Poštniaa plačana v g-otovini III. lejtnik 1925. oktober 20. 11. numera. novine. Podgovomi reditel: LUTHAR ADAM v Pticonct. Pom. reditela: FHszar Janos i Kovats Stevan v M. Soboti. Lasztnik i vodavnik: Prejkmurszka evang-. sinyorija. Cejna na leto 20 din., edna numera 2*50 din. Rokopfszi sze v Puconce majo posilati. Naprejplacsilo gorivzeme vszaki ev. dtihovnik i vucsitel. Zaka je potrčboa biia reformdcia, aii szi bojdi vorepopravlanve ? Sto ]e bio te pravi, veliki reformdtor? Ka ie reform^cie bjvoszt, blagoszlov i na"szhaj ? Na ta" pitanya csi ra"vno vszdki pro-testa*nus zadovolen odgovor zna" dati; csi ra*vno nye nase szvčte materč cčrkvi edna vszdka kotriga prerazmi: donok pa moremo vadliivati, ka vu vezda"snyem vrčmeni pcprčk evangelicsanszka za-vednoszt nerodi ta*ksega szdda, kdksega bi od reform^cie znatnenitoszti vu duhi obhodna bidti i nyč> popolooma prerazmivsa, od nyčnoga diihd podzigane navdiisenoszti roditi mogla. Csi bi nase szvčte matere cžrkvi vsz^ka kctriga zisz-tinom, reformdcie vernik, vu duhi evangelicsansz-ka bila, teda bi oi eden reverz^lis (dece pržkda-nye pri 'zenitvi) sze nebi napfszao na nase vere skodo, teda bi niedna kotriga nebi zatajila ocsd-kov vere, teda bi evangelicsanszke szvete rnaterd cerkvi niedna kotriga nebi k^zala mlacsnos^.t, ne-maratnoszt k-veri szvojoi, nego bi sze z-pozdig-nyenov glav6v dr'za"la nyd i z-dldovov prindsa« nyem, k-cs^szti bo'zoj szkrblivov hodbov, szve-d6sztvo vcsinfia odny^ i z-cele szvoje mdcsi nye čcvetek napreipom^gala. Z-recsidv vu duhi i iszti-ni bi evangelics^nszka bila. * Zaka je potrebna bila Reformdcia ali szi bojdi verepopra"vlanye ? Na to nam ja"ko odkrito, razmeto i popoino odgovori, vu onom vr^meni popiszani ,,Rimszko trojsztvo" (Trias Romaoa) imeniivani szvoji kni- gaj Hutten Ulrik (Vori), v-steri on etak pfse: »Troje delo dr'zi gori Rima diko, kakti: papo pres^imanjre, szvetcov csonte i grehov od-piisztsanv odavanye. Tr6ja dugova*nya vu nezracstinanoj vno'zini jesztejo v-Rimi : hudi rzen^ szek, popev i zgreboi piszdt&lov. Troje dugovanye je pregndno vo z-Rima : prosztocsa, mertucslivoszt i pobc/znoszt. Od trL dugov^oy necsujejo radi v-Rimi: Od velkoga 'zinata, Od popdvszkoga rdda vr^djem^nya i od toga, ka sze nemci zdcsajo tr§z-niti i odiimidvati. Tr6]a dagovdnya prinesz^jo naz^j dumo z-Rima r&marje (pOtnici): hudo diisnovgszt, pokvarjen 'zalSdec i prazne 'zebke.« Hutten Ulrika ete recsi verno i korrektno predn^sz poszta*vijo onoga vremena polo^za'!, za steroga vo!o je re-formatia, ali szj vere popra»anye neodl^sano potrebno bi!6. Rim je bio v-onom vremeni krszt-sansztva dus iedfaa obUszt, ali jedini goszpodaV. P^pa je ba> za onoga Jezusa namesztoika imenii-vao szebe, ki je z-trnya kordno noszo i ki je t6 vadiiivao, ka je »nyegovo kr/ilevsztvo ne z-etoga szv^ta«, ali on je pa nž szamo etoga cgloga szvžta goezpdd 'zeio bidti, nego ptdvi krvi'zelec i derčcsi Tyranus je bio. Jedfni glavdr je sieo bidti, tak vu diisevnom, kak szvetszkom presztdri, Pred vernikmi je pod z^por djao evangeliorna poszvžt i judi duse vu robsztvi dr'z^csi, je pod imenom glasenya szvžte rgcsi ob&tanyem, rznyi zemelszka dobra cecao, da kak n^vecs kincsov n^ szprdvi v-Rima nedopunyene votlfne. Jezusa navuk, te csiszti evangeliorn, bo'za miloszt, ta !ziva szpra-vicsanya vera, ta nedu'zna j^koszt, vemoszt, pos-tenoszt, poniznoszt, liidi liibčzen szo prednyim nž mele vredooszti; li dvoje dugova"nye je vodilo: oblaszt i vrždooszt. Sztran 130 DUSEVNI LISZT oktober 20. Ali te dober Bog je ne osztavo naVoda cslov?csanszkoga, ne je dopuszto, ka bi szleparia, szkaziivoszt, na oblddnoszt pripomogla vu vszem szvojo zmorznoszt iszkajCcsega szveta poglavnika, 'ze vu szrčdnyem tekdji vršmeni je preszvčto niki pobo'zni mozov dtise. Wa!d Peter, Wiklef Ja"nos, Husz Jdnos, Savonarola Jeromos szo ze toga ednoga navčksega dela szveta prigode, te XVI-te sztotine reformdcie priprdvlajocsi glasz«-telje bili. K-koncovi je prislo z-Bo'ze milosztse ono vremen, v-sterom sze ie por6do on m6'z, ki je sivojega vremena 'zivocsa diisnavčszt bio. koga je bolela ta" velika nepravicsnoszt, koga je man-tra*la szvčta szkazlivoszt, szamoga szebč zapela*-vanye i ki je li po :/{tka veri nasao vu B6gi mir. I ete cslovek je Luther MaVton bio. Nč zndbidti vere sztrankarsztvo, nego dela pra"vo pregledavanye nam da* na vuszta, ka je Luther M. reforma^torov reformdtor, te pra*vi vere krsztsanszke veliki reformrftor bio. Ka je vcsinilo nyega szpodobnoga na to? Nika driigo ne szamo ]i t6, ka sze je vere popravlanye naprvle vu nye-govoj znotresnyoj diihovnoj bivoszti osznovflo, kakti dozorilo, vozavrelo. Luthcr je toga poti ka*-zrjocsega Boga iszkao predvsz^m i znyegove miiosztse ga je tiidi naisao. Oocsuto je ete mi-loszti ndsztaja radoszt, bia'zer.sztvo i nika drugo je ne csinio, szamo t6, ka je vu Bogi bodOcsega ?zitka blagoszlov, mir i radoszt za c^loga szvgta kincs posztaviti 'zelo. To nakan6nye, na toga doszegnenya neobtrudno delo je prineszlo na zi-tek reformdcio, to je pozdignolo navisziko, to je vcsfniio i posztavilo za cčrkevoo zmoznoszt Krisztusovoga evangelioma csiszte i veke obszto-jecse, nigddr nepremenyene pravice. Luthera delo je ztfto posztanolo ta prdva reformdcia, od vszž taddnkov, blčdno^a vcsenya* ocsiscseno verepo-pravlanye, &r je od znotresnyega diiha", z-Bo'ze miloszti, 'znyegove zmo'znoszti i vu