Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — številka 56 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka h» Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavclč ~~ Odgovorni urednik Albin U čak ar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sreda, 21. 7. 1971 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od L januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah ln sobotah ZA GORENJSKO TRIDESETLETNICA VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA Začetek slavnostnega sporeda bo Ob 11. uri. Po . vnostnem govoru predsednika Izvršnega sveta Sta-h R *^avčič»i bo koncert /bora in orkestra Doma JLA Po tJ°"I;u'a- Sodeluje tudi vojaška godba iz Ljubljane. ter> V"OSt' '10 vse P°P°'dne zabavni program, v ka-kcsi'11 s,nlo'uic ansambel Lojzeta Slaka in zabavni or- er D°ma JLA iz Ljubljane ter drugi. sPlo(l pros'avo vabimo partizane, aktiviste, mladino in Šega/ vs*i se čutijo povezane s slavno zgodovino na-2a °sv',U(>di I nega boja in naših današnjih naporov ria,., ,e';llK evanje idealov naše osvobodilne in revolucio-w*ne borbe. Prireditve v počastitev 30-letnice vstaje slovenskega naroda p\*}; JjjBJa ob 20. uri: film Veljka Bulajiča Kozara na ■cadl pred Prešernovim gledališčem; Vat ■' nt 28. julija: mladinsko prvenstvo SFRJ v LrPolu mi letnem kopališču v Kranju. I JESENICE bo2|f .'"''j1' ob 5. url: spominski pohod na Stol. Pohod Stol i °'' ,l>' l,r' s Koroške BeR* v dveh smereh proti na Stolu ob spomeniku padlim v Proslava ob 30-letnlel vstaje slovenskega naroda. SKOPJA LOKA lOH. ilU"' P'kn'k delavcev tovarne Jelovica na Križni Vstaja sP°inclnk" padlim bo proslava ob 30-lctnlcl l?n2^u,li,,: partizanski pohod ob mejnikih revolucije. *ele -J'0 klenil h Peljan v Poljanski dolini, drugI iz b0 "uk"v v Selški dolini proti MartlnJ vrhu. Zvečer Pol, 'J11 PMtiMMld miting. V nedeljo bodo udeleženci obiskali še Cerkno in bolnišnico Franjo. V 7iJ JuliJa oh 15. uri: partizanski miting na Javorču *,rovskem vrhu. Danes popoldne bo v Železnikih slovesna otvoritev nove proizvodne hale Alplesa 6. stran Odločil sem se, da bom kmet 8. stran Brazgotina 10 ■ stra.i Šumadija, ne bomo te pozabili Naslednja številka bo izšla v sredo, 28. julija IVIL-A 12. stran Istor-O-IMal 22. stran Bled pripravljen VOZNIKI — IZLETNIKI Izognite se gostemu prometu in zavijte na staro gorenjsko cesto. V GOSTIŠČU POSAVEC se boste dobro okrepčali in odpočili. SPECIALITETA GOSTIŠČA: ribe, žabe, odprta vina. specerna Za obisk se priporoča Veletrgovina ŠPECERUA BLED Kranj — La Ciotat hisk iz pobra tenega mesta Kranj, 20. julija —Tako kot vsako loto ta čas je tudi danes prispela na tritedenski obisk v kranjsko občino skupina 30 mladincev in mladink iz francoskega mesta La Ciotat, ki je že več let pobrateno s Kranjem. Med bivanjem v Kranju si bodo mladinci ogledali kulturne in druge zanimivosti Kranja in okolice, obiskali nekatere delovne organizacije, se seznanili z mladimi v posa- meznih kolektivih ter si ogledali nekatere kraje na Gorenjskem. Program njihovega bivanja je pripravila občinska konferenca zveze mladine Kranj. Francoska skupina bo v Kranju do 8. avgusta, ko bo kot je že običaj, skupaj s kranjskimi mladinci odpotovala v La Ciotat. Tudi mladi iz kranjske občine bodo v francoskem mestu La Ciotat, ki leži ob francoski ažurni obali, ostali tri tedne. A. ž. KRANJ V;1 0 Oldhamski mladinci, ki so prejšnjo nedeljo prišli na tritedenski obisk v Kranj, so že obiskali nekatere delovne organizacije v kranjski občini, si ogledali nekatere zanimivosti v Kranju, okolici in nekatere kraje na Gorenjskem. V nedeljo so odpotovali na štiridnevni izlet proti Zagrebu in morju, od koder se bodo vrnili jutri zvečer. Z obiskom po kranjskih družinah pa se bodo v nedeljo tudi pobliže seznanili s Kranjčani. A. 2. RADOVLJICA 0 Gorje, 20. juliju — Veletrgovina Živila Kranj je ob 17. uri v Zgornjih Gorjah pi i Bledu odprla novo samopostrežno trgovino z bifejem. To je že sedma tovrstna trgovina podjetja Živila v radovljiški občini. Zdaj bodo tudi prebivalci Gorij in okolice lahko dobili v moderni trgovini vse prehrambeno in drugo blago ter sveže meso vsak dan 0 Na Bledu še vedno potekajo prireditve ob krajevnem prazniku. Tako bo danes /večer pred festivalno dvorano zabavno folklorna prireditev. Med vrsto drugih prireditev pa velja posebej omeniti tudi sobotni koncert resne glasbe v prenovljeni cerkvi na blejskem otoku in ognjemet z blejskega gradu, ki bo prihodnjo sredo zvon. 0 Turistično folklorna prireditev Kmečka ohcet, ki je bila v Bohinju v soboto in nedeljo, je dobro uspela. Glavni program so tokrat pripravili prebivalci Bohinjske Bistrice. Z zanimanjem so si prireditev ogledali številni domači in tuji turisti. A. ž. SKOFJA LOKA O V nedeljo se je v Splitu končalo IX. mednarodno srečanje mladine i/, pobratenih mest 14. držav Evrope in Afrike. Mladi iz šestdesetih mest, več kot 100 udeležencev je bilo, so razpra\l|ah predvsem o vlogi mladih v življenju komune in v mednarodnem življenju. Na srečanju je imel refe rat pod naslovom »Vloga mladih v življenju komune in v mednarodnem Življenju« tudi predsednik škofjeloške občine skupščine Zdravko Krvina. Po referatu je odgovarjal na vprašanja. Povedal je, tla ic moral odgovarjati na številna zanimiva vprašanja s celotnega področja našega življenja. Po njegovem mnenju so taka srečanja eden od važnih faktorjev Očuvanja miru v svetu. -Jg Dolgoročni razvoj Slovenije Predsednik regionalnega kluba poslancev za Gorenjsko Martin Košir je v ponedeljek popoldne v Kranju sklical posvetovanje o predlogu stališč dolgoročnima družbenega razvoja Slovenije in o drugih točkah dnevnega reda prihodnjega zasedanja republiške skupščine. Poleg poslancev — članov kluba, so se posvetovanja udeležili člani sveta go- renjskih občin, člani republiške skupščine z Gorenjske, predstavniki kamniške ln domžalske občine in predstavnik garnizijc JLA. To posvetovanje je bilo sklicano predvsem zato, ker na zadnji icji svet gorenjskih občin o predlogu dolgoročnega razvoja Slovenije nI mogel razpravljati, ker člani takrat niso dobili potrebnega gradiva. A. Ž. Podbrežani praznujejo Za Podbrežane je 25. julij dan žalostnih spominov. Pred 29 leti so v večernih urah na bistriškem klancu odjeknili streli nemških brzostrelk in 50 talcev, pripeljanih iz Begunj, je obležalo v krvi v v gramoznici na klancu. Bližnje domačije je zajel plamen in tri družine so ostale brez strehe in očetov. Teh dogodkov v letu 1942 se vaščani Podbrezij in Bi strice vsako leto spominjajo ob krajevnem prazniku, ki ga praznujejo 25. julija. Letos, ko praznujemo tudi 30. obletnico vstaje, so krajevne organizacije pripravile obširen program. Že v nedeljo so se na Bistrici na klubskem tekmovanju pomerili kegljači, 19. in 20. julija pa igralci namiznega tenisa na društvenem tekmovanju, danes bo še meddruštvenl na-miznoteniški turnir. 23. julija bo v kulturnem domu slavnostna seja krajevnih organizacij ter razglasitev športnih rezultatov. V nedeljo, 25. julija, se bodo v prijatelj ski nogometni tekmi pomerili domači pionirji in člani. Na žalno komemoracijo, ki bo v soboto, 24. julija, ob 20. uri pri spomeniku na Bistriškem klancu, so vabljeni vsi vaščani ter tudi svojci padlih žrtev iz Križ, Dupelj in Ljubnega. -dh Kmetijsko gospodarstvo Škof j a Loka objavlja naslednja prosta delovna mesta: več KV mesarjev — predelovalcev več NK delavk za mesno predelavo več NK delavcev za klavnico in kožarno 3 traktoristov več poljedelskih delavcev več NK delavcev za mešalnico močnih krmil prosta učna nadalje objavlja mesta za: vajence v prodajalnah v Kranju, škofji Loki, na Jesenicah, na Bledu, v Velenju in Bovcu vajence v mesni predelavi v škofji Loki vajence v klavnici v Škofji Loki Zagotavljamo solidne osebne dohodke, urejer- J.elo, možnost napredovanja in nadaljnjega izpopolnjevanja. Smo delovna organizacija z 31 prodajalnami na Jesenicah, v Kranju in okolici, na Bledu, v Radovljici, v Škofji Loki in okolici, v Ljubljani, Velenju, Cerknem, Bovcu, Kobaridu in Divači. Samska stanovanja zagotavljamo traktoristom, poljedelskim delavcem in delavcem v mešalnici. Za vajence v mesni predelavi in v klavnici je minimalni pogoj uspešno končan 6. razred osemletke in končano osnovno šolanje. Za vajence v prodajalnah je pogoj uspešno končana osemletka. Vajencem plača podjetje vse stroške šolanja, pokriva v celoti prevoz na učno mesto. Interesenti naj pošljejo prijave na naslov: Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka, Mestni trg 20, kjer dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. Zakaj podražitve? Vodo bomo plačevali več kot enkrat dražje, kanalščino kar šestkrat in odvoz smeti dvainpolkrat dražje. S tem s« bodo poprečni stroški na družino povečali mesečno za skoraj 27 odstotkov. Podražila se je tudi centralna kurjava. Kako si pri nas razlagamo pojem stabilizacije, se sprašujejo ljudje. Sprva smo jo razumeli tako, da se ho vse stabiliziralo, umirilo. Tudi cene. Toda zakaj te podražitve, ki zadenejo slehernega občana. Tistega z najvišjimi in tistega z najnižjimi dohodki. Osnovni cilj stabilizacije nI le v stabilnosti dinarja, ki naj bi postal resnično nekaj vreden. Gospodarske organizacije morejo tudi bolje delati. poravnavati svoje obveznosti, skrbeti za razvoj. Zato morajo imeti boljše pogoje dela. Med takšne boljše pogoje gotovo spada tudi vprašanje stanovanj za nove delavce in za tiste, ki so ie zaposleni in jih še nimajo. Da bi omogočili osnovne pogoje za delo — torej tudi stanovanja — je bila kranjska skupščina prisil {ena prav v okviru akcijskega programa stabilizacijske politike po dražiti komunalne storitve. Da bi lahko začeli graditi nova stanovanja na Planini, je treba najprej urediti komunalne naprave. S sedanjimi cen trni komunalnih storitev, pravijo, tega nikakor ne bi zmogli. Morda bi se ob tem ozrli še na nekaj. Stanovanj- sko podjetje je na osnovi ankete ugotovilo, da potrebujejo v občini takoj 2400 stanovanj. Več kot 63 otlstotkov prebivalcev, ki čakajo na stanovanje, ima nižji dohodek od 1200 din, do 1800 din dohodka ima nekaj manj kot 27 odstotkov ljudi, ki so brez stanovanja in le okrog 10 otlstotkov prlčakovalcev stanovao \ ima dohodek višji od 1800 din. V kolektivih pa se Je že uveljavila praksa odkupa stanovanj. Prosilcu za stanovanje podjetje odobri kredit na 20, 30, 40 let. Vendar mora vsaj 15,20 ali več odstotkov vrednosti stanovanja plačati do vselitve. Cene stanovanj pa vrtoglavo naraščajo. Tako že tistih 15 ali 25 odstotkov predstavlja kar 30.000, 50.000 din ali še več. V koliko letih jih lahko prihrani delavec s 1.200 din mesečnega dohodka? L. Bogataj Mitja Ribičič obišče radovljiško občino Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič bo v petek obiskal radovljiško ob- čino. Dopoldne se bo v Radovljici najprej pogovarjal s predstavniki družbenopolitič- nih organizacij iz občine, na'0 pa si bo ogledal tovarno V«* riga v Lescah in nekatere tU* ristične objekte v občini. A. t- SRRDA — 21. JULIJA 1971 V Ponedeljek Je bila v Alplesu v Železnikih novinarska konferenca. Predstavniki podjetja so •»»vinarje seznanili z vzroki za gradnjo nove proizvodne hale in poudarili pomen, ki ga ima ** objekt za razvoj podjetja. — Poto: P. Perdan Poizkusna proizvodnja že teče Danes bo slovesna otvoritev nove proizvodne hale v Alplesu V ponedeljek je bila v tovarni Alples v Železnikih novinarska konferenca. Pred-»tavnikl kolektiva so se z novinarji pogovarjali o vzrokih ■> gradnjo nove proizvodne ni»le. ki jo bodo v Alplesu ■•ovesno odprli danes, ln o Pomenu, ki ima ta objekt razvoj kolektiva in tudi fesne Industrije pri nas. prid dobrimi desetimi leti Jc Podjetje Alples, tedaj še tesnjic.i. zgradilo novo tovarno In Jo tudi sodobno opremilo. Toda že nekaj let ** •ein so zaradi širitve proizvodnje začeli ugotavljati, da ie prostora premalo. Zaradi Poškodb pri prenašanju in "»klad'.ščenju Je rastel izmet. Uvajanje modernih načinov Proizvodnje Je zahtevalo ne prostore, sušilne *anale in podobno. Večjo •torilnost bi lahko dosegli le * 'manjievanjem stevUe ssv poslenlh ali s povečanjem de v'k-a prostora. Odločili SO la Se n Je preusmeril v proi/. vodnjo fonskega pohištva In masivnih elementov. Za proizvodnjo ploskovnega pohištva pa so zgradili novo proizvodno halo z najsodobnejšo tehnologijo. Objekt zajema 35.000 kvadratnih metrov površine, od katerih {« 16.000 kvadratnih metrov pokrite površine. V novi proizvodni hali so oddelki mehanske obdelave, površinske obdelave, montaža, pomožno skladišče Izdelkov, skladišče surovin, nakladalni ln razkladalni prostor, ki omogoča uporabo kontejnerjev, vzorčna delavnica, brusll-nica, garderobe s sanitarijami In drugi pomožni prostori. V novi hali so tudi tehnične pisarne. Objekt je grajen iz lahke jeklene konstrukcije s tako imenovanimi HOP profili. Sli eha je izolirana s tervolom, kar omogoča velike prihranke toplote v zimskem času ln onemogoča preveliko ogrevanje poleti. V oddelku mehanske obdelave odstranjujejo tor Obiščite Mercntor na Gorenjskem sejmu v novih Prostorih — Savski log — hala C •*Jeniska preseiieeenja • sejemski popusti • pro- ■kja na kredit • dostava na dom Na svidenje — prepričani smo, da boste zadovoljni pNa Gorenjskem sejmu odpadke z odsesavanjem zraka. Naprava vsesa do 150.000 kubičnih metrov zraka na uro. Onesnažen zrak takoj nadomestijo s svežim. V zimskem času bodo vsesani zrak, segret na 20 stopinj C filtrirali in ga vračali v prostor. V hladnejših dneh bodo tako prihranili do 1 milijon kcal h. Dnevna svetloba prihaja skozi posebne svetlobne ku-merno porazdelitev svetlobe. Ob novem delu tovarne Alples je tudi 10.000 kvadratnih metrov asfaltiranega cestišča in parkirni prostor za 100 osebnih avtomobilov. Projekt predvideva v novi hali največ 200 zaposlenih v eni Izmeni. Gradnja novih prostorov za proizvodnjo In oprema |e veljala Alples skoraj 45.ooo.ooo din. Od teua so vložili lastnih sredstev dobrih 5.S00.000 din. Gorcniska kreditna banka je posodila za osnovna In obratni sredstva 20.361.000, za 8,538.000 din je bilo Inozemskega komercialnega kredita. Iz občinskega sklada skupnih rezerv so prejeli 698.000 din In Iz sklada skupnih rezerv sr Slovenije 4.000.000 din kredita. Kot sofinaneer gradnje je prispevalo 5.000.000 din tudi podjelfe Slovenija-les. V novi proizvodni hali že teče prol7kusna proizvodu|a. Zaposlenih je nekaj več kot sto delavcev, nujno na bi Jih potrebovali vsaj 200, da bi bili stroji polno Izkoriščeni. In Bogataj Iskra Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj želi zaposliti zaradi povečaja proizvodnih nalog nove sodelavce, in sicer: 1. orodjarje 2. brusilce 3. strojne ključavničarje 4. 100 delavk in delavcev za delo v montažah ali obdeloval-nicah 5. 5 čistilk Pogoji: pod tč. I. do 3.: dokončana ustrezna poklicna šola; pod tč. 4 : starost 15 do 35 let; pod tč. 5.: starost 25 do 50 let. Pismene pri 1 ive pošljite do 15. VIII. 1971 na kadrovski oddelek naše tovarne, kjer boste lahko dobili tudi podrobnejše informacije. 18.8. nagradno žrebanje Še enkrat: Razlastitev nekega zemljišča V eni prejšnjih številk Glasa smo komentirali tudi razpravo o razlastitvi zemljišča, ki je last kmeta Antona Dolarja iz Vrbe. O razlastitvi so razpravljali odborniki na zadnji seji občinske skupščine na Jesenicah. Pisali smo o poteku razprave in omenja- li pripombe, stališča in odločitve odbornikov skupščine. Pred nedavnim pa nam je kmet Anton Dolar iz Vrbe sporočil, da je bilo komentiranje zgrešeno in napačno že v samem bistvu: svojo zemljo je bil in je voljan dati za primerno odškodnino ali Cene v juniju Ce bi h..ieli kar najbolj na kratko in jedrnato opisati gospodarski položaj pri nas, bi pravzaprav zadostovale že besede direktorja zveznega zavoda za statistiko, ki je na redni tiskovni konferenci v začetku tega meseca izjavil: »O gospodarskih rezultatih v juniju ni mogoče reči nič dobrega, niti z enega sektorja nimamo ugodnih vesti!« Da bi spoznali in razumeli vso neodgovornost odlašanja rokov za izdelavo in uveljavitev nadaljnih ukrepov za izvajanje stabilizacijskega programa, si oglejmo nekaj podatkov. V primerjavi z majem so porasle cene proizvodov za 1,9 odstotka, v vseh šestih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim razdobjem lani pa za 13 odstotkov. Junija so zlasti poskočile cene sredstvom za delo. Bile so za dobrih 6 odstotkov višje kot mesec prej. Cene reprodukcijskega materiala so bile za 2 odstotka višje, cene blaga za široko potrošnjo pa so porasle za 1,2 odstotka. V zviševanju cen se je najbolj izkazala nekovinska industrija s 4 in kemična z 2 odstotkoma višjimi cenami. Ce pa pogledamo porast cen na debelo za polletje, beležijo največji skok v proizvodnji in predelavi premoga, in sicer 41 odstotkov, predelavi nafte za 38 odstotkov, na tretjem mestu je barvasta metalurgija s 37 odstotki itd. Tako gibanje cen na debelo je seveda vplivalo tudi na gibanje maloprodajnih cen, ki so bile v primerjavi z majem višje v juniju za 2,4 odstotka. Največ so se podražili kmetijski proizvodi, in sicer za dobrih 6 odstotkov, v industriji so zabeležili porast za 1,4 odstotka in pri storitvah za 4 odstotke. V prvih šestih mesecih je bil porast cen na drobno nekaj več kot 13 odstotkov, to je enako porastu cen, ki so ga plasirali proizvajalci. Tudi na področju zunanje trgovinske izmenjave podatki za junij niso prav nič razveseljivi. Jugoslavija je v tem mesecu uvozila za 4,8 milijarde blaga, kar pomeni porast uvoza v primerjavi z lanskim junijem za 20 odstotkov. Vrednost izvoza pa je bila 2 milijardi 300 milijonov, kar je za 3 odstotke manj kot lani. Deficit naše blagovne izmenjave s tujino znaša sedaj 12,8 milijarde din, z izvozom pa pokrivamo doseženi uvoz komaj z 48 odstotki. Sporočila z raznih sej zveznih in republiških forumov napovedujejo, »da bo treba še naprej iskati ustrezne rešitve .. .« To nas seveda ne more zadovoljiti. Napovedujejo zaostritev ukrepov proti vsem, ki neupravičeno zvišujejo cene. Take načrte lahko le pozdravimo. Druga stvar pa je, koliko lahko pričakujemo od teh obljub. Saj so že sedaj bile cene zamrznjene in pod režimom administrativne kontrole. L. B. IVSI DENARJA—NI KREDITOV Po zadnjih statističnih podatkih se je kratkoročno izboljšanje likvidnosti slovenskega gospodarstva že končalo. V juniju je bila tretjina slovenskih podjetij v izredno težkem položaju zaradi neplačanih računov. 55 o I t-kov podjetij Je lastno 111 I« nost ocenilo kot slabo in le 14 odstotkov podjetij je Imelo dovolj finančnik nad stev. Prav t.' a slabo le bilo februarja in marca, stanje se Je nekoliko popravljalo aprila ln maja, ko je bila nelikvidnost slovenskega gospodarstva najmanj kritična. Tudi s kreditnimi sredstvi se slovensko gospodarstvo ne more pohvaliti. Četrtina podjetij ima kreditov dovolj, ikoraj 60 odstotkov ko'.ckti-c. pa p eni, da nima dovolj kreditnih sredstev. pa jo zamenjati za enakovredno zemljišče. Za zemljišče Antona Dolarja, na katerem naj bi Zavod za razvoj turizma z Bleda uredil tri golf igrišča, so se odborniki skupščine zares ognjevito zavzemali in iskali rešitev v primerjanju večje pomembnosti in važnosti golf igrišča ali dobre obdelovalne zemlje. Poudarjali so pomen dobre kmetije v današnjem času in razmerah, opozarjali na problem kmetijstva. Proti razlastitvi tega zemljišča so nastopili posebno odklonilno tudi tedaj, ko je predstavnik Antona Dolarja odbornikom spregovoril o trdni navezanosti Dolarja na njegovo kmetijo, ki je najboljša, najbolj rodovitna in predstavlja srce vseh njegovih obdelovalnih površin. Po njegovih besedah bi se Anton Dolar že prej zaposlil kje drugje, a je zavrgel vse pomisleke in se začel s trdim delom ukvarjati le s kmetijstvom. Torej: kmetu je bilo žal njegove zemlje, razlastitvi pa se ni uprl. Nasprotovali so ji le odborniki občinske skupščine, ki bodo o razlastitvi še razpravljali na eni prihodnjih sej. Za to napako v poročanju se tovarišu Antonu Dolarju iz Vrbe vljudno opravičujem. Darinka Sedej Stanovanje kot vzrok socialnih razlik V tezah za obravnavo socialne diferencijacije na tretji seje konference ZK Slovenije je govora tudi o socialnih razlikah med ljudmi, ki nastajajo zaradi različnih pogojev za pridobitev stanovanja. Po nekaterih podatkih je v Sloveniji okoli 10 odstotkov družin brez lastnega stanovanja. Težko bi bilo sicer trditi — glede na to, kolikšnega pomena je stanovanje za biološko reprodukcijo in socialno varnost ljudi — da je pač tolikšen odstotek ljudi *odah*l ogrožen. Verjetno se nobena občina ne more pohvaliti z rešenim stanovanjskim problemom. V kranjski občini na primer bi bilo treba v naslednjih petih letih zgra-diti 4700 stanovanj, denarja pa je na razpolago le z3 polovico tega števila. Res, da se je v zanjih petih letih stanovanjski fond povečal za 2000 stanovanj. Vendar pa se primanjkljaj stanovanj s tem ni zmanjšal, pač pa še povečal. V takšnem stanju pa vsi, ki čakajo na stanovanj3« skušajo svoj problem rešiti na različne načine. To P3 je v večini primerov odvisno od osebnega dohodk3 vsakega posameznika. Po nekaterih zbranih podatkih se večina zaposlenih z manjšimi osebnimi dohodki odloča za individualno gradnjo. Prav nasprotno od tega, kar bi pričakovali — namreč, da kategorije * najnižjimi osebnimi dohodki pričakujejo, da bodo Z družbeno pomočjo najhitreje in najfate dobili stanovanje. Podatki iz te ankete tudi kažejo, da grade lastna stanovanja oziroma jih kupujejo kategorije z višjimi osebnimi dohodki, medtem ko se te družbene pomoči — kreditov-poslužujejo kategorije z manjšimi osebnimi dohodki le v manjši meri. S podobnim pri" merorn so se srečali v kranjski Savi: ob tolikšnem številu zgrajenih stanovanj na leto, ko se zdi delavcu, da ne bo mogel še leta in leta čakati na stanovanje, se je kljub nizkim osebnim dohodkom prisiljen lotiti individualne gradnje. Za razmerje med individualno in družbeno gradnjo pa že sedaj v nekaterih občinah ugotavljajo, da ni več vzdržno, saj vleče za seboj kup problemov — od neracionalne izrabe zemljišča dalje. Skratka, sedanja stanovanjska politika že zaradi počasne gradnje novih stanovanj, odvisnosti od gradbenih podjetij, subvencioniranja najemnih stanovanj, neenakih pogojev pri nakupu stanovanj, vodi v naraščanje socialnega nesorazmerja med ljudmi. Prekinitev dela Ob zadnjem dogodku na Jesenicah, ko so delavci ljubljanskega Gradisa, poslovne enote Jesenice, s protestno prekinitvijo dela zahtevali izplačilo že lani doseženega, realiziranega in neštetokrat obljubljenega osebnega dohodka, nikakor ne moremo ostati ravnodušni. Zakaj so se delavci oprijeli in ukrepali na tak način, ki predstavlja prav zadnjo možno obliko zahtev za rešitev določenega problema? Samoupravijanja in samoupravnih odnosov v njegovem pravem smislu pravzaprav v enoti sploh ni bilo, saj se delavci in vodstvo enote niso zbrali na sestanku ali seji po več mesecev. Zaradi tako malomarnega in brezbrižnega odnosa enote do zaposlenih in njihovih problemov je vedno bolj in bolj naraščalo nezadovoljstvo med delavci. V enoti sploh še niso razpravljali o možnem povečanju najnižjega osebnega dohodka, ki v sicer dokaj trdnem in rentabilnem podjetju znaša z vsemi nadurami vred okoli 800 dinarjev. Obvešča- nje delavcev v enoti je bilo več kot nezadovoljivo, saj so pomembnejše odločitve samoupravnih organov lahko prebirali le na oglasni deski. Menda pa je vodstvo ravnalo skrajno neodgovorno in nepravilno posebno tedaj, ko je delavcem obljubljalo i/.pkv čilo iz meseca v mesec. Nezadovoljstvo med dclav-ci je upravičeno naraščalo in preraslo okvire vseh mej v /adnjih dneh prejšnjega me seea. Od zaposlenih v istem podjetju, a v drugi enoti, so Izvedeli, da so v ljubljanski enoti Zelezokrivnica s prote stno prekinitvijo drla izsilili i/plačilo. Pogum je nara sel, pekla jih je krivičnost in nedosledno izvajanje sklepov, ki v podjetju veljajo samo za nekatere. Z vso pravi o so lahko tali sevali pojasnilo, kako lahko V neki enoti i/.