Leto VI.. Szombathely, 16. decembra 1917. Štev. 50. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence. PRIHAJA VSAKO NEDELO. Cnan Novin Je na leto vlakom! na njegov oaalev 6 K. 8küpoe v edne fare .......... 4 K. Ona Novin v Ameriko je na let«.12 K. Cena ednoga drebos je doma 6 filorov. VREDNIK: KLEKL JOŽEF vp. pleb. v Črensovcih, CSERFOLD, Zalamegye. K tomi te more pošllati naročnine I vsi deplel, nej pn v tloknrne. Vsi naročniki tak demoči kak amerikanski dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „Marijin List* i na konci leta „Kalendar Srca Jesušet>oga.“ III. nedela adventna. Glas kričečega vu pustini: Ravnajte pot Gospod novo. Jancš I. Glas kričečega vu püstini. Tak se je imenüvao Ivan Krstitel. či je štoj vu püstini, slobodno krdi, kak li zna, nišče ga ne čflje, nišče ga ne poslübne. Tak je Ivan iz ponianosti sebe za glas kričečega vu püstini zvao, koga nišče ne poslübne. Sveti Tomaž Afcvinatski pod püsti-nov svet razmi. Vu toj püstini kriči Otvorjenje, Kristuš, pravičen i predgar. Stvorjénje kriči, kak^sv. Augustin razlaga, naj Boga spoznamo. „Vse kriči:: Bog me je stvoro. Stvorjenje kriči, naj Boga lübimo i naj njemi hvalo davamo. I Kristuš je kričo, kda je Lazara od mrtvih zbüde, kak sv. Janoš apoštol piše: „kričo je s velkira glasom govo-reči: Lazar, bodi vö.“ Kričo je Jezuš, kda je lüdi včio. Sv. Janoš piše: Šteo je Jezuš i kričo: Či itoj žeja, naj pride k meni i naj pije. Kričo je Kristuš, kda je za nas meo. Sv. Mataj piše: Kristuš je kričo s velki« glasom i püsto düše. Vu čüdah Kristusovih se je skazala njegova oblast, vu navuki njegova mo-drost i vu smrti se je skazala njegova dobrota i lübezen. I pravičen kriči na sveti. Boga meli. Kak Psalmuš 3. pravi: S mojim glasom sam k Bogi kričo i me je posebno. Ob drügim pravičen vadlüje. Kak Psalmuš pravi: Jas pa sam pravo: Vadlüvo bodem Bogi proti sebi mojo krivičnost i ti si odpüsto hüdobijo greha mojega. Ob tretjim pravičen hvalo dava. Psalmuš 69. pravi: Kričo mo k Bogi, ki je s menom dobro včino. Predgar kriči na sveti. Kriči grehe lidstva. Pri proroki Izaiaš se čte: Kriči, ne prebenjaj. Glasi mojemi lüd-ctvi njihove grehe. Predgar kridi ob drügim nevolo človeče slabosti. Znoviö pri proroki: Izaiáši se čte: Glas govoro čega : Kriči. I sam pravo: ka mo kričo? Vsako telo je seno. Ob tretjim predgar kriči, naj se pripravlja pol Gospodnova. Glas kričečega vu püstini: Pripravlajte^jKib'Gospodnovo, se zno-vič pri proroki Izaiaši čte. - Pol Gospodnovo pripravlajo čistoča, poniznost i pravica. Kamenje skučte na cesti, da ne bode durkalo. Telo potreti. Gumile deli znoste na cesti. Na mesto gizdosti naj slepi poniznost. Plán?rajte eésí^ áa né¾oÜSruiljiva. To je pravica. čistost vu sebi, poniznost proti Bogi i pravica proti bližnjemi. Bojiš se vmreti ? Zakaj O Ar neveš, ka čaka na tebe O Da, či zaistino nebi znáo, ka čaka na tebe, tak bi se ti trbele bojati vmreti. Ali ti si Kristjan, ti znaš bože navuke Jezušove, zuaš vekivečne resnice od žitka, smrti i veki-večnosti Človeka; tak znaš, ka te čaka po smrti: čaka te vekivečni žitek, pa naime, či v lübavi božoj vmerješ, čaka te vekivečni bláženi žitek. I toga se ti bojiš t Kak