Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 51
Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)
17. decembra 1922. Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din, ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar (4 K.) za večkrat popüst od 5% do 40%.
Evangeličancom Slov. Krajine.
Pred dvema tjednoma smo se obrnoli do katoličancov naše Krajine, zdaj se obrnemo na vas bratje evangeličanci. Prošnja naša je edna: podpirajte dober štamp, naročite si naše Novine. Šereg tistih ljudi, ki Boga tajijo i se proti njegovim pravicam borijo, je vsikdar vekši. I v tom beízebubovom šeregi so tak katoličanci kak evangeličanci. Vseh ver odpadniki so tű zdrüženi i vodijo boj proti. Bggi. Vi evangeličanci verjete v Boga; I ravno zato ka verjete v njega, se morete zdrüžiti z nami i odbiti znami vred napade tistih, ki Boga neščejo poznati. Mi vaše vere ne napadamo, z vami zavolo vere se ne štritamo, to nam naša Maticerkev! prepovedáva, mi samo molimo za vas po njenoj zapovedi. Novin cio je ne verske razlike iskati, nego zdrüžiti vse tiste, ki v Boga verjejo, da sküpno nastopijo v politiki proti nevernikom t njihovim pomagačom. Tak dela i velika Nemčija. Naša stránka je poslala ta ednoga našega tajnika i te nam je glas prineso, da so krščanskoga mišljenja Nemci tak katoličanci kak evangeličanci v en politični tábor zdrüženi, vsi se táborijo okoli ednih istih novim To včinimo J .mi. Šteri) i jedino Ktem smo mogoči našoj Slovenskoj Krajini biti na pomoč, v zűmzenl je 'moč. Jeli ki Sie zarazmeli bratje evangeličanci ? Vüpamo se.
Za naše delavce
Pitanje narodnoga poslanca Jožefa Klekl na g. ministra za socialno politiko.
Po vašoj odredbi št. 7793. 21. novembra 1922. g. minister se je odpravila drž. borze dela podrüžnica v M. Soboti v Prekmurji. Naše siromaško delavsko ljüdstvo jela odredba občütno zadela. Prekmurje šte dvanajset jezero delavskih moči, šteri si potom posredovalnice za dela iščejo primeren ino potreben zaslüžek. Za Ijubljan-skőv posredovalnicov je mela naša v M. Soboti nájveč prometa v celoj Sloveniji. Zakaj se pa te zapora ? Mi nemamo niedne železnice, štere bi nas vezala z ostalov Slovenijov. Do 100 km. daljave mora nešterni naš delavec prekorakati, či šče priti samo do .prve postaje, štera ga po dugoj poti pripela v Maribor. Naslanjavši se na Vaš socijalni čüt g. minister, šteri pri siromaškom delavstvi išče olajšave ne pa bremena, mi je čast pitati Vas g. minister i obednom prositi:
1. Ste H včini v M Soboti odpravljene posredovalnico nazaj postaviti, ka 12.000 našim delavcom ne bo trbelo hoditi v Maribor i s tem gübiti čas, ešče več pa penez potrošiti ?
2. Či pa ne mogoče samostojno ustanoviti posredovalnice v M. Soboti, Ščete H odrediti, da bo, kak mariborske Centrale podrüžnica mela skoz celo leto vodjo za naše delavce v Murski Soboti ?
Prosim pismeni odgovor.
Shod ministra Puclja ali Samostojne kmetijske stranke v Soboti.
Že tjeden dni prle so razglasili samostojni agitatorje po celoj okolici Sobote, da bo meo shod minister Pucelj 8. decembra, med velkov mešov. Minister je dobro zbrao čas za svoj shod, ar si je mislo; da bo dobro ljüdstvo te itak pri meši, za njega (šteri je na shodi pravo, da je ne proti vöri) je pa to ne briga, či je
svetek ali ne, vej je za njega vseedno klavnica ali cerkev, meša ali shod, ešče ráj ma klavnice i shode. Ali naši ljüdje so šli k ranoj meši i i tak se je minister samo čüdüvao, kak to, da ji je telko prišlo, šteri so njemi proti gučali, čiravno je shod med velkov mešov , bio.
