Leto XII., štev. 241
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 - Teieton št 3122, 3123, 3124. 3125 3126
Lnseratni oddelek: Ljubljana, Šelenburgova ul 3 - Tel. 3492 tn 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Teieton št 2455.
E'odružnica Celje: Kocenova ulica št 2 - Telefon št 190
Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842 Praha čislo 78 180 Wien št 105 241
Ljubljana, nedelja 18. oktobra 1931
Cena 2 Din
	
x v: . |	
■ -V	
• •	
Naročnina znaša mesečno 25— Din, za inozemstvo 40.— Din
Uredništvo: Ljubljana: Knatlieva ulica 5 Telefon št 3122. 3123 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul 8 Telef št 190t
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa.
Spominu voditelja in borca
Ob današnjem odkritju nagrobnega spomenika dr. Gregorju Žerjavu
Ljubljana, 17. oktobra.
Jutri bo na ljubljanskem pokopališču slavnostno odkrit spomenik drju Gregorju Žerjavu.
V	sivi marmor, trden kakor skale naših gora, katerih blesk daje Ljubljanskemu poiju veličastno scenerijo, sta vklesani dve besedi poleg imena drja Žerjava. Dve besedi, ki pa izrazaca jedro njegovega kratkega, a plodovitega življenja: »Velikemu Jugoslovanu.« Ti besedi sta zrno življenja, ki se je umirilo pod grobno ploščo, obenem pa tudi političen testament, — v tem trenutku enako aktuaien kot je bil pred dvema letoma in pred desetletjem.
Veličina dria Žerjava je bila v silni požrtvovalnosti, s katero se je oklenil javnih interesov. Njegova politična vnema je bila tolikšna, da je pri javnem delu pozabljal nase in na svoje zdravje, ki si ga je zrahljal že v mladih letih. Dr Žeriav je bil politik kat' eksohen, politik po krvi in duhu. V političnem delu je videl predvsem organizacijo malega slovenskega človeka za zaščito nacionalnih, gospodarskih in državljanskih interesov. Ta linija označuje vse Zerja-vovo politično delo v Avstriji in Jugoslaviji. V tuji državi je bil njegov smoter, zbrati na osnovi napredne ideologije čim več naših ljudi vseh slojev. Bil ie po pravici preverjen, da je naša narodna rešitev samo v nezlomljivi nacionalni zvestobi, v smotrenem, podrobnem političnem delu. v dobri organizaciji. Zato se je boril zoper vsa gesla, vse struje, vse stranke, ki so slabile našo nacionalno odpornost.
V	narodni državi, ki ji je s ^svojim jugoslovenskim radikalizmom že prej pripravljal pot, je ostal neomajno zvest nacionalnemu načelu. Smatral ga je za podlago vsega našega političnega življenja in razvoja. Njegovo nacionalnost so nekateri napačno razumeli in tolmačili. Nasprotniki so mu demagoško očitali, da je bil premalo Slovenec. Kdor pa je poznal njegovo politično koncepcijo, je z lahkoto videl tendenčno kri-vičnost takega očitka. Dr. Žerjav je bil odločno za čim večje uveljavljenje slovenskega živi j a v Jugoslaviji. Bil je trdno prepričan, da vsaka izolacija slovenskega življa v tej državi pomeni njegovo politično škodo. Umljivo pa je, da kot radikalen Jugosloven, čvrsto preverjen o skupnem izvoru in skupnih državnopolitičnih interesih Slovencev, Hrvatov in Srbov, ni ume val slovenstva in njegove vloge v tej državi tako nejasno kot ga umevajo oni, ki se ne morejo sprijazniti z absolutno zgodovinsko in narodno nujnostjo Jugoslavije. Dr. Žerjav je zelo reaino presojal politične sile v novi državi in prav tako se je skrbno izogibal iluzij o položaju in vlogi slovenskega dela celotnega naroda. Njegova goreča želja je bila, da se naš živelj, dolgo pritiskan k tlom, politično in ekonomsko izkoriščan in omejen na politiko malega formata, uveljavi v narodni državi jačje in bolje nego mu gre po številu. Veroval je v to, da ima naš človek mnoge dragocene sposobnosti, ki se, dajo s pridom porabiti pri gradnji velike, močne Jugoslavije. Bil je prepričan, da udeležba slovenskega naprednega elementa pri državni politiki pomeni veliko delo za naše najbistvenejše interese. To prepričanje, podlaga njegovemu nmogostranskemu delu za naš narod je uvrstilo drja Žerjava med prve jugoslovenske politike in mu pridobilo avtoritativno, voditeljsiko ime.
Pokojnemu drju Žerjavu je bila nacionalna politika istovetna s skrbjo za gmotni in duševni blagor širokih ljudskih slojev. Noben njegov nasprotnik, če je hotel biti le za hip objektiven, ni mogel zanikati velikih zaslug, ki si jih je pridobil dr. Žerjav za moderno socialno zakonodajo v Jugoslaviji. Samo kdor gleda z vidika celotne države, v kateri tvorita mezdni delavec in nameščenec neznatno manjšino, more razumeti vso daljnusežnost socialne politike drja Žerjava. Njegova posebna politična odlika je bila, da ni nikdar uganjal demagogije, marveč se je vsekdar, v slehernem položaju. pred vsakim načelnim vprašanjem zavedal odgovornosti. Lahko je bilo neodgovorno besedičiti o socialnih preosnovah in delati najradikalnejše načrte. neizmerno težje pa je na odločilnem mestu prevzeti odgovornost in izpeljati moderen socialni program v zaščito delavcev in nameščencev. Tako politiko je lahko zastopal samo oni nacionalni voditelj, ki je imel pred očmi interese malega človeka in ki je vedel, da ta sloj neprestano narašča, prihaja v krize in postaja čedalje večji problem naše države.
Veliko skrb in pozornost je poko-jni dr. Žerjav posvečal tudi gospodarskim in upravnim vprašanjem. Na drugem
Od rojstva do smrti v zarji Vidovega dne
Na predvečer Vidovega dne leta 1929. je umrl v Poljčah na Gorenjskem dr. Gregor Žerjav. Opešalo mu je srce in smrt ga je ugrabila njegovi neutolažljivi deci, njegovim žalujočim prijateljem, ljubljeni ožji domovini ter vsemu narodu jugoslovenskemu in jugoslovenski državi. Velikemu pokojniku je usoda naklonila smrt na predvečer tistega dne, ki je prav za prav praznik nacionalne revolucije vseh delov jugoslovenskega naroda. Smrt v zarji Vidovi simbolizira delovanje in tudi osebnost dr. Gregorja Žerjava. Njegovo življenje je bilo plam-teč ogenj jugoslovenskega domoljubja in njegova duša je bila polna optimizma, ki je zmagovito dvigal svoj prapor tudi v najtežjih časih.
Po geslu Jurčiča »Trd bodi neizprosen mož jeklen« se je dosledno ravnal od mladosti do groba v vsem, kar je bilo v zvezi s težnjami jugoslovenskega naroda, njegovo plemenito in dobro srce pa ni poznalo nobenega sovraštva. V njem je bila nepremagljiva tvorna sila in ni bilo pomembnejše akcije za kulturno, socialno in gospodarsko po-vzdigo našega rodu, pri kateri se ne bi bil uveljavljal.
Rojen je bil v Ložu na (Sanjskem kot sin sodnika Gregorja Žerjava 12. novembra 1882. Družina se je kmalu preselila v Ljubljano, kjer je imela svojo hišo na Stari poti. Oče mu je zgodaj umrl, in je zanj in brate požrtvovalno skrbela dobra mati. V gimnaziji je bil vedno med odličnjaki in že v nižjih razredih je bil med jugoslovensko nacionalno mladino, ki se je zbirala okrog lista »Nova nada« v Zagrebu. Po maturi se je podal na Dunaj kot jurist in baš tedaj se je razvil boj med starimi in novimi nazori, ki se je končal z zmago narodno-radikalne omladine. Že kot visokošolec je bil ideolog in organizator nove generacije mlade slovenske inteligence. Ko je postal predsednik »Slovenije«, je dobila vodstvo akademske in srednješolske mladine mlada nacionalno vneta in požrtovalna struja, ki si je vzela za geslo: narodno delo je prva dolžnost vsakega Sloveni-jana, kateri se klanjajo vse druge. Ta mladina je imela že leta 1904. svoje glasilo »Omladina«, v katerem je bilo največ programatičnih člankov od dr. Žerjava. Leta 1904. je vodil dr. Žerjav 80 akademikov na kongres jugoslovenskega dijaštva v Beograd ob kronanju kralja Petra. To je bila tista mladina, ki je že prej na Dunaju pozdravljala na prestol vračajočega se kralja z vzkliki: »Živijo jugoslovenski kralj!« Od tega časa naprej je bil nacionalni pokret med dijaštvom vedno živahnejši. V Pragi je
bila ustanovljena »Adrija«, v Gradcu pa »Tabor« in posebno dober dokaz mladih nacionalnih sil je bil narodno-radi-kalni kongres v Trstu leta 1908., ki ga je organiziral Žerjav. To dijaštvo je v izdatni meri podpiralo narodno obrambno delo in CMD je imela iz njenih vrst najpožftvovalnejše čiane.
Leta 1909. se je najsrečneje poročil s svojo ljubljeno Mileno, ki mu je postala najidealnejša življenjska družica. Njegovo zdravje pa je propadalo bolj in bolj in že prihodnje leto se je moral lečiti v Egiptu. Ko je na videz okreval, se je nastanil v Gorici kot odvetniški kandidat in je tudi tu stal naenkrat v
Gospa Milena žerjavova, pokojnikova vzorna življenska družica, ki počiva z njim v novem gTobu
Po dovršenih pravnih študijah se je dr. Žerjav vrnil v domovino in značilno za njegovo osebnost je to, da se je v prvi vrsti posvetil narodno-obrambnemu delu. Bil je tajnik CMD in nemčurska tolpa, ki je leta 1908. v Ptuju navalila na skupščinarje CMD, je svojo atako naperila v prvi vrsti proti njemu. Ptujski dogodki so bili prolog krvavih sep-temberskih dogodkov istega leta v Ljubljani in dolge vrste krivic in nasilja, ki so se tedaj organizirale od vseh nemških društev proti našemu življu. Tedaj smo prav za prav mi začeli razmišljati o nacionalni revoluciji in premišljene krivice so zdramile narodno dušo iz le-targije in priučene slepe pokorščine. Najširši narodni sloji so se začeli zavedati, da je napočila doba boja za biti ali ne biti. V tej dobi je dr. Žerjav tvegal vse in vedno je stal med najhrab-rejšimi. Kot vodja borbene nacionalne struje je bil dr. Žerjav vedno skrajno pozoren za vsako potrebo in za vse poti našega narodnega življenja. Tako je vedel, da je poleg prosvetnega in kulturnega dela potrebna v prvi vrsti gospodarska osamosvojitev in v gospodarske probleme se je poglobil z največjo energijo in iniciativnostjo. V Ljubljani je pričel akcijo za ustanovitev velike gospodarske organizacije, ki pa je bila v kritičnem času ubita zaradi zavisti in nerazumevanja. Za široke kmečke sloje je izdajal lista »Belokra-njec« in »Notranjec« in je na tem širokem prosvetnem, gospodarskem in nacionalnem polju toliko delal, da se mu je začelo krhati zdravje.
mestu je beseda o tem, kako tesno mu je bil pri srcu napredni tisk in s kolikšno ljubeznijo se je oklepal zlasti našega lista, čigar razvoj in razmah ga je po pravici napolnjeval s ponosom. V vsem svojem mišljenju, delu in zanimanju se je kazal človeka, ki mu je javni interes najvišji kažipot, največje merilo. Vse je presojal in meril po tem, kakšno vrednost ima za javnost, za narod, za našo bodočnost. Zlomljen v svojih vitalnih koreninah, a do zadnjega diha kljubujoč usodi in verujoč v življenje, je na dnu svojega bistrega duha vendarle čutil, da je človek — posameznik minljiv po;av in da ostane samo to. kar pdtrga od svojega življenja in vloži v
večno živi organizem naroda in človeštva. Zato je bil dr. Žerjav vse do zadnjega ognjevit, skoraj fanatičen javni delavec.
Jutri bodo poslednje domovanje drja Žerjava obdale stotine pokojnikovih prijateljev in znancev. Prišli bodo zastopniki države in mnogih korporacij, v katerih je še pred leti odmevala Žerjavova voditeljska beseda. Izvršilo se bo dejanje pietete -in hvaležnosti. Krasen spomenik, monumentalen v svoji enostavnosti in simbolni resnobi, pa bo še poznim zanamcem pričal o možu, ki je bil, kakor pravijo zlate besede v kamnu, velik J u g o s 1 o v e n.
ospredju nacionalnega pokreta. Revija »Veda« in publikacije, ki jih je organiziral in zalagal s svojimi ideološkimi članki, so postali središče jugoslovenskih revolucionarjev. Malo pred vojno se je preselil v Trst in s tem se je njegovo delovanje razširilo po vseh pokrajinah, kjer biva naš živelj. Avstrijske oblasti so najbolje poznale pomen njegovega nacionalnega delovanja in že 15.
širni rojaki, ki so še pravočasno pobegnili preko meje in osnovali jugoslovenski odbor. V njegovi pisarni so bile izdelane tajne proklamacije na Slovence in Italijane v Trstu za primer, če bi Avstrijci ob italijanski vojni napovedi izpraznili mesto. To in še marsikaj drugega je prišlo na uho policije, ki je napravila preiskavo v dr. Žerjavovi pisarni, a ni imela pravega uspeha, ker je nekaj proklamacij skrila gospa Milena, drugo pa so pravočasno odnesli prijatelji na ameriški konzulat. Končno pa je policija le našla ključ za šifrirana pisma med dr. Žerjavom in člani jugoslovenskega odbora in dr. Žerjava so zopet zaprli. Najprej je bil v znanih ječah Via Tiger, petem pa je bil prepeljan v Ljubljano pred vojno sodišče v šentpetersko vojašnico, in 3icer v celico, odkoder so drugi naši mučeniki hodili zadnjo pot na Suhi bajer. Zopet ga je rešilo naključje — različna mnenja grafologov, — da ni šel po tej poti. Potem je bil deležen vsega tega, kar tako drastično opisuje Cankar v svojih Podobah iz sanj. Bil je vojak-prostak v Judenburgu, češki zdravnik ga je rešil In prišel je v Gradec, kjer se mu je rodil sin. Povrnjen družini, osvobojen avstrijske soldateske, ki je naše ljudi sistematično uničevala duševno in telesno, je že iste dneve navezal stike z rojaki — nacionalnimi revolucionarji — in so njegove zveze v kratkem času družile ne samo slovensko inteligenco Dunaja in Gradca z domovino, temveč so šle tudi preko Zagreba in Beograda v Prago in Rusijo. Naenkrat se je iz Gradca sam podal na Dunaj kot skromen novinar, tajni poročevalec »Slovenskega Naroda«, in šele prijateljem je uspelo pridobiti mu dovoljenje za to preselitev. Tu je bil naenkrat v sredini vedno večjega kroga najodločnejših jugoslovenskih zarotnikov, ki so sodelovali z ravno tako odločnimi češkimi zarotniki. V tem krogu se je pripravilo vse to, kar je končno porušilo avstro-ogrsko monarhijo. Postal je tajnik jugoslovenskega državno-poslanskega kluba, v klubu čeških poslancev pa je bil vedno ne le gost, temveč polnovreden član onih, ki so zahtevali, da se na vsak način in z vsemi sredstvi izvede borba za biti ali ne biti Slovanstva. Da se je v avstrijskem parlamentu ustvarila močna in življenja polna falanga proti avstrijski mentaliteti, je v odlični meri tudi dr. Žerjavova zasluga,
Avstrija je razpadla in naravno je, da je bil med prvimi, M so polagali temelje svobodne jugoslovenske države, tudi dr. Gregor Žerjav. Njegova dela v Jugoslaviji so znana, znane so zasluge za prvo našo ustavo in potem v~e, kar je zastopal v parlamentu kljub svojemu skrajno nevarnemu zdravstvenemu stanju. Kakor že uvodoma rečeno, je zatonilo njegovo življenje pred zarjo Vi-
*■' >
Spomenik dr. Žerjava no ljubljanskem pokopališču
avgusta 1914 so ga zaprle. Tedaj so privedli z njim vred okrog 200 najnevarnejših revolucionarjev na ljubljanski grad. Po srečnem naključju se je po nekaj mesecih rešil in vrnil v Trst, kjer pa je od. prvega dne vodil tajno organizacijo, ki je bila v stikih z onimi na-
dovega dne. Dobro je pogodila usoda. Celo življenje velikega pokojnika je bilo žareč borben Vidov dan in ko mu je bil odločen počitek, je zaspal, še preden je vzklila zora tistega dne, kateremu je bilo posvečeno njegovo življenje.
ifodja generacije
Nekdo je zapisal, da spoznamo najbolj vrednost in pomen velikih mož, če pomislimo, kako bi bilo, da jih ni bilo. Ona široka in globoka vrzel, ki bi se pokazala brez njih, je obenem ona plodna brazda, v katero so položili svoje delo, da je iz nje rastlo na vse strani, oplajaio sodobne in vzgajaio bodoče generacije. Zanimivo je, da je večina teh mož zadela na odpor sodobnosti, da se zde nepotrebni in nedobrodošli, neprijetni novotarji, ki motijo uo-mači mir in hočejo za vsako ceno uveljaviti nekaj nenavadnega. To je sicer nekaj naravnega, kajti vsi borci za nove ideje so morali uničevati tradicije, ki se zde vedno svete in nedotakljive, ako so hoteli uveljaviti svoj program. Njiva mora biti preor^a, če hočemo vanjo vsejati novega semena — in to prenovljenje se ne more izvršiti brez truda in bolečin.
Stoletje, ki smo ga nazivali »stoletje narodov«, se je nagibalo h koncu, ko je dozoreval na ljubljanski gimnaziji mladi Gregor Žerjav. Glasniki so oznanjali novo velike stoletje, vsa Evropa je bila v globokem vrenju, vsepovsod se je pripravljal veliki preokret, naš človek je rastel iz starih razvalin, nova doba, novo pokolenie. Moderna umetnost je preoravala stare plasti, da je vzbrstelo novo, bujno življenje. Cankarjeva satira je zazvenela po domovini, Kettejeva pesem je havduševala mladino, Župančič je pel »Vseh živih dan«.
»Po bliskovo gre vseh živih dan, kdor ga je zamudil, ves klic zaman« —
Mladina se je zavedla svojega poslanstva in se zagledala globoko vase.
»Ali so vaše njive zorane?«
Kakor da smo se zavedali, da prihaja vihar, ki »dneva je novega žar« — so zapuščale ob prevalu stoletja naše srednje šole krepke mlade generacije, ki so iskale novih poti, boja in dela. Stale so pod vplivom novih svetovnih struj francoske in nemške moderne, iskajoč v ruskem slovanskem svetu ravnovesja proti premoči zapadnoevropske kulture. Pohod delavskih mas jih je vabil za re-boj, ker so slutili v tem veliki preporod človeštva — in svojega naroda. Toda v tem kipečem konglomeratu prenavljajo-čega se sveta je vstajalo za nas vprašanje, ki ga nismo smeli izpustiti izpred oči, to je bil: problem malega naroda. Ta problem je postajal tem bolj pereč, čim bolj so veliki narodi brezobzirno drli naprej, da uveljavijo svojo oblast v svetu. Reševali smo prej to vprašanje v okviru avstrijskih državnih zakonov — a zdelo se je, da ga bo treba rešiti proti tem zakonom, ako hočemo živeti kot narod. Narodnostno vprašanje je postajalo čim dalje bolj kričeče in mladina je začela proti nasilju odgovarjati — z nasiljem.
Prvi korak v to novo revolucionarno smer je storila češka omladina, ki je 1. 1891. ustvarila revolucionarno organizacijo, ki je bila sicer zadušena z nasilnim praškim procesom, a je zapustila globoke sledove za seboj. Druga je bila hrvatska mladina, ki je 1. 1895. sežgala ob cesarjevem obisku v Zagrebu madžarsko zastavo in iskala potem pred preganjanjem zavetja v Pragi. Tako je Praga postajala središče nove slovanske omladine. To je bilo tem važnejše, ker je ob tej dobi prof. Masaryk, kot vzgojitelj te mladine, ravno oblikoval vprašanje malih narodov. Tretji so bili Srbi. Velika dijaška skupščina v Sremskih Karlovcih 1. 1902. je kazala že nova stremljenja za rešitev narodnega vprašanja. Sredi teh treh prebuja-jočih se in iskajočih novih svetov se je sukalo naše slovensko vprašanje.
In tik nato je napočilo leto 1903., prva naša velika letnica novega stoletja. Konec Obrenovičev v Srbiji, upor proti Khuenu v Hrvatski, demonstracije v Pragi, vsepovsod nemiri, vstaje, poulični boji. Kralj Peter se vrača v Srbijo. Kaj bo z našim slovenskim vprašanjem? Kam? S kom? Kako?
Kljub jugoslovenskemu navdušenju, ki se je 1. 1903. kazalo v Ljubljani in po drugih naših mestih z demonstracijami proti Khuenu - Hedervariju — je prevladala Češka smer. Ne v revoluciji, v evoluciji smo iskali rešitve, a evolu-
cija, to je drobno delo, vzgoja od človeka do človeka, skupen napor drobnih sil, ki tvorijo celoto v enotni zavesti.
Ta evangelij nove dobe sta prinesla med mladino iz Prage Masarykova učenca dr. Dermota in dr. Lončar, vendar se njima še ni posrečilo na tej podlagi ustvariti širše mladinske organizacije.
To delo je čakalo Gregorja Žerjava, ki je takoj po svojem nastopu v dijaškem življenju pokazal svoj izredni organizacijski talent. Leta 1904. je zagledala beli dan njegova »Omladina«, ki je potem deset let vodila glavni del slovenskega dijaštva. Njen glavni urednik je bil v začetku sam Gregor Žerjav, ki je v temeljitih uvodnikih podal mladini ves program dela in življenja in združil okoli sebe mlade množice, ki so na Dunaju, v Gradcu in Pragi v akademskih društvih snovale nadaljnje načrte, med počitnicami vršile v domovini obširen prosvetni program, oživljale društva, prirejale predavanja, ustanavljale knjižnice, in na treh kongresih v Trstu, Ce- | lju in Ljubljani natačno formulirale nov
narodni program. Res je že prvo leto (1904) nova omladina pod vodstvom Gregorja Žerjava stala ob prestolu kralja Petra, ko' se je udeležila slavnosti kronanja prvega jugoslovenskega kralja, vendar še ni sprejela jugoslovenskega revolucionarnega programa. Bilo je treba še ogromnega dela in priprav pri nas in tam doli. Moral je dozoreti čas. In v tem važnem času je generacija dr. Žerjava opravila svoje delo. Rekli so ji: narodno radikalna ... Leta 1908. je doživela Ljubljana september-ske dogodke — veliki opomin za bodočnost.
Poleg vprašanj o podrobnem narodnem delu je ta mladina na vseb treh kongresih reševala jugoslovensko vprašanje. Na tretjem kongresu 1909. v Ljubljani se je vršilo zborovanje ob času, ko so v Zagrebu čitali obsodbo v znanem veleizdajalskem procesu. Mladina je zaslutila pravo pot. Dr. Žerjav je medtem odšel iz akademskih vrst in skušal uveljaviti svoj program v politiki. Nastala je velika borba idealista z realnim življenjem — vodja generacije je ostal do smrti zvest svoiim mladostnim idealom.	Dr. I. L.
Dr. Žerjav kot realni politik
Delo politika, ki hoče v okorelih razmerah potegniti nove brazde in vanje usmeriti narodovo življenje, je bilo pri nas Slovencih v preteklih dobah neprimerno težje, nego pri katerem koli drugem narodu. Naša narodna zavest, ki ji manjka velike tradicije, gospodarska odvisnost, ki jemlje našemu človeku vsak svobodnejši polet, malenkostne razmere, ki ubijajo vsako voljo do dela, doseženi uspehi, ki niso v nikakem sorazmerju s potrošeno energijo in končno malenkostno število sodelavcev, vse to že v naprej obeležuje težko pot novemu gibanju in nalaga gotovo podvojeno in potrojeno delo inicijatorju. Nihče ne more trditi, da med nami niso od časa do časa vstajali možje, ki bi bili po svojih sposobnostih in po svojem znanju zmožni reševati vprašanja svetovnega formata z raznih polj javnega življenja. V tujem državnem telesu, kjer so o naših stvareh odločali brez nas in proti nam, je bila našim zastopnikom skoro odvzeta prilika, da sodelujejo pri državnoprav-nih, državnopolitičnih in državnofinanč-nih vprašanjih važnejšega značaja. Obsojeni so bili, da iz ozadja branijo vsaj najmalenkostnejše interese našega življa. Vso svoio sposobnost in vse svoje znanje so vlagali v borbo, iz katere je kot edini vidni usneh izhajala skromna pridobitev kake nižje gimnaziie, še češče pa je cena zmage bilo le kakšno sistemizir~no mesto močno podrejenega činovnega razreda.
Žerjavov nastop v realni politiki slovenskega ljudstva je naletel še na hujše ovire. Našel je slovensko politično njivo, tako strogo razdeljeno med dva * smrtnem sovraštvu živeča tabora, da skoraj ni bilo prostora, kjer bi zastavil svoj novotarski plug, ne da bi že na prvi mah naletel na negodovanje celo one stranke, ki ji je bil programsko in idejno bližji. Zameril se ji je bil že kot dijak, češ da ji je s svojim narodnim radikalizmora odtujeval naraščaj, navajajoč ga h kri-ticizmu in nepristranskemu pogledu na domačo politiko. Tudi v nekem drugem pogledu si je nakopal sum rušiteljskega novotarja, ko je opozarjal tedanje ostarele voditelje zahajajočega liberalizma, da jim je nasprotnik izvil iz rok najjačja sredstva za delo med narodom sredstva, ki so jih iz tujine prinesli naprednjaki, ki pa so naši. doma v vrstah njih lastnih somišljenikov premalo odmeva in razumevanja. Skrb za malega človeka s pomočjo zadružništva in razširjenje političnih pridobitev naših najširših slojev s splošno in enako volilno pravico, sta bili ti dve jaki sredstvi.
Dr. Žerjav je z bistrim očesom spoznal, kaj — razen tradicijonalne nedelavnosti — odbija ljudstvo od napredne stranke. Narodu je bilo treba nuditi nečesa, bilo je treba zastaviti delo ravno tam, kjer je bil pomoči najbolj potreben: na gospodarskem polju. Edina možna oblika tega dela pa je bilo zadružništvo, ki je med nedelavnostjo starih postalo skoro domena nasprotnikov. Ze prve
besede Žerjavove o potrebi razvoja zadružništva so neprijetno odjeknile v starih dušah, toda dr. Žerjav ni bil mož, ki bi odnehal takoj pri prvem odporu, njegovo delavnost je vsak odpor še podžigal in morali so mu dovoliti, da je deloval v smislu svojega programa. V notranjosti pa je tlelo nezadovoljstvo z Žerjavovim delom, polena in krepelci so leteli pod noge neustrašenemu mladeniču in njegov debut bi se bil kmalu končal po rečenici, ki nam je znana iz časa Levstikovih borb: pogine naj pes. '
Toda ni se zgodilo po željah »stari-nov«. Smeli mladi mož se je zavoljo Iz-podkopanega zdravja pač umaknil za nekaj časa iz ospredja, da si na toplem jugu opomore in nabere svežih moči za resne, usodne in odločilne dneve, ki so bili že na pragu. Mladina jih je intuitivno slutila, starci pa so jo gledali po strani, češ »paglavci nam hočejo zažgati streho nad glavo.« Okrepljen duševno in telesno se je z nezlomljeno voljo in požrtvovalnostjo znova vrgel v vrtinec političnega življenja. Ni se postavil sam na čelo gibanja, pač pa ga je zato določila njegova delavnost. Po svojem značaju je predvsem ljubil tiho delo, njegov paradoksalni taylorizem se je kazal v tem ,da je drugim prepuščal slavo in čast, sam pa se je zadovoljil z uspehi, ki jih je moralo nositi njegovo neumorno delo. On je do dna izpil grenko kupo značajnega in neustrašnega slovenskega javnega delavca: Bil je voditelj gibanja, bil pa je tudi delavec, ki se ne straši podrobnega, često skoro manuel-nega dela kot agitator, govornik, član-kar in organizator.
Druga doba njegovega življenjskega dela je izpolnjena povsem z delom za svetli narodni ideal Jugoslavijo, ki se je dal doseči le s porazom in razbitjem Avstrije. To spoznanje je vodilo dr. Žerjava do skrajnih posledic. Zadovoljno je vzel nase težki križ avstrijskih ječ, ki je bil tedaj edini delež narodu zvestih mož in ki so se ga drugi politiki znali ogniti z neznansko spretnostjo. V tem je velika odlika pokojnikova: Ni ga narodnega delavca na Slovenskem, ki bi bil hodil to nevarno pot. Imel pa je pri tem visoko zadoščenje, da je njegova žrtev le še vzpodbudila njegove sodelavce k živahnejšemu udejstvovanju in da je njegov požrtvovalni primer potegnil za seboj vse dobre jugoslovenske domoljube. Žerjavov krog je sprožil idejo maj-niške deklaracije in prizadevanju dr. Žerjava in njegovih ožjih sodelavcev se ic zahvaliti, da je ta pokret dobil vsenarod-ni značaj ter pokazal enotno neuklonljivo voljo našega ljudstva po svobodni državi v narodni skupnosti s Srbi in Hrvati. V velikem trenutku se je v naših deželah oglasila odločna narodova beseda, naznanjajoča končni prelom z obdo-navsko monarhijo. Žerjavovo delo je bilo kronano z najvišjim uspehom, on pa je sedel zadovoljen in srečen v svojem dunajskem kabinetu in z dobrovoljno iro-
nijo čital, kako narod časti druge in jih
v svoji hvaležnosti dviga na rame.
Razmah Žerjavovega političnega dela pa se je v vsej obšimosti začel šele v naši narodni državi, ko je bilo treba graditi temelje novoosnovani zajednici. Tu je prišlo v poštev njegovo globoko poznanje potreb našega naroda in njegov veliki smisel za socijalno zboljšanje njegovega položaja. Malo je bilo prečanskih poslancev, ki bi bili prišli v našo skupščino tako temeljito podkovani v vseh državnopravnih in notranjepolitičnih vprašanjih. Kot politiku velike koncepcije mu je bil zopern kampanilizem, ki so si ga bile zapisale na prapor nekatere meščanske stranke, da se usidrajo v širokih ljudskih plasteh, kjer je konser-vatizem kot reakcija napredku in ujedi-njenju že začel dobivati oblike odkritega separatizma. Dr. Žerjav, ki je spoznal že davno, da grozi Slovenstvu narodna smrt, ako se ne nasloni na svoje južne brate, je šel preko teh pojavov separatizma na škodo svoje popularnosti in popularnosti svoje stranke. Izkazal se je pravega politika ,ki je stavljajoč na kocko svoj prestiž, z vsemi silami delal za to, kar lo ljudstvu v večno korist, ni pa se dal zavesti na stranpota, da bi sledil separatističnim geslom, ki so obetala le bežno strankarsko korist na škodo celote. Bil je voditelj naroda, ki se postavi tudi osamljen proti mnenju vseh, kadar ve, da je kaka pot zmotna, ki pa posluša narod in ustreza njegovim pravim potrebam. Dr. Žerjav je bil narodni voditelj v pravem pomenu besede in zanj velja v polni meri Masarykova definicija o razliki med narodnim voditeljem in demagogom. Prvi vodi narod, drugi pa se da zaradi osebnih koristi voditi od trenutnih razpoloženj mase.
V to politično najplodovitejšo dobo njegovega dela spada prizadevanje dr. Žerjava, da usmeri slovensko politiko v okvir vsedržavne stranke in da jo na ta način osvobodi ozkih spon malenkostnega provincijalizma. V socijalnem pogledu je dr. Žerjav avtor in inicijator vseh socijalnih ustanov in zakonov, kolikor jih imamo v naši državi, glede upravne razdelitve države mu je kasnejši razvoj dal popolnoma prav, kajti današnja upravna razdelitev je v bistvu njegova zamisel. Kakor je usoda vseh velikih ljudi, da njihova dela dobe pravo veljavo šele, ko se nekoliko odmaknejo sodbi vsakdanjosti in strankarskemu vrvežu, tako tudi Žerjavove ideje šele po njegovi smrti dobivajo realne oblike, čedalje bolj se kaže, da je bil dr. Žerjav mož, čigar ideje so veljale za decenije v bodočnost in bile zato nedostopne njegovim nasprotnikom, katerih politični kalkil je imel en sam časovni termin: do jutri in katerih državno-pravno pojmovanje ni seglo preko Sotle in Kolpe. Njegovo široko po-teznost so kratkovidneži smatrali za škodljivo Slovenstvu in mu podtaknili tudi falzifikat, znan iz sloveče pravde o slovenskem jeziku in narečju. Kakor nešteto drugih krivic, tudi ta do danes še ni popravljena. Po političnem uspehu ne gre soditi dela dr. Žerjava. V zadnjem desetletju so imeli tak uspeh le demagogi, šarlatani in koristolovci. Za njimi ni ostalo sledu, Žerjavovo ime pa bo za vedno zvezano z bojem za Jugoslavijo, z upravno razdelitvijo in s socijalnimi uredbami naše države. Objektivna zgodovina mu teh zaslug ne bo mogla vzkra-titi nikoli. Bil je res eden izmed velikih tvorcev Jugoslavije.
bolj razširjene in najbolj priljubljene
liste slovenskega ljudstva. Svoje ustvarjajoče delo je kronal 1. 1920., ko je s krogom svojih sobojevnikov začel izdajati naše »Jutro«, in nekaj let kasneje z ustanovitvijo »Vodnikove družbe«, ki se je takoj ob svojem postanku uvrstila med naše najvažnejše kulturne činite-lje.
Nikjer ni bil Žerjav polovičar; tudi pri listih, ki jih je ustanovil ali pomagal ustanoviti, se ni zadovoljil samo s tem. Vsem je ostal voditelj ali prijatelj, vsekakor pa zvest in požrtvovalen sodelavec tudi dalje. Vsi imenovani listi so trajno nosili obeležje njegovega silnega duha in njegove dalekovidne koncepcije. Pri vseh njih in še pri mnogih drugih slovenskih in srbohrvatskih listih je neumorno sodeloval, sodeloval še tudi, ko mu je zaradi napredujoče bolezni bilo pisanje že fizična muka.
Čeprav mu novinarstvo ni bilo glavni poklic, je bil dr. Žerjav vendar novinar z dušo in telesom, pravi vzor, kako je treba opravljati to težko in odgovorno delo. Naj je bil še tako utrujen, še tako prezaposlen, vedno je našel še dovolj moči in časa, da je napisal uvodnik za »Jutro« ali ^Domovino«, ako je bilo ta za stvar koristno potrebno. Vsi njegovi članki so bili vsebinsko dovršeni, po mislih jasni in odločni. Nikdar se ni skrival za fraze, nikdar se izmikal z dvoumnostmi; vselej je pograbil bistvo stvari in povedal svoje mnenje brez oklevanja in izmikanja. Pisal je zaradi stvari same, zato da je povedal, kar se mu je zdelo potrebno povedati, in ne, da bi uveljavljal svojo osebo. Zato se pod svoje članke navadno ni podpisoval; ogromna večina jih je izšla anonimno. Nikdar pa ni tega izrabljal; izza plota streljati ni znal, pri svojem značaju sploh ni mogel. Zato se je podpisal pod vsako stvar, ki je bila kritika ali bi mogla izzvati kritiko, podpisal tudi pod vsako misel in vsak predlog, ki bi mogel naletiti na odpor. Bil je vzor novinarja tudi v tem, da se je v polni meri zavedal velike odgovornosti novinarskega dela in da je to odgovornost vedno tudi brez oklevanja prevzel.
Več sto je Žerjavovih člankov, ki jih je napisal za »Jutro« in »Domovino«. Ponatisnjeni bi nudili verno sliko našega javnega življenja ter borbe in naporov, s katerimi je bilo prepleteno. Mnogi med njimi bi bili aktualni še danes, mnogi pa so po svojih mislih in idejah postali medtem že meso. Doživel je njihovo uresničenje deloma dr. Žerjav sam, deloma ga je prinesel razvoj dogodkov po njegovem toliko preranem odhodu v večnost. In ravno ti članki iz-nova izpričujejo, kako realen in daleko-viden je bil Žerjavov duh, pri tem pa skozi in skozi idealen, prežet samo stremljenja, koristiti svojemu narodi;. Idealizem in optimizem, ki sta ostala nezlomljena tudi v najtežjih časih in sta spremljala dr. Žerjava skozi vse njegovo zasebno in javno življenje, sta udarjala svoj blagodejni pečat posebno tudi njegovemu novinarskemu udejstvovanju. Ti dve dragoceni in, žal. tako redki, a ravno pri novinarskem delu tako nuino potrebni lastnosti sta naredili dr. Gregorja Žerjava tudi v tem pogledu za vzor jugoslovenskega novinarja in javnega delavca sploh.
Idealen novinar
Moderen in dalekoviden človek, kakršen je bil, se je dr. Žerjav že od prvega početka svojega javnega dela zavedal silne moči tiskane besede in je zato posvečal največjo, iskrene ljubezni prepojeno skrb našemu časopisju vseh panog. Bil je med glavnimi ustanovitelji »Omladine«, ki je takratnemu slovenskemu inteligenčnemu naraščaju odpirala nove vidike in ga usmerjala na nova pota. Bil je med ustanovitelji goriške »Vede«, ki je nadaljevala in poglabljala delo »Omladine«. Med svoje ustanovitelje ga šteje tudi »Tiskovna zadruga«, ki si je priborila tako odlično mesto v našem kulturnem življenju. Proti koncu vojne je skupno s svojimi prijatelji poklical v življenje ljudski tednik »Domovino«, ki spada danes med naj-
Spomenik
Zadnji žarki jesenskega solnca so se lovili med križi in cipresami, ko sem stopal po beli stezi tja do mesta, kjer je našel neutrudni borec svoj zadnji večni odmor.
Že od daleč opaziš ogromen, masiven steber, ki se dviga nad grobovi, Da, kakor je stal med nami, neutruden, neupogljiv in mogočen, tak je njegov spomenik! Umetnik pač ni mogel najti boljše zamisli za spomenik možu, ki je vedno in vsekdar neomajno stal na barikadi za svoje svetle ideale.
Raz marmornega stebra strmi njegov obraz. Vsa mirna in pokojna je glava. Trudne so oči. Kakor bi govorile: Vse sem dal, kar sem imel! Vam sem dal! Vam, ki ste omahovali, vam, nevernim, vam, ki niste zaupali vase!
Svetlo središče v usodnih časih
Menda 1. 1909 je goriška »Soča« prinesla nekaj člankov, ki so prav žolčno naznanjali prihod dr. Gregorja Žerjava v Gorico in se ostro postavili proti njemu. Odgovora na te krivične napade ni bilo. Pol leta kasneje je bila slika vse drugačna. Dr. Gregor Žerjav in ga. Milena sta si bila ustvarila v Gorici kljub tem uvodnim napadom, inspiriranim iz Ljubljane, širok krog iskrenih prijateljev. Doba tkz. goriškega kroga je bila kratka, toda plodna in je takrat goriška skupina kulturnih delavcev pred-njačila pred ljubljansko; v Gorici sta izhajali tudi obe vodilni reviji, »Naši Zapiski« in »Veda«.
S prihodom dr. Žerjava je že itak živahno delovanje te skupine zažarelo kakor plamen s kisikom. Razvnelo se je intenzivno delo v starešinstvu in v mladinskem naraščaju, v meščanstvu in po deželi, v političnih društvih, v prosvetnem delovanju, v Sokolu. Mnogo se je pričelo tudi na novo, drugod se je živahnost podesetorila. Takrat so se vršile one velike manifestacije, ki so dokazovale, da mora v nekaj letih Gorica tudi administrativno postati slovenska in da je naš živeli povsod v dvoini ofenzivi nroti italiiansfvu in nroti nemštvu Vršile so se volitve, zbori, predavanja,
vse v znamenju silnega ofenzivnega razmaha. Sredi vsakdanjih sej, vsakdanjega organizatornega dela je stal naš Groga. Mesta predsednikov je prepuščal drugim, sam pa je bil kakor motor, ki neprestano brni z najvišjim številom obratov in daje strujo vsem žicam in žarnicam. Ta struje se je že v nekaj mesecih poznala ne le v mestu, marveč tudi v Gorah, na Krasu, v Brdih in na Vipavskem.
Več pa, ko to društveno in politično organizatorno delo moža, ki ni poznal počitka, je bilo njegovo miselno delo v živahnih debatah, ne samo o občih filozofskih vprašanjih in načelih tja do »štirih poslednjih reči«, ali o socialnem vprašanju, marveč še prav posebno o potrebni bodoči politični in kulturno-nolitični orientaciji slovenstva napram Hrvatom in Srbom, napram Rusiji, Avstriji, vseslovanstvu in novoslovan-stvu, socializmu kot ideji in napram najnovejši svetovni duhovni struji. nacionalizmu. Nepozabni ostanejo nekateri skupni izprehodi okrog Štandreža z debatami med dr. Žeriavom, dr. Dermo-to in nekaterimi mlajšimi. Kakor se je novo svetovnooolitieno in svetovno na-ziran.ie šele kristaliziralo, kakor je bilo mnogo iskania in. razumljivo, mnogo rniot. smem trditi: dr. Gregor Žerjav ie v splošnem in tudi .že v mnogih podrobnostih formuliral skupni svetovni
nazor približno tako, kakor je po vojni to storil Gregor Clemenceau, kakor bi, če je primera sploh potrebna, jaz osebo in delo Žerjava najprej primerjal osebi in delu tega velikega francoskega politika, misleca in borca. Da je naš Gregor jjivel izven Slovenije, izven Ljubljane, kakršna je bila pred vojno, da je bil na primer Francoz, bi danes ob njegovem grobu odkritih glav stali zastopniki ne le vseh evropskih vlad, marveč zastopniki mlade generacije evropskih narodov.
T
Dve leti pred vojno se je dr. Žerjav iz Gorice preselil v Trst. Že pred izbruhom vojne je navezal prve stike z inozemstvom, v prvih dneh po vojni napovedi sta zato policija in vojaška oblast segla po njem, ki je bil znan še kot besednik naše mladine pred kraljem Petrom v Beogradu leta 1903. in ki je svoje obljube iz tega leta izpolnjeval do 1914. Zaprli so ga v ječe Ai Gesuiti, kjer je kmalu imel tovariše, odtod je romal na stari grad Dornberg in nato na Ljubljanski grad. Takrat, prvič po znanih kandelabrskih scenah, se je Ljubljana zdramila. Ko je med bajoneti pasiral sprevod naših naiboliših čez Poljane in je na čelu sprevoda korakal naš Žerjav, so tisoči gledalcev tvorili špalir molče. Bila je to pretresljiva, iz globokega čustva izvirajoča častna ma-
nifestacija prave jugoslovenske Ljubljane.
768 nas je bilo na Ljubljanskem gradu in zopet je bil Gregor naše svetlo središče. Ob roki poročil in velike karte je dokazal, da se je ob Marni odločilo. Tri dni pozneje smo čitali potrdila.
Kdor je iskal ali bil potreben tolažbe, politične ali osebne, jo je našel pri Grogi, ki je znal vsakomur pomagati, vsakomur svetovati. Mož velikih idej in neumornega dela je bil tudi v privatnem življenju mož srca in sočutja, svetovalec in pomočnik, karakter, ki ga v takšnih okolnostih nisem srečal ne pred njim ne za njim. Pri njem si se šele mogel naučiti, kakšno vsebino imej naziv prijatelja.
Gradu je sledila šentpeterska kasarna, preiskava zaradi veleizdaje, ob vsej resnosti s humorističnimi potezami, ki so zopet pokazale, kako se je obtoženi dr. Žeriav znal braniti in kako zmešati sledi. Oprostitvi je sledila težka bolezen. poklic v voiaško službovanje, internacija v Gmundnu. Bila so leta duševne in fizične Kal vari je. ki ie trajala dokler se niso pojavile razpoke v avstrijskem oklepu. Ko je pričel parlament. so se nekatere internacije prekli cale ali omilile Tz Gmundna se ie dr. Žeriav s svoio rodbino preselil v Gradec ir je sam takoj nato prišel na Dunaj, pri javi jen kot novinar, dopisnik »Sloven-
skega Naroda«, čigar šef je postal dr. Kramer. V dr. Žerjavu pa se je osredotočilo delo slovenske parlamentarne delegacije in, kar je mnogo več, ono delo, ki ga poslanci niso mogli ali niso hoteli vršiti. Dr. Žerjav z nekaterimi pomočniki je bil takrat dejanski poslanec Slovenije, njene revolucionarne volje, motor, ki je spravljal našo delegacijo na levo, nosilec neizprosne opozicije, tvorec naše dunajske mafije, nosilec zveze s Čehi.
Delo, ki ga je dr. Žerjav vršil v zadnjih dveh letih vojne, je po vsebini in po obsegu bilo nadčloveško. Vršil pa je to delo često v pomanjkanju fizično potrebnih sredstev in brez oddiha. Bil je centralni steber in nosilec našega narodnega odpora in veznik naše organi-zaciie med Prago, Dunajem, Zasrrebom, Ljubi iano. Trstom. Zapis poedinih epizod bi se čital včasi kakor napet kriminalni roman, vzet iz fantazije slavnih avtorjev, včasi kot pretresi ii v kulturen dokument, vedno pa kot silno poučen prispevek politični zgodovini konca Avstrije in pričetka narodnih držav.
Leta 1918. najdemo dr. Žeriava, ko ">ohiti z Dunaia v Ženevo in odtod v Za-^•i-ph in 'Rprto-rad. med tvorce prvode-""»mbersV«" aflrese. nartalinia r>nt ca vo-k nadalin-ipmu delu, v ministrstva, Tutro«, med narod, in v smrt.
Dr. V. K.
Le okoli usten nekaj trepeta... V komaj zaznavni črti je pogodil kipar nemir velikega pokojnika:
Ali je bilo res treba že oditi? Ali so padla zrna v plodno zemljo? Morda pa sem prekmalu odšel! Še, še bi se boril!
Zlat venec obkroža belo glavo: Dovolj, dovolj! Miruj, ti večni bojevnik, miruj, nemirni velikan! Njiva, ki si jo posejal, bo obrodila — ne mari, če je zdaj jesen! Ne mari, če ni vse tako, kakor si želel! Večna so tvoja semena — vsako jesen bo bolje, vsako jesen! In glej — nekaj je! Zato miruj, dovolj si dal! —
Kvišku se pne spomenik. V alegoričnem vencu kapitela je podal kipar vse nehanje in dejanje velikega pokojnika.
Od prvih naporov, da vzdrami narod iz letargije, zaspanosti in nezavednosti, do bojev za svobodo, do uedinjenja, od treh mater, naših mater, do naše velike, mogočne Jugoslavije.
Ves njegov boj, vsa njegova velika misel je upodobljena v tem vencu figur.
V zlatu žare črke: Dr. Gregorju Žerjavu, velikemu Jugoslovenu.
Naj bi te črke ne svetile slepim očem! Štirje geniji kipe iz kaneliranega kapitela. Štiri breztelesne, eterične figure.
Nekdo je zapisal: ti štirje geniji so
kakor pokojnikova duša, ki plava k svojim vzvišenim idealom.
Jaz pa sem jih tolmačil drugače. Zdeli so se mi kakor — štirje opomini iz dr. Žerjavove neizrečene in nenapisane oporoke:
Bodite složni!
Bodite ponosni!
Čuvajte svobodo!
Ljubite domovino — ljubite to svojo zemljo, ljubite zeleno vejico na drevcu v našem vrtu, cvet na vaši gredi, trto v vaši gorici, kamen v naših hribih!
Spored današnjih svečanosti
1.	Ob 9. uri slavnostni občni zbor Zveze kulturnih društev v veliki dvorani Kazine v proslavo desetletnice ZKD in v počastitev spomina ustanovitelja in prvega predsednika, nepozabnega dr. Gregorja Žerjava.
2.	Ob 11.15 odkritje spomenika na pokopališču pri Sv. Križu:
a)	godba Sokola I zaigra koral;
b)	Foersterjevo kantato »Umrl je mož« zapoje Hubadova pevska župa;
c)	slavnostni govor ministra za javna dela g. dr. Alberta Kramerja in odkritje spomenika;
č) spominski govor poslanika g. dr. Pr-vislava Grisogona;
d)	spominski govor staroste Jugoslovanske gasilske zveze g. Josipa Turka;
e)	spominski govor zastopnika delavstva;
f)	spominski govor zastopnika kmetov;
g)	spominski govor ministra Ivana puclja;
h)	Prelovčevo žalostinko »Zadnje slovo« zapoje Hubadova pevska župa;
i)	Godba Sokola I zaigra koral.
3. Popoldne ob 15. bo v veliki dvorani Kazine sestanek na katerem bo poročal minister g. dr. Albert Kramer.
Potrdilo za polovično vožnjo
Udeleženci proslave imajo, kakor znano, polovično vožnjo po železnici. Lz Ljubljane se bo-do lahko vrnili s karto, ki so jo bili kupili za pot v Ljubljano, ako se izkažejo s potrdilom Zveze kulturnih društev, da so prisostvovali proslavi. Ta potrdila se bodo dajala v pisarni ZKD danes ob 9. do 10.30 in od 15. do 18., jutri pa od 8 do 12. in od 14. do 18. ure.
Polovična vožnja velja za povratek iz Ljubljane do torka, 20. t. m.
Depntacije
Za deputcaije, ki bodo polagale vence na grob dr. Žerjava, je določen prostor na poti med grobnico dr. Žerjava in grobom pokojnega staro te gasilcev Barleta.
Arh. Inž. Vinko Glanz
je izdelal osnutek za spomenik
Boris Kalin
je izklesal plastike
Fran Kunovar
je postavil celoten spomenik
10 LET DELA ZA NARODNO PROSVETO
Današnji občni zbor Zveze kulturnih društev v Ljubljani bo zopet privabil z vseh strani njenega območja naše društvene delavce, tihe, a zaslužne kub turne sejalce med slovenskim ljudi šivom. Letos je lahko njihova samoza« vest še jačja kakor je bila prejšnja le ta: ZKD je dopolnila prvo desetletje svojega delovanja. Deset let je dovolj dolga doba, da v nji organizacija raz« vije svoj moč in upraviči svoj obstoj. ZKD je to storila v toliki meri, da sme s ponosom pogledati nazaj in z ved« rim pogledom usmeriti svoje delo v bodočnost. ZKD je postala v prvem desetletju svojega delovanja naša največja kulturna organizacija, v kateri se zbira skoraj že stotisoč članov.
Ustanovljena na vzpodbudo velike« ga vodje naprednih Slovencev, pokoj« nega drja ŽERJAVA, je pod energič> nim vodstvom svojega zaslužnega pred« sednika direktorja Antona Juga rastla teh deset let v širino in globino:
V	širin o, ko je zbrala okrog sebe vsa napredna društva v bivši ljubljan= ski oblasti in vzpodbudno vplivala na ustanovitev novih prosvetnih društev. Organizirala je dotlej sebi prepuščena društva v krepko strnjeno skupino, kar ji je omogočilo, da je lahko poglobila in ojačila njih delo ter tako razgibala vse naše društveno^prosvetno življes nje.
V	globino je šla s tem, da je omogočila večjo povzdigo slovenskega ljudskega odra, usmerila predavateljsko delo v enotnejši pravec in mu dala večjo smotrnost, vzbujala zanimanje za kulturo s svojimi filmi in filmskimi predavanji ter številčno in po kakovos
sti povzdignila višino naših ljudskih knjižnic.
To, kar posameznim društvom prej ni bilo mogoče, je preko ZKD postalo mogoče, včasi celo samo ob sebi umevs no.
Zato je ZKD postala med našimi drobnimi prosvetnimi delavci, ki pa vsi skupaj opravljajo veliko narodno delo in gibljejo težka kolesa našega občega napredka, priljubljena beseda, ki oznas čuje:
Pobudnost, organizacijo, sistem, da lo!
Deset let je že, kar deluje ZKD in sam ousoda, ki ne prizanaša ničemur, kar je človeškega, je skalila vedrino njenega jubileja s čudnim sovpadom dveh dogodkov: njene desetletnice in odkritja spomenika dr ju Žerjavu.
Klanjajoč se manom svojega usta« novitelja prehaja ZKD z vero v na« predek in lepo bodočnost našega naro« da v drugo desetletje svojega delovat nja. Prehaja novemu delu, novim na: črtom, novemu procvitu naproti. Še tesneje je treba strniti naše vrste, še širše zajeti, še globlje pronikniti. Nove in nove knjižnice, novi prosvetni do« movi, nove predavalnice, nov dotok znanja, idej in vzpodbud — to je njen bližnji program.
Naš tisk, ki je vedno z veseljem be* ležil uspehe ZKD, lahko v tem trenuts ku samo ponovno poudari svoje sims pati je do vsega njenega dela. Pozdrav« Ijamo vrle društvenike, ki so se zbrali v znamenju jubileja ZKD in prav tskreno želimo, da bi njih trud, zdrus žen v tej osrednji organizaciji, obro* dil še mnogo, mnogo sadu.
Namen in pomen Zveze kulturnih društev
Marmorna soba dr. Gregorja terjava na spomeniku
Sredi bogate jesenske žetve vabi in kliče vse svoje članstvo v Ljubljano na delo tudi ZKD, ki slavi danes lOletni« co svojega obstoja. Kakor opravlja hvaležno sleherni gospodar svojo po* božnost za bogato žetev, tako se tudi mi enako hvaležno spominjamo deset« letnega jubileja ZKD, ki predstavlja važen činitelj v kulturnem življenju našega naroda.
Ustanovljena od drja Gregorja Žer« java, velikega našega političnega in kulturnega voditelja — ZKD se klanja duševni veličini tega moža na dana* šnji dan, ki je ves posvečen svetlemu spominu Gregorja Žerjava —, z mož« mi na čelu, ki so tudi sicer stali vse« skozi v ospredju našega javnega živ* ljenja, je ZKD imela in ima namen, v zvezi z vsemi ostalimi kulturnimi sila« mi gladiti narodu pot navzgor, služiti posamezniku in celoti našega naroda, hotela je izvrševati neke vrste posvet« no duševno pastirstvo. Iz zatohlih sta« novanjskih sob in iz ropota delavnic je popeljala naše ljudi k predavanju, jim preskrbela potrebni pouk, skrbela za njih oddih in jih dvignila kvišku: to je bŠ njen klic. Stremela je za jasnost« jo, hotela srce naroda ogreti, vzbudila /e v javnosti pravo pojmovanje držav« nih prilik in razumevanje za potrebne zadevne državljanske dolžnosti. Vzga« jala je človeka odpornega, svobodne«
Direktor Anton Jug
predsednik ZKD v Ljubljani
ga, veselega, duši naroda hotela je dati solnca!
In vse to delo se ni vršilo morda v korist ene stranke, enega poklica ali s stališča gotovega nazora, temveč za« radi celote. Nikdar nismo hoteli podi« rati in razdirati, pač pa vedno nagla« siti, da hočemo poglobiti razumevanje za našo skupnost. Zadevno smo se menda dovolj naučili, sedaj velja naša skupnost za kulturno udejstvovanje kot najjačja vez. In čimbolj se bomo kulturno udejstvovali in če bomo znali izrabiti vse bogate naravne talente, po« tem je zmaga dobljena, ljudska iz« obrazba postane posebna moč v naro« dovem življenju.
ZKD je dokazala v teh 10 letih pra« vico do obstoja in moč življenja. Ni postavljala samo problemov, tudi reše« vala jih je. Njeno delo okoli preda« vanj, preskrba neštetih knjižnic s knji« gami, njeni napori, umotvore in dela umetnosti prikazati narodu, narodu na« slikati domovino z besedo in sliko lep« šo in jo srcu bližje primakniti in tako dvigniti veselje do države, tega strem« ljenja ZKD menda ni potreba posebej podčrtati. ZKD se je pa zanimala tudi za mladino. Ali bi smela stati ob stra« ni? Z vso pravico bi starejši voditelji gledali s skrbjo za naraščajem. ZKD mora in bo tudi vzela v svoj program one, ki zapuščajo šolo, jih pritegnila bolj kakor dosedaj h kulturnemu delu, to tudi tam, kjer se je že dosedaj po« kazalo, da je treba za prekomernost in enostranost telesnega udejstvovanja primerne protiuteži v duševni, srčni kulturi.
Ne bo se vse to takoj in povsod po« srečilo, poleg uspehov razočaranja ne bodo izostala, toda če postavimo samo na nekaterih mestih zglede in bomo vi« deli, da se to naše delo odobrava, po« tem bomo polagoma že zrahljali to ju« goslovensko žemljico in naša borba za njo ne bo zaman.
Malo je danes upanja na bolišo bo« dočnost, optimistov skoro ni. Življenje v državi bi bilo res lahko srečnejše. Če pa gledamo na vse to skozi okvir
ZKD, je vendarle upanje, da pridejo boljši časL To upanje mora biti v nas. Kajti udejstvuje se samo oni, ki upa. Moramo torej in hočemo verovati, da se dvigne ves naš narod do nove veli«
čine, k večjemu sijaju.
To je zmisel dela ZKD, v to pomo« zi Bog!
Direktor Anton Jug, predsednik ZKD.
Pregled dosedanjega dela ZKD
ZKD se je ustanovila po inicijativi bla-gopokojmega g. dr. Gregorja Žerjava leta 1920. Z delom pa je pričela leta 1921. pod predsedstvom neumornega kulturnega delavca g. direktorja Antona Juga, ki vodi Zvezo kulturnih društev vso to lepo dobo. Motiv za ustanovitev ZKD je bil predvsem ta, da je zaradi vojne bila mladina povsem desorijentirana ter je bila nevarnost velika, da zapade v ekstreme. Poleg tega se je občutiila potreba centralizacije naprednega kulturnega dela, ki naj združt vse jugoslovensko in napredno orijentirano ljudi k skupnemu delu.
Namen zveze je predvsem bil širiti pro-sveto med narodom s pomočjo predavanj in knjig. Zato je ZKD ustanavljala knjižnice ali pomagala pri njih ustanovitvi. Teh knjižnic je 82. S svojimi predavanji znanstvene, poučne, higijenske in gospodarsko-politične vsebine je ZKD postala učiteljica in voditeljica našega naroda v mestih in na deželi. Njena predavanja so se raztegnila prav v zadnjo slovensko vas.
Delo ZKD pa se je širilo vedno bolj in bolj. Treba je bilo pošiljati laijioe na narodno mejo, posebno na Koroško in v Prekmurje.
Kmalu se je pokazala potreba udejstvovanja tudi na drugih poljih. In tako je za« čela ZKD z ustanavljanjem tamburaškiih zborov, pomagala je pevskim društvom z notnim materijalom in izdajala celo krajše izvirne skladbe naših priznanih komponistov.
Predvsem pa je ZKD svoje udejstvovanje usmerila na ode r. Pomagala je s pro-gramatičniimi navodili pri vprizarjanju igei na diletantskih odrih. Nabavila si je celo vrsto narodnih iger in prevodov v svetovni literaturi znanih tujih del, katera izpo-sojoije proti primerni odškodnini. Ravino s to svojo panogo je ZKD v povojnem času skušala odstraniti pomanjkanje dobrih in primernih oderskih komadov, posebno ob priliki raznih manrifestaoijskih^dni. V tem področju je ZKD tudi aranžirala različne tečaje, tako dramatske in režiserske, ter je priredila gledališko razstavo v okviru ve lesejma.
ZKD pa je uvedla tudi že zgodaj filmska predavanja, ki jih je izpopolnjevala z vsemi modernimi izsledki ter je lansko leto začela z vprizarjanjem govoreoh filmov v ljubljanskem kinu »Matici«.
Tako lahko gleda ZKD danes po lOlet-nem svojem obstoju in delovanju z zadovoljstvom na sadove svojega dosedanjega dela in truda. Njen pomen se ni zmanjšal, nasprotno, nesporno je, da je ZKD danes potrebna ravno tako kakor je bila pred desetimi leti. ZKD združuje danes vsa napredna kulturna in prosvetna društva in organizacije ter je harmonična celota vsega našega naprednega kulturnega udejstvovanja.
Svoje delo bo ZKD nadaljevala, poglobi* la in izpopolnila. Skušala bo preskrbeti čim več dobrih knjig in predavanj svojim članicam ter po možnosti prenesti govoreči film tudi v podeželske kraje. S podporo in z razumevanjem svojega članstva ter širše javnosti bo ZKD postala v bodočnosti še važnejši faktor v našem kulturnem življenju.
Prekrasen arhitrav na stebru dr. žerjavovega spomenika
Napis se glasi: »Dr. Gregorju žerjavu — velikemu Jugoslovenu«. — Krasijo ga štiri figure »Duše«, vse izsekane iz vzornega kosa. Vrhni del spominskega stebra zaključuje pozlačen križ
Deset let sistematičnega dela na polja ljudske prosvete si moremo najbolje pre-dočiti na podlagi naslednjih statističnih podatkov:
V ZKD Ljubljana so letos včlanjena društva z 91.743 člani, ki imajo 43 lastnih in 31 skupnih domov.
ZKD je priredila v 10 letih svojega obstoja 5.762 predavanj s skupnim obiskom 304.012 oseb.
Izven Ljubljane je ZKD ustanovila 82 novih knjižnic s skupnim številom 543.210 knjig. Izposojevalcev je bilo skupno ogrom* no število 1,343.623.
Na dramatskem polju podpira ZKD 6 odrov s skupno 1623 igralci Vseh predstav je bilo 3.132, skupni obisk pa je znašal 631.748 oseb.
Od leta 1926. do danes je priredila ZKD 1879 Krnskih predstav s skupnim obiskom 461.000 ljudi.
Georg Bernhard:
Varljivi čar denarja
Ves svet ve, da nas teži silna gospodarska kriza. Vendar predpisujejo zdravniki, stoječi ob bolniški postelji, samo zdravila, ki v najboljšem primeru lahko odpravijo samo simptome zla jedro bolezni pa ostane. Kriza gospodarstva se pač ne da ozdraviti z denarnimi eksperimenti.
Denar je za mehanizem kapitalističnega gospodarstva nedvomno izredno važen. Toda denar je slednjič samo splošno sredstvo za izmenjavo dobrin, ki olajšuje poslovanje v gospodarstvu. Da pri kritičnih pojavih lahko močno stopi v ospredje, je razumljivo, ker je za veliko mesto, ki ne pozna podrobnih gospodarskih razlik, le denar bistvo.
Tako pomanjkanje kapitala je tudi v resnici zunanji simptom krize skoraj v vseh kapitalističnih državah sveta, zlasti v velikih industrijskih deželah. Vojni dolgovi so posamezne države napravili za upnice drugih. Kapital, ki se je stekal v državah-upnicah iz držav-dolžnic, je tam ustvarjal navidezno bogastvo ter vodil do ogromnih investicij kapitala in novih vsakovrstnih podjetij. Države-upnice so morale višek kapitala posojati zopet državam-dolžnicam, da jim vrnejo plačilno zmožnost in kupno moč. S tem izposojenim denarjem so potem dolžniki — Nemčija je v tem oziru posebno značilen primer — zopet financirali svojo novo industrijo. V nelikvidnosti teh ogromnih naložb denarja na vsem svetu je iskati enega izmed zunaniih vzrokov današnje krize.
Sedaj pa prihajajo čudodelni zdravniki in oznanjajo, da izvirajo vse naše težave le iz tega. ker se držimo zastarelih nazorov ter se le preveč bojimo ustvariti nov denar. Stara klasična teorija denarja, na katere čvrstem temelju je bila zgrajena angleška banka do novega bančnega zakona leta 1928.. je bila mnenja, da mora biti množina onega denarja, ki se nahaja v vsaki državi, enaka množini, ki lahko kroži po državi. Tej klasični teoriji je bankovec načelno veljal samo kot sredstvo, ki napravi zlato elastično. Pri tem pa so ti klasični teoretiki vedeli, da moramo v kritičnih časih tudi prelomiti načelo .če gTe za to, da se obdrži sposobnost obtoka blaga ter prepreči, da se a popolnim orekinieniem obtoka blaea kriza ne izoremeni v polom. Pri tem klasičnem nazirantu o zlatu veda ni ostala. Nekrit! bankovec vlada že doisro časa na svetu. Tz-daiati neVrHp bankovce pomeni ustvar-iatt nalmadri« kredit kar zooet pomeni naknadno inmno moč. Ni pa slučaj, temveč nremiSHona korektura sistema nepokritega bankovca, da emisijski zavodi I
splošno po Evropi izdajajo bankovce razen proti zlatu, samo proti trgovskim menicam z omejenim rokom zapalosti. Bankovec naj bi samo ustvaril nov cirkulacij-ski kredit; služil naj bi olajšanju blagovnega prometa. Naloga bankovca pa naj ne bi bila ustvarjati nove kapitalije, ki ne odgovarjajo obstoječi notranji varčevalni moči narodnih gospodarstev. Celo najpre-vidnejše teoretično denarno poslovanje v praksi ni moglo preprečiti zlorabe in preloma sistema, kar je seveda moralo dovesti še do poostritve kapitalističnih kriz. Toda novi čudodelni zdravniki smatrajo vse te sisteme za preživele. Za sedanji položaj so iznašli geslo »deflacija« in odredili novo vbrizganje denarja v gospodarsko telo. Irvving Fisher misli, da lahko obstojajo pravične cene, ki jih je mogoče tudi stalno držati na isti višini s tem, da se gospodarskemu telesu denar dovaja ali odvzema in Gustav Cassel in Keynes se s svojimi recepti zelo strinjata s Fisherjevi-mi predpisi. Keynes je s svojimi teorijami tudi izvojeval na Angleškem praktično zmago. Vsepovsod se čuje zmagoslavje, da bo njegova metoda pobila hidro krize. Cene se dvigajo, vretena, ki so dozdaj mirovala, so začela zopet obratovati, konjunktura angleškega pomorstva oživlja, angleški izvoz raste. Ali pa je to res čudež, kar se sedaj dogaja na Angleškem? Ne! Temveč je najumljivejša stvar na svetu. Vsak, ki se količkaj spozna v denarstvu, bo vedel, da ob inflacijah vedno nastopajo taki pojavi. Vsaka inflacija ima dva stadija. Prvi je opojno delovanje strupenega vbrizga: Oživljanje gospodarskega delovanja, nezdrava rdečica navideznega zdravja. Drugi stadij prinaša ravno tako, kakor pri porabi morfija in kokaina propast. Vem, da se Anglija bori proti novi inflaciji. Saj se je obrnila samo od zlatega standarda. Ideja takozvane devalvacije ni nič novega in opustitev zlatega standarda pomeni samo svobodo za po-množitev nekritih bankovcev. Ce pada kurz funta proti visokovrednemu denarju, tedaj se usmeri inozemska kupna moč proti Angliji. S tem tudi poskoči njeno blago in s zvišanjem vrednosti blaga se avtomatično pokaže potreba po novih bankovcih. Ta izdaja novih bankovcev pa tudi opogumi špekulacijo na padec funta, tako da inozemska vrednost denarja vedno bolj pada in s tem tudi vedno višje poganja notranje cene navzgor.
Na to moramo misliti, kajti čudodelni zdravniki so že pregovorili posamezne evropske države, da posnemajo angleški
Nedelja; 18. X. 1931
»JUTRO« št. 241
strumentacijo ter je v tem delu pokazal
svoje veliko znanje. — Saint-Saensov »Danse macabre« je danes že priljubljena točka ljudskih koncertov, ki pa je še vedno dokaj sveža in neprisiljena. Prav tako čajkovskega op. 71b, suita »Casse-Notset-te« s svojimi karakterističnimi plesi, ki jih publika vedno znova rada čuje. Spored je zaključila Biničkega uvertura »Ekvinokcij«, seriozno delo romantičnega značaja.
Vse točke je imel orkester do skrajne preciznosti naštudirane in občudovati je bilo predvsem odlično disc.pliniranost v godalih, ki pa žal, često preide v odsekanost. Tako zvene dramatična mesta vedno bolje od liričnih, kj«r zahteva vsebina skladbe več samostojne udeležbe vsakega godbenika. V ostalem pa je biio izvajanje brezhibno in vredno reputacije in slovesa, ki ga orkester uživa doma in na tujem. Dirigiral je višji kapelnik II. ki., polkovnik Pokorni
Razen Svendsenove simfonije so bila vsa dela sporeda pri nas že izvaiana. To kon-statiram le v statistične svrhe, ker mi je jasno, da ni mogoče kolikor toliko poljudnih koncertov sestavljati iz samih novitet in ker ne pohajam v koncerte le zato. da čujem nove stvari, temveč da spoznam svojstveni način interprptaciie posameznih reproduktivnih umetnikov. Radoveden pa sem, kaj poreko moji strogi koleeri v kritiki. katerim ni noben spored dovolj nov. zanimiv in sodoben?	L. M. š.
zakaj ne proizvaja? Pravijo, da zato, ker se večina blaga, ki pride na trg, že tako in tako ne da prodati Torej: Ko del človeštva strada, zmrzuje, se muči ter celo umira, producenti ne morejo prodati svojega blaga in puščajo celo, da del njihovih proizvodnih sredstev propade brez obresti, a čimer zopet motijo obtok denarja. Vendar je- v resnici tako. Saj vemo, da sežigajo in uničujejo celo žito, bombaž, sladkor in ostalo dragoceno blago, po katerem hrepene milijoni. Ne gre torej za ustvarjanje novega denarja, temveč za nova tržišča. Potrošna moč se mora dvigniti na celem svetu ter izenačiti z na-rastlo produkcijsko silo. S pomnožitvijo denarja pa se doseže baš nasprotno. Težnja po spekulativnem nakupu se sicer na ta način vzbuja, vendar pa s tem le še bolj pada prava vrednost zaslužka in prava kupna moč varčevalca.
Dvig kupne moči je postal mednarodna potreba. Da se pa tudi samo mednarodno doseči. Carinske meje. ki ločijo države, podražujejo cene v narodnem gospodarstvu in zmanjšujejo potrošno moč, so blaznost ki naj vendar že preneha. Zlasti pa se mora slednjič odpraviti gospodarsko razkosanje Evrope in razširiti carinsko ozemlje čez vso celino. Edino s tem se da okrepiti kupna moč Evrope, oploditi produkcijo in zopet dvigniti propale kredite, čar, ki obdaja denar, zaserčuie poeled na ono, kar je v resnici potrebno. Gospodarstvo moramo ozdraviti, namesto da mu z razb'<*nimi denarnimi eksperimenti še poslabšujemo stanje.
vzgled ter poskušajo potegniti tudi ostale države v krog razvrednotenega denarja.
V bistvu pomenijo take odredbe povsod samo možnost, ustvariti na obstoječi zlati zalogi večje denarne piramide. V tej smeli se giblje tudi predlog, ki izvira iz krogov Banke za mednarodna plačila v Baslu in ga je baje izdelal generalni ravnatelj Quesnay. Ta predlog želi mednarodno razvrednotenje vsega denarja. S tem bi se seveda izognili motnji v trgovskih odnoša-jih med narodi, ki je pri ločenem postopku posameznih držav neizogibna. V bistvu gre pa tudi ta predlog za tem, da se pomnoži nekriti obtok bankovcev na vsem svetu. To bi pomenilo umetno povišanje današnjih cen in s tem tudi mednarodno ir tlačijo. Popolnoma drugače pa moramo j esojati predlog, ki je prišel tudi od te ? rani, da naj se vsaj del zlata, ki je se-<. ij tezavrirano v Ameriki In Franciji, 5-avi na mednarodno razpolago in na ta način doseže vsaj delno izenačenje za dežele, ki trpe pomanjkanje zlata.
Kriza svetovnega gospodarstva se pač ne da rešiti z eksperimenti na polju denarne tehnike. Motnje v denarnem obtoku niso nič drugega kakor zunanji pojavi nepravilnega obtoka blaga. Na svetu so postali brez vrednosti ogromni kapitali v novih tovarnah, strojih, palačah, rudnikih, premogokopih, torej v napravah, ki jih veda označuje kot narodnogospodarski ka-1 tal in se kažejo v bilancah posameznih gospodarstev kot stoječi kapital. Kajti vsak kapital je brez vrednosti, ako ne nosi rente. A zakaj ne nosi nobene rente ? iZato, ker tak kapital ne proizvaja. A
NAJVEČJI IN NAJSLAVNEJŠI PUSTOLOVNI ROMAN SEDANJOSTI
NOVA SLIKANICA „JUTBA" NA OBIČAJNEM MESTU MED »MALIMI OGLASI"
Damski lovec in Car
Dve scenični deli, prvo »pesem gest«, drugo »komična« opera, dva izraza sodobnih stremlieni po novem teatrskem življenju, vendarle dve zanimivi etapi na tem toli iskanem trnievem potu »Damski lo-vec«, pesem gest mladega francoskega komponista Marcela De^annova kaže po muzikalni plati vse tipične znake šar-mantne. duhovite domovinske muzike. ki gre morda bolj po ravnini kot v globino. Interesantna ie instrumentaciia. uporabljajoča pridobitve sodobnosti, gladko, prijetno tekoča, skraine levice izogibajoča se polifonska melod^ka in ritmika, več ali manj deklamiruioče petie. ki pa zamore pevcem povzročati dovolj preglavice in prekrasne slike, odlični kostumi, sijaien balet, vsled česar ie naiveč delo imelo zadosti močan uspeh Vsebina je navzlic razlagi v listih meglena in je velika večina poslušalcev pač ni razumela. Za izvrstno došlo informacijo o ustvarjanju enega sodobnih francoskih komponistov zamoremo biti upravi hvaležni. Jačjega pomena stvar, žal ne bo imela.
Mnogo krepkejša je komična, — Ki pa rd prav za prav prav nič komična — enodejanska opera nemškega komponista Kurta Weilla, v sodobnem opernem ustvarjanju enega izmed najbolj uspešnih mož. Vsako njegovo novo scenično delo je bila senzacija, seveda po eni strani mnogo hvaljena, po drugi mnogo oklevetana. Resnica je, da je n. pr. zame »Car se da fotografirati« dosti bolj močna stvar, kot n. pr. »Beraška opera«, ki sem jo videl, tako muzikalno, kot po vsebini teksta in komična bi bila morda le sklepna scena. Ta ljuti boj med atentatorico (Gjungjenac) in carjem (Janko) je muzikalno tako močan, scenično tako krepko podam in psihološko tako dosledno izdelan, da mora globoko zajeti vsakega poslušalca. Brez vsakega pogreba je tu za cel kup enodejan-skih oper dramatike.
»Car se da fotografirati« bo pri nas privlačeval vso sezono. Uprava je imela ž njim kar najbolj srečno roko O obeh delih in njihovem izvajanju ob prvi priliki še nekaj besed. Obe operi je vodil dirigent g. Niko Štritof in bile so pod najboljšo taktirko.	—č.
Tarzan je znan kakor Robinson in bo ostal nesmrten kakor Robinson! — Zgodbe o njem so prevedene na 32 jezikov in razširjene v milijonih izvodov! — Zgoščene v 300 krasnih slik z besedili, obetajo odraslim bralcem »Jutra« vsak dan novo zabavo, mladini pa najboljši pouk o živalstvu in prirodi v afriških pragozdih.
KULTURNI PREGLED
ko pa gre za domačo umetnost, tedaj ne vidiš niti najboljših predstavnikov inteligenčnih krogov Tudi naši častniki nas zanemarjajo. Na nekem koncertu Glasbene Matice je bM n. pr. navzoč en sam oticir in še ta je bil pevec v njenem zboru! — Vzrok slabega obiska koncertov je prej malomarnost, pomanjkanje potrebe po duševni hrani nego kakšna gospodarska kriza, kajti za gostilno je vedno dovolj denarja. Pa naši pridobitni krogi! Kako malo smisla za kulturni napredek našega mesta imajo šele ti krogi, in to pri nas na meji. Želel bi. da bi se naš svet malce predramil, spregledal in opazil prepad, v katerega drvimo ob taki ramodušnostil
Še enkrat naj pohvalim našo mladino. Učiteljiščniki so priredili dne 10. oktobra v Narodnem domu moralno in materijalno leipo uspelo akademijo, na kateri so nastopili s pevskimi točkami pod veščim vodstvom svojega neumornega učitelja, prof. Karla Pahorja. Sodeloval ie uspešno tudi orkestralni oddelek učiteljiščnikov. Vendar tudi fcu ni bil obisk baš hvalevreden; vsaj dijaštvo ostalih srednjih šol, zlasti ženskega učiteljišča bi se bilo lahko odzvalo v lepšem š'.«;vilu.
Razveseljiv napredek pa kaže glasbena šola naše Glasbene Matice. V zadnjih tiyh letih je število gojencev stalno v porastu, kar priča o dobri organizaciji pouka Letos je število izdatno poskočilo; gojencev in gojenk je več nego lani sredi leta. tako da je Glasbena Matica morala pritegniti dva nova pomožna učitelja: diplomiranega violinista Hubalda Vrabca in niegovo soprogo, diplomirano pianistko Emo Gcmbač-Vrabčevo. oba nekdanja gojenca bivše tržaške Glasbene Matice in konservatorija.
Dne 13. t. m. pa je naše narodno gledališče dalo svojo porvo glasbeno predstavo, najnovejšo Leharjevo opereto »Zemlja smehljaja« (ali »Zemlja solnca?«), ki je pri nas prišla prvič na jugoslovenski oder. O tem pa prihodnjič.	V M.
Mariborsko glasbeno pismo
Maribor, 15. oktobra.
Serija glasbenih prireditev se je pričela letos prav zgodaj. To pot je celo okolica prehitela mesto. Že dne 26. septembra je pevsko društvo »Zarja« v Pobrežju priredilo svoi jubilejni koncert, na katerem se je izvajal poljuden program pod; vodstvom pevovodje učitelja Zivka. Interesanten je bil društveni zgodovinski pregled, ki ga je podal duševni vodja društva, tajnik nad učitelj Klemenčič. Sodeloval je tudi majhen dijaški orkester, kar je vsekakor razveseljivo; tako je mladina pokazala, da ji ni samo za šport, kakor ji kaj radi očitaio. Predsednik Iipavčeve župe pa je imel priliko pozdraviti v pevskem društvu »Zarji« novega župnega č'ana. Škoda, da je marsikatero drugo okoliško pevsko društvo še v spanju. In vendar je naša okolica tako silno potrebna moralnega podviga!
V mestu je otvoriio koncertno sezono ljubljansko železničar^ko pevsko društvo »Sloga«, ki je dne 3. oktobra gostovalo pri ras v unionski dvorani z velikim Handlo-v:m oratorijem »Samson«. Društveni pevo-vodja, Heribert Svetel, ,e velik prijatelj re-nesansne in staroklasične glasbe. Zato si je med drugim izbral tako delo, da^i je vedel, da treba vanj položiti mnogo truda in da se mora društvo izpostaviti morebitnim denarnim nepriltkam. Vsak pravi prijatelj glasbe pozdravlja dobro voljo in požrtvovalnost društva, saj so taki koncerti za t'asbeno vzgojo splošno potrebni in poučni. ne glede na to, da nudijo tudi dovolj umetniškega užitka. O pevskem zboru »Sloge« je treba poudariti, da je. izvzemši par mest ,v glavnem prijetno zvenel; videlo se mu je, da se je trudil podati dolgo skladbo v čim dostojnejši formi. Svojo ponekod kljub navidezno enostavnejši glasbi precej komplicirano vlogo je obvladoval dobro. Orkester, v katerem smo videli nekatere prav odlične osebe, je bil precej vigran, le i -rmonij (ki je, žal, moral nadomestovati «>r*Ie) ni bil v skladu z intonacijo orkestralne skupine, kar je na nekaterih mestih povzročilo majhne neubranosti. Kot solisti f-o sodelovali samo dobri in priznani umet-r Hci. Tenor Josip Gostič je podal Samso-r ;VO vlogo prav simpatično; škoda, da je večkrat za idejo uhajal iz intonacije, kar t si lahko prihranil, ako ne bi bil na nekaterih mestih forsiral. Basist Marijan Rus rapreduje lepo in je svoji dve vlogi izvalil z globokim razumevanjem. Nekateri vo-1 ali mu še malce nagajajo, prav tako nižji t ;ni, a priden študij bo napravil iz njega
<	i, kar mu iskreno želimo in kar od njega truno pričakujemo: pevca po božji volji. S s >jim krasnim liričnim glasom nas je zo-fet razveselila sopranistka Pavla Lovšeto-i n v vlogi Dalile, prvič pa smo slišali tukaj altiatko Cirilo Škerlj-Medvedovo; njen glas je baržunast, mehak, nekoliko v paj-čolan ovit in nam je zapustil prav prijeten vtis.
Pač pa je velika škoda, da je bila dvorana komaj za polovico zasedena. To je ■zapet pog'avje zase. Maribor namreč že nekaj let ne more več polniti — res da ogromne — dvorane »Uniona«, a zdaj tudi že manjših ne. Tako je bil koncert opernega pevca Svetozarja Banovca, ki ga je •dal dne 9. oktobra v Kazinski dvorani pod ■okriljem tukajšnje »Ljudske univerze«, tu-
<	slabo obiskan. In vendar njegov kon-c rt ni nudil nobenih problematičnih reči, s j so bili na programu samospevi prav •L 'ike vrste, dve operni ariji svetovnega slovesa (i« Puccinijeve »Tosce« m Masse-netove »Manon«) in — kar bi bilo moralo tvoriti poglavitno atrakcijo večera — mno-g » ameriških, zamorskih in indijanskih pesmi. Sicer je navzoče občinstvo sprejelo Bari ,>vca z velikim veseljem, saj je čitalo o njegovih uspehih v Ameriki. Banovec ima lehak in prožen tenor skoz in skoz lirične narave in si je temu primerno izbral tudi p-ogram, a tak pevec bi bil za prvi del koncerta moral izbrati že kaj bolj sodobnega. V ostalem pa je bil deležen velikib aplavzov, zlasti po Flajšman-Kozinovenu »Metuljčku« in po indijanski ljubavn' pesmi. Izvrsten je bil njegov partner na klavirju, kapelnik Niko Štritof.
Da se vrnem k vprašanju oblskavanja glasbenih prireditev. Kadar gostujejo kak-šni zamorci, navidezno fini pevci, ki sicer pojo po kabaretih, ali pevski akrobati nesrečnih kozakov, imajo vedno sijajen obisk;
DAMAM JE NEOBHODNO POTREBEN
ZAČNE IZHAJATI V NEDELJO DNE 25. OKTOBRA
VELIKA UGODNOST ZA NOVE NAROČNIKE!
»JUTRO« NAJKASNEJE DO 25. T.-M. ZA MESEC NOVEMBER NAPREJ BO DOBIVAL LIST OD 25. DO KONCA OKT.
KDOR PLAČA
NAROČITE SE TAKOJ IN BERITE ZAČETEK
ŽE V NEDELJO DNE 25. OKTOBRA V „ JUTRU"
šolski upravitelj, Sv. Bolfenk na Kogu; Velika Nedelja (Velika Nedelja, Sardinja, Trgovič, Sbdinci): Klemenčič Vladimir, učitelj: Sv. Tomaž (Sv. Tomaž, Lahomci): Skr-lec Franc, poštar v p. in posestnik; Rogoz-nica (Brstje, Kicar, Rogoznica): Vodnik Hinko, prof., Ptuj; Seia (Jurovci, Lancov-i vas, Trnovec - Sela, Zgornja Pristava, Doli -na): Zoreč Karel, šolski upravitelj; Spuh-Ija (Borovci, Spuhlja, Zabovci): Oeole Jakob, šef katastrske uprave, Ptuj; Sv. Barbara v Halozah (Gradišča, Gruškovec, Slatina, Sv. Barbara v Halozah, Sv. Elizabeta): Kosi Mirko, šolski upravitelj; Sv. Marjeta (Formin, Gajovci, Mala vas, Moškanjci, Mu-retinci, Sv. Marjeta, Zamušani): Kokolj Ignac, šolski upravitelj; Sv. Andraž v Slov. goricah: Predan Drago, šolski upravitelj; Sv. Lovrenc na Dravskem polju: Sel Ivar>, šolski upravitelj; Sv. Lovrenc v Slov. goricah (Dragovič, Hlaponci, Sakušak, Sv. Lovrenc v Slov. goricah, Zagorci): Breže Ivan, učitelj; Sv. Marko (Bukovci, Sv. Marko, Prvenci, Stojnci): Marinič Mirko. šol. uprav.: Sv. Urban (Destinci, Dolič, Levanjci, Sv. Urban); Kocniut Rudolt, šol. upravitelj; Sv. Vid (Pobrežje, Vareja, Dravci): Muzek L ji; -devit, šolski upravitelj; Trnovska va« (Bi-šečki vrh, Ločič, Trnovska vas. Trnovski vrh): Kos Štefan, šolski upravitelj, Sv. Bolfenk v Slov. goricah.
SREZ SLO VEN JG RADEČ.
Šmartno (Golavabuka, Šmartno): Kavčič Franc, šoL uprav.; Št. Hj pod Turjakom (Mislimje, Št Ilj pod Turjakom): Verčkov-nik Josip, Sol. uprav.; St. Janž pri Dravogradu ' (Št. Janž pri Dravogradu, Otiški vrh): Bregant Oskar, šol. upravitelj; Slo-venjgradec (Slovenjgradec, Legen): dr. Kunst Rasto, notar; Pamefc: Visočnik Andrej, šolski upravitelj; Podgorje (Podgorje, Šmiklavž): Zehrer Vilibald, šolski upravitelj, Šmiklavž; Razbor: Šentjurc Fer-dD, ravnatelj meščanske šole, Slovenj-gradec; Stari trg (Starj trg, Sete, Vrhe): Kopač Leopold, šol. upravitelj, Slovenjgra-dec; Št. Vid nad Valdekom: Zupančič Drago. šol. upravitelj; Sv. Andraž; Kregar Anton, šolski upravitelj; Sv. Florijan: Relec Franc, učit. osnovne šole, Šoštanj; Št. Ilj pri Velenju; Gradišnik Stanko, sol. uprav.; Št Jani na Vinski gori: Bratkovič Anton, šoL upravitelj; Kale; Pokeržnik Ferdo, šoL upravitelj; Šoštanj: dr. Konm Ferdo, okrožni zdravnik, Šoštanj; Šoštanj • okoiira: Vrečko Martin, šol. upravitelj. Šoštanj: To-polšica: Menhart Alojzij, šol. upravitelj; Velenje volišče I.: Stopa r Vinko. šol. upravitelj, Velenje; volišče IL: Kurnik Anton, šef računovodstva drž. rud., Velenje: Spodnji Dolič: Gorup Franc, šolski upravitelj, Dolič.
Volišča in oredsedniki volilnih komisij
SREZ NOVO MESTO.
Ajdovec: Arzenšek Adolf, šol. upravitelj; Ambrus: Prosen Peter, profesor, Novo mesto; Bela Cerkev: Colja Loize, šolski upravitelj; Brusnice: Rupnik Boris, profesor, Novo mesto; Črmošnjice: Kuder Anton, sodnik, Novo mesto; Dobrniče; Plehveis Karol, sodnik, Trebnje: Dvor: Dequal Ciril, šol. upravitelj; Mirna: Germ Josip, profesor, Novo mesto; Tihaboj (Mirna); Sancin Cezar, šolski upravitelj, Mirna; Mirna peč: Obrekar Rudolf, šol. upravitelj; Novo mesto levi breg: dr. Polenšek Jurij, preds. sod. v p.; Novo mesto desni breg: dr. Furlan Anton, odvetnik; Trebnje: Vozelj Janko, šol. upraviteli: Št. Lovrenc (Velika Loka): Bla-gotinšek Fran, sodni kanclist Trebnie; Za-gradcc: Picek Janko, sodni pripravnik, Novo mesto; Žužemberk: dr. Emerik Ločnik, notar; Hinje (Žužemberk): Čeitina Franjo, gimn. prof., Novo mesto; Šmihel (Žužemberk): inž. Šulsaj Franc, šum. svetnik, Novo mesto; Oreliovica: Hočevar Alojzij, sodnik, Novo mesto; Prečna: Barbič Ivan. sodni oficijal. Novo mesto: Sela - Šumberk: Tratar Jože, učitelj. Trebnje: Smuka: dr. Kyovsky Rudolf, sod. pripravnik, Novo mesto; šmihel (šmihel - Stopiče): Kobe Viktor, sodnik okrož. sodišča. Novo mesto; M. Slatnik (Šmihel - Stopiče): Knoll Rudolf, sodni oficijal. Novo mesto; Stopiče: tšmihel-Stooiče): Mastnak Franc, notar, Trebnje; Podgrad (Šmihel - Stopiče): Matko Davorin, šol. upravitelj v pok.. Novo mesto: Vavta vas (Šmihel - Stopiče): Kozina Jurij, sodnik okrož. sodišča. Novo mesto: St. Peter: dr. Trošt Josip, odvetniški kandidat, Novo mesto: Toplice, voliš?«« I.; Gre^orc Dragotin, šol. upravitelj; Toplice, volišfe II: Hribar Martin, učitelj.
SREZ PREVAUR
Sv. Anton na Pohorju: Zoteer Drago, šol. upravitelj; Brezno; Ko?elnik Drago, šol. upraviteli: Črna: Kuhar Janko, šol. uprav.; Sv. Danijel: Grafenauer Ludvik, šol.unrav., Dravograd (Dravograd, Ojstrica): KuraS Ivan, šol. upravitelj; Gortina (Gortina, Pernice): Urib Franc, posestnik: Guštanj (Gu-štanj. Tolsti vrh); Gačnik Janko, šolski upravitelj; Janževski vrh (Janževski vrh-Orlica - Ribnica): Hauntman Ulrich, šolski upraviteli, Ribnica: Kapla: Lasič Josip, šol. upravitelj: Koprivna: Koselnik Silvester, posestnik: Koti ie: Sokol Adolf. šol. upravitelj; Libelire' Močnik Ivan, šol. upravitelj; Libuše: Stres Boris, učiteli. Preval je: Ma-renberg (Marenbe™. Zg. Vižinea): čerček Janko, sodnik; Mežica: Henrouth Josip, ravnateli mešč šole: Mnta (Muta. Sv. Primož): Kogelnik Frane. šol. upraviteli- Pre-valje- dr. Senčar Dušan, notar; Sv Primofc na Pnfcorju: Mravliak Viktor, posestnik: Remšnik: Terčak Stanko, učiteli, Maren-berg: Trbonje: Lauko Julij, posestnik; Vu-hred: Kodrič Rudolf, šolski upraviteli: Vu-seniea: Volmajer Karol, šolski upravitelj.
Kino Llublfanskl dvor
Telefon 2730
John Gilfeert
KOZAKI
Po slovitem romanu L. N. Tolstega
Predstave danes v nedeljo ob 3., 5„ 7. in 9.
Cene 4 in 6 Din.
Ljubljanski koncert orkestra kraljeve garde
Gardni orkester je koncertiral že pred leti v Ljubljani in nam je vsem še od takrat ostal v najlepšem spominu. Na svoji letošnji koncertni turneji po Jugoslaviji je prošli petek obiskal tudi Ljubljano in priredil simfonični koncert v veliki dvorani hotela »Union«. Orkester šteje okrog 70 mož in je izborno vigran, saj ga tvori jo sami najodličnejši godbeniki. Godalni korpus je jako zvočen, pihala so virtuozna. Trobila pa so v primeri z ostalim orkestrom mnogokrat premočna in dokaj rezka, kar je bilo občutiti predvsem v prvi točki sporeda, Wagnerjevi predigri k »Mojstrom pevcem norimberškim«. Spored je poleg tega dela izvajal Svendsenovo d-dur simfonijo, delo eklektičnega značaja brez posebnih vrlin ali značilnih potez. Kratkemu, živahnemu prvemu stavku sledi nekoliko preveč raztegnjen »Andante«, ki temelji na zelo priprosti, v cerkvenem slogu preteklega stoletja zasnovani melodiji. Tudi ostala dva stavka, »Allegretto scher-zando« in »Finale« se ne odlikujeta niti v invenciji niti v formalnem oziru; posebno zadnji je slaboten. Orkester je izdelal iz tega dela, kar se je dalo; mnogo prilike pa ne nudi niti orkestru, niti dirigentu, da se izkažeta.
Po odmoru smo čuli suito iz Gotovčeve »Dubravke«, odlično jugoslovensko delo, v katerem je skladatelj v smislu svojih načel skušal uvesti folkloro v simfonično glasbo. Njegov poskus je smatrati za jako posrečenega; melismatične floskule, katerih so napevi Jugoslovenov polni, so uporabljene v prav virtuoznem smislu v tem delu, in predvsem, ta suita je koncizna tn izrazna. Tudi ni možno prezreti izredno odlične instrumentacije, ki odlikuje celo delo in ki mu na prvi sluh že donaša (in mora donesti) velik uspeh. Gotovac je že vedno kazal izrazit amisel za zvočno in-
Ali ste ie naročnik o slovenske Uustrovane tedenske revije »življenje in svet«?
Štirimesečna odgoditev nemškega parlamenta
Eksodus narodnih socialistov in nemških nacijonalcev Državni zbor je odgoden do 23. februarja
Berlin, 17. oktobra, d. Pred včerajšnjim glasovanjem o nezaupnici vladi dr. Briinin-ea je v debati napravil posebno velik vtis govor voditelja gospodarske stranke Molla-tha, ki je izjavil, da bo njegova stranka, čeprav se ne strinja s politiko sedanje vlade. tolerirala kabinet g. Briininga, ker so prilike za sestavo desničarske vlade slabše, kakor so bile lani.
"^dsednik dr. Briining je v svojem govoru opozoril državni zbor, da je vlada pripravljena izvršiti v podrobnostih spremembe izdanih zasilnih odredb, vendar pa je proti uničenju zvez, ki drže skupaj vse nemško gospodarstvo in finančno strukturo. Naposled je opozoril na nevarnost, ki bi nastala s spremenitvijo vlade v današnjem času. Tudi sam je prišel do osebnega grenkega spoznanja, da zbuja vsak nov kabinet, tudi z novimi gesli, nekaj časa veliko nezaupanje v inozemstvu. Ob sklepu je dr. Briining naglasil, da je njegova vlada^ prva, ki se ji je posrečilo doseči proračunsko ravnotežje v državi, in sicer iz lastnih sredstev in ne s posojilom.
Med govorom držav, kancelarja je bila nacijanalna opozicija zunaj dvorane in se je vrnila šele k glasovanju. Po končanem glasovanju, ki je izpadlo v prilog dr. Bru-uingu, je vsa desničarska opozicija odšla ponovno iz zbornice in narodno - socialistični poslanec, bivši minister Frick je pre-iital izjavo, da narodni soci jahati nimajo
nobenega interesa na parlamentarnih raz-pravah, ker ne morejo ničesar doseči proti večini državnega zbora, ki je nasprotna ljudskim interesom. Zato zapuščajo zopet državni zbor ter bodo delali izven parlamenta, da porušijo zadnje opore sedanjega sistema. Zastopnik nemških nacijonalcev posl. Quaatz je izjavil, da se pridružuje izjavi dr. Fricka.
Odsotnost nacijonal.ne opozicije je omogočila večino socijalnih demokratov in komunistov. ki se je takoj uveljavila. S csoei-;alističniini in komunističnimi glasovi je bil namreč sprejet sklep, da se ustavi grajenje oklopne križarke sB« in porabijo razpoložljiva sredstva za prehrano otrok. Prav tako je bil s soeija!istično večino sprejet sklep o neomejeni koalicijski pravici vseh delavcev. nameščencev in uradnikov. Predlog o ukinjenju odpravnin nemškim knezom je bil odklonjen. Sprejet je bil socijalno - demokratski predlog za pomoč bednemu prebivalstvu preko zime, kakor tudi socijalno-demokratski predlog za uvedbo ukrepov proti kartelnim ceram, dočim je bil kohiu nistični predlog za takojšnjo aretacijo Hitlerja, Schachta, Kugenberga, Seldteja m Diisterberga odklonjen.
Pozno ponoči je bil po debati o raznsh drugih predifigih sprejet predlog, da st-državni ztx>r odgodj do 23. februarja prihodnjega leta.
Borba za špansko ustavo
Ustavna določba o ločitvi zakona - Manifest katoliških poslancev
Papeška poslanica Špancem
Madrid, 17. oktobra. V nadaljnern poteku ustavne debate je parlament sprejel ■naslednje besedilo člena, ki govori o zakonu; Rodbina je pod zaščito države. Za« kon sloni na pravni enakopravnosti obeh spolov. Zakon se lahko loči sporazumno «1 i pa po utemeljenem predlogu enega izmed obeh zakoncev.
Madrid, 17. okt. Tako zvana katoliška parlamentarna frakcija, ki je zaradi sklepov o ločitvi cerkve od države zapustila parlament, je danes objavila manifest na narod, v katerem pojasnjuje, zakaj se ne bo več udeležila parlamentarnih sej za dobo ustavne debate. Skupina šteje 42 poslancev. V svojem manifestu poudarjajo, da nočejo nositi nikake odgovornosti za posledice, ki morajo nastati za ves španski narod, ako se na tako brutalen način uničuje narodna tradicija in sili narod v brez-boštvo. Na koncu izraža manifest nado, da
bo tudi v Španiji nastopilo iztreznjenje in da bo mogoče popraviti, kar se je sedaj zagrešilo.
Rim, 17. of<t. V merodajnih krogih Vatikana še vedno ne mislijo na prelom diplomatskih odnošajev s Španijo. Vatikan bo poskusil vse, da bi s pogoji, ki bi bili za cerkev sprejemljivi, dosegel dovolitev obstoja verskih kongregacij v Španiji. V Vatikanu še vedno upajo, da bo s potrpežljivim pogajanjem mogoče doseči spo* razum ali vsaj modus vivendi z republikanskim režimom.
Rim, 17. oktobra. AA. V snočnjem »Osservatoru Romanu« je papež objavil poslanico španskemu narodu, v kateri protestira proti protikatoliškim odredbam španskega parlamenta. Končno izraža upanje, da bo škoda, storjena cerkvi, s časom popravljena.
Matuška priznal vse svoje zločine
Železniški atentator je priznal, da je izvršil atentate pri Juterbogu, Anzbachu in Torbagyju in snoval še nove
Dunaj, 17. oktobra, s. Policijska direkcija je danes objavila obširno poročilo o priznanje železniškega atentatorja Ma-tuške. Matuška je priznal, da je lani de; cembra mesca nenadoma prišel na idejo, i/vršiti atentate na železniške vlake. Naj« prej je misli na Anzbach, čigar osolica mu jc bila znana. Matuška je natančno opisal svoje priprave za ta atentat. Po stentatu v Anzbachu se je pripravljal za atentat v Jiiterborgu, kjer je bival nekaj časa. Posledice svojega atentata v Jiiterborgu je mogel sam videti, ker ie tik ob progi čakal na prihod vlaka. Prihodnjega dne 9. avgusta se je vrnil na Dunaj. Ko >e "videl posledice atentata, je sklenil, da ne bo nikoli več storil kaj takega, vendar pa mu ti dalo miru. Prišla mu je misel za uvedbo
novih atentatov, in sicer na Madžarskem. Obširno je nato opisal Matuška priprave za atentat pri Bia-Torbagvju ter je -zjavil, da je natančno študiral vozne rede, ker tokrat ni hotel izvesti atentata proti osebnemu vlaku, temveč le proti tovornemu. Počakal je, da je vozil mimo redni osebni vlak ter je šele pripravil eksplozijo, ko se je približal drugi vlak, ki ga je smatral za tovornega. Nato je sam odhitel na kraj nesreče, kjer so ležali ponesrečeni vagoni. Pri tej priliki se je sam ranil z žepnim nožem na licu, da bi ga smatrali kot žrtev atentata. Na koncu je Matuška izjavil, da je nameraval prav v kratkem izvršiti še več velikih atentatov na železniške proge, in sicer v prvi vrsti na progi Amstcrdam-Pariz-xMarseille in pri Ventimigli.
Avtomobilska industrija v Jugoslaviji
Pogoji ministrstva trgovine in industrije za osnovanje avtomobilske tvornice v naši državi
Beograd, 17. oktobra, p. Nagli razvoj avtomobilizma v naši državi, zlasti pa razvoj avtobusnega prometa v pokrajinah, kjer ni nerodnih železniških zvez, kakor tudi moto-rizaeija raznih lokalnih prog, je dal mero-dajnim krogom pobudo za ustanovitev domače avtomobilske industrije. Poleg domačih interesentov se javljajo tudi številni inozemski interesenti, ki bi bili pripravljeni •zcrraditi pri nas tovarne avtomobilov. Zato je ministrstvo za trgovino in industrijo izdalo sedaj točne pogoje, pod katerimi naj se osnuje pri nas ta važna industrijska panoga. Po vsestranski proučitvi tega problema ie prišlo ministrstvo do naslednjega isklepa:
Za ustanovitev avtomobilske industrije se nora sestaviti nacijonalni odbor, odnosno društvo, pri katerem lahko sodelujejo tudi inozemske tvrrlke. To društvo mora razpolagati z do voljni m kapitalom, Id bo omogočal redno poslovanje podjetja. Tovarna mora produeirati tovorne in osebne avtomobile ter- se s časom urediti tudi za izdelavo specijalnih vozil, kakor traktorjev, motornih čolnov, drezin itd. Osebni avtomobili se morajo izdelovati s štirimi do šestimi sedeži, tovorni avtomobili pa z nosilnostjo 1 do S tem. Avtobusi za medkrajevni
promet morajo imeti 20 sedežev, oni za mestni promet pa po dogovoru. Kapaciteta tovarne mora znašati najmanj tisoč vozil na leto. Tipa vozil in njih tehnični ustroj se določita sporazumno z ministrstvom vojske in ministrstvom za promet. V roku najmanj treh let po ustanovitvi mora tovarna izdelovati vse vrste vozil, v roku petih let pa mora izdelovati doma tudi vse Spetijal-ne dele, ki se sieer uvažajo. Sploh mora biti vse obratovanje usmerjeno na to, da se bodo vs; deli izdelovali doma. Podjetje se mora obvezati, da bo uporabljalo izključno domače sirovine in uvažalo samo one, ki jih doma nimamo. Prav tako se mora podjetje obvezati,^ da bo zaposlevalo izključno domače moti, Samo prvih pet let sme zaposle-vati inozemske strokovnjake pod pogojem, da v tej dobi izvežba domače ljudi. Za uvoz potrebnih delov in sirovin bo uživalo podjetje earinsko prostost. Prav tako bo dovoljen popolnoma prost uvoz vseh potrebnih strojev, delavnic in ostale notranje ureditve, v kolikor je ni mogoče dobaviti doma. Za dobo prvih desetih let bo podjetje oproščeno vseh državnih, banovinskih, sreskih in občinskih davščin. Ta davčna prostost se lahko po potrebi podaljša tudi preko tega roka.
Bafbo prispel v Budimpešto
Budimpešta, 17. oktobra AA. Davi je prispel z orientnim eksprespm iz Bukarešte v Budimpešto italijanski letalski minister general Balbo. Na postaji sta ga pozdravila v imenu madžarskega ministrstva za narodno brambo Gombes in v imenu italijanskega poslaništva v Budimpešti Arlotti .
Zasedanje albanskega parlamenta
Tirana, 17. oktobra n. Danes se je sestal albanski parlament k četrtemu rednemu zasedanju. Ministrski predsednik je prečital poslanico kralja Zogu, ki naglasa, da je ugled Albanije v svetu zelo narasel in da vzdržuje Albanija prijateljske odnošaje z vsemi, zlasti pa s sosednimi državami.
Posojilo nemških državnih železnic
Berlin, 17. oktobra AA. Podpisovanje posojila nemških državnih železnic je bilo zaključeno 15. oktobra. Do tega dne so podpisali 170 milijonov mark. Podpisa se je večinoma poslužil kapital, ki je bil pobegnil iz Nemčije. Končni rok za podpis tega posojila poteče ob koncu leta Posojilo bodo uporabili za železniške gradnje in za izpopolnitev dosedanjih železniških naprav. S tem hočejo omiliti brezposelnost.
Ameriški primanjkljaj
New York, 17. oktobra d. Zakladni urad objavlja, da se je v prvih treh in pol meseca tekočega proračunskega leta povečal primanjkljaj na 500 milijonov dolarjev.
V ZNAMENJU NARODNE SLOGE
IN GOSPODARSKE VZAJEMNOSTI
Nauki iz dosedanjega poteka volilne borbe - V velikem narodnem taboru se zbirajo ne le pristaši vseh nekdanjih strank, temveč tudi
pripadniki vseh slojev in stanov
Beograd, 17. okt. r. Jutri se bo vršilo po vsej državi več večjih volilnih shodov, na katerih bodo zastopniki vseh slojev manifestirali narodno slogo, ki naj bo glavna in vodilna sila pri volitvah 8. novembra. Ideja narodne skupnosti je globoko prodrla v vse sloje prebivalstva, čim bolj se bližajo volitve, tem bolj jasno se kaže, kako prebivalstvo povsod iskreno pozdravlja složno delo za dobrobit celokupnega naroda in države in s teni tudi dobrobit vsakega sloja in vsakega posameznika.
Na sestankih in shodih, ki se vrše te dni po vsej državi in na katerih člani vlade ali drugi javni delavci tolmačijo volilcem osnovne linije in posamezna točke velikega jugoslovenskega delovnega programa, pa se tudi opaža, da se zbirajo okrog tega programa ne samo pristaši raznih bivših strank, marveč tudi zastopniki vseh slojev brez razlike na svoj gospodarski in socialni položaj. Na teh sestankih se očituje ne samo duh narodne vzajemnosti, ki je že povsod izpodrinil prejšnjo plemensko in strankarsko nestrpnost, marveč se očituie tudi duh gospodarske in socialne solidarnosti. Okrog velike splošne osnove narodne skupnosti in ustvarjajočega dela pod vodstvom Petra Živkoviča se zbirajo predstavniki inteligence, vodilni gospodarski krogi, trgovci, obrtniki, industrijalci in prav tako polnoštevilno tudi ves naš kmetski in delavski narod.
Tudi to je eden izmed uspehov, ki jih je dosegel šestojanuarski režim, oznanjajoč povsod duh pomirljivosti. zbliževanja in sloge, tako med plemenskimi skupinami kakor med socialnimi in gospodarskimi stanovi, ki so vsi enako važni in potrebni za skladen razvoj in napredek naroda kot celote. Povsod se zopet vrača medsebojno zaupanje med posameznimi razredi in sloju Na ta način bo zagotovljen socialni mir, ki je eden najvažnejših pogojev za razvoj in na-
predek. Tako smo v Jugoslaviji sedaj v dobi velikih gospodarskih kriz in velikih socialnih pretresljajev dosegli .socialni mir in red ter s tem učvrstili našo notranje razmere kakor redko katera druga država v Evropi.
Duh solidarnosti in iskrenega sodelovanja se pojavlja na vseh poljih javnega življenja in zlasti razvoj zadružništva najbolje priča, kako globoko se je že ukoreninila ta solidarnost. Brez vseh fraz in deklamacij o socianli enakosti je vlada s svojim pozitivnim in realnim delom na izboljšanju položaja gospodarsko šibkih razredov stopnjema in skoraj ne-opaženo uveljavila režim resnične socialne harmonije. Socialna evolucija Jugoslavije napreduje z zdravim poletom
V	času globokih gospodarskih in socialnih pretresljajev, ki zajemajo ves svet, lahko naša država samo ob pozitivnem ustvarjanju v duhu najtesnejšega sodelovanja vseh pokrajin in vseh slojev doseže ono mesto, ki ji pripada v krogu modernih držav. Glavno načelo, ki mora biti vodilno pri delu bodočega Narodnega predstavništva, je gospodarski in kulturni napredek širokih narodnih slojev. Glavni cilj gospodarske politike mora zlasti biti pravilna rešitev interesov kmetskega stanu, ki predstavlja veliko večino našega naroda, vendar pa tako, da se pri tem omogoči tudi zdravi razvoj vseh ostalih gospodarskih panog, ker bi sicer ne bilo mogoče ohraniti gospodarske neodvisnosti.
V	pravilnem umevanju tega programa, ki je tvoril podlago dosedanjemu delu vlade in ki je jasno začrtan tudi v volilnem proglasu ministrov, se že sedaj v pričakovanju 8. novembra zastopniki vseh stanov tako enodušno zbirajo v velikem narodnem taboru, ki bo po volitvah roko v roki s kraljevsko vlado energično nadaljeval delo na korist države, naroda in nas vseh.
Shodi na Hrvatskem
Zagreb, 17. oktobra r. V savski banovini se je včeraj in danes zopet vršila cela vrsta volilnih shodov, sestankov in konferenc. V Cazmi je imel krasno uspel shod in celo vrsto konferenc v raznih krajih, sreza bivši narodni poslanec hrvatske se-ljaške stranke Ivan Radič, nečak pokojnega Stjepana Radiča. Na teh konferencah so sodelovali najodličnejši predstavniki bivše HSS in zastopniki vseh drugih strank. S shoda v čazmi je bil poslan ministrskemu predsedniku brzojavni pozdrav.
Novi sreski kandidati
Beograd, 17. oktobra r. V teku današnjega dne je bilo pri pristojnih sodiščih vloženih in potrjenih zopet več sreskih kandidatur. V Kruševcu je bila vložena kandidatura bivšega ministra Milana Si-monoviča za rasinski srez. Njegov namestnik je Milutin Pešič, župan v Kruševcu. To je prva kandidatura na področju kru-ševskega inšpektorata, ki obsega 17 upravnih srezov.
Danes je bila potrjena tudi prva kandidatura v novosadskem srezu. Tu kandidira notar Branko Nikolič iz Novega Sada. Njegov namestnik je dr. Matija Macak, odvetnik iz Novega Sada.
Beograd, 17. oktobra p. Sresko sodišče v Kučevu je danes potrdilo kandidatno listo zunanjega ministra dr. Marink oviča, ki kandidira v srezu Golubačkem. Njegov namestnik je trgovec Andra Pavlovič.
Beograd, 17. oktobra p. Sresko sodišče v Beogradu je danes potrdilo kandidatno listo za srez vračarski. Kandidat je Ilija Savkovič, odvetnik iz Beograda.
BeogTad, 17. oktobra p. Danes so se pojavili v Beogradu prvi volilni lepaki, ki napovedujejo za jutri dopoldne 9 volilnih konferenc v raznih delih mesta. Na teh konferencah se bo razpravljalo o kandidaturah za mesta Beograd, Zemun in Pan-čevo.
Dva komunista v boju s policijo ustreljena
Ko je zagrebška policija hotela aretirati dva komunistična terorista, sta začela ta dva streljati in sta bfla v boju usmrčena
Zagreb, 17. oktobra AA. S pristojnega mesta smo prejeli to-le poročilo;
15. t. m. so organi zagrebške policije iskali znanega terorista in komunista Josipa Debeljaka, ki je 30. septembra med aretacijo ubil policijskega organa in nato pobegnil. Izvedeli so, da se nahaja Debeljak z nekim svojim tovarišem v Vočarski ulici št. 20. Ko je policija stopila v to stanovanje, je opazila v njem znanega komunista Josipa Adamiča. Ta je hipoma potegnil revolver in ga naperil na policijske organe,
ki pa so ga prestregli in ga smrtno ranili. Pri njem so našli dva revolverja, razna pisma, napisana s kemičnim črnilom, in legitimacije za tri razne ne-zn3>ne osebe.
Debeljak je medtem pobegnil. Policija ga je takoj zasledovala in ga kmalu "našla v stanovanju Barice Iveroviča. Ko je policija hotela aretirati Debeljaka, jo je sprejel z revolverskimi streli. Policija je odgovorila in ga ubila.
Tudi smrtno ranjeni Adamič je kmalu preminil.
šestdeset novih banovinskih cest
Po vseh krajih dravske banovine je uvrščenih med banovinske ceste II. reda 60 dosedanjih okrajnih in občinskih cest
Beograd, 17. oktobra, r. Z odlokom ministra za zgradbe so na predlog banske uprave dravske banovine na osnovi Čl. 4. zakona o nedržavnih cestah uvrščene v vrsto banovinskih cest drugega reda naslednje dosedanje okrajne in občinske ceste:
1.	Sv. Jurij — Dramlie — Špitalie —
Žiče;	. . .
2.	odcep državne ceste pri Ojstrici vasi _ Sv. Jurij ob Taboru — Loke;
3.	Turnišče — Genterovci;
4.	Gorenje — Soteska;
5.	Nazarje — Ribičev most — Prihova;
6.	Lukovica — Sv. Vid — Moravče — Kandrže;
7.	Stara cerkev — Gorenje;
8.	Konjice — Oplotnica — Čadram:
9.	Dražja vas — Tepanje — Oplotnica
—	Fužine;
10.	Šenčur — Trata;
11.	Podrošt — Zgornja Sorica;
12.	Zaloke — Smlednik;
13.	Kitnelj — Gabrijel — kolodvor (Mo= kronog — Bistrica) z zvezo na banovin-sko cesto:
14.	Rakovnik — Št. Rupert:
15.	odcep na državni cesti Maha r ovca Draga:
16.	Litija — Sava;
17.	kraj Zagorje — most pri železniški
postaji:	„ .	_	, .
18.	Stična — kolodvor — Stic-na •— kraj; 19 odoep od državne ceste v Ljubljani
—	ir-
20.	Vič — Vnanje gorice;
21.	Zalog — Sneberje — Hrastje — Obarje — Jarše — Tomačevo — Stožice
—	državna cesta:
22.	Police — ščavnica — Stavcšinci — Očešlavci — Okoslavei — Dragotinci;
23.	Ivanjkovci — Radomerščak — Ljutomer:
24.	Ljutomer — Cven — Moki;
25.	Radislavci — malonedelj^ka dolina
—	Trbegovci;
26.	Kalce — Hrušica;
27.	zveza z banovin^ko cesto — Unec — državna meja proti Postojni;
28.	Rakek — Ivanje selo — Laze;
29.	Begunje — Sv. Vid-
30.	Stari trg — Skadulca — Beli malen
—	Viševk — IgovaSka šola;
31.	Sv. Lenart — Sv. Jurij — Malna — Velka:
32.	Ščavnica — Nasova — Črnci;
33.	Osek — Sv. Benedikt;
34.	Slov. Bistrica — Gor. Bistrica — Tin je;
35.	odcep od banovinske ceste št. 131 — Jarenina — Št. Ilj;
36.	Sv. Miklavž — Dodonci — Gor Lendava:
38.	Bršljin — Gor. Straža — zveza z ba-novinsko cesto I. reda št. 35:
39.	Dvor — zveza z banovinsko cesto II. reda št. 72;
40.	Žužemberk — Ajdovec;
41.	Dravograd — Libeličs — državna meja;
42.	Ormož — Korašice:
43.	Pavlovci — Sv. Miklavž;
44. Središče — Stanetinci — Štrigova;
45.	Moškanjci — Muretinci — Bori;
46.	Barbara — Okir — Leskovec;
47.	Sv. Janez — Bohinj do odcepa pred hotelom Zlatorog;
48.	Kranjska Gora — državna meja na Vršiču:
49.	Velenje — Št. Vid;
50.	šoštanj — Topol šica:
51.	Podgorje — Suha dolnina:
52.	Št. Rupert — Parižlje — Braslovče;
53.	Loče — Sv. Jernej — Licenca;
54.	Vuzenica — Muta — Gortin*;
55.	Slov. Bistrica — Sv. Martin na Pohorju;
56.	Sv. Kungota — Plač — državna meja;
57.	Maribor — Sv. Peter;
58.	Cankova — državna meja pri Radgoni;
59.	Sv. Anton — Kraljevci — Sv. Jurij ob Ščavnici;
60.	Šmartno — Legen — Slovenjgradec.
Volišča v občini Štrigovi
Beograd, 17. okt. o. Na osnovi volilnega zakona je državni odbor po predlogu banske unrave sklenil, da se za občino Štrigo-vo, ki je bila z izpremembo zakona o razdelitvi države na banovine oddvojena od savske i.n priključena dravski banovini, srezu Ljutomer, določijo naknadno naslednja volišča: 1. Štrigova, 2. Šafarsko in 3. Železna Gora. Za predsednike volilnih odborov so imenovani: v Štrigovi Alfonz Tur-ko, šolski upravitelj, v Šafarskem Ludvik Boje, učitelj, in v Železni Gori Branko Su-sič. učitelj.
Žalosten konec spora
za dedšcino
Beograd, 17. oktobra, p. Prvostopno sodišče je danes objavilo sodbo v procesu proti Milivoju Rističu, ki je bil obtožen, da je ubil ženo svojega brata Lazarja. Z bratom sta podedovala neko hišo. Milivoj je bil oficir in je nastopil svojo dedšcino še le po upokojitvi. Med njim in bratom so zaradi dedščine nastali spori, ki so se stopnjevali do neznosnosti in končala s tragično smrtjo Lazarjeve žene Olge. Milivoj Ristič je bil obsojen na 10 let ječe, trajno izgubo državljanskih pravic in mora plačali 15.000 Din sodnih stroškov.
Izprememba krajevnega imena
' Beograd. 17. oktobra p. Z odlokom notranjega ministra je na orošnjo občine Srednja vas v radovljiškem srezu izpreme-njeno ime Sv. Janez ob Boh. jezeru v Sv. Janez-Bohinj.
Zahvala zavezniških dobrovoljcev
Zagreb. 17. oktobra. A A. Dobrovo! jci, kt so se udeležili svečanosti v Beogradu, s<j pred odhodom iz naše države poslali Nj, Vel. kralju naslednjo brzojavko:
Rumunski in češkoslovaški bivši dobro-voljci ter francoski delegati Poilus d' Ori-ent prosijo Vaše Veličanstvo pred svojim odihodom iz lepe in velike Jugoslavije, da blagovolite sprejeti njihovo globoko zahvalo za visoka odlikovanja, ki jih je ž njimi Vaše Veličanstvo počastilo. Želimo iz vsega srca srečo in splošno blagostanje kraljevini! Živela dinastija, živela Jugoslavija Dr. Delen, Baulhiac, dr. Freja.
Poset Grandija v Berlinu
Berlin, 17. okt. s. Italijanski zunanji minister Grandi bo v nedeljo 25. t. m. prispel v Berlin. Program njegovega poseta še ni določen v podrobnostih. V nedeljo zvečer bo njemu na ča-st priredil državni kancelar dr. Briining diner, v ponedeljek pa bo zajtrk na italijanskem poslaništvu. Kakor doznava »Berliner Tageblatt«, se bo pri političnih razgovorih razpravljalo o svetovnih političnih in gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo ne samo Nemčije in Italije, temveč vse Evrope. Proučili bodo obojestranska mnenja o možnostih uspešnejšega pobijanja gospodarske krize, za kar bodo morda na razpolago že vesti o razgovorih francoskega ministrskega predsednika v Washingtonu,
Poostrene devizne odredbe
vČSR
Praga, 17. okt. d. Ministrski svet je na svoji včerajšnji seji sklenil, da se poostre gotove določbe devizne odredbe od 2. oktobra. Po novi naredbi, ki je bila včeraj objavljena in takoj tudi uveljavljena, so vse fizične in pTavne osebe, ki bivajo na Češkoslovaškem nad eno leto, dolžne do 31. oktobra ponuditi vse zaloge inozemskih plačilnih sredstev in na inozemske valute glaseče se terjatve češkoslovaški Narodni banki, ki jih bo prevzela po dnevnem tečaju na praški borzi. Proste so te obveznosti valute ali zahteve do vrednosti 20.000 kron. Naredba določa nadalje, da so dolžne vse osebe, ki imajo po 2. oktobru pridobljene in v inozemstvu naložene vrednostne papirje, predložiti do 15. novembra zapisnik teh efektov in jih nra->- tako ponuditi Narodni banki, ki jih bo prevzela po dnevnem kurzu dotičnih inozemskih borz. Istočasno se prepoveduje uvoz inozemskih in domačih vrednostnih papirjev, kakor tudi prepis na češkoslovaške državljane ter uvoz neobdelanega zlata.
Preki sod v Budimpešti
Budimpešta, 17. okt. n. Državno tožilstvo je izdalo odlok, po katerem se izročata prekemu sodu mladostna zločinca, ki sta nedavno pri belem dnevu izvršila napad na Komercijalno banko, in služkinja, ki ju je k temu nahujskaia. Sojeni bodo v ponedeljek. Po predpisih veljavnih za preki sod, bo služkinja, po imenu Marija Csap, obsojena na smrt, oba zločinca pa na 20 let ječe, ker še nista dopolnila 18 leta starosti.
Peklenski stroj v tnalu
Rim, 17. oktobra. Veliko razburjenje je izzvalo v Benetkah odkritje peklenskega stroja v pošiljki drv, ku je prispela preko Trbiža v Benetke. Peklenski stroj je bil skrit pod drvmi ter vdelan v debelo tnalo. Drva so bila namenjena vojaški oblasti in bi bila eksplozija peklenskega stroja lahko povzročila veliko škodo. Oblasti so uvedle strogo preiskavo, ki pa je ostala brez uspeha.
\
Slovenci v Jugoslaviji
V svojih velikih govorih, ki sta jih imela preteklo nedeljo v Ptuju, sta ministra dr. Kramer in Pucelj s posebnim poudarkom opozorila na dejstvo, da smo Slovenci na sedanjih volitvah življenjsko zainteresirani ne le kot Jugosloveni, kot državljani Jugoslavije, temveč še prav posebno tudi ravno kot Slovenci, kot prebivalci dravske banovine. Pokarala sta, kako nam ravno interesi naše ožje domovine nujno nalagajo, da se pri volitvah 8. novembra uveljavimo kar najjačje in najlepše. In res, čim bolj se kdo poglobi v ta problem, tem bolj mora spoznati in priznati, kako prav imata gg. ministra in kako naravnost zgodovinskega pomena bodo za nas volitve.	.
Vpraševati, ali hočemo Slovenci Jugoslavijo, bi bilo toliko, kakor vpraševati, ali hočemo živeti. O tem danes ni več govora. Svoje stališče do Jugoslavije smo končnoveljavno določili že 1. 1917. z mogočnim plebiscitom za majsko deklaracijo in slovesno še potrdili v velikih dneh ob prevratu L 1918. Danes ni več Slovenca, ki bi si mogel misliti življenje brez Jugoslavije. Tak človek ne bi bil več Slovenec in ga nimamo v svojih vrstah. Saj bi ne bil samo izda: jalec jugoslovenske, marveč v enaki ali še hujši meri tudi izdajalec ožje slovenske stvari.
Slovenci hočemo močno in urejeno Jugoslavijo, hočemo jugoslovensko državo, v kateri bodo srečna vsa plemena, zadovoljne vse pokrajine. Le v veliki in konsolidirani Jugoslaviji, ki z enako skrbjo in ljubeznijo neguje vse svoje predele in enakopravno deli pravice in dolžnosti na vse sloje prebivalstva, sta zajamčena tudi napredek in blagostanje naše ožje domovine. Vsi vemo, da so naše življenjske razmere izredno zapletene. Nismo ne industrijska, ne agrarna dežela; interesi našega kmeta v mnogem oziru niso identični z interesi, ki jih običajno nazivamo za agrarno politiko. Nekatere kmetijske pridelke, predvsem žito, moramo uvažati, druge moramo zopet izvažati, zlasti vino, sadje, limelj, živino itd. Ravno tako smo navezani na uvoz mnogih industrijskih izdelkov, dočim v druerih industrijskih panogah produciramo desetkrat več kakor moremo porabiti v naši banovini. V prvi vrsti pa moramo in bomo morali
še za dogledno dobo izvažati najbolj dragoceni »material«, ki ga ima kaka pokrajina: previšek naših zdravih in mladih ljudi, ki jim doma ne moremo in jim še dolgo ne bomo mogli dati vsem dela in kruha.
Vse te komplicirane probleme, ki pa so za nas življenjske važnosti, moremo zadovoljivo rešiti in urediti samo v državi, ki uravnava vso svojo domačo in zunanjo politiko z vzvišenega vidika državne in narodne celote in ki ne zanemarja prav nobenega svojega dela, temveč nudi vsakemu možnosti, da se razvija in da napreduje na osnovi svojih posebnih kulturnih, gospodarskih in krajevnih razmer. Vsak separatizem, pa bil to plemenski ali pokrajinski, bi bil ravno za Slovence še posebno poguben. Naša bodočnost in naš napredek sta le v tem, da se čim bolj uveljavimo v jugoslovenski državni in narodni, skupnosti in da kar največ pripomoremo k temu, da se pravilno pojmovana ideja narodnega in državnega edinstva čim globlje vkorenini v srcih prav vseh državljanov Jugoslavije.
Izredno važna in odgovorna naloga čaka v teh pravcih može, ki jih bomo 8. novembra izvolili za svoje zastopnike v Narodni skupščini. Poleg skrbi za ce; loto države in naroda jim bodo volilci naložili še posebno skrb za specialne probleme naše ožje domovine. Gledati bodo morali, da pri zastopnikih iz drugih pokrajin poglobe umevanje za posebne slovenske razmere in da bodo te razmere kar naiveč mogoče upoštevane tudi v splošni državni politiki.
Ne bo lahka ta naloga: samo pičlo desetino prebivalstva Jugoslavije tvorimo, mnogo manj kakor desetino tvorimo po ozemlju, samo 25 bo poslancev iz dravske banovine med preko 300, kolikor jih bo štela Narodna skupščina. Zato je dolžnost vseh slovenskih volilcev, da dajo svojim poslancem čim največjo avtoriteto in moralno moč. To bomo storili s tem. da jih 8. novembra izvolimo s tako velikim številom glasov, da bodo lahko upravičeno ponosni na to in da bodo imeli legitimacijo, da predstavljajo enodušno voljo slovenskega dela jugoslovenskega naroda. Potem bodo v Narodni skur>ščini in preko nje v vsej državni politiki pomenili mnogo več kakor petindvajset glasov.
Dve avtomobilski nesreči
Pri Sv. Krištofu je mestni avtobus povozi! delavca Janežiča z Gore Ponesrečenec je na prevozu v bolnico umrl — Karambol policijskega
avtobusa s tovornim avtom
je avtobus zaneslo na pločnik pred _ zid Strojnih tovarn in livarn kjer ga je šofer ustavil. Izpod avtomobila so potegnil nesrečnega Janežiča, k4 je imel raztrgano, od cestnega prahu pomazano in povaljano vso obleko Iz ust in nosu je nesrečniku, ki je bil nezavesten, udarila kri. Kolo je bilo popolnoma strto.
Že nekaj minut po nezgocfi je bila obveščena reševalna postaja in kakih 5 minut pozneje je že pridrvel na kraj nesreče re* sevalni avto Član reševalne postaje so necnudno pobrali nezavestnega Janežiča. ga naložili na avto in prepeljali v bolnico. Že med prevozom v bolnico pa je Janežič umrl za hudimi ranam' V bolnici je dežurni zdravnik dT Ahčin samo ugotoviš! smrt. Z reševalnim avtom 60 truplo prepeljali v prostore Mestnega doma. kamor je dospel obveščen' mestni fizik dT. Rus. Po njegovem ogledu so truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv Krištofu.
Ljubljana, 17. oktobra.
V	mestu sta se danes pripetili dve prometni nezgodi, od katerih je ena zahtevala človeško žrtev. Pretresljiva tragedija se je odigrala na Dunajsk cesti, kjer je blizu starega pokopališča St Krištofa mestni avtobus povozil do smrti mladega družinskega očeta, drugi karambol pa se je pri-
Eetil na križišču Gledališke ulice in Ale-
eandrove ceste, ki k sreči ni zahteval žrtev.
Dclavec Andrej Janežič, zaposlen v to« varni 6tolov Remc in drug v Duplici pri Kamniku, se je danes okrog 15. 6kupno z ženo Marijo odpeljail v Ljubljano. Sobota je bila zanj prost dan, pa sta sedla z ženo vsak na svoje kolo in jo ubrala po glavni cesti proti Ljubljani. Okrog 15.40 sta vozila po Dunajski cesti po levi strani, kjer je dovoljena pot za kolesarje. Tik pred pokopališčem Sv Krištofa pa ta pot za ko-uesaTje nenadno preneha in tu morajo zaviti na sredo ceste Tako sta storila tudi ničesar hudega sluteča Andrej Janežič in žena Marija. Žena je vozila pred možem in je srečno ušla katastrofi, dočim je mož na tragičen način končal svojo mlado življenje.
V	trenutku namreč, ko je zavil s pločnika na cesto, ;e pnvoziil mestni avtobus 2—88, ki ga je šofira' šofer Avgust Jamnik. Kolesar je prepozno opazil avtobus, pa tudi šofer ni utegnil ustaviti vozila. V naslednjem hipu je avtobus kolesarja podrl in nesrečni Janežič je 9 kolesom vred prišel pod težka kolesa ogromnega avtobusa. V zadnjem hipu je šofer opazil strahovito nesrečo, zavrl je, kar se je dalo. tako da
Pokojnik Janežič je bil rojen 1. 1909. Zaposlen je bil kakor rečeno v Remčevi tovarni v Duplici, stanoval pa je na Gori pri Komendi Tam je imel majhno hišico, v kateri je žiivel v prijetni harmoniji z mlado ženo Marijo, s katero se je bil šele nedavno poročil Imela sta že trimesečnega otroka. Janežič jt bil znan kot izredno priden m miren delavec. Skrbel je tudi za svojega že poetarnega očeta. Grozna nesreča mladega delavca ie vzbudila splošno sočutje, zlasti pa sočustvujejo vsi s hudo prizadeto njegovo ženo, ki je bila priča katastrofe in v naročju katere je Janežič izdihnil.
ZAMENJAMO
VAŠ RABLJENI BATERIJSKI APARAT ZA NOVO TIPO ZA POPOLEN PRIKLJUČEK NA ELEKTRIČNI TOK, PROTI ZMERNEMU DOPLAČILU, KI GA JE MOŽNO PLAČAH TUDI V OBROKIH
12807
ZAHTEVAJTE TAKOJ PONUDBE Z NAVEDBO APARATA, KI GA HOČETE ZAMENJATI
RADIO LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 5
Policija je takoj »vedla preiskavo, rasli-šaia je šoferja tn več prič, ki so bili videli nesrečo. Šofer Jamnik je izpovedal, da kolesarja ni videl m da mu je pridrvel naravnost pod avtobus. Slično so izpovedale tudi druge griče. Nesrečo je torej pripisati zgolj nesrečnemu naključju.
*
Druga prometna nesreča 96 JC pripetila nekaj minut pred 14. na križišču Gdeda--liške ulice in Aleksandrove ce6te. Po Gledališki ulici se je privozil novi policij^k avtobus »finfar«, kakor so ga krstili Ljubljančani. Istočasno se je pripeljal po Aleksandrovi cesti v smeri od Tivolija proti mestu velik Dukičev tovorni avtomobil Ta se je od strani zaletel v policijski avtobus. Sunek je bil silen in močan pok je na kraj karambola takoj privabil številno množioo. Prihiteli so tudi stražniki in policijski agenti, ki so uvedli preiskavo. Šoferja sta ostala nepoškodovana, pač pa je bil malenkostno ranjen stražnik Zoreč, ki je sedel v policijskem avtobusu in spremljal neko žensko, ki so jo bili v avtobus posadili pred sodiščem. Oba šoferja 6ta naglo zavrla avtomobila Na tlaku so 6e močno poznali sledovi zavore velikega tovornega avtomobila, kateremu se je pri karambol« upognil samo blatnik in se je razbila tudi svetiljka, dočim so se na policijskem avtobusu na desni trani razbile štini šipe, odrgnjena je bila tudi karoserija, poleg tega je počik tudi ena guma. Če ne bi oba šoferja pravočasno zavrla, bi imel lahko karambol katastrofalno posledico, Policija, ki je uvedla preiskavo, je ugotovil«, da je Duikičev avtomobil nekoliko prehitro vozil in malo preveč proti levi strani. Policijski avtobus se mu ni mogel izogniti, ker bi se v tem primeru zaletel v neki avtotaksi. Policijski avtobus bo seveda moral v popravilo in nadomeščal ga bo za nekai dni zopet 6lavni »zeleni Henrik«.
Požarna katastrofa v Slovenskih goricah
Sv. Lenart v Slov. gor., 17. oktobra.
Včeraj popoldne se je nenadno oglasil gasilski rog in naznanil prebivalstvu metropole Slovenskih goric, da ognjeni element zopet uničuje.
Okrog 19. ure je pričelo goreti v Čagčrnskem vrhu, občina Čagoma, v bližini Sv. Antona v Slov. goricah. Ogenj se je pojavil pri posestniku Brumnu. Zaradi vetra in pomanjkanja vode v tamkajšnji okolici pa se je požar z veliko naglico Tazširil še na šest objektov, katerih lastniki so Ptol-ko, Čeh in posestnik Lufoec od Sv. Andraža v Slov. goricah.
Gasilci od Sv. Lenarta v Slov. goricah, ki so prvi prispeli na kraj požara, niso mogli Tešiti ničesar. Lotili so se le lokali-ziranja, da se ne bi ogenj razširil še na ostala s slamo krita poslopja. Kmalu za njimi so se pojavili tudi gasilci od Sv. Trojice v Slov. goricah.
Pri posestniku in krojaču Severu ni bilo mogoče Tešiti ničesar. Tu so zgoreli dve ■kravi, dve svinji in ves letošnji pridelek. Pri Severu je škoda tem občutrnejsa, ker je bfl pogorelec zavarovan le za malenkostni znesek. Človeških žrtev ni bilo. Ostala poslopja, po večini vimičaiska bivališča, pa sploh niso bila zavarovana.
Požig pri Dev. Mariji v Polju
Vevče, 17. oktobra.
Danes nekoliko pred 8. zjutraj je začeio goreti pri posestniku Ivanu Dovču, po domače Martinovcu, v Slapah, občina Devica Marija v Polju. Ogenj je nastal v šupi gospodarskega poslopja. Prva ga je opazila 14 letna Marija Rovškova, ki je šla slučajno mimo Dovčeve hiše. Videla je takrat na dvorišču nekega starega berača, ki se je sukal okrog gospodarskega poslopja. Ko se je pa oddaljila nekaj korakov, je opazila, da se vali iz šupe močan dim. Takoj se je vrnila k Dovčevim, kjer je našla doma samo ženo Marijo, katero je obvestila o nesreči.
Ko je Dovčeva planila iz stanovanja, je bilo že vse poslopje v plamenih in na rešitev ni balo več misliti. Nje oče Jože Ka« lan je prav takrat stal tudi na dvorišču in dejal: »Prav je, da se je tako zgodilo. Tako je bilo usojeno. Naj hudič vse vzame, bo vsaj vsega konec!«
O požaru 60 bili med tem obveščeni orožniki v Vevčah in tudi vsa bližnja gasilna društva. Na pogorišče so takoj prihiteli gasilci iz Zgornjega Kašlja, vevške pa-pirnioe in Sostrega, pozneje pa tudii ljubljanski gasilci, ki niso stopili v akcijo.
Ogenj je zavzel precejšen obseg. Razširil se je na obe šupi, na lopo in skedenj ter uničil razen poslopij precejšnje zaloge nakupičenih poljskih pridelkov, mrve in sena, več kmetijskih strojev in orodja. Posestnik Dovč ima okrog 80.000 Din škode, ki je delno krita z zavarovalnino.
Ko je hitel orožniškj komandir g. Suš-nik iz Vevč na pogorišče, je med potjo srečal Kalana, ki se mu je videl sumljiv, zaradii česar ga je aretiral. Kalan je čuden tip in je že pred nekaj leti hotel ori Dovču zažgati, pa se je takrat domačim posrečilo ogenj preprečiti. Mož je namreč v sporu z domačimi in je bil tudi pod ku* ratelo. G. Sušnlk ga je odvedel s seboj na kraj požara. Pri zasliševanju je Kalan naposled priznal, da je res zažgal. Dejal je, da je bil odločen nekaj zlega napraviti, da pride na ta način do kvartirja. Imel je samo dva izhoda: smrt ali kvartfr.
Po napornem gašenju se je gasilcem posrečilo ogenj km,"' i omejiti in preprečiti, da se ni razširil na sosedna poslopja. Nevarnost je bila velika, ker je pihal hud veter. Okrog 11. je bil ogenj popolnoma udušen. Kalana so orožniki v teku popoldneva prepeljali v zapore deželnega sodišča v Ljubljano.
Iz državne službe
Beograd, 17. oktobra p. Z odlokom prometnega ministra sta premeščena po lastni prošnji poštna uradnika Rafael Smodiš iz Ormoža v Ptuj in Nikolaj Petrovič iz Slovenske Bistrice k Sv. Lenartu v Slovenskih goricah.
Francoski letalski minister v Kraljeva
Beograd, 17. oktobra p. Francoski letalski minister Dumesnil je davi ob 6.15 startal na zemunskem letališču v Kraljevo, kamor je prisnel okrog 8. Danes si je ogledal jugoslovenske tvornice letal v Rralle-vu ter se je zelo pohvalno izrazil o napredku in razvoju letalstva v Jugoslavuji. Jutri nadaljuje polet v Francijo.
w
SndcmiZŽttfjenjaSpe&ca
4. Kotile Ob uri točno mizo pogrnila,
Potem * druitno mirno je kosila.
Prav dobro gre obed vnem skuftaj v slast.
„Oprano vse j*?*, de, „res Albu.s-M.Hu čast".
Hišni red se niti tedaj ne spremeni, ko je dan velikega pranja. Okusno kosilo je gotovo ob pravem času, kajti vi veste, da je za Vaše perilo vporabila perica samo Albus-Milo, ki je jamstvo, da se izvrši pranje brez motnje. Ako polagate važnost na to, da bo Vaše perilo ne samo čisto in belo, temveč da bo imelo tudi prijeten vonj, potem uporabljajte
Al&us iecptenttnoveJlCfo Seja Zveze mest
Ob udeležbi iz vse države se je v Ljubljani sestal poslovni odbor Zveze jugoslovenskih mest, da razpravlja o načinu znižanja mestnih izdatkov
Ljubljana, 17. oktobra.
Dopoldne se je sestal v magistratni posvetovalnici' odbor zveze Jugoslovenskih mest Seje so se udeležili zastopniki 24 jugoslovenskih mest, med njimi: šef kontrolnega odseka Dragoljub Matic in tajnik saveza občinskih nameščencev Slobodan Vi-dakovič iz Beograda; župan dr. Alojzij Go-ričan in magistratni ravnatelj Ivo Šubic iz Celja; župan Tomo Miloševič s Cetinja; župan dr. Stanislav Kempel in obč. svetnik dr. Alfonz Šibenik iz Karlovca; mestni senator Milivoj Somogyi in mestni računovodja Jurij Janeš iz Koprivnice; župan Vojislav Kalanovič iz Kragujevca; župan Dragotin Volarič iz Križevcev; župan dr. Alojz Juvan. podžupan dr. Fran Lipold in ravnatelj Josip Barle iz Maribora; šef finančnega oddelka Mustafa N. Čišič iz Mo-starja; Ljubodrag A Jovanovič iz Niša; župan dr. Branislav Borota in mestni tajnik Nikola Lepherz iz Novega Sada; župan dr. Vekoslav Hengel in svetnik Milan Bošnjak iz Csjeka; mestni računovodja in finačni svetnik Bogomir Stojanovič iz Petrin je; župan Mihael Brenčič iz Ptuja; župan Gjuro Hatič in mestni računovodja Josip Novak iz Siska; župan Vendelin Djanješič in mestni knjigovodja Anton Serlič iz Slavonskega Broda; mestni računski svetnik Stjepan Grgič iz Slavonske Požege; podžupan Bogdan Boj kič in svetnik Anton Konjovič iz Sombora; podžupan Rako Stojanov in mestni svetnik Fran Vukič in glavni računovodja Aleksander Oros iz Subotice; mestni senator Stjepan Novakovič iz Varaždina; župan inž. Jaroslav Schell iz Vukovarja; župan dr. Stjepan Srkulj, senator dr. Emil Bogdanovič in finančni nadsvetnik Mita Samsa iz Zagreba; župan dr. Dinko Puc, podžupan prof. E. Jarc ter občinska svetnika Ivan Tavčar in Josip Turk iz Liub-Ijane.
Razpravam so prisostvovali tudi zastopniki organizacije občinskih nameščencev: Za Jugoslovenski savez občinskih nameščencev predsednik Fran Govekar in tajnik Fran Kramberger, za ljubljansko organizacijo občinskih nameščencev mestni fizik dr. Mavricij Rus, za organizaoijo občinskih nameščencev dravske banovine dr. Rudolf Edo. Razen tega je seji prisostvoval tudi magistratni tajnik dr. Arnošt Brilej.
štedenje v mestnih proračunih
Seji je predsedoval zagrebški župan dr. Stjepan Srkuli, ki je v svojem otvoritvenem govoru poudarjal med drugim:
»Predsednik ministrskega sveta ter minister za notranje zadeve je izdal 4. avgusta t 1. okrožnico, s katero odreja vsem občinskim upravam v državi, naj bi pri izdelavi proračuna za 1. 1932 izvršili revizijo svojih dohodkov in izdatkov, in sicer na ta način, da se dohodki zmanjšajo na minimum neobhodnih potrebščin in tako uvede v proračunskih izdatkih razumno štedenje. Okrožnica zahteva nadalje, da se število nameščencev ne sme povečati in da ga^ je treba zmanjšati na minimum, plače občinskih uslužbencev pa ne smejo biti večie od plač državnih uslužbencev na enakih položajih. Glede dohodkov določa okrožnica, da imajo občinske uprave voditi strogo račun o gospodarski moči svojih občanov ter se Izogibati vsakemu nepotrebnemu in prevelikemu obremenjenju. Končno odreja okrožnica, da morajo občinske uprave že takoj letos izvesti čim večjo redukcijo osebnih in stvarnih izdatkov.
Ni državljana, ki ne bi priznaval, da ie v današnjem času krize, ki jo ves svet občuti nenavadno težko, potrebno razumno štedenje na vseh področjih javnega in za-
sebnega življenja, in tako tudi v vseh občinah. Treba pa bo postopati pri tem smiselno in smotreno. V prvi vrsti moramo določiti konkretne osnovne principe, katerih se morajo občine držati v znižavanjo svojih izdatkov in dohodkov, ako hočejo izvršiti vsaj najpotrebnejši minimum onih velikih nalog, ki jim jih nalaga njihova vloga v splošnem državnem življenju. Te naloge na gospodarskem, tehničnem, socialnem, higiienskem in prosvetnem polju so tako ogromne, da bi preveliko zmanjšanje izdatkov na teh področjih pomenilo prevelik zastoj in celo nazadovanje v življenju občin ter glede na to tudi države. Treba j® torej najti mejo, do katere se more iti v zmanjšanju izdatkov, da ne bo več škode kakor koristi.
Nadalje je treba upoštevati, da odpada velik del občinskih izdatkov na izvrševanje nalog, ki jih država nalaga občinam v pre-nešenem delokrogu. Te naloge rastejo ra-pidno brez prestanka od leta do leta in prav one zelo pogosto povzročajo znatne težkoče in ovire v finančnem gospodarstvu občin. Opravičena je torej zahteva občin, da se vzporedno z zmanjšanjem izdatkov v samoupravnih poslih čim bolj omeje tudi bremena, ki jih morajo nositi občine za posle državne uprave.
Kar se tiče redukcije števila občinskih nameščencev, bi bilo potrebno upoštevati, da se brez najnujnejše potrebe ne povečuje število brezposelnih. Glede na redukcijo prejemkov je treba upoštevati, da so v veliki večini mestni uradniki navezani samo na svoje redne prejemke in da nimajo nikakih dohodkov. Ni torej neopravičeno, ako imajo mestni uslužbenci nekoliko večje prejemke kakor državni uslužbenci na sličnih položajih. Kier so te razlike sedaj morda znatnejše, obstoji itak tendenca mestnih uprav samih, da izvedejo potrebno znižanje.
Ker so vsa ta vprašanja ne samo važna in ogromna, temveč tudi zelo nujna, sem smatral za svojo dolžnost, da skličem to sejo, da se razgovorimo in izmenjamo mnenja in dobi tako uprava Zveze mest nekake direkcije za svoie nadaljnje delo.«
Predsednik dr. Srkulj je nato otvoril razpravo o tej zadevi, ki je trajala z opoldanskim odmorom do 6. ure zvečer. Po zaključku razprave so bile soglasno sprejete resolucije, ki bodo predložene pristojnim činiteljem. Po končani seji je bil od predsedstva izdan naslednji
komunike:
»Poslovni odbor zveze mest kraljevine Jugoslavije je na svoji plenarni seji v Ljubljani 17. oktobra 1931 po zaslišanju zastopnikov vseh zastopanih mest in daljši razpravi o vseh vprašanjih glede na izvajanje največjega štedenja v budžetiranju mestnih občin soglasno sklenil, da predloži predsedstvo zveze mest kr. vladi v imenu jugoslovenskih mest podrobno utemeljen© predloge o vseh vprašanjih finansiranja naših mest V teh predlogih bo med ostalim zveza mest obrazložila svoja nazirania glede na prejemke mestnih uslužbencev in neizogibnost nujne reforme komunalnih financ z neobhodno potrebo skorajšnjega uveliav-Ijenla zakona o mestih ter sodobnega ?n socialno-pravičnega zakona o komunalnih financah.
Vrpmpnclrjj na nove J
Zagrebška vremenska napoved ea danes:
Pretežno oblačno, hladno nestalno. Dunajska vremenska napoved sa nedeljo:
Vedao bolj oblačne. V dveh do treh dneh prihod mrzlega zraka, v višjih legah bo snežila