jáko žele vsaki človek blá-ženstvo, mir, zádovolnost? I kda se njemi to približava, te bi se bojaő toga! Ne mogoče. Samo záte se bojiš vmreti, ar dokeč si vu tvoje zemelsko telo zakováni, te one k etoj zemli vleče. Ali kak se düša cdslobodi tela, taki boš vido, ka je prázna bila tvoja bojaznost. Glej, kak vesélo leti v zrák ftiček, šteroga vöpüstijo z kletke. Tak vesélo, tak slobodno de se zdigávala gori na nebeske visine tvoja düša, kda se razloči od tela. Kak vesélo, kak slávno petüvanje bode to! Vu niáteri½ minutaj obhodiá vse visine zráka, šterih so modriášje jezér pa jezér let ne mogli prebroditi svojov paaaetjov. I ti boš tam gori na ednok svetlo vido, kak te dela rosa, dež, toča, sneg vu visokom zréki; vido boš zrok bliska, grmlence i boža doge. Vido boš nezmerne nebeske kra* jame, pune čüdno razdeljenih i vu lepi réd postávlenih zvezd. I brez trüda, brez težave boš potüvao dale vu ner obmejenom prostori; ne de ti trbelo letálnoga motora, ne perotih; nikaj te ne bode doli vleklo, ne nazáj držalo. Tak hitro prideš do meseca i vido bodeš, kakše je to nébesko telo, štero se pred očmi zemelskih prebiválcov toliko premenjáva. I mimo sunca boš potüvao 1 razčüdeao glédao, kak stálne gorijo, vréjo i razpeká?ajo oni nepo-znani zráčni snovi, iz šterih sunce stoji; i kak dáva sunce topločo i rás vsem živočim stvarem i rastlinam, sve-tlost meseci i zvezdam. I či te odnet nazaj zglédneš na eto zemle, vido bcdeš edno mále zvezdo, samo edno má(o piknjico vu nezmer-nom prostori; i čüdivao te bodeš, ka je ete zemelski. svet tak máli; i na tom málom sveti so si lüdjé bláten-stvo šteli naiti; te so iskali ½ogastvo, vživanje, tü so se svajüvali, prárdali, bili, vejsküvati! Pa je to samo edna piknjica, edna máüčka piknja l Kak drági je bio eden plüg zemlé na tem sveti, zdaj bi ti za celoga ne dáo 2 filera! Keliko nebrojuih zvezd boš vido okoli sébe, štera je vsáka vu sebi vékša od etega sveta 1 Tak boš vu krátkih minutaj ve# vido i več znáo, kak so vsi zvez dobrojei i mo-drijáni kda mogoči bili prebroditi! I vse to je samo na poti v nebésa. Ka te pa v nebésaj žaka, kakša čü-dovitna lepota, kakše vesélje tam pri-biva, kde je Bog svojim vernim slttžbe-nikom vekívečno domovino pri pravo! što bi megee to popisati t Naš jezik je preslab, neimarao priličuih rečih, 2. NOVINE 19.17. dso¾nbra 16. štere bi znamenüvale toliko lepoto i diko; naša vöha so topa za nebeski govor, naše oči so kmične za nebesko svetlosi, naše srce je premálo za čü-tenje nezmernoga vesélja. ,Skrivnosti, šterih Človek nemore vöpovedati. (Sv. Paveo ap.) Kak moremo pisma pisati. Samo tisto pismo je kaj vredno, štero je napisane s spoštüvanjom in lübeznostjov do onoga komi pišemo. Pri tom pa tüdi moremo paziti na zvünešajo formo ali obliko pisma. Na te dnesden vsaki more jako paziti, ki šče biti količkaj v redi človek. Eden nemški pisatel pravi, ka on, gda pride v kakše mesto ali ves, najraj ide na eintor. Či vidi, ka je na tom cintori vse lepo v radi in Čisto, sme za gotovo sklepati, ka so stanovniki toga mesta ali te vesniee marlivi, vučeni in omi-kani. Ravno to smemo sklepati iz pi-sem. Ta je pa ne glavno to, .da što Iepo zna pisati, nego to, da