STALIŠČA OK SZDL O ORGANIZIRANOSTI SIS S PODROČJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Občinska konferenca SZDL je na 2. seji razpravljala o organizira-nosti in delovanju SIS s področja družbenih dejavnosti in sprejela na-slednja stališča: Iz organiziranosti in delovanja SIS v občini in mestu se lahko ugoto-vi, da je uspešno opravljena vrsta začetnih nalog. Konstituirane so skupščine SIS, njihovi izvršni in drugi organi ter sprejeti splošni akti za normalno funkcioniranje. Ob tem pa ne smemo prezreti tudi pomanjkljivosti, predvsem pa vzrokov, zaradi katerih delovanje SIS še ni tako, kot to določajo usta-,va, zakoni, pa tudi samoupravni sporazumi. — Vse bolj prihajajo do izTaza še nerazčiščena vprašanja o sprejetih ustanovnih dokumentih na ravni ob-čine in mesta; glede na to, da niso ra-zmejene pristojnosti, da se naloge ponavljajo, večkrat odstopamo od sprejetega in določenega sistema, obstaja pa tudi nezaupanje o nepra-vilnostih odločitev v občinskih skupščinah SIS glede zadev, ki so skupnega pomena za mesto. Posledice se kažejo v tem, da ob-činske SIS dokončno sprejemajo od-ločitve o manj pomemhnih vprašan-jih, kar zmanjšuje inlcres dclegatov *in skupščin SIS in kar pomcni, da je vloga občinskih SIS pogosto zrcduci-rana na vlogo konferencc dclegatov za mestne SIS; — Jelosanjc SIS je v ,e preveč izolirano, kar pomcni, da je povcza-nost z občinsko skupčino. njcnimi organi in družbenopolitičnimi orga-nizacijaifli prcmajhna. Ta ugotovilev vclja tudi za povezanost SIS med seboj pri rešcvanju tislih \pravanj, ki so skupna dvema ali vcč SIS. V takih razmerah SIS ne dubivajo dovolj piv litične podporc in so v akcijah. ki jih i/vajajo, osamljene. kar veekral vpliva na to. da je njihov \pliv pri sprc)cmanju povjmcznih odlučitvv prcmajhcn. 1'rcmali) je ludi iniciativc /;i i>bravna\t> spccilienc ohOinskc problematike ali v SIS, skupščini ob-čine ali v mestu; — neurejeno je vprašanje stro-kovnih služb v delovanju samou-pravnih interesnih skupnosti. Te so sicer organizirane na ravni mesta in občine, vendar zaradi slabe organizi-ranosti ne nudijo SIS in njihovim or-ganom. še rnanj pa delegatom do\olj ustrezne pomoči. To ima za poslcdi-co, da so sklici sej samoupravnih in-teresnih skupnosti časovno ncuskla-jeni. da je gradivo preobširno in nt-razumljivo, da prihaja prepo/no in v premajhnem številu. kar deltgacijam onemogoča predhodno obravnavo v dclegaci ji in širši družbcni sredini tcr na ta način težko oblikujcjo stališča do gradiva. Zaradi tega prihajajo dc-lcgati na seje skupščin SIS ncpri-pravljeni in bre/ ustrczniti stališč; - ludi pomanjkanjc orientacij-skih programov aklivnnsti SIS na ravni občine in v odnosu do mesta jc \zrok. da so nckatera pomembna vprašanja obravnavana po hitrcm pnslopku in kot nc dovolj razčiščcna tudi sprcjcta. Na hitro sprejctc odlo-Oitve puvzroCajo tcžavc pri izvajanju in pogosto odstopanj'1 od sprcjctih iiogovorov. .. Da bi \ dclovanju samoupravnih intcrcsnih skupnosti