-plačjo dohodke kljub zakonskim prepovedim. Ni jim bilo vseeno ob misli in dej stvom, da se kljub prekinitvi dela in njihovim zahtevam centrala v Ljubljani sploh ni /menila zanje. Zakaj naj bi upoštevali zakone in predpi- se, ko pa jih z raznimi izgovori, tudi lažnimi, drugod lahko kršijo in ostajajo nekaznovani? Te izjeme bolijo in utrjujejo prepričanje, da so piedpisi in zakoni zgolj papirnati. Nezaupanje med delavci se v takih primerih nujno in hudo Stopnjuje in problemi dobivajo vse i <> vsebino in negativne moralne in politične posledice. Edini, ki so pravilno in pravočasno doumeli pomembnost problema in USpežPO pn usmerili potek dogajanj na pravi tir, so bili predstavniki družbenopolitičnih organizacij Jesenice, 7.K in sindikat. Ta dva predstavnika it* s hjtrtnj in odločnimi ukrepi, ki bodo v prihodnje zagotovili prizadetim delavcem boljše pogoje, dokaz.ila, da je tudi v tako hudih in kritičnih situacijah najboljše in najbolj učinkovito prav samoupravno dogovarjali je. Delavci Gradisa na .!■.■seni-cah so zahtevali izplačilo v vismi enomesečnega dohodka« D. Sedcj V jeseniški občini najvišji dohodek na zaposlenega Sekretar ZKS Jesenice Pavel Lotrič o gospodarskem položaju v občini Na zadnji skupni seji komiteja občinske konference ZKS t#^|Cn*Ce in občinskega sindikalnega sveta Jesenice so v glavni °cki dnevnega reda razpravljali in ocenjevali gospodarski Položaj delovnih organizacij v občini glede na izhodišča stabi-ttacijskega programa. Sekretar občinske konference ZKS esenice Pavel Lotrič je v svojem uvodnem poročilu dejal: »Utrip, ki ga daje Železarna, je tako zelo močan, da nehote vpliva na vsa gospodarska gibanja v občini. Od začetka rekonstrukcije zastarelih obratov v železarni je Preteklo že 10 let in v vsem tem času so se menjavala obdobja ugodnih in neugodnih finančnih rezultatov, ki so ^Plivala tudi na politiko ob- e same. Vrstila so se leta, So bili skladi gospodar- čin ko stva minimalni ln je prav zaradi tega močno zaostala gradnja za družbeni standard. Zaradi skromnih sredstev za namene družbenega standarda je bila skoraj popolno-ma okrnjena tudi stanovanjska gradnja, životarila je kul-hirno-prosvetna dejavnost, Zasotajala sta trgovina in gostinstvo. Na Jesenicah so se začela uveljavljati podjetja °d drugod in zaradi večjega {^Pitala prevzemala tržišče. ■Udi obrtne dejavnosti se niso mogle razvijati, ker jim Je primanjkovalo sredstev. Največje težave so se pojave v letih 1967, 1968 in 1969. Leto 1968 je Železarna zaklju- čil: robu ice go- a t izgubo, nekaj podjetij, ",cd njimi Cokla z Blejske Dobrave, Lesno galanterijski 2**t in Kovinska oprema Mojstrana ter Elektrotehnični **vis pa so bila na rentabiinosti. Posled spodarske reforme v letu zamrznjene cene v železarstvu, nizki osebni dohod-*2 nizka produktivnost, po druKi strani pa naraščanje ^cn potrošniškega materiala *■ znatno vplivalo na gospodarstvo in ga ohromilo. Ve-de,i Pa je treba, da odpade v gospodarstvu občine več kot 80 odstotkov na železarstvo. Zadnja leta pa se gospodarski položaj precej izboljšuje, Predvsem zaradi tega, ker so finančni rezultati Železarne znatno boljši kot prej. VECJ\ Rl.PRODUKCIJSKA SPOSOBNOST Nizki osebni dohodki žcle-zarjev, ki so se izplačevali od leta 1966 dalje, so znatno Porasli v prvi polovici letošnjega leta. Poprečje osebne-a. dohodka na zaposlenega v kseniSki občini je bilo dol-8a leta nad republiškim po-J^ečjem. V letu 1967 se je po-ložaj spremenil, največje te-£*ve so nastale v letu 1969, *° je bil osebni dohodek na Zaposlenega za 4 odstotke n,')i od republiškega popreč- ja. Z ugodnejšim dohodkom leta 1970 bi delovne organizacije lahko imele v letu 1971 precej višje osebne dohodke, če ne bi tega preprečili novi ukrepi za stabilizacijo gospodarstva. Težave, ki so Gorenjsko zajele že prva leta po gospodarski reformi, so zadnja leta deloma izginile. S postopnim vključevanjem novih rekonstruiranih obratov v redno obratovanje je Železarna Jesenice preusmerila tudi svojo proizvodnjo. Opustila je zastarele obrate in vključila v proizvodnjo modernejše, sodobnejše. Tudi pri ostalih delovnih organizacijah jeseniške občine se povečuje reprodukcijska sposobnost. Lani so imela težave le podjetje Cokla z Blejske Dobrave, Mesarsko podjetje in Jesenice transport. Pri Mesarskem podjetju so vplivale na zmanjšanje dohodka višje odkupne cene, neurejene cene za prodajo, slaba kvaliteta živine in ukinjen izvoz. Cokla je že vrsto let v nezavidljivem položaju, saj je izgubila tržišče za svoje izdelke, ker se vedno bolj uvelajvlja-jo druga, večja usnjarsko predelovalna podjetja. Zaradi nizkih osebnih dohodkov dobri delavci odhajajo na boljša delovna mesta. Trgovina in gostinstvo sta povečala svojo realizacijo, vendar gre del povečanja tudi na račun višjih cen. Kovinsko predelovalna industrija je v zadnjem letu v veliko boljšem položaju, saj se je pri vseh podjetjih: Kovinarju. Kovinoscrvisu in Kovinski opremi znatno povečal dohodek na zaposlenega. Obenem se je povečal dohodek na zaposlenega tudi pri podjetju Sportmetal na Jeseni cah. V vseh teh podjetjih so se močno povečali tudi osebni dohodki. Ugoden razvoj je pokazalo tudi podjetje ELI M, ki je povečalo število zaposlenih, realizacijo in sklade. ZADOVOLJIVO NAGRAJEVANJE Občinsko gospodarstvo je doseglo 1,335 milijona dinarjev celotnega dohodka, kar je za 7 odstotkov več od predvidenega zneska v družbenem planu. Na te rezultate je vplivala Železarna, ki je dosegla 81 odstotkov vsega dohodka v občini. Integracija, ki so jih predvideli r. družbenim planom, niso vse uspele. Le Žičnica Vitranc in Hotel Pošta sta se odločila, da se pripojita h hotelskemu podjetju Go-renjka. Nekatere integracije trgovskih, gostinskih in obrtnih podjetij, ki naj bi omočile sodobnejšo organizacijo posJovanja, dvig konkureč-nosti, zmanjšanje režije ter povečanje reprodukcije, se niso posrečile in uspele. Predvidevanja o izvozu niso bila v celoti izpolnjena. Največji izvoznik je Železarna, ki izvaža na evropski trg in ZDA. Izvozni načrt zajema poleg železarne tudi Lesno galanterijski obrat in Mesarsko podjetje, ki naj bi izvozila skupno za 4282 tisoč ameriških dolarjev. Mesarsko podjetje se je zaradi objektivnih težav moralo izvozu odpovedati, v Lesno galanterijskem obratu pa so izvažali manjše količine izdelkov lesne galanterije prek izvoznega podjetja DOM iz Ljubljane. Tudi Železarna ni mogla izpolniti letnega izvoznega plana in je izvažala za polovico manj kot je bilo predvideno. V občinskem merilu se je glede izvoza močno uveljavil Tehnični biro. Dejavnost tega podjetja je usmerjena predvsem na inozemski trg, doma opravlja le projektantske storitve za Železarno. V Tehničnem biroju so dosegli 92 odstotkov zunanjetrgovinskega in 8 odstotkov domačega prometa. Poleg tega gospodarstvo občine nadaljuje z modernizacijo in rekonstrukcijo objektov v občini. Investicijska dejavnost, ki je bistvenega pomena za nadaljnji razvoj občine, poteka po smernicah razvoja občine. Tako lahko sklenemo, da so vse gospodarske organizacije sklenile svoje poslovanje s pozitivnim finančnim rezultatom. Se nepokrito izgubo iz preteklih let, ki bremeni poslovni sklad, izkazujeta le še Železarna in gostinsko podjetje Železar. Z nizko rentabilnostjo poslujejo še Mesarsko podjetje, Cokla in Obrtno podjetje za vzdrževanje hiš. Največ je povečala sredstva za sklade Železarna, najmanj sredstev pa je izločila stano-vanjsko^komunalna dejavnost ter Jesenice transport. Povečanje celotncca dohodka je gospodarstvo doseglo z manj zaposlenimi. Fluktuacija de lavcev je bila precejšnja, saj se je stalež delavcev zmanjšal za 4 odstotke. Med vsemi občinami na Gorenjskem je dosegla največ dohodka na zaposlenega občina Jesenice. S 320 delav- ci manj je občinsko gospodarstvo povečalo celotni dohodek za 13 odstotkov. Tudi družbeni proivzod je v jeseniški občini večji kot v drugih gorenjskih občinah, razen v občini Radovljica, kjer je za 160 dinarjev višji. Nagrajevanje je bilo v je seniški občini zadovoljivo, čeprav sorazmerno nižje kot pred letom 1965. Poprečno izplačani osebni dohodki na delavca so bili večji le v občini Radovljica. Na Jesenicah je porasel poprečno izplačani osebni dohodek na zaposlenega v letu 1970 za 20 odstotkov .€ Na osnovi uvodnega gradiva in razprave sta na skupni seji komite občinske konference ZKS Jesenice in predsedstvo občinskega sindikalnega sveta sprejela več sklepov. V njih so poudarili, da se bodo zavzemali za razvoj predvsem tistih delovnih organizacij, tistih panog, ki imajo najboljše pogoje za razvoj: železarstvo, kovinska predelava, turizem in gostinstvo ter trgovina. Sredstva, ki jih ustvarjajo delovne organizacije, bi morali prvenstveno uporabiti za realizacijo enotnega koncepta gospo- darskega razvoja občine ln driThenega standarda delavcev v teh organizacijah. Dobrim, prizadevnim delavcem bi morali dajati tudi moralna priznanja in s tem tudi morda povečati produktivnost dela. Poleg tega si bodo v sodelovanju s skupščino občine in z delovnimi organizacijami prizadevali zaposliti čimveč ženske delovne sile, posvetili pozornost izobraževanju in strokovnemu usposabljanju, odpravljali stanovanjsko problematiko in nasploh skrbeli za delavca. Tako kot do sedaj se bodo tudi v prihodnjo zavzemali za tako politiko investiranja, ki bo upoštevala enotna izhodišča nadaljnjega razvoja gospodarstva v ol>či" ni. Bolj enotno in konkretno bo treba v prihodnje reševati tudi problem otroškega varstva. Občinska konferenca ZMS Jesenice in občinski sindikalni svet sta na seji tudi podprla prizadevanja zveznih in republiških organov za stabilizacijo našega gospodarstva* Vsak član se bo po svojih možnostih vključeval v prizadevanja za stabilizacijo. / D. SedeJ Odločili so se za gradnjo nove hale Podjetje Etiketa iz Zirov je pred dobrim letom praznovalo desetletnico obstoja. Iz majhne delavnice — trakotkalnice so je v tem času razvilo podjetje z 90 zaposlenimi, ki so lani ustvarili za 600 milijonov dinarjev bruto produkta. Zaradi neprimernih delovnih prostorov so se odločili za gradnjo nove hale. O tem smo se pred kratkim pogovarjali z direktorjem Etikete Jankom Zabukovcem. »Naš kolektiv dela na osmih različnih krajih v Zi-reh. Računovodstvo imamo v zadružnem domu, komercialo, upravo in tiskarno v Stari vasi, v hiši, ki je last Etikete, tkalnica je na Dobra-čevi v gasilskem domu, priprava dela — risarski oddelek pa v privatni hiši. V neki drugi privatni hiši imamo tudi glavno skladišče, priročna skladišča pa so v več garažah. Taka razdrobljenost predstavlja veliko oviro za proizvodnjo. Veliko časa izgubimo že na poti iz enega oddelka v drugega. Zelo težko je tudi zaradi delovne discipline. Pada tudi kvaliteta proizvodnje. Zato je nujno, da proizvodnjo združimo v enem objektu.« i> »Koliko bo po predračunu veljala gradnja ln kje boste dobili denar?« »Predračunska vrednost investicije znaša 3,500.000 din. Imamo prodanega dovolj blaga, da nam ne bi bilo treba najemati kreditov. Z našimi izdelki (etikete, zastavice, trakovi itd.) namreč pokrivamo prek 80 odstotkov jugoslovanskega trga. Toda imamo to smolo, da nam dolžniki plačujejo z velikimi zamuda-, mi. Največkrat denar iztern jamo šele prek sodiča. Razen tega moramo uvažati skoraj tri četrtine reprodukcijskega materiala, ki ga obvezno plačujemo dva do tri mesece naprej. Na žiro računu so nam ob takem stanju zbere le toliko denarja, da lahko v redu izplačujemo osebne dohodke in manjše investicije. Ce bi torej dolžniki no-ravnali obveznosti do Etikete, bi vseh 3,500.000 din zbrali sami. Tako pa bomo morali zaprositi za pomoč banke in občino. Ta nam je že odobrila iz sklada skupnih rezerv 800.000 din kredita. « a> »Kdo vam Je izdela! načrte fn kdo bo Izvajalec del? »Načrte je izdelalo p< ' vt-je Projekt metal Ljubi u a. Jekleno kor.strukci jo bomo dobili od Chemo-opreme iz Trebnjega. Druga delo pa bo izvajalo gradbeno podjetja Tehnik iz Škofje Loke • • »In kdaj boste začel graditi?« »Čimprej!« L. Bogataj Odločil sem se da bom kmet! Ničkolikokrat sem že slišal ali prebral, kako stari so že slovenski kmečki gospodarji, kako jih gnjavi misel in dejstvo, da na gruntih, ki so jih njihove, danes že zgarane in otrple roke, obdelovale desetletja in desetletja v veliki želji, da kmetija ne bi propadla, da bi živela, se razvijala, dočakala svetlejše čase in preživela rodove in rodove. Mnogo naših ostarelih kmetov danes trpinči misel, da nihče od sinov ali hčera noče ostati doma, noče nadaljevati tistega, kar je oče v mladosti začel. Sinovi so odšli v mesta in si zgradili hiše, hčere pa pomožile. Otroci se vračajo domov le ob velikih praznikih in največjem delu. Potem odidejo in starša ostaneta spet sama. Poznam kmete, ki se vesele, ko se jim v zakonu rodi sin ali dva. Eden bo za dom, pravijo. Moj naslednik bo! Trudil se bom, da mu bom prepustil čim boljšo kmetijo. In kako so žalostni, ko jim sin ob koncu osemletke reče: Oče, ne bom doma. Kar mlajši naj bo. Jaz se grem učit. Več denarja in prostega časa bom imel. Veliko takih zgodb je že napisalo trdo vsakdanje življenje na naših kmetijah. In kar naprej jih piše, vendar na srečo le malo bolj poredko! Prijazna tovarišiea na KZ Sloga v Kranju mi je povedala nekaj imen fantov, starih 15 ali 16 let, ki so se odločili za kmetiški stan. Sem in tja po kranjski občini so raztreseni. Ko sem jih iskal, sem spoznal, da so v večini tam, kjer je zemlja boljša in da bodo v prihodnosti gospodarili na kmetijah, ki so že danes po zaslugi očetov na solidni, kolikortoliko mehanizirani ravni. KRAMLJANJE Z BODOČIMI GOSPODARJI t*) Janko ZAPLOTNIK s Spodnje Bele nad Kranjem je najprej dvomil, če bo vedel kaj povedati; vendar se mu je kmalu »odprlo« in beseda je ■tekla: »Odločil sem se, da bom OStal doma. Drugega mi ni kazalo, saj bi drugače kmetija propadla. Ko sem hodil v osnovno šolo, sem malo res mislil na druge šole, vendar sem se v osmem razredu po pogovoru z očetom odločil, da bom ostal na kmetiji. Privadil sem se, in danes me kmetija veseli. Lani novembra me je KZ Sloga poslala tudi v šolo za kmetovalce na Grm pri Novem mestu. Letos novembra bom spet šel. šola mi je koristila, vendar je škoda, da na naših kmetijah še niso take razmere, da bi znanje lahko uporabili. Mislim, da je na šoli premalo praktičnega pouka. Samo pet dni poleti. Moralo bi ga biti več ...« Janko meni, da naše kmetijstvo le počasi napreduje, vendar upa. da bodo prišli boljši časi. Davki so še vedno visoki, stroji dragi, in to marsikoga moti. Prav tako sodi, da kmetje premalo sodelujejo in da vsak dela preveč sam. Marsikatero skupno delo bi bilo ceneje. Opiši nam svoj delavnik in prosti čas, Janko. »Sredi največjega dela je treba zgodaj vstati in delati do poznega večera. Ob slabem vremenu lahko malo položim. Zato sem vesel, če sem v nedeljo prost. Rad grem kegljat. Pogosto pa se srečam tudi s sošolci s kmetijske šole. Radi pogledamo kmetijske stroje in razna tekmovanja. To je zelo koristno razvedrilo. Kot sam veš, sem sodeloval tudi pri belski igri. Vaje so bile zvečer in to mi ni vzelo toliko časa ...« # Načeta KORENJAKA iz Predoselj sva našla na njivi. Oče je rade volje dovolil, da sva mu vzela nekaj minut ČMa. Potem, ko je povedal, da JC OStal doma zaradi veselja do kmečkega dela, ki po njegovem ni težko,, če so pri hiši Stroji in, če se sprijazniš, da boš moral delati ves dan, sem ga vprašal, kaj bi storil na svoji domačiji, če bi bil že gospodar. Odgovor je bil hitro v moji U It žnici. »Lotil bi se živinoreje. Imel bi vsaj 25 glav živine, danes pa jih imamo 16.« Potem je pripovedoval, da •0 S OČCtOm večkrat posvetu jeta, kaj bosta sejala, kako kmetovala. Sin ima že nekaj šolskega znanja, oče pa dolgoletno prakso. Tudi Nace je bil pozimi na Grmu. Zato šolsko znanje lahko primerja s praktičnim delom. Drži, da znajo ljudje, ki so med tednom stalno zaposleni, prosti čas veliko boljše izkoristiti. Nace Korenjak igra izredno rad golf, hodi v kino, je pa tudi ljubitelj planin, smučanja in plavanja. Rad bi sodeloval pri igrah, vendar je pozimi, ko je čas za to, vedno v šoli. Pomaga tudi pri delu mladinske organizacije. Veseli ga. Nihče ga še nikdar ni zapostavljal, ker je kmečki sin. S svojimi sovrstniki je prijatelj, čeprav ima za zabavo manj časa kakor oni. Pogovoru se je priključil tudi oče: »Ko smo imeli v kmetijski šoli na Grmu sestanek, so mi starši z Dolenjske pripovedovali, da imajo zaradi tega, ker je sin v kmetijski šoli, davčne olajšave. Pri nas tega ni. šola je res brezplačna, vendar nas vseeno stane. Sin je bil pet mesecev na Grmu, pa me je stalo kar 150 jurjev.« 0 No, in tukaj je tretji bodoči kmečki gospodar, postavni Branko ROZMAN iz Stražišča. »Kmet bom. Tako sem se odločil. Ze oče je tako planiral. Ko sem mu še sam dejal, da imam veselje do kmetije, je bil zelo srečen. Kmetijstvo ni tako težko delo, če ga z veseljem opravljaš. Res Je, da moraš Imeti stroje, pa še vseeno delaš od jutra do večera, še sreča zame, da je naša kmetija močna in da je oče nakupil že precej strojev. Drugače bi bilo težko. Stroji ti dajo veselje. Zato ml ni žal, da sem ostal doma ... Branko že misli na prihodnost. »Kaže, do se kmetijstvu obetajo boljši časi. Skrajni čas, saj se o tem že dosti govori. Tudi pokojnine se obe- tajo kmetom, vendar, 25 jurjev pokojnine ni veliko. Mislim, da bi še marsikateri moj sovrstnik ostal doma, če bi bile cene bolj stabilne. Tako pa se spreminjajo iz dneva v dan. Rad bi se specializiral. Oče mi daje podporo, vendar pravi, da se zaradi nestabilnih cen ne splača. Res je to. Rad bi se oprijel živinoreje. Vendar bi vzporedno gojil še kakšno kulturo. Za vsak primer. Če nekje odpove, gre drugje. Specializacija ima še drugo prednost. Lažje kupiš stroje. Ce moraš kupiti sam vse, je predrago, če bi pa, recimo en stroj kupili v 'španoviji', bi šlo lažje.« Branko mi je zaupal, da je bil tudi on v šoli za kmetovalca na Grmu. Pravi, da ni bila težka. Celo prelahka. Rad bi, da bi tudi na Gorenjskem imeli kmetijsko šolo, vendar tako, ki bi bila prilagojena gorenjskim razmeram. Na Grmu pa so se učili vse, od sadjarstva, poljedelstva, do vinogradništva. 0 Tudi Stanko ROZMAN iz Podrcče se je odločil kme-tovati. Kmetijstvo ga veseli. Z devetimi leti je že znal delati z vsemi stroji in je celo sam zoral ves krompir. »Ce strojev ne bi bilo pri hiši, gotovo ne bi ostal doma,« pravi Stanko, »še celo oče ml Je dejal, naj se izučim nekega poklica. Vendar so mu drugi dejali, ko bom enkrat šel, me ne bo več na kmetijo. Pogovorila sva se in letos pozimi bom odšel na šolo za kmetovalce. Kar težko že čakam. Očeta nagovarjam, da bi zgradili nov hlev. Vendar, to bi stalo 40 ali 50 milijonov. Ni Jih lahko dobiti...« V besedo je posegel tudi oče Franc Rozman. Napreden in razgledan kmet. Sodeluje v vodstvih mnogih kmetijskih organizacij, zato mu ta gospodarska panoga ni neznana. Čeprav ga je tlelo priganjalo, smo se zaklepetali. ZAKAJ SE SINOVI BRANIJO KMETIJ? »O strojih govorimo. P* trebni so hi brez njih ne gre« Toda, kje denar? Že stroj J' drag, kaj šele carina in pf*j metni davek. Vendar, če jih hočeš imeti, in to je vedno večja nuja, jih moraš kupiti in ves denar vtakneš vanje« Za svoj standard ti ne ostane veliko. Zato se ogrevam skupinski nakup in uporabo strojev. Prvi bom zato! Naši sinovi. Zakaj ne ostajajo doma? Poglejte. Poleti mora delati kmet 14 ali 15 ur na dan. Pozimi res manj, vendar ne drži očitek, da kmetje pozimj lahko poležavamo. Kje Pa-Včasih smo, ko je bilo već ljudi doma, danes pa ne. & že drugega ne, moraš skrben za živino. Drugič. Sin me 'c že večkrat vprašal, zakaj sC ne more tako igrati, kot nje* govi prijatelji. Delati -mora« drugi se pa zabavajo. Povedal sem mu, da je kmečko delo pač tako. Tretji vzrok, da sc miši fantje branijo kmetij, Pa je sam položaj kmetijstva ''j njegova nestabilnost. i a"j sem lahko prodal ves zgodnji krompir, letos pa ga še ki'e ne spravim v denar in vso Ljubljano sem že obletal. Cc bo še jeseni tako, bo hudičevo žalostno! Urediti bi morali kmetijsko šolstvo. Za Gorenjsko bi bila šola potrebna! V njej se fantje ne bi le Izobraževali, temveč bi jim morala šola vcepljati tudi ljubezen do zemlje, na kateri že dolgo živi U ho živel naš rod. In tudi tO, da je kmečko delo prav tako častno kot vsako drugo. Marsikateremu fantu še pravijo: kaj boš ostajal doma, saj $e punce ne boš dobil. Sam° danes Je tako, da gre maiW katera delavka raje na kmetijo kot kmečka. Tako daleč smo prišli! Nam In našim naslednikom pa bo morala družba tudi zagotoviti življenje na staTS leta. Obetajo nam pokoj ninsko zavarovanje, vendar klavrno. Družba bo morala nekaj prispevati. Tudi ml v zgodovini njej! In kolik«* dobrih industrijskih delavcev Je zraslo prav na kine1'' Jah ...