ŠOLA Glasilo Goriških uoitoljov. Izhaja-t zvezkih po 25 kr. — Dopise sprejema V. Černic, učitelj v St. Petru pri Gorici; — naročnino pa Tom. Jug, naduč. v Solkanu. Zvezek I. V Gorici 3. julija 1880. . Leto I. Živo smo pogrešali učitelji Goriškega in sosednjih okrajev glasila, v katerem bi našli lepo priliko izjavljati svoje nazore o šolskih rečeh ter na tak način dosegli blag namen, za katerega se mora vsak za ljudski razvoj vnet učitelj potezati. Ledine imamo dovelj orati. Združimo se torej iu spodbujajmo drug dragega, da nam bo mogoče vstrezati tirjatvam, ki jih stavi narod izobraževalcem svoje dere. „Šola" naj nam bode «kupna njiva duševnega delovanja v blagor in omiko izročene nam mladine. Nalogo, katero si stavi ,Solau, je res težavna ; da bo mogla vse storiti, kar obeta, pridobiti si mora mnogo zvedenih in zvestih prijateljev. V to sverho kličemo tudi vam, vrli bratje sosednjih okrajev, ,na delu". Pričakujemo od vas ne le gmotne nego tudi duševne podpore. Domača šola bodi vsakemu nevsahljiv vir, iz katerega naj vzajema potrebnega gradiva. Važne notice o šolstvu, bo list rad sprejemal v svoje predale in donašal častitim naročnikom. Da pa list v svojih sestavkih si ne bode nasprotoval, opozorimo svoje dopisnike že naprej, naj svoje nazore o predmetih, katere bodo izdelovali, v soglasji z učnimi načerti pišejo, ako pa kdo drugače misli naj je dostojno utemelji. „Šola" bode izhajala vsako četertletje. Cena ji je naznanjena na čelu. Razpravljala bode v svojih predalih načela o vzgoji, metodiki iu didaktiki, sprejemala bode dopise o šolstvu sploh in douašala najnovejše naredbe in ukaze šolskih oblastnij, priobčila bode razpise učiteljskih služeb in razna šolska naznanila. In to je, kar učitelji ueogibljivo potrebujemo. Da bode list ostal svest svojemu načelu, treba je, da se združimo in se ga terdno oklenemo. Ako si sami ne pomagamo, kedo nam pomore? In res je tako. Ali nimamo morda učitelji Goriškega in sosednjih okrojev enake razmere, ka-koršene jih imajo drugi slovenski učitelji ? Ali ni čas, da se tudi mi postavimo na svoje noge, ter damo na svitlo list, v kojem moreuvsak učitelj svoje misli o šolstvu izjavljati? Spali smo res predolgo in marsikaj smo zamudili. Zahvaliti se imamo v pervej versti lanskej učiteljski konferenci, da nas je zdramila iz pogubnega spanja. Pred nekaterimi leti je že peščica učiteljev gojila misel, ter skušala dati majhen živelj od sebe- Ali spodletelo jim je. Upajmo, da bode v prihodnje bolje. Na pedagogičnem polji vteg-nemo težko kaj novega vstvariti, pač pa potrebujemo, da že obstoječe dobro prebavljamo in pretresujemo. Da pa list že ob svojem porodu ne bo jel hirati, treba je, da se združimo ter mu še za časa priskerbimo obilne dušne in gmotne hrane. Skerbimo pa tudi za naše nastoponike, da bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti. Naj bi list našel milostljivih sodnikov. Kako naj se uči pisanje s posebnim ora na petletnike? Da rešimo to nalogo prav, moramo poznati smoter tega uka, kteri je določen v visokem ukazu od 20. avgusta 1870: razločno pisati, hitro in prijetno, jaz bi pa še dostavil : priprosto, čedno in pravilno (ortografično prav). Z umetnim pisanjem (Kunstschreiben) se nam toraj ni ukvarjati v ljudskej šoli; pa saj ne ostaja tudi časa, ker postava zahteva mnogo drugih predmetov; poleg tega bi bil ta uk tudi nepotreben, ker ga izšolani malo kedaj rabijo, je toraj v ljudskej šoli brez pomena in veljave. Učitelju in učencu bode mogoče rešiti svojo nalogo, ako pervi neprestano pazi, da si učenec ¿lobro izuri roko in oko; drugi pa, da se trudi m si prizadeva, da to dože-ne. Do tega dospe učitelj, ako deluje na to že v pervem početku nazornega uka, pri katerem si otrok uri jezik, oko. uho in tip, ako je uk ustmen (in seveda nazoren v pravem pomenu); roko pa in zopet oko, uho iu jezik, ako je nazorni uk pismen. Ker je pa uriti vsa ude in čutila enakomerno, uaj se posebno pazi na roko za poznejo potrebo. Roka naj postane vsestransko gibka, zato bodi pri nazornem uku za pisanje: I. stopinja: viti roko (perste), krožiti jo, ugibati perste, odpirati, zapirati, širiti, itd.— II. stopinja: vertenje roke in gibanje perstov s pisalom.—Pisalo mora biti vselej dolgo. S kratkimi pisali se pervenci posebno hudo razvadijo, zato so taka pisala pogubna za prijetno pisavo. Kratka pisala naj se nasade v bičje, drobno terstiko ali v bezegovino. Daj začetniku pisalo v roko, pokaži mu, kako naj je derži na konci prav lehko s palcem in kazelcem, ter tako vije roko na vse strani. Prav tako naj si uri roko, derže pisalo s tremi persti, zatim s štirimi in petimi. Tako deržč pisalo, naj poteza učenec čerte svojevoljno po ležečej ploščici. Dokler derži še pisalo na konci s tremi persti, je najugodnejši čas, da se ga uči tudi čertati, da bode za časa čertal drobno, gladko in prav poleg čertala, toraj ravno.— III. stopinja: orientovati, to je seznaniti otroka do dobrega s pravo in levo stranjo, kaj pomeni spredaj, za-dej, zgoraj, spodaj, sredi itd. S temi vajami naj se druži druga stopinja, vendar s tem razločkom, da učenec z levo roko pisalo v desni do srede potisne, in slednjič tako visoko, kakor je treba pisalo deržati. Ako je deržal učenec pisalo s tremi persti prav rahlo, dobi persti in roka sami posebe pravo lego pri pomiki pisala do normalne lege. Ko se je pervenec do dobrega seznanil se stranmi in ko mu je že roka gibka iu urna s pisalom, prični se sledečo stopinjo. IV. stopinja: znamenja na deski vtem—le redu: Pike na desnej, levej, zgoraj, spodaj, v sredi, na levej zgoraj, na desnej spodaj itd. Otroci naj derže tablice navpično, da bi pomote ne nastale s pojmi: „zgoraj, spodaj, spredaj in zadi" (ker je klop skoro vodoravna). V. stopinja: delati čerte debele (ker so laglje za otroka, kakor drobne). Sedaj pokaži vstrične čerte in seznani učenca z navpično (namaži čertalo pri navpičnej legi s kredo na spodnjem konci in spusti jena tla: naredi piko), vodoravno (šibica na vodi) in povševno lego (tablico naj der-ži otrok še vedno uavpik). Pokaži učencu kakošno lego dobi navpična, vodoravna in povševna čerta, če položimo deščico na klop t. j. ako jej damo vodoravno lego. Otrok naj poteza na povelje vodoravne, pokončne (navpične), povševne, vštrične čerte itd. od početka brez določene dolgosti, potem od enega roba do nasprotnega. Pri teh vajah naj učitelj strogo pazi, da otrok vedno spodobno in pravilno sedi, da derži prav pisalo, kakor tudi, da poteza prav počasno in pazljivo. Slednjič druži debele čerte v podobice. VI. stopinja: vverstiti drobne čerte. Otrok naj se uri čertati rahlo in močneje. Pove naj razloček mej drobno iu debelo Čerto in pa, kedaj nastane ena ali druga. Delaj podobice iz samih drobnih čert, zatim iz debelih in drobnih i. t. d. Paziti je posebno na take podobice, ki že nekaj pomenijo in ki se bodo pozneje potrebovale. Učitelj naj ne ukazuje kaj nenaravnega, kakor debele čerte gor, drobne dol, vselej raje naopak : drobne gor, debele dol. VII. stopinja: prestop h krivim čertam. Pojasni razloček mej ravno, krivo in valovito čerto, kaj je vboklo, kaj izboklo. Druži najprej same krive čerte v podobice, potem krive z ravnimi in točkami. Tako nastanejo deli ali že celo pisane in tiskane čerke, številke, podobe raznega orodja i.t.d. Te podobe se dela brez določene velikosti; ko je učenec v tem že dobro izurjen, uči ga čertati raje bolje na široko, kakor na ozko. Od sedaj dela otrok podobice določene velikosti pa samo mej dvema čertama. Slednjič naj se eno in isto podobico po večkrat zveže v novo podobo črez celo ploščico. Pri teh vajah naj se tako dolgo mudi, dokler ui otrok dobro izurjen tudi v govoru, po priliki 6 do 8 tednov, pri razdeljenem uku 8 do 12 tednov. Pri tem je merodajna starost, zmožnost, spol, družinska odgoja, krajevne razmere itd.