naslovom Pastir, lovec (The Shepherd, The Hunter)je izšla pri založbi Pedernal v Santa Feju. Prevod zajema 70 Salamunovihpesmi, prevajalka Sonja Kravinja pa že trinajst let živi in dela v ZDA, kjer je večkrat upozorila na literarnih večerih na kakovost književnega ustvarjanja v Sloveniji.
SLOVENSKA ANTIGONA NA DUNAJU
V	okviru Dunajskih slavnostnih tednov (Wiener Festwochcn) je junija doživelo praizvedbo novo gledališko delo Dušana Jovanoviča ANTIGONA. Predstava je nastala v koprodukciji Dunajskih slavnostnih tednov in Drame Slovenskega narodnega gledališča Liubbana.
V	Sloveniji bo Jovanovičeva ANTIGONA v režiji Mete Hočevar uprizoijena tudi na odru ljubljanske Drame.
NEUJCRSTLE-
DELOVANJE
SLOVENSKEGA
DRUŠTVA
Piše Ivo Klopčič
Pred kratkim smo tudi v Newcastlu prejeli prvo številko Vašega avstralsko slovenskega informativnega časnika "Glas Slovenije". Ker izgleda, daje bolj malo Slovencev, ki vedo za kakšno slovensko društvo v Newcastlu, saj pravi Vaš poročevalec Lojze Košorok "pa mi celo v Sydneyu komaj vemo, da tam sploh obstoja kakšno društvo z imenom Tivoli, čeprav smo oddaljeni samo borih 100 milj", Vas prosimo za nekoliko prostora, da se Vam, dopisniku iz Sydneya in tudi drugim sirom Avstralije predstavimo.
Slovensko društvo "Tivoli" v Newcastlu se je organiziralo na pobudo sydneyske igralske skupine Soča, ki je gostovala v Newcastlu 29.0ktobra 1958 (med risotnimi je bil tudi g.Ljenko rbančič), ko je bil osnovan pripravljalni odbor, kateri je potem sklical ustanovni občni zbor, kjer je bilo dokončno odločeno, da se ustanovi Slovensko avstralsko društvo "Tivoli" -Austral Slovenian Society "Tivoli", Newcastle.

Ob 35 .obletnici:
predsednik društva Tivoli Ivo KJopčič in častni konzul RS za NSW in VIC. A.Breznik
Glavne naloge društva in dolžnosti ter pravice članov so bile že na žacetku točno začrtane v društvenih pravilih. Glavni namen društva je, da povezuje slovensko emigracijo v Newcastlu in okolici, da pomaga članom, ki zabredejo zaradi nesreče ali bolezni v težki finančni položaj, nuditi pomoč tistim, ki jim dela težave angleški jezik, pomagati novodošlim rojakom, nuditi zabavo in razvedrilo v obliki kulturnih prireditev itd. Skozi vsa ta leta smo pomagali v slučajih naravnih nesreč v domovini in drugod po svetu, pridružili smo se različnim nabiralnim akcijam (teleton itd.), zadnja leta pa veliko pomagmo tistim, ki pomoč najbolj rabijo - naši ostareli, ki živijo po različnih domovih, ali pa so izgubili zivljenskega partnerja in živijo za sebe. Obiščemo jih po domovih ali bolnicah, jim nudimo transport, jih pripeljemo na naše prireditve, nudimo informacije in podobno; na žalost in nazadnje tudi spremimo na zadnji poti.
Uradno smo registrirani kot dobrodelna organizacija in smo imenovani v Directory of Ethnic Communities Organisations of Australia (stran 88) in v Ethnic Communities Reference Book for 1993 (stran 47).