szveti bodo-CvSega dela szkusenoszti zha"jalo. Ra*vno 7/aio je naisao Luther pri szvojem deli vszigddr to pra"vo pOt, ka mfl csiniti ? Ka je nyegova du'znoszt? Zdto je doprin^szao, dokon-csao nevkieknyeno, nezamiidjeno vsze ono, vu sterom ie sxpoznao i ogviisao sze, ka je ono Bo'za vola. Td je vcsinilo Luther Ma^rtona szpo-dobnog.'i oa tS, ka jo gori osziobodjene elemente z-rnocsnov ramov na vuzdi drzao f szvoje delo obarvao od toga, na sze nepremeni na nezado-volno. ali na zadomesztsa*vanya vtepeno pot, na zburkajCcso revulucio: kak t6 pri vszdkom veli* kom premeny^vanyi prigoda od nigda mao szve-docsi. On je nika drugo nž csinio, prepra"vlao je mlaiino, pleveo, csiszto ie kdkol, prega"oyao je krivico i szčjao je to csiszto szemen, gla"szo je ržcs borzo i vsze to ovo je na Boga zanihao. T6 ga je obarvalo od szile, t6 ga je vcsinilo krep-koga, batrivnoga, mAdroga i to je dalo tiidi szrdci nyegovomi szladko radoszt i pokoj. Luther Mdrtona je za prdvoga reformatora PodHsztek. Luther Marton i proszto Te veliki reformator je pr6szti roditelov szin bio. Nvegovo, z-pr6sztoga sztana szhaja-nye sze nanyem i vu nyegovi delaj ocsiveszno ka:ze. Ponyem zacsnyena reformacia je vu pr-voj vrszti liidsztva oszlobodjenye bilo; gori oszloboditi milione od jarma, z-sterim je Rima zmoznoszt nye tak vu duhovnom, kak vu ma-terialnom tali obte'ziia. Evangelicsanszka szveta mati cčrkev je, kak vernikov vkiipnoszti nšsztava meszto ti odebrani zmo'zni, z-isztinom lfidi c^rkev, gde ravnanye szamf vernici majo v-rokaj i znasajo je. I zato sze zove demokratsna nasztava. Luther je brez krfve szrarae''zlivoszti, z-poz-dignyenov zavednosztjov vadliivao, ka je z-pa-verszkuga sztana. Vu nyem bod6csa korena tndcs, naturnoszt, ednakoszt, sztanovitoszt, szo sze od onoga kro'za osznovile vč>, z-sterim sze je vu detinsztvi dotikao, pred steritn ]e cacav-noszt, devanye, zavitoszt i szkaziivoszt nepoz-nana. Od Luthera tiidi lehko pravimo, ka je Ivan krsztitel od Krisztusa pravo: nKa szte sli vo gledat vu piisztsavo ? Jeli trszt od vetra gf-bajocso? Ali ka szte vo sli gledat? Jeli cslo-veka v-rnehkom gvanti oblecsenoga? Ovo, ki mehko odetel noszijo, vu kralevszki hrzaj szo." Z-paverszkoga sztana rodjeni Luther tiidi, kak bJuzi k-naturi sztojecsi je: pravicsen, krepek, trdi, negenyeni bio, kak natiira. Hamisna, kriva recs sze je ne naisla vu vusztaj nyegovi. Szkrivni miszel je tiidi ne zakrivao vu szebi, ka je vu nyegovoj dusi 'zivelo, tiszto szo nye-gove vuszta nepremenyeno, nekrivo vadliivale. Luther, kak z-pr6sztoga liidsztva zhajajocsi moz, je znao najbole naocsivesznoszt prineszti i zarazmeti, stero je millionov szrdca te'zilo, stero szo millione 'zelele; vrdcsiti rane je li tak bio szpodoben, ar kak proszti szin naroda, je naj-bole znao, ka i gde je boli? Z-toga sze tak oktober 20. DUSEVNI LISZT Sztran 131. djalo to, ka je nyegova dtisnaveszt vu Bozoj i recsi mčla korenyč i ka je vera prinyem 06 zvo- ! nesnya navada, nego vu BSgi bodocsi 'zitek bila. \ T6 je nagnalo nyega na on prvi sztopdj, z sterim , sze je reformdcia zacsnola, t6 je vodilo nyega j po cčlom popr^vlanyi vere sztezi, to ga je geno- | lo i vu sz!ednyoj vori vu vmeranya hipi, na vad-liiva*nye vere. Za tdksega poznajOcsi Luthera i nyegovo diihovno bivoszt, szi lehko premfszlimo, nakeliko sze je zburkalo nyegovo pravicsno szrdcč, gda je j zvedo ka X-ti Leo pdpa da* odaVati grčhovod-pfisztsanya cčdala. Albrecht mainz-szki ersek je z-p6dobicska prek vzčo tč cSdala i z-Tetzel Janos bardtom je je dao od^vati v-Nemskom orszdgi. Na kelko sze je zburkao na Tetzela ono zvisa"vanye, z-sterim sze je te sego meo hva*Iiti, ka je on pre z-gršhov odpiisztsanya cedalami vecs dus reso od szkvarjčnya, z-ocsiscsaVajocsega ognya, kak Peter apostol z-szvojim vcsenyom. Kak szvojega naVoda veren scin, nakeliko sze je mogao szramotiti, gda szo z-grLhov odpiisztsanya oda"vanya cčdal vkiip szpr^vlene pčneze na vecs veliki k61aj prčk Alpesov pelali, i talia*nje szo sze etak spotaVili: »T6 szo nemcov grehi.« Na-keliko sze je razdraszto i vu dtisi obLzalosztio, gda szo nyemi gmajnarje nazvfisztili i cSdaia po-kdzavsi, sze oa t6 zezdvali, ka je nyim 'ze vecs i nčpotrebno k~Krisztusovoj vecs^rii hoditi, ne ayim | je potr^bno grčhe po'zaliivati i od Bog^ odpiiszt- ; senye prosziti, ar szo oni poleg eti cSdal 'ze od vszž grehov ocsfscseni. Vidocsi Luthera duhovno bivoszt, sze szam6 odsz^be razmi, ka on vsza \& grehsnoszti vidocsi, je je ne mogao du'ze prenoszti, doli szi je szeo i piszao je Albrecht mainzi ^rseki edno protčcse piszmo, odpiszao nyemi je oni 95 pravic, vu steri je edndko proti povedao tomi, ka bi Pa"pa meo szlobodscsino gržhe odpiisztša^vati, t6 je jedino Boga delo i v-1517-tom leti okt. 31-ga je na Wittenbergszke c^rkvi dveri goriprebio oni 95 djalk na preszvetsenye i na nezapeldvan^e verni-kov szvoji. Z-eti povčdani vidimo, ka je Luthera tak pri etom prvom sztopdji, kak tiidi pri ti naszleduva-jocsi kesznesi opravicaj reformdcie, Bo'zi szv^ti duh ravnao i vodo. Tak je reform^cia popravid Bozega szvdtoga diiha' i nyegove szvete rgcsi csudiivanya vredno delo bilo, z-sterim je on celi diihoven zitek vuvszera idli naza na Knsztusovo-ga evangelioma fundament posztavo. Z-toga je zhdjalo, ka je reforma"cia rdvno ta"ksi blagoszlov bila na celi szvžt, kaksi je zhajao nigda na nye-ga z-Krisztusovoga evangelioma. Navcsila