Leto XIX. St. 4. Poitnlna platana v gotovini V Ljubljani, 25. februarja 1932. V organizaciji Ja mol, kolikor moli — toliko pravica. Uredništvo in nprara: Ljubljana, poStni predal 290. Dopisi morajo biti irankira-ai in podpisani ter opremljeni s itampiljko dotičn« organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Ček. račun 13.562 STROKOVNI ČASOPIS. izhaja 10. in 25. dne ▼ mesecu. Stane posamezna številk* Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za Slane izvod Din 1.—. Oglasi po ceniku. Teleion Stev. 3478. Izobrazba in zavednost sta temelja bodočnosti. Ponos delavstva. Lep razvoj Cankarjeve družbe. Med najpomembnejšo ustanovo spada vsekakor Cankarjeva družba v Ljubljani, ki ima namen, kolikor je to mogoče v današnjih razmerah, nuditi predvsem delavstvu poučno in zabavno čtivo. Ni bila malenkost osnovati to družbo, ni bilo lahko in pred negotovostjo je stala mlada družba ob svojem početku, jeli bo našla razumevanje med delavstvom in delavstvu prijaznimi sloji. Družba je končala tretje leto svojega obstoja ter se razvila v močno kulturno postojanko, ki obeta najlepšo bodočnost.' Družba izda vsako leto štiri knjige za svoje člane za malenkostno naročnino 20 Din. Družba se je potrudila, da je nudila kar najboljše gradivo, zlasti v leposlovju in v bogato ilustriranem koledarju. Tudi za bodoče leto se je upravni odbor že posvetoval o knjižnem programu, ki bo nudil, upamo, še več ter zadovoljil vse cenjene članice in člane družbe. Zdi se nam potrebno, da se nekoliko ozremo na minulo leto ter podamo nekaj podatkov o tej lepi organizaciji in o nje res uspešnem delu, ki seza v najskrajneje kotičke domovine in tudi preko meje te države. Družba ima sedaj 181 poverjenikov; članstvo pa ima družba v dravski banovini v 195 krajih in razen tega še v bivši Srbiji v 13 krajih, Bo-sni-Dalmaciji 6, v Hrvaški v 11 krajih. Večje število naročnikov ima družba še na Westfalskem, v Belgiji, Franciji, Zedinjenih državah, Braziliji, Argentiniji in v Urugvaju. Iz teh podatkov je jasno razvidno, kako silno je razširjena Cankarjeva družba in kako velike koristi bo še lahko donašala svojim članom, čimbolj se bo povečalo število njenega članstva- Med strokami so na prvem mestu po številu članstva železničarji, potem kovinarji, lesni delavci, rudarji, privatni nameščenci itd. Z eno besedo, predvsem so člani organizirani delavci, v veliki meri pa tudi drugi poklici in inteligenca. Povečalo se je število članstva v minulem letu zlasti v Mariboru in okolici. Tako je Cankarjeva družba dala svojim ljubiteljem knjige v treh letih okoli 60.000 koristnih, poučnih in zabavnih knjig. Družbi, ki vrši to veliko kulturno delo, moramo torej dati vsi, ne le poverjeniki, tudi v bodočem letu svojo moralno in finančno pomoč. Pridnost poverjenikov, ali bolje zavest poverjenikov je zbrala doslej sama blizu 5000 članov, tako, da je družba z ostalimi prijavljenci dosegla vsako leto 5000 članov. Res so danes težke socialne razmere. Toda to ni razlog, da opustimo sodelovanje pri tej kulturni ustanovi. Družba sedaj izhaja v skromnih razmerah, bi pa ob znatno povečanem številu članov nudila rada še več, zlasti kar se tiče opreme knjig, dasi so že sedaj med vsemi podobnimi edicijami vsebinsko najboljše in tudi najbolje opremljene. Poverjeniki že nabirajo člane za prihodnje leto. Podpirajmo jih in postanimo sami poverjeniki. To zahteva naša korist, pa tudi naš delavski ponos. Naslov je: Cankarjeva družba v Ljubljani, Miklošičeva cesta, (palača Delavske zbornice). Sodražice in sodrugi poverjeniki, nabirajte člane že sedaj! Naj bo vsak strokovno organiziran delavec tudi član Cankarjeve družbe. Jiirgen Brand: O solidarnosti. Mravlja je mala, neznatna živa-lica; nepazljiv korak človeške noge lahko zmečka stotine teh žuželk. In vendar si zidajo v gozdu iz majhnih koščkov lesa, iz borovih in smrekinih igel mogočne grmade, ki so tako velike in težke, da bi človek tako mravljišče srednje velikosti komaj nesel. Česar bi posamezna mravlja nikdar ne zmogla, to zmore v kratkem času na tisoče mravelj. Zakaj? Zato, ker delajo vsi ti tisoči po enotnem načrtu, za čigar izvedbo osre-dotočujejo in združujejo vse svoje sile. Tako raste moč slabih. Od mravlje se lahko učimo; posameznik je slab; kjer se pa tisoči, da celo stotisoči združujejo v so-uružno, solidarno celoto, tam tvorijo ogromno moč, ki more izvršiti velike stvari. Misel nezlomljive solidarnosti tvori hrbtenico vsega delavskega gibanja; samo zato je postalo tako mogočno, samo zato zre lahko tako mirno v bodočnost, prežeto od prepričanja o svojj končni zmagi, ker združuje vse one milijone slabih, ki težijo gnani po enaki bedi neomajno za enakim ciljem, za osvoboditvijo od izkoriščanja in zatiranja. Solidarnost! fo je največji in najsvetejši zakon za vsakega zavednega delavca. Posameznika bi kolesa vzgona v pridobitnem življenju Poteptala, ako se pravočasno ne združi s svojimi sodrugi in sodruži-camii v sodružni solidarnosti. Samo v združenju je moč: samo v združe- nju se lahko varujete prevelikega izkoriščanja in zatiranja. Solidarnost! To je žareča zvezda, ki bo privedla delavstvo iz temine bede. Solidarnost! To je tudi zvezda delavske mladine. Ako borno nastopali samo složno, potem bomo lahko z uspehom delovali za svojo lastno duševno osvoboditev. Ako bomo složni, bomo lahko z uspehom odole-vali številnim nevarnostim, katerim je izpostavljena delavska mladina. Vi mladi, vi bodite zlasti prepričani; Ves odrasli delavski svet se čuti z varni solidarnega pri vašem delu za duševnim dvigom.. Vaši očetje in vaše matere imajo največji interes na tem, da bi bili vi obvarovani pred izkoriščanjem in zatiranjem in da bi se