celo pismo ma lepo formo ali obliko. S pisma se Iehko sodi, kakši je človek od šteroga rek je prišla. Za vzgled damo tü par pisera, štera nam kažejo, kak moremo pisati. Hči Ana piše oči na bojišče: H, B. J, Kr. Predragi oča! ’ Mati se mi veleli, naj Vam pišem par rendie, kak je kaj doma. O ni so hvala Bogi zdravi, samo ka preveč dosta morejo delati. Večkrat pri deli zdehnejo rekoč: to bi že davno v redi bilo, či bi naš oča doma bio; pa naj bo, kak je boža vola. Jaz jim pomagam koliko more«. Vanek pa celi den samo za živino skrbi. Pisana krava je skotila. Telo je Iepo, samo da krava nema zadosta mleka. Letos je slaba letina. Mi ešče kak tak, nego za živino ne bo krme. Zato bi mati radi znali, či smemo edati rdečo telko. Pišite nam, kak ste kaj. Vsi vas lepo pozdravimo in ino-lira o pa trpi ino radovoljno za vas. Vučagomila, 25. sept. 1917. Vaša Ančika. Mati, dovica, piše svojemi jedinomi sini Števani: H. B. J. Kr. Lübi moj sin! Težko sam čakala kakši glas od tebe. Noč in den sam jekala in prcsila De-vice Marija naj te srečno vodi in brani. Včeraj mi je prišlo tvoje pismo. Težiš se, ka dosta moreš trpeti zavolo grdoga obnašanja pajdašov. Ravno toga se jaz tüdi najbole bojim. Kak strašno bi me bolelo srce, či bi zvedila, ka si se ti pokvare med temi pajdail, Ves moj trüd bi bio zaman. Či zato ščeš, ka me pred časom ne spraviš v grob, prosimo te, čuvaj se. Oni bi te radi odtrgali od Boga. Ne daj se jim. Doma je vse v redi. Dekle opravlajo, čiravno ne tak kak bi ti, itak je zadosta dobro. Bog nam pomaga in bla-goslavla naše trüde. Mi molimo za tebe. Katica ešče v tjedni večkrat ide k meši in k sv. ébhajili ,za Števeka* kak sama večkrat pravi. Trpi do bote vole in vüpaj se v Marija. Z Bogom ostani. Tišina, 16. maja, 1918. Tvoja mati. Žena piše msževi: H. B. J. Kr. Dragi moj Ivan ! Ne za meri, da sam ti tak dugo ne pisala. Dobre znaš, ka skoro noč no den morem delati, či ščem kaj v red djati. Zajtra ma na z živinov dosta spravili, potem se paščim na njive. Ne vem ka bi činila, či mi svak ne bi pemagae. On mi orje, kosi, vozi, na-klada, čiravne ma sam doma dosta dela. Bog njemi naj stokrat plača. Jo-žeka že zasilo spravim, da goni krave in pase. Barica je pa doma pri deteti. Skoro bo mogla^ iti v šolo, tak dete ostane ná^mojoj brigi. Pa keliko dela pride zdaj v jesenl Presi sloboščino in ppidi damo na dva ali tri tjedne, da mi kaj pemoreš. Trpimo dokeč je boža vola. Ednok pa li pride mir. Jaz in deca molimo vsaki den za tebe. Z Bogom. Beltinci, 15. sept. 1917. Verona. Naj mi bo doveljeno tü dati ešče par predpisov, Prvle kak začne«? pisati, pomislimo dobro, ka ščeme povedali. Kak je grdo gledati včasi tisto pismo puno križev in praskanja po rečeh, štere smo ne dobro napisali l Komi se to rado dogaja, da se mela pri pisanji, naj prle vzeme kakšikeli papir, na toga naj napiše celo pismo, potem pa naj prečte in popravi bibe, nazadnje pa lepo Čisto prepiše na papir, šteroga šče poslati. S tem se malo časa zgübi, pa je vse lepše. Na konci vsake misli ali stavka*) denemo piknjo, neve misel pa z veli-kov Črkov ali Iiterov začnemo. Vsako pismo more biti pedpisane. Tak tüdi more biti ime mesta ali ve-snice, poleg pa den, mesec iz Ieto. To so glavni predpisi za pisma. Naša pisma romajo po sveti in pridejo v roke vučenim lüdera. Te nas potem sedijo. Držimo se zato teh glavnih regol, in tak spravimo čast sebi in svojemi šlo-venskomi narodi. fr—) *) Po vogrskem: m¾ndat. Bojna. 