je zno-va na^rod cslovecsanszki, na Boga vu duhi i isz-tini molijo i ka je pra^voga verszkoga zitka vre-tina vera, stena bo'ze vole szpunya*vanye vcepf vu csloveka szrdc^. Tak je reformdcia csiszti, pobo'zen, jžikosztni 'zitek poma^gala napre. Odsztra-nila je z-vere Ocivuka vsze ona vcsenya, tadanke, razmi, ka sze je Luthera navuk, k-liiclem gucsč-cse vcsenye vu nyihovi szrdcaj zato tak hitro vkdrnilo i na naglasz naislo. Ravno tak, kak krsztsansztva blagoszlov szo naiprvle ti proszti, mžli liidje szpoznali i prerazmili, tak je liidi reformacie dobrotiven, oszlobodecsi n^szhaj yu tom kro?zi naislo prve vernike. Eden nemski znameniti piszatel (Hans Sachs) pozdravlajocsi Luthera i reformacio, vu peszmi: ,,Wittenberg-szki szlavicsek" etak pise: csršda je vu nocsi po mžszeca zvodnom poszvšti zablodila i posz-tala oroszldnov, vukov i kžcs porob. Ali mino-la je nocs, szlavfcsek glaszi zorje prisesztje. Z-oroszlžnom navkiip bar doszta fčle divjšcsin: divja macska, kos, divja szvinya, vuk, vipera i- t. v. z-zobami skriple na szlavicska, zabe re-gecsejo, divje goszf gagajo na nyega, ali szla-vicska peszem je obervsze t6 larme z-csisz-ta csiita: Zaman je tL szmrtna Idrma, Szija 'ze szunca szveklosztsa; 1 kak zda szlavicsek szpeva, Nede vecs csrede poroba, Povrne sze ta zgiiblena, Znova poiscse pasztčra. Nadale raztolmacsi i na reformacio prigli-hšva to pripovSszt, bl(3dno, krfvo vcsenye po razmetom prosztom jeziki doli szpise, Luthera navuk pred nye posztavi i gori pozove krszt-sanszke vernike, na sze naza k-Krisztusi povrnejo. Szachs Janosa ete knige szo sze v-nemskom orszagi jako razsurile i vu velikoj meri naprč poraagale reformacie navuk. Te Sachs Janos je v 1414 leti v-Niirbegi rodjeni, csizmarsztva mestrijo sze je vcsio i da je piszatelsztvaveliki talentom ladao vu nyem, je poleg mestrie ver-suse i knige piszao tiidi, csizmarsztva je zato ne zavrgao. Pero i kopito szta vu nyegovoj roki mirovno mele meszto. jako roden piszatel je gra-tao 'znyega; naroden duh sze je szkazao vu nyegovom piszitelsztvi. Na ,,Wittenbergszki szlavicsek" peszem ga je zagvusno t6 obcsiite-nye zbiidilo, ka je Luther naroda prdvi dobro- Sziran 132. DOSEVNI LISZT oktober 20. ceremuaie, zvončsnye odvade, stere szo sze z-evangeliomom protivile i cslovecse preszvetsdva-nye zadrga*vale, pamet blodile i szlepile. Tak je reformdcia novoga vremena napreidLnya pot pri-pra"vlala. Z-bo'zov, volov z-notrLsnyov vkiipglasz-nosztjov prave diihovne s/lobodscsine, nye velke lštnoszti osznavlajocsa mocs grdtala, stero szlobodscsino i duhovno prisztaroszt je vu na"ro-dov szrdca* vcepila i vkornila. Vsze eti duiuvni blagoszlovov talnici pa li tak posztdnemo, csi tak vu vezda"soyem, kak vu prisesztnorn vremen: vcr-ni i sztaMoi oszt.inemo k-reforma"cie pravicam i nč szamo poimčni, nego po pravici i isztioi evange-licsaoje jesztemo i 'zivčmo. FLISZAR JANOS. | Podperajte DIACSKI DOMl Poberajte i dariijte dare L Toldia Sztaroszt i Szmrt. Pfszao: Arany J., poszlovencro : Kardos J. V. Szpev. (Nadaljavanye.) Veli Lajos, veliki kral: Jdi, szin moj, Lacfi Endre, Zapovedaj, hitro kak bliszk, zveži žmeten mecs na kucste; od tatara v pogiibeli Moldva, krajna zemla sztoji, na tatara z tebom najde deszetjezer Szekla z konyi," Ide z Biid'ne Lacfi Endre, ide prdti Nagy Varadi, prek Kunsaga rodnoj zemle ido nyegvi konyenici; po Varada koncsnoj ceszti Konyszka potkov krepko r.oka,, vnogo rožjč osztro biiscsi, tel pod nyimi dalecs dunka Zacsiije t6 Laszl6 v cerkvi poleg brega Kfiros vode, i v ocsi sze poszvžt nyemi v prszi szapa nazajvrnč; nyegve skrinye kamni podvšz težijo že tri sztotine, potržbno je edno malo zvotriti zrak tč hižicske. Zveže szi mecs na zaopasz, i popadne bojnszko bracsko, z sterov edn6k proti zhodi on pogani telko skodo; z nagnyeno nakraj korono szi on zdaj nazaj poprayi csinitel, ar reformdcie duh ne z-zvonesnye, z-materialne sztave, nego z-notresnyega 'zitka, ja-koszti, laszne vrždnoszti sztrani ceni csloveka. Reformšcia je tak odprla pot do te najprosztčse vrszti liidsztva, po steroj p61eg szvoje dusevne vrednoszti sze lehko vszaki bliJza k-szvojemi nebeszkomi ocsi, koga milosztso vszaki lehko zadobi po pobc/znom zitki i csisztom 'zivlenyi. Niscse nemre tajiti. ka vu vszakom or-szagi, kama je reformacie poszvčt prisao;vszi-ka krajina, gde reformacie szvetloszt szveti, eti v-nasem Prekmurji doszta mamo hvdliti Luthera gorioszlcbodecseini deli. Cslovekajusov postii-vanya ona csiszta vretina, z-steri szo liidi raz-locskov zadevi raztrgane, med tak zva"nimi odebranimi i zavr'zenimi, podjarmlenimi bodocse sztenč szporusene je z-evangelioma zacsaJa ciiriti. Ludi preszvetseaoszt je tiidi reformacie duh pomagao napre. Ali pa nevidimo, ka gde protestanusje nč szamo poim^ni. nego vu duhi szvoje szvčte materč cerkvi rzivejo, lam je na-rod vu jakoszti, zevcsenoszti, vu razmLnyi, pre-videnyi na doszta visisoj sztubi osznovlenoszti, meszto blOdnoga satriivanya csisztžsega previ-denya, krotkesega znasanya, delavnesi, postenS-si i neda sze szlžpo voditi od blodnoszti. I etaksi vedrni, razmeti 'zitek tiidi za szebom pri-neszč szad zadovolnoszti, napreid6nye vu vred* noszti i vu dobrobodčcsnoszti. Eto moremo predocsmf meti vszigdšr, neszmimo sze szpozdbiti z-reformacie toga ve-likoga haszka, vernike nase nat6 nag6szti vu csaszopfszaj i z-recsjSv vu vcsenyaj opominati, znajocsi