vršila vaša duševna vzgoja v duhu organiziranega proletariata. Ako vas ne zapustijo, bodo podpirali vaše delo z vsemi silami, s svetom in dejanjem. Tega ne delajo samo iz iskrene naklonjenosti do vas, zato ker izvirate iz njihovega mesa in krvi. Nikakor ne, pomagajo vam in podpirajo vas zato, ker vedo, da boste tedaj, ko bodo oni morali zapustiti bojišče, vi morali nastopiti dedščino in prevzeti naloge starejših. Zato morate biti sposobni in zmožni, da boste to dedščino upravljali in pomnožili. Ta misel vas mora voditi pri vašem delu; potem pa bo to delo izvršeno v duhu celokupnega proletarijata, v duhu delavske solidarnosti. O. K. Volitve v dravski banovini so se obnesle. Organizirano delavstvo je doseglo pri volitvah častno število obratnih zaupnikov. Na uspeh je delavstvo lahko ponosno in ponosno na svoje ^vobodne strok organizacije. Delavski obratni zaupniki so zastopniki delavskih interesov v posameznih obratih. Oni so posredovalci, da želje delavstva sporočijo delodajalcem ter da posredujejo v obratih čim pravičnejšo rešitev kakršnihkoli sporov. To je torej važna pravica delavstva. Delavci pa ne branijo svojih interesov samo potom obratnih zaupnikov. Dober obratni zaupnik mora biti tudi član svoje strokovne organizacije, kjer dobi potrebno moralno pomoč, svete, pouk itd., da lahko z uspehom vrši svoje odgovorno zaup-niško mesto. Strokovne organizacije so drugi forum, kjer delavstvo lahko pove svoje želje in zahteve ter raz-motriva o krivicah, ki se mu gode službeno ali socialnopolitično. Organizacija je ognjišče, okoli katerega se greje in krepča prosvetno in moralno organizirano delavstvo. Tam se goji razumevanje delavskega položaja in utrjuje solidarnost, ki je v socialnih bojih tako silno potrebna. Dober delavski zaupnik in sploh noben zavedni delavec pa še s tem ne more biti zadovoljen. Več mora hoteti, več mora znati, poznati mora socialni, gospodarski in politični položaj. Učiti se mora sam, naročati in čitati delavsko časopisje, knjige, obiskovati predavanja itd. Vsak delavec mora hoteti, da postane izobražen človek. Nič ne de, če ni imel prilike, da bi obiskoval visoke šole. To nič ne de. Delavec z resno voljo in pridnostjo si danes lahko pridobi toliko splošnega znanja in tudi specialnega o delavskih vprašanjih, da je v razumevanju kos mnogim domišljavim inteligentom. S takimi ljudmi ne more biti nikdar nič specialno delavskega. Nasprotno se pa delavec kaj naglo otrese . raznih predsodkov in prav zato lahko postane prvovrsten delavec v delavskih vrstah, postane značaj, dosleden in koristen član delavskega gibanja. Ve namreč razločevati, kaj je delavstvu, delavskemu gibanju, oziroma interesom delavstva koristno. Naš ponos, delavci, delavke, nameščenci bodi ta cilj. Pa bomo vedno in povsod vredni zaupniki delavstva. In ne samo zaupnik, vsak delavec mora stremeti po svoji popolnosti, ker se moramo boriti predvsem z duha svitlim mečem. Češke svobodne strokovne organizacije in brezposelnost. Nedavno je zborovala v Pragi plenarna seja Osrednje strokovne komisije in se je izčrpno bavila z neprestanim poostrenjem gospodarske krize. Brezposelnost narašča na vznemirljiv način. Iz posameznih industrijskih območij javljajo iponoivne ustavitve obratov. Tu gre predvsem za večja podjetja s stotinami zaposlenih. Obremenitev strokovnih zvez se radi porasta brezposelnih vedno bolj veča. Pomanjkanje med brezposelnimi je vedno hujše. Število nezaposlenih radi izprtja se veča. Njih položaj v zimskih mesecih je vedno bolj obupen. Zato je zadnji čas, b smrti mojega moža, kakor tudi za prejeto denarno podporo v znesku Din 400.—, dalje vsem njegovim sodelavcem za tako krasni venec, istotaiko denarno pod- poro obratnega podpornega sklada v znesku Din 1102.— ter za izkazane izraze sočutja in končno vsem sodrugom in ostalim njegovim tovarišem za tako častno spremstvo na njega zadnji poti. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Jesenice, dne 22. febr, 1932. Šest Pavla. Štore. Podpisani se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi v času moje bolezni priskočili na pomoč in mi darovali 113 Din. še enkrat iskrena hvala! Štor Anton, železarna Štore. RUDARJI. Trbovlje. Občni zbor podružnice Zveze rudarjev. Minulo nedeljo se je vršil v Delavskem domu občni zbor Zveze rudarjev, podružnice Trbovlje, ki je v vsakem oziru lepo uspel in pokazal, da razredna zavednost uied rudarji v Trbovljah vedno napreduje. Udeležba članov na tem občnem zboru je bila naravnost rekordna; tudi razprava je bila na višku in je pokazala velik interes, ki ga imajo rudarji za svojo strokovno organizacijo. Poročilo odbora je podal predsednik sodr. Pliberšek, ki je iznesel obupno sliko iz življenja trboveljskih rudarjev v preteklem letu, kakor tudi težkoče, s katerimi se je morala organizacija boriti. Iz poročila je bilo tudi razvidno, da je organizacija vzlic vsem težkočam imela vendarle dokaj uspeha za rudarje. Iz blagajniškega 'poročila, katerega je podal s. Tratnik, pa je bilo razvidno, da je bilo tudi finančno stanje kljub redukcijam in brezposelnosti zadovoljivo. Sodrug tajnik je poročal o številnih shodih, sestankih, sejah, intervencijah itd., katere je podružnica priredila v minulem letu. Ko je še predsednik nadzorstva podal svoje poročilo, je bila po kratki in resni debati soglasno podeljena razrešnica staremu odboru. Na željo predsedstva je nato slučajno navzoči s. Pe-tejan iz Maribora podal kratek pregled o gospodarski krizi doma in po svetu, o njenih vzrokih in posledicah za delavstvo in družbo sploh. Pojasnil je naloge strokovne organizacije v tem težkem času ter končno pozval rudarje, da vztrajajo na začrtani poti in da izpopolnjujejo