I s % I H* 7 t -V • i • ■ \i\ J . , I ^ . = ' •i ' _ v • • V # List 13 Tečaj L. • 1 s C I ne I J U M f Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 ki za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr., za trikrat Ogla 5 kr (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". v Ljubljani 25. marca 1892 sami Nemci, v drugem pa morda razen mest sami Slo- venci, ce odštejemo nekatere nemškutarje, katerim pa tudi slovenščina bolj gladko teče nego nemščina. Zatorej Češkonemška sprava. že tolikokrat smo pisali o češkonemški spravi, da je v opra • v odnem oziru zahteva po zjedinjeni Sloveniji na, nikakor pa ne razdelitev češke kraljevine pac Pri konferencah na Dunaji so Čehi privolili v raz- bodo morda čitatelji že nevoljni, ko zagledajo zopet go- delitev okr po odnostih in razdelitev nekaterih renji naslov Ali endar se je nam potrebno zdelo o tej oblastev, da se napravil mir v deželi. Mislili so pa zadevi še jedenkrat spregovoriti, ker je bas te dni prišla da vlada in Nemci mislijo to izvesti tako, da ne bode v spravnem odseku kega zbor na sto, kjer se vsaj češki odnosti v škodo, da Cehi svojih odnih pra za nekaj časa odloži petek je imel odsek za spi pr vicah ne bodo nikjer prikrajšani. Poznejši dogodki so pa sejo, ki je prepričali Čehe, da so se jako motili. Na Dunaji se je bila tako rekoč tudi odločilna. Veleposestniki so se iz- sklenilo, da jezikovna naredba ostane v veljavi, dokler ekli za to, da se s spr počaka in s tem je za letos ne bodo razmere zahtevale, da se kako premeni, in tudi vsa stvar tako rekoč odložena. V imenu veleposestnikov o šolah za odne manjšine se je nekaj določilo poslanec Boquoy pojasnil, da so spravo zmatrali za Kako so pa vlada in Nemci porabili prijen- iCkako sporazamljenje mej češkim in nemškim narodom, Ijivost? Pravosodni minister je takoj izdal neko naredbo. ki ima narediti konec sedanjim prepirom. Za svojo na- pri nastavljenji uradnikov pri nemških sodiščih dlogo so zmatrali pa posredovanje mej obema pogodnik^ma da neobhodno potrebno znanja ni Br čeških adnikov Ker je pa jeden pogodnikov, to je češki narod, tako rekoč pa Čehi gotovo ne morejo dobiti pravice v svojem jeziku. tudi veleposestniki sedaj več Po tej naredbi se je videlo, da se namerava narodna iinega se vidi, da so se vele- jednakopravnost v jednem delu dežele popolnoma uničiti, se odstopil od sprave, držati ne morejo. Iz poved l)Osestniki postavili na jako pravilno in pametno stališče. da si tudi v tem delu dežele biva mnogo Čeho v. Tudi Posvetovanje spravne komisije je jasno pokazalo, da zastran čeških šol v mešanih okrajih Nemci niso prijen- Nemcem ni za spravo, temveč le za gospodstvo v jednem Ijivejši postali, temveč so jih jeli še bolj ovirati. .Posebno delu dežele. Kadi bi s pomočjo razdelitve deželnega kul- V Liberci seje pokazala silna nestrpnost proti Cehom. Mestni turnega in deželnega šolskega sveta administrativno, s magistrat se brani češkega uradovanja. šoli dela pomočjo nemški in Kurij pa cfel tudi legislativno razdelili deželo v vse mogoče ovire, vlada proti njemu nič odločnega ne ) tem hrepene že dolgo, kajti že ukrene^ čehi si pač lahko mislijo, kaj bi bilo zanje v pod Auerspergom se je bil sklenil zakon, da se morejo Liberci in drugih tacih krajih, ko bi se sprava dognala, na Češkem osnovati namestniške ekspoziture, kar bi tudi če že sedaj vlada nima poguma ali pa dobre volje, da > bilo sredstvo za razdelitev dežele. Sama po sebi bi raz- bi liberški magistrat prisilila, da se ravna strogo po postavah. delitev dežele po narodnostih še ne bilo nič tacega, ko Pri razdelitvi okrajev se je pa tudi jako pristranski bi se dala na Češkem zares pravično izvesti. Ali baš to ni postopalo. Videlo sie je očitno, da je dotična komisija pri mogoče. Na češkem so posebne razmere. Nobenega čisto nem- nadsodišči v Pragi bila jako naklonjena Nemcem. škega okraja ni v deželi. Povsod prebiva več ali manj podlago se je vzelo ljudsko številjenje 1880. leta. Za To