« Besedilo: J. Košnjek Foto: F. Perdan Spomin na Antona Ažbeta je živ V nedeljo dopoldne je Predsednik škofjeloške občinske skupščine Zdravko Krvi-r»a odkril doprsni kip slikarja Antona Ažbeta v Dolenči-cah pri Javorjah v Poljanski belini. Odkritja so se udeležili številni prebivalci okoliških vati in drugih krajev ter udeleženci V. Groharjeve slikarske kolonije, ki letos delajo v Poljanah. Velik obisk kaže, da je spomin na velikega rojaka po vaseh okrog Dolenc' ■c še vedno živ. Na i IPrej sta dijakinji iz 9m recitirali in zapeli ne-I Pesmi, nato pa je ravna-e,j Loškega muzeja Andrej Por kaj Pavi ve bii °vec podal oris Ažbeto- življenjske poti z beseda-",l k nekrologa Riharda Ja-kopica. Jakopič, Jama, Ster-nc«, Grohar in Roza Klein-St«rRenova so imena, ki so Se prekalila v Ažbetovi •niinehenski šoli. Zato ni mo-8el nihče bolje opisati Ažbe-ta v vseh ozirih kot prav Ri-hard Jakopič. Predsednik skupščine ohei-nf Skofja Loka Zdravko Kr-^"a je ob odkrHju povedal, da spada to odkritje tudi v pr°gram 1000-letnicc škofje Loke. Odkritje je bilo namreč predvideno že lani, a se je iz objektivnih razlogov zavleklo na letos. Spomenik naj bo odkrit tudi v čast Groharjevi slikarski koloniji, ki letos dela prav na tem območju. Predsednik občine je poudaril, da se prav na tem območju v zadnjem času razvija kmečki turizem in bodo obiskovalci teh krajev imeli priložnost videti tudi rojstne domove pomembnih slovenskih kulturnih mož, ki so slovensko kulturo ustvarjali. Spomenika Ivanu Groharju, ki so ga odkrili pred petimi leti, in Antonu Ažbelu naj ne bosta zadnja, saj je na območju škofjeloške občine še mnogo pomembnih mož, ki bi zaslužili, da se jim postavi vsaj skromen spomenik kot trajen spomin za sedanje in poznejše rodove, je zaključil predsednik Zdravko Krvina. Odkritje je še toliko pomembnejše, saj bo prihodnje leto poteklo natanko 110 let od Ažbetovega rojstva. Spomenik ob cesti proti Javor-jam bo odslej mimoidoče opozarjal na rojstno hišo velikega slovenskega slikarja, ki ga pozna malone vsa Evropa, čas je že bil, da se velikemu rojaku iz Poljanske doline postavi spomenik. Spomenik v Dolenčicah je delo akademskega kiparja Toneta Logondra iz Škofje Loke. J. Govekar Industrija bombažnih izdelkov Kranj razpisuje v šolskem letu 1971/72 1 štipendijo za študij na Ekonomski fakulteti. Kandidati naj dostavijo lastnoročno napisane prošnje na naslov tovarne. Razpis velja 15 dni po objavi. adžarski folkloristi v Škofji loki Zveza kulturno-prosvetnih organizacij občine Škofja Loka, bo v ponedeljek zvečer ob 20. uri pripravila večer madžarske folklore na škofjeloškem gradu. Nastopila bo folkiorna skupina Folklor iz madžarskega mesta Sze-kesfehervar. Skupina, ki šteje petdeset članov, bo pokazala bogato zakladnico madžarske folklore. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani gledališča. -jg Odbor za delovna razmerja Veletrgovine LOKA Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto šefa splošnega sektorja Pogoji: diplomiran pravnik s 4-Ietno prakso v stroki. Nastop dela je možen takoj. Poskusno delo 3 mesece. Pismene vloge s potrebnimi dokazili o strokovnosti in praksi pošljite v 15 dneh po objavi. O let Sest ° ^asoviuin zapoivdju bi prišel med starimi zapisi o Tržiču na vrsto ZVq L>k »Zemljepisne črtice IV (Triže«, ki ga je objavil v Ljubljanskem Pra 1U 'Cta Evgcn Lah, ki pa ga lahko mirno obidemo, ker nima za nas Že Jobenega pomena. Njegova razčlenitev tržiških pogorij je danes celo Pon atj^' Zat° scstavka ne poskušamo niti povzeti, kaj šele da bi ga v celoti kat> la Dorno Izčrpati vsaj važnejše zapise o Tržiču iz 19. stoletja (med T^Su6 sni° vp'^ili sicer tudi nekatere kasnejše, ki pa vsi osvetljujejo življenje v ltan°v v tem času), moramo poseči še po poročilu o stanju obrtništva strijskih deželah konec stoletja. Poročilo je nastalo na temelju poizvedb, av °. Hh opravili po naročilu vlade pregledniki na svojih popolovanjih po *ač r'skih deklah v k",in 189^—1898. Vladi so bili ti podatki potrebni, ker sta ob«-1 nara^a*l revščina in nezadovoljstvo celih pokrajin spričo propadanja ' Zaradi naslajajoče industrije. Jj . 3- zvezku poročila (Meiulit der k. k. Gevverbc Inspectorea iiber die st^rna,|x,jt jn Oesterreich III, VVietl HOJ) opisuje dr. Valentin Pogačnik na D Jr,eh 344-. 45 čevljarstvo na Kranjskem. Prevedimo njegovo poročilo, ki nas gl Pri'Pi'iealo, da je pripadalo Tržiču vodilno mesto med kraji na Kranjskem »v03 čevl'arsko obrt! severnem in severnozahodnem delu političnega okraja Kranj je doj Tria bod'"- poilK'mmia čevljarska obrt, bodisi kot prava domača obrt, lp* kot delo na domu v sklopu s tovarniškimi obrati. vas ' ''delovanjem obutve kot pravo domačo obrtjo se ukvarjajo v Pun ^iklo, Polica, Podbrezje (Dolenja in Srednja vas), Podtabor, Bistrica, nL.jtf!/,K;'. Milje in Visoko. Tod izdelujejo tako imenovane »copate« (Patsehen), tu ak-o domačo obutev, ki jo napravijo iz različno obarvanih suknenih: trakov, So , ,a,n Pa tudi čevlje s suknenim zgornjim delom. Iz Na k lega, kjer j)0|.Se s lo obrtjo ukvarjali že v začetku XIX. stoletja, se je le-ta razširila Z;'sl"-"lla v druge navedene kraje. Danes daje tod dobrodošel postranski JajQ ZtJk 50 družinam s skupno 150 zaposlenimi člani. Skoraj vsi, ki se ukvar-delai ^delovanjem take obutve, imajo majhne kmetije. Nekateri izmed njih jO kot ni »kolilei 7 obilnim listom vse leto. Večina pa se ukvarja s čevljarstvom le v zimskih mesecih, ko na polju ni dela. V vsaki družini delajo 2 do 3 ljudje, zlasti žene in otroci. Delovni čas traja navadno od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer; kadar pa je veliko naročil in pritiska čas za oddajo, se potegnejo ure dela tudi do 10. ali 11. ure ponoči. V celem izdelajo ti domači obrtniki, tako cenimo, 40.000 parov na leto v vrednosti 12.000 gld. Svoje izdelke prodajajo ljudje ali kar doma ali na sejmih. Nekaj jih pokupijo tudi trgovci iz Ljubljane; del pa jih razpečajo krošnjarji. Drugo obliko čevljarstva srečamo v obrtniškem mestecu Tržiču ob vznožju Ljubelja. Tu je središče kranjskega čevljarstva, ki je tu doma že stoletja. Nič manj kot 20 samostojnih mojstrov opravlja tu čevljarsko obrt; v sodnem okraju je 40 takih mojstrov. Dve tovarni čevljev v Tržiču delata na veliko.* Toda medtem ko delajo mali obrtniki vse, kar spada v njihovo stroko, izdelujeta obe tovarni le žensko in otroško obutev vseh oblik in vzorcev. V službi obeh teh tovarn je nemajhno število družin v Tržiču in okolici, ki prevzemajo od njih določena opravila na dom in jih opravljajo na domu. leta 1899 je zaposlovala ena teh tovarn 281, druga pa 62 delavcev na domu. Le-ti dobe na kontrolno knjižico v tovarni urezano usnje, sukno itd. in oddajo konec tedna izdelane čevlje spet tja. V vsaki teh družin, ki delajo na domu, so zaposleni 3—4 ljudje, možje, žene in otroci. O t r o c i prirezu je jo lepenko in imajo na skrbi nalepljanje; žene pomagajo ^ šivanjem in preši-\anjem, hodijo iskat naročila in potrebščine, oddajajo izdelano blago in prinašajo domov denar. Delajo pozimi in poleti v skupni skromni sobi od 5. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Da bi st držali rednih odmorov, dalje da bi ne zaposlovali otrok, mlajših od 12 let, da bi obstajal kak poseben razvid teh delavcev na domu, o vsem tem in o kakem njihovem zdravstvenem zavarovanju ni niti govora. Celotni zaslužek vseh teh delavcev na domu se suče najmanj okrog 8U.000 gold. na leto. Kot povsem samostojen izdelek domače čevljarske obrti moramo tod omeniti tudi svojevrstne ženske nizke čevlje, znane pod imenom » c a p i k e «, ki jih delajo posamezne kmetice v že na drugem mestu omenjeni vasi Bojancc v političnem okraju Črnomelj in so splošna obutev tako mlajših kot starejših Bojank. Zaradi udobnosti in lepega videza, ki ga dajejo nogam, rade nosijo te »eapike« doma tudi gospe in deklice v Črnomlju. Ta obutev je spletena iz bele, rdeče in črne ovčje volne in je kot prej omenjeni predpasnik okrašena z na roko izdelano vezenino pa tudi z zlatimi in srebrnimi obrobki, kar je nekaj izvirnega in učinkovitega. Navadno sega obutev do gležnjev; če pa katera želi, da bi ji segale golenice više, jim navadno dodajo za ped široke zavihljajc, ki jih nato okrase z nalomljeno progo, narejeno z izvezeno verižico. Vse te capike imajo klobučevinast ali usnjen podplat.« J. R. * Ti dve tovarni sta bili v tem času tovarna Mally in Memberger, ki j« imela svoje prostore v poslopjih s hišnima številkama 100 in 101 (na poznejšem Glavnem trgu, zdaj Trgu svobode 18), in tovarna Miiller in Goeken v hiM št. 208 na kasnejši Ljubljanski cesti, zdaj Cesti JLA 6. — Op. prev. Železničarju Tonetu Kova-čiču in njegovi ženi Štefki se je v razmeroma visoki starosti rodila tretja deklica, ki so ji dali ime Milana. Njeni starejši sestri sta hodili takrat že v ponavljalno šolo, to se pravi, da sta obiskovali šolo že sedmo in osmo leto. Družini je stanovala v stari železniški hiši — čuvajnici. Ko je Milana začela hoditi v šolo, je dobila ime »vraži-ček«, ker je imela izredno temno polt, oči pa žive kot žerjavica. Bila je suha, da so se ji poznala rebra pod tanko bluzico, prsti na rokah so bili tanki in dolgi, nohti pa špičasti in ostri, kar so večkrat občutili pobalini, ki so jo hoteli zasmehovati zaradi njene zunanjosti. V šolski klopi je sedela mirno in poslušno, odgovarjala je kratko in odsekano, a pri slovenskih šolskih nalogah se je razpisala in njeni spisi so bili vedno najlepši. Seveda so ji Mi sošolci nevoščljivi zaradi dobrih ocen. Poleg tega je bila odljudna, v šolo in iz šole je šla vedno najraje sama, prijateljic sploh ni imela. Šele doma se je razži-vela in razklepetala, posebno pred očetom. Kadar je imel prost dan, sita šla v bližnji gozd, kjer sta naprav'jala steljo za dve kozi in prašička, ali pa drva za zimo. Milana je dobro poznala vse gozdne prebivalce — živali in rastline. Upala si je splezati na najvišje bukev, smrek pa se je izogibala, ker si je bila že nekajkrat umazala krilo s smolo Včasih je gnala kozi na pašo. Ob železniških tirih je bilo dovolj močne trave in tam sta se smoli pasti krotki živali, ki sta tako pridno preskrbovali družino z mlekom, zraven pa dajali gnoj za njivico ob čuvajnici. Prišlo je usodno leto 1941. Milanini sestri sta bili že poročeni, njej pa je bilo nokaj nad trinajst let. Toliko je že razumela, da je spoznala veliko spremembo. Oče je prihajal domov s sklonjeno glavo, molče je odložil veliko usnjeno torbo in žolez-ničarsko svetilko, pojedel kosilo ali večerjo brez pravega teka, nato pa odšol v hlevček ali drvarnico. Po prihodu okupatorjev se ni več nasmehnil niti Milani, Čeprav je hodila okrog njega in ga spraševala, kako jc bilo na vožnji. Na šolo je prišla nemška učiteljica, ki je bila naduta in surova. Milana ni hotela odgovarjati na njena vprašanja. Rekla je, da ne razui ne nemškega jezika. Nekega dne ji je učiteljica pokazala, kako mora napisati svoj priimek, Zadnje tri črke so jo namreč zelo bodle v oči. Uporno dekJetce je ni ubogalo. Od tedaj naprej je svoj priimek napisala z velikimi črkami na ovitke vseh knjig m zvezkov. To je nemško frajlo raztogotilo, da je ob neki priliki positala vsa za-rijpla v obraz. Začela je zmer- jati, a njena široka dlan je udarjala po Milaninih licih. Niso je boleli udarci, pač pa je komaj premagovala stud, ki ga je občutila ob dotiku osovražene ženske. Zagrabila je svojo torbico in kar odneslo jo je iz učilnice. Tanki črni kiti sta ji opletali okrog obraba, ko je divje tekla skozi vas. šele na poljski poti se je ustavila in nekoliko mirneje stopala proti potočku. Tam si je s hladno vodo umila roke, nato pa še obraz, da bi izmila z njega gnusne sledove. Ksreči matere ni bilo doma. Gotovo bi se ustrašila in zbala posledic hčerine predrznosti. Oče se je odpravljal v službo, pa se je ponudila, da ga bo spremila del poti do železniške postaje. Hodila sta med njivami in kozolci. Oče je opa- zil, da hčerko nekaj teži, a ni silil vanjo. Vedel je, da mu bo sama povedala, če ne takoj, pa pozneje. Ko sta se že hotela posloviti, je kar bruhnilo iz nje. Na hitro je povedala očetu, kako je bilo. Njemu se je že mudilo, zato jo je samo nežno pobožal po vročem licu in dejal: »Ti moja mala upornica.« Obljubili ji je, da se bosta naslednji dan več pogovorila in dela, ko sem se peljala z očetom.« Mokra obleka se je 'e' pila na njej, žulji na noga" so jo skeleli, glava jo Je strašno bolela. Branko je mo-ral hiteti v svojo enoto, ona pa je še nekoliko počaka'3' da se je zdanilo. Hodila je po poti in ni nikogar srečala-Spomnila se je na mater 'n jo je hotela malo razveselitj-Nabrali je teloha, a na Pn' sojnem pobočju je opa/i'3 tudi nekaj višnjevih cvetov jetrnika. Na Gorenjskem i'01 pravijo lenčice in mati i'h ima zrlo rada, je mislila Milana. S cvetočim šopkom ie skoraj stekla po bregu. N3 domačem pragu je zaklical3: »Mama, leneice sem ti P1"1" nesla!« a slednje dni je ležala ▼ postelji in bledla od V* soke vročine. Mati ji .1° kuhala čaje, ji dajala lUl noge ki sove obkladke in s solzami v očeh opazovala s'vl obrazek. Zdravnik je bil V'c' daleč, zdravil je povsod p'n* manj kovalo. Oče je sicer dobil nekaj aspirinov, a Prl hudj pljučnici to ni pomagalo, Ves mesec se Milani Zdravje ni izboljšalo, a top'l žarki pomladnega sonca so 1° tako vabili na prosto. P©!** goma jc le dobila toliko m o-61, da je lahko sedela na Postelji in gledala skozi okno, kj'-r je vse zelenelo. H repe* nei je zrla proti gozdu 1,1 mislila na Branka, na kone$ vojn-, na Ljubljano. Loteva« M je je Obup, ko je ogledovala svoje shujšane roke. udrte oči in spoznala, kaksn* težave ji dela vsak korak P° sobi. I.e kdaj bo lahko šla do mlina:' MoSec april se je vlekel, S je bil poln pričakovanja. Vsak dan je bilo kaj novega-Oče je bil ves nemiren, i"3 OB 22. JULIJU BRAZGOTINA javke ni hodil več, ker so se Partizanske enote umaknile v bližino večjih naselij. Brankova enota pa je odšla proti Trstu. Napočil je veliki dan, dan zmage, a MIlana je spet ležala v postelji in Medla. Pod zglavjem je ime-J> oguljeno listnico in v njej Brankovo fotografjo. Oče jo je bil prejšnji dan dobil od nekega kurirja, ki je povedal, da je Branko padel blizu Gorice. Oče ni slutil, kako Otočno bo ta novica zadela »jegovo ljubljenko. Tudi on ^ imel rad mladega in pogumnega kurirja, ni pa vedel, kai je pomenil Milani. Vlaki so vozili mimo čuvajnice in skozi okna so gledali sami radostni obrazi. Milana ni videla okrašenih loko--slišala pa je dolge Piske, ki so ji šli skozi uše-■* Njena glava je bila težka f°t kamen, za levim ušesom le kljuvala neznosna bolesna. Cez nekaj dni je tam irnela veliko oteklino, ki se je spreminjala v okroglo bulo. zdravnik partizanske brigade, ki se je bila nastanila v bližnjem trgu, je povedal očetu, da ie ta reč precej nevarna JT da bo potrebna operacija. °ee se je nemudoma odpravil * hčerko na pot v Ljubljano. Tako se je Milana peljala z frakom v mesto svojih sanj. Namero nove titovke je lrr»ela na g]av, materino volneno ruto, čeprav je majsko SOr|ee prijetno pozdravljalo Panike. Trpko se je na«mHv n!-a, ko je v daljavi zagleda ljubljanski grad. V.bolniiiuci so ji prerezali gnojni tvor in spet je oblega brez moči v veliki sobi. *** dolge bolezni je bila moč-1 ^črpana, jesti ni mogla, Pa jo je mučila silna no Pač da K , krat se J' Je sanjalo, Mar« V iz nje ve-Vsn,*noja- Oče je izkoristil k „ Pros,i dan, da je prišel bi! na obisk. Tudi on je «aiii jš*n in zc,° sc *c Poje , LV ,ls,ih dneh, ki sc jih Je do'KO veselil. Tolažil 11 'ano in jo bcxlril, zraven bo bJl** v bojazni, da jo kav ubl1- *c»» "i Povedal, 2J* W skrbi. Opravljal je 1111 sij sprevodniško službo, ■' -"i pa so mu bile samo pri JJdražjem otroku. Nekega dne je stopil v kupe, kjer je ■^•la mlada tujka. Lupila je ^maraneo. Kar obstal je n»ed vrat, in gledal neznano Potnico. Ta je začela iskati 1)0 torbici vozni listek. 7. nerodno kretnjo je pokazal na načeto pomarančo in ;iho de-»Pomaranča.« Ženska se •Je nasmehnila in pokitnala. p'Pi'la je svoj kovček in vze-a 'ž njega tri čudov:t> lepe Sadeže. Naglo jih je vzel in X, zadregi hitel pripovedovati. t,;i ima bolno deklico, ki že ^'kaj let ni videla pomaranč, ' se. da bi jih okusila, se ji je, ne da bi *ahvalii preščipnil vozni listek. Na domači postaji je samo shranil torbo in svetilko in kar v delovni obleki šel na vlak ter v Ljubljano. Pohitel je v bolnišnico in Milani dal pomaranče. Njene oči so zažarele ob pogledu na tako razkošje. S prsti je odstranila lupino, sočno meso pa razdelila na krhlje ter začela počasi jesti. Spet se je po dolgem času nasmehnila, rekla je, da ji gre na bolje in da si želi domov. Na rani je imela še velik obliž, a hodila je kar dobro. Zoravnik je opozoril očeta, naj pazijo, da se ne bo prehladila, ker so njena pljuča zelo občutljiva. Oba sta bila neizmerno srečna, ko sta potovala proti domu. Doma je bilo Milani vsak dan bolje in začela je misliti na zaposlitev'. Nekdanji aktivisti so jo priporočili na ljudskem odboru. Na tečaju se jc nautvla strojepisja in t^koj dobila službo. Očeta so upokojili, vendar so ga št porabili pri raznih popisih in podobnih delih. V marcu 1947 je mladinska organizacija zbirala mladince in mladinke za delovne brigade pri gradnji nove proge v Bosni. Seveda se je takoj priglasila tudi Milana. V slabih dveh letih se je razvila v postavno in lepo dekle. Samo grda brazgotina, ki je ostala od operacije, je kaz.ila njen gladki vrat. Prvega aprila sc je začelo c1 •!•> na ijros:: Samac—Sara* jevo. Milani ne koščene roke so krepko prijele za lopato, v prostem času pa za pero. Pisala je brigadno kroniko, urejala stenski časopis m tudi sama prispevala kak prispevek zanj. Na mitingih je pela in deklamirala. Sestavila je brigadno himno z refrenom: »Ob jutranji zori na delo gremo, lopate in krampi veselo pojo, na rokah so žulji, na licih nasmeh, oboje je jamstvo za velik uspeh.« Bila je srečna med brigadirji, delo in svež zrak sta ji dobro dela. Najlcmši pa so bili zanjo večeri, ko so zakurili taborni ogenj in povabili še druge brigade. Pod vedro nebo je donela pesem, ki so jo peli mladi graditelji, držeč se za toke v kolu: »Druže Tito, ljubičice l>ela . . .« Največkrat so jih obiskali mladinci hrvatske brigade s komandantom Jovanom. Ta se je vselej kot po naključju /našel ob Milani, njej pa je ugajal pogovor z. njim. Bil je močan, rad je prepeval in se šalil, vsi so ga imeli radi. Prvi maj je bil poln radosti, vse barake so bile lepo okrašene z zastavicami in zelenjem. Dopoldne so sc vse brigade udeležile slavnosti, v povorki so odšle na zborno mesto. Milana je tam z velikim zanosom recitirala Prešernovo Zdravijico. Popoldne so imeli športne igre. Milana pa je vzela svoj dnevnik in odšla k reki. Sedla je v mlado travo in začela pisati. Srce ji je bilo polno nežnosti in miline, a tudi ponosa in navdušenja. Napisala je nekaj stavkov o velikem prazniku. Nenadoma pa se je preplašena obrnila in zagledala za hrbtom Jovana. Tudi on je želel biti nekaj časa sam, zato je šel na sprehod ob rekL Sedel je poleg Milane in pogovor je hitro stekel. Povedal ji je, da je doma iz Like, starše in dve sestri so mu ubili ustaši, borno hišo požgali, on pa je odšel k partizanom in postal brigadni kurir. Po osvoboditvi se je zaposlil v mehanični delavnici, ker ga je to delo že prej veselilo. Rad je prevzel delo v mladinski delovni brigadi, vendar že komaj čaka, da bo spet pri svojem orodju. Tudi Milana mu je z največjo iskrenostjo in zaupanjem pripovedovala svojo življenjsko zgodbo. Njen glas je postajal vse otožnejši, nazadnje pa jc brez besed odgmila goste dolge lase, da se jc pokazala tista nesrečna brazgotina. Jovan se je nagnil, objel Milano okrog ramen in mehko pritisnil ustnice na brazgotino. Prijela sta se za roke in se molče dvignila. Kot najboljša tovariša in prijatelja sta odšla proti naselju. Zadnje dni maja so se spet vrstile slovesnosti. Najboljše brigade so bile proglašene za udarne, druge so bile pohvaljene. Brigadirji udarnih brigad so podložili kovinske značke z rdečo, pri pohvaljenih z modro krpiCO. Milana je od svoje rdeče bluze odtrgala košček blaga za svojo i? Jova-novo značko, kajti njuni brigadi sta bili udarni. Zadnji več t pred odhodom domov, so brigadirji dolgo v noč prepevali in si obljubljali, da si bod o dopisovali in se kdaj tud obiskali Jovan je dejal, da bo prišel v Slovenijo, ko bo imel letni dopust. lana je potem vse poet je trdo delala, zraven pa študirala v večerni gimnaziji. Oče je bil ponosen nanjo, mati pa je bila vsa srečn, ko je videla, da je hčeri t zdrava in vedno dobre \ olje. Ne« • tesenske sobote po-poldn • sc je nenapovedan oglas:' lovan. Milanina lica so po 'ala temno rdeča, a oči so sc i svetile, ko ga jc predstavila materi in očetu. V nedeljo o sc prisrčno pogovarjali ob priholjških, ki jih jc varčna gospodinja postavila na mi'T. Ko sc je Jovan poslavlja', je oče slovesno dejal: »V.*dno sem si želel sina, priznai i. da sem bil malce razočr m. ko se je rodila Milana. Bodi ti moj sin, ker te jc v našo hišo privedla ona!« Jovan je res našel svoj drugi d>m in z Milano se še sedaj vsako pomlad spominjata lepih dni, ki so ju zbližali za vse življenje. M. S. Jubilej dobračev-skih gasilcev Na Dobračevi pri Zireh so v nedeljo popoldne gasilci slovesno proslavili 70-letnico obstoja društva. V veliki paradi, ki jo je nekoliko motil dež, so sodelovala številna okoliška društva z gasilskimi avtomobili, narodne noše, gasilci z društvenimi prapori, konjenik z zastavo v narodni noši in drugi. Dobračeva je bila preodeta v praznično obleko. Zastave, mlaji, pozdravni napisi, vse to je kraju dalo poseben pečat. S pripravami na to veliko slavje ni bilo malo dela. Dobravčevsko društvo je eno najstarejših v škofjeloški občini . 