O zemljepisnem pouku.*) XIV. Metodične opazke o ppuku zvezdoznanskega zemljepisa. Pouk v zvezdoznanskem zemljepisu je bil že od nekdaj zelo zanemarjen. Poučuje se dostikrat popolnorna neraetodično in od tod izvira, da večina učencev nima jasnih pojmov o najnavadnejših pojavih na tem polji. Tudi pri odraslih se najdejo pogosto jako čudni nazori o tem predraetu, dasi nam ne primanjkuje niti dobrih knjig, niti pripravnih učil za ta pouk. Zvezdoznanski zemljepis se mora poučevati v tesnizvezizneposrednim opazovanjem neba in nanjem se vršečihpojavov. To sicer *) Nadaljevanje od razprave iz vlanskega letnlka. povzročuje nekaj težav, katere se pa lahko odstranijo. Vzbujati se ima v učencih zanimanje za prirodo in nje pojave. Doseže se pa to, ako uoitelj vedno opozarja učence na dotične pojave, da jih saini opazujejo in si pridobe znatije na podlagi lastne izkušnje. Učenci kažejo veliko zanimanje za tak pouk. Ako se pa poučuje zvezdoznanski zemljepis samo v šolski sobi, verjeli bodo sicer ucenci, kar se jirn razlaga, a nikakor se ne bodo prepričali, da je vse to tudi resnično tako. V takem slučaji bi ne imel nčenec jasnih pojmov o tem predmetu. Glavna stvar je, da se zna učenec zavedati na nebu in da je prepričan o tern, kako se gibljejo nebesna telesa. Pouk mora biti nazoren in zato naj se učitelj dobro pripravlja za ta pouk in sicer ne samo iz dobrih knjig, ampak posebno iz lastnega opazovanja doticnih pojavov na nebu. Pri pouku zvezdoznanskega zemljepisa se mora najprej opazovati na nebu in šele potem, ko so učenci opazovali pojave na nebu, zagleda se jim dotični pojav s pripomočjo primernega učila. Prvi pouk v zvezdoznanskem zemljepisu se ima priceti prej ko mogoče, a potem le polagoma nadaljevati. V tretjem in četrtem šolskera letu ima pouk samo pripravljati za razumevanje posaraeznih pojavov. To se zgodi na ta način, da se vedno polagoma nadaljujejo opazovanja na nebu in da se uporablja opazovano v pouku. Pri spoznavanji novih krajev treba opozarjati na zemljepisno ležo dotičnih krajev in pritnerjati njih dnevne in letne čase z našimi. Na ti stopnji naj spozna učenec najnavadnejše pojave iz lastnega opazovanja. Vsa opazovanja naj se vršijo na jednem in tistem mestu n. pr. na dvorišči, šolskem vrtu ali drugje. Tu se imajo razlagati prvi pojmovi kakor; obzor, nebesno oblo, stališce, strani sveta, poldnevnik, nadglavišce, podnožišče i. dr. Opazuje naj se nadalje, kje soltice vzhaja in zahaja ob dolotsenih dnevih in kje je opoludne, gibanje lune in njo premembe itd. Opazovanja na dnevnem svodu se morajo na vsak način zahtevati, ker ne povzročujejo nikakih težav. Težje je opazovati nočni svod skupno z učenci, ker je težko zbrati otroke zvečer. V takem slučaji naj pa da učitelj otrokom navodila, da sami opazujejo pojave na nočneni svodu ter naj jim potem v soli razjasnjtije različne pojave. Posebno naj ucitelj opozarja učence na ,,veliki voz" njega ležo v raznih letnih časih in na ,,zvezdo severnico." Učenci se morajo prepričati, da se suče nebesno oblo s solncera, luno in zvezdami v 24 urah krog svoje osi od vzhoda proti zahodu ia da solnce in luna pri tem su- kanji vodno spreminjata svoje raesto na nebu. P o u k v z v e z d o z n a n s k e m z e mljepisu se ima začetiz navideznim gibanjem nebesnih teles, ker mi na zemlji vidimo samo navidezno gibanje. Iz navideznega gibanja bodo učenci šele razumeli istinito gibanje nebesnih teles. Šele v poznejših šolskih letih in razredih naj se sistematično razjasnjuje do sedaj po lastnetn opazovanji pridobljeno snov. Šele na ti stopnji so učenci zinožni razumevati glavne pojave na nebu in v stanu si predocevati obliko, sukanje in gibanje zemlje. Jasno jim bode šele na ti stopnji istinito gibanje nebesnih teles. XV. Učila za zvezdoznanski zemljepis. Velike važnosti je lastno opazovanje na nebu se vršečih pojavov. Potrebujemo pa tudi še različna učila pri pouku zvezdoznanskega zeinljepisa, kajti pri samem opazovanji ne bi dosegli svojega smotra že zaradi tega ne, ker ne moremo opazovati vseh pojavoV. Tako n. pr. ne morenio opazovati pojavov, kateri se vrše pod našira obzorom; tudi ne raoremo opazovati istinitega gibanja naše zemlje. Posluževati se moramo učil pri tem ponku, da razjasnjujemo učencem njih opazovanja na nebu, a tudi pojave, katerih ni moči opazovali. Z risanjera na šolski tabli pa