Ljubljana se zopet smeje in ljudje priznavajo enodušno, da je
Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin
Nedavno smo poročali o velikem natečaju tvrdke »Kodak« za fotoamaterje Zgornja SSanam predstavlja lep posnetek, ki je dobil prvo nagrado Slike nagradenih posnet-kov se smejo priobčevati le z dovoljenjem društva »Kodak«
kot v nepozabnem filmu »Lažni Seldmaršal"
Salve smeha in krohota pri Najnovejših izvrstnih dovtipih
Vlaste Buriana
Najnovejši Paramountov zvočni tednik.
Predstave danes v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
ZA MAL DENAR.
Jubilej vzornega narodnega gospodarja
Št. Rupert, 17. oktobra.
Danes je praznoval svojo 751etnico mož. ki se je vse svoje življenje trudil za napredek svojih rojakov. To je g. Franc Zupančič, župan šentrupertski, posestnik, lesni trgovec in gostilničar na Rakovniku. Njegovo delovanje ni bilo samo v prid prebivalstvu domače občine in mokrono-škega okrožja, temveč je segalo po vsem krškem srezu in še preko njega.	_
Že z mladimi leti se je začel javno udej-stvovati. Svoji občini služi kot odbornik in župan zvesto že 45 let Ko se je zaradi svojih obilih poslov in visoke starosti odpovedal županovanju, ga je občinski odbor soglasno prosil, naj še nadalje vodi občino. Jubilant je soustanovitelj delavne mo-kronoške kmetijske podružnice s področjem sedmerih občin ter je od Pre"ata se™ njen načelnik, v odboru pa že 43 let. Z. rajnkim tržiškim Prijateljem ima največ zaslug, da se je ob času propadanja vinogradov ustanovila velika podružnična trsni-ca v Tržišču in so se hitro prenovili vinogradi mokronoškega okraja. Velika podruz-
Njegova gostilna, ki jo je po smrti matere prevzel v Krškem in jo vodil s soprogo Antonijo skozi dolgo dobo iet, je postala pravo zbirališče itrškc inteligence, ki je spoštovala pokojnikov utiioljubni in prostodušni značaj. Vsakemu je rade volje pomagal z nasveti, njegova gostoljubnost je bila velika. Ko se ie krški Sokol v težkih časih boril proti nemškemu raz-narodovalnemu delu, je imel v pokojniku zvestega, neustrašenega sodelavca. Nikdar ni prikrival svojega odločnega naroanega mišljenja! On je branil in čuval sokolski prapor, ki mu je bil vse. Bil je prvi hmeljar na Posavju. Da je bil posebej obla-godarjen z izredno spretnostjo, kažejo tudi številni njegovi ametno-strugarski izdelki. Sredi najživahnejšega delovanja ga je dohitela smrt. Ob vznožju krških goric bo v tesnem domu našel mir, zadnjo pesem pa mu bodo peli šumeči valovi Save. Naj mu bo ohranjen blag spomin, žalujočim naše sožalje!
VABIMO VAS, oblecite se pri nas!
mlad pa je projektiran še podaljšek voda na Bukovico, kjer bodo vključene tudi Ševlje do Praprotnega. V načrtu je tudi napeljava elektrike do Železnikov.
Vsekakor je pozdraviti ta korak podjetnih mož. Ljudje komaj čakajo, da posveti prva električna luč, ki bo pomenila velik napredek lepe Selške doline.
Prvi dolenjski fotograf
Novo mesto, 17. oktobra.
Nedavno je slavil svoj 75. rojstni dan prvi fotograf Novega mesta in eden najstarejših v naši banovini g. Hinko Dolenc, ljubljanski rojak. Redki jubilant te stroke se je izučil svoje obrti pri mojstru Er-nestu Pogorelcu, čigar atelje je slovel
Z zob zavedno izgine kamen, če jemlješ dnevno KALO D 0 NT
Sargov Kalodontje edina zobna krema, katera vsebuje učinkoviti dodatek proti zobnemu kamnu (Sulforicinoleat po Dr.Braunlichu).
DAJTE DECl VSAK DAN 3 male žlicice okusnega
(Snerg ina
za jačenje krvi, živcev m apetita.
Po pošti pošilja
laMorii Alga, Siriak
3 steklenice Energtna
Din 128.— 6 steklenic Energina Din 248.— in eno zastonj 12 steklenic Energtna Din 492.— in dvt zastonj.
Zdrava deca
fe vesela /

daje zdravo in mcčno kri, —
zdrave in močne živce
DOBER APET1T
gospodarjev, kremenit, vseskozi zaveden naprednjak. Pred dnevi je naneslo nesrečno naključje, da je padel sicer z nizkega, a je padec vseeno pokazal usodne posledice nenadnega pretresa, kar je gotovo pospešilo njegovo smrt. Zaradi slabosti se je podal v bolnico, ker pa se je naduhi pridružila še bolezen ledvic, je krepki Ha-velka v starosti 64 let podlegel.
S Havelkom je legel v grob tipičen sin našega Posavja in ga bodo poleg stanovskih posebno pogreši ali lovski tovariši.
Trenchcoate, suknje, obleko, perilo i. dr.
A. Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Kaj slišnega posnemite s svojo kamero!
v lekarnah: steklenica pol litra
40 Din
nična drevesnica v Mokronogu, tudi sad Djegove izdatne pomoči, pa uspešno deluje za razširjanje umnega sadjarstva. Pri zadrugi v Mirni deluje že 30 let od njene ustanovitve, bil je njen najdelavnejši odbornik, več let tudi načelnik im ima mno-oo zaslug za uravnavo potoka Mirna od Mirne do Tržišča, ki je nekdaj preplavljal in razdiral travnike. Čez 30 let je že tudi član konjerejskega odseka, kateremu je mnogo let tudi načeloval ter si pridobil mnogo zaslug za povzdigo konjereje na Dolenjskem. Nadalje je ustanovitelj in ves čas načelnik plodonosne delujoče Kmetske hranilnice in posojilnice v Št Rupertu ter soustanovitelj in ves čas starosta domačega sokolskega društva. Okrog 40 let z malim presledkom med vojno je član m večletni predsednik krajevnega šolskega odbora ter član in podpornik vseh domačih m okoliških naprednih, kulturnih in prosvetnih društev.
Njegov gostoljubni dom nudi domačemu kraju ^iin najširši okolici zgleden __ primer mirne in srečne družine. Vse domače posle vodijo skrbna jubilantova družica ga. Alojzija, marljivi hčerki gdč. Roza in M:mi, udejstvuje pa se tudi že najmlajši sin Pe-pi. Najstarejši sin inž. g. Franc Zupančič, ki ima tudi mnogo zaslug za kmečki stan, je industrijec v Ljubljani. Jubilantu, ki je pri svoji visoki starosti in neumorni delavnosti čil in zdrav, iskreno želimo, da bi še mnogo srečnih let preživel v krogu svoje vrle jugoslovenske družine!
Karlu Havelki v spomin
Krško, 17. oktobra.
Bolestno je v sredo v Krškem in po Krškem polju odjeknila vest, da je umrl g. Havelka Karel, posestnik in gostilničar v Krškem. V tem radostnem č;«.su jesen-iske trgatve je preminil eden najUmnejših
Lep praznik narodne matere
Celje, 17. oktobra. V četrtek je slavila v ožjem rodbinskem krogu 70 letnico svojega življenja in pa sedemdeseti god ga. Terezija Grobelnikova. Skromna, v Celju skoro nepoznana, toda zelo skrbna in dobra mati se je rodila 15. oktobra 1861 v prijaznih Grižah pri Žalcu v Savinjski dolini kot tretja hči večjega posestnika Jelovška, vulgo Furina. Dočim
se je prva sestra poročila z ljubljanskim zdravnikom dr. Kaplom, je druga ostala na domačem posestvu, tretja, naša jubilantka, pa je odšla v svet in našla življenjskega druga v osebi sedai že pokojnega Mihe iz Ar je vasi pr' Petrovčah, ki je bil dolga leta upravitelj Ježovnikove graščine in pozneje užitninaki revident.
V trdi borbi za obstanek je ga. Terezija rodila svojemu soprogu 8 otrok, od katerih jiih živi danes še 6, ki so vsi vrli narodnjaki, Sokoli in zavedni Jugosloveni. Davorin je upokojen poštar, Gustav višji revident na celjskem mestnem magistratu, Zin-ka je poštna uradnica na celjski pošti, To« ne je uradnik Celjske posojilnice, Minka gospodinji doma, Riko pa :ma najmoder-neje opremljeni frizerski salon v Celju. Vzorni narodni materi in naši zvesti čita-teljiici ob njenem visokem jubileju isikreno čestitamo s toplo željo, da bi še dolga leta čila in zdrava uživala večer 6vojega trdega življenja med ljubečimi jo otroki.
Elektrifikacija Selške doline
Selca nad Škof jo Loko, 17. okt.
Že davno so si želeli prebivalci Selške doline električne razsvetljave, toda nihče ni imel poguma pričeti taiko velikopotezno delo. Našla sta se pa moža trdne volje, to sta gg. Janko in Franc Kemperle iz Češnjioe, ki se ne strašita stroškov in bo poslopje za električno centralo dograjeno približno v 14 dneh. Nato bodo vmontirali turbine za pogon električnih strojev. Centrala stoji v tako zvani Rudniški grapi 29 minut od vasi Rudnega. Turbine bo gnal gorski potok Češnjica. Zgradili so nad centralo umetni bazen, iz katerega bo vodilo 85 m cevi vodo do turbin. Jame za drogove za električni vod so do Češnjice že izkopane. Transformatorji bodo zaenkrat na Češnjici, v Selcih i,n Dolenji vasi. Vsa dela vodi g. inž. Pero Oman iz Maribora
Kakor kaže, bosta napeljava električnega voda in montaža po hišah v začetku decembra že gotovi. Taiko bodo dobile do božiča električno razsvetljavo vasi Češnjice, Studeno, Selca in Dolenja vas. Za po-
pred 50 leti v Ljubljani kot eden najboljših. G. Hinko Dolenc se je po 4-letni učni dobi izpopolnjeval v Mariboru, Gradcu in na Dunaju. V Novem mestu pa se je stalno naselil 1. 1895. Svojo obrt je vodil nepretrgoma 35 let Pred dvema letoma pa mu je odpovedal vid v toliki meri, da je moral s svojim delom, ki ga je vodil s toliko vestnostjo in ljubeznijo, prenehati. Sin je njegov dober naslednik in je fotografski atelje »Guido« v čast in ponos ne samo ustanovitelju, današnjemu jubilantu, temveč tudi vsej dolenjski metropoli.
Tafco osnovno potezo nam je pokazal Švigeltj; — ni govoril o njej, a vsaka 6lika jo je oeiitovala. Mlad je še, napravil je veliko delo, navezan sam nase in lastno pomoč v temnici, in storil je zrelega dela več, kakor smo mogli pričakovati. Takih idealnih mladih ljudi potrebujemo Slovenci na vseh poljih. Fotoamater Cvetko
Švi-gelj stopa s tem delom v vrste naših najboljših, naj pa ne ostane pri tem; težnja po izpopolnjevanju in po dosegi še lepših ciljev naj ga nikdar ne zapustita. In tako se veselimo na posnetke z naše Štajerske, kakor nam jih je obljubil, in ki ie pri nas še tako malo znana v fotografiji. P	R. R.
Lov na lisico pri Ljubljani
50 let pri zabijanju zabojev
Ljubljana, 15. oktobra.
Te dini je praznoval visok jubilej dela vesten in priden delavec tobačne tovarne g. Tone Svetlič. 50 let je mož že pri pako-vanju srnodk in zabijanju zabojev. In v teku pol stoletja je zaradi bolezni izostal od dela samo 4 dni in je prejel ob bolniške blagajne vsega skupaj 1 goldinar in 70 krajcarjev. V tako dolgi dobi in pri vseh silabih higijenskih razmerah, ki so vladale v tobačni tovarni ob koncu prejšnjega in v začetku tega stoletja, se je izkazal s čudovito vztrajnostjo.
Poleg najstarejše delavke EMzabete Ka-dun čeve, ki službuje že 56 let je on po službi najstarejši delavec v tobačni tovarni. Jubilantu želimo še mnogo let uspešnega dela, priznanja in potem zasluženega počitka!
Beseda o lepi fotografiji
Ljubljana, 15. oktobra.
Fotoamater g. Cvetko Švigelj je priredil pod okri'je.m ZKD skioptično predavanje v kazinski dvorani in ga ponovil v torek pri Ljubljanskem Sokolu. Publika, ki je obrakrat napolnila dvorano, je že po prvih slikah uvidela, da tftoji pred njo mlad umetnik, ne samo fotoamater. Zadovoljno šepetanje, mrmranje odobravanja med pre« davanjem in navdušen aplavz na koncu so bili dokaz, da je publika sprejela predvajanje kar z največjim zadovoljstvom.
90 slik — 90 doživetij, mpresij, vse zajeto s polno roko, vse diha življenje in resničnost. Zdi se mi. da Šviglju tako fin estetski čut kot popolnost v tehnični strani omogočata suvereno graditi in napraviti vsak posnetek tak. da predstavna sam zase celoto. O obn^adanju asimetričnega ravnovesja razvrstitve niti ne govorim, vsaka slika je tako enakomerno pretehtana, •da ti obstane pogled na njej miren. O Švigljevem stilu bi omenil le to, da ima neko individualno noto v razvrščanju razmerja ospredja in ozadja — mislim, da k temu spada nekaik kritičen pogled — noben del 6like ni neizrabljen, a kljub temu hi ničesar prisiljenega. Tsfcega individualnega stila pogrešamo pri mnogih amaterjih, \i žal slikajo vsevprek, ne vprašajo se pa. a1 i ie nastala ta in ta slika iz njih samih, kakor morda komponnst iz svoje notranje sile izražanja komnonira Fotografiranje samo je potem enakovredno pisanju not ali knjige ali klesan iu kipa, ki že zdavnaj živ' ored stvariteljevrni duševnimi očmi. Mislim, da je ta primer prav dober, zlasti ker preti vsa današnja fotografija pasti na banalna t'a efektolovstva. Fotografska plošča predstavlia ž'ahten materijal, treba je pa ne samo lepe ob del i ve, amnak tudi take obdelave, fci bo amaterju lastna.
Motokolesarska Dirija v Ljubljani je v nedeljo priredila lov na lisico, katerega so se udeležili motociklisti in avtomobilisti. Zasledovalci so lovili, oziroma iskali lisico tri ure pa ie niso našli. Vozili so večkrat mimo njenega skrivališča, nizkega smrečja, v katerem se je »zvita lisica« potuhnila. Na sliki so udeleženci lova ko so se po Brezuspešnem trudu zbrali pri Cirmanu v Mednem. Na motociklu s prikolico v sredini slike je g. V. Kepec, ki je kot lisica ostal zmagovalec m je prejel lepo darilo
svojega kluba.
Lepa in poučna razstava sadja v Lomu
Tržič, 17. oktobra. Preteklo nedeljo so se naši vrli Lomljani postavili s svojo sadno razstavo. Velika šolska soba je bila spremenjena v krasno urejeno sadno trgovino, kjer si videl na papirnatih krožnikih plodove letošnje bogate sidne ledine. Med tržiške sad^rje sta prihitela dva strokovnjaka, g. Janko Žirov-nik iz Kranja, ki se kljub svojim sivim lasem ne straši truda za narodno prosveto, in na g Anton Lovše šolski upravitelj iz N^ti-miih goric. Dopoldne sta določila posamezne sadne vrste in imela z o-oledovalci rir^tive pouk. ki ie gotovo obrodil mnogo =*du. PonoM-ne pa ie g. Lovše v skoro dveume.m nr^davanju podal izredno številnim n^slu^alcem Vonico drobnih sadjarskih ni svetov in Pob"d Vi so iih nrisotni Vviti-rc.p 7 vpUVirri od^bravMtMem. PreizV"«Mi so tudi sid"o -;Vroni1nieo. V? jo je podali na r-.rct^vo K"->°tii«Va	nn1^ _ drugega
vrViMn orodij in pa zb-Vkp 'imetnik gnoiil V t"1-"	<*i ie ogledalo	sil-
Hvdi Vi 90 vrnili kakor v nrocesiii '-n ep rrso trfcrtrtli	da ie v
T ottvi M-o lpno sadi" d°<ma. Tudi rsri tej
prpvpcn. odeb^ie^t ieter. ^astaisnie Solon, boHl-iaie. t^nobe v prsih. močno o-r^no	naravi pa*-avps »Franz
.Tocofnva« •"•pi"'^ in Trr>pn'5fl tn'di naval Vnri na T^n^ane in oči. Zdravniška mne-nia navala in nora v presen etlii ve rezultate. ki so iih dospeli pri ljudeh, ki moraio Tnposro	z »Franz Josefovo« vodo. »Fi-anz Josefova« rrenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah.
priliki pa se je pokazala napaka, da je vse preveč sadnih vrst da je takorekoč vsako drugo drevo druge vrste in da posameznik ne spravi večje množine istega sadu za prodajo. Na razstavi je bila posebna miza, kjer so bili razstavljeni sadeži_ iz sadnega izbora za naš gorenjski kraj. Na teh vzorcih, ki so bili deležni prav posebne pozornosti, so se zgledovali posestniki in sklenili, da bodo odslej pričeli z bolj pametnim gospodarstvom pri sadiju. Poleg S3dia so rizstavili tudi različne noli^ke pridelke izredno lene zunanjosti in di nriv dobre kvalitete. Oba strnkovn;ika sta bil«, z razstavo ze'o zadovolrna. Za lervo prir~di+ev se moramo oodružnici S^diiar^kega vrt-nirskegf« društva še posebei zihvaliri_
Spomenik boga Mitre pri Črnomlju
Zanimiva bajka o Judovju — Razni zgodovinski ostanki
Črnomelj, 17. oktobra.
V torkovi štev Iki »Jutra« smo čitali, da je bil v Bosni najden rimski kip boga Mitre. Enak kip se nahaja v bližini Črnomlja nad vasico Kožanci in je menda edin1 take vrste v Sloveniji in daleč naokrog. Nekaj takih spomenikov je bilo najdenih samo še v Švici. Značilno je, da so ti kipi vsi enaki, tako v Bosni, Švici ali v Črnomlju. Kip, ki meri pribiižno 2 m v premeru, je vklesan v živo skalo in predstavlja boj boga Mitre z bikom; tudi geniji so izklesani. Napis je še dosti dobro ohranjen in 6e glasi; DJM (deo invicto Mithrae) PPP (tres Publii) pro salute sua sjorumque Napis pomeni: Nepremagljivemu bogu Mitri trije Publiji za svoje in svojih zdravje. Kip so dali postaviti kakor kaže napis trije Publiji.
Kdor 6e zanima za ta kip, naj izstopi na prvi postaji na progi Črnomelj—Novo mesto, na postajališču Selih—Otovcu in bo v nekaj minutah pri znemenitem rimskem spomeniku. Kratka pot vodi skozi hosto.
Ljudje pravijo temu kraju Judovje in je med ljudstvom razširjena bajka, da je tu zakopano zlato tele. Zemlja je bila v nepo* 6redni okolici večkrat prekopana, ker so iskali zakopano rlato. Okoli spomenika, ki se nahaja v prijetnem zatišju, leži vse polno skal.
Pri tej priliki bodi omenjeno, da 6e nahaja v Črnomlju v Flekovei.n mlinu vzidan lep rimski nagrobni spomenk, na katerem je izklesanih več glav Nagrobnik nam predstavlja prizor, kako po!agata dva dečka dar na žrtvenik. Napis se ne da več prebrati, ker je kamen v teku časa voda iz-prala, vendar ga bi mogel strokovnjak najbrž še prečitati. Nekaj nagrobnih rimskih spomenikov, ki so bili tudi najdeni v F!e-kovem mlinu, hran' ljubljanski muzej.
Izkopine v Črnomlju in Dragarušu. r.i Jih ima ljubljanski muzej, in one na Vinici, ki jih je žal odnesla grofica Meklenburška z dovoljenjem avstrijske vlade, pričajo, da je bil Črnomelj za časa Rimljan >v žnahno križišče.	D. Š.
Regulacija Dunajske ceste v Ljubljani
Na seji ljubljanskega občinskega sveta dne 15. oktobra je bil soglasno sprejet regulacijski načrt za Dunajsko cesto od križišča z Gosposvetsko cesto do novega nebotičnika. — Gornja slika nam kaže v debelih črtah nove regulacijske črte za zazidavo. Na križišču Dunajske in Gosposvetske ceste bo nastal obsežen trg, ki bo dolg skoro 100 m in širok preko 40 m. Ves blok hiš med nebotičnikom in Puharjevo ulico (nekdanje Frolichovo posestvo) bo treba seveda podreti, pravtako nizko poslopje, kjer je znana gostilna Figovec, in drugo hišo poleg. Na nasprotni strani ceste pa bo treba podreti še Verovškovo hišo. Tako bo Ljubljana dobila na tem mestu lep in impozanten
trg.
Jesenišo mesto v daljni bodočnosti
Zanimiv načrt za popolno regulacijo Jesenic
Jesenice, 17. oktobra.
Jesenice so se v zgodnjih desetletjih močno razširile. Število prebivalstva se je potrojilo, a tudi hiš je zraslo veliko število i t tal, žal pa so vse razmetane tako, kakor bi jih seja! z letala. Brez vsakega vrstnega reda, brez vsakega načrta se je zidalo. Tako so Jesenice kot mesto na pogled vendar še dolga gorenjska vas.
V splošnem imajo Jesenice dve etapi razvoja: preselitev železarske industrije iz Bohinja pred 60 leti na Jesenice in dogradiš tev karavanske žcleznice in ogromnega jeseniškega kolodvora. V času, ko 6e je gradila železnica in kolodvor, se je na jeseniškem magistratu največ grešilo in zamudilo Vzporedno z graditvijo železnice bi se moral takrat napraviti in izvajati nov regulacijski načrt in bi bile Jesenice popolnoma drugačne, nego so.
Zadnja leta pa je v tem pogledu nastal precejšen preokret na bolje. Napravila se je nova cestna kanalizacija, vodovod, nov širok železniški podvoz, prenovila in močno podaljšala se je mestna župna cerkev, sedaj pa še raste mogočna 6tavba carinarnice iz tal. V pisarni mestnega magistrata je izvešen regulacijski načrt mesta, izdelali so ga arhitekti gg Fatur. Kos ;n Platner iz Ljubljane. Za enkrat je izdelan za del mesta, ki leži med potokom Ukovo na vzhodu in potokom Jesenico na zapadu Starega dela Jesenic, tako zvane Murave. ki leži na pobočjih Mirce. v daljnji bodočnosti ne bo več in se bo mesto razmahnilo v ravnino na jeseniško po'je v smeri proti Plavžu.
Sedanja vijugasta državna cesta, ki vo* di od postaje proti Plavžu, 6e bo izravnala. Levo od nje pa 6o predvidene v isti smeri še tn: široke ces-te. Ona najbolj na levi ob železniški progi bo imela drevored in bo najlepša in najdaljša. Na Plavžu je med sedanjo cesto in železniško Drogo ob Jcsenici predvideno otroško igrišče, javno kopališče ter obširno športno igrišče. Na
zgornji strani državne ceste ob Jesenici pa je predvideno mogočno šo^ko poslopic. Precej zadaj za njim, na tako zvanih »Pi-sarjah«, pa bo novo pokopališče in v njegovi bližini bodo poslopja za pokopališko in cerkveno upravo in za različne javne urade. Vse ceste, ki vodijo proti Plavžu,
Zvočni kino Idea? |
Danes premiera vesele, z lepimi šlagerji in izvrstnim humorjem prepojene spevoigre
efUpte&
(Osem dni sreče)
Georg Aleksander Dina Gralla Josef Schmidt
Predstave danes v nedeljo ob 3., Vs5., 6., y2 8. in 9. zvečer.
bodo križale 7 ulic popreko in to od pobočij Mirce proti železniški progi. Projektirana je nova mogočna stavba za gasilni dom, ki bo stala nasprot' sedanjega doma, v bližini njega pa je predvidena na zemljišču g. župana ccla četrt, vilam sličnih hiš, med katerim bo napeljana široka cesta vzdolž in več ulic poprek. Vzhodno, nekoliko višje od sedanje cerkve je predviden mogočen razgledni stolp, ki naj bi odpiral pogled po vse' gornjesavski dolini.
Ob Kolodvorski cesti, tam, kjer imajo sedaj vrtove železniški urad-iiki, se namerava urediti prostran živilski trg, zadaj za
osnovno šolo, Mežikovo hišo in lekarno pa bo izpeljana široka ccsta z drevoredom v smeri proti hiši dr. Kogoja. Za osnovno šolo, na posestvu g. Zupana (vulgo Romavha) pa je predvidenih S poslopij za razne zdravstvene in humanitarne namene, za ka* tere je kraj izredno srečno izbran.
To so glavn- obrisi načrta bodočih Jesenic v srednjem in zapadnem delu, ki pa menda še dolga desetletja ne bo realiziran. Razvoj Jesenic je tesno povezan z razvojem železarske industrije, z mednarodnim železniškim, a tudi tujskim prometom.
Ob trgatvi v Slovenskih goricah
Gornja Radgona, 17. oktobra
Prav posebno praznično obeležje daje našim vinorodnim krajem najpomembnejši čas za vinogradnika, to je čas trgatve. Krasno oktobrsko vreme je letos zavleklo trgatev in kako tudi ne, saj se je vendar le temu dejstvu zahvaliti, da kvaliteta letošnjega pridelka ne bo prav nič zaostajala za lansko in da bo tu in tam dosegla celo letnik 1929. Deževni in hladni dnevi v drugi polovici avgusta in v septembru so sicer vplivali kvarno na zorenje in po-rzročali skrbi marsikateremu vinogradih > ku. Vse to pa so izboljšali lepi solnčni dnevi meseca oktobra.
V nekih krajih je bilo potrebno podbi-ranje, da ne bi gniloba vplivala na kakovost letošnjega pridelka. To podbiranje pa je marsikdo glede na slabe vinske cene opustil, da se je izognil stroškom. Pa tudi v tem pogledu se je stanje izboljšalo, ker so naposled topli in solnčni oktobrski dnevi gnilobo osušili in zatrli, tako da je ostalo zdravo grozdje lahko popolnoma dozorelo.
čas je hitro potekal in je minil medtem tudi že pomembni praznik naših vinogradnikov Terezijino. že nekaj dni pred Terezijo. a posebno po tem dnevu je bilo opaziti živahno vrvenje po vseh naših goricah, kamor hite vinogradniki, da nadzirajo trgatev. Mimo gornjeradgonske carinarnice vidiš vsak dan vrste voznikov s težkimi tovori novega mošta, ki ga izvažajo avstrijski dvolastniki. Je to sama dobra kapljica, ki kvalitativno ne zaostaja za lanskoletnim pridelkom in celo doseže letnik 1929., saj ima po nekaterih krajih celo do 22 stopinj sladkorja.
Povpraševanje po vinskem moštu je še malo. Cene so znatno prenizke za letošnjo kakovost. Pri teh nizkih cenah bo pač marsikateri vinogradnik svoj pridelek spravil rajši v klet in počakal ugodnejše kupčije. Pri takem dejanskem položaju pa se moramo zares čuditi, da se cene vinom po gostilnah še niso znižale in stanejo stara vina še vedno 12, 14 in 16 Din liter, pa tudi več, novi vinski mošt pa celo 8 Din.
Rojaki, Jugosloveni!
LjubSjana, 17. oktobra
Nastopa čas, ko bo treba našim rojakom emigrantom priskočiti s podvojenimi močmi na pomoč. Zima in brezposelnost, ki povzročata neizprosno bedo, in druge zle posledice, zahtevajo od nas resnega razmišljanja in požrtvovalnejšega dela. Treba je hitre, vsestranske pomoči in združiti vse sile v obširni akciji. Naša dolžnost je, pomagati bednim. lačnim in golim, da jih oblečemo, nasitimo in tolažimo. Pokažimo svojo ljubezen do naroda in domovine z največjo požrtvovalnostjo ter dajmo bva-tu kos kruha, odvišno obleko ln povabimo ga k topli peči, ako zmrzuje v dežju in snegu.
V tri smeri gre naša podporna akcija. Poskrbeti našim rojakom, ki so morali zapustiti rodno zemlio, hrano, obleko in prenočišče. Mnogo jih je že danes brez zaslužka, mnogim pa ga bo zima odvzela. Ali naj ostanejo na cesti gladujoči in zmr-zujoči, v polaganem hiranju in umiranju? Ali naj pritisnemo sami sebi na čelo pečat sramote in prokletstva, ki ga bodo nad nami izrekli naši bratje — trpini?
Prosimo in pričakujemo vaše pomoči pri našem delu. Naš klic velja našim rojakom, kakor tudi vsem Jugoslovenom dobrega srca. Ne zavračajte naših prošenj, ko bomo potrkali na vaša vrata in srca. Vsak najmanjši dar bo dobrodošel.
Mnogo vas je. ki bi lahko in radi žrtvovali zajtrk, kosilo ali večerjo. Kjer jedo pri mizi dva ali trije, bo prostora še za tretjega ali četrtega. Nihče ne prosi preveč, samo toliko, da si ohrani življenje, kajti njegovo upanje je še vedno veUko.
Koliko i?h je ki bi lahko žrtvovali eden ali drugi kos obleke, ki razoada po kotih. Ne bodite brezbrižni, posvetite nekaj trenutkov tudi revežem, poglejte okrog sobe in darujte ono. kar boste lahko pogrešali.
Za zimo, ki prihaja, moramo postaviti
zavetišče-prenočišče, ki bo skromno, kakršne so naše razmere, toda nudilo bo varno zavetje. Uspeh tega dela pa ne zavisi samo od naše dobre volje, požrtvovalnosti in našega dela, ampak predvsem od naših rojakov in prijateljev, ki naj nas vsestransko podprejo. Vsak prispevek kakor tudi obleko, perilo, odeje itd., vse želje in nasvete sporočite na naš naslov. Za vse vam bomo hvaležni, kar bo prišlo iz iskrenih src. Tako razume emigrantska mladina svojo nalogo, tako hoče vršiti svojo dolžnost do naroda in domovine. — Za odbor prosvetnega društva »Tabor«: Božič Lado predsednik, škrap Milko, tajnik.
Hišni in dvoriščni prehodi v stari Ljubljani
Ljubljana, 17. oktobra.
Nova sta dva. Najnovejšega odpira petnadstropna palača Viktorija Frana in Ljud* mile Kambič na Aleksandrovi cesti. Pritlični prehod bo spajal Aleksandrovo cesto skozi severni del palače Pokojninskega zavoda z Gajevo ulico; ob obeh straneh ga bodo krasile sijajne trgovske izložbe^ (J 1930, 219).
Drugi novi hišni prehod je na Poljanski cesti, oziroma Poljanskem nasipu v mestni rdeči hiši; skozi njeno južno krilo preko dvorišča in severni trakt dosega prehod Poljanski nasip. To je Gestrinova ulica, imenovana po pesniku Franu Gestrinu (18(55—1893), ki je svojo rojstno hišo z vrtom volil nekdanjemu Pisateljskemu društvu, od katerega jo je kupilo mesto. Na njenem in sosednje prikupljene hiše stavbišču je vzrastla leta 1929 sedanja če-tverokrilna rdeča h'ša z 10 stopnišči in omenjenim prehodom.
Starejši Ljubljančani pa pomnijo več hišnih prehodov, ki so zdaj večinoma zaprti.
Skozi staro Prmefovo hišo v Stritarjevi ulici, kjer je bil za časa Levstika v ondot-ni gostiln? »narodn; hlev«, je bil prehod v Ribio ulico.
Škofija ima tri vhodna vrata in vsa 60 bila na iztežaj odprta za nešoromet do le* ta 1881. ko je knezoškof Zlatousti Pogačar dal podreti za cerkvijo in škofi io stoječi hlev. ki ga je po^av'' marša' Marmont. ko je stanoval v škofiji Tedaj «o zaprli vzhodna vrata proti cerkvi — odprta so
samo ob slovesnih prilikah, ko duhovščina gre po škofa in ga spremlja k službi božji
—	in zapadna vra>ta proti Lingovi ulici; ob njih prodaja zdaj lončarica svoje blago. Tako je bil ukinjen dotlej jako rabljeni prehod. Na prostranem škofijskem dvorišču je bilo jako živahno večkrat na bin-koštno nedeljo, ko je šel špalir birmancev od velikega oltarja po sredi stolnice do vodnega odtoka sredi škofijskega dvorišča
j in je vladika tudi tu birmoval. ! Razen škofijskega je bi! v mestu jako ! važen prehod iz sedanjega Cankarjevega | (prej Francovega) nabrežja skozi Kendovo (nekdaj AichhoLzerjevo) hišo št. 17 na Mestni trg. Tako važen je bil ta prehod, da ga je dal mestni magistrat vknjižiti na imenovano hišo s pripombo, da mora biti prost od sedmih ziutraj do desetih zvečer (Robida) Opešal je. ko se je Cankarjevo nabrežje leta 1886 proti čevljarskemu mostu podaljšalo za 21.30 m tik do hiše št 21 ob obrežju (SN 1886. 202).
Krasoto pred kratkim zgrajene Friedlo-ve (pozneje Recharjeve, potem Verovško-ve, zdaj Kuštrinove) hiše je pohvalil zgodovinar in zemliepisec Hoff (Gem. I. 98) leta 1?08 Skozi mogočen portal. ki ga nad-višuje ličen pomol, se je šlo iz Rimske ceste preko omstraneg? dvorišča, opremljenega s skladišči za žiro. v Gregorčičevo fprei H^šerjevo"* ulico. Pred kakimi 25 leti ie bil ta prehi«} . usffvlien.
Preden so let* 1R96 sezidali sedanjo poštno na Lir o jp b;l nameščen no^ni urad
—	edini v Ljubljani — v tedanji Maličevi
(sedanji Bcmačevi) hiš-" v Šelenburgovi ulici št. 5. Sosed na vogalu proti 6edanji Ale* ksandrovi cesti mu je bil hotel pri Maliču (Stadt \Vien): tam je zdaj Jadransko-po-dunavska barka. Skozi prostrano dvorišče, kjer so se nakladali in razkladali poštni vozovi in so krog njih šarili mogočni po-stiljoni, je bil prehod vežoči Šelenbui-govo ulico s sedanjo Aleksandrovo cesto. Skozi širna hotelska vrata so odhajali in prihajali vozovi. Ko se je dvorišče prekinilo, je nehal ta prehod. Odprla so se sedanja vrata v novo Knafljevo ulico (Fr. šemrov, Ljublj. pošta, 54).
Več prehodov je bilo na Sv. Petra cesti. Skozi Levčevo (zdaj Medičevo) hišo se je šlo skozi majhna lesena vrata na Sv. Petra nasip (ga. Ana Podkrajšek).
Skozi Irgelčevo (LJrbasovo) dvorišče je bil prehod na Poljsko ulico (no starem Za vrtmi) (ista). Preko stavbišča Irgel-čeve hiše gre zdaj Resljeva cesta.
»Bierhalle« — zdaj »T. Mencinger — Vinska klet in zaia*rkova!nica« št. 43 — je skozi 6voja široka vrata. vežo. dvorišče in vrt omogočevali prehod na Kcmenske-ga (prej Poljsko) ulico, kadar niso bila vrata zaklenjena. Ob drvarnicah je visela tabla z napisom: Frei\villig gestatte-ter Durchgang bis zum NViderruf.
V Komenskega ulico se je prišlo s Sv. Petra ceste tudi .skozi Jakčevo — Emicho-vo — hišo št. 59. Tu so bile tri hiše. Zdaj je prehod uikinien. ker ?e posestnik postavil zid nreko dvorišča tako. da 'maio zdaj '"z srednie vhod in izhod iz Vidovdan« ske oeste TCr-avie do'Jn»»V iz tretje hiše pa v Komenskega ulico (ista).
| Pacova gostilna (»zu den drei Fahnen«) na Sv. Petra cesti je iir.eia prehod na Sv Petra nasip. Šlo se je doli po stezi, potla-kovani z okroglimi kamni — tlak za kurje i oči — potem po majhnih stopnicah skozi i lesena vrata na Nas-p. S starimi hišami ! vred je zginil ta malo znani prehod (ista). ! Skozi šentpetersko mežnijo je bil pre-
I hod iz Župnijske ulice, zdaj zaprte, na nekdanje pokopališče in proti cerkvi.
Na Spodnjih Poljanah je cvetela na stav-bišču sedanjega Marijaniš&a gostilna »Zum Ochsen«. , Skozi dvorišče, kjer 60 klali drobnico, je vodila steza proti Tičku na gričku.
Skozi Steinerjevo dvorišče v K'adezni ulici«št. 18 (Krakovo) je držala prehodna steza ob vrtovih na Emonsko cesto št. 25. Zdaj je zaprta
Vogelna ulica v Trnovem je bila v zvezi s Cerkveno ulico po prehodu z dvorišča št. 3 skozi sosednja vrtova do Capni-kovine (Cerkv. ul. 23). Tudi ta prehod je ukinjen.
Par let pred vojno je imel Degerghi, posestnik hiše v Šelenburgovi ulici tik pošte načrt, da odpre javnemu prometu vežo svoje hiše in to podaljša tja doli do Marijinega trga P-ehod bi bil izvršen približno v taki obliki kakor v palači Vikto* riji z lokali na levi in desni in ie treba le obžalovati, da se ni še izvršil. 6aj z njim bi bila razbremenjena Prešernova ulica Ta prehod b? prišel še posebno do veljave. ako b' vodi! v svojem spodnjem delu skozi tako potrebno novo mestno hišo na Marijin trg. srce. iz katerega poganja radi jalno ves promet našega mest*
StarosJav.
Kmetijski vestnik
Živinorejske zadruge
Naša živinoreja polagoma napreduje. Letošnji sejmi, premiranja in liceneiranja živine pričajo, da smo storili velik korak naprej posebno v okrajih, kjer delujejo živinorejske selekeijske zadruge. So pa še kraji, kjer so sicer dani vsi pogoji, da bi se ta panoga razvila, a vendar ni opažati nikakega napredka. Kljub prigovarjanju, pisarienju in pouku se ljudje ne zganejo. Manjka pač pravih požrtvovalnih mož, ki bi se za povzdigo te najvažnejše panoge zanimali.
Velik nedostatek je prav v tem, da še vedno močno primanjkuje dobrih pleme-njakov bodisi bikov, merjascev, ovnov in tudi petelinov Ponekod se celo uporabljajo še plemenjaki različnih pa6em ne glede na to. odkod izvirajo. Tudi na odbiranje in dobro rejo plemenskih živali se polaga še premalo važnosti. V takih razmerah seveda naša živinoreja ne more napredovati. Imamo moderen živinorejski zakon. Skrajni čas je, da se začne tudi ta izvajati. ker vsako zavlačevanje ali neupoštevanje važnih predpisov tega zakona se bo mašScvalo.
Na zborovanjih živinorejcev se običajno razmotriva vprašanje omejitve zakotnih plemenjakov, posebno bikov in merjascev. Brez dvoma je to hvalevredno prizadeva* nje, ni pa to edino zlo. Najdejo se žalostni primeri, da se pripušča licencirani merja-scc po 6 do Š krat na dan vso jesen in zimo. V takih razmerah je potem imel ta merjasec najmanj 400 svinj letno. Predpisujejo jih pa 80 do 100. Kakšna potomci nai bodo iz take reje?
Glavni in uspešni napredek v naši živinoreji je pričakovati le tedaj, ko se bodo naši živinorejci sami začeli splošno brigati za napredek, in to predvsem v živinorejskih zadrugah. Kako ugodno vplivajo živinorejske zadruge na razvoj živinoreje, vidimo v kranjskem in radovljiškem okraju. Kdor je videl tamkajšnjo živino pred leti ali r>a sedaj, se mora čuditi velikemu napredku. Skrajni čas je, da se poprimejo tudi v drugih krajih tega najvažnejšega pripomočka pni vzreji domače živine. To sicer ni nič novega, zato pa je tem bolj žalostno, ker se kljub dokazanim uspehom nočejo v nekaterih krajih tega poprijeti.
Dela v vinogradih
Sedaj, ko pospravimo v vinogradih pridelek, sc prične prav za prav ob lepem vre* menu že drugo delo, ki ga moremo v jeleni ali najkasneje v teku zime izvršiti. Ob lepem vremenu porežemo že lahko vse de* belejše dele tr+, in to šparone in ostale s^?-rejše dele, kolikor jih ne potrebujemo pri vzgoji. S tem delom pričnemo že tedaj, ko odpade listje in trta zaključi svojo rast. Če trto še očistimo stare skorje, mahu in vseh suhih delov in spravimo to na kup ter sežgemo, smo opraviii obenem važno de1^ pri zatiranju nevarnih živalskih škodljivcev, kakor so: razne pršice, kiparji, fcisli črviček in drugi, ki imajo tamkaj svoja zavetišča preko zime.
Tudi v matičnjakih moramo nekaj storiti proti trtni uši, tako zvani listni uši, ki je nastopila ponekod v stilnih množicah. Saj so vsi vršički kakor tudi 7a'istniki dobesedno posuti z bradavičastimi izrastki na zgornji strarai listov, tako da sc vidi napadeni list kakor bradavičasta kepa. Proti temu morrmo napraviti potrebne korake. Predvsem je troba še 6edaj skrajšali trte, odstraniti vse napadene dele, tud-i od za-1 i sin i kov, in z listjem vred sežgati. Opaža se, da je napadla listna uš posebno ara-mon x runesitris št. 1 in mouvedre x rupes. št. 1202. Prizanesla pa tudi ni niti široko-listni r;pariji kakor tudi ne križanki ripari-iii x berlandieri, teleki št. 8 in kobru 5 BB. Dalje se priporoča v krajih. Jcjer močno nastopajo tudi kisli črviček a7! pršice in druoi škodljivci, da že sedaj v jeseni na-mažemo trte z 8 odst. arborinom ali pa s 15 odst. žveplovo apneno brozgo in to vsaj ves stari les.
Važen pripomoček za zatiTanje teh šikod-ljivcev na eni strani, na drugi pa, da napravimo trte odporne, se priporoča trte sedaj v jeseni globoko okopat« in istočasno pognojiti z umetnimi gnojili.
Vinske cene so sicer padle, pridelovalni stroški, davki in druge dajatve so pa ostale na isti viš'ni, aH nrav zaradi tega 6C mora vinogradnik truditi, da pride do čim večjih pridelkov in do čim boljše kakovosti blaga. K'iub krizi bodo imela dobra vina vedno dobre cene in dovolj odjemalcev.
Da vinogradnik to doseže, mora poleg dobrega obdelovanja zemlje zasaditi boljše trtne vrste, škodljivce vestno pokonče* vati in pa nazadnje trtam dovolj gnonti. Pravi'no gnojenje vinogradov je zeV> važna zadeva, ki jo mora vsak napredni vinogradnik natančno izvesti po gotovem načrtu.
Ker nam za vinograde primanjkuje hlevskega gno'a. s katerim bi sicer morali gnojiti redno v izdatni meri vsaka štiri leta, 6mo tem bolj navezani na uporabo umetnih gnojil. Kdor misli, da bo izhajal brez umetnih gnoiil, sc silno moti. Negno-ieroi vinogradi kmalu opešajo in propadejo.
Sedaj v jeseni prihajajo v poštev ona umetna gnojila, ki so boli počasno topljiva. Njihovo učinkovanje pride prav za prav do veljave šele proti poletju, odnosno šele v drugem in tretjem letu. S«m sna-daio na nrimer apneni duš'k 40 odst. kalijeva sol in Thomasova žlindra.
Približne pod?fke. koliko teh hranilnih snovi v čisti obliki na 1 oral potrebujejo v enem letu posamezne trte. odnosno jih 7"mlii odvzamejo, nam 'e nodal prof. dr. Pavel Wa^ner iz D-mnctadla. m s;cer: 46 k«? d»sika (okoli ^0ft ao^erega d"ši-ka), 26 kg fosforne k<«Mne (okoli 150 kg Tomasove žlindre ali 110 rud. supefosfa-ta^ in 86 k* čistega kalija (215 kg 40 odst. kalijeve soli).
Iz tega je Tazv'dno. da potrebuje v;nska trta zelo vHike količine kalila, na drugem mestu dušika in nai»nan? fo^forne kisline. Če gnojimo s hlevskim gnojem is^o^mo aP na vsaj v drugem Wu. tedaj lahko te ko!'čine zmaivšpmo približno za eno tret* j in o.
Fr. K.
Kako post9«»ni
dober godbenik ?
To brezplačno kniižico pošlje tovarna glasbil MEINEL & HEROLD v Mariboru štev. 101-B vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali izvežbanemu. Zahtevajte knjižico takoi z navadno dopisnico!	311
Na romantičnem Kozjaku
Starodavne naselbine ~ Stari rudniki srebra - Kozjaške vraže
hi pravljice
Ko se voziš iz Maribora proti Koroški po Dravski dolini skozi težko dostopne skalnate in redko porasle soteske, te pozdravi na desni mogočen hribovski masiv Kozjak. Le redki so, ki se zanimajo za obmejni Kozjak, čeprav je poln pri-rodnih krasot in (geoloških zanimivosti. Vse premalo je znan naš očka Kozjak.
Vsakdo, ki je le enkrat videl te divje romantične kraje v vsej pomladni krasoti, se bo vedno rad vračal v to molčečo planinsko pokrajino. Sem in tja so razmetane skromne njivice, borne in majhne, stisnjene ob velikih gozdovih in težko obdelane od žuljavih rok hribovcev.
Ali pa jutra na Kapunarju in pri Sv. Pankraciju! Vsa Dravska dolina Se spi zavita v jutranjo meglo. Tam preko Drave se bleste skozi megleno morje konture zelenega Pohorja. Od daleč iz panonskih nižin pa že prinaša solnce dan. Da bi videli tako Jutro, ko je popolnoma vzbujeno in se leskeče nad meglenim dolinskim morjem!
Včasih polagoma, včasih v trenutktf razgrne prosojne koprene slikoviti Kozjak ter se razgali v vsej svoji krasoti. Od daleč se svetijo v solncu Slovenske gorice, Prekmurje, Urška, Peca, Karavanke, Pohorje, lepa Dravska dolina . . .
Z vsakega vrha pa te pozdravljajo bele cerkvice, ki mežikajo kakor poredna dekleta v sinjem ozračju. Pri Pankraciju pozvanja. Tam daleč pri Sv. Treh kraljih, Sv. Janezu, Sv. Juriju se love glasovi. Z one strani Drave pa te pozdravlja Sv. Anton Priprošnjik, kamor zahajajo tudi brhke Kozjačanke, da se priporoče svetniku za zakonsko srečo.
Kozjak je le redko naseljen. Večjih strnjenih vasic ni. Kmet je oddaljen od kmeta po pol ure in še dalje. Le hribovski vasici Kapla in Remšnik sta kolikor toliko kompaktni. Remšnik leži na odprtem terenu, po katerem se košatijo med njivami in drevjem lični leseni hrami. Odtod jo lahko zaviješ k najlepši razgledni točki k Sv. Pankraciju, k edini planinski koči na našem obmejnem Kozjaku. Ce pa greš proti Marenbergu, pojdi k znameniti romarski cerkvi Sv. Janeza, kjer so že Francozi pobirali franke od Kozjačanov. V bližini je znamenita Herkova jama, kjer je pred leti izkopal takratni šolski upravitelj Jurančič okostje jamskegia medveda.
Naselbine po Kozjaku, ki je danes tako redko naseljen, so starejše, kakor se splošno domneva. Ena najstarejših je gotovo Remšnik, ki je bila znana že v 11 stoletju, saj so tam gori postavili cerkev sv. Jurija šentpaveljjski benediktinci Ž4 pred letom 1165. Vidi se, da je že v tej dobi cvetelo tukaj gori prav živahno življenje. Današnja naselja datirajo že v leta pred 1000.
Tukaj gori prebiva rod, ki bije hud boj za svoj obstanek. Zemlja je bolj ali manj nerodovitna. Prebivalstvo se peča z obdelovanjem polja in živinorejo pa tudi z gozdarstvom.
Na Kozjaku je življenje usmerjeno Se po starem tiru. Hude skrbi tlačijo te hribovce, zato tudi ni čudno, če so vdani vražam kakor malokje po naših krajih. De malokje je ohranil naš rod toliko svoje pristnosti in narodopisnega blaga kakor tukaj. Po Kozjaku te ponoči še strašijo vešče. Kresna noč ni nikjer tako bajna in nima nikjer take čudodelne moči kakor prav gori. Božična noč je polna skrivnosti in vraž in prečudežne planinske krasote. V lesu te zagrabi, če nimaš pri sebi blagoslovljenega moleka, sam hudič z rogovi. Tam v podzemeljski jami pod Ranic rac i jem je čudovita votlina v kateri Je cekinov na mernike. Bajen svet! Hribovec ,ki ga tarejo skrbi, se najrajši vda in verjame v vraže ter koprneče pričakuje božične in kresne noči, ko zakladi cveto.
Pravljice tudi pripovedujejo o velikanskih zakladih, ki so zakopani v skladih Kozjaka. Pa je le precej resnice na tem! Skrivnosti in zaklade ima ▼ sebi geološko zanimivi Kozjak.
Za dejstvo ,da so se po Kozjaku tako zgodaj naselili ljudje, bo bržkone iskati vzroka v njegovi geološki sestavi. 2e ▼ najstarejših listinah se omenja gorovje Kozjaka v zvezi z dragocenimi rudami. Srebrni rudniki žlemberških graščakov se omenjajo v listinah že leta 1372. Na Kozjaku v bližini Ostrega vrha še danes lahko opazuješ razvaline Žlemberškega ali Smerniškega gradu. Ti graščaki so med leti 1619. in 1707. kopali srebrno rudo v svojih rudnikih tod okoli. Delo se je gotovo dobro izplačalo, kajti rudniki so bili v obratu nad 300 let. Ti rudniki so se nahajali med Ostrim vrhom, znano planinsko postojanko na Kozjaku, ki je v dobi najhujše nemške invazije stala trdno v slovenskih rokah, tako da so jo imenovali j.Win<Msche Festung«, in pa Sv. Križem. Tod okoli se mora nahajati tudi zlata ruda, ker jo je leta 1643. kopal mariborski meščan Gmeiner. Kake uspehe je ime Gmeiner s pridobivanjem zlata, se ne ve. Gotovo pa je, da so na Kozjaku tudi drobci zlate rude. zakaj potoki, ki 9e stekajo v Dravo, so naplavljali zlato.
Drugi znani rudnik, ki je po mnogih letih zopet oživljen, se nahaja med Breznom in .Remšnikom v težko dostopnem hribovitem terenu. Tudi bukaj so že pred mnogimi leti prišli na sled srebrni rudi. Pred
približno sto leti so jo začeli exploatirati. Takrat je delalo v teh rovih nad 300 delavcev. 1894. so- začeli ponovno kopati. Izrabljenje rudnika je trajalo le kratko dobo ter je iz neznanega vzroka zaspalo, še danes se vidijo napol podrte in strohnele barake, ki pričajo o nekdanjem življenju. Pa tudi rovi so še vsi dobro ohranjeni. Vendar pa je zanimivo to, da so vsi rovi pod vrhom in so napravljeni v hrib v podolžnih smereh. Najdaljši rov je dolg nad 300 metrov; v njem se tudi sedaj nadaljuje delo. V bližini je še več manjših rovov. Da je moral biti promet zelo živahen ter da se je delo izplačalo, nam priča tudi velika topilnica rude, katero so pozidali pri Sv. Ožbaltu ob Dravi. še danes sta vidno napol razpadlo zi-dovje in žlindra, ki je raztresena okoli topilnice.
Lansko pomlad so ti rovi zopet oživeli. Za nje se je začel zanimati rudarski in-ženjer g. Roder. Dosedaj dela v teh rovih okoli 30 delavcev. Ker so rovi v zelo
težavnem hribovskem terenu, je zgrajenih tudi več šut ali arč, po katerih spuščajo rudo do bližnje ceste. Rude je izkopane nad 40 vagonov. Vsebuje srebro, baker in svinec. Kakor se zatrjuje, so v zadnjem času zasledili tudi zlato rudo.
V gorovju so našli v novejši dobi še črni premog, cirkone (hijacinte), čisto glino ali kaolin. Tudi ležišča grafita so znana že daije časa. Na Remšniku so začeli letos poizkusna izkopavanja grafita na več mestih. Poizkusi so baje dovedli do pozitivnih rezultatov. Srebrno rudo so zadnja leta zasledili v mali meri tudi še pod Sv. Tremi kralji nad Marenbergom.
Tudi v narodnostnem in narodopisnem ozira so ti kraji nad vse zanimivi. Med prebivalstvom je ohranjeno še vse polno starih običajev. Rod, ki se preživlja tukaj gori, je dolga desetletja čuval naše zaledje pred raznarodovalnim delom Nemcev. Do Kozjaka je šlo, tukaj pa se je ustavilo. Ti hribovci so borili hud boj za svoj materin jezik in za svoj obstanek, ker so jih takratni, Nemcem naklonjeni režimi gospodarsko in kulturno uničevali. Danes je treba, da pokažemo Kozjaku, da je naš in da posečamo te lepe planinske kraje v čim večjem številu.	T. S.
Mehanizacija naprav TPD v Zagorju
Zagorje, 12. oktobra.
Postopna mehanizacija napram TPD, ki 6e je započela 9. septembra 1928, se počasi bliža dovršitvi kljub vsem krizam, ki so sicer precej ovirale izvedbo prvotnega načrta. Do danes se je lice Zagorja in Toplic v območju rudniških naprav tako predru-gačiio, da ga je težko zopet spoznati.
Izhodišče nove širokobirne, popolnoma Tzgotovljene, 2900 m dolge proge je pri Ribji peči ob postaji, kjer so morali odstreliti čez 2000 kubičnih metrov skale. Obenem 60 za 5 m razširili obokani propust pod tiri državne železnice. Nad potokom Medijo je zgrajen tretji most, ki ima 27 m propustne odprtine. Na trboveljski 6trani
lezen most pri Resniku. Teren nad pisarno g. Weinbergerja je bilo treba v dolžino 175 m nasuti za 1.20 m in razširiti na 14 m. Za novo deponijo je bilo treba posekati pro9tran smrekov gozdič. Preložena je cela 9 m široka struga Medije, zaradi česar so odstranili poslopje srednje brusjlnice, ključavničarske delavnico in kovačnico, steklarno so podrli že preje. Tu je 6edaj štiri-tirno aranžirano tirišče.
V zvezi z zgraditvijo novega bunkerja (sliko o njem smo že prinesli) je bik preurejena separacija Na severni strani je isto tako zgrajen nov bunker in poslopje za električne naprave (na slika v 6redi). Vštric separacije je montirana moderna
banovinske ceste je cestni klanec znižan za 1 m. Odstranjena je zgornja skupina rudniških apnenc, kjer je bilo treba odstreliti tudi okroglo 2000 kubičnih metrov obcestnega hriba. Potok Kotredežica je pre« mosten z novim betonskim mostom, ki ima 9 m vzpetine. Isto tako je postavljen že-
mostna tehtnica. Zaradi nemotenega obratovanja je bil potreben komunikacijski most nad staro cesto kakor ga kaže slika. Delo, ki ga izvršuje družba »Obnova«, 6e bliža koncu. M(»t bo dolg 60 m, širok pa 6.80 m. Tlakovan bo z granitnimi kockami.

