f "PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugoslav Federation, S. P«--Gluailo Jugoalovan*ke Socialistične Zveze - - GLASILO - -PROSVETNE MATICE J. S. Z. |T. — NO. 1523. CHICAGO. ILL., 18. NOVEMBRA (November 18). 1936. Iip»r LETO — VOL. XXXI. USODO. F. L. V ROKAH DELEGACIJE V TAMPI vprašanje industrialnih unij glavna točka spora Trideset milijonov neorganiziranih de-levcev ne more v stare strokovne unije Dobri pogoji za razmah novega unijskega gibanja, ki ima svoj pričetek v CIO.—Unije v politiki KONVENCIJA Ameriške delavske federacije, ki se je pričela prošli pondeljek v Tampi, Florida, je ena najvaž-« nej&ih v zgodovini te organizacije, ampak le, ako se bo kavedala svojih nalog. Glavna pozornost delegatov in unijskega gibanja sploh je obrnjena v spor med strokovnimi unijami in odborom za industrialno organizacijo. Deset unij. ki pripadajo slednjemu, je eksekutiva A. F. of L. suspendirala že proialo poletje. Starokopitni vodje A. F. of L. pod vodstvom predsednika Greena nočejo velikih industrialnih unij, češ, da bi hneli v njih preveč zaslom- Evropa in Azija pred pragom nove vojne Boji pristaniških delavcev in mornarjev za boljše delovne razmere be "komunisti" in mdustrial-nim konfliktom ne bi bilo potem ne konca ne kraja. Zato je najboljše, da se delavci dru-iijo v unije po strokah. Na drugi strani je skupina petnajstih unij, ki hoče. da se delavce v masnih obratih organizira v skupne industrialne unije, neglede na stroke. Ker ekaekutiva A. F. of L. te naloge ni hotela vršiti, je bil pod predsedstvom John L. Levvisa m^anovljen takoizvani Committee for Industrial Organiz-| afeion (C. I. O.) Zbral je pol milijona dolarjev v organiza-torični sklad in nato prčel s kampanjo za organiziranje delavcev v jeklarski industriji. Wm. Green je proglasil C. I. O. za "dualno gibanje", ki si prilašča funkcije, kakršne spadajo eksekutivi federacije. V C. I. O. sodelujoče unije so bile pozvane na zagovor, toda se niso odzvale. Nato jih je Greenova eksekutiva suspendirala. Konvencija v Tampi ima odločiti, ali se suspendiranje odobri in "uporne" unije izključi, ali pa pokaže voljo za aporazum in konstruktivno or-ganizatorično delo. Velika večina organiziranega delavstva je v tem sporu na strani C. I. O. John Lewis to dobro ve. Vendar pa bo imel razkol, če se dogodi, tragične posledice, ker bo eksekutiva A. F. of L. namesto izključenih ustanovila dualne unije, kar v stavkah vedno pomeni skebanje ena proti drugi. Ako konvencija izključi unije, ki so aktivne v C. I. O., bo ostalo v A. F. of L. še kakih 60 odstotkov izmed tri in pol milijona članov. Unije v C. I. O. jih imajo okrog poldrug milijon, še se jim posreči organizirati delavce v jeklarski, v avtni in v drugih masnih industrijah^ bo število članov teh unij v kratkem večje kot t>a jih šteje sedanja A. F. of L. V nobeni demokratični in-dustrialni deželi ni odstotek v svobodnih unijah organiziranih delavcev tako majhen, kakor v Zed. državah, in to edino radi tega, ker vodstvo A. F. of L. trdovratno vztraja pri tradiciji strok ovnih unij, ki so ovira organizatoričnemu mahu. Tudi v politiki igrajo voditelji strokovnih unij in člani '' ■ •:' • * »I/! ^^pi^:-.'.' ■ mBmm L um m ^icmsi liiSISP&HH " 1B m Jt*f * i IlW01ntKJ •liki n« desni jc državni tajnik Cordell Hull, ki j« »el n« parnik, da »e odpelje na panameriiko konferenco v Buenor Aire«, toda vtled »tavke ladja ni mogla odpluti. Spodaj »o »tavkujoči pristaniški delavci in mornarji na piketni liniji r New Yorku. Prošli pondeljek je priilo v VVashinfton pet županov is pacifičnih mest, da se po-svetujejo z Rooseveltom, kako poravnati stavko. Stavka pristaniikih delavcev in mornarjev je v raZ- San Franciacu in drugih lukah na ameriškem Pacifiku ustavila skoro ves pomorski promet. V New Yorku pa •e borita med seboj sa prvenstvo dve uniji. Kljub temu so se delavci tudi tu skoro vsi odsvali posivu v stavko, eksekutive Ameriške delavske i družbe pa so nato sačsle najemati skebe. Na vrhnji federacije žalostno vlogo. Pra- |--- vijo, da zastopajo "nestrankarsko" taktiko. V resnici so strankarji, zdaj v korist te, zdaj kake druge koruptne ma-šine demokratskih ali republikanskih veljakov. Unije, zastopane v C. I. O. pa so šle v , prošli kampanji odprto v poli- Nauk, ki bi si ga delavci morali zapomniti v svojo korist. — Socialistični tiko. Združile SO se v "delav- {n komunistični glasovi v New Yorku.—Thomas vodil vzgojno kampanjo sko nestrankarsko politično; _ organizacijo", zbrale več sto Veselje bizniškega časopisja nad malim številom iradikalnih glasov9 i i Delavci, ki se smatrajo za tisoč dolarjev za kampanjo in . jih potrošile v agitaciji za Roo- | somišljenike soc. stranke, pn-sevelta. Ta politična grupacijajstaši komunistov, staro-gardi- sti v New Yorku in liberalci, ki so dne 3. novembra glasovali za Roosevelta. se bi morali sebi v korist vprašati, čemu toliko veselja v kapitalističnem izjavlja, da ostane organizirana v politične namene. Možno je, da bo sodelovala, če se ji bodo zdele okolščine ugodne, (Nadaljevanje na 3. strani.) 15 milijonov ljudi bo lo zimo oilii^niii od rclifa Harry Hopkins, upravitelj relifne WPA, pravi, da bo to zimo odvisnih od vladne in lokalne relifne akcije za svoje preživljanje kakih petnajst milijonov ljudi, ali štiri milijone manj kakor lansko zimo. Najvišje število ljudi, ki so prejemali relif, je prošlo zimo znašalo 21,264,000. Ako je Hopkins v pravem, in bo to število letos res nižje, se tega "izboljšanja" še vseeno ne moremo veseliti, kajti 15 milijonov ljudi je še vedno prisiljenih živeti ob nizkih re-lifnih plačah in podporah. Za milijone brezposelnih ni to zimo nikakega izgleda, da jih u-posle, razen pri relifnih delih. Poleg tega je mnogo brezposelnih, ki niso na "relifu", posebno oni, kateri imajo odra-Wene otroke. Relifna oblast hoče, da jih oni vzdržujejo, ako imajo delo. Pod WPA je bilo koncem oktobra zaposlenih blrzu tri in pol milijona delavcev. Povprečna družina, ki jih vzdržujejo * plačo od WPA, šteje 4 osebe. Za plače, material in upravo teda WPA 160 milijonov dol. na mesec. Hopkins se nadeja, da bodo ti izdatki čezdalje nižji, prvič zaradi večjega upoštevanja v privatni industriji, in pa ker so si države in občine | toliko opomogle, da bodo lahko same skrbele za svoje reveže. Veliko starih ljudi prejema državne penzije, ki znašajo od $8 do $30 na mesec. Upraviče- ni so do njih šele po 65. letu starosti, ako so brez sredstev in brez svojcev, ki jifo bi mogli preživljati. Za razne relifne akcije je zvezna vlada v prošlih treh in pol letu potrošila šest milijard dolarjev. Hopkins smatra, da »o bili pošteno zapravljeni, to je, brez grafta. v čemer se seveda jako moti. tisku nad "malim številom ra- stranka. V bodoče bo morala dikalnih glasov". nominirati kandidate s pomoč- V glavnem stanu socialisti- jo podpisov na peticije, ako bo čne stranke menijo, da je do- hotela imeti mesto na g laso v-bil Norman Thomas od 300,- niči. 000 do 400,000 glasov, toda kreditirali mu jih ne bodo morda niti 200,000. Mnogi politični opazovalci so bili u ver jen i. da bo dobil letos komunistični Dr. Laidler, socialistični kandidat za governer ia, je dobil v New Vorku 80,000 glasov in Thomas kakih 10,000 manj, kandidat več glasov kakor| kakor piše Socialist Call. Ame- pred 4. leti, v resnici pa jih je dobil mnogo manj. F/d i no me- rica n Labor Party, ki so jo u stanovili starogardisti in vodje »to, k jer je komunistična stran- ' Je ? ka smatra na kot političen fak- "f 20u0-°°0 a" tor, je,Nevv York. Njen pred-1 s°v\ v ostalih okrajih v tej dr- aedniSki kandidat je dobil tu 1zavi "» manj kakor soc.a u.ti-le okrotf 32.000 in v vsi državi |fn» ^runka. Glaaovi na hst, a-Nevv Vork je bilo oddanih /a merice delavske stranke se ne njenega governerakem kandi-l*™.1^* . ^ ,,,, „ • ono „i....... -svojih kandidatov ni imela, (lata mani kot 50,000 Klasov.: J „ i, n Kadi tejra je komunistična ! Paf. P« Roosevelta. Gar- stranka v Nevv Vorku nehala "erJa m Lehmana, ki so bil. biti "leKalna" ali "priznana"! (Nadaljevanje na 4. strani.) Strategija jeklarskih korporacij v boju proti uniji r "Jeklarske korporacije zvišale mezdo deset ' odstotkov," so se glasile časnišk*"vesti. Poročevalci so na podlagi podatkov, ki so jih dobili v uradu Steel Instituta izračunali, koliko milijonov dolarjev bodo jeklarski delavci vsled zvijanja več zaslužili in koliko bo to koristilo ameriški trgovini. Korporacije so v zvišanje pristale v "kolektivnih