Letnik 1908. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos VI. — Izdan in razposlan dne 22. januarja 1908. Vsebina: (Št. 15 in 16.) 15. Dopustilnica za lokalni železnični progi od Auersthala y Schweinbarth in od Pyra-wartha v Dohermannsdorf. — 16. Razglas o izdaji povodom štiridesete obletnice kronanja Njegovega cesarskega in kraljevega apostolskega Veličanstva za kralja ogrskega kovanih spominskih novcev po 100 kron in po 5 kron in ogrskih deželskih zlatih novcev po 100 kron. 15. Dopustilnica z dne 6. januarja 1908.1. za lokalni železnični progi od Auersthala v Schweinbarth in od Pyrawartha v Dobermannsdorf. § 1. Za železnici, ki sta predmet te dopustilnice uživa koncesijonarka v členu V zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.) omenjene ugodnosti. § 2. Na podstavi Najvišjega pooblastila podeljujem v porazumu z udeleženimi ministrstvi delniški družbi „Lokalna železnica Stammersdorf—Auerstlial“ po pogojih in načinih, določenih y nastopnem, v zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854.1. (drž. zak. št. 238) ter zakonov z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) in z dne 24. decembra 1905. 1. (drž. zak./št. 216) dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivnih železnic, ki ju bo izvršiti kakor lokalni železnični progi s pravilnim tirom od družbene postaje Auerstlial k postaji Schweinbarth lokalne železnice Gänserndorf—Gaunersdorf in od postaje nazadnje imenovane lokalne železnice čez Zistersdorf k postaji Dobermannsdorf lokalne železnice Ernstbrunn — Hohenau. Koncesijonarka je dolžna, gradnjo dopuščenih železnic dokončati najdalje v dveh letih, računaje od današnjega dne, in dodelani železnici izročiti javnemu prometu ter tudi vzdrževati po njih obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo do vštetega 15. dne novembra 1991. 1. Da se bode držala gorenjega roka za gradnjo in pa da izvrši in opremi železnici, kakor zahteva dopustilo, naj dâ koncesijonarka na zahtevanje c. kr. državne uprave zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev. Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina. (Slovenisch.) 9 Da izdela dopuščeni železnici, se podeljuje koncesijonarki pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov. Ista pravica se podeljuje koncesijonarki tudi zastran tistih dovlačnic, ki se morda naredé in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi. § 4. Koncesijonarki se je ob gradnji in obratu dopuščenih železnic ravnati po vsebini te dopustilnice in po dopustilnih pogojih, postavljenih po ministrstvu za železnice, in pa po semkaj merečih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), potem po zakonih in ukazih, ki se dadô morda v bodoče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne na-redbe in prometni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, toliko, kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, posebno na zmanjšano vozno brzino, zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in gledé tega bodo veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izda ministrstvo za železnice. § 5. V ostalem je začetkom oznamenjeni lokalni železniški progi smatrati za celokupni sestavini podjetja, ki je predmet dopustilnice z dne 16. novembra 1901. 1. (drž. zak. št. 196). Določila §§ 5 do vštevši 7, § 8, odstavek 2, in §§ 9 do vštevši 15 omenjene dopustilnice se naj torej odslej uporabljajo na proge Stammersdorf— Auers thaï, Auersthal — Schweinbarth in Pyrawarth — Dobermannsdorf, ki tvorijo enotno železniško podjetje, tako: a) da je oskrbo za onemoglost in starost izvršiti tako, da mora koncesijonarka ali podjetje, ki stopi na njeno mesto, zglasiti stalne uslužbence z dnem, katerega se stalno namestijo, izmed drugih uslužbencev pa vsaj tiste, ki opravljajo službo kakor voditelji lokomotiv, kurjači, sprevodniki, čuvaji ali postajski služabniki, ob primerni uporabi najpozneje ko so dovršili tri službena leta, pri pokojninskem zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic, oziroma pri svoji pokojninski blagajnici ; b) da naj veljajo namesto določil v § 12, točka 2 in 3 imenovane dopustilnice, ki se s tem razveljavljajo, nastopna določila: 2. Ako se odkupijo železnice v času, v katerem ni niti gledé osnovne proge niti gledé ene izmed ostalih prog nastopila davčna dolžnost, je dotlej, da poteče davčna prostost prve proge, ki stopi v davčno dolžnost, v zmislu odstavka 1 § 12 dopustilnice z dne 16. novembra 1901. 