Zlata poroka gorenjskega para
Stražišče, v oktobru.
Nedavno sita obhajala zlato poroko v intimnem krogu svojih hčera iai sinov ter njih soprog v Stražišču pri Kranju France in Ana Fabjan. Oba sta še zdrava in pri polni moči kljub visoiki starosti in trdemu delu.
Težka in tmjeva je bila njuna pot življenja v 50 letih zakona. Jubilant kot delavec v sitarski zadrugi z malo plačo se je moral trdo boriti, da je mogol pošteno preživljati mnogobroijino družino. Ženica njegova, vsa majhna io slabotna, mu je zvesto stala ob strani, se trudila od zore do mraka, da je nasitila toliko lačnih že-lodčkov. In kadar je prišel ob sobotnih večerih mož ves truden domov, mu je vedno * vedrim obrazom prišla nasproti.
Vzgojila sta v strogem jugoslovenskem
duhu svoje otroke. Najstarejši Ciril je po-stajenačekiik v Mislinju, Metod pri Obrtni banlki, Slavko gostilničar v Mariboru, Gu-steLj organist na Dolenjskem in Ivan geo-meter pri banski upravi. Hči Mici je izbor-na šivilja, Francka pomaga dioma materi. Sin France pa je preminil kot žrtev svetovne vojne na Poljskem.
Oče Fabjan, izboren prvi basist, je sodeloval nad 30 let kot cerkveni pevec iin je bil dolgo vrsto let član pevskega društva Čitalnice v Kranjsi, ki brez njega ni mogla svoječasno podati nobene večje pevske prireditve. Kot pristen Gorenjec starega kova, vesel in zadovoljen, zdrav in šaljiv, je vedno dobrodošel gost v vsaki družbi ter vži-va s svojo soprogo povsod največji ugled. Želimo jima še mnogo zadovoljnih let!
Dva nevarna požara v Savinjski dolini
V Kapli je minili teden dvakrat gorelo — Zadnji požar v sredo ponoči je spričo hudega vetra ogražal vso vas
Kapla pri Vranskem, 17. oktobra.
V ponedeljek Okrog 3. popoldne je v Kapli pri Vranskem nenadno pričela goreti stanovanjska hiša posestnika Franca Ko-baleta, po domače Jurka. V trenutku je bi» lo v plamenih tudi gospodarsko poslopje. Na pomoč je nemudoma prispelo domače gasilno društvo in nato društvo iz Prekope. Gašenje je bilo zelo oteženo, ker ni v bližini nobenega potoka, a vode v vodnjakih je kmalu zmanilcalo. Naposled so dobili vodo od oosestn:f<a A pat a, oddaljenega ^00 m. ReSili so, kar se je dalo rešiti. Obe stavbi, ki sta bili pretežno leseni, sta zgoreli do tal. Zavarovan je bil posestnik za 46.000 Din. kar koliikortoliko pokrije ško-
do. Poslopji sta bili 6tari baje že preko 100 let. Kljub temu je škoda precej občutna, ker je pogorelec v hudih gospodarskih stiskah.
Komaj so se cevi dobro posušile in so jih v sredo zvečer navili, pri čemer je bil največ zaposlen orodjar in trobentač gasilnega društva posestnik Matija Pirnatt, že je Kaplo zopet obiskala požarna nesreča, ki je zadela baš Pirnata. Zvečer so pri Mete-žu, kakor pravijo Pirnatu po domače, ko-žuhali. Ob polnoči so bili z delom gotovi in odšli so v hišo, kjer je kožuhače Mate-ževa gosmodinja nato pogostila z jedjo »n pijačo. Metež je že večkrat dejal, kako se je parkrat prestrašil, ko so dirjali mimo po
®'//o L.
PENTIN
AZ
flor«, n>0
P*nt;n Pre»!" b
nO\
-pe_ Jbo'jše . uje
ef»fro rpe>
pere zares čisto
GT731
veliki cesti avtomobili in svetili tako moč- | no, da je bilo videti, kakor bi gorelo. Tudi ta večer se je nenadoma začelo na podoben način svetlikati in gostilničar Žitnik, ki je bil tudi med kožuhači, je rekel: «Vidiš, jaz sem tudi mislil, da gori, pa le avto gre«. Žilnikova hčerka je pa le natančneje pogledala in videla, da je že celo goispodar-sko poslopje v plamenih. Kožuhači so se nemudoma lotili gašenja. Člani domačega gasilnega društva so postavili v funkcijo motorko in dve ročni brizgalni. Vodo so dobili iz Bolske, ki je okrog 500 m oddaljena od kraja nesreče. Na pomoč sta prispeli še ročna brizgalma iz Prekope in mo-torka iz Ojstriške vasi. Ogenj je bil izredno močan, ker je pihala silna burja. Iskre je razmašalo po vsej vasi, tako da so ljudje po vsej vasi nosili premičnine na prosto in izpuščali živino. Res samo spret-
nim gasilcem se je zahvaliti, da je bil požar omejen le na gospodarsko poslopje. Stanovanjsko hišo Meteževo so komaj obranili pred plamenu Že dvakrat je pričelo goreti, a gasilci so vedno zopet pogasili ogenj. Nesrečnega Meteža, ki ima 8 nepreskrbljenih otrok, je nesreča bridko zadela. Zavarovan je bil Metež le za 30.000 Din, a škoda presega 50.000 Din. Očitno je, da j a požar zanetila hudobna roka. Orožniki zločinca pridno zasledujejo.
Naj pri tej priliki poudarimo izredno agilnost kapelskega gasilnega društva, ki ima tudi najmočnejšo motorko v okolici. Že večkrat je to društvo pokazalo velika spretnost, a sedaj gotovo rešilo mnogo sosedov pred katastrofo. Društvo si bo sedaj nabavilo gasilni in reševalni avto. Člani pridno nabirajo prispevke. Podpirajte njihovo akcijo!
Nova podzemeljska odkritja na Dolenjskem
- Kako so gasilci iz Šmihela našli štiri nove dvorane s kapniki
Novo mesto, 17. oktobra že pred leti smo poročali o odkritju velike podzemeljske jame na posestvu posestnika štangla v Jami pri Stranski vasi. Jama je oddaljena kakih dobrih 15 minut od železniške postaje Birčna vas. še nedavno pa so vaščani, ki so vedeli, da je v jami mnogo vode, zaprosili gasilno društvo v šmihelu, da bi vode izčrpali in napolnili vaške vodnjake, ki so po letošnji suši precej prazni. Tej originalni prošnji je požrtvovalno društvo ugodilo in se napotilo s svojo motorno črpalko in moštvom k jami.
Spuščanje se je vršilo prav previdno. V jamo je šlo več domačinov in gasilcev, ki so na svoje čudo našli spodaj nekaj prehodov in obsežne prostore. Na levi strani jame sta dve veliki kotanji napolnjeni z vodo, obe po 15 m globoki in merita 7—9 kvadratnih metrov površine. Na desni vodi majhen prehod v veliko dvorano, ki je dosti obsežnejša kakor novomeška kapiteljska cerkev. In vsa je polna najlepših kapnikov v raznih figurah. Iz te velike
dvorane je vhod v dve manjši dvorani. Zadnja je četrta dvorana, v kateri zreš redka podzemeljska čuda: kapniki so zliti v velike in obsežne cerkvene orgle, zato so jo tudi krstili za »cerkveno dvorano«.
Gasilci in ostali se kar niso mogli na-čuditi tem naravnim krasotam. Ostali so v jami skoro ves dan. Z motorno črpalko so napolnili vaščanom z jamsko vodo, ki je tekoča kar pet velikih in globokih vaških vodnjakov, ne da bi se pri tem opazilo kako znižanje stanja vode \ kotanjah. V jamo, ki je 50 m globoka je prvi prišel kmečki fant France šušteršič iz Lakomc, za njim gasilca Anton Bele in France Hra-star, nato pa ostali. Po vrveh so spustili v globel motorno črpalko. Vaščani so bili predvsem zadovoljili z vodo, gasilci in ostali podzemski možje pa lepoto prirode pod zemljo. O tem redkem odkritju se je kmalu razvedelo v vsem okraju in ljudje z radovednostjo obiskujejo zanimivi kraj, za katerega se bo gotovo zainteresiralo tudi Društvo jamarjev v Ljubljani.
Na šolskem slavju v šenkovem Tumn
Lepa proslava je kronala delo, izvršeno v splošno zadovoljstvo
Šenkov Turn. 14. oktobra.
Šolsko slavie v Šenkovem Turnu v nedelio ie usDelo kar naileDŠe. Pri kolavdaciii 7. t. m. ie srradbeni insDektor inž. e. Ska-berne čestital na leni završitvi vseh šolskih naorav. On ie tudi sorožil naDravo vodovoda in drugih nri šoli primernih nodrobno-sti in oo nieeovih načrtih ie ravnal šolski odbor. Zahvale ie bil deležen tudi šol. unraviteli e. Alfonz Inkret, ki mu ie bilo ves čas samo za delo Dri nreuredbi šolskih Dro-storov. Pošteno in vestno ie oremaeral vse ovire. Jako so bili zadovolini z usoehom kolavdaciie tudi obrtniki, ki so izvršili vse delo solidno in leno.
Prelena slovesnost se ie začela v soboto zvečer s siiaino razsvetliavo vsesra oosloo-ia. z eromkim strelianiem. s snuščaniem raket in s ootrkavaniem. Poslooie ie bilo okrašeno z mlaii. venci in zastavami.
Po blaeos'ovitvi. ki io ie v nedelio ooravil e. Feliks Funtek. so se rostie in domačini zbrali v Drosvetni dvorani. Prišla sta tudi zastoonik banovine, nadzornik e. Andrei Rane in sreski nadzornik e. Lukežič. Veliko ie bilo sosednih sre. učiteliev in učiteliic. Slavie ie otvori! šolski unraviteli za niim na ie eovoril sr. Raoe. Izrekel ie nohvalo o vsem delu šolskemu odboru in šolskemu unravite-liu. Šolo ie označil kot eno izmed naileDŠih in prosvetno dvorano kot svetišče lene umetnosti. Govoril ie še predsednik kamniškega učiteMskeea društva. Grad — ie deial — ie bil nekdai strah vsem kraiem. sedai na iim ie vir veselia in izobrazbe. Pred začetkom akademiie ie e. unraviteli iznre-eo-voril o 10-!etn'ci šole. Akademiia ie iako dob™ usne'a Unraviteli in nieeova nomoč-nica učiteliica sta bila deležna mnoeih čestitk. Dloskali na so zlasti malim eoslačem in oevcem. Tudi ierica »Šola v nebesih« ie eladko iztekla. Po *ei orireditvi so se vsi
eostie udeležili okusne zakuske. Vse ie bilo židane volie. Veliko veselie ie izzval tudi nrihod učiteliice Škerletove. ki ie Drir»e'-«_j z uDraviteliem Zvanom okoli 80 otrok iz Komende na slavie. Hvala niei in vsem dru-eim. ki so orihiteli od blizu in daleč v Šenkov Turn!
V traien sDomin slovesnosti so bili tudi vsi šolarii imenitno Dosroščeni in nri tem so učenke nozdravile banovinskeea nadzornika z lenim šonkom. Tudi to no^ostitev sta oriredila ea. sooroea šolskeea uoravitelia iti edč. učiteliica. Tako se ie z združenimi močmi vsem v srčno zadovolistvo izvršila šolska slovestnost.
Vodovod za Suho Krajino
Ljubljana, 17. oktobra
Higienski zavotl v Ljubljani je svoječas-no zainteresiral ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja za preskrbo Suhe Krajine z vodo. Ministrstvo je tedaj, kakor poroča »Zdravje«, obljubilo kot pomoč pri izvedbi projekta 15 milijonov dinarjev. Na tem projektu je zainteresirala tudi banska uprava, ki je letos dala Higienskemu zavodu na razpolago 100.000 Din za merjenje in za napravo načrtov za vodovod.
Merjenje se je pričelo meseca avgusta letos. Obenem se stalno kontrolirajo za vodovodno napeljavo v poštev prihajajoči studenci Črni potok in Kobilni curek nri Robu v bližini Turjaka in Globočec nri Za-gradcu. Projektiranega je približno 100 kilometrov vodovodnega omrežia, ki bo preskrbovalo z vodo skoro vso Suho Kraiino. Preskrba z vodo v Suhi Krajini, ki trpi na stalnem pomanjkanju vode ob suši. bo za pokrajino pravi blagoslov. Sama gradba vodovoda pa bo siromašnemu prebivalstvu tudi preskrbela zaslužek in kruh.
J)
antsfea £}ub1Jana
je tudi letos v prekrasnih dam-skih plaščih in oblekah iz elitne tvrdke
LuG
Jfran
STRITARJEVA ULICA
• V
te
Domače vesti
» Vojaške vesti. Kakor javlja »Vojr.l list«, sta za slušatelja rednega tečaja in-ženjerske oficirske šole sprejeta inženjer-ski kapitan 2. razreda Robert Murko ter inženjerski poročnik Vladimir Skarlovmk. šola se prične 1. novembra. Sanitetni poročnik dr. Stvetozar Jovanovic je pride-iljen na službovanje 39. pehotnemu polku
v Celju.	. ... . .
+ Imenovanje v poštni službi. Minister za promet je imenoval za šefa občega (personalnega odseka) pri dravski direkciji pošte in telegrafa g. dr. Janka Tavzesa
*	Izpremembe v železniški službi. Premeščeni so kontrolor VII. položajne skupine* Milost Bogomir, šef postaje Vidima-,Krškega, za šefa postaje Sevnice; prometnik IX. položajne skupme Vrhovec Gregor, šef postaje Vcržej, v Ljublja.no 'lav kol ; pomožni oficijal X položajne skupine Glažar Viktor, direkcija Sarajevo, v Brežice: zvaničniki I. kategorije; Bozic Ivan, brzogavec, JarSe-MengeS, na Brm-v;co- žabkar Karel, Bled-jezero, v Velenje, Dernič Valentin, kurilnica Jesenice, v kurilnico Skopi je; zvaničniki II. ^gonje- Oblak Franc, strojna stamca Bistnca-Boh. jezero, v kurilnico Jesenice, Ster-novšek Martin, progovna sekcija Ptuj, K progoivni sekciji Ljubljana glavna proga M i slej Jakob, Tezno, v Maribor glav. kol, dnevničarja: Gregorc M-roslav lUij, v Irebmje; Filippini Jožef, v-idem-Krsko, v t Bistrico. Ostavko na službo je podal prometni uradnik VII. pol. skup. škof Franc, Maribor gl. kol. Služba je prestala zivanič-niči i. kategorije Birt.cevi Albini, Ljud-
Jjana gor. kol.	...	,
+ Diplomirala je iz francoscine na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani gdc. Silva Prevčeva iz Ljubljane. — V sredo, Ii t m je diplomirala na filozofski fakulteti ljubljanske univerze gdč. Brna Deisin-gerjeva iz Kamnika, čestitamo!
*	Praktični izpiti za otroške vrtnarice se prično na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani dne 4. novembra ob 8. uri Pravilno opremljene in kolkovane .....šnje za pripust k izpitu naj se Pošljejo ravnateljstvu po službeni poti do 30.
•oktobra.	.	.
*	Dokler stane liter vina se 20 Din, n« izgovora, da bi bila ta vsota prevelika za štiri Vodnikove knjige. To velja posebno •tisti naši inteligenci, ki jo pogrešamo med člani Vodnikove družbe, čeprav se radi pobahajo s svojo narodnostjo m naprednostjo. Ravno v teh krogih bi morala Vodnikova družba imeti največje stevalo
članov.	i •
*	Za veliki sadni sejem v Ljubljani, ki
ga priredi v dneh od 25. do 27.. oktobra t 1. »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« v paviljonu »G« na velesejmu, kažejo naši sadjarji veliko zanimanje, že Jo sedaj se je priglasilo mnogo podružnic »Sadjarskega in vrtnarskega društva« in posameznih producentov z nad 100 ameriškimi zaboji. Tudi zaloge, ki jih imajo razstavljalci doma, so prav obilne najrazličnejših sort, tako da bodo imeli domači in tuji sadni trgovci obilo izbire.
- Sevničani so dobro odrezali. Sadna razstava v Sevnici, ki je trajala od 4. do 11 t. m. je bila uspešno zaključena v nedeljo Obiskalo jo je okoli 7000 posetnikov iz raznih krajev pa tudi iz nozematva. Jako uspešen je bil sejem za grozdje, zelo dobrodošel v sedanji vinski krizi. Razstav-Ijalcem je bilo razdeljenih sedem diplom, in sicer: Sadjarski podružnici v Boštanju. Sadjarski podružnici na Blanci, g. Dokler-ju i.n Gospodinjskemu tečaju v Sevnici. — Prvo nagrado pa so prejeli sadjarji Požun Franc iz Vranja, Lisec Ivan iz Boštanja in Stegenšek Martin iz Sevnice. Razstav jjenih je bilo 57 ameriških zabojev, 33 kabinetnih zabojev ter 489 vzorcev. Sadjarji iz sevniške občine so razstavili 261 vzorcev, iz Boštanja 247, iz Blance 38, iz Za bukovja 39, iz Loke pri Zidanem mostu 4
*	»Službeni list dravske banovine« objavlja v 63. številki med drugim: zakon o odobritvi pogodbe med državo in Narodno banko, zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi naših vojaških pokopališč, naredbo po zakonu o vo litvah narodnih poslancev, pravilnik o ureditvi prometa z devizami in valutami, odločbo o sestavi vrhovnega zdravniškega disciplinarnega sveta, rešitev finančnega ministrstva o izvrševanju proračuna za 1931-32 v krajih, ki so prešli v področje drugih finančnih direkcij, tolmačenje po zakonu o volitvah narodnih poslancev ln razglas glede potnih povprečnin banovin-skim zdravnikom.
« Publikacije Slovenske šolske Matice. Prejeli smo Za 1. 1931 bo izdala SŠM naslednje knjige: 1. Zbornik z mnogimi razpravami, ki obravnavajo, pereče sodobne probleme, 2. dr. Stanko Gogala: O pedagoških vrednotah mladinskega gibanja, 3. Leo Pibrovec: II. osnovn-1 razred v luči modernih vzgojno-didaktičnih načel in 4. un.lv. profesor dr. Milan Vidmar: Pomen tehnike za sodobno življenje. Kakor vidimo po naslovih, knjige niso namenjene samo učiteljstvu, temveč vsem, ki so jim mar sodobna kulturna vprašanja. Zaito va-
Vro
viln
monevn naror
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatura. 4 relativna vlaga v %, S smer to brzina vetra. 6 oblačnost 1—10. 7 vrsta padavin. 8 padavine r mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo. druge najnižjo
17. oktobra. Ljubljana 7, 767.1, 7.0, 79, tiho, 10, —, —; Maribor 7, 767.4, 6.8, 92, NNE1, 10, —, —; Zagreb 7, 767.3, 5.4, 86, NNE4, 10, dež, 3.4; Beograd 7. 766.2, 6.3, 94, BI, 9, dež 70.3; Sarajevo 7, 767.3, 4.6, 84, NNE2, 10, dež, 3.8; Skoplje 7. 767.1, 6.4, 93, tiho, 10, —, —; Kumbor 7. 762.7, 9.9. 78. tiho. 10, dež, 25.0; Split 7. 7631, 9.2, 67, NE6, 8 dež 1.3.
Temperatura: Ljubljana 11.8, 6.0; Maribor 9.4, 4.7; Zagreb 11.8, 4.8; Beograd 11.8, 5.3; Sarajevo _; Skoplje 8.4, 1.2; Kumbor —, —; Split 11.5, —. Solnce vzhaja ob 6.17, zahaja ob 17.13. Luna vzhaja ob 13.46, zahaja ob 21.11.
bimo vse naše izobraženstvo, da naroči te knjige na ta način, da se včlani v Slovensko šolsko Matico. Letna članarina je 40 Din, za dijake pa 25 Din.
♦	Zdravstvena revija »Zdravje«. Pravkar je izšla dvojna številka »^.uravja« za avgust in september z naslednjo zanimivo vsebino: Večna resnica o opojnih pijačah; Higijena šolskega otroka; Starejši postajamo; Preiskava o zločinstvih muhe; Nova pota za gradnjo vodovodov; Progresivna paraliza; žalostne, a resnične slike iz zdravniškega življenja; Mrzla kopel; Nekaj nasvetov za kop a.nje; Sveža in konservirana jajca; Zakaj pa tano slabo izgledate? »Zdravje«, za vsako rodbino koristen list, izhaja mesečno ter stane za celo leto le 30 dinarjev.
♦	Novi grobovi. Na Turjaku je umrl pred dnevi v častitljivi starosti 87 let g. Janez štrukelj, dober gospodar, ki je z velikim zanimanjem spremljal vsako gibanje kmečkega stanu. Iz svojih mladih let se je še dobro spominjal na tlačansko gorje pod tujim jarmom in je znal o tem marsikaj povedati svojim rojakom, da bi jih podžgal v stanovski zavesti. — Duševno in telešno strta po neutolažljivi boli je umrla mati ene nepozabnih bazovilških žrtev ga. Antonija Bidovčeva. Slava njenemu spominu! — V Gosposki ulici je umrla 70 letna zasebnica Neža B a n d e-k o v a, v Liscah pri Celju pa včeraj 63 letna zasebnica Laura Klobučarjev a, rojena Atzlerjeva. — Na Selu pri Bledu je umrla v starosti 60 let Terezija Pan-gerčeva, žena posestnika. Pokojnico bodo pokopali v ponedeljek v Rrbnem. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje!
♦	Koroške novice, šentjakobski igralci »Miklove Zale« so priredili kakor znano turnejo po Sloveniji. Igra, ki je kos koroške zgodovine, je s svojo domačo vsebino zadiviia rojake. Sprejem v slovenskih mestih in uspeh celotne turneje pa ni bil všeč nekaterim priseljencem šentjakobske župnije ia še manj celovškemu »Heimat-bunclu«. Po vrnitvi igralcev iz Slovenije se je pripetil vse graje vreden dogodek. Na kolodvoru v Podroščici je neki Git-bert GoHob, penzijomran železničar, enega slovenskih fantov, ki se je udeležil turneje, napadel s psovkami »falot, Gau-ner, Landesverrater« ter je s svojim ro-vanjem tudi dosegel, da ga je socijalistično konsuim.no društvo, pri katerem je bil fant nastavljen v trgovini, takoj odpustilo. Fant je vložil tožbo zaradi razžaljenja časti, nakar je toženec podal pred sodiščem častno izjavo in prevzel vse stroške procesa. Konzumno društvo pa odpuščenega Slovenča kljub temu noče vzeti nazaj v službo. — Slovensko politično društvo je preteklo nedeljo priredilo shod v Radišah, na katerem je poslanec Stare govpr.il o hudem gospodarskem položaju, o njegovih vzrokih in sodobnih poizkusih, kako preboleti krizo. Govoril je tudi o narodnih težkočah na Koroškem. — Pri Pu-harjevih v Prtičah je te dni nastal požar, ki je upepelil hišo in gospodarsko poslopje. Zažgal je otrok, ki se je z vžigalicami igral na skednju. Uboga vdova s petimi otrool je v obupnem položaju. Sosedje ji bodo po možnosti pomagali, da pride pred zimo pod streho.
♦	Izredno znižane cene v prometu med Severno Ameriko in Kanado. Francoska linija (French Line), Cie. Gle. Transaitlan-tique, je letos s 1. oktobrom, da vzdrži kljub vladajoči splošni krizi pomorski promet s Severno Ameriko in Kanado, na isti višini, kakor prejšnja leta, na svojih brzo-parnikih-velikanih znatno znižala cene morske vožnje za vse razrede, izredno pa je znižana cena za 3. razred, katerega se Slovenci najraje poslužujejo zaradi velike udobnosti, lepih zračnih kabin in okusne domače hrane ter izborne postrežbe zlasti na priljubljenih francoskih brzoparnikih »Ile de France« »Pariš« in »France. Znižane pa so tudi cene za turistični razred na najnovejšem, najmodernejšem in naj-razkošnejšem motornem brzoparniku »Lar fayette«. Francoska linija je med Slovenci skozi več desetletij najbolj znana in priljubljena ter so njeni brzoparniki priznani kot najboljši, najudobnejši in v hitrosti neprekosljivi.
♦	Izpopolnitev zobnega ambulatorija v okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Okrožni urad prične jutri v svojem zobnem ambu.atoriju dela v zlatu (zlate plombe, zlate krone .In drugo). Redne ordlnacijske ure za dela v zlatu bodo do preklica od 18. do 20. Cene posameznih del v zlatu bodo naslednje: a) plomba iz zlata 120 Din, b) Loganova, oziroma Darvisova 120 Din, c) zlata krona 220, č) Richmondova krona 300 Din, d") pri zlatem mostu vsak polni člen 240 Din, e) zob na vijak v zlatu 200. Din, f) vsaka zlata zapona 60 Din. Vse podrobne infor-macije dobe člani urada Ln njihovi svojci v zobnem am bul a toriju (Miklošičeva cesta, pritličje levo).
♦	Radio therma Laško je edino termalno kopališče, ki vzdržuje tudi pozimi redni obrat. Sobe in hodniki so kurjeni. Radio-termalno zdravljenje revmatrzma, živčnih bolezni, ženskih bolezni itd. podpira tudi elektroterapija. Penzija dnevno 55 Din, kuhinja prvovrstna. Oni, ki niso imeli prilike, da bi se zdravili v letnem času v ra-dio-termalni vodi, lahko uporabijo zimski čas, zlasti pa lepe jesenske dni.
♦	Veliki dan drž. razr. loterije. Predvčerajšnjim je bil poslednji dan žrebanja 5. razreda 22. kola razredne loterije, že pred-poldne je bila izžrebana tako imenovana mala premija v znesku 500.000 Din, popoldne pa velika premija v znesku 1,200.000 Din. Dvorana je bila natrpana občinstva Malo premijo je zadela srečka št. 22.024: polovica srečke je bila prodana v Beogradu, druga polovica pa v Zagrebu. Srečna dobitnika sta neki mali trgovec iz vardar-ske banovine ter neki privatni uradnik Iz Koprivnice. Drugo premijo v znesku 1 milijon 200.000 Din pa je dobila srečka štev. 38.023 (včeraj navedena številka 33 023 ni bila točna). Velika premija je razdeljena na 8 četrtink po 300.000 Din, ki so bile prodane večinoma v Beogradu, ena pa v
Zagrebu. Imena dobitnikov veliKe prem je še niso znana.
♦	Kdo ima zbirko orožja iz vrbaske banovine. Na sejo Zveze jugoslovenskih mest ki bo v Ljubljani, je prispel tud: zastopnik imesta Banjaluke Hamzaga Husedžinovič. ki ima tudi zanimivo nalogo, da poišče nekega ljubljanskega turista, ki je na svojem potovanju po Bosni nakupil lepo zbirko starinskega orožja, ki bi jo rada kupila uprava muzeja v Banjaluki.
♦	Gradba banovinske železnice Tuzla-Brčko. Z odlokom banske uprave v Sara jevu se je rok za vložitev ofertov za grad-bo banovinske železniške proge normalnega tira Tuzla-Brčko iz tehničnih razlogov podaljšal do 1. aprila prihodnjega leta.
♦	Mraz in sneg. V naših južnih krajih je v zadnjih dneh zavladal občuten mraz ter je ponekod močno snežilo. Temperatura se je približala ničli. Celo >v Zagrebu je pred včerajšnjim močno naletaval sneg V naših južnih krajih pa je ponekod padlo do pol metra snega, zlasti v vardarski in morav ski banovini. Včeraj se je sneg začel v do linah naglo tajati, gorovje pa je še vedne pokrito z znatno snežno odejo.
♦	Srečni 6tarši. Iz Broda na Savi poročajo, da je v tamkajšnji okoliol porodila žena 84 letnega starca Stojana Iviča moške trojčke, ki so vsi zdTavi in dobro razviti Mati je stara 76 let že drugi dan po porodu je vstala iz postelje in opravljala hišna dela. če je le res!
♦	Pijanec zažgal svojo hišo. V Komuša-nih pri Banja Luki je kmet Ante Jagovič v pijanosti zažgal svojo hišo iz nagajivo-siti, ker so bila vrata zaklenjena, ko se je pozno zvečer vrnil Iz gostilne. Kmalu je bila hiša v plamenih in je pogorela do tal. Poizkus domačinov,- da bi - pogasili ogenj je ostal brez uspeha. Pijani Jugovič je smejoč se gledal, kako je požar uničeval njegovo z velikim trudom pridobljeno imet je. Pijanca so orožniki odvedli v zapor.
♦	Orožna nesreča pri vaškem vodnjaku. V Modriču pri Brodu na Savi sta se igrala na domačem dvorišču osemletni deček Drago Pavlovič in sosedov desetletni sin. Mali Drago je prosil svojega tovariša, naj bi ga po vrvi spustil v vodnjak, da bi videl, koliko je v njem vode. Tovanš je želji rad ustregel. Nenadno pa se je vrv utrgala, Drago je padel v vodo in utonil. Njegov tovariš je v strahu bežal domov in povedal, kaj se je zgodilo. Sosedje so prihiteli na pomoč,-a dečka so mrtvega potegnili iz vodnjaka.
♦	Dobra prebava predpogoj dobrega zdravja. Naša hrana vsebuje mnogo neprebavljivih snovi in nastajajo med prebavo vrenja in razkrajanja. Vse škodljive sestavine in ves balast se mora iz organizma odstraniti, ker nastopi drugače glavobol in druge težave, že slavni zdravnik preteklosti Galen je dejal: »Qu.I bene purgat,-bene enrate — kdor svoj organizem dobre Čisti, se dobro zdravi. Stari zdravniki. so smatrali za svojo prvo dolžnost, da dajo bolniku čistilnega sredstva. Danes pa n: potrebno ne bolnikom, ne zdravniku dolgr iskati dobrega čistilnega sredstva, če se zvečer vzame 2 Artin-dražeja, se zjutra; popolnoma lahko in. normalno izpraznijo čreva, da se človek niti ne spomni, da je preje jemal kako sredstvo. Klinike in zdravniki priporočajo najbolj Artin-dražej.
♦	Velika tajnost, kako se doseže zaže Ijen ollj, se ne da boljše označiti, kakor i besedama: Pogum in vztrajnost. Brez po guma in brez vztrajnosti bi ne bilo mnogo sijajnih pridobitev. Tudi za loterijske glavne dobitke velja isto geslo in pravilo Brez srečke in brez vztrajnosti tudi ta cilj ni dosegljiv. Državna razredna loterija, k prične v kratkem s svojim 23. kolom, nu di s svojimi zboljšanimi in avišaniimi možnostmi dobitkov vsem ob malem riziku maksimum možnosti ogromnih dobitkov ki se drugače ne dosežejo na nobenem drugem področju. Tozadevna priloga v današnji številki se priporoča posebni pozornosti čitateljev.
♦	Kaj je aukcija? Mnogi tega ne vedo. Skušali bomo sedaj v kratkih obrisih to razložiti. Zbiranje umetnin je bilo že pri starih Grkih in Rimljanih v velikem razvoju, potem pa je v tem nastala vrzel do srednjega veka in šele od 14. stoletja je zopet zbiranje umetnin v navadi. Plemeni-taši in razni drugi ljubiteldi umetnin so povsod, kamor so prišli, kupovali umetnine in ker tudi najvnetejši zbiratelji umetnin ne morejo vedno sami potovati, so nastavili v vseh večjih krajih svoje zastopnike, ki so umetnine iskali in kupovali. Bil je neki Anglež, ki se je domislil, da se v enem kraju, kjer se zbere mnogo umetnir iz raznih posestev, razvije med ljubitelji umetnin velika konsurenca takoj, ko so
Prehlade in kronične katarje, kakor nahod, bronhitis in prehlad grla, ki so neizogibno posledica hladnega in spremenljivega vremena, najlažje ozdravite, ako grgrate in v požirkih pijete segreto Radensko mineralno vodo. Ta voda vsebuje izredno veliko količino takih mineralnih sestavin, ki čudovito pospešuje čiščenje obolelih sluznic.
1279S
<lis pesne ttegevaitfe
BANOVINSKI ZDRAVNIK
Logatec — Planina
DR. PERPAR
vsled odhoda v zdr. nadalj. tečaj do preklica	12817
ne ordinira.
Dr. Mira Fink
-pecijalistka za ženske bolezni
in porodništvo	12806
ordinira od sedaj naprej od 9. do 11. dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
_____ _ _
DR. POGAČNIK
ordinira zopet redno. ZDRAVLJENJE TUDI Z RADIJEM 12805
KOSMETIČNI SALON DARINKA Voovit
12810	Ljubljana, Gradišče 2
vsi obveščeni o javni p'onudbi. Ta konkurenca med ljubitelji umetnin je posebna živa in o6tra zaradi tega, ker ima vsak svoje posebne želje in ker so v vprašanju tudi izvori raznih umetnin; James Cb-ristie je izved?l svojo prvo aukc-ijo umetnin vi. 1766. in že koncem 18. stoletja je bila njegova tvrdka svetovnoznana ter je od tega časa naprej po vseh deželah dosti takih aukcijskih tvrdk. Ker pa ne morejo vs: kupci osebno prisostvovati aukcijam, so od aukcijonarjev in posrednikov pri nakupu umetnin izdani katalogi, po katerih lahko vsak kupec točno Izrazi svojo želje. V teh katalogih so vse umetnine natančno opisane, tako da je kupcem v vsakem oziru omogočena izbira po okusu in želji. Take aukcije imajo za prodajalce in kupec mnoge ugodnosti. Ker so kupci tudi zbiralci umetnin, se pri takih razprodajah osebno seznanijo z ljudmi istih stremljen.1 in to je gotovo tudi za pozneje zelo važno. Zanimive so cene, ki so se zahtevale pri prvih aukcijah 18. stoletja. Tako n. pr se je dobilo za Holbeinov portret okrog 400 Din, za Tizianovo sliko 580, za sliko Tennierse pa okrog 200 Din. Ljubitelji umetnin najdejo pri teh podjetjih veliko lažje umetnino, katero so že dolgo zama: iskali po raznih trgovinah z umetninami Nadalje so te ankolje posebno važne ko" regulator pravih cen vsakovrstnih umet nin.
Pred influenco
in nalezljivim vnetjem grla Vas ščitijo
Dobivajo se v vseh lekarnah Cena malega zavojčka Din 8.—, velikega zavojčka Din 15.—.
♦	Sadni sejem od 25. do 27. t. m. na Ljubljanskem velesejmu. Ugoden nakup zdravega zimskega sadja.
♦	Sadjarji in vrtnarji, ne pozabite škropiti sadnega drevja z ARBORINOM. — Che-motechna« družba z o. z., Ljubljana Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne).
♦	Ali že nosite »PAN« brez pranja.
♦	Nagrobne spomenike v najmodernejših oblikah vam nudi najceneje kamnoseško-kiparsko podjetje Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana tel. 27-87.
♦	Opozarjamo cenjene čitatelje našega lista na oglas nove glavne kolekture državne loterije tt, Hermes dd. Zagreb, Je-Iačičev trg 7, Pod zidom 8, objavljenem na zadnji strani.
♦	Darujte podpornemu drufttvu sleolh. Ljubljana, Fod Trančo 2-ltl.
♦	Lastniki starinskih )n modernih umet nin se opozarjajo na današnji mali oglas.
♦	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
»ITO« zobna pasta najboljša.
♦	Za razkuževanje SanJtol. V vseh lekarnah in drogerijah. »Chemotechna« družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvo rišču tvrdke A. & E. Skaberne).
♦	Cvetličarji čitajte mali oglas. »Blumen-gartnerek.
razvija in napravi slike Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor 3
Iz Llublfane
Oh? obletnici smrti Vladimira Gor-tana bo danes ob pol 11. dopoldne sv. maša zadušnica v cerkvi sv. Jožefa na Poljanah. Jugosloveni udeležite se polnoštevilno!
u— V povodu nedeljskih svečanosti je tvrdka M. Tičar v šelenburgovi ul. krasno aranžirala svojo izložbo s slikami in masko dr. Gregorja žerjava ter vazo, ki bo krasila pokojnikovo grobnico.
n— Zborovanje litijskega okrajnega učiteljskega društva JUU se je vršilo včeraj v beli dvorani Uniona. Prisostvovalo je lepo število učiteljstva iz višnjegorskega in litijskega okraja. Zbor je vodil predsednik g. Pelko iz Toplic pri Zagorju. Predsednik banovinske sekcije JUU g." Dimnik i® Ljubljane je v triurnem govoru pojasnil splošni položaj v organizaciji, odgovarjal je na stavljena vprašanja ter se dotaknil vprašanja pravilnika, šolskih čitank, položaja pripravnikov. Sporočil je, da se bodo tudi učiteljske deputacije udeležile pijetetnega slavja pri odkritju spomenika dr. Žerjavu in tudi poklonile venec. Predsednjk g. Dimic je žel za svoja stvarna izvajanja splošno pohvalo. G. Lavrič iz Ljubljane je poročal o Samopomoči za učiteljsko deco. Ta socijalna akcija zasluži vso pozornost učiteljstva. Zaradi kasnega časa se je preložil ostali program na prihodnje zborovanje ob priliki občnega zbora.
(Š&n/lci/cL
'epne in anodne baterije dajejo jako svetlobo, trajaj■) dolgo in zato so najbolj zahtevane 320
u— Klavirski trio. V ponedeljek 19. t. m. bodo izvajali gg. Jeraj Karel (gosli), Miiller Avgust (čelo) in Svetel Herbert (klavir) na prvem »Sloginem« glasbenem večeru v novi sezoni čajkovskega a-mo) ■in Beethovnov es-dur trio. Prvi trio je skladba velikih dimenzij, široke forme, krepkega izraza in velikih tehničnih težav. Stavlja na izvajalce velike zahteve un to je baš vzrok, da se ta trio splošno zelo redko izvaja. Skladba je navzlic veli kemu obsegu zelo plastična in jasna. Se stavljena je iz dveh delov, prvi je zložen v sonatni obliki, drugega sestavljajo var jacije; zadnji od njih je finale, ki ga za ključi uvodni tema. Beethovnov trio je ž vahen, vesel in pester v kontrastih. Kot* cert bo v veliki dvorani Ljubljanskega dvora. Z njim se otvorl nova koncertna dvorana, ki bo stalno služila v ta aamea.
PAVIJAN
dolgodlaki, je doma v Abestniji in Nubiji. Gobec mu je gol' in sliči pasjemu, živi po pečevju, po katerem izborno pleza. r7rd in zavraten se brani s tem, da meče kamenje
na napadalca. Sličice teh živali se nahajajo v udečni čokoladi »MIRIM«. Za zbiranje teh sličic dobite v vsaki trgovini album za 4 Din. — Kupujte ta krasni album in zbirajte slike iz kraljestva živali!	"00
Vstopnice po 2 do 6 Din je dobiti v pred-prodaji v Pugljevi trafiki, palača Pokojninskega zaivoda na Miklošičevi cesti, na večer koncerta pa pri blagajni.
u_ Razstava slik našega znanega slikarja Jakca bo kmalu, zatvorjena in Ik> umetnik danes ob 15. zadnjič sam razkazoval obiskovalcem svoje umetnine.
u— Prosvetno društvo »Tabor«. Ob priliki 25-letnice smrti našega goriškega slavčka Simona Gregorčiča bo proslavila primorska mladina 21. novembra t. 1. v veliki dvorani hotela Uniona svečano akademijo. Prosimo vsa ostala društva, da po možnosti ta dan ne prirejajo svojih prireditev.
u— Martinovanje. šentjakobskotrnovska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda je na seji sklenila, da letos ne priredi Martinovega večera glede na štednjo, ki je v sedanjih Časih nad vse potrebna. Ta sklep je posnemanja vreden.
~REŠENA POROKA
Anica čaka na svojega ženina. Za poroko določena ura je ze prošla, ženina pa ae ni. Končno pohiti eden izmed sorodnikov k Stankotu, ženinu, ki se nahaja v obupnem položaju. Vsled glavobola mu je bilo nemogoče se tudi ene misli poprijeti. Stankotov prijatelj ne izgubi trenutka s tem, da bi povpraševal po vzroku glavobola, ampak takoj razstopi dve Aspirin tableti, kateri je imel vedt.o pri sebi, v pol čaše vode in ju da ubogemu Stankotu izpiti.
Šele po poroki je mladi soprog izd.il svoji soprogi svoje ozdravljenje in pripomnil: »Glej, da bodo v našem gospodinjstvu vedno Aspirin tablete.
u— Praktične večerne tečaje za pripravljanje sirove hrane bomo prirejali po dvakrat na teden na gospodinjski šoli v Ma -janišču (vhod pri drugih veznih vratih). E.a tečaj bo trajal 4 ure, in sicer v torek in v četrtek vsakikrat po 2 uri. Pivi dve uri se bosta obravnavala zajtrk in večerja, drugi dve pa opoldanski obed. Vsakikrat bo najprej kratko predavanje, potem pa praktične .vaje v.'pripravijanju dctičnih jedi-za vse udeleženke. Vsak teden bo prišlo na vrsto po 10 udeleženk. Tečaja se lahko udeleže tudi gospodje. Za potrebni materi-jal, prostor, razsvetljavo in drugo plača vsak udeleženec za 1 tečaj (za vse štiri ure) 50 Din. Tečaji se bodo začeli prvi teden v novembru ob pol 20. Interesenti naj se priglašajo na: Humek, Ljubljana, Lan-: gusova 21. Vsak priglašenee bo po dopisnici obveščen, kateri teden pride na vrsto. Brez priglasitve se nihče ne more udeležiti tečaja. Kdor se pa prijavi, je dolžan, aa se tečaja udeleži na določena mu dneva.
u_ Redna plesna vaja Trgovskega društva Merkur bo v torek 20. t. m. ob 8. zvečer v zeleni dvorani hotela Union«. Pri čakujemo sigurne udeležbe vseh vabljenih in po njih vpeljanih gostov.
u— Plesni zavod JenKO v Kazini -— edina koncesijonirana in najelegantnejša plesna šola v Ljubljani ima naslednji tedenski razpored: nedeljski popoldanski tečaj od 3. — 7. začetniki! in uvežbani; večerni tečaji od 8.—11., ponedeljek: začet-niški; četrtek: nadaljevalni: sobota: spo-polnitev perfekcija. Zaključne družbe ir. posebne ure dnevno po dogovoru. Informa-macije in prijave dnevno od 10.—13. ia 15,—21.___
Globoko
znižane cene
celotne
manufafcture g
JOS. SNOJ, Ljubljana
NAZNANILO.
Cenj. občinstvu naznanjava, da sva prevzela modno KROJAŠTVO od g. Wohinz \, ter se še nadalje priporočava.	12814
Kranjc & Žagar, modno krojaštvo, Ljubljana, Vegova ulica štev. 8.
ItLOIHItK
jesenske novosti v raznih najnovejših barvah in oblikah ter razne športne klobuk o in čepice v lepi izbiri dobite v specijah i trgovini klobukov.
MIRKO BOGATAJ, LJUBLJANA STARI TRG 14	322<
Cene nizke!	Solidna postrežba!
Sprejemajo se popravila.
~SELITVI
prevoze vseh vrst blaga, v Ljubljani, na deželo in obratno Vam oskrbi z izurjenim osobjem po zmerni ceni
uBRZOPROMET"
avtoprevozniška družba z o. z.
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 4.
TELEFON ŠT. 2182.	127.r i
Restavraciia .Savski Tivoli'
Ježica, čez črnuški most. levo, v nedeljo VRTNI KONCERT Začetek ob pol 3. popoldne.
12778
■— Otvoritev novih muzejskih zbirk. Včeraj dopoldne je nas Narodni muzej otvoril svoje nove zbirke, ki jih je pridobil v zadnjih letih in ki znatno izpopolnjujejo njegove dosedanje starine in zanimivosti. Pri otvoritvi so bila navzoči zastopniki oblasti, med njimi kot zastopnik bana prosvetni načelnik gosp. Mazi, dalje divizijski komandant gosp. general Ilič in drugi odlični predstavitelji oblasti in korporacij, vseučil. profesorji itd. Otvoritveni govor je imel muzejski ravnatelj gosp. dr. Josip Mal, 1« se je spominjal zanimivega dejstva, da je 15. oktobra poteklo 100 let, kar naš muzej zbira starine kulturno - zgodovinskega ln prirodoslovnega značaja, 4. oktobra pa 100 let, bar so v starem licejskem poslopju otvo-rili javnosti del prirodoslovnib zbirk m Cojzovib mineralij. Nato so gostje krenili po muzejskih prostorih, pri čemer so »skrbeli za strokovno vodstvo — vsak za svojo stroko — gg. konservator dr. Štele, dr. R. Ložar, zlasti pa direktor dr. Mal. Gostje so si z velikim zanimanjem ogledovali novo pridobljene predmete, ki so naš največji muzej razveseljivo obogatili in ga storili 8» zanimivejšega kot je bil doslej. Posebno pozornost je vzbujala razstava pohištvene obrti v muzejski avli, ki jo je srečno preuredil prof. Plečnika učenec gosp. arh. Janko Valentinčič. Obžalovati je le, da se skoraj na vsakem koraku opaža prenapGlnje-nost muzejskih prostorov: vprašanje novega muzejskega poslopja bo že v bližnji bodočnosti še bolj pereče kot je danes. Vsekakor je naš Narodni muzej s svojimi novimi zbirkami postal še bolj mikaven tudi za obiskovalce iz najširših slojev. Onemu j>a, kj se hoče temeljiteje seznaniti z zgodovino naše dežele, kakor jo kažejo muzejske zbirke, bo poslej na razpolago moderno urejen in spisan Vodnik, ki90 ga posetniki muzeja že dolgo pogrešali.
u— Matineja Micky-miške v kinu Matic« danes odpade, ker je električni tok odpovedan, vršila pa se bo jutri oi> 14.15.
u— Pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani sprejema članstvo obojega spola v pevski zbor samo še do konca tega meseca. Prijave se sprejemajo vsak ponedeljek, sredo in petek med 7. in 8. zvečer v društveni pisarni: Rožna ulica 16 (gostilna Lozar), dvorišče, desno. Vabijo se gospodje in gospodične, ki imajo veselje do petja.
u— Danes pleane vaje r veliki dvorani na Taboru. Za začetnike in začetnice pnl-četek ob pol 8. zvečer, vsi drugi pa ob 8.
u— Lutkovno gledališče Ljubljanskega Sokola bo igralo danes v Narodnem domu burko v 5 dejanjih »Gašperček brez doma«. Začetek ob 16.
u— plesni odsek Ljubljanskega Sokola bo imel plesne vaje v nedeljo 18. t. m. v Narodnem domu (vhod z Bleivveisove ceste). Začetek ob 20. Vabljeni vsi!
V prvih dneh novembra
iz:de v 4. letniku dr. černetov Poslovni koledar in Poslovni adresar Jugoslavije za 1. 1932. in bo razposlan, oziroma dostavljen vsem dosedanjim naročnikom. Cena 30 Din, s poštnino 3 Din več. Oprema elegantna in trpežna. Neobhodno potreben za vsako pisarno in urad. Običajni beležni prostor, statistika narodnega gospodarstva Jugoslavije, takse in adresar. Stopetinsedemdeset strani velike osmerke. Dasi je naklada precejšnja, je treba naročiti takoj. Izdajatelj: dr. černe Ivan, Dvorni trg 1, Ljubljana. Dobil se bo tudi v vseh boljših knjigarnah in papirnicah, ki naj se čim prej odločijo za fiksni nakup.
Iz Maribora
a_ Omladina Narodne odbrane poziva
vse članstvo, da se udeleži maše zadušnice za Vladimirom Gortanom danes ob 11, v stolni cerkvi.
a— Ljudska univerza v Mariboru priredi skupno z Zgodovinskim društvom spominsko proslavo 100 letnice rojstva velikega slovenskega pisatelja io rodoljuba Franca Levstika, danes ob 10. dopoldne v Apok> kinu. O pomenu Levstika bo govoril prof. dr. Anton Slodnjak iz Ljubljane, odličen poznavalec pisatelja Vabimo naše cenj. občinstvo, da se v velikem številu udeleži te proslave.
a— Premestitev. Danes odpotuje državni pravdnik g. dr. Jančič iz Maribora v Beograd, kamor je poklican, da uredi organizacijo državnih tožiteljstev. Dr. Jančič, ki je strokovnjak v svoji stroki, se je mudil že pred meseci v Beogradu v tej misiji.
a— Za višjega pristava v zdravstvenem domu v Mariboru je imenovana upravnica šole Narodnega zdravja v Zagrebu dr. Amalija š.imičeva.
a— Kaj bo ta teden t gledališču? Zgodovinska žaloigra »Mayerling« se bo ponovila v torek, 20. t m. za abonma C. Leharjeva romantična opereta >Zemlja smehljaja« se bo pela v sredo, 21. t. m. za abonma A. — V četrtek, 22. t. m. pa se bo uprizorila kla-sčna komedija »Volpone«. — Predvidno bo še ob koncu tega tedna premijera She-riffove vojne drame ?Konee poti«, ki obeta postati ena izmed najbolj zanimivih dramskih premijer letošnje sezone.
a— Opereta »Zemlja smehljaja«. Kdor si še ni ogledal Leharjeve krasne operete 5 Zemlja smehljaja«, ki je nad vse sijajno uspela, naj obišče prvo ponovitev tega dela, ki bo danes ob 20.
a— Sanatorij v Maribora, Gosposka ulica '40, telefon 2358, lastnik in vodja kirurg dr. Mirko černič, je najmoderneje opremljen za operacije. Diatermija, višinsko solne«, to n i za to r, žarnica >Halac, »enterocleanesr«.
a— Prodaja cenenega mesa. V ponedeljek od 7. dalje se bo prodajalo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 230 kg telečjega mesa po 8 Din. Na osebo se bo odmerilo 1 do 2 kg.
a— Opozorilo hišnim posestnikom. Danec <v nedeljo ob 9.30 bo v bivši kavarni v Mestnem parku poučno predavanje o vodovodnih Dapravah in o preprečenju poškodb. Hišni posestniki se opozarjajo, naj se predavanja v čim večjem številu udeleže.
a_ Nočno lekarniško službo od 18. do
4. t. m. vršite lekarni Lavost tn Linak. a_ Smrt zaradi opeklin. V mariborsko
Sanatorij Scarpatett5
Wetzelsdorf pri Gradcu
Telefon 50—67
za živčne bolezni, za notranje bolezni to rekonvaleseente, odpravo alkoholnih in živčnih strupov, terapije, malarije, psihoanaliza, diatermija in lečenje revmatizma, kure za odebelenje, dietetične in za shujša-nje. Dnevna cena od 10 S dalje ob izborni prehrani in stanovanju. Prospekti na razpolago,	l162®
bolnico so pripeljan ▼ petek »večer 31etne-ga viničarjevega sina Franca Ferka is Ja-reoine. Fantič je pasel krave in otroci so na paši zakurili ogenj. Nenadno je potegnil veter in Ferkn se je vnela obleka Ko so otroci videli, da fantič gori, so zagnali silen krik. Ferko pa se je med tem že nezavesten zgrudil na zemljo. Odpeljali so ga takoj v mariborsko bolnico, kjer pa mu niso mogli več pomagati.
a— Tat rine. Lesnemu trgovcu Otmarju BirgmaTerju so ukradli z dvorišča na Aleksandrovi cesti 77 moško kolo znamke Sty-ria št 667. — Na oglu Prešernove in Maistrove ulice so tatovi odnesli mlekarici Antoniji Forstneričevi h ročnega vozička dva štiri litrska vrčka, napolnjena z mlekom. — Modistki Ani Matkovi je neznan zlikovee ukradel skozi okno stanovanja v Stross-maJerjevi ulici nov zimski plašč.
Iz Celja
e— Za koncert orkestra kraljeve garde,
ki sc bo pričel drevi ob pol 21., vlada veliko zanimanje. Občinstvo se vobi, da si nabavi vstopnice dovoli zgodaj pred pričetkom koncerta pri večerni blagajni.
e— Ljubljansko Narodno gledališče bo gostovalo v torek 20. t. m. ob 20. v mestnem gledališču s Cankarjevo dramo »Kralj na Betainovi«. Vstopnic je še dovolj na razpolago in se vabi občinstvo, da si jih nabavi že jutri v predprodaii, ker bi moralo v primeru premajhnega odziva gostovanje odpasti. Vstopnice se dobijo v knjigarni Ooričar & Leskovšek na Kralja Petra cesti.
e— Glasbena Matica bo imela občni zbor jutri ob 20. v svojih prostorih na Slomškovem trgu.
e—- Nagradno streljanje cellske savezne Strelske drožioe bo v nedeljo 25. t m. ob 9. dopoldne na vojaškem strelišču na Pe-čovniku. Streljalo se bo v 2 skupinah, in sicer bo v prvi tekmovala celjska družina sama, v drugi pa se bosta pomerili v borbi za medsebojno prvenstvo družini iz Celia in Štor. Tekma obeta biti zelo zanimiva, ker je znano, da imata obe družini prav dobre strelce. Streljalo se bo z vojaškimi puškami in ostrimi naboji.
e— Prvenstvena nogometna tekma med SK Celjem in SK Olimpom iz Gaberja, ki bi se morala vršiti danes ob pol 16. pri Skalni kleti, Je bila včeraj odpovedana in se bo vršila šele prihodnjo nedeljo, 25. t. m.
e— Neverjetno, pa rendar resnično. Vedno tožimo o visokih cenah industrijskih produktov in to ne brez opravičila Vendar se tu ali tam pokaže bela vrana, kjer so tudi produkti industrije jako poceni. Poglejmo emajlirano posodo, ki jo prodaja Trgovski dom Stermecki v Celju! Cene so tako nizke, da naše gospodinje pravijo, da so nižje kakor v sami tovarni in to za Arko-email, ki je res prvovrsten in močan.
e— Mestni kino bo predvajal danes ob pol 17., pol 19. in po! 21. kriminalni zvočni film »Greifer« s Hansom Albersom, Šarloto Sušo in Celjanom Harryjem Hardtom v glavnih vlogah. Jutri ob pol 21. bo premijera zvočnega filma s petjem in plesi »Kari-jera male Dolly«. V glavnih vlogah Dolly Hass, Alfred Abel in Kurt Gerron.
e— Plesna šola Svobode se bo zaradi simfoničnega koncerta vršila izjemoma v sredo 21. t m. ob 8. zvečer v Unionu. Nadalje pa se bodo vršile plesne vaje redno vsako nedeljo ob 8. zvečer.
e_ Nesrečen pade« s kolesa. V petek popoldne se je vozil z dvokolesom po Mariborski cesti v Spodnji Hudinji 121etni sin Majdičevega pisarniškega sluge Oton Faktor. Nenadoma je omahnil s kolesa in obležal nezavesten na cesti. Na pomoč je bila poklicana reševalna postaja, ki je fanta prepeljala v bolnico. Deček je dobil lažji pretres možganov in nekaj obtolčenin na obrazu.
e— čevljar Btakšič obsojen. Včerag dopoldne se je vršila na okrožnem sodišču obravnava proti 48 letnemu čevljarju Ka-roln Blašiču iz Gaberja, očetu 9 nepreskrbljenih otrok, ki oe na nedeljo 20. t. m. okrog polnoči na državni cesti v Spodnji Hudinji pri Celju zabodel v jezi 24 letnega dninarja Dominika Habernika z nožem v vrat in je Haberaik zaradi izkrvavitve n? Hcn mesta umrl. Habernik je namreč v pijanosti prisolil Blakšiču klofuto, ki pa je Blakšiča tako razjarila, da je potegnil nož in storil usodno dejanje. Glede na priznanje in pa dejstvo, da ima 9 bednih otrok, je bil Blakšič obsojen le na 15 mesecev robije in 3 letno izgubo državljanskih pravic.
Iz Kranja
r— Francoski tečaji. Krožek prijateljev Francije v Kranju sporoča, da se bodo vršili njegovi francoski tečaji po naslednjem redu: ob ponedeljkih od 19.—20.30 bo prvi (začetniški) tečaj, ob torkih ob isti uri dmgi (nadaljevalni) tečaj in ob sredah od 18. do 19.30 tretji (kanverzacijsko-literami) tečaj. Tečaji bodo v gimnaziji (pritličje, razred ni.a). Pričetek tečajev bo s ponedeljkom 19. t m. Ves teden se bodo še sprejemali novi udeleženci.
r— »Pri belem konjičku«. V četrtek zvečer smo imeli drugo premijero v letošnji gledališki sezoni. Igrila se je veseloigra »Pri belem konjičku«, ki je nad vse dobro uspela. Ni bilo pretiravanja zato so tudi male scene in neznatne vloge doseglo uspeh. Režija g. Reša je tudi to pot s sce-nerijo dosegla svoje. Opozarjamo občinstvo, zlasti tudi zunanje, da se veseloigra ponovi v nedeljo ob pol 5. popoldne. Zvezo na vse strani ugodne.
r— Kontrola sodov in mer. Uradovanje v torek 20. In v sredo 21. t. m. v običajnih prostorih v Rožni ulici.	,
r— Gradbena sezona. Letošnja gradbena sezona je napram lanski mnogo slabša. Pozna se kriza povsod. Nekaj delavskih hišic je zraslo Ob Prevaljskem gozdu na poti v Kokrico. Večjo trinadstropno hišo še gradi stavbenik g. Slavec na Pristavi. Pod streho »ta že lepa vila g. dr. Stanka De Glerie v bližini Narodnega doma in dvonadstropna hiša g. Franja Krelja v Savskem predmestju. Gradnjo enonad-stropnlh hiš v KokriSkem predmestju bosta še pričela g. Nanu Avgust in SmoleJ Alojz. Izvršilo se je nekaj večjih adapta-cljskih poprav, Zlasti v naših tekstilnih tovarnah. Mnogi meščani, zlasti na Glavnem trgu, so v teku poletja res dostojno obnovili zunanja lica hiš. V zadnjem času so tudi nekateri trgovci preuredili ln olepšali svoje trgovinske lokale, tako trgovec z
železnino g. Fran Bezjak, urar g. Levičnik in slaščičar g. Sink.
r— Brezobzirnost kolesarjev. Poročali smo pred dnevi o smrtnem primeru, ki se je pripetil v bližini tovarne Intex zaradi neprevidne vožnje nekega kolesarja. V petek popoldne je zopet neki divjak na poti za pokopališčem, ki -Je kolesarjem in voznikom zaprta, podrl na tla nekega dečka, ki je dobil hudo poškodbo na roki in nogah. Oblastvo prosimo, da napravi še strožje ukrepe proti brezobzirnim kolesarjem.
Z Jesenic
i— Kino Radio predvaja zvočno senzacijo >Fra Diavolo<. Predstave so danes ob 15. in 20.
Iz Tržiča
č— »Jutro« v Tržiču postaja od dne do dne bolj priljubljeno. »Bralno društvo« je postavilo na bistriškem mostu lično, 4 m dolgo oglasno desko, kjer naleplja vsak dan »Jutro«, ki ga ravno tisti, ki si ga ne morejo naročiti aii kupiti, pa ga vendar radi čitajo, sedaj lahko prebirajo in se te izredne prilike tudi v polni meri poslužujejo.
č— Tržlško življenje je zopet razgibano. Moški se ukvarjajo s pripravami za volitve, drugi se zanimajo za delo podružnice CMD v Tržiču, ki je zopet priredila kegljanje na dobitke na zimskem kegljišču v hotelu Lončar, tretji se vesele streljanja Bralnega društva v kolnlcl hotela Lončar vsako nedeljo od 10. do 13. Sokolski orkester se pripravlja na glasbeni večer 8. novembra, tudi pevski zbor Bralnega društva bo priredil samostojen koncert starejših slovenskih skladateljev, počastil spomin Vllharja ln proslavil p. H. Sattnerja. Kola-šlce že mislijo na božič in na reveže, priredile bodo drugo nedeljo skromno čajanko v dvorani hotela »Pri pošti«. Mladi navdušeni delavci so se iz lastne incijative lotili Ganglovega »Sina«, ki ga bodo Igrali v korist PRK na meščanski šoli za nabavo knjig revnim dijakom. Po ralcljativl g. Vladka Ziblarja bomo kmalu slišali tudi tržiški »Jazz«, ki vežba v gostilni pri Kavčiču.
č— Ukinjen pouk. Otroški vrtec zaradi 2 slučajev Skrlatinke nima 10 dni pouka. Pri tej priliki je ga. šolska zdravnica žal ugotovila, da starši ne peljejo svojih obolelih otrok takoj k zdravniku, čeprav imajo zdravstveni dom pred nosom, temveč puste, da so otroci po več dni bolni in sami sebi pripuščeni, pa nihče ne ve, da imajo nalezljivo bolezen, ki bi lahko povzročila naravnost katastrofo. Na osnovnih šolah m na meščanski ni obolelosti.
Iz Kamnika
ka— Odlikovanje. Gosp. Alfonz Skala je prejel odlikovanje Jugoslovensko krone V. razreda. Čestitamo!
ka— Orožniki iščejo stanovanje. Naši orožniki imajo svoje prostore v hiši gosp. Stareta, ki pa v vsem ne odgovarjajo namenu. V lični stavbici, ki jo je postavil dr. Megler za pošto, bi v prvem nadstropju lahko namestili orožnike, pa jim najemnina ne konvenira. Tam, skoro v sredini mesta, bi bilo pravo mesto zanje. Vedno bolj je potrebno poslopje, kjer bi bili združeni vsi državni uradi, tako financa, glavarstvo, sodišče itd.
ka— Nova delikatesna trgovina na Grabnu, v hiši bivšega trgovca Kumra, ki jo je na dražbi kupil ljubljanski trgovec Verbič, bo v kratkem otvorjena.
ka— Regulacija Šutne. Zadnje čase je promet vedno večji, kar se oj>aža posebno na križišču pred Rodetom na Šutni. Tam se je pred dnevi zaletel v znamenje neki tovorni avto in ga podrl. Ovinek bi bilo treba tam razširiti tako, da bi se iz kolodvora vsaj deloma videlo proti Šutni.
Iz Litije	|
i— Težko je obolel litijski šolski upravitelj g. Rostohar, ki je bil prepeljan v ljubljansko bolnico.
i— Izlet Fotokluba. Nedavno prvi v naši banovini ustanovljeni Fotoklub iz Litije pobiti danes popoldne na svoj skupni izlet. Odihod z opoldanskim vlakom do Kresnic, povratek peš mimo graščine Poganik, naselja Šentjurja, Bed ena preko Sitarjevca v Zavrstnik. Vabljeni vsi člani s kamerami iin prijatelji.
i— Pestra jesenska nedelja. Za današnjo nedeljo imajo prijatelji Zasavja zelo pester program. Sokolsko društvo Litija - Šmartno pohiti z Vačani in Kresničani na Sv. Goro; člani SPD pa pohite z odborom na čelu na Sv. Planino, kjer se bo vršila skupna seja litijske in zagorske sekcije o potrebnih pripravah v koči za bližnjo zimsko sezono, ko bodo napolnili dom smučarji. Člani gasilskega društva se bodo odvezli z društvenim avtom preko Bogenšperka, Temenice, Novega mesta in Gorjancev v Metliko. Zastopniki kulturnih organizacij in sodelavci pokojnega dr. Žerjava pohite k odkritju spomenika velikega Jugoslovena. Legitimacije za polovično vožnjo se izdajajo na železniški postaji. Popoldne bo v Švarcovi hosti tekma med SK Litijo in SK Sokolom iz D. M. v Polju. Popoldne se bo začela obrtno - nadaljevalna- šola. O izletu foto - kluba pa poročamo na drugem mestu.
i— Šahovski turnir še vedno ni povsem zaključen. Izmed 19 igralcev še ni dovršena partija dr. Sfiligoja in inž. Mihelčiča. Po trikrat prekinjenih, ves večer trajajočih igrah, ima inž. Mihelčič boljšo pozicijo. V primeru Sfiligojevega poraza zasedejo prvo mesto oba imenovana igralca in Nace Na-dižar s 13 točkami
(Drago Ser up & *€>o.
}iatt€$p MiGlesiceva cesta 16
DAMSKA IN MOŠKA PO NAJNOVEJŠIH MODELIH £SI ttKOS	EK DETAIL
KONFEKCIJA
12815
damske glace Din 48.— damske triko Din 15.— moš. nappa-usnje Din 84.— moške triko Din 14.— damske flor od Din 9.—
Rokavice Rokavice Rokavice Rokavice Nogavice naprej.
Nogavice moške, trpežne od Din 4.—
naprej. Nogavice Zimsko
otroške po reklamnih cenah perilo po najnižjih cenah
prodaja samo trgovina CIRIL AHLEN
Miklošičeva cesta 14, Poljanska cesta 5, Celovška cesta 56.
berjem, posestnikom iz Kauberga. Bilo srečno!
t— Pomoč pasivnim krajem. Na poziv krajevnega odbora RK so se v četrtek popoldne sestala v občinski posvetovalnici vsa tukajšnja dobrodelna društva in se posvetovala, v kaki obliki bi se izvedla pomožna akcija za trpeče prebivalstvo nekaterih pokrajin v naši državi, kjer je suša uničila vse pridelke. Znano je, da preživ Ija tudi trboveljsko prebivalstvo hudo krizo, ki traja že nekaj let Kljub temu pa so zastopniki vseh društev bili soglasno mnenja, da bodo tudi Trboveljčani storili svojo dolžnost in po svojih skromnih močeh prispevali k olajšanju bede naših trpečih sodržavljanov. Posvetovanje je vodil predsednik RK učitelj g. Omerzu. Prevladalo je mnenje, da ne kale prirejati hrupnih veselic, katerih dohodek pride le v najmanjšem delu v korist tistim, ki jim je namenjen. Tudi ne kaže prirejati zbirk po nabiralnih polah, ker so te pri nas na dnevnem redu v korist stradajoče domače dece. Soglasno je bil sprejet sklep, da vsako društvo prispeva gotov znesek po številu članstva, da se naprosijo za prispevke še nekateri premožnejši privatniki, zadruge In druge gospodarske institucije. Zupan g. Vodušek je obljubil, da bo prispevala s primernim zneskom tudi občina. Nekatera društva so tudi obljubila, da bodo odstopila v ta namen del dohodkov svojih prireditev. Vsi darovani zneski naj se oddajo krajevnemu odboru RK.
Iz Hrastnika
h— Prikrojevalni tečaj in razstava, že več tednov se je vršil čevljarski prikrojevalni tečaj za mojstre in pomočnike pod vodstvom strokovnega učitelja g. Stein-manna iz Ljubljane, katerega je delegiral banovinski urad za pospeševanje domače obrti. Ta tečaj se bo danes zaključil z razstavo izdelkov tečajnikov, ki bo otvorjena
go lepega sadja, kar dokazuje, da goje tukajšnji kmetovalci in sadjarji prvovrstne sorte. Razstava je bila oba dni zelo dobro obiskana ne samo od domačinov, temveč tudi od tujcev in je bilo sklenjenih več dobrih kupčij. Namen sadne razstave je bil s tem popolnoma dosežen.
/— Smola nasilnega Don Juana. V nedeljo 11. t m. je peljal šofer K. H. neko šent-lenartsko mladenko z avtomobilom domov. Med potjo ji je hotel storiti silo, toda pesti vaške lepotice so bile močnejše c«i nasilnega zaljubljenca, ki si hladi prevročo kri v zaporih tukajšnjega sodišča.
I— Vlom. V noči dne 9. t. m. so neznani zlikovci vlomili v trgovino g. Videčnika v Zgornji Rečici ter odnesli več parov moških in ženskih nogavic in večjo množino tobaka, cigar in cigaret. Poizvedbe za storilci so še v teku.
Iz Ptufa
}— Špeharji so se prvič prikazali v večjem številu na našem trgu v petek 16. tm. Cene mesu so bile od 12 do 14 Din, slanina pa po 16 Din za kg. Cene so pa vsekakor previsoke, ker smo v zadnjem sejm-skem poročilu čifcali, da se trgujejo svinje po 5 do 8.50 Din za. kg žive teže.
j— Nerodna avtomobilista. Dne 14. tm. je bil obsojen tukajšnji avtotaksar D. O., ker je 9. avgusta na cesti povozil 64-letno Purgovo Jero, prevžitkarico iz Sikrbelj. Prizadejal ji je lahke telesne poškodbe. Obtoženec se je zagovarjal, da je dajal predpisane signale, kar pa ni pomagalo. Obsojen je bil pogojno za 1 leto na 300 Din denarne globe, v primeru neizterljivosti pa na 5 <3tni zapora. — Prav istega dne je bil obsojen R. A. posestnik pri Sv. Barbari v Halozah. R. je vozil 27. julija z veliko brzino ponoči na banovinski cesti Sv. Anton v Slov. goricah - Vitomarci in srečal voz, na katerem je bila Ivana Rolova z 8-letnim otrokom. Ker ni dajal predpisa-
Na potovanjih,
pri športu in igri
NIVEA
Ker vsebujeta Nivea-Creme in Nivea-Olje Eucerit, ki je soroden koži in ki ga nima nobeno drugo sredstvo za gojitev kože, prepojita kožo globoko in popolnoma ter jo okrepita in branita. Tako varujete svojo kožo pred vremenskimi neprilikami, Vaša polt ostane mladostno sveža in mebka. Dobili boste zelo zdrav* sijajno porjavel videz, kakršnega
imajo športniki. Nivea-Creme: Din 5,oo—22.00. Nivea-Olje: Din 25.oo, SS.oo Jueosl. P. Belersdorf & Co. d. s. o. ]., Maribor
Iz Trboveli
t— Lep čin pietete in hvaležnosti rudarskih upokojencev. Odkritja spomenika I blagopokojnemu ministru dr. Gregorju Žerjavu se udeleži deputacija rudarskih! upokojencev in položi venec na grob velikega pokojnika.	| f— Poročila se je na Dunaju gdč. Magdalena Novakova iz Trbovelj z g. Jos. Gru-1
od 8. do 17. v salonu g. Dolinška pod Skalo. Razstava bo zanimiva za vse sloje, katerim obisk prav toplo priporočamo.
h— Kino Narodni dom predvaja danes ob 17. in 20. film »Srce v plamenu«, ob 15. pa bo v Narodnem domu koncert mladinskega pevskega zbora Trbovlje-Vode. Prijatelji delavske mladine bodo gotovo polnoštevilno posetil ta koncert.
h— Gradba vodovoda napreduje zelo dobro in je upati, da bo dovršena še pred dogovorjenim terminom 1. decembra. Glavni vod do Roškarjeve zaloge piva bo dograjen še ta teden, nato pa se bodo dovršila dela pri drugem rezervoarju nad Ro-šem. S tem bi bil glavni vod dokončan, potem pa sledijo dela v Voukovi koloniji na področju dolske občine. Glede prispevkov za vodovod so sedaj med dolsko in trboveljsko občino pogajanja, ki bodo gotovo čim prej ugodno rešena. Dobra pitna voda bo za našo industrijsko dolino neprecenljive vrednosti. Tega se zavedajo vsi in zato je prav čudno, da je ena naših industrij odpovedala že naročena navrtanja glavnega voda.
Iz Novega mesta
n— Nabiralni dan za dijaško kuhinjo je izmova pokazal, da meščanstvo^ vedno stoji ob strani, renvnega dijaštva. Nabralo se je 3234 Din. Srčna hvala!
n—■ Za pomoč gladuj očim po suši se je osnoval pod predsedstvom podžupana g. Filipa Ogriča akcijski odbor, ki bo nabiral v sredo prispevke.
n— Cerkvena tatvina. V Velikih Laščah je brezposelni natakar Amte Čebela dne 14. septembra s pomočjo dleta vlomil v leseni cerkveni nabiralnik in pobral 60 Din. Fant je znan delomržnež in klatež. Njegov kazenski list. ki je zelo pestro popisan, na-vaia. da ie bil že 5 krat obsojen zaradi slionih deliktov. Senat trojice, pred katerim se je fant te dni zagovarjal, ga je obsodil na 18 mesecev robije in 3 leta izgube častnih pravic.
Iz LaSfceea
Sadna razstava. Skupen odbor tukajšnjih podružnic Kmetijske družbe rn Sadii irskega in vrtnarskega društva je priredil v dneh 4. in 5. t. m. v prostorih tu-Vaišnie osnovne šole sodno razpravo. Pod vodstvom Šolskem« ut>ravi'elia g. K*slinger-in s resic p« a kmetijskega referenta g. Zupana ie bil aranžma zelo posrečen, tako v pogledu razstavljenih vrst sadja kakor fndi v dekorativnem strvslu. za kar ie dal rudniški vrtnar g. Novak svoj cvethcniak r^rnaloifo T^ctavliene^ 'e b'lo mno-
Posameznl pari usnjenih rokavic izpod nabavne cene pri
CIRIL AHLIN
Miklošičeva cesta 14, Poljanska cesta 5, Celovška cesta 56.
12498
nih signalov, se voz ni mogel pravočasno umakniti in je avto zadel v njega ter poškodoval konja v levo pleče. Nekaj kilometrov dalje je srečal tri voznike in tudi tu ni dajal potrebnih signalov. Poleg tega je imel močno razsvetljen avto z reflektorji. Tega so se konji močno ustrašili in zdir-jali po cesti naprej. Pri tem se je en voz prevrnil in bi bil skoro pokopal pod seboj posestnika Goloba. Obtoženec se je zagovarjal, da je dajal predpisane signale s hupo, pravi pa tudi, da je najboljši signal, ako je avto ponoči dobro razsvetljen. Obsojen je bil pogojno za 1 leto na 600 Din globe, za primer neizterljivosti pa na 10 dni zapora. Oba obsojenca sta prijavila priziv.
Iz življenja na dežel?
SELŠKA DOLINA. Kakor se čuje, je v načrtu nov avtobusni vozni red na progi Železniki - Škofja Loka kolodvor. Ukiniti se namreč namerava ena vožnja k jutranjim vlakom. To bi pomenilo za nas potnike povrnitev v dobo, ko smo se vozili skrajno neudobno in v vedni nevarnocti, kdaj nastane kak defekt Da pri važnih opravkih nj prijetno zamuditi vlaka, bo vsakomur jasno. Nadalje nam je neumljivo, zakaj je ukinil avtobusni podjetnik Benedik nedeljsko vožnjo z odhodom iz Železnikov ob 10.45 in z odhodom iz Škofje Loke kolodvora ob 12. od gorenjskega vlaka. To vožnjo izletniki in ljudstvo prav pogrešajo. Prosimo podjetj«, da jo obnovi Z izpremembo voznega reda bo oškodovano potujoče občinstvo in tudi eden obeh avtobusnih podjetnikov. Obračamo 6e na pristojna mesta, da se uvažujeto želje in tehtni razlogi potnikov. V ostalem ni glede voznih redov sedaj nikakih pritožb in vozni redi konvenirajo vsem potnikom.
BLED. Starejši bratje Sokoli (od 28 let dalje) se opozarjajo, da se bo vršila telovadba vsako soboto ob 20. zvečer. Prijaviti se je pri bratu Marčanu. — Dne 25 t. m. se bo vršila slovesna otvoritev nove moderne leške šole. Priprave za otvoritev so v polnem teku. — Društveno življenje v Bohinju je postalo kaj živahno. Sokolski oder v Bohinjski Bistrici bo kmalu dokončan. Vrli SokoH pripravljajo za svečano otvoritev odra lepo odrsko delo. Tudi agil-ni Sokoli na Koprivniku pripravljajo za otvoritev sezone lepo gledališko igro. Sokolski pevski zbor pod vodstvom šolskega upravitelja Primožiča pa se pridno vadi. da stoipi pred javnost. Vrli gorjuški Sokol tudi noče zaostajati in kaj pridno študira igro, s katero bo otvorjena gledališka sezona. Pohvale vredno pa je. da so bohinjska društva sklenila, da zabavnih in plesnih prireditev v teh kritičnih časih ne bodo prirejala in da bo vstopnina k prireditvam znižana.
KOROŠKA BELA-JAVORNIK. Sokol uprizori to nedeljo ob 20. sijajno burko iz kmetskega življenja »Trije vaški svetniki« v režiji brata Acceia. Igra je bila lani prvič uprizorjena v ljubljanskem gledališču z velikim uspehom Prijatelji lepe i?re vljudno vabljeni. •— Vsi člani Vodnikove
CVETLIČARNA
3P. Her$man&(ky
vljudno naznanja, da bo v ponedeljek, 19. oktobra
otvorila nov cvetlični salon
na Aleksandrovi cesti 4.
Pasaža palače Viktorija.
Cene nizke! Delo priznano elegantno:
12720
Telefon SL 23—97
družbe naj izvolijo v najkrajšem času poravnati članarino za tekoče leto direktno pri poverjeniku ali pri poverjenem inka-santu, ki bo prišel tudi na dom
DOMŽALE. V nedeljo se nam obeta •res lepa sadna razstava. Okoličani že pridno prinašajo sadne vzorce in privažajo za-bojčke s sadjem. Ti ameriški zabojčki po ■20 kg izbranega sadja bodo za ugodno ceno na prodaj, na kar posebno opozarjamo interesente tudi iz Ljubljane. Po otvoritvi, ki bo ob pol 10., bo predaval višji sadjar-
ski nadzornik g. Martin Humek, nato pa nas bo vodil po razstavi ter stavil pripombe k posameznim vrstam. Popoldne od 16. bo v Sokoiskem domu filmsko predavanje o sadjarstvu, ki ga bo vodil g. Kafod. Razstava bo odprta še v ponedeljek in torek, da si jo Lahko ogledajo okoliške šole.
KRŠKA VAS. V sod smo spravili mošt, kar ga je bilo in sedaj bomo čakali na kupce, ki se letos res zanimajo za domači pridelek. Tako se bo vsaj cena dvignila. Zato marsikdo raje pobere zadnje kovače iz omare, da se pretolče do sv. Martina, ki bo iz mošta napravil vino. Pa je že običaj v vinorodnih krajih, da redko mine nedelja brez tepeža. Posebno nekateri kmečki fantje se ob nedeljah kaj radi kratkočasijo v gostilnah ali pa pijo v domačih zidanicah. Ker pa letošnji mošt že dobro »ureže«, se kaj kmalu upijamjo in stepo. Tak žalosten dogodek se je odigral v nedeljo sredi Mrtvic. Lep dan je bil. čutili so žejo in pili. Z utešeno žejo pa je seveda pričel delovati vinski duh, ki da pobudo za pretep. Kaj je bil pravi vzrok, se ne ve. Kar nanagloma je bil iz fantovske družbe neki E. L. zbit na tla, kar je dalo povod, da so ostali navalili na rogo-vileža F. š. in mu je nekdo izmed ruvajo-čih porinil nož zadaj v vrat, ramo in roko in mu prerezal glavno žilo, da je kri brizgala vse naokrog in je fant moral iskati pomoči v bolnici. Mar so kazni za pretepe res še vedno prenizke?
Zaključek prvenstva podsavezne lige
Danes ob 15.30 se srečata v izredno važni tekmi ASK Primorje in SK Svoboda — Igrišče Primorja — Predtekma ob 15.30
Danes se odigra zadnja prvenstvena tekma podsavezne lige v Ljubljani. Zadnji par sta ASK Primorje in Svoboda.
Zaradi važnosti, ki jo ima to srečanje v prvenstveni tabeli, bo tekma brezdvomno zanimiva. Res, da se predvideva kot favorit ASK Primorje, ki bi v primeru zmage dosegel enako število točk kot Maribor. Toda, če se hoče povzpeti Primorje na II. mesto tabele, mora ohraniti boljšo diferenco golov. V tem primeru bi v jesenski sezoni vodila na I. in n, mestu oba vodilna ljubljanska kluba.
Svoboda v tej tekmi ne more izgubiti ničesar. Za njo ima tekma vežnost v tem, da doseže zadovoljiv rezultat. V dosedanjih bojih je Svobodino moštvo dokazalo lepe vrline in lepe uspehe, pa se pričakuje Cd njega isto tudi v tej tekmi.
Petoboj za prvenstvo dravske banovine in gozdni tek. Danes dopoldne ob 10. bosta
na igrišču Ilirije dve zanimivi lahkoatlet-ski prireditvi: petoboj in cross countrv tek Sirijanske smučarske sekcije. Pri petoboju Ilirijani Neli, Stepinšek, Banko. Redosled petoboj a: skok v daljavo z zaletom, kopje, 2t!0 m, disk, 1500 m. Atleti so se za nastop marljivo pripravili in bržkone bomo dobili danes nov slovenski rekord. Zaradi izenačenih moči bo borba za prvo mesto zelo ogorčena. Istočasno se bo vršil gozdni tek smučarjev, na katerem starta jo tudi nekateri dolgoprogaši: Tinta, Hovar, Senčar, Osvald. Rupnik. Zuccatto in drugi. Prijatelji lahke atletike pridite! Vstopnina minimalna.
Izjava. Podpisani izjavljam, da se kot izdajatelj za konsorcij »Športni List« ne strinjam s pisavo omenjenega lista. Friedl Leon, L r.
Službeno iz LNP. Suspendira se od igranja igr. Velk (SK Hrastnik) ter preda kaz. odboru. Tajnik I.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Pri današnji tekmi vršijo službo na igrišču: vrhovni reditelj inž. Leonatrdi, blagajna dr. Kosti. Drufovka, reditelji Juntes, Vončina, Fuks, Sancin Gvido, Sketelj mlajši, stranski sodniki Strnad, Umek. Vsi nominirani morajo biti ob 13.15 na našem igrišču.
SK Ilirija. Za današnjo prvenstveno tekmo rezerve z Grafiko naj bo najkasneje ob 13.30 v naši garderobi. Kombirano moštvo igra ob 10. s SK Reka.
Pri vseh nečistočah
obraza in polti
delujejo zanesljivo že 60 let poznana
Bergerjeva medicinalna mila
Dobivajo se v vseh lekarnah in dro-gerijah	2S9
Smučarji Ilirije. Obvezen sestanek vseh članov bo 20. t. m. ob pol 19. v klubski sobi kavarne »Evropa«.
T. S. K. Slovan. Za današnjo trening tekmo morajo biti na igrišču Hermesa ob 13.30: Ivko, Wisiak, Girel, Klingenstein, B .zieca, Smrekar, Poljšak, Zirandon, Rudi, Srebotnjak, Dejak, Zevnik, Ribič. Za prvenstveno tekmo na istem prostoru ob 15. pa Erik, Bogel, Ključec, Thuina, Seumg žane, Schlegel, Lumbar, Llpovšek L n., Marchiotti L IL, Volkar. Dolfi, Grm.
S. K. Korotan. Igralci prve garniture igrajo namestu nameravane prijateljske tekme s SK Svobodo Vič, prvenstveno tekmo z istim klubom ob 14. na igrišču Hermesa. Opremo dvignite danes predpoldne. — Rezerva igra ob 10. na domačem igri-§ču z rez. Svoboda Vič.
NSK Sparta poziva igrače Humer, Otič, Novak in. .Novak II. Novak I. Vlaj, Vr-hovec I in H, Strnad. Petrovič. Gabrijan. Podobnik. Kahne. Klančar. Vospernik da bodo točno ob 1.45 na glavnem kolodvoru z« radi odigran ja prvenstvene tekme v Domžalah.
S. K. Svoboda Vič: Danes ob pol 14. naj bodo v garderobi na isrriSču Hermesa za prvenstveno tekmo s Korotanom: Bur-
Ta zanimiva borba se bo odigrala na igrišču Primorja ob 15.30 ob vsakem vremenu. Ob 13.45 nastopita v prvenstveni tekmi rezervi obeh moštev. Športniki in prijatelji nogometa posetite zaključno borbo podsavezne lige v jesenski sezoni.
Jadran : Slovan
Danes odigrata zgoraj imenovana kluba na prostoru ž. S. K Hermesa ob 15.45 prvenstveno tekmo. Obeta se zanimiv prvenstveni boj, ker sta oba tekmeca v najboljši formi, zlasti je to dokazal Jadran v zadnji tekmi proti Hermesu, v kateri je Hermes s prav veliko srečo odnesel eno točko. Pa tudi Slovan je v dobrem kondi-cijskem treningu, posebno pa ugaja njegova borbenost in požrtvovalnost. Tekma se bo odigrala v vsakem vremenu in so cone zelo minimalne.
nik, Blaj, Vinšek, Drapek, šmid, Primožič, Zaje, Lado, Jamnikar IL, Ulčar, Viki. Rezerva igra ob 10. z rezervo Korotana na Rakovniku. Vsi igrači naj izroče po tekmi opremo gospodarju.
Beseda o nogometnih vratarjih
Kot drugod po celini se tudi pri nas — dasi po sreči le redko — dogaja, da vratarji prečesto igrajo preveč riskantno in pri tem ne ogražajo samo sebe, temveč tudi nasprotne napadalce. V minulih izločilnih tekmah za državno prvenstvo smo doživeli nekaj takšnih obžalovanja vrednih primerov, ki so se po srečnem naključju končali brez dalekosežnih posledic. Sicer pa beleži tudi zgodovina jugoslovenskega nogometa nekaj žalostnih primerov, v katerih je moral drzni in požrtvovalni vratar plačati svoje parade pod nogami naskakajočega napadalca z najdražjim (Tuško iz Beograda in drugi!).
Vprašanje preprečitve te nevarne igre vratarjev je v Evropi sploh že precej dolgo aktualno. Z njim se bavijo dolgoletni strokovnjaki, zaslužni stari igralci in odlični nogometni sodniki. Pokazalo se je, da vse to prizadevanje prav za prav nima pravega uspeha. Kakor se zdi, bodo najlažje in najuspešnejše izvršili to nalogo klubi sami, ki naj poučijo svoja moštva, da zahteva vsaka preostra in nevarna igra največjo strogost sodnika, kar je običajno v škodo onim, ki to igro uvajajo.
Anglija je znana po svoji ostri nogometni igri po vsej Evropi. Ostro seveda ne pomeni nevarno in nefair, temveč kolikor je dovoljeno — s telesom Zaradi takšnega načina igranja v Angliji sploh ni vratarja, ki bi se upal vreči se nasprotniku pod noge ali loviti žogo tedaj, kadar je nasprotni napadalci- v naskoku. Takrat dela vratar samo s pestjo! Za žogo se meče vratar samo tedaj, če je s pestjo ne more več doseči. Ker pa je vra-tarjevo mesto kljub temu še v največji neposredni nevarnosti, razmišljajo že o tem, da bi dali vratarjem čelade. To je vsekakor prehuda varnostna mera in ni-kako ni v skladu z načmom igre, ki je dovoljen pri nogometu. Najboljše bi pač bilo, da bi vratarji igraii — pravilno.
Toda, kako' Pravilna x»zicijska igra je za vratarja več kot pol uspeha in mu prihrani marsikatero nevarno parado in tvegano metanje za usnjem. Vratar mora računati z možnostmi strelov in se mora stalno postavljati tako, da lahko drži tudi plasirane žoge. Danes so vratarji rajši akrobati in cirkuški artisti kot preudarni opazovalci igre in žoge. Včasih je vratar često stopil v akcijo z nogami kot branilec, danes pa dela robinzonade z glavo in rokami pod nogami napadalcev. Kdor hoče za žogo in zmago na zelenem polju tvegati življenje m zdrave ude, je — milo rečeno — brezumnež, dasi mu tega prav za prav ne bi smeli braniti. Toda organizacije, ki vodijo ta športni pokret, morajo takšne pojave odpraviti, ker samo škodujejo zdravemu razmahu.
Zanimfvo je, la drzni vratarji s svojimi posredovanji pod negami ne ogražajo samo sebe. temveč še bolj nedolžnega in niti najmanj ne za smrt navdušenega napadalca. Vratarji namreč v zadnjih trenutkih pred strelom ne gredo več za žogo, temveč se vržejo napadalcu pod noge. da bi mu onemogočili streljanje aH pa ga drugače zmedli. Pri tem mu smuknejo spretno mimo nog, toda za napadalca je takšna parada lahko usodna.
Za nogometaša naj velja načelo, da Igra nogomet, torej da se udejstvuje v igri in nogometu, pa bo gotovo tudi konec onih nesmiselnih parad pred drogovi, ki sicer vzbujajo viharje navdušenja pri pristaših, povzročajo pa resni skrbi onim, ki si prizadevajo, da bi propagirali pravo nogometno igro.
Sličice iz Anglije
Kolesarski šport v Angliji ne procvita preveč zadovoljivo. Cestne dirke so ostale le še v spominu starejše generacije, na dirkališčih pa delavnost pojema od leta do leta. Nedavno so zaključili kolesarsko sezono v Herne Hillu, ki je prinesla organizatorjem mnogo razočaranja in še več škode v denarju. Občinstvo se za vso bučno reklamo ni zmenilo in mnogobrojni — am-fiteatralično razvrščeni — sedeži so bili dosledno prazni. Športni tisk se mnogo bavi z vzroki tega padca, ki gre v precejšnji meri na rovaš neprimernega, hladnega in meglenega podnebia. Razen tega orionro-ča, naj bi prireditelji uvedli v programe dirk bolj privlačne točke kot so sami »nezanimivi« krogi po dirkališču.
Pri tem se ne sme pozabiti, da so trenutno za angleško športno občinstvo najbolj privlačni nogomet, ericket in konjski šport, za katerim se valijo množice kot brez uma! Nič manj žalostna — kot na dirkališčih za kolesarje — je tudi slika na dirkališčih za avtomobiliste in motocikUste.
Sicer pa gre kolesarstvu hvala vsaj za to, da se angleški športniki zelo številno poslužujejo koles za svoje izlete ob sobotah in nedeljah. Na stotine in stotine kolesarjev se vrača proti večeru z nahrbtniki na plečih in šotori pod sedli z dolgih tur na svoje domove.
Žensk na takšnih izletih tudi ne sme manjkati in zato je v prostem času videti mnogo parov, ki se veselo vozijo s kolesi za dvojico, kakršni pri nas že davno niso več v navadi.
Za razvoj dirkališčnega kolesarstva bi bilo dalje velikega pomena, če bi zanj nekaj žrtvovala industrija. Tovarne pa so že tako usidrane, da jim za reklamo nI treba več trošiti denarja, ker jim je popolnoma dovolj, da vzdržujejo svojo proizvodnjo na doseženi višini.
Velik športni dogodek v polpretekli dobi je bila motociklistična dirka za veliko nagrado otoka Man — in sicer za amaterje. Zanimanje je bilo celo večje kot za profesionalce, in ladje so prepeljale v Douglas na tisoče in tisoče gledalcev. Namen te prireditve je v prvi vrsti športni,- industrija ne sodeluje m tekmovalci so res samo zvesti
pristaši in borci za barve svojih klubov. Borbe so zato iskreno ostre in publiki to — z ozirom na znana imena v tej panogi — še prav posebno ugaja. Junak letošnjih dirk na Manu je bil mladi Pirie.
Nesrečni favorit, ki beleži že od lani dobre rezultate, se je pri treningih pošteno prekucnil in se celo precej nevarno poškodoval. Dejali so, da bo potreboval 20 dni za okrevanje, toda žilica mu ni dala mirovati. Z obvezano glavo je prišel na start in sreča mu je bila mila — tudi to pot. Dosegel je najboljši čas dneva — 60 milj na uro. Publika je besnela navdušenja; listi so ga kratko imenovali »heroja manskega otoka«.
Taka je pač karijera športnika, če se pokaže občinstvu ob pravem času v pravi luči!
Feminizem je v Anglii dosegel nedavno novo zmago, to pot na športnem polju. Pri kegljanju, ki je tudi v Angliji že precej razširjeno! ženske dosedaj niso smele biti članice kegljaških klubov in so morale igrati »divje«, nekako ob strani. Ogorčene prijateljice kegljev, so sestavile odbor, ki je te dni postavil temelje ženski kegljaški zvezi. Za tajnika so si kegljačice vzele moškega, znanega prvaka v kegljanju Malea, ki je bil še letos član zmagovalne angleške ekipe proti Ameriki. Njegovo imenovanje je samo začasno, ker nočejo imeti v svoji organizaciji niti najmanjšega vpliva z moške strani.
Novi tajnik, ki ga čakajo v tej organizaciji najbrže še težje naloge, kot vsaki drugi, je javil, da bo skrbel v prvi vrsti za čim češča medsebojna srečanja, seveda med ženskimi ekipami. Pozneje, pravi, tudi ni izključeno, da bo prišlo do mešanih »nastopov«. Moč ženskega kegljanja v Angliji bo treba končno tudi priznati in mu dati mesto, ki ga zasluži. Prva skrb pa je namenjena notranji organizaciji te velike športne družine. Po statistiki šteje ta zveza že danes 6000 igralk.
Srečni ljudje, ki jim gospodarska kriza ne more do živega, in kegljajo dalje — kot bi se nič ne zgodilo!
Učitelji v Londonu so zaradi znižanja plač dvignili velik krik in vik; v znak (prvega protesta) so nehali poučevati mladino v športu, kar se je dosedaj vršilo vedno po rednem pouku. 7000 otrok je ostalo tako brez pouka v nogometnih, teniških in raznih drugih športnih pravilih. Dečki so se kmalu potolažili, češ da je samo šport takšen predmet, ki se da naučiti tudi — brez učitelja! To je seveda otročja ugotovitev, ker vemo celo pri nas, da šport brez smotrenega pouka ne more doseči več kot povprečnih uspehov!
SOKOLSTVO
Šport v Sokolstvti
V zadnjem času čedalje pogosteje čita* mo o »športnih dnevih«, »športnih večerih, »širjenju športne misli« in podobno, kar vse pa ne delajo športna, temveč — sokolska društva! Nastopne misli niso naperjene zoper pravi šport, ki ga je več ali manj v vsaki telesni vzgoji. To moram poudariti, kajti pri nas smo silno občutljivi v takih rečeh in če ne hvališ, si že sovražnik. Začetkoma omenjeni pojavi kažejo, da so naša društva zgubila^ zvezdo vodnico in, da si niso več na či6tem o smotrih Sokolstva; tudi kažejo, da višja sokolska oblastva te izrastke zatirajo s premajhno odločnostjo. Vzroka, da nekatera društva zahajajo 6 preizkušene steze, sta v poglavitnem dva: lenoba in pomanjkanje ljubezni do sokolskega dela ter lo-venje pripadnika za vsako ceno. Sokolska telesna vzgoja zahteva zlasti od onih, ki jo uče m širijo, mnogo kulture v najobsežnejšem pomenu besede in strokovne izobrazbe. Kjer ni ljudi, ki bi to dvoje imeli, tam se sokolsko delo sesuje. Zavoljo tega 6e začno vodniki društva, ki nočejo vztrajno in pošteno delati, pa tudi nočejo pustiti društva propasti, prilizovati slabim ljudskim nagonom ter skušajo vzdržati društvo pri življenju s sredstvi, ki so dostopna brez znatnega truda m so med ljudmi po njihovem mišljenju »priljubijo« na« (če so res?). Tako nadomestilo za telesno vzgojo je danes »spori« (v vsakdanjem pomenu), ki seveda ni šport. Vprašati se moramo, ali j« tako društvo še sokolsko? Ne!
Tyrš je odločno povedal (to torej ni nobena novejša iznajdba), da je naš namen telesna vzgoja naroda; nič več in nič manj. Pojm telesne vzgoje obsega ne le telovadbo, marveč vse ono, kar je potrebno za zdravo rast telesa: hrana, stanovanje, zdravstvene navade itd.; zato je naše delo tako široko razipleteno. Posledica telesne vzgoje je zboljšana nrav človeka. Vsaka vzgoja mora biti nekam usmerjena, nekaj moramo s svojim početjem ho tet i, sicer le-to ni vzgoja. Živinorejec dobro ve v čem in kako bo zboljsal pleme živine. Nič drugače ni 9 telesno vzgojo človeka: njena vodilja mora bfiti neka nravstvena misel, ki jo usmerjuje, dostopna mora biti slehernemu človeku in skušati mora vzgojiti dobre poprečneže. O tem so si edini najboljši duhovi vsega sveta.
Dasi dobra telesna vzgoja do primerne meje izkorišča tudi športni način telovadbe, ji je pravi šport v smotru in v načinu, kako doseza svoj namen, vprav nasproten. Šport je boj, boj do skrajnosti, boj za najboljše uspehe. Zato bo vedno torišče onih, ki so po značaju in telesu ustvarjeni zanj. Teh pa na svetu ni prav veliko. To, kar 6e ponaša z imenom šport, je po večini čisto nekaj drugega. Pojmovanje 6porta je danes z izjemami napačno; zato 6e ne da preprečiti, da ne bi nastopili sila neljubi in nezdravi pojavi ki se jih bržkone ne bomo mogli zlepa odkrižati in ki ljudstvo zastrupljajo namesto da bi ga dvigali.