Hej Slovenje, Škoda, da ste ne bili na shodi vsil Kak lepo bi se smejali! Tü bi čüli kak zna mesar, šteri je minister postao, gučati. Samo hvalo se je, kelko je* on dosegeo za kmetsko ljüdstvo. TO je bio ves njegov govor. Ali to mi bole Znamo, kak on, da nam je Spravo dragočo, nezadovoljstvo, strašne dače i jezero, jezer nevol, štere bi on vse lehko zabrano, či bi samo šteo, če pa ne mogo, najbi povrgo mi-nisterskih stolec. Ka je glavno ešče v njegovom govori poleg svoje Hvale, je to, dá je gučao proti dühovnikom, proti ljtibljanskomi püšpeki, Čiravno je pravo, da je on ne proti vöri. Gda njemi je eden domači Človik dokazao, kak on katekizmuš vö s škole meče, te je tajio, da je to neistina: Mi pa znamo, da je. Tü vidile kak je lagao.
Med njegovim govorom je pa začnolo porine zvoniti. Zdaj je bio on v nevoli. Nešterni gospodje so ga dregati,' da naj moli, da bi ljüdstvo vidilo, da je resan vören Prosili" smo ga tüdi mi, naj se prekrlži i začne naprej moliti. Eden čas je gledao, nato pa je na tiho pravo, da ne ve moliti. To je bržčaszato včino, ar je ne proti vöri. Cilo evangeličanci so se Čüdili, da se te kafolreáttec sramüje moliti, je li ne vse vredi pri tom človeki.
Skoro dve vüri se je hvalo. Med njegovim govorom so hodili Sokoli okoli i so se protili našim ljüdem, da ji v temnico vržejo, či ne bodo tiho. Mi smo si dobro zapomniii te Sokole, Škoda da so bili med njimi tüdi naš g. glavar. (Glavar more na red paziti pri vsakom shodi. Vr.)
Skoro vsi gospodje uradniki iz Sobote so bili okolik ministra i so njemi ploskali. Pa ste dokazali s tem, uradniki, da ste prišli v Prekmurje politiko vganja! i čakat krajcarov za svoje politične agitacije. Vam je g minister lejko plačao lepi, lepi obed, ar je bilo do 30 pripravljeni} prostorov za obed, pitamo?
Pucljovi kortešje poslanca Drofenik i Mermolja so tüdi nekaj gučali, a níšče ji je ne poslüšao. G. Kühar iz Tešanovec je zmerno gučao za potrebe ljüdstva iz govorom neposredno obsodo samostojne.
Le žmetno je dobo dovoljenje eden domačin, da je smeo povedati ministri i vsem njegovim podrepnlkom pravico v oči. G. minister je drügoga ne znao povedati, kak da je petkrat povedao, da bo mladoga govornika tožo. Sramota za tak visiko, stoječega človeka, kak je miništer Pucelj, da na branitev našega ljüdstva ne ve drügo odgovoriti, kak protiti se z vozov.
Želemo vam samo g. minister, da se nam nikdar več ne prikažete tű med nami. Da bi Vi nas za norce meli, toga ne püstimo nikdar ne. Vej smo čüli, ka ste pravili. ,,Gda pridem v Beograd, te bom tam pravo, da so Prekmurci zadovoljni, da jim nikaj ne trebe." To so bile vaše zadnje reči na shodi. Zakaj ste pa te prišli med nas? — Samó zato, da bi dobili kakši votum za sebe. Ali vidili ste. da so Prekmurci nezadovoljni z Vami i z vašov vladov popolnoma i bole čedni, kak vsi mesarje tam prek, šteri so vam šli v past.
Uradna naznanila.
Razglas gledoč potüvanj v Nemčijo. Vsakši, što šče iti v Nemčijo, mora meti potni list potrjeni od nemškoga konzulata. Tüdi, gda šče iti iz Nemčije domo, mora dati pregledati ešče ednok svoj potni list. Či majo Potniki, šteri potüjejo iz Nemčije, več kak 20.000 (dvajseti jezero mark) nemški penez, mora]® meti Potrdilo za to od carinskoga oblastva. Sto Ide v Nemčijo,
sme vzeti s sebov samo to, ka bo sam potrebüvao. Iz Nemčije pa se smejo nesti brez (posebnoga) dovoljenja te stvari: 1.) Stvari, štere je prineso s sebov, gda je prišeo v Nemčijo. 2.) Stvari, štere potrebüje potnik na potüvanji ali zvrševanjí svoje meštrije na poti. Za vse drüge stvari se mora meti dovoljenje od oblastva za zvünešnjo trgovino (Aüssenhandelsstelle).