ka mi vszi naso b6gsobodocsnoszt, blafzensztvo, bogso prisesztnoszt, isztinszko napreidenye, jedino li po onoj pOti zadobimo i naidemo, stero nam je Jezus pokazao. Bojdmo i osztanmo vszigdar verni k-evangeliomi, stero-ga nam je llidsztva pršvi priatel znCva v-rOke dao. F. J. K» Bogši poznajo, szo ponizni; kf szamoga szebe poznajo, nemrejo :-: :-: bidti gizdavi. (Flavel). :-: :-: ' oktober 20. DUSEVNI LISZT Sztr^n 133. " — pončcsi je moglo bidti — pretrgne v divjem pobegi; . bruncsne dveri gorivdari. vu prevelikom tiszkanyi sze escse i zemla tr6szi, Napoti sze v6 na ceszto ino hdd na deszno ravna, ki sztanejo, kak bolvanje gde sze kumesz v zraki grozi obtrdnejo od bojazni. nyegov szteber, zlejan z brunca; - Szdalecs obcsuti ga kony, Vn6ge z pčt vrze v pobčgi truple, hr'ze, tak pozdra*vla kratki csakan peronati, ; sztrčszi sze zdaj nyegvo tčlo . ¦¦¦. doszta sze |i pa negene, nakla vrze konyenika. szami robi, porob konyi; rob bode zdaj i szam nyiiv voj, Peni sze od mocsi vuzda, Atlamos, ali szramota kopa, hrze, plamčn fiika, (v tezkoj rani vszo krv zgtibi) ; Laszlo vu szedlo peliscsi, nyemi ne odkupi 'zitka. i z-osztr6gvov goni konya, dalecs szkocsi doj z szpodine V-Biidino pa Lacfi Endre z 'zamolya kamnoga szvojga vndgo bojnszki robov zenč, / po goraj i dole neszč telko zasztav i poroba kony dšvno preminčcsega. malogdčr, kak eti vkiip je; ¦ **. na vezalji od bojazni . • ¦ ._ Eden szkak je Kalvaria trepecse i zdaj tatarsztvo t ino devet Kiralyhag6, i trapi sze ino 'zele --' csiijeta 16szkanye kopit gorivzeti kri'za szvetsztvo. ¦ -\ divji szekely ino csang6; ¦ -'-:.; ali 'zivi cslovek ne vfdi Gda bi vu Nagy Varad prisli ni konya ni konyenika: — sze je Laszlovin den szvetio — csuda vrSdno! — ali csiide okrszti sze divje plemen, csini szveta vola bo'za. krsztni ocsa je Lacfi bio: vkiipbe'zi kak morje liidsztvo, ' .. Tri cčle dnf sze bojuje gl^dat csiido, stero je nyim Lacfi z-csrLdami poganov, eden sztari, zrčli tatar, ne fali szčkelyi szrdce; razklado z jezikom 'zivim : ali malo ]e szekelyov, geto tatšra vecs, kak plčv, BNe szčkely, niti nč Lacfi, ali kak peszka piisztine, koga szam Bog dugo 'zivi! ki cvili i sztrela v^ja, nego ete Laszlo! Laszl6 I tak da sze szunce zakrije. je zbio nasz v etom bitji; ar na zvanye je on prisao, . Szekely ze komaj prenoszi, z plecsi visisi od drugi, za zžsztavo ide boj 'ze ni pred tem, ni potom szmo ga ali zgrumf vu zraki krics : ne vidili pri seregi. »Szvčti Laszlč, velki bo'ze/u kak oroszlan sze bije szekely, Na velkom konyi je szedo, , v priskrnyi, ali ne sztrti, . . . odicsen je obraz nyega, loszka nevidOcs kopito, korono je meo na glavi, bruncsnoga konya na sztrmci. z zlata, kam6nya dragoga, v dčsznoj sze nyemi je bra^cska, »Eszi, eszi, oh vitezje 1" kak bliszk, grozno obracsala, % . zove vkiip szvoj sereg Lacfi . nega mrtelnoga csrva, ;, i kmeszti sze red pogano koga bi ona sonala. oktober 20. DUSEVNI LISZT Szfran 134. Ar je on ne krhki cslovek eden z tč, ki szo zdaj v 'zitki; kumesz nyega kep device, je videni, v punoj dikf; nye korona z traka szunca. tak szvekla i tak bliszcsecsa! veli lusztvo: ,,t6 je Lasžl6! i devica ta blaj'zena!" Sztaroga tatara recsi, csi gli nega v tom dvojnoszti, je szvedocso varvacs cerkvi, v kom je nL bil6 jalnoszti: kaj je iri dni v grobi cčrkvi Lšszl6a li zaman iszkao, na strti pa v punom znoji nyega szvčto telo najsao. T6 je nyegva peszem. Vszi szo jo szlisali, zdaj szo na tom, da bi falingo v nyL najsli: tim ednim sze eti, drflgim tam ne vfdi, nikitn sztari tatar prevecs doszta brfili. Z-recsjov: prediiga je, kak posztna lekcia, vecs vredno je vino i 'znyim Jepa szneja; whej, sto zna veszčlo?" ji vecs goriszkricsf; teda en mali kvent dnajcse ete redi: Vu dalLsnyerti vrfemeni csiido zide v-Biidini i haja! v ednoj kucsi, v edne dovice kucsi. Toldi Miklos sze pecsč lšpa fzenszka pa szmeje; i haja! on sze pecse, 'zenszka sze pa li szmeje. Toldi Miklos, zlati voj, pridi k meni, golob moj I i haja! pocsakam te, na vecsčrjo, pridi sze. Toldi Miklos, ka pa csi bi szkocso ti v toj nocsi? i haja! v« toj nocsi etam vu enom k6ti ? , * V zlati robec na szteni je oroszlan zmalani; " . ¦ i haja! ti li na t6 szkocsiti mores szteno. Szkocsim, moj gyčmant, csfijem, li naj sze dolizujem; i haja! dolizfljem, szkocsim, to te rad csujem. Toldi Miklos je zvodjen, na ceszto je vovrzen i haja! v6 na ceszto. szvčti na spot, szramoto. Csuvsi goszpodicsk« ete szmfisen danaj, kaplejo od szmčja na pravi, levi krai, i bijejo kverta: wveszni! ne je tak to!" kricsfjo med szeborn ,,nš je nigda^r bi!6" BKak je escse ednok ? danajcsi, korcit, p&" kvert pa znovics zacsne, i nyim sze vcsiti di; odprejo sze dveri^ vojnik notrisztopii v megnenyi de konec szv^oj s&li, hrabuki. Ali sztaviti je 'zmetno bisztra kola, doszta 'zmetn^ volo, csi sze je zgenola; ni pojbje nemrejo dugo z mfrom bidti, z bucsanimi ocsmi, gorčcsimi lfci. Hitro zacsnejo szrsny6vje brneti: eden szkricsi: 9pfuj, da pleszno szago csfltilc wn6! te sztšri mlinar!" septa driigi, *nini! kak szo nyemi k gMvi railni 'zakeo zbili!* Odgovori trčtji: Brfbics je t6 bogme, vis, luszke szo nyemi vszo brado premogle!" pa eden; >he bacsi! ka scses z goszkov eti ?