Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. ček. račun: Ljubljana itev. 14.614 Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih. GLAS NARODA Naročnina na mesec je 12 Din. Za tujino 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva ulica št 1. Telefon 38-55. Rokopisov ne vračamo št- 54T Tvr Ljubljana, petek 6. marca 1936 Leto II. Ni je nobene besede, ki bi ne bila že kdaj izrečena. T erenc. Dnevna pratika Petek, 6. marca 1930. Katoličani: Tomaž Akvinski. Pravoslavni; 22. februarja 1936. Timotej. Dežurne lekarne v Ljubljani Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; Mr. Ramor, Miklošičeva 20; Mr. Gar-tus, Moste — Zaloška cesta. Vreme Jugoslavija. Oblačno z dežjem v vsej državi. Močan veter bo na južni polovici države. Kosava ho popustila. Ohlajenje v zapadnih in severnih krajih. Sonce vzhaja ob 6.09, zahaja ob 17.31. Dunajska vremenska napoved: Nobene bistvene spremembe sedanjega vremena, povečini oblačno vreme, čez dan nekoliko hladneje. Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek 6. marca zaprto. Sobota 7. marca Pesem &• ceste. Red C. OPERA Potek 6. marca zaprto. Sobota 7. marca Katarina Izmajlo-va, Lady Macbert. Red B. Kino Ideal: Suzana — to sem jaz! Sloga: Moj najlepši sen. Matica: Lažni vitez. Union: Napoleonovih 100 dni. Šiški; Muzej živih lutk. Radio Ljubljana Petek, 6. marca. Ob 11: Šolska ura: Akademija ob 100 leluici rojstva Josipa Stritarja, izvaja 1. doki. mešč. šola v Ljubljani, 12: Citre in mandoline (plošče). 12.45: vreme, poročila, 18: čas. spored, obvestila, 13.15; Orkestralni koncert resne glasbe (plošče), 14: vreme, borza, 18: Ženska ura: O sirovi prehrani, ga, Milena Serko, 18.20: Klavirski koncert (plošče), 18.40: O zemljiški knjigi, g. Bidovec, 19: čas, vreme, poročila, 19.30: Nacionalna ura. 20: Prenos iz Zagreba, 22: čas, vreme, poročila, spored, 22.15: radio orkester, lahka glasba. Borza Za 5. marec bhinašnja povprečna vrednost tujega denarja Dinarjev 1 hol. goldinar 29.77 * nemška marka 17.55 1 belga 7.37 1 Sv. frank 14.27 ' angl. funt 215.57 * ain. dolar " 42.88 1 fr. frank 2.88 1 Kč 1.81 V privatnem kliringu 1 avstr. Šiling 9.40 : oemška marka 14.10 L anffl. funt 250.00 »Glas« je zabaven kitajte „Glas naroda" Nesrečni oklepaj — Otroke je reduciral — Mati pa je zajokala — Marproški Miha ma guč — žrtve zaostale Pepce — Stari norijo — 2 razpravi, 8 paragrafov, 29 Din Sleparski Žid — Greta Garbo kot Napoleonova ljubica Flandinov predlog obsojen na neuspeh ženeva, 5. mairca. w. Nov moment, ki je nastal s predlogom francoske delegacije, je popolnoma zaustavil delo odbora osemnaj-storice Vsi krogi so mnenja, da je predlog sicer vsega uvaževania vreden, da pa ne bosta niti Mussolini niti Neguš pristala na po-gpje, ki'bi jih predlagal odbor osemmajstorice. Italijanska vlada je vzela Flandinov predlog 'na znanje, ne kože pa posebne naklonjenosti do njega, posebno sedaj po svojih zmagah v Abesiniji ne. Radi tega se pričakuje, da bo Italija, stavila mnogo večje zahteve kot jih je pri prejšnjih pogajanjih. Krogi okoli DN so mnenja, da Neguš na te Mussolinijeve predloge ne bo pristal- Angleški diplomatski krogi napovedujejo popoln polom teh razgovorov. Mnenja so, da je bil predlog Flandina popolnoma neumesten in naj bi se raje prej rešilo vprašanje glede poostritve petrolejskih sankcij. Eden je po sestanku odbora osemnajstorioe imel daljši razgovor s Flandlnom, kjer mu je očital, da je popolnoma zaustavil nadaljnje razgovore odbora osemnaj- Misija v» Mearatlia V Ženevi je vest, da jie nemški zunanji minister von Neurath dospel v Rim in da bo vodil razgovore z Mussolinijem, vzfbudila veliko zanimanje. Baje je to potovanje v zvozi z vzpostavitvijo zopetnih prijateljskih odnošajev med Nemčijo in Italijo in pa, če sc Sankcijo pooštre, z izstopom Italije iz DN, za kar bi dal von Neurath Mussoliniju potrebne instrukcije. V zadnjem slučaju bi se med Nemčijo in Italijo razvilo posebno m°čiio skupno sodelovanje- Nemški krogi sicer trde, da gre tu le ; za privatno potovanje, vendar se j temu v Ženevi ne veruje, ker imajo storice in s tem obsodil Abesinijo na smrt. Naglasil je, da je bil že skrajni čas, da se pooštre in striktno izvajajo sankcije in se s tem reši Abesinijo. Tako se bo to vprašanje zopet zavleklo, med tem pa bodo Italijani prodirali vedno bolj v notranjost. Flandin je odgovoril, da je zato nasvetoval, naj se še enkrat poizkusi doseči miren sporazum, ker njegova vlada želi, da se spor reši mirnim potom. Francoska vlada ne želi priti v spor s komurkoli, posebno pa ne z Italijo. Z izvajanjem sankcij bi se položaj tako poostril, Če upoštevamo Mussolinijeve grožnje, da bi bilo vsak cas pričakovali katastrofe- Radi tega je Francija predložila še enkrat predlog za mirno rešitev spora. S tem je storila svojo dolžnost, ki je more nihče smatrati proti načelom DN. S tem je Francija pokazala Italiji, da zeli z njo ohraniti prijateljske odnoga-je. Če se pa spor med Italijo in Abesinijo tudi to pot ne bo rešil, bo Francija sprejela vse predloge, ki jih bo slavilo DN v pogledu izvajanja sankcij. izkustva Goeringovih privatnih obiskov in potovanj. Širijo se celo glasovi, da ima to potovanje tudi še druge vzroke. Tako je v»n Neurath poleg ostalega dobil nalog, da s« z Mussolinijem pogovori glede kolonialnega vprašanja. Ni izključeno, da bo pri rezanju Abesinije kot znak prijateljstva tudi Nemčija dobila kak košček. Cerutti pri Sarrautu Pariz, 5. marca. r. Italijanski poslanik v Parizu Cerutti bo jutri z ozirom na nov položaj v Ženevi anrejet v ovdiJenco pri ministrskem predsedniku Sarrautu. I „Glas« je zanimiv Najstarejši slovenski lovec France Lenarčič, grajski logar v Pogancih, je v starosti 92 let odšel v večna lovišča. Pokopali so ga na šmihel-________skem pokopališču._________ Snuje se nova stranka? Zagrebški »Jutarnji list« poroča jz Beograda: V vladnih krogih iia v krogih opozicije z živim zanimanjem sledjo akciji, k,i jo je podvzelo vodstvo novo ustanovljenega Narodno - seljačke ga kihih a v skupščini z namenom ustanovitve neke nove politične grupacije, ki bi nosila obeležje novega zemljoradolskega pokreta. Ta nova stranka se bo najbrž imenovala kmečka Narodna stranka. V ta namen je vodstvo Narodnega seljačkega kluba, ki ga tvorita posl. V o ja Djordjevič, upravnik Zveze ze.m-Ijoradiniških zvez, in bivši poljedelski mvn'steir dr. Dragutin Jankovič, imzio že nekaj posvetovanj z drugimi osebnostmi, ki simpatizirajo s tem pokretom. Med sodelavci je tudi prof. Ma-štrcvič iz Križevcev, ki se je te dni mudil v Beogradu. Prof. Ma-štmviič in Luka Kostrenčič bi vodila stranko na Hrvatskem. V Sloveniji pa se po informacijah »Jutarnjega lista, še išče Prava osebnost, dela pa se na tem, da bi se ta grupa naslonila na ‘ministra Puclja. Dnevna kronika — Proslava rojstnega dne pre> zidenta T. G. Masaryka bo v petak 6. marca ob 20 v vseh pro* štorih Trgovskega doma v Ljub# jjani. Po slavnostnem koncertu ibo prijateljska zaibava. _ Umrla je v Ljubljani zmana gostiilničarka pri »Štraijzelnu« ga. J»sipina Kozaik. Sožalje! — Umrli so: ga. Gosak Marija, ga. Nevenka Vladimirović roj. Zagradnik, obe iz Ljubljane ter g. Lenarčič Frane iz Novega mesta. — Diplomirali so na ljubljanski univerzi juristi gg. Vladimir Škrlak iz Budimpešte, Ivo Polenšek iz Novega mesta, Stane Jereb iz Šiške pri Ljubljani in Miha Jerman iz Krke. Čestitamo! — Premestitve, namestitve. Imenovan je za višjega poštnega pristava VII. pol. skup. v Novem Sadu Vladimir Bajuk, dosedaj kontrolor isto-tam. Z odlokom prometnega ministra je prestavljen Oskar Slemenšek iz Sarajeva v X. sekcijo v Derventi. Z odlokom ministra trgovine je postavljen za suplenta za matematiko na Tehnični srednji šoli v Ljubljani dipl. fil. Jože Povšič. Dr. Joža Munda, zdravnik v banovinski bolnišnici v Ptuju, je premeščen v splošno bolnišnico v Maribor. _ Pet diplomiranih inženjerjev sprejmejo v aktivno vojaško službo. Po enoletnem službovanju postanejo aktivni inženjerski poročniki zrako-plovno-tehnične stroke. Prošnje naslovite na: Štab zrakoplovstva vojske v Novem Sadu. (Službeni voj. list, str. 431—434.) _____Predavanja o tuberkulozi. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani bo priredil za zdravnike OUZD ciklus predavanj o tuberkulozi, ki naj vzbude zanimanje praktičnih zdravnikov za probleme tuberkuloze, jih pridobe za aktivno sodelovanje v borbi proti tuberkulozi ter jih seznanijo s pripomočki in metodami za ugotovitev diagnoze in terapije. Predavanja bodo v veliki dvorani OUZD v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20. in to v dnevih 7., 14., 21. in 28. marca ter 4. aprila t. 1. (t. j. ob sobotah) popoldne od IG. do 18. ure. __ Župan naj pomaga. V torek so se zglasili v posebni avdijenci pri ljubljanskem županu g. dr. Adlešiču ljubljanski pridobitniki ter gospodarstveniki pod vodstvom trgovca g. Sossa. Protestirali so proti namera-vanju zvišati občinske davščine; g. župan jim je razložil skrajno težavno stanje občinskih financ, tako da res ni mogoče drugače najti ravnovesja v proračunu. __ »Med ameriškimi Slovenci«, jo naslov predavanja, katerega bo imel ljubljanski škof g. dr. Rožman v nedeljo 8. marca ob 11. uri v Unionu. Kot je znano, se je vrnil škof iz obširnega potovanja po Ameriki, kjer je obiskal vse mogoče slovenske naselbine, raztresene po vsej severni Ameriki. — Prirodoslovno društvo pri1 redi svoje 11. predavanje v sobo# to 7. t. m. Slišali bomo g. prof. S. Brodarja, ki bo govoril o »Sta« ri kameni dobi v Jugoslaviji« in pri tem podal skupen pregled dosedanjega dela in nazorov nanj. Spoznali bomo Slovenijo kot pravo provinco paleolitskih postaj. Predavanje bo v predaval niči Mineraloškega instituta na univerzi in se prične ob 18. uri. Pridite vsi, ki se amimate! IZ KRALJESTVA FILMA Nova vloga Grete Garbo Plimsko podjetje Metro Gold-wym jie začelo izdelovati nov film, ki bo prikazoval ljubezen ipoiljslke grofice NVatevske 3o Napoleona. Grofica je Napoleona obiskala na Bibu, ko je bil v pregnanstvu, kar bodo glavni prizori v tem filmu. Grofico Wa:evsko bo igrala Greta Garbo. GUbertovo hčerko stražijo Udova po nedavno umrlem film skem igralcu Johnu Gilbertu timska 'igralka Virgninatja Bruce, je dobila nedavno grozilno in iz-sitjevalno pismo ameriških gangsterjev. Groze ji. da ji bodo ugrabili 2 leti staro hčerko, čije oče je bil Gilbert, če ne položi na določenem kraju 2 in pol milijona dinarjev. Od dne, ko je mati dobila to pismo, čuvajo dan in noč njeno dete oboroženi detektivi. Drama o borbi z mikrobi Vilhehtm Dietedu, bivšemu igralcu Reimbardovega ansambla, je šinila v glavo misel, da bi vlekel in bil zanimiv film o slavnem francoskemu učenjaku Pasteurju, ki je prvi odkril bacile in serum proti pasji steklini. Direktorja podjetja Warner Brosa ni bilo lahko pridobiti za to zamisel. Pristali so šele, ko je slgvni igralec Pavel Munia pritisnil in se odločil, da bo siam igral vlogo Pasteurja. Sest tednov je Dieterle snemal in šminko, predtn jo dosegel sličnost z Pasteurjevo fizionomijo. Šest tednov je D le trle smamal film z operaterjem Gaudijem. Svet bodočnosti 21. februarja je bila v Londonu premiera filma »Svet bodočnosti«. Londlcn je govoril več dni samo o tem filtmu, ki je grandiozen. Stal je milijone. Režiral ga je Aleksander Kcirda. Podjetje London Fiims ni število z denar (e m in je s filmom docela uspelo. Film je izdelan po istoimenskem iai:-tastičnem romanu H. G. Wellsa. Prikazuje svet. kakršen bo v sto Jetih, ko bodo epidemije in vojna z letali in strupenimi plimi uničili evropsko cvili zaiti jo. Marlena Dietrich zapušča HoU \ywood. Marlena Dietrich, ki prebiva v HoUywoodu, je izjavi« la novinarjem, da bo v kratkem odpotovala za stalno v Pariz, ker ne zmore več ogromnih davščin, ki jih zahteva država Kalifornija od filmskih zvezdnic. Že na po« mlad bo deLla z režiserjem Kor# do v Parizu. O/ga Čehova v Parizu. Olga Čehova filma zdaj v Parizu v filmu »Denar« po Zolajevem ro» manu. Režira Pierre Richard. Po# tem bo igrala glavno vlogo v filmu »Trojka« s partnerjem Jeanom Muratom. Dve razpravi in osem paragrafov zaradi dvajsetde etih dinarjev Ljubljana, 5. marca. Lani oktobra meseca te mlada gospa Milka v Kamniku pri Preserju dobila od mesarja Gašperja saldiran račun za 29 Din. Na njem je bila štampiljka »Plačano dne...« in s svinčnikom pripisan datum. Mislila je. da je mož obračunal, ker mu je brl. mesarjev sin dolžan 30 Din za kovčeg, ki ga mu je dal. ko je šel k vojakom. Ni se brigala več za poravnani račun 3 letni Joško pred senatom V sredo je pa Milka morala zaradi teh 29 Din priti v Ljubi ano pred mali senat na št. 79. Tri .eta starega fantka ima in nikomur ga ni mogla pustiti ter ga je prinesla seboj na zatožno klop. Joško ie bil že truden in zaspan ter čemeren. Gospodov se je malo prestrašil in se pričel cmeriti. Dobri go- spodje so bili pa v ncznajiski zadregi, kako bi ga potolažili. Dostojanstvo sodnika in liubezcn do otroka, kako naj se združita, da bi sodnik vzel otročka v naročič in malo poudčkal. In tako lep, srčkan in zdrav fantek, da bi ga človek kar stisnil k sebi! V svečanem, resnobnem talarju pestovati — strašno... Tako težkega primera pa tudi še ne v vsej dolgi praksi! Obsodba na vislice ali oprostitev morilca je v primeri s tem tako-rekoč malenkost. Paragraf sem, paragraf tla in zatfljek že zaškriplje, ampak nikjer ni med vsemi zvitimi paragrafi — dudle... Krvave revolucije umiriš s paragrafi — Joška pa ne moreš. Tu neha moč pravice... Obupno! In Joško se dere ter moti razpravo. Nad otroške solze se ne upajo niti kanoni. Beseda dneva Kakor se v vodi obraz kaže obrazu, tako srce srcu. Grob in poguba se ne nasitita, tudi oči človeške se ne nasitijo. Srebro v topilniku in zlato v peči, moža pa izkusimo po tem, s čimer se hvali. Ko bi neumaeža v-edppi z betom stolkel kanor pšeder, ne šla bi neumnost njegova od nje* ga- (Sv. pismo: pregovori, pogl. 27, 19 — 22.) Po kraitkem to pot javnem posvetovanju senata o predlogih drž. tožilca in zastopnika zasebnega udeleženca glede Joškovega razgrajanja in motenja razprave je fantek spet na zatožni klopd pri mamici. Z zanimanjem ogleduje listanje spisov, občuduje lestenec in se zmagoslavno smeje čez mamič/no ramo. Ogorčeno kričanto in bridke solze so vedno učinkovite! Namesto kazni je dobil piškot. Kje je pravica? Drž. tožilec Goslar 6'ita obtožnico in našteva 8 paragrafov za prestopek napravljanja lažnih listin, za zločinstvo napravljanja lažnih listin, za prestopek prevare i. ti d. Joško se pa giblje v naročju ter cmoka z rdečim slakorčkom in že se tudi hrepeneče ozira čez klop v mamin žep za zlato oranžo. Mesar Gašpar trdi, da ni napisal datuma. Ker ni bilo denarja, ie šel tja in videl potrjeni rlračun. Drugače je vse redno in sproti plačevala — sedaj le pa takoj spoznal falsifikat! Ne da se blamirati za tako malenkost in io je ovadil. Stampitiko »Plačano...« je pritisnil kar slučajno. »Sami ste krivi«, reče Gašperju .votant s. o. s. Gorečna, predsednik /s. o. s. Kovač pa: »Saj se ona m 1 branila poravnati!« — Nikdar nisem rekla, da ne bom plačala, omen la sem mu pa, da se sama čudim, ker je račun plačan. Mislila sem, da ga ;e mož poravnal. Sorodnica je bila zraven. ko sem odprla nismo in ;i takoj pokazala potrdilo. Zasliiš'te jo!« je mlada mama ihte prosila. Spet posvetovanje in tudi gospod odvetnik spet poskuša srečo s svojim bonbonom pri Jošku. NiČ — gosnodčna poročevalka pa samo: »Če bi bila punčka, pa bi ga vzela!« In so razpravo preložili zaradi zaslišania priče. Milke z Joškom pa ni več treba. „Glas“ povsod — Pred vsako spremembo vremena Vas pečejo noge in bolijo kurja očesa. Nerazpoloženi ste tako rekoč za nobeno delo. Vsak korak je za Vas prava muka. To vse le zato, ker svojim nogam ne posvetite dovolj pažnje, ker jih redno ne negujete. Obiščite našo pedikuro. V posebej za to pripravljeni kopelji Vam osvežimo noge in omehčamo trdo kožo. Odstranimo brez bolečin kurja očesa in debelo kožo. Postrižemo Vam zarasle nohte. Pcdikiranie 6 Din. Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnjaško masiranje nog. Masaža nog 4 Din. Posetite nas, prepričajte se sami. (BAJSA Liubliana, Šelenburgova 7 Centralni trg češkoslovaške industrije PRAŠKI EKSPORTNI SEJEM od 6. do 15. marca 1936 takoj za Leipzigom 50% popust na češkoslovaških železnicah 25—50% na inozemskih železniških, parobrodnih in zračnih linijah. Nadaljnje informacije In sejmske izkaze dobite pri zastopniku Praškega vzorčnega velesejma. ALOMA COMPANV d. z. o. z. Ljubljana, Aleksandrova c. 2. ČEŠKOSLOVAŠKI KONZULAT, PUTNIK, Gajeva ulica (za nebotičnikom), ali direktno pri direkciji praškega veledejma, Praga VII, velescjm- ska palača. Ko sem prisluškoval med brezposelnimi • • • Nesrečni oklepaj Maribor m— Narodno gledališče. Petek, 6. marca: Zaprto. — Sobota, 7. marca ob 20. uri: >Veseli kmetič«. Znižane cene. Gostuje Cir‘1 Bratuša. m— Kino. Grajski; Danes še »Prava ljubezen — kriv denar«. Od jutri dalje Kalmanova opereta »Jesenski manevri«. — Union: Največji monumentalni govoreči in zvočni velefilm »Golgota«. m— Masarykova proslava, združena z občnim zborom Jugoslovansko-češkoslovaške lige, bo danes, 6. tm. ob 20 pri »Orlu«. Govoril bo dr. Ljudevit Pivko. m— Dahodki carinarnice. V mesecu februarju so znašali dohodki mariborske glavne carinarnice 5.179.491 Din. Na uvozu so ubrali 5,166.573 Din, na izvozu pa 12.918 Din. m— Posebni vlak v Planico k velikim skakalnim tekmam bo vozil iz Maribora v soboto 14. marca oh 23. uri. Vozna cena v obe smeri obenem z znakom in vstopnico samo 75 Din. Vozne karte dobe Mariborčani samo pri »Putniku«. Kdor se javi prej, dobi boljši prostor v vlaku. m— Nepoboljšljivi grešnik je 24-letni brezposelni delavec Rudolf T., ki stanuje v barakah. Bil je že desetkrat kaznovan, kar pa ni mnogo zaleglo. Pred kratkim je zopet izmaknil v nekem stanovanju košaro perila in ga je zaradi tega mali kazenski senat obsodil na 5 mesecev strogega zapora. m— »Prlncezka in pastirček« je naslov prikupne mladinske igre, ki jo v kratkem uprizori za deco mariborsko gledališče. m— Žrtve ljubezni. Mali kazenski senat je obsodil 51-letno babico Antonijo Lipuševo iz Mute na 6 mesecev pogojnega zapora, ker je odpravila neki šivilji telesni plod. Obenem sta bila obsojena dotična šivilja in njen ljubček na po 2 meseca pogojnega zapora. m— Sport. V nedeljo. 8. tm. bo ob 15. uri na igrišču na Tržaški cest! prvenstvena nogometna tekma SK Železničar • ČSK. — ISSK Maribor potuje v Celje, kjer bo igral prvenstveno tekmo s SK Atletiki. m— Nevaren padec. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 46-letnega viničarja Jožefa Zormana iz Sv. Marjete ob Pesnici. Ko se je vračal s sejma, je tako nesrečno padel s kolesa, da si je razbil lobanjo. Celje c— Živinski In kramarski sejem bo v Celju v soboto 21. marca. Cene živini bo določil sejmski odbor Zveze slov. kmetov. c— »O prodajni umetnosti« je naslov zanimivega predavanja, ki ga bo priredilo Trgovsko društvo v Celju v torek 10. marca ob pol 21. v obrtnem domu. Predaval bo g. Stane Megušar iz. Ljubljane. Vstopnine ni. c— Trboveljski slavčki pod vodstvom učitelja g. Avgusta Šuligoja bodo zapeli v Celju v nedeljo 15. marca ob 16. v Ljudski posojilnici. Dopoldan ob pol 11. pa bo matineja za mladino. Program bo nov. Vstopnice 66 dobijo v knjigarni Goričar. c— Z nožem v čelo nad desnim očesom je zabodel posestnik Anton Vodišek Iz št. Petra pri Marijagrad-cu 27-letnega delavca Vodiška Leopolda iz Tevč pri Marijagradcu. Sta-nje napadenega Vodiška je precej oevarno. c— Za bolehno deco, ki jo pošilja vsako leto občina na letovanje, je v Proračunu le 10.000 Din in to za Ve-lko Celje; že sama bivša okoliška občina je imela lani isto postavko. Kranj, 5. marca V sredo sem šel mimo časopisne deske, kjer se zbirajo oni, ki ne premorejo, da bi časopis kupili. Seveda je med njimi največ brezposelnih, ki se najbolj zanimajo za oglasno rubriko »Službo dob!« Upanje — No, hudiča, sedaj pa imamo vendar upanje, da pridemo do dela«, se je oglasil iz gruče fant, ki se mu jo že na obrazu bralo, da ne sedi nikdar pri polni skledi. Stopim bliže, da vidim, kaj neki bi pomenilo tisto upanje. So morda našli v oglasih razpis dela? Toda sem se zmotil. Vsi so strmeli v naslovno stran časopisa, kot bi ne mogli verjeti, da je poročilo resnično. Prerinem se od strani in čitam: »Licitacija za gorenjsko cesto končno odobrena«. »No. borzo dela imamo že obljubljeno in ta nam ho priskrbela, da bomo v prvi vrsti zaposleni tisti, ki smo brez vsakršnega zaslužka«, je menil neki starejši brezposelnež. Mlad dečko, ki je bil videti precej brihten, mu je ugovarjal: še nismo na vrsti — Ml, kar nas je v Kranju, sploh ne pridemo v poštev. Glej, saj piše .... za obnovo ceste Ljubljana — Kranj, v"okIepaju pa stoji. . . (odsek Št Vid—Jeprca). Do Kranja jo ne bodo še popravili in tudi z nadžele-zniškim prelazom ne bo nič, kot stoji v načrtih za celotno preureditev, Ali misliš, da bodo klicali nas iz Kranja v Št. Vid, ko je tam tudi polno brezposelnih. ki komaj čakajo zaposlitve. Najprej so na vrsti oni iz Ijubljanske-l ga okrožja, katerih je toliko, da ni govora o naši zaposlitvi. Bo treba pač čakati, da bodo razpisana javna dela za Kranj. Sapo jim je zaprlo Po teh besedah je ostalim kar sapo zaprlo. Novo upanje je zopet padlo v vodo in vsi načrti, ki so jih gradili v mislih, kako si bodo uredili življenje, ko bodo imeli zaslužek, — vse to je podrl in zrušil v nič tisti nesrečni oklepaj . . . (odsek St. Vid— Jeprca). T. V. On: ... nekaj čudovitega, takle parnik! Ona; ... Seveda, to bi dišalo, da bi takole puhal ves dan portorike! Debelo potegnjeni Maribor, 4. marca. Pred dnevi so nekateri slovenski dmevmiki objavili senzacio-nelno poročilo, da je pri Sv. Križu nad Prevaljami posestnik Peter MisarMč ustrelil svojo ženo in njenega ljubčka, ter se nazadnje obesil še sam. Za zadevo so se pričele zanimati tudi oblasti, ki so končno ugotovile, da je bila senzacija navadna časopisna raca. V vsem prevaljskem okraju ni znan rtikak posestnik Mi-sirliič, prebivalci sami pa so se siilno začudili, ko so čitali v časnikih izmišljeno družinsko tragedijo. Senizacioneino poročilo je prva objavila beograjska »Politika« in ga >e za njo napisal mariborski poročevalec. Po »Politiki« so poročilo posneli tudi nekateri naši dnevniki im servirali bralcem senzacijo kot »pristno« in »izvirno«. Čeprav je vsa zadeva bolj smešna kot resna, je tak način poročanja vreden obsodbe. Ne samo, da se s tem jemlje ugled vsemu novinarskemu stanu, temveč tako neresnično poročanje spravlja v čudno luč tudi naše kraje in prebivalstvo. — Dplomirani filozofi, ki bi sprejeli honorarno namestitev (14 Din od ure) na meščanskih šolah, naj za tako službo zapro* sijo (5 Din kolek) in prilože po dva prepisa diplome, državljan« ske izkaznice in dokazila o z ado# stitvi vojaški obveznosti (po en prepis, kolkovan z 2 Din) s temi originalnimi listinami vred kra« Ijevski banski upravi. V prošnji lahko tudi navedejo zavod, kjer bi prevzeli pouk. Originalne listi« ne se vrnejo po overovljenju prepisov. — Odpovedano zborovanje. Zveza obrtnih društev za Drav« sko banovino v Ljubljani je na« povedala za nedeljo 8 marca ve« liko zborovanie. To zborovanje se pa ne bo vršilo, na kar opozar« jamo vse prizadete, da ne bo za« mude na časni in denarju, če bi se kdo vseeno nameraval udele* žiti zborovanja. Schuschniggova pot po Koroškem Celovec. 