Danes naziv »športno« ali »telovadno« društvo že ne pove več točno, s čim 6e pri« zadeto društvo peča, kajti v mnogih športnih društvih najdemo pravo telesno vzgojo (ali »telovadbo«), a v premnoga »telovadna« društva je zlezel in leze tisto, Iobt se imenuje šport, pa še njegova senca ni. In zoper to poslednje se moramo boriti z vsemi močmi, kajti vzlic naiboljšim namenom se ne bomo mogli ubraniti slabih spremljevalcev sedanlicga nesportnega športa, ki ga je mnogo mno«o več kakor dobrega Reč* moramo, da do zadnjega v na§'b društvih nismo poznali pojavov, kakršni so pri tako zvrnem »športu« navadni, čeprav smo tudi mi mnogoMe Se daleč od prave telesne vzgoje hi tudi sicer pri nas ni vse zlato.
Zato, bratje, ne segajmo čez meje, ki smo si jih sami zasadili, ne hodimo za slepili, ki se prej ali slej razblinijo, ne okle-pajmo se tistega, kar so drugod po 6vetu že spoznali za zmotno in — ne mislimo, da se bo svet zrušil, de kje kako naše društvo umre. Njegova smrt je dovolj jasen dokaz, da ni b;lo za življenje. Še kjerkoli smo doslej budili naše mrliče, se to ni po« plačalo; vzbujeni je znova zaspal ali pa životari. Zapomnimo si: Sokolstvo se bo širilo le v kolikor bo občutilo ljudstvo po njem potrebo; živ narodov organizem se ne da siliti!
Spoznajmo svoj namen, ločimo tuje od našega in vobče ne ljubimkajmo na slepo 6 pojavi današnjega življenja, pa najsi ves svet drvi za n jimi. — Malo več modrosti J
Novi sokolski knjigi
Jug »slovenska sokolska matica v Ljubljani je zopet izdala dvoje lepih sokolskih knjig. Ena je posvečena slovanski misli in jo je spfeal vseučiliški profesor br. dr. Viktor Novak z Beograda, druga pa predstavlja prav lep prispevek k naši sokolski književnosti. Spisal jo je br. Miroslav Ambro-žič, savezni podnačelnik, poznani sokolski pisec in tehničar. Naziv knjigama je: dr. Novak: Vseslovanska misel, Miroslav Ambrožič: Metodika sokolske vzgoje.
Savezni prosvetni odbor si je nadel na« logo, da bo izdajal »•Prosvetno knjižnico« v založništvu JSM. Kot prvi zvezek je izšla baš študija br .dr. Novaka o vse6lo-vanski misli. Pisec je predaval o tej temi v Novem Sadu v Matici Srpski in je sedaj na osnovi raznih virov zbral vse 6voje misli v lični knjižici, ki ji je cena 6eroo 9 dinarjev in bo dobrodošel pripomoček vsem društvenim prosvetnim delavcem, da potom predavanj pouče članstvo in naraščaj o Slovan6tvu, slovanski misli, vzajemnosti. Pozdravljamo to knjigo, ki 6e verno pridružuje vsem dosedanjim edicijam JSM in jo priporočamo.
Slehernega 6okolskega tehničnega delavca pa bo razveselila knjiga br. Ambrožiča, ki jo je odobrilo savezno načelništvo, prodno je izšla. Ne samo po zunanji opremi, ki ji je dal inž. arh Janko Omahen zelo lično obliko in Delniška tiskarna lep tisk, temveč po notrenj vrednosti zamoremo šele prav za prav oceniti to delo, ki smo ga že toliko časa pogrešali in je 6edaj vendar prišlo med nas, spisano po odličnem sokolskem metodiku. V lepem, jedrnatem in vsakomur razumljivem slogu nam razvija pisec lepoto sokolske mish, pomen ' sokolske vzgoje, vpiiv njen na javna vprašanja, na lepoto posameznika, njegovega telesa, njegove duše In nato slede v kratkih odstavkih sami stavki, pisani iz izku« šenj, spoznanja in prakse, obsegajoči vse panoge sokolske vzgoje Pisec, bivši društveni, župni in savezni načelnik je raz podelil snov svoje knjige prav srečno in vsestransko primerno Zato jo bodo pozdravili prisrčno vsi oni prednjaki in sploh sokolski delavci, ki 6o jo čakali toliko časa.
Knjiga br. Ambrožiča je izšla zaenkrat v slovenščini, vendar pa se je Sokolska matica že odločila, da bo izšla tudii v srbohrvaščini, da bo postala tako dostopna vsemu jugoslovenekemu sokolskemu bratstvu. Cena ji ni pretirana, samo 36 Din. Naroča ee kakor običajno v JSM. Ljubljana, Narodni dom. Kakor čujemo, pripravlja JSM tudi še več prav lepih, za telesno vzgojo prav važnih knjig. Ob priliki njihovega izdan ja jih bomo primerno ooenfli Vsekakor vrši naša Matica velevažno delo ter maši vrzeli, ki zijajo v naši vzgojni literaturi ie vse povsod Torej naprej, dolžnost vsega članstva pa je. da podpre to akcijo z mnogobrojnim nakupom.
Prosvetni dan Sokola t Soroda Jem, v
skrajnem kotičku Poljanske doline, Je v nedeljo lepo končal. V prostorih aovega
Milijoni
In milijoni ljudi aporabljajo
že več kot 30 let
po spodaj navedenem navodilu za uporabo
levje francosko žganje
IN BLAGOSLAVLJAJO NJEGOV NEPREKOSLJIV ČUDOVIT UČINEK
Pri revml, [ .-otinu, shia-su natrite boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah vdrg-nite dlesno, izperite ustno votlino m grgrajte! — Pri glavobolu, nervoznosti in nespanju vdrgnite ielo in vse telo m vzemite, predno ležete spat. mlačno kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja g 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer.
Levje francosko žganje
je pristno le v tu naslikani in plombirani ORIGINALNI STEKLENICL Zahtevajte Izrecno
Levje francosko žganje
in zavrnite odločno vsak nadomestek!
Levje francosko žganje
dobite v vsaki drogeriji, lekarni in boijS trgovini po Din 10.—, 26.—, 52.—.
Varujte se pred po tvorbami!
Centralni biro:
LAVJA MENTOL - DROŽDJENKA, Zagreb, Maruiičev trg 5. Telefon 73—63.
Sokolskega doma so se zbrali po rani maši Sokoli, Sokolice in mnogo domačega prebivalstva Pred polno dvorano je predaval najprej presvetar župe Kranj, br. Jaka Spdcar o sokolski ideologiji. Naslednji del sporeda je veljal spominu enajst-ietnice koroškega plebiscita. Učitelj br. Janko Stefe je opisal naš tužni Korotan. Slednjič je nastopila šolska mladina s petjem koroških narodnih pesmi in so pripovedovali tudi pravljice.
Jugoslovenska Sokolska Matica izda tudi leto6 svoj koledar za članstvo hi de* co. Po vs-em sodeč, bosta oba koledarja okrog 15. novembra že izšla. V članskem koledarju bo poleg nekaj primernih člankov popoln naslovnik vseh sokolskih edinic, društev in čet ter vsa statistika z glavnimi podatki, kakor vsako leto. Nadalje bo v koledarju kompletni cenik predmetov, ki jih ima v zalogi JSM in še nekaj drugih uporabnostnih podatkov za članstvo in društva.
Sokolski tisk na Češkoslovaškem. Našim čitateljem-Sokolom bodo gotovo zanimive številke o razširjenosti sokolskega tiska med članstvom COS. Uradno glasilo ČOS: Vjestnik Sokolski izhaja in ima 41.585 naročnikov, kar znači, da je vsak osmi član tudi naročnik lista. Prednjaški list »Cviči-tel« izhaja v 10.000 iztisih, za prednjačice namenjena »Cvičitelka« pa ima 7711 naročnic. Prosvetni odbori izdajajo svojega »Vzdijelavatela«, ki ima 4609 naročnikov. Za naraščaj izdaja ČOS »Sokolske Besedv«), ki jih je naročilo 21.575 dečkov in deklic, najmanjšim Sokolom, deci pa so namenjene »Vzkrišeni«, ki štejejo 44.884 drobnih naročnikov med deeo. Skupno izhajajo listi ČOS v nakladi 140.000 iztisih, naročnikov pa imajo skupno 129.719. Sokolska vodilna revija, ki izhaja v založbi Praškega Sokola v nakladi 7300 izvodov ima pa prav gotovo premalo naročnikov. Pripomniti moramo končno, da je poleg naštetih listov na Češkoslovaškem še mnogo župnih in društvenih glasil, ki imajo zopet izredno veliko število naročnikov po župah in društvih.
GLEDALIŠČE
LJUBLJANSKA DRAMA.
Začetek ob 20.
Nedelja, 18.: Takšna je prava. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven-Ponedeljek, 19.: Zaprto. Torek, 20.: Gostovanje v Celju (Kralj na Betajnovi).
Sreda, 21.: Pritličje in prvo nadstropje. E. Četrtek, 22.: Vest. C. Petek, 23.: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA.
Začetek ob 20.
Nedelja, 18.; Viktorija ln njen huzar. Opereta. Izven. Ponedeljek, 19.: Zaprto. Torek, 20.: Damski lovec. Car se da fotografirati. B. Sreda, 21.: Zaprto. Četrtek, 22.: Laterna. A Petek, 23.: Levstikova proslava. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Nedelja. 18.: Zemlia smehljaja. Ponedeljek, 19.: Zaprto. Torek, 20.: Ma7erling. C.
Reprize. V drami ponovijo drevi po znižanih oenafa veseloigro »Takšna je prava«; v operi P« »Viktorijo in njeaega huzar ja«. Repriza te izvrstne operete bo po običajnih opernih cenah. Pestra vsebina, izredno učinkovita glasba, prav posebno se nekateri ila-gerji so to opereto zelo priljubili pri občinstvu in j'e danes najmočnejša točka vseh gledaliških operetnih repertoarjev. Prva repriza obeh novih opernih del »Damske-ga lovca« in »Car se da fotografirati« bo v torek za red B. Posetnike opernih in operetnih predstav opozarjamo, da 90 rene balkonskim in galerijskim sedežem, deloma tudi v parterju, na novo urejene in znižane.
Čifavfa Hntfrnrflnn
»ŽIVLJENJE IN SVET«
KRALJESTVO MODE
Kratko športno jopico
Otroška moda
Otroška obleka mora biti ljubka toda enostavna, kajti vsak otrok neprijetno izgleda v vsiljivo okrašeni obleki, ki tudi nikakor ne odgovarja otroški mentaldteti. Seveda s tem še ne mislimo trditi, da mora biti otroška obleka ne-o-rijinal-na, nasprotno, ljubka in skromna podrobnost izvrstno učinkuje na dečji oblekci. Tu moramo predvsem uveljaviti barvo, kajti degnano Še, da so malčki vedno veseli živih tonov in da imajo siguren občutek za lepe barve. Razen tega ie priporočljivo, da otrok sam sodeluje pri izbiri svoje garderobe, ker se tako že zgodaj izšola njegov okus.
Važno za otroško garderobo je, da so popolnoma odporni oni komadi, ki jih določimo za štrapaciranje. Ce mora namreč otrok neprestano pazita na obleko in se bati, da bo kregan, čim se bo videl kak madež na občutljivem blagu, nima pravega veselja nad novo obleko. Dobro, neobčutljivo blago je tu predpogoj in šte-d-nja v tem slučaju ni na mestu. Sicer pa se moramo drža it i načela, da nai bo obleka za šolo in sprohud stvarna, pri prazničnem oblačita pa smemo poudariti bolj kapriciocsno noto. Seveda navzlic vsej stvarnosti obleka ne sune suhoparno učinkovati, saj tudi s praktičnimi -in eno stavnimi okrasi dosežemo originalen vtis, ki najbolj veseli otroka samega.
Naša skupina prinaša nekaj lepfli novosti na polju otroške mode:
V zgornji vrsti vidikno ljubka ogrinjala, ki so določena za sprehode v hladnem jesenskem vreme™. Male deklice so najbolj čedne v paletot-j.n iz flauša, fci je za .nekaj centimetrov krajši od
,.£01
Krzneni plašči
Ljubljana. Mestni trg 9
krilca ter ob vrata io oa rokavih obrobljen s kožMhovino. Dečki pa si najbolj žele temnomo-drega paleitot-ja z baržunastim ovratnikom, ki izvrstno pristaja k širokim hlačam. Slo« kongresne dobe, ki tako vpliva na današnjo žensko modo, se kaže tudi v otroških modi: vidimo mnogo po sredi z gumbi zapetih plašoev, ki so opremljeni s postrani zavezanim kiravatnim krznenim ovratnikom. Večji dečki nosijo raven plašč iz progastega modnega blaga z bogatim krznenim ovratnikom. Tak plašč je podložen z ■veflblodjo dlako aH s krznom. V slabem vremena je tudi za otroke najbolj primeren trenohcoat ali njemu sličen plašč iz karirastega, nepremoč-Ijivega blaga.
Šolska obleka mora biti prav tako enostavna, kakor promenadna. Prvi model v spodnji vrsti' predsrtavlja enostavno, čedno obleko za dečke h knickerbookeric in prepasanega jopiča. Obleko za male deklice izdelamo tz mehkega, volnenega blaga, s širokim ovratnikom in zvon-častim krilcem. Čedna je tudi obleka s čefrvero-kotnim izrezom ob vratu in deloma nagubanim krilom. Manjši dečki nosijo prav radi kratek jopič v obliki zapetega bolera h kratkim hlačami, zlasti če je obleka iz vzorčastega blaga, kjer se ne pozna vsak madež. Ljubka je oblekca za mate deklice začetnice z dečjim ovratnikom io progo gumbov po sredi.
Povsem drugačna, kakor gori opteani komadi, je otroška praznična garderoba. Kako lepa je na primer prva oblekca v srednji vrsti, s svojim volančastiim krilom, balonastimi rofcavčki in vencem umetnih rož okrog vraitu! Jako dekorativna je tnudi e tonska deška obleka, ki je '<n temnega blaga in kontrastna s svetlo garnituro. Najbolj originalna je obleka za male de-fcfice v španskem slogu iz baržuma s čipkastim ovratnikom m manšetami. Prav dobro pristoja deklicam obleka iz teifta, ki mora biti karirast a*i rožasft. Tradicionelne modre mornariške obtoke za dečke so se letos nekoliko tepremeni-le, jopič z mornariškim oratnikom je namreč nadomestil prepasan ka<zak z belo pralno garnituro ob vratu in na rokavih.
Ki JlvIRSRO UUCP 21II
ceni vsaka dama za dopoldanske sprehode in zlasti za izlete, ker je ta komad praktičen in poceni. Pri taki jopici pazimo, da je izdelana iz kontrastnega materijala h krilu. Nosimo torej karirasto ali progasto jopseo k enobarvnemu krilu in obratno. Če pa smo se odločili za enobarven komad, je najboljše, če zberemo blago za jopico v temnejša ali svetlejši nijansi istega tona, kaikor krilo.
Bleščeče ogrlice
so letos jako modeme, ker podamo z njihovo pomočjo vsaki elegantni popoldanska obleki mnogo večji učinek, talko da jih lahko uporabimo tudi za zvečer. Te nove ogrlice so jako kompakrtme in imajo videz z zlatom izvezenega ovratnika, ki je spredaj najšršL Najbolj zanimivi komadi te vrste so sestavljeni iz mnogih ploščatih gumbov, ki so prešiti s paillettaimi in prekašajo s svojim bleskom vsako ogrlico fe š tras a.
Radio
Izvleček iz programov
Nedelja 18. oktobra.
LJUBLJANA 9JO: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Se o drugih plemenitih kožuharjih. — 11: Koncert salonskega kvinteta. — 12: Dnevne vesti m plošče — 15.15: Dekliška ura. — 15.45: Operetne arije pojeta ob spremlje-vanju salonskega kvinteta gdč. Zupanova in g. Jelačin. — 16.45: »Materin gTeh«. — 20: Slovenske zdravice, poje kvartet Glasbene Matice. — 20.45: Salonski kvintet
—	21.45- Poročila. — Jazz-band.
" Ponedeljek, 19. oktobra.
LjUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vestj. — 13: Napoved časa, plošče borza. — 17.30: Koncert salonskega kvin-tea. — 18.30: Iz anatomije in fiziologije človeškega telesa. — 19: Ceščina. — 19.30: Zdravstveno predavanje. — 20.30: Večer salonskega kvinteta. — 22: Napoved časa
mBEOGRAD 11.05: Plošče. — 12.05: Ra-diosorkeeter. — 16: Popoldanski koncert
—	20: Narodne pesmi. — 20.30; Orkestralen koncert. — 21.50: Koncert Mozartove glasbe. — 22: Poročila. — 22.20: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma — 20: Koncertni večer. — 22.15: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 19: Kabaretu' program iz Brna. — 20.20: Koncert tamburaškega zbora. — 21: Godalni koncert. — 21.30: Klavirski koncert.
—	22.20: Lahka glasba iz Bratislave. — BRNO 19.05- Kabaretni večer. — 20: Umetno igranje na ksilofon, — 2030: Pevski koncert. — 21. Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Plošče. — 20.15: Ope-
retni večer. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 1130: Koncert kvarteta. — 12.40: Ca-ruso na ploščah. — 17: Popoldanski koncert. — 19.45: Valčkov večer. — 2130: Komorna g'.asba godbe na pihala. — 22.40: Godba za ples. — BERLIN 20: Mešan program. — 22: Koncert društva za moderno glasbo. — 22.30: Godba za ples. — KOENIGSBERG 16.45: Koncert lahke glasbe. — 20: Orkestralen koncert — 21.15: Sluhoigra. — 21-15: Slavnostni kom cert konservatonstov — MUEHLACKER 17.05: Koncert operetne glasbe. — 19.45: Koncert orkestra mandolin. — 20.30: Nova Španija. — 21: Koncert komorne glasbe. — 2130: Veseloigra. - BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski] koncert — 17.30; Lahka glasba. — 19: Pevsk. in klavirski koncert. — 20.30: Orkestralna glasba. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17.30: Vokalen m instrumentalen koncert — 2010: Plošče. — 21: Večer lahke glasbe.
Torek, 20. oktobra. LJUBLJANA 1215: Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13- Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.15: Nem ščina. — 19.45: Etika in sociologija evangelijev. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22; Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.05: Plošče. — 12.05: Kon cert radio-orke9tra. — 17: Koncert na flavto. — 20: Narodne pesmi. — 2030: Koncert iz Zagreba — 22.30: Poročila. — 22.50: Lahka godba orkestra. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Pevski koncert. — 21.40: Orkestralna glasba. — 22 40: Godba za ples. — PRAGA 1920: Češke vojaške pesmi. — 20: Reprezentaoijski koncert. — 22-30: Lahka glasba. — BRNO 19.20: Prenos vsega rograma iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Jimfoničen koncert — 20.15: Orkestralen in pevski koncert. — 22.10: Godba na pi= hala. — 23- Gcdba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 13.10: Plošče
—	17: Popoldanski koncert. — 19.40: Narodne pesmi. — 20.40: Prvi novitetni koncert dunajskega simfoničnega orkestra. — 21.50: Lahka glasba — BERLIN 19.10: Koncert orkestra mandolin. — 20: Literaren program. — 21.10: Godalni kvartet. — KOENIGSBERG 16 30: Popoldanski koncert. — 18.25: Koncert instrumentalne glasbe. — 20.15- Koncert orkestra mandolin.
—	20.10: Literaren program. — MUEHLACKER 17.05: Popoldanski koncert. — 19.45: Lahka godba orkestra. — 20-15: Dramski večer. — 21.15: Koncert solistov.
—	BUDIMPEŠTA 17.30: Lahka godba orkestra. — 19.30: Prenos opere »Lohengrin« iz gledališča. — Ciganska godba. — RIM i/30: Vokalen m instrumentalen koncerv
20.10: Plošče. — 21: Koncertni veter.
Konzum alkoholnih pijač in naše občine
številke in statistični izkazi so najboljše ogledalo dejanskega položaja v vseh panogah našega življenja. Točno nam prikazujejo napredek in padanje naših vrlin in napak in so tudi najboljše merilo za smo-treno usmerjanje našega dela. Zato bi morali statistiki posvečati mnogo več paž-nje v vseh panogah človeškega gibanja zlasti v javni in komunalni upravi in v vseh onih ustanovah, katerih delo je namenjeno javnim potrebam. V tem pogledu je treba pohvaliti statistično delo naše Delavske zbornice in Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ki ga ti dve instituciji od časa do časa v svojih poročilih izročata javnosti. Tudi naslednje podatke o konzumu alkoholnih pijač v dravski banovini črpamo iz zadnjega poročila Delavske zbornice. Podatki sicer niso popolni, ker v naših podeželskih občinah še nimamo enotno organiziranega statističnega dela, vendar je tudi podani materijal že zelo poučen in zanimiv.
V	27 večjih občinah dravske banovine z delavskim obeležjem in 75.919 prebivalci je znašal konzum alkoholnih pijač v letu 1929 32.359 hI vina, 11.607 hI piva in 2.118 hektolitrov žganja, kar je dalo občinam 4,846.655 Din trošarine. Tako je prišlo v L 1929 na 1 prebivalca 42.501 vina, 2.75 1 piva in 63.84 Din trošarine.
V	okoliških občinah avtonomnih mest dravske banovine je slika naslednja: V okoliških občinah Ljubljane z 18.902 prebivalcema so porabili 9.079 hI vina, 1437 hI piva in 574 hI žganja z občinsko trošarino 1027.445 Din, tako da odpade na 1 prebivalca 48 1 vina, 8 1 piva, 3 1 žganja in 54.36 Din trošarine. V mariborski okolici z 11.339 prebivalci je znašal komzum opojnih pijač 3.358 hI vina, 228 hI piva in 42 hI žganja, kar je dalo na občinski trošarini Din 353.109. Na 1 prebivalca je odpadlo 30 1 vina 2 1 piva in 0.37 žganja, v trošarini pa 31.14 Din. Celjska okolica z 7.951 prebivalci izkazuje v istem času na konzumu alkoholnih pijač 2.588 hI vina, 72 hI piva in 64 hI žganja s trošarino 296.890 Din ter odpade torej na 1 prebivalca 35 1 vina,
0.98 1 piva In 0.87 1 žganja, kar znaša v trošarini za osebo 40.30 Din na leto.
Naša avtonomna mesta izkazujejo v statistiki večji konzum alkoholnih pijač, kar pa je pripisovati predvsem večjemu dotoku ljudi z dežele ki po poslih obiskujejo mesta, in pa tujskemu prometu, ki v svoji skupnosti tudi vpliva na večji konzum alkoholnih pijač v mestih. Tako izkazuje n. pr. Ljubljana po številu prebivalstva 53.306 v ». 1929 26.600 hI vina s trošarino 3,900.000 Din, 15.000 hI piva s trošarino 1,500.000 Din in 3.000 hI žganja s trošarino 1,400.000 Din. Maribor izkazuje 13.400 hI vma s trošarino 2,250 000 Din, 9.000 hI piva z 900.000 Din trošarine in 1200 hI žganja z 120.000 Din trošarine. Celje izkazuje konzum 4.820 hI vina, ki daje 748.000 Din trošarine, 3000 hI piva s 300 000 Din trošarine in 400 hI žganja s 40.000 Din trošarine; Ptuj pa 2.400 hI vina s 240.000 Din trošarine, 15.000 hI piva z 90.000 Din trošarine in 24 hI žganja z 12.000 Din trošarine .V skupnem računu odpade na enega prebivalca navedenih mest v 1. 1929 49 1 vina, kar da na trošarini 74.23 Din, 43 1 piva s trošarino 29.01 Din in 5 1 žganja s trošarino 16.34 Din.
Podane številke so zanimive v marsika-kem pogledu. Kažejo nam med drugim to, da konzum alkoholnih pija<* v naših krajih — zlasti ako bi vpoštevali še podeželske občine, kjer je še manjši — v primeri s številom prebivalstva ni tako obupno visok kakor se večkrat misli. Mnogo je držav, v katerih odpade na eno osebo mnogo več alkoholnih pijač kakor pri nas; med njimi je tudi Francija, ki velja po svojem prebivalstvu vsemu svetu za vzor štedljivosti. Stvar pa je ta, da je tam in marsikje drugod uživanje alkoholnih pijač mnogo bolj porazdeljeno; razmeroma je mnogo več ljudi, ki jih uživajo, a ti jih uživajo zmerno čeprav morda bolj pogosto kakor je navada pri nas. Posledica je, da je pri njih mnogo manj pijančevanja in pijanosti kakor pri nas, čeprav so številke alkoholnega konzuma na osebo in leto pri njih večje od naših.
„Hruška"
Navpično: 1. darilo, 2. kača, 3. boleče mesto, 4. razkrojnina piroksena in amfi-bola, 5. nizko ležeča pokrajina, 8. ime filmskega igralca, 11. nemški osebni zaimek, 13. naplačilo, 14. grški tragedik, 15. tropski sadež, 16. perzijski kralj, 18. ribiška potrebščina, 20. planota v Perziji, 21. dragocena tekočina, 22. ameriški pisatelj. 25.
osebni zaimek, 27• del cerkve, 29. dva so-glasnika, 30. egiptski kralj. — Vodoravno: 2. zabavišče, 4. sveto pismo Mohameda, 6. romanski spolnik, 7. nikalnica, 8. grška črka, 9. neresnica, 10. bog vojne, 12. pride po vojni, 13. rimski pozdrav, 15. geom. pojem, 16. gorovje, 17. oseb. zaimek, 18. italij. oseb. z. 9 medmet 21. zaimek, 22. epinski kralj, 23. kratica. 27. del aero-plana, 28. predlog, 29. staroindski kralj, 32. neočiščena sadra.
Rešitev križaljke „Piccar-dov balon"
Vodoravno: 1. Ajs, 4. Kaaba; 7. mikroni 8. Mr; 10. II; 12. Cl; 13. Rab; 17. ak; 19. gu; 20. tr; 21. rž; 22- pU 24. Ig; 25. ar; 27. Ra; 28. ambra; 29. aga; 31. hug - Navpično: 1. Akra; 2. jao; 3. Sana; 4. bil; 6. Amar; 7. mia; 9. rja; 12. Cl; 14 Bozen; 15. Fiat; 16. Kropa; 19. Gruž; 23. Irak; 24. Iran; 26. Obergurgl; 29. ah; 30. ag
Vladimir Levstik:
Jesen je
Bukovi gozdi so spet vsi zlati. Zmerom mislim nanje in na tista temno-rdeča drevesa sredi njih. Katera neki so? Še majhen sem hotel vprašati, pa je prišlo vselej kaj vmes. Tako mi neznana gorijo v misel in v oko, krvava znamenja zlate jeseni.
Nebo je zdaj čudno sinje, solnce *i-ma več tiste pekoče moči. In sape so hladne in mnogo vedo. O daljah šepe-čejo, o širnem, širnem svetu. Nekdaj se mi je zdelo, da bi se moral kar kam upreti, v zemljo se zarasti: tolikanj so vabile vse ceste in tako kratke so bile videti. In srce je bilo od dobrih namenov težko in vseh blagih upov pijano.
Zdaj so te reči zdavnaj v redu. Vem, da ceste nikamor ne vodijo, da dobri nameni nič ne pomagajo. In upi so pravljice za vrle mlade ljudi.
Zdaj je človek že skoraj vesel, da bo zmerom živel v tem mestu. Vse hiše so znane, vse ceste, vsak kamen na njih. Ob istih urah hodiš po isti poti na isti kraj in isti ljudje, zaverovani v iste misli, te-lebanijo z istim dobrodušnim, nespeš-nim korakom mimo tebe. Vsi vemo, kam kdo gre. Vemo, kje si bil snoci m kje boš drevi. Vsi vse vemo. To vsem dobro de.	. _ .,. .
Tam zunaj je pa jesen. Hribi so zlati, vode so zlate od njihovih odsevov.
Če se zagledaš v tolmun, vidiš v njem daljno, koprneče nebo. In časih nekaj zamrgoli v sinjini, se potegne od gore do gore in izgine na jug. To so ptice. Ptice še vedo za daljave in širni svet. Vedo. Umrle bi, če bi ne bilo daljav. In zdaj se selijo tja, kjer bo vso zimo solnce in cvetje in kipeča zelen.
Ptice... Če mislim na ptico, na drobnega, majcenega ptička, se mahoma napravi kletka okoli njega. Ne fina, gosposka kletka, ampak navadna, lesena, zeleno pobarvana, z vegastim žičnim omrežjem. Po kletki skače prisrčen ptiček. Čižek je.
še ga vidim, debeloglavega dečka, kako srečen je bil, ko mu je sosedov prinesel čižka v dar. Srečen! Čudna reč je ta občutek sreče. Časih mora biti kaj velikega, da zajame srce, časih zadošča majcen sivorjavkast čižek z zelenimi našivi na suknjiči. Deček je imel škatlico z lesenimi hišami, kravami in drevesi iz zelenih skoblancev. Imel je šarca na kolesih, poldrugo ped visokega, in Robinzona in Genovefo. Vse to je imel rad. A njegova velika sreča je bil čižek.
Prav za prav ni dosti mislil na to. Čižek je bil tako blizu, bfl je tako neoporečno njegov. Krmil ga ie. mu nosil vode in ga zamaknien poslušal, kadar je sedel z nagnjeno glavico na preč-nici in modro razlasrftl zmerom isto: »Čiv, čiv! čiv, čiv!« Deček je časih ugi-
bal, kaj to pomenL Pomenilo je najbrž, da bi bil svet čisto drugačen, če bi čižka ne bilo. A deček tega ni vedel.
Spoznanje je prišlo šele tisti dan, ko so imeli goste v hiši. Gospod in gospa sta bila prišla na obisk in z njima Albert, vrstnik debeloglavega dečka, pla-volas paglavec z mlečno poltjo. Ta Albert se je na prvi pogled zaljubil v čižka. In ko sta dečkov oče in mati to videla, sta mu ga dala. Njegovega čižka s kletko vred!
Deček ni verjel. Verjel je šele tedaj, ko so gostje odhajali in je Albert ponosno stisnil kletko k sebi. Ta mah je prešinila dečka, prvikrat v njegovem negodnem življenju, strašna zavest, da gre nekaj dragega nepovračljivo v izgubo. In kakor je zmerom, da se v tisto, kar izgubljamo, preselijo vsi drugi občutki sreče in se tistega, kar nam jemljejo, oklenemo z vso lakomnostjo srca, tako je deček šele to minuto spoznal, kaj je sreča in kaj je obup. Se ga vidim, kako se je vrgel na Alberta in mu hotel iztrgati kletko. Se ga slišim, kako Je kričal, se metal po tleh in jokaje dopovedoval očetu in materi, da čižka ne sme nihče odnesti in ga ne sme nihče nikomur dati, ker je njegov, samo njegov. Z udarci po ustih so zadušili dečkov negostoljubni jok. Albert se je režal, gospod in gostja sta se bla«*o smehljala. In vidim dečka, kako se krči v kotu in trza kakor nesrečna, tepena
živalica. Vidim njegove rdeče, objokane oči sredi zariplega obraza, te oči, v katerih zeva, prvikrat v mladem življenju, onemogla, besna, ponižanja in skeleče grenkobe polna zavest brezpravnosti...
Kadar mi je tesno — in zdaj se bliža mnogo takih dni, ko nas bo vse težilo in nam bo sleherna misel poklekala na prsi — se skoraj vselej spomnim čiz-ka in debeloglavega dečka z rdečimi očmi. Kadarkoli gledam ptice, mislim na čižka. Sredi najbolj zlate jeseni se ga spomnim, ko letijo jate na jug. Tolikokrat mislim nanj.
In mnogim sem že pripovedoval zgodbo o čižku. Obide me, pa kar ne morem molčati In časih mi je pri tem, kakor da bi pisal. Zazdi se mi, da zgodba ni prav končana s tem, da so dah čizka Albertu, da ga je Albert odnesel in da je bil deček tepen. Zgodilo se je ze, da sem nehote kaj dodal. Na primer, da je bil čez nekaj mesecev debeloglavi deček pri Albertu v gosteh. In ko je videl na hodniku kletko s svojim čižkom, se je skrivaj splazil tja, segel v kletko in s svoiimi nedolžnimi otroškimi Brsti stisnil čižka za vrat... Ali ne' Saj bi bilo tako naravno, da je itak skoraj res. Kateri človek pa še ni čutil izkušniave. rajši zadaviti in uničiti svoio ugrabi ie-no prečo. kakor dovoliti, da bi jo uživali drugi?
Prav za prav sem hotel ravno danes
napisati to zgodbo. Ali veste, kako bi
jo bil povedal?	.
Anarhist, apaš in mnogokratm morilec, recimo, Jean Lepelletier, je obsojen na smrt. Jutri ga bodo obglavili, mon-sieur Deibler že postavlja giljotino. Pri obsojencu sedi v celici poročevalec »Ma-tina« in radovedno gleda na ta živi vrat, iz katerega bo ob zori pljuskoma drla kri, in brska po tem srcu, ki bo čez nekaj ur mrtva mišica, ter išče senzacij. In Jean Lepelletier se da prepro-siti in mu pove zgodbo o svojem prvem umoru. Prav to reč s čižkom mu pove. On je bil tisti deček z debelo glavo. Pove mu, kako so mu vzeli čižka, kako je kriči*!, kako so ga tepli za to in kako je pozneje, čez več mesecev, zavil čižku vrat.
»S tem sem začel,« konča morilec. »Hudo je bilo. Vse, kar je prišlo potem, je šlo mnogo lažje...«
Mislim, da taka zgodba ne bi bila bre* globljega smisla in občečloveške morale. Nežnočutni ljudje bi jo brali s solzami v očeh in bi šli globoko ganjeni — po čižke slojih bližnjih.
A nocoj je že pozno, ne utegnem vam je tako povedati. Noč za okni se krčL In jutri bo spet sinji dan in zlata jesen in mrtvo listie se bo osipalo kakor dnevi našega življenja.
Meni bo pa itak že kmalu vse eno, ali bi bil deček obdržal čižka ali ne.
Lavoslav Struna:
Po ovinkih na morje
S kratkega izleta po južnih banovinah
(Nadaljevanje.)
Na povratku iz Caribroda.*)
sem se vozil v obratni smeri do Stala ča — ponoči. V kupe ju sami »mednarodni* potniki s čudno konverzacijo. Turki, Albanci :n Armenci, s katerimi se ni dalo sporazumeti. Sicer pa so šele stopili na jugoslovanska tis. m so bili srečni, da so dobili medse prvega »Serba«, kakor so me označili soglasno. Ko sem odhajal, so sladko dremali v medsebojnem objemu. Kakor v vsakem vlaku z direktnimi vagoni, iz katerih se ni treba seliti pri vsaki branjariji.
Stalač ima eno izmed tistih kolodvorskih restavracij, ki mora človeku ostati v slabem spominu, če je še tako dobro postrežem Saj je že hvalevredno, da te ob dveh po polnoči sploh spustijo pod njeno streho. Toda, kaj more restavrater za to, če je železnica odredila odhod prvega jutranjega vlaka proti Kruševeu šele ob 5. zjutraj in zapušča malone vsak gost po parurnem zevanju restavracijo ozlovoljen in razočaran, dasi je popil medtem nekaj dobrih čajev in črnih kav. Ljudje si preganjajo čas, kakor vedo in znajo. Največ je pač takih, ki polože glave na mize in zaigrajo na vse registre; osta-)i pa gledajo na ure in pazijo na one, ki spijo. Tako čaka vsa ta Matjaževa vojska v prijateljskem sožitju, da jo bodo spustili v mali vlak, ki na drugi strani čaka na uro
ii!
v-
Bosanska, muslimanska in šumadinska narodna noša
odhoda. Bog ve. zakaj mora tako biti!
Dan je bil prijazen in vse je bilo zavito v meglo in dež. Po neprespani noči je taka »lika še turobnejša in človek res ne ve, kako naj bi se ubranil zaspanosti. Sprva par pogledov v deževno okolico in motne valove" Morave; toda enoličnost pokrajine — koruza, slive in hišice v dolgih presledkih — in veselo poskakovanje malega vlaka za-ziblje človeka v sladke sanje.
Vagon seveda ni za spanje in sanje; v Vrnjački banji je vdrlo kup letoviščarjev, ki so iz strahu pred zimo in snegom v vsej naglici pobrali šila in kopita in jih le za silo zvezana prinesli na prvi ugodni vlak za povratek. V moj kupe iih je prišlo še prav posebno mno-eo in tako mi ni preostalo drugega kot od-irbditi spanje in druge udobnosti do prihodnjič. Niti sbitil nisem, da velja to kar za več dni — morda prav tja do Ljubljane.
V Kraljev«
srno se malo bolj oddahnili. Tu se pridruži že itak živahnemu vrvenju še nova prometna žila iz Raške, oziroma Skoplja, tako da nudi postaja res živahno sliko. Z novo otvorjeno proso Kraljevo - Skoplje je glavna proga preko Niša zelo razbremenjena, tn to tem bolj. ker je za dobrih 50 km krajša. Zveze eo zaenkrat še skromne — trije vlaki v vsako smer — toda čim s?" poveča promet, bo urejeno tudi v tem pogledu.
Večina potnikov je poiskala tukaj druge zveze, bi k o da sem ostal zopet manj v stiski in sem lahko malo pretegnil ude. Sicer pa je vlak zopet začel skakljati dalje!
Do srca Šumadije —
v čačak.
Ogromna polja, mnogo gostejše obljudena ravan in bogate' kmeti je spremljajo železnico. Tudi č'aeak je važno železniško križišče, ki spada po vrsti svoie restavracije zopet med one, kjer je treba zevati. Pet ur čakanja! Na srečo je sadje na trgu skoraj zastonj in človek si z velikim grozdom, če }
je /endar opremljena z aparatom za brezžični prenos iz Beograda. Saj ga najbrže sploh ne bi bil opazil, če bi ne bilo nenadoma zahreščalo iz njega:
V Sarajevu je pritisnil mraz. Po meetnin ulicah leži toliko in toliko cm snega. Okoliški griči so pobeljeni. Prebivalstva se loteva skrb in briga. Za človeka, ki Je pripravljen za pot na Jadran in hiti tja doli s trdno nado, da se bo še enkrat okopal v slanem, je takale brezžična novica katastrofalna. Naročil sem še čašico ljute, tesneje stisnil lahki površnik in vstopil. Ce ne bi bile smeri dobro označene, bi se človek v Cac-ku lahko mimogrede zapeljal v nasprotno smer, t. j. nazaj proti Beogradu.
Vlak odrine v isto smer, odkoder je prišel, preko mosta čez Moravieo in potegne nato ob levem bregu v smeri
proti Užieam. Prosa se vedno bolj stiska med bregove in leze polagoma vkreber. V Užicah je zadnji odmor pred zaletom na Šargan planino. Mrzli krivec brije, ljudje hodijo nekam naglo in otožno. V daljavi se svetlikajo bele
lise _ prvi sneg. Morda ni poteklo niti pol
ure. ko smo se mu že nevarno približali, še malo in vlak je obstal na vrhu; marljivi železničarji so nam prihranili bridko razočaranje, da bi sneg ležal po postajnem prostoru nepočiščen. Znesli so ga na velike kupe, kjer je zopet polagoma jemal slovo. Pri tem je izgubil svojo pravo barvo in ni več vplival tako kot ga je bilo čutiti iz brezžične napovedi. Okolica je seveda še snežno-bela in sosed in ja je dejala, da gremo menda v Švico, ne pa na morje.
Železnica se od Šargana polagoma spušča v doline Drine, ki se izliva z divjim Li-mom. Toda prav polagoma, po romantično - divji pokrajini. Vsak čas smukne v predor, čez viadukt m zopet v temo, tako da človek komaj opazi, da je tudi na zemljo legel trdi mrak.
Vlažno in megleno ozračje zastira še ono malo razgleda in tako drvimo tja v temo. Sredi tega padca proge, ki sega prav do Sarajeva, je postajica
Ustiprafa - Goražde
Prvo je mala vasica pod kolodvorom, drugo pa 12 km oddaljeno mesto a približno §000 prebivalci. Moj drugi cilj so bile Go-ražde. Prijatelj Oglješa me je čakal na postaji in tako je bilo vse urejeno: Po kratki za-kuski — ali turškem akšamduku — smo se z udobnim avtobusom odpeljali nad strugo divje Drine proti Goraždam. Reflektorja osvetljujeta čudne kulise in zdi se, kakor bi se morala cesta vsak čas nehati v prepadu. Toda še parkrat tako in po položnem klancu v sredo Goražd in holet >PošUx.
Mestece ima krasno lego in Sarajevčani ga radi posečajo v poletnih mesecih. Sredi obsežnih gozdov in ob vedno zeleni Drini leži ta nekdanja zadnja postojanka avstrijskih oblasti nad Bosno. Zato ni čudno, da je morala med vojno mnogo trpeti. Kar ob pri-četku so se Avstrijci umaknili za Drino m razstrelili srednji obok mostu čara Dušana. Pozneje so se umaknili preko mestnega p»j-merija na okoliške višine, kjer so bili zakopani 15 mesecev. Goražde so bile tako sredi med dvema frontama in kažejo tudi sedaj še zgovorne sledove o tem. Domače ljudstvo, kar ga ni moglo zbežati preko Drine, je moralo služit: avstrijski soldateski.
Goražde so važno cestno križišče in zelo frekventirano avtobusno izhodišče za Cajnič, Plevlje, Fočo in vso dolino Drine, koder bo nekoč tekla jadranska železnica. Promet oskrbujejo številni avtomobili; tudi moto-ciklov in kolesarjev je razmeroma mnogo. Ceste so dobro oskrbovane. V mestu je osemrazredna gimnazija sreskega kadetskega korpusa s pravico javnosti. Tudi mnogo domače mladine je v zavodu; v barakah bivše c. kr. vojske imajo stanovanja in prostore za gibanje v prostem času. Izven šole imajo vojaško disciplino in so odlični telovadci In strelci. V mestu je sicer turški živelj v večini, le nekaj je med ženskim svetom tako odločnih, da so sledile Kemalovemu pozivu.
Pogled na Fočo
ga skrbno obere, lahko prikrajša marsikatero četrtinko ure. Sicer pa je tudi v »kafa-nk za dva dinarja toliko črnega okrepčila, da človeku še nekam naglo poteče onih izgubljenih pet ur.
S Cačkom lahko opravi v eni uri. Središče Je na glavnem trgu, kjer stoji tudi vse, kar je vredno pogleda. Gimnazija je lučaj vstran; sicer pa nudi sliko kot vsa šolska poslopja ln ni niti najmanj privlačna ob času, ko se mladina — deloma modernizirana, deloma pa še v narodnih nošah — vsuje na ulico. Življenje je prav pokrajinsko in znanci si kar ne morejo odzdravljati, ker se srečujejo preveč pogosto.
Cačak leži ob sedanji glavni progi Beograd—Sarajevo in zato je menda urejeno tako, da mora vse, kar ne potuje ves 5as r tej smeri, čakati tamkaj. Zaradi sigurnosti je tako sedenje najprikladnejše v kolodvorski restavraciji. Kakor na prvi pogled ne napravlja ravno preveč simpatičnega vtisa,
*) Glej >Iutro« od 11. t. m. št. 235.
Znano je, da so t Bosni r tem oairu hujši kot ob Bosporu.
Kratek izlet v
30 km oddaljeno Foč» mi je dal priliko, da sem videl še lep kos krasne dolinčice ob Drini, tja pod vznožje Durmtitorja. Tudi Foča s 7500 prebivalci je prijazno mesto, ki ima poleg — Kristovega stolpa tudi zelo številne minarete. Kadar je čas, se šele pošteno sliši, da so res pošteno v večini. Slika po ulicah je bujna in le žal, da nisem mogel pogledati bližje onih številnih ozkih in strmih uličic, ki vodijo od obale Drine visoko gori v breg. Trgovina z lesom, ki je bila glavni pridobitni vir Foča-nov, je sedaj na mrtvi točki in zato je gospodarska kriza tudi toikaj razdrla mnogo dobre volje in veselja do dela.
Iz Goražd, kjer sem si temeljito popravil želodec in tudi ostali organizem, sem kremi svež in dobre volje naprej — proti morju. Železnica drsi kot prilepljena ob bregove nad divjo Pračo vedno nižje. Zopet predori ia
mostovi, divje in drzno kot malo kje. Se en-krav vzpnemo na višino in še enkrat vozimo mde svežimi poljanami, dokler se po Polah pošteno ne obrne navzdol.
Mrzel veter brije in nekam tesno je človeku, ko zagleda par sto metrov jx>d 6eboj malo Miljačko, ki si med gorskimi velikani dolbe
pot do Sarajeva.
Avsrija. ki je gradila to svojo strategično zvezo, pač ni nikoli mislila, da bo Jugoslavija dobila z njo eno izmed najbolj priljubljenih tujsko-prometnih zvez iz prestolnice do morja. Vsaj za dobo enega ali morda dveh desetletijj Še par ostrih ovinkov, kratkih predorov in drznih viaduktov, pa zagledamo pod seboj najzapadnejši del Sarajeva. Vedno bolj se odpira pogled na slikovito bosansko metropolo. Kmalu smo v višini mestne hiše in takoj nato obstanemo na Bistriku. Tu že izstopajo domačini, ki si krajšajo po bližnicah dohod v mesto. Človek, ki nima tamkaj končnega cilja, se vozi do konca — pošteno, kakor je plačal. V velikem polkrogu se nato proga obrne in zleze polagoma ▼ višino one, ki prihaja iz Konjiča. Še par prav veselih skokov pa zadnjih kretnicah, pa smo ▼ Sarajevu!
(Nadaljevanje prihodnjo nedeljo.)
V kratkem bodo izšle pri Tiskovni zadrugi
Izbrane pesmi t Srečka Kosovela
v redakciji kritika Antona Ocvirka — Bogati izberi Kosovelovih pesmi je priključen izčrpni uvodni esej, ki razodeva pesnikovo življenje, osebnost in delo.
Božidar Jakac: Amerika
Naša starejša slikarska generacija, morda z izjemo Ferda Vesela, ni bila nikdar toliko popotovanja in sveta željna kot so naši mladi slikarji, bi so se kmalu prva leta po vojni pojavili na razstavih. Je vča« 6i bila navada, da so 6e umetniki vračali v domovino brž ko so dokončali a/kademič-ne študije, večina še vse prej, meneč, da nosijo s seboj velik pehar umetnosti, ki jo bodo oberoč sipali svojemu narodu. Tako seveda, veliki idealisti, ki so še danes tu pa tam moda, niso prešli brez razočaranja: narod jih ni sprejemal z zastavami, ni jih obsipal z venci noti ni razumel besed njihovega govora. Celo vsemogočni kritiki so se spozabljali v prepisovanju drugih,
vse bolj avtoritativnih ocen podobnih razstav v večjih mestih. Močno trdnjavo so jim sicer postavili slovenski literati, ki so po svojih revijah in dnevnikih vihteli meče za čast naše upodabljajoče umetnosti in umetnikov. Seveda tudi z žerjavico iz tega ognja naša umetnost ni kdo ve kaj visoko vzplamtela. Umetniki pa so trpeli mu-čeništvo nespoznanih genijev tako majhnega naroda. In dobro jim je bilo tako t
Ne tako mladi! S popotno palico in ši« roko odprtim* očmi v veliki svet, v edino šolo življenja in umetnosti. Iz praznega življenja ni mogoče ustvarjati novega, bie-stečega. Treba je svet gledati in spoznati od blizu, z razumom in odprtim srcem, da
Božidar Jakac: Cleveland
Kokarje v Zadreški dolini
Ko čuieš to besedo prvič, se nehote spomniš različnih Krk m Krčic. misliš na Koikre in Kokrice. pa tudi na številne med nemškim narodom udomačene besede Gurk, Gortschiitz, Gurnitz in Kanker, ki po svoji obliki in pa svoji vsebini ne morejo zata-jati svoiega slovanskega porekla. Glasne in žiVe priče neovržnega zgodovinskega dejstva, da je zemlja, kier so ta rečna iin krajevna imena, nekoč bila slovanska, pa četudi danes taau domače ljudstvo govori pristno nemško narečje.
Naša vas Kockarje morebiti kljub temu z ono Kokro in Krko ni nič v sorodstva: a sredi katerega leži kot skrit biser naše subalpinske idile, ie v jezikovno - narodnem oz-iru tako deviški, od vsakega tujega
vse slike in znamenitosti, ki jih hrani romarska cerkev Matere Božje v Kokariah. Pod holmom se stiska in gnete kakih dvajset kmetskih domov s ponosnimi gospodarskimi poslopji; vse obdano od dozorevajoče pšenice kn klanjaiočega se težkega ječmena, samega rume-neea zlata, v pšenici tu pa tam pretkanega od svetlejšega srebra, vse tia do Drete; ob niei tri lepa mestna ooslooia. gostilna Ježovnik. jez. žaga; mlin. društvemi dom. m mično znamenje: to so Kokarje ob Dreti.
Danes kot romarska cerkev nekoliko »v stran potisnjena«, hrani oerkev M. B. v Kokarjah še vidne sledi stare, žal. že minule slave. Nagrobni kamen, ob stranskem vhodu uzidan v cerkveni zid. z značilnim
Pogled na Kokarje
voliva nedosežen in nedotaknjen, kakor da bi bil postavljen prav v osrčje slovenske zemlje; oa te čaka na mehkem, zelenem pragu, preko katerega moraš, čeoi dekliško - nedolžno in ponižno pod solnčnim in zračnimi vrati, skozi katera moraš, ako se peš ali v zaprašenem modernem vozilu iz Mozirja, tega d rek rasnega trga ob Savinji, bližaš najmlajšemu gorskemu meste-ou, blestečemu Gornjemu grada.
Tik nad Mozirjem, Dri škofovskem Marijinem gradu. Dri Vrbovcu in pri slovenskem Nazaretu. se izliva v Savinjo niena podgorska in planinska sestrica Dreta, do-važaioč ii vode s Črnivca, z Menine planine, s Tolstega vrha in s Črete. V tei Zadreški dolini se vrstijo v hladu poskočne Drete, ki z eleganco in lahkoto nosi številne lahke splave na svoiem hrbtu preko visokih jezov, pa tud.j v svežem vonju in v osvežujoči senci obširnih gozdov in presunljivih bregov, v*.? za vasjo, začenši od Vrbovca in Prihove skozi Zlabor, Dobla-tino. Kokarje. Lačjo vas. Gorico. Pusto polje. Potok. Podgoro, Z«, in Sp. Kraše, Šmartno. Volog, Devče, Bočno, Otok in Krono tja do Gornjega grada in črez do Štangroba in Nove Štifte pod Črnivcem.
Cc se torej hočeš ustaviti v Kokariah. da si jih kot pristno slovensko vas na Dragu in Dred stranskim pohodom v Savinjske planine ogledaš, moraš svoio pot prekiniti komaj pol ure hoda za Vrhovcem in Nazaretom tik pod prvo cerkvijo, ki io ugledaš na nizkem oble m holrnu sredi duh-tečih lip. košatih orehov in smejočih se brajd; v njihovi senci je skrita tudi »rnež-narija«, kjer priden čevljarček s fatalnim imenom Strgair sosedom popravlja Donoše-ne in izduluje nove čevlje, pa ima pri skrbeh za svojo družinico in svoje oose-stvo še vedno časa dovoli, da ti Dokaže
grbom ta s Jtinzlrarmrt! cveticam* ▼ nemškem jeziku govori ob grobu olemkinie Eve Zofije Dietrichstein. ki je 1617 umrla »ki AAtenburg«, v sedanjem Vrbovca — Marijinem gradu. Prava slava te božie Doti pa sega v starejše čase in niem vidni znanki, četudi samo obnovljeni, še vise v svetli in živi notranjosti oerkve na njenih stenah. Prva slika z dolgim srednjeveškim nemškim besediiom prikazuie dolgo. ▼ vijugali proti cerkvi pomikaj oco se procesijo. ki po nasvetu gorniegrajskega benediktinskega ooata K. Pinlaria orost Marijo Kokarsko oomoči proti hudemu zimskemu mrazu in snegu, ki sta uničevala ljudi ki živino v zgodnji pmoladi. Matija Kokar-ska ie pomagala: še preden ie bilo božie opravilo opravljeno, ie na kvatmi petek v Dustu zapihal iug. mraz se je polegel hi sneg. pTei višji nego ljudje ie namah skopne!; priorošnia je bila uslišana, slava Ko-karii se je Dričela širiti.
Poleg številnih votivuvh sJik. podob rn tabel z napisi iv, starejšega časa in naših dn-i pa ie značilna za cerkev M. B. ▼ Kokariah koie slavo še danes poie med narodom razširjena dolgovezna epska pesem. votivna tabla s primernimi slikami in podobami, ponovljena 1854 s tem-le besedilom: »En Soldat u Turški iezhi is shelez-ja u kovarjen je skus pomozh Marije Ko-keirske is jezhe biu reshen. Shou je zhes wode ino suhem Dersho se je Mariji tosem sahvatt. Sa »Domin je to Kapo. ino palzo
tu DUStU.«
Te »Kape« ni več na mestu; tudi sabl.ie ne. ki je baie taimkai orei visela; pač Da je ob sliko pritrjena medatia iz svetovne vojne, ki »o ie slovenski borec obesil tjakaj. da tako veže naše dni in povojne čase s staro slavo M. B. v Kokariah.
Dr. Franc Mišic.
NOVODOSPELI DAMSKI PLAŠČI
za jesensko in zimsko sezijo, v veliki izbiri po najnižjih cenah!
P. MAGDIČ, LJubljana, Aleksandrova cesta 1.
OGLEJTE SI IZLOŽBE!	UGODEN NAKUP!
se zvrha zaloga resnice m lepote, ki ffta podlaga vsakemu umetniškemu ustvarjanju.
Poleg Bucika, Šubica, Hilberta in Trete-njaka je bil Božidar Jakac, kri ga je široki svet najbolj objel. Iz Evrope ga je gnalo v Afriko, kmalu tudi v Ameriko, ki jo je spoznal od vzhoda do zapade. Po dveh letih se je vrnil, če že ne bogat zlata, pa vse dragocenejšega spoznanja življenja. Del dvoletnega dela in popotovanja nam je razstavil r Jakopičevem paviljonu: okrog dvesto pastelov, nekaj risb, ujedenk in lesorezov'.
Obiskovalec pričakuje v razstavi podobe ameriškega življenja, kot si ga predstavljamo 6-icer iz romanov ali novinskih poročil: nenehajoč promet glušeče ropotajočih avtomobilov v sencah ogromnih nebotičnikov, velikanske tovarne z gozdovi rdečih dimnikov, ponočnjake v skritih bezni-cah banditskih tihotapcev alkohola, tisto nemirno, begajoče, pa vendar v točen urnik vklenjeno življenje Američanov, kakor si ga naš človek predstavlja. Vsega te« ga na razstavi ni, ali pa le prav malo.
Zato pa 6ije z vseh podob neka prikupna domačnost, ki ne razdvaja niti podob Novega mesta z drugimi, od katerih niti ena povsem ne prikriva romantike s Krke, pa naj si bo na podobah Chioaga, New Yoif<a, Niagare ali Grand Canijona.
Kaj bi popisoval podrobnosti! Sam umetnik je pri otvoritvi povedal, da so slike popotni zapiski, nekateri bežno in površno vklenjeni na ploskev. Kadar mu je čas do-puščaL, se je v pokrajino močneje pog'o-bil in so takrat nastajale vidnejše podobj, kot n .pr. št. 64, 106, 70 ali 24. Izrazitejši ja, kadar je v izraznih sredstvih skromnejši (65). Nekatere kažejo povsem nastrojenie rokokoja (66). Nekatere bi Jakac po strožji presoji morda izločil, a jih je razstavil, ker so mu kot popotni spomini enako drage kot ostale.
Podobe so vse vestno opremljene v pa-sportujih pod steklom, dobro zavarovane kvarljivih vplivov. Ne dvomim, da bodo prinesle solnca v stanovanja številnih kupcev.
V razstavi je gramofon, ki poje indijar>» ske melodije. Po stenah vise totemi in indijanska 'tkanina. Tudi nekaj originalne keramike je poleg. Tako veje t prostorih dih nastrojenja, ki nam dela novi svet kot ga je gledal Jakac, prikupnejiši in razumlji-vejši.	č, &
Prebrisani župan
Župan belgijske vasi Hertain pri Tourcoin-gu je postal lastnik zlate njive, ki je vredna mnogo milijonov. Na njegovi njivi, posejani z repo, so odkrili z bajanicami podzemske hodnike stare opatije Cysoing, v kateri so baje bogati zlati zakladi. Zdi se, da župan ne veruje preveč v napovedano bogastvo, kajti preden so začeli razkopavati njivo, je zahteval, da morajo prej pospraviti repo, za katero bo dobil denar tudi brez zlatih zakladov
Bankam ni zaupala
Na predlog njenega nečaka so postavili te dni pod kuratelo nekdanjo »najlepšo Newyorčanko« Ido Woodsovo, ki živi v zelo bednih razmerah kot 93-letna starka v revni hotelski sobi. Nečak, ki jo je smatral kakor vsi drugi za beračico, je namreč odkril, da ima starka v obleko všitih 500.000 dolarjev, poleg teh pa še 400.000 dolarjev zavitih v papir doma. Ves ta denar v samih, že deloma starih bankovcih, ki so pa še vedno veljavni. Odvetnik, ki so ga imenovali za njenega varuha, je to sedaj naložil v banko.
GOSPODARSTVO
lb miliionov brezposelnih
Upravni odbor Mednarodnega urada dela ki se je 12. t. m. sestal k svojemu 55. zasedanju, se bo ponovno pečal z medna rodnim problemom brezposelnosti in z možnostmi za njegovo omiljenje. Kakor jtoča jo iz Ženeve, je Mednarodni urad dela pripravil za to razpravo že obilo statističnega in drugega gradiva, predvsem zunimive številke o brezposelnosti po sta-Tiui v letošnjem avgustu, in sicer za 14 evropskih držav, Kanado, Novo Zelandijo in 7. diniene države. V vseh teh državah se je število brezposelnih povečalo od 11 milijonov v avgustu 1930 na 16'/s milijona v le-1 usnjem avgustu.
Za posamezne evropske države nam nudi č-Iatistika naslednje podatke o številu brezposelnih:
avgust 1930 avg. 1931 Nemčija	2,800.000 4,100.000
Anslija	2118.000 2,812 000
Italija	399.000 723.000
Poljska	243.000 332.000
Češkoslovaška 77.000 210.000 Avstrija	156.000 96.M0
Belgija	63.000 1/6.000
Francija	J^.m
številčno se je letos najbolj poverala br^ poselnost v Nemčiji, m sicer za 1,300.000 m v Angliji za nadaljnjih 700.000. ludi v Italiji in Češkoslovaški opažamo znaten prira-t|ck brezposelnih delavcev. Te številke se nanašajo seveda v prvi vrsti na uradne podatke, ki ro pa v nekaterih državah (v Franciji in Italiji) bolj pomanjkljivi.
Gibanje števila zavarovanega delavstva v Jugoslaviji
Zagrebški Osrednji urad za zavarovanje delavcev objavlja v 10. številki svojega me-sečnika >Radnička zaštita". podatke o ste-vMu zavarovanih članov v mesecu juliju t 1 ki nam kažejo, da članstvo ni v večji meri nazadovalo. Ce to stanje članstva primerjamo s stanjem v juliju zadnjih tren let tedaj dobimo naslednjo sliko:
julij 1928	576.464
1929	623.126
" 1930	647.752
1931	638.353
Vpliv gospodarske krize se kaže torej predvsem v zastoju naraščanja članstva, ki 'mo "a prej vsako leto opažali. V gornjih številkah je upoštevano tudi članstvo privatno - društvenih blagajn (Merkur, Za-< reb- Trgovsko bolniško in podporno društvo ' Ljubljana; Trgovačka Omladma, beo-<rrad). ki delujejo v okviru osrednjega ura-p, i teh društvenih blagajnah opažamo Stalno naraščanje članstva, ki pa gre seveda ]- na račun članstva pri okrožnih uradih. Meseca julija 1. 1929. je namreč znašalo članstvo teh privatno - društvenih blagajn •>0189 v juliju pret. leU 26.429, v letošnjem iuiiiu'pa'že 2S.474; članstvo Trgovskega in bolniškega podpornega društva v Ljubljani pa je znašalo v juliju 1929 4614i, v juliju r.toO 5361 in v letošnjem juliju 5/07.
= Trihinoskopski pregled svinjskega mc-
Pa za izvoz. Kakor znano, je kmetijsko an-n-i^trstvo uvedlo obligatorni trihinoskopski pregled svinjskega mesa. namenjenega^ za izvoz, češ, da mnoge države, ki uvažajo sveže ali predelano svinjsko meso, zahtevajo da je pošiljka opremljena s potrdilom, da je bil trihinoskopski pregled negativen. Nekateri veterinarji zastopajo stalisce, da je s to odredbo uveden obvezen pregled prašičev sploh in ne samo svinjskega mesa, svežega ali predelanega. Zaradi tega so ob-
mejni srezi napram Avstriji, ki izvazajo v Avstrijo svinje, pa tudi sveže ali predelano svinjsko meso, občutno prizadeti. Gremij trgovcev v Murski Soboti nam poroča, da grozi s temi odredbami kmetovalcem v Prekmurju, ki so s prodajo prašičev navezani, skoro izključno na izvoz v Avstrijo, ogromna škoda, če ne naravnost katastrofa. Ker ta pregled resno ovira naš izvoz svinj iz obmejnih srezov v Avstrijo, je prosila Zbornica za TOI ministrstvo • za kmetijstvo, naj omeji trihinoskopski pregled samo za take primere, v katerih Avstrija tak pregled res zahteva. Po točki 8. zaključnega protokola k sporazumu o živalskih kugah, ki je bistveni del trgovinske pogodbe med našo kraljevino in Avstrijo, se zahteva trihinoskopski pregled samo pri življenjskih potrebščinah, ki se trosijo v svežem stanju (nepečeno in nekuhano). Ker je predlog po odpravi trihinoskopskih pregledov jako nujen in utemeljen, je pričakovati, da mu bo ministrstvo za kmetijstvo ugodilo
= Propaganda za kupovanje domačih proizvodor čevljarsko - usnjarske stroke. Za danes so v Zagrebu in v vseh večjih mestih v savski banovini sklicane skupščine gospodarskih krogov, ki imajo namen pripraviti akcijo za kupovanje domačih proizvodov čevljarsko - usnjarske stroke. V samem Zagrebu se bo skupščina vršila v palači borze. Razpravljalo se bo predvsem o narodno - gospodarski važnosti kupovanja domačih proizvodov in o potrebi zaščite domače čevljarsko - usnjarske stroke. _
= Izvozna premija za vino ne bo ukinjena. Glede na bojazen, ki se je pojavila v krogu vinogradnikov in vinskih trgovcev, češ da bo izvozna premija za vino v zvezi z redukcijami državnih izdatkov ukinjena, se je splitska trgovska in obrtna zbornica obrnila na finančno ministrstvo, ki je zbornici v odgovoru sporočilo, da izvozna premija na vino ne bo ukinjena.
— Amerika stopa v pogledu svetovne trgovine t i.mdje. Pretirana prvt-kcijnii-stična prlitika /edinjenib držav se je ^o vseh znakih s< deč slabo obnesla, '.artd' skoro prohibitivnih carin je uvoz sicer hudi nazadoval v enaki meri i»a se jc: zman,-s-il t;id» izvoz in tako je razu nliK-i, »la !- v dven let:h obseg anuriške zunanje trgovine padel na polovico, tor^j v znatno v.č]i mori ka' or v drugih velikih državah. \ za-sled)VH'.:u a\Urkičnih ciljev Ze-Iint-nt-dr?av» ood.-eisjtNcle gospoda-»ki pomen i/, vo™ danes pa tožijo, da pi' c izvoza pM polovico vrednosti 1. 1929. cbčutno poostru-jo kiizo. Zedinjene države, ld so se po vojni v svetovni trgovini povzpele s tretjega na prvo mesto, stopajo sedaj zopet vedno bolj v ozadje. Zanimivi so podatki ameriške zunanje trgovine za prvo polletje zadnjih treh let. V prvem polletju 1929. je znašal ameriški izvoz še 2578 milijonov dolarjev, v lanskem prvem polletju 2039, v letošnjem pa le še 1289 milijonov dolarjev; istočasno pa je uvoz nazadoval od 2286, odnosno 17ob na 1107 milijonov dolarjev. Najobcutnejse je nazadovanje uvoza tipičnih ameriških izvoznih predmetov. Tako je izvoz strojev padel od 304 milijonov dolarjev v I. polletju 1929, odnosno od 312 milijonov dolarjev v 1. polletju 1930 na 107 milijonov v Letošnjem prvem polletju. Izvoz avtomobilov je nazadoval od 212, odnosno 111 na 49 milijonov, izvoz bombaža od 315, odnosno 218 na 146 milijonov in izvoz mineralnih olj od 2o8, odnosno 257 na 128 milijonov, izvoz bakra pa od 72, odnosno 45 na 26 milijonov.
= Dviganje cen v Angliji. Padcu angleškega funta je hitreje sledilo dviganje cen, kakor se je v splošnem pričakovalo. Londonski »Financial Times« je izračunal, da se je indeks cen v treh tednih, odkar je bil ukinjen zlati standard, dvignil za 7.1%. be-
veda pa znaša padec funta 20%. = Druga devizna naredba r Avstriji. V
petek je avstrijski parlament sprejel drugo devizno naredbo, ki odpravlja nekatere pomanjkljivosti pred dobrini tednom izdane prve devizne naredbe, obenem pa prinaša neke olajšave. Kakor znano, je avstrijska devizna naredba mnogo strožja od naše in vsebuje tudi dolžnost prijave posesti deviz in prisilno oddajo teh deviz. Nova devizna naredba sedaj podaljšuje rok prijave do konca tek. meseca. Povišana je tudi meja za prosto posest inozemskih plačilnih sredstev, tako da je treba prijaviti in oddati le devize v protivrednosti nad 1000 šilingov. Poostril je pa nova devizna naredba določbe glede izvoza domačih in tujih novčanic in giede pošiljk po povzetju iz inozemstva, ki
so odslej prepovedane.	.
= Zanimiv nairt za razdolžitev rumunskih kmetov. Iz Bukarešte poročajo, da je bilo v finančnem ministrstvu končano delo na predlogu zakona o kmetskib dolgovih. I-o tem zakonskem načrtu naj prevzame država ves agrarni dolg v višini 20 milijard lejev (6.7 milijarde Din). Od skupne vrednosti agrarnega dolga naj se takoj odpiše 30%. Upniki kmetov bi dobil; državne 5" o obveznice in bi prestal vsak neposredni od-nošai med kmetom in njegovim upnikom, kajti" kmetje bi obresti in amortizacijo za preostalih 70% dolga plačevali državi, država pa upnikom v obliki obresti in amortizacije obveznic. Za prvih pet let pa_ je predvidena še olajšava, da kmetje plačajo le amortizacijsko kvoto, dočim plača država obresti iz svojih dohodkov. Vesti o vsebini tega zakonskega načrta so vzbudile po vsej Rumuniji veliko senzacijo
= Povišanje italijanskih carin na tanin in oglje. Te dni je bila nenadoma povišana italijanska uvozna carina na tanin, in sicer na tekoči tanin od 4.50 na 22 lir, na tanin v trdem stanju pa na 22 lir. Istočasno je bila povišana carina na oglje od 4 na 100 lir.
— Potrjena je prisilna poravnava, ki jo
je sklenila dolžnica prot. tvrdka Midorfer & Blažič v Novem mestu s svojimi upniki za 40% kvoto terjatev, plačljivo v dveh obrokih, katerih prvi zaj>ade v treh mesecih, drugi pa v 6 mesecih po pravomočnosti razsodbe.
Položaj na naših borzah
Ljubljana. 17. oktobra. Na ljubljanski borzi je bil devizni promet pretekli teden nekoliko manjši; znašal je 12.5 milijona Din. nasproti 23.2, 13.1 17.0 in 26.5 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Tečaji deviz se niso bistveno spremenili. Deviza Curih je notirala ves teden nespremenjeno. Popravile pa so se one devize, ki so zaradi splošne neorijentirasiosll na evropskem deviznem tržišču v zadnjem Času več ali manj popustile. To velja zlasti za devize Bruselj in Trst. Tudi deviza Dunaj se zopet približuje pariteti, vendar v Curihu kakor tudi pri nas ni notirala. Končno se je tudi angleški funt prilično ustalil na višini 215 — 220 Din za funt. Dinar sedaj v Curihu redno notira in je bil ves teden zabeležen tečaj 9.05. Med efekti je prišlo med tednom dnevno do zaključkov v Ljubljanski kreditni po nespremenjenem tečaju 115 in v Vevčah po 115 in 120.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo v Vojni škodii malo prometa; tečaj pa je bil popustil od 299 na 277 — 282. Več zanimanja je bilo za dolarske papirje in se je 7% Biairovo posojilo ves teden trgovalo po čvrstem tečaju 55 — 57, 8% pa po 59 — 60. Nekaj prometa je bilo v teku tedna tudi v 7% investicijskem posojilu po 65 — 66 (zadnji teden po 60), v 6% begluških obveznicah po 44 — 45 (zadnji teden po 42 — 44) ' in v 4% bosanskih agrarnih obveznicah po 32.
CIENJIENIE
DAME!
Izvolite si ogledati zalogo damskih klobukov v salonu
M II U E
LJUBLJANA
Aleksandrova cesta št. 4 (v pasaži)
Izjemne reklamne cene!
Med bančnima vrednotami ni bilo zabeležiti bistvenih sprememb v tečajih, le Union-banka je nadalje popuščala in se je zadnje dni nudila po 100 brez prometa. Od industrijskih delnic pa se je Trboveljska nekoliko okrepila; včeraj je bila zaključena zopet po 210, dočim se je zadnji teden trgovala po 187 — 193. Popuščale pa so delnice paroplovnih družb in delnice Narodne mlinske industrije, ki so se nudile že po 95 Din komad. V Vevčah je bil ves teden promet XX) 115.
Devize.
Curih. Beograd 9.05, Pariz 20.065, London 19.65, Newyork 509.87. Bruselj 71.60, Milan 26.40. Madrid 45.80, Amsterdam 207, Berlin 117.5, Stockholm 117.7, Oslo 111.5, Ko-benbavn 111.5, Sofija 3.70, Praga 15.10, Varšava 57.1, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.05.
žitni trg
+ Budiinpeštanska terminska boru (17. t. m.) Tendenca čvrsta, promet živahnejši. Pšenica: za december 10.26 — 10.28, za marc 11.3@ — 11.38; rž: za marc 11.40 do 11.45; koruza: za marc 13.28 — 13.33.
+ Novosadska blagovna borza (17. t. ni.) Tendenca nespremenjena. Promet 33 vagonov. Pšenica; sremska, 78 kg 225 zaključek. Oves: baški, srem., slav. 132.50—135. Ječmen baški, srem. novi, 63-64 kg 110—115. Kom/a baška 100—103; okolica Sombor 100—103, gornjebanatska 95—97.50; banatska 92.50 do 95; sremska, okolica Indjija 100—103; okolica Sid 102—105; baška nova, umetno sušena 78_82, banaška. nova, umetno sušena
74—76. Moka: baška, banatska >0« in >00« 355—375- >2« 335—355; >5« 300—310; >6< 250—260; >7< 190—200; *81 130—140. Otro bi: baški 92.50-95. Fižol: baški. beli 1S3 do 195.
Primorske novice
Trst pretresa zopet veliko razburjenje. Vršijo se pogajanja za sporazum o upravnih interesih in o pomorski službi med družbami »Cosulich«, »Lloyd Sabando« in »Navngazione Generale Italiana«. Posledica 1 sporazuma bo kombinacija med družbami »Llovd Triestino«, »Marittima Italiana« in »Sitmar«. Genova je posebno 60vražna Trstu in ieki tarnošnji dnevnik je te dni objavil za Trst porazno senzacijo, da pomenijo pogajanja konec »Tržaškega LIov-da« in da bo rezultat sporazuma »Llovd Orientale« s sedežem v Rimu. »Piocolo« sc trudi, da bi pomiril razkačene pomorske in trgovske interesirance, zagotavljajoč, da bodo pogajanja potekla v korist Trsta, ali tega mu nihče ne verjame.
V Trvižu pri Pazinu se je vršila ob pri-četku novega šolskega leta služba božja prvič v celoti v latinskem jeziku, kar beležijo italijanske novine z radostjo, hvaleč duhovnika, da je končno vendarle izprevi-del, cla je Istra hčerka Rima, ki ni 6amo središče krščanstva nego tudi prestolnica Italije.
Zadrski fašistični tajnik dr. Peter Ma-rinkovič je bojevit poveljnik svojih četic v mali pokrajini. V poletnih večerih so ponovno zapele trobente, pozivajoč mlade fašiste na poiočni pohoa. Prihrumeli so z vseh 64rani. korakali po mestu z vikom in krikom ter odšli proti meji. Čez par ur so se vračali enako hrupno. Zadrsko delovno ljudstvo, potrebno nočnega počitka, jc mislilo, da bo sedaj v jeseni mir. ali dr. Marinkovič vprizarja nočne pohode fašistov proti meji še nadalje. Življenjske razmere v Zadru so obupne. Fašisti pojejo... Canta che ti passa!
Tovarnarjem
ki izdelujejo pletene čipke iz sukanca se nudi prilika za nakup cenenih strojev, eno-in dvovlaknatih, najnovejšega sistema, ki so bili dve leti v obratu. Rada Jovanovič,
Prav mehko fn br« skrbi na teh preprogah se sedi 1
PREPROGE
VSEH VRST IN VELIKOSTI 1
Halo!
Ogromno znižane cene!
Ogromno znižane cene!
BARVAJO SE: razparani plašči po Din 50.—, celi plašči po Din 60.—, gladke plaščne obleke po Din 35.— itd.
Opozarja se, da se v barvo oddano blago tudi izvrstno lika. — Za pristnost barv in prvovrstno delo se jamči.	12821
Prva celjska parna BARV ARIJA in KEMIČNA ČISTILNICA.
IVAN TAČEK
Gosposka ulica št. 21.	Celje. Gosposka nlica št. 21.
Zemun.
12700
Vsak tui iezik
se zamorete sami naučiti lahko in dovršeno v 3—4 mesecih s pomočjo gramofonskih plošč samo po Lingafon metodi. Te metode se poslužuje širom vsega sveta nebroj šol in privatnih oseb. Zahtevajte prospakt od zastopnika: Srpska obrtna banka d. d,, Beograd, Cika Ljubina 15, telefon 23.630. 324
Za tri tone bolj beli zobje.
Obstoja samo eden in pravi način, da se zobje naglo očistijo in da postanejo beli. Uporabite en centimeter KOLYNOSA, razmazanega po suhi ščetki, Izvršite t njim poizkus, in točno po desetih daeh boste videli, da vaši zobje Cisto drugače izgledajo. KOLYNOS čisti zobe do temelja brez poškodbe, dokler ne odkrije sijajne zobne sklenine.
Njegova čudovita antiseptična pena odstrani temne rumenkaste madeže, ki delajo zobe grde, kakor tudi zaostanke hrane, uničujoč nevarne klice, ki povzročajo gnitje zob. Poizkusite KOLVNOS, in točno v desetih dneh boste očarani po doseženih, usnebih.
Ali »OLLA« je mnogo boljša.
Dokazano nenad-kriljiva. 249/II
iznovrstne knjigoveške potrebščine: platno, usnje, marmor papir, zlato, su-j kanec itd. Vam nudim po najnižjih cenah
NA DEBELO!	NA DROBNO!
A. JANEŽIČ
LJUBLJANA, FLORJANSKA ULICA
t
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni sinko in brat, gospod
IVAN SVETINA
brivski pomočnik dne 17. t. m. po kratkem muke-polnem trpljenju, boguvdano preminul.
Truplo blagopokojnega prepeljemo na Bled, kjer se bo vršil pogreb v ponedeljek dne 19. t. m. ob 4. uri popoldne na domačem farnem pokopališču.
Bled, Ljubljana, 17. okt. 1931.
Marija Svetina, mati. Ing. arh. cand. Fran, Mara, Rozka, Blaž, brata in sestri.
ObJina Ljubljana Mestni DOffrebnt zavrni
Zakaj mučite svoje noge z nesigurno hojo, ko Vam edino »JOL« najhitreje in najuspešneje pomaga proti kurjim očesom in otišancem. — Sredstvo za vse mastne madeže, obenem varčuje obleko in denar v teh današnjih težkih časih. — Prašek za kokoši, ki pospešuje in da nesnost v celi zimi. Kombinirani Chypre Eau de Cologne. Maneqiene Eau de Cologne. — Koprivično olje proti izpadanju las, katero je edinstveno svoje vrste	12816
Laboratorij „JOL" — Šiška, Celovška S6.
Zahvala
Po smrti mojega strica mi je podporno društvo »Ljudska samopomoč« v Maribora takoj izplačala pripadajočo podporo, za katero se najlepše zahvaljujem in priporočam to društvo vsakomur najbolje.	1281S
Slov. Bistrica, dne 13. oktobra 1931.
ALOJZ BRAČIČ.
Konflikt na Daljnem vzhodu pred Društvom narodov
Za veliko nacionalno vlado
Novosti za kuhinjo in
želodec
Nova tehnika za pridobivanje živeža
V monakovski klavnici so odkrili preprostejši način za konserviranje mesa, ki bo obenem omogočal nižje cene takšnemu mesu, ker bo izgubilo le kakšne 3 odst. svoje naravne teže. Meso dado najprvo v poseben kotel in mu z razredčenjem zraka odvzamejo vse plinske in zračne se« stavne dele. V tej zrahljani obliki se napije tkamičje lahko v pnav kratkem času slanice. Potem pride meso kakor običajno v sode s slanico, a v njih zadostuje, da ostane 3 do 6 dni namestu 4 do 6 tednov kakor doslej.
Američan Birdseve je odkril po slučaju, ki ima tako veliko vlogo pri odkritjih in izumih, nov način za konserviranje živil 7. mrzloto. Lovil je ribe na zaledeneli reki pri kakšnih 50 stopinj pod ničlo. Nalov-Ijene ribe 60 na zraku seveda takoj zamrznile. Ko jih je pozneje jedel, je ugotovil, da imajo še po mnogih dneh okus svežih rib. To je mogoče zaradi tega, ker .se pri hitrem zmrznjenju in zelo nizki temperaturi v njihovem telesu stvorijo veliko manjši ledeni kristali nego pri počasnem in višjih mraznih temperaturah. Zgradil je torej aparat, ki omogoča hitro zmrz« njenje in zelo nizike temperature. Po tem sistemu konservirana živila, meso, ribe, zelenjava, sadje, celo maline in jagode se še po mesecih ne dado razločiti od čisto svežih živil.
Ob čajne konservne škatle iz kositra pomenijo zelo neekonomično porabo te kovine, saj jih ljudje vržejo enostavno proč, ko jih izpraznijo. Tretjina kositra, ki ga pridobivajo, pa gre za izdelovanje kon-servnih škatel in v Ameriki živi na milijone ljudi iz samih konserv. Zato 6o začeli
tam plašče konservnih škatel izdelovati iz celuloznega acetata, ki je dosti cenejši, prozoren kakor steklo in nezlomljiv.
Lansko leto je v Berlinu neki inženjer predvajal električni kuhalnik, ki skuha kosilo v 4 minutah. Jedi pa se ne skuhajo z vročino, temveč na poseben način z električnimi valovi, pri čemer postanejo vendarle mehke, kakor da so skuhane. Razen tega ne izgube videza, ki so ga imele v surovem stanju, vitamini jim ostanejo ohranjeni v celoti in gospodinja si prihrani s to vrsto kuhanja dosti časa pa izdatkov za kurivo. Novi kuhalnik se bo torei brez dvo« ma razširil po vsem svetu, inženjer pa hoče prej zgraditi manjši model, ki se bo dal priključiti preprosto na električno omrežje v hiši.
Za zrak o tesno zapiranje vinskih steklenic izdeluje neka nemška tovarna kapice iz celuloze. Te 6e namočijo, preden se nataknejo preko zamaška in glave steklenice. Ko se v pol ure posuše, se tako stisnejo in priležejo steklenici, da zabranijo zraku dohod v steklenico vse sigurneje nego dosedanje kovinaste kapice.
Dva ameriška kemika sta iz koruznih odpadkov pridelala snov, ki je 690 krat slajša od pesnega sladkorja. Saharin je. kakor znano, 550 krat slajši od tega. Če se bo dala nova snov pridelovati vsaj po isti ceni kakor 9aharin, tedaj bo temu od-klenkalo.
In končno je neki nemški kemik iznašel nov način za varjenje piva, pri katerem ostanejo vitamini nedotaknjeni. To pivo z vitamini je vrhu tega redilnejše in okus« nejše nego dosedanje.
Don Manuel Azana,
dosedanji vojni minister in vodja republikanske akcije, je prevzel vodstvo španske vlade
Strašna kmečka tragedija
Bogat kmet prevaril lepo dekle, ki se je strahovito maščevalo
V vasi Vidrici blizu Bresta ob Bugu (na Poljskem) je bogat kmet Martvniuk pred leti iz usmiljenja vzel za deklo rusko siroto begunko Evfro&inijo Soroko, ki je izgubila starše. Nesrečno dekletce je postalo prava, vaška lepotica. Gospodar je naposled napodil svojo ženo od doma in navezal razmerje na deklo. Sosedom, ki so ga grajali, je pravil, da bo Evfrosinijo vzel za že.no.
Ko je Evfrosinija povila otroka, ga ie nečloveški oče poskušal takoj po porodu zadaviti. Mati je preprečila umor. Martvniuk jo je z novorojenčkom vrgel čez prag. Obupana Evfrosinija je sosedu ukradla steklenico petroleja in se maščevala s tem. da je Martyniuku ponoči podtaknila
Dali bo lepa, ko bo dorasla?
To je odvisno od Vas, cenjena dama, da bo Vaš mali, lepi dojenček nekoč velika, lepa
deklica.
Naj se mnogo solnči in športno udejstvuje, glavno pažnjo pa polagajte njegovi koži.
Uporabljajte za njegovo kopel j palmira-ba-by milo, da bo njegova nežna koža tudi taka ostala.
Kozmetika dojenčkov se začne s palmira mil-m.
ogenj. Stekla je nato z otrokom v naročju v gozd in si zasadila v prsa kuhinjski nož. Hud veter je dvignil plamen in uničil vso vas Vidrico: do 150 kmečkih hiš s pritiklinami vTed. Kmetom je pogorela tudi vsa živina. Več ljudi se je nevarno opeklo pri obupnem boju za ostanke premoženja.
Drugi dan so zaprl'! stražniki ranjeno Evfrosinijo, ki so jo našli napol zmrznjene v nekem jarku. Priznala je takoj, da je povzročila grozno nesrečo. Odpeljali so jr v zapor. Prihodnji dan zgodaj jo je našel paznik obešeno. Zvila je vrv iz krila in poprej zadavila še dojenčka
Koledar ostane neizpremenjen
Društvo narodov je sklicalo mednarodno prometno konferenco, ki naj bi odločila tudi o nameravani reformi gregori-janskega koledarja in uvedbi enotnega koledarja za ves svet. Za sedaj pa ostane vse, kakor je bilo, kajti govorniki so bili mnenja, da ima svet ta čas večje skrbi na grbi nego koledar. Sicer pa bi se morale o zadevi najprvo sporazumeti cerkve med seboj. Le za Veliko noč je padel predlog, da bi jo določili na nedeljo po drugi soboti v aprilu. K tej stvari je sv. sstolica odgovorila, da jo mora najprvo skleniti ekumenski koncil.
Huda obtožba
Oblike, pod katerimi se odigrava liibeški proces, niso nič preveč razveseljive. Ne gre namreč več za vprašanje, ali je 75 otrek .umrlo in velijo število drugih obolelo zaradi nemarnosti zdravnikov, katerim so bili izročeni, temveč 6e položaj spreminja toliko, da očitajo vsaj enemu izmed obtožencev zavesten umor.
O stvari obstojajo tri teorije. Prva pTavi, da se je Calmettovo cepivo v 12 mesecih, kar je ležalo v Luheoku, spremenilo iz neškodljivega v nevarno, da je postalo viru-lentno in torej strupeno. To teorijo zavračajo prof. Calmette in dosedanje izkušnie s cepivom po vsem 6vetu. Druga teorija veli, da so se kulture umazale po krivdi obtožene bolniške strežnice Schiitzejeve. To teorijo zavračajo obtoženci sami.
Tretja pa trdi, da je prof. Deycke, gnan od častihlepja, dodal kulturam virulentne bacile človeške tuberkuloze, ker je menil, da bo cepivo šele tako postalo dovršeno učinkovito Devcke je baje vedel, kako nevaren je ta eksperiment in je izjavil, da računa s smrtnimi primeri. Po tej teoriji, ki jo zastopajo tožeči starši, se je dal torej prof. Devcke od častihlepja gnati tako daleč, da je postal v imenu znanosti za« vestni morilec 75 nežnih življenj!?
Dosedanii potek razprave ne kaže še nič, katera teorija bo omagala in odločila sodbo, vendar se nagiba na hujšo stran.
in ustvaritelli
Tudi v najvišji starosti lahko izvršuje človek velika
dela
Neki filozof je nekoč dejal, da je mogoče vrednotno stopnjo moškega delovanja najbolj nazorno razložiiti s tem, če življenje razdelimo v štiri dekade in visako označimo z imenom ene kovine. Življenska doba moža med 20. in 30. letom bi bila potem bronasta doba, med 30. in 40. letom srebrna, med 40 .in 50. zlaita, med 50. in 60. pa železna.
Z označbo zadnje dobe za železno je hotel izraziti, da ima stališče moža v teh letih tisto trdno, neprecenljivo vrednost, ki izvira iz dozorelih sposobnosti, pridobitev in izikušenj.
S 40. letom je mož prenehal loviti se za luno, svoje zanimanje obrača stvarem, ki so bližje njegovi roiki in bolj materialnega pcrnena. Ln s 60. letom si je nabral bogato zalogo modrosti in izkušnje, ki sta posledici storjenih napak in ki ne vidita samo uspehe, temveč tudi neuspehe.
Pred nedavnim je še prevladovala tendenca. da bi moškega s 60. letom in čez brezobzirno zavrgli med staro železo. Silili 60 ga z nekakšnim prezirom, naj se umakne mladini, ki je baje polna »žarečega navdušenja« in tako zvanih »novih« idej. ki niso pa često nič drugega nego davno obledeli fantomi v novi, neopaženi preobleki.
Danes se širi spoznanje, da ni samo nedostojno siliti može, le ker so dosegli 60. leto, v pokoj, temveč da je tudi potrata najbolj dozoreMh in najdragocenejših de« •lovnih sil kakšnega naroda. Lesnega trgovca, ki bi zavrgel zalogo lesa samo zato, ker je precej »preperela«, bi smatrali za norca, in vendar se tako često dogaja v poslovnem življenju kakor v drugih okoliščinah.
Neki ameriški znanstvenik, ki je preko 20 let proučeval življenje znamenitih mož, je prišel do spoznanja, da je absolutno krivo, ee smatramo, da je moški, ki je do 60. leta deloval s polno močjo, po 60. l^u hipoma »obrabljen«. Šestdeset let ni moški
Prevažanje zlata s hidroavioni
Kitajski protesti proti japonskemu vpadu
Prevažanje zlata z letali se je kskazalo fcotprav zanesljiva pot, ki se je zlasti v današnjih časih, ko se nenehoma preseljujejo velike množice te dragocene kovine iz države v državo, čedalje pogosteje poslužujejo. Med Londonom, Parizom, Berlinom ter med drugimi denarnimi centri so že delj časa v službi posebna letala, zgrajena nalašč za prevažanje zlata. Zdaj pa se je ta metoda udomačila že tudi v srednji Evropi. Te dni je prejela neka ženevska banka večje izplačilo wpo zraku«. Nekako 500 kg zlata v vrednosti ca 287.000 Din so naložili v Le Havru na hidroavijom, ki je navzlic hudim viharjem in megli v pičlem dnevu preletel Francijo in švicarsko mejo ter srečno pristal na Ženevskem jezeru. — Na sliki vidimo zastopnike banke in carinske uradnike pri prevzemu zlata. (X pilot Darque, ki je vodil letalo.)
more prav tako dosegati uspehe kakor tridesetletni — postavljeno, da si je ohranil tri stvari: zdravje, optimizem in zanimanje.
Druga njegova ugotovitev je bila ta, da je 50. leto tista povprečna starost, v kateri je 400 najslavnejših mož ustvarilo svoje najboljše delo. Večina voditeljev je v starosti od 60. do 70. leta doseglo najvišjo stopnjo svojih spo^bnosti.
Ugotovljeno je, da je pripisati nič manj nego 85 odst. vseh velikih pridobitev možem, ki so že prekoračili svojo 50. leto. V vojni so šteli n. pr. vsi veliki vojskovodje na obeh straneh blizu 60 let in deloma več: Haig, Foch, Hindenburg, Pershing in mnogo drugih. Isto velja za rusko-japon-sko in mnoge druge vojne.
Kamorkoli pogledamo, povsod pridemo do istega zaključka: moški stvaritelinosti niso postavljene starostne meje, šestdeset-letniki so prav tako poklicani izvrševati velika dela kakor tridesetletniki. Michelan« gelo se je bižal 90. letom, ko je še vedno čvrsto ustvarjal. Bernard Shavv je navzlic svojim več nego 70. letom še vedno ena najgenialnej.ših glav svoje dežele.
Dežela, ki bi takšne dragocene sile zavračala, bi res ne spadala med najbolj napredne na svetu.
Dawesova zmaga
General Dawes, avtor znanega finančnega načrta in sedanji poslanik Zedinjenih držav v Londonu, je odpotoval v domovino. Prirediti hoče v svojem rojstnem kraju Chica-gu ob stoletnici mesta velikansko mednarodno razstavo in sejem, ki jo smatra za svojo glavno življenjsko nalogo. Obrnil se je pred odhodom na londonske finančnike in industrijalce, da bi jih povabil na velesejem. Predočil jim je velik pomen, ki ga bo imela prireditev v zgodovini anglo - ameriških gospodarskih stikov Dawesova izjemna priljubljenost je obrodila sijajen odmev. V teku dveh dni se je priglasilo toliko udeležencev, da znaša kapital, ki ga bodo naklonili za razstavo, 20 milijonov funtov sterlingov. To je pomembna zmaga posebno v sedanjih časih. Nima nobene primere v svetovni zgodovini. Chicago je generalu priredilo svečan sprejem.
Zoro voda
W ^ |f proti sivim lasem!
\ rs- j Ne barva, temveč vrač« W	sivim Lasem prejšnjo na»
* •	ravno barvo.
Zak. zast. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—.
ZORA VODA 1. OREL, Zagreb
Radi če va (Duga) ul. 32.
Pošljemo po povzetju, m to samo na čitljiv« naslove.
Založniški načrt Tiskovne zadruge za 1.1932
je v pripravi. Prepričam smo, da bo p*^-jatelje slovenske lepe knjige veselo presenetil.
Vsak dan sna
Trench coate
dežne plašče, Bajazzo obleke za moto* cikliste v veliki izberi in najcenejše pri
Drago 'Schwab, Ljubljana
Iz uredniškega koša
Menihovo. V tukajšnji lekarni je v izložbenem oknu plakat priporočal sredstvo za utrditev živcev. Pred kratkim je imela lekarna nočno službo in je to naznanila kakor običajno s posebno tablo v istem oknu. Tabla je prišla nad lepak tako nerodno, da si bral: »Nocoj nočna služba«. In takoj spodaj: »Se dobro obnaša kot sredstvo za utrjevanje živcev.«
Vzroki gozdnih požarov
Dr. Beraud, vodja policijskega laboratorija v Marseileu je več let raziskoval vzroke številnih gozdnih požarov, ki povzročijo velike izgube na Južnem Francoskem. Preiskava o vzrokih se je redno zaključila z domnevo o »hudobnih požigalcihc.
Dr. Beraud je že dolgo opazoval, da se godijo poletni in jesenski požari večkrat tudi v času, ko ni moglo biti v gozdu nobenih izletnikov ali pastirjev. Dokazal je naposled, da povzročajo večino požarov prazne steklenice, ki ležijo po gozdu. Ob lepem vremenu zbirajo zavržene steklenice kakor pravo zažigalno steklo solnčne žarke. To zadostuje, da se vname suha trava in potem se širi ogenj naprej.
Zato priporoča dr. Beraud vsakemu izletniku, da zdrobi v male kose vsako odvrženo steklenico in celo njene večje kose. Samo na ta način je mogoče preprečiti pretežno večino nevarnih gozdnih požarov. Kdor ne more razbiti stekla s peto, naj poišče v bližini kamen! Obvarovali boste s tem veliko rastlin in živali ter preprečili marsikatero škodo! sklepa dr. Beraud
Novi španski ministrski
Dr. Sze, kitajski delegat, pred palačo D. N. Josihana, japonski delegat, po seji Spodaj v sredi: Prentiss Bailey Gilbert, zastopnik Zedinjenih držav, ki se udeležuje sej V Ženevi se je pričelo izredno zasedanje sveta Društva narodov o kitajsko-japonskem sporu v Mandžuriji. Japonska vztraja pri svoji zasedbi in zahteva neposredna pogajanja s Kitajsko
Angleški ministrski predsednik Ramsay Mac Donald potuje po svojem volilnem okrožju in razlaga vaščanom smotre in naloge nacionalne vlade
Starci kot voditelji
Ali ste že naročeni na revijo ,»življenje in svet" ?
»Kateri idiot pa je ustrelil zdaj?«
Po vseh kitajskih mestih se vrše protestna zborovanja in demonstracije. Na ulicah v Pekingu razlagajo vojaki na zemljevidih resnost položaja
Hočemo! SHNH Čokolado Hočemo!
Bele la barvaste
PLOŠČICE
za
ŠTEDILNIKE
in oblogo kopalnic, knhinj, mesnic itd. dobavlja in izvršuje najceneje
»MATERIAL"
trg. dr. s o. z.
LJUBLJANA, Dunajska c. 362
TELEFON: 27—16. — BRZOJAV: MATERIJ AL
	S" '--.:-'.		,->.-:: C
| ; - V; ;			
se bo vršila pri Okrajnem sodišču y sobi št. 2 ob 9. uri dopoldne, dne
V ŠKOFJI LOKI
23. oktobra t. L
ALBIN ŠI F R E R
10755	puSkar
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 12, poleg restavracije
»Novi svet«
Potrebščine za lovski in ribarski šport.
Delavnica za popravila, montiranje daljnogledov. CENE NAJNIŽJE.	POSTREŽBA TOČNA.
Prodajale se bodo nepremičnine z vsemi montiranimi stroji (mizarski, ključavničarski, kleparski) in pritiklinami.
Cenilna vrednost Din 930.000; izklicna cena Din 400.000
teka.
Dogovorno s prvovknjiženo upnico se začasno prevzame lahko tudi hipo-