V Rodni grudi smo se predstavili Slovencem sirom sveta že leta 1961 ali 1962 pod naslovom "Kdo smo Slovenci iz Newcastla"
Res da nimamo lastnega doma kjer bi se lahko zbirali, imamo pa zelo dobre odnose z Migrant Resource Center in drugimi državnimi organi, ki nam nudijo
prostor brezplačno. Prirejamo piknike, družabne dneve in marsikateri nedeljski popoldan preživimo ob gledanju slovenskega videa in končamo z veselim kramljanjem in pesmijo. Obiskali smo društvo v Canberri, versko središče, Klub Triglav, Slovensko društvo Sydney in imeli skupni piknik (kar dvakrat) s Triglavčani v Pokolbinu, kije poznan po pristnem avstralskem vinu.
Vsako peto nedeljo v mesecu, ko jo mesec ima, imamo slovensko mašo v Hamiltonu in takrat nas obiščejo slovenski dušni pastirji iz Sydneya, največkrat pater Vaferijan Jenko. Poslužujemo se SBS Radia 2EA, za katerega mislimo, da je informativni radio za vse Slovence do kamor koli dosežejo njegovi valovi,
Newcastle je industrijsko mesto, kije res le "borih 100 milj" severno od Sydneya in šteje približno pol milijona prebivalcev. Prvi večji prihod slovenskih priseljencev je bil v letih 1948 - 1952, naslednji val pa med 1956 - 1959. letom. Leta 1958 je ena največjih železarn v Newcastlu BHP zaposlovala skoraj 10 000 ljudi, med njimi tudi največ naših očetov, možev, sinov in bratov. Težka industrija je za nas pomenila tri šihte, takoimenovani sedemdnevni roster in največkrat umazana, fizično težka dela. Newcastle je bil znan kot umazano, prašno, zakajeno in smrdeče industrijsko mesto, ki je narekovalo čisto posebne življenske pogoje.
Po neuradnih poročilih naj bi bilo okrog 500 Slovencev živečih v Newcastlu in okolici. Mnogo je takih, ki se niso nikoli pridružili slovenski skupnosti iz takih ali drugačnih razlogov. Drugi pa so se po letih izgubili po svojih poteh. Vendar slovensko društvo, čeprav majhno in skromno, še vedno obstoja. Zelo zanimivo ie dejstvo, da je bila večina današnjih članov včlanjena v društvo že leta 1960.
Odbor društva si je skozi vsa ta leta prizadeval, da so veljala društvena pravila, enako za vsakega člana in da društvo nikoli ni imelo političnega značaja, kar smatramo, da je največ doprineslo za dobrobit društva in pripomoglo, da smo pred kratkim praznično proslavili naso 35. letnico obstoja.
Želimo Vam in vašemu časopisu obilo uspehov v bodočnosti in hvala Vam za ukazano priložnost, da smo se Vam lahko predstavili.
ZANIMIVOST
i
Iz "DRUŽINE"
SLOVENCI -VRAŽEVERNI IN NEVERNI?
Ugotovitev ameriške raziskave o vernosti
Največji čikaški dnevnik "Chicago Tribune" je objavil izsledke raziskave o vernosti ljudi trinajstih držav, med njimi tudi v Sloveniji. Vodil jo je znani ameriški sociolog in pisatelj, duhovnik dr Andrew Greeley Izvajalci so leta 1 991 in 1992 povprašali 1 9.000 oseb, najmanj tisoč v vsaki državi.... Po anketi je Greeley izjavil:"Bog ni umrl, tudi pod komunizmom ne!"
Najbolj verne države so: ZDA, Irska, Poljska in Italija, najmanj pa Nizozemska, Slovenija, Madžarska in nekdanja Vzhodna Nemčija...
V posmrtno življenje verjame največ Ircev, Američanov, na zadnjih treh mestih so Slovenci, Madžari in Vzhodni Nemci... Mnenje da Bog skrbi za človeka - to meni večina Ircev, Poljakov, Italijanov in Američanov, Slovencev pa le 26 odstotkov... Edini državi kjer ljudje večinoma redno hodijo v cerkev in vsak dan molijo, sta Irska in Poljska. "Na dnu" smo Slovenci (26 odstotkov)... Molitev v šolah podpirajo ZDA, Irska, Velika Britanija, Poljska in Italija, najbolj pa ji nasprotujejo Vzhodna Nemčija, Slovenija in Izrael...