< *) za hrbtom sze pa ov danaj zacsa csuti. Jaj, jaj! kf ga zacsne! jaj ki ga danajcse / Toldia rokav sze grozno szerata mecse: poredi kaplejo, kak sznopje, raladenci, vecs sze ji orani, trij6 moro mr^ti. Jeszte zdaj nevola, ti 'zfvi \ŠLVkmye, mčrajocsi groza i zobno skripanye, Toldi pa vu hi'zo krala beszno vderi i z-grumecsim glaszom etakse recsl vrč: ,,Krao! da nebi glčdo jasz vitčztva mojga, zmlato bi bot ete zdaj od csela tvojga; driigocs bi pokazao scsence tvoje, da nebi salili szšre glave mojel" Od glasza nyegvoga sze palacsa troszi, glavati tola'z bot kumesz glave noszi, obr&z nyemi gorf tak da ga szneg niti szere gldve nyegve nemre razhladiti. *) Z-tStn gac6om na nyegovo srero gl&to cilajo. Sziran 135. DUSEVNI LISZT oktober 20. Etak po ti v hi'zo sze zdaj tiszkajčcsi mladčnci prčk draple, bčszno včidocsi; eti z-p Adolfa prek szamooszvedocsenva i szamopron .. • u-ui- \. • .- .dgelicsan- szpoznanyi bibhszke evang. lsztine. ndrod je nč raeo dusevni kincsov i •¦ , . i * • . e. Na Dol- meo knig, pa ndjprvle n6 je meo ed^ Bibhe. Zdto ifc i€ zmetme trbelo . ^,., ., .. _ J. , . ,...ani. Duhovoik sztraniti. To ie vszegavecs ne bik L ,. *,*> t -ji \ • «. a rarofj posteno zacsžttci sze \t vidlo, ka je»i neme , . * , . ,7. , k-gmajoszkomi t^ zmetine. Po dosžta l velki zn^ r? * • a - tr i oi /. • h* • .' J' uotovi penez ednorni Konsul Stefani Novi-ter , „ ,AAn ... , A . (zda 6000 din.), venszkoga iežika na hrvatszko \A . , ; , . , s J vrednoszti valute doiobrdcsanve ny«govo je prs . c * a - / i v i -^enice. 4. 12 k. m. Szamo teda ie zacsalo bme xš . , r ^ . J . pnpelano. 5. Dva knigostampanye, gda sze ,, Tt , \ ¦ \ , . , -m'c, stero gmaioa ungnad Janosa taksi cslo .. _ ° ,, ,e , ^ , ,snika us. 7. Na velke zdusom i teicMH delao za , . , , 4 . leto, mosnye dohotek. knigostampanya. Jolocsbe. 9. Za potrSb- (Nadalja*vftD'gmajna szkrbela. oktober 20. DOSEVNI LISZT Sztran 136. Dobili szmo naszlediivajocsi dojpisz. wOdboru senjorije ovangeljske cerkre v M. Soboti. Na Važo prošnjo z doe 27 maja 1925 za podporo Dijalkemu domu v Murski Soboti je Ministrstvo Prosvete z odlokom Pbr. 11084 z dne augusta 1925 odločilo, da Vam te podpore oemore oakazati, ker ni proračunske možaosti. Za velikega župana : Prosvetni iospektor: POL-JANEC 1. r. Z-etoga ministerskoga szkoncsanya vfdimo, ka od drzdve na nas Evang. (?) Diacski Dom podpore oedobimo. Zaman szmo trupali, zamao szmo sze trostali, zaman szo na*sz bOdfli i nagi-bali niki z-oni nasi pridtelov, ki szo 'ze nakeliko teliko szpoznali naso evangelicsanszko sztavo i ki szo na*sz z-szvoje premOcsi oeszkaziivo podpč-rali, — nfc szmo meli szrecse k-cfli pridti. Hja mi protesta"nusje szmo !ze na t6 oazodjeni, da sze naj szamo na szvojo mocs, szami oaszebe naszla*nyamo. Zaman je, vrfimeca sze ned^jo premeniti, uszoda je uszoda. Nika nebi giicsali, csi bi od na*sz v-doszta bčgsoj szta"vi bodčcsa vadliivdnya z-dr'z^vne sztra*ni tiidi nebi bila" pod-pdrana. Na sztran za*to vsza ca"gloszt i szlaba vera! Od szvčte nase evangelicsanszke vere lii-^znoszti i vrždnoszti podigdvani gori pozovčmo oroszimo vsza*koga vadltiva*nye szvoje ltlbčcse-fangelicsanca, nš. nevtaji pomdcsi i podpčra- ^ Diacskoga D6ma. Naj nepomčnka vr^loszt 4kov 6rokiivana pri vu eti teski hipaj ?ziv6-\ i cser^j szv^te oase evaogelicsanszke ,rkvi. ji jeszte, ki sze radujejo csi mi po-T0]cali z^to szmo escse nč dozorjeni na pridi°'e sze tezimo» Wm bole mo 'zila-i haja*ze Zflmetdvamo, t^m v6ksa ma* na vQQe&a&mi vere lfib^zen i poznanye Delo velike peneze kosta, ali csi Toldi a sze 0(^ °yeSa P^'e8 Bo!ze vflle bi szkdt}eda ny6 B6gi na diko J na" i haia! v^vi nePosteny^ szrecsno do- etam vu l komi vererrčlomi rernfki oaz- V zlati robazov^mo na t6, csi tak ka je oroszlan pripetj^ nebode grd'zalo i i hajal ti li.tak novembra 15-toga na szkocsiti mdom z-6szvetoim tdlom prgk ,ii pozvdnyi. Na tč d^n bo- de tiidi szobotsko 'zenszko evaog. driistvo 25 Igt-nico szvetilo. Novembra 15-ti tak znameniti dčn bode pržkmurszkim evaagelicsancom. Diacskoga D6ma cigli i kam^nya gucsdcsi bodo, steri do gl^szili i nazvesztsrfvali tak tiihincom, kak oasitn pohodnikom cseresz dugi sztotin Lziv6csemi poko-16nyi, ka szo nyihovi ocsdki nft v-nddra zdeva-nimi rokami glčdali vu nevarnoszti vremeni, nego je bio eden ma"Ii navdiiseno vržli sereg, steri je veliki dldov prioeszao na obarvanve vere, steri sze je nč szpozdbo z-one lSpe cerkevne peszmi. wKa za vrgdnoszt md krsztsansztvo, Csi sze ga nepostujem" ? Z-kelkim je vecs, kak pogansztvo, Csi ga nenaszledujem ? Csi praVdo fzitka li znam, A' na szkrbi je nemam, Krsztsenik szem li z-viisztami, Ne pa z-szrdcom i z-delami. . , Nebojdimo mrtvi krsztsaaye, aego 'zivi, vero z-lampami vadliivajdcsi, nego z-djdnyem, delom, za nyo gotovi dldove zndsajScsi krsztsaoye. Teda lehko vadluje z-n&sz vszdki: Diacski Dom je ttidi moj. Moje imč sze tiidi da* csteti vu mramorno tdblo ovekivecseno, ali pa v-zldte knige szpiszano. Novembra 15-toga čszvetka programm dii-hovnici 8-ga novembra vu cčrkvdj z-predgance vo oznanijo. Csi scsete, naj rna nasa cerkev za-doszta verni, du'znoszti znajocsi, vreli, omurni kantorvucsitelov i duhovnikov i katehetov, podperajte DIACSKI DOMl Razlocsni mali glaszi. Kovfini dendr je ddni v obracsdj po 1 i 2 i po 50 par. Vszaki je duzen vz^ti do 100 din. v 50 parszki penezi, do 200 din v enodina*rszki i do 500 din v dvadioa*rszki pžnezi. Papirnati de-nar po 1 D, 50 i 25 par rzeme dr'za"va z obra-csdja z 1. jan. 1926. Mr6 je aug. 25 Conrad HOtzendorf szta-roszti szvoje 73 leti. V-Maroki