— Tem predvajam sledi pisalno bralni uk. Moja naloga ni pojasnjevati, kako se seznani otroka z glasom, ampak kako je postopati pri znamenji (čerki) za glas, da si ga otrok lagljc in bolje zapomni; tudi mi ni vverščevati znamenj po tem, kako se lehko pišejo, ker se največkrat lahkemu znamenju upira lahka izreka glasu n. pr. „p" se lahko piše, težko izreče, „a" lehko izreče, težko piše, najbolje bi bilo, da bi se učitelj deržal strogo knjige, zato naj bi se skerbelo v pervej versti za izgledno „Začetnico." Kedar otrok uže pozna glas, treba mu je pokazati znamenje za glas, to pa tako-le: Učitelj napiše uzorno posamezne že znane dele čerke mej dve čerti na šolsko desko in sicer v istem redu, kakor slede v „Začetnici" n. pr. „i": perva čerta drobna, povševna, dolga, potegnjena od spodaj navzgor, od leve proti desni; druga čerta debela, povševna, pa ne toliko, kratka, spodaj okrožena, potegnjena od zgoraj navzdol, od desne proti levi; tretja čerta tako kakor perva; slednjič pika. Učitelj združi počasi, vsa znamenja v eno znamenje, konečno nastavi piko in pove kje mora stati. Pri popolnej čerki se še enkrat posamezne čerte popiše, prcštejc in pove, katera je bila perva, katera druga, tretja itd. Zatim pišejo čerko, v zraku potezaje po čerki na deski. Učitelj naj vpraša: kdo hoče napisati novo znamenje na šolsko desko ? če se jih mnogo oglasi, naj pokliče nekatere, da napišejo znamenje. Potem naj slede vaje koj v šoli in sicer po udarcih tako-le: „eden" čerto gor, „dva" čerto dol in okrožiti, jo „tri" čerto gor, „štiri" piko. Da bode pisava sklenjena iu ne pretergana, je koj v začetku paziti, da otroci pokladajo pisalo na spodnjo čerto in vlačijo do zgornje; in da imajo vselej doverševati čerke na zgornji čerti. Šteje naj se prav počasi, in učitelj naj se v tem prepričuje, če se vse točno in redno verši. Ko vidi, da je vse v lepem redu, naj neha — o — štetje in otroci naj se vežbajo na tilieni vsak za se. Učitelj naj pridno popravlja najbolje na šolskej deski in sicer tako, da ne bode ta čas nihče pisal, temuč naj pazijo vsi. Kedar se že nobenemu ne upira ročnost v pisanji te čerke, pospravijo ploščice po udarcih, kakor so je deli na klope. Za nalogo na dom dobe pisati prav čedno in kolikor mogoče dobro, kar se je lekar učilo. Prav tako se uri deco pri vsakej drugej čerki.— Že pri pervej vaji nazornega uka za pisanje, mora učitelj paziti, da sedi otrok pravilno, kar je tudi za zdravje neogibno potrebno; zato naj pcrvencu pove, da naj se ne naslanja na persi, da naj derži pri pisanji glavo vedno kvišku, kako naj mu počivati nogi na celem stopalu, kako naj mu stegno dela s piščalko pravi kot, kako naj derži pero, perste vedno stegnjene itd. Desni podlaket naj derži tako, da mu bode lahko gibati roko, toraj naj sloni utežna točka podlakta na robu klopi. Papir ali pisanka bodi za 25—30 stopinj nagnjena in njen spodnji levi vogelj naj meri sred persi. Pisalo bodi vedno dolgo in dobro pribrušeno na obeh konceh; kedar se skrajša, naj se je nasadi. Pero bodi vedno dobro, mehko (terdo je vzrok, da je otrok tišči in perste krivi) in široke osti. Ploščica bodi gladka, plana in vedno čedno čertana (čerta naj se že doma, da se v šoli časa ne trati). Papir bodi gladek in za pervence priporoča se prav dobre kvalitete. Klop ne bodi niti previsoka, niti prenizka, vselej pa mora imeti zadosti široko ploščo. Na to in enako je učitelju vedno paziti, ako hoče imeti dobre pisalce. Poleg tega naj učitelj vzbudi veselje do pisanja, to pa: Ako hvali iste, ki pišejo dobro in čedno, in pokaže tako pisanje drugim manj marljivim in izurjenim; dalje naj napiše imena učencev, koj, ko so se že dovolj čerk naučili; kratke, lahke in pomenljive pregovore dobro pojasni in napiše ; ako se večkrat piše, pa po malem, to pa z največjo pozornostjo; slednjič naj se marljivim v pisavi izroči šolska opravila, posebno taka, ki pripadajo k pisanji, kakor: močiti gobo, čediti desko, pomagati učitelju pri čcrtanji i. t, d— Cerke naj bodo kolikor mogoče priproste in vedno enako pisane. Za veliko pisane čerke: O, A, N, M, V, U, Z, Ž, naj se jemlje oblike dotičuih malih čerk. Ostale naj se piše prosto z neobhodno potrebnimi potezami, ki značijo čerko. Še le v tretjem, bolje v četertem šolskem letu se lehko pišejo tudi čerke bolj očiričarane, kar je pa po mojem nepotrebno, še bolj pa zamudno in nepraktično.— V pervem letu naj pišejo otroci le s klinčkom, le tam pa tam naj se urijo po malem s peresom, tako tudi v drugem letu v pervem semestra. S peresom naj se začne še le v drugem semestru drugega šolskega leta. Preden začno učenci pisati s peresom, naj se urijo deržati je in naj potezajo ž njim na suhem.— Ne dajaj otrokom pisnih obrazcev, posebno ne pervi dve leti; učiteljeva roka bodi njihovo vodilo in tudi uzor. Pisnih obrazcev ne dajaj tudi zaradi tega, ker ni učiti pisanju v pervem in drugem letu kot predmet, ampak družiti je pisanje z branjem; vsaka ura za branje, bodi tudi za pisanje. Kot predmet sme začeti pisanje še le v tretjem letu.— Večletna skušnja me je izučila, da postanejo otroci po drugem ali tretjem letu dobri pisalci, ako se derži učitelj strogo in neomahljivo navedenih pravil. AMBROŽ PONIŽ ___učitelj. O čitanji. Da je čitanje velike važnosti za vsacega človeka, tega nočemo tukaj na dolgo in široko razpravljati. Da je pa razloček v čitanji, temu ue bode nihče ugovarjal. Namen sledečega sestavka pa je seznaniti učitelja z najvažnimi vodili, ki ga po najkrači in najloži poti privedejo do cilja, ki ga stavijo nam učni načerti. Učitelju je dana naloga, privesti izročene mu učence do tega, da zapustivši šolo, lahko čitajo kterikoli primeren sestavek gladko in z uaglašanjem, da ga znajo obširvno razlagati po snovi in obliki, dalje da čitajo razumno iu občutljivo, da se tako rekoč v predmet zamislijo. Kako pa naj učitelj reši to nalogo? To vprašanje hočemo v naslednjem kolikor mogoče razpravljati. Prilično učenčevi starosti, imamo tudi primerne stopinje v čitanji: a) mehanično, b.) logično in c) evfonično. A. Mehanično branje. V mehaničnem branji vadimo učence niže skupine, pervo in drugo šolsko leto. Smoter temu uke je izuriti učence v branji toliko, da bodo čitali koncem drugega leta pisane in tiskane sestavke natančno in gladko, s pravim naglaša-njem besed. I. Pri pervencih začnemo čitanje po pisalno bralnem navodu. Posamezne čerke sledijo po Miklošičevej začetnici. a.) Perva čerka je i. Mi rečemo t, ter velimo isti glas posameznim učencem izgovoriti. Zatim navedemo besede, v katerih se nahaja i v začetku, v sredi in na koncu besede. Tukaj volimo, sosebno v začetku, kolikor mogoče le eno-ali dvozložne besede. Pesedo izgovorimo počasi, glasno in razločno, tako, da slišijo učenci vsak glas; sosebno pa povdarjamo oni, s katerim hočemo učence seznaniti Tudi se moramo prepričati, ali ločijo dotični glas od drugih. Učenci izgovori sami, n. pr. besedo zid. Kadar izgovori) glas i, pa naj se ustavijo. Tudi moremo vprašati, ali je glas i v začetku, v sredi ali na koncu besede. Ko so spoznali učenci v izgledih glas i, navedejo naj tudi sami besede, v kterih se nahaja i. Mnogokrat pa povedi» besede, v kterih ni dotičnega glasu. V takem slučaji velimo učencu še enkrat izgovoriti pazljivo in prav počasi besedo, z opazko, kadar pride do i, naj istega zateglo izgovori. Učenec izgovarja pazljivo, ali slednjič prepriča se vendar, da ni izvolil prave besede, ker ne zadene ob glas i. b.) Seznanivši jih z glasom, preidemo k njegovemu znamenju, najprej pismenemu potem tiskanemu. Razlagaje posamezne poteze za znamenje i. piše je učitelj na šolsko desko, med tem ko učenci pazljivo gledajo. To se tako godi: učitelj potegne od spodaj navzgor povševno tanko čerto. Potem