Čehov, da še celo popolnoma nemško občino bi težko ljudsko številjenje je pa jako nenatančno, ker se je vr- dobili. Na Češkem niso razmere take kakor na Štajer- šilo ob času, ko so še vsi uradniki mislili, da kmalu skem in Koroškem, kjer so v jednem delu dežele skoro pride zopet nsmško-liberalna vlada in so očitno kazali K W0i ■ 10*. > svoje veliko navdušenje za nemštvo. Kako pristransko se « je postopalo, pokazal je dobro nastopni slučaj. občini so našteli neki jednega samega Čeha. Ali kaj se Politični pregled. Deželni zbori mii V burnih debat letos ni veliko, bolski odsek deželnega zbora se posvetuje o premenabi zakona dalj njej prigodi? Kmalu potem pride na deželni šolski svet roje delo Posebno ■avstrijskega o šolskem prošnja od čeških starišev za češko šolo, v kateri je bilo nadzorstvu. Konservativci želt\ da se pomnoži število zastop navedeno že iO čeških otrok. Šola se f osnovala in nikov d luee^ odbora v dežel šolskem svetu z dveh na danes vanjo zahaja že 300 otrok. Nemci so tudi za razdelitev okrajev začeli silno veliko agitacijo. Podkupovali tri, ravno tnko tndi šolskih nadzornikov s te vil top ni kov V kve. Število deželnili imajo glas v deželnem SUiS kem etu X so občine, da se izreko za priklopljenje nemškim okrajem. naj I se t ome dva, od katerih eden biti V ouČitelj. Ce bi predlog vzpr jel, bi bila tretjina članov deželne večina v deželnem zboru šolskem svetu, dokler jo imajo v deželnem V^ dolenje-avstrijskem deželnem zboru je bila precej ' jednem samem okraju so za take agitacije izdali 2000, sveta duhovskega stanu in konservativ drugi celo trdijo, da celo 8000 gld. Da po tacih agi-tacijah uradna poizvedovanja ne morejo biti zanesljiva podlaga razdelitvi okrajev, je naravno. Dotična komisija pri nadsodišči nemški okraj vsako občino, ki se je za to izrekla. ke r* bi bila zagotovlj burna razpi o podpori nemškemu schul so ugovarjali tej podpori takoj vštela v liberalna večina je vzlic Proti semi tj ker je to društvo židovsko. Seveda Nič Tižaški deželni zbor je 'Sem ugovorom sklenil resoliici dovolila podporo da naj se osnuje ni več poizvedovala je es dotična občina nemška ali vseučilišče ali pa p akademija v Trstu in se olajša ne. Ko se je pa nekaj polnemških občin izreklo, da ho- ga kdo dobi na italijanskih čejo ostati pri čeških okrajih, ker s Čehi lahko v miru Da znanje diploma, ki Poslednja zahteva malo diši po iredentovstv žive, je pa komisija takoj zaukazala nove preiskave. v pri tacih razmerah Cehi ne morejo biti več navdušeni za Češkonemška sprava Namestnik bode te dni spra odseku č škega deželnega zbora se izjavil, da v se spravo, je naravno, saj se je njo hotela ada vedno drži sprave in jo bode pospeševala, kolikor je v narodno »leni moci Nemci bi radi videli, da bi vlada deželni zbor jednakopravnost editi iluzoi Popolnoma pravilno je, da Čehi sedaj zahtevajo, da se poprej narodna jednako- To že razpustila, ker se je večina njih želji kla proti sprav Vlada po ne bode ustregla, kakor piš jo njena dasil Pr pravnost izvede, potem še le pride spi na sto novih volitvah bi Starocehe spodrinili Mladočehi, konservativ čisto pravično, saj ustava mnogo starejša in elf^posestniki bi se umaknili ustavovernim ker ne marali osamlj 9 ostati v zboru. Z Mladočehi se namreč tudi ne davno veljaven zakon, v tem ko so dunajske punktacije pajdašiti, dokler se ne otresejo rusofiUkih elementov V marajo novem še samo dogovori mej strankami. Če vlada ne skrbi za vresničenje narodne jednakopravnosti, se tudi Čehom zameriti ne more, če ne pritrdijo spravi. Ko so se na Dunaji sklepale znane punktacije, dežfloem zboru bi sicer bila večina za sprav za kate edenje onih delov ni treba dvotretjinske večine. Bati se je da bi potem Cehi topili iz s taki ede spra le se od n osti m a na Češkem, kar pa de poostrilo \lada 7 pa liiega zbora. Tudi bi se lasprotje mej obema 'ti ne more. Seveda 1 je mislilo, da se s tem hoče editi začetek spi se vlada boj v se nek H j dI vseh strijskih