70 let je dolga doba in marljivi gasilci se lahko pohvalijo z mnogimi uspehi. Po ustanovitvi so kupili ročno brizgalno in naslednja leta zgradili gasilski dom in orodjarno. Ze leta 1927 so imeli gasilci motorno bencinsko črpalko. Druga svetovna vojna je društvo močno prizadela. Treba je bilo mnogo truda, da je delo v društvu spet zaživelo. Obnoviti je bilo treba orodjarno in gasilski stolp. S pomočjo vseh članov so pred dvajsetimi leti za svoje potrebe kupili stavbo čevljarske zadruge in Zirov. Leta 1955 so dobračevski gasilci razvili svoj prapor in kupili dve motorni brizgalni — za Dobračevo in vod v Ra-čevi. Gasilci iz Dobračeve in Zirov so bili nekaj časa združeni, a so se pred tremi leti zaradi večje aktivnosti odločili za razdružitev. Zadnja leta je občutiti še prav poseben napredek. Kupili so novo moderno gasilsko brizgalno, gasilski avto, električno sireno in drugo opremo. Pri tem so se gasilci še posebno zahvalili občinskima gasilskima zvezama škofja Loka in Lo-eatec ter Zirovskim podjetjem. Predvsem pohvalno jfc to, da so v društvu vedno dobro skrbeli tudi za kadre in izvežbanost. Prav zato so ob požarih, poplavah in drugih nesrečah vedno lahko uspeš- no posredovali in tudi na tekmovanjih dosegali lepe uspehe. Leta 1958 so ustanovili tudi gasilski vod v Ra-čevi. Predsednik društva Štefan Kopač se je vsem, ki so doslej karkoli pripomogli k uspešnemu delu društva, najlepše zahvalil in izrazil upanje, da bi tudi v bodoče dobro sodelovali. V imenu pokrovitelja občinske gasilske zveze je spregovoril Vari Tone. Povedal je, da je društvo najbolj množično v občini — dobro je poskrbljeno tudi za vključevanje v žensko desetino in za mlade. Jasno je, da se z množičnostjo pokažejo tudi uspehi. Tudi dobra ospremlicnost društva je po besedah Toneta Varla zasluga članstva. Predsednik skupščine občine Škofja Loka Zdravko Krvina je izrazil predvsem željo po nadaljnji uspešni poti društva in željo, da se v društvo vključi še čimveč mladih. Sledila je razdelitev priznanj najstarejšim članom društva — tistim, ki v društvu požrtvovalno delajo že dolgo vrsto let. Štirje možaki so, ki so v društvu že petdeset let: Ivan Kopač, Ivan Pivk, Albin Kopač in Anton Bogataj. Za vs* je bilo to skromno priznanje velikega pomena, saj je petdeset let požrtvovalnega dela v društvu res lepa doba. Čvrsti so bili še videti in prav verje*-. no jim je, čeprav trdo delo v gasilski organizaciji, prineslo tudi katero lepo urico. Se bi lahko pisal o uspeš* nem delu gasilcev na Dobračevi, a naj bo dovolj. Po končani proslavi so se obiskovalci zavrteli na plesišču v prostornem kmečkem kozolcu ob glasbi žirovske pihalna godbe in ansambla Čadež, dekleta pa so neutrudno stregla s pijačo in jedačo še dolgo v noč. Tako visok jubilej se proslavlja malokrat* J. Govekar Med najboljšimi in najstarejšimi v občini V okviru praznovanja 75. obletnice gasilskega društva v Preddvoru je bila v petek, 16. julija, v hotelu Grad v Preddvoru slavnostna seja domačega gasilskega društva, ki ima 42 članov (večina je mladih), razen tega pa je med najstarejšimi in najpri-zadevnejšimi v kranjski občini. Na seji so bili tudi predsednik občinske gasilske zveze Franc škofic, blagajnik zveze tov. Bizjak, sektorski poveljnik Pavle Likoz.ar, predstavnik gasilskega društva Suha ter predstavniki predel v c »rskih d"u>.bcnopolit ičnih organizacij. S'a vnosi i so se udeležili tudi najstarejši čla- ni društva, med katerimi ie bdi tudi Janez Celar, ki je gasilec že 50 let in so mu zato Preddvorčani podelili naziv častnega člana. Na seji so prebrali zanimivo kroniko društva, nato pa podelili diplome tekmovalni desetini, ki se je edina iz občinske gasilske zveze Kranj udeležila republiškega tekmovanja v Mariboru, in to ne neuspešno. Priznanje je prejel tudi domači gasilec Franci Polak, ki je ob tej priliki dobil naziv podčastnika, l'i eddvorsk i gasilci so obdarovali tudi sektorskega poveljnka Pavla Likozarja. -jk Sumadija, orno te pozabili Časa za ogled mesta ni bilo veliko. Po kosilu in prijetnih pogovorih z gostitelji smo se v poznem popoldnevu, ko se je huda vročina nekoliko polegla, spet vkrcali na avtobus in se odpeljali v smeri Kragujevca. Naš prvi cilj sta bila Topola in Oplenac. Spet je pred nami vozil avto milice in spet smo imeli vedno prosto pot. Vožnja po lepi asfaltni cesti proti Kragujevcu je bila za vse pravo doživetje. Pokrajina, ki je bežala mimo nas, je bila za naše pojme precej nenavadna. Njive in gozd se v Šumadiji izredno hitro menjavajo. Ko najmanj pričakuješ, se gozd kar naenkrat konča in pred sabo že zagledaš njivo poraščeno z zlatorumeno pšenico. Začeli smo se vzpenjati proti Topoli. Mestece obdajajo lepi gozdovi, parki in vinogradi. Samo ime mesta spominja na herojsko obdobje Srbije in pomembno osebnost v srbski zgodovini — je spomin na prvo srbsko vstajo in na Karađorđa. Prav tu v srcu šumadije se je začela vstaja proti Turkom. Od leta 1804 pa do 1813 je bilo mestece sedež Karađorđa Petroviča, obenem pa za časa vstaje tudi politični in administrativni center. Rodbina Karađorđevičev se je v današnji Topoli, prej se je kraj imenoval Kamenica, naselila leta 1781. Topola z okolico je danes nacionalni park. Cerkev, park — bil je v lasti rodbine Karađorđević — in Karađorđcvičeva hiša, kasarna ter še nekatere druge stare stavbe spominjajo na bogato zgodovino mesta. Iz novejšega časa, druge svetovne vojne, je v Topoli postavljen spomenik ženl-heroju Darinki Radovič. Iz Topole se je kolona začela vzpenjati po stari cesti proti Oplencu. Obširen park s površino 22 km2 privablja vsak dan mnogo turistov. Pa ne le to. Še posebna zanimivost za vsakega je cerkev — mavzolej na vrhu Oplenca. Po načrtih arhitekta Koste Jovanoviča je začel cerkev graditi kralj Peter I, eden od stricev Karađorđa, leta 1910. Glavna dela so bila končana do jeseni 1912. Med prvo s\e tovno vojno je bila cerkev poškodovana in jo je bilo treba obnoviti. Po načrtih naj bi v bele mormornatc plošče vsekali imena vseh padlih vojakov balkanskih vojn. Ker pa je takoj nato izbruhnila še druga svetovna vojna in naj bi vklesali v marmor še ta imena, kar pa bi bilo izredno veliko število — okrog 100.000 imen — so ta načrt opustili. Prišli so na zamisel, da bi cerkev poslikali po vzorih srednjeveških sakralnih umetnikov. Odločili so se za freske in mozaike Vsa dela so bila dokončana leta 1930. Cerkev je oblo/, na z belim marmorjem iz znanega marmornega nahajališča Venčac nedaleč od tu. V cerkveni kripti ležijo pod marmornimi tlemi posmrtni ostanki Karađorđa in graditelja cerkve kralja Petra I. Sicer pa je sama cerkev nekaj izrednega, še posebno freske. Zanimive so še zlasti velikanske freske v veliki kupoli na stropu. Kot zanimivost je pred cerkvijo — mavzolejem postavljen še originalni top iz časa prve srbske vstaje. čas nas je priganjal in kar hitro smo morali zapustiti Oplenac. Vrnili smo se v Topolo. Ob cesti smo imeli priložnost videti še Karađorđevo rojstno hišo — muzej, cerkev Karađorđa Petroviča in edini Karađorđev spomenik v državi. V Topoli naj bi bila po mnenju nekaterih pokopana tudi kraljica Marija, kar pa ne drži. Čeprav je naša vlada dovolila pokop kraljice v Topoli, so jo raje pokopali v Londonu. Naša naslednja postaja je bil Aranđclovac. Med potjo smo opazovali pokrajino in posamezne raztresene vasi. Prebivalci teh krajev so bili med vojno vsi privrženi partizanskemu gibanju — odtod ima ena izmed vasi tudi ime Partizani. Aranđelovac je manjše mesto z okrog 10.000 prebivalci. Ima eno samo dolgo ulico, ki jo zlobne/i nazivajo kar »ženski jezik«. Mesto obkrožata dva hriba, Venčac in Bukulja, z nekaj več kot 600 metri nadmorske višine. Sumadinci imajo podobne hribe že za prave gore, saj večjih vzpetin skoraj niso navajeni. Od industrije premore Aranđelovac tovarno elektroporcelana in šamota. Temnilo se je že, naš cilj pa je bil še ogled parka v mestu. Malo je takih parkov pri nas, vam pravim. Eden najlepših v Jugoslaviji je. V parku so postavljene skulpture umetnikov kiparjev iz. Itevilnih držav sveta, ki so iih izdelali tu na simpozijih. Vse skulntui'f se odlično >l'"Mjaio v r'''»to Ob koncu parka smo obiskali izvir ki- sle vode, ki je precej drugačna po okusu od one v steklenicah. Ampak za pitje se mi zdi še vedno boljša ustekleničena. Še nekaj ne smem pozabiti. Nad sprehodom po parku v Aranđelovcu so bili še posebno navdušeni fantje. Zaradi deklet namreč. Veliko jih je in po splošni oceni je tudi mnogo lepotic. Poleg vsega je tieba pohvaliti tudi izreden okus v oblače: nju. Prav nič ni pretirana izjava enega od članov naše skupine, da bi ga bilo tu sram, če ne bi bil v redu oblečen. Vračati se je bilo treba na avtobus. Še prej smo si ogledali prizorišče direktnega televizijskega prenosa koncerta iz parka v Aranđelovcu ob dnevu vstaje srbskega naroda. Na prireditvi Kar težko je bilo vstati na slednje jutro. Prvi nakupi vseh obiskovalcev Srbije so bili namenjeni razglednicam in časopisom. Vsi beograjski časopisi so dali velik poudarek srečanju nekdanjih izgnancev iz Slovenije in njihovih gostiteljev iz Smede-revske Palanke ter srečanju delegacij iz občin Smedcrev-ska Palanka in škofja Loka. Ni bilo mogoče dolgo izgubljati časa. Drugi dan obiska je bil namreč namenjen ogledu podjetij v Smederevski Palanki. Izpred stavbe občinske skupščine smo se napotili do najbližje tovarne — Trikotaže »Olga Miloševič«. Spet smo doživeli izredno prisrčen sprejem vodstva podjetja. Danes tovarna zaposluje okrog 550 delavcev, od katerih je kar 90 H žensk. Tovarna je nastala iz osmih delavnic, ki so bile pred tem raztresene po vsem mestu. Ze zdaj ustvarjajo letno za okrog 4 milijarde brutopro-dukta. Naj povem, da tovarna že zdaj uspešno sodeluie z dvema gorenjskima tovarnama — Gorenjsko predilnico iz Škofje Loke in Trakom Etiketo iz Zirov. Do leta 1975 okrog 3000 delavcev, ki ustvarijo za več kot 32 milijard brutoprodukta letno. Tovarn* ima izredno bogato zgodovino. Prva leta so v glavnem popravljali vagone in je bilo zaposlenih komaj osemdeset delavcev. Za delo so bile tež; ke možnosti in zato štrajlfl niso bili redki. Kot zanimivost naj povem, da je v »Gosi« nekaj časa delal tudi Pre<% sednik republike Tito. Me" drugo svetovno vojno je hotel okupator zgraditi tovarno za popravilo lokomotiv, a nit? ni uspelo. V skupini izgnan; cev, ki so tokrat obiskali Smederevsko Palanko sta bila tudi brata Matevž, in Anton Oblak iz Lučin, ki sta nekaj časa skupno z očetom delala v tej tovarni. Očeta ob tem obisku ni bilo, ker se ie kmalu po vojni smrtno ponesrečil. »Izgubil bi se v tovarni, tako je napredovala,* je dejal eden od bratov Oblak. Po vojni je »Goša« napredovala izredno hitro. Leta 1950 je dobila ime po narodnem heroju Dragoslavu Goši« Zdaj izdelajo letno 1100 potniških in 1500 tovornih vagonov, veliko število avtomobilskih prikolic in metalnih Cerkev — mavzolej na Oplencu pod naslovom »Marmor in zvoki« je ob spremljavi orkestra iz Beograda nastopil znani operni pevec Miroslav Cangalovič. Na žalost ga nismo mogli poslušati, ker nas je čakala še vožnja do Sme-derevske Palanke. V avtobusu je bilo zvečer prijetno hladno in vsi smo pričakovali lepo vožnjo. Toda, nezgoda. Po nekaj kilometrih je odpovedal avtobus. Nekajkrat je še zahropel in zakašljal ter se ustavil. Na našo veliko srečo je naš vrli šofer kmalu ugotovil napako in jo hitro odstranil. Precej pozna ura jc že bila, ko smo se vrnili v Palanko. Marsikdo je bil že precej utrujen, a kljub temu se je kramljanje zavleklo še pozno v noč. Prav vsak je bil navdušen nad prvim dnevom obiska šumadije. bodo število zaposlenih povečali na 700. Direktor je povedal, da je položaj njihovega podjetja na tržišču povsem zadovoljiv. Večino svojih izdelkov prodajo v okolici Beograda, precej pa tudi izvažajo. Po ogledu tovarne so nas povabili v spodnje prostore in nas pogostili. V spomin na obisk tovarne so vsakemu podarili šal — izdelek tovarne. Res neverjetna pozornost na vsakem koraku, ki se skoraj ne da opisati. Nikakor se nismo mogli posloviti, čeprav smo imeli za tisti dan izredno natrpan program. O O • Z avtobusom smo se odpeljali do tovarne železniških vozil, opreme in m "talnih konstrukcij »Goša«. Industrijski gigant zaposluje konstrukcij. Elektrarni IV ru-čica in Bajina Bašta, beograjski most Gazela, železarne v Smederevu, Zenici in Skopju — to jc le nekaj velikih uspehov »Goše« ,z Smederevske Palanke. • • • Nazadnje iu.s je avtobus potegnil še do kmetijske?* instituta. Tu je bil za VSi največja zanimivost paradižnik, ki raste v pesku. Ob vodi in mnogih hranilnih snoveh odlično uspeva. Sicer Pi časa ni bilo veliko. Treba jc bilo oditi na kosilo, ker )c bila za večer predviden-* skupna večerja in še i"1 ' uradni pogovori med dcleg*1' c i |ama obeh občin. Konec prihodnjič J. Govekar 30 Miha Klinar Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) POLJSKA je bila prva država v Evropi, ki se je zaradi svojega, fašizmu podobnega sistema, *e leta 1933 sprijaznila s Hitlerjevo vladavino v Nemčiji in navezala z njo tesnejše stike, ki jih s prejšnjimi nemškimi vladami ni imela. Tudi Hitler je videl v maršalu Pilsudskemu moža, ki je opravil z demokracijo. Neposredni stiki med obema diktatorjema so se začeli 4. maja 1933, ko je Hitler sprejel poljskega poslanika in mu Brazil željo ,po izboljšanju medsebojnih odnosov'. Takrat je izrazil pripravljenost svoje politike z vso širokogrudnostjo svojega gledanja na Poljsko in njene interese pod pogojem, če bi se Poljska ne protivila .nacistični samovladi v Gdansku', ki je bilo tedaj svobodno mesto. Septembra 1933 je imel poljski zunanji minister, polkovnik Beck, zaupne pogovore z Goeb-bclsom in von Neurathom v Ženevi, ki sta predlagala, naj bi se Poljska otresla svojih dotedanjih zaveznikov in se zavezniško navezala samo na Hitlerjevo Nemčijo. Nemčija je 14.xoktobra 1933 izstopila iz Društva narodov, ker se je hotela otresti obveznost', ki so jo po mirovni pogodbi z antanto vezale. Poljska je izkazovala odklonilno stališče do Društva narodov. Tako je Hitler našel v "oljski partnerja, s katerim bi začel izvajati Prakso dvostranskih pogodb namesto pogodb o kolektivni varnosti, na kakršnih jc slonelo Društvo narodov in ki so predstavljale oviro za re-vanšistične namene nemškega generalnega štaba 'n drugih utilitarističnih krogov v Nemčiji, ki So Se skrivali za Hitlerjevo politiko (naposled so Hitlerja poleg bankirjev prav ti krogi spra-v'li na oblast), največjo oviro. Tako so sc začeli in nadaljevali stiki. Dne 15. novembra 1933 je novi poljski poslanik Josip Lipski prinesel Hitlerju poslanico maršala P'lsudskega, v kateri je leta navedel nekatere Pomisleke k nemškim predlogom za sklenitev dvostranske prijateljske pogodbe med Hitlerjevo Nemčijo in Poljsko, Hitler se je seveda izrazil, da te pomisleke razume, vendar jih je takoj "a[o odplavil s celo poplavo argumentov in za-Kotovil t|a Nemčija nima prav nobenih ozcmelj-pretenzij ne do Poljske ne do drugih držav. Cdini ozemeljski problem, ki bi ga morali v -viopj rešiti v nemški prid, je Posarje, je dopovedoval Lipskemu, ki je potem Hitlerjeva zagotovila sporočil maršalu Pilsudskemu. Pilsud-K\ k bil zadovoljen in tako je bil že 26. januarja 1934 sklenjen NEMŠKO POLJSKI \KT •n mimo drugega določal rešitev ,vseh diferenc', kl bi lahko nastale v nemško-poljskih pogledih, s Pomočjo pogajanj ,po neposredni poti', v no Mnem primeru pa ne ,s silo'. Pogodba, kakršno JC Hitler kasneje ponujal tudi drugim državam, "aj bi veljala deset let. Sestavljena |e bila tako, a Jo je poljski zunanji minister Bećk razglasil *Vetu s slavospevom in jo dajal za vzgled Dru-stvu narodov in drugim državam: »Tam, kjer so doslej odpovedale mednarodne konference in pogodbe, se je izkazala smela in učinkovita politika, navdahnjena z voljo vodite-•Jev (Nemčije ln Poljske) do spoštovanja in "hranitve miru (med obema državama).« ». junija 1934 jc obiskal Varšavo Hitlerjev Propagandni minister Gocbbels in v svojem gC-v'oru /apel hvalnico .o miroljubni nemški poli-"*>*i ki jo namerava voditi v Evropi .Fiihrer nove Nemčije'. Sedem mesecev kasneje, dne 22. januarja 193 s !• poljski poslanik v Berlinu Lipski v po- govoru s Hitlerjem bogato poplačal Goebbel-sove besede z izjavo, da je .teorija o dednem sovraštvu med Poljsko in Nemčijo', ki bi jo radi vrinili med polj s ko-nemške odnose sovražniki nove Nemčije in Poljske, ne samo izvita iz trte, marveč ,blaznost'. 21. maja 1935 (torej v letu, ko je Pilsudski umrl) je zagotavljal Hitler, da se bo anenapa-dalne pogodbe med Poljsko in Nemčijo držal slepo', tako, kakor je bila sklenjena. Da bi povedal, kakšna žrtev je to .slepo držanje pogodbe' za Nemce, je izpovedal 7. marca 1936, ko je .novi apostol evropskega in svetovnega miru' razglasil svetu remilitarizacijo Pore-nja, kar je pravzaprav že dišalo po ,miru', kakršnega je naznanjal svetu. Takrat je poleg ,re-militarizacije Porenja' govoril tudi o nemških odnosih s Poljsko z najbolj prijaznimi izrazi, čeprav nacistična politika boleče občuti, da po teka dohod poljskega 35-milijonskega naroda preko ozemlja, ki je svojčas pripadalo Nemčiji'. »Toda spoznali smo tudi to, da je nemogoče, da bi državi take veličine (kakršna je Poljska) odrekli dohod k morju.« Dne 12. avgusta 1936 je Hitler podkrepil te svoje besede v pogovoru s poljskim podsekretarjem za zunanje zadeve, grofom Szembeckom z zagotovilom, da je VPRAŠANJE GDANSKA v primerjavi z drugimi perečimi vprašanji .nepomembno'. Mimo tega je zagotavljal, da .pravica Poljske do Gdanska v nobenem primeru ne sme biti okrnjena' in da se bo nemško-poljske pogodbe dižal do črke. »Od trenutka, v katerem sem sprejel kako obveznost, me ne more nobena zemeljska sila prisiliti, da bi kdajkoli prelomil dano besedo,« je izjavil. Pri tem je seveda izpustil ,božjo previdnost', ki ga je kasneje .navdihovala' za dejanja proti drugim narodom in človeštvu nasploh. Medtem je nacistično gibanje v Gdansku že opozarjalo na nacistično nevarnost v tem mestu. Toda Hitler je to nevarnost za poljske koristi v Gdansku zanikal na novoletnem sprejemu 2. januarja 1937 in dejal, da je vzpon nacizma v Gdansku popolnoma v skladu s prijateljstvom s Poljsko', in da je prav ta vzpon .najboljša garancija za ohranitev miru in dobrih odnosov s Poljsko'. Še bolj lisjaška je bila Goringova izjava februarja 1937 ob njegovem .prijateljskem' obisku Poljske v Varšavi. Takrat je namreč maršalu Rydz Smiglvju zagotavljal, da se je .Nemčija znašla v stanju svojega sedanjega ozemlja' in da se zato ni treba nikomur na svetu razburjati, da bi .Nemčija mogla kdaj napasti Poljsko' ali je iztrgati .koridor' (takratno Poljsko ozemlje med nemško Vzhodno in Zahodno Prusijo). »Dokazati tega seveda ne morem, toda upam, da moji besedi lahko verjamete,« je zaključil svoj pogovor s prijateljskim nasmehom, kakršnega je bil Gdring vajen in ki so mu mnogi v tistem času pripisovali dobrodušnost. Ob priložnosti sporazuma o obojestranski zaščiti narodnih manjšin med Nemčijo in Poljsko 5. novembra 1937 jc Hitler zopet ponovil: »Se vedno vztrajam pri svoji besedi — vsaka pre-kršitev jc enostavno izključena — Gdansk je povezan s Poljsko.« Tako je izjavil I.ipskemu, toda le istega dne se jc pogovarjal s svojimi generali, da bo treba .Nemčiji zagotoviti več prostora' in za uresničitev tega" že v tem času napovedal .možnost nove evropske vojne, v katero bi bila pritegnjena tudi Poljska'. Taka politika do Poljske je Hitlerju zavarovala hrbet z vzhoda, če bi druge države reagirale z vojno ob njegovi zasedbi Avstrije in Sudetov. Opogumila pa je tudi naslednike maršala Pil-sudske^ga, da so ob Hitlerjevi zasedbi Sudetov ukazali poljski vojski, naj zasede Tešin, ne da bi sc zmenili za proteste angleškega in francoskega poslanika. Toda že po Hitlerjevi zasedbi Sudetov se je spremenil ton nemških odnosov do Poljske. Sicer ni prišlo še do groženj, pač pa so poljski di-plomatje v pogovoru z nemškimi morali čedalje pogosteje poslušati, da bi bilo treba .generalno prečistiti nemško-poljske odnose'. V ospredje je sedaj stopil Ribbentrop, ki je na .prisrčen' način sporočil poljskemu poslaniku v Berlinu Lip-skemu nekatere HITLERJEVE In predloge, med njimi tudi predlog, da bi bilo treba Gdansk zopet vključiti v nemški Reich in ga povezati z Nemčijo z .eksteritorialno cesto in železnico po koridorju'. Poljski pa je .ponujal' prav take ugodnosti pri prehodu skozi ozemlje Gdanska. Izpolnitev tega bi podaljšalo tedanjo .nemško-poljsko prijateljsko pogodbo od sedanje desetletne dobe za novih petindvajset let'. Mimo tega bi Nemčija in Poljska potem zavzeli še nekaj drugih skupnih stališč, med njimi .posvetovalno klavzulo o kolonialnem vprašanju in postopanju do tega vprašanja, izseljevanje Judov iz Poljske, predvsem pa SKUPNO POLITIKO PROTI SOVJETSKI ZVEZI NA BAZI PAKTA PROTI KOMINTERNI. Takih .prijateljskih' pogovorov je bilo še no- kaj, in sicer med Hitlerjem in poljskim zunanjim ministrom polkovnikom Bečkom ter med Ribbentropom in poljskimi oblastniki v času Ribbentropovega uradnega obiska v Varšavi, vendar so poljski oblastniki vztrajali pri svojem stališču, s katerim so .priznavali nemški značaj svobodnega mesta Gdanska, vseeno pa so energično odklanjali vključitev Gdanska v Hitlerjev Reich'. Poljsko stališče seveda vedno bolj samozavestnemu in oblastnemu Hitlerju ni bilo po volju Ze tedaj, 24. novembra 1938, bi ga najraje zasedel s pomočjo nemške vojske, vendar še s predpostavko, da bi ta zasedba ne izzvala vojne s Poljsko, ker je hotel še prej opraviti z ostankom CSR in si pred tem ni upal nakopati Poljske kot svojega sovražnika. In ko je Hitler likvidiral CSR, je spremenil ton svojega obnašanja do poljskih oblastnikov. 