svojo organizacijo, ker le na ta način jim bo zagotovljen uspeh v obrambi svojih pravic. Izvajanja govornika so bila sprejeta z odobravanjem na znanje. Nato se je vršila volitev novega odbora ter je bila soglasno izvoljena predložena lista s s. Pliberšekom na čelu. Pri točki raznoterosti je govoril še tajnik Zveze rudarjev s. Arh o težkem položaju, v katerem žive rudarji v celi državi, o neprestanih novih redukcijah in o smernicah organizacije v bližnji bodočnosti. Tudi njegova izvajanja so bila soglasno vzeta na znanje, Končno je govoril še s. Pliberšek, ki je očrtal delo novega odbora ter opozoril na važnost volitev v bratovsko skladnico, katere so se vršile dne 21. t. m,, na kar je zaključil ta dobro uspeli občni zbor. Zagorje. Članstvu Z. R. J. podruž. Zagorje v vednost. Na podlagi sklepa odborove seje z dne 13. febr. t. 1. se daje vsemu članstvu v vednost, da ima vsak član v slučaju obolelosti pravico do bolniške podpore iz podružničnega bolniškega sklada šele po preteku tritedenskega bolovanja. V svrho točne kontrole o prejemu podpore se ima vsak prizadeti pred vstopom v delo javiti z zdravniškim spričevalom pri blagajniku s. A. Ule. Trbovlje. Zapadno okrožje. Smo načelni nasprotniki mrcvarenja posameznih oseb po časopisju, posebno če gre za osebo z višjo izobrazbo, in ki še poleg tega nosijo naslov inžener. Vendar včasih, čeprav redkokdaj, se pa kateri od gospodov tako daleč izpo-zabi, da je pač potrebno, da se ga javno pokaže. Tako bi mi v tem slučaju g. inž. Rogel-nu s tega mesta prav toplo priporočil, da se: 1. naj prvenstveno zaveda položaja, v katerem se nahaja kot inženjer in 2. pa, da se zaveda, da je delavstvo zato sicer tu, da izvršuje odkazano mu delo, vendar pa ni zato tu, da bi moralo prenašati izbruhe njegovega izrednega stanja, ki nima s službenim razmerjem med njim in delavstvom nobene skupnosti. Volitve v bratovsko skladnico. Za volitve delegatov v krajevne bratovske skladnice vlada letos med rudarji precejšnje zanimanje. Posebno »Narodna strokovna zveza« se trudi pridobiti si v bodočih 3 letih čimvečji upliv v zastopstvu v tej za rudarje 'tako važni ustanovi. Značilno pri tem je, da nastopata pri teh volitvah »Narodna strokovna zveza« in »Jugoslovanska strokovna zveza« ločeno, dasi sta šli prejšnje čase skupno. No nam je konično vseeno, kako je med bratci in tovariši; ugotavljamo samo to, da gre »Zveza rudarjev Jugoslavije« tudi to pot popolnoma samostojno v volitve in kakor vsi znaki kažejo, bo tam, kjer je postavila svojo kandidatno listo, tudi popolnoma zmagala. Ko .dobimo še končna poročila, jih objavimo s številkami. Mezdno gibanje rudarjev drž. rudnikov do 1. aprila preloženo. Na zadnjih pogajanjih, ki so se vršila v Beogradu med zastopniki uprave drž. rudnikov in zastopniki rudarjev, se je dosegel sporazum, da ostane sedanje mezdno stanje do 1. aprila t. 1. v veljavi. S tem sklepom je sicer premirje za gotov čas nastalo, vendar s tem mezdno gibanje še dolgo ni zaključeno. Rudarji državnih rudnikov imajo sedaj še vsekakor nekoliko časa, da se za bodoče gibanje pri-Pravi,o. Zakaj, pribiti se mora dejstvo, da so življenske razmere teh rudarjev take, da s človeškega stališča na poslabšanje obstoječega stanja sploh misliti ni. Tozadevno je Zveza rudarjev po svojem zastopniku in načelstvu II. skupine že posredovala pri kr. banski upravi v Ljubljani, kjer je točno obrazložila bedni položaj teh rudarjev. SPLOiNA DELAVSKA ZVEZA. Ribnica na Pohorju. Delavstvo obeh granitolomnih podjetij, Ressovega v Hudem kotu, kakor Lenarčičevega v Josipdolu, je sedaj organizirano v Splošni delavski zvezi Jugoslavije. Strokovna organizacija se stabilno razvija in je nad 70 % delavcev, ki so tu zaposleni, organiziranih. Strokovna organizacija je izvedla tudi v obeh omenjenih podjetjih volitve obratnih zaupnikov. Razmere so se za tukajšnje delavstvo zelo poslabšale. O nekdanjih »boljših časih« ni skoro sledu. Podjetja so zadnje čase delala v zmanjšanem obsegu in skrajšanimi delovnimi dnevi, vsled česar so zaslužki znatno in občutno zmanjšani. Podjetja so polagoma tudi plače reducirala, tetko, da je padel zaslužek pri trdem, težavnem in nevarnem delu na minimum. Pri Lenarčiču se je v zadnjem času nameravalo vsa dela upeljati v akordu. Zastopniki organizacije in obratni zaupniki so tozadevno posredovali in nas je zastopstvo podjetja zasiguralo, da nikakor nima namena kakorkoli delavski zaslužek poslabšati in da bo ostalo vse pri dosedanjem. Le če bi posamezne skupine, kakor minerji ali kovači sami pristali prostovoljno in če bi se izkazalo, da 'bi prišli na boljši zaslužek, tedaj bi se dosedanji način plačila in dela izpremenil. Zastopniki delavstva so izjavili, da želijo, da ostane pri starem načinu in so zagotovilo, da se plač nikakor ne namerava poslabšati, vzeli na znanje. V nedeljo, dne 7. februarja se je vršilo v Ribnici v gostilni Pur veliko strokovno zborovanje. Vsi prostori so 'bili nabito polni. Tajnik saveza s. Jakomin iz Ljubljane je v poljubnem govoru obrazložil delavsko pravo po novem obrtnem zakonu, ki stopi 9. marca t. 1. v veljavo. Na ziborovanju se je dalo tudi vzpodbude in navodila za naporno delovanje v strokovni organizaciji in obratnim zaupnikom. Delavstvo, ki je z zanimanjem sledilo izvajanju govornika, se zaveda, da je le v slogi in skupnosti moč in pot za dosego novih pravic in striktno izvajanje obstoječe delavske zakonite zaščite. Organizacija kamnoseškega delavstva uspešno deluje in je v času svojega polletnega obstoja v korist delavstva že marsikaj koristnega povzela. Bilo je več intervencij radi brezposelnih podpor pri Borzi dela, ki so se deloma uspešno izvršile. V kolikor pa niso