4. marca Poročali smo že o Schuscliniggo-vem potovanju po naši Koroški in smo že tedaj izrazili bojazen, da avstrijski zvezni kancler z zastopniki naše manjšine sploh ne bo prišel v stike. Koroški deželni organi so se namreč že teden dni poprej trudili, da sami izberejo iz naših vret take »slamnate može«, ki hi ne tožili preveč o kakem narodnostnem zatiranju našega življa. Povsod pa se jim to le ni posrečilo. . V Bistrici v Rožu je v imenu »jezikovno mešanega ljudstva« pozdravil zveznega kanclerja župan Tscher-nitz (čisto nemško ime. kaj ne?), ki je izjavil, da so tudi Slovenci pripravljeni sodelovati pri reševanju manjšinskega vprašanja. Kanclerju so bili predstavljeni razni odličniki, med njimi tudi predstavnik slovenskega prosvetnega društva. V Borovljah je pozdravil kanclerja župan Scheschin (tudi pristno nemško ime), ki je hotel poudariti »dobro vo- ljo« nemške večine v plebiscitnem ozemlju po sodelovanju s slovensko »manjšino«. In da bi to svojo »dobro voljo« potrdil, je dal predstaviti kanclerju kot zastopnika Slovencev nemško poturlco — nekega Komettarja, ki ga ni bilo sram primati, da vlada najboljše razmerje med obema narodnostima! V Podjuni se je kancler ustavil v Velikovcu, Dohrli vesi. Železni Kaplji, od koder sc je skozi Šmihel pri Pliberku odpeljal v Pliberk, od tam pa še v Labud in \Volfsberg v Lalmd-ski dolini. V teh krajih so zastopniki slovenskega naroda le prišli v direktne stike s kanclerjem, da so mu brez posrednikov izročili svoje želje v posebnih pisanih spomenicah, v katerih zahtevajo slovenske šole, slovensko učiteljišče, slovenskega šolskega nadzornika in posebne slovenske odseke pri deželni upravi. Seveda si o uspehu teh spomenic ne smemo delati prevelikih iluzij. . « Da bi le ne bilo nepredvidenih zaprek! Ljubljana, 5. marca. Vrtanje ter kopanje na prostoru, kjer naj bo stala univerz.!tetna 'knjižnica, je končano. Posebna komisija si je štiri ure ogledova’a zemljišče in se posvetovala. Zastopana je bila mestna občina, banska uprava, univerza, državno pravobranilstvo in za sosede dr. Sajovic. Komisijo je vodil p lavni referent gradbenega oddelka banske uprave dr. Štefan Skubic. Načrte je napravil mojste-Plečnik. V tlorisu je ostalo pa starem, le par korektur so izvedli glede požarnega zidu. Po daljšem pregovarjanju je tudi dr. Sajovic kot zastopnik sosedov Mauirerjevih dedičev umaknil pri* tožbo na bansko upravo proti stavbenemu dovoljenju mestnega gr;.:i>eitega urada. Na ta način so odstranjene vse važnejše zapreke in bodo menda kmalu potožili temelje, za kar je začasno dovoljen kredit 1,500.000 Din pri Drž. hip. banki. Licitacijo bodo izvedli po skrajšanem postopku, kar bi vsekakor kazalo pri vseh naših javnih delih! Upajmo, da bo letos naša univerzitetna knjižnica že pod streho, če ne bo zopet »nepredvidenih« zaprek! — »Kikiriki«, zabavno in duhovito Lothar-Wo(lehou80vo veseloigro uprizore v Šentjakobskem gledališču v soboto 7. in nedeljo 8. t, m. ob 20.15. Izredno duhovito je prikazana smola ubogega pisatelja-kurjerejea Ukridga, ki se mu kokoši nočejo množiti — zakaj? — Mnogo smeha in zabave. Igra je pravi šlager sezone. Pri sobotni predstavi proslavi eden prvih igralcev, znani komik gospod Lavrič, svoj 300. nastop. Za predstavo je veliko zanimanje. — Ljubljanska Sokolska društva bodo proslavila rojstni jubilej prezi-denta Tomaža Masaryka v telovadnicah z nagovori pred vrstami, Slike iz sodne dvorane HHBBBmaaBsnHraHaEBBaeBaM™™e*aiMeei Žrtve zaostale Pepce Angleški prvakinji v umetnem drsanju, Cecilija Colledge ni Megan Tajior, ki sta pred dnevi navdušili s svojo umetnostjo cr-!o Nemce v Berlinu Mati je pa zajokala Ljubljana, ?. marca. Morala, zakrij si obraz, zakaj strašne stvari se dogajajo! Antikrist trosi pohujšanje .in prešuštvo se bohoti po deželi kakor nikdar prej. Tujsko- prometni paradiž in industrijski revirji tonejo v nečil stosti, da smrdljivi valovi tega umazanega potopa pljuskajo ob sodnije in ječe. Za VI. božjo zapoved se ne briga več vas in ljubljanska gnojnica se z naslado razliva po vsej mili domovini in še čez njene meje ... Razuzdana šolska mladina pošilja svoje zastopnike na zatožne klopi. Sodniki zmajujejo z glavami, razbeljenimi od skrbi, kaj bo iz našega upa narodi. S kazenskim zakonom se ne bo poboljšala mladina. Prepozno prihajajo na vrsto paragrafi, ko ni več mogoče popraviti nič več. Razsuto družinsko življenje ne vzgaja, cerkev in šola pa menda nimata več moči . Otroci so jeli šušljati da bo Pepca otroka kupila. Pri proslavi materinskega dne je učitelj konfiscira! njen zvezek. Pisma so bila v niem nanisana. ki tih je pisala Slavki. In učitelj se je zgrozil. Prisil'eni so bili k preiskavi, ‘taka je bila vsebina tega dop;so-vanja deklic v osnovni šoli. Pepca je podrobno opisovala, kako je bilo s 16 letnim Janezom v Berdaisovem lazu in potem v Smrečju za gasilskim domom, kako z 20 letn'm Ivanom in kako s 15 letnim Jankom pri sankanju, ko ji je prej zvezal roki. Vse podrobnosti je tudi razložila, kako je bilo z njegovim 19 letnim bratom Pepetom za progo, zlasti pa. kako je b'lo pri proslavi 1. ma.ini-ka. ko je tudi plesala ob navzočnosti staršev ter Žane tu ušla in bila n n senu z Jožetom, ki ie nien Celje, 4. marca .Iz Globokega je moral danes že drugič stati pred tremi sodniki na okrožni sodniji v Celju 63-letni Ko-mericki Rok. Leta so moža že silno zdelala. Peš je prišel iz tistega daljnega kraja, kriza mu ni prav nič prizanesla, četudi je bil včasih zidar, je danes brez vseh sredstev in z ženo Katarino že dolgo lakoto tolčeta. Oba sta že osivela, Katarine danes ni bilo k razpravi, Rok pa je bil že enkrat pred 14 dnevi. Takrat je povedal, da sta imela z ženo 12 otrok, danes jih je naštel pa le 9. »Ste torej 3 že reducirali«, pravi predsednik senata s. o. s. dr. Ročnik. Glad je tat Komericki je lani za Veliko noč Zalokarjevi vzel iz hleva 3 kokoši. Sodnik dr. Ročnik ga vpraša: — Kam pa ste dali potem kokoši? — Pojedu sem jih! — Kdo je pa ukradel še tiste čevlje in vrč Zalokarjevim? — Moja baba, ki je že čez tri dni vse nazaj nesla, saj že ni pri zdravi pameti.! fanti Ko je bila pa z Andrejčkom, je bil pa tudi njegov brat Slavko s svojo sestro Stanko, nato je bil pa s sestro še Andrejček, edino za 13 letnega Rajka ni res. Pepca je bila tedaj stara' 12 in 13 let in jih še sedaj nima 14, Stanka je pa sedaj že 15 let. Res je. da ste obe popolnoma razviti lepotici. Oba oproščena Apelaoijsko sodišče je dopustilo obtožbo in Andrej ter Jože sta morala priti v Ljubljano pred mali senat okr. sodišča na št. 79. Slavko. Pepca in Stanka ter Karel pa za pričo. Stanka se samo smeje, kakor na najbolj razposajeni veselici. Izpričevalo trdi o njej, da je silno lažniva, preverili smo se pa, v sodni dvorani, da ie jezična. Mina in plašna je pa Pepca. Izpričevalo pravi, da je moralno popolnoma pokvarjeno, za učenje pa omejena, a niene duševne sposobnosti so zaostale. Vsi odločno zatrjujejo, da si je omejena Pepca vse izmislila, ta pa spat popolnoma mirno pripoveduje vse podrobnosti tudi Stanki in osumlienjcema ter Karlu v obraz. Stanka se prepra z njo in se jeznorito hoče kregati celo z drž. tožilcem Goslarjem, nato se pa spet veselo smeje. Drž. tožilec ju opozarja, naj nikar ne lažejo tako neumno, predsednik s. o. s. Kovač na pričo mora opominjati na posledice krivega pričevanja. Drž. tožilec se zanaša na verodostojnost odkritosrčne Pepce in odkriva neskladnosti v izpovedb osumljencev in prič. zagovornik dr. Schley pa dokazuje seveda nasprotno in naposled naslika 20 letnega Andrejčka za žrtev duševno zaostale, še ne 14 letne Pence. Pepca je s svojimi trditvami ostala sama in oba osumljenca sta •hi 1 n rnirnščem. Nastopil jo še priča Jagrič Martin, gostilničar v Osredku. Temu je bilo ukradeno 40 1 vina in 2 vrča. En vrč so našli pri obtožencu takrat, ko so ga obiskali orožniki, vina pa že nikjer ni bilo. Pri nekem sosedu pa je Komericki za god sv. Jožefa segel s palico skozi okno in privlekel k sebi puiana, katerega sta z ženo takoj pojedla, saj nimata nobenih »stalnih« dohodkov in sta končno še najemnika. Otrok že zdavnaj nimata pri sebi. Žena Katarina je bolna in na razpravo ni mogla, Rok je bil v svojem življenju že dvakrat kaznovan, in sicer 1. 1902. v Varaždinu, kjer so bili prijatelji krivi, da je bil zaprt, in 1. 1916. v Celju. — Ker je bil že dolgo časa miren, je danes dobil 4 mesece strogega zapora in 2 leti ne bo imel častnih pravic. Kazen je takoj nastopil in bo 3. julija lahko šel nazaj domov. T. Sef: »'Vli iste prišli danes bri-četnt une prepozno. Kako to?« — Nameščenec: »Oprostite, padel sem po stopnicah!« — Šef: »Bežite no — to vendair ni trajalo tri čerttrt are!