kokošje, purje. gosje, naravno in s strojem čiščeno, dobavlja v vsaki množini
»v^ jr .
, CAKOVEC
Telefon številka 59, 4, 3, 60
URADNICA
zmožna knjigovodstva, slovenske in nemške korespondence, nekaj italijanščine, strojepisja in mezdnega obračunavanja, priletna, resnega značaja, išče nameščenja pri kaki industriji ali drugem podjetju v provinci za takoj. Cenjene ponudbe pod
»VESTNA 28« na oglasni oddelek »Jutra«.	12716
Zobje
bisernobeli —
dlesna čvrsta in zdrava
Z vsakdanjo uporabo Eras-mic Savon Dentifrice bodo dobili Vaši zobje sijajno beloto biserov. Njegova čistilna in osvežujoča svojstva ohranjujejo dlesno čvrsto in zdravo, a dih svež in vonjajoč.
ERASMIC
SAVON DENTIFRICE
ESD152-O 75
TOE ERASMIC COMPANV LIMITEO. LONDON. ENCLANI
(Vsem interesentom
paritete t
Telefon int. 2244.
V sled reorganizacije obrata sem v stanu prodajati svoje
priznano najboHie par Gete
vseh kvalitet in dimenzij po absolutno BREZKONKURENČN1H CENAH.
(Predi* o se edlceite za na G up
paršcet oglejte si v lastnem interesu mojo veliko zalogo ter zahtevajte moje brezobvezne oferte.
&Vt»1t SlsGa, tovarna parket 12764 LJUBLJANA, Metelkova ul. 4
Pozor, ženini in neveste!
Ogromno partijo ženskih rokavic
po parih prodamo naravnost sospem, ki naroče iz te izbire:
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, spame divane in fotelje nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg št. 13.
Žima, morska trava, blago za modroce in prevleko pohištva v veliki izbiri po najnižji ceni. 328
skarno
knjigarno in knjigoveznico prodam radi smrtnega slučaja svojega moža. Ako se na knjigarno ne reflektira, prodam posebej tudi tiskarno in knjigoveznico. Mileva vd. Dušana Ugrenoviča, Banjaluka. 12742