Razglas: Što šče v bodoče meti žrebca za püščave, naj ga priglasi do 15. dec. 1922. pri okr. glavarstvi. Za toplokrvne žrebce pred 4 leti i za mrzlokrvne pred 3 leti se ne dajo licenc!. (U. L. št. 120).
Glasi.
Slovenska Krajina.
Vabilo. K zvünrednomi zbori Hranilnice ino posojilnice v Črensovcih r. z. z n. z. se bo vršo 24. dec. 1922. 7,12 vöri predpoldne in vu školskom Prostori s slcdičem dnevnim redom: 1. Prememba pravil. 2. Slučajnosti. Če bi te občni zbor ob navedenom časi ne bil sklepčen), vrši se pol vöre kesnej pri Istem dnevnom redi drügi občni zbor, šteri bo veljavno sklepao ne gledoč na število navzočih Članov. — Načelstvo.
Na g. ministra vojne i mornarice so naš poslanec stavili to pitanje: Vojaštvo je zasedlo i uničilo stan siromaški, Sobočan Janoša v Lendavskih gorah, ki je zavolo toga mogo pobegnoti v svoje rojstno mesto v Gomilice pa si tam najeti stanüvanja i plačati stanarino. Ščete že ednok g. minister od vojaštva poškodüvano siroto Sobočan Janoša odškodüvati?
Prečastiti Gospod Urednik!
Glede na notico iz Kroga v Štev. 50. Novin 1922. poročam, da je bil pouk na šoli v Krogu dne 15. novembra. Isti dan sem jaz imel verouk in sicer v vsakem razredu 2 uri. Ostale ure je poučevalo učiteljstvo. Torej je notica v Novinah mistifikacija.              Z odličnim poštovanjem
VINCENC KOS kaplan in katehet
M. Sobota, 8. dec. 1922.
(Hvala za poročilo! Naš dopisnik bo kregan. Pravica ide vsakomi. Vr.)
Črensovci. 10 letnico svojega obstanka je obslüžavao 8. dec. tű tretjired sv. Ferenca za tiste düše, Štere svojo čistočo darüjejo v roke Bl.-D. Marije za sv. Matercerkev, kratko deviški tretjired. Voditeo so v zahvalo slüžili pri krasno oklnčanom oltari sv. mešo, pri šteroj je dečinski pevski zbor iz Trnja prepevao jako lepe Marijine pesmi. Po poldnevi je bio navuk od namena, dužnosti i plače Čistoga življenja. Po govori je do sto kotrig ponovim svojo ednoletne obljübo. Po njej je tretjeredniški pevski zbor štiri glasno spevao pesem „0 Jezuš sladki moj špomin" i sledkar med molitvov za stanovitnost „Ti krasni sunčni svet." Pesmi so genole vsako düšo, posebno Zadnja, tak dobro so bile naprej davane. Po cerkvenom opravili se je za kotrige .vršila pri šolskih sestrah v Žižkih igra ,,Venčarica." 17 nedužnih deklic je do skuz genolo navzoče z svojim popevanjom i pletanjom venca na čast Prečistoj nebeskoj Materi.
Novi most pri Veržeji. Minister Pucelj je pravo, ka je on Spravo most pri Veržeji. Prekm. Glasnik je prič pisao, da so ga liberalci spravili. Eden pa te stoji, šteroga je naše ljüdstvo zahtevale na prvom sosveti v Soboti (gda ešče samostojne stranke ne bilo. Vr.) i ga tüdi dobila na prizadevanje naših ljüdi, ki so te bili na oblasti. Naš g. poslanec so most ešče za vogrske vlade zahtevali i zato . vnogo britkosti mogli požreti zdaj prido tej ljüdje i se hvalijo z mosti1 Odsegamao bo najboše, če de hodo vsaki po svojem mosti. Liberalci po svojem, samostojni pp svojem i mi po svojem, šteri že stoji.
2
NOVINE
17. decembra 1922.