« Celje, 4. marca. Pred malim kazenskim senatom se je moral zagovarjati 23 letni Jožef Colner iz Hrastnika. Coloer je visoke postave, gladko počesan, obrit pa že več dni ni bil. Rojen natančno 23. februarja 1913 v Ajdovščini, doslej še m bil obsojen, pa je zato sedaj to'iko bolj okrog njega zašumela vsa strogost kazenskega zakona in p ra ra gram v za vlomne tatvine. Rešta grehov Colner je bil zaposlen kot ki u-čavniičar v hrastniški Steklarni. Za svojo privatno zabavo si_ e pripravil in ponaredil ključe, s katerimi ie v noči od 20 na 2! decembra lani odprl stanovanje steklarja Adolfa Novotniia v Hrastniku. Pobasal je 80(1 Din gotovine, hranilno knjižico Češke industrijske banke v Ljub’jani na ime No-votnija za vsoto 20.000 Din, eno 'pa na ime Kuthavserja Hermana za 11.000 Din, založil se je pa ob tisti priliki tudi z obleko.perilorn in zlatnino. V noči na 4. aprila, to je bilo tisto noč na veliko soboto, pa ie iz. Steklarne odnesel gotovine 10.000 D'n, eno zlato uro in zlato verižico za 800 Din. Tako mu namreč obtožnica. Čolnar pa : trdi, da tatvine v Steklarno ni izvršili, ono izvršeno oa škodo Novotniia Adolfa oa nn/.uavi, Priče so ga imstile na cedilu Med prvo in zadnjo tatvino ima pa še eno poiskusno tatvino na vesti. Colner je tisto noč od 18. na 19. oktobra hotel vlomiti v prednji de! Steklarne, kjer je hotel odpreti blagajno. Že je razbl okno. ko ga je opazil in prepodil nočni ču- vaj Anton Šmigl in Colner je moral takrat zbežati, kar tudi priznava. Mnogo izjav je Colner v teku preiskave spremenili. Tako pravi s. o. s. dr. Ročnik, da je tudi dan tatvine sedaj prestavil za teden dni. Vse priče, ki bi imele zanj pričati blajšilno, so ga pustile na cedilu in fant ni mogeil na tak način dokazat alibija za tisto noč. ko je bila izvršena tatvina v Steklarni. Zagovarjal ga je dr. Lovrec. Obsodba Posvetovanje sodnikov je trajalo dolgo. Dr. Ročnik je končno je razglasil sodbo, s katero ie Jože Colner obsojen na 1 loto 10 mesecev robije. Po 10 minutnem pomisleku je Coilmer kazen sprejel in bo prihodnje dni prepeljan v kaznilnico v Maribor. Mati, ki med razpravo tudi ni mogla dokazati sinove nedolžnost):, je zajokala .. — Mednarodni semenj v Poznanju. Kakor vsako leto, bo tudi letos mednarodni semenj v Poznanju od 2i. aprila do 3. maja 1936. Po svoji važnosti je to šesti semenj v Evropi-Letošnje prireditve se oficijelno udeleži s posebno razstavo vzorcev tudi Jugoslavija. Udeležbo pripravlja »Polj sko-jugoslovenski gospodarski komitet v Beogradu« (Kraljev trg 5 (U)-Kor jo zagotovljena državna podpora, ne bo razstava vzorcev združena z velikimi stroški za posamezno rastav-Ijavce. Imenovani odbor poziva zato gospodarske kroge, ki želijo priti v poslovne zveze s Poljsko, naj izk°-ristijo ugodno priliko in naj so cim prej prijavijo odboru z navedbo, k a Sne vzorce želijo razstaviti. Odbor daje tudi vsa potrebna navodila. Otroke je reduciral Razkritja iz dežele vzhajajočega sonca V vsakem kotu kak zarotnik Bratje krvi Med člani japonske delegacije londonske pomorske konference 1. 1930 je bil tudi poročnik Kusu-kara. Ko • je bila pogodba podpisana^ ki je razvoju japonskega b rodov j a postavila meje, se je poročnik Kusukara zaprl v svojo hotelsko sobo, iz pil steklenico \vhiskyja in nato napravil harakiri '— po staffi japonski šeg j si razparal trebuh. Zapustil je listek: »Hotel sem protestirati proti sramoti, ki jo vlada zadaje moji domovini.« •Njegov tovariš poročnik Moiti-ro je kri umirajočega prestregel v posodo, jo konzerviral in skrivaj to relikvijo prinesel v Tokio. Tam se je zbralo 23 tovarišev poročnika Kusukara; vsak si je ubrizgnil v žilo kapljico te posvečene krvi. Nato je teh 23 mož priseglo, da zrušijo vlado, ki je — po njihovem mnenju — one-čaščala Japonsko. To je bila rojstna ura zveze — »Bratovščine krvi«. G. predsednik naj si blagovoli razparati trebuh V letih 1930-32 je ta bratovščina pomorila 24 visokih oseb.. Njena zadnja žrtev je bil Jenu-Kej, tedanji ministrski predsednik. Iz ■ spoštljivosti pred njegovo častitljivo starostjo ga niso hoteli urno uiti; zato so mu položil1! v svilen papir zavito bodalo na pisalno jnizo z listkom: »Mož, ki onečašča Japonsko, naj se blagovoli spokoriti s samo morom.« Tri dni so čakali — ministrski predsednik ni izvršil samomora. Četrtega dne so ga ustrelili. Storilci, trije teroristli, so bili ob. u-3eni na milo kazen, ker je sodišče uvaževalo »plemenite nagibe«. ki so jih gnali k temu dejanju. Teror, teror, teror Po tem atentatu so »bratje krvi kmalu izginili, našli pa so števil- ne posrnemovetlbe, ki so si nadeli romantična imena,- kakor »Črni vragi« — Maščevalci poslednjega dne« — »Goreča srca« — ki pa se kljub tej romantiki poslužujejo najmodernejšega orožja in razpolagajo vsak čas s strojnicami! najnovejšega tipa, z najbolj rafiniranimi kitajskimi skrivnim« strupi in z oklepnimi avtomobili. Svojih tajnih listin ne skrivajo v samotnih razvalinah, ampak veliko udobnejše in varnejše v banč rili satir. Program teli tajnih bratovščin je v cilju isti in obsega tri poglavitne točke; 1. borbo proti vsaki vladi, kii zavrača os-vojevalno vojno v Ki ta ju in proti Rusiji; 2. borbo proti marksizmu; 3. borbo proti velikim gospodarskim trustom. S čedalje večjo jasnost j o se razodeva, da je bil vojaški puč v Tokiju, ki vsem napovedim na kljub še danes ni odpravljen, delo velikih japonskih tajnih zvez im zarot, toda ne, kakor se je prvotno domnevalo, izključno delo »urnega zmaja«. Neki ameriški časnikar, ki že deset let živi v Tokiu, je mogel ugotoviti obstoj nič manj ko 17 velikih tajnih zarot, kat enim pripada na stotine, morda na tisoče manjših, razprcdeniih ne samo po vsem vzhodu, ampak tudi po vsem svetu, kjerkoli imajo svoje postojanke »sinovi vzhajajočega sonca«. Z ogromnim kapitalom Poznavavci japonskih razmer so mnenja, da so se te tajne zveze izza I. 1932 tako razmahnile, da jim pripada danes najmanj 35 odstotkov japonskih oficirjev, ki prisegajo na prastaro, kruto knjigo postav Bnshida. Bushido zapoveduje varovanje stare preprostosti šeg, zaničevan j e denarja in denarne vrednosti, požrtvovalnost za cesarja in domovino. Zato zahtevajo te tajne zveze od v-mkegn inogatrlna, ki iim pristo- pi, darilo, ki znaša celo polovico njegovega premoženja. Kapital tajnih zvez je baje že ogromen; govori se o pol milijardi Venov! lega denarja ne uporabljajo samo za nabavo orožja m: d 'igc bajne opreme, ampak tudi za nabavo še bolj nevarnega orožja — papirnatega: te organizacije razpolagajo z testnimi časopisi, prepoznavajo to šesto velesilo. Skratka: sijajno so organizirani! Črni zmaj In filmska zvezdnica In tako te tajne zveze ne terorizirajo samo državnikov, ampak se brezobzirno obračajo proti vsakomur, ki se jim zdli kakorkoli napoti . . . Tako je umoril I. 1934 »črni zmaj« filmsko zvezdnico Tsuri Aoki, ki je v tiollywoodu nastopala s slavnim japonskim igralcem Seisuc Haya-kaima. Po vrnitvi na Japonsko je postala ljubica princa Konoya, ■ d.i;i';' 'uvata. n so jo na-ciomaičStii obdolžili, da svoj veliki upliv izkorišča v prid Amerike. v gledališču, v svoji garderobi je prejela ta zvezdnica krasen šopek krizantem, v katerem je našla tale listek: »Občudujemo tvojo umetnost, žal pa smo dolžni jo uničiti.« Lepa Tsuru Aoki se je veselo zasmejala, in vsakdo, ki mu je pripovedovala tisti: večer svoj doživljaj, je Ml mnenja, da hoče ona takšen način amerikamske reklamne metode vpeljati tudi na Japonskem. Zjutraj pa so jo našli mrtvo — v tistih krizantemah je bil strup . . . Beg šefa policije Na dan 26. marca 1935 je bil šef državne policije Tsutya, ki je poznal mnoge teh tajnih zarot in Iti je ščitil bogatega bančnika Suzukija, katerega so imeli teroristi na piki, po predhodnem posva rilu in kjub vsem varnostnim ukrepom, točno na napovedani dan umorjen. Policijski šef sc je tistega dne odpeljali kot pasažir z nekim letalom zračne linije. Toki o-Naga/saki in je, da bi ušel umoru, simuliral samomor z za-sbruipljendem (v resnici je vzel samo neko sredstvo proti zračni bolezni), im navzoči zdravnik, njegov prijatelj,Je ugotovil smrt. Krsto z navideznim mrličem so ukrcalii v letalo, ki naj bj-.jo preneslo v Evropo. A pilot tega letala — zarotnik — je »mrliča« spotoma razmesaril. I ako delajo te taline zveze. Neizprosni v svoji krvoločnosti se borijo za sv oj idieal, prizadevajoč si uresničiti klic kapitana Ai-tio. enega morilcev starega Je-nukeja: »V dvajsetih letih mora vzhajajoče sonce razsvetliti ves svet!