naredi drugo debelo na desni strani perve, ter jo vle- če od zgoraj navzdol, tako, da se je bode zgoraj deržala. (Oe razdelimo proster med čertami v tri tretine, spaja se perva tretina debele čerte s tanko, druga tretina je ločena, tretja se tanjša in zavija v lok.) Preden pride do spodnjega dela čerte, se ustavi, ter reče; Tukaj naredimo polagoma debelo čerto tanjšo in jo zavijemo o lok do spodnje čerte. Od tukaj pa potegnemo zopet navzgor poševno tanko čerto. Zdaj še nad debelo čerto piko. To ponovimo večkrat ter rečemo: kedar bodete videli tako znamenje, recite i. Pa tudi vprašamo nekatere učence, rekoč: Kako porečeš, kedar bo-deš videl tako znamenje? Dalje vprašamo: kedo hoče poskusiti znamenje za i napisati na šolsko desko? Oglasi se jih več; vendar velimo najserčnejemu, drugi pa gledajo in poslušajo. Preden začne pisati ga vprašamo: Učitelj: Kaj narediš pervo ? Učenec; Potegnem tanko, povševno čerto od spodaj navzgor. Učitelj: Kaj pa zdaj ? Učenec; Zdaj potegnem debelo čerto od zgoraj navzdol tik te tukaj (kaže) pa ne tako poševno. Učitelj: Ali do spodnjo čerte ? Učenec: Ne, malo manj. Učitelj: Kaj pa potem ? Učenec: Tukaj naredim tenak lok. Učitelj: Kaj pa zdaj ? Učenec: Še tanko povševno čerto od spodaj navzgor. Učitelj; Česa manjka še? Učenec: Pika, ter jo naredi. Ko je več učencev na šolsko desko pisalo, velimo jim na svoje ploščice pisati znamenje. Med tem ko pišejo, gleda učitelj zdaj temu zdaj onemu; popravlja in kaže, ako ne pišejo prav, zraven vpraša zdaj tega zdaj onega, kaj piše. Tako postopamo pri vseh naslednjih čerkah, vendar ne zadostuje le navedeno, ampak paziti je še na sledeče. X. pr. danes učimo nov glas „v." Seznanivši učence po navedenej poti tudi sč njegovim pisanim znamenjem, in ko so učenci več- krat in prav zapisali znamenje za glas v na svoje ploščice, tedaj se vernemo zopet k šolski deski in napišemo novo znamenje sfe že znanimi. Združimo novo znamenje se starimi v zloge in v eno ali več zložne besede, ter je čitamo najprej posamezno, potem v koru. Po tih vajah poiščejo učenci znamenje v „Začetnici." Tudi tukaj čitajo kakor na šolski deski. c.) Ko so si učenci dobro zapomnili pisano znamenje za novi glas, in ko ga gladko čitajo posebej in v zvezi z drugimi, potem pre'demo k tiskanemu znamenju. V vsakej šoli so dobfe gotovo premakljive tiskane čerke od Pravseka. Iz te zbirke vzamemo znamenje novega glasu, (v našem zdaujem primeru „v"). Pokažemo je učencem primerjajo je s pisanim ter vprašamo več od njih. rekoč: Kako porečeš, kadar bodeš videl tako znamenje? To znamenje postavimo na vsem učencem vidno mesto z drugimi vred. Kažemo s kazalom in velimo jim čitati, pervo posamezno potem tudi v koru. Pa tudi zloge in besedo sestavljamo s premakljivimi čerkami. Jako veseli učence in plodno pospešuje poduk, ako jim velimo sestaviti, se ve da, iz že znanih čerk, ktero koli besedo n. pr. ura, vino i. t. d. Slednjič poiščejo tudi tiskano čerko v svoji knjigi ter čitajo. d.) S tiskanimi čerkami pa delamo lahko še nekaj drugega, t. j. mi podučujemo učence z lovom. Eno znamenje ali čerko postavimo na primeren kraj. K temu znamenju približujemo počasi novo znamenje. Med tem učenci vedno izgovarjajo glas novega znamenja, dokler je ne pripeljemo do stalnega znamenja katero tudi izgovore ko se je pomikajoče dotakne. N. pr. znamenje za „i" stoji na primernem prostoru. Učitelj vzame novo znamenje „v" in je pomiče počasi proti „i" tako, da vsi vidijo. Učenci vedno izgovarjajo v. Kedar se pomikajoče znamenje dotakne „i" naj preidejo z glasa „v" na „i" in rečejo „vi". Zdaj učitelj pa krene tako, da „v" stoji in „itt lovi. To naj se ponavlja tudi z drugimi čerkami, sosebno z onimi, o kterih dvomi učitelj, da niso postale terdna lastnina učencem. Pri teh vajah naj združuje učitelj uovo čerko, pisano in tiskano, tudi v zloge in kratke besede. Pri pismenem združenji napišemo novo znamenje na šolsko desko v zlogih in eno - ali dvozložnih besedah. Znamenja v zlogih in besedah naj bodo nekoliko oddaljena vendar zvezana n. pr. „vir". Učitelj kaže pervo znamenje „vu in pomika kazalo proti drugemu. Učenci vedno izgovarjajo „v," dokler ne preide s kazalom na znamenje „i". Kedar se kazalo dotakne „iu preidejo tudi učenci z glasa „v" na glas „itt kterega izgovarjajo, dokler se kazalo ue dotakne tretjega znamenja „ra, ktero tudi izgovore. Pri tiskanih čerkah se lahko tako dela, da se postavi pervo v, kterega učenci tako dolgo izgovarjajo, dokler ne postavi na desno k njemu i. Tudi to znamenje učenci izgovarjajo, dokler se ne pritakne na desno „ru. Ali pa postavimo vsa znamenja na desko in kažemo polagoma kakor pri pismenem. e) Čitanje po taktu pri pervoletnikih. To se godi se štetjem ali po udarcih. Navadno čitamo po vdarcih. Čitali bi n. pr. besedo „vino." Učitelj udari po mizi, da slišijo vsi, in koj izgovore pervi zlog „vi" kterega tako dolgo za-tezao, da udari v drugo. Po drugem udarcu izgovorč „no." S perva se dela počasi, a polagoma se privede učence do one hitrosti, s katero učitelj želi, da bodo pozneje čitali. Učitelju je ostro paziti, da kažejo učenci prava znamenja in ista s pravim glasom izgovarjajo. Da si bode tega svest, naj ustavi čitanje večkrat sred besede ali zloga, ter naj tu pa tam pogleda, ali učenci prav kažejo. Tudi pri slabi izreki glasa naj učitelj koj ustavi čitanje, in isto znaini-nje še enkrat ponavlja. Učitelj naj se pomudi da pozve, kteri izmed učencev pravi glas za znamenje še ne pozna da jih privede na pravi pot. Da pa eni pri tem ne molče, naj či-tajo vsi glasno, toda ne z upitjem. S tem privedemo menj zmožne do hitrejega, prenagle pa do zmernejšega čitanja; zadnji se tudi obvarjejo brez m i sel nem u branju, kte-remu je velikokrat vzrok prehitro branje. i) Učenci naj berejo ne pretiho, pa tudi ne preglasno. Nekateri, sosebno pervoletniki, govorijo in čitajo s pretihim glasom. To prihaja iz neke bojazni, kterej je vzrok večkrat negotovost v predmetu. Učitelju je to odpraviti, kar se ta- ko-lc zgodi. Učenec bere: »šolska deska je černa," z jako tihim glasom in morda sc celo vstavlja za vsako besedo, ter učitelja pogleduje, kakor bi hotel ga vprašati: ali sem prav čital ? Učitelj naj opomni ga na pretiho branje in naj ga privede do glasnejega branja z izgledom. Vpraša naj : Kedo more glasneje brati ? ter veli enemu izmed oglase-čih se citati. Ta čita perve besede v stavku dovolj glasno, proti koncu pa že pojema z glasom. Učitelj pohvali, kar je hvale vrednega, opomni pa, da je treba do konca glasno citati. Zopet vpraša : Kedo bode sedaj bral glasno do konca ? Zopet se jih več oglasi. Veli naj najserčnejšemu in naj zmožnejšemu. Ta bere dobro. Zdaj velimo še drugim. Slednjič tudi onemu, ki je popred čital tiho. Z veseljem zapazi učitelj, da tudi ta čita sedaj dovolj glasno. Vpitje se nič ne prilega, zato mora učitelj preglasne učence opomniti, naj čitajo tako, kakor govorč. g.) Posamezni zlogi, besede in stavki naj se jasno in čisto izgovarjajo. K temu največ pripomore, da bere učitelj sam izgledno. h.j Posamezne besede naj izgovarjajo učenci s pravim naglašanjem. Ako ne naglašajo prav, tedaj naj se učitelj varuje vsacega razlaganja. Veli naj drugemu čitati slabo naglašeno besedo, ali pa naj sam čita in potem oni, ki so slabo naglašali. Učenec bere n. pr. bogat človek. Učitelj popravi, rekoč : brtgat človek. Ne privede to do pravega na-glašanja, veli naj ono besedo prosto izgovoriti t. j. na pamet. Učenci navadno že od doma prav naglašajo. Naglaša na pamet prav, 4edaj mu velimo ravno tako čitati. i.) Tudi prav morajo učenci čitati. To se pa le takrat zgodi, kadar vsako znamenje s pravim glasom izgovarjajo; n. pr. „cel". Tu ne sme učitelj terpeti da se čita „1" kot „u" ali celo „v". Slaba izreka škoduje pozneje pri pravopisji. Nerazumljivo nam je, od kod to, da Slovenci v severnem delu naše dežele vedno izgovarjajo, tudi pri branji, „b" kot „v/ in naopak „v" kot „b".