1. (drž. zak. št. 196) ovedeni poprečni čisti donos odkupna renta, ki se izplača davka prosto. Hkratu je za bodoče preračuniti odkupno rento, oziraje se na to, da poteče davčna prostost za osnovno progo in za ostale proge ob različnih časih, tako da se vselej za čas, počenši od tistega dneva, katerega stopijo posamezne železnične proge v davčno dolžnost, preračuni nanje pripadajoči davek z dokladami vred po odstotnih postavkih v poprečni preračun privzetih let in se odbijejo od donosov dotičnih let, tako da se za čas po preteku tudi davčne prostosti tiste proge, ki stopi zadnja v davčno dolžnost, od donosov vseh prog odbije njim ustrezajoči davek z dokladami vred. K ostankom, ostalim po tem, je z ozirom na desetodstotni davek, ki gaje plačevati po § 131, lit. « zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetinke teh čistih donosov. Če bi se podjetje odkupilo v času, v katerem je potekla začasna davčna prostost za posamezne ali za vse proge enotnega družbenega železniškega podjetja, tedaj je ob preračunu letnih čistih donosov z davki in dokladami, ki zadenejo odkupljeno železniško podjetje, ravnali kakor z obratnimi stroški, gledé donosov v času odkupa še davka prostih prog pa je zmislu primerno uporabljati v prejšnjih odstavkih obsežena določila. Ce ni bilo davčne dolžnosti gledé vseh let, privzetih v poprečni račun, tedaj je za dotične proge tudi za davka prosta leta preračuniti davek z dokladami vred po odstotnem postavku dotičnih let ter ga odbiti od donosa. K tako najdenemu poprečnemu čistemu donesku pa je z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je plačevali od odkupne rente po § 131, lit. a) zakona z dne 25. oktobra 1896.1. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetinke teh čistih doneskov. 3. V zmislu spredaj stoječih določil ovedeni poprečni čisti donesek je potem koneesijonarki kakor odškodnino za odkup železnice v še ostali dobi dopustila izplačevati v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti ; c) da naj v § 12, točka 4 imenovane dopustil-nice na mesto besed „vzprejetega zajma“ stopijo besede „v založbo števnih napravnih stroškov vzpre-jetih železniškoknjižno zagotovljenih zajmov“. Derscliatta s. r. 10. Razglas finančnega ministrstva z dne 11. januarja 1908. 1. o izdaji povodom štiridesete obletnice kronanja Njegovega cesarskega in kraljevega Apostolskega Veličanstva za kralja ogrskega kovanih spominskih novcev po 100 kron in po 5 kron in ogrskih deželskih zlatih novcev po 100 kron. Oziraje se na razglas c. kr. ministrskega predsednika z dne 28. avgusta 1907. 1. (drž. zak. št. 219), s katerim se je naznanil med ministrstvom v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel in med ministrstvom dežel ogrske krone dognani sklep v zakonu z dne 11. avgusta 1907. 1. (drž. zak. št. 202) ustanovljene dodatne pogodbe k novčni in vrednotni pogodbi glede kovanja novcev po sto kron in gledé nadaljnjega kovanja novcev po pet kron, se obče naznanja, da se dajejo v promet sè strani kraljeve ogrske vlade na podstavi ogrskega zakonskega člena XLVII : 1907 povodom 40. obletnice kronanja Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva kovani spominski zlati novci po 100 K in spominski srebrni novci po 5 K ter na podstavi istega zakonskega člena kovani deželski zlati novci po 100 K. Spominski zlati novci po 100 K in spominski srebrni novci po 5 K imajo na sprednji (avers) strani doprsno podobo Njegovega Veličanstva z naslednjim okolnim napisom : „Ferencz Jözsef I. K. A. Cs. és M. H. S. D. O. Ap. Kir.“, to se pravi: „Isten Kegyelmébôl ausztriai czâszâr és Magyar-Horvât-Szlavon-Dalmât orszâgok Apostoli Kirälya“, ter letno številko kovanja. Doprsna podoba Njegovega Veličanstva in podobo obdajajoča okrogla ploskev je pri spominskih zlatih novcih po 100 K motna, okolni napis in letna številka se dvigata iz svetlega dna. Ozadnja (revers) stran spominskih zlatih in srebrnih novcev kaže skupino, ki simbolizira kronanje Njegovega Veličanstva, z naslednjim okolnim napisom: „Megkoronâztatâsânak negyvenedik évfor-duléjâra“ in na to letni številki: 1867 —1907. Pod risbo je nameščeno oznamenilo vrednosti: „100 Korona“, oziroma „5 Korona“ in pod njim kovno znamenje kraljeve ogrske kovnice Körmöc-bânya: „K. B.