« v L’^Zstov.,Jr"a n.a L P‘skem velesejmu, ki je bil otvorjen v nedeljo, ro se lahko skrije 50 ljudi pred sovražnimi napadi s strupenimi plini Štrajk hotelskih uslužbencev v New-Yorku V Ne\v Torku so stopili v štrajk vsi hotelski uslužbenci, okrog 25.000 ljudi. Zahtevajo boljše mezde in skrajšan delovni čas. Nevvvotrški župan je izdal Stroge protiukrepe, češ, da ta štrajk ogroža zdravo poslovno življenje mesta. Stari norijo Skoke na D ra v. polju, 5. lil« V nedeljo zvečer ob 20. uri le nastal požar pri Avguštinu v Do-' brovcih. Ogenj je stanovanjsko) poslopje do tal vpepelil. _ Kako ja nastal požar, ni znano. Skoda bo z zavarovalnino najbrže krita. Na pustni torek ponoči je stari srboritež Pečovnik Franc brez povoda zabodel mladega fanta Ekarta Ivana iz Dobrovc v desno* pleče. Rana je resna in je Ekart moral iskati pomoči v bolnici. Ljudje govorijo, da so sedaj, ko je mladina postala pametna, začeli stari noreti. Društvo kmečkih fantov in deklet je zelo agillno. Pred kratkim je vprizorilo igro »Divji lovec«, ki se je moralo na željo občinstva ponoviti. Dvorana, kjer se je vršila predstava, je bila dvakrat polna. Zadovoljno je blo društvo in publika. — Sedaj se pa društvo pripravlja, da vprizori »Carjevega sla«. Ta vprizorifev bo že na novem društvenem odru. ki ga grade društven ikj sami pod vodstvom režiserja tov. Plomber-gerja. Ljubica v omari Zagreb, 3. marca. Stefan Kovačič je mirno živel s svojo ženo Ljubico, dokler... Kovačič je premožen kmet v Djurdjekov-cu. Zena mu je že bila povila eno dete in pričakovala sta prav kar drugega otroka. Štefan ni niti slutil, da ima žena svoja pota. Nekoč ga je prosila, naj ji da 300 Din. da si bo v Zagrebu kupila čevlje in nekaj druge drobnjave. Mož ji jo dal denar in žena je odšla. Popoldne istega dne so neke ženske povedale Kovačiču, da se njegova žena vrača, da pa ne more hoditi. Ker je bila že v petem mesecu, ji je mož takoj pohitel naproti in jo odpeljal domov. Žena je legla in čez dva dni rodila. Mož je bil prepričan, da se jo pač zgodila nesreča, in je še ženo tolažil in miril. Tako je bil v skrbeh za ženo, da je ni niti vprašal po čevljih. Ko pa se je spomnil nanje, mu je Ljubica rekla, da je bila okradena. Nekaj dni kasneje pa je Kovačič le prišel do čistega vina. Izvedel je, da je bila žena pri nekem zdravniku ter ga prosila, naj bi jo operiral. Ta jo to odklonil in ji je dal samo neka zdravila. Ko je Ljubica okrevala, je izginila s svojim ljubčkom, nekim Mijeni Dolčičem, ki mu reko »Kranjec*. Po dolgem iskanju je mož končno našel svojo ženo v neki hiši v vasi Markovo polje. Hotel je noter, a vrata so bila zaklenjena. Tedaj je stopil k oknu in videl, kako Dorčič zapira Ljubico — v omaro. Kovačič je razbil okno in je hotel na vsak način v sobo. Dorčič pa je potegnil samokres in začel besno, streljati. Seveda se je zbralo takoj več ljudi in je le, sre« ča vsej tej veseli ljubezenski pusto* lovščini, da vz.lie streljanju ni bil nihče ranjen. Orožniki imajo seveda se-. .1 »ljub temu vso zadevo v rokah' in se bo radi toga nemara vroča ljubezen kmalu ohladila. — Kakšno kazen določa zakon zn poligamijo? 7" pve tašči, dvakratne otroke ter najhujše: dvojno gospodinjstvo z dvakratnimi izdatki! MAŠČEVALEC Kriminalni roman. 59 Ko je stari Samson proti jutru pri-šel pogledat k bobiici, pri kateri je vso noč čula strežnica, je od veselja zajokal, videč, kako Ela mirno spi. Tiho je mak) pospravil po sobi in tedaj je zagledal na tleh pismo. Pobral ga je, preči tal in se ves pr epaden sesedel na sitol. — Bilo je Elitno poslovilno pismo na NVilliama, ki ga e bil ta na svojem naglem begu zgubil. Strašni Jack, ta je bil torej njegov gospodar. Zato se je Ela zastrupila, ne pa radi materine Smrti. Ubogi starec ni vedel, kaj naj Stori? Ali naj odnese pismo na policijo? Končno je slklenil, da počaka, če bo gospodična okrevala, — ona naj potom po svoje ukrene, kakor hoče. Klecajoč je odšel iz Eline sobe. da pripravi vse potrebno za pogreb stare gospe Morris. SLOVO OD PRIJATELJEV Pri nevarnem skoku skozi okno je ostal Jack nepoškodovan in se je odpraviti v skrivnostno hišo, kjer ga je pričakoval samo Jim. Edvarda, Toma in njunih žena ge nekaj dni ni bilo v hiši, ker so odpotovali s »Terorjem« k norveški obali, da tam dvignejo blagajno neke potopljene ladje. Že nekaj tur je Jack nepremično sedel v svoji sobi in razmišljal, kako naj izvede svoje maščeva-t je. Nenadoma je zaslišal znane korake in vzkliknil: »Ah, hvala Bogu — vendarle se je »Teror« že vrnil — še nekaj ur In zbogom ti orjaško velemesto, fcer bo spala svoj večni sen moja ljubljena Ela!« V sobo je stopil Edvard in se nemo pozdravil z Jackom. »Dragi Edvard,« je po kratkem motiku žalostno spregovoril Jack, »v'd'im, da že v ‘s.'e vse. — — Skupno sva delila žalost in veselje — zdaj pa prosim vas in Toma — da odslej — prebivata kje drugje!« Edvard je molčal. Uvidel je, da bi bilo Jacku po tako strahovneni udarcu pretežko gledati tujo srečo. Jack je vzel iz nekega predala idva zavoja in jih izročil Edvardu z besedami: »Evo, Edvard, dragi prijatelj i— tdle naj bo skromen znak moje hvaležnosti za vse žrtve, ki ste jih doprinesli za mene, vi in iToni.« Edvard je molče vzel oba za-[vitka ,na katerih je bilo z v e liki-pii črkami zapisano »Edvardu«, ivTomu«. Ganjen se je hotel zahvaliti Jacku, pa ga je prekinil. »Pustite to. Prosim vas le, da (ostanete še toliko časa, dokler ne Uredite vsega v hiši im pa kar potrebujete za svoje potovanje. Jaz bom namreč takoj zdajle odpotoval in se vrnem šele čez nekaj tednov, mogoče tudi mesecev. — Se eno prošnjo imam, dragi Ed-tvard. — Rad bi se poslovil samo bd vas in od Toma. — Saj razumete. Težko bi mi bilo videti bijih. Id jih je Ela tako vzljubila.« Edvard je molče prikimal. — ICeprav je bil temu človeku od Srca vdan, je bil vseeno vesel, tia bo odslej brezskrbno živel s svoio ljubljeno Bessie. Nič več ga ne bo težila večna skrb pred preganjanjem in izsleditvijo. 2a-losten je bil hkratu ob misli, da bo odslej ostal njegov prijatelj sam — sam s svojo željo po maščevanju. . . Jack je vstal in mu prisrčno stisnil roko. »Zdaj pa dragi Edvard, odredite, da prinesejo ves denar, kar ste ga pripeljali, v zakladnico, lo bo vaše zadnje delo, ki ga boste zame izvršili. — Verujte mi, da nikdar ne bom pozabil na vas in da vam bom vedno ostal hvaležen. — Ce bom kdaj prebolel ta težki udarec, ki me je zadel — se bova mogoče še kdaj videla.« Naglo se je obrnil im odšel iz sobe. Edvard je nemo gledal za njim, ix>tem pa šel sporočit Tomu gospodarjevo povelje. Tom je kar ostrmel, ko mu je Edvard vse povedal. Tudi on je bil vesel in žalosten obenem. Kar težko mu je bito ločiti se od »Terorja«, katerega je tolikokrat tako varno krmaril. Molče sta se podala na »Teror« in se prisrčno poslovila od vse posadke. Nazaj grede sta srečala Jacka, ki ju je ogovoril: »Jim in nekaj mojih pomagačev ostane tu, da vam pomagajo pri pripravah za pot m da potem čuvajo hišo! — Ce bi pa vama kdaj pretila kakšna 'nevarnost«, je še pristavil, »potem se spomnita, da živi v Londonu človek, ki vama bo takoj prihitel na pomoč. Zbogom, prijatelja!« Prisrčno sta mu stisnila roko, oba sta začutila, kako se mu je "tresla. Skrivna Vrata so se tiho zaprla za Jackom. . . CLIFFORDOVO MAŠČEVANJE. Zadnje čase se Cliffordu nikakor nt hotelo posrečiti, da bi b.l zvabil kako dekle k baronu, in ko se je nekega dne Clifford zopet vrnil praznih rok, ga je surovi baron strahovito pretepel in nato ves besen odšel v klub. Clifford je že dolgo časa sovražil barona, toda pohlep po denarju je bil pri njem močnejši, rn tako je prenašal vsa poniževanja in baronovo surovost, dušeč v sebi ves srd in gnev. Sedaj pa je mera prekipela. »'Ha, kot psa me je pretepel!« je sikal, v bolečinah se zvijaje na divanu. »Ne boš več, topov! Tudi jaz znam udariti!« »Zvrnil je kozarček žganja in se zlobno zasmejal: »Hm! Kako neki bi bilo, če bi se nekoliko pozanimal, kdo je prav za prav umoril noro Jenny? Da bi bil to res storil Jack? — Hm, hm.