bile uspešne, obveščamo delavstvo, da je izplačevanje podpor 'brezposelnim odvisno od izjave tamkajšnjega županstva, nadejamo pa se, da so te izjave objektivne in v prilog brezposelnega delavstva, ki je podpore potrebno. Če ima kdo svojo hišo, s tem še ni rečeno, da ima premoženje in da podpore ni potreben, ker stanovanje mora imeti vsak, zidu se pa jesti ne da. Tudi radi kuluka je organizacija posredovala in kakor smo informirani, občina kuluka ne bo predpisala. Tako je tudi prav. Če so se doslej naše ceste brez kuluka dobro vzdrževale se bodo tudi v bodoče. Kar se pa tiče kuluka na 'banovinskih cestah, smo informirani, da je občina zaprosila bansko upravo, naj se z ozirom na slabo gmotno stanje delavstva vsled krize tudi ta ku-luk ne predpiše. S tem je tudi to pereče vprašanje rešeno. Banovinski svet, ki te dni zaseda, se je tudi izjavil proti kuluku, tako, da bo to nesodobno obdavčenje vsaj pri nas odpravljeno. Prihajajo pritožbe, da podjetja v času, ko je delavec bolan, odtrgujejo delavcu prispevek za O. U. Z. D. Povdarjamo, da za čas, ko je delavec v bolniškem stanju, podjetje ne sme vzeti prispevka za 'bolniško zavarovanje. V kolikor se bi najavili nedo-statki, bodisi nepravilnega prijavljanja v mezdne razrede, napačno izplačane hranari-ne ali slično, naj podružnični odbor take slučaje javi direktno Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani in naj zahteva pojasnil. Okrožni urad da radevolje pojasnila in izda potrebne ukrepe. Naši čvrsti podružnici v Ribnici želimo, da začeto delo vztrajno nadaljuje, delavstvo pa naj nikdar ne pozabi, da »sloga jači — nesloga tlači«. Ruše. Redni letni občni zbor podružnice Splošne delavske zveze Jugoslavije Ruše se je vršil 8. februarja v gostilni Magdič v Rušah. Odbor je podal svoja poročila. Od sa-vezne uprave je zbor pozdravil sodr. Jakomina, nakar je bil izvoljen naslednji odbor: Firšt, predsednik, Strnad Ivan, tajnik, Kup-čič Julij, blagajnik; Pristovnik, Šerc Alojz in Gornik Franc kot odborniki. Dosedanji odbor je imel izredno težavno nalogo, ker so se v prošlem letu stalno mesec za mesecem vršile redukcije; s posredovanji se mu je posrečilo, vsaj zaslužka najpotrebnejše obdržati v delu. Delavstvo je za strokovno organizacijo imelo na žalost premalo zanimanja, radi tega tudi ni mogla organizacija storiti tega, kar bi lažje napravila, če bi 'bilo delavstvo močno organizirano. Nadejamo se, da se je delavstvo marsikaj v teh časih naučilo in da bo znalo organizacijo v bodoče več ceniti. Celje. Redni letni lobčni zbor S. D. Z. J. v Celju se je vršil 14. februarja v dvorani Delavske zbornice v Celju. Udeležba je bila lepa. Odbor je podal svoja poročila o delovanju v prošlem letu im mu je bila podana za vzorno delovanje zaupnica, O pomenu organizacije in njenih nalogah je govoril sodr. Kopač iz Ljubljane, ki je za svoja izvajanja žel toplo priznanje in Nabirajte člane za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak ilan 4 lepe knjige. odobravanje, Ker so se organizirali tudi delavci mestnih podjetij, se je novi odbor sestavil tako, da so tudi ti v odboru primemo zastopani. Soglasno je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Oset Franc, podpredsednik Rojnič Rudolf, tajnik Podbrešček Franc, namestnik Fogelcug, blagajnik Vidic Karol, namestnik Vanovšek Viktor, odbornika Am-broš Ivan in Tunkel, nadzorstvo Planinc Franc in Ferjane Niko. Novi odbor bo vse podvzel, da dvigne strokovno organizacijo v Celju na ono višino, kakor je to potrebno, dolžnost članstva pa je, da pri tem zvesto in vztrajno sodeluje. NAŠI BREZPOSELNI STEKLARJL Steklarji v Sv. Križu pri Rog, Slatini so brezposelni že šesti mesec. Revščina in glad vsepovsod. Bore podpore pri Borzi dela so že davno izčrpali. Občine ne prispevajo kljub našemu ponovnemu pozivu ničesar. A kadar bodo zppet delali, tedaj bo steklarja vsak poznal. Obratni zaupniki so radi bede in nevzdržnega položaja napravili vloge na Ministrstvo socijalne politike v Beograd in bansko upravo v Ljubljani. Te dni se namerava zglasiti na banovini posebna deputa-cija prizadetih. Podprite gladujoče. Ti državljani temu niso krivi, delaželjni so, dajte jim dela, pa bodo imeli jela, Hrastnik. Posledice brezposelnosti že nastopajo. Šest tednov je že, kar se praznuje, šele tedaj so dospele prve skromne podpore od Borze dela. Odbor za pomoč brezposelnih« ki sestoji iz zastopnikov: občine, podjetja, delavskih zaupnikov in Splošne delavska zveze, je zainteresiral za položaj, v katerem se brezposelni nahajajo, vse merodajne čini* telje, da se brezposelne podpre in reli pomanjkanja in stradanja. Kakor smo informirani, bo podjetje dalo za brezposelne enako podporo, kakor Borza dela, prispevale bodo tudi občine. Mi steklarji želimo dela, mi nismo vajeni živeti od podpor, zato naj merodajni faktorji v tej smeri podvzamejo vsa potrebno, da bo podjetje čim prej obratovalo, Trbovlje. Dne 16. februarja se je vršil v gostilni Weber redni letni občni zbor podružnice Trbovlje. Dosedanji odbor je podal svoje izčrpno poročilo. Iz poročil je razvidno, da se je podružnica lepo razvijala in se je strokovna organizacija med cementarskimi delavci usidrala. 