Ali verjamejo horoskopom in vedeževalcem je odgovorila iz zgoraj omenjenih držav le : manjšina, medtem ko v "magično" moč verjame kar 5& odstotkov Slovencev...
IVANKI SKOF ŽgLIMO PO PROMETNI NESREČI HITREGA
OKREVANJA Vsi prijatelji in uredništvo GLASA
TAKO MENI
C/C',
KAKO POSTATI PREDSEDNIK VSEM SLOVENCEM
Predsednik Slovenije Milan Kučan je ob enem svojih obiskov Teritorialne obrambe izjavil, da naša mlada vojska temelji na izročilih Maistrovih borcev in partizanstva. Kot predsednik vseh Slovencev bi se moral otresti tistega mučnega bremena iz časov komunističnega enoumja. To verjetno ni lahko, vendar predsedniško delo ne sestoji samo iz prijetnosti temveč nalaga tudi neizogibne dolžnosti, ki so predsedniku Kučanu - razumljivo - lahko nevšečne. Slej ko prej se bo moral predsednik sprijazniti z zgodovinskimi resnicami in všteti tudi slovenske domobrance med tri slovenske vojske. Vse te vojske so imele slovenske zastave, čeprav so jo boljŠeviki partizanom kmalu popackali z rdečo peterokrako.
Maistrovi borci, partizani in domobranci so imeli slovenske častnike in slovenski poveljevalni jezik. Maistrova vojska ni pobijala Slovencev, temveč samo Avstrijce in to samo v borbi, partizani pa so pobili čez tisoč Slovencev že dolgo preden so se pojavile samoobrambne Vaške straže, ki so jih komunisti že pred njenim rojstvom krstili za Belo gardo.
Predsednik Kučan licemeri, ko počaščuje Maistrove borce. Zgodovinsko dejstvo je, da so slovenski in pravtako avstrijski socialisti 1918 skupno agitirali za Avstrijo, Nacisti so ob svojem vdoru podrli spomenike Maistrovim borcem, našim boljševikom pa so trajala desetletja preden so dovolili Maistrov spomenik v Mariboru. In še delj bi trajalo, če ne bi bilo ogorčenja Maistrovih borcev in zavednih Mariborčanov.
Maistrov spomenik je bil postavljen ne po zaslugi Kučanov, Drnovškov in Bučarjev. Zrastel je kljub njim. Z veseljem pa sem čestital disidentu in obrambnem ministru Janezu Janši, ko je uvedel odlikovanja, ki nosijo Maistrovo ime.
Maister je več kot sprejemljiv vsem neoporeč-nikom Slovencem. Več kot sprejemljiv je domobrancem. Ne vidim, zakaj ne bi bil sprejemljiv tistemu delu partizanov, ki so prijeli za orožje iz istih čistih pobud kot so to storili Maistrovi borci.
Rudolf Maister je bil prvi slovenski general prve slovenske vojske.
Dejstvo, da so mnoge domoljubne partizane izkoristili in izigrali naši boljŠeviki, se jim šteje v močno olajševalno okoliščino; ni je pa treba proslavljati._
DODATEK K JELENDOLU
V tretji številki našega Glasa beremo o novih domovinskih publikacijah s področja varovanja narave, kot Baza 20 in partizanske bolnišnice v Jelendolu. V jeseni 1944 sem bil prisoten kot član komisije za izkopanje 1 19 komunističnih žrtev v Jelendolu. To pretresljivo dejstvo dodajam, da bi bila resnica popolnejša.
Spomenik Rudolfa Maistra v Mariboru
OBJAVA
V četrtek, 29. julija 93 bo ob 19h maša za domobrance, ki so v zadnji vojni in po vojni izgubili svoja mlada življenja za Slovenijo. Maša bo v cerkvi Sv. Rafaela v Merrylandsu. Po maši pa se jih bomo spominjali v dvorani, kjer bo komemoracija.