podajanjih", ki so trajala več tednov. Toda delavcev niso zastopali odborniki "zunanjih unij", am- pak tisti, ki so izvoljeni v odbore pod okriljem takozvanih kompanijskih unij. Mnoge izmed teh zdaj niso več tako "kompanijske" kakor ob ustanovitvi, ker se delavci v jeklarski industriji nagibajo bolj in bolj k uniji, katero gradi pod Lewisovim vodstvom C. I. O. Vzlic zvišanju mezde je delavstvo v tej industriji poleg delavstva v tekstilnih obratih najslabše plačano. Povprečen zaslužek še vedno ne dosega vsote 50c na uro in tudi ako bi jo, je taka mezda za dostojno preživljanje delavčeve družine še vedno znatno prenizka. Jeklarske družbe, ki so bile v zvišanju mezde običajno zadnje med zadnjimi in v boju proti poskusom za organiziranje delavcev v unijo prve med prvimi, so uvidele, da je kampanja odbora za industrialno organizacijo jako resna stvar in da jim je kompanijske unije zelo omajala. Prej ali slej pride do odločilnega boja. ki ga družbe mislijo odvrniti s propagando med svojimi delavci, s koncesijami pri delu, z zviša- va njem mezde na podlagi višanja cen življenskih potrebščin in p<>d pretvezo, da so njihovi delavci že "organizirani". Jeklarska industrija je v svojih knjigah izkazovala v prvih letih krize znatno izgubo. Zdaj so njeni dobički zopet visoki. Jeklarski trust je napravil v prvih devetih mesecih tega leta $30,000.000 čistega dobička. Bethlehem Steel $8,600,-000 itd. Delavcem bi jeklarske korporacije torej lahko plačale več in plačale jim bodo, ako se boljše organizirajo. MOBILIZIRANJE TRETJEGA RAJHA ZA SPOPAD S SOVJETSKO UNIJO Nemške nakane proti Češki. — Poljska išče pomoč. Anglije. — Dino Grandi napadel Stalina DOGODKI v Evropi in v Aziji pomikajo svet bolj in bolj na prag splošnega vojnega konflikta. Odnošaji med Nemčijo in USSR ao čezdalje ostrejši. Poljski minister vnanjih zadev Joseph Beck je bil pred tednom v Londonu, da pridobi Anglijo na stran Poljske in ji da pomoč, če bi ena ali druga sila hotela preko poljskega ozemlja, ki je meja med boljševiki in naciji. Anthony Eden je baje poljskega zastopnika jako vljudno sprejel in mu obljubil, da Anglija probleme vzhodne Evrope ne gleda brezbrižno. Prijateljstvo med Poljsko in Nemčijo se ohlaja zaradi nacijskih nadutosti v Gdan-skem (Danzigu). Progermanski vpliv na Finskem je jako močan in Hitler se nadeja, da mu bo finski teren v vojnih operacijah proti Rusiji, če se dogode, v veliko oporo. Finski socialistični stranki, ki je največja v državi, je predsednik republike vzel priliko sestaviti vlado. Vzrok je njeno protivojno stališče in pa zahteva za prijateljske odnošaje z Moskvo. V Nemčiji narašča propaganda, da se Čehoslovaški od režejo dohodi do morja. Mussolini je v nedavnem govoru izjavil, da bo pomagal Madžarski do revidiranja njenih mej. To pomeni, da ji morajo Čehoslovaška, Rumunija in Jugoslavija vrniti "ugrabljeno" zemljo. Rumunski kralj Karol mu je ob otvoritvi svojega parlamenta odgovoril, da ostanejo meje Rumunije "nespremenjene". i Mussolinijev satelit Dino Grandi je v znak potrditve zveze med Italijo in Nemčijo, ki je bila sklenjena nedavno, na konferenci državnikov v Londonu za nevtralnost v španskem konfliktu napadel Stalina in ga imenoval provokatorja, ki ograža inir na vseh koncih in krajih. Italija je pristala v Hitlerjev predlog za vojno proti "komunizmu". Katoliška cerkev se je v tem letu degenerirala v čisto navadno deklo fašizma, ker si želi ohraniti nagrabljena bogastva v Španiji in drugod, ljudstvo pa v slepi pokornosti. Vsled ogromnih izdatkov za militarizem in radi zgrešene gospodarske politike živi večina prebivalstva v Nemčiji v pomanjkanju. Hitler postaja desperaten in če bo kazalo, da se mirno ne bo mogel otresti sedanjega položaja, bo rajše provo-ciral vojno kakor pa da se bi umaknil kot "polit kužek". Ogromna Kitajska je končno začutila japonsko osvajalno (Nadaljevanje na 2. strani.) PODPIRATI ŠPANSKE DELAVCE SMATRA AVSTRIJA ZA ZLOČIN Thomas Hofer v Knittelfeldu v Avstriji se je odločil pomagati delavcem v Španiji, ki se bore proti fašistični kontrarevoluciji. Obiskal je nekaj znancev in malih trgovcev in jim pojasnil, da zbira prostovoljne prispevke, ki bodo potem poslani na češko in od tu v obliki blaga ali v gotovini v Španijo. To delo vrše v Avstriji skrivoma mnogi socialisti. Ko je Thomas Hofer, ki je po poklicu premogar, prišel v neko mesnico in pojasnil svoj namen, so poklicali žandarja, ki ga je aretiral. Hoferja so obtožili veleizdaje. Priznal je, da je nabral dva in pol šilinga. Distriktno sodišče v Leobnu ga | je obsodilo na dve leti zapora ob trdem delu. Sodnik je obsodbo upravičil z izjavo, da i kdor pomaga delavstvu v špa-Iniji, širi "komunistične ideje". DELO, KAKRŠNEGA NIKOLI NE ZMANJKA Socialistične organizacije imajo v vsakem slučaju več nalog in agitacijskega dela, kot pa ga morejo izvršiti. Nikomur, ki hoče biti aktiven, ga ne zmanjka, pač pa obratno. Čezdalje več ga je. Vsled tega je važno, da ga vršimo po gotovem redu in sistematično, da so uspehi toliko boljši. V zimski sezoni, ko se vrše priredbe v dvoranah, je važno in potrebno, da damo onim, ki jih imajo klubi in napredna društva, kolikor največ mogoče vzgojni značaj in to v smislu delavske kulture in izobrazbe. Za take programe je vam na razpolago arhiv Prosvetne matice. Dober socialistični govornik naj bo ena točka sporeda, bodisi na predstavah ali koncertih. Naročite vselej, kadar imate prireditev, po nekaj izvodov Proletarca, da ga razdelite med nenaročnike. Članstvu klubov in drugim prijateljem Proletarca zelo priporočamo, da naj v zimskih tednih organizirajo agitacijo za pridobivanje naročnikov. Povsod, kjer se za tako delo zavzame po več oseb skupaj, je agitacija uspešna, pa najsibo od hiše do hiše, na sejah ali na pri« reditvah. Poročajte o svojih izkušnjah in načinih agitacije, da se bomo čimboljše izpopolnjevali pri tem delu. FKOLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. i Madrid, kjer so vojaški letalci pobili z bombami stotine ljudi IZHAJA VSAKO SREDO. Iidaja Ju|Oilovanika Delavska TUkovM Druiba, Chicago, 111. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. IfARO^PflNA v Cedi njenih drživa* ™ -elo Vfro >3 (VO; th nol l.»i I četrt leta .11.00. lrio»«mbtvo: za celo leto $3.50; sa pol leta #2.00. Vsi rokopisi in morajo t>ttt v n^fln urtltlu najpokrteJV n«fcljk> | |pi>potv1ni* ta pr^bbčiTcV v šteVllki t* kolega too"«" 1» K O L E T A K K C Published ever? tVedoemtav bv th»- VugotJiv Workinen'ii T*uUH- hi/if? C Kditor................. Buainess Managar. ......... A«ftl.stant Buvinens Manaj^r. .......Frank Zaiu. ,,CHar;es Poaorcltc. .....John ftah Jr. SUBSCklpfaON IcATKS United States. One Vear $3.00; Mont.'»» $1.75; Three Monih* $1.01» Forcign Coun^rie«, One Year $3.50; Si* Month* $Ji.0t) 1» K O L K 1 A H E C 2301 S. I avvndale Ave. Telephone. ROCKNVELL CHICAGO, ILL. Več otrok hočejc, da bodo hrana za topove Italija jt? /elo "ktvi•anskg\" Nleno glavno mest "večni Rim". In v tej katoliki prestolnici ima povojni milit.i-ri&etn niv koliko vzpodbude *n trdnjavo. Vsa Italija it* mobo! z<:rana za vojno Vse Italijanke ; » pozvane, tla rode čim ve* snov za vojno, kardinali pa blago-tdavljaje molilne priprave. Zahtevo zn \ev otrok »azglaša istotako Hitler. Ncm -ij.i »e afcer revna Ampak vojakov ni nikoli preveč. Strojnice ko-\ plini ž+ro. bortrhe u^onabliajo vse od kroja. Pa se Mussolini in Hitler bojita, da bi j ma prehitro zmanjkalo ljudi. Naj j h rajše /manjka drugim deželam! V tem položaju je celo Rudija pričela propagando za ve.