21. marca 1939 je Ribbentrop opozoril Lipskega, da je Hitlerjev predlog o rešitvi vprašanja .koridorja in Gdanska' ni samo predlog, marveč potreba, ki jo je treba enkrat za vselej dokončno uresničiti. Tokrat nemški zunanji minister ni podčrtal samo .smele in edinstvene pobude Fuhrerja', s katero naj bi rešili vprašanje Gdanska in vključili zunanjo politiko Poljske v .novi evropski red', marveč je brez ovinkov izjavil, da bi .zavlačevanje rešitve Hitlerjeve pobude' ne smelo trajati v nedogled in da bi jo bilo treba takoj rešiti. Po tem pogovoru z Ribbentropom se je Lipski odpeljal v Varšavo in sporočil poljski vladi to, le slabo prikrivano nemško ultimativno zahtevo, ki pa jo je poljska vlada zavrnila z izjavo, da je POLJSKA PRIPRAVLJENA POLITIČNO SODELOVATI Z NEMČIJO. TODA VKLJUČITVI GDANSKA V REICH NE MORE UGODITI Tako so se začeli zgrinjati OBLAKI NEURJA NAD POLJSKO Prvi oblak je bila že zasedba Češke. Drugi oblak se je pojavil s Hitlerjevo zasedbo Memla, ki ga je po kratki diplomatski akciji izročil Hitlerju .uradno' zunanji minister Litve Urbvs skupaj z memlskim ozemljem. Litva, ki jo je Hitler hotel pridobiti kot zaveznika proti Poljski, je za izročitev Memla in memelskega ozemlja dobila ra/.ličue gospodarske ugodnosti v Nemčiji. Mimo t *ga ji je Hitler obljubil Wilno, ki si jo je po prvi svetovni vojni prilastila Poljska prav tako, kakor si je prilastila tudi druga nepoljska ozemlja na račun razpada carske Rusije in po sklepu miru s Sovjetsko zvezo, proti kateri se je Poljska vojsko> eala skupaj z drugimi intervencionističnimi silami, čeprav je prav oktobrska revolucija utemeljila samostojnost Poljske. Bolgarija: na zadružnih poljih. Počitek ob cestiali na zdravje GORENJSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA V HINDUKUŠ ISTOR-0-NAL :::n:HHHH:::K:HHHH8Hf:HH:U Zadnji dnevi priprav. Vsi smo bili že na dopustu in od jutra do večera smo tekali, nabavljali, urejali kot da se ne bi že prej pripravljali mesece in mesece. Ni bilo še filmov, niti nekaterih tehničnih pripomočkov, manjkalo je še to in ono, odhod pa pred durmi! Nekdo je celo predlagal, naj ga za nekaj dni odložimo, pa ga nismo, ker je pač vedno tako: niti najskrbnejše priprave ne preprečijo direndaja pred odhodom. Zadnja dva dneva smo pozno v noč zlagali stvari v posebne aluminijaste zaboje v kleti vrtca Janina, kjer so nam ljubeznivo odstopili prostor za skladišče. Do jutra pred odhodom •o bili natipkani in razmnoženi tudi vsi potrebni spiski. 1 Piše dr. Ivo Valič Po prisrčnem slovesu smo se 25. aprila končno odpeljali izpred kranjske skupščine. Menda nam je bilo kar malce tesno pri srcu. Pa kaj tudi ne! Vsi smo vedeli: tisti, ki smo šli na pot, kot oni, od katerih smo se poslavljali, da je pred nami dolga pot, ki ni brez nevarnosti. TAM 2001, katerega nam je dala na razpolago tovarna iz Maribora, sta po nekaj urah niue baterije učenja pod izkušenim Mirko- tovim vodstvom prevzela v upravljanje in oskrbo Iztok in Peter. Bil je skoraj do vrha naložen, vendar ne preobremenjen. Tudi »katrco« smo dobili naposodo v Litostroju. Zasedli so jo Janko, Zvone, Janez in Franci. Preostali smo imeli na voljo še dva »spačka« furgoneta, od katerih je eden že bil last Creine, pa nam ga je kolektiv nesebično zaupal. Drugi jc bil namenjen za prodajo po povratku in nam je pomenil jamstvo za kredit, katerega smo dobili pri kranjskem planinskem društvu. V enem sta sedela Mišo in Joco, V drugem Sandi in jaz, v obeh pa je bilo strpane še nekaj prtljage. Prvi postanek jc bil že v motelu Medno. Svečane obleke so romale v kovčke, pozabljeno Spalno vrečo so pri- peljali za nami. tudi na videz pozabljena rumena knjižica se je našla v pravem žepu in že smo brez. postanka v Ljubljani vozili do Otočca, kjer naj bi kosili. Peter in Iztok sta pa tako navdušeno vozila svoj kamion, da sta se na kosilo in Otočec spomnila šele nekje pri Krškem! ckaj deset kilometrov pred Beogradom smo s težavo dobili prenočišče, naslednji dan pa smo skoraj v celoti porabili v glavnem mestu za obisk na pakistanski ambasadi, za zadnje formalnosti na Planinski zvezi in za prijateljski obisk pri tov. Šestanu, našemu bivšem veleposlaniku v Pakistanu. Z njegovimi koristnimi in številnimi nasveti smo se odpravili naprej s ciljem priti do meje pri Nišu. Zgodaj zjutraj smo bili na prehodu. Tu nam je pripravil največje preseneče nje Joco, ki je po prekoračitvi bolgarski- meje prenehal s kajenjem! To je bil pač podvig pri njegovih 40—60 cigaretah dnevno! Moram priznati, da se je junaško držal in jih skoraj dva meseca ni niti povohal! V Sofiji smo se ustavili le za kratek čas. Skoraj eno uro smo porabili z iskanjem restavracije v centru in še toliko, da smo prišli ven iz mesta, potem je šlo neprekinjeno do turške meje. Pri Bolgarih smo opravili hitro in brez posebnih formalnosti. Turki pa so nas dvakrat postavili pred vrata carinarnice in potem menda kar pozabili na nas. Končno so se spomnili, da moramo izpolniti še kup formularjev. Vse skupaj je pospešil Franci, ki je prav po turško porinil »odgovorni osebi« v roke nekaj čokolade in cigaret, nakar je bila stvar rešena. Ta koristni »običaj« je Franci mimogrede opazil pri nekem našem rojaku, ki je neverjetno hitro opravil na meji ... Ta prva izkušnja pa nas je žal stala kar nekaj ur in šele pozno ponoči smo se ustavili v zelo lepo urejenem, a še nezasedenem avtokampu Edirne. Ce je Joco zmogel, zakaj ne bi še jaz? — sem si mislil in na turški meji pokadil še zadnjo cigareto. Potem sva precej dni družno žvečila sladkarije, v tolažbo pač, saj je bilo nekaj dni res hudo. še drugi so to opazili. Zaradi slabih izkušenj nekaterih prejšnjih odprav smo sklenili, da se v Istambulu ne ustavljamo. Baje je pravcata umetnija prebiti se z avtom skozi mesto. Pri prevozu čez Bospor smo imeli precej sreče, čeprav smo se najprej pomotoma postavili v vrsto med nekaj deset taksijev, prezrli kačasto vrsto tovornjakov in se s tovornjakom vred zape ljali na trajekt, namenjen samo osebnim avtomobilom. Preden je policaj to opazil, je bilo že prepozno in kmalu smo bili preko ožine, ki deli Istambul na dva dela. Na drugi strani smo padli v roke številnim mladim radovedne žem, ki so nas z. orientalsko spretnostjo oskubili za nekaj cigaret in drobiža ter nam s svojim nadlegovali jem pomagali, da smo z vso naglico zapustili mesto potem, ko smo na hitro poslali domov še nekaj razglednic. Do večera smo se ustavljali le na črpalkah. Ze ponoči smo se ustavili pred Ankaro in v kampu prespali s popustom. In zopet jc Sandi lovil Petra in Iztoka, ki sta s tovornjakom kot raketa švignila mimo kampa . .. Ankari smo namenili eno dopoldne, kar jc komaj dovolj za grob vtis o mestu, ki je pravi prometni kaos, v katerem pa vendarle vlada pri izsiljevanju prednosti neka določena obzirnost. Na našem veleposlaništvu smo dobili podatke o nadaljnji poti po Turčiji. Ne vem zakaj smo tudi pričakovali že po nekaj dneh pošto od doma. Seveda je ni bilo. Na podlagi podatkov sd*? se odločili za prec« krajšo varianto P° preko osrednjega dela TurcJJ in ne za ono ob Črnem rfl°r' ju. Odločitev je bila1'dobra kajti cesta je asfaltirana, ce" prav ozka in vijugasta s vilnimi kratkimi vzponi. " . teka pretežno na nadmors viši 1500 do 2000 m in ni več prometna. Ob njej ni zelenja in vse je bilo še bol pusto v tej zgodnji pomlad' ko se je na bližnjih vrhovi še belil sneg. Zaradi sla^ oznake in nesporazuma sto se na nekem križišču neho razšli: tovornjak in katrca eni, spačka po drugi cesti-Prvi so opravili več deset kK lometrov daljšo pot, nazadnj* pa smo morali vsi preko k3' kih 3000 m visokega prelaz* in se po dveh, treh urah voz' nje zopet sešli. V Erzincatf* manjšem mestu precej 1,8 vzhodu Turčije, smo se ust* vili za kosilo v restavracij1' Občutek za čistočo smo izg11' bili že precej prej. Vsecn0 smo izbirali le boljše lokala če se je le dalo. Kljub tcmu tokrat Janez ni prikorakal tfi' ti do mize, ko je začutil, mu je nekdo iz zadnjega žcP3 speljal denarnico. Sledil je j** parjev: »O, oprostite!«, spicfl1' ljan s turškim mrmrani001 in kretnjo, ki sta dala ved**1' naj stvar brez. večjih kornet ta i jev spravimo z dnevni3 reda. Opozorilo smo vzeli reS no, pa hitro pokosili in o3' to spravili tuji avto iz bi*** nega jarka, naprej pa s0,0 vozili še počasneje, previdfl? Ie po sredini eesle, pri redki srečavanjih pa smo rajši ust* vili. Ko smo pozno ponO*1 prispeli do neke črpalke, siP^ zaspali kar po avtomobili" kakor je kdo vedel in znal Čeprav nam ni bilo niti P*1* jetno niti udobno. MONTAŽA |f\| PRODAJA AVTOG UM V LESCAH ^ 77 551 rt m XXI. mednarodni gorenjski sejem v Kranju od 6.-17. VI11, m MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) T V. DEL »Torej se tudi mama otepa skrbi zame,« Slavko razume mamine besede po svoje. »Ne, ne bom Prosil,« ostaj trmast. »Ze zaradi inženirja Klavede ki je v odborih begunjskih organizacij, če-Prav mu mama po nasvetu profesorja Andreja omenja prav njega, da bi se obrnil nanj. — Profesor Andrej upa, da sta z inženirjevim sinom še vedno tako velika prijatelja, kakor sta bila v Idriji. »O, to pa to,« se Slavko grenko nasmiha, ^očaran nad Karlijem in Klavedovimi, ki se sramujejo, da bi se Karli družil s človekom, ki fie izhaja 'iz višje družbe', h kateri se Klavedovi Prištevajo. Zdaj, ko Karli ponavlja peti razred, ga Klavedovi ne potrebujejo več niti kot inštruktorja. Gospod se mu je zahvalil prav pred dnevi 23 Pomoč, gospa pa je dodala, da je od te pojoči pričakovala mnogo več, njen glas pa je J5" tak, kakor da bi rada rekla, da je on kriv, *er Karli ni izdelal. »Pa sem se prizadeval, mnogo bolj prizadeval kakor z drugimi,« še vedno °oli Slavka krivica, ki mu jo je prizadejala gospa Klavedova. »Sicer pa mi je že v Idriji za-v'dala uspehe,« se zaveda Slavko, ker je gospa »rnela svojega sina za najbolj bistrega fanta med dijaki. Karli sam mu je pravil, kako zelo je ^arnerila profesorju Andreju, ker mu ni dal najboljše ocene, kakor jo je dal njemu, obenem Pa se je znašala nad inženirjem, češ da je za Ujo Karlijevo oceno kriv tudi on, ker je nenehno govoril profesorju Andreju, naj bo s Kar-hjem strog,« se zaveda Slavko. Ne bi toliko raz- mišljal o tem, ko bi se mu ne tožilo po izgubljenem prijateljstvu. Spoznanje, da se mu je Karli odtujil in do katerega se je dokopal kmalu po prihodu v Ljubljano, ga še vedno boli, saj se doslej še ni mogel navezati na nobenega sošolca, da bi do njega čutil pravo prijateljstvo. Sošolci večinoma pripadajo .višjim krogom'. Ima gosposke starše in zato gledajo na preproste sošolce zviška. »Kako prav je imel rudar Pahor, ko mi je govoril, da prijaznost, ki so mi jo izkazovali Klavedovi, ne prihaja iz srca« — Med teboj in njimi je prepad. Nekoč ti ga bodo pokazali, če ga ne boš sam začutil. »Resnica,« se Slavko šele sedaj zaveda resničnosti rudarjevih besed. Le zakaj ni tega občutil že v Idriji? Ga je slepilo gospodovo .slovenstvo', gospodova .zavednost', ki se mu zdaj bogato obrestuje kot .pregnancu'. »Tam smo se čutili vsi ogrožene, preganjane. Tu pa so ogroženi in pre^ ganjani samo revni,« si mora Slav ko; čeprav še tako težko, priznati. Pravzaprav ga je ta misel obšla že poleti, ko je delal med sezonskimi delavci pri železnici. Popravljali so progo na samem glavnem kolodvoru, ko je pripeljal vlak z Gorenjske in je iz nekega vagona izstopila v spremstvu orožnikov cela gruča uklenjenih ljudi, samih mladih ljudi, prav nič podobnih zločincem. — Komunisti, jeseniški komunisti. Onega tam-le poznam. Tonček je, Vergljev Tonček, — je povedal neki delavec, ki je svojčas delal v jeseniški tovarni, pa so ga odpustili. In res so čez nekaj dni pisali časniki, da so v Ljubljani zaprli nekega študenta, organizatorja prepovedane komunistične mladine, skupaj z njim pa še vrsto mladih jeseniških delavcev, ki so jih videli v družbi tistega študenta na nekem delavskem zletu na Bledu. — Tipi samouprave, — so jih psovali žandarji. Morda bi Slavko še razmišljal o tem. Morda bi prešel celo na misel, ki jih je poznal iz. maminih in Pahorjevih časnikovv in ki jih je kljub takratnemu prikritemu odporu do Pahorja vselej pazljivo prebiral in si tudi marsikatero stvar zapomnil ter je zato mnogo več kakor njegovi vrstniki vedel o delavskem boju in o ciljih tega^ boja, ki pa so se mu zdeli neuresničljivi, nekaj časa pa celo nasprotni slovenstvu, vsaj takemu slovenstvu, za kakršnega so se v času italijanskih volitev borili ljudje okrog .Slovenske lipe' in obljubljali, da si bodo na ta način priborili pravico do slovenske svobode. — Njihova svoboda ne bo nikoli svoboda slovenskega ljudstva. To bo svoboda gospode, — je govoril rudar Pahor in govoril, da bo resnična svoboda slovenskemu ljudstvu zagotovljena dokončno šele tedaj, ko bo zmagala svetovna delavska revolucija. Takrat Slavko Pahorju ni verjel. Celo jezil se je na tihem nanj, in ga imel za slovenskega izdajalca, ker so se slovenski socialisti na Primorskem v tistem času združili z italijanskimi komunisti, ki so med Italijani edini priznavali Slovence in Hrvate pod Italijo za narod. Danes bi moral Slavko dati rudarju Pahorju prav, ko bi še razmišljal o tem in ko bi mu pogled zopet ne zdrsel po vrsticah maminega pisma. — Za božič pride domov . . . »Ne bom šel,« Slavko noče prelomiti sklepa. Sicer pa mu tudi mama piše, naj štedi, kolikor pač more. »Razumljivo, za advokate potrebuje denar,« misli pikro. »Če mi ne more pošiljati, ga ji ni treba. Zaslužil si ga bom sam,« se zakli-nja in misli na božične počitnice ter si v času počitnic želi snega, veliko snega, ne zaradi sankanja ali drsanja, kakor si želijo ostre zime gosposki sošolci, marveč zato, da si bo s kidanjem zaslužil nekaj denarja poleg tistih kovačev, ki si jih služi z instrukcijami. Zato bo že sedaj pisal mami, da mu prihodnji mesec ni treba pošiljali nobenega denarja, ker se mu obeta lep zaslužek. Toda z zaslužkom ni nič. Snega, obilnega snega, kakršnega si je želel Slavko, ni. Samo mraz je. Slavko pa razen instrukcij ne najde nobenega dela. Življenje in delo na hribovskih kmetijah (4) Sprememba prehrane po letu 1925 južino (tako smo rekli kosilu) jc bilo v zimskem času redno klsilo zelje, za drugo jed (rihto) pa ajdova (mesta), krv, »Jen ava kaša (godlja) aH pa kruhovec. Ta jed je bila priprav- ili lili a >z suhih krušnih ostankov, zakuhanih v slanem kropu sabeljena z maslenim prežganjem. Ob petkih smo vse be- Hare/i * maslom; opoldne imo imeli kisel fižol z maslom ln z ano surovo čebulo. Mlečno kašo smo redko jedli tudi v drugih dneh Ko se je začelo delo zunaj, j* bila tudi hrana boljša. Namesto mešte, so prišli na Vrsto ajdovi žganci. Ob nc-(1"l|ah je bil namesto zelja °kisan krompir, zabel jen Z °CVirki, na vrhu pa je bilo na drobno narezano suho "Oeso, ki je moralo biti zelo Pravično razdel i* no 'po oeii ^KK«li. Jedli smo namreč vsi " skupne sklede z. velikimi Pločevinastimi žlicami, ki Snio jih (hi časa do časa dali Poginu Brejanovemu Lojzu * Poljane, ki je bil klepar. K" sni., jih nesli činiti, smo /raven nekaj prediva ,ul). aa jih je z njim zdrg-j1'1' Take žlue so bile zelo *P0 svetle, nihče pa takrat ?* Vedol, da ji- ein za zdi .e je sk,"lliiv. vendar smo ga pri 8 t. h žlic kar precej DO-Ciniti smo jih dajali n;,n>"i skoraj vsako leto, ko ■° Začele rjaveti. T° skupno zajemanje iz sklede je imelo menda to prednOSt, da nihče ni vedel, koliko kdo poje. In če jc slučajno prišel med jedjo v hišo kak znanec, je takoj dobil svojo žlico in je zajemal z drugimi. Pri mizi se je vselej veliko govorilo, posebno še, če 10 bih pri hiši tuji delavci. Vedno se je našel kak šaljivec (kololohtai ), ki je take stresal, da drugi še jesti niso mogli od smeha. To je seveda Znal on dobro izkoristiti in je sam pralno zajemal tudi Izpred drugih. To je povzročilo še vee smeha, posebno, če se je šaljivec vseskozi držal na smrt resno. Tak šaljivec je že med molitvijo tako zavijal besede, da SO se mu smejali, posebno Otroci. Solate m dmga zelenjava je pri sla k nam razmeroma pozno Bila je trda kot re grat, zato so jo tudi belili na isti način: z vročo suho slanino in pomešano z vročim kislim krompirjem. Krožniki so prišli k nam šele potem, ko so jih začeli prodajati krošnjarji po hišah. To so bili slabše vrste porcelanasti krožniki, vendar zelo lepo poslikani. Od kraja smo jih rabili samo za mesno juho ob nedeljah. Smešno se nam je zdelo, da bi jedli sok iz krožnikov. Kot da bi sok tega ne zaslužil! Bistveno se je naša prehrana spremenila po letu 1925. Takrat so bili v Poljanah prvi gospodinjski tečaji, ki se jih je udeležilo veliko deklei in /ena iz. vse doline. Samo iz. Vinharjev se jih je udeležilo šest deklet, skoraj od vsake hiše po ena, kjer je bila le katera dosti stara. Takrat so /ačeli gojiti po zeljnikih in vrtovih tudi več vrst zelenjave in drugega so-čivja. Spominjam se, ko smo prvič jedli kumare in paradižnik. Vse nam je bilo tuje. Seveda so mlade hčerke prišle včasih tudi v spor s starimi materami; škoda je bilo razmetavati za kako pecivo ali dati smetano v jed. Ali nc bi bil prav tako dober pinjenec? je rekla mati. Sicer pa so jim tudi v šoli povedali, da je za sladkarije, ki so se jih učile delati, dovoli, da jih znajo, doma pa tega ni treba pripravljati. Pa ni bilo treba dosti braniti, saj kmečki želodec ni prenesel torte. Taka hrana jc za postopače, so menili stari, kmet pa mora imeti krepko in zdravo domačo hrano. Vendar so se tudi domače jedi po teh tečajih kuhale na bolj zdrav način in tudi več surovega se je začelo jesti. Le zaradi tradicije smo pozimi imeli še večkrat za večerjo krompir v oblicah (v komašnah). Jemali smo ga iz. skupne sklede, vsak je imel pred seboj na mizi svoj kupček soli, kamor smo ga pomakali. Krompirjevi kisli krhlji na vodi, zabel jeni s prežganjem, so se pozneje spremenili v krompirjevo juho z raznimi dišavami in peteršiljem. Tudi iz fižola smo začeli delati juho; to je bilo boljše in lažje prebavljivo. Takrat smo začeli z zanimanjem prebirati razne recepte po kuharskih knjigah in časopisih. Napredek jc bil očiten v vseh družinr.h. Nespremenjene pa so ostale nase glavne jedi, kot so ajdovi in pšenični žganci, zelje in ješpronj, pa kisla repa, sladka repa in kaša, pa seveda v s< h vrst kuhani štruklji itd. Ena najboljših jedi v zimskem času je vroča ocvirkov-ca, ki smo jo imeli opoldne ob zelju in tudi popoldne za malico; počakala je na topli peči pod vlažno hlebnico (krušnim prtom). Tudi kaša je imela svoj prostor na peči, da SO jo imeli otroci, ko so prišli iz. šole. Zelje in je-tprenj sta počakala v peči ali pozneje v štedUnikovi pe- čici (kahli). To je bila posebno dobra malica v hladnih dneh, ko smo zvečer prišli iz gozda, posebno še, če je v ješprenj stopil prašič, kot so radi rekli, se pravi, če je bil v njem svinjski parkelj. (Naj za šalo pripomnim, da pri nas na Poljanskem prašiči nimajo krempljev, kot v Mostah pri Komendi, ampak —-kolikor pomnim — so naši pujski imeli vselej le parklje!) Kdor zvečer še ni jedel dopoldne kuhanega zelja in ješprenja, tisti sploh ne more vedeti, kaj je res dobro. Mogoče, da taka jed ni imela dosti vitaminov, vendar včasih niti nismo vedeli, da so na svetu vitamini. Včasih so celo trdili, da je prav kislo zelje vzrok, da je na kmetih veliko otrok. Niso vedeli točno, zakaj tako, vedeli pa so, da je zelje za zdravilo. Marija Frlic (Prihodnjič naprej) GLAS * 14. STR A M SOBOTA — 10. JULLTA 1971 Orzdravnik 0*Xsvetuje Tovarna verig Lesce pri Bledu razglaša prosta delovna mesta 2 galvanizerja 1 zidarja 1 avtomehanika 1 stroškovnega knjigovodja ekonomska srednja šola Pogoj za zgoraj navedena delovna mesta je 3 leta prakse. 