« Z veliko težavo se je pobral z dlivana in odšepal v baronovo sabo, spotoma mrmraje: »Pri njem morajo biti tisti ključki, potem bomo pa malo pokukali v Jennyno sobo. Morda pa najdemo tam kaj lepega — zanimivega, he, he, he«. Sreča mu je bila naklonjena. Baron, ki je vedno zaklepal svojo sobo, jo je zdaj, bržkone v svojem srdu pozabili zakleniti, in Clifford je kaj hitro našel tiste ključke. Brž je nataknil plašč in zapustil hišo. Odpeljal se je z vozom v baronovo vilo v Bukovem drevoredu, kamor je zvabljal dekleta za barona in takrat tudi zvabil Elo. V vito, kjer ni bilo nobenega sluge, je starec nemoteno mogel opraviti svoj posei. Odklenil je neka vratca, njemu dobro znama. Bila je sobica, ki se ji je poznalo, da je že dolgo zapuščena. To sobico je starec zdaj natančno preiskoval. Čeprav so ga vse kosti bolele, se je pridno pripogibal in Lazil dkotli, pregledovajc tla in kote. Tedaj je na mehki preprogi, ki je pregrinjalu vso sobo, opazil remen madež. »Ha, kaj pa je to? Baronček, baronček«, se je muzal starec, in je iskal dalje po sobi. Ko je odmaknil divan, je našel zadaj robček. Ves presenečen ga jž pobral in vzkliknil: »Lej no, robček! Čigav je neki? Tudi na robčku je bito nekaj madežev od strjene krvi. Hotel ga :e spraviti v žep, pa si je nenadoma premislil. »Ne, ne, kar tiu naj ostane — Clifford se spozna v takih rečeh — he, he!« Stikal je dalje itn v neki omari našel bodalo, zataknjeno v žametno nožnico. S težavo ga je izvlekel iz nožnice in videl, da je ostrima polna temnih, rjavih madežev. »Ah, ah, kako si bil nepreviden, dragi baronček! — Zdaj pa vem dovolj«, je zadovoljen zamrmral starec im se vrnil v svojo sobo. Iz domačih gajev ANTON DEBELJAK: Lastovke lat komarji Čuj ta ščebet z rečnega korita: mrčesa roj in jata lastoviček po bliskovo čez SaS in nizki biček za biti in nebiti se podita. A v meni dve vprašanji se borita: naj ljubim vso prirodo blagi striček? naj prednost komu da srca ognjiček? Komar in ptič pač rada le živita. Poznan prepotnik tu mi v misel seže: »Sveta uganko hočeš razvozlati? Saj vej, da vselej šibkejši podležev. Pa naj za vse skrbi Narava mati. A vendar ta občutek se prileže: z močnejšo-lastovko-smo si med brati. Dr. Anton Debeljak je rojak naših klasikov (Stritarja, Levsti« ka, Jurčiča) in se je rodil l. 1887. Svoje pesmi je objavljal v »Ljub« Ijanskem Zvonu«, izdal pa je tu« di zbirko »Solnce in sence«. Znan je zlasti kot prevajalec iz tujih literatur, kar ga je nemara zavedlo v to, da je postal jezi« kovno svoje vrste posebnež. Na« ša pesem je vzeta iz XVII. let« nika »SokoHča« Debeljak živi kot srednješolski profesor v Ljubljani. — Danes sem zgubil svoj dežnik. — Gotovo si ga kje pozabil. — Ne, samo pravi lastnik me je srečal, ko sem ga imel s seboj! Razne novice Na gradu svojega zeta princa Leinimgema v Amorbachu (Nemčija) je umrla rusika velika kneginja Viktorija Melita, žema velikega kneza Cirila Vladimiroviča, braitramca zadnjega ruskega carja, v starosti 55 let. Veliiki knez Ciril, ki izza ruske revolucije živi na Francoskem, se je leta 1924 z manifestom proglasil za* carja vseh Rusov; talko je njegova soproga postala carica in so jo kot tako pripoznavalli tuda vsi ruskf emigranti monarhisti. Pogreb pov. kajne velike kneginje, ki je slovela nekoč kot lepotica in je bila v sorodstvu tudi z romunsko in jugoslovansko kraljevsko hišo, bo v prihodnjih dneh v Koburgu. V Parizu je umrla Lina Pack, nekoč nijimenitnejša francoska operna pevka. Tik pred izbruhom svetovne vojne je dala gledališču slovo in se umaknila v privatno življenje z lepim premoženjem. Mod vojno pa je nemška granata razdejala njeno stanovanje. V pisalni mizi je imela shranjenih 150 tisoč frankov, ki so zgoreli. Tako je na mah obubožala. Po vojni si je služila kruh kot telefonistka pri nekem pariškem časopisu. Do pred nekaj dnevi je opravljala svoje delo. Tiho kakor je živela, je umrla, in na njeni zadnji poti je spremljalo nekdaj tako slavno umetnico, na katero je bila vsa Francija ponosna, samo nekaj njenih bivših in sedanjih kolegov. V Trstu je 24 letni Luigi Nobile v igri izgubil veliko vsoto. Da bi spet prišel do denarja, je sklenil oropati lepo lahkoživko Nives de Manzano, znano po vseh tržaških luksuznih lokalih. s katero je bil večkrat v družbi. Povabil jo je na ples v Opatijo. Med vožnjo jo je v avtu umoril in ji vzel nakit v vrednosti 40.000 lir. Njeno truplo je vrgel na cesto, sam pa se vrnil v Trst. Tam se je, da si priskrbi alibi, pojavil na plesu v nekem luksuznem hotelu. Naslednjega dne se je odpeljal v Rim. kjer so ga zdaj aretirali. Pri njem so našli zapestno uro z briljanti, ki je bila last umorjen ke. Slaščičarne v Franciji že od izbruha abesinske vojne izdelujejo specialne slaščice v podolij čokoladnih in kavnih krogel z imenom «Neguš«; zdaj so sklenile izdelovati druge specialitete po imenu »Maharadža« — torej Indiji na čast. V svoji objavi pravijo: »Ako bi se ves svet. odločil jio-snemati naš zgled, pa bi morda le prišlo do miru na svetu, In trgovini bi se bolje godilo. . . Pri nas v Ljubljani je slaščičarna v palači Dunava vpeljala prav okusno slaščico »Abesinski cvet«, ki je med našimi damami posebno priljubljena. Astrološka napoved za 6. marec. Spet kritičen dam. Ozračje je 'napeto im vsebuje nevarnost sovražnih dejanj, prevratov, uporov im zločinov. Vlada toče im visoke osebe danes niimato dobrega dne. —Dam je slab za denarne zadeve in za ves bančni svet. Slišali bomo d sleparijah im bankrotih. Za splošno poslovno in poklicno živi janje pa je dan razmeroma dO'ber. Danes započeti načrti limajo izgled na uspeh. Za .rodbinsko in ljubavno življenje enaka konstelacija kakor včeraj. Za 4 leta 115 D plače Ćelije, 4. marca. Pod' občino Dobrna spada tudi kmetija, kamor je pred 4 leti šel služit takrat 14 letni delavčev sin Ivan iz Celjske okolice. 2e takrat je bila slaba za denar in se je fant s kmetom kot delodajalcem pogodili, da bo pri njem služil 4 leta in bo zato dobil kravo. Ivan je bil ves Čas priden, je do-raščal in postajal razumnejši. Ker se mu je sedaj že nudila nekje' drugje boljša zaposlitev se je od svojega prvotnega gospodarja poslovil. Po dogovoru bi fant od gospodarja moral sedaj za štiri letno službovanje dobitfi kravo. Ko pa službo nastopil, pa si ni točno zapomnil dneva in je sedaii dv dni pred potekom štirih let odšel in gospodar mu krave ni hotel dati. Kdo ima prav ? Zaradi razlike dveh dni se ie se ved n morala vršiti na okrajni sodniji tožba, kjer je prišlo končno do P(>.-n Tnn.Q X7» rro 1 1 K J")iti Marproški Miha ma guč Marprok, 27. febera. Gospod vrednik! Do volte te enkrat da pridem tudi jez do gu-ča v »Glosu naroda«, ki je bojda zagvišno ludskj glos. Riso bi vam že pred, pa sn čako, ka bo vekši kun štofa vkup prišo. Najprvo bi vas proso, da bi de-no poslali k meni marproškega v rednika »Glosa«. Te bi mu veda zgučati toj no onoj. Pozno sn Sipanhakia te Šlapšuhanzla, a čuo sn tudi gučati o Kalvoriji pri Sv. Borbori. Vaše čitatele najbolj še one z Marprok a bo to zagvišno zanimalo. Za gnes pa de vam popiso v kokem kraju sn doma. Je to jena gasa v Brunduirfu, ki ma ime jenoga nošega velkega uče jaka. V teti gasi je pet birtov, trije mesari, na h so pa kenj toki, ki so tam doma. Ne dem vam popisavo vadte noj godle, ki jo je gasa puna, rajša bom pove da, kak je v toti gasi ponoči. V tote oštarije se hodijo bege-cat marproški purgarji, ka mi Pi undiurfairji nimamo gnara. Bir-ti so 1 etiko cufridn, a ka bi rekli mi, ki nam morproški purgarji ne dajti spati. Ferk er po toti gasi še sečne opolnoči te ga ni konca do v jutru. Purgarji pajejo, ka da bla koka rimska proces ja, nah še juc-kajo, da je kuj hišno poslušat — če že gl ih nisi prehu do zaspan, včoslh pa si z latami talajo kolajne no odpustke, kar tak ni drog špos, ka majo pr rokah nase ploute. Ce je pa že deno prehudo, te pa še kameje iučajo. Najbolj pa se nam feržmaga, da 1 toki purgarji sila grobo gučajo, dekline pa še kenj pomogajo. Jam pr štadionu pa ie toka zamorska tarna, ka majo zalubleni je iko celo moč randevuze te se brnijo kolko se jim zlušta. Nah so Pa še toki vinkerli. kj se lehko eioveski materjal od zadi odioži. Dobro bi