-rojstev in ovirati kontrolo porodov. Francoski generali se pritožujejo, da imajo sicer dovolj topov in strojnic, toda veliko premalo vojakov, ker Francozinje >mejujejo rojstva. Slično tarna nad ženami v Veliki Britaniji ehglečko vojno poveljstvo. Tak je svet, ki pravi, da je krščanski, civiliziran in proti-marksističen. Protimarksističen je res. Krščanski pa prav nič iti tudi civiliziran ne. Kajti če bi bil, ne b>i duišil marksističnega gibanja za ekonomsko preuredbo sveta s terorjem in v krvi, pač pa pomagal, da se bi socializem Čimprej uresničil. To kajpada ni v naturi kapitalistične družbe. Uveljaviti socializem je zgodovinska naloga delavskega razreda. MOBILIZIRA NJE TRETJEGA RAJHA ZA SPOPAD S SOVJETSKO UNIJO (Nadaljevanje s 1. strani.) peat in ae pripravlja na odpor. Iz Tokia in Nankinga poročajo, da je vojna med tema dvema državama neizogibna,^ Civilna vojna v Španiji je ae vedno žoga v rokah Hitlerja in Muatolinija. Njiina v pomoč je vatikan. LojalUti ae pogumho branijo vzlic tehnični premoči fašističnih čet, ki jo imajo od početka tvoje revolte. Farati ao poklali ie nad 50,000 žen in otrok. Vsega akupaj je padlo v sedanji civilni vojni nkd 100,100 Ifudi. Hitler ae boji lojaliatične zmage, pa je sklical •.tab nemških generalov in admiralov na posvetovanje, d* te Jc men i jo, kako "Kusiji preprečiti vzeti Španijo za komuuiti- zem V Buenos Airesu se bo vršila vseameriška mirovna kon-ierenct. na kateri bodo zastopane Zed. države s svojimi vodilnimi predstavniki. Dosegla bo malo, kajti kakor drugod, so ♦ udi na tem kontinentu ekonomski vzrok«, ki povzročajo konflikte, jačji, kakor pa kak pomirjevalen Rooseveltov govor. Med tem je v Južni Ameriki nastala ae ena diktatura. V Franciji se vrti srdit bej med fronto, ki je za fašizem,y n demokratičnimi silami. Kapitalizem v Franciji je narat ca fašizem, kakor povsod. Anglija bolj in bolj oglaša, da ji gre oboroževanje h^ro izpod rok in je pripravljena na vae možnoati. Tak je v glavnem položaj po avetu, kajti različni proti-?judski ekonom?k' interesi so si v laseh in na resničen spopad ae šele pripravlja jo. Kljub temu milijone delavcev in kmetov ne zapopade, da gre le za njihovo kožo. O shodu v Syganu Madrid, <»vno .'lesto ipajijs, je eno najlepših mest na svetu. V sedanji civilni vojni je se mnogo tr« pelo. Faiistični vojaški letalci, ki sta jih poslale Italiji in Nemčija s aeroplani vred, so v tem mestu povsročili i. bomb«! Jiraiijem nc le mnogo «iup J -tp je umiril, reklama za kan- /no, o shodu, ki smo nehali. I jim! rzvajanji in šalami prav Navgl demokratske in repu-Jdober vtis. Udeležba je bila blikan-ke agitacije je bil v! boljša kot smo se je nadejali. DELAVCI IN KMETJE VŠPANIJI SO "RDEČI BIK" To izjavlja pater Hugo in drugi pristaši tiranstva jn izkoriščanja Kdo je pravzaprav zmagal? VVall Street, kot ponavadi. Delnice bo se dvignile v ceni. Demokratska administracija je spretna in ve, da je masa zadovoljna. čc s pril iko, dn se do sitega naje, namesto da bi stradala, kakor je morala pod Hoovrom. William Randolph Hearst je Roosevelta zmerjal, da je buljSevik, Stalinov sluga, ameriški Kerenski Itd. A po volitvah je planil na Rooseveltov "band vvagon", mu čeatital na zmagi, priznnl da je ljudstvo "končni vrhovni sodnik" in Rooseveltu i »a obljubil sodelovanje "za splošno dobro". "Splošno dobro" je po HeattBbovom tolmačenju dobro le, če je koristno kapitalizmu. Poraženi kandidat Landon, ki je oznanjal, da le če zrnata on. bo dežela rešena, je Rooseveltu istotako telegrafično čestital in mu obljubil v "dobrobit Amerike" pomagati kjerkoli in kakorkoli bo mogel. John Roe.kefeller Jr., ki je podpiral Landona, je pisal Kooaeveltovemu kampanjskemu managerju Farleyju, da mu je bil n j pito v (Farleyjev) govor po volitvah nad vse všeč zakadi "spravljivega duha", češ, vse, kar smo rekli drug druge- i^o^onVeVvat mu v kampanji, naj bo pozabljeno in bodimo »pet samo Američani. Rocketeller m Farley lahko pozabita. Njuni interesi so ^ose(janjj z^lo v jni? identični. D. lavci in Rockefellerji pa ne morejo biti 44—-Ameiičani." Njih interesi se nespravljivo križajo. "...In zdaj, ko sem vam v j in drugi fašistični častniki nepani s fašističnimi svinčenka-kratkem predočil resnični zgo-|*>i :™eli kontrolo nad armado mi. dovinski razvoj in razplet ,n nad Morokom. Skrbela bi za španskih dogodkov, se' obra- j ^rambo republike, namesto čam na vas, Mr. Zaitz, z vpra- da Je h,la v dneh. ko je izbruh-šanjem: AH si še upate trditi.'m,a ^isti^na revolta. P. Hugo meni, da je fašizem "krščanstvo". Zato je on odkrit zagovornik faAizma, Mus-skoro' solinijevega in Hitlerjevega Penili jako velik, kajti to je velika država in njeni elektor ni glasovi vsled tega mnogo pomenijo. To pot je živo posegla v volilni boj tudi premogarska unija U. M. VV., in sicer za Roosevelta. John L. Le\vis in drugi odborniki unije so na shodih zatrjevali, da je postala U. M. W. spet močna in vplivna po zaslugi predsednika Roosevelta in njegove NRA. Hvala vsem za sodelovanje. e V soboto 7. nov. smo priredili družaben večer ali "sur-prise partv" našemu sodrugu Antonu Sotošku k njegovemu rojstnemu dnevu. Želimo mu obilo zdravja in še mnogo rojstnih ter drugih veselih dni. * V nedeljo 22. novembra priredi samostojno društvo "Edinost" igro in koncert. V sporedu sodeluje pevski zbor "Pre- da so španski socialisti in ko-1 popolnomR nepripravljena! Le j fašizma, ki je veliko bolj l>ru-munisti nedolžni nad tamkaj si,ni -5l>an*kega delavstva talen kot pa je bil kdaj "ruski prelito krvjo in vandalstvom? «• odpor proti povrnitvi v aui-| mesarski komunizem". (V ne vi v svoji hoten i zašle p Ijenosti in preračunani politi ("V ne vi v svoji hoteni zaslep- nc8t hierarhijo in drugih Ljudska vlada v Španiji ho-i;«n,wt; rvnrnr.nnnni taliti-1 izkor ">valcev gre zasluga, če služIti ljudstvu. Vlada, ka- Naš klub št. 13 JSZ je kaj- *eren" jz Chicaga. Vsi rojaki v [pada agitiral za socialistično Sallu so vabljeni, da se ude-'listo. Skupno z društvom Brat- te prjreditve. stvo št. 6 SNPJ je sklical shod, j * ' na katerem je govoril Charles j ^ianj kluba št. 4 JSZ so vab-Pogorelee. Dokazoval je, da le ki, bo gotovo vsak drugi, ki je f,a kontrarevolucija ni že prve količkaj dovzeten za resnico, dneve u.-pela. moral priznati: Ta kri in to kršno si želi v Španiji P. Hugo, Ipa bi služila koristim bogata- P. Hugo, ki brez sramu za- šev. Rev. Hugu to ni skrivnost, van ds 1 stvo gre v prvi vrsti, če ff°varia fašistične mesarje — ne "španska vas", kajti to ugo-no izključno, na račun špan- fantič ne klavce španskih žen tovitev lahko čita vsak dan tujkih rdeJkariev, zvestih po- 'n otl*ok — ve, da je bila na di v kapitalističnih listih, kate-kovskih veleme- (,an vojaškega iz-1 rib uredirštva simpatizirajo z bruha za polastitev Španije j vsakim pokretom, ki stremi o-, .. skoro vsa armada pod povelj-j hraniti in braniti sistem izko- Drugo pa je: Mr. Zaitz, ali|Htvom 11101r0V;h (-.astnikov. De- r:'čanja in potlačevanja mno-^e še upate trditi, da so kato- j ,avci so se na obrambo pri-1 žic. ako se zganejo in zahte- ,:vm ,)>ri za" pravljali šele ko so bili že obsi- va jo zemljo, kruh in svobodo, reli to naibolj krvavo dramo v - - -___ močnikov mos sarjev. To je eno. samo Ljudstvo nevedoma za socializem Tako vprašuje in ugotavlja v A m. Slovencu z dne 5, nov. pod naslovom "Ornega bika žaifa". P. Hugo. Njegov članek oblega skoro celo stran zavijanja dejstev in potvarja-nja resnice. Rev. iHugo piše v interesu POFEDUJOčE cerkve v Španiji. ki je bila do postanka republik^ najbogatejša ustanova Profesor Gt orge W. Hartman s Colihmbia univerze je podvzel Interesantno štud;jo, s katero je želel dognati, ali so ljudje v splošnem za ali proti socialističnemu programu. Priredil je polo vprašanj, na katere so vpraAanci od/govorili bodi*' za ?»'' p-ot:. Vprašanja so se tikala ekonomskih problemov ni predlagala ko spremembe, kakor jih propagira socialistična stranka. 55.5 odstotkov ljudi se je izreklo zanje, ne da bi razumeli, da s tem odobravajo program socialistične stranke. Pro-gospodarsko zasužnjevala stotisoče delavcev in kmetov. Pkoro vsa najboljša zemlja v Španiji je bila, in je še posest cerkve in katol ške aristokracije. Hierarhija v Španiji.je temeljni krivec zaostalosti dežele in mizerije njenega prebivalstva. Zase veruje v posvetna bogastva in jih je pripravljena braniti s krvjo svojih tla-čanov in z mohamedanskimi Leta 1916 je tisoče somišljenikov socialistične stranke glft Muri iz Afrike, ki jih ji je po-sovalo rajše za JVilsona namesto za Debsa. kajti premotilo jihlslal general Franco moriti . namreč vprašanja priredil tako, da ljudje nino vedeli, čc so vzeta iz socialiflttfhega programa. Na kon-( u pa je bilo samostojno vprašanje, če so za ali proti socialistični stranki in njenim naukom. Večina je odgovorila negativno. To nas uči, da je pred nami še veliko dela. Kajti večina ljudstva je za socializem, če ne ve, da se tako imenuje, in proti socialističnemu gibanju, ker je nahuj»kana proti njemu. Politika v obljubah in praksi je geslo "He kept us out of war". V nagrado je ameriško ljudstvo dobilo vojno, vojne dolgove, preganjanje, prohibicijo in ra upravičeno v precejšnji meri lasti za-, sluge za sijajno Rooseveltno zmago. Brez njenih aktivnosti in stotisočakov bi bil rezultat kampanje precej drugačen. četrti nauk se t.