Vabljeni vsi! Jože Košorok
Iz nove knjige
Himna večeru
Pri Mohorjevi družbi v Celju je te dni — ravno za sedemdesetletnico - izšla knjiga izbranih pesmi Ivana Hribovska (1923-1945). Obsežno spremno študijo je napisal France Pibernik.
Slutnja
Nova žalost vdrla je vame in je ne poznam in segam kot onesvcščcn vase v pepel ugaslih strasti. Dvignilo se je neizprosno trdo, ko da rojstvo iskalo bi pot; je duh to, ki me je napolnil tako?
If un Hríboriek
Že zaliva grlo mi bitje v udarcih srca,
kakor da bruhniti moram iz ust grenkobo, ki mi telo
spravlja v težko, mračno zavzetost, ne ve
več nemirni si duh odrešenj,
ki čakajo večno, da bo veter zbran.
O ljubezen, nosim te v sebi
za žalostno smrt,
odšla boš tiho, počasi s krvjo,
ki tekla v prst bo nekoč.
Ena sama rana bo zame, v njej boš
trepetala. Ko več ne bom vstal.
Široko odprte bom imel oči.
Ko me slednjič vržejo v jamo in blizu ne bo
človeške duše, zajokal v grozi, joj, v blagodejno bom prst, da si tudi ti zapustila me zdaj in nikoli ne sežeš mi v grob, nezvesta, nikdar me ne zbudiš iz sna.
Izmed zamolčanih slovenskih pesnikov je poleg Franceta Balantiča vreden največje pozornosti Ivan H ri bo všek,(19.6.1923, Radovljica - 1945, Teharje ali Kočevski Rog). Rokopisna zbirka PESMICE, PESMI MARJANA GOSTIŠE, Leta 1965 dr. Tine Debeljak natisne v Argentini obe pod naslovom PESEM NAJ ZAPOJEM. Hribovska je pogoltnilo pijano zrna]
revolucije...
RUSTRRLIJH
MABOV ODLOK
Sodnik avstralskega zveznega sodišča Marcus Einfeld je pred kratkim dejal, da je četrt miiojona avstralskih domorodcev Aboriginov, diskriminirano pri nth 1 .........
osnovnih kvalitetah življenja, pri zaposlovanju, izobraževanju, zdravstvu in pri zakonskih zadevah. Poudaril je, da nekateri Avstralci namerno vzpodbujajo
rasne napetosti, sovraštvo in delitve z napačnim tolmačenjem Mabo odloka,
saj Aborigini ne mislijo ocrožati privatnih lastništev avstralskega prebivalstva. Direktorji avstralskih rudnikov in konzervativci so že opozorili na finančni polom in možen propad Avstralije, če domorodci uspejo pri svoji zahtevi in bodo beli priseljenci morali vrniti zemljo. "Panika, ki jo širijo
ljudje v rudarski industriji, bo Avstraliji prizadejala večjo škodo kot negotovost glede odloka Mabo," je dejal So! Beilear.
Avstralski domorodci namreč nameravajo tožiti Veliko Britanijo zaradi protizakonitega prisvajanja tuje lastnine in nes pošto vanj a človekovih pravic. Te grehe pripisujejo raziskovalcu kapitanu Jamesu Cooku in belim trgovcem, ki so prišli za njim na celino. Tožbo nameravajo vložiti na mednarodnem sodišču, je dejal predsednik Sydneyske zveze domorodcev Paul Coe." "Vsi se strinjajo spiačiiom odškodnine Franciji in ostali Evropi, ki sojo okupirali nacisti, nihče pa ne opazi krivic, ki so jih belci zagrešili v Avstraliji. Nočemo se maščevati, želimo ie pravico," je Coe povedal novinarjem, Ministrskegajjredsednika Paula Keatinga, lci zeli zgladiti spor med domorodci in belimi priseljenci, je pozval, naj solidarnostno podpre njihove zahteve.