odnostij. Pričakovati je bilo da pri v dejo za C Primorska na Moravska, Slezija, Koroška, Štajerska in ^rsto. Toda dosedaj še ne de r povedo. Le Inem z'joru bi po kar njena predrzne naravnost k bi v škem ime več.no. Vlade bi ne hot e vlada v državnem zbo pa tudi če bi ne v več podp ustregla vsaki njeni želj Ivo. Nemci niso storili nobenega koraka da servativni veleposestniki s Češkega bi pa tud dol v teh deželah v d zbo ko bi se odte napravili spravo. Ko bi bili vlada in Nemci v omenjenih deželah začeli resno pripravljati spravo, bi bili Čehi na y Češkem tudi imeli v spravo več zaupanja in spravno delo tudi tu k desnica dež-^lnem o ne iVared tali bi P ustavovercein. S tem bi pa dižavnozborsk znatno na njeno podp label a in Levica d bi ne bilo obtičalo. Ker se morajo še sedaj, ko št; spr pa v teh deželah Slo v to somi da se več ne mogla zanašati bi porabila gotovo ugoden položaj zpodrine Taaffeja in spravi na njegovo mesto kao I v na Češkem sedanj a d I k rito tak ni naklo ni do njena in jej ne nasprotuje samo zaradi tega, ker se je pre- in vlada za svoje namene potrebuje čeških glasov, boriti Pacala, da je ne more zvrtoglaviti, dokler se položaj ne spre- za vsako slovansko šolo se pač ne moi od Čeho v za- meni. Grrof Taatte tudi dobro pozna levičarje in zatorej ne h te vati, Nemcem da na Češke Saj m v vsem pri)en vladi in bode jim na ljubo razpustil deželnega zbora češkega jasno da V se stanje Slovanov v Sleziji Srbija Sej bske skupščine, v kateri se je splo m ) in na Moravskem le shujšalo, ko bi se na Češkem Čehi Govorilo dati kak vedenja razpravljala znana Milanova deklaracij bila j jako bur je mnogo kov in skoro edel emci pobotali. Slovani moramo torej le ves(5li biti, da so Čehi se uprli za sedaj daljnemu izvršenju dunajskih punktacij. Krivda, da se sprava ni dognala zadeva pač v prvi vrsti le Nemce in vlado, ker njim ni bilo za le po v m • V i proti t vender prizor iz Milanovega ži\ljenja in še posebe iz spravo, temveč le za nemško gospodstvo. Ce pa Nemci še sedaj ni popr Nemčija. bskemu kraljestvu vzprejel a z m a Naposled se je zakonski — Ministerstvo veemo. Množina protestov, ki je dohajala nepre- ' "" --------- --------------------- nehoma vladi zaradi novega šolskega zakona vender ie ni in vlada pokažejo jedenkrat zares dobro voljo za pošteno ostala brez vspeha. Cesar sam se je menda izrazil, da se je spravo in to ne le na Češkem, temveč v vsej avstrijski treba tudi na proteste ozirati. To državnemu kancelarju Capri-državi, ne dvomimo, da se bodo na Češkem našli slo- naučnemu ministru Zedlitzu ni povšeči in ker se kaže, vanski možje, ki Jim bodo podali roko delovanju skupnemu s ta 1 da se doseže veliki smoter. Podlaga taki da šolska predloga ne bode vzprejeta nespremenjena, dala odstavko. Cesar dosedaj ostavke še ni vzprejel, temveč se je odpeljal na priporočilo zdravnikov nä graščino Hubertusstock. spravi pa more biti le popolna narodna jednakopravnost. Ker se cesar ne misli tako kmalu povrniti v Berolin, v inte- # « a n- resu države pa je da se kriza ko mogoče reši, poklical na ne prehudi vročini razbelimo. Tedaj je nastal iz cesar te dni Caprivija v Hnbertiisstock, da se ondi zadeva oksidula železni oksid, katerega smo iskali. resi. Caprivi je šel in pričakovati v kratkem rešitve glede napominane ministerske ki Železni oksid rabimo z oljem ali pa vinskim cvetom Francija prav mnogo, zaceli Anarhisti, katerih sicer v Francij ni na snjatih pilah ali z usnjem prevlečenih kolesih pi so pred par tedni zopet stopati na dan V štirnajstih dneh zakrivili so kar tri atentate z dinamitom ki sicer niso Bog ve kake sinode strah v ker ni več Constansa v ministerstvii sokrivce in jih je že v.č tudi zaprla, zbornica pa se posvetu] manjših delih zadostujejo obrabljene kovinske pile, lipov ali vrbov les; časih vzamemo tudi steklene ploče. Rumena ravili, a vsekako velik med se z železnim oksidom najlepše zgladi. Barve postanejo zbudili. Pravi se, da imajo anarhisti za to veci pogum, Policija pridno zasleduje lepo rumene in o načrtu zakona, ki določnj :'a pa smrtno kazen za atentate z raz- skega vapna Pi ne tako blede, kakor pri uporabi dunaj-i srebru in zlatu vzamemo vselej žganje ali vinski cvet poleg železnega oksida, katerega natresemo trelivi, Carnot in večina poslancev je za zakon po Rum unij a Kakor znano, propala je hberalna stranka v Rumiiniji popolnoma Zadnj kazale se očitno, kako malo zaupanja ima ta stranka olitve v narodno zbornico po Poro čila pravijo da tudi glasil tevilo naročnikov v toliki mer liberalcev izgubljajo veljavo in da sta dva liberalna lista širjen jekla. bovem lesu, usnji, klobučini, pa kaki ščeti itd. K o s i t a r j e v pepel (Zinnasche) je tudi jako raz rudninski loščilni prah, ki posebno rabi pri likanj Natrese se na mehek les ali na usnjat jermen 1 ter namoči z oljem Naredimo ga lahko sami po na- zaradi prepičlegaš tevil naročnikov i en j al Kralj stopnem receptu: 2 dela kositrove soli (Zinnsalz) stopi al 10.000 frankov za stradajoče na Ruskem v 12 delih destilii vode in 1 del y v scavne kisline (Kleesäure) v delih vode. Ko obe tekočini vreta, se zlijeta skupaj. Tedaj nastane bela obodna na dnu; to je treba odločiti, sprati in posušiti. Ko je suha, jo razbelimo v ploščnati posodi, toliko časa pridno mešaje, da brušenji in likanji. (Dalje.) t Čim; fineji je bil brus ali tvarina, s katero smo postane površje. več ne tli. (Dalje nasi.) Obrtnijske raznoterosti. mu predmet obdelovali, tem gladkej Ako hočemo doseči najvišjo stopinjo bleska, moramo posebna, navlašč za to prirejena Zarujavele vijake polijamo s petrolejem ali pa s sal abiti Jako dobro nezrečeno drobnega prahii sredstva, ki sestoje iz Mineralogija nam podaje na- mijakom, da se omeče in da jih moremo izvleči sredstvo, da vijaki ne rujave, je grafitovo mazilo (Grafitsehmiere) Ako vijak pred uporabo pomažemo s to tvarino, nikdar ne zarujavi če tudi vplivata nanj voda in pare Tudi za lesene stopne loščilne tv v ta namen ijake priporočajo graflto\ mazilo kot najboljši pripomoček ako Žgano neugašeno vapno je izvrstno gladilo kisline. Najboljšž Vapno. nima v sebi vode in da se ne primejo vijamo in da jih zmirom lahko odvijamo m pri ta je dunaj sk P (Wienerkalk), katerega pi Izdelovanje vžigalnih klinčkov na Ruskem se -vrši v 290 fabrikah. Vsaka tovarna izdela povprečno na 493 mi daj a j po špecerijskih prodajalnicah Dunajsko vapno se na aku kmalo napije vode in postane manj ablji lij klinčkov. Večina tovarn izdeluj fosforove klinčke Navadnih klinčkov se pridela najmanj m sicer Zato ga treba hraniti v zaprtih škatljah steklenicah komaj 100 milijonov. Najbolj priljublj šk atlj so one, itd Ako likamo njim umeno med (Messing), ga na- im po klinčekov v sebi pojimo z oljem ali oljnato kislino (Oelsäure), pri likanji Lleza in jekla pa vzamemo vodo ali pa žganje. Navadno vlijemo olja ali žganja na volneno cunjo, potem nasujemo nekoliko vapna nanjo in s tem drgnemo predmet. rudeče loščilo, Polierrot, angleška Delavske plače v Perziji (poročilo iz leta 1891) ob svojem mizarski pomočnik . Y Perziji zasluži na dan tesarski kovaški JI 53 kraj 50 46 25 Žel k sid navaden dninar ..... Pri teh nizkih zaslužkih so pa tudi cene živil jako rudeča barva, Englischrot, pariška rudeča barva, Pariserrot, l^niha n. pr. velja 1-2 krajcarj Krokus itd. so imena za jako važen prah, naj bode uže natoi funt kosti udninski loščilni ali pa umetni produkt Na novega mesa cari ev torni železni oksid je znana železna uda: hematit ali železni sijajnik, tudi rusi železovec imenovan Rabi sicer za manj lina dela, a prav delovalci kovinskih predmetov. Za najfineje stvar rejajo umetni železni oksid čestokrat segajo po njem iz- > i pri- ta namen treba 17 delov Kmetijstvo. Ulnj ak. sode segreti aztopiti v da vre. 6S delih ode potem pa aztopino Divj čebele žive navadno v temnih, senčnatih Vreli tekočini nadalje počasi pridenemo gozdih, posebno gledajo na to 10 delov železnega vitrijola in konečno še pustimo malo časa povreti Ko se raztopina ohladi, opazimo na dnu pa v senci posode zelenkasto-belo maso ki je Ijikovo kisli železni da solnce ne obseva iz-Čebela rada dela na solnci, stanuje Na to bi se morali ozirati tudi čebelarji. Gledati bi morali na to, da luknje, skozi katere odhajajo hoda njih bivališča oksidul. Tekočino odlijemo proč, maso dobro speremo m čebele iz panjev, niso preveč na solnci Solnčni žarki 104 vznemirjajo čebele in jih zaradi tega veliko brez dela leta pred panjem, kar je sicer lepo gledati, koristno pa ni. Ce je ulnjak razpostavljen preveč solnčni vročini, se tudi satovje v njem tako omeči, vanj ne morejo donašati medu. da skupaj pade in čebele . Najbolje je, če je ulnjak obrnjen proti jutranjemu solncu v marci. Jutranje solnce ni tako hudo in ne nadleguje čebel. Iz tacih ulnjakov čebele zgodaj zjutraj odhajajo na pašo. Zjutraj, dokler je rosa, je tudi branje najbolje. Nekateri čebelarji so tudi že priporočali da se ulnjaki obračali proti severu. To pa vendar ni dobi Čebela potrebuj obrnjenimi proti severu zunaj vsaj 7 kote. Pred ulnjaki bi pa večkrat ne bilo zadostne gorkote m to bilo za čebele ravno tako škodlj kakor prevroči solnčni žarki čebele prepozno na pašo. takih ulnjakov odhajajo Čebelam so pa tudi jako nevarni viharji. Mnogo nost, da se Kaj pa po Čebel se ob viharji pogubi. Posebno je n ob viharji zgubi matica ob svojih obhodih menja, če panj zgubi matico, to ve vsak čebelar. Zaradi tega ne sme biti vetrovom, temveč je ulnjak bolje. na hribu, razpostavljen vsem avi v kaki dolinici. ce se napi Ulnjak ne sme biti previsok, ker sicer čebele pi hajajoče s paše, močno obložene morajo visoko letati in se pr tem preveč utrudijo in večkrat onemorejo predno pridejo v svoje panje. Tako se število čebel vedno manjša Zaradi tega se slabši panjevi morajo devati v spodnje vrste, da popolnoma ne obnemorejo. Najbolje je ulnjaki nai ce so ulnjak matica narejeni mnogo za dve ali ti ste panjev st p se tudi večkrat : Če pripeti ima da ačajoč se z obhoda zaide v napčen panjič in jo tuje čebele umore. Pred ulnjakom ni dobro imeti visocih di je z visocih dreves težko ogrebati roje. 4 Če so pred ulnjakom nizka drevesa in grmovje ves, ker je torej, Ulnjak Vsak up naj bode, če je mogoče, na mirnem kraju. kakor bučenje vode, zvonjenje i. t. d. kolikor toliko vznemirja čebele. Kar • • • pa tiče vnanje oprave ulnjaka, naj se pa ravna po razmerah. Za navadnega čebelarja zadostuje Kdoi je pa premožen in jako priprosto narejen ulnjak lahko gleda na lepoto, bode pa tudi v tem oziru lahko več storil. Vselej se je pa ravnati po omenjenih pravilih. Kmetijske raznoterosti. Nova redilna rastlina. Neki t Kolumbije v Ameriki rastlino Arracacha soliicaic. sladke in močnate. Iz teh koi 'raneoz je prinesel iz esculenta iz rastlinske Ta rastlina, ima korenine podobne epi razne jedi' Velika množina Anglij in so zlasti poljskih misij se je pokazala v grofiji Dumfri so se miši zaradi tega tako pomnožile škode. Sodi se, d ker ropne ptice, ki tovalcem,- da naj nikar ne preganjajo koristnih napravile lani jako mnogo d Ponarej vina. se dene v. vino nekaj glicerina, Neki francoski časopis priporoča v ce se hoče vedeti v ce je ponarejeno. V naravnem vina se i^licerin usede na dno, ne da so lovci pobili skoro vse sove, podstavke in druge take miši. Zatorej mi priporočamo našim koae sov. kaj premeni! bar často ali »pa rum v ponarejenem pa dobi rndečo barvo. ijol Krotenje petelinov če sta na d • v v dv se rada kavsata N' pet.eli mora iti zveži lin)šemii z mehko volneno nitjo 'nog Peteli potem iko dolga, da lahko hodi teči bode potem kmahi : ko na no.ijah ne bode več imel niti gabil pa ne more pogum in bode miroval tudi privezane. ............................I.....•■■■Ill.......................................................ä W Poučni in zabavni del. ^mriJ: I UUtrlll IIB üaUdLVIll UCI. zlfi^^z^ Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. 250. Zaučuk v centralnej Ameriki. Azijski kaučuk. Afriški ki vzlasti in madagaskarski kaučuk Razen Brazilije je centralna Amerika najglavnej v Ameriki, kjer se največ kaučuka drevesi, katerih je velika eja To sta množina v gostih gozdih. Delavci, katere trgovci za nabiranje kaučuka najmejo, spuste se od morske obali po ekah dokler pridejo v gozde, po katerih kaučukovo dr delavec zadene na potem začne deblo drže i dnu evo raste. Kedar o, najpreje očisti prostor pod njim, ezavati od desne in leve tako. da vse zareze proti edini, kater tudi nareže. po dolgem edne zareze pričvrsti železno cev, po katerej mleko v podstavljeno posodo teče. Star kater ima do ejše deblo krošnje 6 do 7 m, dade 70 litov mleka in iz njega se dobi samo 20% kaučuka. Marljiv delavec more na dan po 100 litrov n leka naloviti. Mleko se na n' preced prevzame na sito, da se mu nečistota odstr dr Ö delav potem ki IZ Postopek pa je tudi ves dr njega kaučuk m * nego v Brazilij gozdu raste tu neka plezalka, vele jej „acucha"; te rast line natrgajo, razrežejo in s tolkačem stolčejo. Stolčenin( namakajo v vodi, potem vodo precede in ijejo mleko da se v njem kaučuk zasiri. pol litra te vode kaučuk okami tekočine grabijo in a pet litrov mleka jemlj se tako zasiri, da f>" Ö meto ga z Zgnjeteni kaučuk valjajo z valjarjem na deski, in tako dobe bele pogača okrogle kosove kaučuka na vetru suši. toda ki je svež in kot Potem se kaučuk 14 dnij Kos. tehtal tem se usuši in tudi potemni , ima sedaj samo 1 kg. Ako v gozdu ne morejo dobiti omenjene plezalke, potem vlijejo ode v mleko dvakrat toliko navadne « kaučuk na površju naber onega mleka, katero se na samem dr suši. Ta kaučuk se v in v 24 ah se kaučuk dobivaj od v se dado napraviti pošilja kogle zgnjete ezah po takošen na trg Kolumbij je kakor tudi v Braziliji mlečar (Si- phonia elastica), od katerega se znatna množina kaučuka dobiva. Po krajih ob Tihem tega dreyesa, no Indijanci delajo velike sitnosti delavcem oceanu stoje ogromni gozdi kater hodijo kaučuk nabirat. Trgovci v Jarizi, kateri tržijo s kaiičukom, morali so se radi tega obrniti da ! 105 vlade v Panami, da jim da v « kateri delavce v gozdu čuvajo. sak pot po 50 ojnikov Za časa letne vročine, ki traje pet do. šest meseee\ delaj delav v ozdu. in to Poučni in zabavni drobiž. Vladivostok je rusko pristauišče na skrajnem azijskem vsak pot v velikej družbi, da so varnejši. o s trgovci se zhodu. To mesto je bilo osnovano pred 30 leti na polotoku. Vladivostok je 9922 st ddalj od evem Peterburga pogode delavci za kaučuk že naprej in zato dobe od Sedaj ima že nad 9000 prebiv njilr si ki sega česar v gozdu potrebuje] sekir v oki bodočnost. Razvil se bode hiti ko ter ima brez dvoj be veliko sibirska železnica Ü ta divji svet pot v gozd, in kedar najde na okupu večjo množico kaučukov, obstane in se pripravi na delo. Kolib si navadno ne zgradi, najraje spi kar pod milim evie še začne narezavati in mleko nabirati. in potem trgovina z vzhodno Azlj preide iz angleških največ v ruske oke Morska bolezen pri živalih se kaže v raznih oblikah na nebesom Dr Vse živ aH postanejo jako oslabe. Posebno trp jako mirne in celo divj )rji od morske bolezni opice ali Ptice tudi Mleko se na ognju pari kakor v Braziliji, ali. pa je puste težko prenašajo gibanj lad I pevke nehajo peti kare stati v posodah, da se zasiri, in še potem je devajo in gosi onemorejo, samo p :ih se ska bolezen ne po Kedar delavci toliko kaučuka nabero, kolikor )vca redko- nad ogenj. ga morejo odnesti, vračajo se domov. Od trg kedaj dobe gotovih novce.v, nego žganje, lepotičje, živila in kedar to potrošijo, gredo z novega v gozd. kaže vedno t ve ele Gol obje večkrat po Psi in mačke so na moi jako z nemiri ne na morj ajo jesti i kaj o k človeku Voli bivoli in kon pri vadi j ne čuti j im stražnikom Sv in kače se na morji jak a morske bolezn 1 Razen Brazilije, centralne Amerike in Kolumbije Hladno in gorko leto Profesor Eei ima v Ameriki še drugih krajev, kjer se kaučuk dobiva, da bodo do 1904. leta vedno hladnejše, od ted ekel se p no od nikoder ne dohaja v svetsko trgovino v tolikej gorkej It^ta T- profesor je preiskajoč poročil o začno emenu množini kakor iz omenjenih krajev. Aziji so Prednja Indija, Asam, Java se preveril, da se vrste dobe po o'orkih in mrzlih let Sumatr Od 866. leta sem imamo mi leta Uzrok temu je iskati lavnejše zemlje se Smokvenica „Ficus elastica največ kaučuka proizvaja je glavna rastlina, katera tu v večjem ali manjem števihi peg na sobic Velika knjiga. lani od nekega tibetskega društv Ben o kupilo eden izvod Tangvna ogromne kaučuk daje tega drevja. pokrajini Asam je neizmerna mnozma budistiške Največje in najimenitnejše je to drevo v klop ed i j T delo štej 2 ezkov, ki so po dolgi in debeli. Ruska vlada je pred neka gozdu, in zato se more že velike daljave po vzrastu in po prekr krošnji spoznati Star dr dado dosta terimi leti bila kupila eden izvod te knj izvod je pa pri indijskem ministerstvu v ijine. Omen je v Pekin o tretj Londonu. Več izvodov več mleka od mladih, a mleko, katero teče iz gorenjega debla, boljše je od spodnjega. Ob deževju teče mleko ni zunaj tibetske pokr plačalo za to knjigo 300O pa jsko društv je upu Izmej seh dreve s äste lalje proti severu obilnejše nego za suše, ali ob suši ima mleko več 'kau- i^j-^^a. V P>ropi breza raste do 71 o, v vzhodni čuka. Jedno dr da do 20 kg mleka. Na zraku se mleko 63 severne širj Ameriki je severna m^^j Azij brez pa do na za- < zasiri, in od 100% mleka se dobi samo do 30% kau- padu od 64 na zhodu do 8 v • • severne sirjave. V N čuka na Ta kaučuk se fne pari nad ognjem, nego ga suse v . » ^ tu v plitvih posodah, in zato je dosta svetlejši od a je äste še br 5200 ameriškega. Takov kaučuk ima obliko ploče, kater v Švediji 3900 in v Laplandiji nad morjem. Največja zraste v Nemčiji in Švici proti severu pa tudi bolj proti jugu so breze manjše. ^ ........... v v • • 1______ _,, br ni zbir raste na pesceni kamniti 170) bolj emljo pa tudi 75 centimetr dol 25 centimetrov široka, in jeden, na vlažni zemlji. dv ali tri centimetre debela. Manje kosove zgnjeto v nepravilne večje kosove, in takov kaučuk je na pr prsan Ta azijski kaučuk je cenejši od ameriškega, in se m Novice. ves izvozi v Ameriko. Razen .smokvenice 2 .............................................•••••••••••....................................Ill........ imajo v tistih krajih še jedno astlino, od katere kaučuk dobivajo, ta je plezalka, ki se Deželni zbor kranjski. potegne do 100 m dolžine Ljudj JO ežejo na palice katere na jednem koncu grejejo, da se na z njih cedi Da se drugem sok Ta V četrti seji dne 15. mai neaa odseka: 1.) Poslanec T poročali so v imenu uprav-^čar o prošnji pomočnega z kaučuk prihaja na trg ker ni dosta prida, zato je v ceno. mleko preje zasiri, osole je. imenom bornejski kaučuk pä Ivana Staj v deželni prisilni delar za spregled in starosti. Prošnji se ugodi 2.) Fosl. Murni k o prošnji po sestnikov iz Stopič in Podgrada za ustanovitev samosto] ob Stop Prošnj se izroči deželnemu odboru, da zadevo Tudi kaučuk daje, ali Afrika ima veliko množino drevja, katero natančneje preišče in v prihodnjem zasedanj % IV® • ___ ^^^ ^ L ^ tu delajo zelo nemarno in nečisto, in mer nove občine primerne nasvete o o. stav Posl glede na- P o zato afriški kaučuk nima velike cene. Kongo, Galam, prošnj kmetijske podruž v Novem mestu glede povzdi Angola in Benguela so glavni kraji v Afriki, kjer se živinoreje. Podru prosi d se ede sko pleme ni odpravi muricedolsko ter da naj bi plemenski biki prodajali kaučuk proizvaja. Kakošna so drevesa, od katerih v Afriki ^y^ javnih dražbah v Novem mestu. Poročevalec etu kaučuk dobivajo, tega še ne vemo, videti je, da se mej 1.) Deželni odbo naj se pri nakupu plemenskih - bikov njim nahaja tudi smokvenica „Ficus elastica ozua na prošnjo kmetijske podr \ Rudolfovem in po otoka Madagaskara dohaja izvrsten kaučuk, kateri najbolj moči skrbi za to d se namesto muricedolskega 9 nič ne zaostaje za najboljšim brazilijanc^^m. plemena po Dolenjskem in. Notranjskem širi švicko drugo temu sorodno in enako dobro enobarveno plem ali kako 100 2.) Deželni odbor pooblašča se, da h deielne subveDcije panje pri agrarnih operacijah m strogo pazi na to, da r se nakiipuje od deželanov izrejene plemenske ji.m<3e, ako čistokrvni ter sploh sposobni za plemenjake. so ti stroški teh operacij kolikor mogoče pomanjšajo. 2.) Dežehiemu odboru se naroča, da preiskuje, kako bi 3.) Deželni odbor pooblašča se, dati zagotovilo gospo- se dalo postopanje pri agrarnih operacijah sumarneje dognati darjem-živinorejcem, bi ustavili v klev čistokrvno čredo, bodisi švicko, bodisi belansko, in jo vzgledno izrejevali, da bo iz deželne subvencije, prejete v nakup plemenskih bikov, po potrebi kupoval od dotičnikov mlade bike. 4.) Deželni odbor pooblašča se, za prvo ustanovitev in freski znižati: tudi se dež. odboru naroča, naj stavi v tem oziru primerne predloge, oziroma predloži načrt zakona, s ka- terim bi se v soglasju z lokalnimi razmerami premenil m okrajšal deželni zakon z dne 26. oktobra 1887. 3.) Deželnemu odboru se naroča, naj izposluje pri vladi, takih čistokrvnih čred, osobito švicke pasme, dotičnim gospo- da ta namesti še jednega agrarnega komisarja s sedežem v darjem dati primerno podporo iz deželne subvencije. 5.) Deželni odbor naj okrajnim komisijam za licenciranje plemenskih bikov naroči, da se imajo švicki ali iz teh po Novem Mestu. Deželni predsednik, baron Winkler omenja, da bode vlada po vsej svoji moči te stvari pospeševala. Ko potem še križnem plemenjenju izrejeni biki licencirati po Dolenjskem in posl. Lenarčič priporoča pospeševanje agrarskih operacij. Notranjskem. Nasveti se vzprejmo. 4.) Posl. dr. Papež o prošnji ribarskega odseka kmetijske družbe za dovoljenje ribjega od- se nasveti poročevalca vzprejmo in seja zaključi. gojevahšča na Studencu oziroma za' podporo ter nasvetuje: — Osobne vesti. Trgovinski minister potrdil je izvo- „Vis. deželni zbor naj sklene: Samostojnemu ribarskemu od- litev gosp. Iv. Perdana predsednikom in\Vnt. Kleina podpred- seku C. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani se dovoli! sednikom trfi^ovske in obrtniške zbornice v Ljubljani 1.) za napravo ribarskega odgojevališča na deželnem posestvu 1892. za Dtž. sodišča svetovalec v Ljubljani g. H. Sajic je Studencu potrebno zemljišče in sicer na severovzhodni strani umirovljen in se mu je tem povodom podelil naslov in značaj ribnika in v obsegu, kakor je zaznamovan na načrtu; 2.) svetovalca dež. nadsodišča. 1000 Gosp. Ambrož Poniž nadučitelj gld. podpore za zgradbo tega odgojevahšča iz deželnega zaklada.'' Posl Po vse podpira ta nasvet in predlaga še sledečo resolucijo: „Deželnemu odboru se naroča, da c. kr. deželno vlado, naj prosi visoko in šolski vodja v Rifenburgu odklikovan je s srebrnim križem s krono za zasluge na učiteljskem polji. v — Predavanja. Gr. Iv. Subic, c. kr. ravnatelj obrtnih da strogo pazijo svojim organom izvolila ukazati, na to, da tovarne ne izpuščajo v reke tekočin, katere ostrupljajo vode in tako pomore ribji zarod." Posl. Murni k predlaga, da v slučaji, ko bi se ribarski odsek razšel in bi kmetijska družba ne mogla prevzeti odgojevališča, ostane ta naprava deželna lastnina. Na to vzprejmo 5.) Šol, predaval bode 24. in 31. marcija ter aprila t. v ljubljanski čitalnici „o umetnosti m našem domu." Začetek predavanju bo vselej ob polu osmih zvečer. Dne 17. t. m. se VSI predlogi. V imena finančnega odseka poročajo: Posl. V i šn i kar o ustanovitvi dveh stalnih učiteljskih mest na deželni kmetijski šoli na Grmu m o prošnji pristava V. Rohrmanna za povišanje plače in stalno nameščenje in svetuje: na- T. Pri deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu se stalno zistemizujete mesti: drugega učitelja (pristava) z letno plačo 900 gld., s 6 petletnicami po 50 gld. in prostim stanovanjem; mesto tretjega učitelja z letno plačo 700 gld , s pet- gld. in prostim stanovanjem. letni