če predvsem sociftlist:čne stranke. Prilagoditi se bo morala tako po u-stroju kakor tudi v aktivnosti rili kampanjsko strategijo, se- ij,tjrlM gibanj®, predvsem pa. daj isražajo upanje, da bo t ič-n i h socialistov na desnici, ki so si v tej kampanji podali roke v o-portunizmu. Prvi so na povelje Moskve indirektno agitirali za Roosevelta s svojim geslom: "Poraz Landona za vsako ceno!" Drugi pa so se odprto navduševali za-istega Roosevelta, o katerem so še nedavno pisali in govorili, da gre vse njegovo je bil največji faktor pri organiziranju newyorške "ameriške delavske" stranke, ki ni bila pri 2adnjih volitvah nič drugega kakor privesek demokratske stranke. Upati je, da v bodoče krene na drugo pot, na pot neodvisne delavske politične akcije. Poročila v nekaterih listih, da je ta stranka imela svoje kandidate neodvisno od drugih strank, ne odgovarja dejstvu. Faktično ni imela nobenega kandidata, marveč je le indorsirala Roosevelta in Lehmana in vodila e-nergično agitacijo za njuno izvolitev. V ta namen je potrošila okrog $100,000, Tretji nauk te kampanje je, da je ameriško organizirano delavstvo velik politični faktor le tedaj, če je organizirano. V tej kampanji je bilo iz-borno organizirano v tako zva-ni Delavski nestrankarski liigi. Ta liga je prvič v zgodovini Ameriške delavske federacije z vehemenco in velikim entu-ziazmom naredila meso in kri iz znanega gesla federacije: "Nagradi prijatelja in kaznuj sovražnika." Do zadnjih volitev so le železničaivke unije izvajale logične posledice tega političnega gesla in v kampa- Blizu Londona v Induni je »kocil i tira in ie prevrnil v grapo potniški vlak Big Four železnice. Imel Se o uspeli priredbi v VVaukegaru stremljenje kot predsednik njah aktivno podpirale naklo-Združenih držav za ohranitev njene senatorje in kongresni-kapitalističnega sistema. Raz- ke. V prošli kampanji pa sta nih reform da se je poslužil, se pridružila tej "nestrankar-ker bi brez njih ne mogel po- ski" politiki John L. Levvis, tegniti kapitalizma iz velike ipredsednik rudarjev, in Sid-krrre. Toda v nekaj mesecih so ney Hillman, predsednik kro-sefcadi spora v soc. stranki obr-| jaške unije ACW, in organizi- D i L ,____ mislih imam kreiranje ma«ne delavske ali farmarsko-delav-ske stranke. Zavedam se, da bo ta stranka vse kaj drugega kakor radikalna v pravem pomenu besede. Njena glavna naloga bo, da odtrga ameriške delavske mase od kapitalist nih strank ter jih usmeri na pot neodvisne politične akcije. Dokler se to ne zgodi, ni nobenega upanja na kakšno temeljito preuredbo sedanjega ekonomskega sistema. Seveda bi ne bilo tega vprašanja, ako bi se bila socialistična stranka v povojnih letih tako razvi jala kakor se je razvijala pred vojno. Trni a dejstvo je drugače. Nad deset let ni zaznamovala nobenega napredka. marveč ie nazadovala od leta do leta. Ohranila se je bila kot politična sila le v Milvvaukeeju, Readingu in New Yorku. Pred nekaj leti se je ta tok zaobrnil in je stranka pri* čela zopet rasti. Notranji boji v prošlih dveh letih pa so jo (zopet oslabili in demoralizira-li. Toda stranka bo tudi to prebolela in zopet postala vitalna sila v boju za socializem. Kdor misli, da je v Ameriki odklenkalo socialističnemu gibanju, marksistično ali revolucionarno usmerjenemu gibanju namreč, ta ne pozna sil. ki operirajo v kapitalistični družbi. Tudi se motijo oni, ki sanjajo, da ho kakšen RdosOV«R|<*VO!r*I,i °M«0 udeležbo. Ple- je drirt vagonov. Dve osebi je ubilo in mnogo je bilo ranjenih. 'se je rešil ene težke naloge, jih pozove na prvo skušnjo. Prva Igrovodja, ko zibira igro, naj izbere vedno tako, da jo bo Volitve so izpadle "kakor smo pričakovali" John»town, Pa. — Volilni izid nas ni nič presenetil. . Kajti kdor se giblje »med ljudstvom, ve, da je bilo za Roosevelta_ največ iz strahu, da ne bi bil -pet kak "Hoover" izvoljen. Agitacije za soc. predsedniškega kandidata je bilo pri nas malo, toliko bolj pa jo je delavski nestrankarski odbor vršil za Roosevelta. Thomas je tu dotoil le 514 glasov in komunist Brovvder 39. Coughlfoov kandidat Lemke jih je dobil 891, torej precejšen odstotek. Za Roosevelta je bilo oddanih <16,090 in za Landona 23.963 glasov. Cambria County je bila do teh volitev vedno republikanska, zdaj pa so demokrati republikance popolnoma po-medli. Izmed kandidatov na socialistični listi je dobil tu največ glasov dr. Van Kssen, ki je kandidiral za držv nega blagajnika. Oddanih je bilo zanj 699 glasov. Iz tega sledi, da so letos tudi naši simpatičarji glasovali za Roosevelta. "I^etos moramo pomagati Rooseveltu, so rekli ljudje, ki so se drugače izraižali za socialistični program. Pritisk unionizma je v vaja še ni bila tako slaba; sa-j ljudstvo razumelo, da bo imela No. Chicago, I". Bi|lo je mQ ^^ nj bi|<> _ nj jmej kak pomen< Dogodilo se je že. ze porocano o igri (.lavni do-i ^ ^^ ^ n| m da občillHtvo ni razumelo igre. . , .. . B ; k*\m J4' b!,a dveh. tudi nista imela - časa. i in zato ni,imelo nobenega užit- *«t»J» kampanji igral tako jena dne 1 novembra v Slov. Tako ^ tem kar 1|a j§ ka od n je. Pa je jZKUbilo vese- l olivno'vlogo, da Landonu vsi nar. domu. Jaz dodam samo se enkrat nj enejra a|j dveh, dru- Ije do vdeležb drugih pred-1 republikanski milijon, niso to, da dober teden prej še ivi- mo bili gotovi, ali se bo vršila gič drugega, tako da nikdar ne stav. ali ne. Ko se je potem le zagotovilo, da bo igra dana na oder. smo šele dali tiskati vstopnice. Prejeli smo jih štiri i more biti prave vaje. Potem Ker je težav a s prirejeva- vgubijo veselje še ostali, ki so njem iger, se zadovoljimo z Mli vedno navzoči. Pride čas, "bunco and card parties". Te ko se ima vršiti predstava, pa so se že začele in se bodo vrši- je še v dvomu, ali bo ali ne. To le skoraj vsako soboto večer. dni pred igro in jih seveda ta- bjlo sam() ; sh|<,aju te jKre, skozi celo zimo. Tako zabavo koj razpečali med sodruge in ampak je že dalj časa nazaj; bo priredil tudi naš socialisti- mogli pomagati do glasov. V koliko bodo demokratje kos obljubam, s katerimi so septembra in oktobra naštevali ljudstvo, bomo lahko kmalu videli. Zdaj imajo škarje in sukno, torej se ne bodo mogli izgovarjati, da nimajo večine v kongresu in ljudstva za seboj. — Poročevalec. . j 11 III I Ml n I II UM V IIU/.ll | , "" .. .v.... >.>.u ..v, v........ si ni pat »a rje za v razprodajo. ■ A|. j,. izjfovor _ nimam čni klub. dne 5. decembra ob SI, ... takoj na delo ,n j.h v tem L _ ravkMjiv? Po mojen, 8. zvečer v slov. nar. domu. kratkem . asu prodali lepo jriilumevanju ne! AUo bi 0dK0. Ker bo zadnja prireditev na- ' , , . . voril: nimam volje, bi bilo boljšega kluba v tem letu. se pri- V, "Preierna" Kliub temu. da le itrra sko- . . ' .. ' ' . i , l j • v Ruiivciiu i 'J , ' . , pošteno povedano. Ako v a čakuje, da bodo nasi sodrugi, . roj do zadnjega visela v zraku | v .aJ a,. ak<) tj s.m) 0OV(,_ sodru4ice in SOmiSljeniki na- Chicago, 111. — Prošlo nede-•n zato na en ali drug način n.|ka j jp jme, 7H en npravek, pa pravili kakor vedno v pretek- Ijo se je v dvorani SNPJ vršil bila dovol i oglaša na. je bila JESENSKI KONCERT "SAVE" Z OPERRTO "Čevljar in vrat*** v nedeljo, 22. nov., ob 3. uri pop. v dvorani SNPJ, 2657 South Lawndale Ave. < lll< A<;O. ILL. ali kakšno reform i s* ič no delavsko gibanje privedlo deželo v socializem. To bo doseglo le močno socialistično gibanje, ki bo HOTELO socializem in tudi ZNALO odstranjevati zapreke. Vse to je resnica. Resnica na je tudi, da se Amerika ne bo izognila reformizmu. Vsaj zdaj izgleda, da se nahajamo na pragu te dobe. Njena konkretna manifestacija bo formi- , , ... . iHpoznas, da bi tisto lahko o- lobro obiskana. Kakor na ... .. . ,. , . .. . ... pravil drugikrat, ali pa. da mu predstavi, tako smo imeli tudi,' . , , ' . . , . v i - . .tistega opravka sploh ne bi bi- /vtcer na zabavi v spodnji , , , , . . ' . lo treba, ako bi imel vec veselja do igranja. Dobre volje in veselja ni več salo je staro in mlado, kakor že dolgo ne. Cela prireditev je bila nepričakovan uspeh, tako j pri igralcih. Tega pa niso vse losti: ne samo, da se bodo ude- koncert pevskega zbora "Pre- ležili zabave, ampak bodo tudi šeren", na katerem je zapel svoje prijatelje skušali prive- pod vodstvom F. J. Kubine šest sti seboj. pesmi; poleg zbora v celoti je V nedeljo 13. decembra pri- nastopil njegov fantovski (an- redijo vsa društva, ziborujoča gle&ki) odsek, angleški kvar- v Slov. nar. domu (naš klub tet in angleški trio. Na spore- . ... ., , . . . .v vključen) skupno veselico v du so bili označeni za "mladin-v moralnem in finančnem ozi- ,ga sami krivi. Kriva je največ ( korjst blaKajne SIov, nar do- ski", ker so iz vrst tu rojenih ru^ Priznanje vsem, ki ste na publika, ker jih ne podpira z ma Pričakuje se< da bo pro-! slovenskih deklet in fantov, kakršenkoli način pripomogli i udeležbo. Igralci se trudijo ^;jrrani obširen (vsi bomo že ne- Pel je tudi Prešernov kvartet. (4() .....j trudijo, doma in na skušnjah, kaj ^pravih). Kaj pa bo, bo- Sodelovali so zbori "Crvena Ker sem omenil, kako je bi- da si vtepe 10 v glavo vsak svo- do pa drujfj povedali Tudi če Zvijezda". "Slovan" in "Sveti la predstava do zadnjega v ne-j jo vlogo. Marsikateri večer bi j ne povedo> /remo vseeno po. Peter in PaVel". Fr. Prijatelj gotovosti, naj še omenim vz- eden ali drugi rad šel po svo-1 ^^.