se ne da nieesar doseči pri učencih v teh letih, ker še nitnajo potrebne pomislivosti, da bi razumeli dotične risarije. Za pouk v zvezdoznanskem zemljepisu imanio mnogovrstna učila kakor n. pr. obzornik, telurij, armilarno oblo, planetarij, različna zemeljska obla i. dr. Ali večina teh učil ni pripravna za ljudsko šolo, ker so ali preveč zahomotana ali pa pojasnjujejo hkratu preveč pojavov, cesar ne raorejo razumevati učenci, katerim se iina posebej razlagati vsak posamezen pojav. Tudi navedena učila radi svoje umetne sestave dostikrat odvračajo učencev pozornost od glavnega predmeta. V poštev se pa mora jeraati tudi denarna stran, ker bi nakupovanje takih učil povzročilo mnogo stroškov. Učila na ti stopnji morajo biti kolikor mogoče priprosta in po ceni, da bode vsaki šoli mogoče omisliti si jili. Tako učilo je zemeljsko oblo, ki je najboljša podoba naše zemlje. Na tera uciiln se dajo razlagati priprosto in uniljivo najnavadnejši pojavi iz zvezdoznanskega zemljepisa. Zemeljsko oblo je ali priprosto ali pa m o n t i r a n o. Prvemu pouku ugaja najboljc priprosto z e m e 1 j s k o o b 1 o, kajti montirano oblo ima na sebi več stranskih stvarij, katerih še ne umejo učenci na ti stopnji. Sploh pa zadostuje ljudsko-šolskerau pouku priprosto zemeljsko oblo. Ta obstoji iz krogle, katera se da sukati krog svoje osi. Ako je zemeljsko oblo dovolj veliko, ter ima vsaj 40 cm premera, lahko nara nadomestuje tudi planigloba, katera *sta v tem sluraji tiepotrebna pri zemljepisnetn pouku. Pri zemeljskih oblih navadno ni naznačeno njih inerilo. Merilo se pa da preračuniti, ako primerjamo glede medsebojne oddaljenosti znane kraje. Ze v početneni pouku je treba zmeriti in ceniti bližnjih krajev oddaljenost od šolskega mesta. Tako spoznavajo polagoma učenci, da meri jedna stopinja na poldnevniku približno 111 km (nekaj večja je 1° na polutniku). Najjužnejsa točka v cesarstva sega do 42° sev. širine in najsevernejša do 51° sev. širine. Zemljepisna širina znasa torej 9° = okoli 1000 km. Zmerimo li n. pr. na Felklovem zemeljskem oblu (premer 32 cm) to oddaljenost z nitjo, tedaj dobiino 2'5 cm. 2-5 cm. = 1.000 km. ali 1 cm. = 400 km. 1 m (100 cm.) = 40.000 km. = 40,000.000. Dobimo torej za to zemeljsko oblo merilo 1:40,000.000. Položirao li zemeljsko oblo med dve knjigi in zmerimo na obeh straneh oddaljenost teh knjig, tedaj dobirno zemeljskega obla premer, kateri meri približno 32 cm. Na oblu sarnem potem lahko preraču- ninio istiniti obseg in preirier naše zemlje. N. pr. v tem slučaji je obseg zemeljskega obla 100 cm in zemlje istiniti obseg (ker je 1 cm = 400 km) znaša 400 X 100 = 40.000 km. Premer zemeljskega obla je 32 cm. Polutnikov premer na naši zemlji pa je 400 X 32 = 12.800 kni (v istini je nekaj manjši). Te številke niso popolnoma natanke, ker se pri raeunjanji nismo ozirali na odlomke a zadostujejo za to stopnjo zemljepisnega pouka. Zemeljsko oblo mora biti tako, da se njega os lahko postavi poševno ali navpfčno, kajti pri prvera pouku v zvezdoznanskem zemljepisu ima os zemeljskega ob 1 a stati navpicno, sicer se otežuje razumevanje najbolj priprostih pojavov. Ako je os zemeljskega obla nagnena, vpletajo se prezgodaj različne druge stvari, katerim učenec še ni kos. Z e m e 1 j s k o o b 1 o s e n e s ra e p r ezgodaj u p orablj e vati pri pouku, ker bi potem izgubili učenci zanimanje za lastno opazovanje in vsle.d tega dobili napačne nazore o marsikaterem pojavu na pojavu na nebu. Predno se poslužujemo zemeljskega obla pri pouku, morajo ucenci že poznati nastopne pojtne: kroglo, središče, premer, polutner, os s tečajema, površino, polutnik, vsporednike, poldnevnik, zetnljepisno dolžino in širino, zemljepisno ležo i. dr. Učenci morajo tudi proj že poznati doniačo kronovino ter razunieti, da je naša dežela raal del površja krogle; šele potem se je posluževati zemeljskega obla kot primernega učila. Pri prveni pouku na zenieljskem oblu naj se postavi oblo tako, da bode šolsko mesto zgoraj. Prav dobro bode služilo še nekaj jako priprostih učil, katera si lahko sam učitelj napravi ali si jih pa omisli za malo novcev. To so narareč učila v raziimevanje stopinjske mreže, obzora, navidneznega gibanja nebesnega svoda, solnca in lune in drugih priprostih pojavov iz zvezdoznanskega zetnljepisa. Taka učila hočem pa omeniti v posa:neznih slučajih.