10 delavcev po možnosti z odsluženo vojaščino Podjetje ne razpolaga s stanovanji. Razglas velja do zasedbe delovnih mert. Prijave pošljite na naslov: Tovarna verig Lesce, Kadrovski oddelek, Lesce. za poletne dni • modne ženske, moške in otroške kopalke • kozmetični preparati za sončenje ln nego • ženska, moška ln otroška konfekcija ln modni dodatki • perilo po najnovejši modi • obutev za plažo in Izlete Potrošniški kredit v b'agovnlci Mercator v Tržiču Kil Mercator Matilda H. Iz Hrastja — Za god sem dobila kos diolen lofta. Vzorec prilagam. Iz blaga zelene barve bi rada imela polobleko, da bi spodaj nosila bluze in puloverje. Rjavo blago pa bi uporabila za obleko z dolgimi rokavi. Lepo prosim, če mi svetujete kroj in kaj pristaja moji postavi. — Visoka sem 155 cm in 88 kg težka. Marta — O oblačenju za močnejše je bilo v tej rubriki že veliko napisanega. Če redno berete naš kotiček, ste gotovo našli tudi kaj zase. Le na kratko: nosite obleke in krila normalne dolžine. Obleke ne smejo biti tesne, barve ne presvetle. Levi model za vas ima dolge rokave, normalen okrogel izrez ob vratu. Zapenja se zadaj. Obleko krase šivi. Drugi model — polobleka ima globok okrogel izrez in dva žepka z drobnimi gumbi. Sonce odkriva negotovost Poleti, ko pač rte nosimo nobenih pokrival, razen slamnikov ob morju, morajo biti lasje vedno urejeni, negovani in čisti. Na nego las tako radi pozabljamo, preplah zažene-mo, ko se pojavijo razcepljene konice, prhljaj ter presu-hi ali premastni lasje. Posledice pa je veliko težje odpravljati. Vsak večer je treba iz las skrtačiti prah, ki se je na njih nabral preko dneva. Krtača naj ne bo plastična, pač pa s pravimi Živalskimi dlakami. Natopirane lase je treba vsak dan razčesati, vendar previdno, da las ne potrgamo. Krtačenie tudi blagodejno vpliva na počutje in je priporočljivo pred spanjem. Če se suhi lasje na konceh cepijo, jim eni at na teden privoščite kopel iz olivnega olja. Glavo ovijte z brisačo, da ne zamažete posteljnine, lase pa umijte šele naslednji dan. Včasih so priporočali za lase deževnico, zadnje čase pa frizerski strokovnjaki ce- nijo mineralno vodo, s katero splaknemo lase po umivanju. Pred odhodom na počitnice bi bili radi videti negovani, saj poleti in predvsem na počitnicah odkrijemo dobršen del telesa soncu in pa radovednim očem. Pri tem pa kaj radi pozabljamo na del telesa, ki ga nosimo vsak dan vsem na ogled in ki pove vse o naši negovanosti — to so roke. Tudi če niso nohti najlepše oblike, je roka vendarle lepa, če so nohti negovani, skrbno pristriženi, ne-nalomi jeni, z negovano kožico. Ce se lomijo, jih je treba pogosto drgniti z glicerinsko kremo z dodatkom limoninega soka. Po vsakem umivanju rok, ki naj bo mimogrede temeljito s toplo vodo in milom, si z brisačo potisnitni kožico ob nohtih navzdol. Sčasoma bo prenckala rasti in nam je ne bo treba striči. Zvečer svojim rokam privoščite masažo z mastno kremo. Kotiček * v 3 Za ljubitelje eveil PIŠE IN2. ANKA BERNARD Vrtna opravila v juliju (t) Leto sc je že nagnilo čez polovico, setev v vrtu jc vedno manj, zato sedaj obiramo plodove svojega dela. Pridno jemo in vkuhavamo jagode, češnje, maline, ribez in kosmulje. V vrtu je dovolj in preveč zelenjave, pa tudi cvetja. Vrt je sedaj v polnem razvoju, veselimo se bujnega cvetja vrtnic, trajnic, dehtečih lilij in lepe trate, V juliju je najvažnejše rahljanje tal in uničevanje plevela ter tudi izdatno zalivanje vrta ob suši. Najlepši jc vrt, če ima negovano trato, če nismo plevela še docela iztrebili, ponovno uporabimo sredstva za zatiranje plevela v trati. Trato kar najpogosteje kosimo in gnojimo ter zalivajmo. Košnja je s sodobno kosilnico opravljena mimogrede in brez truda. Trajnice nam bi bile zelo hvaležne za zadnjo dognojitev ▼ tem letu. Sedaj uspešno razmnožujemo perunike ali jih nabavimo. Odcvetela Socvetja trajnic sproti obrezujemo. Vrt tako vedno dobro izgleda, rože pa bogato cveto ali pocvitajo. Isto velja tudi za vrtnice. V juliju še zadnjič pognojimo z mešanim gnojilom, da bodo bogato cvetele. Kasnejše gnojenje ni priporočljivo, ker les do zime ne doaori dovolj in pozimi rade pozebejo. Kronično vnetje dihal - kroničen bronhitis (1) 2e samo ime pove, da gre za bolezen z dolgotrajnim potekom. Kronični bronhitis je bolezen, s katero se vedno pogosteje srečujemo. To je popolnoma razumljivo, če vemo, da se z razvojem urbanizacije razvijajo naša mesta, v katerih je vse več in več onesnaženega zraka. Količina onesnaženega zraka je največja v bližini tovarn, kjer imajo kot osnovno surovino snovi, ki povzročajo prah aH kemične dražljivce. Ko dosežejo te snovi dol no koncentracijo v zra dražijo dihalna pota in so pravzaprav eden od osnovnih dejavnikov, ki povzročajo razvoj kroničnega bronhitisa. Med najbolj škodljive dražljivce vsekakor sodi nikotin v cigaretah. Bolezen postaja v zadnjem času vse večji prohlem ne samo bolnika, ki jo težko prenaša, pač pa tudi za podjetja m usianove, v katerih je vse polno tovrstnih bo?nikov. Zaradi kroničnega bronhitisa letno izgubimo sto tisoč delovnih dni. Število teh bolnikov pa hitro narašča. Bolezen smo pred nekaj leti gledali še kot nepomembno, da ne bo povzročala večjih težav. Na žalost pa ni bilo tako. Kroničen bronhitis moramo poznat 1, da se vsaj deloma lahko borimo proti njemu. Prvi znaki kroničnega bronhitisa se začno počasi in neopazno. Eden od prvih znakov je poslavljajoči se suhi kašelj. Pozneje se mu pridruži sluzasti izmeček. Ta pojav pogosto opazujemo pri kadilcih. Splošno mnenje je, da kadilci kašlj i jo zaradi cigaret. (Vemo, da sc v cigaretah poleg nikotina še razne smole, žveplo In drugo, ki dražilno vplivajo na sluznice bronhijev ln povzročajo kronična vnetja — v prvi fazi navidezno nenevarna. Bolnik ima zoprni občutek samo zaradi občasnega kašlja, zlasti zjutraj, dokler ne l/.kasija večje ali manjše količino čvrste ktpaste sluzi z drobnimi rj ivami pikami — drobci tobaka. Dr. Gora/d Zavrnik Iz daljne in bližnje preteklosti Naklega in njegovih vasi (3. nadaljevanje) Se enega velikega moža, pomembnega za sloves slovenstva, nam je rodilo Naklo — doktorja Jerneja Legata, trža-ško-koprskega škofa, zaslužnega narodnega delavca in dobrotnika ubogih. DVA GORENJCA - ŠKOFA V TRSTU Naključje je hotelo, da sta se na tržaškem škofovskem sedežu zvrstila kar dva Gorenjca: Matej Ravnikar (1776—1845) in Jernej Legat. Našo današnjo misel bomo seveda usmerili na Naklana Legata. Rodil se je očetu Josipu — ki je bil po tedanji šegi hkrati mežnar, organist m vaški učitelj — in materi ^eži, roj. Gogala, dne 16. avgusta 1807 v hiši, ki je nosila staro ime »Naklo št. 35«. To je bila manjša hiša v bližini slovitega Oglarjevega vodnjaka sredi vasi ob cerkvi. — Gimnazijo je nadarjeni Jarnej (kot se tod na Gorenjskem oblikuje ime Jernej) dovršil 7 odličnim uspehom. Leta 1826 se abiturient poda na Dunaj, da bi študiral Pravoznanstvo. A že po nekaj tednih se je fant vrnil in Vstopil v goriško bogoslovje. Verjetno je na ta njegov sklep vplivalo sorodstvo z goriškim nadškofom Josipom Wallandom, ki je bil polbrat Jernejeve matere Neže — to-rei fantov uje« stud na D ni dovršenih semeniških i se je Legat podal še unaj, kjer je promoviral doktorja bogoslovja. — Na'<) je bil nekaj časa protc-■°> dogmatike v goriškem ^einenišču, kmalu pa ie odlo *™ >a posel in se posve službi kancelarja pri trža Skem škofu Mateju Ravnikarju. Tu je vztrajal kot škofij- *kl tajnik in /upnik ene od ""Saških fara do leta 1844. Te-'i Pa ga je dunajska eesar-*ki» vlada poslala v Benetke k,)t gubernijalnega svetnika (takrat so bile Benetke še av-Ml"iiske!). *e če/, dve leti pa je bil dr. l|"ej Legat imenovan za Nk,),a tržaško koprskega, to- [fj naslednika Mateja Ravnikarja. zanimalo nas bo seveda, k;'kšen je bil škor Legat po čl°veški plati. l>r. JERNEJ LEGAT Ohranjene so nam spo minske besede LegatO-veva pi i jate! ja: *n' ■ ha m i Legal i< l-il mož ^"'"le. v mladosti šibke, KllSl>eje nekoliko obilnejše po-!^Ve; P« zunanjosti je Impo-pa tudi zaupanje vzbu- jal. Oko mu je bilo modro in živahno, prijazno in očetovski vabljivo, obraz inteligenten, vedenje častitljivo in elegantno. — V družbi je bil prijazen, gostoljuben, prijatelj nedolžne šale. — Bil je neumoren v delu, bistroumen, posebno zmožen v peresu, nekoliko sangviničen, pa dobrosrčen, oče ubogih, med katere je vse razdelil, kar ga je večkrat spravilo v denarne stiske, zelo zmeren v jedi in pijači.« Škof Legat je bil zaveden Slovenec. Kot narodnjak je ukazal, da so duhovniki tudi v tržaških cerkvah slovensko pridigovali. Dr. Jernej Lega' »Marsikatero grenko je moral okusiti od farizejskih Italijanov. — Trudil se je, da bi iztrebil iz Istre starobenečan-ske, zelo babjeverske navade. Ukazal je duhovnikom, naj uče ljudi v slovenskem jeziku moliti, ne žlobudrati v latinščini, ki jc ljudstvo ne razume.« Škof dr. Jernej Legat je umrl 12. februarja 1875 v Trstu, zadet od mrtvouda. Njegovo truplo so balzamirali in shranili v kripto tržaške kapucinske Cerkve. Tako je sam želel, da o lane tudi mrtev sredi svojih vernikov. Naklani, ponosni na SVOJC ga imenilneea rojaka, so se res izkazali. V zahvalo in spo min so poskibeli za prelep doprsni kip, ki ga je i/ belega kararskega marmorja izklesal kipar Franc Zajec. Kip je postavljen v kamnito nišo na levi strani glavnega oltarja v nakelski župni cerkvi. Pod kipom je vzidana plošča z vklesanim besedilom, ki slavi velikega moža, ki je bil ne le škof tržaško-koprski, pač pa tudi papežev prestolni prisednik, cesarski tajni svetnik, vitez železne krone in rimski grof. PREŠERNOV GOSTITELJ N arobe bi bilo, če bi med znamenite Naklane ne prišteli tudi Blaža Blaz-nika, ki je služil celih 40 let tej fari in ljudem. Rodil se je Blaznik v Selcih ob Sori dne 27. januarja 1786. Svojo dušno pastirsko službo je mož zvesto opravljal. — Toda nekak širši pomen si je Blaž Blaznik pridobil zaradi pisanja dnevnika od leta 1809 pa vse do leta 1861. V te male zvezke — vseh je 38 — je župnik zapisoval novice z najrazličnejših področij, celo o vremenu in o letinah. Zgodovinarja bodo zanimali njegovi zapisi o Francozih, nam pa bodo ljube vrstice, v katerih omenja Prešernove obiske v Naklem. Dnevnik je Blaznik seveda pisal v nemščini — to jc bilo tačas v navadi, saj si je tudi Prešeren dopisoval s Čopom le v nemščini! V slovenskem prevodu se glasi prva beležka, ki omenja našega pesnika, takole: »Dne 25. velikega travna 1847 je binkoštni torek, lepo in zelo gorko. Opoldne sem imel tele goste: kanonika Pav-ška, prefekta Rebiča, apel. svetnika Lušana, Gašperja Šokliča in Antona Vojsko. Torej nas je bilo z menoj vred šest sošolcev vkup. V družbi so še bili: gospa Luša-nova, Avgust Lušan, sodnik Heinricher, njegova žena Emilija, roj. Lušanova, dekan kranjski Dagarin, okrajni sodnik Raab, župnik Kuralt, fizik Andrej Vojska, lokalist Zemlja, kaplan Poličar in moj kaplan. Z manjšo zakasnitvijo so prišli še okrajni komisar Pajk, dr. Prešeren in kranjski meščan Ivan Okorn. — Drugi so vsi odšli na domove še pred zvonjenjem Ave Marije, le moj kaplan, dr. Prešeren in Okorn so šli še v gostilno pri Težiču.« Komentarja k odločitvi teh treh menda ni treba — bržčas se niso dobro počutili v pregosposki in zapeti družbi. Pa še nekaj je verjetno bilo: kljub vsej Blaznikovi gostoljubnosti je može motilo, ker je bil župnik fanatičen abstinent, sam pravi: »Moja sreča je, da nikoli nisem bil ne vino- ne žgan jepivec« Drugič najdemo beležko o Prešernu že čez pet dni. Tole je Blaznik zaupal svojemu dnevniku: »Dne 30. velikega travna 1847 je bolj mižavo kakor lepo vreme, tudi malo dežja je padlo. Danes jc nedelja svete Trojice. Opoldne so tu obedovali: apel. svetnik Lušan, okrajni komisar Pajk, dr. Prešeren in Pogačnik iz Tržiča. Popoldne so še prišli: gospa Pajkova s sinom, dekan Dagarin in njegov kaplan Kajetan Hucber.« Še enkrat omenja Blazni-kov dnevnik Prešerna: »Popoldne, 9. rožnika 1847, sem se peljal z apel. svd!likom Lušanom v Kranj k doktorju Prešernu zaradi moje terjatve ob Frana pL Frauendorfa zapuščini, a ga nisva dobila doma.« Tudi pesnikovo smrt najdemo zabeleženo v Blaznikovem dnevniku: »Dne 8. svečana 1849 mrzlo in lepo. Danes je umrl v Kranju doktor Prešeren.« »Dne 10. svečana lepo, nekoliko vetrovno. Gospod kaplan Matej Puhar se je peljal na pogreb gospoda doktorja Prešerna v Kranj in se opoldne že vrnil.« SPOMINSKA PLOŠČA Blaž Blaznik se je Nakla-nom gotovo priljubil. Po vnanjem je bil mož bolj neznaten, duha pa je bil izjemno živahnega. Po sporočilu je bil župnik majhne postave, nekoliko čokat in rdečih lic; živel je preprosto in zmerno. Hrupnih veselic ni maral, igre in lova ni ljubil, pač pa je bil zelo gostoljuben. Mnogo časa je posvetil svojemu dnevniku, vanj je zapisoval tudi zgodovinske podatke o naklanski fari. če še omenimo, da je bil Blaž Blaznik nekaj let tudi kranjski prodekan in škofijski svetnik, nam ostane le opozorilo na lepo ploščo z latinskim napisom, vzidano na zunanji jugovzhodni strani cerkve v Naklem. Tu preberemo kratek opis življenjske poti zasluženega župnika. Mrtvaški zvon mu je zapel 27. julija 1862. Črtomir Zoreč Še nikoli tako množično V soboto, 17. julija, je bila v novem domu kulture v Šenčurju slovesna akademija, na kateri so sodelovali pevci in recitatorji. S tem je bilo končano praznovanje 19. krajevnega praznika Šenčurja. Domačini so mi pripovedovali, da noben krajevni praznik doslej nriso proslavili tako množič-no kakor letošnjega. To ni nič čudnega, saj so v okviru letošnjega praznika dobili Scnčurjani nov kulturni dom, gasilci pa novo motorno brizgalno rosen- bauer. Razen tega so bile pretekli teden še druge kulturne, iportne in zabavne prireditve, škoda, da je odpadla predstava slovenskega Filma Ne (OČI, Peter. Organizatorji namreč niso mogli nikjer dohiti filma, V petek, 16. julija, pa je bila v uvoiani novega doma tudi seja sveta krajevne skupnosti in vodstev ostalih družbenopolitičnih organizacij in društev. Predsednik sveta KS Pavle Draksler je orisal pomen praznovanja in ob tej priliki dejal, da so se 16. julija 1941. leta tudi šenei irski komunisti odločili za oboroženi boj proti okupatorju. Od takrat pa do konca vojne niso več odložili orožja. V NOB je izgubilo življenje 88 prebivalcev bivše šenčurske občine. Nato jc predsednik komisije za olepšavo kraja izročil 15 vasčanom Šenčurja in Srednje vasi priznanja in pohvale za trud pri urejanju hiš in njihove okolice. Poudaril je, da ie imela komisija težko delo, ki ga je usnešno opravila. Dejal ie tudi, da bi bilo priznanj in n; 'm .i.l lahko še več, če bi se nekateri vaščani še bolj potrudili. Upal je, da bo to prihodnje leto. Deset prebivalcev Šenčurja in Srednje vasi je prejelo priznanja in 50 dinarjev nagrade, 5 pa pohvale. Priznanja in pohvale so prejeli: Franc Belehar, Ivan Re-bernik, Jože Mubi, Franc Perdan, Pavel Žirovnik, Frane Ropret, Lojze Žirovnik, Jakob Prestor, Janez Maček« Andrej Potočnik, Peter Okorn, Janko Gašperin, Franc Kosem, Vinko Peternelj in Janko Urbanček. Po podelitvi priznanj in pohval, so člani Svobode Šenčur uprizorili odrsko delo Partizanski miting, gtevilhi gledalci, ki so skoraj napol* nili dvorano novega Doma kulture, so posivčenitn scenam na odru večkrat navdušeno zaploskali. J. Kcšnjek ' \S -* 16. ST RAM SREDA — 21. JULIJA 1971 opališča na Gorenjskem Kadar živo srebro v termometru leze proti tridesetim stopinjam, tedaj se iz mest navadno razlivajo reke motoriziranih, ki beže v naravo, k vodi na sveži zrak in v senco. Začetek letošnjega poletja res ni bil tak, kot bi si želeli. Zato so bile proti koncu tedna kolone vozil usmerjene večinoma proti morju, da bi tam ujeli malo sonca. Prostori ob jezerih in rekah ter mestna kopališča so bila še prazna, le redki najbolj vroči so si upali v koledarskem začetku poletja močiti noge v j-zevih. Zato so bila tudi kopališča na Gorenjskem nena-v« ina dolgo zaprta, odpirati so jih začeli šele sredi junija ali pa Sele . začetku julija. V vročih dneh pa seveda urejena I rpaiLšča niso edina zbirališča kopalcev, saj je nekaterim še L>.bše pr-iiveli dan v neurejenem prostoru ob vodi, če lahko taka Ln snujemo naravno okolje jezera ali reke. Kje r j kopališča? Skoraj vsako večje mesto na Gorenj-sV_m ima kopališče: Kranj, Tržič, Radovljica, Jesenice, Bled. KRANJ Kranjsko letno kopališče je odprto od začetka julija. "' emperatura vode je 23 sto-inj, (prejšnji teden), odpr-j pa je od devete do devet-■aiste ure. Odrasli plačajo 3 'marje vstopnine, dijaki 2 din, otroci 1 din. Kabina velja velika 3 din, mala pa 2 din. Mesečnih vstopnic ni. Kopalci si gase žejo v kopališkem bifeju. Tik kopališča je športni stadion z igriščem Železarji na Triglavu Nedavnega drugega množičnega pohoda železarjev vseh slovenskih železarn na Triglav, ki ga je organizirala % lezarna Jesenice in planinska društva, se je udeležilo rekordno število ljudi. Na vrhu Triglava se je zbralo okoli 420 železarjev, ki so pohvalili dobro organizacijo pohoda, se med seboj spoznavali in se nasploh nadvse prijetno počutili. D. S. za tenis (ura igranja je 8 din) in odbojko. Igra na mini golfu velja 2,5 din. TRŽIČ Tržiško kopališče je tik pod Ljubeljsko cesto. Morda bi bilo prav, če bi ob odcepu za Tržič postavili tablo, ki bi vsem nevednežem pojasnila, da se le 50 metrov od ceste lahko okopajo v 34 metrov dolgem in 14 metrov širokem bazenu. Poseben bazen je tudi za otroke. Vstopnina za odrasle je 2 din, dir jaki in otroci plačajo 1 din. Kabina velja 3 din, omarica pa 1 din. Mesečna vstopnica velja 25 din za odrosle, za dijake 18 in za otroke 10 din. Na kopališču je bife, športa željni pa lahko igrajo namizni tenis na dveh mizah. Tik nad kopališčem je restavracija Deteljica. RADOVLJICA Tablo, ki opozarja izletnike na kopališče v Radovljici, trenutno obnavljajo, vendar pa bo že v tem tednu nared in na svojem mestu — kilometer pred Radovljico iz kranjske in kilometer iz jese- Zelo obiskan Ratitovec Vsako nedeljo pa tudi med tednom obišče 1668 m visoki Ratitovec veliko število planincev. Najbolj primeren dostop do njega je s Cešnjicc, kjer se odcepi makadamska cesta do vasi Prtovč, od koder pa je še dobro uro hoda do vrha. Že v vasi Prtovč je majhna gostilna, kjer vam prijazni domačini kaj radi postrežejo z jestvinami in pijačami. Prav tako pa je tudi na vrhu dobro oskrbovana koča, kjer vam ravno tako postrežejo tudi z mlekom, saj je Ratitovec zelo primeren za planšarijo in je tod tudi dobro razvita. Poznan pa ni samo po svoji dostopni legi in lepem razgledu, ampak predvsem po alpski flori. Saj tukaj rastejo najbolj znane rože kot so encijan, planinke, rododendrum, zlato jabolko in črne murke. Seveda pa jih ni dovoljeno trgati, saj so le-te vse aščiicne. Je pa tod tudi kcmtrola gorskih stražarjev, ki pazijo, da ljudje ne trgajo cvetja. Posebno poostrena pa bo kontrola 25. tega meseca, ko je na Ratitovcu semenj in takrat pričakujejo velik obisk planincev, obenem pa jih naprošajo, naj ne trgajo gorskega cvetja, saj leto v naravi predstavlja pravi pomen. J.Starman Najmodernejši jeseniški lokal V četi tek, 15. julija, so na riav/u na Jesenicah odprli moderno restavracijo poleg bifeja Majolika. V restavraciji s kuhinjo je prostora za 80 sedežev. Poleg restavnu i je so prav tako lepo urejeni parkirni prostori. Jeseni pa bodo v kletnih prostorih odprli še disco klub. Restavracijo, ki je po opremi najmodernejša na Jesenicah, je odprlo hotelsko podjetje Pošta Jesenice. Opremil jo je domačin Miran Lakota, imenovali pa so jo Pikova dama D. S. niške smeri. Vstopnina za radovljiško kopališče z bazenom za odrasle in bazenom za otroke velja 2 din in ob nedeljah 3 din. Za otroke je vstopnina 2 din ob nedeljah in dinar manj ob delavnikih. Omarica velja 1 din, kabina 5 din. Kopališče je oddaljeno 500 metrov od avtobusne postaje. Kopališče ima bife, najbližja samopostrežna trgovina pa je oddaljena le 200 metrov, prav toliko tudi restavracija. Ob kopališču je urejen kamping in pa športno igrišče (mini golfa ni). Več smučišč za tekmovanja in rekreacijo Na nedavnem sestanku Turističnega društva Kranjska gora in predstavnikov tistih podjetij in delovnih organizacij, ki v Kranjski gori gradijo in bodo gradili nove hotele in druge turistične objekte, so govorili predvsem o potrebni gradnji novih smučišč tako za tekmovanja in rekreacijo turistov. Predstavniki Turističnega društva so predlagali naj bi začeli s širšo akcijo zbiranja sredstev za žičnice in urejanje smučarskih prog. Predstavniki so se s predlogom Turističnega društva strinjali in poudarili, da ob navalu turistov postaja Kranjska gora že pretesna, žičnic in prog primanjkuje. Nove hotelske zmoglj*" vosti in več turistov bo terjalo tudi gradnjo novih smučišč, zato so pozdravili n» sprejeli pravočasno zamisel Turističnega društva in akcijo podprli. D. S. 25 LET LOVSKE DRUŽINE KRANJSKA GORA: Prejšnjo nedeljo so v Kranjski gori praznovali 25 letnico ustanovitve lovske družine v tem kraju. Svečanost se je pričela dopoldne, ko s** ob navzočnosti številnih domačinov in gostov razvili društveni prapor. Zbrane je najprej pozdravil starešina društva Andrej Tarman, za njim so imeli pozdravni govor Miloš Kelih, kJ je govoril o pomenu lovstva na Gorenjskem, general polkovnik Rado Pchaček, predsednik republiške lovske zveze In Tone Svetina, pisatelj in lovec. Kot predstavnik SOb Jesenice J* slovesnosti prisostvoval tudi predsednik Franc Zvan. Na slovesnosti je nastopil moški zborV ki je pod vodstvom zborovodje Marjana Vodopivca iz Ljubljane zapel več narodnih pesmi« Nato so v osnovni šoli odprli razstavo lovskega društva. Na sliki: častni predsednik gorenjske lovske zveze Miloš Kelih razvija prapor. — Foto: B. Blenkuš V nedeljo so gasilci prostovoljnega gasilskega društva Selca preizkusili novo motorno gasilsk* brizgalno. Ob 13. url so Imeli mokro gasilske vajo skupaj z več gasilskimi društvi SelšM doHnC V kulturnem programu je nastopal mešani pevski /bor iz Sele pod vodstvom Lojzeta ■-n.ida. — Denar za novo gasilsko brizgalno > /brali prebivalci Selc, nekaj so prispel ah' delovne organizacije, nekaj pa občinska gasil >ka /.veza. Setlaj bodo začeli zbirati denar m gasilski avto. Upajo, da ga bodo drugo leto že lahko kupili. (Ib) — Foto: F. Pcrdan RADIO V sobotni številki smo objavili radijski in televizijski spored do sobote, 24- julija 24. JULIJA 430 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Z ansamblom Fantje treh dolin — 9.50 zavarovalnica Sava radijskim Poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Odmevi z našega juga — 12.30 Kmetijski nasveti _ 12.40 Po domače z godci in pevci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Igrajo Jpuki zabavni orkestri — 14.30 Poje sopranisika Bo/ena Ruk-fočič „- 15.40 Pesmi in plesi Jugoslovanskih narodov — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Dobimo Se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Godala v rit-^ — 18.15 Simfonični deli francoskih skladateljev v domači izvedbi — 18.45 S knjiž-nega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z an-l^mblom Lojzeta Slaka — 20.00 Večer z napovedovalko "ojano Avsenik — vmes ob 2o-30 Zabavna radijska igra — 22-20 Oddaja za naše izšeljen-Cc — 23.05 S pesmijo in ple-s°m v novi teden Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 1405 Glasbeni variete *~ 16.05 Z jugoslovanskimi £evci zabavne glasbe 16.40 **otni mozaik — 17.35 Mo *«ik melodij in ritmov — io-40 Igrajo majhni ansambli *" 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Ob popevkah in plesnih ^lodijah — 20.05 Svet in mi ^7 2,)-2() Operni koncert — •40 Trenutki s slovenskimi J'a,"i'iiMi — 22.15 Okno v ,Vet — 22.30 Po glasbenem ar-gvu RTV Ljubijana _ 23.55 • slovenske poezije 25. JULIJA B J-30 Dobro jutro - 8.05 Ve sl'i tobogan — 9.05 Srečanje v s,udiu H _ 10.05 Se pomnite, }°varišl — 10 2S Pesmi borbe g đela iz 11, vaške - U1.45 poslušalci čestitajo m ^'•'havliajo - 13.30 Nedelj- JJt reportaža - 13.50 Z do- ll;unni ansambli - 14.05 Slo-T*« narodne pesmi V MU Izvedbah 14.30 Humore V<'"sk »ih ike tega tedna — 14.50 Klavh '»ttnu — 15.05 Igramo za b1,,-,"o razvedrilo - 16.00 •'"'iska igra - 17.05 Nedelj-2? »Portno popoldne - 19.00 (•'l,0 noč, otroci — 19.15 Mb*ne razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Iz domače zakladnice zabavne glasbe — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Opoldanski koncert lahke glasbe — 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.00 Operetne melodije — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni variete — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Z velikimi zabavnimi orkestri — 19.40 Od popevke do popevke — 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 VVagner: Rensko zlato — odlomki — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Nedeljski