odpravili ugi>-imljcnc pomanjkljivosti, h<> p<>-trehno opnniti naslcdnju: — spremeniti samoupravne spo-razume in druge akte občinskih in mestnih SIS tako, da bodo zagotavl-jali občinskim SIS pa bodo določali usklajevalne funkcije in rešcvanje skupnih nalog mesta in občin; — v občini je potrebno vzposta-viti stalno koordinacijo samouprav-nih interesnih skupnosti, skupščine občine in njenih organov, družbeno-političnih organizacij za usmerjanje vsebinskega delovanja. zagotavl-janje povezavc in izmenjave infor-macij in problcmatike; vodi naj jo predsednik občinske skupščinc; — družbenopolitično organiza-cije v občini, KS in dclovnih organi-zacijah morajo v večji mcri skrbeti za delovanje SIS. Bui morajo pohud-niki in usmerjcvalci ohrbliki)vanimi stališOi. Zaradi tcua sc nuirujo dulo-gacijc bolj koi iloslcj povc/ovati * lumoupraMiinu urgani. stroknvnimi slu/haiii. dru/bi'ni)p«ilitičnirni orua-ni/aci|ami in tcmcljnimi dclcgaci-jami \ svoji srcdini (cr sc / njimi us-klajevati pri -.picicmanju stališč. /a lako dclmanjc dvlcgacij su v KS /udol/cnc krajc\no kontcrcncc SZDL, v delovnih organi/acijah pa osnovnc «irgani/acijc sindikata: - uskladili jc- troba rok sklicc-\anja sej skupščm tako. ila so \cjc skupsi-in S!S mora bili irdno ludi do skliccvanja sjj mcsinili tn drugih skupštin SIS. Ciradivo /a scjc mora biti zagtitovijcnti v /adosmomslcvilu iz\i>do\ ali ohjasljcno \ Naši skup-nosti vsaj 14 dni prcd scjo skupščine; — SIS. ki «1 formirane kot te-meljnc na ravni rcgijc ali rcpublike, morajo posvctiti \cč po/nmosti de-tovanju konferenc \ občini lcr nosili tudi odgovornost /,a njihovo delo-vanje. Konfcrcncc pa morajo na dnevnc rcdc scj uvrščati vcč >peci-fičnc občinske problcmalikc; — dosledno vclja uvcljaviti dogo-vorjeni način organiziranja strokov-nih služb SIS tako. da b«do suokov-no-analitske nalogc opravljalc spc-cialtziranc strokovne službc v mcstu ali regiji. Za opravl janjc administra-tivno-tchničnih nalug pa je v občini preučiti možnosti organiziranja cnotnc tchnično-administrativne službc /a vse SIS; — informiranjc dclegatov sploš-nih dclcgtdj jc treba izvajati z ob-javljanjcm gradiva v Dclcgatski tri-buni Nasc skupnosti. s čimer bo /a-su>ti>\ljcno sc/nanjanjc \st'h dclm nih Ijudi in občanov s prohlcmi. ki so na dncvnih rcdih skupščin SIS: — /a UNposahljanjc dclcgatn\ \c trcba \ ohčini ustanoviti koordinacii ski odbor. pripra\iii prngram rn /a-gouniti potrcbna linančna svv;dst\a'. - SIS na| pripra\iji) prcgled udi:-Itfžbt na scjali >kupščin i/ i"«>samc/-nih dclcgacij in konlcrcnc dclcgacij. Na podlagi tch podatknv OK SZDl-in ohčinski s\cl zve/e sindikalov or-gani/irata posvet ^ prcilsodniki dclc-gaci j in konfcrcnc dclcgacij tcr dru/-bcnopnlitičnimi organi/acijanii /a-radi ugolmiivc ra/logov za slabi) udcle/bo dclcgatov na scjah skupš-čin SIS: — lntiti si; jc trcba c\idcnlirania kandidatu\ /a nui/nc dclcgaio po-scbnih ali splošnih dvlcuaci j /a SIS ln tcmcljmh dclcgaci j glcde n.i \olit\f \ lctu ll»7S.