spanyoli vedno v^kse zgiibicske trpijo. Hajove nyim pogr^drzajo, na steri vojszko prgk szpidvlajo. oktober 20. DOSEVNI LISZT Sztran 137. Vucskics Janos 1857—1925. Szmrtna kosza je pa" doli-vrčzala edno mocsno sztčblo nasi evangelicsanszki gman. Vucskics Jdnos, edeo ndjbole vrli szteber mora*v-szke ginane, sze je poruso toga leta augusztusa 14-ga dneva. Te pokojni je'ziva pčlda bio pr^voga evangelicsanszkoga gmanara. Na nyegvom sztoli je pfileg vszakdenčsnyega kruha vszigdaV tam bila tiidi Biblia i evang. csaszopiszi. — Od mladoszti mao je vszigdar vu szlu'zbi sztao szv. materi cerkvi. Vise 25 lčt je bio kurdtor, gda szrao escse k-Puconszkoj cčrkvi bili prikapcseni. Vu tisztoj gm&ni szi je tiidi szpomenek szpravo z-tčm, ka je gmanszko ddcso redno i csiszto notripelao vu pticonszki farov, niti z-kapla*nov sze tiidi n§ szpoza"bivsi. Szledi gda je v Mora*vci gmaoa nasztdnola, do sz!ednyega szvojega ocsnomegne-nenyd je verosztiivao nad napreidenyem te cerkvi poleg velike da*cse sze je nigdar n§ zburkao. Z-tuznosztjov je obvzelo nyegovo szrdce szamo t6 k& je ne mogao za'ziveti goriposzvetsiivanye toga novoga torma. Z-zob az_kubanyem je jezero-jezčr ludi oszlobodo od tezke bokcsfne, z4to dalecs vu etoj okrogHni_vu blagoszlovi osztdne nyegov szpomenek. Naj pocsiva vu meri! HIMA SANDOR. Oktobra 14-ga v-N6vom Sadi evangeli-csanszka krajina znameniti gyiiles bode dr'za*la, na sterom sze voodlocsi 'zinata drza^n^a den i vecs fčle dugov^ny razpr^vi. Prekmurszko sioyo-rijo visziko postiivani g. sinvor, Lutha"r Addra piiconszki dlihovnik i Siftar Oeza gmainszki ins-pektor orsz. poszlanec bodo zasztdpali. Qyiilesa szkoncsanya v-prisesztnoj numeri ddmo nazndnye postiivanim cstitelom. Na vecs szpitavanya, ka /aka sze nev-csijo vu gimna"siumi evang. vucsenici verenavuka? Za steroga \ olo nikdki diihovnika krivijo, ka szo toga zrok oni i nema"rajo, csi sze mlad^zen pot-r^ben verendvuk nevcsi, nikdki pa tak prdvijo, ka je v-nasoj domovioi verendvuka vcsenyč ne du'znoszt s61. Na vsza t& pitanya i gucs odgovo-rimo, ka je v-nasoj dr!za"vi verenavuka vcseDye tiidi dti;znoszt sol, steroga sze tiidi bodo vcsili vucsenici. Ka sž:e ga escse nevcsijo toga zrok je t6, ka je escse nž prisao katbolicsanszke vere-ndvuka te strti professor, ki de v-gimndsiumi kath. vere\idvuk vcsio. Gda on pride, teda evan-gelicsanszki diihovDik do szlobodno vcsili ve-rendvuk. Od ,,Gustav Adolfa Driistva" je Magi-rius K^roly Piichaniszki diihovnik, drustva tdjnik k-nam poszldni, ki je szeptembra 20-ga i 21-ga dnčva hodo eti v-Pržkraurji. Ono veliko zmo'zno szvetovno drli^ztvo, stero protest^nszkoga vsdlii-v^lnya obaritela Gustdv Adolfa irnč noszi, steroga pomocsna roka je na szvSta vsze kraje szčgala, gde szo protestdnusje prebivali, stere roke bldj-'zensztvo szo i nase gmajoe v'zivale : je za bojne nateliko oszlabilo, da je z-szvojim pozv^nyom gorhLnyati prisziljeno bil6. — Ali i pritom szo sze szpuoile Jezusa recsi: >Ne je mrla ta deklicskai. Nemcov znaooszt i delavnoszt je zn6va na petč poszta*vila Ousztdv Adolfa bl^fzeno drustvo, stero je k-nam poszlalo szvojega zavup-nika, da oazn^nye dd vcagajocsim evangelicsan-com — i prineszd nyim trostapun gl^sz: nebojdte sze, vi sztiszkrfvanye i sztra"danye trp^csi evange-licsaoszki bratje, Guszta*v Adolfa drustvo vasz je pd gotovo podp^rati i porr.dgati vu vasem zmen-kanyi. Magirius goszpodi szo goszp. Senior na vsze sztrdni okrito naznanili nasi gmajn sztdvo. Vu obrambo szo pordcsali poszebno Dolnye Lendave i Gornye Srldvecsko, kak ndjszlabesivi dvL fari, sterivi szta 'ze od zaszedjenya mao brezi diihovnika. Pokdzali szo nyim vu zidanyi bodOcsi diacski dom. Z-seniora*tnoga iospektora goszp. Beoko Jo'zefa dobrfitivnoszti, ki szo nyim naszlu'zbo poniidili automobil, szo escse pogled-noli piiconszko i bodonszko faro. Dopadnolo sze oyim je, ka szo povsz^d lčpe c^rkvi naisli i vu dobroj sztdvi graajoszke hrame. Gusztdv Adolfa prvo pomčcs je Skalics Sa*ndor theologus v'zivau, steri z-etov podporov nadaljdvao bode szvoje theologicsno vcseoye na Leipziga vszevucseliscsi. Odhdjajocsi goszpod Magdrius Gusztdv Adolfa biidecse recsf poslejo prfikmurszkim evangelicsan-com : »Nevcagaj oh esreda mala* ! Razpisz diihovniske szlu'zbe. Na Dol-nye Lendavszke evang. gmajne diihovnika csesžti dopunenye je szlii'zbe razpisz poszlani. Diihovoik naszlediivajocso pldcso dobi: 1. Vu farofi posteno sztanyč z-bluzi 800 ? klaftrov k-gmajnszkomi hrami szlihs^csim ogradcsekom. 2. Gotovi penez letno 600 koron v-zldtoj valuti (zda 6000 din.), stero de vszigda> p61eg lekčcse vredncmti valute placsiivano. 3. 20 q. csiszte psenice. 4. 12 k. m. trdi drv na farofa dvoriscse pripelano. 5. Dvi pliiga (vogrszkiva) ordtje zeml^, stero grnajoa obdela. 6. Za dvL govedi pdsnika jus. 7. Na velke szvetke prvi d^n I oa n6vo leto, mosoye dohotek. 8. Stola p61eg senior^tne dolocsbe. 