f A Sklepi V. redne skupščine Zveze pedagoških društev Jugoslavije, ki je bila v Beogradu 26. in 27. aprila letos ATa osnovi poročila predsedstva in sekretariata o delu Zveze pedagoških društev Jugoslavije za leto 1958 in 1959 ter razprave po poročilu, je V. redna skupščina ugotovila naslednje: V pogojih naglega razvoja naše socialistične družbe se pred pedagoške delavce postavljajo zelo odgovorne in velike naloge. Razen pomembnega sodelovanja pedagoških delavcev pri reševanju številnih vprašanj, ki jih postavlja družba na področju vzgoje in šolstva, se danes zahteva od pedagoga, da vse globlje dojema smisel in bistvo našega družbeno-politič-nega in ekonomsko-kulturnega razvoja ter da poišče najustreznejšo pot in vsebino za ustvaritev lika socialističnega človeka. Pedagogi bodo morali dati nadaljnjo teoretično obdelavo zapletenih pedagoških pojavov in s tem doprinesti napredku naše šolsko-ozgoje prakse pri uvajanju reformnih načel v naše šolstvo. S tem ciljem je potrebno proučevati, obdelovati in o praksi uporabljati ugotovitve Vil. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije in V. kongresa Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije na področju pedagoške teorije in prakse. Zveza in republiška pedagoška društva se morajo spoprijeti s posameznimi vprašanji in pojavi naše pedagoške teorije in prakse, da bodo na ta način iniciatorji za akcijo številnih sil-ustanoo in posameznikov in da bodo podprli ustvarjalno delo v pedagogiki. Zveza pedagoških društev si mora prizadevati zlasti za to: — da podpira in organizira delo pri reševanju najaktualnejših pedagoških vprašanj; — da razvije še intenzivnejše sodelovanje z vsemi ustanovami in organizacijami, ki se kakor koli bavijo s pedagoško dejavnostjo; — da pomaga pedagoškim delavcem pri njihovem neposrednem delu; — da vzpostavi tesnejše sodelovanje s tistimi ustanovami, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih, in usmeri pedagoške delavce na neposrednejše proučevanje problematike izobraževanja odraslih; — da razvije vzajemno sodelovanje z republiškimi pedagoškimi društvi; — da spremlja in pravočasno zapaža važna vprašanja iz življenja in dela pedagoških ustanov in delavcev ter da aktivno sodeluje pri njihovem reševanju; — da vodi evidenco in seznanja javnost z rezultati dejavnosti pedagoških društev in njihovih članov; — da pripravi ose potrebno za Drugi kongres pedagogov Jugoslavije; — da pripravi predlog novih pravil Zveze, upoštevajoč potrebe prakse, mesto in vlogo Zveze v sedanjih pogojih; — da skupno z ustreznimi ustanovami organizira posvetovanja in diskusije o posameznih aktualnih vprašanjih iz pedagoške prakse; — da se o letu 1961 izvede posvetovanje pedagogov Jugoslavije in izdajo določene študije oziroma, da se posveti posebna številka >Savremene školet — ob proslavah 20-letnice naše Revolucije — in da se hkrati skliče izredna skupščina Zveze pedagoških društev Jugoslavije, kjer bi sprejeli nova pravila Zveze in o skladu z njimi izvolili organe Zveze: sekretariat, nadzorni odbor in častno sodišče; — da prevzameta izdajanje iSavremene školet Zveza pedagoških društev Jugoslavije in Zvezni zavod za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj. Skupščina je obvestila predsedstvo ZPDJ, da uresniči to sodelovanje in da izbere uredniški odbor in izdajateljski svet, v katerega bi sprejeli tudi predstavnike Zveznega zavoda za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj ter druge javne delavce. Posebej je poudarjena potreba aktualiziranja vsebine revije s praktičnimi vprašanji; — da pri odgovornih činiteljih doseže večje možnosti za specializacijo in izpopolnjevanje pedagoških kadrov, posebej še za izpopolnjevanje znanstvenega pedagoškega naraščaja; — da si še naprej prizadeva za osnovanje zveznega inštituta za pedagoška raziskovanja; — da si prizadeva zbrati še širši krog pedagoških in vidnejših prosvetnih in družbeno-političnih delavcev, ki kažejo zanimanje za pedagoška vprašanja. V tem smislu je potrebno prilagoditi organizacijsko strukturo pedagoških društev; — da spremlja in aktivno sodeluje pri delu ustanov, ki se bavijo z izpopolnjevanjem pedagoških kadrov in pedagoškim izobraževanjem učiteljskega in vzgojnega kadra; — da posveti posebno pozornost vprašanjem pedagoške periodike in tiska sploh in da usklajuje programe izdajateljske dejavnosti; — da proučuje potrebe, podpira in spremlja pisanje pedagoških učbenikov po jugoslovanskem programu; — da pri pristojnih prosvetnih organih preskrbi potrebna materialna sredstva za izvršitev teh nalog; — da naveže tesnejše stike in sodelovanje s podobnimi organizacijami pedagogov v tujini z namenom, da se seznanimo s pedagoškimi gibanji in pojavi v svetu, ter da organizira izmenjavo publikacij. Zborovanje na Bledu Dne 7. maja se je zbralo na Bledu na svečanem zborovanju v spomin učitelju — narodnemu heroju Stanetu Žagarju nad osem sto prosvetnih delavcev kranjskega okraja. Zborovanju je hied drugimi predstavniki našega javnega in prosvetnega življenja Prisostvoval tudi član CK ZKS tov. Boris Ziherl. O aktualnih problemih naše Šole je govoril direktor Zavoda za napredek šolstva LRS tov. Vladimir Cvetko. Poudaril je, da Šolska reforma že kaže prve sadove; uspehi pa ne bi bili zagotovljeni, ko prosvetni delavci ne hi bili deležni vsestranske podpo-celotne družbe. Šolska reforma ni sprostila duha in razgibala zgolj našo mladino, je dejal tov. Cvetko, ona je razgibala sleher-nega našega šolnika v zadnji hri-®®wski vasi, ki je začel razmiš- ljati, kako izboljšati učni proces. Ze samo to dejstvo je pozitivno ža razvoj našega šolstva. V procesu vzgajanja in izobraževanja pa je v prvi vrsti važen človek. Še tako lepe šole in kabineti ne bodo pomenili dosti, če ne bomo imeli predanih ljudi — nesebičnih in požrtvovalnih učiteljev, kakršen je bil Stane Žagar. »Naš šolnik mora imeti široko znanje, toda ne le znanje, on mora biti v svojem delu tudi ustvarjalec,« je dejal tovariš Cvetko. V umetniškem sporedu slavnosti sta sodelovala učiteljski pevski zbor »Stane Žagar« in mladinski pevski zbor iz Kranja. Skupina prosvetnih delavcev je med zborovanjem položila venec na grob narodnega heroja Staneta Žagarja na Dobravi. Vlado Rozman PRVI KONGRES PSIHOLOGOV FLRJ Številni referati in bogata razprava so razčistili mnogo važnih vprašanj Tisti, ki bo pisal jugoslovansko kulturno zgodovino naše dobe, ne bo mogel mimo pomembnega dogodka, ki smo mu bili priča v dneh 12., 13. in 14. maja 1960 v Sloveniji: v navedenih dneh se je vršil v prelepem pomladanskem prirod-nem okolju na Bledu I. KONGRES JUGOSLOVANSKIH PSIHOLOGOV. Psihološka služba se zadnja leta pri nas intenzivneje vrašča v naše kulturno, socialno in gospodarsko življenje. Psihološke katedre v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu so nam vzgojile lepo število mladih poklicnih psihologov, ki jih srečujemo že pri reševanju konkretnih psiholoških situacij v industriji, v službi poklicnega usmerjanja, v zdravstvenih in drugih socialnih ustanovah in zavodih in se polagoma približuje njih korak tudi v šolsko delo. Reforma osnovne šole tudi nujno kliče po službi šolske psihologije. Pedagoško delo psiholoških stolic naših univerz je brez dvoma pomembno, če pomislimo, da igra psihološka služba v praktičnih življenjskih okoliščinah na zahodu že desetletja važno vlogo, pri nas pa smo načeli v tej smeri ledino nekoliko globlje šele pred nekoliko leti; to ledino še orjemo, kar lepo število mladih poklicnih psihologov v naši družbeni stvarnosti pa se že lepo uveljavlja. Razen pedagoškega dela za udejstvovanje v raznih organizacijah, ustanovah in zavodih ter za znanstveno raziskovanje na svojem področju moramo poudariti še pomembno vlogo psiholoških inštitutov, pod okriljem katerih se vrše različna psihološka znanstvena raziskovanja. Razen v Zagrebu, kjer je bil ustanovljen psihološki inštitut pod vodstvom velikega hrvatskega in jugoslovanskega znanstvenika prof. dr. Ramira Bujasa, sta psihološka inštituta v Ljubljani in Beogradu še povsem mladi ustanovi (v Ljubljani ustanovljen 1. 1952). Vendarle bi lahko poudarili, da je tudi njuna dejavnost postavila pred nas že lepe rezultate. Za koordinacijo dela, a prav tako za uveljavljanje psihološkega poklica v naši državi, so si psihologi osnovali pred leti Združenje psihologov FLRJ, ki ima že organizirano slovensko, hrvatsko in srbsko sekcijo. Delo po navedenih sekcijah se zadovoljivo razvija. Meseca decembra lanskega leta so bile letne skupščine teh sekcij, a meseca januarja t. 1. je bila v Ljubljani letna skupščina osrednje organizacije ter je vodstvo pripadlo Sloveniji. Glavni sklep navedene skupščine je bil, prirediti meseca maja letos I. kongres psihologov FLRJ in je bil ta sklep po zamisli glavne skupščine psihologov v dneh 12. do 14. t. m. v lepo poteklem kongresu tudi vsestransko dobro realiziran. * Otvoritvi kongresa dne 12. t. m. je prisostvovalo nad 200 psihologov in drugih gostov iz vse Jugoslavije, med njimi mnogo znane ugledne osebnosti. Otvoritve so se udeležili tudi mnogi najvišji republiški predstavniki našega javnega političnega, znanstvenega, kulturnega in gospodarskega življenja in je prav zaradi udeležbe le-teh dobila celotna prireditev že od vsega začetka slovesen značaj, kakršna je ostala do zaključka dne 14. t. m. zvečer. Delo kongresa je bilo razdeljeno na plenarna predavanja in delo v sekcijah. Plenarna predavanja so podali naši najuglednejši predstavniki psihološke znanosti, in sicer: univ. prof. dr. Zoran Bujas: Delovanje farmakoloških sredstev na delovne sposobnosti človeka; univ. prof. dr. Borislav Stevanovič: Psihopedagoški problemi naše nove šole; univ. prof. dr. Mihajlo Rostohar: Vzgojna vrednost filma; univ. prof. dr. Anton Terste-njak: Avdio-vizualna pot do človeka. Plenarno predavanje s sodobno aktualno temo Vloga psihologije v socialistični družbi je imel razen navedenih še psiholog Andrej Dolinar in se je po njegovih izvajanjih razvila zanimiva diskusija. Delo v sekcijah se je razvijalo v treh smereh: v sekciji za industrijsko psihologijo, v sekciji za mladinsko in pedagoško psihologijo, v sekciji za klinično psihologijo ter v sekciji za občo in socialno psihologijo. Zanimivo bi bilo v tem poročilu navesti naslove posameznih problemov, ki so jih referenti in koreferenti podajali v svojih referatih, a zaradi omejenosti prostora tega ne moremo navajati. V prvih navedenih sekcij je bilo prečitanih 13 referatov, v drugi 9, v tretji 13 in v četrti 10. referatov. Ne samo kvantiteta, tudi kvaliteta navedenih referatov, ki so jih dopolnjevali diskutinti v naslednjih diskusijah, je nadvse zadovoljevala. Globlje v problematiko ter v vsebino razprav se bomo lahko poglobili, ko bodo navedene razprave objavljene v posebni knjigi. Verjetno bodo prosvetne delavce zanimale teme s področja mladinske in pedagoške psiholo-' gije, zaradi tega jih hočemo samo nakazati. Obravnavali so naslednje probleme, ki so jih bili znanstveno obdelali: prof. A. Ostojčič-Bujas: Inteligentnost ženske in moške srednješolske tnladne; dr. B. Lazič: Vrednost neke oblike sociometrijske tehnike pri določanju položaja članov skupine na skali socialne sprejemljivosti; dr. T. Toličič: Vpliv somatskih in socialnih činiieljev na otrokov duševni profil; B. Sorokin: O veljavnosti testov znanja; I. Car-Gavrilovič: Odvisnost kriterijev ocenjevanja o intelektualnem nivoju razreda; B. Djordjevič: Predznanje učencev in njih poznejši uspeh v šoli; dr. V. Matič in V. Petrovič: Prispevek proučevanja emocionalnih faktorjev pri učenju; V. Smilj anič-Čolanovič: Nekateri rezultati preskušanja točnosti socialne percepcije; I. Furlan: Tisoč najpogostejših besed našega jezika in branja. Med kongresom, dne 12. maja 1960, je bila glavna skupščina Združenja psihologov FLRJ. Med drugimi problemi, ki jih bo treba čimprej rešiti, je vprašanje zva-nja psihologa kot posebnega poklica. To zvanje z vsemi posledicami, kakršne morajo biti povezane s stopnjo fakultetne izobrazbe, bo treba čimprej umakniti, ker gre dejansko za poklic, ki ga opravlja cela vrsta mladih ljudi po dovršitvi ustreznega študija na univerzi pod imenom »diplomiranega psihologa«. Drugo vprašanje zajema strokovni izpit psihologov po izpolnitvi dveletne obvezne pripravniške službe v praksi. Cela vrsta psihologov se že udejstvuje na terenu in poteka njih služba že v čas po dveh letih, a ne morejo opraviti zadevnih izpitov v smislu strokovnega izpita, ker nimamo za to potrebnih predpisov. Tudi to vprašanje bo treba takoj urediti, saj so z opravljenim izpitom v zvezi v marsikaterem primeru tudi psihologovi boljši materialni prejemki ter ureditev zvanja v službi. Organizacija kongresa je bila v rokah slovenske sekcije Združenja psihologov in jo moramo oceniti kot odlično. Udeleženci kongresa so bili nadvse zadovoljni in se je to zadovoljstvo kazalo tudi v živem sodelovanju pri predavanjih in med razpravami. Dne 13. maja je predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS tovariš Boris Kraigher priredil udeležencem kongresa sprejem, v nedeljo, 15. maja, pa so mnogi udeleženci na izletu v Bohinj občudovali lepote Gorenjske, medtem ko so zopet mnogi delegati ali gostje pohiteli v Novo mesto, kjer se je tega dne začela II. redna skupščina Jugoslovanskega združenja za profesionalno orientacijo FLRJ. Albin Podjavoršek VSO TVOJO LJUBEZEN, TOVARIŠ MARŠAL, TI MLADOST NAŠE DOMOVINE VRAČ A OB TVOJEM ROJSTNEM DNEVU! Dan prosvetnih delavcev v Kopni Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev v občini Koper bo imel svoj praznik v soboto, 4. junija t. 1. Najprej bo strokovni del v gledališču, ob 11. uri pa bo na poslopju sedanje gimnazije, kjer je bilo do leta 1909 slovensko učiteljišče, odkritje spominske plošče tedanjemu ravnatelju Viktorju Bežku ob stoletnici njegovega rojstva. Spominu velikega slovenskega pedagoga se bodo poklonili tudi bivši njegovi učenci, prosvetni delavci iz vseh delov Slovenije. Obvestilo Te dni smo razposlali vsem našim podružnicam knjigo »Prvi kongres Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije«. — Prosimo odbore podružnic, da nam nakažejo na naš naslov in tekoči račun štev. 600-70 znesek 180 3-230 dinarjev za prejeto knjigo. Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev za Slovenijo Posvetovanje o družbenem upravljanju Okrajni komite LMS in Pro-svetno-pedagoška služba OLO Ljubljana sta sklicala 6. maja posvetovanje vseh srednjih in strokovnih šol ljubljanskega okraja v dvorani Tehniške šole za elektrotehniško stroko v Vegovi ulici. Za nadaljnji razvoj družbenega življenja na šolah zelo pomembnega posvetovanja so se udeležili predsedniki šolskih odborov, ravnatelji šol, predsedniki šolskih skupnosti in predsedniki LMS. Referata sta bila na posvetovanju dva. Predstavnik LMS tov. Adam Griinfeld je razpravljal o šolskih skupnostih, tov. Franček Bohanec, direktor Prosvetno-pe-dagoške službe, pa je analiziral z vseh vidikov poglede in možnosti za udejstvovanje mladine na področju svobodnih aktivnosti Četudi so nogledi na delovanje LMS in na delo. ki ga opravlja na šolah šolska skupnost v marsičem razčiščeni, tudi drži, da so še tu in tam določene nejasnosti, zaradi česar se obeta pravilnik, ki bo razčlenil odnose med mladinsko organizacijo in šolsko skupnostjo. Medtem ko je smatrati šolsko skupnost kot organ družbenega upravljanja na šolah, je naloga mladinske organizacije na usmerjanju mladega rodu v poli-tično-ideološkem smislu. Prvenstveno. Vzporedno seveda nastaja vprašanje svobodnih aktivnosti, področje, ki je izredno obsežno, raznoliko, kar neizčrpno. Spričo aktualnosti vsebine bosta referata razmnožena, kajti družbeno življenje na šolah., soupravljanje mladine pri vzgojnih in učnih vprašanjih, naj bi doseglo kolikor mogoče visoko stopnjo. Razvoj družbe same, nagel vzpon naše socialistične dežele, terjata, da osvaja tudi šolski mehanizem smernice svojega nadaljnjega dela, saj šola ne more biti odtrgana od življenja zunaj šolskih sten. Vprav obratno: šola je del nas samih, dogajanju okrog nas mora prisluhniti tudi šolsko življenje. Nesmiselno bi bilo prikrivati slabosti, ki še obstoje. Vprav v tem, ko vidimo pomanjkljivosti, je že uspeh, ker želimo vrzeli izpopolniti. Apeliramo na solidno znanje učencev in smo proti kam- panjskemu učenju, tovariška pomoč slabšim dijakom je pozitivna stvar, iskreno medsebojno vzdušje krepi šolski kolektiv, bistvenega pomena je odnos med predavateljskim zborom in učenci, mladina si želi toplega, iskrenega vzdušja in tovarištva, se zavzema za javno ocenjevanje in za prisostvovanje pri konferencah učiteljskih zborov, šolski nauk sam pa naj se izpopolnjuje z modernimi učili, kakor so diapozitivi, magnetofoni, kino projektorji in podobno. Odlična je zamisel naj dobi Ljubljana svoj Mladinski dom, center za uveljavljanje svobodnih aktivnosti vseh imen in možnosti. Od današnjega mladinca smemo upravičeno pričakovati, da se ne bo omejeval na ozek krog svoje stroke, svojega poklica, marveč, da mu bodo prav tako blizu duhovni dosežki našega naroda — torej naša kultura Svobodna aktivnost mladine bo imela svoja tla — kakor je navajal referat — na področju druž-beno-ideološke. tehniške telesno-vzgojne in družabne vzgoje in kulturno-prosvetne dejavnosti. Učiteljski pevski zbor »Umil Adamič« v zamejstvu Za 35-letnico svojega obstoja je Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič« počastil spomin na svoje ustanovitelje in obiskal tržaške rojake, kjer se je bil zbor osnoval iz vrst naprednega učiteljstva pod vodstvom takratnega pevovodje Srečka Kumarja. V nedeljo, 8. maja, so v Begunjah svečano odprli muzej talcev. Razstavni prostori so v nekdanjih gestapovskih "-celicah smrti«. Muzej so odprli ob 15-Ietnici osvoboditve. — Na sliki: vsako leto obiskuje mladina grobove žrtev v Begunjah in v Dragi. — (Foto: P. Kunaver) Na povabilo Slovenske prosvetne zveze v Trstu je zbor s posebnim avtobusom krenil v soboto 7. maja na tridnevno pevsko turnejo in priredil pod vodstvom dirigenta Jožeta Hanca vrsto koncertov v Trstu, Gorici in Ronkah ter povsod žel navdušeno priznanje. Med potjo so se pevci ustavljali tudi v drugih obmejnih krajih Slovenskega Krasa in Brd in si na povabilo rojakov ogledali nekatere znamenitosti. SPZ v Trstu in Gorici je poskrbela, da je organizacija turneje vzorno potekala in smo se povsod odlično počutili in odnesli najlepše vtise v domovino. Našim gostiteljem velja iskrena zahvala! V Trstu smo imeli koncert v dvorani stadiona »1. maj«, ki so jo skoro povsem napolnili slo- Izredni študij pedagogike in psihologije Zadnjič smo opozorili na spremembe in nove možnosti izrednega študija pedagogike in psihologije na univerzi ter poskušali povedati, kakšno pomoč bodo dobivali izredni slušatelji s strani fakultete in rednih slušateljev. Danes bi opozorili le na neke okoliščine, ki bi utegnile ovirati delo izrednih slušateljev. Predvsem pa hočemo razčleniti vprašanje, zakaj želimo, da bi imeli čimveč ljudi, ki bi se izpopolnili v pedagogiki in psihologiji. Svoj čas smo morali slišati celo vrsto ugovorov proti študiju pedagogike in še posebej psihologije. Prav tisti, od katerih smo pričakovali največ vzpodbud, so nas od tega odvračali in nam zagptavljali, da se tak študij ne splača in da ne bomo dobili zaposlitve.-Ni treba posebej orne-, n jati, da temu nismo verjeli. Prav tako se nismo smeli ozirati na ovire, ki so nam jih postavljali, da bi nas od tega odvrnili, kajti verjeli smo le tistim, ki so gledali naprej in širše. Danes nam ni žal, da se nismo skesali, kajti vedno bolj čutimo, da nam je taka izobrazba potrebna v naši novi šoli in da bomo le taki in s tako izobrazbo mogli izvršiti vse naloge, ki jih nam postavlja naša družba. Kolege, ki so se odločili za izredni študij pedagogike in psihologije, opozarjamo na težave zato, da ne bi bili razočarani in da ne bi takoj kapitulirali pred težavami, ki jih bodo prav gotovo srečali. Predvsem pa želimo nanje opozoriti tiste, ki se bodo letos odločili za ta važen korak. Nikar naj ne mislijo, da bodo takoj povsod našli razumevanje in pomoč. To lahko brez nadaljnjega pričakujejo le od kolegov, ki že študirajo, in posebej od rednih slušateljev ter naših profesorjev. Znano nam je, da ne- kateri ljudje, ki se imenujejo šolniki, še vedno ne znajo ceniti mnogih naporov, ki jih vlagajo naši izredni in redni slušatelji v izpopolnjevanje. To je tembolj nerazumljivo, ker vsa naša družba stremi za tem, da bi se delo šole ter njeno notranje življenje izboljšalo, izpopolnilo. Vse to pa ni mogoče, če se ne bomo izpopolnjevali mi, ki v tej šoli delamo. Izpopolnjevanje je nekako obvezno, kajti ko se odločimo za prosvetnega delavca, že tiho priznamo, da se bomo vse življenje izpopolnjevali, kajti sicer ne bi mogli biti dobri vzgojitelji naše mladine. Če je to tako, tedaj ne bi mogli razumeti, zakaj nam ne bi nudili pomoči in nam izkazali nekoliko razumevanja, ko se odločimo za najboljšo in najtežjo pot izpopolnjevanja, ki jo sploh poznamo. Prav gotovo je res, da slušatelji ne morejo pričakovati posebnih ugodnosti, ker so se odločili za študij, in jih, če so resni, tudi ne pričakujejo, vendar se nam zdi, da študij prosvetnih delavcev le ni tako popolnoma privatna stvar. Če na eni strani govorimo o napredku naše šole in če je družba v najširšem smislu pripravljena pomagati izrednim slušateljem, tedaj smemo pričakovati še nekaj razumevanja tudi od nižjih prosvetnih forumov in od upraviteljev šol, upravnikov domov in ostalih vzgojnih ustanov, kjer so naši izredni slušatelji največkrat zaposleni. Tako razumevanje in pomoč bo dokaz, da gledajo naprej, dokaz bo o njihovi naprednosti, razgledanosti in pripravljenosti nekaj storiti za napredek naše šole. Poleg vsega, kar smo omenili, pa naj takoj pribijemo, da kvaliteta dela naših kolegov-učiteljev ne sme biti slabša, ker pač študirajo. Narobe, vsaj pozneje, ko bodo imeli za seboj že kos študija, se mora naglo dvigniti, kajti za to bodo imeli vse pogoje, ker študirajo pedagogiko in psihologijo. Zelo čudno bi bilo, če bi od kolegov takoj pričakovali, da bodo dvignili kvaliteto vzgojno-izobraževalnega dela. kajti vsem nam je znano, da vsaj v prvi fazi študija to ni mogoče. Pozneje, ko pride slušatelj do točke, kjer se začneta vedno tesneje stikati teorija in praksa, pride do zanimivega pojava, da namreč praktično šolsko delo poglobi teoretični študij in obratno, poznavanje pedagoške teorije močno poglobi delo samo. Ko pride slušatelj v tako plodno obdobje svojega študija in dela, je pravzaprav rešen in konec je omahovanja pred težavami, prične se ustvarjalno delo, ki se lahko odslej vedno bolj dviga glede na kvaliteto in kvantiteto, v tem pravzaprav vidimo upravičenost, da pospešujemo izreden študij pedagogike in psihologije in šele sedaj tudi razumemo, zakaj to želijo naši prosvetni forumi. Najvažnejše pa se nam zdi to, da bodo imeli kolegi, ko bodo diplomirali, prakso in že izoblikovan odnos do naše šole. poznali bodo njene potrebe, naloge, pogoje in težave. Važno pa je tudi to, da se bodo ti kolegi sploh odločili po diplomi ostati na šolah. Da je to vprašanje važno, nam dokazuje dejstvo, da se le malo rednih slušateljev psihologije odloči za delo v šoli in da se najpogosteje odločijo za klinično, industrijsko ali pa kakšno drugo panogo psihologije. Za sedaj imamo namreč, če se ne motimo, le enega šolskega psihologa. To je prav slaba žetev za našo šolo. Po vsem tem se lahko zgodi, da bi imel ta ali oni kolega-učitelj še vedno pomisleke, ker nima jasnih predstav, kaj bi kot diplomirani pedagog in psiholog sploh počel. Tem skeptikom naj povemo, da so možnosti za zaposlitev pedagogov izredno velike. Te možnosti se še povečajo s kombinacijo pedagogike in psihologije, ki je kolegom-učiteljem menda ni treba posebej utemeljevati. Ze zdavnaj nam je jasno, da pedagogi brez psihologije v šoli ne morejo uspešno delati in prav tako psihologi v šoli ne morejo izhajati brez pedagoške izobrazbe. Tudi teh stvari ne želimo dokazovati, ker bi to moral vsak prosvetni delavec vedeti. Škodovalo pa ne bo, če prikažemo, kako so zaposleni diplomirani pedagogi v LR Hrvatski. Kolegi Hrvatje, ki so diplomirali na zagrebški filozofski fakulteti na oddelku za pedagogiko v letih od 1945 do 1957, so zaposleni takole: od vseh diplomiranih, ki jih je bilo v teh dvanajstih letjh približno 94, jih dela na učiteljiščih 31, na pedagoških centrih 7, kot inšpektorji 6, pri zavodih za napredek šolstva jih dela 5, na vzgojiteljskih šolah poučujejo 4, upravitelji osemletnih šol so 4, v vzgojnih posvetovalnicah delajo 3, dva delata v republiškem inšpektoratu za šolstvo, kot docenti in asistenti na filozofski fakulteti jih dela 5, dva sta direktorja gimnazij, eden je upravnik dijaškega doma, eden dela na eksperimentalni šoli, eden je kustos v šolskem muzeju, eden dela na Zavodu za slepe, nekateri pa delajo pri časopisnih podjetjih in v obratih. Ta pregled je sev#da nepopoln in je stanje danes, po treh letih seveda drugačno. Poleg omenjenih možnosti so še druge. Vendar se spomnimo, da bomo v bodočnosti morali mnogo vprašanj, ki jih danes še deduktivno rešujemo, morali reševati po induktivni poti, t. j. po poti empiričnega raziskovanja. Za tako delo bi morali imeti po-(Nadaljevanje na 4. strani) venski prosvetni delavci in drugi ljubitelji naše pesmi. Naše izvajanje so sprejeli z navdušenim alplavzom. Zbor so pozdravili zastopniki SPZ in sindikata prosvetnih delavcev, dirigenta in soliste pa so nagradili s cvetjem. V nedeljo 8. maja se je zbor na poti v Gorico ustavil v Jam-Ijah, kjer so nas povabili na ogled novega poslopja slovenske osnovne šole, ki so jo eno uro pred našim prihodom slovesno odprli ob veliki udeležbi prebivalstva in zastopnikov oblasti. Po prisrčnih čestitkah in razgovorih z domačini smo v bližini šole zapeli dve pesmi, od katerih je »N’mau čez izaro« najbolj ganila prisotne. Tudi v Doberdobu smo se ustavili in ob kratki pogostitvi zapeli nekaj pesmi, nato pa po gladki cesti odhiteli mimo zelenega razkošja slikovitih kra-ških domačij v sončno Gorico. Popoldne ob 5. uri smo imeli v Prosvetnem domu dobro obiskan koncert, o katerem je obširneje poročal Primorski dnevnik. V ponedeljek 9. maja si je zbor ogledal spomenik padlim borcem iz NOB v Podgori in znano Kostnico na Oslavlju, kjer so v posebnih katakombah zbrane kosti 60.000 vojakov iz prve svetovne vojne. Na marmornatih ploščah so vklesana njihova imena po abecednem redu. Med njimi je mnogo slovenskih imen s popačeno italijansko končnico, pač zgovoren dokument svoje dobe. Vožnja skozi marljivo obdelane nasade vinogradov, breskev, marelic in češenj v Brdih je bila čudovita. Povsod se obeta bogata letina, češnje že zorijo. Ljudje nam prijazno odzdravlja-jo in se radi pogovarjajo o svojem življenju. V Števerjanu smo si ogledali slovensko osnovno šolo, ko so bili otroci zbrani pri pouku. Popoldne smo se spustili še v ravnino in se ustavili v Gradiški. Tu je bila nekoč močna trdnjava in je odigrala važno vlogo v borbi med Oglejskimi patriarhi in Goriškimi grofi, danes pa je pomembno trgovsko središče z 10.000 prebivalci, kjer žive v slogi Furlani, Slovenci in Italijani. Ogledali smo si tudi velikansko vojaško pokopališče Sredi polja imenovano sedaj Re-dipuglia, kjer je ves južni del položnega hriba spremenjen v 22 terasastih kamenitih polj z neštetimi imeni padlih žrtev iz prve svetovne vojne. Zvečer smo prispeli v Ronke, kjer smo imeli v letnem kinu na prostem doslej najbolj uspeli koncert te turneje. Prostore so napolnili večinoma mladi moški, člani raznih pevskih društev iz slovenskih, furlanskih in italijanskih obmejnih krajev, ki so s posebnim zanimanjem sprejemali naš program, o katerem so slišali ugodno kritiko že iz Trsta in Gorice. Nekateri poslušalci so se nas spominjali iz tekmovanja v Arezzu, kjer smo pred leti zasedli drugo mesto, in nam ponovno čestitali k uspehom. Vse pes- mi je naš spremljevalec sproti prevajal v italijanščino tako, da jih je vse občinstvo razumelo. Kakor pri prejšnjih koncertih je tudi tukaj najbolj ogrela Simo-nittijeva Furlanska pesem, ki jo je solistka Janko Breda pela v furlanščini in jo je morala ponavljati na splošno željo poslušalcev. Po koncertu so nas pri avtobusu obstopili fantje iz Doberdoba in nas prosili, naj vsekakor obiščemo tudi njihovo vas s koncertom, kar pa jim nismo mogli ustreči. Niso nas hoteli spustiti, dokler jim nismo improvizirano zapeli še nekoliko narodnih pesmi, za zaključek pa »Oj Doberdob!«, ki je otožno zaključil naše slovo. V torek smo snemali naš program za Radio Trst in se vrnili v domovino s prijetnim občutkom, da smo opravili pomembno delo in da nam je turneja uspela, kakor smo pričakovali. TRŽAŠKI TISK O KONCERTIH UPZS Naše koncerte je spremljal tudi tržaški tisk. Tržaški dnevnik je 8. maja opisal naš prvi koncert v Trstu pod naslovom »Lepa slovenska pesem je navdušila občinstvo«. Uvodoma omenja zgodovino zbora in težavne okoliščine, v katerih pevci študirajo program, nato pa piše: »Včeraj smo videli, da je ,Emil Adamič* zbor, ki je sestavljen iz tehnično odličnih pevcev, ki se lahko lotijo tudi zelo težkega programa. Z enako izdelanostjo in natančnostjo zapojejo tako težje kot lažje p^smi. Glasovno je zbor uravnovešen. Dirigent lahko izvabi iz zbora interpretacijo, kakršno si želi. To pot je kot dirigent zbora nastopil Jože Hanc. znani vodja opernega zbora v Ljubljani. Program koncerta se je naslonil predvsem na moderno slovensko zborovsko glasbo, _ ne da bi pri tem opustil tudi nekaj jugoslovanskih narodnih pesmi. Ugajala pa je tudi Furlanska v priredbi Rada Simonittija, pri kateri je občinstvo zlasti s ploskanjem nagradilo solistko Bredo JanKOvo.« Primorski dnevnik je 10. maja objavil sliko zbora in pod naslovom »Uspel koncert Učiteljskega pevskega zbora ,E. Adamič'« pravi med drugim: »Med pesmimi, ki jih je zbor odpel, so bile nekatere napisane tudi samo za ženske glasove. Vse pesmi so lepo učinkovale, najbolj pa je navdušila Furlanska v priredbi Rada Simonittija, v kateri je pela solistka Breda Janko. To pesem je zbor na koncu ponovil na splošno željo občinstva. Zelo je navdušila solistka Boža Brecel...« JuS Rmriin Šolskih pevskih v Sevnici Lepa nedelja 24. aprila je privabila v Sevnico mnogo’ljubiteljev petja naših mladih. Pred revijo na Glavnem trgu je priznana železniška godba na pihala priredila koncert. Nato je bila povorka pevskih zborov skozi mesto in zbor pred Domom Partizana. Predsednik občinskega ljudskega odbora in zastopniki Zveze svobod in prosvetnih društev so poudarili velik pomen revije. Prvi množični nastop šolskih zborov je rezultata dvomesečnega vztrajnega dela. Nato so se razvrstili posamezni zbori. Nastopilo je 400 otrok iz 12 šol. Peli so eno-, dvo- in troglasno. Program je bij dobro izbran, poleg slovenskih so zapeli tudi hrvatske in makedonske pesmi. Izgovorjava je bila jasna, mnogi zbori so že precej rutinirani, pri vseh pa je bila vidna samostojnost in prisrčnost pri nastopu. Posrečen je bil tudi >intervjuc s posameznimi mladimi pevci zborov. Popoldne je bila razdelitev nagrad zborom. Vsak je prejel diplomo in šopek nageljnov. Tov. Krenčič, ki je bil vodja revije, se je zahvalil vsem zborovodjem in mladim pevcem ter jih vzpodbujal k nadaljnjemu delu. kXVVy-VVv>NNVVNV%NVXVXVVVVVV>XVVXVXXVVXVNVXXVXXX%V%V^NVN%rV'x'»VVVNXVVVVNVVXVVXVVVNXVVVVVVVVX'« V-.-V' nvv>vn*ovvv>'' : VNNVYVVXXXXXXXXXVV\VVXN Svomini na pomlad leta 1941 Ko je Hitler začel zapirati slovenske učitelje V zadnjem času se je delo po krajevnih odborih Zveze borcev v vsej Sloveniji močno razigbalo. Začele so delovati posebne sekcije internirancev, deportirancev, zapornikov in izseljencev. Med prve naloge te sekcije spada popis članov-upravičehcev, da se dokončno utrdi število tistih, ki so postali med prvimi žrtve nasilnega okupatorja. V nekaterih krajih so ti seznami še močno pomanjkljivi, naša dolžnost pa je, da ohranimo vse te dogodke sedanjemu mlademu rodu, pa tudi zanamcem, da bodo laže razumeli in spremljali delo osvobodilnega pokreta in tako s tega gledišča ocenili velike žrtve, ki jih je dalo jugoslovansko ljudstvo v borbi proti okupatorju in nasilnemu fašizmu za velik In svetel cilj: za svobodo. V drugi vrsti pa je dolžnost Zveze borcev in njenih krajevnih odborov, prav tako tudi sekcij izgnancev in internirancev, da vplivajo na članstvo, naj bi zapisalo spomine na težke in usodne čase v letih 1941—1945. Prav tako je treba zbrati, v kolikor tega še niso storili povsod, vse gradivo in predmete iz taborišč in izgnanstva. V ta namen pripravlja ljubljanski Muzej narodne osvoboditve potom krajevnih odborov ZB vse to gradivo za veliko razstavo, ki bo prirejena ob dvajsetletnici usodnih dogodkov, ko je fašizem skušal uničiti svobodoljubno jugoslovansko ljudstvo in ga streti z najbolj nečloveškimi sredstvi, a mu ta nakana ni uspela in naši narodi niso klonili niti pod najhujšimi udarci. Na listinah prvih žrtev so bila domala v vseh krajih Slove- nije vprav imena učiteljev. Hitler je dejal ob neki priliki, da bi ostala Kranjska dežela, nekoč sestavni del avstrijsko-ogrske monarhije, še naprej »vindišarska«. to je nemško zavedna, če bi ne bilo slovenskih učiteljev in šol, ki so si izmislili novi slovenski jezik in so tako odtujili domače prebivalstvo iz sestava nemškega prebivalstva. Dovolj naivna trditev, ki jo je zmogel izreči le človek takega kova in ozkega obzorja, kakor je bil nasilnik Hitler. Ko je izgovoril Hitler objesten ukaz: »Storite mi to deželo spet nemško!««, se je tolpa njegovih pajdašev lotila najrazličnejših sredstev, da bi zadostila ukazu svojega voditelja. Temu firerjevemu ukazu je sledil sklep o aretaciji slovenskih učiteljev in drugih vidnejših družbenih delavcev, za katere je presodil okupatorski aparat, da so nemškemu fašizmu sovražni in bi znali ovirati ponemčevanje v novo zasedenih krajih Jugoslavije. Kmalu po okupaciji, pomladi leta 1941, so začeli Nemci pri nas ustanavljati taborišča in vanje zapirati učitelje in druge sovražnike raj ha in Hitlerja. Tedaj so nastala taborišča talcev v Begunjah na Gorenjskem, v Raj-henburgu ob Savi, v današnji Brestanici v novomeškem okraju, v Celju, Mariboru, na gradu Bor-lu pri Ptuju in drugod. Gotovo je, da so podatki o žrtvah, ki so šle skozi ta in druga nemška taborišča, še nepopolni. Ohranjeni so med drugim podatki o zapornikih, ki so jih sprejeli v Begunjah. Vseh zapornikov je bilo 12.000. Mnogi od teh niso nikoli več videli belega dne in zlate svobode, okupatorski krvo loki so jih postrelili v Dragi pri Begunjah, na Lescah in v drugih krajih, kjer so jih pobili kot talce, da bi prestrašili slovensko ljudstvo, a jim tudi te žrtve niso pomagale pri ukrotitvi upornega slovenskega ljudstva. Naj zapišem nekaj drobnih pripomb ob aretacijah prvih žrtev v Zasavju, kakor sem jih sam doživel. * Bilo je prve dneve meseca maja leta 1941. Sole po Zasavju in Gorenjskem, na ozemlju, ki ga je zasedel Nemec, so bile zaprte. Iz učilnic niso odmevali akordi lepe majske pesmi: »Ljubi maj, krasni maj«... Vsa dežela je odmevala od udarcev nadutih nemških škornjev. Okupator je opazil, da se mu ljudstvo odmika. Zastonj so bile njegove vabljive in hinavske besede, ko je vabil domačine v svoj krog. Le redki so se mu vdali. Večina pa je ohranla moralo in upornost do okupatorskih čet se je stopnjevala iz dneva v dan. Iskra, ki jo je začela netiti Osvobodilna fronta, se je razpihovala in večala. Ob prvem maju sem se vrnil iz hrvaškega mesta Bjelovara, kamor me je stara jugoslovanska vojska poklicala kot rezervnega oficirja na »orožne vaje« za — 14 dni. Res, v tem kratkem času se je zrušila stara Jugoslavija. Nemci, Italijani, Madžari in Bolgari so si razdelili jugoslovansko zemljo. Zasavje je prišlo v sestav Hitlerjevega nemškega rajha. Prve aretacije je izvedel ge-stapo po Litiji dne 6. maja 1941, točno mesec dni po nenadnem vdoru v Jugoslavijo. Bilo je popoldne tistega dne in sem bil namenjen na obisk k prijatelju. Po Litiji so koračile tedaj do zob oborožene nemške patrulje. Proti meni je prišla prav tedaj nemška patrulja. Srečala me je na ovinku sedanje Levstikove ceste, pred tedanjim Sokolskim domom, danes telovadnim domom Partizana. — Vaše ime? — me je ustavil vodja gestapovske patrulje. Povedal sem: Jože Župančič. — Poklic? - Učitelj. Potem je vodja patrulje takoj odvrnil: — Da, ste pravi! Greste z nami! Ženo, ki je šla z menoj, so odrinili, mene so vzeli v sredino in so me odpeljali v poslopje sedanje osnovne šole. Tam so imeli svojo kasarno. Za nekaj ur so me zadržali tam, v učilnici VI. razreda, ki je bila navadno učilnica mojega razreda. Zdaj pa sem bil nenadoma nemški ujetnik v isti sobi, kjer sem dolga leta poučeval in vzgajal slovensko mladino. Po hodniku pred vrati sem slišal enakomerne korake nemškega stražnika, tudi pod oknom je korakal oboroženi stražar. Žena je sledila meni in spremljevalcem in ko je videla, da so me odgnali v svojo komando, je odhitela domov, da je uničila ob-težilno gradivo: razne brošure, letake in časopise protinemške vsebine, med drugim tudi letake »Meja gori«, ki so izhajali zato, da bi naše ljudi opozarjali na cilje nemškega fašizma in na škodo, ki jo pripravljajo Jugoslaviji in njenim narodom. V šoli so me pridržali do večera, potem pa so me premestili v zapore litijskega sodišča. Zdaj je tam gimnazija. Bil sem v tisti celici, kjer sem po osvoboditvi spet poučeval litijsko mladino. Medtem so gestapovci polovili po Litiji in okolici še nekaj drugih domačinov, med njimi tudi litijskega nadučitelja Draga Rostoharja, ravnatelja tedanje litijske meščanske šole Vlada Rojca (zdaj profesorja in urednika Slovenskega čebelarja v Ljubljani), šmarskega učitelja Franceta Vidica (zdaj okrajnega šolskega nadzornika v Ljubljani) in druge. V ločenih zaporih smo bili nekaj dni. V moji celici sem si temeljito ogledal stene, ki so jih popisali zaporniki še v časih stare Jugoslavije. Na steni sem opazil tudi podpis Mileta Klopčiča iz Zagorja, slovenskega književnika. Po osvoboditvi sem mu pripovedoval o tem, da me je gestapo zaprl v isto celico, kakor so njega nekoč jugoslovanski žandarji. Mile Klopčič mi je potrdil, da je bil zaprt v isti celici z bratom Francetom in drugimi Zagorjani zato, ker so organizirali štrajk zagorskih rudarjev. Dva dni kasneje — 8. maja leta 1941 — se je pred sodnim zaporom ustavii kamion. Gestapov- Ravenska mladina si izbira poklice V občini Ravne na Koroškem, našem pomembnem klicne svetovalnice potrebujeta se odloča za obrtniške poklice industrijskem bazenu z razvito industrijo jekla in indu- za poklicno odločitev fant ali de- ali ostaja tudi brez odločitve za strijo pridobivanja svinca, končuje letos šolsko obvez- kle’,ki d(?življ-ata Korbo £4 Poklic- ker. i° s.tarši P°Jre- __, i j J i j- i t> j ±-i i i za dva ak yec poklicev. Marljiv bujejo za obdelovanje posestva. nost 3j>3 mladincev in mladink. Razen devetin absol- dijak nam to svoje stanje pri- Mladinka s Strojne nam takole ventov osnovnih sol so vsi skrbno in obširno odgovorili kazuje takole: opisuje svojo situacijo glede iz- vprašanja ankete o izbiri poklica. V odgovorih izražajo učenci tudi potrebo temeljitejše proučitve o raznih poklicih ter potrebo poznavanja možnosti in pogojev, tudi zakonitosti pri odločanju za določeni zaželeni poklic. V teh pogledih pač naše poklicno pro-svetljevanje še ne zadovoljuje vseh potreb učencev in družbe, kar bo v bodoče nedvomno izboljšano, saj je poklicno prosvetljevanje in usmerjanje pomembna vsebina nove reformirane osnovne šole. Učence zaključnih razredov osnovnih šol je anketiral v vsej Sloveniji Zavod za organizacijo dela in varnosti pri delu v Ljub- »Imam dve izbiri, ki me obe veselita in ne vem, za katero bi se odločil. To sta poklic strugarja v Ravnah in poklic gozdarskega tehnika. Za gozdarskega tehnika sem se odločil zato, ker ljubim gozd in naravo in sem zmeraj na svežem zraku. Za strugarja bi šel iz veselja, ker mi je to v veselje, če stojim za strojem in stružim. Kje se moram šolati za gozdarskega tehnika? Iz kakega predmeta moraš delati sprejemni izpit? Ali bi dobil štipendijo? Kakšne pogoje dela in življenja ima strugar?« Dijaki, ki se odločajo za na- bite poklica: »Dolgo sem premišljevala, kakšen poklic bi si izbrala. Odločila sem se za prodajalko. Ta poklic mi je najbolj všeč. Zaslužila bi pa tudi toliko, da bi se lahko prežrv Na žalost se ne bom mogla kaj izučiti. Doma plačajo komaj davek in Delavska univerza izobraževalni center v srednjedravski dolini Ze dalj časa se okrog delavske uni- letnega programa dovoljno število pre-verze v Radljah zbira vsa inteligenca s davateljev. področja občine in pa predvsem tisti, ki si želijo ražširiti svoje obzorje. Da bi se podrobneje seznanili z delom DU, smo naprosili ~ i- -i- kratek intervju nje- — Kako je s finančnimi sredstvi? Za uspešno delo so razumljivo potrebna tudi finančna sredstva. Ustano- lahko preživljala, nega upravnika, prizadevnega prosvet- vitelj v svojem proračunu ni imel pred-)m moela kai izu- nega delavca Dragota Luknerja. videnih sredstev za naš zavod, to pa za- Kdaj je bila ustanovljena DU in za pomoč meni ni dinarja. Potrebno kakšno je bilo njeno začetno delo? Psredi bi bilo plačati za mene stanovanje in hrano. Da bi hodila domov, je pre- iiao ca , i radi tega, ker je bil ustanovlj leta. Kljub temu pa je dal za začetna ~ ' V ' .7 ,. dela 200.000 din, od nekaterih večjih ko- DL je bila +us^novljena^sred^pre- lektivov pa smo dobili še 600.000 din. Na - cr,™"c rti”’Tn ta nagjn 6mo nabavili kinoprojektor, teklega leta kot zavod z samostojnim c-___r J__I___ t>_ .. -1.-1.__ U12UU. i^ra u 1 uvjuna v-iUAiivj > , o 1 J ‘l nat.111 CLUO Utt.Ua V111 iviuup 1UJ Ca. LU1, daleč. Večkrat prosim starše, da bi finansiranjem. Bila je nekak naslednik episkop jn ostala nujna osnovna sred- se šla učit, a vedno mi odvrnejo, brdskih univerz:, katere so delovale pri stva, y mesecu dni aktivnega delovanja naših prosvetnih društvih. Začetnih . te- sm0 tudi sami us,vaI.jli 80.000 din. Za Ijani s sodelovanjem okrajnih in občinskih posredo- dalnji študij na gimnaziji, pre-i valnic za delo. 4ste vecmoma svoje nasfale P0’ Kil' da ni denarja. Morala bom ostati doma in doma delati. Rada bi pa imela svoj poklic trgovske pomočnice, če bi bilo le mogoče.« . - mn te- smo tudj samj ustvarili 80.000 din. zav je bilo mnogo, te pa so nastale leto j960 imam0 planiranih čez tri mili-predvsem zato, ker smo začeli z siste- onn ene želje nadaljnjemu zore- Poklicno prosvetljevanje mla- skrb družbe, matičnim delom, na kar pa bivše DU niso polagale pažnje. Po vseh večjih krajih smo ustanovili izobraževalne centre, ki so prevzeli nalogo organiza- Odločitev zadolčen poklic ni pred nujnostjo borbe za dosego ^mdeKTkJpifprfdeve?^ prosteg^ ^-sta;_ ^ ^ vala konW poklicno Uočitev dine__v manjk, od prometi bolj skupaj pr sanje pokln Učencih. Vprašanje poklicne usmeritve ženske mladine je konec vsakega šolskega leta nekoliko teže rešljivo, ker le ob uveljavljanju " -v.. »Rada bi bila trgovka, toda od- gele p0 štirih letih. 14 dečkov in ločenih in više ležečih krajih, ločila se še nisem, ker ne vem, če deklet, skupaj 28 mladincev bosta morala v bodoče še letos sprejmajo v Črni trgovsko va-jenko. Želim vedeti vse o trgovskem poklicu.« že tu. — Kaj pa predavateljski kader? V naši občini v preteklih letih teme- bilo domačih predavateljev. LU so jone. Od ustanovitelja bomo dobili 900 tisoč dinarjev, od gospodarskih organizacij pa 1 milijon dinarjev. — Kakšne uspehe ste imeli v lanskem letu? Na političnem sektorju smo organizirali 4 seminarje za nove Člane_ ZK, torej je bilo skupno 36 predavanj. Poleg tega pa je bilo v izobraževalnih centrih 23 splošno političnih predavanj. x -------- — —_ _--------J . .— lici v c ta c lil msu, i.c iuicna j rv n- vidikov o zaposlitvi in poklicih joča skladnost osebne motivacije žene prihajamo do zadostnega za neki poklic in sposobnosti ali števila učnih mest v obrti, indu- družbenih pogojev za njegovo striji in drugod za žensko mla- dosego zadržuje odločitev, dino. Vzroki izostajanja poklic- nih odločitev pii mladini so kaj različni. Nesoglasje staršev s po- „ . Skoraj petina absolventov klicem, ki si ga je izbral otrok, osnovnih šol (33 dečkov, 30 deje pogost vzrok izostajanja po- klet — 19 Vo) se je odločila za klicne odločitve. Le s poklicnim obisk 9 raznih strokovnih šol. _"em staršev bomo Največ je odločitev (17 dečkov, lahko učencem prihranili nepri- 2 dekleti — skupaj 19) za obisko- hrosvetljevanjer lahko učencem ^ . . jetne situacije s starši, ki izbi- vanje srednje tehniške šole. Solo rajo otroku poklic, za katerega za medicinske sestre želi obisko- ! otrok nima veselja in razvitih nagnjenj. Izjave mladink o tem so naslednje: »Za poklic se še nisem odločila, vati 11 deklet, ekonomsko sred- | njo šolo 11 deklet, učiteljišče 3 dečki, 7 deklet, fizkulturno šolo 4 dečki, srednjo kmetijsko šolo ~ ker mama noče, da bi šla naprej 3 dečki, srednjo gospodarsko Šolo V šolo. Naletela sem na materialne 2 dečka, srednjo gradbeno šolo ? ovire, s kašnim uspehom sprejmejo 2 dekleti in prometno Šolo 1 de-; dijake v srednjo gradbeno šolo? Ima ggjj, — £a srednje strokovne Šole • šola svoj internat? Koliko stane? Ali se 0(jl0gaj0 predvsem absolventi ; polt Psre°t nSem^S: k« ti popolnih osemletnih osnovnih šol i starši prigovarjajo poklic, ki me pa J Ravnah, na Prevaljah, v Črni ne veseli preveč. Glede izbire po- in v Mežici. Med absolventi ne- j klica bi rada vedela, katere srednje popolnih, niže organiziranih ! strokovne šole obstajajo.« — »Nisem osnovnih šol v Javorju, Lokovici, ' se še odločila za poklic, ker so do- na strojni in drug ' ' ; ■ odločitev za vpis v srednje stro- ./ mi kovne šole. Oddaljenost domačij v teh krajih od gospodarsko- , . , . kulturnih središč, razmere na /i -^stpviln mnlnih in Hoscfrlri" n-Rb in zaradi malega števila Jhje število možnih m doseglji- J , 6 nazijo, jaz pa tega nočem, ker mi gre matematika zelo slabo.« Čar stoletja: tehnika Vih poklicev, saj je uspešno “do- ffok organizacijsko “ nerazvita (8,4«/.) se je odločilo za vpis v Ijiteje in izčrpneje opravljati ^^^Za^mo^v 'fl/zT Po' končana osemletna osnovna šola ve^inoma ne krepe tovrstnih ravensko gimnazijo. svoje naloge, da bodo tudi tej narveč oozomosti oredvsem potrebam terena, eden osnovnih pogjev za dose-zanje večine poklicev. motivov in razgledanosti do odločitev za vpis v kako srednjo strokovno šol Na družbeno-ekonomskem sektorju smo organizirali 5 seminarjev za člane DS, upravnih odborov in odbornike sindikalnih podružnic (seminar je trajal 20 ur) ter 6 seminarjev za člane šolskih odborov (8 ur). Na poljudno-znanstvenem sektorju smo orgaizirali 2 šoli za starše s 36 predavanji, 3 šole za življenje z 90 predavanji ter še ostalih 26 poljudno-znan-stvenih predavanj. Bili smo iniciator za ustanovitev oddelka za odrasle pri osnovni šoli t Radljah, pod našim vodstvom pa delujejo 4 tečaji iz splošnih predmetov, katere obiskujejo delovni ljudje s Podvelke in Josip dola. V krajih, kjer nimajo kinematografa, smo predvajali 38 celovečernih filmov. — Ali ste zadovoljni z obiskom? Na vsakem predavanju je bilo povprečno 50 poslušalcev, več uspeha smo imeli pri seminarjih in tečaiih, manj pa pri priložnostnih predavanjih. — Katere težave vas najbolj tarejo? Razumljivo je, da brez težav naš zavod ne posluje, teren je zelo razsežen, izobraževalni centri pa so oddaljeni tudi do 15 km od sedeža. S tem v zvezi imamo najhujše težave z prevažanjem avdiovizualnih sredstev. Za redno poslovanje bi potrebovali lastni avtomobil, vendar nam finančna sredstva ne dovoljujejo, da bi si ga nabavili. S filmskimi predstavami smo prenehali prav iz tega razloga. Tudi prostori omejujejo boliše poslovanje. Predvidevamo, da bo še letošnje leto dograjen Dom prosvete, kjer bo našla svoje mesto tudi DU. — In načrti za bodočnost? Program za novo sezono še do podrobnosti nismo izdelali, predvidevamo pa več sistematičnega in organiziranega dela. Ustanoviti nameravamo politično šolo, več šol za starše, predvsem pa več dela z mladino, morda tudi klubi delavske univerze ne bodo izostali. Na stro-odročju se želimo prilagoditi terena, izvedli pa bomo tudi minarje. S tem smo dobili za izpolnitev Rajko Kogelnik vms V kako srednjo 75 (22.30/0) mladincev se je od- Svet dela V raznih poklicih. rekateVe od liir7a SmoP poST»!i na se- ™ stavili naš bodoči program. ^0Tn0 j, ... , ločilo za vpis v naslednjih 9'šol * -»-'-•»= — = »Za poklic se še nisem odločila. Svoje odločitve za poklic mla- s praktičnim poukom: za admini- 333 mladincev in mladink ra-o7minra'zremd T dma vecmoma vsebinsko pravil- strativno šolo 29 deklet, za meta- venske občine se odloča za 31 TT x . no motlvlra' , lurško-industrijsko šolo v Ra v- različnih poklicev. Svoje poklic- Uspešna in pravilna odločitev »Ker imam rada otroke, želim nak u dečkov, za rudarsko šolo ne odločitve in želje je mladina 7a neki poklic zavisi tudi od do- postati učiteljica.« 9 dečkov, za rudarsko šolo v ravenske občine v anketi opre- *orelosti mladega človeka v ce- Navedena motivacija sega v Mežici 9 dečkov, za vpis v šolo mila z mnogimi vprašanji o zna- l°ti in od razvitosti potrebnih bistvo učiteljskega poklica, ki je za otroške negovalke 8 deklet, čilnostih poklicev, o njihovi za-*!>osobnosti, interesov, deloviyh uspešen le ob ljubezni učitelja za gospodinjsko šolo v Radljah htevnosti, o možnostih nadalj-lavad, motivacije, vztrajnosjti do otrok. Se nekaj primerov mo- 5 deklet, za kemolaborantsko šolo njega napredovanja v posameznih Pri delu in drugih značilnosti tivacij: v Rušah 2 dekleti, za nižjo kme- poklicih, o premagovanju ovir v Tehnika na vaški šoli V Podčetrtku so dosegli zavidljive uspehe zRačaja. Duševni razvoj učencev y celoti in razvoj poklicnih nagnjenj, interesov in sposobnosti nimajo pri vseh učencih enakega Poteka in zaključkov. Zavest o o tem izraža tudi mladina v svojih izjavah v anketi: Nedvomno je pouk v tehnič- ski lokal, kjer pionirji nakupuje- »Za poklic se še nisem odločila, ker mi vsi pravijo, da sem še premlada.« »Ker bi rada pomagala zdravni- tijsko šolo 2 dečka in za bolni- sebi, o lastnih sposobnostih za ________________ r________ . ______ ___________ „ . . . kom reševati življenja, sem se od- čarsko šolo 1 dekle. uspešnejšo' pot v ta ali oni po- nih dejavnostih danes zelo po- jo vse, kar potrebujejo. Še enkrat ločila za vpis v srednjo medicinsko za vajenske šole in izučitev klic. Vsa izražena vprašanja za- memben. Hiter razvoj zahteva v moram poudariti, da vodijo zdaj, stva,* le ne1"vem ^če Hom0 naredila obrti se je odločilo 28 deklet in htevajo pravočasne odgovore, ki tem smislu razgledanega človeka ko je delo steklo, prav vse od zadnji razred osnovne šole s prav 35 dečkov, skupaj 63 (18,9«/o). jih bo v bodoče lahko dalo le in osnove naj otroci dobe v šoli. knjigovodstva do prodaje pionir- dobrim uspehom.« — »Za učiteljski Največ odločitev je za poklic ši- temeljitejše, izpopolnjeno poklic- Reformni učni načrti usmerjajo ji sami. poklic imam veliko veselje, ker sem vilje (13 deklet). Za poklic avto- no prosvetljevanje na vsaki šoli pouk v aktivno tehnično dejav- o vsem, kar počnejo, ne bom rada med otroci.« mehanikarja se je odločilo 9 deč- pri pouku, na roditeljskih sestan- nost, vendar gmotno stanje šol v pisal, čeprav so imenitni zadruž- Vsi navedeni motivi za po- kov, za frizerke 6 deklet, za po- kih in v svetih komune in pod- veliki meri zaostaja za časom in njkj z lastno banko, v kateri po- klicno odločitev zajemajo bistvo klic šoferja 6 dečkov, za ključav- jetij. Še uspešnejše delo poklicne željami. Pri starih šolah ni de- znajo že šestštevilčne vsote. Za-Nekateri učenci tudi prehitro poklica in kandidatov, so etično ničarja 5 dečkov, za električarja svetovalnice v Mariboru bo v lovnih prostorov, ni orodja in niti nimivo je predvsem to, da so pod zdvomijo nad prostimi učnimi vredni, saj so daleč od golega 2 dečka, 1 dekle, za poklic kro- prihodnjem letu s sodelovanjem dovolj usposobljenega učnega popolnoma navadnimi pogoji, ce- mesti za svoj izbrani poklic. Od- kruhoborstva in zaslužkarstva. jača 2 dekleti, za poklic dimni- učiteljstva, staršev, podjetij m kadra. Mnogo teže, a vzporedno i0 sorazmerno slabšimi, tako ločitev za poklic nato v njih ne Nekoliko več pozornosti in po- karja 2 dečka, za slugo 1 deček, komun v večji meri pripravilo morda še potrebnejše je urejeva- uspeli. Njihovo delo je dokaz, da dozori, ali pa je močno omajana moči vzgojitelja, staršev in po- Doma ostane na posestvu 7 deč- mladino na izbiro poklica ter na' nje tehničnega pouka na vasi. se lahko v smislu reformirane kov in 2 dekleti, skupaj 9. Za odločitev zanj. Veliko število iz- Ponekod so se vprašanja tehr šole kljub težkim gmotnim prili-poklic trgovskega pomočnika se branih poklicev in odločenost nične dejavnosti v vaški šoli ven- kam vendar precej stori, če se je odločilo 6 deklet in 1 deček, mladine, da v njih doseže svoj ,iar izredno požrtvovalno lotili, tega lotimo od pravne strani. ci so nas tedaj izgnali iz lukenj rili že nekajkrat. Tudi v Litiji Za poklic usnjarja so se odločili življenjski cilj in srečo, pa je že Najbolj viden primer je na Pričeli so skromno: s papir-'h nas naložili na vozilo. so pred dnevi potegnili iz zapora 4 dečki, za zidarja in za čev- ugoden rezultat dosedanje po- osnovni šoli v Podčetrtku, kjer so jem, slamo, starimi deskami in J J Ijarja po 1 deček. moči mladim pn izbiri poklica. pod vodstvom posebno požrtvo- odpadki, z žico, toda danes ima- Mladina niže organiziranih šol Ivo Švare valnega šolskega upravitelja Jo- jo ozvočeno šolo, kolesarsko de- ------------------------------------—-------------------------------- žeta Brileja dosegli zavidljive Javnico in deset pionirskih koles. uspehe. Sama šolska stavba je Pokazali so veliko iznajdljivost in starinski, ozka in nič kaj primer- tistim, ki hočejo delati, pomaga-na za poučevanje na podlagi re- j0 tudi ljudje in družba, formnih učnih načrtov. O kakšnih , . ... posebnih prostorih za tehnično . Vsekakor pa je za razvoj teh-delavnico, risalnico, telovadnico n^ne dejavnosti na vsaki šoli prali kaj podobnega sploh ne mo- venstveno potreben človek, ki remo govoriti. Poleg treh sred- ima za. tehnično dejavnost zani-njeveških učilnic je na razpolago manje in je vsaj v osnovah za to samo še prostorček, kjer bi mo- usposobljen. Tovariš Brilej v ral biti kabinet, a ga koristneje Podčetrtku pa je rojen za tehnič-uporabljajo za pouk gospodinj- n* P°uk> njegovi nemimi prsti ».Mo™ Sr“°?‘ " pellalffiSovo^l.VbS. Odgovora ni dobil, le Nemec premestili v drugo jetnišmco. Iiu je pomolil pod nos revolver Zjutraj pa so našli vaščani ob in Zagr0Zii: potoku Reki dvoje trupel...« »Kdor bo med potom skušal Umolknili smo in vsak se je 'hti, bo ustreljen na mestu!« predal svojim mislim in domne-Krenili smo na litijski Glavni vam. Pred nami so se vrstili trg, sedanji Valvasorjev trg. kraji naše lepe Gorenjske. Ven-Vozilo se je ustavilo. Okrog dar nismo videli te lepote, v nas bas so se zgrnili številni nemški je grizla skrb. vojaki in so nas zasramovali. V bližini Lesc smo zavih na Nekateri so nas tudi fotografirali, stransko pot. Kamion je obstal Žal nisem videl nobene tistih Pred veliko zagrajeno stavbo, slik. Buljili so v nas, kakor bi »Vsi s kamiona!« se je glasilo kili izvržki... povelje. Čemu smo se ustavili pred ko- Bili smo na cilju. Vstopili aiando gestapa, ki je bila v se- smo v nekdanjo zloglasno žensko dan jem Zadružnem domu? Takoj kaznilnico, ki jo je zdaj preure-siho doumeli, ko so prignali od dil nemški okupator za taborišče zaslišanja še novega člana po- talcev. Petne družbe Ivana Tometa, ta- Strahoma smo vstopali v zagatnega šolskega upravitelja s straženo poslopje. Ko pa smo kresnic pri Litiji in sedanjega ugledali, da je tu v zaporih že ^rajnega šolskega nadzornika v precej jetnikov in med njimi Ljubljani. precej naših znancev, učiteljev »Kam nas vodijo?« smo se iz vseh delov Gorenjske, smo se 8t>otoma tiho spraševali. umirili. “■Gotovo na kako prisilno delo Nas so vtaknili v VI. beleg-V Avstrijo ali Nemčijo. Zavezni- schaft, to je v šesto posado, tam letala so jim napravila dosti so bili že zaporniki iz Kranja, skode in zdaj je treba ruševine nekaj učiteljev in profesorjev, pa Popraviti. Tam bomo krampali, tudi tovarniških strokovnjakov. da bomo črni, ali si celo obrusili Med njimi je bil tudi dr. Jože 7°ke in noge...« je presodil Vilfan, poznejši sekretar maršala iz naše družbe. Tita in sedanji podpredsednik Iz- Drugi je tiho zašepetal: vršnega sveta LRS. stva, ter vlažne kleti. Toda tukaj je vsaka učilnica prava delovna soba, pravo življenje v miniaturi. Gibalo celotnega življenja na šoli je pionirski odred, ki dela presenetljivo samostojno. kar naprej nekaj brkljajo in njegova glava venomer tuhta in nazadnje iztuhta. Tega so se navzeli učitelji in pionirji, da jim je danes tesna šola še bolj pretesna in bo potrebno čimprej misliti na “Jaz Švabom prav nič ne za- Skromna sobica — VI. beleg- >m. Gotovo nas vlečejo v kak šaft - je postala za nekaj tednov ^rrioten gozd in tam nas bodo na^ novl> skupni dom... "belili kakor pse. Tako so sto- Jože Župančič, Litija Naročnikom »Prosvetnega delavca« Šolskim vodstvom in naročnikom, ki še niso poravnali vse naročnine do konca leta 1959, je uprava Prosvetnega delavca poslala račune oziroma opomine. Kajti ti brezbrižni naročniki še vedno dolgujejo upravi 1,000.000 dinarjev, čeprav jih je že tretjič opozorila, naj store svojo dolžnost. Doslej je komaj 20 odstotkov naročnikov in 44 odstotkov šolskih vodstev poravnalo naročnino za minula leta. Tak neodgovoren odnos do našega skupnega glasila povzroča upravi poleg mnogih sitnosti in nepotrebnega dela tudi hude finančne težave, ki ogrožajo redno izhajanje Prosvetnega delavca. v _____ _______________ ______ r___ Da bi mogel Prosvetni delavec tudi v bodoče redno napovedovalec pa sta nam spro- učni kader. Mnogo prej se pre- izhajati, poziva uprava P. D. šolska vodstva in dru- ------- štvene blagajnike, naj ji nemudoma nakažejo naročnino za minula leta. Hkrati pa prosi tudi vodje sindikalnih skupin na posameznih šolah, naj poskrbe, da bodo naročniki redno plačevali naročnino in da ne bo treba upravi vsako leto ponovno izterjevati. Da bi si uprava P. D. prihranila ogromne, stroške _____ __ ____ S pošiljanjem računov in opominov, bo odslej objav- kot n. pr. semafor, prometna ma- Verjemite pa, da si je šolo Hala V Prosvetnem delavcu tista šolska vodstva in keta, žagar, različna dvigala in vredno ogledati. Presenečeni smo sindikalni' sknnine ki klinh onominom še niso norav- P°dobno Sredi učilnice v ozadju odšli, ker nismo pričakovali v sindiKaine sKupine, Ki Kljun opominom se niso porav .e lutkovni oder za ročne lutke skoraj pustem majhnem naselju Že ob prihodu nas je pozdra- novo obsoteljsko šolo. vil pionir in brž so se predstavili če hočemo, da bo pouk pote-s kratkim programom, čeprav se kal teoretično in praktično v smi-nas niso nadejali. Mladi tambu- slu reformirane šole, posebno še raši so zaigrali, napovedovalka in tehnični pouk, moramo vzgojiti ščeno pripovedovala o njihovi de- mostijo materialne težave kot javnosti, ki pa v poglavitni meri kadrovske. Menim pa, da je tudi obsega tehniko. V levem kotu je razporeditev učnega osebja po-oddajnik »Švrček«, preko katere- membna. Danes pa se dogaja, da ga vsak dan oddajajo poročila o sta ponekod na šoli n. pr. kar dva delu in ljubek programček. Od- odlična glasbenika ali tehnika, dajnik so sestavili sami, prav ta- drugod pa ni nobenega. Na pod-ko imajo vrsto različnih naprav, lagi razpisa pa je to težko ureje-ki delujejo na električni pogon vati. nale naročnine do konca leta 1959. Uprava Prosvetnega delavca ves rdeč in gledališko skrivno- tako vzorno urejene šole in tako sten, v desnem kotu pa je trgov- razvitega tehničnega pouka. 0 vpisu v tehniško srednjo šolo Pedagoški muzej v Južni Ameriki V glavnem mestu Južnoameriške države Čile obstaja od leta Smo v mesecu poklicnega srednje strokovne šole. Vidno me- ima glavni delež pn uspehu v pedagoški muzej. Danes je usmerjanja mladine, torej v času, sto med temi pa zavzema tehni- tehniški šoli marljivost — morda nacionalni center pedagoške do- ko naj bi vzgojitelji in učitelji ška srednja šola. Vsako leto mo- celo 90 % — in z njo se da nado- kumentacije, raziskovanja in in« pomagali mladim ljudem, ki za- rajo tehniške šole odkloniti mno- mestiti tudi marsikatera slabost ihrmacij iz zgodovine pouka. puščajo šole vseh vrst, izbrati po- go prosilcev za vpis, ker je kapa-klic. Če je le mogoče, naj bi ljud- citeta teh šol premajhna. To kaže je vse življenje ne menjali pokli- na potrebo po ustanovitvi več „s,.+Qni . , , , , , v predizobrazbi in nadarjenosti. ^njllLco^gaferijo8 p^dagogcrv Iz vsega tega sledi, katerim di- dvorano ’ za likovno umetnost. da pri odhodu iz šole izberejo svoje tudi koristno, ker je mo- v rennis skega pohištva m ucu. _ ?of,a i.f.bil;a in l^c-’cn? samo d0- že v osemletni šoli kažejo zani- novlmf Š^ZIstemaS čepra^ manje za naravoslovne predmete se profesorji poslužujejo kultur- tem potrebna zlasti v osemletnih brih dijakov. Kljub temu pa v šolah, ker dijaki, ki zapuščajo te šolo pridejo mladi ljudje, ki ni šole, še ne morejo povsem samo- majo niti pravega veselja niti stojno izbrati poklica. mm mm mm ga je izbral; poleg tega je seveda 4i^ je tudi, da tehniki, ki jih daje važno, kakšne strokovnjake naša tehniška šola, ne popravljajo družba najbolj potrebuje. Nesmi- Sijakf ni zmS u"enfa pa’te- amPak Popravljajo5in kon- sel je na primer, če se kdo od- i.Z”!°rec ° struirajo stroje. Tega pa ne mo- loči za stroko, za katero čuti ve- rejo brez računanja. In pri tem selje, toda nima možnosti za vsaj JL n ® . S jih večina omaga! Zato naj bi spodobno življenje v njej (to do- T®?1? osemletnih m industnjs untelji v osemletnih šolah odsve-hro čutiin w«nH. n, tohmsvih ^ah Le-ti jim namreč niso ali tovaH tehniško srednjo š0. pa so jim slabo svetovali, ko so •**»**/*«■»„' se odločili za nadaljevanje šola- ?ci ima^o fz ma- nja na tehniški šoli. Vedeti je ^mo zadostno ah dobro Sšfi,nrSoJPrpSm°lS: zapustijo oboozuo ioio. niku 40 do 42 ur pouka tedensko; ,Prav' tak° naj ne bi priporo-to zmore le duševno pa tudi te- 2ali nadaljevanje šolanja v tehni Tečaj prve pomoči, ki ga je organiziral podmladek Rdečega križa na III. osnovni šoli v Mariboru . bro čutijo profesorji na tehniških šolah, ki so nekak privesek ostalemu osebju!). Še huje pa je seveda, če se kdo odloči za stroko, za katero nima niti veselja niti sposobnosti. Naloga učiteljev je, da svojim gojencem v skladu z njihovimi sposobnostmi svetujejo pri izbiranju poklica ter tako preprečijo, da se pojavijo razni Proslava desetletnice Kmetijsko-gospodarske šole v Slovenskih Konjicah Kmetijsko-gospodarska šola v di pomanjkanja obiskovalcev, da- vanju z zadrugo, lomijo doma Slov Konjicah je pričela delova- si je naša ljudska oblast ob so- kopja z zastarelimi nazori prene-ti med prvimi v Sloveniji in je s delovanju strokovnih kmetijskih katerih staršev in svojcev. Zma-svojim uspešnim delom polnih 10 kadrov storila in žrtvovala mno- ga je bila in bo vedno na strani let mobilizirala v širši okolici go za uspešen razvoj teh šol. mladine. Slov. Konjic ravno tisti del mla- To mobilizacijo kmečke mla- Ob proslavi te sicer skromne lesno dobro razvit človek. Poleg šoli dijakom, ki ne vedo, kam (jjne, ki ponekod stoji ob strani v dine so znali v Slov. Konjicah iz- 10-letnice, ki je bila v nedeljo 15. vesti uspešneje kot drugod, zato maja, so se zbrali absolventi vseh _____-u _-• z___r lofnJlrrttr šol\T tJ™* nalof° 'lobv0 matike uspeh nemogoč. S tem se- vrste hioda. niti že skoraj odraslo niladino so kmečki 'fantje in dekleta v sta- sotnosti domačih in okrajnih fo- veda ni rečeno, da povprečno na- Takšni dijaki namreč prej ali skozi šolska vrata, ko jih je en- rosti od 16 do 18 let od novemb- rumov na čelu^ s tov. Lubejem po stroKovnjaKin in vsaj glavne ^ov4„„4 ^,44ai,. „0 v,. a. »anne+ilo aaJ imnmn v ra do srede aprila dvakrat teden- Francem, zveznim poslancem m darjeni dijaki ne bi mogli uspeš- slej omagajo in s tem škodujejo krat že zapustila, saj imamo - . - značilnosti posameznih poKiicev. n0 sled.ti pouku^ Ne, Prav lahko sebi in razredu> v katerem So; o Sloveniji mnogo primerov, da so sko po 5 ur redno obiskovali solo predsednikom Okrajne zadružne Izmed šol, ki dajejo gospodar- sledijo, toda biti morajo pridni in šoli, s katere so prišli, pa se širi že ustanovljene tovrstne šole prej in poslušali predavanja tako te- zveze. Ob izdatni moralni in ma-stvu strokovnjake, so zelo važne vztrajni. Mirno lahko rečemo, da slab glas. ali slej usahnile, predvsem žara- nretične kakor praktične vsebine, terialni podpori OZZ in Okrajne Pri tem je treba pripomniti, da zadružne hranilnice ter ob razu- Izredni študij pedagogike in psihologije (Nadaljevanje z 2. strani) leg centralne raziskovalne usta- nem pomenu besede enotna, specialno pedagogiko in vse nje-splošna in obvezna. Toda ne sa- ne panoge, kot so surdopedagogi- bi vzgojne domove upravljali vi- so se splošno-izobraževalni pred- mevanju in sodelovanju Agroteh-meti postopoma iz leta v leto nike iz Celja, aktivnem sodelova-umikali strokovnim predmetom nju vseh KZ občine Slov. Konji-in praksi. Visok nivo predavate- ce, aktivov mladih zadružnikov Ijev tako za teoretične kakor za in članov pionirskih šolskih za-_ . praktične predmete, je tudi mno- drug, smo tega dne organizirali n , i .go pripomogel k dobremu obisku veliki kmečki praznik, ki naj bi Ja ji21 Jie tU“1 d-a in uspešnemu razvoju. Pri tem bil obenem tudi pomemben pri-^ pa je treba omeniti krepko po- spevek k Tednu mladosti. «». 25-letnica mature puiiijtiii iu piav pusci-fiivz noles učitelia-pslhologa bil tudi SIIie atarse pnsum, aa važno to, da bi si s tem pridobili z" MM. “ M- »kti™i. Tudi prosvetno- d0 4 tisod - demonstrirali'in to- T •mhHr.mi ~ fasrehn m Beogradu za seboj učno ali pa vzgojno Ce smo že tak odlok sprejeli, po- hitreje spozna način otrokovega po- kulturno so se uspešno udejstvo- ko prenekaterega prepričali o Tornimirn kkimbfn bo nastonlla iunila prakso. Sele taki diplomanti bi tem bi nujno morali spremeniti po- našanja, njegov izraz in podobno. vali> saj s0 tekom let pod vod- uspešnem napredku motorizacije zg gledališkim komadom francoske bili sposobni prevzeti mesto osnovneToi*11 Ali j e dovolj Pačh Smo zato' da otrok d0 višjd stv°m Serajnik Zdenke postavili v kmetijstvu. Pionirji, zadružniki z gledališkim komadom francoske na šoli, sam?T"^mt ^J*??™ na oder več uspelih iger. domaeih in okoliških šol klasike Kinoobiskovalcem je Bar- upravitelja ua oseimeiiii ■■>7*. ministrativnl postopek sam r w e. tuqi 7 nečem na se le ne lia aomacin 111 un.uusn.ui sui pa SO rault ostal v spominu iz filmov »Fan- mesto inšpektorja ah pa profe- ui doTOb. čeoirok zapomnb kdo so M ^ORel nlkoli- Sprijazniti z odlokom. Prav dobro pa se pozna vpliv imeli lepo priliko, da vidijo vse zadevanje s tem anulirano? Anulirano l-j«.,*-.. v7oAip nri nhčnih zbo- gojno-izobraževalnega dela iz- ^ bri^a'5 in'šlfdaijef°Kdo‘mor” in* kdo rih kmetijske zadruge in v nje- kmečkih množic, predvsem mla- polnjen in prav posebno bi bilo JSteija^psihoioga bll tudi sme starSe prisiliti, da skrbijo za nem vodstvu, kjer so že vodilni dine, dala s svojo prisotnostjo bo vsekakor bodrilno vplivalo za pa imeli. To sl žeiimoi, d onem" drugem mladih ljudi trdnejša tla. Mnogi njen nadaljnji razvoj. Velik obisk dostojno roče svoi"naslov’Bibianku Alfre- se 'odnrra”vse 001110 ‘“'rie biTiUrnapak, če bi v krajih, feni. da w razumeli, kako je otrok kmetovanja in ob hitrem uvaja- vedenje mladine samo potrjujeta roče svoj naslov mmanKUAiire jogije pa se oapira vse pomo vrtci, pri vpisu v šolo upo- tudi doma potreben vzgojnih napot- j agromehanizacije ter v po- to domnevo, du Maribor, Učiteljišče, Gospo- drugih možnosti, na katere bi jih 5tJevali vzgojiteljic. kov in učnega dela. potreben, ker je J svetska 4. želeli opozoriti. Tu mislimo na -................. --------------- —u----------------. -o. snes NEGA GLASU (Nadaljevanje 2. Tehnične vaje za dosego in vzdrževanje lepega in zvenečega glasu. Glavni cilj vsakodnevnih vaj glasovne tehnike je izuriti pravilno kombinirano dihanje, mehko nastavo glasu, čimbolj mimo grlo v nizki legi in postavljanje glasu in izreke bolj v ospredje ustne votline, ker postane glas s tem zveneč in se dobro razširja v prostor. a) Dihalne vaje Najprej vadimo kombinirano dihanje, katerega se nekateri prav hitro nauče, vendar je pa mnogo ljudi, ki tega ne zmorejo hitro, zato bom te vaje točneje opisal. Prve dihalne vaje delamo v ležečem stanju, ker takrat ne moremo dvigati ram. Uležemo se na divan in podložimo pod kolena blazino ali kaj podobnega. S tem dosežemo, da so noge lahno upognjene in ne nategujejo trebušnih mišic, tako da je prepona popolnoma sproščena. Eno roko položimo na prepono, ki jo potisnemo navzdol, a istočasno s tem gibanjem prepone izpibnemo zrak skozi usta na soglasnik š. Nato popustimo s pritiskom na prepo- no, ki se zato dvigne in dvigne tudi našo roko navzgor. Ko se dvigne prepona do kulminacije, jo zopet pritisnemo z roko navzdol. Z drugo roko kontroliramo delovanje prsnega koša, ki se giblje skladno s prepono. Omenjeno vajo večkrat ponavljamo. Izpih na soglasnik š je v začetku potreben zaradi kontrole, ker ga dobro slišimo in ker dovolj hitro prepušča zrak skozi usta. Ko utrdimo ta način dihanja, izpi-hujemo izmenjaje na soglasnik š in h. Zadnji nudi zračnemu toku še manj odpora in nas tudi manj utruja kot prejšnji soglasnik, ni pa tako slišen. Potem preidemo na urjenje finejšega izdiha, za katerega se poslužujemo soglasnika s, ker prepuščajo govorila v tej legi zrak zelo počasi. Sikanje je tudi izredno dobra kontrola kakovosti izdiha, ki je odvisna od točnega delovanja prepone in prsnega koša. Predvsem pazimo na to, da je izdih popolnoma enakomeren, ne sunkovit, a tudi ne premalo izdaten. Podoben naj bo šumu vrele vode, ki privzdiguje pokrovček lonca. Ker nas izreka soglasnika s pri daljši uporabi le preveč utruja, vadimo izdih menjaje na soglasnika s in f. Ko smo kombinirano dihanje v ležečem stanju utrdili, ga vadimo stoje. Pri tem naj bo drža telesa nenapeta in sicer v toliki meri, da se rahlo gibljemo s telesom naprej in nazaj skladno z gibanji prepone in prs, roki pa položimo mehko na prepono, četudi je več ne potiskamo noter. Zelo dobre so tudi dihalne vaje, ki jih izvajamo s pripogibanjem. Pri tem se najprej razkoračimo in vzdignemo nenapete roke počasi do vzročenja, v katerem jih zadržimo toliko časa, da se pljuča napolnijo z zrakom. Nato se počasi in enakomerno pripogibamo s trupom v predklon, dokler ne dosežemo z rokami tal, zraven pa ves čas enakomerno izpihujemo ali izdihujemo na vse prej omenjene soglasnike po istem vrstnem redu kot prej. Ta vaja ima to prednost, da takoj pravilno izvedemo kombinirano dihanje. S tem načinom dihanja tudi takoj dosežemo dober in pravilen izdih, ker potiskamo zrak iz pljuč skladno z enakomernim pripogibanjem navzdol. Izdih na s in f začnemo pri prvo omenjenih vajah kombiniranega dihanja kontrolirati z uro. V začetku naj traja izdihovanje največ do 10 minut, kar more vsakdo kmalu izvesti brez posebnega truda. Pri tej dolžini izdiha vztrajamo toliko časa, da ga po- polnoma utrdimo. Kasneje povišamo njegovo trajanje na 15, na 20 in končno na 25 minut. Ta dolgost izdiha je popolnoma zadostna za vsakega govornika. Nadaljnje dihalne vaje sestoje iz zadržkov in prekinov pri dihanju, katere postopoma daljšamo tako, da končno popolnoma in igraje obvladamo dihalno tehniko. Izredno globokih vdihov se pa pri govorjenju izogibljemo, ker povečani pritisk zraka hitro občutimo pod glasilkami, ki pod tem vplivom, slabo in neenakomerno delujejo. b) Vaje za popuščanje napetosti v mišicah za tvorbo glasu Kakor sem že omenil, naj vplivajo na tvorbo glasu edino le notranje mišice grla in pa izdišnl zrak, ki ga potiska prepona navzgor. Ce pri tem sodelujejo vratne mišice ali mišice v zadnjem delu us* 4n žrela. Je koordinacija tistih mišic, ki naj bi sodelovale pri pravilni tvorbi glasu, porušena in se pojavlja v njih nepotrebna napetost. To skušamo preprečiti z masažo, katero opravljamo s prsti obeh rok pri Stranj navzdol od senc do spodnjih čeljusti. S prsti potegujemo počasi in rahlo navzdol. In to tolikokrat ponovimo, da zleze spodnja čeljust in jabolko navzdol v isto napeto stanje, kakor je pri zehanju. Kakor hitro smo to stanje dosegli, Je podana osnova za vajo mehke nastave glasu. To stanje seveda ni lahko doseči in traja dostikrat prav dolgo, posebno, če smo ta dan mnogo govorili aM se precej razburjali. Nekaj podobnega lahko dosežemo tudi z relaksacijskimi vajami, ki se sestoje v tem, da delamo premore po končanem izdihu to pred pravilnim novim vdihom. Te uporabljamo tudi, če smo nervozni in napeti; če se hočemo hitro osvežiti, pa tudi pred raznimi nastopi to predavanji, ki nas že vnaprej preveč vznemirjajo. c) Vaje za postavljanje glasu v ospredje ustne votline in za mehko nastavljanje glasu Znano dejstvo je. da zviša vsak govornik nehote svoj glas približno za eno terco, ko začne s predavanjem Vzrok za to leži v splošni napetosti pred predavanjem, ki vpliva na nežne grlne mišice, da se napho in proizvajajo višje tone kot bi jih sicer. Predavatelja ta zvišani glas bolj utruja kot povprečni pogovorni glas Da bi preprečili hitrejšo utrujenost. a vendar obdržali višji glas, kt Ima večjo nosilnost to je bolj prodoren, je nujno, da zna postavljati predavatelj svoj glas čimbolj v ospredje ustne votline, kj je tam precej višji, kakor v ozadju. Važnost pravilno zvišanega govorniškega glasu so poznali že antični govorniki. Tako so n. pr. vsi boljši rimski govorniki imeli poleg sebe sužnja, ki jim je s tonom iz slonokoščene piščatke določili višino govorniškega glasu. Najbolj primeren soglasnik za pritegnitev glasu v ospredje ustne votltoe to tudi za vaje za mehko nastavo je v. Tega najprej zvežemo z vokalom 1, ki je od vseh vokalov v ospredju ustne votltoe to zato naj-vtšji med njimi Prva vaja je vvvvvviiivvvv. Ta dolgi v naj bo zveneč, poleg tega moramo občutiti na ustnicah lahen tok zraka. Nato preidemo na kratko izreko vokala i, ne da bi kojičkaj premaknili jabolko, to končno se zopet vrnemo na dolgi v. S tem načinom dosežemo, da nam vokal ne zdrkne nazaj in da ga do konca izvedbe podpiramo z izdiš-nim zrakom tako, da plava z njim v prostor. Razumljivo je, da pred to vajo pravilno vdihnemo, predvsem pa razbremenimo grlo ln poskrbimo, da je v nenapetem stanju, kar moremo Izvesti brez vsake masaže, če smo do dobrega utrdili vaje za popuščanje napetosti v mišicah grla. Na isti način obdelamo še ostale štiri vokale: vvvvveeevvvv, vvvvvvaaavvvv, I vvvvvvooovvvv, vvvvvvuuuvvvv. Vo- \ kal u, ki ga navadno izgovorimo precej v ozadju ustne votline, pritegnemo bolj v ospredje, če ga izgovorimo podobno kakor dvoustični w. Kakor hitro smo sigurni, da nam vokal n« bo zlezel nazaj, ga postopoma podaljšujemo, toda nikoli ne opustimo predhodnega v in tudi končnega v ne. Pri prehodih od soglasnika v na vokale, posebno na voka: a, moramo paziti, da sta oba izrečena z isto jake sij o. To ni prav lahko, ker se' P s1 : vokalu a usta odpro na stežaj in dajo prej zadrževanemu glasu prosto pot. Nato preidemo na vežbanje naraščanja in pojemanja glasu oziroma vokalov, ki ga vadimo toliko časa, da ga popolnoma obvladamo ta zmo* remo več zaporednih naraščanj to pojemanj glasu na enem izdihu tako, da nastane nekak valuj-ič gia*. \ (Schvveflton). Vse to naraščanje to pojemanje glasu izvedemo izključn0 s prepono, ne da bi pri tem sodelovale vratne mišice. Vse te vaje delamo tudi v zveži z drugimi prepišnimi soglasniki, koso: z, ž, j, pa tudi z 1, r, m in h. in sicer točno na način, kot je b"* omenjen prej. Izuriti moramo tudi gladek ptf' hod iz dihalne nastave v fonacijsj5" ali glasovno nastavo glasilk. To vedemo najbolje s soglasnikom f , zvezi z vokalom po vrstnem redu: •> c, a. o to u, n, pr, ffffiiff. ffffeef”' ffffaafff, ffffoofff in ffffuufff. hod od f na vokal mora $lti bre^ vmesnih vokalov in začet z' ’,wto Ja' kostjo, kakor smo končali t Pri te vajah pridejo v poštev vsa navodil^ k: smo jih navedlj pri vajah s 7! glasnikom v. Tudi tukai preidem'; na druge soglasnike, in sicer: s, 5-4 h. Slednjega morsjmo izvesti v gr-** ta ne v ustih. S..S Sto« / Jftoeaa-SiKč to« a e Humor v dijaški obleki Bralci, ki prebirajo mladinske periodične liste, so že zapazili ime Janeza Kajzerja. Tokrat pn se je mladi ustvarjalec pri 'avli s knjižico humoresk »Mimo dnevnega načrta«. Devet humoresk najdemo v Kajzerjevem prvencu. Vse so izraz neiskanega hotenja o podajanju dijaškega življenja, pisec pa jih je napisal iskreno in s posluhom, za svojevrstni svet odraščajočega človeka. Humoreske pripovedujejo le o dijakih in svetu šolskih klopi toda izven šolskih prostorov, »mimo dnevnega načrta*. Tematično je ta svet vedno zanimiv in svež, povsod sprejet s simpatijo, zlasti čega oblikuje vešč poznavalec — ne samo zunanjega sveta, marveč tudi notranjih posebnosti, ki jih Pozna dijaški svet. Kajzer je dal humoreskam svojevrstno nstrezno barvitost. Če si sposodimo pri Cezannu primero, potem velja postaviti, da je Kajzer podal o humoreskah le eno plat rne-dalje dijaškega življenja. Toda !a plat je zapisana z iskreno 'fsničnostjo. Humoreska kot "terarna oblika ni prikladna, da bi nadrobno in z različnih zvrnih kotov razčlenila neki dogodek ali situacijo — niti ni imel pisec kaj takega v mislih. Podal je tisto plat dijaškega življenja, ki se mu je zdela značilna in mu je blizu, saj je sam izšel iz takšnega srednješolskega okolja. Vsebina in govorica in celo poza imajo svo-1° pristnost v polpubertetni spremenljivi naravi mladega Človeka in nimamo vzroka, da hi podvomili v to. Pridodamo l^hko le to — humoreske ima-prizvok velikomestnega živ-tenja mladih ljudi, ki obisku-{-jo zadnje razrede srednje ®°!e. Vsaka generacija ima svoje \čilnosti v izražanju, čustvo-I ju, doživljanju in podobno, se to ima svoj odraz v Kaj-zerjeoih humoreskah. Starejši bralec bo začutil razliko med svojimi dijaškimi doživetji in lemi, ki jih najde v humoreskah. Kajzer je ujel ritem svojih let v osebah in dogodkih. To pa utegne biti zanimivo ludi za pedagoga in psihologa. Jedro humorja v Kajzerje-humoreskah ne sloni na si-Jaciji. Če je že dogodek iz-Ispien, je ta izjemnost docela mestu in sestavni del značilnega dijaškega življenja, nehaj enkratnega, kar je menda ^zakdo doživljal. Smešna stran zSodb ima psihološko utemeljenost, smeh pa, ki ga izvabilo humoreske, ni bučen niti °Urkast. Veder je, pa tudi resnoben, včasih razposajen, mestoma tudi zbadljiv. Stilno haze Kajzer dokaj zanesljive Ptijeme, zlasti pri dialogu. S Hajzerjevo knjigo »Mimo dnevnega načrta* smo pridobiti lep Prispevek v naši humoristični literaturi. Ilustracije Jožeta Ciuhe se povito spajajo z besedilom, Ilustrator je znova izpričal slikarske kvalitete in ubrano ^ero za tematiko. Knjigo je zdala Mladinska knjiga. Igor Gedrih »Prispevek k psihologiji«... _T V dneh i kongresa psihologov Izdala Slovenska sekcija Združenja psihologov FLRJ puSilih?.S%%“hp0rp”ih“ » LilHjMi, 1960. Uredil nrednifti odbor (Vid Pečjak. KULTURNI GLOBUS logiji«, ki pomeni v naših razmerah v izdajanju znanstvene Levin Šebek, dr. Ivan Toličič); — 236 strani. sil in pozornosti. Opozarjam n. Zanimanje za Brahmsa — iz sno- nr na ornhlem nove ohlilcp one- bizma- Prodajalci gramofonskih plošč pr. na promem nove omuse oce- v Francijl ln Nemčiji (Zahodni) so njevanja ter uvedbo učenčevega ugotovili povečano zanimanje za dosijeja, s katerim bomo imeli kompozicije Johannesa Brahmsa. Spr-nnraviti nri snkVem rleln žp v va s0 se čudili temu porastu, potlej opraviti Priv soisnem aern^ze v pa so le Ug0t0Vilij od kod to »zani. literature s področja psihologije dagoške in industrijske psiholo- nih pogojih. S tega vidika je tre- prihodnjem šolskem letu. Objav- maanje«?ezadnji'roman Frangoise^sa-brez dvoma vazno prelomnico; gije. V vsakem poglavju je za- ba njih pomen še cel6 poudariti Ijene študije kažejo, kako se bo- gan »Ali imate radi Brahmsa?« je Si.fo raaLS: & &£r23SH4 prav naših poklicnih psihologov, loških principih kako konkretno strokovna pedagoška in psiholo- in učno-vzgojnega življenja! —' —— - Mnogo razpravljamo ob ne- prej snobistična poza kot pa ljubezen do komponistove glasbe! ki so z znanstvenimi metodami poglavje iz našega življenja. Ker ška kritika. proučevali aktualne psihološke postaja iz razumljivih razlogov v- . prestanem razvoju naše proiz- Sklad Vladimirja Nazorja. Pred grSt Zhivneta^žM^ia^15146' pri nas zanimanje za psiho- ^'pozornosriud.1 našega gospodarstva “k” ga m duhovnega življenja. loška vprašanja z vsakim dnem f nl- sploh tudi o industrijski psiho- Vladimirja Nazorja«. Namen tega Zbornik >Prispevki k psiho- izrazitejše in rasto z vsakim f . , , . ’ i' -u® logiji, t. j. uporabni psihološki sklada je, da bodo vsako leto pode- logiji« je posvečen našemu psiho- dnem tudi potrebe po novih m fer ,. Helinkventi^ml^ P^ogiki je na zapadu in v ZDA {fo^u^u^Tme^mfo^klTe‘b^ loškemu starosti profesorju dr. novih psiholoških kadrih (za in-Mihajlu Rostoharju za njegovo dustrijsko in šolsko prakso, za kom ali skupini umetnikov, do izkazali z novimi, izvirnimi umet- 80-letuico, ki jo je zaslužni slo- delo v zdravstvenih in socialnih . 5 a J hološka katedra tudi lepo število i„ red.SoS ^ .................... obhajal pred dvema letoma, njem to Uvodni članek v tej publikaciji V poglavju iz obče psiholo uspelo umetniško delo preteklega leta s področja književnosti, filma, likovne umetnosti, gledališča ali glasbe. Nov film Sergeja BondarCuka. Ta-igralec nekaterih ‘ JK ° OKaiar. tor Pm.pl JCrurpr* ^Praktič- io izročil nrve tri filme iz seriie »Pes tuta v Ljubljani, ki jima je zad- hologije pa so obdelali teme na- njih deset let posvetil vse sile m slednji avtorji: Živana Bele-Pia j v. clr_fTri i. ^ a dice« ter Pavel Kogej: »Praktič- je izročil prve tri filme iz serije »Pes sposobnosti. Pedagoški pomen Weiss: »Odziv predšolskega otro- S^^ScijskUr stereotipov; n° del? industrijskega psihologa ^0% "so^ktnm ^dbrn navedenih inštitucij je vzgoja le- ka na pravljico«, Slavka Čibej _____ „ 1 „ M11, ----1,:L. • • J _ i pega števila mladih slovenskih »Motivi prijateljstva pri dekletih , 1 v'-L ,m. anl^ , nje frustracijskih stereotipov, no ,7 ^““»irijSH.ega ^»niuiuga s katero so Eklenili pogodbo. Pred. motivnpi i škili mplionizmnv in 11 a področju organizacije dela«, stavnikl televizije so izjavili, da so motivacijsKin melianizmov in ^ dejstvu, da so pripravili zelo zadovoljni s kvalitetno izdelavo i. i* -i i • T_l_ * 7a n m Atn i le n v. psihologov, ki že orjejo ledino od petnajstega do devetnajstega . . jugoslovanski psihologi za blej- zagrebških umetnikov. r*r» clntr^ncb-i ir.rlnc+ri;i lo+nz/ A/filona ^Pnlrlinni P 11 en ne miacillie Ul Oa- pgj^ološki kongres blizu 50 Shawovi rokopisi v Britanskem testa 1AI«, r ; + • knrpfpratnv od ka- muzeju. Večji del rokopisov irskega referatov in KOreieratOV, OU Ka Hramat.ika Rprnarda Shawa ie doslei dramatika Bernarda Shawa je doslej hranila Irska nacionalna galerija. Sedaj pa so se odločili, da bodo rokopise predeli Britanskemu muzeju, tako da bo vsa Shawova ostalina SaSSS SrSSSSI SSSSS Sfat ških in znanstvenih teženj nave- predšolskih otrok v prosti igri«. Tir,-^a-;,i0Vr, + i SR svojo akcijo nadaljevati. To mo- rodni sejem knjige, za sejem vlada ■fenih institucij ie Indi knji.. K.ko, k.žejo naslovi „ ob- "T^leSiVlstv. po- J— s.no porir.vitij Medtem Jjgg SSTTAt HSJ& pnspevkov k psihologiji, ki jo delani v navedenih sestavkih ne- ,lr|ar;Dmr. 7ari„;; xao x„riai;f, Knli ko zajema to prvo delo sloven- stih držav. Tokrat so se prijavile prav te dni z veseljem jemljemo kateri aktualni problemi iz živ- tllm;f ;nmin skih psihologov na različna pod- tudi nekatere države, ki doslej niso v roke. V nadaljnih vrsticah jo Ijenja slovenskih predšolskih in P°X ^ tokki n vz^o ni ročja psihologije, bi bilo za na- -“se^ie ^jf3lžnem se]mu' D°-želimo v kratkih obrisih pred- šolskih otrok in mladostnikov. , . zarar]; xpsar i,nmn 7 ^nte- daljnje publikacije te vrste že- i0žb. Letos Pprič; staviti. Te razprave lahko zatrdno srna- ^ leti, da bi obširneje zajele samo stavljenih pribili Knjiga je razdeljena v 5 po- tramo kot pomemben uvod v -.p nciiir>lofriie neko določeno področje psiholo- pancha vuia glavij in obravnava problemati- študij slovenskega otroka, kakr- p ■ • J ^ Hh nrisnevali- ške službe in ga prikazale na- platnu. 2e pred ko obče in razvojne psihologije, šen se razvija v naših novih go- Rotl-Zoran Bujas^ »Di- črtn° il1 sistematično S tem bo ° ™ psihologije izjemnih oseb ter pe- spodarskih, kulturnih in social- a *v •• v nr\m^r proučevanje slovenskih psiholo- posneli film o legendarnem revolu- strihucije soisKiti ocen v primer- | problemov ki bo kajpak cionarju. Film bodo naslovili po pes-ravi z distribucijami uspehov v slv!u R11, t . u j'1’, mi »La Cucaracha«, ki so jo prepe- testih znanja«, Jakob Meško: prispevalo k podobnim prizade- vall revolucionarni borci. Režijo je »ZanesiHvost nresoiania illteli- vnnJem psihologov v ostalih ju- prevzel I. Rodriguez, kamero pa ’-~ feZostl mladfne sSi profe- Soslovanskih republikah, šele za- vodil slavni Gabriel Figueroa; na sorjev« ter Levin Šebek: »Vpliv sodelovale na knjižnem sejmu. Doslej se je prijavilo 26 domačih založb. Letos pričakujejo, da bo raz-samo stavljenih približno 40.000 knjig. znova na filmskem leti so posneli film ljudskem heroju Panchu Vlili. Tokrat pa bodo Mehikanci sami Celjski anglisti ob učni knngi za peti razred bo nasto- lobilo pravi pomen in smisel. Sestavki v knjigi, ki je pred šolskih ocen«. gčird’ in° o^remLeni Učitelji angleškega jezika s šol teoretično pogloKjeno obravnava Kakor razprave s področja ?ajXmi i^"^Tf/koni vsako raz-v celjskem okraju se stailno fepoipol- razne pereče probleme. V letošnjem razvojne psihologije, tako pose- miieiaiiii m b . ’ i i „ njujejo na rednih sestankih strokov- šolskem letu je v dveh predavanjih ;raj0 tudi navedene razprave glo- Pray0 .Pa zaključuje povzetek^ v ihettudi boko v našo učno-vzgojno praki pili pa bodo domači igralci. Izraelski umetniki v Parizu. S?»Ui“rVl “ ».mi, „ ».pl..n! Vlepi ,lo»en; Z mnogimi karstva in kiparstva. Ta razstava naj bi reprezentirala sodobno umetnost te mlade države. nega aktiva. Hospdtaci j e, predava- temeljito obdelaila direktno ------------- , x nja in referati so preizkušene oblike Razen tega daje na sestankih tudi DOkO v našo UCUO-vzgOjno praKSO njihovega dela. Tako si izpopolnjuje- točna navodila za pouk po svoji učni in so s tega vidika zanimive in Albin Podjavoršek na področju Kosovske Mitroviče njene okolice. angleškem jeziku, s čimer bo Novi list v Kosovski Metohiji V 1 ifl m iona a naSim rlolnm KOSOVSkl MltrOVlCl SO pričeli izdajati ..jo.ovaso 00.0. .on„ o. .'Apnppne.,.ju.c- ^..a ..ovuio.o oa ^ ovvj. a^io jn Bu s iccci v juinc oamuiivc ... tanko seznanjena z našim ueiom nov tednik »Zvečan« v šiptarskem in jo strokovno znanje in dobivajo na- knjigi za 5. razred. noučno šo cola vrsta vnračani tudi sirsa javnost izven meja srbohrvaškem jeziku. Tednik bo ob- vr^rsisjsrss&ei «rkui«. LS m™.i* Jv tm! nja koristijo tako strokovnjakom ka- stopnjo je prav primerna, prirejena nji bodočnosti posvetiti mnogo kor nestrokovnjakom, ki spričo po- je v stilu učnih knjig za reformirano manjkanja kadra marsikje poučujejo šojo. Poživljajo jo posrečene ilustra-angleSčdno. cije. Metoda je direktna. Stavki na Po hospitacijah se vsi učitelji začetku, ki jih je treba dobro utrditi, pogovorijo o praktično prikazani novi pomagajo učencu, da potem brez te-metodi pouka. Prof. Goričanova, in- žav prebere berilo, ker so mu tudi špektorica angleščine v celjskem besede že znane. Tudi prof. Gatenby okraju, daje pri tem tehtne nasvete je uporabljan ta način v novejših iz-v zvezi s problemi, ki jih je opazila dajah svojih učnih knjig, prt svojih inšpekcijah. Prof. Pestot- Čeprav mi bo verjetno kdo ugo-nikova, ki vodi aktiv, pčdaja na se- varjal, vendar menim, da bi morda Stankih strokovne referate, v katerih ne bilo napačno, če bi v novi izdaji učne knjige za 5. razred avtorica dodala slovarček s transkripcijo. V PRI MLADIH UREDNIKIH NA MOZIRSKI OSEMLETKI NOVOSTI V uredniškem prostoru sem se — Vsak prispevek zaživi v V besedo je posegel glavni praksi se namreč utegne ‘pokazati, mucuia le malo časa. vendar sem moji duši, se razvija in oblikuje, urednik »Srebrnega glasu-<, ki je Svet za šolstvo OLO Kranj ie iz- odsoten s slovaVjfm latoo porna^ se prepričala o prekipevajočem pri tem pa mi pomaga moj »sed- spregovoril o vsebini lista: dal 2. zvezek zbornika Gorenjska v P*1 učenju zamujene snovi, ker je si- zagonu in izredni vnemi mladih mi čut«. Srečna sem. odkar sem — To, kar velja za pesmi, ve-borbi za svobodo. Zbornik je zlasti cer popolnoma navezan na učitelja, urednikov »Srebrnega glasu«. — urednica kulturne strani, kajti lja tudi za prozo. Opažam, da ra- domoznanstva mrnSalne vzgojT^ dedatnTknjiga z nabodi-?z?uč“ Posebej bi omenila sijajno ureje- sem me je vleklo in vabilo. di podlegamo raznim vplivom. . Univerza v Ljubljani je izdala v utegne se namreč zgoditi, da se mo- no kulturno stran. Vodi jo sim- _ Minljiva slava, pa vendar — Zadnjič sem zasledil blestečo no- “T; ? 'SzrssfTJSSš. s°P°b-* p»°f 1960. (Cena 300) tudli na to» ka'ko preskrbeli učitelju naslov in se sklanja nad rimami. Prebiral je utrinke iz neobjavlje- mca ukradeno blago, ostala polo- na ton Direktna meto«., ki jo dmgje ž. — KdoJ si k.čela pesmkooati Juffosloronoit, k, je na poti okrog P-ej. v eset sem jampenkon, k, Cigoj Stojan: Transportno pravo, splošno uporabljajo, si pri nas šele in kaj te je pri tem vodilo? sveta obiskal tudi olimpijski govore o prootemin nase vasi, 1959. (Cena 250.) utira pot. Ta metoda je prav poseb- ___ K . . d*, ? Zavela Squaw Valley. Stari šampioni so kjer stanje vedno ni rožnato, ali Počkar Melita: Nemški izgovor - no primerna za učence te starosti. . ™J me je voailo. Zapela f o stvareh, ki jih dnevno sreču- Deutsche Aussprache. 1959. (Cena 200.) Za učitelja je direktna metoda sicer je v meni tista »čarobna ptička«, pozaoijem, Kajn zmeraj znova . . xn7„i, Rakuša Rudolf: Slovenska steno- zelo napomai. vendar je trud popla- Inhkn h rečete hrevenenie nn le- prihajajo novi. To je trenutna, Jem0 v somu. graflja. II. del. Govorno pismo. 3. čan z uspehom. Ob koncu prvega se- JT . JV . . — In hje je razlog Za nasta- predelana Izd. Ljubljana, Državna mestra je bilo v petih razredih šte- Voti, pa sem šla, kakor gre me- enkratna radost. je pomodroval, j, tena lista? sem radovedno ložba sjovenije I95?č (Ponatis.) vilo negativnih ocen minimalno. sečnik, čudovita pota, večkrat ne- — Kaj te mimo športa še za- ..-.--sji- Pediček France: Teze nekaterih Učencem se zdi tak pouk angle- Vnrnn nrUnčvn in nenehno 7.e nn nima? vprašata. poglavij iz pedagoške psihologije, ščine prijeten in mu zato z zanima- f I ‘ , , — Razlog za nastanek tega U- 1960. njem sledijo. Razen tega je pridob- PrVt abecedi sem brala pesmi PP- — Zelo se zanimam za gleda- sta nj samo želin nnmmeznifco« za nižiVVazrede ^rednjnfšof"! Llif ^Ce^aMevamTnal bo pouk v na ^ k.{erko\sem jih le naJla- ,V ^če. Predvsem so naredili name po urejanju in sodelovanju, m sa- ljanifleD“a™a zSaS sJovenuč Š1 relormiranrobv^V^lJ £v- ™timnih urah sem se videvala močan vtis Celjani z dramo »Dva- mo želja po ustvarjanju! če se 19571 (Ponatis.) ijenjski in praktiično usmerjen, je no- kot pesnica, te ure so bile zame najst porotnikov« in nekoč v ope- lahko tako izrazim marveč tudi ™ Ri,D ^ ri »Prodana nevesta« zaradi fol- smoter raznih organizacij na naši klornega bogastva. goli, ki tako vključijo v delo še 1958. (Ponatis.) '•* Ija pred nas šolska reforma, v. L. — Kako urejuješ svojo stran? Nehote sem pomislila: tu imaš tisti del mladine ali pionirjev, ki prepričljiv dokaz, da je v mladih jih za kakšno drugo delo nemara ljudeh veliko pravega idealizma, ui mogoče pridobiti. Tako ločimo vneme za naše socialistične cilje, »čiste« literarne liste in take, ki etične resnobnosti ter volje do jim je botrovala organizacija, dela. Mislim, da mimo teh ugoto- — Kaj si najbolj želite? — sem vitev danes nikakor ne moremo, vprašala kar vse hkrati. Četudi tr^ariborska založba Obzorja je pri- ko mladina različnega spola intenzivno v različnih značilnih dobah, kako so se statistiko ali resnim opominom, kako je sai ie morda najlepše, in naj- so hili v delovni vnemi, mojega bralcem dve knjigi s področja telesno in ^duševno dozoreva. Zato _ se ljubezenski odnosi med možem in ženo potrebno ravnati v tem ali onem pri- dragocenejše, kar Človek najde V vprašanja le niso preslišali Kranjec Silvo-Leban Vladimir: va učna knjiga izšla o pravem času, najlepše. Bile SO kot lepe sanje Zemljepis Jugoslavije za gimnazije, da lahko z njo ugodimo vsem zahte- ali prividi Ljubljana. Državjji založba Slovenije vam, ki jih na tem področju postav- Dve knjigi poljudno medicinske vsebine nekateri pedagogi zavzemajo za različilo spreminjali. Vse to zato, da bi avtorja meru, da obvarujemo zdravje ali vzgojo obeh spolov, misleč, da bi prišlo privedla brale- J- J — *-i- ---:i- — • pri tem pa so avtorji imeli v Ui^h najširši krog ljudi, ki jih ne za-Posebej medicina, vendar so vpra-<1* ki so jih razložili take narave, Poljvajo vsakogar. ^ Zato je beseda ker ne gresta duhovni (bržkone telesni Poleg splošno veljavnih resnic, da ie - -* op. p.) in duševni razvoj dečkov časov- trebna za srečen zakon cvetoča Ijv „ i L- zen in spolno življenje, obojestransko ^ei J< mevanje in spoštovanje ter resnico- £re, a w . . . . . ilca do današnje situacije in stimo telesni krepitvi. - AT x OdgovOTllo JC svetlolaso de- do protislovij pri sovzgoji v mešanih ga navedla k razmišljanju, kaj je po* rT , . ivatO je Urednica kulturne stra- kletce: razredih, >ki jih ne bi zmogli prav zato, trebno storiti za srečno žitje v zakonu. Uvodoma je pisec knjige zastavil razložila Še kriterije, ki jo V0- __ Pirnvpč ‘nrisvpvknn ki hi ker ne gresta duhovni (bržkone telesni Poleg splošno veljavnih resnic, da je po- 7P^anje, kaj je zdravje. M nujno, da ,. * nrenmvnrjiu ir, irhirnviv ut prispeVKOV, Ki 01 ^ 0w op. p.) in duševni razvoj dečkov časov- trebna za srečen zakon cvetoča ljube- Le čl.ovek z^av, če se ne čuti bolnega. aiJ° PH Ocenjevanju in IZOiranjU h lil napisani toplo in prepnčljl- enostavno in jasno izraženo ter no vštric t razvojem pri deklicah«. zen in spolno življenje, obojestransko z ,Je človek po prirodi zdrav, se je pesniških prispevkov. VO, takih, polnih široke problema- LePljeno z risbo ali shemo. . , , , . ... razumevanje in spoštovanje ter resnico- !rePa potruditi, da to zdravje očuva. — - - - • •• ■ - v"aA.ugar. x.ai.o je ueseua ^no i zastavljena, besedilo kar se spostc bilo Erich Schindel lil dr. Antoi, , . - . , . , t.* acjauj u»cuu»aa.,>i »ucaiai. ouDittii»uuxxa : — .—ir. -— —i—-, —— ———-— ■ — ■ — • -—& — --- —■,—a—, ,— llijiAhjigu ni prva te vrste, ki smo jo “leska spolna vžgoja dosti lažja, ko bi 6p0ina vzgoja se načeloma razlikuje od Je tu^‘ raK ozdravljiv, če ga zdravnik najsi bo Veselje, Žalost, pesem liirjjff Čase dobili bodisi izpod peresa solski otroci dobivali ze pn šolskem po- me|gaoske .spolne poučitve«, kjer prej- pravočasno ugotovi, kar pa je v dobri j-uirn nnip tudi n nhvmi sni ip M havanskega avtorja ali pa po pre- uku (emelJe i!a razumevanje tovrstnih „„ „i„aian /mhae /zli men odvisno tudi od nas. če se damo ‘■anK0 poje luai O ooupu, saj je ljub ' čeprav so rudi »Naravne osnove vPrašanj Pisca nista mislila, da bi mo- “• 7z,nir slične drugim tovrstnim knji- rali_predavatelji prevzeti celotno spolno v> ki __________• ___i___i _______i„, nmicitfiv med Donkom, marveč nai bi V vsaki pesmi iščem nekaj tike, ki muči današnjega človeka: je ter resnico- punuditl, da to zdravje očuva. iuwuvoi, ua jc okolje človekovih ^ato nam predoči vsakdanje oolezni — ejanj prepuščeno vnemar Socialistična oc* sriPe zlatenice — ter opomni, da človeško resničnega in lepega, pa odnos do vere, doma in tovarišev, --- -----" ■ ' ” ”,Hi ~k o**’-”'«*' *- it -Salost, pesem da ne bi vse naše prizadevanje damo la,lKo poje mai o obupu, saj je ostalo le pri navdušenju. tudi to globoko človeško in, če Nemalo sem osupnila nad od-organbv, vse to pa odtrgano od okolja Vzporedno z opisovanjem in funkcio- hočete, večno čustvovanje. Ne govorom. Pričakovala sem vse ČEZsMTisVilt zsHSrifCIi .Cj ki obravnavajo spolnost in spolno, poucitev med poukom, marveč naj bi MJnje, velja vseeno poudariti ne- ??0T. vsebovala temelie orgamčnega ziv. poda vi« V ter k ni,v: ki no ne. Renja in vprašanja, ki se iz le-teh po- ni °važno 1™^? inffiranje drlk, - Rm^VncmO«.' i u z. a * 1..0 I, ua j c J ^ J s- j j I n > iz jv u c- v ivujigc, rvu J c A a ls, is da se družina go- laika priredil razumljivo razlago me- razkošje skriva tem hočemo povedati, da sta dajanje močnT^n^avnih^e- J16 I^oremo počiti od življenjskih in de- - z novejšimi dognanji. Kirch je eden red-’ - kih tovrstnih piscev, ki jim je to uspelo v sebi popolno dopolnila: — Vaše največje želje — pri-Resnična, umetniško dragocena vatno? na , so /1C1.JU, upuiucm CVJ- Snnr + no^v^rrnra nav-alanTO V ert rr i Ar' rr • . . 1- J i* . ‘V'“i U.0H^U iviicucvc JVlljigc. V SC- x u-cuzc ^ jc in ck/u. oc. lUUi ILHTCLll VU,yUVUTUl JU SIIICIO JV n(L- aveka, o spolnih motnjah, o vzgoja, športna vzgoja, na>ajanie k so- peresa dr. Karla M. Kircha je poljudno bina knjige je bogata tako po široki te- hp^pde muziko VPrza in mplnrliin -nnlrjiT nZihninn to nhonom in načrtnem vsklajevanju roj* claJnostr11; resnicoljubnosti, del skupnega delo> ki ga že delj 5asa pogrešamo in maliki kot po obilici koristnih, pa tudi polnil učilnico ki je obenem olnih boleznih in zdravljenju pooagos^ega prizadevanja. zaradi kvalitetne vsebine in nazorno uporabnih poglavij, ki jih utegne tudi Celote, VSC pa preplesti Z metafo- Uredniški prostor. ^ J J ^ Tindel in preprostega izražanja najde pot med predavateli uporabiti v osemletkah. Za- ričnim bogastvom. Skratka, tako- — Pa srečno! — sem jim za- ;Aanckn\-er,r?r0nčAbik diname"ien S°' ls b™z ^pe in popolne želela in v rokah mi je obtičal Zgolj ■ biološki, navodila zLj razlago, potem nlm po- poinjujejo ilustracije.8 Č Kn j igo ^^ravfu oblike bi vsebina ne prišla do iz- izvod »Srebrnega glasu«. V£,a človek" ;*ev, n°sti in n,________________________ hf hi°i polnih boleznih in zdravljenju 5°glaG. °giji razploditve — nam ostanejo Ja. ki bodo posebej zanimala pe-v8a- % ' Poglavju o skupni vzgoji mladine človeška ljubezen ni zgolj biološki, navodila zdaj r; _ _______________ __________o„___________________ t0rja opozorila na razliko v letih, ampak tudi družbeni pojav, sta prikazala streže z osupljivo, a prav nič suhoparno in boleznih« je prevedel dr. F. Smerdu, raza. Milica Mekinda Pripombe k ocenjevanju prosvetnih delavcev Zopet je za nami ocenjevanje precej komplicirana, mnogo bolj, oziroma profesorskih zborov. Zna- toliko, ker gre pri tem pravza-prosvetnih delavcev. Morda re- kot bi si mislili. Oglejmo si samo no je, da mora po pravilniku prav za pisanje lastne ocene. Ali zultati niso sicer še povsod znani, dva primera, ki sta tu res samo ocenjevalna komisija zvedeti tu- se boš hvalil ali grajal? Zdi se toda to na stvari ničesar ne spre- primera, vendar pa marsikje ver- di za njih mnenje. Toda kaj rado mi, da to ni pravilno. Končno pa meni. Dejstvo je, da smo zopet jetna. se dogaja, da mnenje zbora vse- bi moral ravnatelj vendarle po- dočakali dobo, ko bo nekaj časa N. N. je izredno vesten pri de- buje same vrline in odlike posa- znati delo posameznikov v svo- naše ocenjevanje več ali manj lu. Iz najraznovrstnejših virov meznika, četudi vsi dobro vemo, jem zboru, če je seveda vse leto glavni predmet naših razgovorov, zbira učno gradivo, zelo rad ga da bi ta in ta n. pr. moral popol- zasledoval njih delo. Vedeti n. pr. včasih tudi na mestih, ki za to posoja kolegom, vsako stvar je noma spremeniti svoj odnos do ne more le, kakšne funkcije ima morda niso najbolj primerni. Je vedno pripravljen storiti in niti dela, pokazati precej več požrt- posameznik, ipd. Takšne podatke pač tako, da običajno rajši nekaj ne pomisli pri tem na osebno ko- vovalnosti in truda, da ima seveda mora zahtevati. Toda to kritiziramo tedaj, kadar smo rist. Toda pri delu v razredu ima skratka vrsto pomanjkljivosti, ki ga ne opravičuje za prej navede- ■ prepričani, da nas ne sliši nihče včasih določene pomanjkljivosti, se odražajo povsod. Toda, da ne ne navade. Končno, ali je lahko od predpostavljenih, ker se bo- Morda je premalo sistematičen bo zamere in saj veste, naš kole- v tem primeru sploh objektiven? jimo zamere, itd. Roko na srce! ali pa morda zagreši kakšno ga je, zamižimo. Sicer pa bo na- To pa bi morala biti njegova pr-Smo takšni, čeprav to ni prav in manjšo strokovno napako, čeprav pake videl ravnatelj. Da, ravna- va dolžnost pri ocenjevanju, bi se morali zavedati, da poveda- ne zaradi malomarnosti, temveč telj! On je glavna tarča in nanj Morda se motim in je tak na-ti resnico iz oči v oči res ni nič enostavno iz razloga, ker ne zmo- končno zgrmijo vse kritike. Ne bi čin pravilen in dober. Sicer pa bi protizakonitega in nekaj takega, re preko svojih sposobnosti in je želela biti v njegovi koži! Takšno to bila lahko stvar diskusije, kot . kar bi lahko imelo za nas nega- v delo vložil prav ves trud. tovarištvo ni pravo. Kolektiv bi bi bilo dobro tudi sicer, če bi se tivne posledice. Sicer pa nimam Oglejmo si še primer X. Y. moral nujno povedati prizadete- o pripombah k ocenjevanju sliša-namena razpravljati o tem, orne- Recamo, da poučujeta oba na isti mu že prej, da se mora v tem in lo kaj več glasov v PD kot doslej nila sem to le mimogrede, ker šoli. Tudi X. y. je prizadeven, se tem popraviti in ne bi smeli ča- in bi se tako lahko vskladila na-smatram, da bi bilo pravilneje, če potrudi, če ga le za nekaj zadol- kati le na ravnateljevo posredo- ša mnenja. -rk bi vse nepravilnosti in pomanj- žiš, čeprav ga pri tem spremlja vanje. Seveda smo zopet tam kot kljivosti posredovali tistim foru- predvsem lastna ambicija in ko- prej. Zakaj bi bili grdi mi in ne mom, ki bi se lahko zavzeli za ristoljubje. Zato tudi ni priprav- ravnatelj? In stvar gre dalje, kot njih odstranitev. Ijen pomagati kolegu tedaj, ka- da je vse v najlepšem redu in da Preidimo sedaj na našo tema- dar točno ve, da nima od tega ni- smo vsi enako marljivi in priza-tiko — ocenjevanje prosvetnih česar pričakovati oziroma, da za devni. delavcev. Najbrže se motim, če to ne bo zvedel ravnatelj in da Rada bi opozorila še na nekaj |f|p Mladinske knjiga LJUBLJANA — TOMŠIČEVA 2 prosi vse poverjenike 1. da takoj (najkasneje do 30. junija 1960) poravnajo vse obveznosti do založb in nakažejo zapadlo naročnino; 2. da nam takoj vrnejo skupno s seznamom vse neprodane knjige in časopise. Od vseh poverjenikov, ki nam pa ne bodo sporočili vzroka, zakaj niso poravnali svojih obveznosti, bomo primorani dolžno naročnino sodno izterjati. Zdaj ob koncu šolskega leta se vam ponovno zahvaljujemo za vse vaše prizadevanje, ki ste ga pokazali prt razširjanju mladinskega tiska ter Vam in vsem našim bralcem želimo prijetne počitnice. ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA V LJUBLJANI PRAVNI NASVETI nadurno delo v pro- zborov občinskih ljudskih odborom v šolah in gg motim čg ^ hg ^w _________0 ___ ------ __ »»»-»».vaj _ trdim,'da je povzročilo marslka- to ne bo v ničemer prispevalo k v zvezi z ocenjevanjem. Zdi se vprašanje: Želite pojasnilo, kako sv-etno^ns^em službi ________________ tero žgočo polemiko in užaljenost, njegovi boljši oceni. Zelo rad se mi, da odpade včasih precej raz- si lahko prosvetni delavec določene drugih vzgojnih zavodih (Ur. list št. da ie povzročilo morda tudi raz- tudi zadržuje v družbi ravnatelja burjenja in hudih besed tudi za- kvalifikacije z izrednim študijem 6/1956) znaša delovna obveznost za -- — ------ ,, Ud je povzročilo moiua ruai raz j ^ Podobi višjo kvalifikacijo. Mnenja vzgojitelje v dijaških domovih in in- 12/1960). Ce je torej Vaš ObLO preš cep V učiteljskem Zboru ipd. Za- m če le more, ga Sprašuje za na- ram ^pomanjkanja samokritično- ste, da je tu veliko nejasnosti in da ternatih 42 ur na teden. Za nadurno lagal, da naj se proglasi kraj, ki*! kaj? Več vzrokov se mi zdi za to. svete, vse seveda z namenom, da sti. Je pač tako, da nekateri res bi bilo potreba javno načeti to vpra- delo v internatih pripada vzojnemu službujete za mesto, vam ne bo Predvsem se je treba zavedati, da til imel joni o njem čimboljše ne znajo oceniti pravilno svojega šan^_____________________________________ . . osebju mesečni honorar od 1000 din pripadala ^----■-«—»» Tako določa 1. čl. Uredbe o brezpia^' nem stanovanju in kurivu učnega ^ vzgojnega osebja (Ur. list LRS 31, to ni tako enostavna zadeva, kot mnenje. Ce pogledamo, če njego- dela ^in _ smatrajo, da so v vsem jasn^m10™rtem,nTa3ko5Ti0’iadhkonlpro- nadurnega dela. za nadurno delo ste ObLO ni v nasprotju z uredbo. _________________________ __ __________ . _ pravica do brezplačne?3' do 3000 din glede na trajanje in vrsto stanovanja in kuriva. Predlog Vaše?3 Vprašanje: Začasno ste dodeljeB* na delo v kraj. ki se šteje za v^i — —- -----------u - ~ , , , , « „ y . , , “ , . , jc.aaic/c-vi * »id u uine g a. ueid. n a. u urn u UCIO Sle bi človek mislil na prvi pogled. delo v razredu, pa lahko ugo- dovršeni ter brezhibni in da za svetni delavec določene kvalifikacije torej plačani po veljavnem odloku. In potem še ta naša občutljivost! tovimo, da je v tem primeru njih pravzaprav sploh ni prave ? i?,r.?1dni?? študijem pridobi višjo „ - , ^ == ^ t, p r_. J , . “ . Vof M IV nrc-na Pr-ooor.ioTTcli.i c« kvalifikacijo. Izreden študij je možen Sindikalna podružnica prosvetnib kier 1ma1n uiHtelii nravico do breZ' Prosvetni delavci smo občutljivi boijsi kot N N. ocene. Precenjevalci svojih spo- bodisl na univerzi, pa tudi na. višji In znanstvenih delavcev Piran DileneM rtanSvanla in tairiva ^ dvakrat. Toda naj bo že kakor Kakšno stališče naj bi zavzela sobnostl SO prav tisti, ki dvigajo pedagoški šoli. Na univerzo se lahko Vprašanje: Kako morajo biti ho- tudi Vam ^rinada nraviea do bref hoče, res je, da je to večkrat po- ocenjevalna komisija? Ce bi se glavni hrup v zborih in ki imajo vpišete kot izreden slušatelj Kot ta- "°nrač!le kUd0nehonoraTnoVeDouCuiPlačnesa stanovanja in kuriva za « polnoma upravičeno. Človek želi le zunanji videz in tudi sicer vedno največ pripomb. vanj in lahk0 p0iagate izpite. Kakor matični šoli izven nje? “odgovor: Ce imajo učitel)1 za svoje delo priznanje. Tudi ob- efekt dela, bi se prav gotovo pri Težko je zato takemu posamez- smo informirani, bože letos v jeseni odgovor: Nadure, ki jih ki poučujejo v kraju, kamor ste r' jektivna ocena spada na to me- ^ Y- odločila za boljšo oceno. Če niku dopovedati, da je še precej požno, da se tudi na višji pedagoški opravite na matični šoli, morajo biti slani začasno na delo, pravico ^ nih komisij le ni tako enostavno, jektivni oceni ravnatelja), bi ver- tel to doseči, zamašiti še veliko v prosvetno-znanstveni službi v šo- Stvar je namreč lahko včasih ietno bila v zadregi in se vpraša- vrzeli v svojem delu. ščeJ^bu^to^etiSv prosvltnl J?* ‘nn l,“i Vprašanje: ste profesorica psih- la, če je pravilno, da dela med Hudo kri in negodovanje pa službi, nakar ste se vpisali na VPS LRS Št. 6/1956) sta še v veljavi. Ko- logije in nameščeni v Dekliškcfj obema razliko oziroma, ali ne bi povzroči včasih tudi (oprostite Prec* diplomo. Radi bi likor pa kdo honorarno poučuje tudi vzgajaiišču. kjer opravljate vzgoJJJ K/l. --- --------- .roHoli ‘ . ,. . -----T~~ UtVUI pa, IVUU I1UIIUI til IIU puuuuje jvj ci d VAJO UV- v n celo N. N. zaslužil boljše ocene moji iskrenosti) — nevoščljivost, m čeprav tl mite absciven^ilkn !e ,zven matiCne Sole. mora po na- teljsko delo. Zaradi pomanjkanjaj« 1—4. -v- v _______; 1__—________________ ni __________________________i;_______.ac,.s.01vent>-lahko šem mneniu biti honoriran po odlo- dra v vzgajaiišču opravite vsak ted*3 v kot X. Y., saj bo prav gotovo Menda ni ravno osamljen pojav, opravite strokovni izpit na učitelji- šem mnenju biti honoriran po odloku o honorarjih na šolah in drugih 10 nadur, mesečno t orej po vas*; Tečaji o uporabi filma V SOH na univerzi V Rimu mnogo pozmvnejsi. r-recej težav- 4oua jjiuBiiii, posiusajie me za šatell VP<5 rta niaio nh—T« 11' »c “o uporauijai ou 4. jan. .s.., <....00,m .uuu um. == *-,, - no stališče ali ne’ In deistvn ie hip! Kako neki bi sicer lahko ra- da še tudi dimoma vendar Pa ,ahko 11udski odbori v zdi premalo. Postavili ste nam troJ' g je ,° sxallsc=> au ne. in aejstvo je, “‘P- iieiti D1 sicer lanico ra- “a ?? tu« diplome nimate ne more okvlru SVojih sredstev izplačujejo vprašanj in to: J k njegov vzgojni vpliv na dijake Morda boste odkimavali Z glavo. ČČU'nrt . . , vzgojnih in izobraževalnih zavodih, navedbah’40 nadur in dobivate za*J mnogo pozitivnejši. Precej težav- Toda prosim, poslušajte me za gateij VPS, da*še iste°'absolvent1?!! kl se 1)0 uPorablJal od 1- Jan* 1961* Payšaini honorar 4000 din. kar se vaj Mimistrsitvo prosjvete v Italiji je , . . y . osnovalo Center za audioviznaJlna C13 s° taksni primeri. sredstva z namenom, da skrbi za na- ^ . • vnlivn+i na tn rta no K* ----- okvifu svojin sreasiev izpiacu.1 CJU lil tu. m zuraell, da po ocenjevanju n. pr. SS /t”,?,6!,™?*?.1 honorarje po tem odloku že od 1. Ali se tudi pri vzgojnem de!» IgggjgllS ss*«r=^'us.^« bodo posvetili prosvetni stroki, seri- treba ozirati ali čemu nai cio SOVOru? Ali ^e vam ne zdi da 12/1960 LRS). jo tečajev o Mmo-logiji in uporabi V!.} reDa ozir“u an na.J ae Sv. .J* Vam rr Zal, aa Vprašanie* Ali ima imravitnH no Vprašanje: Kdo mora plačevati ure vnaprej točno določene? Bar—aroSevSncis R asl° g?w«sasr* - —► - kot profesorici honorar za naduro? . 2. Ali imate pravico za nadoiS” stilo v prostih dneh. čeprav im''; »pavšalen honorar«, za katerega ? te pavšalen honorar in zahtevate. (Carso dl Fllmologia. 1959, Unlver- morale tudi nujno VSkladiti kri- Torej kai bi bilo potrebno da Odgovor: Na dvooddelčni šoli Odgovor: Občinski samopri- !^v,V,|^hi,zplaea honorar 00 opravl' ------- •4'“- „„„„4 -U J I upravitelj ni oproščen nobene ure spevek mora v vsakem primeru pla- nln UIan‘ Sita Koma 1959). RAZPIS Na osnovni šoli Sladki vrh so prosta še 3 delovna mesta. Stanovanje: 4 samske sobe oziroma 2 ločeni mansardni stanovanji s kopalnico. Septembra nova šola. — Dodatek po uredbi. Šolski odbor teni, da bi se tako izognili pre- bi ocenjevanje prosvetnih delav- pouka ena teden.r°SeIe na^osnovnJh čevati delodajalec.8 em ;Drimeru pla odgovor: Za nagrajevanje J velikim razlikam v ocenjevanju, cev ne povzročalo več hude krvi Šolah s 3 oddelki in več se upravite- Vprašanje: Kako morajo biti ho- nadurno delo v prosvetno-znanstv*3) n /r»_i j x.. __ « - - - c , 3 j- - .__________. v y>/vvMv.nv,» s 1A i 4- o.T 4 4 Ir 4 t-iz-vm Ai 14 c4 /-» flliiTlii ti*» SnlaVi lo Sa vrortM#, ^ ^gj J3' šSSgBSTSSLSrSL ir.AtSnofS0. S S rarDSsHi?« vzeli milejši, v drugih pa strožji predvsem to-le: enotnejši kriterij obveznost znižala za 2 uri na teden, Sedai prejemajo 100 din na uro. ______x_i__ _____, v . ...... . _ 0 0 j. 4. . . . . „ . A cr n n r • TTnnnrar 10(1 niti kriterij in so se tako ponekod in res objektivno delo ocenjeval- in če bi tudl 11 dve uri poučevali, bi nih komisij ter res iskreno in to- {IT toseveda^di PzfIM dvetlf. mo, kakšen vzgojni zavod jc YaŠ| seveda tudi za nazaj za dve leti, kolikor Jih že doslej ne bi dobivali plačanih. delo (Uradni list LRS št. 6/1956). Na - - - pravili ker ne gre za pravno vprašanje. predvsem odlikovali, drugod pa zopet ne. Pri takšnem stanju lah- variško kritiko ’ v 'zborih’ ki bi ko pride v nerodno situacijo tisti, nujno naredila tudi konec ne- ki prosi iz okraja v okraj, ki sta voščljivosti in lastnemu preče- h. l.: zavzela različen kriterij. Težko njevanju. vprašanje: v internatu opravija- nlkem^kraj^zbrSi odlikuj^! še na^ekaf Ponetod^^je^rišlov ^akfŽe^o netijo telj/sranujlte vTzienT v drugem pa dobri ah zadovolju- navado, kar sicer ni v skladu s sieni pa ste tudi ob državnih praz- učiteljica, v šolski zgradbi, joči. Velike razlike pri ocenjeva- pravilnikom oziroma teea ne !)lklh. v zimskih počitnicah in v ju- cembra J"" nju so možne in opr.viffli.e l„h. SredvMev., da postevljalfra” K !S,S?*3,K SSSTeiiS R."«S Odgovor: Honorar 100 din na dekliško vzgajališče (ali je to Pr*° uro je določen v 8. točki, II. dela šolski zavod, ali posebni vzgojni ^,1 s Odloka o nagrajevanju za nadurno vod, ali posebni vzgojni zavod). d rt.in UTradni list LRS št. 6/1956). bomo odgovorili alternativno. Ce j, Vaše zadnje vprašanje Vam zavod, v katerem opravljate vzgo3, svetovalec ne bo odgovoril, teljsko delo. predšolski zavod, v za nadurno delo pripada mesečni JJ l norar, katerega višina se določi Su de na trajanje in vrsto nadurn(‘ Niste šolski upravi- dela. Višina tega mesečnega boi “ z zneskom Ti. Razpis , - .—---- '--.—----- i--i—uvc4v4jaju rov- vse naaurno aeio prejemate mesečni p ... .......... .... — -- , ko le med posameznimi Šolami, natelji kopico vprašanj, na kate- pavšalni honorar 3000 din. Ali je to Činski ljud. odbor pa je sedaj pred- plača honorar po dejansko opravU ’ ■ • - - J "■ --- lagal, da se Vaš kraj ne uvrste več nih nadurah. 35 HZ£2*. 25£* ° p“a“L“aA'>TO.: n. ■» v • i J . i j * ,... . y -------O- ■ - U d g O V O r : ro II. aeiu, toč. 13 »neu K.ldjc, n-l inidju vaoi, V '-'4- v«, JC X da se žal na*dei° tudi takS“ sanjaj° ° nJ'ih- viti so nekateri tovrstni barvni dia- S J . j nii ki sv0je delo komajda odbren- Naša šola razpolaga z zemljepis- filmi. Največji uspeh pa dosežejo j kajo in se prav nič ne potrudijo, nimi, prirodopisnimi in zgodovin- zgodovinski diafilmi. Posnetki vzbu- > Da, so tudi takšni primeri. In skimi diafilmi Zore filma iz Zagre- jajo radovednost, da učenci poslu- j V sporazumu s Svetom za šol- ravno zaradi njih odnosa do dela ba in Prosvetnega filma iz Novega šajo razlago kot povest. Kadar ho- E stvo LRS velja te razpis kot red- bi bilo zelo krivično, če bi vse Sada. Zemljepisni diafilmi nas se- čemo biti pri pouku zgodovine E RAZPIS DELOVNEGA MESTA učiteljišče z diplomo; stanovanja ni; DPD SVOBODA ŠTORE in ŽELEZARNA ŠTORE ni razpis prostih uslužbenskih metali v en koš. Tudi proti temu znanjajo s tujimi mesti in pokraji- vzgojni, kaj radi uporabljamo mest za učno in vzgojno osebje se moramo boriti. Tu prihaja do nami. Žal so si panorame mest tako abstraktne besede: svoboda, narod- v občini Domžale. izraza prevsem vloga učiteljskih podobne, da jih učenci zlahka za- nost, socialne pravice in podobno. To otroku prav malo pove. Ko pa Šolarji gledajo slike, z vso prizade- razpisuj eta Državna založba Slovenije priporoča vsem vzgojiteljem knjigo Dr. LEON ŽLEBNIK: PSIHOLOGIJA OTROKA IN MLADOSTNIKA IZ VSEBINE: A Predmet, naloge in pomen psihologije otroka in mladostnika Zgodovinski pogled na psihologijo otroka in mladostnika Metode psihologije otroka in mladostnika O razvoju otroka in mladostnika nasploh O telesnem razvoju na splošno Prenatalno ali predrojstveno obdobje Novorojenček tostjo obsojajo krivico in se navdušujejo nad borbo za človeške pravice. Na naši šoli imamo samo dia-skop, koristnejši bi bil epidiaskop; le-ta omogoča prikazovanje dia-filmov in slik iž knjig in časopisov. Sedaj je treba kazati takšne slike od klopi do klopi. Z epidiaskopom bi se dalo to napraviti hitreje, preostalo bi več časa za razlago in učence bi mnogo bolj pritegnilo. Ko razložim ves diafilm od slike do slike, imam navado, da ga še enkrat zavrtim. Tedaj mi je v pravo zadoščenje, ko šolarji v zboru dajejo naslove posameznim slikam. F. Žagar mesto pevovodje — glasbenega pedagoga POGOJI: ustrezna visoka strokovna izobrazba in praksa. — Plača po dogovoru, stanovanje preskrbljeno. Pismene ponudbe pošljite kadrovskemu oddelku ŽELEZARNE STORE. t 1 318 strani Cena kart. knjigi 650 din ZAHTEVAJTE JO V VSEH KNJIGARNAH ALI PA JO NAROČITE NARAVNOST V DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE — LUBLJANA, MESTNI TRG 26. PROSVETNI DELAVEC Izdajatelj: Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS — List izhaja štirinajstdnevno — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljub- ljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 39-181 do 185, int. 381 — Naslov upra ve: Ljubljana, Nazorjeva j — Telefon uprave: 22-284 — Letna naročnina 300 din — Štev. čekovnega računa: 600-70/3-140 — Tiska CZP »Ljudska pravica« TRGOVSKO PODJETJE »Manufaktura« Ljubljana, Trubarjeva 27/1 Tel.: 30-638 • banč. zveza 600-70 1-287 NUDI V SVOJIH POSLOVALNICAH: bogato izbiro raznovrstnega blaga* volnene in bombažne tkanine za ženske in moške obleke, tkanine za posteljnino, blago za telesno pejil®’ pohištveno blago, razne podloge, vol' nene odeje, dečjo opremo itd. POSLUŽITE SE OBROČNEGA ODPLAČEVANJA PO UGODNIH CENAH