__johl| Zakoviek. ml. je zapel tri angleške pe-rok. da ne bo mogoče kakega jih opravkih, na zabavo ali ka-nesporazuma. Dandanes prire-1 morkoli, pa ve, da bo skušnja. ra n j e "s pl o4n e' d e'l'a vsk e a i i far- f,i,i 'l«ro zel« težavno. Ne in se je udeleži. Pride čas MiIw la burka"'Ne'kli^ vraga'\ , , . . , , , . , -/..t/. A r. i.rr.ilonr Lor foVi in in nrmravlionn .UII>V«USR1 pf\SKl /.OOr .>a- marsko- ^ nekako | deležba maihna, zgubijo igral- ^ntio^l vsem pa za ameriško tradicio- ^rovodja pa potem na.ci veselje do igranja, posebno i j 5 8 a.p ° nalno delavsko gibanje bo to delo. da dobi igralce. Jo pa ne pa še tisti, ki so računali na 140 centov velik korak naprej. kar tako. Vpraša enega, gmoten uspeh priredbe. To se' Med socialisti se je že zače-1 drugega, tretjega, petega — še'dogodi enkrat, dvakrat, pa la srni. Zadnja točka sporeda je bi- zato, da ni igralcev ker teh je! predstave, vse je pripravljeno, še vedno dov < rit k t \ i irii v irt usiam', c- ui ipi ijciiu. . . n • i : , • i/ * • - prei" bo obdržava svoj jesen- Pevcev in pevk je bilo okrojr roli. ampak zato. Igra se ima pričeti, pa so še ' . ' . V ... , , ... , , ^u ■-Ji ifnriur inul " ^Lm in ji.i.in iskl koncert v zveži s komedijo lo0, poleg njih pa drugega ob- rati. Kadar kaka prazni stoli. ( akajo in čakajo. ...,.,„, ' 1.. . . 1., , • . m„ j..,. ,, , , ..... .. . "Glavni dobitek dne 29. no-lčinstva toliko, da je bila dvo- sklene prirediti; ker pa le ni nic. oziroma čisto .. . 0 „ ^ u'_ .. ..........r.™„tnn vembra v S. S. Turn dvorani. rana nabito polna. Gmotno si je s to prireditvijo Prešeren zelo opomogel. — X. 1. 2. 3. 4. S. 6. a) b) I. D E L "Internacionala"..............................................................jSava "Prisega rdeči zastavi" ((J. A. Utman)............................Sava (Solirt Ralplh Muha) Šolo - pev — Mhmi Ormahen a) "Pred durmi" (Joaip Pavčič) h) "Izgubljena «reča" (L. Sprawacker) a) "Ženin Ko»" (A. Hribar) ........................................... b) "Bučelar (Fr. Verbič) ......................................... c) "Oj z bogom ti planintki •▼et"................................... (Solist Lx>ui» žele) Sekvti t — Anna Miško, Mimi Orma-hen, Louii« ž«le, R:lph Muha. Anttm Gaivlen, Carl Church a) "Oj dekle kaj tak žalostno" (harm. A. M. Hnv) b) "Gor čez jezero" (M. Hul»a%Jjar i n vritjf" Optrtfn r rlreh dejanjih.—Spisal R. Crrar, Vf/fosbil D. Cerar OSEBE Čevljar * Vrban Barbara, njojfova žena .. ......... Franckn. njun« hči ............. Ivan, miv>ar Jaka. Vrbanov *luga .............. Vrag—MefUto Gostje Anton Gardeti A nnia Mi Ako Maria Omahen Joseph A. Turpin Pepe (rerbaw Carl Church ........................... Pevci in pevke Save Po koncertu ples v obeh dvoranah Igra Kochevarjeva godba in Mirko Solič "SAVA" VAS VABI! a Vstopnina pri vhodu 40c miranje te reformistične far marsko-delavske stranke. Levičarska skupina je proti, toda ni proti pridruženju socialistične stranke novi masni stranki, kadar bo ustanovljena. Tako zvani "militanti" in desničarji. kolikor je slednjih Še v stranki, so za aktivno sodelovanje v tem gibanju. Njih argument je, da bi se stranka brez aktivnega sodelovanja v tem gibanju izolirala na škodo sebi in še bolj pa na škodo far-marsko-delavske stranke same, kadar pride do nje. In prišlo bo prej ali slej. Kdor sanja o "okupiranju" in "reformiranju" demokratske stranke, bo dobil prav tak glavobol kakor ga je dobil Upton Sinclair. V tej masni delavski stranki naj bi socialistična stranka razvijala svoja načela in im-pregnirala delavske mase s socialističnimi načeli in nauki. Vse to pomeni novo orientacijo za socialiste. Lahko sem v »moti, toda za svojo osebo sem siguren, da bi socialistično gibanje dobilo novega zamahiy ako se stranka vrže v kampanjo za formiranje masne delavske ali farmarsko-delavske stranke. Dokler ameriško delavstvo s farmarji vred ne dobi novega elektoralnega instrumenta, ne bo politično nikamor prišlo in tudi socialistično gibanje bo ostalo v zastoju. (Dalje prihodnjič.) dobi vendar dovolj. Vesel, da igrati. .So pa še drugi vzroki. V koncertnem delu bosta sodelovala pevska zbora "Pla- igro niče dramskega odseka Slov. nar. I doma iz VVaukegana. Vsa priredba bo — kakor vse Napre- Veselje velebizniškega časopisja nad | S ^^ £ malim številom "radikalnih glasov 99 (Nadaljevanje s 1. strani.) "kandidati demokratske stranke. legislaturo so jih dobili nad 60,000. Rooseveltov demokratski plaz je pomel iz zakonodaj so-Glasovi, ki jih je prejel Nor-1 ciai^tične poslance v Readin-man Thomas, so glasovi ljudi, Pain Rridgeportu, Conn. ki so ne samo prepričani socia- I)rujri vzrnk jc razko], ki se je zamudilo. Več o programu bomo pravočasno poročali. Vstopnice se dobe pri članih "Napreja", društvenih tajnikih. Fr. Zajcu v S. S. Turn dvorani in pri Mary Hrovatin v Waukeganu. — P. O. listi, ampak se ob enem zavedajo, da glas za kapitalistično stranko ni in ne more biti glas za preuredbo sedanje uredbe, pač pa kvečjemu glas za drob-tine in za krpanje kapitalizma. Tisti delavci, ki so glasovali za demokratsko stranko s kakim drugim namenom, bodo spoznali v letu ali dveh — če ne preje, da so se motili v svojih upih in domnevah. V Nevv Vorku je stara garda agitirala proti Thomasu kolikor je največ mogla, posebno na shodih, v Forvvardu in Nevv Leadru. Ker je politično močna in vplivna v unijah delavcev oblačilne industrije, katere so bile do razkola socialisti- v obeh krajih dogodil že v času kampanje. V \Visconsinu je 1>ilo izvoljenih v zakonodajo 8 članov socialistične stranke, dočim so kongresni mandati v Milvvaukeeju in okrajni uradi ostali v posesti demokratske stranke. Clarence Senior pravi v svojem poročilu o volitvah, da so socialisti tak volilni rezultat pričakovali, zato dan po volitvah niso imeli glavobola, kakor so ga imeli republikanci in Coughlinovci. Socialisti so vodili vzgojno kampanjo, pravi Senior. ki bo imela ugodne posledice. Socialisti so bili v prošli kampanji edini, ki so o raznih gospodarskih in drugih Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE, JlOURk: At 3724 W. 26th Stre*t 1:30—3:30; 8:30—«:80 Dahy Tal. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. T>aily Tal. Canal 1100 W«dne»day and Sunday br appointment« only Retidenee Tel.. Crawford S440 If ao iniver — Call Austin 8700 PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK RTA m •f Stan« sa celo leto pol leta £3.00 Ustanavljajte nova druitva. Deset članov(ic) je treba *« novo druitvo. Naulov sa Hrt '' im tajništvo j«* 2657 S. Lawndale Are. CHICAGO, ILL. eni stranki prijateljske, je življenskih problem h resnično sploh čudno, da je dobil Tho- in stvarno razpravljali ter jih mas vzlic valu za Roosevelta tolmačili volilcem, ugotavlja in vsestranski opoziciji v mestu nekaj manj kot 40,000 glasov. Socialistični kandidati v Senior. Drugi so le kritizirali, blatili, lagali in ohljuhjali kar je kdo hotel. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HAI^STEI) STREET, CHICAGO, ILL. Te/. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. M ANGELO CERKVENIK: IDVO.IMIi zgodba vojnega ujetnika U NOV OGROMNI MOST V SAN FRANC1SCU DOGOTOVLJEN nžr—---——\ / : \ " : I r' - f i t - oni FAM O.\ i 'd >i«\i;i« Nadal ievanje.) < Mtovalo razočaranjor bolna Ponoči i4 (c Berenini ju mo- žalost? V ino blHlo. (lovor il je o Pran- Ni mu mogla odgovoriti. ce.