*) Tej napaki bi se gotovo ognili, ako bi se pri pervo — in drugoletnikih pazilo strogo na-to, da izgovarjajo učenci vsako znamenje s pravim *) Priobčimo vprihodnjii. glasom. Sploh pa kaj radi zamenjavajo učenci mali tiskani „b," s „p" ali celo „d." K temu pogrešku pripomaga pa največ vrščenje „p" koj za „b". Da pa temu v okom pridemo, moramo se muditi delj časa pri vajah z „b" in „p". Ako učenci prav ne berejo ali se zadevajo med branjem ob besede, tedaj naj razložijo ne prav čitano besedo ali ono, ktero jim ni bilo mogoče gladko izgovoriti, v glase, te v zloge in zopet v besedo. Recimo besedo „hripav," niso prav ali gladko čitali. Učitelj mora tekoj učenca privesti do gladkega čitanja s primernimi vprašanji: Učitelj Kako se imenuje pervo znamenje ? Učenec h. Učitelj Kako drugo ? Učenec v. Učitelj Kaj nani da to? Učenec lir. Učitelj Kako se imenuje tretje znamenje ? Učenec i. Učitelj Kaj nam d&? Učenec hri. Učitelj Kako se glasi četerto znamenje ? Učenec P- Učitelj Kaj nam d&? Učenec hrip. Učitelj Kako se glasi peto znamenje ? Učeneč a. Učitelj Kaj nam d&? Učenec hripa. Učitelj Kako se glasi šesto znamenje ? Učenec v. Učitelj Kaj nam dajo vsa znamenja skupaj ? Učenec hripav. Po tem potu izve učitelj, kaj overa gladko branje : ali negotovost v spoznanji znamenj ali pa pretežka izreka besede. Oba pogreška odpravi učitelj s tem, da glede per-vega veli učencu take besede čitati, v kojih se ono znamenje ponavlja; glede drugega pa, da sili učenca take besede čitati, kterc obstoje iz več soglasuikov. Nekateri učitelji či-tajo v takem slučaji sami, ali pa velijo boljim učencem isto storiti. S temi pa se ne vjemamo. Po takej poti nij mogoče učitelju izvedeti, kaj je overalo učenca pri čitanji, in tudi ne more mu dokazati pravi pogrešek in ga odverniti od istega. Učenec pa ne zvč na čim greši, ter mu ni mogoče se iznebiti onega pogreška. k.) Učenci naj čitajo počasi. V vsaki šoli dobe se učenci z več ali menj bistrim umom. Zadnjim se največkrat pridruži še telesna okornost. Odcbruje učitelj hitro čistanje, tedaj škoduje vsem učencem. Oni z bolj razvitim umom postanejo nekako poveršni, ker ne pazijo natančno na vsako znamenje, ti pa opešajo popolnoma, ker jim ni mogoče dohajati pervim. Učitelj naj pazi strogo, da bolji učenci ne čitajo prehitro. O tem se najlože prepriča, ako vidi, da kažejo vsi učenci čitano besedo. Nihče ne sme naprej kazati, pa tudi ne zaostajati. I.) Gledati nam je, da ne zapoj6 učenci, kar se rado konec stavka zgodi. Ako se to pripeti, naj koj veli stavek prosto izgovoriti in potem tako čitati. m.) Da bodo učenci pazljivi, naj jih vpraša pri vsakokratnem branji kolikor mogoče. Pozivanje k čitanju naj se pa ne godi v kterem koli redu, kteremu se učenci kmalu privadijo, ampak tako, da vpraša zdaj tega zdaj onega, zdaj tu pa tam Tako je mogoče ohraniti vse učence delavne, ker morajo neprenehoma paziti ne vedoč, kedaj jih učitelj pokliče. II.) Učitelj jako greši, ako se zadovoli, da le nekateri ali tudi polovica učencev lekcijo dobro čita. Vsaka lekcija mora se toliko Časa čitati, dokler jo čita najmanj štiri petine, gladko čisto, prav in s pravim naglašanjem besed. o.) Za pervoletnike jako povspešno je branje posameznih besed in kratkih stavkov raznega pomena. Povesti in basni naj se ogiblje pri tem oddelku kolikor mogoče. Teh se učenci kaj lahko na pamet nauče ter pri čitanji nič ne pazijo na znamenja. To jih pa privede tako daleč, da postanejo poveršni pri branji. Drugoletniki naj čitajo zraven kratkih povesti tudi kratke popise, posebno iz prirodopisja, ker zadnjih se učenci težje na pamet nauče. p.) Dolgo in široko razlaganje o čitanji ne le da nič ne hasne, ampak odvzame še celo veselje do istega. Otroci kaj radi posnemajo. Želi učitelj, da bodo učenci dobro brali, mora sam vsak odstavek brati ¡zgledno enkrat ali dvakrat. Potem naj vabi učence tako brati. Pri pervoletnikih ni neobhodno potrebno, da pazimo na pomen ločil. Drugoletnike pa naj učitelj z izgledom na njihov pomen obrača. r.) Kakor je k ročnosti vsacega dela najbolje oredstvo „vaja," tako tudi tukaj. S tem pa nočemo reči, da naj se mnogo sestavkov bere, ampak „malo, pa te dobro." s.) V dokaz doveršenega mehaničnega branja, služijo še ne čitani sestavki. t.) Da pa vendar ne bode mehanično branje premc-hanično ali dolgočasno, naj učitelj že pervoletnikom pove za neznano besedo znano. N. pr. Rana ura, zlata ura. Za besedo „rana" povemo drugo bolj znano besedo „juternja." Tudi naj se pregovori in pesmice kolikor mogoče na kratko razloži. Prejšni pregovor tako-lc: Zjutraj človek najložc dela. Tudi drugoletuikom naj se kratko razlaga pregovore, kratke sestavke in pesmice kakor prejšnim. Oni naj pa tudi pripovedujejo čitane in razlagane sestavke s pomočjo učiteljevih vprašanj. Da ne napolnimo preveč prostora, navedemo izgled v knjigi „Drugo berilo in slovnica" za ljudske šole na strani 211. „Hudobija se sama kaznuje. Pri 138. nalogi so vprašanja, katere učitelj tudi drugoletuikom daje. Nekatere čitane iu Razlagane sestavke, pesnice in pregovore naj se per-vo in drugoletniki na pamet nauče. Mnogo sitnosti dela učencu učeuju ua pamet, in večkrat je ves trud brezvspešen, ker ne vedo kako se ga poprijeti. Da pridemo temu v okom, delamo tako-lc : Izgovorimo sami pervi stavek izgledno. Velimo posameznim učencem istega izgovoriti. To storijo vsi učenci v koru. Tako storimo z drugim stavkom. Potem združimo oba na pamet ter tako nadaljujemo z naslednjimi. Dovelj je, da ta pot u-čcncem pri dveh ali treh sestavkihpokažcmo. Logično branje. Ko učenci pisane in tiskane sestavke v berilu natančno in gladko čitajo, kakor tudi besede prav izgovarjajo in naglašajo, t. j. ko učenci mehanično prav berejo, preide naj učitelj k logičnemu branju. Na tej stopinji vadimo učence zaderžaj prebranega sestavka s pomočjo učiteljevih vprašanj pripovedovati ter jih napeljujemo, da jim bo mogoče samim istega najti. Že začetkom logičnega branja moramo učence z ločili ali preponami natančno seznaniti. Učenci naj razpravljajo z učiteljevo pomočjo pojem in bistvene misli prebranih sestavkov, posebno povdarjati moramo veljavo poedinili besed v stavku kakor tudi važnejših stavkov v sestavku. 1. Učitelj more privesti učence do navedenega cilja po različnej poti, eno naj mi bode dovoljeno tukaj obširneje razjasniti. Kakor se dela lotiš, tako se ti odseka. Nam je delo saj nekoliko znano, smanjšajo se ovire in zdi se uam, da smo pri opravilu nekako udomačeni. Ako smo si svesti, kako se nam je dela poprijeti, tedaj je začnemo tudi pogumnejši, in težave zdč sc nam manje. Tako je tudi pri čitanji. Seznanivši učence sčzader-žajem sestavka in ko smo jih vpeljali v isti z lastnim izglednim čitanjem, tedaj smo mnogo pridobili, ker smo zlajšali učencem delo. Zato povemo najpopred: a.) zaderžaj določenega sestavka v kratkih in učencem umljivih potezah. Vzemimo n. pr. sestavek „Lažnjivec" iz drugega „Berila in slovnice" za ljud. šole 1880 stran 14. Matijček gre z očetom v bližnje mesto. Na poti vidita velikega mesarskega psa. Matijček reče: „Videl sem večjega psa kakor je največi konj." Oče odgovore; „Ta se ti je zdel morda malo prevelik. No, pa povsod se vidi kaj posebnega. Tudi tukaj je nek most tako narejen, da se vsakemu zlomi noga na njem, ce gre čezenj tisti dan, ko se je zlagal." Deček ve, da se je zlagal. Boji se, da si zlomi noge na onem mostu. Očeta zaderžuje v hoji in mu počasi dopove, da oni pes ni bil nič veči od drugih navadnih psov. Oče posvare dečka, da naj ne laže. To nam zadostuje glede za-deržajn, kajti ogibati se je preobširnega govorjenja. b.) Sedaj čitamo sami dotični sestavek. Pri tem pazimo, da obračamo pozornost učencev tudi na ločila. Jako bitro, in brez vsacega malo ali celo nič koristnega iu zamudnega razlaganja spoznajo učenci pomem po-samezuih ločil iz učitejevega izglednega čitanja. Še misliti si ne moremo, da bodo učenci prav čitali, ako popred ne slišijo. Vendar ni dovolj da čitamo jasno, dovolj glasno in pravilno, ampak naše čitanje naj bode tudi mikalno in spod-bujno. Čitanje pa postane mikalno in spodbujno, ako ne čitamo besede v stavku in stavke v sestavku monotonično, ampak ako važnejše izraze in stavke z drugačnim glasom povdarjamo kot droge menj važne. (Več v tem glej pri ev-foničnem branji). 