Politični ogled. Avstrijske dežele. Cesar so pred dolegacijami prebruli preatolno pismo, v katerem povdarjajo, da živi eesarstvo v miru a vaemi aoaedi ia bo mir še dalje ohranjen. Iato je izpovedal tadi miaiater grof Kalaoki. Na vprašaaje raagjarakega poalanea, je li nara Rusija rea prijazna, odgovoril je miaister, da ruski car in ministri ne mislijo na boj, če bi pa vendar do tega prišlo, bi Avatrija ne bila sama, t. j. brez zaveznikov. Te besede so Ijudi nekoliko iznemirile, ki pravijo, da bi utegnilo tedaj vendar kedaj do krvi preliianja priti. Toda minister Kalaoki je aara svoje besede popravIjal, da se vojske ni bati. — Deželai brambovaki bataljoai (83) bodo tako nastavljeai, da pridejo z vojaimi oddelki ali kori v tesnejo zvezo. — Na Dunaji so nemško-liberalai dijaki profesorja Maaaaeaa, ko je začel ačiti, grdo žalili ia kričali: pro6 z njim. Zakaj? Zato ker je konservativec in tudi Sloraaom pravičen. Tako razsajajočo avojat aam vzgajajo aekateri neraški liberalni prenapetneži. — Res dobro bi bilo, ko bi izvrstni Germaa iz Prage pozvaa bil v naučno ministeratvo ter dobil vodstvo ljudskih šol ? roke. Neumnemu ponemčeranju bi konec storil, in zato se ga bojijo liberalci toliko. — česlii narodni teater v Pragi j« dogotovljeu in poslaaec dr. Rieger yabi cesarjeviča k slovesaemu odpretja. — Kraajski poalaaec in glavač tamošajim neraškatarjem, zaani Schrey, je poslanstvo položil. To je bilo najbolje, kar je storiti raogel. Ko bi le ,,proklete grablje" bil vzel seboj; klinov jim uže precej raaajka. — Ostrogon je slovesno obhajal 2001etaico rešeflja od Turkov. Nekateri magjaraki politikarji ao iz Bukovine v deželo zvabili ondi uže aekdaj zaostale Gzoago-Magjare, za nje denarjey pobirali, a te zapili ia zapravili, zaorjeae siromake pa v največjo nesreeo spravili; mnogo jih je umrlo, ostali ao šli v Bukoviao nazaj. — Zagreb vzame 4 milijone na poaodo, da meato olepša. Vnanje države. Nemcem ni nič prav verovati, da bi nam brezsebično na pomoč pribiteli, ko bi se z Rusi sprli; kajti saj liberalai prajzovski liati pišejo, da ne dajo radi v to svrbo „ kostij pomorakib mušketirje?." Bržčas bi Prajzi le radi bili, da bi ae Avstrija in Rusija zgrabile, in v krvavem boji oslabile in potem Bismark obedve atrahoval. — Francoaki repulikanci ae orlejaaakih princev toliko bojijo, da jih hočejo vse iz dežele pregaati ; katoličanom je umrl vrli kardinal in nadškof Boanechose. — Portogalski kra^j hoče krono položiti in vladarstvo svojomu bratu prepustiti. — Italijaaska vlada je akazala vse avete podobe z vojneg-a brodovja pobrati; na božjo poraoč toraj italijanski ministri nič yeč ne porajtajo; no, utegnemo še vi- deti, s kakšaim uspehom. — Bolgarskemu knezu so rnski ofieirji lepo, novo vojsko pripravili, toda preveč so se v politiko vmešavnli iii zato jim je dal knoz vsera slovo. Da bo to raskega carja razžalilo, to je vsakdo mislil, veadar sedaj se uže zopet cela roč pomiruje, ruski general Kotelaikov prevzame z dovoljenjem ruakega carja oskrbovanje vojaega ministerstva bolgarakega. — Kolera v Egiptu dela zopet veliko atrabu, tudi v mobamedaaskej Meki v Arabiji so je zopet prikazala; 150 egiptovakih vojakov so tolovaji zajeli in vse poaekali. — Kitajci imajo 15.000 biož proti Francozora v Tonkinga zbranib, Francozi pa dobijo kmalu 7000 mož iz doma ia potem zaene se bržčas resen boj za Tonkiug in Anam.