2e v prvem letu svojega obstoja in kljub težkim časom, v katerih se nahajamo, more organizacija beležiti lepe uspehe, ki se jih je v korist delavstva cementarne doseglo. Poleg tega, da je že važno, da organizacija vrši med delavstvom vzgojno delo, jih navaja k solidarnosti, je organizacija dosegla tudi materijelne koristi. Mezdno gibanje, ki ga je organizacija izvedla, je imelo za posledico, da se je cementarskim delavcem priznalo vse one dajatve in ugodnosti, kakor jih imajo rudarji. Verjetno je, da bo hotelo vodstvo tovarne temu izbe-gavati, toda mi imamo to od ravnateljstva zasigurano irf to bo držalo. Razumljivo je, da je stvar tudi organizacije, da se bo pazilo), če se vse to tudi izvaja. Poleg tega pa je zelo važen uspeh ta, da se je pridobilo podjetje, da bo v delavski podporni in penzijski fond plačevalo od 1. januarja 1932 enak znesek kakor delavstvo, to je 2 odstotka od delavskega zaslužka. Letno bo torej penzijski fond povečan za okrog 50.000 Din, kar bo pri določanju pokojnin ostarelim in onemoglim delavcem primerno upoštevano. Delavstvo, ki je organizirano, ceni te skromne uspehe, ki jih je doseglo in je ponosno, da so člani organizacije. Gotovo nimajo tega občutka oni, ki niso organizirani, radi pa bodo segli po koristih, ki jih je organizirano delavstvo zanje doseglo. To so pač trot je med čebelami. Občni zbor je izrekel dosedanjemu odboru priznanje in zaupnico za njegovo de- lo, zato je bila tudi soglasna želja član-stva, da ostane vodstvo organizacije v dosedanjih rokah. Izvoljen je bil soglasno dosedanji odbor: predsednik Jože Mačur, podpredsednik Cvrle Jože, tajnik Šmit Miha, blagajnik Cešnovar Vinko, namestnik g™J Franc; odborniki: Frankovič Albin, rerzič Hinko, Kaušek Frido in Jazbec Ivan. V nadzorstvo pa: Rauter Ivan, Fridel Jože in Strumel Alojz. _ Tajnik saveza Jakomin je zatem obraz-ožil delavsko pravo po novem obrtnem zakonu, ki stopi v veljavo z 9. marcem1 t. 1. I redsednik Mačur je zatem poročal še o delovanju obratnih zaupnikov, o raznih intervencijah pri vodstvu podjetja, nakar je bil lepo uspeli občni zbor zaključen. Ljubljana. Delavstvo pletilne tovarne Hribar T" Ljubljani je uvidelo, da brez strokovne organizacije ne more več dalje, zato sta s« v zadnjem času vršila dva dobro obiskana sestanka v Delavski zbornici. Delavstvo, ki se je sestankov kompaktno udeležilo, je že na prvem sestanku napravilo soglasen sklep, da se vsi organizirajo v Splošni delavski zvezi Jugoslavije. Delavstvo je svoj sklep tudi izvedlo in organizacija že posluje. Izvolil se je poseben sekcijski odbor. Korak delavstva Hribarjeve tovarne toplo pozdravljamo in jim kličemo doibro došli v naših vrstah. Delavci vseh tovarn in industrij, podajmo si roke, sklenimo močno verigo v boju za izboljšanje naših tako slabih razmer in za dosego lepše bodočnosti. Le složno združeni v močan »Mi« moremo veliko pomeniti, dočim mali »jaz« ne pomeni nit. Št. Vid nad Ljubljano. V lepem kraju pod Šmarno goro stoji lična tekstilna tovarnica. Kakor je kraj lep in tovarna lepa za oči, iso pa življenske razmer« tu zaposlenega delavstva ne samo nelepe, ampak slabe, strahovito slabe in nevzdržne. Tu, čujte in strmite, zaslužijo delavke po 50, 60, 70 Din na teden. Da se temu odpomore, se je delavstvo tovarne Beer in Hribernik kompaktno organiziralo, da bo združeno v organizaciji zahtevalo in se borilo za poštene plače in znosno življenje. V nedeljo, dne 14. februarja se je vršil v gostilni »Žibert« na Brodu lepo obiskan sestanek, na katerem je zastopnik Splošne delavske zveze Jugoslavije s. Jakomin razložil pomen organizacije in naloge obratnih zaupnikov, ki so se v tem podjetju letos prvič izvolili. Na plačilne razmere v tej tovarni se bomo še povrnili! Volitve obratnih zaupnikov. Splošna delavska zveza Jugoslavije je v naslednjih podjetjih izvolila 190 članov za obratne zaupnike in ravno toliko namestnikov. 1. Drago Hribar, tovarna pletenin, Ljub- ljana — 5 zaupnikov in 5 namestn. 2. »Killer«, tekstilna tovarna, Ljubljana — 4 zaupnike in 4 namestnike. 3. »Zeschko«, tov. papirnatih vrečic, Ljub- ljana — 4 zaupnike in 4 namestnike. 4. Kemična tovarna Moste pri Ljubljani — 5 zaupnikov in 5 namestnikov. 5. Beer & Hribarnik, Brod pri Št. Vidu, (tekstilna) — 4 zaupnike in1 4 nam. 6. Tovarna papirja Medvode (skupna lista) — 2 zaupnika im 2 namestnika. 7. Tovarna papirja Goričane (skupna lista) — 2 zaupnika in 2 namestnika. 8. »Semperit«, tovarna gumija, Kranj — 5 zaupnikov in 5 namestnikov. 9. Pollak »Standard« tovarna usnja, Kranj, 5 zaupnikov in 5 namestnikov. 10. Čevljarna Černivc, Kranj — 1 zaupnik im 1 namestnik. 11. »Jugobruna«, tekstilna tovarna, Kranj — 6 zaupnikov in 6 namestnikov. 12. »Jugočeška«, tekstilna tovarna, Kranj — 12 zaupnikov in 12 namestnikov. 13. »Ika«, trikotaža, Kranj. (Volitve so bile v teku, pa se radi ustavitve obratovanja niso izvedle.) 14. Glamzmann & Gassner, predilnica, Tr- žič — 8 zaupnikov in 8 namestnikov. 15. »Kočevje«, tekstilna industr. družba, Kočevje — 6 zaupnikov in 6 nam. 16. Cementarna Trbovlje — 5 zaupnikov in 5 namestnikov. 17. Steklarne Hrastnik — 8 zaupnikov in 8 namestnikov. 18. Kemična tovarna Hrastnik — 4 zaup- nike in 4 namestnike. 19. Kemična tovarna Celje — 4 zaupnike in 4 namestnike. 20. Občinska podjetja Celje — 4 zaupnike in 4 namestnike. 21. Tovarna pletenin, Polzela — 6 zaup- nikov in 6 namestnikov. 22. Woschnagg, tovarna usnja, Šoštanj — 6 zaupnikov in 6 namestnikov. 23. Steklarna Sv. Križ, Rogaška Slatina — 5 zaupnikov in 5 namestnikov. 24. Hutter in Dr., tekstilna tovarna, Mari- bor — 6 zaupnikov in 6 namestnikov. 25. Hutter in drug, tkalnica in apretura, Maribor — 4 zaupnike in 4 namest. 26. »Zelenka« & Comp., tekstilna, Maribor — 4 zaupnike in' 4 namestnike. 27. Doctor in Drug, tekstilna, Maribor — 12 zaupnikov in 12 namestnikov. 28. Braun, tekstilna tovarna, Maribor — 6 zaupinikov in 6 namestnikov. 29. Predilnica Ehrlich, Maribor — 3, za- upnike in 3 namestnike. 30. Mestno avtobusno podjetje, Maribor — 3 zaupnike in 3 namestnike 31. Mestno elektriško podjetje, Maribor — 3 zaupnike in 3 namestnike. 32. Mestni stavbeni urad, Maribor — 5 za- upnikov in 5 namestnikov. 