Pozor! |
Oglejte si naše RADIO aparate z vdelanim močnim zvočnikom, s priključkom na mrežo, za izmenični tok 110, 125, 150, 220 volt in enakosmer-ni tok 150 volt. Omare iz ameriškega orehovega lesa, zelo lepo izdelani in prvovrstna kvaliteta.
2cevnl aparat kompl. Din 1.380.— Scevni aparat kompl. Din 1.980.— 4cevni aparat kompl. Din 3.300.—
Ugodni plačilni pogoji.
H. SUTTNER
LJUBLJANA, Dunajska cesta la/II.
Ženske +
«§■ ne togujte
Ako run izostale perioda! Ne imejte utra ha! Pišite oam io mi r&m pošljemo od tisoi l&m stalno i TMeljem io sigurnostjo uporabljani	178
Perlodolin
m tekom eoe are bo rte rečeni vseh akrbi io »traba! Nikakc rat očaran je — kot mnogi tisoči drugih dam. t>o ste tod: vi tadovoljni Overovljeno to tajam Seno nešk<xiljm> nikdar idporedujoie sredstvi ta 00 Din, ta močne oatore in r taatarelih slufajiii rooinejS pe riodoiin sa 150 to 180 Din. Ukijudoa racpo iiljatev po laboratoriju
W. a OLXVIOT, Praga-Vriovtce XIII.
Ruska 12. V.
Požt pred. Ig.
' 1	
■-Mmmm	mmm i
■; '.j- • • • • .	XI
	■S: M
i... :• '•	||| J
- -i/''V . ■ "rrr^ v r niir.i.^i.r in	9
	
PECI
na žagovino
najboljšega sistema in zelo trpežne — razpošilja na 8-inevno poskuš njo — tvornica
R. JAKELJ,
Slovenjgradec
12802
I
(Parita
tt a (o site v denaria
Kdo posodi Din 1,500.000 do 2,000.000 kot vknjižbo na prvo mesto na več milijonov vredno stavbo in zalogo, proti primernim ob res ti m za daljšo dobo.
i
Ponudbe pod oglasni oddelek
»Trgovec« na »Jutra«. 12701
Moderne ženske rokavice iz trikoja, cele vatirane, z elegantno vezenino, v beker, drap, sivi, rjavi ali črni barvi, par
Din 21.—
ženske volnene plete- ženska moderna in	Moderne poldolge zen-
ne rokavice, dvakrat- elegantna rokavica iz	ske rokavice, z ele-
no pletene, v drap, dobrega trikoja, cela	gantno vezenino, cele
rjavi ali sivi ban/i. podložena z volno, v	podložene z volno, v
par Din 26.— vseh modernih bar-	modernih barvah, par
vah, par Din 30.—	Din 35.—
ženske rokavice, najboljša vrsta, »karlo-vovarske«, zelo trpežne, pletene iz volne in sukanca, v barvi rjavi ali črni, beker, drap, sivi, par
Din 36.—
ženske rokavice	ženske triko - rokavi- Moderne ženske vol- ^f^^J™*^
Dranie imitacija us-	ce, vse podložene z nene rokavice, ang'e- ge rokavice, šveasKa
nja v krem barvi v	volno. Z zaponko; zeio ška vrsta, v barvi imitacija usnja, v črni
S nSel «	Tople in t^ežne, v krem ali drap, par barvi, obsite z belim,
par
Din 30.— vseh modernih barvah, par Din 36.—
Din 45.— par
ženske triko-rokavice
iz najfinejšega materijala, zelo elegantno izdelane; cele podlože-Din 46.— ne z volno, obrobljene z usnjem. V vseh modnih barvah (izvzem-ši krem in črne), par Din 50.—
Elegantne ženske rokavice, Švedske, Imitacija usnja; cele obšite, tamburirane v krem, svetli, drap In »vi barvi, par
Din 52.—
Zimske rokavice za dame iz finega trikoja; cele podložene z volno, obšite z usnjem, v barvi rjavi drap in sivi, par
Din 52.—
Moderne ženske šport-	Najmodernejše ženske	Usnjate ženske roka-
ske rokavice za smu-	rokavice, dolge, bele,	vice iz jelenove Kože,
čanie iz najfinejše	obšite s črnim; Šved-	v barvi krem, dobra
volne' v okusnem, »le-	ska imitacija usnja,	vrsta za pranje, par
gantnem vzorcu. Zna-	par	Din 58.—	Dm 68.-
menit angleški izdelek, par Din 58.—
PUH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA
Usnjene ženske rokavice, moderne, iz jelenove kože, zelo dobre za pranje v krem ali beli barvi, par Din 98.—
Iz našega ogromnega skladišča prodajamo naravnost zasebnicam. Okoristite se z našo postrežbo po pošti. Mi varujemo Vaše mterese s svojo garancijo na ta način, ker Vam rokavice, ki vam ne bi ugajale, zamenjamo ali pa vam vrnemo denar. Naše dosedanje odjemalke so že dobile naš veliki zimski katalog. Vr-aka nova. odjemalka dobi katalog s 164 stranmi s prvim naročilom, seveda brezplačno. Pošiljatve v vrednosti preko 250.— Din pošljemo franko.
Moderne usnjene ženske rokavice, pol dolge, najfinejša francoska kvaliteta, izvrstne za pranje, v svetlo-sivi ali svetlo-drap barvi, par
Din 198.—
Mero za rokavice vzemite tako: izmerite dolžino okoli iztegnjene roke v centimetrih in pošljite to mero nam z naročbo.
Največja trgovska In izvozna tvrdka v Jugoslaviji
Zagreb.
r
^ene malim cglamom s
ženitve, dopisovanja, naznanila te* oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za Ufro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pri* stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Liubliani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492
edgeoof* 2 Din 9 »notnUtah
SSCaslove malih oglasov
dobite takoj po izidu Usta o podružnicah 9Jutra* 9 •Morffceru, 9 Ce/;u, r iVocem metfu,
9	sli in na iJesenicah, hi sprejemajo
tudi naročila na male oglase in inserate.
fT'Z>