Leta 1788 je živelo v Avstraliji od 750.000 do dva milijona domorodcev, danes le še okrog 300.000 ali 1,8 odstotka vsega prebivalstva.
V AVSTRALIJI PREBIVALCEV
17.6 milj.
POPULATION OF AUSTRALIA
PopdaHori fmiHIonft)^ ^ .P^'fr ^
' 10 ' ' ' ' 15 '	' á
NA TEKMOVANJU ZA NAJLEPŠO AVSTRALKO TUDI MOŠKI--
AVSTRALIJA BO DOBILA SVOJO PRVO SVETNICO--
MARY MCKILLOP je pripadala redu krščanskih sester st.Josepha. Umrla je leta 1909, bila je znana po skrbi za revne in njihovo izobraževanje, odprla je tudi šolo za siromašne. Papež Pavel II je 6. julija letos podpisal dokument po katerem naj bi torej Avstralija aobila svojo prvo svetnico.
Organizatorji tekmovanja za najlepšo Avstralko so povabili pred kratkim tudi moške, naj se udeležijo prireditve. "Ce se bo prijavilo zadosti fantov, bomo uvedli novo kategorijo in razglasili zmagovalca", je povedala predsednica družbe, ki prireja tekmovanje. Udiežba moških ne oi bila nikakršna novost, saj se jih je leta 1986 prijavilo 13, zmagal gaje vojak David McEnvoy. Stiriindvajsetletni Damian Taylor je komaj zadrževal, solze, ko je pred kratkim okronan za zmagovalca na tekmovanju z naslovom Iskanje zimskega sonca. Premagal je sedem udeleženk. Vrhu tega ie osvojil tudi naslov "miss dobrodelnosti". Sprva Taylor, študent naravnega zdravilstva, prijavit na tekmovanje bolj za šalo kot zares. Stvar pa je vzel resno, ko ie zvedel, da k tekmovanju sodi tudi zbiranje denarja za uvedbo telefonske linije za pomoč ljudem v stiski. Po zmagi je izjavil, da bi rad naredil še kaj dobrega in se zato namerava prijaviti tudi na tekmovanje za miss Avstralije. Tekmovalkam za'najlepšo Avstralko ni treba nositi kopalk in žirija jih ne presoja po zunanjščini. Glavni namen tekmovanja je zbrati denar v korist obolelim za cerebralno paralizo.
seje
V AVSTRALIJI JE BILO MESECA JUNIJA 1993 NEZAPOSLENO 11,1 ODSTOTKA PREBIVALSTVA
PRICE O ZAČETKU
Na mednarodni dan svetovnega prebivalstva, 4. julija 93 je oddelek za populacijo Združenih narodov predstavil podatke o povečanju svetovnega prebivalstva:
med leti 1995 in 2000 bo število prebivalstva naraščalo za 2 milijona na teden, največ v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki.
Rast avstralskega prebivalstva naj bi do leta 2025 dosegla številko 25.2 milijonov; do povečanja prebivalstva naj bi prišlo predvsem v večjih mestih.
ŽIVLJENJA NA ZEMLJI
Kos avstralske kamnine ie osvetlil najtemnejše obdobje evolucije. Razodel je, da sc je življenje na zemlji začelo
mnogo prej, kot je bilo do sedaj mišljeno zgodnje oblike življenja naj bi namreč nastale približno pred štirimi milijardami
1er
William Schopf, Kalifornijski univerzi
paleobiolog na i je odkril drobcene fosile med mikroskopsko analizo kamnine
"To je najstarejša
iz zahodne Avstralije, znana združba mikroskopsko majhnih organizmov" meni Schopf. Avstralski fosili so baje 1300 milijonov let starejši kot katerikoli primerljivi doslej znani fosili.
Ena najpomembnejših razsežnosti najdbe je, da so fosili jasno v sorodu s skupino fotosintezirajočih organizmov, imenovanih Cyanobacteria, ki proizvajajo kisik, od katerega je odvisno življenje.