divertimento — 21.40 Dunajski slavnostni tedni 1971 — 23.55 Iz slovenske poezije 26. JULIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Pesmice za najmlajše — 9.30 Z orkestrom Caravelli — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Copland: Rodeo — štiri plesne epizode — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Lepe melodije — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Poje zbor Slavček iz Trbovelj — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Mantovani — 17.10 Ponedeljkovo glasbi no popoldne — 18.15 Signali — 18.35 Godala v ritmu — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra — 20.00 Puccini: odlomki iz opere Manon Lesca-ut — 20.55 Slovenska lahka orkestralna glasba — 21.30 Pol ure z. Atijem Sossom — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu Drug) program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Z orkestrom Cama-rata — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Priljubljene slovenske popevke PUM) Kulturni mozaik — 19.05 Igramo U vas — 20.05 Odmevi z baletnih odrov — 20.40 Beethovnova komorna glasba — 21.40 i/ repertoarja komornega zbora rtv Ljubljana — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 22.30 Handcl: Samson — prvo dejanje oratorija — 23.55 Iz slovenski- poezije 27. JULIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje Od strani do strani — 9.20 s pevcema Arsenom Dedičem in Eldo Viler — 9.40 Počitniški pozdravi — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Zaje: dva odlomka iz opere Nikola Šubić Zrinski — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki z ansamblom Borisa Franka — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 18 tednov — 18 oktetov — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Majhen recital altistke Marije Bi-tenc-Samčeve — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Morton Gould — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Kitara v ritmu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.36 Majhen koncert lahke glasbe — 22.15 Listi iz klavirskih albumov Oliviera Messiaena — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Z londonskim festivalnim orkestrom — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Minute za Mozarta — 21.10 Francoska orgelska glasba Bachovih dni — 21.40 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije Kranj CENTER 21. julija amer. barv. film ZELENA NEVARNOST ob 16., 18. in 20. uri, premiera italij. barv. filma DEKLE S PIŠTOLO ob 22. uri 22. julija amer. barv. film ZELENA NEVARNOST ob 15. in 17. uri, italij. barv. film DEKLE S PIŠTOLO ob 19. uri, premiera amer. barv. filma PANCHO IZ ACAPULKA ob 21. uri 23. julija amer. barv. CS film OBESITE GA BREZ USMILJENJA ob 16., 18. in 20. uri 24. julija amer. barv. CS film OBESITE GA BREZ USMILJENJA ob 16. in 20. uri, italij. barv. film DEKLE S PIŠTOLO ob 18. uri, premiera Franc barv. filma ZADNJI NASLOV ob 22. uri 25. julija amer. barv. film ZELENA NEVARNOST ob K), uri, amer. barv. CS film OBESITE GA BREZ USMILJENJA ob 15. in 17. uri, [talij, barv. film DEKLE S PIŠTOLO ob 19. uri, premiera amer. barv. filma ONI, KI /AUDARJAJO PO ZNOJU IN SMRTI ob 21. uri 26. julija franc. barv. film ZADNJI NASLOV ob 16., 18. in 20. uri 27. julija franc. barv. film ZADNJI NASLOV ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORZIC 21. julija italij.-španski barv. CS film ZLATI METEK ob 18. in 20. uri 22. julija amer. barv. CS film HOMBRE ob 14. in 18. uri, amer. barv. film ŠERIF V NEW YORKU ob 16. in 20. uri 23. julija amer. barv. film ZELENA NEVARNOST ob 18. in 20. uri 24. julija amer. barv. film ZELENA NEVARNOST ob 16. uri, franc. barv. film OPOJNI VONJ DENARJA ob 18. uri, italij. barv. film DEKLE S PIŠTOLO ob 20. uri 25. julija italij. barv. film DEKLE S PIŠTOLO ob 14. in 16. uri, amer. barv. film ZELENA NEVARNOST ob 18. uri, amer. barv. CS film OBESITE GA BREZ USMILJENJA ob 20. uri 26. julija amer. barv. CS film OBESITE GA BREZ USMILJENJA ob 18. uri, amer. barv. film ZELENA NEVARNOST ob 20. uri 27. julija angl. barv. CS film OUILLERJEVO POROČILO ob 18. in 20. uri Tržič 21. julija amer. barv. CS film HOMBRE ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma MOŽ Z IMENOM KONJ ob 22. uri 22. julija amer. barv. CS film MOZ Z IMENOM KONJ ob 15., 17. in 19. uri 24. julija premiera mehiš. barv. filma DIVJE SRCE ob 18. in 20. uri 25. julija mehiški barv. film DIVJE SRCE ob 15. in 19. uri, amer. barv. CS film MOŽ Z IMENOM KONJ ob 17. uri Kamnik DOM 22. julija amer. barv. CS film VVILLIE BOY ob 15., 17. in 19. uri 23. julija amer. barv. CS film VVILLIE BOY ob 18. in 20. uri 24. julija amer. barv. CS film VRNITEV REVOLVERA-ŠEV ob 18. in 20. uri 25. julija amer. barv. CS film VVILLIE BOY ob 15. uri Krvavec 25. julija amer. barv. CS film VRNITEV REVOLVERA-ŠEV ob 17. uri Radovljica 21. julija nemško-francoski barv. film VITEZ BURIDAN ob 18. uri, angl. barv. film SVETNIK PROTI MAFIJI ob 20. uri 22. julija amer. barv. film JOHN IN MARY ob 18. uri, amer. barv. film CRNI ŠERIF ob 20. uri 23. julija amer. barv. film CRNI ŠERIF ob 20. uri 24. julija amer. barv. film CRNI ŠERIF ob 18. uri, nemško franc. barv. film VITEZ BURIDAN ob 20. uri 25. julija angl. barv. film SVETNIK PROTI MAFIJI ob 16 uri, nemško-franc. barv. film VITEZ BURIDAN ob 18. uri, amer. barv. film JOHN IN MARY ob 20. uri 27. julija amer. barv. film DOBRI IN SLABI FANTJE ob 20. uri Jesenice RADIO 21. julija amer. barv. film UBLI VSE, VRNI SE SAM 22. julija italij. barv. film SVET BREZ SONCA 23. julija amer. barv. film POJEM PESEM DOMENI-OUE 24. julija amer.-italij. barv. CS film DOLINA SMRTI 25. julija amer.-italij. barv. CS film DOLINA SMRTI 26. julija nemški film ČAROVNIKOV OBRAČUN 27. julija amer. barv. film BULIT Jesenice PLAVŽ 21. julija italij. barv. film SVET BREZ SONCA 22. julija slov. barv. film MAŠKARADA 23. julija italij .-bolg. barv. CS film UPORNIKOVA LJUBICA 24. julija amer. barv. film BULIT 25. julija amer. barv. film BULIT 26. julija amer.-italij. barv. CS film DOLINA SMRTI 27. julija amer.-italij. barv. CS film DOLINA SMRTI Dovje Mojstrana 21. julija amer. barv. film LADJA FANTOM 23. julija slov. barv. film MAŠKARADA 24. julija italij.-bolg. barv. CS film UPORNIKOVA LJUBICA 25. julija amer. barv. film UBIJ VSE, VRNI SE SAM Kranjska gora 22. julija amer. barv. film UBIJ SE, VRNI SE SAM 24. julija amer. barv. film LADJA FANTOM 25. julija amer. barv. film POJEM PESEM DOM EN I-OUE 27. julija slov. barv. film MAŠKARADA Javornik DELAVSKI DOM 21. julija italij.-bolg. CS film UPORNIKOVA LJUBICA 24. julija amer. barv. film UBIJ VSE, VRNI SE SAM 25. julija amer. barv. film LADJA FANTOM, slov. barv. film MAŠKARADA Škofja Loka SORA 21. julija angl. barv. film DIRKA S ČASOM ob 18. in 20. uri 22. julija italij. barv. film KAKO, KDAJ IN S KOM ob 20. uri 23. julija italij. barv. film KAKO, KDAJ IN S KOM ob 18. in 20. uri 24. julija franc. barv. film LABIRINT ZLOČINA ob 18. in 20. uri 25. julija amer. barv. film DESPERADOSI ob 17. in 20. uri 26. julija franc. barv. film LABIRINT ZLOČINA ob 19. uri 27. juliju franc. barv. film ŽENE ob 20. uri Železniki OBZORJE 22. julija franc. barv. film LABIRINT ZLOČINA ob 20. uri 23. julija amer. barv. film DESPERADOSI ob 20. uri 24. juliji italij. barv. film KAKO, KDAJ IN S KOM ob 20. uri 25. julija angl. barv. film DIRKA S ČASOM ob 17. in 20. uri kumentarna oddaja (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 2030 Spored italijanske TV 25. JULIJA 1630 Atletsko prvenstvo Jugoslavije — prenos (RTV Zagreb, Ljubljana), 18.00Ob-zornik, 18.15 Po domače z ansamblom Borisa Terglava, 18.40 Bratovščina Sinjega galeba — II. del, 19.10 Zlepljene basni, 19.25 Mozaik, 19.30 TV kažipot, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.35 Omiš" 71 — prenos festivala dalmatinskih pesmi (RTV Zagreb), 21.35 Svet otokov in atolov, 22 00 Maščevalci — serijski film, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Kroniki, 18.15 Otroški spored (RTV Zagreb), 19.20 Do- SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31. te!. 22-053 Kombinati, kmetijske za druge, posestva, kmetovalci! Odkupujemo pšenico in vse vrst« žitaric po najvišjih dnevnih cenah. Kmetovalcem plačamo v gotovini pri prevzemu. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Skladišče je odprto od 730 do 16. ure vsak dan tudi v soboto. 8.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.30 Pisano domače (RTV Ljubljana), 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.40 Mestece Pcvton — serijski film (RTV Ljubljana), 15.00 Proslava 50-Ielnice atletske zveze Jugoslavije, 15.30 Državno prvenstvo v atletiki (RTV Zagreb), 16.00 Državno prvenstvo v atletiki in plavanje Jugoslavije : Voiika Britanija (RTV Zagreb, Ljubljana), 18.30 Balada o črnem zlatu — amer. film, 19.55 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 MaLi oglas-i: Kariera, 21.25 Glas na obisku, 21.40 Poročila (RTV Ljubljana), 21.55 športni pregled (JRT), 22.25 Odpoved sporeda — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 26. JULIJA 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.40 Drej-ček in trije Marsovčki — I. del, 18.00 Izstrelitev Apolla XV, 18.20 Obzornik, 1835 Srebrnica, 19.05 Mladi za mlade, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 2035 Niirnherški epilog — drama TV Beograd, 22.55 Poročila (RTV Liubljana) — DrugI spored: 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Znanost (RTV Beograd), 19.00 Propagandna Oddaja (RTV Sarajevo), 19.05 Mladi za mlade, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1, stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 51M-I35 — Telefoni: redakcija 21 835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Malj oglasi: be-teda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. 27. JULIJA 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.30 Obzornik, 18.45 Prijatelj Ben — serijski lilm, 19.10 Srečanje v studiu 14, 19 35 Gesta in mi, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Enajst veteranov — amer. film, 22.35 Malo za šalo, malo za res, Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Reportaža (RTV Sarajevo), 19.00 Narodna glasba (RTV Zagreb), 19.20 TV pošta (RTV Beograd), 19.50 T V prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb). 20.30 Spored italijanske TV TITA N . J K A M N I IC TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA čestita vsem občanom in poslovnim sodelavcem za občinski praznik PROIZVAJA: fitinge črne in pocinkane ključavnice navadne in cilindrične obešanke navadne in cilindrične motorne mesoreznice, drobilke za orehe vlitke iz tempranc litine za avtomobilsko, strojno in elektro industrijo Cenjenim potrošnikom priporočamo naše izdelke. ■.....................---- .....'................ POSTALI SMO VELIKI, smo zadovoljili milijone potrošnikov ti gjrTLEJTLffi NOVI PRALNI STRO) PS 664 B10 S še večje zadovoljstvo potrošnikov ENOSTAVEN, UDOBEN, AVTOMATSKI, ZA VSAK PROSTOR 14 PROGRAMOV, 4 TERMOSTATI, DVA NIVOJA VODE Pera programirano vse vrste perila, določa različne nivoje vode, temperatura In operacije glede na zahteve pranja. Avtomatsko biološko pranje in škrobljenje. |j| Je tih, varen, eleganten in pri delovanju nepremičen. Dimenzije ustrezajo kuhinjskim elernen'.j;^. NAJ VEĆ, KAR SI LAHKO ZELI SODOBNA GOSPODINJA ^»y.yP!WV.!-r-' ....." " m ■ >...........» H ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanetti&porfiri PRODAJNI ODDELEK: nova in rabljena vozila, namenjena za izvoz v Jugoslavijo Capo dJ Piazza št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: za generalna popravila motorjev fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Severo št. 30, telefon 76-4287 in 764886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih Satovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, Prtljažnikov itd.) Vi« Severo št. 30, telefon 76-4237 in 76-4286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovib vozil Via Locchi št. 26/3, telefon 93-787 PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ CESTA JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NACRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ \Ji V ŠIROKEM PROGRAMU MB^lmfl .....■iilhiimiiMinil Mmm KUHINJA MNOGIH KOMBINACIJ-KUHINJA VAŠ:ti ŽEUA * 1 ^^jSB^.M SODOBNA KUHINJA JE SESTAVA »illSTVA IN GOSPODINJSKIH APARATOV, KI VAM POSTAVLJENI NA PRAVO MESTO PRIHRANIJO VELIKO TRUDA IN ČASA gJTILfiJTlJB PROIZVAJA OBOJE JUG0BAIMKA 10. oktobra žrebanje 1. kola denarne loterije v Jugobanki Lastniki dinarskih in deviznih hranilnih vlog vezanih nad 13 mesecev, dobe za vsakih 1000 dinarjev eno srečko. Vse dobitke l.kola loterije v Jugobanki, v skupni vrednosti 1,000.000 dinarjev, bomo izplačevali v gotovini. Vabimo vas, da nas obiščite v naši banki, kjer vam bomo nudili podrobnejše informacije. JUGOBANKA Titova 32 in Celovška 106, LJUBLJANA "Titov trg 7, CELJE Delavski svet podjetja Kranjske opekarne Kranj razpisuje naslednja delovna mesta: 1. tehnični vodja 2. vodja splošnega sektorja Poleg splošnih pogojev mora kandidat za delovni mesti pod tč. 1 in 2 ustrezati naslednjim pogojem: ustrezna višja šola in 3 leta prakse ali nedokončana višja šola in 6 let ustrezne prakse. Za delo v tehnični službi zaposlimo takoj ali po dogovoru: STROJNEGA IN GRADBENEGA INŽENIRJA z 2-letno prakso. Za gradbenega inženirja ie zaželeno poznavanje predelave gline. Osebni dohodki po dogovoru. Rok za prijavo je 15 dni od objave v časopisu. Prodam ŠTEDILNIK Gorenje in otroško POSTELJICO z blazino. Berce, Zgornji Brnik 6 Prodam novejši otroški ŠPORTNI VOZIČEK za 200 din. Krožna 1 a, Zlato polje 3612 Prodam ŠOTOR za štiri osebe in 150-litrski BOJLER za centralno kurjavo. Rupa 38, Kranj 3614 Prodam SEME rdeče detelje. Breg ob Savi 32 3615 Prodam dobro ohranjen GNOJNIČNI SOD — 900 litrov — in motorno GNOJNIČ-NO ČRPALKO. Voglje 88 3616 Prodam SEME rdeče detelje. Breg ob Savi 4 3617 Prodam BANKINE, PUNTE in DESKE. Lanz, Seljakova 11 3618 Prodam SEME rdeče detelje. Praprotna polica 22 3619 Prodam smrekove in borove DESKE 50. Naslov v oglasnem oddelku 3620 Prodam mlado SIAMSKO MAČKO. Posavec 30, Podnart Prodam ŽENSKO KOLO. ŠIVALNI STROJ mirna in FIKUS. Gorenjesavska cesta 25/1 3622 Prodam VOLA in BIKA za rejo. Brezje 53 3623 Prodam KRAVO s teletom, SEME rdeče detelje. Jezerska 43, Kranj 3624 Prodam 9 let starega KONJA, sposoben za vsa kmečka dela. Orehovlje 1 3625 Prodam kombinirano PEC S TUŠEM za kopalnico in PREVOZNO PEC na butan plin. Naslov v oglasnem oddelku 3626 Prodam BETONSKO ŽELEZO, novo italijansko rdečo STREŠNO OPEKO in nov betonski MEŠALEC. Naslov v oglasnem oddelku 3627 Prodam 2 soda za NAMAKANJE SADJA, malo rabljeno vlito PEC-plamen na drva. Radovljica, Ljubljanska 16 3628 Prodam 2 m3 DESK 25 mm. Naslov v oglasnem oddelku 3629 Prodam stoječ VRTALNI STROJ. Britof 153 3630 Prodam rabljeno KREDENCO. Naslov v oglasnem oddelku 3631 Prodam ŠTEDILNIK gorenje na tri obroče na trdo gorivo. Nadižar Angela, Smled-niška 14 3632 Prodam popolnoma nov ŠTEDILNIK na trdo gorivo (Gorenje) po nižji ceni. Kranj, Pot na Jošta 1 3633 Prodam nov 14-colski VOZ. Sidraž št. 2, Cerklje 3634 Prodam 760 kg BETONSKEGA ŽELEZA 10 mm po 5,50 din. Naslov v oglasnem oddelku 3635 Prodam priključek za PRIKOLICO za audi 60. Gornje-savska 43, Kranj 3636 Ugodno prodam BREZŠUM-NI VENTILATOR 0 500 mm s 3000 m'/h — nov, kompleten, s 6-stopenjskim regulacijskim motorjem in stikalom. Naslov v oglasnem oddelku 3637 Poceni prodam JEKLENO PEC, primerno za gretje v grobi delavnici s premogom. Naslov v oglasnem oddelku 363« Prodam tržiški BEL PESEK za obrizg (špric) fasade v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 3639 Ugodno prodam električni ŠTEDILNIK. Trubarjev trg 2, Kranj 3640 Prodam REPNO SEME. Vasca 8, Cerklje 3641 Prodam SEME rdeče detelje. Sp. Brnik 55 3642 Prodam SEME rdeče detelje. Lahovče 57, Cerklje 3643 Prodam lesen VIKEND 6 X 5 m, primeren za Gorenjsko. Informacije Mrgole Jože, Kranj, Kokrica, Dežma-nova 1 3665 KUPIM Kupim mTjno OPEKO špi-čak. Vodnik Miro, Skokova 9, Kranj Stražišče 3644 Kupim 250-litrski bakren KOTEL, ki se da predelati za žganjekuho. Naslov v oglasnem oddelku 3645 Kupim rabljen HIDROFOR z enofaznim motorjem. Martin Dolinar, Voglje 50 3646 MOTORNA VOZILA Poceni prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1966, po generalni. Telefon 23-000 3647 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966. Jamšek, Kranj, Titov trg 5 3648 Prodam FIAT 125 PZ. Britof 153, Kranj 3649 Karambolirano ZASTAVO 750 prodam. Ogled v nedeljo dopoldan. Naslov v oglasnem oddelku 3650 Prodam malo rabljeno MOTORNO KOLO pony ekspres. Sp. Duplje 24 a 3651 Prodam OPEL OLIMPIJO v voznem stanju. Poizve se v trafiki Cerklje 3652 Prodam ponv ekspres — TOMOS. Vrhovnik Stanko, Zasavska cesta 49/a, Kranj 3653 Prodam dobro ohranjen AVTO NSU 110. Zorman Franc, Moste 20, Žirovnica 3654 STANOVANJA Sprejmem SOSTANOVALCA. Naslov v oglasnem oddelku 3655 Oddam opremljeno SOBO in KUHINJO. Naslov v oglasnem oddelku 3656 Iščem SOBO in KUHINJO v Kranju ali bližnji okolici. Gluhič Redžep, Kranj, Mlakarjeva 24 3657 Prodam NJIVO 60 arov na Prebačevem. Ponudbe P0** »CENA« 3658 Prodam zazidljivo PARCELO v Britofu z gradbenim dovoljenjem. Čebul j Anton, Vesce 13, Vodice 3659 Dam brezplačno hrano m stanovanje poštenemu dekletu, ki bi po službi pomagala v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 3660 Svet Krajevne skupnosti Kokrica išče grobarja za nedoločen čas. Ponudbe na naslov »Krajevna skupnost Kokrica« 3664 OSTA 5. julija se je našlo čm° rogovo KOLO, dobi se Jezerska c 43, Kranj 3661 Tistemu, ki mi posodi 4000 din za dobo 6 mesecev, dal« 20% obresti ali za uslugo naredim razna mizarska dela« Ponudbe pod »USLUGA« " 3662 Oddam prazen prostor v Kranju 10X4, Krožna la; Zlato polje 3663 Gorenjska kreditna banka obvešča: Da, še vedno je čas, da se vključite med varčevalce in v veliko nagradno žrebanje Gorenjske kreditne banke, ki bo 18. avgusta v njeni poslovni enoti v škofji Loki. Ce se boste do 31. julija letos, torej do prihodnje sobote, vpisali med številne varčevalec Gorenjske kreditne banke in če boste do takrat vložili 2000 dinarjev in jih vezali za eno leto ali pa 1000 dinarjev in jih vezali za dve leti, vas bodo upoštevali pri žrebanju. In če boste imeli malo sreče, lahko dobite osebni avtomobil austin 1300 ali pa eno od drugih 99 denarnih nagrad. Pri žrebanju pa bodo upoštevali tudi liste, ki bodo do 31. julija obnovili vezane hranilne vloge. Se morda še spomnite, da jc bilo zadnje takšno veliko žrebanje Gorenjske kreditne banke 17. februarja letos v Radovljici in da je takrat dobila osebni avtomobil austin 1300 Katarina Arh — Brolho-va Katrca Iz Tupalič v kranjski občini. Brolhovl Katrct je nekdo rekel, da ga je polomila, ker je vložila denar v banko. »To bi ga polomila, če ga ne hi dala,« nam Je takrat nmralMla — Res bi ga le polomila, kajti tako prav gotovo ne bi imela oziroma dobila osebnega avtomobila. In če imate vi denar shranjen doma, ga po pravici povedano tudi malo lomite. Konec koncev je res, da mora imeti človek nekaj sreče pri žrebanju. Vendar, kje pa je zapisano, da se tokrat sreča ne bi nasmehnila prav vam. Ce pa že sreče ne boste imeli, bo pa v banki shranjen denar prav gotovo bolj varen kot doma. Pa ne gre le BB varnost. Če boste v Gorenjski kreditni banki hranili denar, se vam bo vložeid znesek bogato obrestoval, saj Gorenjska kreditna banka hranilne vloge in tudi devizne račune obrestuje po najvišjih obrestnih merah. Saj poznate pregovor: Kdor »reskira« ta »proftira«. Naši predniki so imeli velikokrat prav in zakaj jih torej ne bi posnemali. In če boste vložili oziroma shranili denar v Gorenjsko kreditno banko oziroma v eno njenih poslovnih enot na Gorenjskem, ne boste prav nič »re-skirali«, v vsakem primeru pa »proftirate«. Tudi če ne boste izžrebani, boste pa brez skrbi, da sle prihranke var- no shranili in da boste prihranili več kot ste vložili v banko. Tisti, ki so že vložili denar v Gorenjsko kreditno banko, so hkrati tudi priznali, da je ta banka njihova banka. Teh pa na (.<•' I !R1 ni malo. Do konca minulega leta so v Gorenjski kreditni banki zabeležili 85.532 varčevalcev. Bilo jih je za 16 odstotkov več kot leto poprej. Maja letos pa sc jc število prebivalcev, ki hranijo denar v Gorenjski kreditni banki, povečalo na 87.146. Posnemajte jih! Naj Gorenjska kredi i na banka postane tudi vaša banka. Tako bodo vaši prihranki vsak dan večji, posredno korist od tega na Ima tudi gospodarstvo. Torej? Kako ste sc odločili? Se še niste? Prav, kar malo razmislite, saj ne gori voda. Toda nikar ne pozabite. 