2. Ko smo povedali zaderžaj iu tudi sami čitali, tedaj velimo čitati najzmožnejšemu učencu pa vprašamo: Kdo si upa tako čitali? (Ni pričakovati, da bi tako brali kakor učitelj, vendar približevaluo.) Oglasi se jih več. Veleti pa moremo najzmožnejšemu in sicer zato, da se menj obdarjeni vterde s poslušanjem v čitanji ter zadobfc še veče veselje in pogum do predmeta; damo jim s tem tudi priliko, premagati morda še katere ovire. Kajti ko bi čitali menj zmožni, kterim bi se še tu pa tam vstavljalo, ali pa bi neglad-ko čitali ali celo nepravilno izgovarjali, vstaviti se moramo in jih privesti do gladkega iu pravilnega čitanja, ker ne smemo prezreti še najmanjšega pogreška. S tem pa zgubljamo čas, dolgočasimo zmožnejše ter jim jemljemo veselje do branja. Spodleti enemu ali drugemu, nikakor mu ne smemo odvzeti serčnosti z ostrim očitaujem, ampak odobrujmo kar je dobrega in opozorimo učenca prijazno na napačno iu nepravilno čitanje. Kakor smo že zgoraj omenili, poprava mora koj pogrešku slediti. To pa tako, da čitamo sami nepravilno čitano ali drugemu to storiti velimo ali pa da učenec sam besedo razkroji v zloge in glase. Dobro je, da nad dobrim čitanjem izrazimo svoje zadovoljnost, toda prav ob kratkem. Ker nam je vaditi učence v logičnem branji tudi v zadnjih šolskih letih, naj nihče ne misli, da postopamo tudi z učenci zadnjih let kakor zgoraj navedeuo. Ne, mi imamo razdeljeno logično branje v tri stopinje. Ravno navedena je perva, ki traja dokler se naučfc učenci prav in pravilno izgovarjati besede ter iste večinoma ¿udi prav uaglašati. Druga stopinja je ta, da se učenci doma vadijo v čitauji. To traja dotlej, da zadobc učenci brez učiteljeve pomoči zader-žaj ali glavno misel sestavka. Tretja in zadnja stopinja logičnega branja obstoji v tem, da čitajo učenci enkrat ali dvakrat na tihem v šoli in potem glasno logično prav. 3. Izrazno pravilno branje je dokaz, da razumemo to, kar čitamo. Nepravilno izgovarjanje in slabo naglašanje ovira razumenjc čitanega, žali uho ter škoduje spisju. Glcdč pravilnega izgovarjenja vadimo učence tako či-tati besede, kakor so v pismenem govoru, t. j. vsak znak morajo izgovoriti s pravim glasom ter ne smemo nikakor terpeti, da požirajo zadnje glasove ali celo zloge v besedi. Naleti n. pr. učenec pri čitanji na besedo: žival, čita naj l kot 1 in ne kakor u. To pa ne le zarad tega, ker se lepše glasi, ampak obvaruje učenca pri pravopisji pogreška. No, poslednjemu bode ta ali oni ugovarjal, rekoč; Učenca obvarujemo nepravilne pisave povedši mu pravilo: dva različna samoglasnika se ne družita v enem zlogu, ali pa rekši jim, ako ne veste kedaj pisati konec besede 1, v ali u, napravite si množino i. t. d. Kes, pravilo je tukaj. Ali poglejmo na one ljudi, ki so doveršili ljudsko šolo; koliko jih dejansko vporablja ona pravila. Še na misel jim ne pride ozirati se na to, ali naj zapiše /, v, u, d, t, p, š, ž i. t, d. ampak velika večina piše in čita tako, kakor izgovarja. V njih spisih mergoli brezštevilno tacili pogreškov. Človek včasih prav težko izvč, kaj je zapisano. Od kod pa prihaja to? Oni so se učili v šoli mnogo bolj pravila nego vadili v pravi izreki posameznih besed pri čitanji. Pravilo se jim je s časom ska-dilo, prave izreke ne vedo, tedaj pišejo kakor slišijo. Ivehr pravi: das Hauptziel des deutschcn Sprachuntenichtes be-stelit in der Erroberung der Biiehersprache. In ta cilj nam je kolikor mogoče doseči se svojimi učenci tudi v našem jeziku. Da pravilno naglašanje ni manj važno od prave izre- kc, dokazuje najbolje ncrazumljenje slabo naglašane besede. Recimo učenec čita: Kozà ima štiri noge. Vprašajmo ga, kaj je to, kozà? Učenec ne vè. Zakaj? Ker je slabo nagla-šal. Pravilno naglašanje najlože in najhitreje dosežemo z iz-gleduim predčitanjem. Ako učenec ne naglaša prav kterikoli izraz, tedaj ali čitamo sami ali pa velimo čitati drugemu učencu. Ako tudi to ne zda, izgovori naj učenec dotični izraz sam, ali s celim stavkom prosto, potem naj tako čita. Razjasnenje neznanih besed in rekov, kar je neobhodno potrebno v razumljenje sestavka, jako polajšuje čitanje. Ne zadostuje pa le razložiti pomen besed in rekov, ampak prepričati se moramo, ali je postalo to učenčeva lastniiu. N. pr. v šoli čitamo nov, učencem še neznan izraz : snidejo. Mi rečemo : snidejo se, se pravi, pridejo skupaj, se shajajo. Zdaj navedemo izglede, v katere vpletemo nov izraz, da postane njegov pomen še jasnejši, n. pr. Učenci pridejo skupaj v šoli. Ali tudi vprašamo: Kje se shajajo ljudje ob nedeljah.? Učenci odgovore: Ljudje se shajajo ob nedeljah v Cerkvi. Kako lahko rečemo mesto se shajajo? Odgovor: Ljudje se snidejo ob nedeljah v cerkvi. — Naletimo pri či-tanji na kterikoli rek, recimo ; kakor bi trenil. Razjasniti je pervo besedo treniti, ako je še nismo, potem cel rek. Kakor bi trenil se pravi ; na enkrat, naglo, prav hitro ; tudi ga lahko nadomestil jemo, če je mogoče, z drugimi reki, n. pr. kakor blisk, k>t lastovica i. t. d. Da postanejo deležja razumljiva, je najbolje da z ozirom na čas pri prislnvnih deležnikih zdanjega časa pristavimo: ,takrat — ko, med tem — ko ; z ozirom na vzrok pa da jih izpremenimo v popolni vzročni stavek z veznikom „ker". Ravno tako izpremenimo lahko deležnike preteklega časa v stavek z vez-nihom „ko", „potem ko" i. t. d. n. pr. gredè — med tem ko gre, vidé — ker je videl, zapustivsi — ko je zapustil. V dokaz, da um oje učenci besede, reke in deležja, naj na-rejajo stavke, v katere vpletajo novo razlagane izraze in reke. Razlaganje mora biti vedno primerno učenčevi zmožnosti. Vendar moramo paziti, da ne razlagamo preobširno in s tem ne odtegnemo pozornost učencev od predmeta. 4. Da bodo učenci v branji napredovali, moramo ohraniti cel razred delaven. Zato pozo vemo pri vsakokratnem čitanji kolikor mogoče učencev, tudi če čitajo le po en stavek. Pozivanje se ne godi v ktcrem koli redu, ampak tako, da vpraša zdaj tega zdaj onega. Pri tej priliki pozvemo tudi koliko učencev čita nalogo logično prav. K drugi lekciji ne smemo prestopiti, dokler ne čita velika večina razumno in prav, kajti kaj pomaga, če tudi prav dobro Čitajo, a čitanega ne razumejo. 5. Učenci naj čitajo tako, kakor navadno govorimo, t. j. ne prepočasno in tudi ne prehitro. Kajti pervo dolgočasi poslušalca in utrudi čitatelja; drugo pa naredi ga poveršnega in nasledek temu je ta, da sam ne vč, kaj čita. Obe napaki odpravimo, ako velimo prosto izgovoriti stavek, ali pa 8 predčitanjem. Berejo naj učenci glasno in krepko, jasno in razumljivo. Nikdar ne smemo terpeti, da postane čitanje neko tiho mermranje, ali da bi učenci nekako skozi nos čitali. To, kakor tudi ono zavlekavanje besed, sosebno konec stavka, mora se odpraviti. Pa tudi preglasno branje, podobno upitju, nij primerno. 