Klavnice i minister Pucelj. Pucelj minister je dovolo samo Vogleri i Benki klavnice. S tem se je godila velika krivica ne samo malim mesarom, nego najbole vsemi našemi ljüdstvi, štero je smelo samo v Soboto i na Čankovo gnati svojo Stvar za klanje. Gda so to naš g. poslanec zvedli, so taki naznanili to krivico g. ministri Puclji.i ga prosili, naj to krivico popravi, kak so Novine 26. nov. popisale. G. minister je v Beogradi na pritožbo g. poslanca odgovoro, ka je ne on kriv, nego glavarstvo. V Soboti 8. dec. je pa poslanec Mermolja odgovoro, da je 4. dec. podpisana odredba, da tüdi drügi smejo klati S tem je naš g. poslanec dosegeo pali popolen Uspeh: 1. Zvedli smo, gde se dela krivica proti našemi Siromaškomi ljüdstvi i 2.) pomagano njemi je. To bi ešče radi znan, što na glavarstvi je bio vpleten v to krivico, ar ljüdstvo od nekših mit guči.
Kratki glasi. Zvon so gorpotegnoli dnes tjeden v Pužavcih z velkov slovesnostjov. — V Beltincih je 42 deklin bilo Sprejetih na novo v Marijino drüžbo. Sprejem se je vršo v gradi pred groficov Zichyi Marijov i drügimi gosti. Prilidrja Slovenska igra z lepimi pesmami je svečanost podignola. — Kavaš Andraša z Odranec je z nožom v pijanosti vmoro Gabrove Bare mož v Ameriki. — Dekla od Lipe, štero so v Beltincih skoz okna strelili, je Vmrla v Soboti v bolnišnici.
Država.
Podivjanost. Na uredništvo vogrskoga lista „Délbácska“ so naši liberalni fašisti vrgli bombo v Novom Sadi, zakaj se prej Nemci i Madjari ne vöobesili 1. dec. narodne zastave. Kvardijana v Subotici so pa zbili, zakoj je bila 1. dec. čarna meša v cerkvi.
Pükšeni prah se vužgao v Maribori pri Čutič puškari, njega teško rano, dve osebi vmoro i na jezere kvara včino.
Kakše plače ščejo ministri? Po novom uradniškom zakoni bi dobivao min. predsednik letne 60.000 Din., minister 48.000, drž. podtajnik 33 jezero Din. plače. Se ešče pridejo posla niške dnevnice pa drüge male dokiadice. Siromacje ministri do z toga lejko živeli!
Včasi tüdi kakša šala. Na ministrskoj seji, gde se je razpravlalo od izvoza svinj, je minister Pucelj zahtevao izvoz svinj. Nato pita Pucla njegov tovariš: ,,Eli mislite, da je na hasek kmeta, če se mást podragša ?" Pucelj odgovori: »Masti lehko dobimo zadosta iz Amerike, da konkurira z našov." Tüdi Pašič se oglasi, rekoč: ,,Vi ščete, da bi mi davali za mást dolare, naši praščiči bi pa šli za austrijske krone".
Od mrtvij je stano. Na Horvackom je neki človek star 40 let vmro, šteroga so postavili na. mrtveči oder. Večer se zberejo sosedi. To noč'je tam bila velika grmlajiea i je strela vdarila ravno v tisto hišo. Na to so se vsi sprfcs-trašili i odbežali iz hiše. Strela pa ne vužgala hiše, zato se lüdje pővrnijo nazaj v sobo i na čüdo vidijo, da mrtvec začüdeno gleda okoli sebe. Mislili so, da se je sam te hüdi Spravo v njega, a mrtve« je nagovori: »Püstite me, da si malo odpočinem. Potem so ga pomogli, da je dolprišo." Vsi so bili veseli, da so namesto Sprevoda slüžili stanenje.
Svet.
Plesne zabave so v velikoj meri prepovedane na Češkom od ministra za socialno skrb.
I prinas?
Dar pape. Sv. oča so 400 siromaškoj armenskoj deci dali svoj gradek i azijskim pobegnjencom 150 jezero lir. — Drügi, še lepši dar smilenosti so poslali sv. oča v Losano na konferenco v pismi, v šterom prosijo predsednika konferenca, naj se zavzeme za krščenike v Carigradi i Armeniji ka je divji Törki ne spokolejo. Zaistino oča vseh narodov i sirot so papa.
Z Amerike v Europo. Po poročili je v najkrajšem časi parobrod „Mauretanija“ prišeo prek morja k nam. Rabo je 4 dni i 23 vör. Potrebno je zapomniti, ka je meo slabo vreme, ka ga je tüdi stavlalo na poti.