33. Mestna plinarna, Maribor — 3 zaup- nike in 3 namestnike. 34. Mestni pogrdmi zavod, Maribor — 1 zaupnik in 1 namestnik. 35. Paromlin Rosenberg, Maribor — 2 za- upnika in 2 namestnika. 36. »Freund«, tovarna usnja, Maribor — 5 zaupnikov in 5 namestnikov. 37. Tovarna za dušik, Ruše — 6 zaupni- kov in 6 namestnikov. 38. Tovarna lepenke in papirja, Sladki vrh — 6 zaupnikov in 6 namestnikov. 39. Tovarna lepenke, Ceršak, ne obratuje. 40. Granitolom Ress in drug, Hudi kot, Ribnica — 5 zaupnikov in 5 namest. 41. Granitolom Lenarčič, Brezno-Ribnica na Pohorju — 4 zaupnike in 4 namest. Skupaj torej 190 naših obratnih zaupnikov in 190 namestnikov. Da je to velik uspeh in z,maga v Splošni delavski zvezi organiziranega delavstva, dokazuje to, da so vse nasprotne organizacije v gori navedenih podjetjih Izvolile vsega skupaj 12 zaupnikov. LESNI DELAVCI. Podružnica ljubljanskih mizarjev sklicuje svoj redni občni zbor za 6« marca t. 1« ob 9. ari dopoldne. Vrill se bo v steklenem salona Hotela Lloyd s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. .. . 2. Poročila: a) predsednika; b) tajnika; c) blagajnika; d) kontrole. 3. Volitev novega odbora. 4. Razno. Vabljeni so vsi lesni delavci Ljubljane in okolice kakor tudi vsi brezposelni. — Odbor. Stari trg pri Rakekn. Dne 7. februarja t. 1. se je vršil občni zbor naše 'podružnice v Starem trgu, ki je bil prav dobro obiskan. Na občnem ziboru je poroCal centralni tajnik sodr. Bricelj iz Ljubljane. Poročal je Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik o gospodarski krizi lesne industrije, ki vlada med našim delavstvom. Dolgo Casa so oklevali nekateri ter gledali od strani, češ, kaj bo organizacija v sedanjem času, pa so prišli do spoznanja, da je nujno potrebna. Bila je zelo živahna debata, kar je za pozdraviti. Brezposelnost je tudi občutno prizadela našo dolino. Mnogo družin se nahaja v obupnem položaju, človek si misli, da smo čisto odrezani od ostalega sveta. Organizirani se še kdaj oglasimo, da zna vsaj javnost za nas, vse drugo pa spi Radi bi samo znali, kako dolgo še? Izvolili smo novi odbor ter mu dali nalogo, da kolikor mogoče vestno vrši dano nalogo. V odboru so sledeči člani: Petrič Matija, Ravšelj Jakob, Levec Franc, Plos Franc, Korošec Janez, Trape Janez, Fotecin Jože, Razdrih Feliks, Plos Franc II., Mihelčič Franc, Pirc Janez, Prevc Viktor, Truden Anton, Bavec Jakob, Stare Franc, Mlakar Jože, Sterle Franc. Vsemu delavstvu pa kličemo, naj stopi V organizacijo, da se skupno borimo za zboljšanje mizerne-ga položaja. V slogi je moč — v delu rešitev. F. R. ŽIVILCI. Peki — Maribor. Prošta nedeljo je imela naša podružnica važen članski sestanek, katerega so se udeležili tudi ptujski peikovski pomočniki. Pri obravmavi prve točke »Položaj pekovskih pomočnikov«, se je po temeljitem izčrpnem referatu sodr. Rakuša ugotovilo, da gremo, kakor izgleda, rakovo pot, v stare suženjske čase, kakršni so bili pred 30. leti, ko so se naši borci-predniki začeli boriti za svoje in naše socialne pravice. Temu se ni treba čuditi, če vemo, da je naše delavstvo brez vsakih pravic. Podjetniki ravnajo s svojimi pomočniki in vajenci kakor se jim zljubi. O urejenem delovnem času ni govora. Dela se po večini 12—14 ur dnevno brez vsakih plačanih nad“ur. Tedenske mezde pri večini delodajalcev so take, da se človeku gabi, kadar o njih sliši. Dovolili bi si vendar enkrat staviti na kraljevo bansko upravo vprašanje: Kakšne pomočniške mezde so se vkalkulirale pri zadnji določitvi cen kruha? Brez tega se vendar ni mogla ureditev krušnih cen izvršiti?! Mi zahtevamo in čakamo na odgovor! — Nadalje se je razpravljalo o nedeljskem počitku v pekovski obrti. Ugotovilo se je na podlagi pritožb, da ptujski pomočniki in vajenci sploh tedenskega odmora nimajo. Pozivajmo vsled tega nemudoma pristojno oblast, da napravi tozadevno v Ptuju red, ter na podlagi naredbe o tedenskem odmoru prisili ptujske pekovske mojstre, da uvedejo v svojih obratih zopet nedeljski počitek. Je postal delavec že zares brezpravna raja, državljan druge vrste, kateri ima samo pravico garanja in stradanja? Kje je tukaj tista .podčrtana enakopravnost vseh državljanov? Sklenilo se je, da se potom resolucije odpošljejo na pristojno oblast zahteve za popoln nedeljski počitek in sicer za celo Slovenijo enako, iki naj traja od sobote popoldne do pondeljka zjutraj. Med tem časom naj bo vsako delo v ipekarnah zabranjeno tudi mojstru in njegovim rodbinskim članom. To je stališče mariborskih in ptujskih pekovskih pomočnikov glede nedeljskega počitka. Le tako bo mogoče definitivno urediti in rešiti vprašanje tedenskega odmora v pekovski obrti. Vso drago govoričenje od strani mojstrov so fraze, ter imajo samo namen, odpraviti sploh vsak počitek. Odkrito povemo, da z dosedanjo naredlbo nikakor nismo zadovoljni, ker je nepopolna in nejasna. Žalostno razmerje v naša stroki da razmišljati, Ali niso tudi pomočniki sami mnogo pripomogli s svojo brezbrižnostjo in klečeplastvom do teh obupnih razmer? Roko na srce, priznajmo odkrito, dal Zato je dolžinost vseh in vsakogar, da jača in krepi svojo strokovno organizacijo, da bo zmožna braniti naše socialne pravice. Pravilno je zadel nek član, ko je dejal: »Položaj pekovskih pomočnikov je takšen, kakršna je njih strokovna organizacija.