« * trd4
Iščemo
agilne gospode za sodelovanje
Gospodom, ki no dobro ver-zirani v knjigovodstvu — s« nudi lep postranski zaslužek. Dobri akviziterji se sprejmejo tudi za stalno, proti fiksumu in provizij. Iščejo se tudi
krajevni zastopniki
za dravsko banovino. Pismene ponudbe na naslov: »Kartoteka«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6'I.
297-1
Sirarja
specialista enieotalca — samo prvovrstnega sprejme takoj al: po dogovoru mlekarna. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Horvatič«.	4.5485-1
Navijalko
(špalarico) takoj pod ugodnimi pogoji sprejme večja tovarna pjetenm. Ponudbe na oglasni o-ldelek »Jntra« j»d »Dobra moč« 45537-1
Trgovskega učenca ali učenko
sprejme boljša delikatesna iu špecerijska trgovina v Ljubljani. Vsa oskrba pri starših. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45637-1
Perfektno šiviljo
za krznarski __ stroj, sprejmem v stalno službo. Naslov r>ove oglasni oddelek »Jutra«.	45640-1
Kavožgalca
izvežbanega sprejme pra-žarna kave v Ljubljani. — Ponudbe pod šifro »Kavo-žgalec 45« na oglasni oddelek »Jutra«. 45*360-1
Nočni čuvaj
dobi mesto v večjem trg. podjetju v Ljubljani. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nočni čuvaj 1931«.	45661-1
Praktikanta
mlajšega in inteligentnega. k: bi me! veselje do pe-sla s pisarniškimi stroj;. iščemo oroti plači po ožm>-sti in delu. Predstavi naj se med 2. in 3. uro pop. na. na=lov, ki ca pove ogl. oddelek »Jutra«. 4.1554-1
Učenkam pletiljam
brezplačen pouk. če si nabavijo pri nas pletilni stroj »Tehna« drnžba. Ljubljana. Mestni trg 25/1. 42000-1
Vajenca
7.3 krojaško obrt sprejme Albert Rojina. Celovška 34. Ljubljana VII. 44769-1
Učenko
sprejmem v trgovino mešanega !>'a srn. Naslov v n<ri. oddelku "»Jutra«. 45755-1
Vajenko
ki bi bila obenem bila tudi v pomoč pri gospodinjstvu, z vso oskrbo v hiši sprejirem za strojno pletenje. Ponudbe na ogla?, oddelek -»Jutra« pod značko »Pletilja«.	45289-1
Vajenke
sprejmem tako? za dam=ko krojaštvo Naslov v o<:!a?. oddelku »Jutra«. 45392-1
Gospodično
sprejmem k pol leta staremu fantku, v stalno službo. Riti mora samostojna in imeti večletno prakso. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. "	45407-1
Vajenko
za strojno pterenje ugodno sprejme Bonač. Streliška ulica št. 22.	45443-1
Pekovskega vajenca
z vso oskrbo v hiši sprejme Pavlin. Do-brava-Vintgar 456S1-1
Tkalnega mojstra
zmožneera voditi manjši obrat, sprejmem takoj. Starejši samci imajo prednost Ponndbe na oirlas. oddelek »Jutra« pod »Mojster«.
45684-1
Gospodinja (gospa)
srednjih let, dobra kuharica, vajena gospodinjstva v boljši hiši (četudi še ni služila) se išče za boUšo h:šo v notranjosti Srbije. Ponudbe s sliko na naslov Teocomp. 7agreb, Jurčičeva ulica 8. "	4572S-1
Šiviljsko učenko
sprejme takoj R. Zanoškar na Poljanski cesti št. 49.
45960-1
Čevljar, vajenca
od dobrih staršev takoj sprejme čevljar J. Tkavc, Rožna dolina, cesta V/8.
45054-1
2 usnjar, pomočnika
dobra in pridna šerarja dobita takoj mesto v tovarni usnja Pavel Fr. Knaflič, Šmartno pri Litiji 45923-1
Deklico
nad 14 let staro, ki govori lepo nemško, sprejmem k 2 večjima otrokoma. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nemško«.
45762-1
Modistinja
v Sevnici sprejme učenko. Prednost imajo hčerke železničarjev in sicer iz proge Zidani most—Zagreb Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	45828-1
Fotogr. učenca (ko)
in dva retušerja (ke) sprejmem takoj. Ponudbe z zahtevkom plače in prepisi izpričeval na Bavec. Rajhenburg.	45826-1
Pisarniško moč
starejšo, dobro izvežbano, iščemo. One s prakso v knjigovodstvu imajo .prednost. Ponudbe poslati na 0gl.1s.ni oddelek »Jutra« pod »Pridna in dobra moč« 458314
Prodajalko
i z učeno v galanteriji, starejšo moč, popolnoma veščo ni-mšk. jezika, sprej-mrm takoj. Ponudbe na oglas. odd. »Jntra« pod značko »Galanterija«.
45792-1
Dekle (Nemka)
za vse. vešča vseh gospo-dinjskih del. sprejme mala rodbina v stalno služ-!-..>. Postopanje dobro. — Karlovac, Zrinjski tr<r 2'T. Tomišič.	45775-1
Vajenca
za kiparsko in pozlatar-sko obrt sprejmem. Vidmar Stane. Ljubljana, Gal-
lusovo nabrežje 33.
45819-1
Služkinjo
za vsa hišna dela sprejmem takoi. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	4.5822-1.
Postrežkinjo
mlado in čisto dekle, iščem za čes ves dan. Na-siov v oglasnem oddelku »Jutra«.	45817-1
Šteparico
za gornje dele, prvovrstno
in dva učenca
sprejme takoj Ivan Kos če vi j;
jarstvo, Zagorje.
45740-1
2 dobra kamnoseka
sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 45750-1
Vajenko
za dam sto krojaštvo sprejmem. Naslov v oela.snem oddelku »Jutra«. 46002-1
Vajenko
sprejme modni atelje TTitv, Kongresni trg štev. 13.
45968-1
Gospodična
brez službe, vajena pisalnega stroja, dobi mesto v malem obratu. Ponudbe poslati na ogl. oddelek -Jutra« pod šifro »Nuino«.
45859-1
Gospodična
ki zna slovensko in srbo-hrvatsko korespondenco, dobi mesto pri novi angleški zavarovalni družbi. — Prednost im3;o one. ki so že imele pnsla z onraniza-eijo agentov. Ponudbe in zahteve na naslov »Lon-don«. oglasni oddelek »Jutra«. °_45901-1
Deklico z dežele
s'aro 15 let. sprejmem v s!,tžbo — kot pomoč v ' gospodinjstvu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
46019-1
Sobarica
z dobrimi spričevali, dobi službo pri mali rodbini. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	45732-1
Več dobrih k oja-ških pomočnikov
sprejmem za fina in konfekcijska dela. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 45865-1
Šiviljsko učenko
sprejme takoj Dovič. Jp-seni"e. Pod gozdom št. 1. Prednost imajo dekleta z dežele.	45680-1
Pisarniško moč
mlajšo, dobro, po mogočnosti z znanjem ita-liianščine. poštena ln zanesljiva. ki bi bila voljna event. tudi pomagati mladi gospodični pri gospodinjstvu, spreimem z vso oskrbo v službo. Prednost Ima Primorka. Ceniene ponudbe ie nasloviti na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Sem brez službe« 45946-1
Natakarico
nrijetne in čedne zunanjosti. katera ima veselje do te stroke, sprejmem za na deželo. Ponudbe poslati z izpričevali in sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dežela«.	46029-1
Čevljar, pomočnika
izvežbanega v štepanju. sprejme takoj v stalno delo in v vso oskrbo — A. čater. čevljarstvo. Brežice ob Savi. 46066-1
Učenca
sprejmem takoj za trgovino z mešanim blagom. Biti mora poštenih staršev, z dobro šolsko izobrazbo in resnim veseljem do učenja. Viktor Grahor. Fa-la pri Mariboru. 46060-1
Sobarja
komornega strežaja za odlično hišo v Beogradu spreimem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Veran«. — 46068-1
Kroj. poslovodja
ki je obenem prvovrsten prekroiač in samostojno modelira, dobi takoj službo za konfekcijo ženskih plaščev. Ponudbe z navedbo dosedanjega zaposlenja pod »Poslovodja« na oglasni odd. »Jutra«. 46067-1 I
Pietilne stroje
št. 5-14 širine ne izpod 90 cm, želim kupiti samo v dobrem stanju. Ponudbe naj se naslovijo na I. Pavliček, Zagreb, Domagojeva ul. 8.
46.070-1
Krojačice, šivilje in pletilje
ki znajo lepo delati na intarzijskem stroju, vse samo prvovrstne moči, sprejme takoj I. Pavliček, Zagreb, Domagojeva 8. Ponudbe z navedbo. kje je kaka delala in koliko časa in s plačilnimi zahtevami, naj se pošljejo na gornji naslov.	46059-1
Služkinjo
k otrokom staro od 15 do 17 let, revnih staršev, sprejmem v službo. Zevnik, Dravlje št. 121.
46100-1
Pletilje za nogavice in učenko
sprejmem v stalno delo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	40114-1
Čevljar, pomočnik
dobi takoj mesto. — Josip Prešeren. Ljublja.na, Celovška cesta št. 62. 46099-1
Kroj. pomočnika
za fino veliko delo. z vso oskrbo v hiši sprejme takoj Anton Lukančič, Sto-žice 100.	46094.-1
Čevljar, pomočnika
za boljša dela sprejme takoj Mihael Turnšek, čevljar, Črne št. 8 pri Brežicah.	46077-1
Kroj. vajene.
sprerme takoj Balon, Dunajska cesta 9. 46055-1
Vajenca
s brano in stanovanjem sprejme Na.rodna kavarna. 1	46124-1
Fotograf, pomočnika
prvovrstno moč sprejmemo takoj. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko: »Priden 102«.	46102-1
(T'4
ru
Knjigovodja
zmožen vseh pisarniških del, slovenskega, nemškega in srbohrvat-skega jezika v govoru in pisavi, trezen, pošten in marljiv, išče primerne namestitve. Ponudbe pod »Takoj ali pozneje« na oglasni oddelek »Jutra«. 46044-2
2000 Din
dam tistemu, ki mi preskrbi stalno službo šoferja. Sem mlad, poročen brez otrok. Ponudbe na podr. »Jutra« Maribor pod »Vesten in zanesljiv«.	46059-2
Mlada gospa
išče v Ljubljani namestitve kot strojepiska, blagajni-čarka ali slično. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridnost«. 46043-2
Gospodična
z znanjem slovenskega, nemškega in srbohrvat-skega jezika, slovenske in nemške stenografije, dobra strojepiska, stara 17 let želi nameščenja bod'si na deželi ali v mestu. Naslov se Izve v podružnici »Jutra« v Celju.	46107-2
Delovodja-
obratovodja
elektrotehnične in strojne stroke, želi premeniti služijo. — Gre tudi kot risar, konstrukter ali nadmonter Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Izvrstna spričevala«.	45475-2
T*g. poslovodja
starejši, zmožen samostojnega vodstva večje trgovine z mešanim blagom, knjigovodstva, slovenske in nemške korespondence — želi premeniti mesto. Ponudbe na oglasni o-ddelek »Jutra« pod značko »Plača po 7,možnosti«. 45528-2
Boljšega kuhanja
bi se rada izučila mlajša gospodična. Nairaje bi šla v kak večji hotel, menzo ali graščino, kjer se veliko kuha. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jntra pod »Takoj 2-5«. 45538-2
Kuhinjo sem vodila
za dnevno 2—300 goltov po hotelih v Dalmaciji in na Bledu zdaj že 5 let. — Želim nameščenja! Prevzela bi tudi hotel v najem kot družabnica in hotelska gospodinja. Kavcije sem zmožna. — Pišite na oglas, oddelek »Jutra« pod »St. 4750«.	45560-2
Absolvent učiteljišča
zmožen vsakega dela. lepopise«, dober risar, poln idealizma do dela. išče kakršnokoli zaposlitev. In-št.ruiral bi tudi vse predmete za o-snovno in meščansko šolo. Nastopi takoj! Ponudbe na, oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vsestransko uporaben«.
45622-2
Strojnik
strojni ključavničar, trezen. vešč Wolfovih. Lan-covih in Asmanovih loko-mobil, elektrikar in žele-zostrugar išče mesta. Dopise prosim nasloviti na oodmžnico »Jutra« v Celja pod značko »Strojnik« 45796-2
V »Slovencu« od 15. t. m. je bil objavljen nad drugimi oglasi trostolpni oglas z naslovom »67 proti 3« z naslednjo vsebino:
Ker ste nas povabili, da ponovimo ▼ »Slovencu« naš oglas »Kovačija« iz ..., Vam sporočamo, da je bil isti že objavljen v Slovencu 27. sept. ter beležimo sledeči uspeh. — Na »Slovencev« oglas smo dobili
pismenih in ustmenih odjav 67, na......
pa 3. — Za ponovitev seveda nimamo več vzroka, pač pa izvajamo za prihodnje priložnosti iz ovega uspeha posledice. (Ime tvrdke na razpolago v upravi.)
Kdor je to bral, si je pike v tem tekstu gotovo razložil za »Jutro«. S tem je podan primer podcenjevanja uspehov naših malih oglasov. Lahko bi se to pripisalo nevednosti ali veliki za-nikernosti, ni pa seveda izključena tudi nečedna konkurenca. Sicer pa si lahko vsak sam napravi svojo sodbo o poteku zadeve in o uspehih oglasov iz naslednjih izjav.
Izjava.
Moj brat Josip Tiefengruber, kovač in posestnik v Grajeni 25 pri Vurbergu je priobči! v »Slovencu« in v »Jutru« oglas, s katerim ponuja svojo kovačijo in posestvo v najem oz. v prodajo. Na koncu oglasa je pristavil, da daje vsa pojasnila tvrdka »Jugopaket« v Mariboru, Meljska cesta 29. Lastnik te tvrdke sem jaz. podpisani Karel Tie-- fengruber. Podpisani sam bil mnenja, da je moj brait naročil oglas samo v »Slovenca«. Šele potem, ko me je »Slovenec« pismeno povabil, da naj naročim oglas, ki je izšel v »Jutru«, tudi v »Slovenca« (ne razumem, kako je mogla uprava »Slovenca« izstriči oglas: kovačija iz »Jutra« in mi ga poslati z vabilom, da naj oglas priobčim tudi v »Slovencu«, ko js bil oglas vendar pri-občen na isti dan tudi v »Slovencu«), sem zvedel, da je moj brat naročil oglas tudi v »Jutro«. Preden sem to zvedel, je preteklo nekaj dni in so prihajale pismene ponudbe in vprašanja, mnogo pa j'3 prišlo interesentov osebno povpraševat. Bil sem torej mnenja, da je ves ta uspeh pripisati oglasu v »Slovencu«, zato sem na dopis, v katerem me je »Slovenec« vabil, da naj oglas pooovim, sporočil »Slovencu« v dobri veri, da poročam resnico, sledečs:
»Ker ste nas povabili, da ponovimo v »Slovencu« naš oglas »Kovačija« iz »Jutra«, Vam sporočamo, da je bil isti objavljen že v »Slovencu« 27. septembra ter beležimo sledeči uspeh: na »Slovencev« oglas smo dobili pismenih in ustmenih odjav 67, na »Jutro« pa 3, za ponovitev seveda nimamo več vzroka, pač pa izvajamo za prihodnje priložnosti iz ovega uspeha posledice. »Jugopaket«, Kari Tiefengruber, Maribor.«
To moje pismo je »Slovenec« izkoristil v reklamna svrhe in ga priobčil pod naslovom: 67 proti 3, tako, da so čitatelji »Slovenca« bili uverjeni, da ie prišlo na oglas v »Slovencu« skupno 67 pismenih in ustmenih ponudb, dočim na oglas v »Jutru« samo 3 ponudbe. Šele sedaj, ko vem, da je bil oglas istočasno objavljen v »Jutru« in v »Slovencu« vidim vso neresničnost mojih navedb in s2 zavedam, da sem nehote storil »Jutru« in .njegovim uspešnim oglasom veliko krivico, ki jo s tem preklicujem. Resnica pa je sledeča:
Na oglas v »Slovencu« nisem prejel niti ene pismene ponudbe, ki bi se sklicevala na »Slovenca«, ali vprašanja, niti se ni eden onih, ki so se osebno in-teresirali za kovačijo skliceval na oglas v »Slovencu«, dočim sem prejel vsega skupaj tri pismene ponudbe in v vsaki teh ponudb se interesent sklicuje na oglas v »Jutru«, s čimer je uspeh ^Jutro vega« oglasa dokazan. Nasprotno je tedaj resnica, da nimam nobenih dokazov za eventuelne uspehe, ki jih je morda dosegel oglas v »Slovencu«.
Upravništvo »Jutra« najvljudneje prosim, da oprosti mojemu nehote neresnično podanemu poročilu in se mu na tem mestu najvljudneje zahvaljujem, da je odstopilo od tožbe.
Da ne bo trpel splošen ugled, ki ga uživajo »Jut rovi« oglasi v vseh krogih, se zavežem priobčiti primemo izjavo tudi v »Slovencu«.
VMariboru, dne 16. oktobra 1931.
Karol Tiefengruber
Gospodinja
srednjih let, vajena vsakega gospodinjstva io kube, pridna ter poštena, gre kamorkoli. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gospodinja«.	45914-2
Mesarski pomočnik
vajen vseh del, išče službo za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pomočnik«.	45918-2
Trgov, pomočnik in šofer
ki je zmožen tudi vseh avtomobilskih popravil, išče a tal ne službe. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »Šofer«.	45776-2
Dekle
32 leta stara, išče mosta kot gospodinja ali kuharica. Delala hi tndi vsa druga dela. Je poštena in zanesljiva. Mici Brinovee, poštno ležeče, Kranj.
45843-2
Uradnica
z 2 in polletno prakso v odvetniški pisarni in s 6-letno prakso v notarski pisarni išče primernega mesta. Cenj. ponudbe prosi pod šifro »Prvovrstna strojepiska« na oglasni oddelek; »Jntra«. 45847-2
Samostojna
korespondentka
za slovensko, srbsko in nemško korespondenco, z znanjem slovenske, srbske in nemške stenografije, vajena vseh drugih pisarniških del. želi mesto v Slove<niji. Ponudbe pod šifro »Beograd 115« ra ogl. odd. »Jutra«. 45850-3
Boljša kuharica
išče mesto r Ljubljani k manjši družini. Ponndbe pod šifro »Kuharica* na ogl. odd. »Jutra«. 45857-2
Šofer - kovač
vešč vseh popravil, trezen in zanesljiv, samski, vo-jaSčine prost, išče nameščenja h kakršnemkoli avtomobilu. Ponudbe na og-l. odd. »Jutra« pod »Šofer«.
45S58-2
Absolventinja
dvorazredne trgovske šole
išče nameščenje. Gre tudi kot blagajničarka ali asistentka k zobozdravniku. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zmo-žaa 18«.
45943-2
Gospodična
% dežele, želi mesto v kaki trgovski hiši ali gostilni — tndi izven mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Prva služba«.	45768-2
Starejša oseba
dobra kuharica išče službo pri majhni družini ali gospodu. — Cenj. dopis« na podružnico »Jutra« v Celju pod »Marljiva«. 45795-2
Pisar, začetnica
z znanjem knjigovodstva, slov. in nemške korespondence, strojepisja, slov. in nemške stenografije, išče elnžbo. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Začetnica«.	45869-2
Absolventinja
4 Ta it. gimnazije in trg. tečaja išče mesta kot začetnica in praktikantinia v kakršro>koli pisarno, dobra strojepiska. Cemj. ponndbe pod »Praktikantka 18« na. oglasni oddelek »Jutra«.	45880-2
Prodajalka
izučena v mešani trgovini, z večletno prakso, išče primerno nameščenje v mestu ali na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 45696-2
Mehanik
3 specialnim šoferskim izpitom za vso državo, vojaščine prost, trezen in zanesljiv, želi službo šoferja ali v Itaki boljši delavnici. Naslov pri podruž. »Jutra« v Celju.	45793-2
Hlapec
vojaščine prost, vajen vsakega dela in konj, išče službo za takoj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 45628-3
Dekle
za šivanje in vsa hišna dela, išče službo — najraje pri šivilji. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 45627-2
Šivilja
poštena in vešča vsakega šivanja, bi šla k šivilji kot pomočnica, kot sobarica ali natakarica v pošteno hišo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45607-2
Kontoristinja
z znanjem knjigovodstva, z 10-let no pisarniško prakso, išče primemo službo za takoj. Sprejme tudi mesto blagajničarke. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena in vestna«.	"5000-5
Šofer - mehanik
trerzen, priden in vesten želi službo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 45897-3
Inteligentna gdč.
izobražena, išče službo samostojno gospodinje aH njej v pomoč, oziroma kot vzgojiteljica otrok ali blagajničarka. Ponudbe pod »Vestna moč« na oglasni oddelek »Jutra«. 45697-2
Boljše dekle
ki govori slovensko in italijansko, išče službo gospodinje, aH pa gre tudi čez dan k otrokom k boljši družini. Ponndbe pod značko »Čisto dekle« na oglasai oddelek »Jutra«.
45913-8
Stenotipistinja
e veoietno prakso in znanjem nemščine išče nameščenja. Gre tudi kot družabnica t dobrosrčni gospe. Zmožna je tudi šivanja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Januar«.	45887-3
Kuharica
poštena, varčna in pridna, vešča vseh hišnih del, .išče službo pri boljši družini ali kot gospodinja. Nastopi lahko takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 45827-2
Plačilni natakar
inteligenten, soliden, _ kavcije zmožen, govori več jezikov, s prima referencami in izpričevali, išče mosto v prvovrstni kavarni: pristopi tudi kot kom-panjon. Cenj. ponudbe pod .43« na. oglasni oddelek »Jutra«._45834-2
Kravar
dober molzač, vešč tu iti strojne molže ter izdelave sira tra p sta . išče primerne službe. Cenj. ponudbe na osrlas. odd. ijutra« T»od »Kravar«.	45839-2
Prodajalka
primorka s 15.000 Din kay-cije, vešča slovenščine m italijanščine, navajena tudi vseh drugih hišnih del in šivanja, išče mesta J manufakturi ali speceriji. Ponudbe na podr. »Jutra« v Celju pod značko »Dobra manufakturistinja«.
45794-2
Boljša gospodična
vešča nemščine, slovenščine in šivanja perila, želi mesta k otrokom. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Liubim otroke«.	45734-2
Frizerka
s parletno prakso v ondn-laoiji, manikiranju. vodni in trajni ondulaeiji, išče službo — po mogočnosti v Sloveniji. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lahko »»stopim takoj«,	45»5-2 |
Deklica
z odlično ljudskošolsko izobrazbo se želi izučiti v trgovini z mešanim blagom, kjer bi imela stanovanje in hrano. — Jožica Tomšič. Toplice pri Zagorju. 45966-2
Natakar
25 leten, vešč Italijanščine ln nemškega jezika, Išče službo. Cenjene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Primorec«.
45993-2
35!etna gospa
spretna v gospodinjstvu, išče samostojno mesto. — Ponndbe pod »Selbststžn-dig« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	456742
Mlajši trg. pomočnik
sedaj v veletrgovini po-dežejskega mesta, želi premeniti mesto. Nastop in drugo po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Usoda«.
45586-2
Jurist
s I. dTž. izpitom, išče nameščenje v odvetniški ali notarski pisarni. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Jurist«.
45699-2
Sodnijsko ločena
40 let stara, zdrava žena žeU premeniti službo kot gospodinja. Gre tudi v manjšo gostilno kot kuharica ali sobarica v mesto aH na deželo. Dopisi pod »Stalna 79« na ogl. odd. »Jutra«.	45945-2
Kavarniški natakar
mlad ln spreten, z dobrimi izpričevali, sedaj še v službi, želi s 1. novembrom premeniti službo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Marljiv natakar«.
45938-2
Šivilja perila
gre šivat na dom — tudi izven mesta, ali v trgovino. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 45980-2
Vrtnar
verziran v vseh panogah vrtnarstva, želi stalno ali tudi začasno namestitev. — A. Lazar, Kolodvorska nI. št. 31.	45978-2
Dekle
dobro vzgojena, sirota brez staršev, išče službe, najrajši k otrokom. Gre kamor koli event. k boLiši družini za vsa de!a. Ponudbe aa ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Sirota«. 45984-2
Gospodinja-kuharica
išče službe pri finančni kontroli ali pri orožnikih. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe pod značko »888« na oglasni odd. »Jutra«. 45989-2
Mikser (Borist)
inozemec, izvežban pri ekspresnem stroju za kavo in vseh kompozicij likerjev, kakor mnogo vrst koktailev, pun-čev, aperitlv in sploh kar se tiče te stroke, išče službe. Ponudbe pod »Inozemec« na ogl. oddelek »Jutra«. 45992-2
Hlapec
vojaščine prost, vajen vsakega dela in konj, išče službe, nastop takoj. Ponudbe pod značko »Priden ln pošten« na oglasni oddelek »Jutra«.	45995-2
Mlinar
star 23 let, želi mesta v kmečkem mlinu, kjerkoli na deželi. Ponudbe pod »Mlinar« na oglas, oddelek »Jutra«.
45996-2
Prodajalka
poštena, z dobrimi Izpričevali. želi zaposlitve v špecerijski ali delikatesni trgovini, kjerkoli. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takojšnja namestitev«.	46026-2
Fakturistinja
z večletno prakso, išče kakršnokoli službo v pisarni ali kot blagajničarka. Nastopim lahko takoj. Ponudbe pod šifro »Fakturistinja« na oglasni oddelek »Jutra« 46034-2
Privatni lovec
strelec z dobro prakso in veseljem do lova — želi službo na večjem lovišču. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lovec«.
46011-2
Dekle
pridno ln pošteno, zmožno vseh hišnih del. vajeno meščanske kuhe, išče primerne službe v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 46042-2
Diplomiran tehnik
inž. cand. želi zaposlitve. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Služba«. 46033-2
Boljša oseba
vajena vseh gospodinjskih in ročnih del, tudi dobra računarica, sprejme kakršnokoli zaposlitev. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 46032-2
V trgovino
mešanega blaga bi rada vstopila kot učenka 151etna deklica z 2 razredoma meščanske šole. Ponudbe poslati na St. Simonlč, Kap. predmestje 3, Skofja Loka.
46018-2
Foto. pomočnica
išče nameščenja. Zmožna vseh foto del. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod značko »Fo-tograflnja« na ogl. oddelek »Jutra«. 4S013-2
Kot trg. učenka
želim vstopiti v trgovino z mešanim blagom. L. Zebec. Hrastovec, p. Zavrče pri Ptuju.
46015-2
3 lepa stanovanja
v novi hiši, dve dvosobni s parketom in eno enosobno kletno, oddam boljšim strankam. Poizve se pri gospodu Pogačarju na Dunajski cesti pred »Urbančkom«, desno.
46050-2
500 Din tedensko
plačamo osebam, ki imajo mnogo poznanstva! Pers-sons, Ljubljana, poštni predal 307. Znamko za odgovor!	257
Zastopnike
za nekaj okrajev za prodajo Pfaff šivalnih strojev in Puch koles sprejme tvrdka Ignac Vok, Ljubljana.
44178-3
100 Din dnevno
zaslužite pri privatnih strankah. — Marmorna industrija, Komenskega uliea št. 17.	44391-3
General, zastopstvo
svetovnih tovarn sprejme krajevne zastopnike ln potnike za prodajo koles, šivalnih strojev itd. V no-štev pridejo samo resne, agilne in kavcije, oziroma garancije zmožne osebe. — Naslov pri podruž. »Jutra« v Celja.	45472-3
Pisalni stroj Ideal
dve amerikanski pisalni mizi, dve sobni peči i»a plin in več pultov pnodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	45899-6
Provizijskega
zastopnika
garancije zmožnega išče-m za prodajo množinskega predmeta trgovcem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kolonija 1 ni sopredmet«.	45916-3
Izurjena šivilja
gre na dom po nizki ceni. Ponudbo na ogl. oddelek »Jutra« pod »3377«.
45604-3
Železniškemu
uradniku
v pokoju, agilnemu in zanesljivemu, se nudi dober zaslužek. Naslcuv in osebne podatke na oglasni oddelek »Jutra« pod »Agilen 167«.	45805-3
Dobičkanosno
zastopstvo
odstopim onemu zastopniku (ali zastopnici), ki je že obiskoval zasebne stranke i.n ima vsaj nekaj sto dinarjev za naročila in potrcl>ščine. Prijave pod »Notranja dekoracija« na ogl. odd. »Jutra«. 45658-3
Zastopnike
iščemo za prodajo novosti, ki jo kupi vsaka gospodinja. Nikake odklonitve. Denar takoj. Kavcija in vzorci 10 dinarjev. Brez nepotrebne korespondence. »Razpo-šiljalnica«, Dunajska 36.
45936-3
samo za perilo, gre šivat na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	46.000-3
Prvovrstna šivilja
se priporoča boljšim damam na dom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« rvnd šifro »Sik«.	46022-3
Perica
prevzame perilo v pranje. Gre tudi na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
46089-3
* r s »
Fiksum in provizijo
nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljubljano in okolioo ter vso dravsko banovino za ma oufaktnreo blago. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jatra« pod šifro »Fiksum la provizija«.	45053-5
Izvežbani agenti
s« angažirajo za prodajo srajc, in kravat, proti dobremu plačilu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Slovenski izdelici«.
45935-5
Potnika
za obisk privatnih strank proti proviziji in fiksu-mu sprejme veletrgovina Ber-godac & Co.	4-5S53-5
Potnika
za zelo uporabljiv predmet iščemo za Prekmurje, Medjimurje in delne kraje v Sloveniji. Oni, ki so potovali v špecerijski stroki, imajo prednost. Oferte poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Potnik«.
45832-5
Inozemska tovarna
išče potnike, ki obiskujejo spec. trgovine ter bi vzeli še 2 predmeta s seboj. Visok zaslužek. Ponudbe pod -Brez konkurence« na podružnico »Jutra« y Maribor«	45786-5
Koncesionirana
ŠOFERSKA ŠOLA
Gojko Pipeiibacher
Ljubljana, Gosposvetska 12
— Zahtevajte informacije.
43647-4
Akademik poučuje
uspešno vse gimnazijske predmete. Cenjene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zadovoljstvo«.
45565-4
Naznanilo
Čevljarsko učilišče za prt-kro jeva nje čevljev na Go-sposvetski cesti št. 18 sprejema priglase za prikrojeval ni tečaj Pojasnila istotam. Sprejemajo so naročila za različne vzorce. — Kolekcije vzorcev različnih vrst za gg. mojstre m tovarnarje se izvršujejo takoj. Priporoča se Majee K., strokovni učitelj. 45611-4
Dame, pozor!
Di evni in večerni tečaji 1 krojenju damskih oblek za dom in poklic, se vršijo ▼ kroj. učijišču Roze Medvod Ljubljana, Mestni trg 24/1 (nasproti magistrata). Dama imajo tudi priliko m priučiti šivanja lastne garderobe v mojem modneai ateljeju. Uspeh zajamčen, ugodni plačilni pogoji. —• Dobijo se vsakovrstni '.i po sliki in meri. 45#»i-4
Vsak tuj jezik
se zamoreto sami lahko in dovršeno v 3—4 mesecih s pomočjo grajso. fonskih plošč, samo na
Liogafon-metodi. Te metode se poslužuje it-rom vsega sveta nebroj šol in privatnih oseb. Zahtevajte prospekt od zastopnika: Srpska obrtna benfc* d. d.. Beograd, <*ik» Ljo* bina 15, telefon 23.630.
39*4
Čamemfkova ! šoferska šote <
LjobHaoa. Danafska «. 91 (Jago - Aato) tetefoa 8M.
Prva oblast. t~nnri nijnninMi Prospekt 15 — tooj — afc. lite ponj!	fl|
Študente
In druge osebe z <W>r*n< zvezami kot uradnike-r»». biralce sprejme šola za je» zike. Gosj>o9ka uJica 4'L 45870-4
Nemško
konverzacija
za otroke ih odra-sle rr* domu ali na izprehodih daje nemška goepodična —■ proti honorarju po dogo-voru. Ponudbe na oglasa* oddelek »Jutra« pod šifi» »St. 1875«.	45711-4
Poučujem citre
grem na dom. Dopise p<>4 »C-itre« na ogl. oddr-k*; ».Jntra«.	45656-4
Violino in
francoščino
poučuje gospod po zmerni ceni. — Gre tudi na diwiw Naslov v oglasnem odd--'^ »Jutra«. ~	459žiM
English Lessons Miss Faber
Dvora-kova ulica 3/I1T.
45811*
Miss Edith Oxley
dajo angleški pouk » konverzacijo. Prevzamen tudi tehnične in druge prts-Tode. Maribor, Gosposk« ul. 52/1.	4578S-I
Gdč. dijakinji
klasične gimnazije, nudf« stanovanje z zajtrkom tj uspešni inštrukeiji prvo-šolke. Naslov v oglasno* oddelku »Jutra«. 458S-4
Visokošolec
frevnejših staršev) i perfektnim znanjem nemščine, ki žeU poučevati nemščino , n&i piše na oglasni oddelek »Jutra« pod »Perfefe-ten«.	46074-4
Angleško, francosko italijansko, nemško
poučuje diplom. Svicarka Pavla Kovač, Miklošiče«® cesta 22/111.	46085-4
JMema
Majhen avto
lehkotovorni. dvosedefc«, takse proft, la 6000 D!« prodam, ker nujno potrebujem denar. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«.
45635-1«
AvtotaJcs. koncesijo
Ljvbljaino z vozom vred prodam. Neizvežbaaa dobi pouk. Ponudbe na oglasi« oddelek »Jutra« pod šifro »Prodam«.	45678-»
Fiat avto 503
odprt, izvretoo obranj«« radi seiitve ugodno naprodaj. NaeSov v oglasne« oddelku »Jutna«. 45506-"»
Motorno koto
s prikolico, znamke Ari^ v brezhibnem stanju. p» zmerni ceni naprodaj. — Resnim interesentom sem na razpolago m vsako poskusno vožnjo. Nasiov pove ogl. odd. »Jutra«.
45838-»
Poltovorni Opel
300 kg nosilnosti, poraba 8 litrov, v brezhtb-nem stanju na ogled pri Adler zastopstvu » Ljubljani, Jegltčeva KI 101-9509»
IHIMNU
Za: DOM OBRT in INDUSTRIJO

iivalni stroji
IS letno jam§tio
ZALOGA:
LUDV. BARAGA Ljubljana
ŠELENBURGOVA UL. 6
TELEFON 29—80
Na obrobe
laliko kupile kai potreba jete skoraj » »šefe »ečjiti ljubljanskih trgovinah • po sre4»vanj«a Kreditne M drage detaljnih trgovcev v Ljubljani. Cigaletova 1 (pr. »odniji). _S9917-7
Za opekarne
Kupim attro. iz obrata postavljeno rezal«) mizo — rezane strešnike. Ponudbe na -oglasni oddelek
».I-i-.n pod šifro »F""'na a:'zac.	45441-7
Kožuh, garnituro
j*irz:ansko. dobro ohranjeni kupim. — Ponudbe na o:las. oddelek »Jntra« pod šifro »Pele«.	48723-7
Ročni voziček
jročan, na 2 sli 4 kole«rih kupim. Naslov pove ogl«. olde-Mc »Jutra«. 45051-7
Kopalno banjo
l -jpi ali zamenja r« romat umivalnik Jnrko v Kriievniški uit« štev. 8.
43964-7
Okroglo mizj
veliko, sta.ro ter eno manjšo votrino kupim- — Ponudb« na »Rekord«, Aleksandrova e. S, Ljubljana. _4o876-7
\Vertheira blagajno
gt 1 ali 2 knpim. Por. ud-pod šifro > Blagajna« ™ osi. cdd.
Ročni oblikovnik
sa. izdelovanle normalnih cementnih zidakov kupim. Ponudbe s popisom ln ceno na oglasili oddelek »Jutra« pod ,>Oblikovnik«. 46053-7
rtediln«k
(T:if-hherd) malo rabljen knm Bati t, C«ta v dolino .	460i3-7
la premog, drva
kopit« najug^Jnej« pri vrdk! Fran Slovša. Kole zijski 19.	306-6
Veliko železno peč
za 400 Din proda T. Mencinger, Ljubljana. Sv. Petra c os ta št. 43, dvorišče.
45718-6
Več starih vrat
hižnih in kletnih ter večja množina starih desk naprodaj na Cankarjevem nabrežja št. 3.	45754-6
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta 16, tei. 33-13
Premog in drva
prodaja Jezertek, Vodmat.
200
Puhasto perje
čisto, ftobaoo. kg po 48 Dia. Iroga vrsta kg po >8 Dia čieto belo gosje kg po IV Dia in čist' puh kg po 250 Dio raz r«SHja po poŠt povzetju L BR070V1C. ZAGREB tliea 82	22 6
Najugodnejši prilični nakupi
za gospodinje! Nogavic« w čiste »vile 30 Din, namizni prt 91 Din, 8 kožuhovino obrobi lene rokavice 25 Din 10 modernih modelov pribora, rje prostega 350 Din v elegantni kaseti. Dopisnic« zadostuje, da pošlie-mo v hišo na ogled. Jo. Sha-pira, Dunajska c. 36.
45250-6
Pisalno mizo in železno posteljo
prodam. Naslov povs^J^tl-oddelek »Jutra«. «»«™» "
46069-6
Vinski sodi
že rabljem, v dobrem stanja naprodaj v hotelu »Slon«, Ljubljana. 46121-6
Spalnico
dobro ohranjeno ngodno prodam v Prisojni ulici 3/II vrata št. 8.	45704-12
Jedilnico
(orehovo) ter pisalno mizo radi selitve poceni prodam Naslov v oglasnem oddolku »Jutra«.	__45079-12
Pohištvo
poceni proda Low Maks. Poljanski nasip štev. 10/IT. desne stcpnjice. 46031-12
2 omari in 2 postelji
dobro ohranjeni naprodaj v Stepati ji vasi, Kodelievo St. 135.	45982-12
Postelja
nočna omarica in	umivalnik naprodaj na	Pol vinskem nasipa štev.	12/TTT — vrata 14.	46095-12
Dobre vin«ke sode
nd 100—300 litrov kop-'"« zamenjam za vino Ponudbe na ogla««! oddelek ».Jutra« pod značko »Vin^ «ki sodi«.	4W»w

Fotoaparat
■15 X 6 in radio - zvočnik prodam. Dopise »a oglasi« oddelek »Jntra« P«*5 J™ ® >Foceni«.	lflrei-6
Voziček
za prodajo toplih hrenovk in klobas, z obrt-om po dogovoru prodam. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra
45600-6
Keramitne plošče
Ta, rumeno-siv« barve. 900 komadov celih 13 X 15 e.m in 320 kom. polovičnih za obrobe ngodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	45930-6
Železno ograjo
5 komadov Z3 stopnjice: 2/3.—. 1/3.30. 1/3.50 in 1/130 3 komade za balkon: 2/1.30 in 1/2.20 ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	45031-6
2500 50" 250 110" 580
Pohištvo
Lepe spalnice . .
Omare .....
Postelje .... Kuh. oprave . . Kuh. gredence — Tudi na obroke. — Vse drueo pohištvo dobi naiceneje. sprejema se vsakovrstna naročila in popravila pri mizarstvu »Sava«. Ko-l0<1vr>T«kfl 18- 46.0OR-12
Družabnik
za dobro idočo industrijo živil s kapitalom do Din 100.000, trgovsko izobra-žen, se sprejme. Dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Sigurno 53«.
44936-16
Družabnika
s potrebnim kapitalom išče veščak (tujec), specijalist v pletilni in tkalni stroki, la tudi Se poseduje lepo in popolnoma urejeno tovarno Tozadevne dopise na oglas >delek »Jutra« pod šifro »Družabnik«.	45535-16
Denar
4(10—500.000 Din naloži _naj-sigurneje kdor posodi na posestvo proti vknjižbi na prvo mesto z desetkratno garancijo. Ponudbe z navedbo primernih obresti na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »400.0(10—500.000«.
45686-16
Brzojavne droge
borove in smrekove, okrog tisoč komadov proda-m. — Naslov T. C., Beltinci — Prekmurje.	45844-15
JB
Varilna garnitu-a
■tiiamke »Griesheim«, kompletna naprodaj Žutma^ K o roščeva al. 17- 46000-6
Biliard (karambol)
»Seifert« v dobrem stanja
■poceni naproda-j v »Sion«, Ljubljana.
hotel« 46122-6
Sadna drevesa
samo zanesljive prvovrstne viite za jesensko ali spomladansko saditev si M; brvit-e takoj pri KmetiUki družbi v Ljubljani. Novi trg 3fl. Zahtevajte ^eentkj
2 bolniška vozička
noceni proda Havlina v Tržiču.	45691-6
Otroški voziček
poti i k lam, na dolgih vzme-tih. skoro nov, poceni prodam. Naslov v oglas. odd. »Jutra«.	45871-6
Voziček
proda«. Krekov trg 4.
43866-6
Fotokamero
13 X 18, Gorz Dagor, s stojalom in kasetami prodam za 1000 Di,n. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
45929-6
Volno za modroce
7rlr, poceni prodaja Sega Cankarjevo nabrelje it. 5/1 44192-6
Kurje perje
nečohano. lepo suho blago Dia 8 kg po po™«*!" Pri odjema Dajmanj 15 kg riro1■ la ...jem Abt. Ma pibor.	45572-6
Pisarniška oprava
razna, dobro ohranjena, rabljena, ugodno naprodaj — Oiiarne, Kreddtna banka Ta/III.	45403-6
Brinovo ol|e
Te?,'o množino po dogovora proda Franc Rožman, Pod-etrmec — Velike Lašče.
45411-6
Nove sode
vsakovrstne od 50 do 1000 litrov, iz kalanega hrastovega lesa, prodaja Franc Zoreč, sodarstvo. Breg pri Ptnju.	454S3-6
Mlinska garnitura
kompletna za valjčni miin kapacitete 7000 kg žita na dan, »troji »Seck« Dresden. vse v preciznem stanju, •kupno ngodno naprodaj. Ponudbe na ojlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Mlinski stroji«.	45502-6
Otroško košarica
s stojalom, skoro novo, prodam. Zarnifcova nI. 16/1 45882-6
Za jesensko saditev
nudi v poljubni množini pritlična, eno- in dveletna sadna drevesa ter cepljene vrtnic« v zanesljivih vrstah Matko Maretič, Ljubljana, Gosnoevetsta eesta St. 5, 45746-6
Vinske sode
fid 50—800 litrov vsebine prod* Dobrajc, Maribor, Tatenbacbova ulica št. 21.
45675-6
Škatije za trgovino
lepe bele, prodam. Vprašati: Hočevar-Me-glie, Pražakova ul. 15.
45999-6
Kurje perje
lepo blago kilogram po 8 Din prodam. Pri večjem naročilo ceneje. — Viljem Abt, Eiport, Mo-ribor.
41054
Dva kožuha
moSki in ženski zelo Točeni naprodaj v skladiečn pri »Figo^-cu« n* Dunajski Usti gt. 13.	46016-6
Kanarčka
dobrega pevca s krasno in veliko kletko prodam skupaj za 200 Din. Naslov v oelasnem oddelkn »Jutra« 46014-6
Kolesa
prodajam na -vi plačila. — Tovarna koles. Ljub'fana joštni predal 307 229 11
Družabnika
s 50—60.fW»' Din in sodelovanjem kot potnik in in-kasant, iščem. Ponudbe na otrlas. oddelek »Jutra« ped --Družabnik«.	45400-16
Posojilo 15.000 Din
išče zanesl ti v obrtnik po priinerniih obrostih. — Po nudba na oglasni odd»lok »Jntra« pod značkio »Zanesljiv 8«.	43015-16
Peč na žaganje
dobro ohranjeno poceni proda Stjepan Krali na Dunajski cesti štev. 58.
45939-16
Enonadstropna hiša
staro upeljano gostilno, trgovino in pekarijo naprodaj. Istotam tudi prodam konja (mlado kobilco), vozove (samce), zapravljiv ček. voz z diro in pek. voz. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44588-20
Stavbne parcele
bliža drž. cesto in tramvaja na Viču proda;a Gospodarska pisarna Tribuč na Glincah, telefon št. 2605.
44733-20
Stanovanisko hišo
novo, z dvema sobama, kit hinj-o, pritiklinami in 3000 m* vrta. poleg Novega me-*ta prodam. Stavba ima *o!nčno lego m lep razgled na pokrajino. Ponndbe je nasloviti: Smihel štev. 8. pošta Novo mesto. 45582-20
Štiristanovanj. hiša
z velikim vrtom naprodaj. Naslov v oglasnem oddelk't »Jutra«.	45788-?0
Načrte za stavbe
tzvršulem pod ugodni ml pogoji Ponudbe pod »Inženjer« na oglasni oddelek »Jutra«.
316-20
Hišo aH vilo
kupim proti gotovini. Ponudbe na ogla-sni oddelek »Jutra« pod »Gotovina dobrodošla«.	45703-20
Hišico z vrtom
10—15 km od Ljubljane 4o pol are hoda od želez niške postaje kapim. Po nudbe na ogla »nI oddelek »Jutra« pod šifro »H'5Va« 45769-20
Posestvo
mlinom prodam v prometnem kraju blizu postaje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45841-20
Vinogradi
Ljutomer ln Slatlna-Radenci. 3 gosposke hiše in druga zemljišča ter šume iz zapuščine vojvode Arenberg naprodaj v partijah. Vpra-ati pri dr. I. Benkovi-ču, Ljubliana. Aleksandrova 2 ali pri notarlu Požunu, Gornja Radgona.	45933-20
Kot družabnik
z srlavnico Din 100—150
tisoč, in osebnem sodelovanju pristopim k prvovrstnemu trgovskemu Pn,i; ietiu. Ponudbe je poslati pod šifro »Sušak« na ogl odd. »Jutra«. i.lSO?-lf
Stavbne nasvete
naje tehnični biro »r»hn«. Linbljana. Mestni trg 251
45892-16
2 dvoriščna lokala
za mirno obrt ali za pisarno oddam 9 1. novembrom Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8.	45812-17
Manjšo njivo
blizu St. Vida nad Ljubljano oddam v najem. — Ponudbo na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Njiva«, 45618-17
Velik vrt s stanovanjem
dam t najem na periferiji onema, kj se razume na vrtnarstvo. Pismene ponudbe pod »Velik vrt« na oglasra oddelek »Jutra« 45002-17
Trgovsko pod-et;e
protokolirano. snreime družabnika (družabn.ico). iz-vežbanega v plsarntSVili
tlo?!ih 'in' knMt*ovod=tvu.
M »sej na plača iti -čisti do-bif"k po dogovoru. Ponudbo pod. »150.010« na podr. »Jutra« v Mariboru.
45783-16
Ratna šteta
se iSčc za dobo 6 mesecev proti odškodnini in polni sigurnosti. Ponudbe z navedbo višine nnminale pod PocoSena Batna šteta« na ■o®! odd. »Jutra«. 45821-16
Gostilno
vzamem v najem v mos-tu ali na deželi v prometnem kraja. Ponndbe poslati na oglas. odd. »Jutra« pod »Najem«.	45909-17
Pekarno
deloma vpeljano slaščičarno, v lepem letoviščar-skom mestu, oddam vsled starosti in bolezni takoj s 1. I. 1932 v naiem. Pekarna ob=toii 7." nad 60 let ter bi bila ®a pod;et-nega mladega obrtnika n-1'bo.lie naloT en kapital. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »K 193?«
45749-17
Trgovino
vsled smrti dam v na'em. Trgovina in zaloga, stanovanj« in skladiftče. Poizve se v ogl. odd. »Jutra«.
45801-17
Trgovino
dobro idočo, vzamem v na'em z iirventar;em ali pristopim k-ot drtiraVnik k dobro idoči trgovini s 100.000 Din. Ceni. rvnnnd-bo na oglasni oddM«»V »Jntra« pod značko »^i Ion 36«.	45833-17
RestavraclV)
dobro idočo. pri kolodvoru na deželi, zaradi bolezni oddam. Ponudbe pod »Pri koiodvioni« na oglasni oddelek »Jutra«.
45837-17
Pekarik)
r prometnem kraiu vzame r najem Alešovec, Kranj.
45730-17
Gostilno
dam v naiem aH na ra-ftnn tistemu, ki ml po
sodi 50.000 Din. — Po-nudbe pod Šifro »Gostilna« na oglasni oddelek »Jutra«. 46050-17
SV1nd!«če
v Ljnbl;ani vzamem v na-;em. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Takoj 73«.	46072-17
Mesnico
n* prometnem kraja oddam poceni r na;ein. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Prometna
Finančnika
KSčem v svrho povečan ia nrometa v dobro uspevajoči trgovini v m«.t ti na Go-r»n'skem. Ponudbe na osi. oddelek »Jutra« pod__šifro Gotovina«.
45262-16
Kdo bi posodil
150 C00 Din na sigurno mesto in vkniižbi na prvo mesto nroti mesečnemu odplačilu. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »St. 150.000«
45977-16
?n.000 Din posojila
išče tukaišnja tvrdka proti dobri ?aranciii in visokim obrestim. Mesto obresti dobi lahko stanovanje in hrano. — Ceni. ponudbe na oel. odd. »Jutra« pod »-Sijajno«.	45969-16
Kateri
gospod ali erospodična prevzame mesto družab-nika-ce za dobro deli-vnt.pein trsrovino. zaradi odpotovania. Dopise nort »Sumo resni« na podružnico »Jutra« v M«boru.	46065-16
Prodam hišo
7 velikim vrtom in gozdom — primerno za sanatorij aH letovišče — na Gorenj 'kom. Cena 00 dogovoru Ponudbe na oglas. oddel°k »Jutra« pod značko »Na lepem kraiu«. 45534-2"
Vinograd, posestvo
obstoječe iz 3 oralov vinograda, 2 oralov niiv, pašnikov. 5 oralov gozda, travnika in hiše z vsem inventariem in celim le-♦ošniim pridelkom — radi smrti takoj zelo ugodno nrodam. Poeeetvo -'e v -bli-. žini Brežic. Pojasnila da"« Barjaktarovič, Ilica št. 2'»5 45615-20
Knpim vilo
nrvo zgra;eno, v T.itiblvi-
ni ali najbli7!i okolici. r>o možnosti z dvemi trisobnimi stanovanji, kopalnico in okoli 1000. m5 vrta. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Fdobna vila«.	45910-20
K«n?m bišo
7. lokali in vrtom, v eeni "oo.ooo Din v cVoliei kolodvora v L'ubl!ani. Pi=-tn"ne ponudbe na r.gln«ni nHd"!ek »Jutra« ped šifro »Skrajni pogoji«. 45917-20
Gos+Hno s h'«o
vrtom in vsem go=.r-e-lnr-skitn. gostilniškim in šoe-eeri'"?kim inventarjem, dobro uro bnda od L'itbl:-i«e rtrod.tm pod zelo ugodnimi T>ogo'i. — Potreben kapital 70.000 T>ir.. Ponudbe r-"d »ro-pfjni pogon« na ogla« oddelek »Jutra«. 43924-20
Parcelo
za Bežigradom prodam. Naslov v oglasnem odd»lkn »Jutra«.	45197-20
Stavbni prostor
ca 20.000 m5, na lepem, solnčnem in idealnem kra ja v večjem industri;skpm mesta na Gorenjskem pro dam. Tozadevne ponudb-pod »Redka prilika 156« na oglasni oddelek Jutra.
45536-20
Parno žago
v zelo dobrem stanja, na Dolenjskem bliža kolodvora ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelka Jutra 43242-20
Vilo
v lepem kraju Slovenije; obstoječo iz 5 lepih sob v prvem nadstropju, z veliko pokrito verand.«, kuhinjo. s pritiklinami. vodovodom in zeletradnim vrtom dam v najem, fcelezn postaja in mesto Konvice 1 Vi km oddaljena. Avto busna posta'a Cel;e—.Ma-rihor trikrat dnevno pri by~i. Mesečna ,na;emnina
40(i Din. Pojasnila daie gospa Hertl, Slov. Konu-ce.	45536-20
Lepo posestvo
r.ova velika poslopja, 10 do 15 oralov prvovrstne zemljo na ravnini kraj ceste, velik sadni vrt (2" polovn;akov sadievcaV za--a d I snfti poceni naprodaj. * VpraSa se: Plitvica štev. 9 pri Gornji ni.	45370-20
Posestvo
krasna lega, pripravno za .letoviščarje, penzi'oniste in druge, na Dolent'sk*Tn. .2 km od posta ie, po*te šol« in farne cerkve. Po 5ost\-io ob^tori iz hiše. ka-Sče. svitraka. hl»va. poda •i-n ko^olea ter leži ob potoku in shidorcu. B"di s» nar glav živine in vec nra«ičev. K no-sestvu pripada lep widfii vrt. kamnolom. 190 arov n:iv. travnikov in eord.i. _S"da' ■>e naba'a re'n k"ko5i. — Proda se zaradi družinskih -nzmer z oprai-o in 10" V,n,kn5.i za ceno Din S" Vn»1ov v oglasnem oddelku »Jutra«.	45872-20
Maniše posestvo
v Savinjski dolini prodam ali vzamem na isto posojilo proti vkniižbi na prvo mesto. Ponudbe prosim na ■oglas, oddelek »Jutra« pod »Savinjska dolina«.
45263-20
Krasno podjetje
Sitnih izdelkov s postranskim bogatim zaslužkom prodam. Kapl-t,ii izvrstno naložen. — Ponudbe pod 800.000 dinarjev na ogl. odd. »Jutra«.	45372
Večio hišo
stanovanlsko ali trgovsko, tudi boljšo gostilno v mestu kupim. — Pomidbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šitro »Takoišnjo plačilo«. Američan.	45986-20
Parcelo
na solnčnem kra'"n v ne-tvuredni bližini postaje v Mednem ali M"dvoda.h za primerno ceno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek -.Jutra« pod šifro »Sava 13« 45654-20
jmw
Realitetna pisarna
družba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva c. 4
proda:
NOVOZIDANO, dvosta-novanjsko hišo, vsako stanovanje, a 2 sobi, kuhinja, 700 m vrta, 2g. Šiška. 145.000 Din. HISO, novozidano, visokopritlično z manzar-do, dva enosobna. dva trisobna stanovanja, 300 m- vrta, Kodeljevo. Din 250.000. HIŠO, visokopritlično, dva dvosabna stanovanja, pritikline, 400 kv. metrov, vrta, Moste, Din 67.000. HISO, enonadstropno, novozidano, petstano-vanjsko, 1100 m- zemljišča, Zg. Šiška, 285.000
dinarjev. jISO, visokopritlično, dva dvosobna, eno enesobno stanovanje, 300 m- vrta, Zg. Šiška, Din 160.000. HISO, enonadstropno, dva trisobna stanovanja, 680 m- vrta, začetek Rožne doline, Din 250.000. HIŠO. dvostanovanjsko, trg. lokal. 2000 m'-' zemljiška, Vič, 150.000 dinarjev. HOTEL. 24 kompletno opremljenih sob, restavracija. več stanovanj, garaže Itd., letoviški kraj Gorenjske. Din 1,300.000. POSESTVO, 30 oralov, stanov. hiša, velik hlev, gospodarska poslopja, pri Medvodah, Din 210.000. Poleg tega več stano vanjskih, trgovskih, go stil. hiš, kmečka posestva, parcele v Ljubljani ln predmestjih v največji izberi, po najugodnejših cenah.
45958-20
Gozdno posestvo
krasno planinsko, o-bsto ieče iz pribl. 100 oralov gozda, njiv in sadovnika. prodam. Stanovan iske oiše ia gospouai .0 poslopje — w v najlepšom stanju, prodam Za Din 500.000 — Dopise na podružnico Ju tra v Maribora pod Pla ninski raj.	43924-20
T.ene stavb, oarce*
pod Rožnikom ugodno na prodaj. Naslov v oglasnem
46080-17 oddelka »Juti««. 45638-20
H?*o
t wpodarskim poslopiem nolog šole. cerkve in bo dočega tramva'a. v L;ub-!''in«kj okolici prodam. — Va«lov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	45028-20
B?v*a Pp-^^eva vila v Si^ki
Vodnikova cesta štev. 1(X»
ugodno naprodaj. P-oizve se istotam.	45955-20
Stavbno parcele
na lopam kraju ob elek
Pozor kupci!
izredna prilika. Več trgovskih in stanovanjskih hiš ter hiša, ki je pripravna za večjo industrijo, ter tudi male hiSice. Cena ugodna. — Pojasnila Jančar, Sv. Petra c. 27. 45990-20
V Rogaški Slatini
najlepšem zdravilišču Jugoslavije, je zaradi rodbinskih razmer ne prodaj ves kompleks hotela »Stoinschegg«. Posestvo obstoja iz glavnega poslopja, depon-dance in zraven spada-jočih gospodarskih poslopij z zemljišči v izmeri nad 50 katastra!-nih oralov, prve vrste v ugodni legi. Hotel sam se nahala takoj vis-a-vis kolodvora, leži torej izredno ugodno v centru z nad 40 kompletno in lepo urejenimi sobami za tujce, bogatim inventarjem za gostilniško obrt, velikimi, prostornimi kletmi, z veliko množico dobrih vinskih posod, razsežni-ml gospodarskimi prostori. garažami, skladišči, živim in mrtvim fundus instruktusom. Dobro obiskan od zdra-viliščnih gostov Je hotel prikladen za V3e vrste obratov, ki so v zvezi s tujskim prometom, pa tudi za vse vrste trgovskih panog in podletil. zlasti za lu-krativen restavracijski obrat. Zahtevana nakupna vsota se pribl i e globoko pod cenilno vrednosfo. V arondira-nem priključku je krasen grič s čarobnim razgledom na zdravilišče in njegovo daljno okolico, kamor se dospe v 5 minutah od zdraviliškega centra in je i ako pripraven za pristavo ali kal podobnega. Z eno besedo: dobra naložba kapitala. Intere-sentje nai se obrnejo za informacile na lastnika Avgusta Stoin-schegga v Rogaški Slatini.	45994-20
Stavbna parcela
naprodaj v Linhartovi ul. pri Dunajski cesti. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
460*5-20
Štiristanovanj. hišo
novozidano, z vsem komfortom, na zelo lepem kraju v Ljubljani prodam. — Hiša je rentabilna. Plača se pod ugodnimi pogoji za 520 tisoč Din. Naslov v ogl odd. »Jutra«. 46046-20
Več parcel
ttk kolodvora v Dev. M. v Polju ugodno na prodaj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 46047-20
Trgovska hiša
enonadstropna, velika skladišča, vrt, njiva in gozd v lepem trgu, pod ugodnimi plačilnimi pogoji takoj na prodaj. Tnformacije pri Mestni hranilnici v Mariboru 46064-20
Lokal
skladiščem iščemo v centru za februar ali maj. Ponudb« pod »301*0« na ogl. odd. »Jutra«. 45854-10
Sobo
veliko, lepo, v visokfun pritličju, s pnostim vhodom. za pisarno ali stanovanje takoj oddam na Kralja 1'otra trgu št. 8.
4586849
Trgovski lokal
z vso trgovsko opremo v
sredini mesta, pripraven za tovarniško zalogo tekstilne stroke oddam. Nasiov se izve v ogl. oddelku »Jutra«.	45880-19
Trafika in papirna trgovina
dobro vpeljana, na najpro-metnejši ulici Zagreba zelo ugodno naprodaj radi rodbinskih razmer. Kapitala je treba cca 80.000 Din. Ponudbe na »publie-itas«, Zagreb, Ilica 9, pod št. 28415 436S8-19
Pozor, krojači!
Dobro vpellano krojaško delavnico na pro metni točki, lokal in trije prostori, prodam zaradi odpotovanja. — Najemnina nizka. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45998-19
Gostilno ali vinotoč
na račun alt v najem, išče gospodična. Ponud, be pod »Podjetna« na oglas, oddelek »Jutra«.
46007-19
Večja hiša z dobro idočo gostilno
Center LJubljane (5 stanov.), na prometnem križišču več cest, v bližini 3 vel. šol, in nekaj drž. uradov, je vsled prevzema novega obrata, ugodno naprodaj. Zraven je majhen trg. lokal, garaža, lep vrt ln obširno dvorišče. Gostilna dela zelo dobro in nima konkurence. — Obrestuje se čez vse ugodno ter je sigurna zaloaitev kapitala. Samo resni kupci naj se pismeno oglašajo na ogl. odd. »Jutra«. Visoke sigurne obresti.
45926-20
Lep obiekt
blizu banske uprave. Irred na prilika dobre naložitve kapitala v solastniltvo po-s°sti. — Potrebna glavnica do 4(i0.nr>fi Din. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zasiguranje«.	46096-20
Lokal
na Miklošičevi cesti oddam Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« nod »Bodočnost« 43650-19
Poslovni lokali
na Dunaj«k- "est- St 29'! so s 1 septembrom na raz nolago. Poizve se 'stotam 43374 19
' okal s skladiščem
i* prometnem kraja od lam Naslov » oglasnem -»ddelko »Jutra« 45297 19
7a delavnico
oddam prostor na
cesti 41.	45797-19
Manufakturno trgovino v Liubljr.ni
na zelo prometni točki od_ dam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bolan sem 49«. 46019-19
Brivnica
na zelo prometnem kraju ob glavni cesti v C olju naprodaj. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celiti.
46106-19
Hišo z gostilno
prodam. — Novi. Vodmat, Ciglarjev« ul. 2. 46UO5-20
Hišo
prodam v večjem indu atrijskem kraju. Obstoji lz gostilne, mesarije, kleparske delavnice ter Sage in ima lastno elektriko. Pri hiši Je 135 johov gozda, kjer se dobi hlodov ln drv 100 vagonov. Cena 350.000 Din Ponudbe pod značko »Tako.lšnli odstop« na oglasni oddelek »Jutra« 45987-20
Gospodar, poslopie
z lepim sadnim vrtom,
veliko ln v dobrem stanju na prometnem kraju na deželi, prodam Poslopje le pripravno za preadaptlranle za trgovino, gostilno ali vse ko
trični ieleznici naproda •■ i drugo obrt. Naslov po Podrobnej« se Izve v ogl. Ive oglasni oddel =k »Ju-odd. »Jutra«. 45888-20tra«.	46082-20
Hotele, gostilne
kavarne restavracij« in v>
ootoče proda ia 'n 1aj* " naiem poalovinea ta go«til ■včaratvo M S Pavl^kovič 7,n srreb Ilica 1461 'n'** micpe proti poslan' 5 D*e znamk® oošIi»mo franko
21» 19
oddajo Stanovanje
2 sob. kuhinje, predsobe :n balkona, v novi hiši pri Stadiona oddam Naslov v »•lasnem oddelku »Jutra« 45634-21
Dvosob. stanovanje
s pritklinami, lepo, solnčna lega, v visokem pritličju oddam s 1. novembrom. — Poizve se za Bežigradom v Pleteršnikovi ulici št. 21 med 2. in 3. uro. ali pri K. Pučnik, Tavčarjeva ul. št. 3.	43815-21
Stanovanje
kuhinje, sobe. v sobi parket, takoj oddam po .nizki ceni. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.	-45908-21
Stanovanje
aK prazne s-obe i:i eno opremljeno sobo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	4301£-21
Stanovanje
sobe ia kuhinje oddam. Poizve se v Rožni dolini, cesta VI/54 — pritličje.
4S920-21
Stanovanje
3 sob in pritiklin od.-bm s 1, novembrom. 2 mi-iittti od tramvaja na Viču. Naslov v oglasnem oddelku Jntra.
43934-21
Stanovanje
sobe in kuhinje oddnm v Dravljab 135 — Fakooa pot.	43950-21
Stanovanje
z veliko sobo, prostorno kuhinjo in pritiklinami ta ko j oddam v najem. -Istotam ugodno prodam
rože juvke
Savi je štev. 50. 43053-21
Stanovanje
3 velikih sob. velike predsobe. kuhinje, shrambe, kopalnice, klozeta, garderobe sobe za služkinjo in balkona oddam s 1. novem brom na Vrtači — Levsti kova ulica. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 45948-21
Trisob. stanovanie
z vsemi pritiklinami takoi oddam v Slomškovi ul. 10 - Kodeljevo. 45761-21
ToUal s
oddam na prometnem kraiu v škof:i Loki tik c«r-kve ob flini cns»i. Po-Ttttdb« pod 5'f-o »Škofa toka« na ogl. odd. »Jut-a« 43884-19
3 leoa stanovan»a
9 sobo. kuhinjo in kabinetom ter *obo ktihinio pri tiklinami in vrtom, v l>li žini nove šišenske cerkve v novi hiši oddam po zmerni ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
45288-21
Stanovanie
••obe, posel ske sobice in kuhinie. v bližini Stadiona takoi ->d d a m Poizve se v trafiki na Miklošičevi ce-»ti št. 34.	43663-21
c^bo fin k«h!n?o
oddam v Zeleni jami. Na-Inv pove oglasni od del »k Jutra«.	45724-21
V sredini mesta
v Gledal irkii in Beethovnovi ulici so na razpolago v starih suhih zgradbah tri moderna stanovanja v I. in III. nadstropju ter v visokem pritličju s tremi štirimi in petimi sobami, vsako s kopalnico, posel-sko sobo in pritiklinami z elektriko in plinom. Sta-n-c-vanjo se po želji stranke obnovi. — Najemnine zmerne. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra-« pod »Stanovanje 7+10+15«. 45731-21
Stanovanje
1 sobo in kuhinjo in vse pritikline oddam, ist-otam oddam prazno sobo. Zg. fciška, Koseze 85, "Lavren-6ič.	45852-21
Stanovanje
sobe. kuhinje in pritikHi oddam v nov: hiši za Dri 275 s 1. nov.. oddaljen-> 13 ai:n. od cestne zelenice. Ivana Legat. Brd«
t. 63 .	45896-2'
Elegant. stanovanje
s 4 sobami, kopalnico itt pritiklinami, n* prometnem rajn oddam z novembrom Nasl-ov v oglasnem oddelku ^ Ju tra «.	45624-21
Jifr
Realitetna pisarna
družba 1 o. z. Ljubljana, Miklošičeva c. i
o icia v najem sledeča stanovanja:
PETSOBNA: Tržaška cesta, Din 1250, center 2000 Din. ŠTIRISOBNO, center.
Din 1800. t USOBNA: Dolenjska cesta, Din 900, po-L Taborom Din 130C, Dunajska cesta 1200 Din, pri Sv. JakoDU 1000 Din, Moste 300 550 Din, pri Sv. Jože-£" 1300 Din. D v ^DBNA: Trnovo Din 850. Gllnce 500 Din, Kodeljevo Din 6C0, Tržaška cesta 800 dinarjev, černuče 250 dinarjev, Rožna dolina 600, 700 Din. ENOSOBNA: Sp. Šiška. 350 Din, Zg. Šiška 250, 300 Din. Trnovo 450 Din, Stožicc 300 dinarjev, Rudnik 250 225 Din.
Poleg tega več dragih stanovanj, praznih sob s štedilnikom, trg. lokalov, praznih in opremljenih sob v največji izberi.
Izberi.	45957-21
Trisob. stanovanje
oddamo takoj v zadružni hiši »Stan in doma«. Tržaška 28 ob postajališču cestne železnice. Pojasnila se dobe v mlekarni Tržaška c. 26.
45949-21
Stanovanje
2 sob. kuhinje in priti k', i:1., z elektriko in vodovodom oddam s 1. novembrom v Rožni dolini, cssta V,'31.
45091-21
Enosob. stanovanje
oddam v Stožicah 1;». Dunajska eesta. 45S60-21
Vinsko klet
pripravno tudi za skladišče tik feToroiške proge oddam. Na«1ov v og1n-","m oddelku »Jutra«. 43713-19
Pono?pno obleko
n« d<vk*~ in deklice od 4
flo 9 let v.ioim. Ponidb° na ogl. odd. »Jntra« pod značko »Sirote«. 43702-13
Trgovina
dobro vpeliana. s slaSfi-"ami. čokolado, na debelo l,n d»"Vateso. v cent-ii T:nbi"ape. i>od ug^dr^nv -vrtorvtj	Ponndt*'
nod Si^o	pe
Stanovanje
3 sob, kopalnice in obšir: n.ih pritiklin oddam poceni za 1. november. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 45863-21
Stanovanje
2 sob in kuhinje za "30 Din takoj oddam pri Sv. Križu št. 53. 43903-21
Stanovanie
v krasni in solnčni legi sredi mesta '— 2 večji. 2 nia»i;ši sobi. kuhin;a in pritikline oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
43742-21
ogl. odd. »Jutra«. 45763-19 I 83,
Stanovanje
o »ob. kuhinie in prittVtto "■'dam z novembrom. Na .'»r pove oglasni od J "lok »Jutra«.	45809-21
S*9«iovanfe
.^h--1 o očf m ? ili vw sob. kuhinje, shrambe, kopalni /.o i.n vr+a. v novi hiši tik pMtaie T-averfta nri L;ub t-mi od.lnm takoi. Po-;asnil« d»'e Aloi*ii Sim r-i«. lAverca. 4P894-21
SVtiovitnie
in 1- ul1 "n*p pddnm
^"-ka najemnina. ^'"nlte 45849-21
Udobno stanovanje
v novi hiSi v Staničevi ul. za Bežigradom oddam s 1. novembrom 1931. Nasiov v glasnem oddelkn »Jutra«.
45056-21 Mšnia gora.
Stanovanje
sobe, kuhinje in priUklrn
oddam s 1. novembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. ~	43938-21
Stanovanje
3-sobno, na Aleksandrovi cesti, ves komfort, takoj •odd;im. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 45879-21
Stanovanje
2-sobno, jiarketirano, s kuhinjo, v prizemljn, o<ldaai v uovi vili za Bežigradom s 1. nov. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 43S81-21
V gr-du
Višenski potok (Weichsel-
bae.h) pri Višnji gori, 6 minut od kolodvora takoj
oddam stanovanje
2 velikih sob. kuhinje, pritiklin in velikega zelen;ad-nega vrta. Zakonski pai brez otrok ima prednost. — Vprašati pri oskrbništv* graščine Višenski potok.
43039-21
Stanovanje
sobe ia kuhinj« takoj oddani dvema mirnima osebama. Naslov » oglasnem oddelka »Jutra«. 46041-21
Sobo hi kuhinjo
mirno in zračno. s pritiklinami oddam 25 minut od tramvaja. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 45076-21
2 sobi in kuhinjo
l vsemi pritiklinami oddam
▼	Tovarniški ulici štev. 27
45997-21
Stanovanje
▼	novi vili, obstoječe iz dveh sob ln kabineta ter vseh pritiklin, oddam mirni stranki s 1. novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	46009-21
Petsob. stanovanje
opremljeno z vsem kon-fortom, v centru mesta, oddam s 1. novembrom 1931 v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	46036-21
Zračno stanovanje
2 sobi in kuhinja, z vsemi pritiklinami, vodovodom in elektriko, odda za 500 Din Ivan Dcbnikar. Ježlca 91, po leg avto postaje Ruski car.	46076-21
Stanovanje
S sob, kuhinje, pritiklin ln 2 sobici s posebnim vhodom oddam takoj v najem. Naslov v oglasnem oddelkti »Jutra«.	46040-21
Stanovanje
S sob. kuhinje tn pritiklin takoj oddam. Poi.zve se v gostilni pri »Kamniti mizi« v Zg. Šiški 17. 46098-21
Opremljeno
stanovanje
•obe in kuhinje takoj oddam v r>»f*\i v Maribora. Frankopauoia ulica St. 10/1 46062-21
Solnčno stanovanje
9 sob, kuhinie. poselske sobe. kopalnice, predsoba. 2 balkona, plin, oddam s 1. novembrom Cena 1300 Din. Stanovanje v bližini Tabora Naslov v oglasnem od-df>'*"" ».Jutra«. 46120-21
iščejo Dvosob. stanovanje
» pritiklinami, najraje v mestu ali blizu Bežigrad? iSča s 1. novembrom zelo »lirna in snažna stranka S odraslih oseb. Pismene po rmdbe na osladni oddelek »Jutra« pod šif^n »Strank? treb mirnih oseb«.
45621-21/a
Enosob. stanovanje
ali prazno sobo iščeta no-v»porr-čew-a v trnovskem ali šentjakobskem okraju Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Za december«.	45394-21/a
Stanovanje
dvosobno, aH prostorno enosobno, s kuhinj«, iščem v bližnji okolici mesta. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šitro »Plačam do 400 Din«. 46028-31/a
Stanovanje
X 1 aJi 2 sobama iščeta dve osebi za november ali pozneje. Ponodbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštni uslnžbenec«. 46116-21/»
Sob*
oddajo
Samsko stanovanje
obstoječe iz večje in manjše sobe, t moderno opremljeno umivalnico oddam s 1. novembrom v bližini gl. pošte. Pojasnila daje hišnica t Gajevi ulici it. 9.
44895-23
Opremljeno sobo
oddam takoj 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	46021-23
Lepo sobo
opremljeno, mirno, s posebnim vhodom takoj oddam v Gradišču. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
45636-23
Opremljeno sobo
t elektr. razsvetljavo, postrežbo, vhodom iz stopnjic 3 1. novembrom odda Ken-da. Mestni trg štev. 17/11.
45131-23
Prazno sobo
solnčno, v centru mesta takoj oddam eni osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	45426-23
Opremljeno sobo
oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45679-23
Mesečno sobo
s hrano ali brez oddam blizu kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
45707-23
Maihno pisar, sobo
oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 45772-33
Prazno sobo
veliko. podstrešno, blizu Tabora z novembrom od dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45604-23
Sobo
sokično, z elektriko in posebnim vhodom oddam najraje zakoncema brez otrok. Naslov v ogla«, od delku »Jntra«. 45903-23
Zakonsko sobo
opremljeno, z elektriko oddam ta kv>j. Zelena jama, K oroščeva 13.
45905-23
Oo»-emljeno sobo
parketirano. zračno, s posebnim vhodom in elektri ko oddam 2 aH 3 gospodom s hrano ali brez s 1. novembrom. Naslov v oel oddelkn »Jutra« 45919-23
300 Din nagrade
dam tistemu, ki mi poišče eno ali dvosobno stanovanje ne prpdaleč od cen-triima. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Trije člani«.	45898-213
Stanovanje
dvo- ali trisobno, solnčno in suho išče družina štirih odrasKh oseh. Ponudbe na eirlas. oddelek »Jutra« pod Šifro »Odrasla«. 45703-21.'a
Stanovanje
4—5-sobno. s komfoTt-om. »redi mesta 'šče dražina 3 odraslih oseb za februar. Ponudbe pod »Točnost« na ogl. odd. »Jutra«.
45878-21a
Stanovanie
i 1 ali 2 sobama in kuhinjo iščeta 2 gospodični, ki »ta ves dan odsotni. Ponudbe pod »D? Din 600.—« na oglasni oddelek »Jutra« 45S93-21a
Stanovanje
obstoječe iz 3—4 sob in garažo s potrebnim kom fortora iščem po možnosti v novi vili v bližini pošte za 1. november. Ponudbe pod »Komfortno« na oglas, odd. »Jutra«. 45813-21a
Majhna družna
Išče stanovanje 1 sobe ln kuhinje za 1. november. Plača 200 do 300 dinarjev mesečno. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.	45983-21a
Stanovanje
1 »H 2 sob kuhinje fn pritiklin išče mirna štiri-članska družina odraslih oseb za december sli ja nuar v bližini Rimske ce-»te. Pismene ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra« pod lifm »500«.	45446 21/a
Prazno sobo
18 m! velik« oddam s 1. novembrom majhni družini ali samcu. — Prodam pa
nekaj zajcev
angora in re-kse. Cena po dogovoru. Mikuš Anton, strojnik, Vič št. 114.
45921-23
Veliko sobo
'epo, v visokem pritličju, s -irostim vholom za pisarno ali stanovanie takoj ldd.im Kralja Petra tr gu št. 8.	45867-23
Ooremlieno sobo
s separatnim vhodom, ev. tudi s hrano, v Levstikovi ulici poleg Tivolija takoj oddam »ni ali dvema ose bama. Ni slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45947-2?
Flegantno sobo
s strogo separiranim vhodom oddam stalnemu in solidnemu gospodu. Flor janska ulica 31/1. 45848-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.	45851-23
Opremljeno sobo
parketirano. snažno in zračno, z električno razsvetljavo. ▼ novi vili na Mirju oddam gospodu s 1. novembrom. Poizve se: Vožarska pot 4. 45856-23
Prazno sobo
s parketom in posebnim vhodom odda štamcar. Gradaška ulica 8. 45061-23
Kabinet
v bližini banske uprave, e centralno kurjavo in upo rabo kopalnice odd a m hol;šemn gospodu s prvim novembrom. Poizve se pri »Rekord«, Aleksandrova 8-45875-23
Opremljeno sobico
takoj odda Suštoršič, Dunajska cesta 41. 45963-23
Prazno sobo
z elektriko takoj oddam 2 gospodoma ali gospodična ma v Vižmarjih štev. 47.
45937-23
Gospodično
sprejmem na hran« in stanovanj« v Sp. Šiški, Pod-junska 11/1.	45940-23
Sobo in kuhinjo
oddam v Rožni dolini — cesta XV/30.	45941-33
Solnčno sobo
s posebnim vhodom oddam 2 gospodičnama ali gospodoma v Florijanski ulici št. 23/11.	45042-23
Lepo, solnčno robo
oddam na Borštnikovem trgu 1/H.	45927-23
2 gospodični
sprejmem na stanovanje. Hrenova ul. 16. 45861-23
Sobo
oddam takoj aH s 1. novembrom mirnemu pripro-stemu gospodu. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 45873-23
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom oddam. Skofja ul. 13/IT.
45890-23
Gospodično
sprejmem na stanovanj« in dobro hrano takoj aH s 1. novembrom v centru. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	45895-23
Opremlleno sobo
z 2 posteljama takoj od-dam v Kapiteljski nI. 3/1.
45739-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom — pri šentjakobski šoli oddam Na=lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	45764-23
Prazno sobo
veliko, lepo, južna lega, v I. nadstr., poseben vhod, posebna drvarnica, center, elektrika, parket, se s 1. novembrom odda. Cena po dogovoru. Poseben prostor za 'imivanie. Plin na razpolago. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. Ogled od 9. do pol 12. ure ln od 2. do pol 6. ure.
45932-23
Veliko sobo
uporabno tudi za pisarn«, v pritličju v Flori.ianski ulici št. 33 takoj oddam.
45967-23
Sostanovalca
s hrano ali brez sprejmem na Cankarjevem nabrežju št. 7/II levo.	46004-23
Lepo, solnčno sobo
s separiranim vhodom, parketom in elektriko oddam boljši gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
43074-23
Prazno sobo
separirano oddam eni ali dvema osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
46006-23
Sobo
veliko in zračno, z elektriko in posebnim vhodom oddam v Koleri j«. Koses kega ulica St. 30. Ogledati od 11. are naprej. 46030-23
Dva gospoda
sprejmem na stanovanje v Clgaletovi ulici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46048-23
Lepo, veliko sobo
lepo opremljeno, s poseb ni-ra vhodom oddam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	46086-23
Opremljeno sobo
z 2 posteljama oddam. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	46088-23
2 gospodični
sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	46057-23
Pri Vrtači
oddam lepo opremljene sobe t oskrbo ali brez. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. _46097-23
Krasno sobo
veliko, meblovano- od dam le boljšima eni ali dvema osebama, blizu glav. kolodvora in Tabora. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 46101-23
Sostanovalca
sprejmem z novembrom. Glince cesta 17-4 Istotam se po ugodni ceni odda dobro ohranjen salonski gramofon.
46115-23
Prazno sobo
lepo, solnčno ▼ novi vili poleg tobačne tovarne oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 46118-23