Anglež pa mustačje. Nenavadno je či što v Angliji mustače nosi; zato novi minister lord Keif, ki lepe mustače ma, je velko začüdenje zagnao v parlamenti.
Živa miš v želodci. Na prusoskom v ednoj vesi je nekši človek na trati dremao i jako zevao. Mala miš, Štera se sigurno od nikaj prestrašila, jo v najprvo lüknjo bežala, to je vu njegove lampe. Te človek nevej nikaj drügo povedati, kak to, ka ga nika en čas davilo, potom je požro i se prebüdo za volo bolečine v želodci. Zdravnik ga je rešo navole.
Domača politika.
Belgrad. Že zadnjič smo pisali, da je Pašič — Pribičevičova Vlada odstopila. Kralj je sprijeo ostavko, a povero je pa znovič Pašiči Sestavo nove vlade Ta nova vláda bi mogla stati iz radikalov i vseh parlamentarni skupin. štere so pripravljene sodelovati na podlagi vidovdanske ustave. Naloga Pašiča je zdaj, da sestavi eno vlado, štera de delazriiožna, ar je doz-dajšnja Vlada bila vsakšega dela nesposobna, če se njemi pa to ne bi posrečilo— i kak se vidi — tüdi še ne posreči, te naj vküper spravi eno volilno vlado, štera bi raspisala i vodila m ve volitve. V tom deli ga z vsov močjov podpira Svetozar Pribičevič, zagrižen centralist. — Pašič se zdaj pogaja z raznimi parlamentarnimi klubi. Pogovor je meo tüdi z zastopniki Jugoslovanskoga kluba : z dr. Korošcom i dr. Baričom. Stališče Jugoslovanskoga kluba nam je znano. Naši poslanci bi delali sküpno samo s takšov vladov, štera bi bila za autonomijo i za revizio ustave, toda za sporazum z Hrvati i Slovenci. Z vladov Pašiča i Pribičeviča se pa to na more zgoditi, ar so skrajni centralisti. Centralizem je za nas Slovenca škodljiv, to vidimo vsi. Či bi Slovenija mela autonomijo, se nam ne bi pripetilo to, ka se je zdaj. Novo nastavljeni vučitelje, katehete ne dobijo plače, ar Belgrad ne da za to potrebnoga kredita. Po mali do se mogle tüdi Šole zaperati, Belgrad ne bo meo za nje kredita. Vse naše ogromne dače idejo v Belgrad, šteri zida, se bogati, mi pa moremo skoz prstov gledati. S takšov vladov, štera samo gleda za svoje žepe, nas pa güli, od nas izvoljeni poslanci ne morejo sküpno delati.
Svetovna politika.
Angleško. Zbornica lordov je zglasala Irsko ustavo.
Grčko. Na prošnjo rimskoga papo je grčka Vlada mesto smrtne kaštige Andreja kraljevskoga sina pregnala z orsaga, i njemi vzeli oficersko čest ešče zaprete ministre pa vö püstila. V Zapadnoj Trakiji pod vodstvom Naza bega so se Törki spuntali proti Grkom ,i več mest zavzeli.
Bolgarija želej armado nazaj. Kak je znano, je Bolgarija po mirovnoj pogodbi mogla razpüstiti svojo redno armado. Zdaj pa dá so se ponovili neredi v Custendili, je bol-garska vláda dala navodila svojemi zastopniki na konferenci v Lozanih Stambulijskomi i ga oprosila, da napne vse sile na konferenci, da Zavezniki dovolijo Bolgariji vzdržavati redno armada, ar inači nemre v orsagi gordržati mirü i ne odgovarja za posledice.
Gospodarstvo.
Cene živine. V Ljubljani so se odavali jünci i bikovje prve vrste, po 26 koron za kilo na živo vago, drüge vrste po 23 koron. Krave od 14 do 18 koron, prašički do 6 tjednov stari do 1200 kron.
Cene mesa. Govedina po 44 K, teletina 56 K, svinsko meso 72 K. kg. Mast 140 K.
Cene silja. Pšenica 1600—1610 K, žito 1200 K, oves 1120—1150 K, ječmen 1090—1100 K, kukorica 1280 K za metercent.
Vrednost penez. 1 dolar 292— 296 K. 1 češka krona naših 14.80—14.90 K, za 1 dinar dobiš do 900 austrijski kron, vogrskih pa do 25—26 kron.
