D
olgorepka (Aegithalos caudatus) je majhna 
družabna ptica, za katero je značilno sku-
pinsko gnezdenje. V zimskem času jih 
pogosto opazimo v manjših skupinah, ki jih sestavlja-
jo večinoma člani družine. Zgodaj spomladi dolgorep-
ke tvorijo monogamne pare. Uspešnost gnezdenja je 
pri njih nizka zaradi visoke stopnje plenjenja, zato je 
veliko parov neuspešnih. Ti zgodaj v sezoni poskušajo 
ponovno najti partnerja in gnezditi. Če jim to ne uspe, 
postanejo pomočniki pri enem izmed uspešnih parov. 
Pomočniki so običajno sorodniki gnezdečega samca, 
ki se med seboj poznajo po značilnih oglašanjih. 
V DRUŽINI DOLGOREPK
Dolgorepke so raziskovali v Veliki Britaniji v letih 
2015–2017. Gnezdeče pare so najprej barvno obroč-
kali za lažje prepoznavanje med opazovanjem. Ko 
so bili njihovi mladiči stari 11 dni, so označili tudi 
njih. Vedenje v gnezdih so spremljali na dva dni; od 
drugega dneva, ko so se mladiči izvalili (pri dolgo-
repkah se izvalijo vsi mladiči hkrati), pa do dneva, 
ko so lahko poleteli, to je običajno 16. ali 17. dan, 
oziroma do propada gnezda v primeru neuspešnega 
gnezdenja. Osredotočili so se tudi na analizo podob-
nosti klicev med pomočnikom in samcem gnezde-
čega para. 
ZAKAJ POSTATI POMOČNIK
Življenje v skupini ima svoje prednosti in slabosti. 
Prednost je manjša možnost uplenitve in večja učin-
kovitost pri iskanju hrane, gnezdenju ipd. Na drugi 
strani pa lahko pride do hitrejšega prenosa okužb z 
zajedavci in večjega tekmovanja za enake vire hrane. 
Kljub vsemu ima pri dolgorepkah povezovanje v 
skupino s sorodniki več prednosti kot slabosti. Po-
močniki pozitivno vplivajo na uspešnost gnezdenja. 
Ta se pokaže na večji gnezditveni uspešnosti staršev, 
saj pomočniki porazdelijo energetski vložek, ki je 
potreben pri skrbi za potomstvo. Raziskave so po-
kazale, da se z večjim številom pomočnikov poveča 
število preživelih mladičev. Pomočnik od tega nima 
neposrednih koristi, je pa v nasprotju z neuspešni-
mi gnezdilci, ki ne postanejo pomočniki, zanj večja 
možnost preživetja. Sodelovanje pomočnika pri 
gnezditvi ni napovedljivo, saj je to, da postaneš po-
močnik, v rokah narave - posledica nepredvidljivih 
dogodkov. Pomočnik sodeluje le kratek čas. Člani 
skupine pri dolgorepkah se med seboj pogosto pre-
poznavajo z oglašanjem. Kontaktni klici posame-
znikom povedo informacijo o lokaciji in identiteti 
klicatelja. Potrdili so tudi pozitivno povezavo med 
podobnostjo klicev in sorodnostjo, kar nakazuje, da 
znajo ločevati klic sorodnika od klica tujca ter da se 
neuspešni gnezdilci prednostno odločijo pomagati 
tistim, katerih klic je podoben njihovemu. Mladiči 
se klicev »domačih« naučijo že zgodaj v razvoju. Po-
dobnost klicev pa ni glavni dejavnik ločevanja med 
sorodniki, pomembno je tudi prepoznavanje sorod-
nikov po videzu. 
POMOČ SORODNIKOV 
Raziskovalci so ugotovili, da so pomočniki predno-
stno pomagali sorodnim dolgorepkam, vendar so 
bile tudi izjeme. Nekateri pomočniki so pomagali 
tudi nesorodnim osebkom, ker so imeli podobne 
klice. To bi lahko bila posledica napačne prepoznave 
pomočnikov kot sorodnikov s strani mladičev, poleg 
tega pa je vzajemna pomoč pri dolgorepki zaradi 
visoke smrtnosti redka, zato večinoma poteka med 
družinskimi člani.
POMOČNIKI V SVETU PTIC
Prve raziskave sodelovanja ptic so naredili na flo-
ridskih modrih šojah (Aphelocoma coerulescens), 
ki imajo stalne, monogamne pare s pomočniki, 
navadno brati in sestrami novih potomcev. Skupin-
sko gnezdenje je značilno tudi za eno naših najbar-
vitejših ptic, čebelarja (Merops apiaster). 
KO SORODNIKI 
PRISKOČIJO 
NA POMOČ
/ / Monika Možina
Par DOLGOREPK 
(Aegithalos caudatus) 
je bolj uspešen pri 
gnezditvi, če ima ob 
sebi negnezdeče 
pomočnike.
foto: Matej Vranič
IZ TUJEGA TISKA
Svet ptic 01, april 2021 33