6. Glavni namen logičnega branja je ta, da vdobž učenci sami glavno misel sestavka. Vse do sedaj omenjeno je le pripomoček ali sredstvo v dosego namena. Vendar Č6 nam je stvar vsaj nekoliko znana, tedaj je tudi lože primerna sredstva poiskati, da isto dosežemo. Taka je tudi pri branji. To je razvidno že iz tega, da celo izobraženemu človeku ni mogoče večkrat na pervi pogled, t. j. ako čita v pervo nov sestavek, popolnoma ga razumeti in vsled tega tudi ne s perva prav naglašati in čutno brati. Toliko manj nam je pričakovati od dečka v ljudski šoli. Zato naj on ve, preden jame citati, od česa bode čital, ker od tega smelo terdim, je tudi odvisno dobro branje. Kako nam je pri tem postopati, je razvidno iz naslednjega : Kakor smo si napravili gledč čitanja razne stopinje, (glej spredaj log. branje pod 1.) tako imamo tudi glede napeljevanja učencev k razumu in pridobitvi glavne misli kakor tudi celega sestavka, razne otopinje: a.) Povemo zapopadek ob kratkem (kakor že navedeno pod 1. log. br.) ter skušamo istega z uprašanji v njih uterditi. b.) Napeljujemo učence s pomočjo vprašanj do glavne misli. Vzemimo n. pr. žc imenovani sestavek v izgled: S kom je potoval Matij ček v daljne kraje? — Kaj se je navadil ?— Ali je bil vedno pri kupci? — Kdo ga je vzel v bližnje mesto ? — Kaj sta se pogovarjala po potu grede? — Kdo ju dolde? S čim? — Kaj pove Matijček ? — Kaj pa oče? — Kteri živali je primerjal psa? — i, t. d. — Na ta način obdela se cel sestavek. Učenci pa naj odgovarjajo kolikor mogoče z besedami ki so v sestavku. S tem se učijo tudi lastne misli izraziti, z besedami katere so si prisvojili z vajami. c.) Učenci morejo glavno misel z učiteljevo pomočjo pripovedovati, kar se lahko tako zgodi, n. pr. Kje se je navadil M. lagati ? — Kako se je očetu razodel da zna lagati? — Zakaj mu ni verjel oče? — Kaj je pripovedoval oče od bližnjega mosta ? — Zakaj se je bal deček onega mosta? — Kaj je rekel slednjič od psa? — Kaj store oče ? — d.) Učenci skušajo doma najti glavno misel ter jo povejo potem v šoli brez učiteljeve pomoči. e.) Učencc seznanimo ne le z glavno mislijo, ampak tudi z opisovalnimi deli sestavka s tem, da vprašamo po kraju, času, načinu, uzroku, nasledku, sploh po vsem. kar potrebuje pojasnila v razumenje. f. Učenci čitajo v šoli enkrat ali dvakrat sestavek na tihem, potem pa glasno logično prav ter povedo glavno misel. g.) Zaderžaj sestavka vzbujati mora nove misli v učencu. To dosežemo s tem, da napeljujemo učence s primernimi vprašanji navesti vzroke dela, sleditve, djar.ja, vga-niti okolnosti v kterih se je veršilo to ali uno, primerjati drugo z drugim ter navesti njih enakosti ali nasprotja, slednjič napraviti lastno sodbo. I)a zadnje ni kaj lahka naloga, vemo iz skušnje. Da pa ono jako podpira razumenje sestavka in pospešuje logično . branje, se vsak lahko prepriča, ako se doma dobro pripravi ter z učenci obdela sestavek po zaznamvanej poti. 7. Na vsaki stopinji logičnega brauja učijo naj se učenci do drobnega prebavljane sestavke na pamet. To vadi spomin, bogati krog besedi in rekov, ktere pozneje lehko vpo-rablja ter uri se v književnem govoru izraževati lastne misli. Da pa bode poslednje vspešno, izgovarjajo naj učenci pri recitiranji vsako besedo kakor je pisana, pravilno in s pravim naglašaujem. C. Evfoničn čitanje. Namen evfoničnega čitanja je ta, da učenci ne le razumejo vsestransko to, kar berejo, ampak da se v sestavek nekako zamislijo in ptuje misli kot lastne občutijo ter pri čitanji to izrazijo Namen j« res lep,' pa tudi težak in pri mnogih učencih nedosegljiv. To čitanje zahteva pravo nagla-šanje in povdarjenje posameznih besed, besed v stavku in stavkov v sestavku po njih veljavi; popolnoma jasen mora biti vsak izraz in vsaka misel. Ako tudi učitelj vse to vcepi svojim učencem v glavo, vendar ne doseže pri veliki večini pravega namena. Goethe pravi: „Der Lesevortrag ist eine Kunst; die Kunst muss aber, um rechte Kunst zu sein, zur Natur /urttckkehren." Pa saj naloga ljudske šole ni odgojevati slediščne igralce. Zato naj se učitelj preveč ne vkvarja z evfoničnem čitanjem, dovolj je, da znajo logično prav brati- Vnaslednjein navesti hočemo kar je v dosego lepo-glasečega branja neobhodno potrebno. 1.) Podlaga lepoglasečemu branju je mehanično in logično branje. 2.) Vselej ko podučujemo deco v branji, bodi si tudi v nižjih oddelkih, čitajmo vedno lepoglaseče. S tem pa ne terdimo, da silimo učence tako brati. Vendar utegnejo nekateri ne vede se ga naučiti. 3.) Ako je treba v dosego dobrega logičnega branja popolnoma razumenje dotičnega sestavka, toliko potrebnejši je tukaj obširno razlaganje od strani učitelja, od strani učenca pa jasnost vsacega izraza in reka ter popolno razumenje vsake misli v sestavku. Gledati nam je, da dobro izpeljemo to, kar je povedano pri logičnem branji pod štev. G lit. e in g. 4. Naj se nihče ne čudi, ako terdimo, da mora učitelj tako pervi čitati tudi na tej stopinji, kakor želi, da bi učenci čitali. Izgledno čitanje najhitreje in najlože dovede učenca do svojega cilja, kajti — eneinpla trahunt. Hočemo sami čitati izgledno v pravem pomenu, znan nam mora biti dotični sestavek po obliki in snovi, jasni nam morajo biti izrazi, reki in stavki po njih pomenu in veljavi; dobro moramo ločiti bistveno od nebistvenega, poznati moramo glavne in pomočue misli in njih zvezo, tuje misli postati nam morajo lastne ter vzbuditi v nas one občutke, ktere jih je imel pisatelj pri spisovanji." Ni dovolj, da sami pre-tuhtamo kterikoli sestavek po tukaj omenjenem potu, ampak tudi učencem je tako razložiti kot sebi. In slednič sledi glavna naloga, da izrazimo v izglednem predčitanji s primernim glasom navedeno, ter s tem tudi učence, rekel bi, nekako očaramo, da se v predmet zamislijo in v serci občutijo to, kar so ravno slišali. Ako izrazijo pri čitanji one občutke, tedaj dosegli smo namen evfoničnega branja. 5.) Doltro sredstvo pripravljati učence k lepoglasnemu branju je to, da velimo več učencem čitati ktericoli sestavek pa tako, da eden bere pisateljeve drugi pa misli glavne osebe iu tretji besede druge osebe navedene v sestavku. V sestavku: „Lažnjivec," fiita naj pčrvi pisateljeve besede, drugi dečkove in tretji pa očetove besede. Koj bodo umeli učenci različne misli, ktere je treba tudi različno izraziti. Fr. Tomšič. Značaj osel) kot mm raje. Vaje v spisji so gotovo najvažnejši pa tudi najte-žavniši del jezikoslovnega uka. One smelo določujejo mero učiteljeve sposobnosti v tej stroki, kakor tudi so nam živo ogledalo zmožnosti posameznega učenca. Dobri spisi kažejo da je pisavec jeziku kos, slaba pisava pa človeka kazi, kakor umazana obleka. Kakor kedo misli, tako tudi govori in piše. Napraviti besede in kratke stavke, katere učenec sestavlja z učiteljevo pomočjo; pismeno odgovorjati; na kratka vprašanja o prebranih sestavkih — sestavljati kratke stavke — napisovati stavke o delih in delovanji, o snovi iu koristi kar učenci poznajo, — tega se s časom privadijo tudi menj zmožni učenci. To pa ni Še cilj ki ga stavijo nam učni načerti. Ljudska šola mora učenca privesti do tega da tudi proste sestavke, na podlagi beril, po lastnem mišljenji pravilno piše. Rekel sem pravilno, če tudi ni tirjati, da bi učenci 5. ali 6. šol. leta vsa slovniška pravila umeli, to pa vendar smemo od njih pričakovati, da vsako besedo prav pišejo, da imena prav sklanjajo in glagole pravilno spregajo in da sploh tako pišejo, kakor je pisano v dobrih šolskih knjigah in v drugih dobrih spisih. Da se ogibajo besed in izrazov, ki niso sploh znani in kateri se govorč le v nekaterik krajik. Tudi naj se varujejo, da besed in izrazov na zavijajo po posameznih narečjih, temuč da se ravnajo vedno po najbolj navadnem in splošnem književnem jeziku. 