Ka je sokol?
Iz Rajhenburga (na Štajerskom) nam poročajo, da so Sokoli, gda so šli nazaj s štacijona, gde so kralja Aleksandra pozdrávlali, šli .nazaj po páraj: eden Sokol i edna Sokolice. To je resan jako lűštno...
Da dekle rade majo dečke i se dobro čütijo pri njij, to nam je vsem znano, ali da je stariši püstijo v takšo drüžbo, tomi se moremo čüditi. Mogoče iščejo rešitelov.., ar je nači níšče nešče vzeti?!
Nekši oča v Ljubljani, šteri je sam Sokol, a ma itak nekaj modrosti v glavi i skrbi za svojo deco, je pravo hčeri, gda so jo ne šteli več meti v nekšoj drüžbi, ar je štela postati Sokolica : Ne, Sokolica pa ne boš, jaz poznam to reči
Pri toj priliki moremo priporočati tüdi Orlom, naj ne hodijo po Sokolski)- poláj i delajo tiste falinge, štere grajarno na Sokola}. Ar Či bi tüdi Orel v tom grešio, bi bilo ravnotak i ešče bole graje vredno. Zato Orel, pazi! Mlado krv maš tüdi ti ! . . .
Mlada krv pa se pri Sokola} jako rano vadi v narodni} junaštvaj. V Škofjiloki je Sokol meo veselico. Da je bilo dosta pijače, to se zna. Drügi den sojtej junaki takši bili, da so se meščani smejali nad njimi. V veseličnom Prostori je ostalo ešče dosta dobroga vina. Gda se mali Sokoliči to
zvohali, da starejši pijejo, so si tüdi oni pri-voščili. Na pili so se vina, žganice, likera i so silili 7 let stare dečkece naj pijejo. Lehko si mislimo, kakši so bili. Eden od tej je nevarno zbetežao, vsi drügi so bili jako pijani. To je znalo celo mesto. Sokoli so je izročili, da bi drügi vidili,, kak so pošteni, a so je pali včasi nazaj sprejeli, ar či tej pijancov ne bi meli, njim ne bi nikaj ostalo. Da so ta deca grobjanske, da kunejo, v cerkev ne hodijo itd to se zna, vej so S kod.
Dale.
Občinski lov
de se vödavao v v Satahovcih 18. dec. predpoldnom ob 9.
Na odajo je
5 plügov loga v Markiševci. Log stoji z debeloga mešanoga lesa in dvakrat se lahko kosi v njem. Več se pozvej pri KOLOŠA ŠTEFANI v M. Soboti Grajska ul. 12.
Pazka!
Drva i vsakevrste premog na veliko i malo se dobi po najnišiših cenah pri
Jožefi Kiralj trgovci z drvami i premogom v Gornjem Lakoši.	
Figyelem!
Tüzifa és mindennemű kőszén nagyban és kicsiben a legolcsóbb árban beszerezhető
Király József fa- és szén-kereskedőnél
Felsőlakosban.
Umetni mlin.
Išče se kompaništa na polovico mlina i žage. Mlin je na dve turbini, z tremi dupliškimi valeki (hengeri) i z 2 para kamenjom na vodi Murici. K odaji je tüdi eden lokomobil 20 H. P. Kompanist mora meti osemsto jezero dinarov. Oglasiti se pri
Štefan Kumpariči Posestniki mlina Razkrižje pošta Štrigova (Medjimurje.)
Singer-mašini za šivanje.
Amerikanski Singer šivalni stroji dobijo se za Prekmurje
v trgovini
BRATA BRUMEN
MURSKA SOBOTA Cerkvena ulica 192. (poleg birovije),
v Dolnjoj Lendavi pri
BEDIČ IN KAC Dobijo se tüdi Singer igle, olje, konci, nadomestilni deli itd. (Šivalni stroji za sabole, šujstre i za familije). Odavle se na rate (24 mesecov). Singer šivalni stroji BOURNE & Co. New-York.
Seno,
slamo, drva, premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke kupuje in prodajo
ANDREJ OSET Maribor,
Aleksandrova cesta 57.	Telefon štev 88.
je ena krčma s trgovinov i 4 plügami oratje zemlje.
Več se pozvedi pri lastniki.
Janoši Koller
v Genterovci.
100 hektoliterski lagev tüdi tam na prodajo
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava