UVODNIK
Spoštovane bralke in spoštovani bralci,
tokratni prispevki, ki vam jih ponujamo v poletno branje, niso poletno lahkotni. Nasprotno, obravnavajo resne teme, ki se pogosto pojavljajo v poslovni praksi.
Poslovno-informacijska arhitektura, o kateri je zadnje čase veliko slišati, pomembno zapolnjuje vrzel med informacijsko strategijo in projekti informatizacije. Posamezni elementi poslovno-informacijske arhitekture so uveljavljeni že dalj časa, predvsem tisti bolj »poslovni« elementi pa šele počasi postajajo pomembni v kontekstu informatizacije poslovanja. Tako smo pogosto še soočeni z nerazumevanjem, kakšna je vloga visokonivojskih (t. i. poslovnih) modelov poslovnih procesov ali globalnih konceptualnih podatkovnih modelov z opredeljeno seman-tiko pri razvoju informacijske oz. tehnološke arhitekture in potem v okviru razvoja informacijskih sistemov. Posledice so dolgoročne in se pogosto izražajo kot neustrezne informacijske rešitve poslovnih potreb, neskladnosti delov informacijskega sistema, prek razočaranih uporabnikov, najpomembneje pa kot premajhen prispevek informatike k uspešnosti poslovanja. Žal pri menedžmentu pogosto opažamo nerazumevanje potrebe po razvoju poslovno-informacijske arhitekture, ki pomeni naložbo v dolgoročno kakovosten razvoj informatike. Danes se pogosto pričakujejo hitre rešitve.
V prvem prispevku avtorji ugotavljajo, da mora biti visokonivojska poslovno-informacijska arhitektura pravzaprav del strateškega načrta informatike, saj gre tudi pri tem za dolgoročne usmeritve, ki so podlaga za načrtovanje in morajo biti usklajene s poslovnimi cilji. Na primeru tudi predstavijo prednosti tako usklajenega pristopa. V prispevku o modelih procesov za zajem uporabniških zgodb avtorja izhajata iz drugega pomembnega problema, lahko bi rekli tudi nesporazuma, na katerega pogosto naletimo v poslovni praksi - namreč, da je mogoče le na podlagi zapisanih specifikacij priti do programskih rešitev, kakršne pričakujejo naročniki. Tudi pri poslovnem odločanju se pogosto srečamo z neustreznimi načini in prijemi, pri katerih so odločitve sprejete bolj na podlagi občutkov kot dejstev. V prispevku se avtor tokrat osredinja na večkriterijsko skupinsko odločanje. Aktualna je tudi tematika prispevka, ki govori o informatizaciji kadrovskih procesov, pri čemer vse bolj v ospredje stopa uporaba socialnih omrežij.
Upamo, da boste v poletnih mesecih imeli več časa za natančno prebiranje Uporabne informatike in za razmislek o obravnavanih temah. Želimo vam lepo poletje.
Jurij Jaklič, odgovorni urednik
2010 - številka 2 - letnik XVIII
uporabna INFORMATIKA 71