« Mariborski sodrugi so z veseljem sprejeli vest o ujedimjenju vseh živilcev Jugoslavije v enoten savez. Akoravno ujedinjenje še ni popolno, vendar prvi korak je storjen. Podlaga je dana im upanje je, da se v doglednem času izvede popolno edinstvo. Mariborski člani so že od nekdaj bili poborci ideje enotnosti živilskega pokreta, zato pozdravljamo naše sodruge borce za človeška prava tam doli na jugu, ter jim kličemo: Naprej isodrugi po tej poti, naj živi enoten ujedinjeni savez vseh živilcev Jugoslavije. Zimska prireditev pekovskega odseka je uspelo tako v moralnem, ikakor v gmotnem oziru, nad vse povoljno. Mnogoštevilno občinstvo je zasedlo dvorano do zadnjega kotička, ter ni štedilo z odobravanjem sporeda, kateri je bil skrbno in lepo sestavljen. Salve smeha so zbujale smešne točke sporeda, a mnogo zaslug za olepšanje prireditve ima tamburaški odsek, kateri je neumorno sviral v splošno zadovoljstvo občinstva. Splošno pozornost so vzbujali reditelji z rdečimi trakovi ter dali s tem pečat prave proletarske prireditve. V današnjih težkih časih ni lahko voditi delavska pevska društva, zato gre tem večja čast režiserjem pevskega odseka pekov, iki so nam pripravili z omenjeno prireditvijo zares lep večer. OBLAČILNI DELAVCI. Ljubljana. Odpoved tarife. Dne 8. t. ni. so prejeli krojaški pomočniki odpoved kolektivne pogodbe v roku 3 tednov. Odpoved ni bila potrebna, ker po novem obrtnem zakonu zadruge niso upravičene sklepati kolektivnih pogodb in bi tako ali tako prišla sama od sebe ob veljavo. Zadruga se izgovarja, da mojstri pomočnikom, ne morejo več plačevati po tarifi vsled velike konkurence. Kdo pa dela konkurenco? Vodilni člani zadruge sami, ker se ne držijo ce- Ivan Vuk, Ljubljana — Urejuje ter za nika, katerega so sestavili in velja za vse člane zadruge. Mojstri, kateri delajo konkurenco, so brezvestni izkoriščevalci svojih pomočnikov, so le vsled tega konku* renčni, ker plačujejo pomočnikom sramotno nizke plače in jih primorajo delati po 12— 16 ur dnevno, kar je protizakonito. Oni se ne ozirajo, ako je to proti zakoWu o zaščiti delavcev, samo da oni izborno živijo. To so po večini mali mojstri in oni iz bližnje okolice. Velike prvorazredne tvrdke, katere zaposlujejo organizirane pomočnike in imajo velike režijske stroške, pa plačujejo po tarifi še vedno. S temi tvrdkami bo organizacija sklenila kolektivno pogodbo in upamo, da bo našla pri njih umevanje. Brezposelnost v obrti. V krojaški obrti vlada velika brezposelnost. Polno zaposlenih je komaj 15 odstotkov, delno zaposlenih 21) odstotkov krojaških pomočnikov, vsi drugi pa so brez zaslužka. V Ljubljani mojstri kljub temu zaposlujejo še vedno polno nepotrebnih tujcev. STAVBINCI. Nadurno delo pred Najvišjim sodiščem v Zagrebu. Za sezonske obrate le 10-umi delavnik. Pred meseci smo poročali o zanimivi tožbi zidarskega delavca iz Maribora, ki je tožil stavbenika na plačilo 50odstotnega poviška za nadurno delo, katero je opravljal pri stavbeniku preko 10 ur dnevno. Prvi sodnik pri okrajnem sodišču je tožbo zavrnil iz razloga, da je stavbena obrt sezonska, ki je izpostavljena atmosferskim vplivom ter je za to pri njej delovni čas svoboden in vsled tega ne bi bilo treba plačati stavbeniku nadurnega dela s 50odstot-nim poviškom. Delavec se je proti tej sodbi pritožil po svojem zastopniku odvetniku dr. Avg. Reismanu na okrožno sodišče. To sodišče je sodbo okrajnega sodišča razveljavilo in izreklo, da velja za stavbeno obrt le lfl-urni delavnik. Glede tolmačenja ministra socijalne politike z dne 19. maja 1931, br. 24227, ki je tolmačil, da je plačati nadurno delo s 50odstotnim poviškom le .tedaj, če zakon o zaščiti delavstva to izrecno našteva, pa je izreklo okrožno sodišče, da ni obvezno, ker veljajo za sodišče le zakoni, in temeljem njih izdane odredbe, ne pa tolmačenja ministrov. Proti temu sklepu okrožnega sodišča pa se je zopet pritožil stavbenik na najvišje sodišče, Stol sedmoriee v Zagrebu. Ta teden je prišla rešitev Stola sedmo-rice, ki je pritožbo stavbenika zavrnil in potrdil sklep okrožnega sodišča v Mariboru, da velja za stavbena sezonska dela najvišji dopustni delovni čas le 10 ur dnevno, vse delo preko 10 ur pa se mora delavcem plačevati s 50odstotnim poviškom. Tudi Stol sedmoriee je v tem sklepu izrazil svoje mnenje, da nasprotno tolmačenje za sodišče ni veljavno. Stol sedmoriee izrecno pravi: »Če je tožitelj opravljal kot gradbeni delavec katere delovne dneve delo preko 10 delovne ure, je smatrati tako njegovo delo v smislu S 10 cit. zakona kot preko-časno in nagradljivo s 50odstotnim pribitkom in sicer ravno radi tega, ker postoji v smislu § 22 cit. tiredtoe pri gradbenem delu višinska delovna meja z 10-dnevnimi delovnimi urami.« Kolikor nam je znano, je to prva odločba Stola sedmoriee o plačevanju nadurnega dela. Stavbinci. Letošnjo zimo, torej v mrtvi sezoni, so stavbinski delavci posebno čutili, kaj se pravi, če ni dobre in močne strokovne organizacije. Zato je sedaj gibanje na celi črti, da se Savez stavbinskih delavcev čijn-bolje utrdi in okrppi ter razširi. Dela se na tem v Mariboru, Celju, Ptuju, Jesenicah in posebno v Ljubljani. Poleg tega je Savez stavbinske organizacije z Delavsko zbornico razpravljal o kolektivni pogodbi, ki bi se naj dosegla in ki bi naj zasigurala normalne delovne pogoje in mezde. Da pa v bodočih mrtvih sezonah stav-binsko delavstvo ne bo tako trpelo in gla-dovalo, se je izdelal načrt za nekako samopomoč, in kjer bi, seveda, stavbinski delavci potom svoje strokovne organizacije vodili to samopomoč, nadzorstvo pa bi imela Delavska zbornica. Načrt te samopomoči ali nekake pomožne blagajne, ki bi omogočala članom tudi v zimskih mesecih, t. j. v mrtvi sezoni podpore, je sledeči: Pomožna blagajna stavbinskega delavstva. 1. Pomožna blagajna stavbinskega delavstva je ustanova Delavske zbornice v Ljubljani. 