“. Skupina, ki simbolizira kronanje, in njo obdajajoča okrogla ploskev je pri spominskih zlatih novcih motna, okolni napis, oznamenilo vrednosti in kovno znamenje se dvigajo iz svetlega dna. Notranji okvir na obeh straneh spominskih zlatih in srebrnih novcev je vzvišen in ploščat, notranjega obsega se dotika krog biserov; rob je gladek in ima v poglobljeni pisavi besede: „Bizalmam az ösi erényben“. Premer spominskih zlatih novcev po 100 K znaša 37 milimetrov, premer spominskih srebrnih novcev po 5 K 36 milimetrov. Kov na podstavi zakonskega člena XL Vil : 1907 kovanih deželskih zlatih novcev po 100 K je enak kovu deželskih zlatih novcev po 20 K in 10 K, ki so sedaj v obteku. Sprednja (avers) stran teh novcev ima celo postavo Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva v ornatu za kronanje z naslednjim okolnim napisom: „Ferencz Jözsef I. K. A. Cs. és M. H. S. D. O. Ap. Kir.“, to se pravi: „Isten Kegyelmébôl ausztriai csâszâr és Magyar-Horvât-Szlavon-Dalmât orszâgok Apostoli Kirälya“ in letno številko kovanja; na ozadnji (revers) strani se nahaja združeni grb dežel svete ogrske krone z angeljema za nosilca ščita in naslednji okolni napis: „Magyar Kirâlysâg“ in pod grbom oznamenilo vrednosti: „ 100 Korona“. Med grbom in med oznamenilom vrednosti je nameščeno kovno znamenje kraljeve ogrske kovnice v Körmöc-bânyi: „K. B.“. Rob je gladek in ima v poglobljeni pisavi besede: „Bizalmam az ösi erényben“. Notranji okvir je na obeh straneh vzvišen in ploščat; notranjega obsega se dotika krog biserov. Premer znaša 37 milimetrov. V ostalem naj se na te novce zmislu primerno uporabljajo določila zakona z dne 2. avgusta 1892.1. (drž. zak. št. 127), oziroma tretjega poglavja drugega dela cesarskega ukaza z dne 21. septembra 1899.1. (drž. zak. št. 176). Sirova teža spominskih in deželskih zlatih novcev po 100 K je določena s 33'8753387 grami, čistinska teža s 30-4878048 grami in najmanjša pri-pustna teža s 33'8 grami. Risbe teh novcev so v prilogi. Korytowski s. r. Priloga. lgL>»»*C=> BIZALMAM AZ OSI K K K N Y Ll »■: N) | (<=^>»*«04» B1ZALMAM A Z OSX FBKWBÉN I (SlOvonlsch) 10 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja v zalogi c. kr. dvome in državne tiskamice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24 tudi v letu 1908. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskein, maloruskem in slovenskem jeziku. Naročnina za celi letnik 1908 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskamice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika. Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samô, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevati po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovališča povedati tudi dotični poštni dostavni okraj. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo Letnik 1849. za . 4 K 20 h Letnik 1869. za . . 6 K — h Letnik 1889. za . . 6 K — h • 1850. v . 10, 50 , 1870. . 2 » 80 1890. . 5 . 40 1851. T • 2, 60 , » 1871. t . 4 * — * 1891. . 6 1852. . 5, 20 , 1872. . 6 40 11 1892. . 10 1853. 30 . 1873. . 6 60 1893. . 6 1854. . 8, 40 , 1874. . 4 60 1894. . 6 1855. • 4, 70 , 1875. . 4 — 1895. . 7 1856. • 4, 90 „ 1876. . 3 — 3 1896. . 7 1857. • 5, 70 , 1877. . 2 — 1897. . 15 1858. • 4, 80 , 1878. . 4 60 1898. . 6 1859. - 4, 1879. . 4 60 1899. . 10 1860. » • 3, 40, 1880. . 4 40 1900. . 7 1861. . 3, 1881. . 4 40 1901. . 6 1862. » • 2, 80 , 1882. . 6 — 1902. . 7 , 50 1863. • 2. 80 , 1883. . 5 — 1903. . 9 * 1864. • 2, 80 , 1884. . 5 — 1904. . 5 • 1865. h • 4, rt 1885. n * . 3 60 1905. . 6 1866. v • 4, 40, 1886. n • . 4 60 1906. . 12 1867. • 4, 1887. . 5 — 1868. . 4, 1888. . 8 40 Prodajna cena za letnik 1907 se naznani začetkom januarja 1908. 1. Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah, kakor nemška izdaja. Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta. NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku celö niso došli ali pa so mu došli nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v štirili tednih potem, ko so izšli, in kosi nenemških izdaj najdalje v šestih tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvomi in državni tiskamici na Dunaju, 111. okraj, Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme samo proti plačilu prodajne cene (% pole = 2 strani po 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samd vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseli teh letnikov za prodajno ceno (V* pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvome in državne tiskamice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarini.