Št. J 29 (15.231) leto Ll.
PRIMORSKI DNEVNIK-je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchl 6 - Tel. 040/7796600_
GORICA: Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
D
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1500 LIR
POSTNNA PLAČANA V GOTOVM SPED. INABB. POST. GR. 1/50%
CISALPINA
GESTIONL
D^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
DLIKd tržaška kreditna banka
TOREK, 16. MAJA 1995
bo šel
Vojmir Tavčar
| Železarna: Cio dovolil |	neposredna pogajanja
TRST - Vseh 759 delavcev in urad- Luigija Lucchinija, ki sta ponudila za nikov skedenjske železarne si je vCe« železarno 51,2 milijarde lir, kolikor je raj pošteno oddahnilo. Minister za znašala izklicna cena na drugi le-industrijo Alberto Cio je izpolnil tošnji dražbi. V prihodnjih dneh bo-obljubo in podpisal odlok, s katerim do razglas o začetku pogajanj objavili dovoljuje izrednim komisarjem to- Časopisi, naslednjih osem dni pa bo vame, da se za njeno prodajo začnejo na razpolago za morebitne druge po-neposredno pogajati s ponudnikoma, nudbe. Utegne se namreč spet pojavi-Gre za navezo, v kateri sta fraderska ti skupina, ki jo vodi Andrea Pittini. družba Bolmat in jeklarska grupa	Na 4. strani
I Kitajski znanstveniki g izvedli jedrski poskus
LONDON - Kitajska je včeraj samo poskuse. Poznavalci in skupine, ki štiri dni po podpisu Sporazuma o nasprotujejo jedrskim poskusom, me-neširjenju jedrskega orožja izvedla še nijo, da Kitajski ne kaže verjeti na be-en podzemeljski jedrski poskus in sedo, njeno dejanje pa utegne novega izzvala ostre reakcije. Oblastem v francoskega predsednika Chiraca Pekingu so proteste poslali Japonska, spodbuditi, da bo obnovil jedrske po-Avstralija, Južna Koreja in Kazahstan, skuse v južnem Pacifiku.
Ameriški predstavniki in rusko zu- IG tajski jedrski poskus je odkril av-nanje ministrstvo pa so Kitajsko poz- stralski seizmološki center, vali, naj spoštuje moratorij na jedrske	Na 18. strani
Dini spet prepričeval Mancusa
RIM - Predsednik vlade Lamberto Dini je v nedeljo nekoliko omehčal pravosodnega ministra Fi-lippa Mancusa. Toda spravljivost trmoglavega ministra ni trajala dolgo. Včeraj dopoldne je Mancuso objavil sporočilo, da se ne bo izneveril svojim dolžnostim, popoldne poslal spravljivo pismo delu inšpektorjev, nato pa s pismom Višjemu sodnemu svetu odstavil inšpektorici, ki sta prvi zaceli inšpekcijo na milanskem tožilstvu. S tem je spet dvignil politično temperaturo in premier Lamberto Dini ga je sinod spet pozval na pogovor v palačo Chigi.
O odnosu do pravosodnega ministra bodo danes sklepale stranke večine, ki soglašajo, da Mancuso-va trmoglavost ne sme ogroziti vlade, razlikujejo pa se v tem, kako nastopiti v odnosu do ministra. DSL je za dokument, ki naj bi usmerjal delo vlade, Ljudska stranka pa meni, da tak dokument lahko govori le o splošnih načelih pravosodne politike.
Na 3. strani
Sanfanlellova pravila igre
RIM - O vsakem referendumu bodo televizijske in radijske postaje lahko predvajale samo štiri reklamne spote na dan (dva za »Da« in dva za »Ne«), stali pa bodo 35 odstotkov cene, po kateri postaja prodaja prostor za ekonomsko propagando.
Tako določa med dru-
gim pravilnik, ki ga je pripravil garant za televizijo in založništvo. Santaniel-lo je ubral vmesno pot med stališči »Da« in »Ne« in s tem vznejevoljil oba tabora. »Da« se pritožuje na predragimi spoti, »Ne« meni, da je pravilnik pretog.
Na 2. strani
ZAIRE / RAZHAJANJA MED WHO IN RK
Skrajno protislovne vesti o širjenju ebole
Virus pa je postal smrtonosnejši in skrajšal ikubacijo
KINSASA, ŽENEVA -»Krivulja epidemije virusa ebole še ni dosegla svojega viška,« je včeraj navajal Joachim Kreysler (Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca), ki se boji, da bi kdo zanesel virus v zairsko
glavno mesto Kinšaso, kar bi imelo dramatične posledice, ker so zdravstvene strukture v tem mestu do skrajnosti pomanjkljive. »Ge položaj Se ni popolnoma pod nadzorstvom, se bo to vsak C as zgodilo,« pa je v Ženevi poudarjal
predstavnik za tisk Svetovne zdravstvene ustanove (WHO) Thomson Pren-tice.
Take protislovne vesti so prihajale tudi iz Zaira, kjer je zairski virolog Jean-Jacques Muyembe povedal, da je prišlo po njego-
vem do mutacije virusa, ki je postal še bolj smrtonosen. Skrajšala se je tudi inkubacija, ki traja največ štiri dni, v roku enega tedna pa skoraj vsi bolniki umrejo. Prav ta hitra umrljivost naj bi omilila širjenje epidemije, ki naj bi ostala omejena na jugovzhodni Zaire.
Medtem pa zairske oblasti s plakati pozivajo ljudi, naj se ne dotikajo mrtvih. Poziv oblasti pa je povzročil nezaželjen učinek, ker se sedaj ljudje bojijo pokopati celo tiste mrtve, ki niso umrli zaradi virusa ebole. Včeraj se je v KinSasi začela karantena za kakih 25 novinarjev in televizijskih snemalcev, ki so jim v nedeljo po obisku v Kikvvitu preprečili odhod iz države. Po zadnjih vesteh pa se epidemija vedno bolj približuje KinSasi, tako da so oblasti še okrepile sanitetni kordon okoli mesta. -
Na sliki (telefoto AP) pogreb četrte italijanske misjonarke Dinarose Bel-leri.
Na 15. strani
BOSNA IN HERCEGOVINA / PRI-BRČKEM IN ORAŽJU
Spopadi se nadaljujejo
SARAJEVO, ZAGREB -Bosanski Srbi so včeraj po srditih bojih prerazporedili svoje enote na bojiščih ob koridorju pri Brčkem, je povedal tiskovni predstavnik Unproforja. Hrvaške enote pa še vedno dokaj uspešno branijo svoje položaje pri OraSju. Zadnji spopadi v Bosni so omejenega značaja, saj gre bolj za taktične boje za pomembne cestne povezave in strateške mostove. Bosanski vladni general Rifta Bi-lajac je v intervjuju za sarajevsko Oslobodjenje izključil možnost skupnega hrvaško-muslimanske-ga napada na koridor pri Brčkem. Hrvaške enote se niso umaknile z vseh območij, ki bi jih morali nadzorovati vojaki OZN.
Na 18. strani
Muslimanski borci iz Zenice se duhovno pripravljajo na spopad s Srbii. (Telefoto AP)
Danes v Primorskem dnevniku
Delavci bivše Aquile na trnih
Zavod INPS noCe podaljšati dopolnilne blagajne 15 delavcem bivše rafinerije pri Zavljah, ki Čakajo na uresničitev podzemnega plinskega skladišča.
Stran 4
Protokol: oster poziv Guerrovi
Deželna svetovalca DSL Budin in Travanut sta pozvala predsednico Guerrovo, naj seznani skupščino s pobudami za gospodarski preporod tržaškega ob-
moeia'	Stran 5
Rast sovodenjske banke
Zadružna kreditna banka v Sovodnjah je lani po odprtju podružnice v Standrežu povečala nabirko vlog za 30 odstotkov.	c. „ 0
Gorica: os Liga - DSL
Predstavnik DSL Ennio Pironi je bil vCeraj izvoljen za podpredsednika goriškega pokrajinskega sveta z glasovi svoje stranke in Severne fige.
Stran 9
Županova Micka v furlanski šoli
Dijaki nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana v Trstu bodo danes uprizorili Linhartovo Zupanovo Micko na festivalu šolskih gledališč v S. Da-nieleju v Furlaniji.	stran m
NOVICE
Moški hudo ranjen pri atentatu v Sassariju
SASSARI - V centru Sassarija je vCeraj okrog polnoči odjeknila močna eksplozija, ki je uničila dve trgovini in ranila 42-letnega Vincenza Fresija. Zaradi hudih opeklin so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Preiskovalci so kaj kmalu prišli do zaključka, da gre za atentat, a kasneje so ugotovili, da ga je pripravljal sam Fresi, ki je že imel opravka s pravico in je v preteklosti sodil v krog »Avtonomije« iz Sassarija. Pri sebi je namreč imel kirurške rokavice, ki naj bi se jih bil poslužil pri prenosu eksplozivnega materiala. Po mnenju gasilcev je Fresi, ki si je kot cilj zadal neko trgovino sadja in zelenjave, uporabil vnetljivo tekočino, ki je verjetno izhlapevala in zasitila prostor. Ko je morebiti prižgal zažigalno vrvico, je nenadoma prišlo do eksplozije, ki je Fresija vrgla več metrov daleč in mu zmečkala nogi. Ranjene so bile še tri osebe, ki pa so jih v bolnišnici le obvezali in odslovili, (foto AP)
Čudna romanja predstavnika Avtokluba v Innsbruck
BOČEN - Uslužbenec Avtomobilskega kluba iz Bočna se enkrat na teden poda v bližnji Innsbruck z dvema zajetnima vrečama, polnima kovancev: v eni ima marke, v drugi šilinge. V avstrijski banki jih zamenja za bankovce in se nato vrne v Bočen. Razloge tega čudnega romanja preko meje je razložil včeraj na tiskovni konferenci predsednik Avtomobilskega kluba za Gornje Poadižje Antonello Marastoni. V bocenskih parkiriščih, je razložil, je moč plačevati parkirnino ne samo v lirah, pač pa tudi v markah ali šilingih glede na množico turistov z onstran meje. Toda krajevne banke ne sprejemajo kovancev v tuji valuti, pač pa le bankovce. Odtod torej nujnost vsakotedenskega »izleta« v Innsbruck.
Sinovi Licherijeve se ponujajo za talce
ORISTANO - »LUnione sarda«, dnevnik iz Caglia-rija, je včeraj objavil pismo sinov 67-letne Giovanne Marie Licheri, ki so jo predvčerajšnjim zjutraj ugrabili v pokrajini Oristano. Ugrabiteljem ponujajo, da bi prevzeli mesto bolne in ostarele matere in obljubljajo, da bodo naredili vse, kar je v njihovih močeh, da bi omogočili njen povratek domov.
Tajne službe so se o ugrabitvi Kassama pogajale z Boejem
SASSARI - »Matteo Boe se je glede svoje predaje pogajal z dvema agentoma tajnih služb. To se je dogajalo aprila 1992. Do predaje pa ni prišlo, ker se Boe ni strinjal s tem, kar so mu predlagali.« Tako je na procesu, na katerem je govor o ugrabitvi malega Farouka Kassama, povedala Laura Manfredi, družica Mattea Boeja, kateremu je pomagala pobegniti iz zapora na Asinari in s katerim je v tistem obdobju imela tri otroke. Do prvega stika z agentoma naj bi prišlo na letališču v Olbii, vendar v začetku Boe ni hotel o predaji nič slišati. Z agentoma naj bi se sestal 9. aprila, vendar so pogajanja spodletela.
Donatella Di Rosa oktobra spet pred sodniki
FIRENCE - Donatella Di Rosa se bo 18. oktobra znova znašla na sodišču, kjer se bo skupaj z možem, podpolkovnikom Aldom Michittujem, morala zagovarjati zaradi prevare in izsiljevanja na ratim generala Franca Monticoneja. Proces se je sicer pričel že lanskega 5. oktobra, vendar ni prešel v živo in 11. novembra so ga prekinili, potem ko sta zakonca zahtevala, da se nadaljuje dmgje, češ da sodniki v Firencah niso nepristranski. Njuno zahtevo je kasacija zavrnila. Di Roso obtožujejo, da je Michittuja »zapeljala« in ga »olajšala« kar za 700 milijonov lir, pri čemer ji je mož pomagal. Zakonca obtožbe zavračata in trdita, da je do stikov z generalom prihajalo na vrsti tajnih sestankov z višjimi častniki, na katerih je bil govor o prekupčevanju z orožjem in o načrtih za državni udar.
Delo je bilo vredno milijarde, neplačan dolg pa 373 lir
TRENTO - Pokrajinska uprava iz Trenta je priznala, da podjetju Del Favero dolguje 313 lir. Svoj dolg je tudi pošteno poravnala, pri čemer je zaradi davkov narastel na 373 lir. Zadeva bi bila že sama po sebi nekoliko nenavadna, še bolj nenavadna pa postane, če povemo, da je Del Favero za opravljena dela (predor pod Totogo) prejelo skoraj 26 milijard lir. Gre za poštenost, natančnost ali absurdno birokratsko pikolovstvo?
_____REFERENDUMI / NOV PRAVILNIK O REFERENDUMSKI PROPAGANDI .
Lekarniška tehtnica garanta za založništvo in televizijo
Pravilo ne zadovoljujejo odbora zo »Do« in niti Berlusconija.
RIM - Število propagandnih spotov za referendume je omejeno na 4 spote dnevno, katerih cena ne sme presegati 35 odstotkov tarife, ki jo radijske in televizijske postaje zahtevajo za redno ekonomspo propagando. Tako je sklenil garant za televizijo in založniško dejavnost Giuseppe San-taniello, ki je včeraj objavil v uradnem listu novi pravilni. Santaniello se je odločil za pravilnik po posvetu s predsednikom vlade Lambertom Di-nijem. Ukrep nadomešča prejšnji pravilnik, ki je zastarel, ker je Ustavno sodišče razveljavilo tisti del vladnega odloka o »par condicio«, ki je zadeval referendume.
V pravilniku je Santaniello ubral srednjo pot med zahtevami tistih, ki se opredeljujejo za »da«, in tistih, ki se opredeljujejo za »ne«. To je še najbolj vidno pri odločitvi o maksimalni ceni sporov. Odbor za »Da« na referendumih o televiziji je predlagal, naj bi cena ne presegla 10 odstotkov običajne reklamne tarife, Berlusconijeva Publitalia pa je hotela 50 odstotkov. Santaniello je ubral vmesno pot in tako ni zadovoljil ne enih ne drugih. Pozneje pa je povedal, da bi tudi za propagando o referendumih država lahko prispevala, kot že prispeva za politično propagando med volitvami.
Pravilnik garanta za založnoštvo in televizijo je zelo podroben, saj določa, da lahko vsaka postaja predvaja največ 4 reklamne spote na dan (dva za »Da« in dva za »Ne«), ki morajo v od-
dajo izmenično. Televizijski spoti lahko trajajo 45 sekund, radijski eno •minuto, predvajati jih je treba ločeno od drugih reklamnih oddaj in sicer v dveh časovnih pasovih (eden dopoldne drugi popoldne). Navedena so tudi merila za določanje prednostne lestvice v primeru, da bi več organizacij hotelo predvajati v istem dnevu reklamne oddaje o referendumih.
Manj zavezujoč je pravilnik za časopise, katerim je garant določil samo tarife. Po pravilniku bodo morali časopisi, televizijske in radijske postaje, ki so pripravljene objavljati reklamo o referendumih, to sporočiti v roku petih dni od objave pravilnika v uradnem listu (torej od včeraj).
Pravilnik ni zadovoljil odbora, ki se zavzema za »Da« na referendumih o televiziji (če bi referendum prodrl bi bil korenito spremenjen zakon Mammi in zasebnik ne bi smel imeti več kot ene vsedržavne mreže). Vin-cenzo Vita, ki pri DSL vodi resor množičnih medijev, se je obregnil predvsem ob previsoko ceno spotov. Po njegovem mnenju odbora za »Da« in »Ne« nista enakopravna. Podobna je bila tudi ocena Giuseppeja »Giuliettija, ki je bil med pobudniki referendumov, medtem ko je poslanka Sandra Bonsan-ti menila, da je pravilnik lahko izhodišče za referendumsko kampanjo. »Dovolj s cmeravostjo, čas je, da državljanom razložimo, zakaj se zavzemamo za Da,« je izjavila Bonsantijeva.
Nezadovoljni pa so tudi na drugem bregu. Marco Taradash je menil, da je pravilnik omejevalen in v nasprotju z razsodbo Ustavnega sodišča. Podobna je bila tudi ocena odvetnika Beniamina Ca-ravite, ki je pred Ustavnim sodiščem zagovarjal tezo o neustavnosti odloka o »par condicio«.
Medtem ko se referendumska bitka stopnjuje, je včeraj nastal tudi odbor za neudeležbo. Ustanovil ga je odvetnik Marco Nuzzo, po katerem je preveč referendumov, da bi se volilci lahko zavestno opredelili. Zato Nuzzo vabi k neudeležbi. Po njegovem mnenju gre na referendumih za vprašanja, ki naj bi jih rešil parlament.
Reforma pokojnin roma v parlament
RIM - Parlament se bo danes začel ukvarjati z vladnim osnutkom pokojninske reforme. Se včeraj so bili izvedenci vlade in sindikatov na delu, da so izpilili besedilo zakonskega predloga in pojasnili morebitne nejasnosti. Sindikati želijo preveriti vsako besedico, potem ko so v soboto nekateri časopisi objavili tekst, ki se je razlikoval od onega, ki je bil predmet sporazuma. Sam minister za delo Tiziano Treu je vsekakor zagotovil sindikalistom, da bo dokončni tekst povsem
odražal vsebino dogo-vora.
Vprašanje pa je, k°'
liko časa bo potrebovat parlament, da dokončno odobril tako delikatni zakonski osnutek. Najprej bo predlog romal v poslan-sko komisijo za delo. katere predsednik M31' co Sartori (Severna ligat je včeraj napovedal, da bo predlagal uvedbo pospešenega postopka-Sam Sartori pa je dodal, da je ukrep dokaj korn-pleksen in da bo komisija potrebovala en mesec časa, da ga ustrezno analizira.
Turiste so odpodili
Zaradi korenitega čiščenja slovitega stopnišča Trinita dei Monti so včeraj z n^° odpodili turiste, ki so radi posedali v tem čudovitem kotičku večnega mesta (Ari
VARESE / VCERAJ SO OPRAVILI OBDUKCIJO
Mia Martini je zares podlegla srčni kapi
Zdaj je treba ugotoviti, kaj je infarkt povzročilo Pokojnico bodo pokopali danes pri Gallarateju
BUSTO ARSIZIO -Včerajšnja obdukcija je pokazala, da je pevka lahke glasbe Mia Martina podlegla srčni kapi, in obenem potrdila predvčerajšnje domneve. Kakor je znano, so pokojnico našli mrtvo na postelji v novem stanovanju v kraju Cardano al Čampo nedaleč od Vareseja, kamor se je bila vselila šele pred kratkim, da bi bila bliže očetu, ki prebiva v Gallarateju. No, ob postelji je bila telefonska beležka, kar pomeni, da je hotela Mia koga poklicati na pomoč takoj po prvih znamenjih slabosti, razen tega pa na nočni omarici ah drugje v spalnici niso našli nobenih zdravil ali pomirjevalnih sredstev. Sicer pa je rajnkin oče Giuseppe brž po tragič-
nem odkritju povedal preiskovalcem, da je bila hčerka zelo utrujena, pravzaprav izčrpana, ker se je neprestano premikala vzdolž po Italiji, kjer je imela številne turneje.
S tem pa še ni konec preiskave. Sodni zdravnik Massimo Cristina, ki je opravil avtopični pregled, je namreč izjavil novinarjem, da bo treba zdaj razčistiti še razloge, zaradi katerih je Mia podlegla infarktu, oziroma dinamiko bolestnega stanja. To mu je v resnici zaukazal namestnik državnega tožilca v Bustu Arsiziu Luca Viha, na razpolago pa ima dva meseca časa.
Kakor že v nedeljo pred hišo, v kateri je stanovala pevka, tako se je tudi včeraj zbrala pred mrtvašnico množica več
sto ljudi, ki so želeli po-slednjikrat pozdraviti prerano umrlo Mio. Iz vrst pokojničinih kolegic in kolegov se je prvi pojavil Renato Zero, ki je prišel v Busto Arsizio že predvčerajšnjim; bil je v spremstvu Miine sestre Loredane Berte, ki je ravno tako priznana popevkarica (Mia Martini je bilo v resnici umetniško ime Do-menice Berte). Sestri se nista nikdar prav dobro razumeli, včeraj pa je bilo videti, da je sestrina prezgodnja smrt Loredano močno prizadela, saj ni marala govoriti z nikomer, niti z novinarji ne.
Pogreb bo danes ob
16.30	iz mrtvašnice na pokopališče v Cavarii blizu Gallarateja, posmrtni ostanki pa bodo na parah od dvanajstih naprej.
RIM / PREVOZI
Tudi v tem tednu vrsta stavk v sektorju javnih prevozov
Jutri stavka pilotov Anpac, v četrtek pomorščakov, v petek pa gasilcev
RIM - Za javne prevoze bo tudi ta teden d°^aj prijeten«. Včeraj ob 17. uri se je zaključila fta g^a; so jo oklicali strojevodje včlanjeni v Comu in v ob 14. uri se je zaključila tudi 4-urna stavka na nikov poletov CGIL na letališču Orio al Serio (Be
m°)-	■	jjgli
Jutri bodo za obnovitev delovne pogodbe sta piloti Anpac; v četrtek bodo stavkali pomoršča remar, ki so včlanjeni v Fedemar-Cisal. V Pete^gy-bo na sporedu vsedržavna stavka gasilcev; na liščih bodo stavkali od 10. do 14. ure, kar bo ^ vplivalo na razne letališke službe. V soboto o uri pa bo stavko začelo potujoče osebje Državn1 leznic, ki je včlanjeno v Cnpv. V nedeljo bo državna stavka osebja javnih prevoznih podjetij, je oklicala Filt-Cgil, Fit-Cisl in Uiltrasporti.
Stavke pomorščakov, ki so včlanjeni v Fed Cisal, bodo razčlenjene po naslednjem ur^03o osebje družbe Tirrenia in deželne družbe ^ stavkale v četrtek; družba Adriatica: vse ladje, od italijanskih pomolov morale odpluti, bodo ._ stavke ostale v lukah; Lloyd Triestino in ^a^ia J0\n-gazione: od pomolov ne bo od 18. do 31. t.m- ° la nobena kontejnerska ladja. Federmar je stav « ^ licala zaradi zadržanja Confitarma, ki »prit18 ministra za prevoze in s tem postavlja vsako
Podkupninska afera / odstavil je dve inšpektorici
MILAN / 160 LJUDI NA ZATOZNI KLOPI?
Po nedeljskem umiku Mancuso spet v ofenzivi
Večinska koalicija bo danes razpravljala o odnosu do ministra
RlNl - Pravosodni minister Filipp . ^cuso najbrž ne more iz svoje koži r so vsi italijanski Časopisi včeraj to
L niPOmzn norl olicVn cnnro/‘si 1 o Vr
' ou vsi naiijansKi časopisi včeraj tc aCui njegovo nedeljsko sporočilo ki jj/trk. in spravljivejši odnos s sodstvor
: — spravljivejši oonos i ' k Cerai ziutrai objavil novo sporočilo, , prem je med drugim reCeno, da n )sko sporočilo ne »pomeni, da se n ster namerava odpovedovati svc Ofosti«. Mancuso je nedeljsko sp l., 110 označil samo kot »pojasnilo, ki , 0 potrebno zaradi kopice netoCn
“Javljenih novic«.
^sj pomeni včerajšnje sporočilo? / u Za novo ofenzivo po nedeljke : , 'KU, kot so se vpraševali tudi sic Ušeni politiki? Poleg dopoldanske; roeila jih je popoldne še bolj zbega Jstvo, da je Mancuso pisal spravijo
Pjstno 13 inšpektorjem, ne pa sodnici ,Oljni Canale in Marini Moretti,
Vflrl	1 ‘'II Hill: 111 1V1ČUII H 1V1U_, __
( 7?n prvi del inšpekcije na milansl sl i »sjvu- V zvezi z njima je minister teri . iemu sodnemu svetu pismo, s Ho ■ J® razreševal inšpektorskih d
Pori • 6 meci mspektorji, ki opisali protestno izjavo, s kater t Povedovali možnost odstopa. Inf ™ s° bih namreč soglasni glede v e protestne note, medtem ko si nisi Sg 111 0 tem, ah naj jo objavijo. Vcer , spet zbrali na skupščini, da bi oc zadnjih dni.
. uedtem ko polemika med Manci »,.lllsPektorji plamti, se je milansk s^lste roke« odločil za molk. Sef m o ?8a tožilstva Francesco Saverio Bc hj111. nieg°v namestnik Gerardo D’ Uj. S.10 sploh nista hotela spregovm , rnarji o tem vprašanju. Toda dej (ja sta se o drugih problemih pošali Pa'tfa	nasmejana in dobre vol
Ver rŽ znab' da se milanski tim ne Pod tako ostrim pritiskom, p potezi so sedaj predvsem pol ^rnieru Lambertu Diniju je v nei Sori °’	ie nekoliko omehčal pi
sin 6®a rnrnistra, toda včerajšnje p stri ° Hbnistrovo ravnanje je spet raj1 ° ,naPetost. Med strankami, ki pc (]a vlado, nobena noCe vladne krizi q reSitve, ki jih predlagajo, so razi: em problemu se bodo pogovoril Veg. Pradsedniki parlamentarnih sk lrie- Na srečanje je bila povabljen
Pravosodni minister Filippo Mancuso (AP)
di Stranka komunistične prenove, ki je sicer napovedala predlog nezaupnice, vendar ni še zaCela zbirati podpisov za to. Pietro Polena, ki v Demokratični stranki levice vodi resor pravosodja, je skušal biti tolmač tega dovolj spravljivega odnosa do pravosodnega ministra in je pripisal Mancusovemu sporočilu pomirjevalni ton. »Sedaj pa moramo o problemu razpravljati v parlamentu na osnovi dokumenta, ki naj usmerja delo vlade,« je dejal Polena. Toda načelnik senatorjev Ljudske stranke Nicola Man-cino ga je zavrnil, da bi tak dokument bil v bistvu nezaupnica, ki je on ne namerava podpisati. Usmerjevalni dokument bi moral obravnavati drugačne, važnejše probleme, ne pa spora med ministrom in sodniki. S Folenovim predlogom ne soglašajo niti republikanci, medtem ko Zeleni pozivajo premiera, naj vendarle utiša ministra, ki v svojih stališčih niha tako kot krivulja na seizmografu ob potresnih sunkih.
Ministra brani Silvio Berlusconi, ki je ocenil kot sramoten napad proti Mancu-su, medtem ko je Nacionalno zavezništvo razdvojeno, oglašajo pa se skoraj izključno tisti, ki pravosodnega ministra ostro kritizirajo.
VSS se bo jutri spoprijel z vozlom sporne inšpekcije
RIM - Višji sodni svet, telo s katerim se italijansko sodstvo samoupravlja, se bo jutri lotil sporne teme ministrske inšpekcije na milanskem državnem tožilstvu. Tako je odločil predsednik republike Oscar Luigi Scal-faro, ki je tudi predsednik VSM.
VSM se je zaCel ukvarjati z inšpekcijo na milanskem državnem tožilstvu, ki jo je odredil bivši minister Al-fredo Biondi, na zahtevo šefa tožilstva Fran-cesca Saveria Borrel-lija, ki se je tedaj pismeno obrnil na predsednika republike (ki je istočasno tudi pred-sednikk VSM) in vprašal, kakšne so pristojnosti inšpektorjev in kakšno gradivo lahko zahtevajo. Ob tem vprašanju se je pristojna komisija VSM razdvojila. Člani višjega sodnega sveta, ki so jih izvolili sodniki, so se zavzeli za razpravo o problemu in po zasliševanju inšpektorjev ter milanskih sodnikov oblikovali predlog poročila, s katerim so obsojali inšpekcijo, ki je segla Cez dopustne meje. Razpravi o tem vprašanju pa so se uprli svetovalci, ki jih je parlament izvolil na predlog For-za Italia in Severne li-
ge. V začetku so se uprli razpravi, ker ni bilo še poročila o inšpekciji, nato pa, ker bi po njihovem mnenju VSM na ta način naCel vprašanja, ki so v izključni prisotjnosti pravosodnega ministrstva. Podpredsednik in operativni vodja VSM Piero Alberto Capoto-sti vozla ni znal razrešiti in se je zato obrnil na Oscarja Luigija Scalfara, ki je po daljšem premisleku odločil, da naj svet o problemu razpravlja jutri. Medtem je VSM dobil tudi poročilo inšpektorjev, ki so laskavo ocenili delo milanskega sodnijskega tima »Ciste roke«.
Problem, s katerim se spoprijema VSM, je zelo zapleten in ima izrazit politični naboj. Ni naključje, da so se obsodbi inšpekcije upirali z vsemi sredstvi prav predstavniki bivše vladne koalicije, ki si prizadevajo, da bi tudi v VSM diskreditirali milanski sodnijski tim. Po drugi strani pa ima problem tudi širši ustavno-politicni doseg, saj gre v bistvu za vprašanje, do kam lahko seže sodstvo in kateri prostor lahko vsaj začasno zapolni, ko v kriznih obdobjih državne ustanove izgubljajo ugled in vlogo.
Končana preiskava o podkupninah za zakupe ENEL
MILAN - Milansko tožilstvo je zaključilo še en del preiskav o podkupninah v italijanskem političnem sistemu: namreč onega, ki zadeva državni koncern za električno energijo ENEL. Akte je tožilstvo predalo sodniku za predhodne preiskave z zahtevo po sojenju 160 osebam, med katerimi so skoraj vsi mogočneži prve republike: naj omenimo samo Bettina Craxija, Severina Citaristija, Renata Altissima, Antonia Cari-glio, Giorgia La Malfo, Antonia Del Pennina in predsednika ENEL Franca Viezzolija. Na spisku obtožencev najdemo tudi Francesca De Lorenza, ki pa je obtožen »samo« nedovoljenega financiranja političnih strank.
Milanski tožilec Paolo lelo je ob zaključku preiskave predlagal tudi oprostitev 15 osumljencev, med katerimi sta tudi župan Catanie Vin-cenzo Bianco in sedanji glavni ravnatelj Telecom (bivše SIP) Vito Gambe-rale. Ce bodo lelove zahteve sprejete, pa se bodo na zatožni klopi znašli tudi bivši Craxijev tajnik Mauro Giallombardo, bivši Martellijev tajnik Sergio Restelli, finančnika Gianni Varasi in Giampiero Pesenti, bivši parlamentarec KD Bruno Tabacci, bivši milanski pokrajinski tajnik KD Gianstefano Frigerio, bivši poslanec PSI Gior-gio Gangi, bivši vodilni funkcionar Fiatove družbe Cogefar Impresit Enzo Papi in bivši predsednik IRI Franco Nobili. Na zatožni klopi bi morala se-
Bivši tajnik PSI Craxi bo najbrž moral v kratkem spet na zatožno klop (AP)
deti tudi bivši funkcionar KPI Primo Greganti ter bivša elana upravnega sveta ENEL Valerio Bitetto (PSI) in Giovanni Battista Zorzoli (KPI).
Preiskava o podkupninah za zakupe ENEL je ena od prvih, ki so jo zaceli milanski sodniki in je trajala skoraj tri leta. Sodniki so takrat v neki majhni družbi našli nekakšen zapisnik podkupnin, ki jih je moralo podjetje plačati za zakupe državnega koncerna, preiskava pa se je kaj kmalu razširila ter je zajela tudi nekatera med najveCjimi italijanskimi podjetji, kot so Fiat En-gineering, Ansaldo, Pesenti, Ferruzzi in Te-chint, ter seveda politične vrhove takratne Italije. Skupno naj bi preiskava ugotovila izplačilo veC desetin milijard lir.
^COSENZI IN RAVENNI IZVOLILI LEVIČARSKA PARLAMENTARCA
POD OBTOŽBO KORUPCIJE
Na Siciliji izenačen izid
tilsUhLEuM0 ' V 21 si" Upri r °bcinah so bile v te 6 1° volitve za izvoli-nj,,.ll0vih županov in Dih lns^h svetov. Volil-0l uPravicencev je bilo Pa	tisoč, udeležba
K bila dokaj nizka in
stotiSUkala okr°g 67 od-le,i °v' najmanjšo ude-
•Pai c S° zabeležili s kosi {-■ °dstotki v Siracu-!p'o ^6r P.a 80 glasovali sa-Za rajonske sosvete.
'ZvobT6?1 kro8u )e bil°
°d t k111^ 11 županov: deSH?h PriPadajo štirje Dr,nicii prav toliko jih je
neo5S0vdtriiebpa T
ittih V.1, v drugih sed-dru Pečinah bo potreben tsdrf ^ro^’ ^ bo čez dva
Kljub
Pa Q®a .t68^8 je za volitve WP lcdiji vladalo do-
zadnrikPriC^kovanje- Na Mit k Parlamentarnih cijjVM1 Je namreč na Si-
WLPreirCno zma8al
Pa ip kSiVokoscin’ tolcrat
soL11 rezultat’ce nai
1110 po številu iz-
voljenih županov, bolj uravnovešen. Kljub temu so nekateri predstavniki desnice z velikim zadovoljstvom komentirali volilni izid. V imenu KršCansko-demokratske-ga centra je na primer elemente Mastella poudaril, da je njegova stranka v proporcnem delu prejela povprečno 15 odstotkov glasov in da je v nekaterih občinah, kot na primer v Ba-gherii v neposredni bližini Palerma, celo prva stranka. Zadovoljen pa je tudi deželni koordinator Nacionalnega zavezništva za Sicilijo Gui-do Lo Porto, ki je govoril o »izrednem uspehu« kandidatov Finijeve stranke. Zmerno zadovoljstvo je pokazal koordinator Forza Ifalia za Sicilijo Gianfranco Mic-ciche, Ce ne drugega, ker se ni ponovil izid nedavnih deželnih in upravnih volitev, kjer je levi center skoraj povsod
prevladal. Micciche pa je obžaloval, da ni Kartel svoboščin povsod nastopal enotno, odtod poraz v nekaterih občinah. Razloge za zadovoljstvo pa so našli tudi predstavniki Pakta demokratov. Ayala, Viola in De Martino so v skupni izjavi podčrtali, da je Pakt ponekod prejel veC kot 10 odstotkov glasov.
V nedeljo pa so bile v dveh večjih mestih, Co-senzi in Ravenni, parlamentarne volitve za nadomestitev pred kratkim umrlih sen. Carmineja Garofala, ki je pripadal progresistom (v Cosenzi) in posl. Davideja Visa-nija, vidnega vsedržavnega predstavnika DSL (v Ravenni). V obeh mestih je levica ohranila svojega predstavnika. V Cosenzi je bil izvoljen univerzitetni profesor Massimo Veltri, ki so ga podpirali progresisti, Komunistična prenova, Biancova Ljudska
stranka, Pakt demokratov in Zeleni in je prejel veC kot 50 odstotkov glasov. Polovico manj glasov je prejel njegov tekmec, predstavnik Kartela svoboščin Vittorio Zupo. Zabeležiti velja izredno nizko volilno udeležbo, ki ni presegla 50 odstotkov volilnih upravičenčev.
V Ravenni pa je s 77,5 odstotka glasov bila izvoljena predstavnica Demokratične stranke levice Elsa Signorino. Njen edini tekmec je bil predstavnik republikanske stranke Ezio Fedele Brini, medtem ko Kartel svoboščin ni predstavil svojih kandidatov, ker mu ni uspelo zbrati zadostnega števila podpisov. Volilna udeležba je bila tu sicer visoka (72,1), vendar "Znatno nižja od vseh prejšnjih volitev v ravenski pokrajini, kjer se je navadno sukala okrog 90 odstotkov.
Zaporni nalog tudi za Romana Specogno
PORDENON - Bivši
predsednik družbe Auto-vie Venete Romano Spe-cogna je bil obtožen korupcije v okviru preiskave o podkupninah, ki naj bi jih številni podjetniki izplačali za pridobitev zakupov del za deželno avtocestno mrežo. Na zahtevo javnega tožilca iz Pordenoneja Raffae-leja Tita je sodnica za predhodne preiskave Anna Fasan podpisala proti Specogni zaporni nalog. Zato so karabinjerji že v soboto zvečer poiskali Specogno na njegovem domu v Čedadu, a ga niso našli. Sedaj ga iščejo na vsem italijanskem ozemlju.
Giuseppe Romano Specogna, 68 let, je bil za tri zakonodajne dobe (od 1973 do 1988) deželni svetovalec za Krščansko demokracijo, v letih 1983-84 pa tudi deželni odbornik za rekonstrukcijo po potresu. Na Celo družbe Autovie Venete
RomanoSpecogna
je bil imenovan leta 1988, to funkcijo pa je obdržal do lanskega dela, medtem ko je zdaj elan upravnega sveta. Specogno naj bi obtožili predvsem na osnovi izjav, ki jih je preiskovalcem dal bivši predsednik deželne vlade Adriano Biasutti, ki je zdaj v stanovanjskem priporu.
Slovenski dnevi v Rimu
RIM - Od 22. do 26. maja bodo v Rimu Slovenski dnevi, ki jih prireja ita-lijansko-slovenska gospodarska zbornica.
V	programu so razstave o turistični ponudbi Slovenije, njeno kulturo pa tudi gostinsko ponudbo. Ves teden bosta znana kuharja restavracije Maxim ponujala najbolj značilne jedi iz slovenske kuhinje, medtem ko bo Trio Slovenija zabaval goste z narodnoza-navno glasbo.
V	okviru Dne-vov bo 24. maja v Hotelu Holiday Inn St. Peter srečanje na temo Slovenija danes, ki se je bo udeležil med drugimi slovenski minister za sodelovanje in razvoj Janko Deželak.
ik.
MINISTER JE VČERAJ PODPISAL USTREZNI ODLOK
PO VČERAJŠNJEM SPOROČILU DRUŽBE ECKESh
Železarna: kmalu začetek pogajanj
Verjetno bosta prevladala Bolmat in Lucchini
Minister za industrijo Alberto Cio je včeraj pozno popoldne vendarle podpisal odlok, ki dovoljuje sprožitev zasebnih pogajanj za odkup Skedenjske železarne, na katerega so delavci ter sindikati tako dolgo čakali. Nove dražbe, na kateri bi izklicno ceno potlačili do skromnih 40 milijard lir, torej ne bo. Jutri ali pojutrišnjem bi morali razglas o začetku pogajanj objaviti najbolj razširjeni italijanski dnevniki, zatem pa bo osem dni časa za to, da se oglasi še kak drug morebiten kandidat za nakup tovarne.
Ob priliki druge letošnje dražbe, ki je sicer formalno propadla, sta zastopnika družbe Bolmat in jeklarske grupe Luigija Lucchinija skupaj ponudila za obrat 51,2 milijarde lir, kolikor je znašala tudi izklicna cena, že poprej pa sta predložila izrednim komisarjem AFS Francu Asquiniju, Giampao-lu de Ferri in Pinangelu Fanchiot-tiju razvojno-industrijski program.
Komisarji so ga minulo soboto orisali članom ministrskega nadzornega odbora, ki ščiti interese več kot 200 upnikov (denarnih ustanov indobavnih podjetij, katerim dolguje železarna 330 milijard lir), ti pa so izrekli (dolžnostno, a neobvezujoče) povoljno mnenje, nakar je zadnja beseda pripadla ministru, ki je za dopustitev privatnih pogajanj zahteval stroga jamstva.
Omenili smo morebitne druge kandidate. Podjetniška naveza, ki jo vodi bivši lastnik železarne pod Skednjem Andrea Pittini in v kateri so poleg njegove družbe Finfer še Alfa Acciai, Pietra in Ori-Mar-tin iz Lombardije, je pred časom sporočila, da se resno zanima za tržaški obrat, ni pa predstavila nobene ponudbe, niti ne seveda razvojnega načrta. Morda pa so čakali ravno ministrov dekret in se bodo oglasili ta ali prihodnji teden. V tem primeru bodo morali seveda ponuditi višjo vsoto, kot so jo Bru-
no Bolfo in Vittorio Malacalza (Bolmat) ter prof. Gozzi (grupa Lucchini). Kako se bo zadeva potlej razvijala, je težko napovedati, ni pa težko uganiti, da bi utegnile nastati kakšne komplikacije. Tedaj bi se lahko pojavila nova nevarnost: konec junija bo zapadel komisarski trojici mandat in ko bi se pogajanja preveč zavlekla, bi celoviti postopek za privatizacijo železarne, na katero čakamo že od leta 1992, propadel. Z njim bi se seveda razblinili tudi vsi upi delavcev, ki se vrstijo v dopolnilni blagajni, obenem pa bi Trst izgubil pomembno industrijsko danost.
To bi bila zmaga lobija, ki noče, da bi tovarno rešili, in katerega sestavni deli bi si radi razdelili zemljišče, pomole in vse, kar je uporabnega. To bi bil tudi pekoč poraz za tisti del Trsta, ki je skupaj z železarji solidarnostno stopil na ulice in trge in ki ne misli, da je prihodnost mesta le v trgovskih in terciarnih dejavnostih, (dg)
Z VČERAJŠNJE SKUPŠČINE DELAVCEV BIVŠE RAFINERIJE AGUILA
Zdaj še težave z INPS
Vzporedno z redčenjem števila delavcev se utesnjujejo tudi prostori, kjer se ti zbirajo na skupščinah. V mislih imamo uslužbence bivše naftne Čistilnice Aquila pri Zavljah, ki jih je bilo nekdaj 900 in jih je zdaj manj kot 50. Včeraj so spet zborovali, a ne znotraj tovarniške menze kot vselej v zadnjih devetih letih, kolikor traja njihova trnova pot, temveč v sobani rekreacijskega krožka. »Za vraga, ali nas res hoCejo poslati na rekreacijo,« se je vprašal eden in s tem mislil dokončno slovo od dela.
Delavci Čakajo, da se prižge" zelena luC za uresničitev podzemskega skladišča utekočinjenega plina tam, kjer je bila nekoč rafinerija, in so Čakanja že tako
in tako siti. Zdaj pa je kot strela z jasnega prišla še vest, da skrbstveni zavod INPS petnajstim noče za eno leto podaljšati dopolnilne blagajne, kar pomeni, da bi morali ostati na cesti in brez pare. To je prizadete kajpak raztogotilo in bolj malo so jim bila v uteho zatrdila sindikalistov CGIL, CISL in UIL, da bodo proti sklepu INPS nastopili kar najodločneje in na vseh možnih instancah.
Jezni so tudi sindikalni krogi. »Inpsovo ravnanje ni zakonito,« trdijo in zahtevajo novA sestanek z njegovim vodstvom, kot tudi z deželnim odbornikom za industrijo Gianfrancom Morettonom. V resnici ima sindikat že delj Časa opraviti z izrazito birokratski-
mi zadevami, ki bi jih morali reševati drugi, pa jih ne. Tudi sicer ne more poglobiti svoje institucionalne vloge, ker vse miruje in molči. Plinski terminal bi morala skupaj izgraditi naveza MonteShell (Agip) -Seastock; minister za okolje je že odobril oba načrta, s čimer je padla še zadnja ovira za speljavo pobude, poslej pa se je nekaj nekje zataknilo. In vendar je bilo pred kratkim rečeno, da se bo stvar razrešila najpozneje do te sobote, 20. maja. Na trnih je zlasti tistih 28 delavcev, M čakajo na ponoven vpis v dopolnilno blagajno, in onih 13, ki nimajo te pravice in samo upajo, da jih zaposlijo pri gradnji naftnega skladišča.
Drago Gašperlin
Slock uradno lasi Nemcev
V načrtu prodor na vzhodni trg
Včeraj je prišlo uradno sporočilo o prodaji tržaške tovarne likerjev Stock nemški družbi Eckes, katere delničarji so se prav tako včeraj zbrali na skupščini v Nieder Ol-mu. V bistvu gre le za formalno potrditev sporazuma o prehodu delniškega paketa iz italijanskih rok v nemške, ki so ga podpisali, kakor se je zvedelo iz neuradnih virov, že prejšnji ponedeljek, 8. maja, a ki so ga napovedah že v lanskem letu.
Dejavnosti Stocka, ki ga je ustanovila leta 1884 istoimenska družina, bodo še naprej v tržaški režiji, piše v tiskovnem sporočilu, s katerim Nemci zagotavljajo tukajšnjim proizvodnim enotam kar najširše možnosti nadaljnjega razmaha. V krogih Eckesa so ob tem zatrdili, da ne bo čisto nobene »germanizacije«, kakor se je sredi velikega preplaha govorilo v Trstu, potem ko je nemški kapital privrel tudi v zavarovalnico Lloyd Adriatico. V resnici bodo v novem upravnem svetu tovarne, v katerem bo sedelo samo pet in ne veC dvanajst elanov kot doslej, še naprej trije predstavniki dedičev Lionella Stocka, in sicer: bivši poverjeni svetnik Carlo Emilio Sighano, ki je bil zdaj imenovan za podpredsednika in pooblaščenega upravnika, dosedanji predsednik destilacijskega oddelka in družabnik holdinga Mario Morpurgo ter še Daniele Cogoi, sin bivšega predsednika Daria Co-goia. Družbi bo predsedoval v imenu Eckesa Karl Brings, a v upravnem svetu bo tudi direktor od-
delka za alkoholne pijače v Eckesu Axel Thies.
Za tovarno Stock, katere letni poslovni promet se suče okrog 337 milijard lir in katere lanska bilanca je bila uravnovešena, so Nemci plačali menda veC kot 100 milijard lir. Družba Eckes, ki je imela v lanskem letu dobrih 2.000 milijard lir prometa, je bila ustanovljena leta 1857, torej še pred Stockom. V Nemčiji ima kar sedem tovarn, v katerih pripravljajo alkoholne, a tudi brezalkoholne in dietetične pijaCe oziroma sadne sokove, s katerimi prvači na evropskem tržišču.
Njeno vodstvo je včeraj potrdilo, da namerava tržaško proizvodnjo vnovič karseda tržno ovrednotiti tako na italijanskih kakor na tujih tleh. Pri tem bo posvetilo prav posebno pozornost trgom v
vzhodnoevropskih državah, kjer se poraba alkohola zelo hitro povečuje. V resnici ima Stock v tej smeri že lepo razvito di-stribucijsko mr6žo, ki želijo Nemci izkoristiti tudi zase, saj se z vzhodom še niso pomeriti.
Stock ima tovarno v Ul. Caboto št. 27 znotraj tržaške industrijske cone, kleti za staranje likerjev v Portogruaru (Veneto) ter še dve tovarni v Linzu (Avstrija) in v NeW Yorku, medtem ko je na Češkem ponovno odkupila tovarno Pilsen Boskov, Tržaška tovarna je bila doslej ena redkih proizvajalk likerjev, ki so ostale zunaj dometa multinacionalk, zaradi težav z doka pitalizacijo pa se je bilo treba odločiti za odstop delniškega paketa, za katerega se je zanimala tudi ameriška družba Sea-gram. (dg)	_______.
Primorski šemi
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo nžaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Dražba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica. Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19%
Cena: 1.500 UT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FTEG
________LEGAMBIENTE / V NEDELJO__________
Tudi letos akcija “čistih plaž”
Zbirališče v Sesljanskem zalivu - Niz predavanj o varstvu morja
Združenje za zaščito narave Legambiente bo tudi letos priredilo akcijo »Ciste plaže«, ki bo v nedeljo in istočasno še v drugih 120 krajih vzdolž italijanskega polotoka. Združenje zato vabi prostovoljce (lani se je akcije udeležilo približno 100 oseb), ki ljubijo morje, da se v nedeljo ob
9.30	zberejo v Sesljanskem zalivu (v Castelreg-giu), od koder bodo z vsem potrebnim krenili proti Križu in med potjo počistili obalo.
V podobni lanski akciji, katere se je udeležil tudi devinsko-nabrežin-ski župan prof. Giorgio Depangher, je 85 udeležencev napolnilo kar 110 vreč raznih odpadkov (kosov lesa, papirjev, pločevink, steklenic, kosov mrež in celo železne posteljne naslanjalo) za skupnih 18 stotov teže. Prireditelji zato vabijo ljubitelje narave in morja, da se pol-
noštevilno udeležijo nedeljske akcije, ker je poletna sezona že pred nami in je treba plaže počistiti.
V okviru delovanja »Zelene univerze« pa bo Legambiente priredila vrsto petkovih srečanj na sedežu‘Confesercenti v Ul. Battisti 2, ki bodo posvečena morju oziroma njegovi Čistoči in zaščiti. Prvo bo v petek
26.,	na njem pa bo dr.
VValter de VValderstein govoril o gojenju školjk in upravljanu obalnega pasu. Na naslednjih srečanjih (vsa bodo ob 18. uri v Ul. Battisti 2) pa bo govor o onesnaženosti morskega okolja, o morskem ekosistemu in o vegetativnem življenju na morskem dnu; predavanje bo prav gotovo pokazalo stopnjo onesnaženosti morskega dna.
H POBUDA ZA EKSTRADlkCIjOr
Baraldinijevažel3let trpi po ameriških zaporih
Za usodo 47-letne Silvie Baraldini, ki je doslej prebila že 13 let po ameriških zaporih, sta se na vsedržavni ravni tokrat zavzela Da-cia Maraini in Antonio Tabucchi. Njunemu prizadevanju so se v naši pokrajini pridružile Članice »il caffe delle donne« ZŽI, ki vabijo, da se s faxom obrnemo do predsednika vlade Lamberta Dinija. Fax (št 06-6783998,67911131, 6796894) naj bo enostaven, na njem zapišimo le, da zahtevamo povratek Baraldinijeve v Italijo (opremljen naj bo s podpisom in naslovom).
Baraldinijeva je bila v ZDA obsojena na 43 let ječe na procesu, ki ga je označevalo precej nejasnosti. Sodili so ji zaradi terorističnega združevanja, vendar osebno ni zagrešila nobenega nasilnega dejanja. Italija je že vloži-
la zahtevo za njeno ek stradikcijo, ki pa so ameriške oblasti zavrnile. Za BaraldinijevO’ ki so jo v ječi operira j za rakom, se je zavze tudi Amnesty Interna tional, zadnja pobuda pa naj bi sensibilizirala italijansko vlado, da se znova obrne do ame riških oblasti in sam® ga predsednika Clinto na.
To pa ni edina po buda članic »il cah® delle donne». Danes ob 11. uri bodo nam reč v prostorih hote a Duchi D’Aosta pred; stavili knjigo »Temp1 diversi« (drugačni ca si), ki govori o tem. kako italijanske ženske in moški danes izk° rišCajo svoj čas. Knjig3
prinaša rezultate raz1 skave, ki jo je opravl ISTAT in naj bi omogočila ugotavljanj
sprememb, do kateri ^ prihaja na tem P° dročju.	_____—

rfcTPROTOKOLU ZA PREPOROD TRŽAŠKEGA
OBISK OPOLNOMOCENIH MINISTROV
NOVICE
Zakaj Guena ne spregovori?
Pismo Budina in Travanuta (DSL)
Srednjeevropska pobuda išče prostore v Trstu
Predstavnika INČE sta se včera sestala s predsednico Guerrovo
Deželna svetovalca Demokratične stranke levice Renzo Travanut (načelnik skupine) in Miloš Budin (podpredsednik skupščine) sta pisno Pozvala predsednico deželne vlade Alessandro Guerra, naj obrazloži sve-tu, kako je z izvajanjem protokola o soglasju za gospodarski preporod Tržaškega, za kar se je obvezala že 14. februarja.
Takrat je skupščina odobrila resolucijo, ki zavezuje odbor, da sprejme ^sto pobud za uresničitev ukrepov, Ju jih predvideva protokol, pišeta Bu-uin in Travanut ter nadaljujeta: ‘‘Jemljemo na znanje, da je 8. maja °dbor umestil stalno tajništvo konfe-r®nce ustanov, ki jim je poverjena skrb za razmah Tržaškega, toda odbor bi bil moral ukreniti še naslednje: spet sklicati sestanek z institucional-Uimi, družbenimi in gospodarskimi subjekti, ki so prispevali k izdelavi Protokola, na katerem bi ažurno Preučili stanje; sklicati konferenco Ustanov, ki morajo skrbeti za razvoj tega območja, in spodbuditi osrednjo
vlado ter institucionalne dejavnike, naj se držijo obveznosti, ki so jih sprejeli ob podpisu listine; po 60 dneh poročati skupščini o poteku pobud za poživitev tukajšnjega gospodarstva.« V resnici so minili že trije meseci, skupščina pa še Čaka.
Budin in Travanut sta zaskrbljena zaradi pasivnosti deželne vlade ravno v Času gospodarske in zaposleno-stne krize, ki predstavlja nevarno zapreko na poti aktivnega vključevanja Trsta, Furlanije-Julijske krajine in Italije v proces integracije med vzhodnoevropskimi državami in Evropsko zvezo.
Odstranitev ovir, ki jih je postavljala EZ off-shoru, in izbira Trsta kot stalnega sedeža Srednjeevropske pobude sta pozitivni dejstvi, ki pa bi bili za Budina in Travanuta še pozitivnejši, ko bi ju spremljali ukrepi za ponovno ovrednotenje mednarodne vloge tega mesta. Toda protokol je bil podpisan že pred desetimi meseci, za nov razmah proizvodnje in zaposlenosti pa ni bilo storjenega prav nič.
Predsednica deželne vlade Alessandra Guerra je včeraj sprejela opol-nomocena ministra Italije v okviru Srednjeevropske pobude Alessandra Grafinija (vsedržavnega koordina-
JINJIGA / SINOČI SO JO PREDSTAVILI V ČASNIKARSKEM KR02KU
b zgodovine šole A. Volta
i ^ teh dneh je pri za-'0žbi Edizioni della La-“JtUa izšla knjiga z na-°yom »Kaiserlich-ko-tgliche Staatsgevverbe-Ule in Triest - Arte e cnica a Trieste 1850-Uredila in v domen napisala jo je
Te,
1916,
b«ni ..........
Antonella Caroli, obra-
vnava pa raznovrst-0 gradivo, ki ga hrani 80dovinSki arhiv tr-j_®ske industrijske Sole, , danes nosi ime po ntessandru Volti.
Rot je bilo poudarjeno V|1 vcerajšnji predstavit-k v Časnikarskem krož-
uirniv
Trstu, gre za res za-
prerez življenja ne
le te Sole, ampak tudi Trsta v drugi polovici prejšnjega in na začetku tega stoletja. Knjiga obsega 176 strani večjega formata, krasijo pa jo številne ilustracije. Poleg Carolijeve, ki je doma iz Turina, a ki zdaj pouCuje na Volti že 12. leto, so avtorji pisnih prispevkov Marco Poz-zetto, Pierpaolo Sancin, Ugo Cova, Fulvio Onga-ro in Maria Laura Iona.
Omenimo naj, da je bila ta tržaška Sola ustanovljena leta 1887 in da se je uveljavila kot ena najboljših industrijskih šol v Avstro-Ogrski.
torja) in Giuseppeja Ci-pollonija (odgovornega za gospodarska vprašanja), ki sta prišla v Trst, da bi si ogledala nekatera poslopja, ki jih je deželna uprava F-Jk pripravljena dati na razpolago za bodoči sedež tajništva te ustanove. Guerrova je namreč to pripravljenost potrdila pred nedavnim zunanji ministrici Susanni Agnelli, ki je v svoji zahvali poudarila, da bi Dežela s to gesto prispevala k uveljavljanju Srednjeevropske pobude, hkrati pa utrdila vlogo Trsta v srednjeevropskem prostoru.
Grafinijev in Cipollo-nijev obisk predstavlja nekakšno predhodnico pred sestankom desetih italijanskih koordinatorjev, ki bo prav tako v našem mestu 29. maja. To srečanje prirejajo z namenom, da bi določili naloge in strukture za bodočega tajnika Srednjeevropske pobude, o katerem se bo prve dni oktobra dokončno izrekel vrh vladnih predsednikov v Varšavi.
Nov laboratorij v Centru za raziskave
S krajšo slovesnostjo so vCeraj dopolne odprli nov laboratorij v Centru za znanstvene in tehnološke raziskave pri PadriCah. Gre za laboratorij Nirlab družbe Clampco Sistemi iz Romansa ob SoCi, ki deluje na področju radijskih in televizijskih komunikacij. Laboratorij bi moral prispevati h kakovostnemu dvigu proizvodnje družbe Campco Sistemi, se pravi proizvodnje hranilnikov za elektronske naprave, anten ipd., kakor tudi h kakovostnemu dvigu vzdrževalne službe, ki jo isto podjetje opravlja vedno na področju radijskih in televizijskih komunikacij. Omenimo naj, da družba iz Romansa dela za pomembne telekomunikacijske industrije, kot so Telecom, Telecom Mexico, Telecom Argentina, Telia in Telia Mobitel, Nokia, Siemens, Italtel, Acatel, Marconi, Ericson.
Gobessi in knjiga o Rižarni
Občinski svetovalec Liste za Trst Massimo Gobessi je zelo odločno podprl akcijo zbiranja prispevkov, s katerimi naj bi ponatisnili knjigo o Rižarni, ki je založba Mondadori, kot znano, noče veC ponatisniti. Gobessi je tudi sklenil, da prispeva svojo sejnino ob prihodnji seji občinskega sveta, ter pri tem izjavil, da mora prav občinski svet jasno, a brez demagogije in zlorabljanj reagirati na nevaren molk o tržaški preteklosti.
Nov urnik uradov združenja EUROest
Združenje EUROest (bivša Italija-SZ) je z včerajšnjim dnem spremenilo umik svojih uradov; za publiko so odslej odprti ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17. do 20. ure.
Nadaljuje se praznik SKR v Boljuncu
V	Boljuncu pred gledališčem Prešeren se nadaljuje praznik komunističnega tiska, ki ga prireja SKP. Drevi ob 21. uri bodo predvajali video o Chiapasu, ki ga bo predstavil elan strankinega zunanjega departmaja Alfio Nicotra. Na strankinem sedežu v Ul. Tarabocchia 3 pa bo strankina deželna svetovalska skupina ob 17. uri priredila javno skupščino, na kateri bo Alfio Nicotra govoril o Chiapasu; skupščini bo predsedoval Fausto Monfalcon.
V	knjigarni Einaudi
o razsvetljenem prostozidarstvu
V	knjigami Einaudi v Ul. Coroneo 1 bo danes ob 18. uri predstavitev knjige Marget C. Jacob o razsvetljenem prostozidarstvu oziroma o politiki in kulturi v sedemnajstem stoletju. Sodelovala bosta Gabriella Valera s Tržaške univerze in Giuliano Di Bernardo s turinske univerze, ki je veliki mojster redne italijanske lože, ki jo uradno priznava velika angleška združena loža.
Na pravni fakulteti o Evangelium vitae
V	dvorani Bachelet na pravni fakulteti bo danes ob 17. uri konferenca o encikliki Evangelium vitae oziroma o vprašanju življenja ob izteku dvajsetega stoletja; govoril bo novinar Giovanni Martinolli.
Razstava o Ivanu Trinku
Po uspešnih predstavit-v Čedadu, Gorici in °teniim bo tudi v Trstu na A.ed razstava o življenju in ve u Jvana Trinka. Razsta-° 0 JJku beneškega duhov-iri	^odno razgledano
v i?]rPrto osebnostjo, ki je e|iko prispeval za kultur-T družbeno in politično beneških Slovencev, so PPravili elani Cedajskega rjternega društva lani v e°Castrtev 40-letnice njego-ye Na odprtju razsta-6’ ki bo danes v Gre-jL^teevi dvorani s cetkomm ob 18. uri, bo odoma spregovoril prof. Uilci Vdovec, predsed-Tri , turnega društva I. unko. Trinkov koledar, ki Cj P0stala že bogata tradi-
bliV •• vsakoletna pr Ufeicij;,, bo pa predstavila
ko b Va ^ruden> medtem
br 1 't razne odlomke pre-Pnk j tduuo Chiabudini. Uunika razstave v Tr-
ki bo
odprta do 30.
Triu’ ste Poleg društva I. irruko, še ZSKD in NSK.
BILA JE ŽIVČNO IZČRPANA
RICMANJE / PROMENADNI KONCERTI
Že pred dnevi je z doma izginila 3&Jetna ženska
Od 7. t.m. ni nobenih vesti za 35-letno bolničarko Marino Cherin iz Ul. Vidah 9. Zenska je zadnje Čase trpela zaradi živčne izčrpanosti in kdor bi moreoiti lahko pomagal preiskovalcem, naj se obme do letečega oddelka (tel. 3790626) ali pa naj poklice na 113.
Odnesti so sef
Včeraj zjutraj so se na sedežu občinske izpostave za Staro mitnico (Ul. Foscolo 7) zavedeli, da so neznanci vdrli v prostore in odnesli vzidan sef velikosti 32x45x28 cm. Skoda je bila precejšnja, saj so tatovi ukradli dva milijona lir (delno v gotovini in delno v kolkih), nadalje okrog 5 milijonovlir v gotovini ter okrog 500 abonmajev za ACT, namenjenih upokojencem. Izginilo je tudi 21 še neizpolnjenih osebnih izkaznic (od serije št. AA1461752 do št. 772).
Kraja mu je spodletela
Agenti so sodnim oblastem prijavili 44-letnega Antonia Ferrazzana iz Foggie, ki se je v trgovini v UL Oriani 5 skušal polastiti bankovca za 50 tisoč tir. Denar je bil v blagajni, Ferrazzanu pa je kraja spodletela. Poskus kraje se je ponesrečil tudi 32-letnemu Andreu Devertisu (Ul. Nathan 6), ki so ga agenti zalotili v nekem dostavnem vozilu, parkiranem v Ul. Settefontane. 2e prej je Dever-tis očitno obiskal drugo vozilo, iz katerega je odnesel dokumente. Odpeljati so ga na kvesturo, kjer pa si je nakopal nove težave. Očitno ga je imel preveč pod kapo, zaCel je razgrajati in je zato moral še v glavno bolnišnico.
Doma se je opekel
V glavni bolnišnici so zaradi nevarnih opeklin sprejeli na zdravljenje 66-letnega ameriškega državljana Larksa Vanderja, ki prebiva v Ul. S. Michele 19. Kaže, da se je moški, ki se je verjetno poškodoval že pred dnevi, rad nevarno igral z električnimi pečmi ter plinskimi gorilniki. Ce ne bo komplikacij, bo okreval v mesecu dni.
Dež ni preprečil nastopa godb
Kot napovedano, so se v nedeljo popoldne začeli letošnji Promenadni koncerti, ki jih ricmanjska godba na pihala redno prireja že deveto leto po vrsti. Sicer ni šlo vse, kot je bilo predvideno: kljub temu, da deževno vreme ni dopustilo izvajanja na odprtem, pa je prireditev doživela svojo učinkovito uresničitev.
V dvorani Babne hiše sta se občinstvu predstavila dva pihalna orkestra, prvi iz okolice Pordenona, drugi pa iz notranje primorskega prostora. Oba sestava sta s svojim izvajanjem - svežem bodisi po programski izbiri bodisi po pretežno mladostni zasedbi - uspela navdušiti prisotne: predvsem pa sta tako pihalni orkester iz Valva-soneja, pod vodstvom mladega kapelnika Evari-sta Casonata, kot Pihalni orkester rudarjev iz Idrije, ki jih vodi Miro Matic, s svojim nastopom zadosti-
la vsebinski osnovi teh vsakoletnih glasbenih srečanj.
Promenadni koncerti so namreč pred devetimi leti nastali z jasnim namenom, da godbeniskim sestavom nudijo koncertni prostor in jim tako omogočijo nastop v pravem, resnem pomenu besede. Pobuda ricmanjskih
godbenikov se že otipljivo obrestuje: koncertov na vaškem trgu se vsako leto udeležuje številno občinstvo, kar poudarja ugotovitev, da je »vaška godba na pihala« primerna tudi za samostojni nastop. Obenem so Promenadni koncerti kulturna srečanja, ki omogočajo spoznavanje kakovostno
dobrih glasbenih skupin iz okoliškega in širšega mednarodnega prostora.
Prihodnji koncert bo na vrsti v nedeljo, 21. t.m., ob 17. uri na vaškem trgu v Ricmanjih. Tokrat se bosta predstavila godba iz Coma di Rosazzo in pihalni orkester SVEA iz Zagorja.
Damiana Ota
Torek, 16. maja 1995
TRST
- NABREŽINA / OB 50. OBLETNICI ZMAGE
Zaključen niz uspelih prireditev
Občinstvo je kljub dežju vztrajalo
V nedeljo popoldne je bila na igriSCu SD Sokol v Nabrežini zadnja iz niza prireditev, ki jih je priredila devinsko-nabrežinska občinska uprava za proslavitev 50-letnice konca 2. svetovne vojne in zmage nad naci-fašizmom. Pod skupnim naslovom »Da ne bi pozabili« se je zvrstila cela vrsta recitacijskih ter pevskih in glasbenih točk, pri katerih so sodelovali zbori, krajevna kulturna društva in šole.
Prireditev se je pričela ob zvokih nabrežinske godbe na pihala, ki jo je vodil mladi kapelnik Sergio Gratton. Na sporedu je bila nato daljša lepljenka poezije in proze na vojno tematiko. Besedilo je pripravila Maja Lapornik, recitirali pa so uCenci in dijaki slovenskih in italijanskih šol iz Nabrežine pod vodstvom učiteljice Vihre Kodrič. Na prireditvi so s pesmijo sodelovali tudi otroci osnovne šole iz Komna, ki jih je vodila učiteljica Andreja Rustja.
Nastopili pa so tudi skorajda vsi pevski zbori, ki delujejo v občini, in sicer Mešani pevski zbor Igo Gruden pod vodstvom Bojane Kralj, Fantje
izpod Grmade in Dekliški zbor Devin pod vodstvom Hermana Antoniča ter pevski zbor Jadranskega zavoda združenega sveta iz Devina pod vodstvom Piera Poclena. Spored, ki sta ga povezovala Valentina Visintin in Massimo Veronese, je sklenil skupen nastop zborov in godbe pod vodstvom Iva Kralja.
Zal vreme ni bilo naklonjeno, saj se je med prireditvijo ulil dež. Toda občinstvo je bilo na to oCitno pripravljeno in primerno opremljeno, tako da je vztrajalo do konca. Vsem sodelujočim na nedeljski in na ostalih prireditvah, ki jih je občina pripravila za proslavitev 50-letnice, se je ob koncu zahvalila podžupanja Vera Tuta Ban. Spomnimo naj, da se je proslavljanje v devinsko-nabrežinski občini začelo 24. aprila z literarnim večerom v Devinu, nadaljevalo se je naslednjega dne s tradicionalnim polaganjem vencev pred spomenike padlim, 28. aprila pa je bilo v Seslja-nu slavnostno zasedanje s podelitvijo plaket krajevnim sekcijam organizacij borcev in deportirancev ter krajevnim predstavnikom oboroženih sil.
REPENTABOR / 50-LETNICA OSVOBODITVE
Proslava združila ljudi z obeh strani meje
Nastop učencev z Repentabra in iz Dutovelj
Želja in potreba po preseganju meje ter tkanju še trdnejših medsebojnih vezi med repentabrskima sku-pnostima z obeh strani meje je spontano in mogočno prišla do izraza na nedeljskem skupnem proslavljanju 50-letnice osvoboditve izpod nacifašisticnega jarma. Ideja, ki se je porodila lani ob predstavitvi zgodovinske knjige Nade Moratto, je oCitno padla na rodovitna tla in če tolmačimo duha in vzdušje tega pomenljivega snidenja z odločitvijo vrha ločenih sosedov, potem ni težko napovedati, da bodo taka srečanja postala tradicionalna, kot so v en glas poudarjali politični predstavniki in sploh vsi udeleženci.
Kislemu in občasno deževnemu vremenu navkljub se je ob naravnem spomeniku pri Stenah na Colu, ki ga je repentabrska občinska uprava posvetila leta 1983 spominu vsem žrtvam fašizma, zbralo kakih 500 repen-tabrskih krajanov z obeh strani meje in v predstavništvu vseh generacij, od bivših borcev pa vse do najmlajših, ki korakajo po stopinjah svojih očetov in dedov. Spominska svečanost je bila preprosta, obenem pa pomenljiva s svojim plemenitim izročilom in zgo-dovinsko-kulturnim nabojem. Po polaganju vencev je prisotne najprej nagovoril predstavnik krajevne sekcije VZPI-ANPI Alojz Mihe, ki je pozval mlade generacije, naj bodo čuvaji in dediči zdravih vrednot in idealov NOB v nesebičnih prizadevanjih za izboritev pravic manjšinske skupnosti. Župan Alek-sij Križman se je najprej poklonil spominu vseh žrtev, ne glede na njihovo politično prepričanje, narod-
Skupna proslava 50-letnice za prebivalstvo z obeh strani meje (foto KROMA)
nost in veroizpoved, nato pa pribil, da je zgodovina dokončno obsodila fašišem. Osvobodilna fronta je bila edina prava izbira v boju za mir in svobodo, medtem ko je bila zgrešena izbira kolaboracionistov kot tudi nimajo danes prav tisti, ki hočejo omiliti to izdajstvo. Partizani so poprijeli za orožje, da so branih pred iztrebljenjem svoj obstoj in domove. Križman je pozdravil pobudo odprte meje kot sredstva za sirjenje prijateljstva in še globljega povezovanja med ljudmi.
Tudi predstavnik krajevne skupnosti Repentabor iz Slovenije Zoran Stojkovič je pozitivno ocenil, da so prebivalci z obeh strani meje po dolgem času spet stopili skupaj in tako nazorno dokazali čut pripadnosti drug drugemu. Državna meja je narod presekala na dva dela in zato treba stre-meh po zopetni tesnejši po-
vezanosti. Pozdrav prisotnim je prinesel tudi Marko Kosmač, predsednik občinske skupščine Sežana.
Kulturni del programa, ki ga je napovedovala Renata Cok, so oblikovale štiri skupine. Učenci repentabrske osnovne šole Alojza Gradnika s Cola in osnovnošolci iz Dutovelj so pod mentorstvom učiteljskega zbora ljubko in z mladostnim zanosom podali nekaj odlomkov iz Kajuhove, Borove, Grafenauerjeve in Minat-tijeve literarne zakladnice. Ob harmonikarski spremljavi so zapeh venček pesmi in naposled je iz mladih grl mogočno zadonela še skupna izvedba »Lepo je v naši domovini biti mlad«, ki je prireditvi vtisnila pečat optimizma. Lovski pevski zbor Doberdob je pod vodstvom Janka Simonete zapel Pesem 14. divizije in Vstajanje Primorske, s čimer je dodobra ogrel srca in dlani poslušal-
cev. Celotno prireditev je glasbenimi vložki pod ta ^ tirko Leandra Pegana pov®' zovala godba na pihaja Vik tor Parma iz Trebč.
Za tem so udeleženci na dalj e vali približno dven^ pohod po starih poteh pre , odprte meje do Vrhove ]• Dola in Vogel, nakar so s vrnili v repensko telovadb co, kamor so zaradi rnuM stega vremena premesti tardicionalni piknik, ki bis ^ sicer moral odvijati na P° boeju Volnika. Družabn srečanje se je ob zvokih h monike veselo zavleklo
do mraka.
V svetišču na Tabru je z1 pnik Tone Bedenčič darov mašo v spomin na doma^ ne, ki so umrli za svobo L oz. bili žrtve vojnega nasul ^ Župnijska skupnost sej spomnila tudi župnika E®1 la VVestra. Na predvečer p ^ so na vzpetini Orešju h kres, oglasila pa se je tu harmonika. (B)
H SALEŽ / 50-LETNICA h
Osvoboditev Trsta ■ oživitev zgodovinskega spomina
Dvorana občinske knjižnice v Saležu je bila v soboto nabito polna, kot ne pomnimo. Predvajanje originalnih arhivskih posnetkov pod naslovom »Osvoboditev Trsta«, ki so prikazali prihod partizanskih Cet maja 1945 kot osvoboditeljev mesta od nacifašistične navlake, je v zelo pozornem avditoriju vzbudil veliko zanimanje in doživeto podoživljanje takratnih radostnih in dramatičnih sekvenc ter povojnih razmer s slovenskega zornega kota. Slo je za oživitev zgodo-vinsko-etnografskega spomina, kot je na začetku svojega dopolnilnega posega ugotovil zgodovinar Boris Gombač iz Ljubljane, katerega je občinstvu predstavil zgoniški podžupan Rado Milic. Narodno osvobodilni boj je Trstu in primorskim ljudem prinesel veliko socialno
izročilo in ustvaril velika pričakovanja, ki so se nato delno razblinila z »amputacijo narodnega telesa«, potem ko so zavezniške sile in mednarodna skupnost s postavitvijo krivične meje v okviru Svobodnega tržaškega ozemlja odrezale Trst in Gorico od matice. Kominform je povzročil razkol na levici in tako zadal usodni udarec še zadnjim upanjem tukajšnji slovenski skupnosti, ki je še danes brez globalne zaščite in izpostavljena stalnim pritiskom. »Odvzemajo nam ped za pedjo zemlje, na vsakem koraku skušajo spodjesti tisto zavest in ponos, ki sta zrasla med NOB,« je dejal Gombač, ki vidi rešitev pred to pretečo nevarnostjo z ohranjem idealov in prenašanjem teh vrednot na mlado generacijo, ki je bila v Saležu dobro zastopana. (B)
____NASTOP MEPZ PRIMORSKO IZ MAČKOU V LUTERANSKI CERKVI
Koncert na visoki kakovostni ravni
Čeprav je bila prejšnja sobota na prireditvenem področju kar zasičena s pobudami raznih kulturnih društev, se je vabilu na koncert MePZ Primorsko odzvalo res zadovoljivo število ljubiteljev zborovskega petja. V luteran-sko-evangeličanski cerkvi smo prisostvovali kulturnemu dogodku takorekoč višje stopnje: koncertnemu večeru, ki je obenem obeležil izid prve glasbene kasete tega ljubiteljskega pevskega zbora. O kaseti in njenem pomenu je spregovorila Luisa Antoni, posamezne pesmi pa je z besedo povezovala Alda Sosič.
V zveneče okolje tržaške cerkve, ki je gostila že veliko pozornosti vrednih glasbenih srečanj, je zadonela pesem zbora, ki ga v Mackoljah s trudom in požrtvovalnostjo vodi Anton Baloh. Pod njegovim mentorstvom je zbor v dobi enajstih let zbral v svoj repertoar okrog 80
pesmi, 110 pa je bilo nastopov ob najrazličnejših priložnostih, od zahtevnega samostojnega koncerta do sodelovanja na društvenih prireditvah. Glasbena kaseta, ki je izšla v samozaložbi KD Primorsko, dejansko krona dolgoletno uspešno delovanje; nastala je po koncertu, s katerim je mackoljanski zbor februarja 1993 pro-
slavil svojo desetletnico, na magnetofonski trak je posnet izbor pesmi, ki jih zbor obvlada. Kaseta torej sledi že nakazani izbiri vseobsegajočega pevskega pristopa, kot ga je MePZ Primorsko že predstavil pred dvema letoma na svoji obletnici.
Po sorodnem pristopu se je razvil tudi sobotni koncert v luteransko-
evangeličanski cerkvi; v dveh delih in štirih zaokroženih sklopih so se zvrstile pesmi svetovne in krajevne zborovske književnosti. V prvem delu je zbor predstavil cerkvene skladbe in umetne pesmi mednarodne zakladnice oziroma tujih avtorjev. Doživetje je izzvenel drugi del koncerta, ki ga je ot-vorila pesem, po kateri je
reu»i“'
unrec kaseta, obeneC1 r i naslov pesmi, ki)° j po verzih Borisa Pange . v glasbo vlil Ignacij O a .. jo ob 10-letnici PosV® u
prav mačkoljanske
zboru.	aP
Prvi so sledile še ^ umetne pesmi slovens skladateljev, koncert Pa sklenil sklop pi’aV ® t slovenskih pesnih®. , pa avtorskih priredb J skih napevov. Posebej J Gobčevo priredbo Pr . murske ljudske Ne u ’ ne sejaj posvetil neda preminulemu sklada Radovanu Gobcu. M® • Primorsko je za ura zaključek svojega kon ta šel v nekoliko neo 1 no izbiro: nastop je n , reč sklenil s crnsK J..1...... TrU-mSOVl P11
OPČINE / KULTURNI VEČER SKD TABOR
Slikarstvo, balet in operne arije
Odprtje razstave Patrizie Devide
V Prosvetnem domu na Opčinah so v °boto zvečer odprli na pobudo SKD aoor lepo slikarsko razstavo. S svojimi eh se je v društveni dvorani predstavi-"atrizia Devide. V najavi razstave smo C zapisali, da je doma iz TržiCa, da je a ^uCenka Avgusta Černigoja, da je po Udiju v Ljubljani in doktoratu na filo-°iski fakulteti v Trstu že večkrat raz-avljala na samostojnih in skupinskih jj^stavah, da se uveljavlja z abstraktni-1 Pasteli izredno lepih barv, ki po-Jpj° gledalca v lirično, Čustveno po-°Zivljanje lastnih notranjih občutkov.
D vsem tem je na otvoritvi spregovo-1 a urnetnostni kritik Laura Safred, ki je I edvsem poudarila, kako pomembno d i se slikarjeva umetnost približa gle-u in da jo tudi gledalec s svoje sba-1 sprejme in pravilno dojame. v imenu domačega društva Tabor je
številne udeležence razstave pozdravila Kostanca Filipovič, nato pa je sledil nastop dijakinj 1. razreda proseške šole, kjer umetnica tudi pouCuje, ki je, pod vodstvom prof. Edith Kocjan, lepo izvedel plesno točko iz operete ”West side story” [kot vidimo iz gornje slike - f. KROMA).
Za presenečenje sta nato poskrbela prav Edith Kocjan, priznana sopranistka in tenorist Mario Simič, ki sta vsak zase, nato pa tudi skupno, izvedla vrsto prelepih operetnih arij. To je bilo resnično lepo darilo za občinstvo, kot tudi za organizatorje razstave in za umetnico samo.
Prijetna družabnost je zaključila večer, ki so se ga udeležili tudi številni naši umetniki; vsi pa, ki bi si želeli ogledati lepo razstavo, imajo to priložnost vsak dan od 16. do 20. ure, vse do 23. maja.
Neva Lukeš
^ČERAJ-DANES
Danes, TOREK,
16.	maja 1995 JANEZ
zat °nce vzide ob 5.33 in ,atQHe ob 20.29 - Dolžina
°b22a974'56 " Luna vzide 4z.27 m zatone ob 6.58.
Jutri, SREDA,
17.	maja 1995 JOŠT
(j VREME VČERAJ OB 12.
j D temperatura zraka jQ’2 Popinje, zračni tlak i 7.8 mb raste, veter 21 5n 'j3 uro vzhodnik, vlaga "Odstotna, nebo oblačno, t °r)e rahla razgibano, ^Peratura morja 13,3 opmje.
ROJSTVA IN SMRTI k°DILI SO SE: Maria
Prispevajte
za
Sklad
Albina
Bubniča
m
SUMMERCAMP
Bohinj
p°letni tečaji
HE°NA 20, DOMŽALE
Stevic, Eleonora Mattera, Giulia Rizzardi, Paola Cau-cich, Elisa Marchetti, Fla-via Contento, Michela DelVOste, Costanza Porcel-luzzi.
UMRLI SO: 85-letni Raffaele Duren, 84-letna Lucia Tomicich, 83-letni Delio Zangrando, 87-letna Antonia Baucher, 85-letna Fausta Astengo, 87-letna Lidia Colarich, 81-letna Elide Narduzzi, 83-letni Aurelio Bressan, 86-letni Bruno Giannini, 67-letni Pietro Doratti, 74-letna Bruna Paulin, 61-letni Izidoro Tenze, 69-letna Albina Berghinz, 58-letni Giuseppe Bellinfanto, 87-letna Carmela Tositti, 77-letni Rodolfo Marži, 64-letni Luigi Goruppi, 82-letni Na-tale Udini, 74-letna Antonia Framalico in 58-letna Marisa Belfiore.
LEKARNE
Od PONEDELJKA, 15., do NEDELJE, 21. maja 1995
Zaradi skorajšnje obnovitve razstavnih prostorov
OPREMA
Nudi na
vseh
9

[C
razstavljenih artiklih
POPUST
od 20 do 80% POHITITE
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 -Fax 768697
oglasi - obvestila: 8.30-12.30
osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30
13.30 -17.00 (razen sobote)
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Istrska ulica 18 (tel. 7606477), Skedenj - Ul. Soncini 179.
BAZOVICA - (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Istrska ulica 18, Skedenj - Ul. Soncini 179, Trg Li-berta 6.
BAZOVICA - (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Trg Liberta 6 (tel. 421125).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	18.40,
20.30,	22.20 »Genio per amore«, i. VValter Matthau, Meg Ryan, Tim Robbins.
EKCELSIOR - 18.00,
20.00,	22.00 »L’esca«, r. Bertrand Tavernier, prepovedan mladini pod 18. letom.
EKCELSIOR AZZUR-
RA- 18.45, 20.30, 22.15
Zveza slovenskih kulturnih društev - Trst Narodna in študijska knjižnica - Trst KD Ivan Trinko - Čedad
vabijo na odprtje
Trinkove razstave
in na predstavitev
Trinkovega koledarja
Uvodna beseda Marino Vertovec predsednik KD Ivan Trinko iz Čedada
Danes, 16. maja 1995 ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu -
Ul. sv. Frančiška 20 - II. nadstropje
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE in Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
/. in W. Grimm- M. Košuta
ipamSbik
v izvedbi gledališke šole pod vodstvom A. Rustje
Danes,16. maja, obl8. uri v Kulturnem domu
»Don Juan De Marco, mae-stro d’amore«, i. Marlon Brando.
AMBASCIATORI
16.00,	18.00, 20.05, 22.15 »Morti di salute«, i. Anthony Hopkins, Bridget Fonda, Matthevv Broderick.
NAZIONALE 1- 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Leon«, r. Luc Besson, i. Gary Old-man, Natalie Portman, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 2-16.15, 17.40, 19.10, 20.40, 22.15 »Piccole canaglie«.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »A pro-posito di donne«, i. VVhopi Goldberg, Mary Louise Parker, Drew Barrymore.
NAZIONALE 4-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II pre-te«, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Donne analmente perver-se«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL -
16.30,	17.50, 19.10,
20.30,	22.00 »La carica del 101«, risanka, prod. Walt Disney.
ALCIONE - 19.30, 20.15,
22.00	»I visitatori«, i. Jean Reno, Marie Anne Chazel, v francoščini.
LUMIERE -	17.00,
19.30,	22.00 »Le ali della liberta«, i. Tim Robbins.
H ČESTITKE
Sempolajske učiteljice in sluginja iskreno Čestitamo Sonji in soprogu ob rojstvu tretjerojencka ALBERTA ter jima želimo veliko potrpljenja in veselja v družinskem krogu.
PRIREDITVE
TRŽAŠKA KNJIGARNA
in Studijski center Nediža vabita v Četrtek, 18. t. m., ob 17. uri v Tržaško knjigarno na predstavitev knjige SULLE STRADE DI AN-DREA DA LOKA - PO POTEH ANDREJA IZ LOKE. Govoril bo Pavel Petricic.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja do ponedeljka 22. t.m., v Boljuncu pri gledališču F. Prešeren "PRAZNIK TISKA”.
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA in TPPZ P. Tomažič prirejata slavnostni koncert ob 50. obletnici osvoboditve s predstavitvijo novih kaset in kompakt plošC. Nastop bo v soboto, 20. t. m., ob 20.30 v Športnem centru v Zgoniku.
SLOVENSKI KULTUR-
NI KLUB, Ul. Donizetti 3 prireja v soboto, 20. t. m. SREČANJE s pesnikom Cirilom Zlobcem ob njegovi 70-letnici. Avtorja in njegovo delo bo predstavila Zora Tavčar. Recital izbora Zlobčevih pesmi bo izvajal gledališki krožek SKK. Začetek ob 19. uri. Vsi prisrčno vabljeni, posebno letošnji maturantje.
GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na 9. izvedbo PROMEDNADNIH
KONCERTOV na Trgu v Ricmanjih V nedeljo, 21. t. m., ob 17. uri nastopajo sledeči pihalni orkestri: Corpo bandistico di Rosaz-zo - Corno di Rosazzo (UD) in Pihalni orkester Svea -Zagorje ob Savi.
SKD VIGRED-Sempolaj in KD RdeCa zvezda-Salež prirejata II. otroško revijo "Vsi smo prijatelji” v nedeljo, 21. t.m., ob 18. uri v SKC v Zgoniku. Prijateljsko vabljeni.
S	IZLETI
SPD TRST priredi v nedeljo, 21. maja izlet z vlakom na Gorenjsko s hojo do planinskega doma Pristava. Odhod s Trsta ob 5.45 s Trga Oberdan z avtomobili in ob 7.00 z vlakom iz Nove Gorice. Vpisovanje v uradih ZSSDI (tel. 635627). Obvezna prijava in plačilo 15.000 lir.
3 ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča uCno osebje otroških vrtcev in Sol vseh stopenj, da bodo objavljene 20. junija začasne pokrajinske lestvice za opravljane suplenc za naslednja tri Šolska leta. Dokončne pokrajinske lestvice bodo objavljene 20.8; obveSCa vse Solnike, da Zgodovinsko društvo za južno Primorsko in Izobr. center Modra organizirata Poletne tečaje slovenskega jezika na Slovenski obali.Prijave do 30. junija na naslov: Izob. center Modra, II. Prekomorske brigade 43/E, 66000 Koper, Tel. 00386-66 23235.(pon. in sred.
16.30	- 19.).
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obveSCa osnovnošolske učitelje, ki so uspeSno opravili redni učiteljski natečaj po izpitih in naslovih, da je na Šolskem skrbništvu v Trstu v uradu za slovenske osnovne Sole na ogled lestvica natečaja. Kandidati imajo dest dni Časa za morebitni priziv glede napačnega točkovanja naslovov.
[2 obvestila
SK DEVIN sklicuje 21. redni občni zbor, ki bo v petek, 19. t.m, na sedežu v Cerovljah v prvem sklicanju, ob 19.30 in ob drugem sklicanju, ob 20.30. Zaželena so tudi nova imena na kandidatni listi, posebno maldih elanov za priliv novih mladih idej v delovanju kluba. Toplo vabljeni vsi elani, prijatelji ter druga prijateljska društva. Sledi kot običajno družabnost.
ZPZ I. GRBEC naznanja, da je že 15 let odkar veselo poje in navdušuje vaša srca. Zato želi to obletnico praznovati skupaj z vami. Toplo ste vabljeni v nedeljo, 21.t.m., ob
17.30	v gledališče Mariji-
IZLETNIKE
Primorskega dnevnika,
ki so se prijavili za
»Krožno vožnjo po Italiji«
od 1. do 4. junija prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine v četrtek, 18. maja, v potovalnem uradu Auro-ra, v Ul. Milano 20, in sicer med 9. in 12. ter med 16. in 18. uro. Uredništvo
nega doma pri sv. Ivanu (Ul. Barndesia). Čaka vas veliko presenečenje.
SKD GRAD iz Banov vabi na prijeten večer, kjer bo predavanje o zdravju, dobri prehrani in o lepoti. Kogar zanima vsaj ena od treh stvari je vabljen v sredo, 17. t.m., ob 20.30 na sedež v Banih na predstavitev izdelkov Herbalajs.
VAŠKE ORGANIZACIJE vabijo vaščane na sestanek, ki bo v petek, 19. t.m., ob 20.30 v prostorih DfuStvene gostilne na Kon-tovelu. Dnevni red: jusar-ske posesti in odbori, razno.
KD RDECA ZVEZDA vabi v društvene prostore vse vaščane na sestanek v sredo, 17. t.m., ob 20.30. Govorili bomo o popravilu spomenika padlim v NOB v SaleZu in 50-letnici društva. Zaželjena Cim širša udeležba . Vljudno vabljeni.
KMETIJSKA ZADRUGA
v Trstu vabi svoje elane, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v drugem sklicanju v soboto, 20. maja, ob 17.30 v dvorani "A. Ukmar” kulturnega društva ”F. Venturini” pri Domju.
MALI OGLASI
ISCEM enostanovanjsko hišo na Kontovelu ali Križu s pogledom na morje. Tel. 662023.
ISCEM zazidljivo zemljišče s pogledom na morje. Tel. 0330-239804.
ZIDARJA iSCe gradbeno podjetje. Tel. 818141.
DAM v najem 70 kvm skladišča. Tel. 228390.
21-LETNI fant, po poklicu kamnosek, iSCe resno zaposlitev. Tel. 200882.
PODARIM simpatične male mucke. Tel. St. 220793.
MLADICA KOKERJA (samčka) kupim. Tel. (0481) 21317 okrog dvanajste ure.
MED KRIŽEM in Bajto se je izgubil maCek Crno/sive barve. Kdor ga je videl, je na-prošen, da tel. od 14. ure dalje na st. 220525 (Katja).
OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milic.
OSMICO ima odprto Kuzmič v Prebenegu.
OSMICO ima Paolo Ferfolja, Medja vas. Toči belo in Cmo vino in nudi domač prigrizek.
OSMICA je odprta pri SimCevih v Križu 202.
OSMICO sta odprla Nini in Valter Pertot v Nabrežini St. 10 (Spjlni).
OSMICO je odprl Lauriha Boris v Dolini 445. Toči belo in Cmo.
OSMICO je odprl Škrk Joško- Salež 61.
OSMICO sta odprla v Borštu Stevo in Sonja. Vabljeni.
OSMICO imata odprto Ivan in Cvetko Colja v Sama-torci 20.
PRISPEVKI
PRISPEVKI
za vzdrževanje spome-:a padlim v NOB na Kon-elu.
V	spomin na Veselo Starc rujeta Mili in Mario ,000 lir za vzdrževanje >menika padlim v NOB s ntovela.
Rajmund Prašel daruje .000 lir za vzdrževanje imenika padlim v NOB s ntovela.
V	spomin na Irene Danev c darujeta Karla in Gigi .000 lir za vzdrževanje
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad » KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
spomenika padlim v NOB s Koutovela.
Ob 14. obletnici smrti dragega sina daruje mama Marija 50.000 lir za Skupnost družina OpCine.
Ob 14. obletnici smrti Edija GojCe damje žena Vera in družina 100.000 lir za KD } Skala - Gropada.
V	spomin na padle damje Roberto Daneu 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na dragega Žarka Raceta darujeta Mira in Branko Hrovatin 200.000 lir za popravilo strehe prosvetnega doma na Opčinah.
Vera in Savi Pertot darujeta 100.000 lir za Stadion 1. maj.
V	spomin na dragega Stanka Boleta darujeta Tatjana in Jože Koren
50.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Stanka Boleta daruje družina Sedmak - Dolenc (DevinSCina)
50.000	lir za Sklad Mitja Cuk.
V	počastitev spomina dragega Stanka Boleta in Borisa Raceta-Zarka daruje Vanja Turina 100.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Za popravilo spomenika NOB pri Domju so darovali: Fortunato Hrovatin (Lakotisce) 10.000 lir, Eugenio Bertesina (Domjo)
25.000	lir, Vittorio Coretti (Domjo) 100.000 lir, Willy Rivierani (Domjo) 20.000 lir, Giuliano Sauli (Domjo) 50.000 lir, Edoar-do Pines (Domjo) 10.000 lir, Zvonimir Kalc (Domjo)
50.000	lir, Dušan Rodella (Domjo) 10.000 lir, Darij Brajnik (Domjo) 50.000 lir, Riccardo Mauri (Domjo)
50.000	lir, Felice Vatovec (Domjo) 10.000 lir, Silvano Coretti (Domjo) 10.000 lir, Silvana Coretti (Domjo) 8.000 lir, Ezio Mauri (Domjo) 50.000 lir, Gnido Cociani (Domjo)
10.000	lir, Giordano Cri-sma (Domjo) 20.000 lir, Natale MozeniC (Domjo)
50.000	lir, Milan Komar (Domjo) 20.000 lir, Mario Komar (Domjo) 30.000 lir.
t
Zapustila nas je naša draga mama, nona in pra-nona
Marija Škrk vd. Vodopivec
Pogreb drage pokojnice bo danes, 16. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ul. Pieta naravnost v zgoniško cerkev.
Žalostno vest sporočajo hci Mara ter sinova Just in Janko z družinami, sestra Angela in ostalo sorodstvo
Koludrovca, Zgonik, DevinSCina, 16.5.1995
Ob smrti drage Marije Škrk vd. Vodopivec izreka svojcem najgloblje sožalje
zgoniska sekcija SSk
NOVICE
Težave za 17 uslužbencev Manifattura Tabacchi
Sindikalna delegacija uslužbencev obrata Manifattura Tabacchi, ki sodi v upigvo državnih monopolov, je obiskala goriskega župana Valentija, da bi ga seznanila s težavami glede namestitve osebja obrata, ki je tik pred zaprtjem. Zaprtje je bilo predvideno že 1. aprila letos, nato so ga zakasnili do 1. junija, da bi v tem času lahko poskrbeh za premestitev 17 zaposlenih v sklop carinskih služb na mejnem prehodu pri Standrežu. Zadeva je povezana s premeščanjem skupno več kot tisočih uslužbencev državnih monopolov po vsej državi. Zupan je vzel na znanje težave in pisal ministru za finance Augu-stu Fantozziju, da bi ga opozoril na problem 17 go-riskih uslužbencev in na sočasno pohebo goriške carinske uprave, po Čimprejšnji namestitvi novih delovnih mod, ki so na meji Se kako pohebne.
V	Tržiču baletni večer v okviru festivala baročne glasbe
V	občinskem gledališču v Tržiču se odvija festival glasbenih, filmskih in drugih prireditev “Ecco mor-morar 1’onde". Drevi ob 20.30 bo v Tržiču nastopila baletna skupina “VEnsemble” Miche van Hoeckeja s predstavo “A la memohe”. Program predvideva tri baletne predstave: Boj med Tancredijem in Clo-rindo (koreografija Micha van Hoecke, glasba Clau-dio Monteverdi), Luna (koreografija Maurice Bejart, glasba J.S. Bach), V spomin - “A la memoire” na glasbo Gustava Mahlerja in Albana Berga, koreografija Micha van Hoecke.
Fotografska razstava s podobami iz Indije
V	baru “La Cicchetteria" v Petrarcovi ulici bodo drevi ob 19. uri odprli fotografsko razstavo Franca Pelizzona “Moj Orient”. Pellizon je elan krožka Q-FI, s fotografijo se ukvarja že nekaj let, posebno pozornost pa posveča slikanju ljudi in pokrajine. Tokrat prikazuje podobe iz Indije.
Tovornjak se je prevrnil med deli na cesti pri Gradežu
Med deli za širjenje pokrajinske ceste Tržič-Gradež se je včeraj popoldne pripetila nesreča, ki bo imela tudi posledice na okolje. Bankina je pod težo tovornjaka podjetja Silvestri iz Koprivnega, ki je na gradbišče v bližini gradeške Pinete pripeljal kamenje in grušč za Sirjenje cestišCa, popustila. Težko vozilo se je prevrnilo v jarek. Šofer, 36-letni slovenski državljan Boris Jakončič, je dobil samo lažje poškodbe: zdravil se bo teden dni. Iz tovornjaka se je razlil večji del goriva v morski kanal ob cesti. Zaradi tega so zahtevali poseg civilne zaščite, da bi prepredli morijo rib in druge težje posledice onesnaževanja.
Tatovi so iz stanovanja odnesli flavto in kitaro
Tudi tatovi se zanimajo za glasbo. Drugače ne more biti sodeč po dogodku, ki se je pripetil v Gorici v soboto popoldne. M.F. je prijavila krajo kitare in flavte, ki ju je neznanec odnesel iz njenega stanovanja v ulici Faiti.
SOVODNJE / OBČNI ZBOR ZADRU2NE KREDITNE BANKE
Po razširitvi na Štandrež povečali vloge za 30%
Člani potrdili upravitelje in prilagodili statut novostim
Upravitelji sovodenj-ske zadružne kreditne banke so bili na sobotnem obenem zboru potrjeni za naslednjo triletno mandatno dobo. Predsednik je Mirko Hmeljak, člani upravnega sveta so Bogdan Butkovič, Lucijan Černič, Leopold Devetak, Bernard Florenin, Ciril Juren in Davorin Pelicon. Prav tako so bili potrjeni nadzorniki in sicer Stefan Bukovec na predsedniškem mestu kot tudi elana nadzornega odbora Lucijana Tomšič in Rafko Butkovič. Namestnika sta Maja Fajt in Igor Orel. Novo pa je razsodišče, ki mu predseduje Bruno Giust, elana sta Julij Ož-bot in Francesco Pisani. Razsodišče je nov organ predviden po novi zakonodaji in pravilih za kreditne ustanove.
O novi zakonodaji je bil govor tudi v izrednem delu sobotnega občnega zbora sovodenj-skega bančnega zavoda. Treba je bilo spremeniti nekatere točke prejšnjega statuta in vnesti nekatere nove. Izredna je sicer bila že lanska sprememba naziva s tem, da je bil stari naziv posojilnica zamenjan s sedanjim zadružna kreditna banka, kar je sicer enotno v vsej državi. Letos je bilo treba vnesti vrsto drugih statutarnih sprememb. Te zadružne banke so namreč izenačene z drugimi kreditnimi zavodi. Marsikaj so pridobile, namreč možnost poslovno in tudi ozemeljsko širšega poslovanja, izgubile pa so nekatere prejšnje ugod-
MIRNIK / PO SOBOTNEM POPUŠČANJU STREHE
Prehod le za pešce
Maloobmejni prehod v Mirniku v občini Dolenje so včeraj spet delno odprli vendar samo za pešce, kolesarje in motorne kolesarje. Kot smo poročali, je v soboto najbrž tudi pod vplivom dežja delno popustila streha nad enim od voznih pasov. Gasilci so v soboto ugotovili, da je celotna struktura nestabilna in so zato prepovedali promet vozil.
Pri goriški mejni policiji so nam včeraj povedali, da bo prepoved ostala v veljavi do izvedbe izCrpnejšega tehničnega pregleda strehe, na kateri bo vsekakor treba izvesti zahtevna popravila. Dotlej bodo mejni prehod lahko uporabljali samo pešci in potniki na dvokolesnih prevoznih sredstvih, ki lahko obidejo ogroženi vozni pas.
Na sliki (Fotostudio Reportage) zaprti maloobmejni prehod v Mirniku z visečimi deli ostrešja
Predsedstvo na sobotnem odbčnem zboru (foto Studio Reportage)
nosti, ki so izhajale iz predpostavke, da so zadružne in solidarnostne ustanove. Nekdanje posojilnice so prej imele omenjen delokrog. Lahko so poslovale le v svoji matični občini in tudi v neposredno sosednih, a le Ce v njih ni bilo drugega podobnega zavoda. Sedaj so te omejitve odpadle. Lahko poslujejo tudi z odpiranjem podružnic v sosednih občinah, kjer so tudi druge podobne banke (eklatanten je prav primer sovodenjske banke, ki je lahko odprla podružnico v Standrežu, torej v goriški občini, kjer je doma podobna banka s sedežem v LoC-niku), lahko pa poslujejo tudi v občinah, ki mejijo na tisto, v kateri je podružnica (primer: ker je podružnica v Standrežu, so po novem klienti lahko tudi iz občin Steverjan in Moš).
Vse to pomeni, da zadružna kreditna banka lahko razširi svoje poslovanje. To je seveda odvisno od razmer v okolju kot tudi od sposobnosti in njenih upraviteljev in funkcionarjev, da razširijo svoje poslovanje.
Sovodenjska banka, to je v svojem poročilu poudaril predsednik Mirko Hmeljak, je bila v lanskem letu v tem uspešna in kot kaže se bo uspeh še povečal v tem letu. Njen lanski uspeh je bil predvsem v tem, da je v Standrežu odprla podružnico.
»Za tako majhen denarni zavod, kot je naš, je namreč že pravi čudež, da je sploh prišlo do odprtja. Naši uslužbenci so si znali kmalu pridobiti zaupanje tamkajšnjega prebivalstva, tako da zdaj sodelujejo v večji ali manjši meri skoraj z vsemi gospodarskimi dejavniki na tamkajšnjem območju. Po enem letu delovanja upravlja Stan-drež skoraj četrtino zbranih sredstev in posojil celotne banke.«
Citirali smo predsed-
nika. Hmeljak je tudi omenil komisarsko upravo v goriški Kmečki banki in zaželel banki, da bi čimprej mogla normalizirati svoje upravno delovanje.
Novo pa je, je še dejal predsednik, da je povpraševanje po operativnosti vezani na zunanjo trgovino. Na tem področju so naredili prve korake in skušajo še okrepiti svojo strukturo in svoje znanje.
Za italijanski bančni sistem lansko leto ni bilo najbolj ugodno. Prav sedaj, ko se v vsej državi vrše občni zbori bank, v poročilih o njihovih rezultatih beremo, da niso najbolj ugodni. V nekaterih bankah so celo zabeležili kar precej negativnih številk. Majhne banke so v glavnem poslovale pozitivno. A ne vse. V naši deželi je splošni porast vseh zadružnih kreditnih bank znašal 3 odstotke za hranilne vloge in 10 odstotkov za posojila. V sovodenjski pa so lani zabeležili 30-odstotni in 25-odstotni porast. To je zares nekaj rekordnega, pa čeprav je to treba v najveeji meri pripisati ozemeljski razširitvi na Štandrež. 2e res, da je investicija v podružnico znašala 600 milijonov lir, kar bo amortizirano v petih letih.
Tudi ta investicija je eden, a le eden in niti ne najpomembnejši razlog, da je bil čisti dobiček lani nekoliko manjši od predlanskega: 564 milijonov namesto 821. S tem v zvezi je treba povedati nekaj. V sovodenjski posojilnici je zelo velik razkorak med hranilnimi vlogami in posojili. Ljudje veliko vlagajo, malo porabijo. Za denar, ki bi v banki ostal neuporabljen, se kupujejo državne vrednotnice. To delajo vse banke. Tudi zaradi tega, ker je doslej ta denar nudil večji in gotovejši zaslužek od drugih posojil. Do lani so državne vrednotnice dajale velike brezdavčne obresti.
Vrednost teh je lani zelo "padla. Odtod tudi manjši zaslužek. Ta ugotovitev velja za vse banke. Kljub izgubi takšnega izrednega dobička in precejšnjo investicijo v štandrežko podružnico so v sovodenjski banki imeli precejšen dobiček, ki so ga skoro v celoti vnesli v rezervni sklad.
Zborovalce na sobotnem obenem zboru je pozdravil tudi novi sovodenjski župan inž. Igor Petejan, ki je zaželel nadaljevanje tesnega sodelovaje med banko in občino za dobrobit vse sovodenjske skupnosti. K besedi se je oglasil tudi predsednik deželne federacije zadružnih kreditnih bank (vanjo je včlanjena tudi sovodenjska banka) Picco. Povedal je kako se krepi vloga zadružnih bank, kako se članicam nudijo vse veC strokovnih uslug. Povedal je tudi, da se združevanje teh bank nadaljuje, pa čeprav v svoji samostojnosti ostajajo tudi majhne banke kakršna je sovodenjska, ki so zelo blizu ljudem. Povedal je tudi, to že prej na občnih zborih podobnih bank na Opčinah in v Doberdobu, da bodo v Rimu skušali od Banca d’ Italia doseči upoštevanje dejstva, da so tri slovenske zadurž-ne banke nekaj posebnega, da bi jih morali oprostiti tistega 51-od-stotnega obveznega poslovanja s člani. Ce bi namreč ta predpis obveljal bi naše tri slovenske zadružne banke morale precej okrniti svoje poslovanje ali pa razširiti članstvo na italijanske kliente in s tem izgubiti svojo slovensko identiteto.
V sovodenjski zadružni kreditni banki je sedaj 276 elanov. Lani so jih pridobili 14, izgubili pa 3. Na občnem zboru je bilo neposredno prisotnih ali pa s pooblastili okrog sto.
MARKO WALTRITSCH
kino
GORICA
VITTORIA 18-00' 20.00-22.00 »Leon«. Rff Luc Besson, i. Gary Old man in Nathalie P0*", man. Prepovedan mlad1 ni pod 14. letom- Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 18.00-20.00'
22.00	»Don Juan De Mal co maestro d’amore«-Marlon Brando.
TRŽIČ
COMUNALE Ni Vved'
stave.
bi	prireditve
GODBA NA PIHALA KRAS prireja 26., 27. 111
28. maja tradicionali10 glasbeno srečanje v Do berdobu. Osrednji de prheditve bo 28. maja, bo koncert treh pihalu1 orkestrov.
13 RAZSTAVj
V	GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE bo
razstavljal svoja dela U metrij Cej. Odprtje razsta ve bo v petek, 19. maja' ob 18.30. Umetnika bo predstavil Joško Vetrih
V	KROŽKU MITTE-LART (Trg. sv. Antona 13) bodo danes ob 18-3 odprli skupinsko razsta vo članov. Na ogled bo
dvajset umetniških de^
na prosto tematiko in v različnih tehnikah (slik6’ skulptme, grafike, fot° grafije). Ogled do 3 • maja ob delavnjk 17.30-19.30, ob prazniku1 10-12 in 17-19, v ponedeljek zaprto.
-J] OBVESmA
V	DIJAŠKEM DOMU
že sprejemajo prijave za OTROŠKO POLETNO SREDISCE, ki bo delovalo od 19. junija do 29. ]u^ lija. Prijave in inforroa^ cije nudijo v pisarrl' Dijaškega doma ob delav^ nikih od 12. do 17. n1® tel. 533495.
KD OTON ZUPANCIH v Standrežu organizn3 tradicionalni turnir ‘ B®3 ch volley 95” na peSk^' Turnir se bo začel 2 • maja. Prijave sprejema) v domu Andreja Buda do 19. maja med 19- 1 21. uro.
■~e e ■
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
PROVVIDENTI, Trav nik 34, tel. 531972.
DEŽURNA LEKARN^
V	TRŽIČU
OBČINSKA 1, UL 1® renziana 26, tel. 48278
POGREB!
Danes ob H- ’ Mirko Zorn, iz sploš bolnišnice v stolnic0 1 na glavno pokopališče-
Podjetje IMSA in so lavci izrekajo Milenl..e družini iskreno soza ob izgubi drage mame-
Gospe Heleni Rade“g izrekajo ob izgubi d1"3” meme iskreno soza ravnateljica, učno neučno osebje sole v Trinko
pokrajina / po štiri urni razpravi o političnem pomenu funkcije
KULTURNI DOM / DVOJNI KULTURNI DOGODEK
Pironi (DSL) postal podpredsednik svet
Izvolitev potrjuje vesti o krepitvi osi SL - DSL
Enriio Pironi
Goriški pokrajinski svet ima od sinoči tudi podpredsednika: to je arhitekt Ennio Pironi, predstavnik DSL. Zanj je glasovalo trinajst svetovalcev, dva sta bila proti (zelena Fiorelli in Ro-dolfi) dva sta se vzdržala (ligaša Pasco-lin in Braida), Buttignon (SKP) je pred glasovanjem odšel iz dvorane, štirje pa niso sodelovali pri glasovanju. Z izvolitvijo Pironija pa so hočeš nočeš dobile potrditev novice o zavezništvu med Severno ligo in DSL. Prehod iz ostre v “konstruktivno” opozicijo in nato v jasno podporo je DSL opravila že pred nekaj meseci. Dobila je najprej mesto v upravni komisiji pokrajinskega prevoznega podjetja,, včeraj pa še mesto podpredsednika pokrajinskega sveta. To mesto je bilo predvideno šele pred nekaj meseci in se je pred kratkim končal postopek prilagajanja statuta. Sicer pa je bil prestop DSL - vsi so se sicer včeraj na moC trudili dokazovati, da gre le za istitucionalno funkcijo -zdaj takorekoC nujen: uprava se je znašla s samo trinajstimi glasovi na 24 (oz. 25 s predsednico vred) in še ti niso
povsem zanesljivi, kakor je bilo mogoče razumeti tudi sinoči ob glasovanjih. Alberto Rodolfi, ki se je sinoči prvič udeležil seje, se je namreč opredelil za skupino zelenih, Čeprav je bil izvoljen na listi Severne lige.
Stiriurna razprava, ki se je končala z glasovanjem in izidom, ki smo ga uvodoma zabeležili, ni razčistila številnih dvomov, nekaj zelo nerodnih izjav predstavnikov DSL in SL pa je samo potrdilo to, kar je že samo na sebi dovolj jasno.
Po dveurni razpravi v kateri so sodelovali vsi predstavniki svetovalskih skupin, je zeleni Fiorelli predlagal naj predsednica umakne sklep ter naj se v doglednem Času uredijo in odpravijo nejasnosti in dvomi, zlasti kar zadeva funkcije podpredsednika, način izvolitve in še zlasti možnosti preklica mandata (el. št. 4) paragrafa št. 17 statuta.
Predlog je bil na glasovanju zavrnjen. Povedati velja še, da je kandidaturo Pironija predlagal Salomoni. Vecchia in Zamparo pa sta, čeprav predlagana, kandidaturo zavrnila.
Slike in poezije vez s Slovenci v Loškem
Ob odprtju likovne razstave Oskarja Beccie predstavili tudi poezijo Lilijane Visintin
Srečanje z ustvarjalcema iz Ronk je privabilo dosti ljudi (foto Studio Reportage)
Posvet o slovenskih višjih šolah
Sindikat sloven-Sole prireja ob *0ncu tedna posve-,°vanje na zanimivo Ji aktualno temo: Slovenska višja srednja šola: danes, Jutri? Posvetovanje, 119 katerem bodo ^zelenili nekatera 2§oča vprašanja slo-Venskega šolstva, bo v Petek, 19. maja, .	18. uri v go-
rkem Kulturnem “Oitm. Izhodišča za razpravo bodo po-f, . Bojan Brezigar, kpjko KocjanCiC in ^arko Waltritsch.
BRDA / VINOGRADNIKI ZADOVOLJNI Z OBISKOM
Živahno v “odprtih kleteh”
Posrečena in uspešna pobuda. Tako ocenjujejo sobotno in nedeljsko akcijo “odprte kleti”, ki so jo uresničili s sodelovanjem kakih osemdeset vinogradniških posestev v Brdih, Furlanski ravnini in ponekod na Krasu. Morda je k uspehu pripomoglo muhasto vreme, zato je bil obisk v kleti bolj primeren kakor izlet na morje ali v naravo. V dveh dneh so vinogradniki zabeležili nekaj tisoC obiskovalcev, precej je bilo tudi tujcev. Naš fotograf je v nedeljo poslikal obiskovalce v kleti Buzzi-nellijevih pri Krminu. (Fo-ro Studio Reportage).
V galeriji Kulturnega doma te dni razstavlja Oskar Beccia, likovnik, ki živi in ustvarja v Laškem, ki pa je še zmeraj vpet tudi v ožji go-riški prostor, kamor se občasno vraCa. V teh dneh je spet, preko svojih slik, med nami. Razstavo so odprli v petek, 12. trn., na ogled pa bo do konca maja.
Pravzaprav sta bila v otvoritveni veCer, ki se ga je udeležilo precejšnje število obiskovalcev tako iz Gorice in okolice kot iz Laškega, strnjena dva dogodka: sočasno z odprtjem razstave Beccie-vih slik smo namreč lahko prisluhnili tudi predstavitvi poezije iz pesniške	zbirke
“Ecafombre” Lilijane Visintin, besedne ustvarjalke iz Ronk. Ena od značilnosti pesniške zbirke je, da je napisana
v treh jezikih: poleg slovenščine namreC pesnica zlaga verze tudi v italijanščini in španščini. Knjigo je pred dvema letoma izdalo društvo Jadro v Ronkah s pokroviteljstvom odborništva za kulturo na Pokrajini. Društvo Jadro je bilo skupaj z goriškim Kulturnim domom tudi pobudnik in soorganizator goriškega srečanja s slovenskima ustvarjalcema iz Ronk.
V imenu prirediteljev sta spregovorila ravnatelj doma Igor Komel in predsednik društva Jadro Karlo MuCiC. Slikarsko pot Oskarja Beccie je predstavil likovni kritik prof. Joško Vetrih, ki je še posebej poudaril, da je za Beccio glavni vir navdiha razgibana kraška pokrajina, medtem ko sta zbirko poezij predstavili Damijana Kobal in Lilijana Visintin.
gorica / za plačilo telefonskih računov
V vrsti tudi pred avtomatom
^dje so morali potrpežljivo čakati pred avtomatskim okencem
Ca e eEonska družba Telecom je pred jj. J3?1 dala namestiti posebna avto-Za ti °kenca za plačevanje računov bi fe!eEonske stroške. Namen je bil, da v v • naroCnikom prihranili Čakanje ok rS*j Pred poštnimi ali bančnimi t0 ®rick Toda včeraj se je prav pred avla Cfk911-1 okencem v Ul. Crispi nabra-ajj. ° Sa vrsta ljudi. Za mnoge naroc-k B le. 1 vperaj zadnji dan za plačilo, dj eC.1 Pa sta prispevala še vsaj dva vhika: Telecom ni obnovila pogod-
be z bankami za plačevanje brez komisijskih stroškov, drugo avtomatsko okence pri glavnem sedežu Telecom na Korzu pa je bilo prav včeraj zaprto zaradi okvare. Zaradi zamudnosti operacij pri avtomatskem okencu, ki rado zavrne bankovce, ko le-ti niso prav novi, se je v kratkem na pločniku nabrala kar dolga vrsta ljudi, ki so lahko ugotavljali, da tehnoliški napredek le ni vedno v korist človeka. (Foto Studio Reportage)
____KRONIKA / V NEDELJO ZVEČER_
Štirje ranjeni pri Fari
Štiri osebe so bile ranjene, od teh ena težko, v prometni nesreči, ki se je pripetila v nedeljo nekaj pred 19. uro na avtocestnem odcepu med Vilešem in Gorico, v bližini Fare. Najtežje poškodbe je utrpel 21-letni Vincenzo Maiorano iz kraja Biton-to v pokrajini Bari. S helikopterjem reševalne službe 118 so ga prepeljali v bolnišnico v Videm, kjer so ga zaradi težkih poškodb po raznih delih telesa sprejeli s pridržano prognozo.
Lažje ranjeni so bili tudi njegovi sopotniki 21-letna Michela Mattia, 24-letni Paolo Laurenti in 25-letni Pasquale Pal-ladino, ki pa so jim v go-riski splošni bolnišnici nudili samo prvo pomoč. Vsi so se peljali proti Gorici v avtomobilu fiat croma, ki ga je upravljal Sandro Palma. Za cromo je v isti smeri pripeljal s terenskim
■
c ' ^
Razbitine crome po nesreči (foto Studio Reportage)
vozilom 30-letni An-drea Grapulin iz Gorice. Prišlo je do lažjega trčenja, pri Čemer je cromo začelo zanašati v levo, na drugi vozni
pas, kjer je iz nasprotne smeri v ford fiesta pripeljal 38-letni Daniele Micolan iz Codroipa. Končalo se je v jarku s kolesi v zraku.
FARA / VBOD
Poskus
umora
Poskus umora. To je težka obtožba na račun 23-letnega Renata Cec-chinija iz Porpetta, ki je v noCi na nedeljo na srečanju motoristov pri Fari po prepiru zaradi banalnih razlogov z nožem trikrat vbodel 23-letnega Luco Zuttionija iz Gorice. Usnjeni jopic je sicer Zuttionija obvaroval pred težjimi posledicami, saj rane niso bile zelo globoke in so ga v bolnišnici sprejeli na 10-dnevno zdravljenje. Kljub temu pa je namestnik državnega pravdnika dr. Egidio Paolini včeraj potrdil pripor za Cecchi-nija, ki so ga že v nedeljo zjutraj na njegovem domu v Porpettu izvedli policijski agenti, in fanta obtožil, da je namerno zabodel Zuttionija z namenom, da ga ubije. Obtožencev odvetnik bo sedaj moral poskusiti dokazati, da namen vbodov ni bil umor, temveč le povzročitev telesnih poškodb.
ŠOLSTVO / DANES V NA FESTIVALU V S. DANIELEJU
Županova Micka v fuiianski šoli
Uprizorila jo bo šola sv. Cirilo in Metoda od Sv. Ivana
VIDEM - Danes bodo dijaki slovenske nižje srednje šole svetih Cirila in Metoda od Sv. Ivana v Trstu uprizorili Zupanovo Micko Antona Tomaža Linharta v slovenščini pri sovrstnikih v S. Danieleju v Furlaniji. Nastop se uokvirja v festival šolskega gledališča »II teatro a scuola«, ki ga sandanielska šola letos že desetič prireja. Prvič pa se bo zgodilo, da bodo na njem sodelovali tudi slovenski dijaki, kar predstavlja nov primer medsebojnega spoznavanja in odpiranja med pripadniki različnih narodnosti v Furlaniji-Julijski krajini.
Za današnji podvig svetoivanske nižje srednje šole se je treba v dobršni meri zahvaliti njenim profesorjem z ravnateljem Marijanom Kravosom na čelu. Ker na tej šoli radi igrajo, so se pred časom skorajda bolj za šalo kot zares prijavili na sandanielski festival. Pred dobrim mesecem pa je prišel odgovor, in sicer z vabilom na nastop. In tako so na šoli pospešili vaje za
NOVICE
uprizoritev Zupanove Micke, ki so jo v skrajšani obliki že tako pripravljali za Slovensko evrošolo. Pri predstavi v eni ali drugi obliki sodelujejo vsi dijaki, poleg ravnatelja Kravosa pa sta pri njeni postavitvi posebno sodelovali profesorici Ani Tretjak in Marta Repini. Omenimo naj, da gre za dokaj izvirno postavitev. Linhartovo besedilo so nekoliko skrajšali, po drugi strani pa so ga popestrili z raznimi pevskimi vložki ter z uporabo lutk za nekatere vloge.
Igro bodo uprizorili v S. Danieleju danes z začetkom ob 10. uri, in to, kot rečeno, v slovenščini. Da bi italijanski oziroma furlanski sovrstniki predstavi lahko sledili, pa jo bodo uvedli s krajšo predstavitvijo v italijanščini. Poleg tega so pripravili tudi obnovo dela po prizorih v italijanščini.
Kot rečeno, se uprizoritev Zupanove Micke uokvirja v festival, na katerem nastopajo tudi druge šole. Tako bodo danes poleg Svetoi-
vančanov v S. Danieleju nastopili še sovrstniki iz druge tržaške šole, in sicer iz italijanske nižje srednje šole Giuseppe Caprin od Sv. Vida. Zanimivo je, da bodo dijaki obeh šol skupno potovali z istim šolskim avtobusom. Kot so nam povedali, bosta šoli na tak način nekaj prihranili za potne stroške, seveda pa ni mogoče spregledati, da bo tudi takšna skupna pot predstavljala priložnost za medsebojno spoznavanje.
Kar se tega tiče, se v deželnem in tržaškem šolstvu sploh marsikaj premika. Pred dvema dnevoma smo na straneh našega dnevnika zabeležili, kako so dijaki italijanske tehniške šole Alessandra Volte v Trstu skupno z vrstniki iz slovenskega liceja Franceta Prešerna uprizorili Martina Krpana v italijanščini, in to z velikom zadovoljstvom vseh. Se pred nedavnim bi bilo kaj takega nepojmljivo. Upajmo, da ne bo šlo za pregovorno samotno lastovko, ki še ne naredi pomladi.
ZAŠČITA NARAVE IN ZDRAVJA
Peticija Novega Matajurja o slovenskih TV programih
ČEDAD - Novi Matajur, tednik Slovencev iz videmske pokrajine, je začel zbirati podpise, da bi pristojne oblasti opozoril na nezaslišano deskri-minacijo, ki je je deležna slovenske skupnost na Videmskem, za katero konvencija med vodstvom Raia in vlado ne predvideva vidnosti, slovenskih televizijskih programov.
V peticiji zahtevajo, da se spšremeni besedilo veljavne konvencije in da se zagotovi Slovencem vseh treh pokrajin, kjse so zgodovinsko naseljeni, vidljivost programov in obenem, da se kulturna, gospodarska in družbena dejavnost videmske slovenske skupnosti tudi primemo vrednoti v okvim programov slovenske televizije.
V petek v Vidmu okrogla miza o sodstvu
VIDEM - Italijanski svet sodstva je tačas v središču pozornosti. Zadnje polemike, ki jih je sprožil pravosodni minister Filippo Mancuso, ki je ostavil ministrske inšpektorje, ki so vodih preiskavo na milanskem tožilstvu, in zanimanje javnega mnenja za življenske pripetljaje bivšega sodnika čistih rok Antonia Di Pietra jasno dokazujejo, da je ta tema izredno aktualna, z močnim pohtičnim nabojem in nenazadnje tudi nevarna, če neprimerno obravnavana. Takšno je tudi mnenje univerzitetnega profesorja na tržaški pravni fakulteti Giorgia Spangherja, sicer predsednika videmskega društva »Orizzonti«, ki je na tiskovni konferenci napovedal vrsto javnih pobud, ki bodo obravnavale prav to problematiko. Ciklus predavanj bo nosil naslov »Pravično sodstvo: kako?« in se bo začel že v petek, ko bo v Palači Kechler v Vidmu (ob 17.30) gostoval Carlo Taormi-na. Teden kasneje pa bo v istem kraju spregovoril pordenonski sodnik Raffaele Tito, ki je v naši deže-li znan, ker je sprožil vse sodne postopke, v katerih so vpleteni najvidnejši politiki, začenši z bivšim predsednikom Dežele Adrianom Biasuttijem.
Rudi Pavšič
Delo deželne skupščine
TRST - Deželni svet se ta teden ne bo sestal, pač pa bodo zasedale razne svetovalske komisije. Četrta komisija bo med drugim razpravljala o zakonskih osnutkih o vozilih na električni pogon, o dostopu motornih vozil na zaščitena območja in o uničevanju odpadkov. Tretja komisija pa bo med drugim poslušala poročilo odbornika Giampiera Fasole o stanju uresničevanja zdravstvene reforme v deželi in o zakonskem osnutku o zaščiti furlanske kulture.
Deželno nadzorstvo nad sklepi trgovinskih zbornic
TRST - Prva deželna svetovalska skupina, ki ji predseduje Antonio Martini (Ljudska stranka) je soglasno odobrila zakonski osnutek o nadzorstvu nad sklepi trgovinskih zbornic. Ukrep, ki ga bo morala odobriti še skupščina, med drugim določa, da se nadzorstvo Dežele izvaja samo nad najpomembnejšimi sklepi TZ, kar bo omogočilo večjo prožnost delovanja tega organizmov.
DSL predlaga ustanovitev deželne agencije za okolje
VIDEM - Deželni svetovalec DSL Giorgio Mat-tassi je na tiskovni konferenci orisal vsebino zakonskega osnutka za uvedbo Deželne agencije za okolje, katere je prvi podpisnik. Novi vsedržavni normativ, je dejal Mattassi, narekuje globok preustroj struktur, ki so v Furlaniji - Julijski krajini poklicane, da skrbijo za varstvo narave in za zaščito zdravja. Glavne obveze, ki izhajajo iz zakona, so tako juridične kot vsebinske narave. S pravnega vidika bo treba odvzeti krajevnim zdravstvenim enotam oz.
podjetjem za zdravstvene storitve, kot se po novem imenujejo, vse pristojnosti glede varstva narave, z vsebinskega vidika pa je treba zagotoviti učinkovitost služb za zaščito in za izboljšanje kvalitete življenja, kot tudi ohranitev vsega, kar je bilo pozitivnega storjeno v naši deželi tako glede struktur kot glede njihovega funkcioniranja. Namen zakonskega predloga DSL, je še dejal Mattassi, je združiti nujno prilagoditev vsedržavnemu normativu s kvalitetnim skokom deželne politike za okolje.
OB 50. OBLETNICI IZHAJANJA
Čestitke in voščila Primorskemu dnevniku
Spoštovani
Primorski dnevnik
Ob Vaši 50-letnici iskreno čestitamo z željo, da bi še v boljših pogojih kot doslej opravljali neprecenljivo vlogo opazovalca in poročevalca življenjskih utripov slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Glasbena matica Predsednik Adriano Semen
Vsem neštetim čestitkam, ki ste jih prejeli ob vaši slavni 50-letnici izhajanja, se prisrčno, tovariško in čustveno pridružujemo kot bivši borci-par-tizani. Se v naprej bomo smatrali Primorski dnevnik, ki tako srčno in zavzeto nadaljuje preteklo oboroženo borbo za najosnovnejše človeške pravice, za mir in prijateljstvo tukaj živečega človeka.
Vašemu glavnemu uredniku Bojanu Brezigarju in celotnemu kolektivu iskrena hvala.
Kot nam je bila puška nujno potrebna za obstanek, naj danes in v naprej vaše pero nadaljuje našo preteklo borbo.
S tovariškimi pozdravi
za VZPI-ANPI Tržaške pokrajine
tajnik Dušan Košuta
Bralci na izletu po Andaluziji čestitamo Primorskemu dnevniku ob 5(1 letnici.
Združenje aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem in Zveza vojaških vojnih invalidov NOB iskreno čestitata Primorskemu dnevniku k
njegovi 50-letnici in pri tem z zadoščenjem ugotavljata, da prav naš Primorski dnevnik, neposredni naslednik in nadaljevalec našega primorskega Partizanskega dnevnika, med vsemi slovenskimi dnevniki, najbolj dosledno in neodstopajoče ohranja zvestobo svetlim izročilom našega narodnoosvobodilnega boja, ki živijo v srcih ogromne večine naših ljudi v zamejstvu in na vsem Primorskem.
Ko se ti kot aktivisti narodnoosvobodilnega gibanja in kot borčevski invalidi NOB, vsi tisti, ki smo svoj proti-fašizem dosledno izpričevali z udeležbo v osvobodilnem boju, iskreno zahvaljujemo za tvojo zvestobo, tudi pričakujemo in verjamemo, da bodo iz tvojih partizanskih korenin na tvojih straneh še naprej živeli ideali našega boja: svoboda, mir, bratstvo med narodi, sožitje, enakopravnost in nepopustljivost v boju za naše narodnostne in demokratične pravice.
Združenje aktivistov narodnoosvobodilnega
gibanja na Tržaškem Zveza vojaških vojnih invalidov NOB
Dragi Primorski dnevnik
Kmečka zveza, stanovska organizacija slovenskih kmetov na Tržaškem, ti iskreno čestita k 50-letnici življenja. Kot dediču slavnega Partizanskega dnevnika ti je od vsega začetka naložena častna naloga, da si glasnik svobodoljubnih in demokratičnih
teženj naše zamejske narodnostne skupnosti, glasnik sožitja in medsosedskega sodelovanja. Z zadovoljstvom ugotavljam, da vestno in zavzeto izpolnjuješ to nalogo tudi v zavzemanju za
splošne in specifične interese našega kmečkega življa in kmetijstva na sploh’ kar je tudi interes vse narodnostne skupnosti. Obramba zernlj6 kot bivanjske prvine vsakega naroda, je v teh tvojih prizadevanjih še posebno p°' membna. Hvaležni smo ti za vso pozorn0' st* ki jo posvečaš kmetijskemu sektorju in njegovi problematiki tudi v obliki posebne tedenske strani Človek in zemlja, kakor tudi s sprotno informacijo in
posredovanj ena
vsakokratnih stalil
naše	stanovske
kmečke organizacije.
Zavedamo se, da m brez Primorskega dnevnika bili prih' rajšani za pomembno povezovalno vlogo, ki jo ima v vsej naši skupnosti, prikrajšani m bili za dragoceno glasi' lo v vseh naših narodnostnih prizadevanjih-Zato še na mnoga leta-Kmečka zveza
Primorskemu dnevniku, katerega zveš bralec sem od mojih mladih let, iskreno čestitam k pomembnemu
jubileju, s Pre' pričanjem, da bo tudi v bodoče deloval za zbliževanje narodov, ki živijo na tem območju-Drago MirošiC Veleposlanik Rep11' blike Slovenije v Bosni in Hercegovini
PISMO UREDNIŠTVU
Zakaj nočem »Samopreštevanja«
O prof. Samu Pahorju je bilo v Primorskem dnevniku že marsikaj napisanega, nisem pa opazil, da bi kdo kaj pripomnil njegovi najnovejši narodnoobrambni strategiji.
Mož, H se ima za edinega pametnega zamejskega Slovenca, očitno pretirava, ko svojo tezo o samopreštevanju razlaga po društvih, knjižnicah in povsod, kjer lahko zbere okrog sebe par ljudi. Že v knjižnici P. Tomažiča na Opčinah mu ni bilo dano, da bi prisotni sprejeti mirno njegovo idejo. Ideja prof. Pahorja o samopreštevanju Slovencev, živečih v Italiji, ni kdo ve kako originalna in nova. Za preštevanje Slovencev se ogrevajo, že leta, Gambassini in drugi njemu podobni politiki, seveda, ne z istimi nameni in z istim ciljem. Prof. Pahor bi, po njegovem, na podlagi števila preštetih Slovencev, od oblasti nekaj zahteval. Možno pa je tudi, in to ne po njegovi razlagi, da bi zaradi nizkega števila moral še kaj vračati. Desnica, ki prav tako zagovarja preštevanje, bi nam, prav tako zaradi nizkega števila, odvzemala že pridobljene pravice. No, kot vidimo, rezultat bi bil isti in uslugo, ki bi jo s tem naredili Gambassiniju, si lahko predstavljamo.
S številom 80-90 tisoč Slovencev v deželi F-JK, ki ga priznavajo na Notranjem Ministrstvu v Rimu, ne soglašamo, je pa gotovo bolj sprejemljivo, kot tisto, na katerega bi lahko računal prof. Pahor ali ki bi izšlo iz kateregakoli dru-
gega preštevanja.
Ne bom tukaj razlagal na dolgo in široko, kar je že splošno znano, zakaj smo Slovenci v Italiji proti preštevanju. Povem naj le na kratko: ker zamejci ne živimo in nismo nikoli živeti v vsaj približno sprejemljivih pogojih, v katerih ne bi bilo pritiska na ljudi in posameznika, ko se ta mora izreči o svoji narodnostni pripadnosti.
Se nekaj: če bo kdaj do tega prišlo, bomo med Samo-preštevanjem in Gam-bassinijevem preštevanjem, rajši zbrali drugo inačico, ker bo ta vsaj zastonj. Prvo bi namreč morali izvesti in plačati sami, to se pravi z manjšinskim denarjem, drugo pa bi plačala dežela ati vlada.
Kaj misli o vsem tem prof. Pahor? Nič, ati če kaj misli, misli, da ni prav, da ni več edini protagonist na Velikem pla-cu. Tam se zadnje čase pojavljajo tudi druge skupine in ljudje, ki prav tako pričajo o Slovenski priosotnosti v Trstu, na pr.: Kmečka zveza, Banovke v narodnih nošah, folklorna skupina »Stu ledi« itd. Te skupine in ljudje mu pravzaprav izpodjedajo vlogo primadone, ki jo tako rad igra.
Tako si je izmislil preštevanje, kateremu vsi nasprotujemo, ker edino tako lahko nadaljuje svoj monolog, ki je včasih tudi brez poslušalcev, to pa je zanj postranska stvar.
S spoštovanjem
Aleksander Furlan
ODSTOP DVEH ČLANOV ŽIRjjj
Hemingwoyeva nagrada tokrat v znamenju polemik
LIGNANO - Enajsta izvedba novinarsko-lite-rarne nagrade He-mingway, ki jo podeljujejo v Lignanu najbolj zasluženim novinarjem in pisateljem, je tokrat potekala v duhu polemik in protestov.
Posebna žirija, ki ji je načeloval predsednik turistične ustanove iz Li-gnana Teghil, je namreč za letošnje nagrajence izbrala odgovornega urednika Berlusconijevega časopisa »II Giornale« Vittoria Feltria, novinarskega komentatorja, ki je ravno tako naravnan na gibanje Forza Italia, Sa-veria Vertoneja, pisatelja Davida Ferrarija in režiserja Giannija Ameba.
Takoj po izidu imen zmagovalcev so nekateri vidni furlanski kulturniki vzrojili, ker je nagrado dobil tudi Saverio Vertone, ki se je lansko leto »proslavil«, ko je Furlane (predvsem takratnega predsednika
Dežele Piera Fontan nija) imenoval za neK turne barbare.	a
Se hujše posledice F bo pustila °hloCj 0. dveh članov žirije, 0 p vornega ure., '»Il tržaškega dnevnih *. Piccolo« Maria Quaie’, a direktorja dnevnika 8
Gazzetta di Parma«
Bru-
na Rossija, ki sta p° odstavko. Razlog za n) ^ no odločitev gre iška »lotizaciji« novinars literarne nagrade, kH očitno naravnana na
lusconijev Kartel^sv°. boščin. Quaia in
’ R065*
ugotavljata, da je bila iz bira Feltrija in Verton^ ter nekaterih dful5 zmagovalcev zrežira da bi ugodila predvs Kartelu svoboščin. .g Povedati velja, a bil Feltri že pred dve ^ letoma kandidat za nagrado. Takrat pa 8 ocenjevalna komisija . vrnila, ker je bil »P16 zu« Severni ^ pavgiC
■FARCO
FiME CHEMICALS
»34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 tL 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA*
___COSMETICS ITALV
-FARCO
FIIUE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA8
COSMETICS ITALV
Lira
odvzela marki še dva odstotka
Milan - odličen VCerajsnji začetek ted-na na italijanskih de-Jtarnih in finančnih rSili se je žal nekoli-"° skvaril tik pred nji-tiovim zaprtjem. Bor-^ kazalec Mibtel je ^Pr. še ob 15. uri na os-novi živahnih poslov Pridobival kar 1,06 °dstotka, ob koncu Setanka pa je izgubil Vec kot polovico za-s Užka in pristal pri +P|47 odstotka. Splo-indeks MIB je Pridobil 1,06, indeks Rodilnih vrednotnic Mib-30 pa 0,48 od-stotka, medtem ko je Vrednost poslov do-Segla 887 milijard lir. Živahnost borzne-hga, na katerem sicer včeraj ni bilo ^deti tujih investi-°rjev, je v največji j?eri spodbujalo od-LCiro obnašanje lire ^ državnih vrednot-nic’ spodrsljaj pred ZaPrtjem pa so tako na milanski borzi kot aa drugih italijanskih miancnih trgih povzročile realizacije, ki s°i naraščanje cen ptižale za polovico.
° mnenju posrednikov je na trgih Cuti-1 Pričakovanje za Pmlarnentarno razpravo o pokojninski reformi, zato je marsikateri investitor po-11:®1 z vnovCenjem ^služka pred jutriš-Pm koncem majske-§a borznega ciklusa.
, bira je bila vcera m omenjeno v veli-^ mrmi, saj je v raz-^orju do marke pri-a°bila nova 2 od-a°tka vrednosti, po-°bno pa tudi do rugih glavnih ban-°vcev, vključno z farjem in jenom.
BANKA ITALIJE / ZADNJI DAN MAJA REDNI LETNI OBČNI ZBOR
Veliko pričakovanje za Faziove zaključke
Naraščajoči pomen emisijskega zavoda v zadnjih dveh letih
RIM - Z objavo obvestila v uradnem listu se je včeraj zaCel uradni postopek za sklicanje rednega letnega občnega zbora Banke Italije, ki bo 31. maja in na katerem bo guverner Antonio Fazio delničarjem predložil lanski poslovni obračun. Pred to tehnično točko dnevnega reda pa bo Fazio prebral svoje poročilo in zaključke, za katere vlada vsako leto veliko pričakovanje. Delničarji emisijskega zavoda, ki so italijanske hranilnice, so bile sklicane še na štiri statutarne skupščine, ki se bodo zvrstile v Anconi (5. junija), Palermu (9. junija), Trstu (12. junija) in v Benetkah (15. junija) in na katerih bodo izvolih nove elane višjega sve-
ta Banke Italije na mesto tistih, ki jim zapade mandat.
Po dveh letih premora bo tokratni občni zbor emisijske banke prvi, ki se ga bo udeležil ves njen direk-torij. Leta 1993 je namreč takratni guverner Carlo Azeglio Ciampi tik pred občnim zborom postal predsednik vlade, tako da je skupščino vodil njegov naslednik Fazio, na lanskem obenem zboru pa je manjkal takratni direktor Lamberto Di-ni, ki je 20 dni pred skupščino prevzel ministrsko mesto v Berlusconijevi vladi. Vodstvo centralne banke se je tako izpopolnilo komaj pred nekaj meseci z imenovanjem Vincenza Desaria za generalnega
direktorja in Pierluigija Coccie za njegovega namestnika poleg Tom-masa Padoa Schioppe. Te vrzeli v vrhu emisijskega zavoda so torej najboljši dokaz o pomenu in vlogi, ki so jo odigrali in jo še igrajo možje iz Banke Italije v ključnih trenutkih življenja države oziroma njenega političnega in gospodarskega preobražanja. Prav zato je razumljivo veliko pričakovanje za zaključke guvernerja Fazia, dokument o »zdravstvenem položaju« države in njenih perspektivah, kateremu bodo na letnem obenem zboru prisluhnili najvišji predstavniki italijanskega institucionalnega in gospodarskega življenja.
PREDAVANJE / ALFONSKO DES1ATA GOST SDGZ IN SKGZ
Tudi slovenske poslovne kroge močno zanima center off shore
Udeleženci so se poklonili spominu na Stanislava Boleta
TRST - Tržaški center za banCne, zavarovalne in trading storitve off shore, ki ga je predvidel zakon o obmejnih območjih iz leta 1991 in za katerega se je v Bruslju nedavno prižgala zelena luC, se bo bistveno razlikoval od drugih centrov off shore v svetu: v njih se obračajo predvsem finančni kapitali, tržaški center pa se mora razviti v ustanovo, ki bo prevzemala tudi konkretne razvojne pobude v srednje-vzhodni Evropi, posredovala takmajšnjim trgom zahodni know how in potrdila vlogo povezovalnega mostu našega območja v trgovinskih odnosih s tržišči Podonavja,
Balkana in Rusije.
Tako je poudaril predsednik zavarovalne druž-
S petkovega srečanja o finančnem centru off shore v Trst (Foto KROMA)
SDGZ
/ V ČETRTEK V DOLINI
Srečanje z območno zbornico GZS za Posavje
TRST - Slovensko deželno gospodarsko zdru-^nje prireja v četrtek, 18. maja ob 11.30 na sedežu J'0)6 podružnice v obrtni coni Dolina srečanje z spodarsko zbornico Slovenije - Območno zborno Posavje.
p ^ delegaciji Območne gospodarske zbornice za °savje bodo njen direktor Valentin Dvojmoč, Predsednik Združenja podjetnikov Posavja Emil » eL°var, predstavnik podjetnikov občine Sevnica
t ® Slogar in predstavnik podjetnikov iz Brežic, ki °do prikazali gospodarski potencial regije in oukretne projekte za sodelovanje. Namen srečanja
s rjrnogočiti navezavo poslovnih stikov med Po-'Tern fn našimi trgovskimi in obrtnimi podjetji, edlogj za so(ielovanje in podrobnejša dokumen-, clJa s seznamom firm iz Posavja in klasifikacijo le®)avriosti je razpoložljiva na sedežu SDGZ, ude-arici pa jo bodo prejeli tudi na srečanju. sjArJCŽ naproša interesente, naj pisno ali telefon-0 potrdijo svojo udeležbo v njegovem organiza-
cijskei
ina tajništvu (tel. 040/362949, fax 362692).
be Allenza Assicurazioni in pooblaščeni upravitelj Assicurazioni Generali Alfonso Desiata v svojem predavanju o novem tržaškem centru off shore, ki je bilo pretekli petek v Gregorčičevi dvorani. Predstavitev centra slovenskim poslovnim krogom sta organizirala Slovensko deželno gospodarsko združenje in gospodarska komisija Slovenske kulturno-gospo-darske zveze.
Dr. Desiata je podrobneje analiziral gospodarske dejavnosti, ki se bodo lahko razvijale v okviru centra off shore (predvsem bančništvo, zavarovalstvo, storitve za mednarodno trgovino, kompenzacijski, posli, finančne in valutne operacije) in operativno strukturo bodočega centra, ki bo deloval v okviru proste pristaniške cone in torej v zunaj carinskem režimu. Gospodarske in finančne organizacije, ki se bodo vključile v center, bodo uživale določene davčne olajšave, v pr-
vi vrsti oprostitev davka na dohodek juridicnih oseb (Irpeg) in 50-odstot-no znižanje krajevnega davka na dohodek.
Evropski uniji je italijanska vlada svojcas predložila znatno širši naCrt za tržaški off shore. V Bruslju pa so naCrt oklestili z utemeljitvijo, da se Trst ne uvršča med revna območja Unije, temveč da sodi med tista, ki sicer doživljajo začasno krizo, vendar so v bistvu gospodarsko razvita. Zaradi tega je Bruselj postavil za delovanje novega centra časovno omejitev (začetno dovoljenje se glasi na pet let) in zgornjo mejo 65 milijard lir kar zadeva davčne olajšave in 3,5 milijarde ekujev kar zadeva naložbe.
Ti okviri so prav gotovo pretesni za redno poslovanje centra, kakršen naj bi nastal v Trstu in kakršnega potrebuje dejanska gospodarska stvarnost na zainteresiranem zemljepisnem območju. Kako se bodo stvari na-
prej razvijale, bo odvisno od podjetnosti ljudi, ki bodo prevzeli krmilo centra, od rimskih ministrstev, ki morajo formulirati izvršilne dekrete, in od same Evropske unije, ki bo nadzirala center s svojim opazovalcem v njegovem vodstvu (tim. authority). Važno je, da se zamisel o off shoreu Cim prej zaCne konkretno uresničevati. Prve premike v to smer je pričakovati proti koncu letošnjega leta.
Predavanja dr. Desiate, ki ga je predstavil predsednik SDGZ Boris Siega, se je udeležilo veliko število slovenskih gospodarstvenikov in podjetnikov, ki so predavatelju postavili tudi vrsto specifičnih vprašanj. Pred začetkom predavanja pa so udeleženci z enominutnim molkom počastili spomin na pravkar umrlega nekdanjega predsednika in vse od ustanovitve izredno aktivnega člana vodstva SDGZ Stanka Boleta.
Elio Fornazarič
LIRA
TOR	SRE	ČET	PET PON
1630,7 1618,3 1642,8 1665,9 1631,9
Padec donosnosti
•1	X"1/"WT1 • T»rf-nr»
novih CCT m BTP
RIM - Na včerajšnji dražbi sedemletnih zakladnih vrednotnic CCT (v skupni vrednosti 2 tisoč milijard lir) in desetletnih BTP (za 1.500 milijard) je prišlo do novega odločnega znižanja obrestnih mer. Cista donosnost CCT je padla od 11,68 na 9, 96 odstotka, BTP pa od 11,55 na 10,24 odstotka. Iz podatkov Banke Italije izhaja, da je bila tudi ta emisija daleC preskromna, da bi lahko zadovoljila vse povpraševalce: povpraševanje za CCT je doseglo skupno vrednost 5.307 milijard, za BTP pa 2.192 milijard lir. Prve vrednotnice so dosegle ceno 97,90, druge pa 94,35 odstotka.
NOVICE
Informativni katalog o rizičnosti derivatov
RIM - Centralne banke in organi za nadzorovanje finančnih trgov stiskajo obroč okrog finančnih derivatov. Zadnja zamisel je poseben katalog z informacijami, na osnovi katerih bodo nadzorne oblasti lahko razširile in izpopolnile svoje monitoražne sisteme. Pripravila sta ga baselski odbor za banCni nadzor in tehnični odbor mednarodne organizacije za varnost komisij (IOSCO), njegov namen pa je omogočiti razvoj enotnih tehnik za ocenjevanje tveganj pri poslovanju z derivati, ki jih uporabljajo organi za nadzorovanje finančnih trgov (v Italiji Ban-kitalia in Consob). Najbolj razširjene oblike finančnih derivatov so opcije, swap in futures, katalog pa je razdeljen na štiri poglavja rizičnosti: kreditne, likvidnostne, tržne in rizicnost pri donosnosti.
Comit podpisala pogodbo o nakupu družbe Savio
MIT.AN - Banka Comit in njena luksemburška investicijska družba Investitori Associati sta včeraj v Milanu podpisali sporazum o nakupu celotne delniške glavnice pordenonske družbe Savio Macchi-ne Tessili, ki so jo postavili na trg v okviru programa za privatizacijo grupe Eni. Savio, ki je že dolgo v krizi, je eden navečjih svetovnih proizvajalcev na svojem področju in ustvarja letni promet za približno 200 milijard lir. Izvaža skoraj 80 odst. svoje proizvodnje, zaposluje pa okrog 700 delovnih moči.
Družba Finest bo predstavila svojo dejavnost
PORDENON - Finančna družba za promocijo gospodarskega sodelovanja z državami vzhodne Evrope - Finest prireja v sredo, 24. maja ob 16.30 v prostorih banke Friuadria v Pordenonu prvo javno predstavitev svoje dejavnosti. Na srečanje z naslovom »Finest: več vlaganj z manj tveganji v državah srednjevzhodne Evrope in severne Azije« so posebej vabljeni deželni svetovalci in gospodarstveniki.
ADRIA AIRWAYS
IV
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU
LJUBLJANA - PRAGA - LJUBLJANA
3-krat tedensko. Ponedeljek, sreda, petek
Informacije in rezervacije:
•	ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7
tel. 061/131-81-55
.prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6 tel. 061/313-312
•	ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3-
tel. 062/27-038, 26-155
•	ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45
tel. 066/38-458, 38-512
- SEJA VLADE / VRANITZKV n
Ni vzroka za spremembo ali razveljavitev ADP
Slovesnosti na Dunaju
DUNAJ - Ob 40-letni-ci podpisa Avstrijske državne pogodbe se je tu vCeraj sestala zvezna vlada na izredni seji, v stolnici Sv.Stefana pa so se avstrijski škofje spomnili dogodka s slavnostno spominsko maso.
Kancler Vranitzky je ob tej priložnosti poudaril, da je Avstrija s podpisom Avstrijske državne pogodbe 15. maja 1.1955 »prvič po 1.1918 postala »dejansko svobodna in suverena država« < v zvezi z razpravo o nadaljnji usodi ADP pa je poudaril, da ni nobenega razloga za spremembo pogodbe ali celo njeno razveljavitev.
Novi podkancler in zunanji minister
VVolfgang Schiissel pa je ob obletnici podpisa ADP posegel v razpravo o nevtralnosti avstrijske države, še posebej z vidika pristopa k Evropski zvezi v začetku letošnjega leta.
Schiissel je v okviru spominske prireditve ljudske stranke na Dunaju dejal, da je Avstrija pristopila k EZ kot »nevtralna država in da se ni z nobeno besedo in z nobeno vejico obvezala, da se bo odpovedala svoje nevtralnosti«.
Dodal je Se, da se bo vprašanje, ali ohraniti nevtralnost ali se ji odpovedati, postavilo Sele tedaj, ko bodo znane nove varnostne strukture v Evropi.
Ivan Lukan
NOVICI
Klaus Liebscher novi predsednik Narodne banke
DUNAJ - Sedanji Sef Raiffeisnove centralne banke (RZB) Klaus Liebscher bo nasledil sedanjo predsednico avstrijske Narodne banke Schaumayerjevo, ki bo konec maja sla v pokoj. To je rezultat koalicijskega vrha med socialdemokrati in ljudsko stranko, dokončno odločitev o novi zasedbi položaja pa mora Se sprejeti ministrski svet.
Upokojitev nadškofa Groerja še pred poletjem?
DUNAJ /VATIKAN - Predsednik avstrijske Škofovske konference škof Johann VVeber je konec tedna v okviru svojega predstavitvenega obiska pri papežu Janezu Pavlu H. sprožil tudi vprašanje dunajskega nadškofa in kardinala Groerja, ki je nekdanji gojenec obdolžil spolne zlorabe. VVeber po razgovoru s papežem ni dal konkretih izjav, poudaril pa je, da je za rešitev problema pristojen Vatikan. Kot znano, je Sveti sedež dokaj kočljivo zadevo zaenkrat rešil z imenovanjem dosedanjega pomožnega škofa Schonboma za koadjutorja dunajske škofije, govorijo pa, da bo Vatikan Se pred poletjem sprejel Gro-erjevo prošnjo za upokojitev.
MANJŠINE / OB 40-LETNICJ PODPISA AVSTRIJSKE DRŽAVNE POGODBE
»Magna karta« pravic narodnostnih skupnostih
Slovenci in Hrvati proti vsem poskusom razveljavitve pogodbe
DUNAJ, CELOVEC -Uradna Avstrija, Se posebej pa v državi živeče manjšine, so se vCeraj spomnili zgodovinskega dogodka, 40-letnice podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP).
S to pogodbo je namreč Avstrija - potem ko so jo nacisti 1. 1938 kot državo za sedem let zbrisali z evropskega zemljevida ter leta 1945 za nadaljnjih deset let zasedle zavezniške sile - spet postala svobodna in suverena država v srcu Evrope.
Pogodba, podpisana 15. maja leta 1955 v dunajskem gradu Belvede-re, pa ni le najbolj dragocen dokument avstrijske samostojnosti in suverenosti, je tudi »magna karta« manjšinskih
pravic, saj so v njej zapisane in mednarodno zajamčene tudi manjšinske pravice koroških in štajerskih Slovencev ter gradiščanskih Hrvatov.
Manjšinske organizacije v Avstriji so prav zaradi tega ob 40. obletnici podpisa ADP spomnile na pomen te pogodbe kot instrumenta zaščite narodnostnih manjšin v Avstriji. Koroški Slovenci so to - s kritičnimi pripombami glede uresničitve 7. člena - storili že 7. maja na skupni spominski proslavi v Domu glasbe, obletnico podpisa pogodbe pa so prav tako praznovali gradiščanski Hrvati, kakor tudi organizacije, včlanjene v Avstrijskem
Figi leta 1955 s pogodbo na balkonu grada Belvedere.
centru za narodnostne skupnosti (CAN) na Dunaju. Vsi so opozorili na izreden pomen ADP in poudarili, da je pogodba veljavna tudi danes. Odločno so se izrekli proti vsakim poskusom njene razveljavitve.
kot je bilo to opaziti v zadnjih mesecih pri nekaterih vidnih avstrijskih politikih. Tako organizacije koroških Slovencev kot tudi gradiščanskih Hrvatov so ob letošnji okrogli obletnici tudi poudarili, da da-
nes - 40 let po podp^p - bistvena določila A ^ še vedno niso uresnN ^ na ter da Avstrija tem področju zam1^ oz. zaostaja v priniarl
vi z uresničevanj6 ^
manjšinskih praV?c
drugih evropskih drž
Predsednica Zelem" v državnem zboru Ter zija Stojsič je s tem^ zvezi na včerajšnji skovni konferenci a Dunaju še posebej °P . zorila, da so si Sloven in Hrvati v Avstriji skoraj vse svoje Pr.aV1j0 morali priboriti c® prek ustavnega sodi5 ’ kajti država - kljub I snim določilom 7. d® ADP - ni bila pripra vljena dati manjšina mednarodno zajamc nih pravic.
AVSTRIJA / ODŠKODNINA
H ČEŠKA / JE TEMELIN
BANKA BHL
Ostra kritika v zvezi s skladom za žrtve nacizma
DUNAJ - Predsednik židovskih organizacij v Avstriji Grosz je ostro kritiziral predvideni sklad za žrtve nacizma v Avstriji, kakršnega predlaga vladna koalicija.
Poudaril je, da bi sklad - vsaj zaradi koncepta, kakršen je znan zdaj -lahko pri žrtvah ustvaril vtis, da gre za poniževanje, saj so izplačila vezana na določene pogoje kot npr. socialna potrebnost, dosedanja nezadostna odškodnina države, dokaz bivanja v Avstriji, itd.
Grosz je s tem v zvezi tudi dejal, da so zidovske
organizacije v Avstriji vedno poudarjale, da bi Avstrija morala to vprašanje konkretno in širokosrčno rešiti že prej.
Po informacijah iz Urada zveznega kanclerja je za odškodnino iz sklada za žrtve nacizma zaprosilo okrog 9.000 oseb, Vranitzky pa je za nek avstrijski dnevnik dejal, da je približno tisoC prošenj »vrednih upoštevanja«. Za spodrsljaj je poskrbel predsednik kluba poslancev ljudske stranke Khol, ki je dejal, da so žrtve nacizma doslej dobile od države nad 300 milijard šilingov.
Premier Klaus zavrnil ponudbo Vranitzkega
PRAGA/DUNAJ - Avstrijskemu kanclerju Franzu Vrani tzkemu očitno ni uspelo prepričati najvišjih Čeških politikov o prednostih odstopa od uporabe jedrske energije - konkretno o tem, da bi bilo treba ustaviti dograditev JE Temelin, ki se zdi še posebej sporna Avstriji..
Češki premier Vaclav Klaus je ponudbo avstrijskega kanclerja - 500 milijonov šilingov finančne pomoči pri morebitnem odstopu od tega -odločno odklonil. Zagotovil je le, da si bo Češka prizadevala, da bo JE v Temelinu dograjena po najvišjih standardih, tako da ne bo predstavljala varnostnega rizika za Avstrijo.
Kot smo obširno poročali, se je Vranitzky konec minulega tedna mudil na svojem prvem uradnem obisku na Češkem, glavna tema pogovorov pa je bila prav nuklearka v Temelinu. Vranitzky se je ob tej priložnosti sestal tudi s Češkim predsednikom Vaclavom Havlom.	(I. L.)
Sredi julija prva izplačila
GRADEC - V zvezi 5
stečajnim posdtop*-0
pri banki Bank fur del und Industrie deželno sodiSCe v Gra včeraj sporočilo, d _ ° varčevalci sredi julij3 bili izplačan prvi del tu
nilnih vlog.
Varčevalci lahko ca naj o s tem, da bodo za® krat dobili med 20 do ^ odstotkov, kasneje pa . preostali denar, Ce hran na vloga ne presega milijon Šilingov.
Pri varčevalcih s n
nilno vlogo nad en nl*,. jon Šilingov bo Pre°®*ja. znesek vnešen kot i J tev do stecanje mase.
MADŽARSKA
i „ HHH ammm mwm SHHHNBhSI 1 1 mm >: HHHnHMnnBHHHHHHHHHMm	>2.S
Po enem letu spet o lastninjenju
BUDIMPEŠTA - Po dolgih letih Čakanja in pričkanja politikov bo madžarski parlament najverjetneje ta mesec sprejel ključni privatizacijski zakon. To poslanci morajo storiti, Ce želijo oživiti lastninjenje, ki je na Madžarskem zastalo junija lani po prihodu socialno-hberal-ne koabdje na oblast.
Tuji investitorji in pomembni posojilodajalci, kot sta Mednarodni denarni sklad in Evropska banka za obnovo in razvoj, opozarjajo, da morajo Madžari privatizacijo nadaljevati takoj, Ce želijo uspešno končati preobrazbo v tržno gospodarstvo. Glavni zastoj pri privatizaciji je večje Število reformiranih komunistov vladajoče socialistične stranke, ki jim postopek lastninjenja povzroča grenak priokus. »Vse stoji prav zaradi nekdanjih komunistov, ki zakona nikakor ne morejo prebaviti,« zatrjuje Peter Mihalyi, predstavnik vladne organizacije za privatizacijo Av Rt. »Vlada in njen predsednik Hom se bosta morala zavzeti za zakon, ker so investitorji negotovi, ker proces lastninjenja razpada, ker ljudje odhajajo,« dodaja Mihalyi.
Vladni kritiki trdijo, da Hom zavira
lastninjenje zato, da lahko njegova stranka vročično razpravlja o številu podjetij, ki bodo naprodaj - predvsem tujcem. Januarja je Hom sprožil veliko polemik, ker je dal veto na prodajo velike madžarske verige hotelov ameriškemu podjetju, potem ko so že dosegli ustni dogovor. Zakulisni boj lobijev med tistimi, ki so želeli hotele prodati Cim dražje, in tistimi, ki jih sploh niso želeli prodati, se je končal z zmago zadnjih. »Vlada sicer ne ustavlja lastninjenja, vendar ne pritiska dovolj na svoje poslance in ministre, naj že končajo prepire o zakonu,« pojasnjuje Mihalyi. Nekateri analitiki menijo, da je odpor socialističnih poslancev do privatizacije posledica strahu, da bodo izgubili podporo v državi, kjer se prebuja nezadovoljstvo zaradi Čedalje večjega razkoraka med bogatimi in revnimi. Drugi kot razlog za nesprejetje spornega zakona omenjajo sindikate, ki zahtevajo, da z delom sredstev od prodaje podjetij upravlja državni pokojninski sklad.
Novi zakon predvideva združitev dveh vladnih privatizacijskih organizacij - Agencije za državno lastnino (SPA) in Av Rt. - v novo telo, imenovano APV Rt.
Emil Varadi / Reuter
SPA je bila pred tem odgovorna za prodajo državnega premoženja, Av Rt. pa za prodajo podjetij, v katerih je Madžarska obdržala določen delež. Zakon bo povečal vpliv novega finančnega ministra La-
josa Bakrosa na proces lastninjenja. Poleg tega bo v rokah APV Rt. združil državna podjetja, za katera se zanimajo investitorji. Mednje zakon šteje tudi nekdanje sovjetske barake, gradove v ruševi-
nah in letovišča. Zakon tudi določa, j bo ostalo pod vladnim nadzorom. To do državne železnice, madžarska P°s in deli podjetij, kot je elektronski SjS3", MVM. Nadzor nad lastninjenjem bo prevzel APV Rt., potem ko j® v v° padla možnost enkratne skupne pr0(lal v prvi polovici letošnjega leta. Pred je vsako banko loCeno nadzoroval P°s bni privatizacijski komisar.	,
Novi zakon tudi zahteva, da vla proces lastninjenja dokončno izpel)®
pozneje v Štirih letih. Vlada upa, to dokončno odstranilo vse ovire 23 P , dajo večjih deležev v madžarskem ® ® trogospodarstvu in energetskem s® rju, pa tudi v delno že privatiziranem lekomunikacijskem omrežju.	,
Vlada nujno potrebuje 1, 25 mihja1^ dolarjev za kritje proračunske luknje. ^ to bodo poslanci zakon zagotovo spre) Kljub temu bo opozicija glasovala pr0 •
»Tega zakona ne potrebujem0'® ^ izjavil poslanec stranke Fidesz Lajos sa. »Sluzil je le za samoreklamo p°"g_ kov in zaviranje privatizacijskega Pr° sa. Lastninjenje bi lahko brez težav izp Ijali tudi z obstoječimi zakoni.«
KULTURA
Torek, 16. maja 1995
OSEBNOSTI
Prof. Damjana Bratuž Razveseljiv obisk
Marjan Kemperle
obrazložil, kaj je bilo s tisto njeno prvotno prošnjo narobe. Ni bila napisana tako, skopo, a temeljito, kot so zahtevali v ZDA, po znanem novinarskem receptu petih »k-jev«: kdo, kdaj, kaj, kje, za-kaj.
Bratuževa je prišla vseeno v ZDA, na St. Louis University najprej, nato na Indiana University, kjer je postala prva ženska, ki je
Amerike imajo vsi enake možnosti, pri tem pa talent trpi.« V Kanadi nasprotujejo zgodnjemu učenju klavirja, s tem pa se mnogo potencialnih talentiranih pianistov izgubi v plitvem morju povprečnosti. Seveda, ZDA in Kanada imata veliko prednost v knjižnicah: v mikrofilmih imaš zbrane vse lepote Firenc in drugih italijan-
Profesorjem in gojen-£em Glasbene matice, ** so se ga udeležili, bo verjetno petkovo Srečanje s svetovno 2riano glasbeno peda-Spginjo in muzikolo-ginjo Damjano Bratuž ostalo se dolgo v spo-j^inu. Bratuževa je 40 ot Poučevala klavir na Švedskem, v Švici, dolgo let nato v Združenih oržavah in v Kanadi, ^pgojila je cel rod mla-oih pianistov, Američanov, a tudi talentiranih glasbenihov iz vzhodnoazijskih držav, ki so v Zadnjih desetletjih ^navalili« v pravcatem Ottietniskem preselje-^anju glasbenih naro-oov Novi kontinent.
Prof. Bratuževa je pripovedovala o svojih skušnjah povsem neformalno, nadvse Prijateljsko. Ko ji je ravnatelj Glasbene matice °°gdan Kralj ponudil ^iol in mizo, ju je hva-ežno odklonila: raje je Pripovedovala stoje. Ko s° jo ob koncu začeli sPrasevati, se je vsako-nprr približala, da bi na Clm bolj popoln način Potešila radovednost.
ripoVedovala je o le-jj*1* ko je glasbeno sho-oila prav v poslopju glasbene matice v Ul. nuggero Manna in ko Se ji je zahotelo, da razsiri svoje glasbeno obzorje. Pisala je Pfosnjo za štipendijo, ^ oi ji odprla vrata v ^družene države, a ni bila sprejeta. Namesto njo je štipendijo prejela nruga tržaška pianistka,
. lorella Miotto. Imela )e iste pogoje, edina Razlaga za njen uspeh, }e bila, da je bila pač... talijanka. No, nekaj let kasneje, - ko je študirala 118 Švedskem, ki je ■jHnpriski kulturni ataše
diplomirala iz klavirja. Njena umetniška pot se je bliskovito nadaljevala. Postala je koncertna pianistka, članica mednarodnih žirij, njen življenjski kurikulum obsega celih 44 strani!
Iz njenega predavanja v zavidljivo lepi slovenščini, ki je oddaljenost in vpliv angleškega jezika nista niti najmanj načela, je bilo občutiti veliko razliko med ameriškim in evropskim svetom pri pojmovanju umetnosti. »V Združenih državah
skih mest, je povedala pianistka. Zai veliko lužo pa premorejo tudi nekaj za nas nepojmljivega: sistem legalizirane amnezije. Zato ni nič čudnega, če mladi kanadski pianisti sploh ne poznajo takega klavirskega genija, kot je bil Glen Gould. Ko je Damjana Bratuž prispela v kanadski London, mu je napisala pismo, v katerem ga je zaprosila, če bi lahko enkrat letno nastopil na njihovi šoli, da bi dobili njeni učenci zgled. Znano je nam-
reč, da je v zadnjih letih Glen Gould zelo razredčil svoje javne nastope, snemal je plošče in redke oddaje za radio, televizijo. Na žalost je njegova smrt preprečila morebitni živi stik kanadskih učencev z velikim učiteljem.
Profesorica Bratuževa se je lani upokojila.
V	svoji umetniški karieri je bila deležna številnih priznanj. Med njimi gre omeniti predvsem najvišje madžarsko odličje, ki jo ga je podelila madžarska vlada leta 1981 ob stoletnici Bele Bartoka, ker je Bratuževa ena najbolj prodornih proučevalk njegovega glasbenega opusa.
V Gallusovi dvorani je spregovorila tudi o Slovencih, ki jih je srečala med svojo glasbeno potjo po Kanadi.
V	Londonu, mestu s 350 tisoč prebivalci, živi kar 800 slovenskih družin, ki se združujejo v klubu Triglav. Na univerzi v Torontu deluje dober oddelek za slavistiko. Kljub oddaljenosti od rodnega kraja, je glasbenica iz Gorice ohranila tesen stik z rojaki.
Sedaj si je prof. Bratuževa privoščila kratko vrnitev v rojstne kraje. Vrnila se bo jeseni, njena vrnitev pa bo obogatila marsikaterega mladega glasbenika. Ravnatelj Glasbene matice je namreč pretekli teden napovedal, da bosta naša glasbena Sola in tržaški konservatorij priredila skupni nekajdnevni glasbeni seminar. Vodila ga bo prav svetovno znana glasbena pedagoginja prof. Damjana Bratuž.
'CZ ________________RAZSTAVA
Knjige brez pravil
Od 5. do 12. maja tl je bila na raz-sjavišču v Padovi v okvira Pokrajin-slc®8a sejma mladinske knjige na 8kd izjemno zanimiva razstava z ttaslovom Knjige brez pravil (Libri šolati).
Zanimivost razstave je bila v tem, ^ ni šlo za običajni prikaz zaloznist-a 23 mladino: razstavo je sestavljalo a tisoče knjig, ki so jih dobesedno ustvarili in izdelali otroci od 3. do H leta.
Nenavadni knjižni sejem je rezul-T. nnoletne intenzivne dejavnosti v ,pu delavnic za animacijo in ust-^njanje knjige, ki jih je iznajdljiva ^nntorica Valentina Lucchini vodila P° Številnih šolah in knjižnicah v Pa-°vi in okoliških občinah. Njene de-^aynic:o o ustvarjanju knjige so le-a 93 že zaslužile pomembno priz-č®1)6 na Vsedržavnem knjižnem sej-^ n v Turinu. Pobuda v Padovi pa je a prva samostojna in popolna raz-®Va’ ki je vzorno prikazala neštete nežnosti, ki jih taka dejavnost nudi didaktičnem in pedagoškem de-
Za izdelavo knjig se otroci po-
služujejo najrazličnejših, tako imenovanih revnih materialov (papir, les, blago...). Velikosti in oblike knjige so neštete in gredo seveda od najpre-prostejsih knjižic do lepo vezanih izdelkov. Ogledali smo si tako knjige, Iti jih lahko vohamo, zvočne knjige, knjige proti strahu, lesene, prozorne in celo take, ki jih lahko uživamo - v pravem pomenu besede. Velika večina knjig je tudi izvirna po vsebini, M obsega več zvrsti od literature (prozo, poezijo, dramaturgijo) do zgodovine in naravoslovja.
Zivopisana razstava, ki je s svojo prodorno ustvarjalno sporočilnostjo kratkomalo očarala obiskovalca, je vsebovala Se druge značilnosti, ki so vredne poudarka. Ne le razstava, temveč vse delavnice, so povsod potekale v tesnem sodelovanju med šolo, družinami, javnimi upravami in krajevno knjižnico. Vsi ti dejavniki so se vključili v načrt tako, da so omogočili otroku popohioma nov pristop do knjige, do branja in pisanja. Preiskusili so torej tak pristop, skozi katerega lahko otrok doživlja knjigo kot čimbolj privlačno, zabav-
no in ustvarjalno sredstvo in čim manj kot prisilno dolžnost To pa res ni malo v naši dobi, ko si knjiga in tiskana beseda sploh, vedno težje utirajo pot pri bralcih in široki publiki.
Draga velika prednast te dejavnosti pa je pomen, ki jo zaradi interdisciplinarne povezave, ima v pedagoškem vidiku. Pri takem ustvarjanju knjige se namreč prepleta vrsta dejavnosti, ki spodbujajo predvsem jezikovno in likovno vzgojo, predstavljajo pa zanimiv metodološki prijem tudi za druge predmete, kot so zgodovina ah naravoslovje.
Vrednotenje in sirjenje knjige in to Se zlasti med najmlajsimi, je danes vseprej kot lahka naloga Razstava v Padovi je živo dokazala, da je to mogoče in da ima lahko tudi igriva dejavnost za izdelovanje knjige globoke kulturne razsežnosti.
Sejem Knjige brez pravil so si ogledali tudi nekateri člani združenja Lupusinfabula, Id so Luc-chinijevi predlagati, da bi jeseni prepeljali v Trst zanimivo razstavo.
Nives Košuta.
UMETNOST
MM—1^^^—
Rembrant, Rubens, Van Dyck in 17. stol. na Holandskem
Kristjana Bavdaž
Zakaj tako navdušenje za razstavo, ki je od 8. aprila tl. v muzeju »Permanente« - umetniškemu razstavišču v Milanu. Razstavo, z naslovom »Rembrant, Rubens, Van Dyck in 17. stoletje na Holandskem in Belgiji«, ki so jo priredile razne italijanske in madžarske ustanove, dokazuje vpliv Italije na evropsko slikarstvo in pozneje Se na moderno umetnost. K njeni uresničitvi so pripomogli razni sponsorji, kot Ali-talia, Corriere della Sera, Assicurazioni Generali in Državna železniška u-prava. Slednja pričenja s to pobudo svoje sodelovanje s kulturnim odsekom milanske Pokrajine.
Osemdeset umetniških del iz Budimpešte so ob tej priložnosti prvič razstavili izven madžarskih meja in to so umetnine Rubensa, Rembrandta, Van Dyc-ka, Snydersa, Fyta, Bru-gela. Joardaensa, Rui-sdaela in drugih. Te predstavljajo važno obdobje flamskega, nizozemskega in nemškega slikarstva in nudijo celotno umetniško težnjo 17. stoletja. Madžarska kultura je zajemala v vseh obdobjih iz raznih umetniških zvrsti tako s severa kot z juga. Za to razstavo so bila vsa dela izbrana na to temo.
Okoli polovice šestnajstega stoletja so mnogi tuji umetniki pričeli potovati po Italiji. V 8. in 9. stoletju se je pričelo romanje v razna svetišča po Italiji. Tak turizem je odprl pot tudi humanističnim umetnikom, ki so poleg obiska »svetega Rima« izpopolnili svojo umetnost in kulturo po Italiji od severa do juga in tako uprizarjali severne slikovite pokrajine, luč juga, starorimske razvaline ter zgradbe v mestih in na podeželju.
»Het Schilder-Beok« opisuje leta 1604 holandskega umetnika Jana van Scorela tako: »Prvi je odšel v Italijo in obogatil našo slikarsko umetnost. Italijanski umetniki so pred Flamci spoznali plastičnost renesančnih in starorimskih figur na platnu, ki je bila pri nas le posnemanje vsakdanjega živ--Ijenja.« Sedaj se rodi mednarodni manieri-zem, ki je na severa obstajal Se vse 17. stoletje. Barok se je pojavil Sele v naslednjih desetletjih. Na razstavi je Se primer Hansa von Aachena, ki predstavlja delo umetnikov, ki so v istem slogu stikati tudi v Srednji Evropi, predvsem na dunajskem in praškem dvoru.
Leta 1600, ko je mladi triindvajsetletni Rubens dospel v Rim, je bila Michelangelova bazilika sv. Petra obdana s staro-
rimskimi razvalinami. Oboje, tako bazilika kot rimske razvaline, so imele velik vpliv na bodoče umetnikovo delo, ki je od tedaj uprizarjal starorimske razvaline in prerod mogočnih starorimskih elementov. Michelangelo in Raffaello sta bila predhodnika takega ustvarjanja. V začetku sedemnajstega stoletja je spoznal Se delo Caravaggia, lombardskega umetnika, ki je na poseben način uporabljal barve. Leta 1608 se je Rubens vrnil v domovino. Od tu so ga vabili kot slavnega slikarja na evropske dvore Španije, Anglije, Francije in Avstrije. Rubens je flamski umetnosti dal novega bleska in bil je tudi ustanovitelj svetovno znane umetnostne šole. Njegov vpliv je postal svetoven, saj so angleški umetniki 18. stoletja biti pod njegovim vplivom. V 19. stoletju so prav tako, v obdobju romantike, Francozi stikati v njegovem slogu.
Holandec Van Dyck pa se je zgledoval po Tizianu, Veronesu in Tintorettu in je prevzel takrat nastajajoči baročni slog. V svojih zadnjih letih življenja je postal celo uradni portretist angleškega dvora in tako dal pobudo in navdih ne samo za angleške portrete osemnajstega stoletja, temveč tudi za nadaljnjo evropsko slikarstvo, ki bo imelo povsem drugačen nastop pri gledanju realnosti.
Leta 1648 se je po sporazumu v Utrechtu osamosvojilo sedem severnih nizozemskih pokrajin Španske nadvlade. Njihova umetnost je bila že v 17. stoletju ena izmed najbolj samostojnih v Evropi. Tudi politična, družbena in verska zgradba države je bila povsem samostojna in glede na bližne, južne predele flamske dežele, kjer je Rubens razvil religiozen vidik umetnosti, je na Holandskem prvič v Evropi zavladala buržoazija. To Se predvsem, ko je postala močna kolonizatorka in ko je dosegla dober ekonomski nivo.
Holandska umetnost pa ni vedno ostala povsem samostojna. Ko je nastopil manierizem, to
je obdobje med renesanso in barokom, je združil vso umetnost do začetka sedemnajstega stoletja. Velik vpliv je imela tudi realistična umetnost Michelangela Merisija, imenovanega Caravaggio. Njegov vpliv je bil na višku v prvih desetletjih 17. stoletja, predvsem na skupino slikarjev sole iz Utrechta. V svojem močnem figurativnem jeziku so uporabljati predvsem ostra nasprotja med svetlobo in temo. Tako so magičnost zlatih prizorov starorimskih razvalin in italijanskih sončnih pokrajin prevzeli tudi holandski slikarji, ki v Italijo niso nikoli prišli. S tem slogom so se seznanili potom protestantskih pridigarjev, ki so biti pravi mojstri do-misljiškega govorništva -ars oratoria. Ti so Se posebno razvili rabo simbolov. Nadalje so za svojo umetnost črpati se iz sv. Pisma, pesnika Ovidija in končno se navdihovali preko knjige »Factorum et Dicto-rum Memorabilium« Valerija Maxima. Nekateri holandski umetniki pa so se naselili v Italiji in prav njim se je treba zahvaliti, da so opisali tedanje življenje trgov in mest, katerih bi se sicer izgubiti opisi. Na severu Evrope se je medtem umetnost osamosvojila in pričela uporabljati tudi* značilne holandske, flamske in francoske kompozicijske rešitve.
Splošne informacije
Razstava je v Milanu, v muzeju »Permanente« ul. Turati, 34. Organizirale so jo Milanska pokrajina, odsek za kulturo, Umetniški muzej Budimpešte, Dežela Lombardija z odsekom za kulturo in informacije, društvo muzeja Permanente in založba Leonardo Arte, ki je ponovno pokazala zanimanje za razvoj poznanja evropske umetnosti in kulture in tokrat je tudi finančni podpornik razstave.
Odprli so jo 8. aprila in trajala bo do 28. maja. Kljub velikemu številu obiskovalcev za tako razstavo (600-700 dnevno) ne bo rok trajanja podaljšan, ker bo tej razstavi sledila druga. Urnik obiskov je od torka do petka: od 10. do 13. ure in od 14.30 do 18.30. Ob sobotah in nedeljah bo razstava odprta od 10. do 18.30. Vstopnica je 10.000 lir (popust za dijake, starostnike in večje skupine).
Katalog je izdala založba Leonardo Arte in stante 50.000 lir na razstavi in v trgovinah pa 70.000 lir. Za informacije: 02-6599803.
Na sliki; A. Wolffort -Simon apostol (platno -102,5 X 77 cm); Szep-muveszeti muzeum -Budimpešta.
NA KRATKO
Svinčnik Mladena Marčine
LJUBLJANA - V galeriji Dessa bo do 5. junija na ogled razstava del Mladena MarCine z naslovom Svinčnik, kamen in blazina. Razstavljene so Martinove arhitekturne risbe ter projekti za hiše v Dalmaciji. Mladen MarCina je slovenski javnosti najbolj poznan kot sodelavec Vojteha Ravnikarja, s katerim je sodeloval v okviru arhitekturnega biroja v Kraškem zidarju, kjer se je oblikovala skupina Kras, ki predstavlja osrednje gonilo postmodernističnih prizadevanj v Sloveniji. Tudi v samostojnem delu Mladen MarCina ostaja zvest poetični viziji arhitekture, ki komunicira z uporabniki preko univerzalno sprejete govorice klasičnih arhitekturnih elementov, kot so steber, timpanon, peristil... Kar predstavlja v kamnitem mediteranskem okolju zavezanem antiki posebej posrečeno sintezo občutenja prostora ter spajanja tradicije s sodobno časovno dimenzijo. Na stiki: Natečajna risba Mladena MarCine za Hotel Palače v Portorožu (Vojteh Ravnikar), 1983. (M. V.)
Sveta vojna v Časopisu za kritiko znanosti
LJUBLJANA - Tematika nove Številke je osredotočena okoli pojma vojne in dogajanja na Balkanu, ki ga avtorji osvetljujejo iz različnih zornih kotov. Aleš Debeljak ugotavlja, da »jihad«, ki vzbuja strah Evropejcev, približujejo sveti vojni zgodovinske okoliščine, sicer pa do drugoverujoCih ni nikoli zavzemal izključujočega odnosa. Tomaž Mastnak obravnava kot sveto vojno genocidno križarsko vojno na Bližnjem vzhodu, ki za kristjane ni bila grešna, saj je peljala v nebesa. Filozofsko refleksijo vojne kot metafizične kategorije je podal Sa-mir Osmancevič. Avtorji prispevkov o vojni v bivši Jugoslaviji so Vlasta, Jalusic, TonCi Kuzmanič in Rajko Muršič. Slednji kritizira površne raziskave predvsem ameriških antropologov na ozemlju bivše Jugoslavije. Kot običajno pa si lahko tudi tokrat preberemo zanimivo pisanje o medijih, ekologiji in prikaze ter recenzije tujih in domačih teoretskih del. (A. P.)
Darij Kreuh v Kapelici
LJUBLJANA - Včeraj so v Galeriji SOU, Kapelici na Kersnikovi 4 odprti razstavo mladega kiparja-videasta Darija Kreuha, sicer Študenta kiparske specialke na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. V galeriji so na ogled njegovi kipi, vCeraj pa je na novinarski konferenci izvedel tudi krajši performance, s katerim je izpostavil dimenzije časa, ponavljanja, rojstva in odnosa do medijev. (V. U.)
Svetovna praizvedba v štajerski metropoli
MARIBOR - V soboto je bila v Unionski dvorani svetovna krstna izvedba Maše v F-duru za sopran, mezzosopran, tenor, bariton, meSani zbor in pihalni orkester Hermana Snijederska. Skladatelj se je rodil na nizozemskih Antilih in študiral kompozicijo v nizozemskem Haagu. Od leta 1986 je svetovalec v ministrstvu za kulturo v Surinamu, slovenskemu občinstvu pa se je prvič predstavil leta 1993 kot dirigent svojih del v izvedbi pihalnega orkestra KUD Pošta Maribor. Krstno izvedbo njegove Maše so predstaviti: Zorica Fatur, Dragica Kovačič, Vinko Paič, Emil Baronik, Akademski pevski zbor Maribor, Mešani pevski zbor Živila Kranj in Pihalni orkester KUD Pošta Maribor. V soboto, 20. maja bodo Mašo predstaviti še v Kulturnem domu v Krškem. (A. G.)
GLASBA / ROCKOVSKE ZVEZDE IN NOVI ELEKTRONSKI ZAPISI
Bob Dylan spet najbolj
popularen - tokrat na CD
lil
■
■
LJUBLJANA - PoCasi, a gotovo si pojmi iz včerajšnjih znanstvenofantastičnih filmov utirajo pot v domača ognjišča. Razvoj osebnih računalnikov je že dosegel točko, ko ti zmorejo predvajati krajše filme, ogromne spominske zmožnosti laserskih ploSč pa kar same kličejo po zapolnitvi z medijsko kar najbolj raznolikimi zapisi, vštevši glasbo, podatkovne baze in slike.
Velik tržni pohod elektronskih enciklopedij, pomanjšanih na velikost laserskih diskov, in vsesplošna rast zanimanja za informacijsko tehnologijo sta zbudila iz dremeža tudi glasbene založniške hiše. Nedavno je v CD-ROM format svojo vizijo večpredstavne umetnosti in interaktivne televizije prenesla prva skupina ro-ckovskih zvezd, ki čutijo, da se v dobi poplave hitrih, a površnih informacij ne morejo dovolj približati občinstvu in da je zato čas za uvedbo novega, popolnejšega medija.
Ze pred slabim letom se je tako v polnem ustvarjalnem obsegu javnosti predstavil Peter Gabriel, tudi sicer znan po skrbno pripravljenih multimedijskih spektaklih, ki presegajo pojem koncerta. V zadnjih mesecih so se mu v digitalnem klubu pridružili se Prince, David Bowie, Nine Inch Nails, seattelska ženska hardrockovska zasedba Heart in dvomeči Bob Dylan. Medtem ko so ostali sami uvideli možnosti, ki jih ponuja taka oblika sporazumevanja z občinstvom, so morali slednjega managerji založniške hiše Columbia Records in programerji podjetja Graphix Zone kar pol leta navduševati za projekt. Tako prav malce ironično, zveni dejstvo, da se Dylanov CD-ROM z naslovom Highway 61 Interactive prodaja najbolje, čeprav po domiselnosti izvedbe zaostaja za naslovom Interactive, ki ga je novo nastajajočemu tržišču ponudil Prince.
Highway 61 Interactive je računalniški program, ki uporabniku omogoči, da se s klikanjem miške sprehodi po vseh pomembnejših dogodkih v Dylanovem življenju. Za vsako od pesmi iz avtorjevega opusa je dostopno
Sprva se je nad CD ploščami le zmrdoval, vendar so ga prav te znova proslavile - Bob Dylan
besedilo, po želji pa računalnik predvaja Se odlomek iz skladbe; Preprost uporabniški vmesnik zagotavlja preglednost nad dogodki, zato se po začetnih težavah ogled videospotov in slik, predvajanje pesmi in branje zgodovinskih besedil kmalu zlije v celoto. Kot se za nov medij spodobi, prinaša ta interaktivni CD še nekaj do zdaj neobjavljenih ali zelo redkih posnetkov, med njimi električno verzijo klasike House Of The Ri-sing Sun, seveda pa so dostopne tudi vse informacije o Dylanovih enainštiri-desetih albumih, besedila vseh pesmi s kronološkim seznamom vseh glasbenikov, ki so določeno pesem priredili, zbirka Dylanovih skic, kratki filmi, v katerih znane osebe iz rockovske-ga sveta komentirajo Dylanovo pomembnost, in posebej za to priložnost
narejena videomontaža z naslovom War, ki kaže Dylanov vpliv med vojno v Vietnamu.
V nasprotju s sicer poučnim, a resno melanholičnim pristopom folk upornika se Prince predstavlja kot mesija kibernetične dobe. Program Interactive je zasnovan kot igra, v kateri je cilj predvajanje posebnega videospota. Uspešno reševanje ugank nagrajuje gledalca/poslušalca z možnostjo ogleda filmov in poslušanja skladb, seveda pa ne manjka zbirka vseh pomembnejših dejstev iz Princeovega življenja s celotno diskografijo, zvočni studio, v katerem lahko sami skrbite za tonsko mešanje skladbe, videoteka in diskoteka, zvemo pa tudi, da ima Prince v posebni omarici v spalnici tudi lisice in bič. Igra po zagotovilih proizvajalca pripelje do
rešitve po najmanj dvanajstih urah igranja. Ena lastovka še ne prinese pomladi, in tako je tudi s tovrstnimi CD-ji. Veliko bolj kot opisane plošče kupce privlačijo klasične videoigre, kjer glasba znanih glasbenikov igra vlogo zvočne kulise - za igre sta skladbe posodila Thomas Dolby in Thomas Rund-gren. Kot kaže primer Nine Inch Nails, se glasbeniki in programerji v iskanju novih možnosti ne ustavijo niti pred zamislijo okužbe računalnika z virusi, kar sodobni tehnologiji prav gotovo dodaja čar nepredvidljivosti, pomaga pa tudi pri vzdrževanju zdrave razdalje v odnosu med človekom in računalnikom.
CD-ROM Interactive in Highway 61 Interactive je posodilo podjetje Xenon Forte, d. o. o.
Marko Plahuta
HEBE
E. Škulj: Orgle v Ljubljani
Izdala in založil3 Mohorjeva družba Celje, Celje 1994,182
strani, trda vezava,
16,5 x 23,5 cm. Mohorjeva družba je predstavila novo knji go, posvečeno 850. obletnici prve omeni' be Ljubljane v pisnih virih. Knjigo Orgle v Ljubljani je napisal
Edo Škulj, ki jenaDJ'
teranski univerzi v Ri mu doktoriral iz cen
i	i i	TA o n A.S
deluje kot ureum-Cerkvenega glasbil3; od leta 1989 pajetuti tajnik Teološke fakm' tete. Knjiga je oblikovana zelo sistemati'
Polde Oblak: grafični triptih Počastitev spomina 50. obletnice konca 2. svetovne vojne
Počastitev zmage na Krasu
LJUBLJANA - Počastitvi 50. obletnice zmage nad okupatorjem se je pridružil tudi slikar Polde Oblak, ki sicer v zadnjem času pretežno slika motive, vezane na Kras. Ob obletnici je izdelal triptih grafik, ki sodijo v sklop ta-koimenovanega fragmentističnega slikarskega upodabljanja, s katerim se srečuje že od leta 1966.
Oblak je triptih grafičnih listov, izdelanih v tehniki bar-vne jedkanice, poimenoval Počastitev spomina 50. obletnice konca 2. svetovne vojne in osvoboditve, sestavljajo pa ga grafika Okupacija Slovenije in Ljubljane, na kateri je predstavil okupatorjevo zaporo Ljubljane s krogom žičnih ovir, grafika Upor - moment talca in gramozne jame ter grafika Zmaga s simbolnim motivom Triglava in petih sončnic -pet slovenskih pokrajin, ki so se z zmago združile. V Lolcvi na Krasu, v tamkajšnji protituršld utrdbi, so že obstoječi zbirki vojaških predmetov, Id jo je uredil Srečko Rože, dodali tudi nekaj novih eksponatov, zlasti vojaških predmetov, med Icaterimi so ročne bombe in nemška plinska maska, namenjena uporabi med bombandiranjem Berlina. Dodani so tudi arheološko zanimivi eksponati.	(O. K. M., V. U.)
pregled orgel na spl° šno in nas s tem ph pravi na osrednji de, ki je zamišljen kot m2 pogljavij o orglah,13 zvrščenih od najve
čjih, Schukejevih or
gel v Cankarjeve31
domu, do najmanj&h’ Janečkovega pozitiv3 na Fužinah. Posve * se tudi nekdanjim °r glam. »Za mnoge vemo le, da so bile, 23 druge vemo tudi, kaK Sne so bile, za mnog® pa ne bomo nikoli izvedeh, da so SP bile, čeprav je takih verjetno malo«, PlS avtor. Pogosto je enem poglavju zdru ženih več orgel, te 6 vsekakor med seboj povezane pod raz i enimi vidiki. Zadnji del knjige nam pj® _ stavi se orglarje, sis ® matično zastavljeno
L——
JAPONSKA / SEKTA VZVIŠENE RESNICE IZVEDLA NOV NAPAD S PLINOM
ARHEOLOGIJA
Policija slučajno aretirala storilca atentata s sarinom
S tem lahko preiskovalci končno aretirajo vodjo sekte Asohoro
Ameriška odprava odkrila novo grobnico v Luksorju
Namenjeno naj bi bila sinovom faraona Ramzesa II.
TOKIO - Na Japon-skem je včeraj prišlo do novega atentata, to pot na železniški postaji v Jokohami, 40 km južno od Tokia. Vsaj 25 oseb je bilo zastrupljenih med atentatom s še neznanim belim plinom. To je že Cetrti tovrstni teroristični napad v zadnjih dveh naesecih. Do najhujšega napada je prišlo 20. mar-ca v Tokiu, kjer je bilo z živčnim plinom sarinom Zastrupljenih 5.500 oseb, 12 pa jih je umrlo.
Policija meni, da je tuni za to dejanje kriva sekta Vzvišene resnice, ki je že obdolžena poboja 20. marca in se konCno res nahaja v škripcih. Preiskovalci so namreč izdali zaporni nalog za vodjo sekte Soka Asaharo in 40 lzmed njegovih najte-snejsih sodelavcev, vrh tega pa so aretirali vodi-jelja skupine, ki je izved-ta napad s sarinom na tokijsko podzemno.
Po skoraj 50 dneh prei-skave, v katerih je poli-oija aretirala kar 220 pripadnikov sekte, so nekateri od aretiranih s svojimi priznanji preiskovalnem omogočili natančno Ugotoviti do kod sega odgovornost Asahare, ki se skriva v ogromnem objektu (last sekte) v Ka-mikuišikiju ob vznožju gore Fuzi. Do njegove aretacije bi moralo priti v mu tkem. Oblasti se boje te. da bi pripadniki sekte mogli napraviti skupinski samomor, skrbi pa jih tudi velika količina sarina, m je izginila iz laborato-rijev sekte. KonCno se mnogi s strahom yprašujejo, katero vlogo fmajo v sekti vojaki, ki jih )e kar 58 in tvorijo dve
skupini: »posebni oddelek« (kakih 20 izurjenih bivših vojakov, verjetno uporabnih v primeru državnega udara) in »posebno enoto« (vojaških specialistov za kemično in bakteriološko orožje).
Za preiskavo je bila odločilna aretacija glavnega materialnega storilca poboja s sarinom, 25-letnega Vošihira Inoueja, enega od najzvestejših Asaharovih sodelavcev. Inoueja so včeraj aretirali po naključju med rutinsko policijsko kontrolo. V njegovem avtu so odkrili tudi 800 zaupnih (in bremenilnih) dokumentov. Inoue je bil po mnenju policije edini zmožen organizirati maščevalne akcije v primeru Asaharove aretacije.
Policija je predstavila novinarjem aretiranega Vošihira Inoueja (Telefoto AP)
KAIRO - Ameriška arheološka odprava je odkrila v Dolini kraljev pri Luksorju, doslej najveCjo grobnico v Egiptu. Zgradili so jo najbrž, da bi služila kot zadnje počivališče za številne sinove mogočnega faraona Ramzesa H., ki je vladal sredi 13. stoletja pred Kristusom. Grobnico sestavlja kar 67 soban, pravi šef višjega sveta za antiko pri egiptovski vladi Abdel Halim Nuredin, ki dodaja, da so za grobnico sicer vedeli že od prejšnjega stoletja, vendar doslej niso v njej odkrili podzemskih pogrebnih soban,
Ameriška odprava doslej ni našla v grobnici nobene mumije.
saj so jo tatovi oskrunili in oropali že pred stoletji. Do odkritja je prišlo, kot po navadi, Cisto po naključju. Odprava je raziskovala grobnico že od leta 1989, jeseni lani pa je naliv naplavil vanjo debelo plast blata in nesnage, pri čiščenju katere so odkrili dolg hodnik, ob koncu katerega je bil postavljen Ozirisov kip. Ob koncu hodnika so odkrili številne pogrebne sobane.
Nuredin pravi, da so grobnico najbrž zgradili za Ramzesove sinove, saj jih je imel kar Gez. 100. Tudi njegova gronica je v Dolini kraljev, medtem ko je mumija na ogled v kairskem arheološkem muzeju.
ZAIRE / ZARADI DOMNEVNE MUTACIJE, KI JE SE SKRAJŠALA iNKUBACIJO
Ebola je postala še smrtonosnejša
KINSASA - »Ne dotikaj se«, piše v francoščini in v treh krajevnih jezikih na ogromnih plakatih nad risbami svojcev, ki po afriški tradiciji umivajo svoje mrtve. Te plakate so oblasti razobesile v Kinšasi in po številnih zairskih mestih. Smrtonosni virus ebola se namreč širi skoraj izključno z dotikom krvi, sline in iztrebkov žrtev. Poziv oblasti pa je povzročil ne-zaželjene učinke, ker se sedaj ljudje bojijo pokopati celo tiste mrtve, ki niso umrli zaradi virusa ebole.
Vesti o širjenju epidemije pa postajajo vedno bolj protislovne. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je zaradi Ebole umrlo
60 oseb. Zairske zdravstvene oblasti pa navajajo, da je umrlo že 65 oseb, včeraj tudi prvi zdravnik, ki je delal na interni-sticnem oddelku kikvvitske bolnišnice. WHO je obenem prepričan, da je epidemija že dosegla svoj višek in da se sedaj postopoma umirja. S tako optimistično oceno se ne strinja Joa-chim Kreysler (Mednarodna federacija RdeCega križa in Rdečega polmeseca), ki je vCe-raj v Kinšasi navajal, da niso še dosegli viška in da bi imela epidemija ebole tragične posledice, Ce bi kdo zanesel virus v zairsko glavno mesto. Kinšasa šteje namreč 2, 5 milijona prebivalcev, zdravstvene strukture pa so v tem mestu do skrajnosti
pomanjkljive, tako da bi oblastem položaj zbežal iz rok. Med drugim je sanitetni kordon okoli prestolnice pravo rešeto, ker vojaki puščajo skozi cestne zapore vsakega, ki jim je pripravljen plačati »cestnino«.
Bolj optimističen je zairski virolog Jean-Jacques Muyembe, ki se je pred devetnajstimi leti prvič soočil z virusom ebola v vasi Yambuku ob reki Eboli. Takrat je umrlo 275 od 300 oseb, ki jih je živelo v tej vasi. Po njegovem je položaj sedaj precej drugačen, saj je vsem jasno, kako se virus prenaša, tako da z osamitvijo bolnikov in s preventivo (rokavice, maske, škornji in halje) lahko omejijo širjenje epidemije. Profesor
Muyembe pa je povedal, da je prišlo po njegovem do mutacije virusa, ki je postal še bolj smrtonosen. Skrajšala se je tudi inkubacija, ki traja največ štiri dni, v roku enega tedna pa skoraj vsi bolniki umrejo. Cinično povedano bo prav ta hitra umrljivost omilila širjenje epidemije, ki naj bi ostala omejena na jugovzhodni Zaire. Tudi profesor Muyembe pa se vseeno boji, da bi kakemu bolniku uspelo priti v Kinšaso. Se vedno pa ni jasno, Ce se je ebola pojavila tudi po vaseh pri Kikvvitu. Ta dvom naj bi razrešili v prihodnjih dneh s potujočimi zdravstvenimi ekipami. Medtem pa se zairske oblasti trudijo, da bi dokazale svojo
strokovnost pri preprečevanju širjenja epidemije. Prav zato so baje včeraj sklenili karanteno za kakih 25 novinarjev in televizijskih snemalcev, ki so jim v nedeljo po obisku v Kikvvitu preprečili odhod iz države.
Zdravstveni izvedenci Evropske zveze pa so na včerajšnjem sestanku v Bruslju sklenili, da ne bodo sprejeli samostojnih pobud in da bo Evropa podprla vse dosedanje ukrepe WHO, ki teži predvsem na zajezitvi epidemije v Zairu. Seveda lahko vsaka Članica EZ sprejme svoje pobude, kar so že storili Belgija in Francija, ki imata neposredne letalske povezave s Kinšaso, njunemu zgledu pa je sledila tudi Italija.
veuka Britanija / slabo leto
Neprestano nihanje bornega tržišča je Angleže osiromašilo
Celo premoženje 500 najbogatejših Angležev se je skrčilo za 16 odstotkov
LONDON - Najbogatejši ^Dgleški državljani, od Jaljice Elizabete do Johna aula Gettyja H, so od lan-sLega leta obubožali, je Ugotovil ugledni časnik Unday Times. Lestvica, Kl 80 jo pripravili pri Caso-Plsu- kaže, da je bogastvo 00 najpremožnejših An-glezev upadlo za 16 odstotkov, predvsem zaradi Padca borznega tržišča.
Kraljica, ki je bila lani ^tuga najbogatejša v Veliki ritaniji, je letos na se-stnnajstem mestu lestvi-?e oajpremožnejših. Njeno lmetje namreč znaša 450 Utilijonov funtov, medtem f.o jih je lani znašalo 5 mi-tjard funtov, to pa zato, er je državna zbirka LAetnin prenehala biti del uJjitine osebne lastnine. Hans and Gad Rausing,
brat;
a švedskega porekla,
lastnika družbe Tetra Lavah sta še vedno najpre-možnejša moška v kraljestvu, čeprav je tudi njuno premoženje upadlo: od 5,2 milijarde funtov na 4 milijarde funtov. Se najbolj se je skrčilo premoženje Johna Paula Gettyja H, ki je z lanskega petega mesta strmoglavil na 108. mesto lestvice. Njegovo premoženje znaša letos 100 milijonov funtov, lani pa je znašalo kar 1,65 milijarde funtov.
K sreči se nekaterim piše bolje: premoženje pevca Paula McCartneyja (na 20. mestu) je na primer naraslo za 20 milijonov funtov. Naraslo je tudi število Žensk te lestvice. Letos jih je 40, dvakrat veC kot lani, vendar je najbogatejša ženska (po kraljici) šele na 32. mestu lestvice.
Tyson je spet v zobeh tiska
LONDON - Temnopolta manekenka Pamela Bolar je obtožila bok-serja Mikea Tysona, da je v zaporu, kjer ga je obiskovala, z njim zanosila.
V intervjuju za neki ameriški tednik, ki so ga ponatisnili britanski bulvarski Časopisi, je Šolarjeva navedla, da je razočarana, ker ji je Tyson obljubil, da se bo z njo poročil, ko bo prestal kazen. To pa se ni zgodilo, saj si je Tyson po prestani kazni z neko študentko medicine v Las Vegasu ustvaril nov dom. Šolarjeva je še povedala, da se je s Tyso-nom ljubila vsakič, ko ga je obiskala v zaporu. Ko je zanosila, je bil po njenih trditvah Tyson presrečen.
P

GRČIJA / VEČ KOT TISOČ POPOTRESNIH SUNKOV ^
Nov potresni sunek m terjal žrtev, dokončal je le sdbotno rušenje
Seizmologi računajo, da se bo zemlja dokončno umirila čez dva meseca
ATENE - Območje severozahodne Grčije je včeraj ob 7.15 prizadel nov potresni sunek z moCjo 5,4 stopnje po Richterjevi lestvici. Kot pri sobotem je bil tudi včeraj epicenter med mestoma Kozani in Grevena, sunek pa je bil le eden od veC kot tisoč popotresnih sunkov, ki so jih zabeležili prenosni seizmografi. Grške oblasti so na to območje 130 kilometrov od Soluna poleg pomoči poslale tudi seizmografske naprave, ker tu že tisoč let ni vesti o potresih. Seizmologi iz Aten, Soluna in Patrasa računajo, da se bo zemlja umirila šele cez dva meseca. Do tedaj pa so možni potresni sunki, ki bodo za 1,2 stopnje
po Richterju šibkejši od sobotega, ki je dosegel moC 6,6 stopnje. Izvedenci pa so do skrajnosti previdni, ker nimajo primerjalnih podatkov za to območje, tako da oblasti in prebivalstvo pozivajo na previdnost.
Vcerajšji potresni sunek ni povzročil žrtev, saj živi kakih 150 tisoC ljudi iz kmetijske pokrajine Kozani že od sobote pod milim nebom ali pod šotori. Po prvih ocenah sta sobotni in včerajšnji potres povzročila škode za veC kot 125 milijonov mark. Vsi pa se Čudijo, da je sobotni terjal le 25 ranjenih in nobene žrtve, kljub temu da je z zemljo zravnal dve vasi.
Na sliki: razpoka v mostu po potresu.

Torek, 16. maja 1995
SVET
NEMČIJA / DEŽELNE VOLITVE
Novi vladi v Bremnu in Diisseldorfu
DUSSELDORF, BREMEN (dpa) - Po nedeljskih volitvah v deželne parlamente Severnega Porenja-Vestfalije in Bremna so se v ponedeljek začela pogajanja o novih vladah. Obema deželama se obetata koaliciji socialdemokratske stranke (SPD) in zelenih. Liberalci (FDP) so v obeh zveznih deželah doživeli poraz in se niso prebili v deželna parlamenta. V Diisseldorfu bo kljub nasprotovanju zelenim na Čelu deželne vlade ostal socialdemokrat Johannes Rau, Id je premier že petnajst let.
V predvolilnem boju ni povsem izključil možnosti, da se SPD poveže z ekološko zavednimi strankami. Zeleni so že najavili, da bodo zahtevali »dva do tri ministrske stolčke«. V zvezni deželi Bremen pa se bo zaradi poraza socialdemokratov, ki je najhujši po drugi svetovni vojni, najverjetneje moral posloviti šef vlade Klaus VVedemeier. Stranka bo o'tem odločala 23. maja. Vodstvo socialdemokratov je privolilo v rdeCe-zeleno koalicijo, slišati pa je tudi zahteve po veliki koaliciji s krščanskimi demokrati (CDU). Na oblikovanje velike koalicije se zanaša tudi Ulrich Nolle, prvak krščanskih demokratov, ki so skoraj tako močni kot SPD. V Severnem Porenju-Vestfaliji so socialdemokrati v nedeljo zdrsnili s 50 na 46 odstotkov in nimajo več absolutne večine mandatov. Zmagovalci so bili krščanski demokrati in zeleni. CDU je zbrala odstotek več in ima zdaj 37,7 odstotka glasov. Zeleni pa so podvojili svoj rezultat iz leta 1990, saj je zanje glasovalo deset odstotkov volilnih udeležencev. Liberalni demokrati (FDP) so izgubih 1,8 odstotka glasov in tako z manj kot štirimi odstotki izgubili še zadnje sedeže v deželnem parlamentu. V Bremnu je SPD zbrala 33,4 odstotka glasov, CDU 32,6 (leta 1990 30,7), zeleni pa 13,1 odstotka glasov. V bremenskem parlamentu bodo odslej sedeli tudi predstavniki nove desne zveze AFB, ki so zbrali kar 10,7 odstotka glasov. FDP, ki je pred štirimi leti zbrala 9,5 odstotka glasov, jih je včeraj dobila le 3,8 odstotka.
f und Fomilie n kem
■spruch sem/
Wir b
funftt 7 i
Wr ^	\ v.
Johannes Rau (Telefoto: AP)
ZAHODNOEVROPSKA UNIJA
Evropske čete v južnem Sredozemlju
LIZBONA (Reuter) - Države Članice Zahodnoevropske unije (WEU), obrambnega telesa Evropske unije, so se v ponedeljek v Lizboni dogovorile, da bodo povečale svoje operacijske zmogljivosti.
Namestnik nemškega zunanjega ministra Helmut Schafer je povedal, da so na polletnem ministrskem srečanju WEU sestavili načrt za politi cno-vojaško skupino, ki bo usklajevala prihodnje vojaške operacije ter delovanje kriznega štaba in obveščevalne službe. »WEU mora biti pripravljena na prihodnje vojaške operacije. Povečati moramo operacijske zmogljivosti organizacije,« je dejal na novinarski konferenci. Iz virov blizu vrhu WEU pa se je izvedelo, da Članice niso razjasnile nesoglasij o financiranju novih pobud, vendar bodo te nejasnosti najverjetneje kmalu rešili. Zahodnoevropska unija naj bi tako sestavila osnovno strukturo skupnega evropskega obrambnega mehanizma, vendar jo
hromijo finančne težave. Odtod tudi vse glasnejše kritike, da WEU svojih besed ni sposobna uresničiti. Generalni sekretar WEU Jose Cutileiro je novinarjem dejal, da mora organizacija dobiti vec denarja, Ce naj ima kdaj pravo vojaško vlogo. »Kratkoročno pa moramo WEU okrepiti operacijsko,« je dejal. S to odločitvijo se bo povečalo število zaposlenih v bruseljskem poveljstvu WEU, vojaški poligon v bližini Madrida pa bo odslej pod okriljem WEU. »To so zelo pomembni skromni koraki,« je dejal neki uradnik WEU.
Pred tem so Italija, Francija, Španija in Portugalska pozvale k ustanovitvi novih skupnih čet, ki bi jim poverili operacije na južnem robu Evrope. Portugalski zunanji minister Jose Manuel Durao Barroso je še pred začetkom zasedanja oznanil ustanovitev lahko oborožene divizije, ki bo štela od deset in petnajst tisoC vojakov, in mornariške enote v južnem Sredozemlju.
Klaus Kinkel (Telefoto: AP)
Rdeče-zeleni prihajajo!
Nedeljske vobtve v najbolj obljudeni nemški deželi Severno Porenje-Vestfalija (ter hkrati v hanzeatskem Bremnu) resda niso grozile z neposrednimi političnimi zasuki na nacionalni ravni, kljub temu pa so že tisti trenutek, ko so v nedeljo zvečer zaceli objavljati prve računalniške izraCune, odprle tri kočljiva vprašanja.
Prvo vprašanje se seveda nanaša na usodo liberalne FDP, ki je tako v Severnem Porenju-Vestfaliji kot tudi v Bremnu zdrknila pod petodstotni prag, ki ga mora prestopiti stranka, Ce hoče v deželni parlament. Nelagodje je bilo v liberalni stranki, ki je sestavni del bonske vladne koaticije, Čutiti že pred vohtvami, kljub temu pa je bfl udarec za stranko hud. Na zveznih volitvah oktobra lani ter na deželnih volitvah v Hessnu so si Uberalci po seriji zaporednih volilnih porazov le nekoliko opomogli, vendar pa so prav nedeljske volitve okrepile razlago, ki jo je po oktobrskih volitvah ponujala socialnodemokratska konkurenca: da so se Kinklovi Uberalci obdržati na nogah zato, ker naj bi kršcanskodemokratska CDU organizirala reševalno akcijo in del svojih (drugih} glasov preusmerila v prid liberalcem; v tej operaciji naj bi Kohl resda izgubil nekaj malega glasov, vendar pa je rešil koalicijo, kajti brez liberalcev bi moral začeti koalicijska pogajanja s socialno demokracijo.
Nedeljski rezultati zdaj spet odpirajo razprave o posledicah na vsedržavni ravni ter nasploh razprave o zgodovinskem zatonu liberalne stranke. Prvi del te tematike je pregnantno odprl Frankfurter Allgemeine Zeitung z vprašanjem, ali lahko FDP v nemškem političnem prostoru obstane kot nacionalna stranka brez opore v deželah. Junija bo stranka na posebnem kongresu obravnavala tudi volilne rezultate, dotlej pa bodo morati v njenih vrstah razčistiti z vprašanjem, kolikšen del krivde za volilne poraze je treba urezati na rovaš njenega predsednika, podkanclerja in zunanjega ministra Kin-kla. Ce bodo liberalci ugotovili, da Kinkel ni Človek, Iti bi lahko rešil stranko iz njene doslej najhujše krize (ati pa, Ce bo kaj takšnega ugotovil kar sam Kinkel), se bo žoga znašla na polju kanclerja Kohla, ki bo moral presoditi, ali lahko v vladi na tako izpostavljenem položaju obdrži Človeka, ki skupaj s stranko nima veC politične teže. Za stranko, ki je bila vsa povojna desetletja nosilec mešcankega liberalizma, je udarec toliko hujši zato, ker je kot sorazmerno majhna stranka vselej igrala vlogo jezička na tehtnici, njena moč pa ni tičala v Članstvu, marveč v dejstvu, da je bila nenehno del vladnih koalicij - in je tudi promptno opuščala partnerje, Iti jim je grozila nevarnost, da jih bodo izgnali iz bonske vladne palaCe. Konec šestdesetih let je tako pustila na cedilu krščanske demokrate
in podala roko socialni demokraciji; leta 1982 pa je s konstruktivno nezaupnico pomagala sesuti socialnodemokratskega kanclerja Schmidta in sklenila zavezništvo s konservativnim taborom. FDP, ki ne bo na oblasti, bo še manj privlačna navezna točka za tiste volilce, ki so sicer pripravljeni sprejeti njeno ideološko usmeritev. Odtod pa tudi napoved, da gre za »zgodovinsko« dogajanje, to je za dokončen odhod FDP z nemškega stran-karskopoliticnega prizorišča.
Drago vprašanje, ki so ga odprti volilni rezultati, je povezano z razmerami v Severnem Porenju-Vestfaliji, kjer SPD zgolj s portreti deželnega ministrskega predsednika Rau a ni uspelo mobilizirati vseh volilnih potencialov. Tokratna volilna udeležba je bila za sedem odstotkov nižja od udeležbe pred petimi leti in vsa znamenja kažejo, da je ostalo doma sorazmerno najveC siceršnjih socialnodemokratskih votilcev, delno tudi v prepričanju, da so volitve tako ati tako dobljene. Neprijeten rezultat tega steka okoliščin je v tem, da so socialni demokrati izgubiti absolutno večino, zaradi katere je deželni oče Johannes Rau kar tri legislature vladal z enobarvno, to je izključno socialnodemokratsko vlado. Zanimivo je, da so najnovejša povpraševanja pokazala, da volila - tudi socialnodemokratski - z naraščajočim nezaupanjem gledajo na enobarvne vlade in da so jim bolj pri srcu koalicijske zasedbe. Ker je Rau pred volitvami zavrnil možnost, da bi bil vodja koalicijske deželne vlade, pri tem pa je bil še posebej nezaupljiv do zelenih, sta zdaj odprti dve vprašanji. Prvo se glasi: ali bo zdaj tudi dežela Severno Porenje-Vestfalija dobila rdeče-zeleno (SPD in Stranka zelenih/Zveza 90) koalicijo? Drugo pa: kdo bo v deželi ministrski predsednik, če bo Rau vztrajal pri svojem predvolilnem odnosu do zelenih?
Tretje vprašanje, ki se postavlja na daljši rok, pa se nanaša na arhitekturo nemškega strankarskega prostora. Zeleni v njem postajajo tretja najvecja stranka, kar ni malo, še veC pa pomeni dejstvo, da so tudi politično vse bolj zreli in da se zoper nekdanji fundamentalizem vse bolj uveljavlja politični pragmatizem, seveda s poudarkom na problemih okolja, varstva človekovih pravic, strpnosti in sožitja ter socialne varnosti. Socialna demokracija, ki že dobro desetletje z upanjem pričakuje dan, ko bo naveza CDU/CSU izgubila dovolj volilne podpore, da bodo morati liberalci presedlati na socialnodemokratsko stran, je nepričakovano dobila partnerja v Zelenih, le da tega partnerja še vedno opazuje z nezaupanjem. Kljub temu pa se Nemcem vedno bolj artikulirano vsiljuje vprašanje: ati bo Nemčiji leta 1998 (Ce bodo volitve v rednem roku) zavladala »rdece-zelena« koalicija?
Marjan Sedmak
IZIDI REFERENDUMA IN VOLITEV
Belonisi so se odločili za tesnejše vezi z Rusijo
MINSK (AFP, Reuter) - Delni rezultati izida nedeljskega referenduma, ki jih je včeraj objavila osrednja volilna komisija, kažejo, da se je večina beloruskih volilnih upravičenčev izrekla za tesnejše gospodarsko povezovanje z Rusijo. Približno 80 odstotkov votilcev je v štirih od sedmih volilnih okrožij na štiri referendumska vprašanja odgovorilo z »da«. Poleg gospodarskega povezovanja z Rusijo beloruski volilci podpirajo tudi predlog o novi zastavi, ki zaradi simbolov zelo spm minja na zastavo iz časov Sovjetske zveze, zavzemajo se tudi za to, da bi ruščini dodelili status uradnega jezika, predsednik Aleksander Lukašenko pa bo lahko v prihodnje razpustil parlament, čeprav naj bi bilo to referendumsko vprašanje pravzaprav informativno. V nedeljo so sočasno potekale tudi volitve za 260-članski parlament, vendar je bilo po podatkih volilne komisije v prvem krogu izvoljenih le 18 kandidatov. V 217 volilnih okrožjih bodo pripravili drugi krog volitev, vendar datum še ni določen. Volitve so bile razveljavljene v 25 okrožjih, ker je bila volilna udeležba manj kot 50-odsto-tna. Po zbranih podatkih se je splošnih volitev udeležilo 74, 5 odstotka od sedmih milijonov in pol volilnih upravičenčev. Največji tekmici na prvih volitvah po padcu komunizma sta bili Komunistična partija in nacionalistična Ljudska fronta. Volilna kampanja se je nekaj dni pred volitvami osredotočila na medijsko vojno proti Nacionalni fronti, ki nasprotuje tesnejšemu povezovanju z Rusijo. Beloruski predsednik je javno sporočil, da bo odgovoril le na referendumska vprašanja, glasoval pa ne bo za nobenega od kandidatov iz svojega volilnega okrožja, češ da niso vredni zaupanja. Voditelji Ljudske fronte so priznali, da jim ni uspelo prepričati volil-cev o pasti, ki jim jo je oblast nastavila z omenjenimi vprašanji, saj ta predstavljajo nevarnost za belorusko samostojnost in narodno identiteto. Poudarjajo, da se je medijem posrečilo prepričati volilce, da se lahko država izkoplje iz sedanjih težav le z večjo navezanostjo na Rusijo. Prav gospodarske težave so verjetno odločilno vplivale na Beloruse, da so na glasovnicah večinoma obkrožili »da«.
Dolgo in vroče poletje v Čečeniji
GROZNI (Reuter) - Ruski vojaški letati sta včeraj bombardirali položaje Čečenskih upornikov v kraju Seržen Jurt, ki se nahaja jugovzhodno od čečenske prestolnice Groznega. Bombardiranje ni zahtevalo človeških žrtev, materialna škoda pa je velika.
Iz čečenskih virov se je izvedelo, da se je kmalu zatem proti Seržen jurtu in KurCaloju, ki sta še v rokah čečenskih upornikov, odpravila kolona ruskih vojaških vozil, v kateri naj bi bilo vsaj sedemdeset oklepnih transporterjev in dvajset tankov. Ruska tiskoma agencija Interfax je sporočila, da je rusko topništvo v nedeljo silovito obstreljevalo Bamut, zadnje večje oporišče CeCenskih separatistov. Pri tem naj bi padel en CeCenski borec, trije pa naj bi bili ranjeni. Neki ruski vojašk1 poveljnik je tujim novinarjem zatrdil, da so ruske enote v zadnjih treh dneh ubile kar 56 CeCenskih borcev, medtem ko je ruska stran utrpela zanemarljive izgube. Toda CeCenski uporniki se Se niso vdah, Čeprav vedo, da bodo v boju z ruskim Goljatom le težko zmagali. »Ruskim okupatorjem se obeta dolgo vroCe poletje. Poskrbeb bomo, da se ne bodo dolgočasili,« je optimistično povedal CeCenski poveljnik Movli.
Evropska unija: Za kanadsko ribolovno vojno na obzorju še maroška?
BRUSELJ (AFP) - Pogajanja med Evropsko unijo in Marokom o podaljšanju ribolovnega sporazuma, ki so se v ponedeljek začela v Bruslju, bodo »najverjetneje trajala veC dni«, je povedal tiskovni predstavnik Evropske komisije.
Stališča obeh strani so si še zelo različna, predvsem o zmanjšanju dovoljenega ulova za ladje držav Evropske unije, ki ribarijo v maroških vodah.
Sporazum med Evropsko unijo in Marokom bo teoretično potekel konec aprila prihodnje leto, vendar sta se obe strani dogovorili, da njegovo veljavnost omejita do letošnjega aprila in ponovno sedeta za pogajalsko mizo ter sestavita nov sporazum, ki bo veljal tri leta.
V petek je med španskimi ribiči prišlo do neredov: okoli 150 ribičev se je spopadlo s policijo, ko so skušalipreprečiti
izvoz maroške ribe iz pristanišča Almeira na jugu Španije. Španska ribiška flota, ki je morala ob izteku sporazuma zapustiti maroška lovišča, ima 650 od 730 licenc za lov sardin, hobotnic in osličev v bogatih maroških vodah. Evropski komisar za zunanjo trgovino sir Leon Brittan je prejšnji teden napovedal, da bo EU storiula vse, da bi izposlovala kar najboljši sporazum za Španijo. »Zagota-
vljam vam, da EU razume velikanski pomen, ki ga ima to vprašanje za Španijo, ter da b° storila prav vse, da bi dosegla rezultat, ki je v interesu Špani]6
in EU kot celote.»Sporazum z Marokom je napomembnejSi zunanjetrgovinski sporazum EU, saj se z ribolov v maroških vodah preživlja 28 tisoC ribičev in predelovalcev rib na jugu Španije, Kanarskih otokih m Portugalskem.
SVET
Torek, 16. maja 1995 ^ ^
ARGENTINA / REZULTATI VOLITEV__
Menemu zmaga že v prvem krogu
Gospodarski uspeh zasenčil škandale
so Argentinci volili z mislijo na gospodarski preobrat v obdobju Menemove vladavine. Skupaj z ministrom za gospodarstvo je državo iz kaosa 5000-odstotne inflacije leta 1989 popeljal v obdobje stabilnih cen in gospodarske rasti. Hkrati pa se je od takrat podvojila nezaposlenost, ki danes znaša približno 12 odstotkov. Predsednik je obljubil, da bo ta odstotek v dveh letih prepolovil. Po prevzemu oblasti je Menem obvladal tudi uporno vojsko, ki je v zadnjem stoletju izvedla Sest udarov. Oprostil ji je namreč zločine, ki jih je zagrešila med »umazano vojno« v 70. letih, ko so vojaki množično ugrabljali, mučili in pobili na tisoče Argentincev. Od takrat je zmanjšal njen proračun in odpravil obvezno služenje vojaškega roka.
David Haskel / Reuter
. BUENOS AIRES - Uspeh pri obvladovanju visoke inflacije 1® argentinskemu predsedniku Carlosu Menemu na nedeljskih volitvah prinesel Se 'en mandat. Po volilni zmagi je ljudstvu ^Pregovoril z balkona vladne zgradbe Časa Rosada, odkoder 1® nekoč množice pozval Juan Domingo Peron, oče populisti-f3l®ga gibanja v državi. »Hiperinflacijo smo že zdrobili.
Zdaj je na vrsti nezaposle-Oost,« je dejal Menem. Argen-mski predsednik je osvojil BI odstotka glasov, njegov glavni tekmec Jose Bordon, ^odidat levosredinske koali-j?i® Frepaso, pa 30, 86 odsto-^a; Kandidat radikalcev Ho-racio Massaccesi je dobil le 16, 08 odstotka glasov, kar je najmanj v stoletni zgodovini e stranke. Peronisticna stran-ka je »v zadnjih nekaj letih Postala nepremagljiva sila«, 1® Menem zaklical svojim pri-yrž®ncem, ki so nosili portre-6 Perona in njegove legen-narne žene Evite. »Nadaljujte slavje in se veselite, jutrVpa Pojdite v službo, kjer boste
opravili svoje dolžnosti do države, kar ta tudi zasluzi,« je vzkliknil. Menem je zmago posvetil svojemu sinu Carlosu, ki je v začetku leta umrl v nesreči helikopterja. Predsednikov tekmec Bordon je pozdravil nastop svoje koalicije kot nove sile v argentinski politiki. »Frepaso bo prevzel vlado leta 1999, ker bo podpora, ki smo jo dobili na teh volitvah, v naslednjih letih naraščala,« je dejal svojim privržencem. Bordona je volil predvsem srednji razred, ki se je raje odločil za skromnega poštenjaka kot z razkošjem in škandali obdanega Menema. Vendar analitiki menijo, da
Lišpavi ljubitelj dirkalnikov obizdal inflacijo in vojsko
BUENOS AIRES - Vnovič izvoljeni argentinski predsednik Carlos Menem je v šestle-tiiem mandatu izvedel eno največjih preo-tirazb države v njeni zgodovini. 65-letni voditi) populistične stranke je zlomil hiperinfla-Cli°. ukrotil vojsko, odpravil zaščitne gospodarske ukrepe, privatiziral na desetine državnih podjetij in uveljavil svobodni trg.
Na mednarodnem področju se je odrekel Politiki, naklonjeni tretjemu svetu. Ostro je napadel Castrovo Kubo in poiskal trdno zavezništvo z Združenimi državami. Z Američani je celo vojaško sodeloval v zalivski vojni. Podprl je tudi carinsko zvezo z Brazilijo, Paragvajem in Urugvajem. Menem se je rodil muslimanskim priseljencem iz Sirije v ubožni in °ddaljeni pokrajini La Rioja. Obožuje dirkalne avtomobile, nogomet in življenje na veliki nogi- Nenehne spremembe njegove pričeske so Pogosta tarča karikaturistov. Najprej je imel dolge lase do ramen, rahlo osivele ob straneh, kot so jih nosili legendami argentinski vodite-
neje. »Politika je umetnost možnega,« je njegovo geslo. Leta 1973 so Menema izvolili za guvernerja njegove pokrajine. Ze tri leta za tem so ga zaprli pripadniki vojaške hunte, ki so zrušili oblast Marie Estele Martinez de Peron. Z vnovično vzpostavitvijo demokracije leta 1983 so spet izvolili tudi Menema. Guverner La Rioje je bil še dva mandata Po izvolitvi za predsednika leta 1989 je začel korenite gospodarske reforme. Privatiziral je telefonska, naftna, elektronska in železniška podjetja ter večino državnih televizijskih in radijskih postaj. V zadnjem času je imel argentinski predsednik veliko težav. Vlado pretresajo korupcijski škandali, v katere so vpleteni njegovi sorodniki. Priznanja grozljivih dejanj nekaterih častnikov iz obdobja »umazane vojne« pa so vrgla temno senco na njegovo pomilostitev vojnih zločincev. Leta 1990 se je ločil od žene Yome in jo izgnal iz vladne palače. Na predsedniških obiskih zdaj mesto prve dame zaseda njegova hči Zulemita.
Daniel Helit / Reuter
Grozljiva priznanja oproščenih ugrabiteljev, mučiteljev in morilcev
BUENOS AIRES - Julio Simon je pred televizijskimi kamerami zelo prijetnega videza. Sivi lasje, brada - skratka prijazen obraz. Toda videz vara. Pod psevdonimom Turco Julian je sodil k tistim, Id so v obdobju argentinske vojaške diktature (1976-1983) mucih in ubi-jali jetnike. To potrjujejo številne priče. Ena od njegovih žrtev je Ana Maria Ca-reaga, ki je bila takrat stara šestnajst let. Pred televizijskimi kamerami je izjavila, da je imel El Turco vodilno vlogo pri mučenjih. Juho Simon tega sploh ne zanika.
Tiste, ki so jih takrat ugrabili, so tudi mucih - to naj bi pac sodilo zraven. Juho Simon pravi, da bi to spet počel in da ne obžaluje ničesar. Ze nekaj mesecev lahko Argentinci spremljajo val priznanj, ki se je začel, ko je mornariški častnik Adolfo Scilingo povedal, da je sodeloval pri poletih, na katerih so jetnike kar žive pometali v morje. Kmalu zatem je nekdanji
podčastnik Viktor Ibanez razkril, da je tovrstne polete organizirala tudi vojska. Bil je prvi, ki je imenoval žrtve tovrstnega nasilja. »Vašega sina smo vrgli v morje. Oprostite mi,« je Ibanez po radiu odgovoril materi ene od žrtev. Zaradi splošne amnestije za takratne storilce jih ni mogoče kazensko preganjati.
Pravo presenečenje pa je bilo priznanje poveljnika argentinske vojske, generala Martina Balze. »Vsakdo, ki daje nemoralne ukaze ah pa jih izpolnjuje, stori zločin,« je dejal pred televizijsko kamero. Tudi zračne in pomorske sile so javnost samokritično obveščale o zločinih, storjenih v obdobju vojaške diktature. Poveljnik argentinskih pomorskih sil admiral Enrique Molina Pico je povedal, da se njegove sile dolga leta niso zavedale storjenih grozodejstev. Katoliška škofovska konferenca je napovedala »preverjanje svoje vesti«, toda niti duhovniki niso enotni, kar zadeva to vprašanje. Medtem
ko je škof Jorge Novak prosil za odpuščanje za »strahopetnost« cerkve v obdobju diktature, je škof Edgardo Stomi menil, da cerkvi ni treba preverjati svoje vesti niti prositi za odpuščanje.
Zahtevo argentinskega predsednika Menema, naj o tem izrazijo svoje stališče tudi »teroristi«, je izpolnil vodja monto-nerosov Mario Firmenich, ki je pred televizijskimi kamerami povedal, da sta se obe strani posluževati nasilja. Toda gverilcev po njegovem mnenju ni mogoče primerjati z uniformiranci. »Mi nismo nikogar mucih, posiljevati ah metali v morje,« nam zagotavlja. Danes v demokraciji nasilje ni vec upravičeno. Dnevnik Clarin je zapisal, da ne kaže, da se je Firmenich zares skesal za svoja dejanja. Po mnenju časopisa Buenos Aires Herald bi lahko bile »razprave o tej temi nov začetek, priložnost, da se spomnijo žrtev, in možnost za obe strani, da končno odložita orožje«.
Hasso Ramspeck /dpa
A R G E N T I N S K A A V T O M O B I L S K A IN D US T R I J A
Preveč zaščiteni proizvajalci ne bodo vzdržali tuje konkurence
lig
BUENOS AIRES - Argentinska avtomobilska industrija, ki drvi kot velemestni taksi, bi morala po mne-n)u ljudi iz poslovnega sveta zmanj-sati hitrost in uporabiti kar nekaj spretnosti pri vožnji, če bo hotela speljati cesto, ki je pred njo.
Industrialci in ekonomisti opoza-flejo, da se rast, ki je bila zabeležena v zadnjih letih, ne more nadaljevati. Avtomobilsko industrijo bo treba reorganizirati tudi z odpuščanjem delavcev, če se želi spopasti z sprostitvijo uvoza leta 1999. Na argentinskem avtomobilskem trgu bo letos predvidoma prodanih približno 470 tisoč avtomobilov, kar je velik skok v primerjavi z letom 1990, ko je bilo Prodanih slabih sto tisoč vozil. Letos bodo domače tovarne avtomobilov izdelale 400 tisoč avtomobilov, Za Prihodnje leto pa predvidevajo ze P°1 milijona vozil.
Potencialnih kupcev je še vedno hovolj, V Argentini na en avtomobil Pride 5, 1 prebivalca, medtem ko je na Japonskem to število 1, 3 prebi-Valca na avtomobil. Vendar pa se po
besedah ekonomista Nicolasa Gada-na z inštituta Macroeconomica zlati Časi končujejo.
»Pri ostalih potrošnih dobrinah, na primer pri gospodinjskih aparatih, povpraševanje stagnira ali celo pada, zato se moramo vprašati, kako dolgo se bo rast prodaje avtomobilov še nadaljevala.«
Francisco Macri, predsednik družbe Sevel, ki v Argentini izdeluje avtomobile znamk Fiat in Peugeot, je prepričan, da se argentinski avtomobilski industriji obeta stagnacija.
»Dosegli smo točko, ki še vedno ni optimalna, toda zaradi gospodarskih razmer v državi je pred nami obdobje 'nerasti',« pravi Macri. Njegovo podjetje je najveCji proizvajalec avtomobilov v Argentini, pred družbo Ciaeda, ki izdeluje renaulte, in Autolatino, ki je skupno podjetje Forda in Volksvvagna.
»Podjetja, ki so beležila visoko rast, zdaj resno razmišljajo, kako zmanjšati proizvodnjo v letu ’95, kar bo pomenilo tudi zmanjšanje števila delovnih mest in prestrukturiranje,«
Stephen Brown / Reuter
je izjavil za argentinski radio. V zadnjih treh letih je bila avtomobilska industrija gonilna sila najhitrejše gospodarske rasti na zahodni polobli, kot je dogajanja označil minister za industrijo Carlos Magarinos. Kazalec te rasti je tudi industrijski izvoz, ki je v prvi polovici letošnjega leta zrasel za 30 odstotkov v primerjavi z lanskim letom.
Domačo industrijo je spodbudil tudi protekcionizem. »Vladna politika je spodbudila avtomobilsko industrijo, da se je razvila in dosegla rekordno raven proizvodnje v Argentini,« je dejal Horacio Losoviz, predsednik združenja avtomobilskih proizvajalcev in družbe Iveco Argentina. Ekonomisti ugotavljajo, da je protekcionizem nepošten do potrošnikov, ki kupujejo uvoženo blago. Fiat uno, uvožen iz Italije, stane v Argentini 12.700 dolarjev, v Braziliji pa 8.500 dolarjev. Po posebnih določilih je lahko od prodanih avtomobilov samo deset odstotkov uvoženih, za katere velja desetodstotna davčna stopnja, v doma nare-
jenih avtomobilih pa mora biti vsaj 60 odstotkov domačih delov. Za uvožene avtomobile velja dvoodstotna preferencialna carinska stopnja, uvoz pa mora biti pokrit z izvozom avtomobilov ali avtomobilskih delov v enaki vrednosti.
Argentinske tovarne avtomobilov so izkoristile tržni bum v zadnjih letih in uvozile velike količine avtomobilov z dvoodstotno carino, vendar uvoza niso pokrile z izvozom. Rok za pokritje uvoza je bil sicer podaljšan, Ce pa jim to ne uspe, bodo morale plačati visoke kazni. Nad proizvajalci avtomobilov se zbirajo tudi temni oblaki, imenovani leto 1999, ko bo konec carinskih ovir, ker bo Argentina, tako kot ostale Članice skupnega trga Mercosur (Brazilija, Argentina in Paragvaj), začela upoštevati določila Gatta. »Leta ’99 ne bo več kvot in zahtev po domačih sestavnih delih,« ugotavlja Magarinos. Argentinske poslovneže misel na prihodnost, v kateri se jim obeta konkurenca tujih tekmecev, navdaja z nelagodjem.
»Domača podjetja se bodo sicer podala v boj na trgu, toda zaslužki bodo manjši. Na bolj kompetitivnem trgu bodo težko konkurirali Japoncem,« pravi Gadano.
Argentinski proizvajalci poskušajo prepričati Brazilijo, trg, kjer do konca stoletja pričakujejo, da bo letno prodanih dva milijona avtomobilov, naj sprejme 20-odstotne carine na uvoz izven Mersocurja. Ekonomisti menijo, da Brazilija na to verjetno ne bo pristala, saj je za odpiranje svojega avtomobilskega trga znižala carine na uvožene avtomobile s 35 na 20 odstotkov. Tuji proizvajalci, ki želijo zdaj izkoristiti preferencialne carinske stopnje v Braziliji, prihajajo tudi v Argentino, ki je bila do let 1988 in 1989 zaprt trg. V zadnjih tednih so se razširile novice, da bodo v Argentini začeli sestavljati land roverje, Chrysler naj bi postavil tovarno za model Jeep cherokee, Toyota pa bi začela s proizvodnjo svojih dostavnih vozil.
Stephen Brovvn / Reuter
SRBSKI NAPADI NA ORASJE
SVET
Torek, 16. maja 1995
BOSNA IN HERCEGOVINA
Največ bomb je padlo na Brčko
SARAJEVO - Srbi hočejo ohraniti nadzor nad strateško pomembnim ozemljem, zato so v ponedeljek zjutraj, kot poroča Unprofor, znova začeli srdito obstreljevati koridor pri Brčkem na severovzhodu Bosne. Od prejšnje srede so Srbi na območje koridorja v Posavini izstrelili na tisoče granat. Po tem ozemlju v smeri hrvaškega žepa Orašje, ki leži na severozahodu, poteka povezava med Srbijo in ozemlji, ki jih Srbi nadzorujejo na Hrvaškem in v Bosni.
Vojaški opazovalci OZN niso mogli ugotoviti natančnega števila izstrelkov in smeri, odkoder so bili izstreljeni, je izjavila Myriam Socha-cki, tiskovna predstavnica Unproforja v Sarajevu. Koridor, ki v najožjem delu ne meri več kot pet kilometrov, bosanskim Srbom omogoča, da se kljub embargu, ki ga je Beograd uradno uvedel zoper njih, oskrbujejo v Srbiji. Srbi, ki uporabljajo ta koridor, se že tri leta spopadajo s hrvaško vojsko, ki jih napada s severa, in z bosansko vojsko, v kateri je večina muslimanov in jih napada z juga. »Srbi hočejo temu očitno narediti konec,« je izjavil eden od visokih vojaških predstavnikov Unproforja v Sarajevu. Tudi po mnenju zagreb-
ških analitikov dejstvo, da Srbi uporabljajo rakete zemlja-zemlja, dokazuje njihovo trdno odločenost, da bodo koridor ubranili. Kljub velikemu Številu granat, ki so jih izstrelili na Orašje, se Srbom ni posrečilo premakniti dosedanjih frontnih črt na tem območju. Hrvaška in bosanska vojska na srbsko obstreljevanje zaenkrat odgovarjata z obstreljevanjem Brčkega, ki leži južno od Orašja in je še vedno v srbskih rokah. Hrvaška vojska nadaljuje zmagovito ofenzivo na srbsko enklavo v zahodni Slavoniji.
Bosanski general Rifta Bilajac je v intervjuju, ki ga je objavilo sarajevsko Oslobodenje, zanikal možnost, da bi utegnilo kmalu priti do večje hr-vaško-bosanske ofenzive na srbski koridor pri Brčkem, saj je obramba tega koridorja zaenkrat Se premočna. »Boji, ki potekajo zdaj, so samo uvod v odločilen spopad; gre le za preizkušanje moči,« je izjavil omenjeni general, ki je pred tem pojasnil, da nameravajo srbski koridor v Posavini presekati, takoj ko bo mogoče in ko bodo to dovoljevale politične razmere«. Kot poroča Unprofor, je v ponedeljek zjutraj na drugih bosanskih bojiščih vladalo zatišje.
Peter Cunliffe-Jones/ AFP
NOVICE
Izraelsko-palestinska pogajanja kljub zaplenjeni zemlji
KAIRO - Včeraj so se nadaljevala izraelsko-palestinska pogajanja o prihodnjih volitvah na avtonomnih območjih, ki pa potekajo v senci izraelske zaplembe arabske zemlje v vzhodnem Jemzalemu. Izraelski pogajalec Joel Singer je povedal, da o zaplembi zemlje ne bodo razpravljali. »Nasa naloga je, da se pogovarjamo o sporazumu o izvedbi volitev na avtonomnih območjih, ki ga moramo skleniti do 1. julija, ne pa o aktualnih težavah.« Na včerajšnjih pogovorih v Kairu so največ pozornosti namenili varnosti med izvedbo palestinskih volitev. (AFP, Telefoto; AP)
Obmejni vojaki ubili Albanca
TIRANA - Jugoslovanski obmejni vojaki so včeraj ubili enega albanskega pastirja, dragega pa ranili, je sporočilo albansko notranje ministrstvo. Skupna komisija je ugotovila, da je do incidenta prišlo na albanskem ozemlju. Obe žrtvi sta bili iz vasi Pakisht, ki je 230 kilometrov oddaljena od Tirane. V zadnjih treh letih je bilo na albansko-jugoslovanski meji ubitih 40 Albancev, ki so večinoma skušali nezakonito prestopiti mejo.
Bosanski Srbi s topništvom in raketami obstreljujejo hrvaške enote na območju Orašja, ker želijo utrditi svoje položaje ob posavskem koridorju, preskrbovalni poti med Srbijo in srbsko Krajino.
Hrvati se zavzemajo etnično strpnost v zahodni Slavoniji
GORNJA SUMETLICA - Dva tedna po tem, ko so hrvaške sile zavzele zahodno Slavonijo, ki so jo pred tem nadzorovali separatistični krajinski Srbi, skuSa hrvaška oblast na tem območju oblikovati nekakšen model etnične strpnosti. Kljub temu se nekateri preplašeni Srbi, ki so ostali v vasi Gornja Sumetlica, Se vedno skrivajo po okoliških hribih.
Milka, 59-letna kmetica srbske narodnosti, ki se je zatekla k svoji sestrični, se živo spominja pijanega hrvaškega vojaka, ki ji je grozil, da ji bo prerezal vrat. »Boš že videla, ženska, kako bo, ko bodo odšli policaji. Takrat te bom dobil v roke in ti prerezal vrat,« naj bi ji grozil. Vas je od Pakraca, ki leži sto kilometrov jugovzhodno od Zagreba, oddaljena dobrih 15 kilometrov. Med hrvaško ofenzivo je vojska vas obkrožila. Večina prebivalcev srbske narodnosti je zapustila domove in se zatekla v severno Bosno, Milka in Se nekateri pa so ostali.
Pretekli konec tedna je kazalo, da so se razmere v zahodni Slavoniji uredile in da so prebivalci povsem varni, saj so po pokrajini patruljirale enote hrvaške policije. Njeni pripadniki, nekateri v civilu, drugi v sivih uniformah, so se nastanili v zapuščenih hišah, posebej izurjeni policisti v zelenih uniformah, ki so tesno povezani z vojsko, pa imajo štab v Gornji Sumetlici, kjer patruljirajo peš. Hrvaške oblasti se zavedajo, kako pomembno je, da svetu pokažejo, da s civilisti lepo ravnajo, predvsem zato, ker so bili med vojno na Balkanu, v obdobju etničnega čiščenja ozemlja, številni nedolžni ljudje brutalno umorjeni, oropani, posiljeni. Milka se boji, da se bodo hrvaški vojaki njeni družini maščevali, zato morajo Hrvati, če želijo
vzpostaviti zaupanje in sožitje narodov, ki živijo v Slavoniji, pridobiti zaupanje ljudi, kakršna je Milka. Ameriški veleposlanik na Hrvaškem Peter Galbraith je že večkrat poudaril, da morajo biti zahodne države pozorne na ravnanje hrvaških oblasti s srbskimi prebivalci. Tudi zato je potrebna navzočnost pripadnikov sil ZN, saj jamčijo za spoštovanje človekovih pravic. Številni begunci iz zahodne Slavonije so hrvaške oborožene sile obtožili zločinov nad civilnim prebivalstvom, in sicer med 1. in 5. majem. Po izjavah predstavnikov ZN in članov različnih humanitarnih organizacij je prišlo le do posameznih primerov ustrahovanja in ropanja srbskega prebivalstva, vendar so v Slavonijo takoj prišle posebne enote policije, ki so začele skrbeti za red in spoštovanje zakonov. »Hrvaške oblasti skušajo pridobiti zaupanje ljudi,« je poudaril Harris MacClean, poveljnik 130 pripadnikov civilne policije ZN, ki nadzoruje razmere v tej enklavi. Hrvati sodelujejo tudi s pripadniki enot ZN, predvsem pri evakuaciji Srbov, ki se hočejo izseliti iz zahodne Slavonije in se naseliti na severu Bosne. Doslej je domove zapustilo 617 Srbov, po ocenah pa naj bi jih v pokrajini živelo Se približno dva do šest tisoč.
Zahodni opazovalci opozarjajo, da bi nadaljnja izseljevanja srbskega prebivalstva pomenila etnično čiščenje ozemlja. Tiskovna predstavnica ZN za to območje Susan Ma-nuel je priznala, da skušajo Hrvati zahodno Slavonijo prikazati kot nekakšen model etnične strpnosti, vendar je zaradi srbskega izseljevanja ironično pristavila, da se po njem ne bo mogoče ravnati.
Michel Adler / AFP
O čem pišejo drugje po svetu
O sestanka Zahodnoevropske zveze
»Zveza Nato po koncu hladne vojne nikakor ne more naju svoje vloge v svetu. Zdi se, da se Zahodnoevropska unij3 (WEU) veliko bolj zaveda vloge, ki jo lahko igra. Njena širitev je v vsakem primeru spektakularna. Od prvotno sedmih držav članic - Sest ustanoviteljic in Velika Britanija - se je zveza s priključitvijo Španije, Portugalske in Grčije povečala na deset članic. Islandija, Norveška in Turčija so pridružene članice, Avstrija, Danska, Finska, Irska in Švedska imajo status opazovalk, devet držav nekdanjega vzhodnega bloka pa j® podpisalo asociacijski sporazum. Zdaj morajo Zahodnoevropski uniji le določiti naloge, ki bodo presegle preprosto policijsko operacijo v nekdanji Jugoslaviji. To bo cilj bele knjige o tveganjih za varnost v Evropi, o kateri v Lizboni razpravljajo zunanji in obrambni ministri skoraj vse celine. Bela knjiga bo morda postala ustanovitveni dokument nove Zahodnoevropske unije.« (Les Echos, Pariz)
O epidemiji ebole
»S človeškimi čustvi, kot sta sočutje in žalost, ni mogoče razložiti hitro naraščajočega zanimanja za epidemijo ebole v Zairu. Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da je do zdaj zaradi virusa ebole umrlo približno šestdeset ljudi. Seveda je to zelo boleče za svojce umrlih - toda Evropo navadno kaj malo gane smrt tisočev ljudi, seveda če se drama odvija dovolj daleč... V tretjem svetu dnevno umre 30 tisoč otrok, ker so podhranjeni in ker je njihova medicinska oskrba slaba. To je zelo žalostno, toda le redki si zaradi tega delajo skrbi. Ce pa nekje v svetu razsaja morilski virus, ima to dogajanje nekakšno zabavno vrednost« (Der Bund, Bem)
O lokalnih volitvah v Severnem Porenju-Vesfahji in Bremnu
»13,1 milijona volilnih upravičencev v Severnem Pore-nju-Vestfaliji in 508 tisoč volilcev v Bremnu, kar je več kot četrtina vseh volilnih upravičencev v Nemčiji, je potrdilo zmanjšanje podpore tradicionalnim strankam na račun protestnih strank, kot sta stranka zelenih in bremensko gibanje protfortodoksno socialističnim uničevalcem delovnih mest. Potrdili so tudi zmanjšanje podpore stranki nemških liberalcev FDP, za katere se je na zadnjih nemških parlamentarnih volitvah zdelo, da so si opomogli... Vlada v Bonnu bi morala povečati svoj manevrski prostor. Helmut Kohl je pretekli četrtek v nemškem bundestagu doživel poraz, ko je socialistična opozicija zavrnila spremembo ustave, ki je p°' goj za reformo obdavčitve podjetij... V bundesratu, zgornjem domu nemškega parlamenta, imajo socialisti večino. Nedavno pa je bmidesrat zavrnil predlog proračuna, ki ga je bun-destag že sprejel« (Le Figaro, Pariz)
»Položaj Klausa Kinkla na vrhu nemških liberalcev je po hudem volilnem porazu v Severnem Porenju-Vestfaliji in Bremnu vse težavnejši. Liberalna FDP čedalje bolj igra vlogo nepomembne in obrobne stranke. Tudi vnovična izvolitev Klausa Kinkla na vrh stranke FDP na junijskem strankarskem kongresu je vse bolj vprašljiva. Polom FDP bo gotovo vplival tudi na bonsko koalicijo: v krščanskodemokratski CDU se bodo pomnožili glasovi, ki zahtevajo tesnejše sodelovanje s socialdemokrati.« (Handelsblatt, Dtisseldorf)
Preiskovalci haaškega sodišča kmalu v Slavoniji
HAAG (Reuter, AFP) - Namestnik glavnega tožilca mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Graham Blevvitt je sodišču včeraj povedal, da je vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžič osumljen, da je odgovoren za genocid, posilstva, mučenja in množični pregon. Poleg njega sta osumljena še general Ratko Mladič in nekdanji notranji minister Mičo Stanišič. Tožbo proti njim naj bi vložili do konca leta, je povedal glavni tožilec Richard Goldstone. Haaško sodišče je od sodnih oblasti v Bosni in Hercegovini že zahtevalo, naj ustavijo vse postopke proti Karadžiču in naj jim predajo vso dokumentacijo. Štirje predstavniki haaškega sodišča pa bodo ta teden odpotovali v zahodno Slavonijo, kjer naj bi raziskali domnevne kršitve človekovih pravic Srbov na tem območju med nedavno akcijo hrvaške vojske, je sporočil predstavnik Združenih narodov v Zagrebu. Združeni narodi so ocenili, da ni šlo za sistematično kršenje človekovih pravic Srbov, temveč za posamezne incidente.	________
KITAJSKA / PEKING SE MENI ZA SPORAZUM O JEDRSKEM OROŽJU.
Podzemska atomska eksplozija
PEKING (AFP) - Kitajska je v ponedeljek izvedla nov podzemeljski jedrski poskus, komaj štiri dni po tem, ko je glasovala za podaljšanje Sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT) za nedoločen čas. Gre že za dvainštirideseti kitajski jedrski poskus po letu 1964, ko je Kitajska izvedla prvo eksplozijo atomske bombe.
Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva, na katerega se sklicuje uradna tiskovna agencija Nova Kitajska, ni povedal, kje in ob kateri uri so izvedli jedrski poskus, znova pa je potrdil, da bo Kitajska prenehala izvajati poskuse, takoj ko bo mednarodna skupnost sprejela sporazum o njihovi odpravi. Sklicujoč se na uradne kitajske vire je japonsko zunanje ministrstvo sporočilo, da je bil poskus izveden približno ob 4.15 po srednjeevropskem času. Avstralsko seizmološko središče v Canberri je zaznalo eksplozijo v provinci Kinjiang na zahodu Kitajske. Moč eksplozije naj bi ustrezala eksploziji od 40 do 150 kiloton trinitrotoluola. »Razpon je sicer precejšen, vendar je moč jedrskih eksplozij, ki jih izvaja Kitajska, vse manjša, kar dokazuje, da jih zanimajo predvsem taktični raketni izstrelki,« je izjavil eden od zahodnih izvedencev. Tudi moč jedrskih
poskusov, ki ju je Kitajska izvedla 10. junija in 7. oktobra lani, je bila manjša kot 150 kiloton. Kitajska je edina jedrska sila, ki ni spoštovala moratorija za jedrske poskuse, ki ga je leta 1992 predlagal ameriški predsednik Bill Clinton. Kitajski se utegne kmalu pridružiti Francija, saj njen novi predsednik Jacques Chirac ni izključil možnosti, da bi na francoskem atolu Mururoa na Pacifiku znova obnovili jedrske poskuse, čeprav za omejen čas.
»V zvezi z jedrskimi poskusi je bila Kitajska vedno zelo zadržana,« je še komentiral omenjeni tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva. ZDA je opravila več kot 950 poskiisov, Rusija 600, Francija približno 200 in Velika Britanija približno 60, k tem pa je treba prišteti tudi jedrske poskuse, ki so jih Britanci izvedli na območju ZDA. »Kitajska je naklonjena zamisli o popolni prepovedi jedrskih poskusov in popolnem uničenju jedrskega orožja. Zato se je v Ženevi zavzela za sporazum o prepovedi jedrskih poskusov. Kitajska poziva druge jedrske velesile, naj se opredelijo do tega predloga, takoj sklenejo sporazum o prepovedi uporabe jedrskega orožja in se zavežejo, da jedrskega orožja ne bodo uporabile ali z njim grozile državam, ki tovrstnega orožja ni-
majo,« je Se dodal. Kitajska je poudarila, da je Sporazum o neširjenju jedrskega orožja, za katerega p0' daljšanje je pred štirimi dnevi glasovalo 178 držav, le etapa na poti do popolne jedrske razorožitve. Kitajska Se vedno nima opreme za simulirane jedrske poskuse, ki ZDA, Rusiji in Veliki Britaniji omogoča izboljševanje oborožitve, ne da bi morale izvajati dejanske poskuse. Prav zato bo Kitajska verjetno nada-
povsem zastarel. V podobnem položaju se po mh®' nju izvedencev nahaja Francija, ki naj bi, preden bo prešla na simulacijo, opravila še vsaj deset jedrskih poskusov.
Po mnenju enega od evropskih diplomatov si zato Kitajska bržkone želi, da bi nova francoska vlada znova začela izvajati jedrske poskuse, saj potem Kitajska ne bi bila edina država, na katero bi s prstom kazala Evropska unija. Da bi nekoliko utišala kritike, je kitajska vlada včeraj objavila, da se bo eno od središč za jedrske poskuse v Qinghaiju (na zahodu], kjer so skonstruirali prvi dve kitajski atomski bombi A in H, odslej ukvarjalo le Se z raziskavami o uporabi jedrske energije v miroljubne namene.
SLOVENIJA
Torek, 16. maja 1995
BOVEC / ZAŠČITA AVTOHTONE ŽIVALSKE PASME
Bovška ovca pod zaščito
Ovčjereja bodo deležni nepovratnih posojil in državnih premij
Prejšnji teden so se v 0Vcu sešli pobudniki ^lanovitve »genske banke zaščito avtohtonih zival-s*dh pasem«. Tokrat so go-v°rili predvsem o bovški ovci.
Ovca, ki je zlasti v Času obema vojnama, pa tu-(^1 Prej, pomenila trdno osnovo gospodarstva v do-'nah reke SoCe in njenih Pritokov na Bovškem, je ^koraj izumrla. Zlasti v za-^Jem času pa se povečuje Zanirnanje zanjo in takšna ječanja so dokaz, da tudi ®žavi ni vseeno, ali bo do-°ncno propadla. Odtod jjrni pobuda, da bi to avto-iorio živalsko pasmo za-c|iili, podprli tiste, ki so Popravljeni pasmo Se redi-. ’ 1^ Uidi krajem, za katere le bila pasma nekoC znaCil-rj3'povrnili nekdanjo po-°bo in vzdušje.
^ia srečanju, ki so se ga P°ieg bovških ovCerejcev Udeležili predstavniki mi-
nistrstva za kmetijstvo, Biotehnične fakultete iz Ljubljane in Kmetijsko-veteri-narskega zavoda iz Nove Gorice, so ugotavljali, do kod je že segel projekt za ohranitev avtohtone bovške ovce. Začetki projekta segajo v leto 1991, lani pa je v popolnosti zaživel in v svoj program vključil dvanajst ovCerejcev čiste bovške pasme. Namen projekta je namreč, da se poleg ohranitve pasme prvobitnost povrne tudi v kraje, v katerih pasma živi.
Predstavniki ministrstva so zagotovili, da bodo letos ovcerejci lahko dobili nepovratna posojila, ki naj bi jih vložili v gradnjo novih hlevov ali popravilo starih. Poleg teh sredstev bodo deležni tudi državnih premij. V gensko banko nameravajo letos sprejeti Se nekaj novih tropov, tako naj bi bilo v njej približno Šeststo ovac.	(V. C.)
Pobudo za zaščito avtohtone živalske pasme so ovčjerejci pozdravili
Koristni
sopotniki
NOVA GORICA - V Sloveniji se hitro povečuje število telefonskih odzivnikov. Novogoriška enota Telekoma je pripravila posebno tiskovno konferenco, na kateri so spregovorili prav o njih.
Na Slovenskem trenutno deluje 14 telefonskih odzivnikov za vso državo in veC odzivnikov, ki so namenjeni lokalnim informacijam. V novogoriški enoti imajo osem odzivnikov, in sicer za prireditve v regiji (9800), kmetijske nasvete (9823), horoskop (od 9830 do 9833), kino-sporede v regiji (9866) in popularno glasbo (9867). Kmetijske nasvete pripravljajo strokovnjaki s Kmetijsko-veterinarskega zavoda Nova Gorica, horoskop pa Meta Malus in Roža KaCiC; ta je na voljo za vso Slovenijo, le klicno številko Nove Gorice (065) morate prej zavrteti. Vsi drugi odzivniki so namenjeni le novogoriški omrežni skupini, čeprav se odzivnik oglasi tudi na telefonske klice iz drugih delov Slovenije. Vera Mlakar, ki skrbi za vsebino in razvoj avtomatskih telefonskih odzivnikov pri novogoriški poslovni enoti, je povedala, da bodo število odzivnikov se povečali. Nameravajo uvesti odzivnik z informacijami o planinskih kočah in odzivnik s carinskimi nasveti.
Telekom je skupaj z Goriškim muzejem, občinsko turistično zvezo in Klubom 2001 pripravil tudi kulturno-zabavno prireditev, na kateri so nastopili Meta Malus, Roža Kačič, Miha Dovžan, Silvo Teršek in Dominik Krt. Posebej privlačen je bil pogovor na temo VeCni krog, ki ga je vodila astrologinja Meta Malus.	(V. C.)
Nov
kamionski
teiminal
koper - ob pra-
Zniku koprske občine 80 včeraj zabili prve pilote na gradbišču Prihodnje poslovne stavbe pri kamion-s*®m terminalu. Inve-sl'tor objekta je podjetje Koperinvest, vre-dttost naložbe pa je Približno trinajst milijonov nemških mark. Večnamenski poslo-' no-trgovski objekt bo ttoel 6700 kvadratnih •oetrov neto površine v treh etažah.
Veliko parkirišče Za tovornjake na 5, 8 hektarja površine je že parejeno in sluzi svo-jemu namenu, z gra-hnjo omenjene stavbe Pa bo kamionski ter-poiial povsem zaživel ln zagotovil ureditev tovornega prometa in Parkiranja tovornih vozil, ki so na poti v Luko ali iz nje. V objektu bodo združene Vse Spediterske dejavnosti ter carinska alužba. Za približno Štiristo voznikov tovr-njakov, kolikor jih dnevno pride v Ko-PeL pa bo v njem na yoljo vse, kar potrebu-lej° - od hrane in pre-noCišCa do drugih JjstUg, celo frizer naj ni tu našel svoje me-s!°- Ob parkirišču bodo zgradili še manjšo stavbo, v kateri bodo avtopralnica, avtomehanična in vulkani-zerska delavnica. Gradnja bo potekala po azah, po prvi fazi, ki no zaključena v enajstih mesecih, bodo kupcem predali 3600 kvadratnih metrov Poslovnih prostorov.
ene se bodo gibale med 2000 in 3000 Inark za kvadratni meter.
Boris Vuk
POSTOJNA / OBLETNICA SKAVISIVA
POSTOJNA / RAZSTAVA O PRAZGODOVINI
Priredili so prvi festival skavtskih pesmi
Lovci mamutov - ledena doba v Evropi
Na razstavi so eksponati iz muzejev in znanstvenih institucij iz številnih evropskih držav
V Jamskem dvorcu pri Postojnski jami so v petek zvečer odprli prvo stalno razstavo v Sloveniji, ki prikazuje razvoj človeka v pleistocenu - ledeni dobi, ki je trajala milijon in osemsto tisoč let. Razstava, ki so jo poimenovali Lovci mamutov - ledena doba v Evropi, prikazuje, kar vemo danes o naših prednikih na osnovi arheoloških izkopanin, zbranih na celotnem evropskem prostoru od Španije do Sibirije.
Konec tedna se je v Postojni zbralo približno dvesto skavtinj in skavtov iz vse Slovenije na prvem skavtskem festivalu, ki so ga priredili ob praznovanju pete obletnice skavtstva v Postojni.
Postojnski skavti so poleg ljubljanskih in cerkniških leta 1990 ustanovili prve skavtske skupine pri nas. Mlade udeležence je v soboto pozdravil postojnski župan Josip Bajc, nato pa so se vrstile delavnice in druge zanimive skavtske dejavnosti. Najmlajši elani (8-11 let), volčiči in vol-
kuljice, so uprizorili igrico Mavgli v Postojni, izvidniki in vodnice (12-16 let) so se preizkusili na Ravbarski poti, najstarejši (17-20 let), roverji in popotnice, pa so »raziskovali« jame. ZveCer so pripravili okroglo mizo z naslovom Postojna - gnezdo skavtstva?
V nedeljo je potekal prvi festival skavtskih pesmi, zaključil pa se je z mašo. V Sloveniji je danes že veC kot trideset skavtskih stegov (skavtskih enot), v katere je včlanjenih približno dva tisoč mladih.
Mateja Godejša
Razstavo je v sodelovanju s Postojnsko jamo, p. o., postavila družba Prehi-storama iz Ljubljane, avtor postavitve in izbora veC kot osemdesetih eksponatov pa je svetovno znani strokovnjak Milan Kovač. Pri pripravi razstave je s svojimi eksponati sodelovalo veC tujih muzejev in znanstvenih institucij, iz Češkega Brna, Avstrije, Ita-
lije in Hrvaške, ter Prirodoslovni muzej iz Ljubljane. Razstava enciklopedično prikazuje razvoj v zibelki človeštva, v Afriki, vse od okostja Lucy izpred 3, 6 milijona let in odtisov njenih sodobnikov Austra-lopithecus afarensisem v vulkanskem pepelu v Lae-toti v Tanzaniji. Ogledamo si lahko najstarejše orodje Homo habilisa, izumrlega
rastlinojeda Homo robu-stusa in rekonstrukcijo »imigranta« v Evropo Homo erectusa.
Drugi del razstave je posvečen prvemu Evropejcu s fosilnimi ostanki čeljusti iz Mauerna v Nemčiji in najstarejšo sulico iz Anglije, ki priča, da so bili ljudje takrat lovci, ne mrhovinarji. Prikazana je tudi rekonstrukcija bivališča lovcev velike divjadi v jami Lazaret pri Nici v Franciji. Sledi prikaz življenja neandertalcev v ledeni dobi. Kosti, ki so jih našli v Krapini na Hrvaškem, kažejo sledove kanibalizma. Vrsta Homo sapiens je pred-
stavljena z najstarejSo najdbo iz kraja Mladec na Moravskem.
Razstava se zaključuje z rekonstrukcijo zgradbe iz kosti mamutov, ki so jo našli v kraju MežiriC v Ukrajini. Odprtja stalne muzejske zbirke o tem prazgodovinskem odbobju sta se udeležila tudi hrvaški veleposlanik v Sloveniji Miljenko Žagar in Češki konzul Tomaš Vostry, ki sta za Republiko izjavila, da je razstava pomemben dokaz sodelovanja med državami na znanstvenem in kulturnem področju.
Mateja Godejša
KOPER / SEJEMSKA DEJAVNOST
ŠTANJEL / SPACALOVA RAZSTAVA
Mednarodni obrtni in podjetniški Primorski sejem
Posebnost sejma, na katerem bo sodelovalo 180 razstavljalcev, bo tridnevni tečaj za voznike rallyja
V isti svet sta ujeta dva kraška sinonima
Na ogled je 33 umetnikovih novejših del
Ob Ferrarski ulici že stojijo montažni paviljoni, v katerih se bo od 30. maja do 4. junija odvijal mednarodni obrtno-podjetniški Primorski sejem. Sejemsko prireditev v Kopru, ki je bila nekdaj že vpeljana in odmevna, so lani po petnajstletni prekinitvi znova oživili. Na lanskem sejmu Primorska razstavlja se je predstavilo 150 večjih in manjših podjetij, letos pa bo razstavljalcev Se več: direktor sejma Matjaž Turk je povedal, da je prijavljenih 180 podjetij in obrtnikov iz Slovenije, Italije in Hrvaške.
Štanjel je prejšnji teden doživel še eno lepo predstavitev kraja v slovenskem in mednarodnem prostoru. V Spacalovi galeriji v tamkajšnjem gradu so odprh razstavo 33 oljnih slik, ki jih je umetnik naslikal v zadnjem času. Za odprtje so poskrbeli Goriški muzej, ki vseskozi bdi nad Spacalovimi umetniškimi deli v galeriji, ter kra-ske občine Sežana, Komen, Divača in Hrpelje-Kozina.
Zanimivo pa je, da je odziv podjetij iz koprske regije manjši, kot bi Mrko bil, saj je od tod le 30 odstotkov razstavljalcev, ostali so iz drugih delov Slovenije in iz tujine. Zato so spremenili naziv prireditve - namesto Primorska razstavlja bo poslej imenovana Primorski sejem. Direktor Turk meni, da se med obalnimi podjetniki pozna, da sejma dolga leta ni bilo, in zato niso vajeni tovrstnega trženja, ki pa je glede na vložek gotovo
uspeSnejSe kot oglasi v medijih. Organizatorji pričakujejo, da si bo sejem ogledalo približno dvajset tisoč ljudi, med njimi tudi večje število obiskovalcev iz drugih regij. Med obiskovalci bodo tudi že najavljene skupine Solarjev, ki bodo obisk sejma združile z ogledom koprske Luke.
Obsejemske zabavne prireditve so letos zastavljene nekoliko skromneje kot lani - ubrane bodo predvsem na »domačo vižo«, ob odprtju pa bodo
nastopili Faraoni. Posebna atrakcija letošnjega sejma pa bo tridnevni tečaj za rally voznike, ki ga prireja priznana italijanska šola-rally voznikov Vittorio Cameva Rally School. Tečaj se bo začel 31. maja, inštruktorji pa bodo številni znani prvaki avtomobilskega športa iz Italije.
Cena tečaja je 1800 nemških mark, prijavite pa se lahko pri podjetju Maal-bo. Na sejmu bodo pripravili razstavo dirkalnih avtomobilov znanih proizvajalcev, med drugim bo prikazan Audi A8. V soboto, 3. junija, pa bo dirka Dora-mat motor show, na kateri bodo nastopili vrhunski domači in tuji rally vozniki. V Času sejma bo Ferrarska cesta zaprta za promet, saj bo na njej parkirišče.
Boris Vuk
Razstavo je odprl direktor mednarodnega grafičnega likovnega središča v Ljubljani dr. Zoran Kržišnik, ki je spregovoril tudi o umetniški podobi mojstra Spacala. Po nagovoru komenskega župana Jožeta Adamiča, ki je izrazil predvsem velik ponos občanov, ker si je Spacal uredil svoj dom v bližnji vasici Škrbini, je »beseda« pripadla dvema izvrstnima slovenskima glasbenikoma - violinistu Tomažu Lorenzu in kitaristu Jerku Novaku.
Dr. Zoran Kržišnik je Lojzeta Spacala postavil ob bok MuSiCu, Miheliču in drugim
slovenskim likovnikom, ki so ime Slovenije ponesli po svetu. »Nanj moramo biti ponosni Slovenci in Italijani, saj je Spacal tudi v likovnosti sosednjega italijanskega ljudstva zapustil opazne sledove,« je menil. »Predvsem pa je Spacal sinonim Krasa. To, da je njegova stalna zbirka postavljena ravno v Štanjelu, ki je v naši zavesti drugi sinonim za Kras, ne more biti zgolj naključje. Spacalova umetnost se nenehno spogleduje s krasko arhitekturo, se ob njej oplaja in se vedno znova vrača k njej. Zato ni nic
nenavadnega, da se pri Spacalu zgledujejo ravno arhitekti. hi sicer predvsem mlajša generacija, kar je nadvse pohvale vredno.«
Ljubljana je Spacala spoznala dokaj pozno: leta 1955 jo je presenetil s svojimi grafikami kraskih motivov in sredozemsko barvitostjo. Odtlej je Spacal - ki je takrat živel in delal v Trstu, obiskoval pa tudi kulturne prestolnice sveta, predvsem Pariz in Benetke - tudi »uradno« priznan slovenski umetnik.
Na razstavi si bo do jeseni mogoče ogledati 33 njegovih oljnih slik, ki so nastale v zadnjem obdobju od leta 1987. Ob razstavi je izšla tudi drobna knjižica s podatki o avtorjevem življenju in delu in nekaj barvnimi reprodukcijami.
Vojko Cuder
6 RAI 1
6.45
9.35
10.05
Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 8.00, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik, 7.35 Gospodarstvo Nam.: Cose deli’ altro mondo
Film: Due bianchi nell’ Africa nera (kom., It. ’70, i. F. Franchi), vmes (11.00) dnevnik
Variete: Tutti a ta vol a -Vabilo k pogrnjeni mizi Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik in gospodarstvo Tenis: Mednarodni turnir Italije, moški Kviz: Sala giochi Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik
Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera
Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci)
Vreme, dnevnik in šport Aktualno: II fatto Variete: Numero 1 (vodi Pippo Baudo)
Dnevnik
Variete: Seconda serata (vodi Alessandra Casella) Dnevnik in vreme TG1 Motori - Rubrika za avtomobiliste
F RAI 2
	Variete za otroke, risanke
	Nan.: Black Stallion, 8.45 La clinica della Foresta nera, 9.35 Quando si ama
	TG2-33,11.45 dnevnik
	Variete: I fatti vostri
	Dnevnik, gospodarstvo, zdravje in vreme
	Otroški variete: Quante storie!, risanke
	Nad.: Paradise Beach, 15.00 Santa Barbara
	Dnevnik
	Variete: Popoldne na RAI 2 (vodi G. Fossa)
	Film: II braccio violento della legge 3 (krim., ZDA ’92, i. Ed O’ Neill)
	Dnevnik
	Šport in vreme
	Sereno Variabile
	Nan.: Miami Vice
	Dnevnik in šport
	Variete: Ventieventi
	Film: Una bionda tutta d’ oro (krim., ZDA ’92, i. K. Basinger, V. Kilmer)
	Aktualno: Mixer
	Dnevnik, pregled tiska, vreme,Vse najboljše za rojstni dan
	Avtorska glasba
Hg Tenis: turnir Italije, M	
4. RAI 3
6.00
8.30
11.05
12.00
12.40
14.00
14.50 15.15
18:50
19.00
19.50
20.30
22.30 22.55
0.30
1.00
2.00
Jutranji dnevnik Videosapere: Pregled tiska, Potovanje po Italiji, Prva pomoč, Naši otroci, 10.10 Fantastica eta Fantastica Mente, 11.50 Asino d’ oro
Dnevnik, delo, okolje, znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti,dnevnik TGR Bellitalia Šport: tenis, medn. turnir Italije, moški Vremenska napoved Dnevnik. Deželne vesti Kolesarstvo: Giro di sera Aktualno: Chi 1’ha visto? (vodi G. Milella)
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Ad armi pari, 23.55 Ho sognato di vi-vere
Dnevnik, pregled tiska, vreme, filmske novosti Variete: Fuori orario, vmes Eveline, Blob Prove tecniche
§§ RETE 4
7.10
8.00
9.00
t
14.00 14.15
16.25
20.45
22.35
Nan.: Strega p er amore, 7.30 Tre cuori in affitto Nad.: Manuela Variete: Buona giornata, vmes 9.15 nad. Guadalu-pe, 10.20 Grandi Magaz-zini, 10.35 Febbre d’amo-re, 11.40 Rubi, 12.20 Cuore selvaggio, 13.00 Sentieri, vmes (11.25, 13.30) dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.25 La donna del mistero 2 Aktualno: Agenzia matri-moniale, 17.10 Perdona-mi, 18.00 Punto di svol-ta, vmes (19.00) dnevnik Film: Una storia sempli-ce (krim., It. '91, i. G.M. Volonte, R. Tognazzi) Film: Nikita - Spie senza volto (krim., ZDA '88, i. R. Phoenix, S. Poitier), vmes (23.30) dnevnik
US CANALE5
J Na prvi strani ^ Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami-glia (vodi A. Castagna) Otroški variete, vmes risanke in nanizanka TG5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia TV film: II grande fuoco (dram.. It. '95, i. C. Alt, P. Cairot, 2. del)
Večerni dnevnik Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik
Sgarbi quotidiani Pregled tiska
ITALIA 1
20.25
20.30
RAI 3
slovenski
program
Risanke: Bojan TV dnevnik
ST SLOVENIJA 1
09.05
09.35
12.35
13.00
13.05 16.20
17.00
17.10
17.40
18.00 18.45 19.13
Igrajmo se gledališče, 6/13 del lutkovne serije Eni in drugi, ponovitev francoskega filma TV avtomagazin, ponovitev
Poročila
Sedma steza, ponovitev Mostovi TV dnevnik 1 Otroški program Arabela se vrača, 6/26, češke nadaljevanke Muro v živalskem vrtu Regionalni studio Koper Lingo, TV igrica Risanka
19.30
20.05
21.00
TV dnevnik 2, vreme, šport
Zgodbe medenih tednov: Srečanje v dežju, 1/8 del nemške nanizanke Osmi dan
22.00
22.20
22.40
22.55
23.30
TV dnevnik 3, vreme,
šport
Žarišče
Poslovna borza
Sova
Naravnost fantastično, 11/12 del angleške nanizanke Porod
Mancuso, FBI, 10/20 ameriške nanizanke Zarota
IT SLOVENIJA 2
			Video strani
	Otroški variete		Euronevvs
	Nan.: Chips, 10.30 Baby		Malo angleščine, prosim,
	Sitter, 11.00 L’ Italia del		ponovitev
	Giro, 12.00 Agli ordini		National Geographic, po-
	papa		novitev 8/16 dela ame-
	Odprti studio		riške dokumentarne se-
	Aktualno: Fatti e misfatti		rije
	Šport studio		Pustolovci in reševalci
•M Otroški variete "1 Odprti studio J Variete: Non e la RAI J Kolesarstvo: 78. Giro d’ Italia, 17.00 Studio tappa Aktualno: Village Nan.: Melrose Plače Odprti studio, vreme Šport studio Variete: Karaoke Variete: Re per una notte (vodi Gigi Sabani)
Variete: Giro sera Fatti e misfatti Šport: Torkov priziv Italia 1 šport Sgarbi quotidiani
Sova, ponovitev
Murphy Brovvn, 21. epizoda ameriške nanizanke Mancuso, FBI, 9/20 del ameriške nanizanke Iz življenja za življenje Videtišpon Gore in ljudje Roka rocka
J. J. Kolški: Paberek, poljska drama
Aliča, evropski kulturni magazin
A KANAL A
S TELE 4
13.30
20.30 22.10
19.30, 22.25, 0.05 Dogodki in odmevi Film: Dream Love (krim.) Gospodarska stran
(•) MONTECARLO
14.00
14.10
20.35
23.00
1.10
18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Falchi in picchiata (vojni, ZDA ’48)
Dok.: Avventura Natura Variete: Tappeto volante Časa: Cosa?
10.15
11.05 11.35
12.05 16.10 16.20
18.00
18.45
19.00
19.05 19.10
20.00
20.50
20.55
21.55
22.15 23.00
Luč svetlobe, ponovitev Dežurna lekarna, ponovitev Video igralnica, ponovitev A - shop. Spot tedna. CMT Spot tedna, A - shop Utrip srca, ponovitev ameriškega filma Rodeo, glasbena oddaja A -shop Vreme Risanka
Luč svetlobe, 426. del To trapasto življenje, 6. del am. nadaljevanke Vreme
Na vodnih poteh ZDA Računalniška kronika Rodeo, ponovitev Spot tedna, CMT, VS
[□HIP Avstrija 1
Ponovitve Otroški program Vesoljska ladja Enterprise
Prva vojna Knight Rider Kameleon
Strašno prijazna družina Najboljša svoja stranka Naš hrupni dom Plevel v vrtu ljubezni VVolffov revir Pajkulja
Pri Hmctablovih Sivi duh
Cas v sliki, kultura Pogledi od strani Orožje bogov, dokumentarni film o življenju pa-viana in njegovega harema
Chichago Hope, 11. del serije
Polni ljubezni in upanja Pot v divjino, 2. del Igrajo:Robert Duvall, Anjelica Huston, Diane Lane, Chris Cooper in drugi Cas v sliki
Nogometni pokal, polfinale
Zbogom in amen, italijanska politična srhljivka, 1978 Vsak dan s Schiejokom, ponovitev
Dobrodošli v Avstriji, ponovitev
Pot v divjino, ponovitev filma
5? Koper		■
		
	Euronevvs	
	Športni ponedeljek, reportaže s športnih prizorišč	
	Globus	
	Slovenski program	
	Studio 2	aljl
	Primorska kronika	. .
	TV dnevnik	
	TV šola	
	Euronevvs	IfSi
H	Vsedanes aktualnosti	
H	Rhythm & Nevvs - vodi Andrea F.	
	Slike iz Sečuana: Boljšji trg	
	Vsedanes - TV dnevnik	
m	Sportel - oddaja o zamejskem športu in športnikih	
DEHP Avstrija 2
Cas v sliki
Vsak dah s Schijokom, ponovitev
Komedijant z Dunaja, ponovitev avstrijskega filma, 1954 Vreme
Klub za seniorje, ponovitev
Cas v sliki
Tema, ponovitev
Slika Avstrije, ponovitev
Moč strasti
Ogenj
Umor, je napisala Schiejok vsak dan Cas v sliki
Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki/kultura Šport
Akti X - skrivnostni primeri FBI Eva
Poročilo Cas v sliki 2 Na prizorišču Računamo z izgubo, avstrijski film, 1992 Good Nevvs, filmski esej Umetniki za lepši svet Pogledi od strani
uESuM
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.40 Novakovi; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 Studio ob 17-h; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno.
na; 15.00 Zoo station;
16.00	Modri val- glasbeno popoldne; 18.00 Itb' lijanska glasba; 18,45 H flauto magico; 20.00 RML
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15. 10.15, 13.15.
14.15,	17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes;
11.00	Anketa; 11.45 Borza znanja; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 17-00 Bančne informacije;
20.00	Labirint znanja:
23.00	Egostyle; 24.00 DJ Alf; 2.00 Satelit.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11,30, 12.30, 14.30.
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Koledar kulturnih prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne;
13.00	Val 202 popoldan, obvestila; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Lingvistični kotiček; 17.35 Obvestila; 18.10 Fiesta latina; 19.30 Stos - še v torek obujamo spomine; 21.00 Zgodnja dela; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.45 Izšlo je; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.45 Iz odvetnikove pisarne; 11.15 Hladno, toplo, vrOCe; 12.15 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 dnevnik; 19.30 Večerni pr.; 22.30 Torkov koncert.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30; 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo; 15.30 Dogodki in odmevi; ; 17-00 Na vrtiljaku z Romano;
19.30	Večerni pr.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12.00,
13.00.	14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti;
6.45	Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske m iniature; 11.45 Infoservis;
12.10	Mali oglasi; 13-05 Pod Pekrsko gorco; 15-10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16-00 Želeli ste; 17.30 Osmrtni; ce, obvestila; 18.00 Študij in glasba; 19.30 Športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniški program.
Radio študent
9.00	Jajčkova lestvica,
11.00	Kondicija dvojiške-ga sistema; 14.00 Recenzije (knjižne novosti) & Napovedi; 15.00 OF, J°' culator; 17.00 Kaj pa univerza?; 19.00 TB: Da Len-ch Mob; 20.00 Undergo-
rund International, Hard'n'Heavy, Techno;
24.00	Reprize.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Cigani, večni popotniki, 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: čar indijskega juga (E. Frelih, pripoveduje Mira Sardoč, 18. nad.); 10.30 Intermez-zo; 11.45 Okrogla miza;
12.45	Primorska poJe; 13.20 Glasba po.željah;
14.00	Deželna kronika;
14.10	Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in g|a' sba; 18.00 Dovolite, da
dam spregovoriti svojim
osebam (L. Pirandello, r-J. Babič); 18.35 Soft mušic; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba P° željah; 15.00 Rok z Vami:
18.00	Otroški vrtiljak; 20.00 Oddaja SKD Tabor Opčine; 20.30 Smeh in glasba-
11.00 Kultura; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po
Radio Koroška
----------—18.10-19.00 Partnerski
^željah; 14.50 Single ted- magacin - Otroška odd^y
NAPOVEDI PRIREDITEV
Torek, 16. maja 1995
gledališča
^SLOVENIJA
IjBUANA
V«^?RAMA- tel" 061/221-511
HuS0-17. maja, ob 19.30: J. B. P. Moliere - DON j ^IJ KAMNITA GOSTIJA, za abonma dija-
18 rlXeCemi in izven. Predstava bo se v Četrtek, t^en a’za el30™118 dijaški 7 večerni in
SlS^m maja, ob 19.30: W. Allen - ZAIGRAJ ^ENKRAT, SAM, za izven.
HAKnrS,29- maja, ob 19. uri: W. Shakespeare -"uvllet, za izven.
jT1 ODER, tel.: 061/221-511 kC/M’ 16’.ma/a>	22. uri: E. Ionesco ■ INSTRU-
Sarn w 0 'zw:n' Ig™!01 Nataša Ralijan (na sliki) in isth - bar. Predstava bo še v Četrtek, 18. maja, ob
DRAMA, tel.: 061/ 221-511
UlA? ■ 8' maia' °b 20. uri: F. Boyer - ALI B . Ljljg]^| t™™. V petek, 19. maja, ob 20. uri: M. Ji
fetel.: 061/314-962 MELIKI ODER
izven0, 20- maia' ob H- ^ z- Krilič - JAJCE.
Nnvieli°' 21 maja, ob 20.30: VEČER POEZIJE I v L za izven.
O^’ tel.: 061/210-852
-l-‘costava bo še v srei 01113 sreda, predpremii
MALA SCENA MGL, tel.: 061/210-852
Danes, 16. maja, ob 19. uri:
F. Mitterer - SIBIRIJA. Poslovilna vloga Branka Miklavca.
V	sredo, 17. maja. ob 22.30: L. VVilson - ZAŽGI!
SNG OPERA IN BALET, tel.: 061/331-950
V	soboto, 20. maja, ob 19. uri: L. Minkus - DON KI-HOT. Zadnjic v sezoni!
V četrtek, 25. maja, ob 19. uri:
Leos Janaček - JENUFA, premiera. Dirigent VACLAV NAVRAT, režiser FRANTISEK PREISLER, scenograf in ko-stvmograd ALEKSANDER BABRAJ.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
Danes, 16. maja, ob 21. uri: gledališka kriminalka
ANDREJ ROZMAN-RUPERT MAROVT, premiera
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/312-860
V	petek, 19. maja, ob 19.30: D. Jovanovič - ŽIVLJENJE PODEZELJSKIH PLEJBOJEV, za izven.
V	soboto, 20. maja, ob 19.30: L. Kraigher - ŠKOLJKA, za abonma red sobotni in izven.
CEDE
SLG CELJE, tel.: 063/25-332
Danes, 16. maja, ob 11.30 uri: W. Shakespeare -
BENEŠKI TRGOVEC, za abonma VIR. mladinski.
MARIBOR
SNG DRAMA, tel.: 062/221-206
Danes, 16. maja, Minoritska cerkev ob 20. uri: R.
Serling - OBMOČJE SOMRAKA, za abonente in
izven.
NOVA GORICA
PDG, tel.: 065/25-326
V	sredo, 24. maja, ob 20. uri: H. Ionesco - PLEŠASTA PEVKA, DELIRIJ V DVOJE, za abonma sreda in izven.
SLOVENJ GRADEC
V	sredo, 17. maja, Kulturni dom ob 20. uri: premiera GLEDALIŠKE SKUPINE SPLOSNE BOLNIŠNICE SLOVENJ GRADEC.
V sredo,
17. maja, bo ob 19. uri na Starem trgu ob Herkulovem vodnjaku v Ljubljani koncert skupine NE Zt ID ALI
SLOVENIJA
UUBUANA
CEKINOV GRAD - TIVOLI Danes, 16. maja, ob 19.30: koncert ALENKE ZUPAN (flavta), PRIMOŽA FLAJSMANA (saksofon) in ANDREJA KNAPA (saksofon).
V	sredo, 17. maja, ob 16.30 in ob 18.30: koncert OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV območja nekdanje občine Ljubljana Siska. K4, Kersnikova 4
Danes, 16. maja, ob 21. uri: koncert PETRA LOVŠINA in VITEZOV OBLOŽENE. MIZE.
SLOVENSKA FILHARMONIJA
V	Četrtek, 18. maja, Mala dvorana ob 19.30: komorni koncert UROŠA USENIKA (kitara), DUŠANA SODJE (klarinet) ob klavirski spremljavi TATJANE KAUaC.
GALERIJA ILIRIJA, Tntaska 40
Danes, 16. maja, ob 21. uri: večerni koncert
BOGDANE HERMAN.
KUD F. PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288
V	Četrtek, 18. maja, ob 20.30: PljANO BAR JANIJA KOVAČIČA.
MARIBOR
Danes, 16. maja, Kazinska dvorana ob 19.30: koncert pihalnega tria SLOWIND.
SEŽANA
KOC SREČKA KOSOVELA
V	sredo, 17. maja, ob 20. uri: veCer poezije in pesmi iz Vodnikove domačije.
SLOVENSKE KONJICE
V	petek, 19. maja, športna dvorana ob 20. uri: koncert ansambla ŠTAJERSKIH 7.
	Vri m
^SLOVENIJA	FJK
CHJRLANIJA-JULIJSKA krajina
QUlturni dom
v^nes’ 16. t. m., ob 18. uri pravljica »Palček kusV^ki gledališke Sole pod vodstvom /
lovensko Stalno gledališče gostuje z mladji tri°i*®10. ^Ivia Tomizze »Bolhe v operi« ji dv' *n v Četrtek, 18. t. m., ob 9.30 v ma jut°'ran* SlcdališCa F. Prešeren v Boljunci So,ri.’ 16- t. m., ob 11.30 v Devinu (osnovn (Ki i’ V Petek, 19. t. m., ob 11. uri na Prosek in„ turni dom) in ob 15. uri v Zgonik
l0sn°vnašoIa).
Jub^3*'566 **ossett'
pi!’ 17. t.m., ob 20.30 gostovanje Stalneg »M 8 .Ca iz Veneta z Molierovo komedij amisljeni bolnik«. Igrajo Giulio Bosett ]acrina Donfigli in Antonio Salinas. Režij HUes Lassalle. Predstava v abonmaji tj e,z®k st. 5. Predprodaja je v teku.
^k blagajne gledališča: 8.30-14.30 i bla 0'19'00 °h delavnikih (tel. 54331) in p: i, gajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.3C pi “P 11116.00-19.00.
‘edalisce Mlela
Jutri, 17. t. m., ob 21. uri bo na sporedu umetnisko-koncertna prireditev, s katero bodo počastili spomin pred 129 leti rojenega mojstra Erika Satieja. Na sporedu bosta video filma znamenitega računalniškega slikarja Edvarda Zajca ob glasbeni spremljavi Satiejevih in Ravelovih skladb, nakar bo nastopil pianist Aleksander Rojc.
Gledališče Cristallo
Danes, 16. t. m., ob 10. uri mladinska igra »La strada dei ciottoli bianchi - va-riazioni su Cappuccetto rosso«. Vstopnice 5.000 lir.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
»Ecco mormorar Fonde«: danes, 16. t. m., ob 20.30 baletna predstava v izvedbi Ensemble Micha van Hoecke z izredno prisotnostjo Luciane Savignano.
V Četrtek, 18. maja, ob 20.30 koncert ansambla London Barogue.
Koroška
Sliovic
jn *Verza:danes, 16. t.m., ob 12.30 - Branje iskusija : Maja Haderlap (dvojezično).
w0ln: V Četrtek, 18. t.m., ob 20.00 - Felix terer: Sibirija. Igra Branko Miklavc.
slov 1 V Soboto’ 20' t-m ’ ob 19.30 - Koncert • vokalne skupine Cantate Domino.
VVOLFSBERG
Velika Markusova dvorana: Jutri, 17. t.m., ob 20.00 - branje in pogovor z Muhidinom Sa-riCem (Spomini iz nekega srbskega taborišča).
SELE
farni dom: V nedeljo, 21. t.m.,ob 19.30 - Predavanje »Korenine slovenstva na Koroškem« - predava dr. Joško Savli.
Razne prireditve
ISLOVENIJA
CAFE TEATER, Miklošičeva! V četrtek, 18. maja, ob 22. uri: piano bar s pianistom Blažem Jurjevčičem.
S France prešeren, tel.: oei/ 332-288
skoM0’-17' ma)a’ ob 20- uri: EVA BAHOVEC - Zen-niS(jc 0 T1 °hlast. »Kako dalje razvijati osnovno femi-leSg | 0 'dejo o kulturni konstituiranosti zenskega te-Odp0 nasprotju z domnevno naravno danostjo)? ja]j2eor bomo poiskali v polju feminizma in psihoa-"ekaterSgjJ^1^’2 fel™nist'cne literarne teorije in
felEPISNI MUZEJ SLOVENIJE,
V cet?Vcoske revolucije 7 GKdpd a i8, maia’ °b 12. uri: predstavitev publikacij Xxxrvi SK1 ZBORNIK ACTA GEOGRAPHICA ^ZBORNIK MIIA CARS0L0G1CA KKASOSBO-
02!LSLON, Slovenska cesta 34 ktijifJ 'fl' mojo, nočni klub ob 11. uri: predstavitev na Zf noi:osti ANDRIJA TUFEKCICA - Plavalec G "nm bregu Save.
^RIJA SOU KAPELICA, Kersnikova 4
V	Četrtek, 18. maja, ob 21. uri: predstavitev prekmurskih pisateljev FERI LA1NSCKA in ROBERTA TITA-NA-FELDCA.
GALERIJA TIVOLI - GRAD TIVOLI
Danes, 16. maja, ob 19. uri: gost večera bo pesnik
CIRIL ZLOBEC.
CEUE
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE, Muzejski hg 1 Danes, 16. maja, Levstikova soba ob 18. uri: predstavitev knjige SLOVENSKI DUNAJ avtorja DRAGA MEDVEDA.
V	sredo, 17. maja, ob 18. uri: dr. ALEŠ GABRIČ in dr. BOJAN GODESA bosta predstavila svoji najnovejši deli z naslovom SOCIALISTIČNA KULTURNA REVOLUCIJA (1953/1962) in KDOR NI Z NAMI, JE PROTI NAM.
CERKNICA
Danes, 16. maja, kinodvorana Stari trg pri Lazu ob 11. uri: območno srečanje otroških folklornih skupin.
SEŽANA
KC SREČKA KOSOVELA, tel.: 067/ 73-355
V	sredo, 17. maja, ob 20. uri: VECER POEZIJE IN PESMI IZ VODNIKOVE DOMAČIJE.
SBvdom
V Galeriji CD je do 10. junija na ogled razstava portretov in keramike (1947-1969) PICASSO & MADAME Z.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23
Razstava ob petdesetletnici konca druge svetovne vojne je na ogled do 20. maja. MODERNA GALERIJA Razstava izraelskega umetnika ZVIJA GOLDSTEINA je na ogled do 11. junija. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava ilustracij MARJETE CVETKO je na ogled do 25. maja.
GALERIJA AVLA, Tre republike 2
Danes, 16. maja, bo ob 18. uri otvoritev razstave
MILJENKO in MAJA LICUL.
Razstava bona ogled do 6. junija.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31
Razstava slik KLEMENTINA GOLIJA je na ogled do 28. maja.
GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Danes, 16. maja, bo ob 19. uri otvoritev razstave pastelov in akvarelov MAJE PAIC - KVEDER. Razstava bo na ogled di 13. ure.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40
Razstava skulpturnega lončarstva MAJE MIHELIČ je na ogled do 25. maja.
KONEX CLUB, Cesta na Brdo 109
Na ogled je razstava ilustracij FOJZA A. ZORMANA.
KI - CENTER KRIŽANKE
Razstava URA JE PRIŠLA! je na ogled do 20. maja.
KD SPANSKI BORCI, Zaloška 61
Razstava JOŽETA BARACHINIJA je na ogled do 1. junija.
GALERIJA SOU KAPELICA
Razstava kiparja DARIJA KREUHA je na ogled do 31. maja.
BREŽICE
GALERIJA POSAVSKEGA MUZEJA
Razstava slik ALENKE GERLOVIČ je na ogled do 4. junija.
CEUE
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI -MESTNI GRAD
Razstava GENERACIJA 82 je na ogled do 23. junija.
KAMNIK
GRAD ZAPRICE
Na ogled je 1. Mednarodni bienale Akvarela.
ILIRSKA BISTRICA
GALERIJA NA VIDMU
Razstava ALME DUJMOVIC je na ogled do 27. maja.
KOPER
GALERIJA LOŽA, Titov trg
Razstava ENZA CUCCHIJA je na ogled do 30. maja.
KRANJ
PREŠERNOVA HIŠA
Razstava treh mlajših avtorjev MOJCE OSOJNIK, BORUTA OMERZUJA in ANDREJA STULARJA je na ogled do 21. maja.
MENGEŠ
GALERIJA MEŽNARIJA
Razstava slik LOJZETA KALINSKA je na
ogled do 21. maja.
MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstava skupine MI (Irena Cuk, Darko Gobja, Samuel Grajfoner, Zdravko Jerkovič, Samo Pajek in Oto Rimele) je na ogled do 1. junija.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA FVANA GROHARJA,
Mestni trg 37
Razstava slik ANDREJA TROBENTARJA.
ŠTANJEL
GALERIJA L. SPACALA
Na ogled je razstava najnovejsih del L. Spacala.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben.
Galerija Cartesius: na ogled je razstava slikarja Armanda Depetrisa.
Galerija Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Antonia Volpicellija.
Art Galery: na ogled je razstava Nadje Moncheri.
Gostilna »Stalletta« pri Sv. Jakobu
Na ogled je skupinska razstava tržaških umetnikov.
OPČINE - SKD Tabor: na ogled je razstava Palrizie Devide.
REPEN - Kraška hiša
Do 28. t. m. bo ob nedeljah in praznikih na ogled razstava narodnih nos. Razstava je odprta ob nedeljah in praznikih: 11-12.30,15-18.
GORICA
Kulturni dom: do 31. t.m. razstavlja svoja dela slikar Oskar Beccia.
SPETER - Beneška galerija: do 20. t. m. je na ogled dokumentarna fotografska razstava »Benečija v miru in vojni«.
ŠTANJEL
V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled, poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika.
KOROŠKA_________________________
CELOVEC
Deželna galerija: Do 18. junija je na ogled razstava del Aloisa Kochla in Bernharda Cel-la
HiSa umetnikov: na ogled je razstava del Bri-gitte Kordine in Huberta Matta.
Pri Joklnu: do 13. maja je na ogled razstava del Andreja Vilharja.
TINJE
Galerija Tinje: Na ogled so dela Garya Bikov-nika iz New Yorka,
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstava dol Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Rubina.
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona 1994-95
Danes, 16. t. m. ob 20.30 (red F) opera U. Giordana »Fedora«. Režija Beppe De Tomasi.
Ponovitev jutri, 17. t. m., ob 20.30 (red H).
Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih).
Gledališče Miela
V	ponedeljek, 22. t.m., ob 21.00 - Koncert glasbene skupine Laibach.
Kavarna San Marco
V	četrtek, 18. t.m., ob 20.00 - »Umetnost v koncertu« . Predstavitev umetnika D. Pisanija.ob spremljavi na kitaro Antonia Macchija, ki bo izvajal skladbo Fandan-go Španskega skladatelja Joaguina Rodriga.
Laboratorij P - bivSa umobolnica Trst
vabi v petek, 26. t.m., ob 22. uri na koncert skupine »2227» iz Ljubljane ob izidu zadnjega CD. Ob 20. uri bo otvoritev razstave grafitov, plakatov, stripov in fotografij.
RICMANJE - Promenadni koncerti
V	nedeljo, 21. t. m., vedno ob 17. uri pa bosta nastopili godbi Corpo bandistico Corno di Posazzo (Videm) in Pihalni orkester SVEA (Zagorje ob Savi).
MENJALNIŠKI TEČAJI
15. maja 1995
	Nemška marka		Avstrijski šiling		Italijanska lira	
menjalnica	(tečaj za 1 DEM)		(tečaj za 1 ATS)		(tečaj za 100 IH)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	80,40	81,40	11,25	11,56	6,92	7,45
A banka Koper	80,30	81,40	11,15	11,56	6,90	7,37
A banka Nova Gorica	80,40	81,40	11,24	11,56	6,92	7,37
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	80,50	81,45	11,25	11,60	6,50	7,00
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	80,40	81,40	11,35	11,58	6,90	7,30
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	80,42	81,30	11,25	11,60	6,81	7,20
Come 2 us	80,85	81,05	11,40	11,50	7,05	7,25
Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12						
Creditanstalt d. d.	80,50	81,40	11,30	11,60	6,80	7,30
Hida, od 7-19, sob od 7-14	81,05	81,10	11,45	11,47	7,15	7,18
Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095	80,99	81,15	11,46	11,49	7,16	7,18
Kompas Hertz Celje	80,80	81,20	11,38	11,45	6,80	7,00
Tel: 063/26-515, od 7-19, sob od 7-15			1			
Kompas Hertz Velenje	80,80	81,20	11,38	11,45	6,80	7,00
Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Idrija	80,80	81,20	11,38	11,45	6,80	7,00
Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15						
Kompas Hertz Tolmin	80,80	81,20	11,38	11,45	6,80	7,00
Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-15						
Kompas Hertz Bled	80,80	81,20	11,38	11,45	6,80	7,00
Tek 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19						
Kompas Hertz Maribor	80,80	81,20	11,38	11,45	6,80	7,00
Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13						
Nova kreditna banka Maribor d.d.	80,10	81,55	11,20	11,60	6,45	7,00
Lemo Šempeter.t: 065/ 32-250	80,45	81,20	11,32	11,52	6,96	7,19
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	80,50	81,20	11,30	11,50	6,85	' 7,25
Poštna banka Slovenije	70,00	81,00	10,70	11,44	6,22	7,05
Publikum Ljubljana, t: 312-570	81,05	81,09	11,47	11,48	7,15	7,17
Publikum Piran, t: 066/ 73-269	80,80	80,90	11,36	11,47	7,12	7,13
Publikum Celje, t: 063/ 441-405	81,00	81,65	11,42	11,52	6,75	7,20
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	81,00	81,29	11,42	11,44	6,70	7,20
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	79,70	81,49	11,20	11,65	6,50	7,20
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	80,55	81,25	11,30	11,45	7,00	7,18
Publikum NM, t: 068/ 322-490	80,85	81,20	11,35	11,52	6,92	7,20
Publikum Žalec, t: 063/ 715-114	80,90	81,40	11,35	11,50	6,70	7,30
Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	80,95	81,30	11,40	11,50	6,70	7,20
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	80,90	81,20	11,37	11,56	7,00	7,27
Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842	80,45	81,25	11,31	11,58	6,40	7,10
SKB d.d.,***	80,65	81,65	11,23	11,73	6,85	7,30
SHP Kranj, t: 064/331-741	80,90	81,10	11,43	11,49	7,00	7,20
SZKB d.d. Ljubljana	80,65	81,25	11,37	11,52	6,95	7,37
UBK Ljubljana, 1:061/444-358	80,40	81,35	11,32	11,56	6,85	7,20
Upimo Ljubljana, t: 212-073	81,01	81,05	11,45	11,47	7,19	7,22
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d, so lahko različni:"*
		
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica:		
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
15. MAJ 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1630,00	1700,00
nemška marka	1127,00	1174,00
francoski frank	322,00	335,00
holandski gulden	1009,00	1050,00
belgijski frank	54,90	57,20
funf šterling	2568,00	2673,00
irski šterling	2623,00	2730,00
danska krona	290,00	302,00
grška drahma	7,00	7,30
kanadski dolar	1208,00	1257,00
japonski jen	18,80	19,50
švicarski frank	1353,00	1408,00
avstrijski šiling	160,60	167,10
norveška krona	253,00	264,00
švedska krona	222,00	231,00
portugalski escudo	10,70	11,20
španska pezeta	13,10	13,50
avstralski dolar	1205,00	1254,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	14,00	15,00
hrvaška kuna	320,00	340,00
		
15. MAJ 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1631,00	1676,00
nemška marka	1135,00	1170,00
francoski frank	322,00	337,00
holandski gulden	1008,00	1036,00
belgijski frank	54,90	56,10
funt šterling	2569,00	2659,00
irski šterling	2619,00	2709,00
danska krona	290,00	298,00
grška drahma	7,00	7,60
kanadski dolar	1205,00	1250,00
švicarski frank	1358,00	138800
avstrijski šiling	160,50	165,50
slovenski tolar	13,80	14,60
			
11. MAJ 1995			
dižava	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,30	8,90
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,60	8,90
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,60	9,20
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,50	9,10
Italija	Kmečka banka Gorica	13,80	14.60
Italija	Tržaška kreditna banka	14.00	15.00
			
14. MAREC 1995	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.4098	
francoski frank		28.0770	
nbozemski gulden		89.1430	
belgijski frank		4.8360	
španska peseta		1.0907	
danska krona		24.8600	
kanadski dolar		0.9945	
japonski jen		1.5464	
švicarski frank		120.0700	
avstrijski šiling		14.2070	
Mjanska lira		0.8365	
švedska krona		19.4450	
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 16.5.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečaj m DEM	81.21	81.50
2.	Banka nudi podjetjem tudi možnost TERMINSKEGA nakupa deviz w tolarje.
v
Podrobnejše informacije: UL 302-326 in 302-315
J
MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333
												
Tečajna lista St. 088 z dne 15. 5. 1995 - Tečaji veljajo od 16.5. 1995 od 00.00 ure dalje												
						ZA DEVIZE	H						
država		šifra	valuta		enota	nakupni			srednji		prodajnj___.	
Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija Opomba: Tečaj HRK se uporablj		036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 a za izka;	avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta rovanje rezultatov pos		1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 lovanja z Rep	85,9584 1153,5211 394,5834 86,4289 2079,3715 2659,7819 2318,1541 8110,8221 7,1578 134,6883 7243,6130 1827,6116 77,4016 1599,0486 9708,6541 183,5722 116,9986 150,4030 93,9558 ubliko Hrvaško, kjer je			86,2171 1156,9921 395,7707 86,6890 2085,6284 2667,7853 2325,1295 8135,2278 50,4954 188,4200 7,1793 2263,7004 135,0936 7265,4092 1833,1109 77,6345 1603,8602 9737,8677 184,1246 117,3507 150,8556 94,2385 i omenjena valuta p		86,4758 ! 160,4631 ®5491 2091:8853 2332:1049 81»3I 135,4989 7287,2054 1838,6102 77,8674 1608,6718 9767,0813 'ILS ilačilno sredsfvo^^	
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan												
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai)					tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)		'					
		(A) tolarski del		(B) devizni del	skupaj		APOEN	(A) tolarski del		(B) devizni del		skupgi	~
1) BLAGA	VJNIŠKI ZAPISI,	IZPLAČLJIVI 5.		10. 1995:			1,500.000	833,285		799,710		1,632/796,
142	98	0336% 94.0:		336%	96.(	1586%		150.000	83,329		79,971		163,30^
Tečajnica borznega trga
št.: 87	Datum: 15. 5. 1995
UltUAV* STOCT UCKLNCL rc
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon $t.da[(3)	enotni teCaj	% sprem	datum povpraš ponudba			Max.	Min.	IMOSU
	RiTT?	•ur; Vi v						■■		
LEKC	796	(4.5.93)	11.500		24.4.	11.650	12.090			
JR8	1.000	16.6.94)	14.178	3,84	15.5.	14.260	14.800	14.980	13.500	8.762
iAL	500	(7)(29.8.94)	20.351	,76	15.5.	20.280	20.470	20.460	20.270	5.902
SKBR	458	(16.5.94.)	33.172	3,06	15.5.	33.310	33.980	34.000	31.220	42.162
	he									
m	8,0	4.(31.12.941	98,5	jT	15.5.	98,1	98,9	99,0	98.4	831
m	9,5	8.(1.10.94)	102,6A	,01	15.5.	102,3	102,6	102,6	102,6	8.452
ra	5,0	3.|30.11.94l	83,9		11.5.	82,0	84,0			
8SU	7,0	4.(15.1.951	88,0		8.5.	83,0				
SSL1D	8,0	4.|31.12.94)	97,1		11.5.	97,1	98,0			
SSL2D	9,5	8.(1.10.94)	102,0		12.5.	102,0	104,0			
SKBl	10,0	4.(1.11.941	95,7	,59	15.5.	94,7	96,0	96,0	95,0	15.012
	£QE		22323	iBESi						
BTBR			11,250	4,26-	15.5.	10.810	12.450	12.500	11.000	338
DAD	10.000	(1.6.94.)	122.795	3,49	15.5.	124.500	126.400	126.900	118.000	33.646
M)		(8)	16.986	3,29	15.5.	17.030	17.800	17.650	16.500	4.111
M			21.497	2,36	15.5.		21.700	21.500	10.350	135.579
MER			15.200	1,33	' 15.5.	14.700	15.000	15.200	15.200	76'
m	218	(30.3.93.)	9.242	1,40	15.5.	9.400	9.600	9.490	9,190	7.884
m	4.000	|8)(10.6.94.)	4.253*	6,20	15.5.	4.351	4.400	4.404	4.011	15.723
im		15)	781,6	1,62	15.5.	777,0	784,0	788,0	770,0	2.016
	Rim	»Tr.vrg	vrair							
KBTP	4000	(23.5.94)	33.455*	6,19	15.5.	33.520	34.500	34.650	31.500	8.498
JfWP			33.772	2,38-	15.5.	34.000	35.800	35.700	32.100	6.417
JGSP		(6)	725,9*	20,58	15.5.	700,0	800,0	800,0	700,0	712
JBKP			11.515	4,67	15.5.	11.100	11.800	11.600	10.910	702
WP			40.900		12.5.	36.900	41.100			
	W?1	UTElU	iTriTtn*							
LEK12,0	4.|	.11.94)		98,0		' 5.5.	95,5				
JZG	11,0	4.(1.1.95)	89,9		8.5.	88,0	90,3			
M	12,0	6.(1.12.94)	98,6		26.4.	98.9	99,1			
JL)	12,0	7.(1.1.95)	99,0		m	98,9				
m	10,0	l.(1.6.94)	96,4		11.5.	95,4	96,9			
1SGS1	10,0	4.(1.6.941	43,0		12.5.	32,0	40,0			
Tečajnica izvenborznega trga
ŠT. 87/95-15. 5. 1995
Vrednost. papir	pF	ex kupon St.dat(3)	I enotni tej	% sprem	datum povpraS ponudba			Max.	Min.	M« SIT
		iLfr.nTT.nnrra		■i						
JEM			4.000A		19.4.	2.000	4.400			
JRD0	119	(8.3.94.)	32.500		31.3.	500,0	15.000			
HBR0			3.475A		15.5.	1.501	3.330	3.475	3.475	3
ER			3.600	1,57	15.5.	3.430	3.649	3.600	3.500	36
RDR0			17.400		26.4.	10.100	17.500			
8GSR			602,9	3,57	15.5.	501,0	500,0		199,9	
	iT*T*i									
HBP0			3.026		11.5.	3.031	3.290			
MBPI						3.300				
KBPP			30.000		18.4.	25.000	30.000			
IMG			5.103	,17	15.4.	4.800	5.800	5.200	5.100	322
	1T«P	IiJ.UJA'								
GORO	10,0	9.(15.1.951								
LOK	10,0	(1.10.941	86,1	2,15-	15.5.	86,1	90,0	88,0	86,1	3.786
MLJ0	10,0	(1,4.94)	93,0		12.5.	93,0	95,0			
OSMO	10,0	(1.10.94)	84,0		5.4.	80,0	84,0			
OLSO	10,0	81.9.94)	86,0		12.5.	86,0	86,7			
3NM	11,0	(1.8.94)	88,0		12.5.	87,2	90,0			
DP0	10,0	6.(1.2.95)	• 86,1		13.4.	83,0	90,0			
UBKK	8,50	2.(15.4.95)	80,0		15.3.	25,0				
VPiO	10,0	(1.10.94)	98,5		30.1.	95,0	99,9			
KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM_
50 dnevi (vSU) 90 dnevi (v SIT) 120 dnevi (v SIT)			'					
	OTTT							
BNB2breznaLbona(1.6.95) (1.6.95) delnaLbona(vSn]NBSl delnaLbona(vSIT)NBS2	99,5 57.000 22.312	,11- ,72	15.5. 4.5. 15.5.	99,5 53.000 22.160	100,0 22.170	99,6 22.700	99,4 21.820	4.975 42.349
iirrr.nninmii.iuuioM.	TSlift«							
150.000 SITskupaj maj tolarski del maj devmidelmaj 150.000 SITskupaj maj tolarski del maj deiizmdelmaj	108,6 108,2		2.3. 21.3.					
15.5.95	preišnii	d T	d%
1.168.00	1.141,40	26,60	2,33
Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posreonik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano.
Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01. RS08, RSLl. SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl: ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplacilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, ce ni navedeno drugače; max. - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja: min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja.
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 16. moja 1995 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	proddjni,--
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: TeCaji so ol trenutne teCaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar (virni. Pri kan iu deviz oz. r	100 100 100 100 1 1 ikretnih [ x>seben	1154,8264 2320,7774 8120,0000 7,1659 183,7800 117,1310 noslih je možno odst doaovor.	1159,0930 2329,3515 8150,0000 7,1924 184,4590 117,5638 trpanje glede^
banka	valuta	nakupni	
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je r	DEM DEM nožno odstc	81.20 81,20 ipanje.	8h50 81.50
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečaj velja dne 16.maja 1995 od 00.00 do 24.			rdjetij ure—r-rf
banka	valuta	nakupni	^prodajn^
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD. ATS, UT h CHF so dob veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih val oziroma zmanjšano za 025oastotne točke. T< do ECU = 30.000 na dan. Pri večjh prilivih in nak • Banke, ki objavfamo tečaje, se zavezujemc nem tečaju in v skkxJu s tekstom, ki dopoinjLfle 1	DEM DEM DEM DEM DEM leni na pode utah pa je razi 3čai veljajo zc upih se tečaje 1 kupovati h p pogoje nakup	81,20 81,25 81,10 81,20 81,20 jgi sredah tečaj Ttefje Banke Slovi 3 odkup prilivov ir jdod v sporazurr xodqjati tijo vok a afi prodaje.	81.50 81,40 81,40 81.50 81.50 Ao pot***
			
ZO ljubljanska banka			
NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D.. LJUBLJANA			
PODRUŽNICA	MIL A nj,			
P i a z z a A. D i a z 2 Mil a !? c g tel.: 0 0 3 9 2 8 6 4 6 5 3 0 0 fax: 0 0 3 9 2 8 6 4 6 5 ^
MILANSKI DEVIZNI TRG
15. MAJ 1995		v LIRAH	
valuta	nakupni	srednji	^prodai^jL-
ameriški dolar		1665,940	—
ECU	—	2138,230	
nemška marka	—	1129,340	
francoski frank	—	322,570	
funt šterling holandski gulden		2558,000 1008,590	-
belgijski frank		54,937	
španska pezeta		13,083	
danska krona	—	289,550	
irski funt	—	2616,100	
grška drahma	—	7,007	
portugalski escudo	—	10,779	
kanadski dolar	—	1203,470	
japonski jen	—	18,740	
švicarski frank	—	1351,690	
avstrijski Šiling	—	160,600	
norveška krona	—	254,370	
švedska krona		223,150	
finska marka	—	370,470	
avstralski dolar	—	1197,330	
				ca
		
15. MAJ 1995		
valuta	nakupni	^prodajnj^
ameriški dolar	9,9500	10,4500
kanadski dotar	7,3500	7,7500
funt Šterling	15,6000	16,4000 857,0000
Svicerski frank	825,0000	
belgijski frank	33,6000	34,9000 205,5000
francoski frank	197,5000	
holandski gulden	616,0000	640.0000 716,1000 0,6370 185.0000 162.0000 141,8000
nemška marka	690,1000	
italijanska lira	0,6030	
danska krona	177,0000	
non/eška krona	155,0000	
Švedska krona	135,2000	
finska marka	225,5000	235,5000 6,9700 8,4200 11,9000 9,10
portugalski escudo	6,6300	
Španska peseta	7,9800	
japonski jen	11,4000	
slovenski tolar hrvaška kuna	8,70	
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.			
jNDlANAPOLIS
Na treningu najhitrejši Američan Bryton
5p0-miljska dirka b° v nedeljo, 28.
Indianapolis - Na 79.
Petstonailjski dirki v India-apolisUj najhitrejši avtomobilistični dirki na svetu, bo v nedeljo, 28. maja, bo i Pj^ega mesta Starta! 36-btj American iz Michiga-na ^cott Brayton. Na urad-em treningu je s svojim ^kalnikom lola buick me-eam slovitega ovalne-° dirkališča prevozil s pov-9recno hitrostjo 231, 604 (372 km) na uro. Za ta soc ie prislužil 100 ti-V dolarjev nagrade. Drugo ®)hitrejše povprečje je do-. gel Nizozemec Arie dyendyk (lola bruick rhe-^d, 231, 031 milj na uro), ne9e pa Kanadčan Scott oodyear (reynard honda, stri’ 759 milj na uro). Na-mjP na dirki si je že zagoto-0 25 dirkačev, preostalih em pa bodo izbrali na tre-i.jbgu dan pred dirko. Ita-Teo Fabi in Alessan-u0 Zampedri bosta startala
KOLESARSTVO / 3. ETAPA DIRKE PO ITALIJI
Kralj šprinta Cipollini spet prepričljivo zmagal
Čez cilj v Maroffije privozili dvignjenimi rokami - Na skupnem vrstnem redu brez sprememb - Danes do Loreta
Pate oziroma Šeste vrste. Mario Cipollini
MAROTTA - Italijanski šprinter Mario Cipollini je po zmagi v prvi etapi kolesarske dirke po Italijo osvojil še tretjo in dokazal, da je v Sprintih skoraj nepremagljiv. Njegova premoC je bila izredno očitna. Ne le, da je Cez ciljno Črto privozil z dvignjenimi rokami, ampak se je celo obrnil in nekaj Časa »sledil« boju za drugo mesto. Bolj kot Sprintu so njegove pobude podobne pobegom v zadnjih petsto metrih, pripominjajo poznavalci. Za Cipollinija je bila to’že enajsta letošnja zmaga v Sprintu in njegova 12. etapna zmaga na giru. Leta 1989 je osvojil eno etapo, leta 1990 dve, leta 1991 tri, leta 1992 štiri, leta 1993 je nastopil samo na fran-
coskem torur, lani pa zaradi poškodbe na giru spet ni nastopil.
»Do konca gira bi se lahko z množičnim Sprintom končalo še pet ali šest etap. Želel bi jih osvojiti CimveC« je po včerajšnji zmagi dejal Cipollini.
Na skupnem vrstnem redu seveda ni prišlo do bistvenih sprememb, roza majica Tony Romin-ger pa je bil praktično brez dela.
Današnja 4. etapa od Mondolfa do Loreta meri 190 km in je precej razgibana. Italijana Mauri-zio Fondriest in Claudio Chiappucci obljubljata, da bosta napadla švicarskega asa.
Vrstni red 3. etape (Spoleto - Marotta, 161 km): 1. Cipollini (Ita)
NOGOMET / PRVENSTVA NA TUJEM
Blackbum novi angleški prvak V Nemčiji še velika negotovost
^onchester United z remijem proti West Homu zapravil tretje zaporedno s/avye-V Španiji Real Madrid izgubil v Oviedu - Ajax petindvajsetič prvak
Letošnji angleški pr-je Blackburn in ne . aDchester United, kot 6 Vecina pričakovala in 1 'ttorda tudi želela. V atuijeni kolu je prišlo
0	razpleta, ki je bil ?rda se najmanj
Pričakovan. Blackburn je ranil dve točki predno-
1	na težkem gostovanju Pri Liverpoolu in tudi ‘Zgubil (2:1). Toda Man-
ester United ni uspel °seci več od remija v °ndonu proti že reše-ertiu VVest Hamu. V pri-^aru zmage bi »rdeči rutici« imeli enako šte-1 0 točk kot Blackburn a boljša razlika v go-rn jim vseeno zagoto-1 a tretji zaporedni na-°V' Tako je po našem
Pevsem pravično zmagal j_,ackburn (na sliki AP) , le svoja prejšnja dva Naslova osvojil v aaijnjih letih 1912 oz. j 14. Manchester Unite-. Lo letošnja sezona go-
tovo
Postavila na realna
[.a, Lani je bil angleški t sT Prepričan, da je Uni-za Milanom najmoc-B?isa ekipa na svetu.
: ackburnova izkaznica ; ,0Laj enostavna. Klub 0 (io Pred tremi leti dol-6° životaril v drugi in ® h ligi, nato si je Ro-n>T?e, Lot svojo igračko , lslil magnat železar-Vv!n, industrije Jack Di lk:er.’ katerega razsi-SQ)°.st je marsikdo ob-Dt- Samo za golgeterja ana Shearera in Chrisa l°na je odštel deset ull]onov funtov. Zani-lv° pa je, da je steber mZne vrste Tim perwood prišel na
socakd Pfrk Za neka’ ti_
kov, kot popoln nez-goveC- 0citno pa ie nie:
sposobnosti znal
izrabiti trener Kenny Dalglish. Med pomembnejšimi členi moštva bi izpostavili Se reprezentanta Lesauxa, vratarja Flovversa in Ripleya.
KonCni vrstni red: Blackburn 89, Manchester United 88, Nottingham 77, Liverpool 74, Leeds 73, Nevvcastle 72, Tottenham 62, QPR 60....
Nazadujejo Crystal Palače, Norvvich, Leicester in Ipsvvich, v pokalu UEFA pa bodo igrali Nottingham, Liverpool in tudi Leeds (Ce Manchester United dobi državni pokal proti Evertonu).
Strelci: Shearer (Bla) 33, Fowler (Liv) 29, Wri-ght (Ars) 26, Le Tissier (Sou) 25, Klinsmann (Tot) 24.
Negotovost bo do zadnjega kola verjetno vladala tudi v Bundesli-gi, Čeprav ima VVerder polega točke prednosti na svoji strani tudi res izredno formo. Severnjaki so tokrat z zgovornim 4:1 zmagali v Stuttgartu. Borussia Dortmund pa je doma brez težav obračunala s slabim Bochumom, kateremu se ob neugodnih izidih tekmecev vse bolj bliža izpad. Štiri kola pred koncem velja tudi pogledati na preostali spored. Vodilna imata tri lažje in eno težjo tekmo: Dortmund že v naslednjem kolu igra v Freiburgu, VVerder pa bo prvenstvo zaključil z gostovanjem pri Bayernu.
Vrstni red: VVerder 44, Borussia Dt. 43, Freiburg 41, Kaiserslautern 40, Bayern 39.
Real Madrid je v španski ligi dočakal tretji pr-
3.56:11, s povprečno hitrostjo 40, 900; 2. Capiot (Bel); 3. Citterio (Ita); 4. Svorada (Sik); 5. Minali (Ita); 6. Fidanza (Ita); 7. Martinello (Ita); 8. Straz-zer (Ita); 9. Villa (Ita); 10. Manzoni (Ita).
Skupni vrstni red: 1. Toni Rominger (5 ur, 40 minut in 56 sekund); 2. Maurizio Fondriest (Ita) 43 sekund zaostanka; 3. Rolf Sorensen (Dan) +49; 4. Mario Cipollini (Ita) +52; 5. Francesco Casa-grande (Ita) +53’; 6. Jev-genij Berzin (Rus) +57; 7. Piotr Ugrumov (Rus) +1:10’; 8. Massimiliano Lelli (Ita) +1; 12; 9. VVla-dimiro Belli (Ita) +1:12; 10. Pavel Tonkov (Rus) +1:14; 11. Alberto Elli (Ita) +1:26; 12. Davide Rebellin (Ita) +1:27; 13. Patrick Jonker (Avs) +1:39; 14. Erik Breukink (Niz) +1:40; 15. Francois Simon (Fra) +1:41; 16. Filippo Casagrande (Ita) +1:46; 17. Bruno Cen-ghialta (Ita) +1:49; 18. Enrico Zaina (Ita) +1:52; 19. Claudio Chiappucci (Ita) +1:53; 20. Laurent Madouas (Fra) +1:59.
G. Weah bo igral za Milan
Francoski nogometaš afriškega porekla George VVeah bo v prihodnjih dveh sezonah branil barve milanskega Milana. Vodstvi Milana in pariškega Pariš Sain’ Germaina sta se o tem dogovorili včeraj v Cannesu. Milan naj bi francoskemu klubu izplačal okrog 12 milijard lir odškodnine.
NOVICE
Arantxa Sanchez-Vicario spet na prvem mestu
LONDON (STA) - Španska teniška igralka Arantxa Sanchez-Vicario se na najnovejSi lestvici najboljših teniških igralk sveta spet nahaja na prvem mestu, s katerega je izrinila Nemko Steffi Graf.
Najnovejša lestvica WTA: 1. (2) Arantxa Sanchez-Vicario (Spa) 310.5349 toCk, 2. (1) Steffi Graf (Nem) 267.2796, 3. (3) Mary Pierce (Fra) 242.5231, 4. (4) Con-chita Martinez (Spa) 219.2555, 5. (5) Jana Novotna (Ceš) 169.7567, 6. (6) Lindsay Davenport (ZDA) 146.7714, 7. (7) Gabriela Sabatini (Arg) 142.5813, 8. (9) Kimiko Date 0ap) 131.7385, 9. (8) Magdalena Malejeva (Bol) 125.5000,10. (11) Nataša Zvereva (Blr) 112.7328.
Med prvo trojico ni sprememb
MONTE CARLO (STA/APA) - American Andre Agassi je kljub izpadu v osmini finala teniškega turnirja v Hamburgu obdržal prvo mesto na svetovni teniski lestvici ATP. Na drugem mestu je ostal njegov rojak Pete Sampras, tretji pa je Nemec Boris Becker. Finalist Hamburga Ivaniševič je pridobil eno mesto in je Četrti. Najnovejša lestvica (v oklepaju prejšnje uvrstitve): 1. (1.) Andre Agassi (ZDA) 4.705 toCk, 2. (2.) Pete Sampras (ZDA) 3.965,3. (3.) Boris Becker (Nem) 3.265,4. (5.) Goran Ivaniševič (Hrv) 2.728, 5. (4.) Michael Chang (ZDA) 2.639, 6. (6.) Wayne Ferreira (JAR) 2.349, 7. (12.) Sergi Bruguera (Spa) 2.328, 8. (7.) Alberto Berasategui (Spa) 2.285, 9. (9.) Jevgenij Kafelnikov (Rus) 2.230, 10. (10.) Thomas Muster (Avt) 2.227.
NBA: Chicago izenačil,
Lakersi in Rocketsi že out?
ORLANDO - Konec tedna so odigrali kar pet četrtfinalnih dvobojev NBA prvenstva. Na Vzhodu je Chicago premagal Orlando in izenačil stanje v zmagah na 2:2, na Zahodu pa je San Antonio kar dvakrat zmagal v Los Angelesu in mu sedaj zadošča le še en uspeh. S 3:1 vodi tudi Phoenbc proti Houstonu.
Četrtfinalni izidi Vzhod
Chicago (5) - Orlando (1) 106:95 (2:2 v zmagah; Jordan 26, Pippen 24, Kukoč 13 točk, 9 asistenc, 7 skokov, 4 ukradene žoge; 0’Neal 17)
Zahod
Lakers - San Antonio 85:92 (Van Exel 25, Ceballos 22, Divac 14 - 5:11 iz igre, 13 skokov; D.Robinson 34, Elliott 16); Lakers - San Antonio 71:80 (1:3 v zmagah; Divac 14; D.Robinson 26 točk, 22 skokov, Reid 15); Houston -Phoenbc 118:85 (Olajuvvon 36, Drexler 23; K.Johnson 14, Green 12, Barkley 5 - 0:10 iz igre); Houston - Phoenbc 110:114 (1:3 v zmagah; Olajuvvon 38, Drexler 22, Person 14; KJohnson 43, Barkley 26, Cassell 14) (VJ)
New Jersey s 3:2 premagal Boston in tekmece izločil
NEW YORK (STA/AP) - Ekipa New Jersey Devils je v nedeljo v severnoameriški poklicni hokejski ligi NHL premagala Boston Bmins s 3:2 in tekmece izločila iz nadaljnjega tekmovanja. Vratar Martin Brodeur je ubranil 28 strelov, s čimer je bil najzaslužnejši za napredovanje svoje ekipe v polfinale. Philadelphia je premagala Buffalo s 6:4 in se prav tako s 4:1 v zmagah uvrstila v polfinale.
Četrtfinalni rezultati (na štiri zmage): Dallas - Detroit 4:1 (Detroit vodil s 3:1 v zmagah), Quebec - New York Rangers 4:2 (Rangersi vodijo s 3:2), Pittsburgh - Wa-shington 6:5 (VVashington vodi s 3:2), Philadelphia -Buffalo 6:4 (Philadelphia zmagala s 4:1), New Jersey -Boston 3:1 (New Jersey zmagal s 4:1).
venstveni poraz. Ma-dridCani so položili orožje v Oviedu, kjer po letošnjih odličnih predstavah Prosineckega, Jerkana in Jokanoviča morda že razmišljajo, da bi na šolah uvedli pouk hrvaškega ali srbskega jezika. Deportivo spodrsljaja ni izkoristil, Čeprav je remi v Sevilli vse prej kot slab rezultat. Barcelona je spet razočarala in doma iztržila točko proti Cehi. Neustavljivi bosanski strelec Meho Kodro je pri zmagi svojega Real Sociedada nad Logrone-som (6:0) seveda imel glavno besedo.
Vrstni red: Real Madrid 49, Deportivo 43, Barcelona in Real Betis 39, Zaragoza 38.
Na Nizozemskem je Ajax osvojil svoj 25. naslov. V Belgiji bo Ander-lecht v zadnjem kolu branil točko prednosti pred Brugesom in Standardom. Pariš St. Ger-main pa se je po številnih grenkih pilulah končno lahko veselil osvojitve francoskega pokala, kar pa ne bo odplaknilo letošnjih razočaranj v prvenstvu in pokalu prvakov.
D.K.
ATLETIKA / PRVA TEKMA ZA GRAND PRIX
Zh
Gwen Torrence in Michael Johnson slavila v Sao Paulu
SAO PAULO (STA/AP) - Američana Michael Johnson in Gwen Torrence sta zmagala na prvem letošnjem mitingu za veliko nagrado (Grand Prix) v brazilskem Sao Paolu, vendar njuna dosežka nista bila blesteča. Johnson je na 200 metrov tekel 20.22 in le za stotinko prehitel Brazilca Robso-na da Silvo, isto razdaljo pa je Gwen Torrence pretekla v 22.43 sekunde.
»Pričakoval sem, da bom tekel okrog 20 sekund. Toda glede na močan veter v prsi sem s tem rezultatom zadovoljen,« je dejal Johnson. Tudi Torrenceova se je pritoževala nad premočnim vetrom, ki ji je prepredi pričakovano boljši dosežek. Kljub temu pa je izboljšala svoj rekord mitinga, ki ga je dosegla leta 1992 (22.49). Najvecje presenečenje je pripravil American Jose Parrila, ki je zmagal na 800 metrov (1:45.15), prvi favorit, olimpijski zmagovalec Kenijec VVilliam Tanui, pa je bil šele peti (1:47.34). Maria Mu-tola iz Mozambika je dosegla 40.
zaporedno zmago na 800 ntetrov. Na tej razdalji ni izgubila že od mitinga v Berlinu leta 1992.
Rezultati: moški - 100 m: 1. Green (Jam) 10.13, 2. Da Silva (Bra) 10.18, 3. Luciano (Bra) 10.28; 200 m: 1. Johnson (ZDA) 20.22, 2. Da Silva (Bra) 20.23, 3. VVilliams (ZDA) 20, 47; 400: 1. Sena (Bra) 45.58, 2. Parrila (ZDA) 45.94, 3. Santos (Bra) 46.35; 800: 1. Parrila (ZDA) 1:45.15, 2. Nghi-di (Zim) 1:45.57, 3. Barbosa (Bra) 1:45.98; 1.500 m: 1. Cruz (Bra) 3:40.49, 2. Valente (Bra) 3:40.65, 3. Dias (Bra) 3:42.05; 3.000 m: 1. Chemoiywo (Ken) 7:43.15, 2. Ki-mani (Ken) 7:44.77, 3. Creighton (Avs) 7:46.04; 110 ovire: 1. Pierce (ZDA) 13.30, 2. Crear (ZDA) 13.39, 3. Dees (ZDA) 13.52; 400 ovire: 1. Nunes (Bra) 49.06, 2. Oliveira (Bra) 51.17. 3. C. Lima (Bra) 51.37: daljava: 1. Pedroso (Kuba) 854, 2. McGhee (ZDA) 851, 3. Greene (ZDA) 848; kopje: 1. Zeleznv (Ceš) 88.20, 2. Pukstvs (ZDA) 81.90, 3.1. Mustapič (Hrv) 79.78; palica: 1. Trandenkov
(Rus) 585, 2, Tarpening (ZDA) 580, 3. Manson (ZDA) 570; ženske - 100: 1. Onyali (Nig) 11.23, 2. Young (ZDA) 11.40. 3. Penda-reva (Bolg) 11.45; 200: 1. Torrence (ZDA) 22.43, 2. Onyali (Nig) 22.97, 3. Davis (Bah) 23.00; 400:
1.	Restrepo (Kol) 52.25, 2. Figuei-redo (Bra) 53.70, 3. Lima (Bra) 54.55; 800: Mutola (Moz) 1:58.79,
2.	Mendes (Bra) 1:59.71, 3. Rai-ney (ZDA) 2:00.07; 3.000: 1. Cur-banova (Rus) 9:02.19, 2. Kimaivo (Ken) 9:04.07, 3. Brezrezinska (Pol) 9:04.35: 400 ovire: 1. Batten (ZDA) 53.88, 2. Hemmings (Jam) 54.23, 3. Buford (ZDA) 54.84; troskok: 1. Birjukova (Rus) 14.73, 2. Lazovskaja (Rus) 14.50, 3. Cen (Rus) 14.49; višina: 1. Guljajeva (Rus) 199, 2. Zelinskiene (Lit) 196, 3. Haugland (Nor) 193; krogla: 1. Kumbernuss (Nem) 19.98, 2. Fedjušina (Ukr) 19.75, 3. Price-Smith (gDA) 19.38.
Nastopi moški na 400 ovire in 100, 400 ter 1.500 m, ter ženski na 100 in 400 m ne štejejo v seštevku za veliko nagrado IAAF.
NOVICE
Favoriti naprej
RM - Izidi 1. kola mednarodnega teniškega prvenstva Italije za moške: Furlan (Ita) - Novacek (Ceš, 15) 6:3, 6:2; VVashington (Zda) - Berasategui (Spa, .5) 7:5, 6:2, Chang (Zda, 2) - Philippoussis (Avs) 6:4, 6:3; Cesnokov (Rus) - Clavette (Spa) 2:6, 7:5, 6:2; Dosedel (Ceš) - Stoltenberg (Avs) 6:1, 6:0; Ku-cera (Sik) - Daam (Ceš) 4:6, 6:3, 6:3; Carbonell (Spa)
- Sinner (Nem) 6:2, 6:4; Edberg (Sve, 12) - Boetsch (Fra) 6:2, 4:6, 6:3; Martin (Zda, 10) - Costa (Spa) 7:6 (7:3), 5:7, 6:3; Yzaga (Per) - Volkov (Rus) 6:2, 6:7 (6:8), 6:4; Spadea (Zda) - Costa (Spa) 6:4, 6:3.
Rokometno SP: Slovenci razočarali
REVKJAVIK - KonCal se je izločilni del svetovnega rokometnega prvenstva, ki je letos na Islandiji. Slovenija je v B skupini osvojila 5. mesto, saj je premagala le maroko (37:16). Danes bodo tekme osmine finala. Pari pa so naslednji: Nemčija - Belorusija, Islandija - Rusija, Hrvaška - Tunizija, Egipt - Romunija, Švica - Kuba, Francija - Španija, Češka - Južna Koreja, Švedska - Alžirija.
1. SNU presenečenje za Bežigradom
LJUBLJANA - V 27. kolu 1. slovenske nogometne lige je prišlo do presenečenja v Ljubljani, kjer je do-maCa SCT Olimpija izgubila z ekipo Živil iz Naklega z 0:2.
OSTALI IZIDI: Mura - Istrabenz Koper 3:2, Nova Oprema Korotan Suvel - Vevče Donit Filter 2:0, Primorje - Biostart Publikum 2:1, Gaj Kočevje - Železničar Oscar 0:1, Rudar - HIT Gorica 1:0, Izola -Jadran Dekani 3:0, Maribor Branik - Beltinci 1:2. VRSTNI RED: SCT Olimpija 41, Maribor Branik 36, HIT Gorica in Mura 35, Beltinci 34, Biostart Publikum in Rudar Velenje 33, Železničar Oscar 30, Nova Oprema Korotan Suvel 29, Primorje 28, Istrabenz Koper 23, Izola 20, VevCe Donit Filter 18, Živila Naklo 17, Gaj Kočevje 16 (-1), Jadran Dekani 3.
Visok poraz odbojkarjev Slovenije
CLUJ - Na prvi kvalifikacijski tekmi za uvrstitev na evropsko odbojkarsko prvenstvo septembra v Grčiji, je Slovenija v Čluju izgubila z Romunijo s čistim 0:3 (4:15, 6:15, 4:15). Slovenija bo 2. kvalifikacijsko tekmo igrala v soboto v Mariboru proti Franciji.
Kazen za Moriera
MILAN - V zvezi z nedeljsko tekmo nogometne A lige med Milanom in Romo je športni sodnik kaznoval Rominega igralca Francesca Moriera s prepovedjo igranja za eno kolo. Športni sodnik je sodnikovo poročilo s te tekme pregledal včeraj, ker bo Milan že v četrtek, 18. t.m. v Neaplju odigral prvenstveno tekmo z Napolijem, da bi se lahko čimbolje pripravil na finalno tekmo evropske lige proti nizozemskemu Ajaxu.
Obvestila
SZJADRAN
sporoča, da bo odhod avtobusa za Citadello JUTRI 17. 5. ob 17. uri s Kržade na Proseku. Na avtobusu je Se nekaj prostih mest. Interesenti naj se javijo po telefonu 213403 uradu Jadrana med 11.30 in 13.30.
SD PRIMOREC
vabi člane in simpatizerje na 29. redni občni zbor, Id bo v petek, 19. maja ob 20.30, v Ljudskem domu v Trebčah.
SK DEVIN
skhcuje 21. občni zbor, Id bo v petek, 19. trn., na sedežu v Cerovljah v prvem sklicanju, ob 19.30 in ob drugem sklicanju, ob 20.30. Zaželjena so tudi nova imena na kandidatni listi, posebno mladih članov za priliv novih mladih idej v delovanju kluba. Toplo vabljeni vsi člani, prijatelji ter druga prijateljska društva. Sledi kot običajno družabnost.
KK ADRIA
in Kolesarsko društvo Rog prirejata v nedeljo, 21. t.m., 8. MARATON PRIJATELJSTVA, ki bo kolesarje popeljal iz Ljubljane do Lonjerja. Start bo ob 9.30. Vse podrobne informacije dobijo interesenti v četrtek, 18. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Lonjerju, tel. 911275.
PRIMOTOR KLUB
vabi vse člane in simpatizerje na sejo JUTRI, 17. maja 1995, ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu.
PRIMOTOR KLUB
organizira izlet po severni Primorski v nedeljo 21. maja 1995. Vse informacije telefonsko na Številkah 228292 (Jasna / 18.00-19.00) in 228641 (Andrej /18.00-20.00).
SKBRDINA
prireja v nedeljo, 21. t.m . pri nogometnem igrišču v Re-pnu 4. Kraški bike slalom in vzporedni bike slalom trofej LEA MOTOR BIKE. Začetek tekme ob 10. ure. Vabljeni vsi Športni ljubitelji te panoge. Vpisovanje na sedežu kluba v Prosesld ulici na Opčinah 18. in 19. t. m. od 20. do 21. ure.
PK BOR vabi
člane in prijatelje na spomladanski izlet, 28. maja na Prem v Brkinih z ogledom gradu. Prijave in informacije do 18. t.m. pri Andreini ob urah vadbe v bazenu pri Altu-ri.
PRIMOTOR KLUB
organizira ob priliki VN ITALIJE avtobusni izlet v Mugel-lo dne 11. junija 1995. Vse informacije telefonsko na Številkah 228292 (Jasna / 18.00-19.00) in 228641 (Andrej / 18.00-20.00).
KOŠARKA / TISKOVNA KONFERENCA
Predstavili prijateljsko tekmo v dobrodelne namene lllycaffe - BiH
Srečanje bo 25. t.m. ob 20.30 v Trstu
Včeraj so v prostorih deželne agencije ANSA uradno predstavili prija-teljsteko košarkarsko srečanje v humanitarne namene med tržaškim prvoligašem Illycaffejem in reprezentanco Bosne in Hercegovine, ki bo 25. t.m. v tržaški športni dvorani s pričetkom ob 20.30. Organizator tekme je tržaški Leo Club, pokrovitelj pa Tržaška občina in ves iztržek s te tekme bodo namenili otrokom, ki jih je vojna tako močno prizadela in kar je najhuje, vojni vihri ni videti konca. Celo nasprotno ...
Namen organizatorja je, da bi, sicer ne samo v sklopu te tekme, temveč tudi z nabiranjem denarja na tekočem računu 6900 (Banca Popolare di Novar v Trstu), zbrali 100 milijonov lir in tako dali stotim sirotam prvo potrebno pomoč.
Predsednik Leo Cluba Luigi Spagna je na včerajšnji tiskovni konferenci na kratko orisal to pobudo in je izrazil željo, da bi si »dobrodelno tekmo« ogledalo čim-več ljudi.
V odsotnosti tehničnega vodje Illycaffeja Angela Baiguere je društvo zastopal kapetan ekipe Alberto Tonut, ki je izrazil prepričanje, da se bodo Tržačani množično odzvali na to pobudo, saj so vedno doslej pokazali, da so jim podobne iniciative zelo pri srcu. Po njegovem mnenju bo tudi košarkarska predstava dokaj kakovostna, saj je reprezentanca BiH zelo solidna postava, ki je kar dobro kotirana na med-
narodni sceni.
V njej namreč igrajo nekateri zelo dobri košarkarji, ki sicer nastopajo v tujini. Tu so predvsem: Mario Primo-rac (Rijeka), Emir Mu-tapcič (Alba Berlin), Dževad Alihodžid (Gibona Zagreb), Sabahudin Bilalovič (Lugano) in Samb Avdič (Malaga). Trener reprezentance je Sa-bit Hadžič.
Illycaffe bo nastopil brez obeh Američanov in brez Dellamore, ki je na tem, da prestopi v kako drugo društvo. V ekipo pa se bo vrnil Fi-lippo Cattabiani. Verjetno se bo tržaška ekipa ojačila še s kakim drugim košarkarjem. Gregor Fucka bi bil za tako tekmo še kako primeren.
(bi)
LJUBLJANA (STA) - Dvomov in ugibanj d mestu prvega benerja slovenskega košarkarskega prvaka je konec. Po dolgobajnem zasedanju je izvršni odbor Smelta Olimpije na to mesto izbral nekdanjega igralca najboljšega slovenskega kluba Peba Vilfana, ki naj bi funkcijo opravljal bi leta.
Bistvena novost, ki jo bo uvedel Vilfan, bo večja vloga mladih igralcev v ekipi. Kot je sam povedal, ima moštvo izredne potenciale v mladih, ki pa
Kapetan tržaške ekipe Allerto Tonut (F. KROMA)
so bili do sedaj prevečkrat zapostavljeni za ceno boljšega rezultata. Tako je kratkoročni cilj Smelta Olimpije uvrstitev v evropsko klubsko prvenstvo, za kar bodo morali septembra nastopiti v kvalifikacijah. Zaradi izredno mlade ekipe, ki bo svojo pravo vrednost pokazala šele čez leto ali dve, pa je dolgoročni cilj uvrstitev v evropsko	ligo
1996/97, ko naj bi se začelo najelitnejše enotno evropsko tekmovanje.
rl KOŠARKA / TRILETNA POGODBA h
Peter Vilfan je novi Irener Smelta Olimpije
PO PORAZU S FUTURO
»Peklenski« teden za Sovodnje
Kdo bi si mislil, da bodo morale Sovodnje po imenitnem prvenstvu, ki so ga imele v rokah od prvega do predzadnjega kola, Čakati šele na zaostalo srečanje Mosse v Roman-su, da zvejo za svojo letošnjo usodo. Napredovanje ali dodatne tekme? Že včeraj smo omemb vse tri možnosti glede paC na zmago, remi ali poraz Mosse.
Neverjeten poraz je v sovodenjskem tabom nedvomno pustil globoko rano, zlasti psihološko seveda, čeprav tudi dejstva, da izključena Tomizza in Businelh ne bosta igrala na naslednji tekmi, ne gre zanemariti. Izključitvi, slaba igra vezne vrste, negotovosti v obrambi, ne-prodoren napad, ki je le dvakrat streljal v vrata nasprotnikov, so odraz veb-ke treme. Ena sama točka bi Sovodnjam še zagotovila napredovanje in vseeno so bili domači odborniki stalno v stiku z igriščema, kjer sta igrala Zaule in Ca-priva. Nezaupanje v lastne moči, ponavljamo, bolj psihološke kot tehnične narave, ki se je na koncu izkazalo za utemeljeno. Tako bo trdnost živcev Cupinijevih varovancev morala na hudo preizkušnjo še vsaj enkrat in tedaj bo vsako oklevanje
usodno.
Razen poraza, ki je na praznovanje pripravljene prisotne pustil z nulo rečeno dolgim nosom, je vse presenetila tudi izredna borbenost Future. Gostje iz Carlina, za katere ta tekma ni pomenila nic veC kot golo formalnost,
so se borih na nož. Po Sovodnjam dosojeni ll-®e-trovki so navalili na sodnika, kot da bi ga hoteli speci na žaru in tudi zadnjih deset minut so tretji gol zasledovali z neznansko vnemo, z malo da ne ustrahovalno igro. Celotno tekmo so odigrali v slogu starorimskim gladi' atorskih bojev v Koloseju-O tem priča tudi dejstva da je končni izid zapečatil nic manj kot Ubero. Zato je jasno, da nedeljska Fu-tura ni ista Futura, ki je v prejšnjem kolu miroljubno izgubila v Romansu, ki je nujno potreboval točke za obstanek. OCitnj) so imeb pri Futuri dovolj dobre razloge, da so dve za njih povsem n ep m membni srečanji odigran s povsem različnim žarom. V Romansu medlo in brez volje, v Sovodnjan pa tako, kot da bi bila od te tekme odvisna njihova prihodnost. Kje so vzroki za tako različna pristopa, pa raje ne ugibamo...
(D.K.)
Tekma Pro Romans - Mossa
bo v nedeljo ob 16. uri
orotiln
Nedvomno je za
in predvsem za______------,—, ——
srečanje 1. AL med Pro Romansom in Mosso, ki bo v nedeljo 21. maja ob 16. uri v Romansu.
Od izida je neposredno odvisna usoda nogometašev Sovodenj.
r NOGOMET / OD JUTRI V OGLEJU
MLADINSKE IGRE
nogomet}'
Tudi tri naše ekipe med sodelujočimi
Turnir za začetnike, najmlajše in naraščajnike
Soliden nastop dijakov Trinka na tekmovanjih v atletiki in plavanju
Jutri se bo v Ogleju začel tradicionalni turnir za začetnike in prvo srečanje bodo primorjaši odigrali proti domači Aquileii, medtem ko bodo v petek stopib na igrišče tako najmlajši Bora Farco kot naraščajniki Zarje Adnaimpex. Turnir v Ogleju je na sporedu vsako leto in naše združene ekipe 2e vrsto let na njem uspešno nastopajo. Upajmo, da se bodo tudi letos dobro izkazale, in da bo vsaj ena igrala tudi v finalu. Začetniki bodo igrah v skupini A skupno z domačini in miljsko ekipo Altu-ro/Muggesana in prvouvrščena ekipa vsake skupine bo igrala v finalu. Tudi najmlajši in naraščajniki imajo iste ekipe v skupini.
SESTAVA SKUPIN IN SPORED TEKEM NAŠIH EKIP Timur »Scaramuzza« - začetniki
Skupina A: Aquileia, Club A. Muggesana, Primorje Interland Skupina B: Triestina, S.S. Sangioigina, S. Giovanni
Turnir »Sverzut« - najmlajši Skupina A: Aquileia, Bor (TS) Farco, Club A. Muggesana
Skupina B: Triestina, S. Can-zian, Ronchi
Turnir »Moro, Macor, Me-non« - naraščajniki
Skupina A: Aquileia, Club A. Muggesana, Zarja Adriaimpex Skupina B: Triestina, Domio, S. Giovanni
SPORED TEKEM Jutri, 17.5.95, ob 18:00: Aqui-leia - Primorje Interland
Petek, 19. 5.95, ob 20.00: Aquileia - Bor (TS) Farco; 21.00; Aquileia - Zarja Adriaimpex Ponedeljek, 22.5.9, ob 19.00: A. Muggesana - Primorje Interland; 20.00: A. Muggesana - Bor (TS) Farco; 21.00 A. Muggesana - Zarja Adriaimpex Sobota, 27.5.95
Finale 1. mesto - začetniki ob 18.00
Finale 1. mesto - najmlajši ob 19.15
Finale 1. mesto - naraščajniki ob 21.00	(d.gr.)
Na deželni fazi plavalnega tekmovanja za Mladinske igre, ki je bilo pred nedavnim v Tržiču, so nekaj dobrih uvrstitev dosegli tudi dijaki in dijakinje nižje srednje sole Ivana Trinka iz Gorice.
Dekleta, 50 hrbtno: 2. Irena Spazzapan (44, 7); 50 delfin: 3. Francesca )akin (51, 2); 50 prosto: 4. Aleksija Ambrosi (45,3); 50 prsno: 7. Sara Branca (58, 7). Štafeta 4x50 prosto: 4. Trinko 3:00, 5. Ekipni vrstni red: 1. Corsi TS 10, 5 točke, 2. Ellero UD 14,0; 5. Trinko GO 18,0.
Fantje, 50 prosto: 3. Aljoša Orel (37, 3); 50 hrbtno: 5. Martin Figelj (53,8), 50 prsno: 6. Predrag Bodboza (53, 7); 50 delfin: 6. Matteo Cev-dek (52, 6). Štafeta 4x50 prosto: 6. Trinko 3:07, 1. Ekipni vrstni red: 1. Pordenon 6, 5 točke; 2. Bmnner TS 10,0 6. Trinko GO 23,0.
Nekateri dijaki in dijakinje nižje srednje Sole Ivan Trinko (sicer manj kot jih je bilo vpisanih) pa se je udeležilo pokrajinske faze atletskega tekmovanja v okvira Mladinskih iger.
Erik Figelj je v Sprintu na 80 m zmagal v svoji skupini s časom 10, 9 in dosegel 6. najboljši Cas. V teku na 2000 m je Erik Devetak v svoji skupini zasedel 2. mesto (3:17, 8), skupno pa dosegel Četrti cas.
Agata Pipan je v teku na 80 m z ovirami dosegla 11. Cas 18, 2. V skoku v daljino je Erika Sfiligoj (3, 83 m) delila odlično 4. mesto, Sara Branca pa je bila v metu trikilogramske krogle osma z metom 7,44 m.
Po lepi igri uspeh cicibanov
Brega
PRVENSTVO CSI-KOLIBRI Domio - Breg Farco 1:2 (0:1)
STRELCA za Breg:
Klun in lozza.
BREG FARCO: Ber-netič, Ota, Mihelčič’ Sancin, lozza, Franco. Milic, Klun, Cheber,
Planinšek.
V zelo lepe® in borbenem srečanju s° končno zmago slavi i brežani, ki so se rzka zali predvsem v obrambi. Prvi zadete je dosegel Klun z le pim strelom z roba ka zenskega prostora, P° tem ko je preigral na sprotnika. Domač®1 so izenačili v začeti® drugega polčasa. P® minut pred konce® pa je lozza iz gne. dosegel drugi g® tako prinesel zmag0 Bregov tabor. (E.B.)
ATLETIKA
/ MEMORIAL MARCHI
ODBOJKA / 1. ŽENSKA DIVIZIJA NA TRŽAŠKEM
B. Bukovčeva v Gorici brez konkurence
Zmaga Claudie Coslovich Igor Sedmak 6. v daljini
Brežanke so si v zadnjem kolu zagotovile obstanek Dodatne tekme za Slogo
Kontovel prvič izpadel v najnižjo ligo
Nedeljski jubilejni memorial Bruna Marchija v Gorici, v organizaciji društva Atle-tlCa Gorizia, prvo po-^ebno atletsko tekmo-Vanje letošnje sezone v ^asi deželi, žal ni ime-lo blagoslova lepega Vremena, saj je celo Popoldne vztrajno vli-''alo, tako da so bili jshnieni dosežki, kljub kvalificirani zasedbi tekmovalcev, slabši kot PrejSnja leta. Najboljša le bila po pričakovanju zyezdnica mitinga Bri-gda Bukovec, ki je na 'PO m ovire zmagala s Cas°m 13.14 in daleč Za sabo pustila italijan-sko repezentantko, Go-ncanko Eliso Andretti (13.67).
Nastopila sta tudi
Claudia Csolovich in Igor Sedmak. Coslovi-cheva je v metu kopja zmagala, kljub zanjo že nekoliko skromnemu rezultatu 53.26 m, Sedmak je v skoku v daljino s 6.46 m dosegel 6. mesto. Tu pa je zmagal Zagrebčan Ergotič z najdaljšim skokom 7.27.
Od bolj kakovostnih tekem bi omenili še met kladiva, kjer so kar štirje tekmovalci presegli mejo 70 metrov (zmagovalec Madžar Tibor Gessec pa je svoje orodje vrgel 76.18 daleč) in moški tek na 100 m, kjer je bil najhitrejši Luca Le-vorato (Fiamme oro Padova) s sohdnim časom 10.61. (dk)
Na Tržaškem se je končalo prvenstvo 1. ženske divizije. Konec minulega tedna so namreč odigrali srečanja zadnjega, 14. kola.
Sloga - Virtus 0:3 (10:15,6:15,10:15)
SLOGA: Ciocchi, Fer-luga, Kosmina, Perini, Spacal, Starc, Tensi, Vidah
Zadnje prvenstveno kolo ni odločalo več o ničemer, saj bi Virtus tudi s porazom obdržal prvo mesto, Sloga pa bi bila kakorkoli že druga zaradi količnika v setih (Sloga 36:14, Pallavolo 37:19).
Slo je torej le za prestižen rezultat, ki so si ga igralke Virtusa očitno bolj želele. Zaigrale so izredno borbeno od začetka do konca, zelo požrtvovalno v obrambi in agresivno
na mreži. Slogašice sicer niso razočarale, vendar so bile pri izvajanju akcij večkrat netočne in predvsem premalo odločne, zlasti v obrambni črti. Virtus si je tako zagotovil napredovanje v deželno D ligo, Sloga pa je z enajstimi zmagami in tremi porazi druga.
S tem pa njenega prvenstva še ni konec, saj jo čakajo še dodatne tekme medpokrajinskega značaja, ki bodo odločale o prestopu med deželne ligaše. Razporeda teh srečanj pa odbojkarska zveza še ni določila. (INKA)
Killjoy - Kontovel 3:0 (15:10,15:6,15:11)
KONTOVEL: Sossa, Škrk, Kobau, Obad. Stoka, Bogateč.
V zadnjem nastopu so
Kontovelke nastopile samo v šestih. Zaradi neupravičene odsotnosti Starčeve je bila prisiljena igrati Kobauova, ki še ni popolnoma prebolela ošpic. Ekipa niti približno ni igrala tako kot zmore, tako da je bil poraz neizbežen, čeprav je bil Kil-ljox eden od tistih tekmecev v ligi, ki bi ga lahko mlada šesterka trenerja Kušarja (daleč najmlajša v ligi) premagala. Tako pa so dekleta spet ostala praznih rok in so prvenstvo končala brez osvojene točke.
»Ekipa je bila premlada, da bi se lahko obdržala v tej kategoriji. Tega smo se zavedali že pred samim pričetkom prvenstva. Kljub temu dekleta niso nikoli obupala, razen kot v zadnjem
KOŠARKA / V PRVENSTVU DEČKOV
Vsi trije naši predstavniki so proti zelo močnim nasprotnikom visoko izgubili
1 A - Dom 12?;23 (65:10)
JJOM: Klanjšče
1 cw 4’ Bensa 2, (
v, (2:6), Pahor 4 nerSernoUč. BM2:8. 3T: Coz Uornovci, ki so Zelo okrnjeni p klemli nastop Bistvu z visok p 111 Proti premo
6BtoaA.«
1*
§" «» in Klanj /jevanju pa
n 1Z^a^ Prem(
^ je
Pohvaliti
Stefana Benso in Toma Pahorja za zvrhano mero požrtvovalnosti.
Don Bosco A - Bor Edi Auto 89:33 (51:15)
BOR: Kafol 2, Zobec (0:2), Verri, Smilovič (0:2), Gaburro 2, Stokelj 10, Santi 6 (0:2), Floridan, Bosari 2 (0:2), Tolentino, Lovriha 11 (1:6), Pussini, trener Krečič.
Borovci so proti prvou-vrščeni ekipi doživeli visok oraz. Naši so igrali dosti olje kot v prvem delu, ko so izgubili za več kot 100 točk zaostanka, kar kaže, da so Krečičevi fantje v teku sezone zelo napredovali. Vsekakor moramo pohvaliti vse borovce za veliko prizadevnost. (Niko)
Jadran Farco - Brescia-lat 67:113 (35:58)
JADRAN: Špacapan 22 (4:8), Kalc 4, Lakovič 16, Sibelja, Kocjančič 12 (2:2), leram, Žagar (0:2), Gregori 13 (1:3), L’ Abbate, trener Vremec.
Proti močnemu go-riškemu Brescialatu so ja-dranovci po pričakovanju in visoko izgubili. Našim košarkarjem sta bili predvsem usodni prva in tretja četrtina, ki so ju izgubili s 6:33 in 8:38. V tem obdobju so igrali zares slabo: brezglavo v napadu in lagodno v obrambi. V ostalih dveh četrtinah so se še dostojno upirali nasprotniku.
-[ODBOJKA / 2. ZENSKA DIVIZUAh
Za borovke napredovanje zdaj skoraj nedosegljivo
Julia - Bor FriuIexport 3:0(15:6,15.1,16:14)
BOR FRIULEKPORT: Bogateč, Orel, Stemad, Flego, Macho, Rogelja, Sacuovvsld, Faimann.
V prvem polfinalnem srečanju za napredovanje so Borove igralke potegnile krajši konec, po igri pa so povsem odpovedale. Proti mnogo starejšemu in bolj izkušenemu, a vse prej kot nepremagljivemu nasprotniku, so zaigrale verjetno najslabso letošnjo tekmo, saj so stopile na igrišče brez prave volje in po zaspani igri so v bistvu klonile, razen v tretjem setu, skoraj
brez boja. Prvi set je bil izenačen do 7:5 za Juho, nakar so borovke popustile, napake so se vrstile, napad pa je bil premalo odločen. Do reakcije je prišlo v 3. setu, ko so se Kalčeve varovanke le prebudile, zaigrale bolj odločno in set je bil vseskozi izenačen. Pri izidu 14:14 pa so domačinke na koncu le slavile zmago. Kljub odsotnosti Milicevičeve in Tomasellijeve ni opravičila za hud spordsljaj. Naloga pred povratnim srečanjem pa je sedaj izredno težka. (Dejan)
Md 2. polfinala: Nuo-va Pallavolo - Sgt 3:0.
Slogo čakajo dodatne tekme za napredovanje
srečanju. Končna lestvica je krivična, saj bi lahko zmagale najmanj trikrat. Prepričani pa smo, da se bomo lahko v zelo kratkem času vrnili v 1. divizijo, če bo naša mlada ekipa ostala takšna, kakršna je zdaj in bo še naprej vestno trenirala. 2e letos smo dosegli zelo dobre rezultate na mladinskem področju, dobro je poskrbljeno tudi za mi-nivolley, tako da se nam za bodočnost ni treba bati,« je izpad v najnižjo pokrajinsko ligo komentirala odbornica Jana Ban.
Prevenire - Breg 2:3 (13:15, 7:15, 15:5, 16:14, 10:15)
BREG: Sturman 7+0, A. Mauri 2+0, S. Mauir, Mauro 6+11, F. Sancin 11+1, M. Sancin 14+9, S. Sancin 13+3, Pettirosso.
Servis (točke/napake): Prevenire 12/12, Breg 12/11.
Tekma med Bregom in Prevenirejem je bil pravi neposredni obračun za obstanek v ligi. Zmagale so Brežanke in če je najnovejša lestvica, ki jo objavlja odbojkarska zveza točna, je v nižjo ligo -zaradi slabšega količnika v nizih (14:35 proti 16:36) - za 0, 4 desetinke točke izpadel Prevenire.
Zaradi pomembnosti tekme sta bili obe ekipi živčni, igra pa je bila borbena in kljub napetosti tudi dokaj dobra. Prevenire je v prvem setu že vodil s 13:9, vendar pa so Breržanke zbrale dovolj moči za zmago, po hitrem postopku pa so osvojile tudi drugi set. Tretji set je
bil povsem v rokah Tržačank^ najbolj dramatične pa je bil četrti set, v katerem sta si bili ekipi stalno enakovredni, Breg pa je imel na koncu tudi zaključno žogo, ki pa je ni izkoristil. Kljub porazu so Brežanke v tie breaku ohranile dovolj mirno kri. V odločilnem setu so bile stalno v vodstvu in so tako tudi prišle do najdragocenejših točk v le-tošnj; sezoni.
Lahko rečemo, da so se Brežanke zavedale pomembnosti srečanje, trdno so si želele ostati v ligi, temu primeren pa je bil tudi njihov odnos do tekme. Za zmago so vse zaslužne, posebno pa še oba centra Martina Sancin in Samoa Mauro, v obrambi pa se je izkazala Alenka Mauri.
»Precej tekem smo odigrale pod svojimi sposobnostmi. Zlasti v prvem delu ne bi smele izgubiti proti Killjoyu in Preveni-reju. Glede na to, da je bila letošnja spremenjena šesterka v bistvu slabša od lanske, pa smo lahko z obstankom v ligi več kot zadovoljne,« Bregovo sezono komentira trenerka Ksenija Slavec.
Ostali izidi 14. kola: SanVAndrea - Pallavolo Trieste 1:3.
Končni vrstni red: Virtus 26, Sloga in Pallavolo Trieste 22, Killjoy 14, SanVAndrea 12, Breg in Prevenire 8, Kontovel 0.
(Virtus je napredoval v D ligo, Sloga igra dodatne tekme, Prevenire in Kontovel sta izpadla v 2. divizijo)
KOŠARKA / V PRVENSTVU »PROPAGANDA«
ODBOJKA / L MOŠKA DIVIZIJA
Sokol po napetem boju stri odpor trdoživih jadranovcev Borovcem končno 3. mesto Prehuda kazen za domovce
NA TRŽAŠKEM cJAhnn Eurosava - Sola 56'62 (27:31)
p JADRAN: Guštin 8 (0:2 cl®[IC 6, Vidah, Mi. Suh;
rVA' Grilanc 4, Piccini
SuhL eiluga 7 (1:2> M
rvj^dolc 2, Jevnikar -
Lu?]a,Pavat,Svab22.
Rr\r aL’ c>vyu
2 ^ KOL: Sosič, Rogel .Šušteršič 9 (1:2), Rebu laVl- 6)’ Doglia 12 (0:2 g®7c 7 (1:2), Semec 10, Bi f,at®c 1 (1:3), Bukavec pJ’ Hrovatin 4. jj, 0 Z6lo zanimivem i c jeeenem derbiju j °ko1 sicer po pričah
UU UriUdK
jp Ju ^agal, moral pa , dpn^6110 potruditi, pr jarj Je sbl odpor trdoživ tin; aT°ycev- Prvi dve čel h n Ti3 hhi dokaj izenače: ie sL?1 15:14)> v tretji j
Jay° jn sj pj.jjgj.gi vjgdi
t zad-"
d J—auovci, 5
riii/0, obrambo, nadokn
s,° jadri
- stv°- V zadnji četrti 'anovci, zlasti z ze jjjjj-obrambo, nadokr K™ i orai ves zaostane arkar)l obeh ekip so
Bor Ediauto A - Inter-muggia 62:57 (30:37)
BOR: Verri 2, Gaburro 16, Stokelj 7 (3:4), Cossutta 2 (2:2), Krmec (0:2), Lombardo 5 (1:2), Tolentino 4, Betiolo, Lovriha 20 (0:1), Romano 6 (4:6).
Borovci so po izenačenem boju premagali milj-sko ekipo. Naši so v prvem polčasu igrali pod svojimi sposobnostmi in prvi del zaključili s 7 točkami zaostanka. V drugem delu so predvsem v obrambi igrah bistveno bolje, tako da so v zadnji četrtini prišli do odločilnega vodstva (59:53). Za igro v napadu bi tokrat pohvalili Gaburra in Lo-vriho, za odlično tretje mesto na končni lestvici pa zaslužijo pohvalo vsi igralci in trenerja Krečič in Giaco-mini. (Niko)
Bor Autocarrozzeria Boris B - Santos 69:79 (27:38)
BOR: Mircetta 10 (0:4), Pison 6 (2:6), Kodrič 15 (7:14), Miloševič, Premru 5 (1:2), Derganc, Pitacco 5 (l:4), Sadlovvski, Družina 2,
Z derbija med Jadranom in Sokolom (Foto Balbi/KROMA)
Križmančič 11 (1:8). Floridan 15 (1:4).
Košarkarji Santosa so bili predvsem fizično močnejši, tako da so borovci s težavo prišli do odbitih žog in seveda do protinapadov. Rezultat ni bil nikoli vprašljiv, naši pa so vseeno zadovoljih, saj so se borih za vsako žogo. Za igro v napadu bi tokrat pohvalili Claudia Mircetto in Iztoka Floridana. (Niko)
NA GORIŠKEM Alba Krmin - Dom La
Goriziana 75:55 (37:22)
DOM: Klanjšček 2, Grav-ner 20 (2:3), Bensa, Golob 2
(2:4), Paraschos, Radikon 4 (0:2), Cozzuccoli 17 (3:8), Abrescia, Spacala 10.
Domovci si gotovo tako visokega poraza niso zaslužili, čeprav so v prvih dveh četrtinah precej slabo igrali. Nato pa so bistveno izboljšali svojo igro in zmanjšali zaostanek na same 4 točke (49:53). Kmalu zatem pa sta morala na klop zaradi petih osebnih napak Gravner in Radikon, to so izkoristili gostitelji, ki so visoko povedli in nato tudi zmagah. Domovce je treba pohvaliti za drugi del tekme.
Korfing prepričljivo odpravil vodilnega
Kbrting - Nuova Pallavolo TS 3:1 (15:4, 12:15,
15:10,15:11)
KORTING: Pulitano (11 + 12), Delise (10+8),
Veljak (0+1), Miot (3+11),
Furlanič (5+18, na sliki),
Cuk (0+3), Sušersič (0+0),
Volčič (5+4), Pertot (1+1),
Glavina.
Servis (točke/napake):
Korfing: 8/22; napake: 23;
Učinkovit napad, borbenost in predvsem volja so bili glavni aduti za sobotno zmago Kortinga proti vodilnemu. Ze od vsega začetka je bilo jasno, da bo združena ekipa Bor/Sloga svojo kožo prodala zelo drago. Petnajst minut igre pove, da nasprotnik v prvem setu ni mogel niti do sape. Tudi drugi set so Drasiče-vi varovanci začeli brezhibno, saj so vodih 11:4 in 12:6, tedaj pa se je nekaj zataknilo in Korfing ni več prišel do točke. Treba je tudi p o vedah, da je Pulitano moral zapustiti igrišče zaradi trenutne slabosti. Osvojitev tega seta je dalo nekaj elana nasprotniku, ki je v tretjem svetu prevzel pobudo in nizal točko za točko do stanja 8:4. Začetna zmedenost slovenske šesterke pa se je prelevila v zagrizenost in odpor. Iz-
boljšali so sprejem in napad je bil takoj uspešnejši, rasla pa je tudi zavest, da lahko končno premagajo tradicionalno neugodnega nasprotnika. Začetek četrtega ni bil kaj dosti spodbuden. Nuova Pallavolo je z dobrim servisom in napadom povedla 10:4 in 11:8. Nekaj dobro zadetih menjav je zdramilo združeno ekipo, ki se je izvlekla iz tretnutne krize, se zbrala in spet začela narekovati svoj tempo igre. Navdušenje po srečanju je bilo nepopisno. Prav gotovo je sobotna zmaga dala novih
moči in upanj za nadaljnji potek prvenstva. Za uspeh velja pohvaliti res vse igralce in pozabih
na tistih 22 zgrešenih servisov. (Marij) Ostah izidi 16. kola: Volley club - Old Cats 3:1, Prevenire - SantAndrea 3:1, Le Volpi - Vollev ’80 3:1, Pallavolo ni igral.
Vrstni red: Nuova Pallavolo 26, Pallavolo Trieste, Korfing in Le Volpi 22, Vollev Club 16, Prevenire 10, SanVAndrea in Old Cats 4, Volley ’80 2.
Prihodnje kolo: Nuova Pallavolo - Le Volpi, Volley ’80 - Pallavolo, SanVAndrea - Volley club, Old Cats - Korting.
f	;
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21. 3. - 20.4: Uspelo vam bo premagati oviro, ki vam ni pustila naprej. Odtlej bo vas korak lahkoten, le tu in tam boste naleteli na kakšen kamenček, ki vas bo požgečkal po podplatih.
BIK 21.4 - 20. 5.: Čeprav bi se najraje razpočili, boste obranih strpnost in z mirnim nastopom prispevah k rešitvi zapleta, ki vas je vse po vrsti metal z delovnega ritma.
DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Naprtali si boste nove naloge, Čeprav vas telo že lep čas opozarja, da mu tolikšna obremenitev ne godi. Ce že posnemate tovornega osla, posnemajte tudi njegovo trmo.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Z vsakdanjimi težavami se boste spoprijemah s spretnostjo mojstra, medtem ko se boste nevsakdanjih Se zmeraj lotevah z nerodnostjo vajenca, Id nima ne rok ne glave.
LEV 23.7. - 23.8.: Spoznali boste, da vase brezumno drvenje ne vodi nikamor drugam kakor v bolniško posteljo, zato boste odločno stopih na zavoro in se trezno spopadli z notranjimi prisilami.
DEVICA 24 8. - 22. 9.: Nekdo vas bo pogledal tako globoko, da se boste stresli po vsem telesu. Vase misli bodo zmedene, udje nemočni, srce pa bo zaropotalo v norem ritmu zaljubljenosti.
M
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Znash s boste v godlji, Toda, v trenutku, ko se boste odločili za nepremišljeno potezo, vas bo nekdo prijel za roko in opravil namesto vas.
ŠKORPIJON 23. 10.-22. 11.: Čeprav se vam bo ta misel sprva upirala, boste mirnega srca spre-jeli dejstvo, da se v vašem življenju pripravlja pomemben premik. Pripravite se torej.
STRELEC 23. 11. - 21. 12.: V iskanju družbe boste trčili ob bistroumneža, ki vas bo moril s svojimi umotvori. Letu in tam vas bo pustil do besede, pa še to zgolj do take, ki mu bo pritrjevala.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: V težnji po povečanju kupčka boste zaceli razmišljati po možnostih za dodatno zaposlitev. Ne bo vam do garanja, zato boste raje potipali po tveganih bližnjicah.
VODNAR 21. 1. -19. 2.: Med vašimi novimi znanci bo tudi nekdo, ki vas bo v marsičem prekašal. Pognah se boste v tekmo, že v kratkem Času nadomestili manjko, in ga triumfalno porazih.
RIBI 20.2. - 20.3.: V vašo dušo se bo vrnila umirjenost in opravila še z zadnjimi napadalci, ki so se lotih vašega zdravja. Odslej boste sprostitvi vselej dajali prednost pred tabletami.
KRIŽANKA
Katera pot je prava?
Vodoravno:
1. začetnici slovenskega popevkarja Lovšina, 3. okras, 7. plitko slano jezero v osrednjem delu Azije, 9. tuja oblika ženskega imena Liza, 10. protestantska verska-ločina, ki terja ostro disciplino in praktična nravna dejanja, 12. ime nekdanjega vzhodnonemškega predsednika Honeckerja, 13. reka na jugu Francije, 14. babica, 15. stran, 16. v Homerjevi Odiseji Čarovnica na samotnem otoku Aja, 18. nekdanji finski atlet (Paavo), 21. ime slovenskega pisatelja Zupančiča, 24. goveji mladic, 26. krilo rimske konjenice, 27. avstrijska zvezna dežela, 28. za hrano uporabne rastline in rastlinski deli, 30. naslov arabskih princev, 31. latinsko ime za janež, 32. višina vodne gladine, 33. angleška kratica za »vse v redu«.
Navpično:
1. napovedovalec prihodnosti, 2. antično ljudstvo na Apeninskem polotoku, 3. vzdevek TV voditelja Oliverja Mlakarja, 4. okisana krma, silaža, 5. najveCji polotok ob Jadranskem morju, 6. barva kože, ten, 7. konec molitve, 8. mesto in zdravilišče ob jezeru Lago Maggiore v Švici, 11. začetnici britanskega voznika formule 1 Hilla, 15. šahovska igra, 17. kemijski znak za kurcatovij, 19. mesto v Gornjem Poadižju v Italiji, 20. manjši otok ob Lošinju, 21. večji zbiralnik, napolnjen z vodo, 22. smola tropskih dreves, 23. močan dež, 25. grška vojaška organizacija, ki se je bojevala proti italijanskim okupatorjem, 27. avtomobilska oznaka Tunizije, 29. Hercegovec.
	1	2			3	4	5	6
7			8		9			
10				11				
12					•	13		
14				•	15			
	16			17				
			18			19	20	
21	22	23		•	24			25
26			•	27				
28			29					
30					31			
32						33		
'NO ‘oaiu ‘sure ‘Jima ‘uAuluajaz ‘fOjrjL ‘ep ‘api ‘ouag ‘nurnjsi ‘ešpr^ ‘)pd ‘euou ‘mv ‘rpug ‘T}sipo}aui ‘asig ‘pjV ‘1R° ‘Td :ouAeiopoy\
Aausra
ŠAH
Problem - mat v treh potezah /Dr. S. Wo^ - Zagreb 1935	^
Lovec in skakač pomagata beli dami p pripravi mata v treh potezah, zato išče c kralj priložnost, da pobegne iz matne mre že. Le s pravilno prvo pripravljalno pote lahko beli upa na uspeh! Ob majhnem številu figur na šahovnici vam ne bo tež odkriti prave poteze!
Rešitev naloge	,
Štiri lepe matne slike se pojavijo na san vnici po prvi potezi belega l.Db6! Na odg0 vor a) l...Kd5 2.Kb2 Kc4 3.Se3	mat,	P°
2...Ke5 3.Dc5 mat;	j,
b) l...Kc3 2.Dc5+ Kb3 3.Lc2 mat, na 2...L° 3.Dc2 mat.	,g
Tako so pri matiranju uspešno sodelova vse bele figure!	»
Silvo Kova«
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
																						
266	KMET, KI PREDA POSESTVO NASLEDNIKU	FUNCIO- NARKA DRŽAVNE UPRAVE	DRUGA NEZNANKA V MATEMATIKI	HAROLD UREY	PAS PRI KIMONU	VODNE RASTLINE	AMtHISKI FILMSKI IGRALEC (ROBERT DE)	SREDO- ZEMSKA RASTLINA	STARA KULTURNA RASTLINA	VBRIZ- GALNIK	NIZOZEMSKI FIZIK (PETER)	AKTINIJ	AVTOR: MARKO BOKALIČ	RASTLINA NA VLAŽNIH GOZDNIH TLEH	SLOVNIČAR BOHORIČ	MODEL ZEMELJ. POVRŠJA	GOVORICA SKUPINE DUDI	VELIKA ŠPANSKA REKA	JOHN OSBORNE	NOVINAR ŽITNIK	PRIDELO- VALEC ZELENJAVE	logično PROTI- SLOVJE
FREUDOV NAUK													FRANCOSKA HIMNA									
OPONENT DEMOKRATOV V ZDA													SVIC. SMUČ. CENTER SIBIRSKI PRAGOZD									
PIVSKI VZKLIK				SODELOVANJE V IGRI NOBELU								SL ZUNANJI MINISTER (ZORAN) PIIIRAI							REKA V ROMUNIJI IGRALEC CONNERV			
IZLOČEK SEČNIH ORGANOV					VEK, DOBA				IGRALKA THOMPSON					MITOLOŠKI KRALJ NA KRETI HEMINGWAY						JOSIP IPAVEC »VEZAN SNOP VEJ ZA V PEC		
					DUŠAN OGRIN				REDNI PREGLED STROJEV													
HRASTOV PLOD						MANJŠA MORSKA RIBA	RAHLO UDAR PO VRATIH								EDVARD GRIEG			CRN TROPSKI LES				
							PAPEŽEVA KRONA								SVIC. ZIM. LETOVIŠČE			OTOK V IRS. MORJU				
NEKDANJI JAPONSKI DRŽAVNIK IHIROBUMI)				KONICA SIITSKA MILICA V LIBANONU				NAR0D0- PISEC KONTAKT									DRŽAVNIK K0IVIST0 ANG. NOGOM. (GEORGE)					
NAJVECJE ETIOPSKO JEZERO					POSIUKAV KUVERTI						ZVRST, SLOG					BOKSAR. KATEGORIJA						
					ALBERTO MORAVIA						TONE FORNEZZI					ZVIŠANA NOTA'C'						
KRANJ			NEKD.JUG. ROKOME- TAŠICA										STAR. PODODDELEK TERCIARA						KANTAVTOR SMOLAR KRIŽEVCI			
			VUKOVAR										ANCONA									
ZELENKASTO MODER DRAGULJ										BOGATI GRŠKI LADJAR								ZEMUE- PISNI POJEM				
NEKDANJI ARGENTINSK PREDSEDNIK ALF0NSIN					RITMIČNA ENOTA SKLADBE					SANJAČ, ZANESE- NJAK								POSODA ZA PEPEL UMRLEGA				
ZANIMIVOSTI
Torek, 16. maja 1995
BAROMETER RAZPOLOŽENJA
NOVICE O DOMAČIH LJUBLJENČKIH
Venera se vrača v svoj domicil
Manj prilagajanja in več enakopravnosti
Psi, mačke in ostala druščina
»Rasizem« je neumnost...
P° tednu, ko sta nam falala polna Luna in Plut
« 16 7 mr. h—n
rl L |e’ 81 bomo lahko aitnili. K temu bo pr: . °gla Venera, ki bo 17. a P^sla v znamenje Bik 1,6 ?i]en domicil. V tem p
^lU ie	____.
i “a uarmoi
0	Pričakujemo veliko Pa- V naših globinah bt
, vu|Fa občutke bližine °.) bomo prožni, raz Vil v i ® nežni> da bo
1	°bco navezovah pra1 e' ^elja po ljubezni 1 ačinj tako izrazita, d
ton	.	..
, une§a’ ba m ;
č Veliko bo novo: r^tvenih vezi, utrdil 0do tudi prejšnje, buna bo v procesu 6 in bo fazo zadnje; a dosegla 21. ml i, '^6, in sicer v zne ^°dnarja. Izvirne z
_ v odnosu do ok , 0 zelo plodni in Otopromise bomo s pravim sožitji
puenita enakopr ^Pljrvih položaji! P01nagali s humor rem bomo razpc lstnega sopotnik “om,Q samokritici lahko odkrili, ^anika. Razcist ^sikatero neja
•2dtdolsa let
aekadi Bik ec tega tedna Prešlo v
j*as navdajalo ainetnost. Na-
-.udi se d ^di to lahki
							
POČUTJE, ZDRAVJE							
sprostitev 		..K	o	o	o	o	z	z
šport 		..O	✓	✓	o	o	o	X
post, dieta 		..X	X	o	o	o	z	o
težja fizična dela 		..O	<3	o	o	o	X	X
izlet		..O	o	o	o	o	o	o
DRUŽBA, ODNOSI							
obisk znancev 		..O	/	✓	z	z	o	o
domača zabava		..o	o	o	z	z	z	o
družinski posvet 			✓	o	o	o	z	z
družabne igre		..o	o	o	z	z	z	o
urejanje uradnih zadev	o	o	o	X	X	X	X
POSEL, DENAR							
poslovno srečanje			/	o	o	X	X	X
naložbe in nakupi		..o	o	/	z	o	X	X
zamenjava službe		..X	X	o	o	X	X	X
izposoja denarja 			✓	✓	o	o	o	o
igre na sreCo 		..o	o	✓	z	z	o	o
LJUBEZEN, SPOLNOST							
osvajanje		..o	o	o	z	z	z	o
iskren pogovor 		..o	✓	✓	z	z	o	o
zmenek 			/	o	o	z	z	z
ljubljenje		..o	o.	✓	z	z	z	o
prekinitev zveze 		..X	X	X	o	o	X	X
UMSKE DEJAVNOSTI							
branje			✓	o	o	o	X	X
učenje, širjenje obzorja.	..o	X	X	X	o	o	o
raziskovanje 			✓	z	z	o	o	o
umetniško ustvarjanje .	..o	o	z	z	z	z	z
reševanje težav 			✓	o	o	z	z	z
LEGENDA: ✓ ugoden dan, O nevtralen dan, K neugoden d							an
S psi ni nic drugače
Različne pasme psov vzgajamo zato, da poudarimo nekatere značajske poteze in določen videz. Kdor pa zato sklepa, da bo pes, ki pripada določeni pasmi, nujno pokazal vse njene tipične lastnosti, precenjuje zmožnosti vzreje pasem. Z ljudmi je podobno: različnim narodnostim pripisujemo različne lastnosti. Vendar ni vsak Slovenec priden; gotovo obstajajo Angleži, ki ne marajo čaja; našli bi dovolj TeksaCanov nizke rasti, pa tudi vročekrvnih Eskimov. Predsodki so tudi pri psih zgrešeni - predvsem zato, ker je njihovo vedenje odvisno predvsem od vzgoje.
Ko so na avstrijskem Štajerskem po nemškem zgledu z zakonom prepovedali nekatere pasme psov, ki veljajo za napadalne, je odločitev upravičeno prinesla veliko razburjenja. Z vidika pasemskih določil namreč noben pes ni tako napadalen, da ga v normalnih okoliščinah ne bi mogli imeti pri hiši. Pri posameznih živalih seveda obstajajo manj posrečene zasnove - kot tudi pri ljudeh. Takšno razmerje značajskih potez je načeloma mogoče pri vsaki pasmi, seveda pa pri Civavi ne bo prišlo do izraza tako usodno kot pri rottvveilerju. Pri mešancih je spet težko reci, katera od pasem staršev se bo bolj uveljavila v potomcu; do velikih razlik v videzu in značaju prihaja že med kužki istega legla.
Vzgoja je boljša od diskriminacije
Kdor ureja problematiko napadalnih psov s prepovedmi pasem, ima gotovo dober namen, vendar takšno ravnanje ne bo pomagalo. Se veC: Ce pride do tovrstnega ukrepa, so žrtve tisoči prijaznih in miroljubnih psov - imajo pac smolo, da pripadajo svoji pa-
smi, ... ki se je ljudem ravno zamerila. Reci bi se bilo bolj smiselno lotiti tam, kjer se zlo začenja: pri ljudeh, ki - vede ali ne - pse narobe vzgajajo, in jih tako naredijo napadalne. Pes je namreč Čredna žival, ki vedenje prilagaja, kolikor more, svojemu človeškemu vodju tropa. Zal je še vedno za celo vrsto pasem predpisana vzgoja v psa čuvaja; takšna »trda« različica, posneta pri uCenju službenih psov, pa je za normalnega hišnega psa povsem odveč. Posebej tedaj, ko lastnik ne ve, kaj bi s svojim »hudim psom« sploh počel, so posledica lahko dovolj velike težave.
Samo nekdo, ki psa čuvaja zares potrebuje, ga lahko da vzgojiti za takšne naloge; pa še v tem primeru se je treba zavedati, da mora biti takšna žival vseskozi nadzorovana -v nasprotnem primeru svoje sposobnosti lahko pokaže nedolžnemu obiskovalcu ali mimoidočemu. Ker so psa naučili, da se odzove na določene geste (denimo na dvig roke), obstaja vedno nevarnost, da pride do nesporazuma.
Veselje s psom brez napadalnosti
Za tiste, ki bi se radi s psom intenzivno ukvarjali, obstajajo zabavne vrste špor-
tov, kot sta agility ali flyball; pri teh veščinah se žival popolnoma ujame s svojim gospodarjem, zabavata pa se oba - z gledalci vred.
Ce smo se odpovedali vzgoji za psa Čuvaja, pa to še ne pomeni, da strokovne vzgoje naš kuža ne potrebuje. Nasprotno.
Se posebej to velja za večje, močnejše zverine. Tečaji za pse spremljevalce, ki jih ponujajo dreserji, vsebujejo natančno to, kar obljublja naziv: iz Sultana bodo naredili prijetnega spremljevalca ob vsaki priložnosti, ki bo gospodarju pripravil veliko veselja in si pridobil simpatije pri drugih ljudeh. Kdor sam ni strokovnjak za pse, bo s takšnim tečajem veliko pridobil.
Zgodnja socializacija
Posebej koristni so tečaji za mladice, na katerih se že mladi psi naučijo shajati s pasjo druščino in ljudmi. Ta zgodnja »socializacija«, kot se glasi strokovni izraz, pomeni veliko prednost v nadaljnjem razvoju živali in je dejansko mogoča samo v skupini. Zato se splača pozanimati, kje v bližini vašega kraja lahko vpišete mladica v takšen tečaj.
Iz Novic o domačih ljubljenčkih
AFRIKA
V razgretih savanah vzhodne Afrike osi
sko diktaturo tiranskega generala Idija Amina. V osmih letih je okoli tristo tisoč Ugandcev izgubilo življenje. Mnogi od njih na grozljiv naCin, mučeni do smrti v zaporih. Pravzaprav je bilo bolj malo razlik med voditelji vse do leta 1986. Najprej so divjali po vaseh Aminov! vojaki in Oboteje-vi gverilci, potem pa se je oblast zamenjala in divjali so Obotejevi vojaki in Ami-novi gverilci. Nihče ni vedel, kdo bo morda streljal nanj, na njegovo družino, in strah je bil vCasih hujši celo od lakote.
Zdaj krutosti, ubijanja in izginevanja ljudi poCasi tonejo v pozabo. Ljudje so kljub dolgotrajnim morijam neverjetno vedri in imajo voljo za prenašanje težav pri
obnavljanju dežele po obdobju »noCne more«. In kar je zares presenetljivo, ne bojijo se grozovite revščine, ki se jih z vsemi modni oklepa. Ljudje so zadovoljni, da je le mir. Le revni so, toda vdanosti v usodo in topo iztegnjenih rok v upanju na miloščino v Ugandi ni. Vsaka ped zemlje je obdelana, in kamor seže pogled, se pod težkimi zelenimi Usti šibijo ogromni grozdi še zelenih sadežev. Na majhnih vaških tržnicah in ob cestah prodajajo banane in žive kokosi. Ugandci znajo živeti s svojo revščino.
Bolj ko sva prodirala proti zahodu, bolj sva se seznanjala z resnično podobo Ugande. Lepota krajev in ljudi je odtehtala njihovo revščino.
V Fort Portalu (blizu meje z Zairom), skozi katerega sva nadaljevala pot proti gorovju Ruvvenzori, sva naletela na delavce beograjskega Energoprojekta. V baru med vsesplošnim hrupom, obkrožene z eksotičnimi lepoticami. Ne skrbijo jih težave, ki jih lahko doletijo daleč od doma. Ne razmišljajo o veliki nadlogi, ki se je kot neviden strupen plin vtihotapila med ljudi.
Velik odstotek Ugandcev ima aids. Ljudje umirajo; okužene pobira v dvajsetem letu ali šo prej. In najhuje je prav tukaj, na cesti, ki povezuje Zaire in Ugando s pristaniščem v kenijski Mombasi. Vozniki tovornjakov plačujejo trenutke zadovoljstva z življe-
Osrednja Kenija je v veliki meri spremenjena v obdelovalno površino (Foto: J. Jazbinšek)
njem, hkrati pa sejejo smrt povsod vzdolž svoje poti. Vsepovsod visijo plakati, ki v slikah in besedah opozarjajo: Aids ubija!
Sedel sem na odprti prikolici toyote, polni prtljage, velikih vreč, plastičnih kant, kokoši in druge navlake. Noge sem imel ujete pod zadnjico debele temnopolte Zenske, telo pa se mi je na poskakujočem av-
tomobilu kdaj pa kdaj nevarno nagnilo Cez rob prikolice. Z rahlim občutkom odtujenosti sem razmišljal, kako je mogoCe, da se je Cas v teh krajih, na tej zemlji in v tem idealnem podnebju tako nemogoče ustavil. Življenje je bilo morda preveč preprosto. So pred tisočletji lahko Živeli preprosteje kot danes? Kolibe iz blata in strehe iz posušene slame.
Vmes pa kot iz nekega povsem drugega sveta krožijo avtomobili in razpadajoči tovornjaki, medtem ko vaški bogataši razmišljajo o nakupu traktorja. Skoki so preveliki in nelogični. S sten nekdaj mogočnih kolonialnih stavb njihovih nekdanjih belih gospodarjev pa odpadata omet in opeka...
Se nadaljuje Janko Jazbinšek
28
Torek, 16. maja 1995
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL
ZMEREN MOČAN
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
TOPLA HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZ1JA CIKLONA CIKLON«
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.14 napiižje -67 cm, ob 11.45 najvisje 37 cm, ob 17.09 najn izje -20 cm, ob 23.00 najvisje 51 cm
Tutri: 5.41 najnižje -64 cm, ob 12.30 najvišje 34 cm, ob 17.52 najnižje -14 cm ob 23.35 najvisje 43 cm
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
■■■■■■■■■KnTHHeBBBMeseBS		isfeldldftii	
Po prehodu vrtinčastega viharja (tornado) v illinoiskem Raritanu so ljudje lahko preverili, kaj bi se jim zgodilo, če ne bi bili v varnih kleteh (Telefoto: AP)
V kentuckyjskem Rodklifu sta bila stanovalca neke premične hiše lahko zadovoljna, saj sta se rešila, v hladilniku pa je še ostalo nekaj hrane in pijače (Telefoto: AP)
V Indiji čelno trčila vlaka
NEW DELHI - V Čelnem trčenju potniškega in tovornega vlaka pri južno-indijskem Madrasu je življenje izgubilo 48 oseb, 45 potnikov pa so zaradi lažjih in težjih ran sprejeli v bolnišnice. Kot je sporočila indijska tiskovna agencija PTT, je do trčenja prišlo zaradi okvare na signalizacij skem sistemu, tako da sta se oba vlaka znašla na istem tiru.
Divji lovci ubili 32 levov
HARARE - V severovzhodni zimbabvejski pokrajini Omay so divji lovci leta 1994 ubili dvaintrideset levov in veliko drugih zaščitenih živali, med katerimi je bilo največ bivolov. Naravoslovec in zaščitnik živah Andy VVihiamson, ki živi na tem območju ob reki Zambezi, je v ha-rarskem dnevniku He-rald zapisal, da bi lahko tak krivolov prizadel turizem, ker tujci prihajajo na to območje predvsem zaradi Številnih levov. Ce ne bodo prepredli krivolova, bo torej Zimbabve ob dragoceno tujo valuto.
Britanka sama na Everestu
LONDON - Britanka Alison Hargreaves je prva ženska, ki je sama po severni steni in brez jeklenk s kisikom dosegla vrh Everesta Kot so sporočili ob njeni vrnitvi v bazni tabor, je 33-letna Alison podvig uresničila v soboto, posvetila pa ga je svojima dvema otrokoma.
Izgnali so ga iz vojske
FORT DRUM (ZDA)-Ameriška vojska se je »rešila« človekoljubno pikolovskega stotnika, ki je mislil s svojo in ne z glavo nadrejenih. Po 15 letih uspešnega službovanja bo moral 36-letni stotnik Lavvrence Rockvvood sleci uniformo in se privaditi na življenje navadnega civilista. To je salomonsko sklenilo vojaško sodišče v Fort Drumu, saj je Rockvvoodu grozila še hujša kazen. Kot pripadnik mirovnih sil ame-
riške vojske na Haitiju in zadolžen za informacije je Rockvvood 30. septembra 1994 brez pred-hodega pooblastila nadrejenih na lastno pest preveril, Ce so resnične zgodbe o mučenjih in nasilju v zaporu haitskega glavnega mesta.
Zaradi te Človekoljubne pobude je vojaški javni tožilec zahteval šest let in tri mesece zapora zaradi neposlušnosti, žaljenja nadrejenega in za Častnika neprimernega obnašanja.
Vsaki tretji Turek tepe svojo ženo
ANKARA - Po statističnih podatkih Ištituta za družinske raziskave prl predsedstvu turške vlade vsak tretji Turek tepe svo jo ženo. Največ družinskega nasilja je v mestih (35,6 odstotka), nekoliko manj na podeželju (32T odstotka). Vsega naj bi bi le krive predvsem gospo-darske težave (28,2 od stotka), pa tudi preprica nje Turkov, da jim je t0 po tradiciji dovoljeno. 2^ ne so tako tepene žara »nepokorščine« do moza> ker gredo iz hiše brez dovoljenja in ker se »nepn memo« oblačijo.
To ni balon
V floridskem Daytona Beachu je bil letni festival zmajev. Orjaška 6-metrska riba p' 5 plinom napolnjen balon, temveč zmaj, s katerim seje poigral veter (Telefoto: A 1