9. Za potrčb-no szp6vedno vfno de sze gtnajna szkrbela. Sztran 138. DOSEVNI LISZT oktober 20. ,,Gde je naveksa potrebocsa, tam je nžbli'ze Bo'za pomocs. Te szveti recsi pravico szmo szkuszili i mi premi-nocse dni. Kak szmo vise piszali od Gusztav Adolfa DrCTztva szmo fze i mi v'zivaii nyega blagoszlovno csinenye. Ko-maj, kak szo odnasz odh^jali ttihodčcsi zasztopnik goszpodin Magirius i ogvusali sze od nase velike potrebcsine pri zida-nyi D. Doma, szo to doma naznanili i driTztvo nam je poszialo 500 nemski mar-kov, stero v-nasi pčnezaj voznesze ok61i 6500 dinarov. Zaisztino lepa pomocs od nemski verebratov, ki z-delami csinijo szve-dosztvo od vereliibeznoszti. Veszelf n^sz, da vidimo, ka csi bar na nase podpčra-nye pri nasoj dr'zavi »ni pokritja« vu tii-hinszkom orszagi, steri je zadoszta obo-'zani po velikoj bojni, sze donok nšjdejo •liibeznive duse, od steri na driigi zmaga-nye vszigdar zide nika. Ne'zeiLtno mi vise mere aldova odnikoga, zadovoiili bi sze z-drobtinyom, stero z-nisterni goszpodarov sztolov v-tak obilnoj meri ne kaple, nego sze szipavle i veszne, i niksi obcsinszki haszek neprineszč! Szamovolni dari na goridr'zanye i razsurjavanye D. L. Micika Omerzo Zagreb 10 din., Maria Uorvdth Zagreb 10, Andrčcs Ivan Pecsarovci 5 din., Lutha*r i Osva"th Puconci stolo od poszvetsa*vanya zvooika v Andrgci 100 d:n., Zrinszki Stevan (Guba) Moscsanci 2 din, Radi bi naealjdvali. Szrdcsna hv^la ! Borecsa (v G. Petrovszkoj fari) !ze dorad ma z-Soprona bestelani 115 kg. 'zmecse zvon szvoj. (Zvon^C kg. szta"ne 1*20 dol.) Zda szi za zvon primeren torem poszUvlajo gori. Nasega Liszta napržplacsnike, proszimo, steri szo escse z-cžla. ali z-tdla ne vredi z-szvo-jim napreplacsilom, naj dii'znoszt szvojo zda 'ze szpunijo! (Red.) Naznanimo postiivanim cstitelom, ka je nas »Evangelicsanszki Kalendari« fze zgotov-leni. Toplo porcicsamo te evangelicsaoszki, z-l^pi-mi verszkimi kepmi ilustriraoi i z-jdkosztnirn, dii-hovno radoszt pobiidjdvajocsim obilnim ndvucs-nim cstenyorn voddni csaszopisz. Letosz je pdlik veksi. Pa csirdvno je v^ksi, cena nyemi je dž veksa, kak la*ni. Kosta szamo 10 dindrov. Tros-tamo sze zdto, ka ni z-edne ev. hi!ze nede falio! Te cio nas sze pa szamo t€ dosz^gne, csi de vu vszdkoj obcsini z-vrčlim szrdcom neobtriidjena r6ka sirila nas kaleadari. (Red.) Zvonika poszvetsavanye v Andrčci. V-Piiconszkoj fari je v za"dnyi stiri lžtaj doszta zvonov aaz^j — ali na novo szprdvleni, tiidi vecs n6vi zvonikov zozidani. Tomi szprdvlanyi zacs^-tek — i tak miszlimo, tiidi dokoncsčtek szo nasi Andreszki vernici napravili. Oni szo szi 'ze 1921. leta nazdjszpravili dvd 331 kg. 'zmecse zvond^ steriva szta te escse szamo 50,000 Kor. kostala z-sztroski \r6d. Potom szo pa obcsine agilni poglavdr, Kardos Addm, escse oa t6 nagibali vescsare, naj ddjo tim nebsszkim trombotam tiidi dosztojni sztdoek goriposztaviti. Dobri vescsarje szo poszluhnoli szvojega vernoga voditela biide-cse recsi i szo letosz z-vnogimi trudmi ino d\-dovmi na viszikoj gori precimben torem z-kape-lov navkiip da*li gorizozfdati. Na t6 delo zvoo doszta foriog, peski delavcov szo escse nikžlki dariivali lesz za rust, vszinavkiip pa vise 6000 dindrov gotovi peoez. Poszvets4vanye torma szo fdrni diihovnik szept. 27, odpravili. Pri toj priliki je Andreszka dalarda pod vodsztvom vrloga do-mdcsega vucsilela, Rdtkai Odona, khoraloe pesz-mi vkupgla"szao lepo popevala, Kardos Sa"ndor je prav dobro deklam^livao >Tebi, tebi oh Bog, duh odicseai« peszem. Na oovonasztdvleni ogengaszilci szo r^d goridr'zali nad velikov nazOcsibodocsov vno'zinov. Primereo oltaV, kiincsna vrdta z-pobo'z-nimi govormi, 'zive korine, mo'z.4rov diidnyanye je tiidi vsze nazveszts^valo radoszt, bl/1'zeasztvo, liibezen vernikov, ki itak m^jo edno plemenito namenyavanye. Meszto toga m^nsega zvona* szi eden tdksi zvon scsejo szpraviti, steri včksi bode od toga zda veksega. Bog nyim čd\ to pobo:zno volo vodoprineszti! Nezgovorno lepo i plemenito nakane-nye md\o g. Godina Stevan petrovszki diih. z-szvojov i dobrov szkrleoov, ('zaloszt, zdL bet^z-nov punicov navkiip nn Diacski Dom gled6cs. Csi to szvoje nakanenye vodoprinesz^jo — Bog nyim ddj k-tomi pomocs! — naso sinyorijo na vecsno zahvdlnoszt zave'zejo i szehi od kamna, 'zeleza sztalnesi szpomenek posztavijo. Ka je pa ono lepo obecsanye, to pot escse neda^mo na ocsivesznoszt, dr bi lehko menye povedali, liki je >sčrjava i duzdva i globocsina i viszfna« (Ef. 3, 18.) nakanenya t^, na dldove gotove, familije. Jublleum Szobotske ev. fare !Zenszkoga Driistva. Kak szmo zvedili, Szobotske fare rZen-szko Drustvo, novembra 15. bode szvetilo z-lepim oktober 20. DUSEVNI LISZT Sztran 139. oszvetkom szvojo 25 lčtnico. Pripra\lanye je veli-ko na t6 oszvetek, na steroga 'ze zda pozovčmo gori pazko nasi cstitelov. Lemerszka obcsioa z-ve!ikov zahvaMnoszt-jov potrduje szledčcse daVe, stere je na szvoj zvonik dobila: Godina Stevan G. Petrovszki diih. szo dariivali 500 Din., Barbarits Stevan Preda-novci 250 Din, Hahn Miksa G. Lendava 50 Din. Evanjj. gmžna v Subotici (Szabadka) ie szvoje cčrkvi goriposzvetsenya 25 ietni szpomeo' ka szvčtek szept. 27. szvetila z-lepim oszvetkom. Iszti den je tiidi obilnoga zdrzetka pobtrzen zve-csarek dr'za"ni vu cčrkvi. Bacsfoa sinyorija je aug. 18. mela szvoje rčdno letno szpra\iscse v Novomsddi. Na tor.i gyiilčsi szo szpelani v cseszt szvojo Szmik Gyula sinyorije novi inspektor i tiidi je vopovedana i za obvezno vcsinyena na vsze gmane valoriza"cia dtihovniske pla*cse. 10 lčtnica ednoga samaritdnuskoga drustva. Szept. 5. je minolo fcTlic, ka sze je v Sv. Bethlehemszkoj ev. fari nasztaviio »Luther Ma"r-tona Prvo Szlovenszko Evangelicsanszko Bete'zne Pom^gajocse Cdrkevno Drustvo«, Vu pretecseni 10 IStaj je Drustvo 13,436-70 dolaVov pomdcsi pla*csalo vo bete'znikom; pri pripetjaj szmrti je pa herbasom 7,123 doldrov pla^csalo vo. Drustvo «da 375 redoi kotrig md. Driistva vrednoszt 12,01164 dol. zanesze v6. Bo:zi biagoszlov naj prebiva i nadale na tom plemeoitoga cila Drustvi! 