blo, ka bi oblasti po-stovile tam pr štacjonu Šrange, te vsakoga takega Purgarja štra-mie za pet kovačev. v'si vkup tepo pozdravleni! — Miha. NAJNOVEJŠA POROČILA Abesind zbrani pri Jezeru Ašangi Addis Abeba, 5. marca. a. Agencija »Radio« poroča. Abe< s inske čete, ki so se radi it ali jan« skega napada z boka morale v Tembijenu umakniti proti zapa* du, so v velikem loku obkrožile Tembijen in se sedaj zbirajo pri jezeru Ašangi, kjer je nastanjen cesar in kjer tabori njegova ga n da. Čete raso v Kase in Sejuma še vedno prihajajo, dočim rasa Sejuma samega še ni v taboru. Njegovi vojaki trde, da ni padel v boju, da pa se je umaknil da* leč proti jugozapadu in bo prišel v nekaj dneh. Rasa Mulugeta in Kasa sta bila sprejeta v avdijen* ci pri cesarju, kjer jima je cesar pokazal svoje nezadovoljstvo, vendar sta mu natančno razloži* le ves potek bojev, ki je zadost* no opravičil njune izgube. Itali« janske čete še vedno čistijo Tembijen. Tu pa tam jih napa* dajo abesinske čete, ki se niso umaknile proti jezeru Ašangi. Abesinske čete, ki so prodirale ob robu Danakile proti severu, so se radi dogodkov v Tembijenu takoj umaknile do Bedde. Cesar pričakuje prihod rasa Sejuma, nakar bodo naredili točen načrt o nadaljnd obrambi. Pri bojih v Tembijenu so abesinske čete se* strelile dva italijanska aviona, ki sta strmoglavila jugozapadno od AddUAbija. Pilota sta se ubila. V Ogadenu italijanska letala ves dan bombardirajo abesinske čete. Abesinski izvidniki so ja* vili rasu Nasibu, da se Italijani pripravljajo na napad. ★ V Addis Abebi se je prebival* stvo pomirilo, ker vlada ni dajala nikakih poročil, ki bi poročala o velikih abesinskih izgubah. Ra* čuna pa se, da je padlo v Tem* bijenu do 2000 vojakov. Abesinska vlada, ki je včeraj uradno demantirala padec Ambe Aladže, ga danes potrjuje. Radi slabe zveze s severnim bojiščem vlada ni dobila točnega poročila. Ras Gukša — guverner Tigreje Monopolizacija učbenikov Iz Beograda poročaljo, dia je tja spet prišla deputacija gospodarskih krogov iz vse države, da protestira proti unifikaciji in monopolizaciji šolskih knjig. V deputaciji so Makso Hrovatin^ Geza Kolin, Gregorič iti Živkovič. Dopoldne je bila ta deputacija sprejeta pri mim,istru dr. Kreku. Danas pa bo obiskala še vse druge imm-istine, dia jih obvesti, da vstraja pri vseh dosedanjih vlogah v tem vprašanju. Proračun Kranja za 1. 1936 ■ 37 Na zadnji občinski seji je bil sprejet novi proračun, ki pred vi* deva 1,724.738 Din izdatkov in 1,734.914 dohodkov. V glavnem predvideva sledeče izdatke: Prejemki občinskih uslužbencev: 148,200 Din Osebna in imovinska var- noet: 238.400 Kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo: 30.900 « Narodno zdravje: 35.800 K Občinsko gospodarstvo: 191, 123 + 15.600 Pokojnine: 7.200 « Posebne nagrade in do- klade: 30.000 « Materijelni izdatki: 87.120 Narodna prosveta (razne podpore kulturnim društvom): 201.700 « Odplačila dolgov: 56.000 Gradbena stroka in vzdr- ževanje javnih naprav: 373.434 « Socialno skrbstvo: 118.951 « Trgovina, industrija, obrt in turizem: 31.000 Of Nepredvideni stroški: 150.000 « Dohodki: Občinska doklada: 933.639 Dm Občinske trošarine: 420.000 « Občinske takse: 266.675 Dohodek od posestev: 104.600 * Nepredvideni dohodki: 10.000 « Iščem malo, solnčno sobico v mestu s 15. marcem ali 1. aprilom. Cen j. ponudbe pod »Sobica 1« na upravo lista. Gospodarska podjetja kot: trgovine, Industrije, hotele, restavracije, kavarne, bufete, trafike, prodajalne, mlekarne in vsa druga obrtna podjetja prodajamo in posredujemo nakup hitro, vestno in uspešno. Informacije pošiljamo proti predplačilu Din 5.— v poštnih znamkah: Poslovnica Pavletovi ć — Zagreb — Ilica 144. Asmara, 5. marca. m. T O. poroča: Boji v Tembiemi so končani Vojaštvo še ni očistilo vsega bojišča. Število abesinskih vojakov, ki so padli v boju, je doseglo 5000. Italijanske čete so v odlični formi. Maršal Badoglio je mnenja, da je boj na severu končan in da Abesinci ne bodo več skušali zavzeti izgubljenih postojank- Avijacija je javila, da se južno od Amba Aladže zbirajo abesinske čete. Delavci z vso hitrostjo popravljajo avtomobilske ceste, ki so Atene, 5. marca, t- Včerajšnji razgovori med Tsaldarisom in So-fulisom po nekih poročilih zopet niso dovedli dto sporazuma za sestavo nove vlade. Prebivalstvo je že skoraj ogorčeno radi strahovitega zavlačevanja sestave vlade in si ne more predstavljati, da se dva politika ne moreta sporazumeti. Akoravno se kralj trudi na vse načine, da bi dosegel sporazum med Sleparski Žid Ljubljana, 5. marca. Ce nas domačin ne odeire dovolj temeljito, pa mu pride na pomoč tujec, da nas ogoljufa, da smo kar črnil. Iz daljne Poljske je prišel podjetni trgovec Anton Htirt ter delal uspešne kupčije po Ljub ljami. Da pa je bil res podjeten, naj povemo, da je mož pravi Žid poljskega rodu. Denar ie pa v trgovini dandanes nujno potreben in trgovci se navadno poslužujejo kreditov. Tako si je tudi po- v slabem stanju. Mnogo vojakov se je vrnilo v zaledje, d« se odpočijejo. Nadomestili so jih s svežimi oddelki. Prebivalstvo ne kaže niti najmanjše sovražnosti naprama italijanskim četam. Ras Gukša se je včeraj vrnil z bojišča pri Amiba Aladži v Makak* Imenovan bo za guvernerja Tigreje pod italijanskim protektoratom. Pri Negeliju in v Sidamu trenutno ne bo nikakih večjih operacij- zastopniki strank, vendar izgleda, da ne bo tako hitro prišlo do sestave nove vlade. Neka visoka osebnost je izjavila, da četudi pride do sestave nove vlade, ista ne bo stalna in bo v kratkem času zapet padla. Domneva se, da se pripravlja nov načrt o volitvah. Po drugih virih je pa le prišlo do nekih sporazumov, ki bodo omogočili sestavo nove vlade- djetni Artur preskrbel posojilo v bajni višini. Nudil mu ga je neki nesrečnež iz Unca. V jamstvo mu je ponudili Htirt svoje velike tovarne, v katerih je bil sicer samo družabnik, vendar je bilo dovolj jamstva, ker je bil tam visoko udeležen kot družabnik im visok funkcionar. Kredita se je spretni Artur dobro posluževal ter tudi dvignil nekaj gotovine. Hipoma se je pa usoda presukala. Izkazalo se je, da pri tistih tovarnah Artur nima sploh nobene udeležbe ter da je namerno goljufal finansijerja Kaj sc dogaja v Grčiji? 38-55 je številka, katero pokličite pri naro čevanju svojih oglasov »•♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦* v „Glasu navoda” *—------------------------------ V nekaj vrstah — 70(10 letal namerava posiavi-I# Anglija do 1. marca 1937. Njeno zračno brodovje bi bilo potem razdeljeno tako-le: domače ob-brambno brodovje 5250 bombnih, lovskih iti obalnih letal; pomožno letalsko brodovje 1150 letal; novo bnperijaliiio zračno brodovje pa 432 popolnoma novih bombnih fe-ta! in lovcev. Starhemberg v Rimu. Av- stniijstoi podkancelar knez Starhemberg je dospel v Rim. Njegovim razgovorom pripisujejo v vseh mednarodnih krogih velik pomen, ker prevladuje mnenje, da hoče Maliča Avstrijo za vsako ceno obdržati pod svojim vplivom. — Dr. Milan Modža bo po vesteh z Dunaja prve dni prihodnjega tedna obiskal avstrijskega zveznega kancelanja Schuschnigga, | da mu vrne njegov praški obisk. — Pogajanja za vstop hltnkov- cev v vlado se sicer nadaljujejo, toda Hinka stavi v imenu svoje stranke čedalje večje zahteve. Tako hoče še pred vstopom v vlado doseči popolno priznanje individualnosti slovaškega naroda ter ustanovitev posebnega ministrstva za slovaške zadeve. — Vladna kriza v Tokiju traja dalje. Mikado je imenoval kneza Konoya za predsednika vlade, toda preti vsemu pričakovanju je ta odklonil mandat za sestavo nove vlade. Opažati je, da vlada v vojaških krogih popolna solidarnost z uporniki. Senzaciia dneva ie bila ostavka vseh članov vrhovnega vojaškega sveta. — Vatikan jie vložil v Berlinu oster protest zaradi preganjanja katoliške cerkve v Nemčiji, V dobro poučenih krogih sedijo, da utegne ta nota imeti za posledico prekinitev odnošajev med Vatikanom in Nemčijo. Izdajatelj: Josip Fr. Knafllč. — Urednik: Blilan Zadnck. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaruarja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.