iščejo
Prazno sobo
s posebnim vbodom, v bližini Gledališke ulic« išče s 15. novembrom gospodična uradnica. Ponudbe pod »Uradnica« na oglas, oddelek »Jutra«. 43770-23/a
Opremljeno sobo
solnčno, s posebnim vbodom, najraje v bližini konserva torija, iščem. — Ponudbe pod šifro »Učiteljica« na oglasni oddelek »Jutra«.	45906-23»
Elegantno sobo
s se [Mi Hranim vhodom, r bližini opere iščem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Elegantna«.
45922-23/a
V Novem mestu
iščem s 1. novembrom čedno opremljeno sobo
Ponudbe z navedbo cene pod značko »Inženjer« oa oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani.	45738-23/a
Poceni sobico
iščeva ▼ Rožni	dolini ali
drugje. Ponudbe	na ogtas.
oddelek »Jutra«	pod šifro
»Turista«.	45791-23/a
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom išče gospod. Ponudb? na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Najraje pri vdovi«.
45802-23a
Prazno sobo
iščem v centru mesta za krojaško obrt. Ponudbe na osrlasni oddelek »Jutra« pod »Za 1. november«.
45820-23a
Sobo s hrano
im popolno oskrbo išče gospod v centru mesta. Ponudbe z navdbo cene je poslati pod šifro »Soba za 1. november« na o?!asni oddelek »Jutra«. 4581S-23a
Čisto sobo
t zajtrkom, r centru mesta iščeta 2 gospodični s 15. novembrom. Ponudbo pod »Mirni« na oglasni oddelek »Jutra«.	45741-23/a
Tlve akademlčarkl
iščeta poceni sobic« blizu Kolnice. Ponudbe z na-vMbo cene na f*slas. od d»'ek »Jutra« pod značko »Mir«.	460?7-?3/a
Otroka
vsak« starosti sprejme v boljšo jskrbo gospa na deželi proti zmernemu plačilo. Naslov v oglasnem odd. »Jntra«. 45846-14
10.000 Din
posodim brez obresti tistemu, ki bi vzel starega upokojenca v vso oskrbo do smrti. — Prednost Imajo ,amo-stoine dame. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Osamljen«.	45971-14
'fippiti
Evtanazija
Ranjene* iz divje jaKe-prosi g. Krašiča, ki »va se seznanila minulo zlnu' ▼ lj. bolnici, za »poroči t«v naslova. Lepe pozdra ve. ČemaZar Frane, trg. potnik. Ljubljana. Hranil niška cesta 2 45557 a
MuzikaDčen
akademik ali uradnik naj pošlje svoj naslov, opis življenja io zahteve honorarja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Spremljevalec«. Slika zaieljena.
45748-24
Trgovski pripravnik
išče za svojo ie vpeljan« trgovino korespondenco z mlado gospodično, enake strok«. Prednost imajo go spodične poštenih ia dobro »ituiranih staršev z dežele. Samo resne ponudbe s sliko, katera se vtM, na oglas, oddelek »Jntra« pod »Srečna bodočnost št. 1915« Tajnost zajamčena, anonimna pisma odklanjam.
45335-24
WilH
Pismo »prejela in odpisala Pošlji naslov. — Mitnica.
45460-24
Cenjene dame!
Ne zavrzite svilenih nogavic. ako Vam zdrkne pentlja, temveč nesite jih v atelje M. Leitgeb. Jurčičev trg 3, kjer Vam jih popravijo.	45587-24
Kateri
plemeniti gospod bi posodil gospodični 1000 Din — katere takoj rabi. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vedno hvaležna«.	43991-24
K dijaku
sprejmem sostanovalca — najraje zanesljivo solidnega dijaka iz boljše rodbine — z vso oskrbo. Prost vhod, elektrika in center L'ubliane. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 45766-22
2 mlajša dijaka
sprejmem v vso o6krbo, strogo nad-zorstvo in obilna hrana. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 45904-22
Dijaka
sprejmem v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	45744,22
Dijaka
sprejmem v vso oskrbo k dijaku na Starem trgu. Nemška konverra-cija. Pouk pri učenju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46001-22
Dijakinjo
na hrano in stanovanje sprejme boljša nemška družina. Klavir Naslov pove •vglasni oddelek »Jutra«.
46035-22
Dijaka
sprejmem n« stanovanje fn hran« v Rožni dolini, cesta VT/4.	46045-22
/v L
Mladenič
žeK znanja z do 20 let staro gospodično. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlada«. 45672-24
Mladenič
star 29 let, čedne zunanjosti, s 80.000 Din gotovine, trgovsko naobražen, želi znanja z gospodično od 20 d« 30 let. Le resne Ponudbe po možnosti s slik« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifno »Sreča v ie«««« 45907-24
321etaa dama
Seli krajšati dolge zimske večere starejšemu gospodu Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lepi več"ri«.
45698-24
»Rifa«
Bodi kjorlkoli. Solnce vzhaja. Čas ie. Odgovori istim potjom. Studi. 45911-24
3 luštne cvetke
želijo v svrho zabave dopisovati z intoligetnimi gospodi pod značko »Nai-gel'ček«, »Fa igeliček« in »Rožmarin« na ogl. oddelek »Jutra«.	45842-24
Krznen p' .šč
popolnoma nov, naprodaj. ?,itnikova 6.	45862-13
Boa
lepa. nova lisica ugodno naprodaj. Naslov t ogla«, oddelku »Jutra«. 45756-13
Vabimo Vas
Oblecite se pri nas. Nogavice, srajce, sobne obleke, predpasniki plašči ln manufakturno blago po najnižjih cenah v trgovini Marija Rogelj, LJubljana. Sv. Petra c. St. 26. 46093-13
Lepa zimska suknta
temnorjave barve za 350 Din naprodaj t Kapiteljski ulici št. 7/T.	46087-13
Dame!
Na preizkušenem, na;bo1i-šera aparatu, ki ne kvari las in ne peče. dela trajno
ondulaciio po 100 Din Franc FHipovlč, Loke 49 v hiši g. Pravdiča, Trbovlje L	46777-24
Trajna ondulacija
80 Din. Hešnk, šiška, Medvedova 38. Tudi ob nedeljah.	45874-24
2 mlada golobčka
želita dve golobici. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Tonček, Ivanček«.
45803-24
Gospodična
stara 40 let, se želi seznaniti z gospodom zaradi takojšnje ženitve. Sme biti tudi vdovec. Samo resne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Pridna gospodinja«.
45952-24
Mlada gospa
prosi starejšega gospoda blagega srca, da ji pri skoči na pomoč. Cenjene dopise prosi na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Začasno hvaležna«.
45981-24
SVETOVNOZNANI ČEVLJI ZNAMKE
PRVOVRSTNA KVALITETA
oprodaja
ČEVLJI ISTE TOVARNE ZNAMKE
F.L.P0PPER VIKTORIJA
KI SO ZNATNO CENEJŠI
PRI TVRDKI
J. C. IIA TER
Liabljana
STRITARJEVA ULICA
12785
Gospod
si želi znanja z gospodično. staro do 22 let. Ponudbe pod značko »Dobro srce«, na oglas, odd. »Jutra«. 46012-24
Kateri gospod
blagega srca, bi hotel za kratek čas dopisovati z mlado Izobraženo damo, naj piše na »Raz-.vedrilo v Jeseni« na oglasni oddelek »Jutra«.	46083-24
Kot družabnlco
išče gospod gospo ali gospodično, ki ima nekaj gotovine. Ponudbe pod »Trgovina« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	46063-24
Hiida 34
Dvignite takoj pismo.
46078-24
Aram
Dvignit« odgovor! 46079-34
Značajen gospod
neodvisen, želi znanja s 25—30 let staro damo iz boljše družbe, radi duševnega razvedrila. Anonimni dopisi brez pomena. Cenj. dopise na oglasni oddeiek »Jutra« pod šifro »Sreča«.
46119-24
Inteligenten gospod
mlad želi znanja z inteligentno gospodično od 17 — 20 let staro, pri-kupljive zunanjosti. Gospodične neodvisne bodočnosti Imajo prednost. Neanonlmne dopise s sliko, ki se na zahtevo vrne, je poslati na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Poznejša ženltev«.
46103-24
Katera gospodična
bi hotela tolažiti ln krajšati čas zvestemu mladeniču v samotnih uricah. Cenj. dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: Resnost.	46110-24
V podružnici Jutra v Celju
dvignite sledeča pisma:
Marljiva pisarniška moč Mogoča ženitev. Nastop takoj. Namizna jabolka. Nepoškodovani, Sezona. Snažna ln zanesljiva. Večje mesto Slovenije. Vestna v delu, Vzgollte-ljlca. Zanesljiva 60, Zna-^ajnoet. Zvesta gospodinja.	46111-24
Vera!
Hvaležna sem TI. Izvrstno mi je odstranil pe-diker kopališča hotela »Slon« kurja očesa .Sedaj ml lahko plesalci stopajo po nogah po mili volji. Plesalke, k pedlkerju!	46117-24
Premožen gospod
30 let star, želi v svrho ženitve znanja i gospodično ali vdovo. Cenjene dopise s sliko, ki se vrne. na podrpžnico »Jutra« v Mariboru pod »Premožna«.
45573-25
Gospod
ž«Ji dopisovati z gospodično ali vdov« srednjih let zaradi poznejše ženitve. One s posestvom imajo prednost. Ponudbe 8 sliko naj se pošiljajo na naslov C. V. Clement, de la Demi Lune Siancourt. Oise — France. 45323-25
Vdovec
z večjimi posestvi in industrijo, 45 let star, priden, delaven, popolnoma sam, želi žensko s primer nim premoženjem in iste starosti. Priženitev k večji trgovini ali industriji ni izključena. Ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Dober gospodar«.
45782-25
Mlad uradnik
plemenitega značaja, visoke srčne kulture, bi poročil boljšo damo v starosti od 22—30 let, ki ima nekaj premoženja. Le resne ponndbe prosim na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Plemenito arce«. 45864-25
Obrtnik
in posestnik z zelo dobro uspevajočim podjetjem, želi v svrho ženitve znanje z gospodično ali vdovo brez otrok. Nekaj premoženja in veselje do obrti pogoj. Le resne ponudbe s sliko, ki se na zahtevo vrne, na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sijajno življenje«. 45751-25
Za svojega
sorodnika
obrtnika iščem nevest« \gilna, dobrosrčna z nekaj premoženja ima prednost. Lepa bodočnost za-sigurana. Ponudbe s polnim naslovom na oglasni oddel. »Jutra« pod šifro »Lepa bodočnost«. D iskreči ja častna zadeva.
45752-25
Gospod
z večjo množino lastnega vina. želi spoznanja s na takarico, ki poseduje osebne pravice in nekaj kapi tala, r svrho poznejše ženitve in takojšnjega pre v.ema gostilne z mesari-i« in posestvom v zelo prometnem kraju v najem. Le resne ponudbe je poslati pod Sifno »Gostilna is mesarija« na oglasni odd. »Jutra«. 45692-25
Gospodična
z dežele, dobra gospodinja, čedne zunanjosti, z nekaj premoženja. iSče znanja v evrbo ženitve z iBteligentom v dobri poziciji od 96—50 let starim. Vdovci niso izključeni. Le res p« dopise pod šifro »Bor« na oglasni oddelek »Jutra«._45824-25
Dobrosrčnega
želim r. mož« Gospodje, starejš' 'tndi vdoveh ima
prednost. Ponndbe s "olnlm naslovom n* ogl. , ld. »Jati*« pod »Osreči \,««.	45825-25
Gospod
star 29 let, v stalni drž. službi, išče intimno prijateljico. V slučaju obojestranske simpatije poznejša ženitev ni izključena. — Resne (neanonimne) ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod značko »Zmeraj vesel« 45719-25
Ženitev!
Soliden, dobro sitoiran gospod srednjih let, državni uradnik na samostojnem položaju, želi znanja v svrbo ženitve z inteligentno, imovito gospodično iz boljše družine, staro od 26 do 36 let. Reflektira pred vsem na smisel za gospodinjstvo in domačnost, dobro srce in miren temperament. Absolutna diskretnost zajamčena Le resne in neanonimne ponudbe s sliko pod »Udanost in umevanje 2002« na oglasni oddelek »Jutra«.	45730-25
Gospod
27 let star, v dobri stalni službi, s pravico do poznejše pokojnine, želi poročiti gospodično aH vdovo do 27 let staro prlkupljlve zunanjosti in z nekaj kapitala. Prednost imajo one 7 dežele. Resne ponudbe sliko naj se pošljejo na »Jutr\« pod šifro »December 1931«. 45962-25
Veleposestnik
in trgovec, z višjo izobrazbo. ugodne zunanjosti in značajen, želi spoznati sebi enako damo v svrho ženitve. Ponudbe po mornosti s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lepota tn erotika«.
46038-25
Resno bi želel
v zakon obrtnik, star 26 let. ločen, a ne po svoji krivdi, brez otrok, z damo, ki bi hotela skupno zgraditi hišico in se zavedala, da brez ljubavl nI zakona. Cenjene dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Vitka blondlnka«. 46104-25
Dva gospoda
dobro sittiirana, s sigurno bodočnostjo, stara od 25 — 27 let, želita znanja v svrho takojšnje ženitve z dvema gospodičnama, ki posedujeta nekaj premože-nia. Tudi kmetske niso izključene. Le resne ponudbe s sliko, ki se na •^eljo vrne. Je poslati na podružnico »Jutra« v Maribora, pod značko »Silvo, Branko«. 46112-25
w rt ( f tj t rt
Inštrumente
dobro ohranjene, v visoki uglasitvi: Helikon B. Eu fonij B. klarinet B io či nele kupi Godbeni odsek Sokola v Ribnici na Do lenjskem.	44825-26
Klavirji!
pianini
Kupujte na obroke od Din 400.—
prve svetovne fabrikate B5-sendorfer, Steinway, FOrster Petrof. Helzl. Stingl orig.. ki so nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika) Prodaja jib izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj »Glasbene Matice«
ALFONZ BREZNIK
Aleksandrova c. 7
(vogal Beethovnov« atice)
Najcenejša izposojevalnica!
393-26
Violin čelo
prodam. Cena Din 400.—. Leopold Planko, Velenje.
45836-26
Čelo vijolino
prvovrstno, z omarico, prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	45800-26
Pianino
tvrdke FGrster, skoro nov. s krasnim glasom, proda Dobrajc, Maribor, Tatten-bachova ulica 21. 45676-26
Pianino
dobro ohranjen kupim, ali vzamem na posodo po zmerni ceni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pianino«.	46113-26
Tenor saxofon
izvrsten, zelo ngodno prodam. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Srebrn«.	46092-26
Gramofon
dobro ohranjen, s številnimi ploščami ngodno na prodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46084-26
Hu4tu>
Radio-aparat
štiricevni. zvočnik, mrežni oripoj in akumulator, zelo ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 45346-9
Pruum
Lep jedilni kostanj
po Din 1.50 kg razpošilja Peter Setina. Radeče pri Zidanem mosta. 44578-33
Namizna jabolka
prvovrstna po najnižji ee ni razpošilja — kupuje pa
lepe suhe gobe
po najvišji ceni Peter Se tina. Radeče pri Zidanem mostu-	231 -33
Suhe gobe
v vsaki množini kupuje E. Vajda. Cakovee. Ponudbam priložite vzorce.
45685-33
Kislo zelje
nov«, prvovrstno rezan«, in cele glavic« za tarmo. v sodčkih v vsaki množim po najnižji eeni po naro čilo dobavlja Gustav Er kla vec Kodeljevo Št 10 Liubliana. Telefon It 25 91 2M4S
Krmilno peso
prodam. Naslon pove ogl. odd. »Jutra«. 45810-33
Sena
več vagonov naprodaj na gradu Družbe Jelšingrad z o. j., poeta Šmarje pri Jelšah.	46108-3-3
Divjega kostanja
1500 kg proda Ambrožič Neža, Jesenice 4. 46058-33
Kromjir
stalno	kupuje izvozna
družba.	Ponudbe le va-
gonskih	količin na oglasni
oddelek	»Jutra« pod »Ob
vezno«.	45886-33
Ugodna prilika
se Vam nudi. da si takoj nabavite za zimo jabolka še po ceni 1.50 Din in ko stanj po Din 1.40 kg fran ko Mirna peč. Jabolka so kisla, trpežna in obrana. Adolf Remic, Mirna peč
45259-34
Namizna jabolka
vagonske in polvagonske pošiljke ter v posameznih zabojih nudi Ljudevit Rosen berg, rzvoz sadja, Ca kovec, Medji-murje.
46010-34
Ugodna prodaja knjig
Webers Weltgeschichte. Mevers Konversations-Le-xikon, Brehms Tierleben, Allgemeine Encyklopedie der Foret- und Jagdwis-sensehaft poceni prodam. Ponudbe na: Rakulas — Golnik.	45845-8
Najtemeljitelšo vrtnarsko knjigo
Vilmorins Blumen-gartnerei
tretjo izdaj«, dve lepo vezani knjigi, 1500 skupnih strani, 1272 črnih podob. 400 barvotiskov na sto po-lah leiikon formata, dalje 184 velikih pol barvotiskov najlepših vrtnic, povezanih v knjigo, prodam. Vprašanja na osrlasni oddelek »Jutra« pod »Cvetličarstvo«.	45767-8
Medicinske krjige
instrument« ter »Mavers-Konvers.itnons-Lex.ikon« 21 zvezkov za 1000 Din pro-dum. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46123-8
SiinUi
Divjačino
srne, zajce, fazane in jerebice kupuje po najvišjih dnevnih cenah Viljem Abt, Eksport, Maribor. 45574-27
Pes volčjak
18 mesecev star. zelo dober čuvaj, ugodno napnodaj. Ogloda se pri Med ved, Stražišče 163. pri Kranju.	45829-27
Kanarčki harcerji
20 kom., samci in samice, s 7 kletkami za 1000 Din naprodaj. Poljanska cesta 13/11, desno.	45835-27
Airedale-terrier
18 mesecev star, pravkar iz priznano prima Celjske dresure došel, čistokrven pes, izhajaioč iz prvovrstnih, visoko odlikovanih staršev, je za primerno ceno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
45635-27
Več svinj
»Vorkšir« ter krav in telet je naprodaj v gradu druž be JelšingTad z o. j., pošta Šmarje pri Jelšah. 46109-27
Leneea psa
'Seidenpintseh) 1 leto sta rega poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	46075-27
Vsakovrstno zlato
kupuj« po najvišjih oenah
Černe — juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3 77
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje Rafinerija dragih kovin. Ljubljana Ilirska ulica 36. vhod lz Vidovdanske ceste pri gostilni Možlna.
tO
UMI
Novovrstna prodaja
antikvitet in umetnostnih predmetov tndi pri nas!
že dolso časa se vrše na tem polju ▼ inozemstvu avkcije. sedaj pa se bo tudi pri nas vršila prva avkcija v naših večjih me stih, v katero svrho išče mo "rimerne predmete antike in moderne umetnosti, kakor: slike, bakroreze. ure, staro steklo, porcelan, fajance, majol ke, srebrn« in bronaste predmete, pohištvo, kakor tudi cele graiščinske opreme. Avke-ijski pogoji ima io veliko prednost. V svr ho osebnega razgovora t" nahaiam med 21. in 25. oktobrom v Ljubljani. — Prosim za pismene ponud be. če možno z natančnim popisom na oglasni odd* lek »Jutra« pod »Aukt.ion« 45588-41
Zimo
za modroce. od najcenejSe do najfinejše po tovarn; škib cenah prodaja Rudoll Sever, Marijin trg št 2.
41635-30
Naznanilo
Cevi jama oa Gosposvetsk' cesti št. 18 »prejema vsa čevljarska popravila ka kor tndi galoše in snežke Trpežno in poceni izdeluje nov« moške, ženske in otro šk« čevlje. Postrežba *«č na tn nizke eene Pripo roča m Maje« k in drog.
45612-30
V poniklovanje
sprejmem razne strojne iele in druge predmete. Em. jliranje dvokoles i )gnjem in elektriko. — »Tribuna« F. B. L. Ljub Ijana, Karlovska cesta 4.
41805-30
Pohištvo
spalnice, hrastove, bukove, smrekove ter kuhinjske oprave po nizki ceni prodaja in 6e priporoča za razna naročila Jožef Kurnik, mizar, Zg. Šiška, pod Hribom.	43957-30
Damske klobuke
zadnje novosti od 50 Din naprej. Preoblikovanje 28 Din. — Salon »La femme Chic«. Anica Puhek, Šelenburgova ulic® 6/1. 45771-30
Smyrnske preproge
:zde!ujem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 45944-30
Zaboje za smeti
k novim vozovom ima stalno v zalogi tvrd. Anton Merhar, Sv. Petra cesta št. 22.	45804-30
Posteljne mreže
izdeluje najceneje samo Alojzij Andlovlc. Komenskega ul. 34 (nasproti šole na Ledini 1. Sprejemajo se vsa popravila.	46023-30
Mizarsko delo
stavbno ln pohištveno ter vsa popravila prevzema najceneje P. Rož-manc. Sv. Petra cesta št. 83.	46024-30
Več šivalnih strojev
v dobrem stanjn po nizk; ceni proda trgovina perila C. J. Hainann. Ljubljana.
44927-29
Stroji!
Radi preureditve obrata prodam stroje, popolnoma 'lporabne. brezhibne. po aajnižji ceni, ia sicer: a 40 po Din 630.—. 8-50 po Dio 1300.—. 8 60 po Din 1500.—. Izvolite a! osebno >gledati. gotovo boste našli stroj, k! bo za vašo porab" tak« za Izdelovanj« noga vie, kakor vseb Irugib pletenih predmetov. Pišite na naslov: Kati Vajt. O lj«.	305-29
Pletilne stroje
10,'80 in 10/100 proda Pere-sons. Ljubljana, poštni predal 307.	230-29
Šivalne ln pletilne stroje
popravlja in renovira EmU Klobčaver, specijalni mehanik, Ljubljana. Sv. Petra cesta 47.	302-29
Pletilni stroj
»Wederman« 8/50, dva ni-to<voda. skoraj nov, v popolnoma dobrem stanju ugodno prodani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Wederman«. 45715-Ž9
Kroj. šivalni stroj
prodam za ceno Din 500 ter spalni divan za ceno Din 200. Galjevica št. 222 45883-29
Naročila
za Maribor
razna preskrba, informacije, nasveti (zlasti gospodarska kriza, sploh denarne zadeve), nakup posestev itd., sprejema: Posvetovalnica Marstan, Maribor, Koroška cesta 19. (Priložiti tri znamke.)	46061-31
Na Strelišče
pod Rožnik, na domače krvave klobase in dobra štajerska vina vabi gostilničar Štefan Antonovič.
45706-18
Kam pa kau?
Pod Ciolovec, kjer imajo vsako nedeljo na ražnu pečenega prašička ln dobrega dolenjskega cvička. Gostilna pri Konjičku. Prepeluh.
45970-18
Halo!	Halo!
Štajerski mošt
pristen, naraven, ter vsako soboto in nedeljo priznano fine krvavice in pečenioe dobite pri Mallerju, Bežigrad — šiška. 45085-16
Danes vsi
na Golovec
na domače jetrne in krvave klobase. Preskrbljeno j<e tndi za dobro pijač«.
46003-13
Restavracija Zebal
Rudnik - Ljubljana, Dolenjska cesta, nudi vsako soboto in nedeljo pečenlce, domače krvave in jetrne klobase. Prvovrstna vina. 46071-18

I
Lovska psica
dolgodlaki brak z kto#njo pa; jo znamko Ljubljana št. 9S3, se je zatekla. Vr-ne naj se jo proti nagradi ali poroča na naslov: A. fcibert, trgov., Ljubljana, Kongresni trg 19.
45877-38
Mali papagaj
zelen, je u,-el. Proti a»-grada ga je oddati pri SteindL Slomškova ni. 2S.
45840-28
Zlata zapestnica
damska ura. se je Izgubila včeraj ob pol 2. do 2. od Rožne doline do Mladike. — Pošten najditelj naj Jo odda proti nagradi v oglasnem odd. »Jutra«, šer lenburgova ulica 3.
45972-28
Elektromotor
dobro ohranjen, za isto-smernl tok, približno pol HP za 150 voltov kupimo. onudbe pod »Motor «na ogl. odd. »Ju-tra».	45973-29
Pisalni stroj
Underwood, mali, skoraj nov prodam. Pogledati: vinarna, Vegova ul. 2.	46017-29
Šivalni stroj
univerzalni, za usnje in blago, znamke »Kaiser« nov, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46052-29
Pletilni stroj
10/70 naprodaj v Stiski nI. I. nadstropje desno.
46054-29
Motor
skoraj nov, znamke Langen-Wolf, preurejen lz bencina na sirovo olje, 9 k .s., zaradi preureditve prodam. Resni Interesenti si Istega lahko ogledajo in preizkusijo v pogonu vsak delovni dan pri Pocajt Pr., valjčni mlin, Teharje pri Celju. 46105-2S
Javna zahvala
Podpisana iarekam tem potom svojo najtoplejšo zahvalo gospodu dr. L Tavčarju, zdravnika - sooči jalietu za notranje bolezni v Ljubljani, ki mi je i s svojo veliko strokovno i usposobljenostjo in naj-1 večjo požrtvovalnostjo rešil ljubljenega sina iz rok smrti in mu vrnil dragoceno zdravje. Kvoder Marija, posestnica na Prevo-jah pri L h kovici. 45721-37
Naznanilo
Cenjenemu občinstva vljudno naznanjam, da bom od danes dalje prodajal sveže, prav dobro koštrunovo meso, po 10 in 12 Din kg. — Stojnica Šolski drevored. — Petrič Jakob, mesar v LJubljani.
46037-37
Preklic
Podpisana Hribar Frančiška, soproga tovarniškega delavca in poštarja na Dobravi, izjavljam, da ni gospa Pikon Angela, babica na Dobravi, zagrešila do sedaj nikake malomarnosti ali nepravilnosti pri ■izvrševanju svojega poklica, temveč da izvršuje ona svoj poklic kot babica povsem strokovnjaško in vos-tno. Istočasno se gospej Pikon zahvaljujem, ker je odstopila od kazenskega postopanja zoper mene zaradi neresničnih govoric, ki sem jih širila glede posledic poroda gospe Marije Grilc. Blejska Dobrava, 16. oktobra 1931. Hribar Frančiška s. r. 45830-31
Slike za legitimacije
dobiš v 10 minutah pri foto Joško šmuc, Marijin trg 8 — vogal Wolfove L 304-34
Najnovelt »lalmtfc« p*, t c to t železna zelo praktična zložljiva poitelja • lapeciranim madracom —■
K »Etična z« vsaka bUa, tele, za putpjuč« oso; be in nočne služb«. Stane Din 3*9—. RazpoUV Ijam pol to m in železni^ cora po povzetja.
Leten«' »latinska patent^ na ' zelo • praktična slo2. Ij.va _ postela » tapecira« nim madracom. — Stao%
Din 280—.
spatjni
patent
fotelj
stane
Din 1300
Liegestuhl praktičaa za ležanie »ia »edeni«. Sta« ae DU 13*___
Po tem imam Cisto čo« hano perje ki po Dia 18— čisto belo gosi« k£ po Di« U«— in čisti puh kg po Dia 2S«—.
Ll BROZOVIČ. ZAGREB
niča ti. m.
Cvetličarna Korsika
ima poleg svojega cvetličnega paviljona na Miklošičevi cesti, zraven hotela Union, telefon 2341, tudi lokal v palači Dunav, vhod iz Beethovnove uUce, telefon 2489. 12820
KUPIM
50 vagonov suhih bukovih cepanih drv in 50 vag. suhih hrastovih cepanih drv.
Ponudbe po možnosti v italijanščini na Ditta Venturi, Chiesa Salute 9, Torino 115.	1^813
O. Hanstein:
Ali je kriva?
Roman
»Da, dragi prijatelj, o potovanju v Švico zdaj ni govora, a avtomobil bo saveda potreben. Peljali se bomo na sodišče, in zastran stanovanja, ki sem vam ga pripravil, ste me menda že preje popolnoma razumeli.« '
Roke justičnega svetnika so živčno drgetale. Kakor kup nesreče je ležal v naslanjaču in vse njegovo gospodstvo je bilo mahoma izginilo.
»Svetnik, svetnik, kako je mogel človek vaše izobrazbe in v vašem položaju zasnovati tako lopovščino?«
Justični svetnik je zabl&betal:
»To je bilo moja poslednja rešitev — in prav tedaj se je spet oglasil — to mi je udahnilo slabo misel.«
Schluter se je hotel okoristiti s tem mehkim razpoloženjem.
»Sami veste, gospod justični svetnik, da more samo odkrito priznanje zmanjšati vašo veliko krivdo. Povejte mi po pravici, ali ste imeli pri tatvinah, ki jih očitajo gospodični Gudul-i Wellhornovi, m pri izginjenju oporoke tudi prste vmes?«
Justični svatnik je dvignil oči. S prepademm, starševskim obrazom je zastrmel v komisarja in vzdignil roko:
»Kakor gotovo mi Bog pomagaj: ne!«
Schluter je trenutek pomolčal, nato je vzdihnil. Spet je bil šel nov up po vodi. Vstal je.
»Pojdimo, Mamert.«
Justičnega svetnika ni bilo več, izpremenil se je bil v sobtožen-ca Mamarta«. S pobešeno glavo, .ne da bi se poizkusil upirati,^je stopil stari mož s komisarjem skozi vrata. Komisar je pritisnil pečat na ključavnico. »Schreiber, hitro zapečatite zadnja vrata.«
Justični svetnik Mamert se je dal pokorno odvesti — po stopnicah — in v avtomobil, ki je počakal le še toliko, da je prišel Schreiber za njima. Nato je tudi civilni redar prisadel k šoferju in Schluter je rekel:
»Ni se vam treba jeziti, da je niste že včeraj odkurili. Od trenutka, ko sva skupaj obedovala, ste bili pod policijskim nadzorstvom.«
Molče sta se peljala v jetnišnico,. kjer so bila formalnosti hitro opravljene. Tri vrata od celice, v katero so bili takrat zaprli Gudulo Wellhornovo, je dobil zdaj justični svetnik svoie nepričakovano stanovanje.
Doktor Schluter je šel spet k preiskovalnemu sodniku. Pri da-želnem sodnem svetniku Schellmeierju je našel zapuščinskega sodnika Diedericha in državnega tožilca Heidenraicha.
»Mamert je v zaporu, gospod deželni sodmi svetnik.«
Videl je, da sta bila gospoda razburjena, in Schellmeier je vzkliknil: v
»In tu se dogajajo znamenja in čudeži.«
»Kaj pa je ža spet?«
»Prejie je prišel komisar Zessin. Strašno razburjen je bil videti.:. ves bled v obraz in pot mu je curkoma drl po čelu. Videti je bilo, da je bil naglo tekel.«
»'Nate, gospod deželni sodni svatnik,' je dejal in mi pomolil pismo, 'tole pisanje so pravkar oddali pri meni.'«
»Hotel sem ga vprašati, kako in kaj, pa je mahnil z roko.
»■Pozneje, gospod sodni svetnik, pozneje.«
Nato se ie opotekel iz sobe. Hotel sem zavpiti za njim, a ž a ga ni bilo več videti. Glejte, tale ovoj — naslovljen na komisarja Zessina na predsedstvu — odprt — *ri v njem — uganite—«
»Kako naj uganem?«
»Pa sami poglejte; dramatski efekt je zdaj v moji roki.«
Podal je Schluter.iu zloženo, veliko pisanje. Imelo je napis:
»Moja oporoka.«
In spodaj--in spodaj — po tedanjem notarju Mamertu overovljeni podpis rentnika Wellhorna!
»To je — to je--oporoka?«
»Da. Ukradena oporoka.«
»In komisar Zessin jo je prinasel?«
»Nihče drugi.«
»Ali od koga--«
»Saj sem vam rekel, da ni hotel ničesar povedati. Poslali stno za njim. Zelo, zelo skrivnosten slučaj!«
Eden izmed sodnih slug je planil v sobo, ves bled in prepaden, in toliko da ni zakričal:
»Gospod dežalni sodni svetnik!«
»Kaj pa je?«
»Gospoda komisarja Zessina smo našli. Na stranišču se je ustrelil. V sence. Mrtev ie bil takoj. Zdravnik je že pri njem.« •
Vsi navzoči gospodje so ohromeli od groze.
Morda prvikrat v svojem dolgem delovanju je bil calo doktor Schluter tako presunjen, da mu je zmanjkalo besed. Deželni sodni svetnik Schellmeier je mignil slugi.
»Prosite gospoda doktorja, naj se potem oglasi pri mani.«
Mož je odšel. Državni tožilec Heidenreich je vzdigni! oči.
»Gospoda, po vsem tem je skoraj videti, kakor da bi bil komisar--«
Globoka tišina. Schluter je počasi hodil sem ter tja.
»Gospoda moja--«
Spet je obmolknil.
»Kaj ste hotali reči, gospod doktor?«
»Beseda mi ne gre z jezika.«
Državni tožilec je mahnil z roko.
»Kar govorite, saj smo sami.«
Schluter je govoril počasi, z globoko presunljivim glasom.
»Ce bi si bilo res moči misliti, da bi se bil tak vesten človek, kakor je bil moj tovariš Zessin, tolikanj izpozaibil--r«
Državni tožilec Haidenreich je zamolklo odvrnil:
»Zakaj se ne bi mogla tudi med uradniki najti garjava ovca? Vsii smo ljudje. Kaj ste hoteli reči?«
»Na umu mi je to, da se je komisar Zessin takrat z jusiičnim svetnikom Mamertom sam od sebe in nepoklican pojavil na licu mesta.«
Zapuščinski svetnik Diederich ja pokimal.
»To je res.«
(Pfttff šivalne strote
garancijo, kupite ugodno tudi ori tvrdfci
za rodbino, obrt in industrijo z večletno kupite ugodno tudi na obroke
Poduk v vezenju brezplačen:
(Pazite pri nateupu Ovalnih strojev rta naihcljio
mnantfcc, in to j c ^f^Jf / '
'Bavčarjeva ul. * ' SS^ftl*™,
Podnk v vezenin brezplačen!
Francoska linija Cie. Gle. Transatlantique
(FRENCH LINE)
Havre • New-York
Najkrajša pot v
SEVERNO AMERIKO
s francoskimi brzoparniki velikani:
»ELE DE FRANCE«, »PARIŠ« itd.
Potnikom iz Ljubljane Pariza ni treba nič presedati. Otroci in mladoletni dobijo vedno zanesljivo spremstvo v veliki domači družbi
Najkrajša pot
V ARGENTINO, v JUŽNO AMERIKO gre pa čez MARSEILLE s francoskimi brzoparniki.
Vsa pojasnila daje zastopnik:
IVAN KRAKER v LJUBLJANI
MASARYKOVA CESTA 14, nasproti izhoda glavnega kolo-dvora, v palači »GRAFIKE«. (Prej Kolodvorska ulica štev. 35.)
•I« •!• •!• el* •!• •!• •!• «|o
.1.31 ttglga I §
•I« •!• •!•
V • V •I* •!•
VSII* •i*
Naznanilo!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril na Sv. Petra cesti 13 (vogal (Kolodvorske ulice)
vinotoč in delikatesno trgovino
Nudim vsakovrstne delikatese, namizna in desertna vina, žganje in likerje najboljše kvalitete po solidnih cenah.	12801
Za obilen obisk se vljudno priporočata
Karla in Srečko Ogrič
Ako se ne bojite čuti resnico, potem dovolite, da vam jo jaz povem.
Gotova dejstva iz vaše preteklosti in bodočnosti, financijelne neprilike in druge zaupne zadeve vam odkrije astrologija, ta najstarejša zgodovinska veda. Vaše izglede v življenju o sreči v zakonu, vaše prijatelje in sovražnike, uspehe v vaših podjetjih in špekulacijah, dedščine in druga važna vprašanja vam za-mofe pojasniti velika veda astrologije. Dovolite mi, da vam svobodno prorokujem presenetljive dogodke, ki bodo spremenili vaš tek življenja in vam prinesli uspeh, srečo in napredovanje mesto obupa in zle usode, katera vam sedaj grozita. Vaše astrologično razlaganje bom spisal v priprostem jeziku in podrobno, vendar ne bo obsegalo več kot dve cele strani. Sporočite brezpogojno svoj rojstni datum z imenom in naslovom v razločni lastnoročni pisavi. Ako hočete, priložite 20 Din v bankovcih (nikak drobiž) za poštne in pisemske stroške. Naslovite svoje pismo na prof. Roxroy Dept. 3506 A. Em-mastraat 42 Den Haag (Holland). Pisemski porto Din 3. — Gospod prof. Roxroy ne razume jugoslovenskega jezika, zato obžaluje, da zamore odgovoriti samo v nemščini (oziroma francoščini ali angleščini, če je za-željeno).	,	12.611
aaooooooooocDCDg)
Prva specijalna mehanična delavnica
za popravila šivalnih strojev, specijalnih strojev vseh sistemov, pletilnih in pisalnih strojev. Postrežba točna, delo garantirano in 20 % ceneje kakor pri nestrokovnjakih.
EMIL KLOEČAVER, specijalni mehanik LJUBLJANA, Sv. Petra 47 264
Javna zahvala.
Zahvaljujem se za neprecenljivo zdravniško pomoč, ki sta mi jo ves čas moje zavratne bolezni nudila g. dr. Adolf Ramšak, okrožni zdravnik v Črni, in ga. dr. Marija Ramšak-Štuhec, zdravnica v Črni.
Poteku moje bolezni sta posvečala največjo pažnjo ter mi rešila življenje kljub temu, da sem bila od nekaterih drugih zdravnikov kot neozdravljiva spoznana. Sedaj sem popolnoma zdrava ter v radosti izpričujem tem potom svojo hvaležnost.
Za ves trud, požrtvovalnost in pozornost izrekam obema izbor-nima zdravnikoma svojo najprisrčnejšo zahvalo ter morem njuno sigurno zdravniško pomoč vsakomur najtopl&je priporočati.
Hobel Matilda,
127	posestnica v črni pri Prevaljah.
Najboljše violine
tirane, eitre, tambunce, p-tare ter splob vsa glasb-.U in potrebščine v velikanski izbiri
ALFONZ BREZNIK
liprieeieni strokovnjak " ' Ljubljana Aleksandrova cesta It. T.
T	11658
Pletenine, mode In šport najnovejše vrste izdeluje mehan. ind. plet.
Att «et» 2506 Savttifc
Skofja Loka
Zahtevajte vzorce na ogled.
v&EČr
oore io rabljene vseb vrst ter
iuto za embalažo
trna vedno * talogi j
Mirko Mlakar i
LJubljana Slomškova aliea II
SmJUERlNOER
Jlanebinen nnd Wa*gonban-Fabriks Aktien Gesellschoft, Wien XI.
Oe«terreich
Parni kotli
za vsakovrstne naprave
Premikajoče rešetke
112
Kurišča za
premogovni prafi
Zastopstvo: Inžinerski biro Julio Bre!twieser. Zagreb, Vodnikova U. - Telefon 26-89
OBUČILNICA
Gotovo
Vas bo zanimalo
da vam lahko postrežemo z zadnjimi novostmi za zimo v trgovini ali pa doma. Zahtevajte potnika, da vam pokaže številne vzorce blaga za
obleke, perilo in čevlje!	12811
Ne pozabite, da dovoljujemo dolgoročno odplačevanje!
_-HIMJA^
NA OBROKE I LJUBLJANA .MESTNI TR6 17/1
Iščemo
dobro vpeljanega
po možnosti špecerijske stroke, kateri že zastopa kako drugo tvrdko.
Ponudbe pod »Samo za Ljubljano« na ogl. • odd. »Jutra j.

Zaje sen
Vrsta 2845-11
Moderni jesenski čevlji za izprehode. Imamo jih črne in rjave. Iz laka in z raznimi kombinacijami za Din 199.—.
Vrsta 9637-21
Polšiljasta oblika moških polčevljev. Pripravni za vsakdanjo nošo, praktični pa za jesen, ker se lahko nosijo z gamašami in dobro nadomeščajo visoke čevlje.
Vrsta 1977-22
čevlji z močnim gumastim podplatom za štrapac. Ti čevlji so vsekakor potrebni tistim, ki mnogo hodijo ob vsakem vremenu.
Vrsta 9677-22
črni čevlji iz telečjega boksa z močnim usnjatim podplatom. Polšiljasta oblika jim daje posebno eleganco. Imamo jih raznih širin.
Za različne kraje
iščem zanesljivo osebo
v svrho ustanovitve prodajalne (podružnice) v tistem okraju. Ob večinoma organizatornem delovanju in absolutni samostojnosti se nudi mesečni dohodek cca. 100 dolarjev in več. Zahtevamo marljivost in vztrajnost Nikakega strokovnega znanja. Ponudbe nasloviti .pod »Ezistenz« na R. Mosse, Zagreb.	12741
POZOR!	POZOR!
POPRAVLJANJE SNEŽNIH ČEVLJEV in GALOŠ
Ako hočete imeti svoje SNEŽNE ČEVLJE in GALOŠE v vseh barvah temeljito popravljene, se obrnite na čevljarno
ALBIN ERŽEN, 12529
Tavčarjeva ulica 4 (Sodna ulica)
KURIVO:
PREMOG in DRVA nudi po konkurenčnih cenah Rudolf Velepič, trgovina s kurivom Ljubljana VII., Sv. Jerneja cesta 25.

Kdor išče —
ta najde
v
V »sovi kolekturi —
nova sreča!
svojo srečno številko
i
< z
m &
© <
m
O Q
Januar
0 P
s
N P U S
č p
s
25
26
w 12
h i29
n t30
&J i 31
m o S
10082 " 402 12902
10827 21651 98251 7012 2030 29452 70551
90602 21658 41901
90102 1372 74251 30152
42953 18854 30501 82451 75352 35702 7036
37801 66152 49601 26522 50426 61727 32551
©
ti
M >
H H
O
Z
M tt m
O
"J ©
>
Jull
Februar
N P, U
S
C p
s
8	N
9	P
10	U
11	S
C P
14	s.
15	N
16	P
17	U
22	N
23	P
24	U
25	S
98255 29456 7002 41905 30504 18856 82455
1351 32555 21655 80826 75356 10844 26555
35707 12905 37804 98260 66156 7032 49605
70555 51252 54951 18860 74255 90807 2930
August
1	S	19891	1	S	26588
2	d	74280	2	N	98286
3	p	2037	3	P	414
4	s	26575	4	U	90620
S	N	29475	5	S	74285
6	P	42977	6	C	18896
7	U	82473	7	p	75383
8	S	11880	8	s	7016
9	c	32583	Q	N	32583
10	p	35727	10	P	41923
11	i>	10828	11	U	66180
12	N	37825	12	s	1360
13	P	70569	13	C	49631
14	U	63178	14	p	51263
15	S	26579	15	s	29479
1 '0	C	50441	16	N	54980
i 17	H	61740	17	P	12916
! i»	S	30160	18	II	57870
19	N	2007	19	S	82477
20	P	51270	20	C	42981
21	V	60153	21	p	57895
22	s	59169	22	s	7046
23	C	18894		N	32588
24	n	60155	?4	P	54983
25	s	57866	25	U	60159
62	N	98281	26	S	18898
27	P	60157	27	C	57875
28	li	54976	28	p	18370
29	S	26583	29	s	35731
30	C	49627	30	N	59174
31	v	75377	31	P	29483
Mari
N P U
S
C p
s
12908 21661 74259 10830 42958 80830 26559
8	N
9	P
10	U
11	S
12	C
13	P
14	S
15	N
16	P
17	U
18	S
22	N
23	P
24	U
25	S
29	N
30	P 3« U
75360 406 35710 18865 82459 30509 37808
7006 66160 49609 29460 50431 61730 10850
51272 54955 98264 57851 59198 404 59152
32560 41909 70560
Septembar
1	U
2	S
3	č
4	P
5	S
8	U
9	N
C P
S
13	N
14	P
15	U
16	S
C P S
20	N
21	P
22	U
23	S
27	N
28	P
29	U
30	S
29487 74289 2041 18900
70552
42985 417 82481
37829 70572 32594 2016
75388 21670 35742 66483 10086 37833 49636
98290 50445 .1374 57879 59178 29491 59192
54987 12920 42988 74292
April
1	S
2	C
3	P
4	S
5	N
6	P
U S C P
s
12	N
13	P
14	U
15	S
19. N 20 P
U
s
č p
s
26	N
27	P
28	U
29	S
30	C
11876 41920 66151 41914
30513 21666 32564 2004 90611 37812 12912
66163 74264 7029 80835 42962 98269 51256
1370 54963 265ei 57855 11896 32569 59156
60157 18869 49613 75364 26905
Oktobar
1	C
2	P
3	S
11	N
12	P
13	U
14	5
18	N
19	P
20	U
21	S
25	N
26	P
27	U
28	S
MoJ
1	P
2	S
10	N
11'	P
12	U
13	S
14	C
15	P
16	S
17	N
18	P
19	U
20	S
21	C
22	P
23	S
24	N
25	P
26	U
27	S
31 N
2034 29465
12915 70564 80156 2046 42976 82463 7009
32574 1355 80840 26568 18873 75368 11838
35718 66167 • 2011 37816 49618 61735 12909
50436 57858 90105 10837 59160 54968 74269
«8278
12924 74294 90625
1363 42991 32595 75391 11885 26591 66187
7020 37838 98294 49640 10834 61745 70575
51266 2050 54990 2012 29495 57882 69183
12927 59195 30512 18861 82484 7011 26595
Novembar
7?
p
u
s
C p
s
8	N
9	P
10	U
11	S \2	C
13	P
14	S
15	N
16	P
17	U
18	S
22	N
23	P
24	U
25	S
59 N 30 P
Junl
P U
S
C p
s
N P •U S
C p
s
14	N
15	P
16	U
17	S
18	C
19	P
20	S
21	N
22	P
23	U
24	S
28	N
29	P
30	U
90616 2001 41919 98277 74276 7042
30518 8G845 75373 12913 85723 410 37820
29470 42972 7013 32579 26572 49622 18S79
51260 57862 10093 54972 59165 82468 59187
18883 66172 :10845
Decembar
10841 21674 82451 2018§ 82488 87842 12931
49644 85745 50448 74297 26600 61749 a»421
51275 29461 42994 11891 57888 66191 32568
7049 59189 2035 64994 82492 12936 35747
75394 98299
1	U
2	S
3	C
4	P
5	S
6 7S 8 9 10 11 12
13	N
14	P
15	U
16	S
C P S
22	U
23	S
27	N
28	P
29	U
30	S
31	C
2022 26595 74300 1366 75397
12940 87845 7025 7039 82495 10847 54999
2027 85750 57891 12945 57898 82499 10089
49648 66196 18867 87850 75400 425 80849
30522 42998 11900 90109
Za primer, da bi bila številka, ki jo želite, prodana, Vam pošljemo drugo, nadejamo
se, da tako, ki Vam prinese srečo.
Glavna kolektura državne razredne loterije
HERMES D. D.	Z A G R E B
prodaja srečke za žrebanje I. razreda, ki bo že 19. in 20. novembra 1931. 100.000 srečk — 50.000 dobitkov in 7 premij, n;M m aaa H A A ***»
od njih največji Ulu 4)4UV»VUVt
Srečke lahko naročite tudi z navadno dopisnico.
--------------------------------- Izrežite, izpolnite in takoj pošljite! ------------------------
NAROČILNICA.
Glavni kolekturi drž. razredne loterije HERMES d. d., Zagreb, poŠt. pretinac 111.
Za I. razred XXIII. kola državne razredne loterije naročam s tem po možnosti sledeče
številke srečk:
štev.	*	______ ___________________________
in sicer:	__
________________komadov celih srečk po Din 200.—
______________komadov polovic srečk po Din 100.—
____________komadov četrt, srečk po Din 50.—
Nakupno ceno teh srečk, skupaj Din -------------------------
sem Vam nakazal po poštni nakaznici.
Izvolite mi po vsakem žrebanju poslati uradno listo o žrebanju.
Ime:------------------------—------
Kraj:_________________________________i........
Točen naslov: ____________________________________________________________________________
ril sreče
fSS&sa
275
VATA
za odeje in v tablah najboljša ln najcenejša. Zahtevajte vzorce in cenik.
TOVARNA VATE Maribor, Dravska 15
Zakaj?
Zakaj so obrabljeni zobniki? Zakaj škriplje gonilo? Zakaj je zmanjšan učinek in pogonska zanesljivost motornega vozila? čemu nastajajo draga popravila in izgube časa in denarja?
MSI LEPOTA
SEME ROSE CENTIFOUA, najideal-
nejsa tranoo»ka tuba krema. — Daj« motni, ljubki io oein' ten. Z redovno uporahn odstranimo vso oesn»go, a obrat o«tantr mladosten, rvei te zategnit vse d« kast* starosti. P*, trebna je v->ak mod»rtu dami kot podloga za puder io šmink« ta veselice. ples io promenado — Din 40.
GOLD CREME originalna angi radioaktivna mastna nočna krema, katera dovršeno prodira v vse gube ta tako tečno brani in dnevno pomlaja obraz. Z naravnost frapantno hitrostjo odstranjs vse gobe te na-mrežeoo kočo izpod oči io na »lepoticah, pa j« treba, da bo na vsaki toaletni mizi modnrn« dame Dta 42.
KDEC1LO nosn tn obraza dela vmkega grdega. —
8 preparatom proti rdeti hi nosu odpravim« rdefi- ! Io. Nos io obraz postaneta zopet bela. — Din 6S. 1
CENTIFOLIA, kozmetiSki zavod, Zagreb, Jurišitfeva 8. Zahtevajte brezplačne ilustrirane eenikal MM
Da se izognemo ponarejanju in da se vsebina ne zamaže, ima vsaka Gar-goyle Mobiloil ročka pod zapiračem plombo.
Zato, ker se zobniki, ki so izdelani precizno na tisočinke milimetra, da zagotovijo brezhiben prenos sile, morajo zaradi nepravilnega mazanja v kratkem času obrabiti za nekaj desetink milimetrov. Ali veste, da čisto tenka plast olja varuje zobnike gonila? Ta plast se mora opirati proti visokim tlakom, ki nastajajo med pobočji zobnikov ter mora pretvarjati trenje kovine v kar najbolj mogoče manjše trenje tekočine. To nalogo vrši samo čisto tenka oljna plast! Vsekakor je plast Mobiloil-a olja svetovne kakovosti !
ZASTICEN ZI9
Vsak trgovec Mobiloil-a vzame nazaj prazne dobro ohranjene dvoli-trske ročke Mobiloil-a in plača za ročko 12 Din, a za petlitrsko 15 Din
VACUUM OIL COMPANY D. D. ZAGREB
Violine od Din. 68. Mandoline • 129 Giiare • • 169 Bočne harmonike 69.
KR0MATIČNE HARMONIKE, _ HAVAJSKE GITARE I.T.O
Zahtevajte brezplačni tvomišk:
1 CENIK: |
NilHEUHEROLD
MARIBCEUt.lOI

TELEVIZIJA
«4
A. UOLUDER
speci »alno podjetje za elektro-akustična preparirama BEOGRAD	-	Terazije
Telefon 22-536
Telefon 22-536
Ima stalno na skladišču kompletne ojačujoče opreme za prenos glasbe in govorov za kavarne, bioskope, hotele, šole in igralnice, sanatoriie, kopališča itd. Vse pripadajoče rezervne deie. Originalna tonfilmska platna. Originalne Presslerjeve fotocelice in ves pribor za kinotehniko. Dobavlja in postavlja kompletne tonfilmske aparature in izvršuje proti polnemu jamstvu rekonstrukcijo že obstoječih tonfilmskih aparatur. Zahtevajte pojasnila._1-.80
Spalnice
smrekove, poljubno pleskane, za ceno Din 2600.—, kompletne in trde, politi-rane, od Din 5700,— naprej ima stalno v zalogi in izdeluje po naročilu 11798
Pohištveno mizarstvo
Anton BIZOVICAR
Glince cesta n/I, postajališče cestne železnice
Pihala
(Blechinstrumente) izdeluje in popravlja strokovnjaško in ceno tvrdka 288
Alfonz Breznik, Aleksandrova c. 7.
LUTZ-°" PEČI
po izdatno znižanih cenah stalno na zalogi
samo
Ing. Cjruzeli
Ljubljana-šiška Bel jaška ulica 61. 4
LASTNA LIVARNA IN TOVARNA ZA »EMAJL« LUTZOVfc PECI za galvanično ponikla nje in izdelavo emaj-liranih predmetov ka kor: hišne Številke občinske in uradne napise itd. Sprejmejo se zastop niki!
Tel. 3252 Lutzove peči
243
Čudo današnjega dneva
„HOBBY"
amer. univerz, preparat za pranje, čiščenje, za higijeno in čistočo v hiši in povsod. Tisoče zahvalnih priznanj in odlikovanj. Vsaka škatljica ima obširno navodilo za uporabo. Zahtevajte povsod! Glavno zastopstvo Beograd »OBOROT« Cara Uroša 19, telefon 23-0-13. 310
NJ OO
Zakaj je Amerikan
Stedljiva in trajno goreča peč najboljša?
Ker ogreje z minimalno količino kuriva zelo prijetno celo stanovanje. Bolja od centralne kurjave, ker s svojo zelo praktično regulacijo povzroča enakomerno toploto. Postrežba je zelo enostavna, komod-na in čista. Ne dajte se premotiti od drugih ponudb. Zahtevajte ponudbe od
VojvMjanske livnice d. d., Novi Sad Suvoborska 11. Zastopstvo v Ljubljani Franc Golob.	11793
Izdelujejo se najnovejši modeli o-troškib vozičkov, razna najnovejša dvokolesa. šivalni stroji in motorji. Velika izbira Najnižje cene. Ceniki ______ _
franko. »TRIBUNA« P. B. L., tovarna dvokoles tn otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovška cesta štev. 4.
najekonomičnejša, za večje in največje prostore, prihranek na kurivu. Informacije: Tehnični biro, Ljubljana, Gradišče štev. 13. 11567
R A P I l>
peč,
K ra jevne zastopnike išče m o j
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.