'Zalivanya glaszi. Veliki vdcCrec je do- : szčgoo Podleszek Vincia i familijo v Szebeborci. ! Okt. 9. je zgubo szvojo lubl^no cser Irmo, Szo-botske gimnazije vrlo i pascslivo vucsenko, stera je po kra*tkom betžgi, sztaroszti szvoje 14 leti, dokoncsala szvoj lepoga vupanya 'zitek. Szprt5vod nyeni je med velikim ta"1jema*nyem okt. 11. bio. Nazocsi szo bili vu ičpom racsuni tiidi gimnLCzije vucsenci i vucseoke, — stere szo vecs včncov polo:zile na grob szvoje pok. liibne — i ma*la cseta skantov (cserk^szov.) mesani khorus jc pri grobi pod vodsztvom g. Dujca szpopevao: »Vigred sze povrn^«, profe-szorje g. Mali i g. Zalaznik szo pa szlobo pravli vu imčni gimndzije, stere je po 7 ičt gorisztojš-nyi ta pokojna prvi mrtvec. — Bog vszega tros-ta naj da* tim plakajčcsim pocsioek! Katastrofalne povodni szo bil^ na Kitdj-szkom, gde sze je szto i szto oszob vtonilo i v- Boszni, gde sze je vise 500 hi'z popolnoma porusilo. V-Romaniji gorf Jze vecs tjčdnov mocsen petroleomszki sztudenec i ognya je szkoron neaio-gocse zadiisiti. Dn^vno zgorf 300 vaga*oov petroleoma. Katastrofalni orkan je divjao v Ban^ti, kaksega nepomlijo niti najsztarčsi liidj^. Vecs tor-mov je poruso, cžli pov szadovnya*kov, goric i nyiv je vnicserii. Skodo cenijo na 40 milijonov Din. — Rdvnotak je grozen vihčr bio na Ho-landszkom, steri je cele kraje szpremeno v pravo piiscsdvo. Ludi i 'zivino szpoklao. Skodo cenijo na 7 tnilijonov holandszki goldio^rov. Te'zka 'zeiezniska neszrecsa szeje prigodila v Franciji, pri steroj je 13 mrtvi i 50 te'zko ranjeni. Najveksi ameriski zracsni haj6v sze je vu zraki raztrgno. 15 nyegovi pčtnikov sze je bujio. Tr'zne cene. Psenica 275, 'zito 200, ovesz 180, kukorica 190, proszč 280, sze-nč 70, graii 225—275, krumpisje 55, le-novo szemen 450 Din. 'Zivina: Bikdvje i telice 8—9*50, krave 4—8, teoci 11 — 12, szvinyč 15—17, maszt i zmocsaj bO—30, belice 1*50 Din. P^nezi: 1 dolar 55 Din., 1000 vogrszki kor. 0 79 D, 1 ausztrijszki schiling 7*94 D., v-Zurichi 100 Din = 920 Sv. frk. Szvetovna konferenca je bila v Stochol-mi i na Svedszkom od 19. do 20. auguszta za prakticsno krsztsansztvo. Poszlao je sze szvoje zavupnike vesz protestantizem i grcška-katoliska cerkev. Jedino rimszka katoiicsanszka cdrkev je ne vz^la tao na nyč. Pazka cžloga szveta je t^ dni obrnyena bila na Stockholm, gde sze ie krsztsansztvo poszt^vlalo pred pftanye, kak sze naj resfijejo veliki problčmi nasega szocijdlnoga, v^rsztvinszkoga i politicsnoga 'zivl^nja z Jezusovo-ga sztaiiscsa, kak sztopa pred oa^sz v evangelijaj. Boioa, kak sk6r za resa>anye medndrodni konflik-tov, zla"szti bojna, stera je naszta*la z-zahrbtnoszt-jov i z-oaszilsztvorn. sze popolnoma protivi z-dii-hom i ravnanyem Krisztusove c^rkvi za^to s?.q obszddi vszdka miszel zadomesztscivanya, vszdk vdrsztvinszki eogoizem, vsze, ka bi bil6 prOti m^ri i materi^lnomi pa mordlnomi bla.'zensztvi cslove-csansztva. Jedfno sze szpozna pravica vszdkomi naVodi do lasztne obrambe proti napa"dom. C^rkev szpozna za obv^znoszt vszS dr'zdv, varvati pravi- oktober 20. DUSEVNI LISZT Sztran 140. ce naVodni, verszki i plemenszki mensin. V-t§ mensinaj vidi brate v sztiszka"vanyi, ki szo pot-rčbni ta*ljema*j6cse pomocsi i za szvojo obvčz-noszt dr'zi, da tem mčnsinam branitelica bode Cčrkev sze zavzeme za sztdlno mednaVodno szo-discse pred stero sze naj poslejo vsza dugova"nya Stera bi lehko vodila bojne. Z-cčlov mocsjov sze bori cerkev proti obororzuvanyi. Vtipamo sze, ka mo od tL prevecs velike znamenitoszti konference na prisesztnoszt escse vecs mogocsi porocsati nasim cstitelom. Na D. D. szo dariivali: Murska Sobota velika obcsina, na goszp. dr. Somen Lajos pol-ga*rmestra por&c$anyQ 3000 din. Zoszebno hvaMi-mo Szobotske obcsine ravnitelom i nye agilnomi poigdr mestri za to ičpo podporo. T6 pčldo bi vredno bilo naszlediivati ndirnre evangelicsanszkim veszoicam. Csi je poleg szvoji veliki veski sztros-kov Szobota, gde je ja*ko malo evang. sztaocsarov na teliko prestimala evangelicsanszko szprdviscse i hftila nam na pomocs, kdm bole bi sze trbelo brigati zato evangelicsancom, da szami szebč neodvrze-jo i hftijo je na oblddnoszt pozdignoti. Proszimo znova naprehodčcse i vsze vernfke, naimre pa te premocsnese porgare nakeliko je odnyi mogocse napodperanye. Voros Jdnos (koldr) z-Szobote 100 dio., goszpa* Kova*cs Stevanova szo 1 vrecse kukorce za projoika, 3 vence liika, i paradicsom; Lainscsek Ferenc, Barbarics Jdnos, Siftdr Lajos edno—edao szilno foringo. — Z-Bcdonec g03zp. vdov. Szinicsojca 30 1. szliv za notrikuhanye, i edno kosaro paradicsoma. — Z-Domajnsovec Pors Ja"nos 18 1. szliv. — Z-Szotine Csurman Miha"ly 60 kil krumpisov 28 kg. graha, 1 1. tikv. olia, 8 1. jeszia. — Z-Piiconec Kuhar Perencova (ja"kob) 5 kil kukorcsne mele. — Z-FaJkovec Hor-va*th Jdzsef 1 kokos IV2 1. szmetane, IV4 kg. maka. — Z-Kiipsinec Oucsek 6 1. mleka, 1 kg. kiszel^ka, 3/4 1. szmetane. — Z-Pecsorovec, Pod-leszek J6:zef, IV2 kg. grb^nyov, Banfi Miklds )0 belic, IV2 kg, grba^ov. — Z-Mdrkisavec Szecs-ki grofoszkomi logdri zahvalimo, ka szo one sztroske, steri bi nyim hodili, da szo vu Vucso gomilo Igsz hodili kdzat eogediivali. -- V-Plicon-szkoj fari szo pri priliki ddcse pob^ranya na D. D. szled