31. julij je prihodnjo soboto. Do t tkrat pa bi bilo prav, da vložite prihranjeni denar v banko kajti le tako se boste vključili med tiste varčevalce, Izmed katerih bo Gorenjska kreditna banka 18. avgusta v škofji Loki izžrebala 100 lepih nagrad, med katerimi je najvrednejša osebni avtomobil. Na februarskem žrebanju Gorenjske kreditne banke osebni avtomobil austin 1300 Brolhova Katrca Iz Morda se bo 18. avgusta sreča nasmehnila vam? Je dobUJ Tupal^ i NA AVTOMOBILU POČILA GUMA Na cesti prvega reda na Hrušici je v soboto, 17. julija, Jutraj počila zadnja guma na avtomobilu, ki ga je vozil • a£° Dežman, začasno na delu v Zah. Nemčiji. Avtomobil Pn tem zaneslo v desno v betonski steber. Sopotnica Anica i^eZrnan Je bila v nesreči lažje ranjena. Škode na avtomobilu Je 2a 10.000 din. PRI SREČANJU ZAPELJAL S CESTE Na cesti prvega reda med Belco in Gozdom je v soboto hiiP ne pri srečanju z avtobusom voznik osebnega avtomo- * elekt. Jec Škode je za 15.500 din. "J* Fredi šerbec iz Ljubljane zapeljal na bankino in od tam Serb drog. Pri trčenju je bil lažje ranjen sopotnik Arni PREOSTRO ZAVIL V DESNO Pri v n *ampu šobec se je v soboto zvečer pripetila prometna goda nizozemskemu vozniku Imke Teerinku. Kakih 100 ■ ov pred kampom je voznik zavozil preveč v levo, zato je in 0t'v^ v desno. Avtomobil je pri tem vrglo na desni bok r "a streho. Voznik in dva otroka so bili v ne/godi lažje j^OOo'd'- ^Cna Maartje Pa težje. Škode na avtomobilu je /a NEZGODA V MILJAH t0 \_Vasi Milje na cesti med Kranjem in Jezerskim je v sobo-t»,V • Jubja, zvečer voznik motornega kolesa Libić Husein iz Brit""' JUi,Ja' zvečer voznik motornega cesf°fa ZadeI Franca Strelca iz Milj, ki je Qa * nesreči sta bila oba huje ranjena. s,c°nji dan v bolnišnici umrl. hodil cikcak po Franc Strelec je ZADEL PEŠCA NA BANKINI Osej cesti prvega reda v Naklem je v soboto tVCČer voznik no sntya avtomobila Pavel Avguštin iz Naklepi /apLljal v des-,^Stišča in tam zadel Antona Zupana iz I rž.iča, ki je hodil bo|. .ar,kini. Zupana so ranjenega prepeljali v ljubljansko snjco. Voznik ni počakal na kraju ncsio e. NEZGODA NA PREHODU ZA PZl CE V°*^iUi^'CS" 1,1:il"šala Tita na Jesenicah je v soboto popoldne osebnega avtomobila Ivan Klokočovnik z Jesenic na za pešce kljub zaviranju zadel Joliano Diler, staro let. ^0 ^' z pšenic. Dilerjevo so lažje ranjeno prepeljali v jeseni- b'»lnišnico. PRIPELJAL PO LEVI V ■vda ^e'JO« 18. julija, ob drugi uri zjutraj je na cesti prvega Ctj* . "°zdu voznik osebnega avtomobila italijanske registra t>vt0: sto Pjpau pripeljal po levi strani in trčil v službeni VozIUl0^' k' ga je vozil Jaka Je ran i/ Kranja. nh Je za 4(MK) din. Škode na USODNO PREHITEVANJE Na 1>0'dneCCSt' Prv«"ga reda na Meji je v nedeljo, 18. julija, do-lja,1(> Vn/nik osebnega avtomobila Vladimir (kuički i/. Ljub * Uve Prv,,",cval osebni avtomobil, pri tem pa je zapeljal Vr^jj ^\ k*'lesoma s ceste. Avtomobil je začelo zanašali, pre ijJJ* Jfi na streho in drsel kakih 110 metrov, nato pa obstal ranjCii°s,n Sopotnica Alojzija Gorički jc bila v nesreči huje >i;i v '} 111 so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico, škode z"" je za 80!ta din. Nu ( *!°Dol(l '""Sala n,:i Jesenicah |e v nedeljo, 18, julija, ''■"u.- "'' v<)/"ik osebnega avtomobila Al.iz Smreka! i/ Ljub {'''d ,/,H 7-letnega Petra l.okarja. Ki je nenadoma skočil a':•:■. >«>;i pa je trčil v brce. ob eesti. Sopol OTROK SKOČIL PREI> AVTO Ant fa!lJeni' jn'Ja Bogataj in Nada Bogataj sta bili v nesreči huje • so i m prepeljali v jeseniško bolnišnico, škode na GOSTILNA Grašič Franc, Kranj CESTA TALCEV 7 (KLANEC) obvešča cenjene goste, da bo gostilna od torka 27. 7. dalje zopet redno poslovala. Za obisk se priporoča GRAŠIČ FRANC Živilska industrija Kamnik čestita občanom za občinski praznik Kamnika Gasilska Železniška nesreča V ponedeljek, 19. julija, zjutraj je na kranjski železniški postaji med postankom brzega vlaka, ki vozi med Beogradom in Munchnom, izstopil turški državljan Bal Rzza. Na postaji je natočil vodo v tri steklenice. Ko se jc vračal k vlaku, je ta že potegnil. Bal se s tremi steklenicami ni mogel dobro prijeti za vlak, spodrsnilo mu je, tako da je padel pod kolesa. Vlak mu je odrezal desno nogo v gležnju. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. S v V nedeljo, 25. julija, popoldne bo v Mošnjah gasilska svečanost ob 75-lelnici gasilskega društva. Ob tej priložnosti bodo izročili namenu tudi novo gasilsko brizgalno. — C. Z. hi ovi tele- v Mavčiče Nekateri piebivalci krajevne skupnosti Mavčiče so že dolgo želeli, da bi dobili nove telefonske priključke Zelja se jim je pred kratkim uresničila, saj so delavci PTT podict-ja iz Kranja uredili 20 novih telefonskih priključkov, od tega samo na Pod reči 7. jk Zahvala Ob prerani smrti naše ljube in nepozabne hčerke Vesne Bizjak Vsem, ki sle nam stali ob strani v težkih urah, sočustvovali z nami, ji darovali cvetje in jo spremili v tako velikem številu k večnemu počitku, iskrena hvala. Žalujoči: mamica in očka, stara mama, stari oče, stric Elio z družino in ostalo sorodstvo Kokrica, 17. 7.1971 V globoki žalosti sporočamo, da nas je nepričakovano zapustil v 40. letu starosti naš ljubi mož, oče, sin, brat in stric Franc Strelec delavec Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 21. julija, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Šenčur. Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Slavka in Dušan, mama, sestre: Silva, Albina, Marica in Elica z družinami tei ostalo sorodstvo e ^ 10.0;W din. L. M. GLAS * 22. STR Alf SREDA — 21. JULIJA 1971 II. svetovno mladinsko prvenstvo v veslanju na Bledu Mladi tekmovalci iz 25 držav Od 26. do 31. julija bo na Bledu tekmovalo v veslanju 450 mladincev — Pokrovitelj II. svetovnega prvenstva je predsednik Tito Na zasedanju mednarodne veslaške federacije FISA predlanskim v Celovcu so funkcionarji sami ponudili, maj bo drugo prvenstvo FISA za mladince letos na Bledu. Do lani, ko je bilo prvo prvenstvo FISA za mladince v JoanLni v Grčiji, se je to tekmovanje imenovalo FISA regata za mladince. Prvenstvo FISA za mladince je torej uradni naslov tekmovanja, dejansko pa to pomeni svetovno srečanje mladih vesla-čev, saj na njem lahko sodelujejo vse veslaške federacije na svetu, ki so včlanjene v FISA. In blejsko tekmovanje bo res svetovno, saj se je zanj prijavilo okrog 450 mladih tekmovalcev iz 25 držav. Da bo tekmovanje zanimivo, nam pove seznam mladih ekip. Pomerile se bodo ekipe iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, češkoslovaške, Danske, Finske, Francije, Grčije, Ja- ponske, Italije, Kanade, Nizozemske, Madžarske, Norveške, Nemške demokratične republike, Poljske, Sovjetske zveze, Španije, Švice, Švedske, Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije. Od teh se bodo v vseh sedmih tekmovalnih disciplinah pomerile ekipe Francije, Italije, Danske, Velike Britanije, Avstrije, Češkoslovaške, Norveške, Nemške demokratične republike, Zvezne republike Nemčije, ZDA, SZ in Jugoslavije. »Odkrito povedano, nam organizacija in priprave na to svetovno srečanje mladih, starih do 18 let, povzročajo precej težav,« pravi Božo Benedik, sekretar regatnega odbora na Bledu in predsednik podkomisije FISA za mladinec. »Težava je v tem, da bo tekmovanje prav sredi glavne turistične sezone, ko je Bled najbolj zaseden. Z drugimi besedami to pomeni, da moramo zagotoviti prehrano in prenočišča za okrog 600 do 700 udeležencev tega tekmovanja. Na srečo nam gredo vsi blejski hoteli na Bledu na roko in bomo to precej neprijetno težavo že nekako rešili. Res pa je, da bomo prav od 26. do 31. najbrž močno pogrešali vse tiste dodatne hotelske oziroma turistične postelje, za katere že nekaj časa ugotavljamo, da jih je na Bledu premalo. Druga tehnična težava je postavitev starta (štartnih mest in štartnega stolpa) na vodi. To moramo narediti, ker je proga za mladince dolga 1500 metrov in ne 2000 kot pri članih. Toda, ker imamo v regatnem odboru Vlada Janežiča, ki je vodja tehnične službe, sem prepričan, da bomo tudi to nalogo rešili. V Zakl med prireditvami ovirajo tekmovalce kopalci ln neurejeno parkiranje avtomobilov. Pravzaprav bi bilo to nevšečnost treba čimprej urediti ob vsej obali Blejskega jezera. JUGOSLOVANSKE BARVI' NA DRUGEM SVETOVNEM MLADINSKEM PRVENSTVU V VESLANJU BODO ZASTOPALI: skif — Zelimir Nejak (Karlovac) double scoulle — Leković (Crvena zvezda, Beograd) ln Marlnovič (Jadran, Zadar) dvojce brez krmarja — Kolonič ln Dusper (Croatia, Zagreb) aH Zivčič in Marcikovlč (Osijek), dvojec s krmarjem — Mladost Zev . b četverec s krmarjem — šaponjlč, Gubcrina, Ostojič, Mdičevie in krmar Kapetanović (Partizan, Beograd) četverec brez krmarja — Roinie, Rušnjak, Pašlč, Vuckovič (Trešnjevka, Zagreb) osmerec — Despot, Magazin, Huljev In Macura (Krka, Šibenik) ter Kecinan, Skračlć, Ugrina, Vesenovlč (Gusar, Split) Med številnimi drobnimi pripravami, od katerih jc vsaka zelo pomembna za uspešen potek tekmovanja ln za oceno o organizaciji (za to pa si želimo, da bi bila Čimboljia) pa Je tudi Zaka. Obala jezera v Zakl je postala nekakšno divje kopališče. Pomanjkanje sanitarij, dokaj neurejeno parkiranje in številni kopalci v tekmovalnih dneh močno motijo in tudi ovirajo tekmovalce. Zal tudi tokrat ne bomo mogli kaj dosli spremeniti. Postavili bomo sicer tribuno za tekmovalce ln stalno tribuno za časnikarje oziroma repor- Spored PONEDELJEK, 26. julija: prihod ekip TOREK, 27. julija: ob 16. uri žrebanje delegatov v veslaškem centru ob 18. uri svečana otvoritev ob 21. uri sprejem FISA delegatov, častnih gostov in regatnega odbora v hotelu Toplice SREDA, 28. julija: ob 9. uri začetek tekmovanja ob 13. uri žrebanje v veslaškem centru ČETRTEK, 29. julija: ob 9. uri tekmovanje ob 13. uri žrebanje v veslaškem centru ob 21. uri sprejem v čast predsednika FISA g. lerja PETEK, 30. julija: ob 13. uri polfinale SOBOTA, 31. julija: ob 14. uri mali in veliki finale ob 20. uri sprejem za vse veslače v Kazini Kel- terje, kar pa je tudi vse. Zato pa bomo morali čimprej resno razmisliti, kako ta del blejske obale, pravzaprav ne le ta del, marveč celotno obalo, urediti. Zadnje čase se namreč povsod, razen na kopaliSču, opaža precejšen nered.« Kot zanimivost svetovnega veslaškega tekmovanja za mladince velja omeniti, da bo vse merilne instrumente uredila švicarska firma l.on-gines, kar bo zanjo neke vrste generalka za letno olimpiado. Italijanska firma Do-noratico pa bo imela servis za popravljanje čolnov, posodila pa jih bo tudi Kanadčanom in Japoncem. Zanimivo je tudi, da sc številne države zanimajo za televizijske in radijske prenose s tekmovanja. Ker se bo ravno ob koncu tekmovanj začel tudi predvideni »sprehod Američanov« na luni, so se namreč v nekaterih državah že odločili, da bodo s tekmovanjem na Bledu in tem vesoljskim dogodkom izpolnili dobršen del svojega televizijskega programa. Skratka, zanimanje za svetovno mladinsko lekmovanje v veslanju na Bledu je v številnih državah zelo veliko. Prav zato imajo organizatorji precej težav, saj niso pričakovali tolikšen obisk, »čeprav bomo zbrali predvideni denar (po predračunu bo tekmovanje veljalo prek 60 milijonov starih dinarjev), trenutno delamo vsi amatersko. To pa je prehudo, posebno ker smo sredi sezone ln nam manjka delavcev. Prav zato bomo morali pri nas v prihodnje pri organizaciji tovrstnih tekmovanj posvečali večjo materialno pozornost,« pravi Božo Bc-nedtik. »Saj res, kako pa kot načelnik za gospodarstvo m finance pri občinski skupvnu zmorete še to odgovora" delo?« »Težko. Sprva sem misl"' da bo laže, da med poletni*" počitnicami ne bo toli* skupščinskega dela. Sedaj P* je ravno obratno. Res0 skupščinsko gradivo in org* nizaeija tekmovanja mi ,l0" kako ne gresta skupaj. vJrJ dar bom že zdržal. Tola/"1* se s tem, da imam še PrcC dopusta ...« »In kaj lahko rečete o P** pravi jem 1 '11 naših "dat tekmovalcev in o njih0 morebitni uvrstitvi?« »Priprava naše reprezentffj ce ni moje delo. Za to skf zvezni kapetan za mlad"1 Inž. Zlatko Pasarič z RL'k^ Mislim pa, da so kar ch»"r da11 pripravljen?, saj vsak trenirajo. Mislim tudi, tel" bodo vsa prva mesta na tekmovanju pobrali 111'f.g" veslači Iz Vzhodne Nem™f Borba bo za druga mC^.'|( Po moje bo za naše vC J uspeh že to, da sc DOt'<>tjU posameznih panogah uvr* v finale.« , »Kako pa da med na*jj ni nobene ekipe oziroma clnua iz Slovenije?« .,iil" »Na pogled je to res m« čudno. Toda ravno to Id0»T nastala nekakšna praz« '"''jj Dosedanji mladinci so skih ivpiezen- nc Madžarske in Jueoslavi-tu.r'V13*0 ck'P° sta startala in m an'čana I/tok Kavčič Zelo ,!k° PrezelJ. Oba sta se dobro odrezala. Kavčič jc zabeležil dve zmagi. V teku na 800 m je dosegel čas 1:54,1, na 400 m pa 49,7. Prezelj je kljub nedavno preboleli poškodbi odskočne pete skakal zelo solidno ter zasedel četrto mesto z rezultatom 185 centimetrov. D. Zumer športne prireditve v počastitev občinskega Praznika ter 30 letim < dne-va vstaje se bo cnajsterica Hajduka v Četrtek ob 1730 drugie predstavila ljubite- 1|< m norometa na Gorenj tkem Tokrat se bo nam rv( v prijateljski trening 'ekmi pomet lla / repi i ■■ btoCO Kranja. V ekipi »majstora sa mora« bodo tokral nastopili tUdI trije »Brazilci« Vukčevič, Hol tei Jerkovii pod vodstvom trenerja Luštrice. DrugI zvezni vaterpolski "UaS Triglav Ima natrpan program, te danes zvečer 8^ bodo v drugem kolu 11 /vezne lige pomerili z Je«instvom iz Zadra, Jutri na v drugem srečanju za Pokal p/s / ekipo Renč. V Petek zvečer pa bo na kr»njskem bazenu prvi ob račun favoritov za osvojl-:v Prvega mesta med do- mačini ter vaterpolisti KPK Iz Korčule. V odmoru nogometne tekme Hajduk : reprezen-tam B Kranja bodo v teku na 8(K) m nastopili tudi najboljši jugoslovanski tek i či, med npnii dl /avm nila dinskl reprezentanf Iztok k.iv, h V četrtek, 22. julija, ob 20. uri bo na novem zabaviščnem prostoru Gorenjskega sejma v Savskem logu zabavo-ftportna prireditev z naslovom »Beli Hajduk v Kranju«. V zanimivem programu bodo nastopili igralci Hajduka ter edini slovenski reprezen-tanl Olimpijce Brane Oblak in priznani nogometni strokovnjak dr. Aca Obra-dovic ter športni novinarji LJubljane tu Kranja, za razvedrilo pa bo poskrbel narodno zabavni ansambel Gorenjci. -dh zenu pomagalo, ker se lahke zgodi, da bo tudi razlika v golih odločala o letošnjem prvaku.« Od 26. do 28. julija bo kranjski bazen prizorišče elitnega prvenstva. Tu se bodo za državni naslov pomerili najboljši mladinci. Med desetimi prvoligaši ter ekipami KPK, Crveno zvezdo in špar-takom (Subotica) bo tudi letošnji neuradni zimski državni prvak mlado moštvo kranjskega Triglava, t) njeni nam je trener Didić dejal, da niso kandidati za najvišja mesta, toda potegovali se bodo za sredino. Triglavani bodo nastopili v naslednji postavi: Vidic, čermelj, Z. Malavašič, Vukanac, Avscc. B. Balderman, švarc, M. Malavašič, R. Svegelj, J. Švegelj, Stariha, Strgar in Kuhar. Med favorite za osvojitev najvišjega mladinskega naslova v državi je prav gotovo dvakratni državni prvak splitski Mornar, saj ima v svoji sredi enega najboljših igralcev Zorana Dru- zejevica. -dh Na krožni progi s startom in ciljem pred Staro pošto je bil KK Kranj letos že petič zapored organizator mednarodne kolesarske dirke po ulicah Kranja. Zasedba je bila res odlična. Za to priča že podatek, da se je na startu pojavilo nad 30 tekmovalcev iz vseh vodilnih jugoslovanskih klubov, razen reprezen-tantov, ki so zastopali jugoslovanske barve na balkanskih igrah v Sofiji. Med njimi je štartalo tudi nekaj gostov iz sosednje Avstrije. Pokrovitelj letošnje dirke je bila tovarna Sava. Za tekmovalce pa je organizator pripravil lepe denarne nagrade, saj je zmagovalec dirke domačin Hvasti, ki tekmuje za beograjski Partizan, dobil za osvojeno prvo mesto 2500 din. Največ preglavic je kolesarjem tokrat zadal Jelenov klanec, ki so ga morali člani prevoziti tridesetkrat, mladinci pa desetkrat. Da je bilo to res, povedo že rezultati, saj je zmagovalec prvega letečega cilja v petem krogu Odredo-vec Leček pristal v končni uvrstitvi šele na 9. mestu. Od enajstega kroga naprej se je prebila na čelo trojica znanih kolesarjev Hvasti, Rudi Va-lenčič ter Kragujevčan Gaz-dič. Ta trojica se je stalno menjavala v vodstvu, povečevala svojo prednost ter na koncu premagala tekmece za pol minute. Vrstni red: I. Hvasti (Partizan), 2. R. Valenčič (Rog), 3. Gazdič (Kragujevac) . . . 11. Ribnikar . . . 13. Tulipan (oba Kranj); mladinci: 1. Maver (Linz), 2. Bobek (Rog), 3. Pe-klaj (Odred), 4. Rakuš (Bled). Na sobotni dirki v Dolu je Blejčan Rakuš med mladinci osvojil odlično tretje mesto. Ostala dva Blejčana Knaflič in Lužan pa sta zasedla 7. oz. 8. mesto. Med člani je bil Kranjčan Tulipan sedmi. -dh Športne drobtine Na gostovanju po Sloveniji se je peterka košarkarjev ljubljanske Olimpi-jc, ki reklamira nove juhe Delamarisa, na igrišču S. Mlakarja v košarkarski tekmi pomerila z domačim Triglavom ter ga premagala s 17 koši razlike. Rezultat srečanja 101:118. Koše za Triglav so dosegli: Dcžinan 16, Lampret 11, Cadež 22, Leber 4, Mavric 11, Rus 15, Hrovat 8, Slo-kan 14. Za Dclamaris pa: Bassin 24, Fišer 23, Verbič 32, Gvardjančič 14, Sušnik 25. V prvi prijateljski nogometni trening tekmi so se na igrišču Stanka Mlakarja pomerili igralci splitskega Hajduka ter domačega Triglava. V zanimivi tekmi s« gostje iz Splita svojo pravo vrednost pokazali v II. polčasu, ko so popolnoma razbili obrambo domačinov. Rezultat srečanja: 13:0 (4:0). Gole za bele so dosegli: Nadoveza 7, simek 3, Hlevnjak 2, Smoljčič 1. Pred 800 gledalci je tekmo sodil Kranjc (Kranj). Vaterpolitsi Triglava so se to nedeljo v pokalni tekmi za pokal PZS prvič predstavili domačemu občinstvu. V tekmi s Koprom so pokazali, da so jim 10-dnevne priprave v Splitu koristile, saj so demonstrirali moderen vaterpolo ter brez težav odpravili goste iz Kopra. Rezultat srečanja: 17:1 (7:1, 2:0, 4:0, 6:0). -dh ludita Mandcljc Rebckn Porcntn Tri Kranjčanke v državni reprezentanci Za meddržavni plavalni dvoboj z Anglijo, ki bo 24. in 25. VIL v Ljubljani, je zvezni kapetan določil tudi tri kranjske plavalke. Tako bosta Lidija švarc ln Judita Man.leljc zastopale našo državo na 100 ln 200 m prsno, Porcnta Rebeka pa na PJO ln 200 m hrbtno. Zanimivo je, Ca so omenjene plavalke Triglava edini zastopniki SJOVanakego plavanja v državni reprezentanci■ saj so Linhart, Kostanjšck, Cargo hi Rudan določeni le kot rezerve. — SK Srečanje na loškem gradu Na nedeljski kolesarski dirki bo ulicah Kranja so prireditelji poskrbeli za posebno zanimivost. Kranjčan, študent Bogomil Praček, je z okrog 150 let starim kolesom popeljal pisano karavano tekmovalcev na 98 ku\ dolgo krožno dirko, (-dh) — Foto: F. Perdan Škofja Loka je v nedeljo, 18. julija, povsem dostojno počastila jubilejno 30. obletnico vstaje. Družbenopolitične organizacije te občine so povabile na tovariš ko srečanje borce nekdanjega škofjeloškega odreda, Tomaževega bataljona, gorenjskega vojnega področja ter vse, ki so nekoč z orožjem ali drugače sodelovali z osvobodilnim gibanjem ter zato trpeli preganjanje, zapore in taborišča. Z okrašene tribune, ki je bila obdana s prapori in zastavami, je udeležence najprej pozdravil predsednik občinske skupščine tovariš Zdravko Krvina, o nalogah in ciljih pred 30. leti in danes pa je govoril predsednik občinske konference SZDL Tone Rakovec. Poudaril je zlasti pomen naših revolucionarnih tradicij pri dandanašnjih naporih za popolno uveljavljanje načel, ob katerih se je takrat narod dvignil in izbojeval svobodo. V tem gorenjska kreditna, banka 18.8. ŠKOFJI LOKI ŽREBANJE J za vse tiste/ki bodo do 31.julija vložili na hranilno knjižico ali devizni račun 2000Ndin vezanih za lleto,lOOONdin vezanih za sleti ali v tem času obnovili vezavo KRANJ • JESENICE • TRŽIČ • BLED RADOVLJICA • ŠK.LOKA • ŽELEZNIKI J smislu so tudi podelili odlikovanja šestim vojaškim starešinam, ki še dandanes, kot pred tremi desetletji, nadaljujejo začeto pot z vnašanjem tradicij NOB med mladi rod in organizacijo vse-Ijudskega odpora. Odlikovani so bili: Mojmir Sibinčič, Drago Kajfež, Oman Anton, Sep Jože, Matija Jerin in Anton Bačnar. Vsi borci škofjeloškega odreda pa so prejeli v spomin knjigo zgodovine te partizanske enote, ki jo je zbral in napisal Tone Lotrič. Kulturni del programa je izpolnjt vala godba na pihala iz Škofje Loke, moški pevski zbor »Ivan Cankar« iz Vir-maš — Sv. Duh ter recita-torji. Plesno-zabavni orkester JLA iz Kranja pa je zatem s svojimi vižami dvignil staro in mlado v senci koša»tih kostanjev pod grajskimi zidovi. Prepoznavali, rokovali in objemali so se nekdanji borci, interniranci, terenci . . . K. Makuc Partizanski pohod na Martinj vrh Na pobudo zveze rezervnih vojaških starešin iz Škofje Loke bodo v soboto popoldne krenili i/ Selške in Poljanske doline na partizanski pohod mladinci, borci, tabor niki, strelci in drugi. Cilj prvega dne bo Martinj vrh, kjer bo za vse udeležence pohoda pripravljen miting s kulturnim programom. Naslednji dan bo udeležence pohoda pot popeljala oa končni cilj do Cerknega in na ogled partizanske bolnišnice Franja. -jg Šola »Ivana Tavčarja« v Gorenji vasi V Gorenji vasi v Poljanski dolini bodo po napovedih odprli novo šolo 29. avgusta. Zdaj je tudi že izbrano ime nove šole. Po nekaj predlogih so se odločili, da se bo imenovala po pisatelju Poljanske doline Ivanu Tavčarju, saj bo šola osrednja v Poljanski dolini. Ob vhodu v šolo bodo postavili doprsni kip pisatelja, ki ga bo izdelal akademski kipar Tone Logonder iz škofje Loke. -1« Cestno podjetje Kranj je pred kratkim uvozilo Iz NemčU* avtomatski stroj za risanje črt na cestah. Veljal jih je 150.00° din. S tem strojem so črte na kilometru ceste narisane petnajstih minutah. Z njim so že uredili cesto in letališče JI Brniku, v ponedeljek pa so risali črte na cesti med Zabnic in škofjo Loko. (lb) — Foto: F. Perdan Uspeh naših radioamaterjev V Tacnu pod šmarno goro sc je končalo v soboto, 17. julija, tekmovanje radioamaterjev iz Jugoslavije in tujine, ki ga je v okviru 10. jubilejnega zbora radioamaterjev Jugosla-vije organizirala Zveza radioamaterjev Slovenije in ljubljanski odbor Ljudske tehnike. Jugoslovanske ekipe so dosegle na tekmovanjih lep uspeh, kar dokazuje, da so naši radioamater ji dobro pripravljeni. Tradicionalnega lova na lisico se je udeležilo skoraj 500 tekmovalcev. Prepričljivo je zmagala Madžarska, naši pa so dosegli odlično drugo mesto. Med posamezniki jc bil najboljši Madžar Kovacs, drugI pa ie bil Ljubljančan Tine Brajnik. Pri dekletih so zmagale Jugoslo-vanke. V Tacnu so letos prvič tekmovali radioamaterji v dUfj* plini RMZO, to je kombinacija radijskih naprav In uporabe motornih vozil. Posadke s° morale v najkrajšem času * motornimi vozili priti 113 ogroženo področje in od I«"1 vzpostaviti radijsko zvezo * startom. To je izredno z*' htevna naloga. Tudi lu so P°" brali prva mesta Jugoslovan« Prvi so bili Srbi, dnina *c bila ekipa radlokluba Stane Rozman na strokovni šoli t$. notranje zadeve v Tacnu, ti**" ji pa so bili predstavniki Bosne in Hercegovine. Udeleženci jubilejnega ra so bili z gostoljubnostjo Izredno zadovoljni, posebi>° pa tujci, ki niso mogli Pre" hvaliti dobre organizacije -jk Kozara pred Prešernovim gledališčem V počastitev 30. obletnice ščadi pred Prcšerovim vstaje in občinskega pra/.ni- 1 iščem v Kranju pr edstav« ka občine Kranj bo v sredo, jugoslovanskega filma VeU* 21. julija, ob 20. uri na pio- ka Bulajića Kozara.