*hiniju, o ustrelitvi, o pre-Igrlu jo je du&ilo. taajaaju. . . j Ali ros samo (i0|žnos( Hela se je vsa preplavita |sestra Hela? jo je se enkrat ozirala. Hala se je, da bi ga »vprašal k(h ne slišal. Zdelo se ji je da Pr(M(ra.in so je teffa vpraAn. ir vsi v bolattnlci vedo, kak-!nja 7;m(|H . ^ ^ b Sna u.oda ga raka. y HVojem srcu f)a mu Ho. Čuden. brezčuten se ji je |a dPa(ra, „ad vse ljuba; bil je rdel. Človek, ki ni bil nik lar prepričan, da je izmed vseh »amakiijen niti v preteklost j lenrfc. kar iib Je sre'al v svo-nitl v bodočnost, niti v lomovl-, |(,m življenju, edina Mina nuno niti v mater. Bil je kakor; nravila nanj taksen vtis. a površina morja, ki niti slutiti Mina ni mislila n?mj. Morebiti ne more, kako mogočno živ-'na mo^p vnWe ni miM|j|u. Ijenje *t giblje v m irskih glo- Ht,Ia pa fMa Manj H,>h binah. Malone brezčuten ,se ji Jra nemara celo vzljubila, je zdel. Niti za lastno življen je Toni Moom»y sent our Kal o»»* un-^htr I« tter, ankinjc f«>r finaitcftil kuj pot t. We wiif not able to help thi' tirne, I at wc will try hard, to rtu*** k* mii h I uri«? «* foi our ItMle 11'«'«*-u»y after ou ("'itina piogimi a ti .1 will help Tmii M>oney later. Wp h to lutve th.* co'>perat:on of our ftind* and .'ynpathiz«'r*. * Why Join a Union? 1 he fo!lf>winjr i« a 11.1 of five t"i5»* H.irkcr.i k t by joinin/ union*. T.n«' your. Mf and ne<» how Ion* it wi!l lake you to unncramble thf* !e*iter* and m*k«» the namci of vvhat ,vie workera vvill jfi t as a ie*ult of join nz unions. 1. tbrar;yi p . . . 2. ury«net •'J. h<* i'.'hrotMour 4. ta:'eudriio 5. d^hmo-re^ip. Anu.wern will be w<»i'k. (tWO WfM Is). . . two woH ). li-hcd next ae ni tresel. Obolel je na pljučnici. Prehladil se je tisto noč, ko je ftel k njej v izbo ter se potem iz vroče sobe vračal čez mrzlo teraso v svojo sobo. — Mina, Mina. tudi mene bodo! je v neki novemberski noči nenadno zavpil. Mina? ^e je pralala sestra Hela. Kdo je Mina? Preaunilo jo ie. Zbodlo jo je. Kakor da ji je oster curek Zakaj izziva njena Čuvstva? Ali ne bodo njena čuvstva le kup slame plamenu njegove strasti? Pogledala ga je s svojimi velikimi očmi: — Zakaj vprašujete, gospod ca pitano? Skozi visoko okno je sijalo sonce. Njegovi žarki so se poigravali z vodo v visoki steklenici, ki je stala sredi mize. Poigravali .»o se s Heleninimi; Na »liki jc most, ki veir »ali* mrd San Franclscom in Oaktandom. To ja eno največjih inženirskih del to vrste na svetu. Gradili to (a par -let in stane visoko victo $77.000.000. Pri gradnji je bilo ubitih 24 delavcev, 1,157 pa jih je dobilo teske poškodbe. Pravijo, da je ta most največji na svetu. RAZNOTEROSTI datum (shod) bi mu vredno priti sem, za agitacijo Bridgeport, O. — Delavske P" vsekakor. A tudi tu so ovi-razmere so se — kar se tiče!ajsanje more brezposel- mrzle vode objel in stisnil . kosilu smo odrajžali na Ram-sev, kjer so sicer le tri naše družine. Vse tri so zdaj v seznamu naročnikov. Kam sedaj? razširjen list, i stota ko na Bartonu in v Maynardu. če b! imeli dovolj časa, bi bil u-^peh kajpada še veliko boljši. Pogorel-cu smo dali vso kooperacijo, kakor smo obljubili, i npak v par dneh nam ni bilo mogoče preletet: vsega. Kjerkoli smo se ogla ili, so nas prijazno snrejeli, razen v enem kraju. Ko smo na Blaine turo zaključili s! nismo motri i kai, kot da cSi-jemo še naročnika John KocjanČ'ča, in mu seževa v roko. Jaz ga sicer itak večkrat vidim, nima pa takih prilik Ch. Pogorelec. Svidenje med njima ie bilo prisrčno. Zadnja postaja pa je b i obisk pri Martinu Kossu. Prav tejra dne je obha- Na Blaine? Dobro, na Blaine!:jal 60- ro's,ni dan- Martin j? Kje je s. Vitez? Dela. pa tudi !7(,rav 1,1 vesel- in **prav ie bil vsi drugi delajo, čas za obiske Christmas Program Our ChriKtma« program is about j eomnlete. We vvill ha/e aceor lian w)los, arrordian due-ts, voe»i hoIoj, mi.«.!* »injrinjr, drill«, havvaiian music, tap dancing. a *hort Slovene play, a fine piano duet, et.-. Our member:* are very excited about the whole pr<»>fram. By next week, we will jfive you more of the 'Iowdowrr, ho to »••peak. * This rorner has had a/cess to severa! children'* stories reeently. Knowinir tha' we can't read and di*?-cui thi m a!l at our meetintr«, we wiII puhli h rome of them in maUdl-ment«. "An American War Lord Makrs Good". will be our fir»t. It deli-' w;th VVilliam Randolph HearHt, L«bor'p Public Enemy No. 1. H^re .h«« first installmcnt: An Amcrican War Lord Makes Good "VVhat in h . . . is happeninjf to this dam plače?" said VVilliam Ran-h Hearst as he iiUlked in^o the < ffice one da.v. "VVhat we need is a r.ltle excitemer>t around here. The Pulitzer jmper Ls beatinjc us on cir-; ulation. But WE'RK GOING TO IEAT EVER V PAPER IN THE WORLD if it takes my la^i rerl cent ; nd every one of you g;uys in the <;ffice. Got any brijrht idea-* an.v of >ou?" There silence. James Greel- man drummed on the tpewriter kty*. Frederi?k Reminjfton took paper and rencM and bejran to d n* pietures. "Whv don*t you sp<*ak?" continued Hearst. "Now Rst thii through your hcads. You*ve trot to quit doing the |k;nd of sttrff you've been doing (♦her new?paper>. The JOURNAI. rcecb exctting new^—hot ?tuff—wt' je k večjemu ob večerih. Agitacija vzlic temu ni bila zaman. čas, ki ga je imel s. P »gor?-za celo leto. Obiskala sva še lee določenega za te naselbine, s. Matkota, Fr. Blatnika in mi- ni \)\\ zadosten. Moral se je mogrede par drugih, nato pa pripraviti za povrnitev v Chi-vsled poznega časa prenehala cago. A imeli smo tudi "*mo-s tem delom. lo". Svojo pokorno "lizo" sem Drugi dan je bil na razpola- hvalil Pogorelcu na vso moč. go Victor Lesjak, ki je pelial Bila je res ubogljiva. Rekel Charlija na Piney Fork. Bila ^em. tako je pridna kot konj hI k rit v sobi, jih " je luščil iz-ped kape. da smo se vsi smejali. Prišel ie čas odhoda in s. Skof ie nas potegnil na postajo v Wheeling, W. Va. Tako se ie končala tod Pogorelčeva a-lfitacijska tura. ki je bila po mojem mnenju jako uspešna. Bila bi še boljša, ako bi imel zadosti časa za obisk v vse tukajšnje naselbine, namesto le v nekatere. Prolet arec je zdaj razširjen j MU43T BIČAT KVBRY PAPER THE VVORl.l>." Stili there wu silence. VVilliam Randolph Hear»t fNipfnd His i bia hulky tigure be Hearst revealed his plans. "We've g.it to mike »omething of ihe 'f'uhan Quc '.Ion'," br^an Hearst. J "VVe must rep resen t tha ('ubans in the clui.chtH of the eruel .Spanish jtyrant.H. We murt paint sejtne yarns nnd arouse the sent:ment of the Amerkan people against the Spanish ]f♦rockie*. And then —" A sly, smug ' rmile f pr< ad over his heavy Jowle l face. An i it came to pas*. Tli9 Jour-naJ began to carry flamin^: headlines givlnz detailed accounts of S pa ni h i barburities. That the Journal had no corM-spondent in Guba for some time did not prevent these printed dis-patehes from being dated "Havmna". After all, did,n't Mr. Hearst WE MIJST BEAT EVERY PAPER IN THE VVORLD. VVilliam RandoLph He«r-t went around drumming up bu»inesa for hi« |)ftper.. To prove to the American puhlic that the Spaniard* were on the wrong ride of ttle fiaht, he made tup fanta-tic tales that never hipt>en-t d. F^irst came a cock atvd buli ator.v That a gallant group of Amtsrkan volunteers capturerd of truth in it. VVhen Frederick Remington was I rent to draw pietures of the gallant fight for Cuban liberetion he foond Cu'ia (fuiet. And so he «ent the fol-lcwing telegram: VVilliam Randolph Hearst Joui nai, Neu* York. Everyt4»ififlr is quiet. There is no trouble here. Theie will be no war. I wifh to return. — Remington. Hear-t immediately wired back: Remington Havana. Plr-ase r< main. You furninh the picturrs and I'LL FURNISH THE W AR.— Hearst. YNAMITE ................ 2.00 i»iioii i \iu \ 2301 So. Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. \ s\ Pišite po cenik nasr knjigarne! a •........ •*... .................. Cleveland, O. — Na Zahvalni dan v četrtek 26. nov. ob 3. pop. se dvigne v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. zastor in na odru se pokaže živa slika k jubileju dvajsetletnice socialističnega pevskega zbora "Zarja". Prirejena bo tudi knjiga, i;z katere bo razvidno, koliko dela je že Izvršil ta zbor v prošlih dveh desetletjih na kulturnem polju. Zasluga za obstoj tega zbora in za njegove aktivnosti sik m. i vseh dvajset let gre člane m in članicam, ki so zmeraj stali na strani idealov delavskega razreda. Po živi si ki se prične koncert. v katerem nastopita po trebi, samo da dobi denar, ki bi mu prinesel srečo. Največja naša želja je, da bi bila dvorana polna. Kajti peti iivjgrati praznim stolom je najbolj mučno. Zato apeliram na vse naše prijatelje, da nas poset i jo in da povabijo s sabo tudi svoje znance. Nadejamo se, da nas obiščejo ob tej priliki naši sosedi in sodrugi iz Girarda, Barbertona itd., da se bomo skupno zabavali, zvečer pa se pomenili o tem in onem. Naša programna knjižica bo letos precej obširna, zakar gre zahvala trgovcem, ki so nam pomavali z oglasi. Tudi podporna društva so nam precej pomagala. Obojim iskrena hva- leg "Zarje" •češki pevski zbor|la. Vstopnina na to prireditev s tako bogatim koncertnim sporedom je malenkostna, namreč samo 40c v predprodaji in pri blaorajni 50c. Samo na plesno 7abavo zvečer bod) vstopnice po 25c. Vstopnice na koncert dobite lahko pri pevcih in pevkah "Zarje" in v slaščičarni Mrs. Makovec v HND Na svidenje na Zahvalni dan v avdnorlfu Slovenskega na-rodeega doma na St. Clair Ave. Za odbor, John Krebel. "Vojan in pevski zbor "Slo- M ga . "Zarja" ima v sporedu lepe, izbrane pesmi, knkršne njenemu jubileju najbolj odgovarjajo. Kaj bosta pela "Vojan" in "Sloga", vam bo razvidno iz programa. Po končanih koncertnih točkah bo nekoliko odmora. pr.tem pa se prične spevoigra "čevljar :n vrag". Je komična in tudi pomenljiva ob enem. Pokale, kako se človek podvrže vsemu, kadar je v po- delavski pokret v splošnem v mrtvilu. Vzrokov je več. Eden je razkol v stranki, drugi pa zadnji ogromni val "javnega mnenja" za Roosevelta. In kaj sedaj? Delavci za svojo bodočnost kljub Roosevelto-vemu nevv dealu nimajo nikake garancije. Stari sistem j3 ostal iti ostane, dokler bosta na krmilu ti dve stranki. Le socialistični program nudi resničsn izhod—iz sedanjih negotovih, mizemih razmer. Nikjer se niso branili naročiti Proletarca, in to je dobro znamenje, kajti delavski list je učitelj, ki kaj zaleže le, če ga delavci hočejo citati in poslušati. Naj bo predsednik Roosevelt. Landon, Brovvder ali Thomas, resničnih boljših časov ne bo, dokler ne uresničimo programa, kakršnega oznanja Proletarec. Vsem, ki so ga naročili, priporočam, naj ga pripornče v naročltev tudi svojim prijateljem in znancem. * Koncert godbe učencev Ex-celnior šole dne 31. oktobra je jako dobro izpadel. Udeležba je bila obilna in učenci so svoje glaabene točke • izborno predvajali. Poučuje jih Viktor L'>jnk. Kot čujemo, bodo nastopili na raznih prireditvah. Le tako naprej! * Na Zahvalni dan bo v Boyd -villu razvitje zastave dfuštva JSKJ. Te slavnost i se udeleže člani in članice omenjene jed-note v tem nknvžju in nedvom- no tudi mnogo drugega nagega občinstva. Prične se ob 2. pop. m Federacija SNPJ priredi veselico v soboto 12. decembra, člani agitirajo, da se je udeleže od blizu in daleč. To je organizacija, ki deluje vzajemno in se nadejamo, da bo poset obilen. • Na Silvestrov večer bo prireditev tukajšnjih društev v korist njihne dvorane na Boydsvillu. Vstopnice so po 50 centov in plačati jo bo moral vsak član. Kdor pride na zabavo, bo v povračilo dobil za 25c "čipsov". Talko imamo vsi priliko, da pomagamo vsaki po svojih mečeh na društvenem, kulturnem, zadružnem in delavskem političnem polju. Joseph Snoy. Tiskovni fond Proletarca Senior zahteva, da N. L. prekliče neresnično poročilo Nevvvorški tednik Nevv Leader je nedavno poročal, da je glavni tajnik soc. stranke Clarence Senior odstopil od urada in iz stranke, "katero je pomagal uničevati". Senior je nato poslal uredniku Onealu pismo, v katerem zahteva, da mora to poročilo preklicati, ker je zlagano. Pustil bo le službo tajnika, kar je povedal na seji eksekutive že januarja t. 1. Tedaj je izjavil, da ostane tajnik do konca kampanje. Senior je slabega zdravja na pljučih in si je moral letos vsled tega že vzeti več tednov počitka. Proletarec je list, ki je vreden da ga čitate. I BARFTINCIC & SON! i ? a ■ Tal 1471 | POGREBNI ZAVOD | 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. 1 r »ar ar » XVI. IZKAZ Cleveland. O. Nabrano na -hodu kluba ft 27 JSZ $16; Vincent in Kose Jurman $10, skupaj $26.00. (Izročila Angela Za it*.) Lawrence, Pa. Louis Brit* $5.00. Moon Run. Pa. Nabrano na shodu $4.25; v vc*eli družbi $1; Jack M»-hovne 50e. skupaj $5.75. (Ir.ročil Ch. Pog«i elec.) Strabane, Pa. Nabrano na s-hodu $9.58; John Adam $1, skupaj $10.58. (Izročil Chas. Pojporelee.) Imperial, Pa. Nabrano na fhodu $4.00. (Iaročil Chas. Pogorelec.) Syx«n. Pa. Nabrano na seji društva št. 6 SNPJ $2.55; klub št. 13 JSZ 45?, skuraj $3.00. (Poslal Lo-rene Kavčič.) Piney Fork. O. Nabrano v veaeli družbi $1.50; I^nac Žlemberger $1, skupaj $2.50. (Izročil Ch«*. Pogorelec.) cleveland. O. Čitalnica Slov. del. doma $2.00. (Poslala Anna Princ.) Presto, Pa. Nabrano na shodu $1.80. (Izročil Chas. Pogorelec.) Akron, O. Nabrano v veseli družbi po seji druMva št. 535 SNPJ $1.50. (Poslal Leo Brejmr.) Bur«ett«town, P*. Nabrano na shodu $1.55. (Poslal Anton Jerman.) Chicago, 111. John C.ornik 30c. Belle Vernon, Pa. Joseph Indof 25c. Skupaj v tem izkazu $64.23. Prejšnji izkaz $469.48. skupaj $533.71. .................. FEftCI/S RESTAVR/CIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawnd I« A v*. Chicago, Ul. Tal. Cravrford 136. ! Pristna i« okusna domača jedila < | Cene cmerae. Pnstreiha toJaa. j ► < lita^-iil-t- ft * - t - * * ■> • uuCTianiiinncnraiiiOTnnEi Mihfvaukee Leader Največji ameriški aocialifttični dnevnik. — Narolninat $6 00 na leto. $3.00 za pol leta, $1.50 u ta tri me*efe. H Niisle*! 540 W J»neaa.Ava. M!LWAUKEE, WfS. m........""T......:T~TTT:Tr::!! A YuKO«lav Weekly Devoted to the Interest of the VVnrker* OFF1CIAL ORGAN OF Yugoalav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COM M ON VVEALTH NO. 1523. Publiahed weekly at 2301 3. Lavndale Ar«. CHICAGO, ILL., November 18, 1936. VOL. XXXI. P0VERTY AND THE PRODUCTIVE A FARMER-LABOR PARTY CAPACITY OF INDUSTItY By Norman Thomas That the United States, with ita tremendous reaourcej aml ita un-cuiualed mach>inery oi production and distribution, could produce enough goods to provide everyone with an abundance of everything, ia an accepted fatt. Our potential productive jx>wer is so enormous that it ia diffi-< uit to imagine hou much vvealth we are ca|>able of producing. Yet in spite of our ability to produce in auch huge quantitiea a ma-jority of our people live in vvant, and millions exist in »tark destitution. A country capable of producing an income in goods of from $5,000 to $20,000 per family requires ita people to live on a relief vvage of from $19 to $20 per month. Why do ]>eople live in poverty in a country as rich as ours? Why are our faotoriea idle and our acres re-tired from the production vvhile people go about vvithout even the ne-ceaaities of life? Ia it because people do not vvant to eat, or because they prefer to go vvithout proper clothing and ahelter? Certain!y everyone vvants the not ovvn. You cannot expect industries ovvnesl b.v someone else to be operated vvith the piimary motive of serving your intereats. Those vvho ovvn indusitry operate for the benefit of the uvvners, namely, themselves. Then the obvious solution lies in ali the people ovvn ing co-operativelv the industries and operating them for the benefit of ali. VVhen vve put these elemcntary trutha into practice and learn to operate our productive plant to met t needs .rather than to make profila, then ue ean organu • our productive machinery on a rhare baais, throvv the machine into high gear, and suamp the nation in an avalanehe of goods. The co-operative movement ia thc ane solution to the problems that afflict an in-ane uorld. VVe can turn this economic niadhouse into a paru dise if ue earry the principlea of thc co-opcrative movement ali the way— the co-operative ovvnership of th • instrumenta of production and diatri-bution. And ue caij start novv. —North Dakota Union Farmer. our solidarity with the w0rkers in spain By Joseph Schlossberg, Secretary-Treasurer of Amalgamated Clothing VVorkers of America How Much Is A Billion? If you had to distribute a billion dollar4 in one dollar gold pieces to the needy passing your door, and you vvere to hand out 100 gold dollars each minute, 24 hours each day, it vvould take 15 years, 5 month«, 5 days, 12 hours, and 5 minute* to complete the job vvithout stopping for luneh or sleep, and you woul 1 have handled 3,900,000 pounds of gold, and vvould have requiretl the use of 1,950 teams each hauling 2,000 pounds of gold to have met your demands. If the persons receiv-ing the gold had been formed three feet a part in a line, it vvould have reacheJ 22 times around the earth and tvvo-third* of another round. A great part of Continental Europe » novv under the heel of fascism. The moft important