'Take vaje kakor sem prpred omenil, pri katerih učenci le dopolnilne besede v sestavke vpletajo, morajo po malem nehati, in sledijo naj jim proste naloge na podlagi že branih sestavkov in to v zadnjih šolskih letih. Tu prehod pa se nu da po uikakem splošnem pravilu učencem vcepiti v glavo, kakor je to 11. pr. pri šte-viljenji mogoče, marveč naj učitelj že iz začetka napeljuje in vadi učence, da bodo jedro ali glavno misel branega sestavka vedno pred očmi imeli. Večkrat tirju nrava povesti-ce da pisatelj razun glavnega vsebka še druge osebe ali dogodke v vanjo vpleta, ki so posebno primerni, da otročji j pozornost od pravega osebka odvračajo, tako, da otrok na vse drugo ložej misli, kakor na pravo. Ko so se otroci s tako povestieo dobro seznanili, naj učitelj mesto vednega prepisovanja, povzame le glavno stvar iz nje in ž njo naj se delj časa mudi. S tem dosežemo, da se učenci i. glavno osebo bolj seznanijo, da ji morejo skoz celo povest slediti, cbi povedi) kaj je želela in dosegla, ter kaj ni želela i 11 dosegla; s tem dobfc ono plastično podobo, katera jih bode tim bolj zanimala, kolikor bolj živo so jo opisali. Ko smo to desegli, sledi naj primerjanja z drugimi osebami v povestici. Takšne vaje razvijajo samo ob sebi velik zaklad drugih misli, ki s« dado kot spisovne vaj«' prav dobro porabiti. Otroci zadnjega šolskega leta brali bi n. pr. iz „Berila'' sestavek: rMoli in delaj", tako, da morejo povestieo povedati na pamet. Pred vsem sesznani naj učitelj svoje učence s primernimi vprašanji z glavno osebo, potom z drugo in slednjič sledi primerjanje n. pr. Kedo je bil Simen ? Kaj ga je veselilo? Ali je imel še stariše? Kaj mu je večkrat na misel hodilo? Kje je spal neko noč? Kako so ga pokojna mati v spanji svarili? Kedo ga vjame in komu ga pelje? Ali je zdaj še beračil? Kakošen e bil zdaj Simon ? Kam ga je kmet pošiljal? Ali so bili šolski predstojniki ž njim zadovoljni? Kako se je učil? Kam so ga poslali? Kaj je postal ko se je izšolal? Z enacimi vprašanji dobti otroci značaj druge glavne osebe, ktero z lahka s pervo primerjajo. Take vaje se dajo s podobnimi nadomestiti in so posebno primerne buditi v otrooih veselje do lastnega mišljenja. Č. Misli o učnih načertih. Novi učni načerti so nam dobro došli. Vsak zdravo misleči učitelj te uačerte z veseljem pozdravlja. Oglejmo si jih tedaj in izrazimo potem trezno svoje mnenje in nalogo, ki jo mora učitelj rešiti pri izveršitvi teh načertov.— Nadert za posamezni razred, kakor tudi za večrazrednice, mora biti kratek; — to zahteva že nrava načerta. Neogibno sledi iz tega, da se marsikaj v njem navedenega da razložiti na več načinov, ali je pa to jako raztezuo, morda za koga celö neumljivo. Zaradi tega so minule okrajne učiteljske konference trajale po dva dni, ker učne načerte natanko raztolmačiti in pojasuovati nij malenkost;— za to je treba misliti, treba je časa in truda.— Skušenemu učitelju je dobro znano, da z dognanim učiteljiščem se še le začenja lastno izobraženje, kajti oni zavod ga le pripravlja k učiteljstvu. Kar se je učiteljski pripravnik teoretično učil, to mora ou zdaj praktično v šoli izverševati. Güthe pravi: „Theorie und Praxis wirken immer auf einander; aus den Werken kann man sehen, wie es die Menschen meinen: — Akopram je pa praksa v podučevanji pri tem najvažnejši faktor, mora jo vendar teorija harmonično spremljati, ker bi praksa brez teorije zlahko postala gola routina v izurjenji. — Teorijo si pa ukaželjni učitelj pridobi z lastnim mišljenjem, kakor tudi s tem, kar so nam drugi ali povedali ali napisali. Zbog tega bi pri posameznih učnih strokah tudi vodila o metodi, učnih in pomožnih knjigah, o drugih učnih sredstvih i. t, d. marsikomu ne bila nev6ečua. Ljudska šola naj preobrazi učence v ljudi, ki morejo stopiti v praktično /ivenje z dobro izšolanim duhom, bistrim umom, terdno voljo, nravnim značajem, se sercem vnetim za vse dobro, blago, resnično in lepo, z navdušenostjo za lepote in vzvišenosti nrave, za domovino in narod, udani cesarskej hiši, a tudi oboroženi s precejšnimi znanostmi in spretnostmi. — Pridobitev za praktično živenje neogibno potrebnih vednosti iu spretnosti je gmotna, izobrazba duha sploh formalna sverha ljudske šole. Pri vsakem učnem predmetu naj se učitelj za obojno poteza; kajti le oni, ki mu je cilj in konec jasen, vpo-treboval bode v dosego ujegovo tudi najprikladniših sredstev ter opuščal vse nepotrebno, namenu neslužeče. — 27 — Vsakemu učitelju je tedaj treba, da učni načert dobro pozna. N» večrazreduicah je k plouonosneinu poduku jako potrebno, da poznajo učitelji posameznih razredov namen in metodo poedinih učnih predmetov ne le za svoj razred, a tudi smoter in metodo iz vseh strok za celi zavod. Ta znanost bodi z učiteljskimi zbori vedno posredovana in vzderževana. (Primeri § 38 in 63 učnega in šolskega reda. Pis.) Posebno treba je o začetku šolskega leta na podlagi učnih načer-tov, izbranih šolskih knjig in priročnih učnih sredstev, krajnih in posebnih šolskih razmerij detaitiran učni načert za dotično šolo in dotično šolsko leto izdelati, ter splošne naredbe izdanih načertov natančno in določno izveršiti. Treba je n. pr. za vsako šolsko leto jasno i" določno označiti, kateri berilni odstavki bodo služili branju, kateri memorirauju, katere podobe iz zgodovine se bodo obravnavale, katere živali, rastline in rudnine opisovale, katere narav-ske prikazni razlagale, kako se bode berilo porabilo za poduk v realijah, kako se zemljepisni poduk sterne z razmerji domovinskimi, ali se tekom šolskega leta naredi kakov izlet in kako i. t. d. Kako pospeševati gladko in živoizrazno čitanje; pri vajah v jeziku, kako se bode slovnico obravnavalo, kako pesniška berila v prozo prestavljalo. Kakošni listi, opravilni spisi i. t. d. se bodo učili. Tako in jednako saj jaz mislim in zmenoj gotove velika večina mojih kolegov, in menim, da nismo na krivej poti. ANT. LF.BAN. 0 stanji šolstva na Gorišlei leta 1878-9. Javnih ljudskih šol je bilo: V OKKAJI deških dekliških mešanih. šol za silo Stev. rednih šol. Vsib šol 6|5 4;3j2;1 65 4 3 2 1 31 2! 1 6|5|4| 3 3| 1 razrednih razrednih razrednih razrednih Tolminskem Goriške okolice Sežanskim Gradiščanskem Goriškega mesta 1 2 I 1 2 10 1 1 1 2 6 3 1 3 i 1 13 2 7 25 17 21 2 29 26 13 1 1 1 3 1 rt 0 1 6 o 11 7 9 25 1 17 IG 37 2 2 40 60 32 63 9 Skupaj: 1|3 3 10 1 1 11 2/6 7 ¡26 72 68 1 2 4 122988 204 V tem letu se je v Tolminskem okraji: šola za silo v Melcih, spremenila v redno; v Goriški okolici: se zopet odperla šola za silo v Vedrijanu, in ustanovila enaka v Kozani; v Gradiščanskem okraji: se zopet cdperla šola za sila v Kožbani; eno-razrednici v Skocija-im — Pierisu ste se zedinili v dvorazrednico (mešano.) Celo leto se ui učilo v Št. Polaji (v Sežanskem okraji,), ker za ranjcem učiteljem A. Starcem, vklub dvakratnem razpisu, se nihče ni oglasil za to službo. V reiluili Solati v Škerbini, Brestovici in Povirji so učili dotični duhovni. V Komuu je bilo drugega polletja izpraznjeno mesto enega učitelja. Sleilnič je bila zaperta šola za silo v Koprivi celo leto. V okolici Goriški je prenehala šola za silo na Ternovem, ker se je učiteljski pomočnik odpovedal tej službi. Radi preslabih šolskih sob. prenehale so šole za silo v Belvede-ru, Skodovačah in na otoku Morosini (v Gradiščauskem okraji). Učilo se je v rednih šolali: Tolminskega okraja v 4 šolali celodn. v 7 poldn. Goriške okolice ,3 „ „ „ 31 „ Sežanskega okraja „ 1 šoli „ „ 13 „ Gradiščanskegaokr. „30 šolah „ „31 „ Goriškega mesta „ 7 „ B „ 5 „ Šolski prostori zadostujejo primerno tudi v zdravstvenem obziru: v Tolminskem „ Goriškem „ Sežanskem „ Gradiščauskem Goriškega mesta okraji na 7 ii , 15 . . 