88. nov. Na Ta!janskem bojišči nika ne novoga. Na Flandrškom topevski bej. Ai-g(uši so notri vdarili vu Nemške bra-nilue postojanke. Bourlon i Fontain so Memci na čas zgübili. S proti aaa-padom se nazaj vzeli. Angluši pred Jeruzalemom stojijo. 29. nov. Taljanske napade smo nazaj zbili. 30. nov. Ma Flandrškom b-tje H divja. Angluši že Jeruzalem strelajo. Zrü-šili se moše, törsko cerkev, štera je zozidana na grobi proroka Šamuela. 1. dec. Na Flandrškom topevski boj. Pri Gam½ray velko bitje. 2. dec. Na Flandrškom so Augluši napadali pri Paschéndael. 4.»dec. Na Ta!janskem fronti to-povski boj. Ma Flandrškom med Pölr kapelle i Gheluvelt so Aogluši napadali. Pri Cambray so se httdo bili Angluši i Nemci. 5. dec. Konrad napada na Južnom TiroIsko*. Na Flandrškom topoveki boj. Na Macedonekom frcnti smo sovra¾ne napade nazaj vrgti. Mir. Rusija je iz Carskoga Sela 28. novembra brzojavke poslala vsem nare-dom, šteri se vojsküjeje. ,Pozo verne vse vlade, vse stranke vseh dežel, naj edločno odgovoro, Či pritrdijo ali zavržejo, da se začne od premirja i mira pogajati. Od odgovera je odvi-sno, či se egnemo uove bojne po zimi ali bodo nadale v Europi tekli potoki krvi. Mi svet Kjudskih komísarjev pitamo vlade zveznih držav... Mir, šteroga predlagamo, naj be mir naredev, šteri naj zagotovf vsakšem! naredi »lo½oden gospodarski ino kul-tupni razvij.. ;• Odgovor naše vlade 20. nov. je ale-deči: Vladi ruske republike. Okrožna brzojavka sveta 1judskih komisarov, s šterov ruska Vlada izja-vlja, da je pripravljena na pogajanje o premira, je prišla auatrijski vladi.. I Austrijska Vlada izjavlja, da je pripra-v)jena se pogajati s ruskov vladov od takišnjega premirja. Podpisani je minister za zvüaešnje dela grof Cernin. Tak i Nemci so izjavili, da so pripravleni se pogajati od mira. Prve dni decembra so ruski parla-menteri pismo nesli vu nemške pošte- 1Cff. *eeea*m 16. NOVINE S. janke, je li aemiki velepoveljnik je jpripravljen parlamentere peslati iz svoje strani, da bi ne pogajalo od pre-míra. I Či je prípravljen, naj se od loči meste, kde pridejo vküp zavüpniki eboje stranke. Na Ruskom fronti od dlvizije de di-vizije je premirje naetanolo. Edna Ru-ska komiéija je prek prišla vu naše linije, da s zav*pnikami 'naše vlade na celo* fronti premirje sklene. Na Ruskom fronti 3. dec. se je zadnjo pogučavanje od premirja. 5 ga "decembra so znovič vküp prišli. Ve!epoveljaiik ruski¼ i rumuoskih čet med Dnjcster i čarnim Morjom se je 4-ga decembra s onev želov obrno k vojvodi Jožefi i generali Mackenseni, da pogučavanje šče meti ed premirja. Naši veditelje se privolili. Zavlpniki se vküp prišli. Tak i s Rumuaom se po-ígučava od mira. Dom i svet — Glási. Povraenje. Lepo sveto epravilo se je vršilo 24. novembra v T0rniiči v ka-peli Svétoga Antona. Okrstili so vrlo židovsko deklo, Štera Kate z Velko-pslane. Po svetom krsti je v belej •pravi i 61ári z goréčov svečov v