IZ SLOVENSKE SKUPNOSTI
-SLOVENSKI PRIMORSKI SOCIALNI KLUB JADRAN je za
svojega predsednika ponovno izvolil Valentina Breclja. Da med avstralskimi Slovenci, prihaja do zanimivih "rošad" oz, prehajanj iz ene organizacije ali društva v drugo kaže ta zanimiv podatek: Peter Mandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij se je nenadoma znašel v odboru Jadrana. In tudi ta... -SLOVENSKI NARODNI SVET NSW je v nedeljo, 18. julija izvolil novo vodstvo. Za predsednika je bil izbran Marjan Kovač, bivši predsednik Avstralske slovenske konference. Za podpredsednico Martha Magajna, za tajnika pa Ljenko Urbančič.
—	V nedeljo, 18. julija so tudi v SLOVENSKEM DRUŠTVU PLANICA v Melbournu izvolili novo vodstvo, predsednica je Ivanka Kolačko.
—	V soboto, 17. julija so v SLOVENSKEM DRUŠTVU MELBOURNE dodelili naslov Dekle slovenske skupnosti Tanji Kutin; za Dekle dobrodelnosti je bila izbrana Suzi Belec, drugo mesto pa je pripadlo Nataši Spil ar. Zanimivost večera: prisotnih je bilo največ mladih. Igral je ansambel Franka Prosenika Plave noči.
V DOM MATERE ROMANE v Kew. Melbourne so pred kratkim sprejeli 101 let staro Avstralko Violet Hiscock za katero pravi upravnica doma Anica Markič, da je kljub svoji visoki starosti še zelo bistra.
—	Melbournška slovenska mladinska aktivistka iz družine Kutin. JELKA KUTIN, je pred dnevi uspešno končala
, univerzitetni študij živilske tehnologije J (Food Technology). CesUtamo!
CHEERS!
"To your health". That's what Slovenes wish one another, with a glass of wine in hand, whenever there is reason for joy or sadness.
For long centuries, wine has been a part of Slovene life. And could it possibly be any other way? The oune had thrived in our parts even before we were formed as a nation. Its rich fruit had already been appreciated by the Roman inhabitants of Emona - the settlement where the present-day capital of Slovenia, Ljubljana, stands. And the situation was no different in the Middle Ages, when Ljubljana was a bustling merchant town with a flourishing wine trade.
In the year of wine, more precisely, on October 30th 1987 in Rome, the OIV (Office International de la Vigne et du Vin) granted Ljubljana the title "city of vines and wine" because of its thousand-year wine tradition.
WINE JUDGING
The judging of wine samples, which takes place every year during the month of July in Ljubljana and its surroundings, has since 1955 been an event in which winegrowers and viticulturists from all continents have placed their hopes.
This evaluation is ranked among the four most important wine judglngs in Europe. In addition to Ljubljana's wine evaluation, only three olher judgings in the EC region can pride themselves on this
/ I
newsj
VINO LJUBLJANA
honour: London, Brussels and Bordeaux - places where wines of all origins are judged. The European Community has thus ranked !he Ljubljana wine evaluation among those inlernational judgings whose medals and certificates may be used in EC countries for wine promotion purposes.
The second important criterion that ranks the judging in Ljubljana among the best in the world is the sponsorship of OIV, which, besides Ljubljana, only Barcelona, Bratislava, Uerguep and Montreal can pride themselves on.
Of all judgings sponsored by OIV, the Ljubljana wine judging is the largest. For this reason, and because it is conducted in accordance with Vedel's method, which is recommended by OIV, (he Ljubljana wine judging has become a test for changes in international judging regulations. And this is why Mr Robert Tinlot, General Manager of OIV, has proposed thai Ljubljana be-
come an international training centre for wine tasters.