2. Pomožno blagajno stavbinskega delavstva upravlja kuratorij, katerega tvorijo: upravitelj Pomožne blagajne, ki ga imenuje Delavska zbornica v Ljubljani, zastopnik obrtnega odseka zbornice za TOI, zastopnik Zveze industrijcev in trije zastopniki strokovnih organizacij stavbinskega delavstva, ki jih imenuje Upravni odbor Delavske zbornice tako, da bodo zastopani v kuratoriju po svojem zastopniku, če se to zahteva, stavbinci, pripadajoči Strokovni komisiji, Jugoslovanski strokovni zvezi in Narodno strokovni zvezi v Ljub-Ijani. 3. Vsako stavbinsko podjetje, ki se je s kolektivno pogodbo za stavbinske delavce Dravske banovine zavezalo, bo: a) pošiljalo Pomožni blagajni pri vsakem izplačilu izpisek o izplačanih mezdah in prispevek v iznosu 20 odstotkov skupne izplačane mezde: b) vpisovalo vse izplačane mezde, ki so v teh zapiskih, na poseben osebni list, ki ga hrani podjetnik za stavbinskega delavca, dokler je pri njem Zaposlen in ki se ga izroči delavcu pri odpustu. 4. V začetku decembra, v slučaju prejšnje nezaposlenosti pa že prej, se po- odsovarja Josip O Slak v Mariboru. — šljejo vsi osebni listi Pomožni blagajni, ki bo doznačila stavbinskim delavcem po poštnem čekovnem uradu na v osebnem listu označen' naslov v štirih nakazilih za mesec december, januar, februar in marec po 5 odstotkov na osebnem listu navedene vsote. 5. Upravni stroški Pomožne blagajne stavbinskega delavstva se krijejo prvenstveno iz med letom nateklih obresti od preodkazanih prispevkov. V kolikor bi te obresti za kritje upravnih stroškov ne zadostovale, krije te izdatke Delavska zbornica. V kolikor bi te obresti upravne stroške presegale, gredo v rezervni fond Pomožne blagajne. 6. Ako bi sodelovale strokovne organizacije stavbinskega delavstva pri upravi s tem, da bi zbirale osebne' liste, ali preračunavale pripadajoče podpore, jim pripada zato odškodnina, ki jo določi kuratorij Pomožne blagajne. Stavbinski delavci, preštudirajte to. Skrbite, da boste čim več še neorganiziranih svojih sotrpinov privedli v organizacijo. Pomnite: V skupnosti je moč in le v skupnosti Vam bo mogoče zboljšati svoj položaj. Zato jačajte svoj Save/, stavbinskih delavcev. Velik shod privatnih nameščencev in trgovskih pomočnikov. V petek, 19. t. m. je bila dvorana Delavske zbornice v Ljubljani nabito polna. Bil je protestni shod trgovskih pomočnikov in privatnih nameščencev sploh. Protestirali so proti odpovedim in proti izigravanju'novega obrtnega zakona. Referiral je s. Gol-majer. Sprejeta je bila sledeča RESOLUCIJA. Gremij trgovcev v Ljubljani je sklenil in izdal okrožnico za svoje člane, v kateri naroča, da trgovci šesit tednov pred uveljavljenjem obrtnega zakona z dne 5. novembra 1931, ki stopi v veljavo dlne 9. marca 1932, odpovedo svojim nameščencem službe ter sklenejo z njimi nove službene pogodbe. Z ozirom na to akcijo Gremija trgovcev v Ljubljani predlaga shod trgovskih in privatnih nameščencev v Ljubljani, vršeč se dne 19. februarja 1932 v dvorani Delavske zbornice naslednje: Ad 1. Generalno, da se novi obrtni zakon uveljavi z dnem objavljenja v »Službenih Novinah«, to je z 9, novembrom 1931 in s tem prepreči vsakršna sabotaža določb novega zakona. Ad 2. Sklep oziroma okrožnica Gremija trgovcev v Ljubljani, iki odreja odpoved trgovskim in privatnim nameščencem, naj se razveljavi kot protizakonit, ker o sklepu ali seji ni bil ne obveščen in ne vabljen na sejo pomočniški odbor gremija, dasi določa doslej veljavni avstrijski zakon, da se mora pomočniški odbor vabiti k vsem sejam gremija delodajalcev, ki obravnavajo službeno razmerje med nameščenci in delodajalci. Shod najodločneje protestira proti uveljavljanju odpovednega roka dne 1. in 15. v mesecu na šest tednov, ki je sicer kolektivno diktiran, toda brez sporazuma z zakonitim zastopstvom pomočnikov, ter bistveno nasprotuje tozadevnim določbam novega obrtnega zakona. Ad 3. Gremij trgovcev v Ljubljani hoče z navedeno akcijo obiti določbe novega obrtnega zakona ter vzeti trgovskim in privatnim nameščencem v daljši službeni dobi pridobljene pravice, oziroma veljavne pogodbe glede odpovedi, dopustov itd. Ker novi zakon glede pridobljenih pravic v prehodnih določbah ne omenja v tem pogledu ničesar, predlaga shod, da se ob uveljavljanju novega zakona v izvršilni na-redbi, ki se te 'dni izdeluje, izrecno aaved«, da novi zakon izključuje prikrajševanje nameščencev na pridobljenih pravicah, marveč se morajo vse vpoštevati kakor tudi efektivna službena doba v obratu, v kolikor niso slabejše kakor je določa novi zakon. Za gorenji ukrep Gremija trgovcev v Ljubljani ni stvarno važnega materijalnega razloga, zato prosimo, da se naša predloga upoštevata na pristojnih mestih. Književnost. Literatura. Izšel je 2. zvezek te lepe ,revije za znanost in umetnost, ki jo urejuje pisatelj Stefan Galogaža. Prinaša članke: S. Galogaža: »Za likvidaciju nadrealizma«, »Plan japanskoga imperijalizma« in »Problemi savr. arhitekture«. E. Glaeser piše o novi književnosti v Nemčiji. Stojič o kolonijalni izložbi v Parizu. Novele so prispevali: Svirski »Novi ljudje«, Masleša »Babit« in Barta Lajos »Mašina-Majka«. Slede književna in druga poročila. Revija ima lepe ilustracije Strižiča, Weissmanna, Iblera, Denslera, Kauzlariča, Horvata, Planica in Dobroviča. Naroča se: Zagreb, Gun-duličeva ul. 47. Priporočamo vsem, da si jo naročijo. Stožer. Izšla je številka dobro znanega mesečnika za književnost, umetnost in kulturo, ki izhaja v Beogradu, poštni predal št. 480 in ga izdajata urednika D. Milič in J. Popovič. Vsebina je bogata in obširna. Marin piše o kritiki kontra kritiki; o materijalizmu povodom »Nadrealizem da-nas i ovde«; Ivanuša o Djuro Vilovičevi knjigi »Majstor duše«. Ilustracije na naslovni strani so: Mari: Starka; Basi le K as-siane: Sladak odmor; Otto Dix: Iz ciklusa »Vojna«. Revijo priporočamo vsem, da si jo naročijo. Ljudske tiskarne 1 d. v Mariboru.