rekaj pristopila k prve*i svétomi prečiščá-vanji. Junaška smrt. Na Rumunskem ba-;jli8i je 8. augusta spadne Šaberl Franc iz Motevilee, Veren Vilmeš iz Procečke vesi, Geston Janoš od Šinika i Horvat janoš iz Vauovec. Naj počivaje vu bo-*jem miri. — Naznane je Sbadl Alejz iz Cankove. Smrtna keaa. 7. nov. je mria v Me-. linei Kavaš Francfčka, dekla 18 let stara. Dogi bol — jetiko — je mela. Kotriga je bila Marijino Drüžbe. So-kctrige — pajdašice — se jo epre-vodile. Novi vlak na Sobočkej žele2nlcl. Iz ¾ermedina ide v gojdaó ob 2 v. 41 m. i ob 7 v. 26 m. pride v Sobote. iz Sobote ide ob 12 v. 10 m., v Mer-*aedin pride ob 4 v. 45 m. Smrtna nesreča küpšinaka na kral-;jeskoj sodníji v Somboteli. Tistoga hipa smo javili, da v Klpšinci je Cipot Matjaš tikvi domo pele. Na kolaj ger na tikva¼ je sede mali poj½aree 7 Iet star Šandar Jeíek. Med tem je Cipot šteo edno tikev gori vzeti, štera je šoli spadnola, eügle je za roÜee zveze. Med tem je pojbarec konje s bičom poščuko. Koaji se začnoli bežatl, poj-barec je doli spadne i strosile so se njemi raozge. Dete je mrlo. C pota se ¾sodili na plačanje 200 kor. Poleg vnüka je stala stara ženkica iz Vidonee pred kraljeskev sodaijov v Somboteli. Vnuk je nindri vu omari pükšeni prah naišeo, na pači ga je vužgo, pajdaš njegov je rane dobo, štere se dva tjedna celi!e. Staro so osedili na plačilo 30 koron, nego zvr-éitev sada je gorstavlena. Niklní 10 filerje se samo de slednjega decembra vzemejo. Prek More še lehko pride s svedočan-stvom od netarijuša. Kep na njem je ne potreben, košta 1 kor. 20 fil. Delegacije. Znane je, da mi s Austrijov dosta sküpnega dela mamo. Te* se opravlja vu delegacija¼. Tak mi, kak Austri-janci počlejo poslance-delegate na te spravišúe. Vogrske delegate je sprejmo kral na Duaaji (Wien). Govor je drže: Kak vu žmetnih vremenah smo ne poznali cagljivost, tak zdaj, kda se zeti bedočnost, mer o enoga, ka sme megeči dosegnoti, ne smemo povekša-vati. Zdaj kda smo se ebranili, smo i vsikdar getevi pešteni mir skleneti. *aša skupna vlade je pripravna, da de bogala pozvanje ruske vlade i vu gnč se spravi za volo mira. Za ttajsvetejšo dužnost speznamo, da on meč, šteroga so naši eovražniki nam vu reke pritisnoli, te čas doli ne denemo, dokeč naši sevražniki ne od-stopijo enoga mišlenje, da bi nas raz-delili i pedjarmili. Gospodje ščemo ostati vu našoj hiši. Vu delegaeiji je gorer držo minister irünešBjih del grof černin: Od sledaje seje je že 3 let minele. Velka dela so se godila. Pred bojnov je preveč sparne bilo vu zraki naredev. T0rka so porobili, Belgara po½ili, Rumanija brez! vdarci meča je dobila Dobrudše. Srbi i Ceno* gorei so naše zemljo šteli poropati, I te se je zgodile, da so trononasled-nika Ferenc Ferdinanda v Serajevo morili. Kamen se je iz brega geno pa dokeč v dol pri6o, dosta kvara včino. Ne smo stneli slabi biti, srbska vlade na kivanje ruske vlade nam je ne dala zadevoljea odgovor. I tak je prišla bojna. V roke smo vzeli meč, da se omenimo. S Kemcom vu za vozi smo se premagali. Sled! sme dobili dva irü-giva prijatla: Törka i Bu!gara. Dve deželi sta zavezo raztrgale i k sovražniki stepile. Taljan je te stopaj drago plačo. Na Düaaj (W