More than 30 wine tasters, all internationally recognized oenologists, come to the Ljubljana judging each year from more than fifteen countries and from all continents. The samples which they evaluate (over 1000 of them) arrive in Ljubljana from more than 20 countries.
For the above reasons, the Ljubljana wine judging is the only one that allows the utilization of awards for advertising purposes on the largest wine market - Europe, as well as on all other international wine markets.
Proposed dates of the international wine judging in 1993 and 1994: 5lh—11th July, 1993 4th-10th July, 1994 Proposed dates of the fair 30th August - 4th September, 1993 29th August - 3rd September, 1994
We look forward to drinking a toast with you at one of the wine events, Cheers!
LJUBLJANSKI SEJEM
Informations: Stane Terlep, manager Phone: 38 61 117-171; Fax: 38 61 117-101
THE JAPANESE ALSO INVEST IN SLOVENIA
Recently the SUMITOMO Corporation from Japan decided to invest in Slovenia by joining the Austrian firm KAPOSI and the Slovenian firm SLOVENUALES, to establish a company called SUM IT MOTORS LJUBLJANA.
THE PRINCE OF VENICE
Since April 2nd, a regular ferry — a catamaran called the Prince of Venice - has linked the Slovenian Adriatic ports of Portorož and Piran with Venice. The "Prince", as the catamaran has been dubbed, is a little under 40 metres long, 15.A metres wide and can reach a speed of 29 knots. It carries a crew of five. The vessel was built in Cairns. Australia, four years ago, has a capacity of 303 passengers and features air-conditioning, a well-stocked bar and a duty-free shop. The line will operate from April 2nd to October 17th, three times a week: Fridays, Saturdays and Sundays.
ATLAS OF SLOVENIA

GLAS SLOVENIJE	,	. Ä ^ _
Založnik-Založba GLAS Ustanovitelji in upravni odbor- Dušan Laiovic. Alfred Breznik, Stefan Merzet in Stanka Gregonč Upravnik-Stefan Merzel. 265 Nicholson Street. Footscray. Victoria 3011. telefon (03) 687 5176	.*„„<.„„ Jf ,,
Glavna in odgovorna urednica-Stanka Gresoric. 2/15 Allandaje rd. Boroma. Victoria 3155. telefon (03) 762 6830 Uredniški odbor-Draga Gelt, Jožica Gerden. Toni Gržina. Lojze Košorok, Vinko Rizmal, I Jenko Urbančič	. . „_ .
Tehnično oblikovanje in umetniška izdelava-Draga Gelt m Stanka Gregorič; Logo-Frances Gelt; Priprava strani, tipkanje in distribucija-
JnfamacifeT'Revije MM. FLANEUR. SLOVENIAN BUSINES, SLOVENEC, DELO, DRUŽINA. MLADINA. RODNA GRUDA. NAŠA SLOVENIJA, agencijske vesti STA; OBVESTILA VELEPOSLANIŠTVA iz Canberre in KONZULATA iz Sydneya.
%
In order ti> present the beauties and	l~
characteristics of Slovenia to fore- Naročam GLAS SLOVENIJE
igners, the Mladinska knjiga publi-'	|
shing house has released English	|
and German versions of the sccond	'
revised edition of the Atlas of	|
Slovenia. This excellent guidebook	i
will help foreigners get a thorough	I
insight into our country; in addition	| Podpisani(a) ..............
to the maps, the Atlas contains 80	,
pages describing the geographical,	I
ethnological and cultural features	| Ulica m kraj...............
of Slovenia, 12 maps of major
towns, and a few pages on the latest	!
statistical data on Slovenia and its	1 inhabitants.
Each foreign edition was pub-	| lished in 2000 copies, and is avail-
_______i
NASLOV: GLAS SLOVENIJE^ 265 Nicholson Street Footscray, Victoria 301 i
Država.................. Poštna Št.
able in all bookshops in Slovenia.
L
Podpis................... Datum

TISK: Bounlv Pnnt.f>5 Ikaiherdale Road. Ringwood, VIC 3134