8 „ n 5 o šolah skupaj : ua 37 Šolah. Minulega leta so se v sledečih krajih šolske hiše popravile, razširile oziroma na novo sezidale: v Tolminskem okraji se je v Bovcu razširila ena šol. soba in popravilo celo poslopje ; v Melcih pa razširila šol. soba. V Sežanskem okraji so se popravile šol. hiše v Rodiku, Povirji, Gorjanskem in Kostanjevici, v Repnem pa sezidala na novo. V Goriškem okraji se je sezidala nova šolska hiša na Gorenjempolji in pokrila nova šola na Banjšicah. Šolska hiša v Kanalu se je popravila. V Gradiščauskem okraji so se dozidale nove šolske hiše v Rudi, Moraru, Rutarsu in Gradišči. V naslednji skrižalki razvidi se število za šolo vgodnih otrok kakor tudi onih ki šolo obiskujejo: V OKRAJI St. za šolo vgod. otrok skupaj Stev. šolo obiskovalnih skupaj O 00 ao • r- ■X X . © h y o . •o J o •n si 6-12112-14 6-12 | 12-14 let starih let starih Tolminskem Sežanskem Goriške okolice Gradiščanskem Goriškega mesta 4310 3124 7713 7593 ? 1230 912 2187 1335 ? 5540 4036 9900 8928 2500 2436 2080 5024 5901 1378 521 308 1118 706 363 2957 2388 6142 6607 1741 2833 2188 5832 6326 1450 Skupaj 130904 16819; 8016 19835 18«29| Primerjaj« Število šolo obiskovalnih otrok se pokaže, da je hodilo leta 1878-9. 1226 otrok več, nego leta 1877-8. Od vse mladine je hodilo leta 1877-8 60.220/0, a letu 1878-9, pa 64.180/» t. j. 3.96 0/0 skoraj 4 0/0 več. Otroci so hodili redniši v šolo sosebno v okrajih Goriške okolice, Gradiščanskega in Sežanskega okraja. V Goriškem mestu se ui mnogo premenilo, ker v številu za leto 1878-9 so všteti tudi otroci iz dežele, ki hodijo v mestne šole, bo-diVi v javne ali p» zasebne. Prav pridno hodijo v šolo otroci per-veg» šolskega leta, poslednjih pa nnjnemarniše; tako n. pr. je hodil« v Gr&diščanskem okraji: 1. šolskesra leta 1370 otrok v šolo 2. „ " „ 1284 „ „ „ 3- „ „ 1155 „ n » 4. „ „ 906 , „ „ 5- » » 6<51 » • » 6- n ,5*5.,, V slovenskih občinah hodijo otroci 7. in 8. leta prav pridno; 6. in 14. pa lenobno. Da je mladina hodila rednejši v šolo je pripomoglo sosebno: 1. Da so c. kr. okrajni šolski sveti pozornisi bdili, da so se zanikerni roditelji, oziroma namestniki silili, da so pošiljali otroke v šolo. 2. Da so učitelji točniši vpisovali zamude in se zvestejše ravnali po §. 6. šol. in učnega reda, kakor tudi dotičnih ukazov šolskih oblastnij. S tem so vpljivali moralično na mladino in občinstvo. 3. Da je več vrlih učiteljev uplivalo na ljudstvo se svojo veljavno in prepričevalno besedo. 4. Da so innoge občine vspešno sodelovale in zdatno podpirale šolske oblastnije. V občinah, v kterih so županstva perve ua-ložene globe ojstro iztirjevaia in iztirjala, se je v kratkem in stalno vredilo šolsko obiskovanje in ui bilo treba nakladati daljnih glob. Nasprotno pa hodijo otroci v tistih občinah, v katerih so županstva prizanesljivo ravnala, tako ali celo menj pridno nego prej v šolo a globe se vedno ntnožč. Glede, da je bilo o ljudskem popisu leta 1869 na Goriškem 6. do 12. let starih, 27.043 a 12 do 14 letnih 8381, skupaj 35.424 otrok, je ohiskovauje še sedaj nepovoljno. Huda bolezen „difteritis" je v poslednjih letih veliko otrok pobrala; vendar vidi se, da so se vrinile pomote pri štetvi otrok, sosebno je v Gradiš-čunskem okraji število otrok zelo nizko v razmeri onemu odrastlih. Redno obiskovanje ovirajo sosebno: 1.) Ubožtvo kmečkega ljudstva in mali zaslužki. 2.) Pomanjkljiva omika nižjega prebivalstva, ki slepo nasprotuje šolstvu sploh. . 3.) Vedne tožbe mnogih davkoplačalce v čez stroške za šolstvo, ki brez prepričanja o vspehu šol terde: šole stanejo muogo, a koristijo malo. 4.) Zanikerno uradovanje mnogih krojnih šolskih svetov, sosebno kar zadeva zauiude. Tako n. pr. ni 1 ~ O w JZ Ji 3 =3 "3 J5 © o •C •O! S neizkušenih: | Tolminsken Goriške okolice Sežanskem Gradiščanskem Goriškega mesta 11 32 12 32 7 5 7 2 J 19 26 18 21 1 3 2 1 29 11 7 2 1 3 1 1 4 40 60 32 60 6 4 1 30 10 1 22 6 7 Skupaj: 94 22 95 46 9 5 5 192 51 36 Število postavno vmeščenih učiteljev (ljic) je v razmeri se Številom otrok ki so dolžni hoditi v šolo 6-12 let starih v okraji: Goriške okolice 41:7713 v Tolminskem 19:4310 „ Sežanskem 15:3124 „ Gradiščauskem 76:7593 Tedaj spada na enega učitelja: v okraj Goriške okolice 188 otrok „ Tolminskem okraj 227 „ „ Sežanskem 208 „ „ Gradiščauskem 90 „ Na vsacega učitelja povprek pa, v: Okraji Goriške okolice 113 otrok Tolminskem okraji 90 „ Sežanskem „ 95 „ Gradiščanekem „ 76 „ Glede drugih predmetov je omeniti, da se niso učili vsi, kakor določuje deržavna postava 14. maja 1869. §. 3. Verstva ni učil nobeden posvetnih učiteljev, ampak le dotični dušni pastirji. Telovadba se je učila v: Tolminskem okraji v 7 šolah Goriške okolice „ 25 „ Sežanskem okraji „ 5 „ Gradiščanškem „ „ 10 „ Mesta Gorice „ 2 „ skupaj le v 49 šolah Ker so le pri šestih šolah telovadne priprave, se je v drugih šolah telovadilo deloma na prostem, deloma v šolskih sobah. Pouk v kmetijstvu je visoko c. kr. mioisterstvo v tem letu zdatno podpiralo. Dvema občinama se je nakupilo šol. verta, več drugim pa pomoglo, da so 6e že obstoječi bolje vredili; desetim šolam se je nakupilo potrebnega orodja in nagradilo učitelje, kateri so vspešno učili kmetijstvo. Šolskih vertov je bilo v Tolminskem okraji 4 Goriškem „ 9 Sežanskem „ 3 Gradiščanškem „ 10 V naobraženje so znatno pripomogle ljudske šolske knjižnice, katerih stanje je razvidno iz sledeče skrižalke: V OKRAJI število knjižnic Število zverkov: število izposojenih zvezkov Tolminskem 38 2665 2662 Sežauskem 27 1136 558 Goriške okolice 43 3096 3047 Gradiščanskein 9 450 ? Goriškega mesta 2 ? ? Skupaj: 119 ~ ? Ker ljudske šolske knjižnice verlo pripomagajo k ljudski izomiki, v obče spregovorimo drugoč o tem obširniši. Stanje okrajnik učiteljskih knjižnic: V OKRAJI Število knjig: število zvezkov: štev. med letom izposojenih zvezkov: Tolminskem 142 188 27 Sežanskem 68 223 84 Goriške okolice 312 451 86 — 32 — V Gradiščauskeui okraji je okrajnu učiteljska knjižnic» sé Stirim podružnicami in sicer: v Gradišči, Teržiču, Korminu in Cer-vignanu, katera se je malo labila. Ravno tako tudi ona Goriškega mesta. Redne šole so povoljno preskerbljene z učili, celó šole za silo imajo najpotrebnifiih. Vsled razglasa učnih načertov za Primorje, se bode uredil nauk malo po malem v vsih predmetih. Ker se po tih letos 1879-80 vpervo uči, ni še pričakovati takošnega uspeha, kakoršnega si želimo od naših šol. Vendar smemo gotovo pričakovati, da pojde bolje z naukom v jeziku, kajti po načertih osnovani berili „Začetnica in II. Berilo in Slovnica." rabijo se skoraj že po vseh slovenskih šolah. Snuje se III. in IV. Berilo. Tudi nauk v realijah vtegne se v kratkem zboljšati in sicer na podlagi učnih načertov in vvedenih beril. Z oblikoslovjem in risanjem pojde Se počasno, ker tema dvema predmetoma se vstavljajo zapreke, katerih n¡ tako lahko odstraniti. Nekateri učitelji namreč so v tih predmetih nezadostno izšolani ; več šolskih sob je pretesnih in vsem šolam pomanjkujejo potrebna učila. Pa tudi ljudstvo ni še prepričano, kako važen je ta nauk. — (Dalje prih.) Naznanila. Za tekoče š. leto so določene, krajue učiteljske konference, in sicer v okraji Goriške okolice: 28. junija v Kojskem, 1. julija v Ajdovščini, 8. julija na Gorenjempolji, 20. julija v Gergarji in 5. avgusta v Renčali; v Sežanskem okraji: 26. julija Nabrežini in 30. julija v Tomaji. Opazka. Pervi list pošljemo nekaterim gg. ua ogled s prijazno prošnjo, naj nam ga blagovole verniti, ako ne mislijo se nanj naročiti. Gg. učiteljem iti učiteljicam Goriškega, Tolminskega in Sežanskega okraja krijč naročnino dotični c. kr. okraj. š. sveti. Učitelji in učiteljice omenjenih okrajev naj hranijo vse liste za se in za njihove naslednike. Visoko c. kr. ministerstvo za tik in bogočastje naroča z ukazom 12. junija t. 1. št. 9075. da imajo učitelji previdno rabiti anatomične table. Iz pedagogičnih obzerov jim je paziti na predmet kakor tudi na nježno starost učencev in učenk. Prepoveduje pa ob enim, da se te table razvesi po stenah v kinč šolske sobe; v obče, da se jih le tedaj otrokom kaže, ko se o stvari govori. V. ¡CERNIO, založnik. — Ililarijanska tiskarna.