country, France, has >ust saved itaelf from that cala-niity by the skin of its teeth. No one can teli hovv lonsr the present Popular Front regime vvill be able to keep fascism from seizing France. In Spain, fascism ha- come to a life and death battle vvith democracy. If fascism vvin« in Spain, it may also mean the triumph of fascism in France and in other countries. If de-mocracy vvin*, democracy vvill gain j a nevv lease of life in France an I the vvorld over. Unlike our cvvn civil uar, the present civil vvar in Spain is not a loral matter, it i* of vital international importance. The fascist regimes in various countries are aiding the fas-i cist rebels in Spain. Will the demo-i cratic regimes of the vvorld come to the aid of the democratic forces in Spain, vvho are fighting a much greater cause than their ovvn? Time vvill shovv. i But the duty of the vvorkers of the vvorld is clear and imperative; they j must help the Spanish vvorkers de-| feat fascism, and thus escape the slavery and suffetings uhich fascism has brought to the people every-uhere. A call has come to us from the International Federation of Trade Unions for financial help for the struggling vvorkers in Spain. That wc gladiy give them. A check for five thousand dollars ha< been forvvardel b.v the Amalgamated General Exe-cutive Board to the International Federation of Trade Unions. The struggle nvay be a long one. The money povver« of the vvorld, vvho have financed the Italian, German and Auctrian fascism, are financing their nevest venture, Spank-h fas- ciam. So far, they have suoceeded everywhere; in Italy and in G«rmany the griat labor movements vvere c.rushed vvithout resistance; in Austria, the vvorkers fought heroically, but theira waa a losing battle from the very beginning; they h.d not even a fighting chance. For the fir*t time fascism is meeting vvith povverful armei resi tance. This may mean the turning of the tide againrt fa»cism. Thi-« may meen the beginning of a nevv eta, a nevv civilization. for thr peopl« or Europe, and hence, for the vvorld. In former centuries, Spain vvas the great impe. iolist power of the uorld, diseovering Amcrica, and conn people. The Spanish government has ha l the good senae to arm the vvorkers. Armed vvorkers are not vvill-les« sol-diers, vvho merely obey orders. Be-hind the workei*s' guns are human hearts, beating for freedoni; enthu^i-asm for a aaered cause, and a špirit of self sacrifice. Our solidarity is with the struggling vvorkers of Spain. Their fight is in a very real sense, our fight. It is vvith joy and pride that vve extend to them our helping hand. There are obvious advantagea in a nationvvide farmer-labor party. There are already several center* vvhere auch a party exiata locally and is likely to have some life. The very sire of the Roosevelt majori:y make« , one or mora cleavagea in it inevi-table, and it is entire I y poaaible that some of the cleavages may contribute to the grovvth of a real farmer-labor party. Neve« .heless, rather regretfully, I cannot at a41 share the conviction of the con imuni: ts and aoine others that a desirable farmer-labor party on a naUonwide si*ale is practica!iy inevitable. On the contrary, the per-sonal strength^ of Roosevelt and the acct ptance of the two-|mrty system likely mean that until the next erlaia knoeks at our door, Roosevelt, vvith a man like (iovernor Karle of Penn-sylvania as a probable succe:«sor, can maintain the Democratic Party as fl^kesinan of those vvhom Lincoln called "the common people." The priče of this mav mean concessaon> to a man like Joe Robinson in the South, but our political.syflfrem make* rhat possible vvithout thL^Mfecta that ought logieally to accompany it. Conceivably Mr. Roosevelt may not mind regional farmer-labor parties and talk of a national party. He 'can use them in his o«rn game. But Socialista vvill vvant to vvateh out not to be sold dovvn the river by too great truat in everything that calls itself a farmer-labor party. Wher-ever-laws of the various atatea and the realitiea of polities make it poaaible, Socialista should keep their ovvn plače on the ticket even if they endorse the same ticket as a farmer-labor party. Everywhere Socialista rhould keep and atrengthen then ovvn organization, and the ap|vroach to a farmer-labor party should be on an nutional plan. Thia ought to be a main topic of Soeialiat diacussion, of aetion by the NKC at its next meeting, and of aetion by the special Socialist convention vvhich must be called for next spring at the latest. Advanced Warning There is a tradition current among old VVashingtonians that it v/as for merly the custom for the elerk of the Supreme Court, as the learned jus-tices filed in and took their seata, to cry: "Hear ye! Hear ye! The Supreme Court of the United States is now in session, Ciod save the people of the United Statea!" There are a great many good Americans nowa-days vvho think the cuatom ought to be revived. — N. I.. WhUv lollar Serfs KorialiKni - By Harry W. Laidler -—- Feared Opposition In my opinion William Kandolph Hearst is the man vvho i« keeping Mooney in jail. The governors in California feared opposition from Hearst if they pardoned Mooney.— I*resident Alfcert Dalton, Cleveland Federation of I^ibor. SAVVS CONCERT SUNDAY AT THE SNPJ HALL THANKSGIVING DAY CONCERT OF SOC. SINGING S0CIETY "ZARJA" The Faithtul Dog Preacher («hout:ng>—Hovv many film stars can you name vvho have never been in a divorce court? Voice from the back seat—VVell, there's Rin-Tin-Tin. Chicago, III. Singing aociety Sava is ali prepared for »ta annual Fall concert vvhich u ll be held Sunday, November 22, at the SNPJ Hali. For the pa>t several montha the singer* have been rehearsing a dandy seleetion of labor and classical songs. Th.» program also includes solo numbers, a sextette and a short one act oper-etta. Sormeone remarked at one of our re.-ent rehearsals that the sex-tette is one of the best that Sava has ever had. I agree vvith the com-ment made aml add that the entire progiam uill giv»« you a fine after-nn enjo.vmerrt rt the SNPJ Hali. Not onl.v uill yx»u hear our Sava song.-ters at this concert, but also the sing ng societ.v from VVaukegan which uill be our guests this Sun-rlay. We undei"stanut the songs they urili ronder. It is a rich selec-i tion and makes a fine afternoon program for your friends and sympath-! izers. In the eve^ving Johnny Kochevar's orche-tra i* going to mtertain us vvith good dance mimi: in the upper hali. Tl^e committee saya they have also secured dandy musicians for the lovver hali. There uill be more sing-[ing after the concert by the jolly good fellouii. Invite your friends to join you at our concert and partake in the fine afternoon and evening entertainment. The admission is only S5c. Tickets at the door are 40c. (ret them from our members and friends or call Rockuell 2864 for re-servations.—A Member of Sava. An Expert At the circus the strong man dip-ped a sponge into a pail of uater and then aque*»zed until every drop of ! uater vvas out of it. He invited any ' one who uished to come into the rin? and try to .«»queeze another drop out of the spong,'. Several men tried it uithout any result. At last a small man entered, anJ to the astonishment of aH present he squeezed out dron after drop. A member of the audience recog-nized the man, and shouted: "That is not a fair test. This man is a non-union employer." . \ TRUE STORY ABOUT FISHES Cleveland, Ohio. — The Socialist Singing .Socrety Zarja vvill present its annual Thanksgiving I>ay concert at itihe SND on St. Clair Ave., Thura-day, November 26. This being the 20th anr»iversary of Zarja, ithe on her ♦>ushand's back. Tony Podobnik urili play the part oif the servant Jaka, urho ia very close and helpful to Urban. The tvvo remaining parts are plaiyed by Josephine Turk and Anilre-vv Turkman. Auguet Komar take* the part of V mg. The i*ory is urritten in verse, whxh will be vei*y easy to under««tand and vvith the plot being quite simple, vve are sure everyone vvill enjoy this performance. A goodk>' portion of the program uill conaiat of an interesting tableau, depirting the highlights of Zarja's aobivity year by year. This unusual tableau is cleverly planned. B(y diiligent work the chorus ha-prepared a varied pnigram consist-inff of duets, octets and several cho-ral numbe« s uhich vhould do cretlit to the celrhration of its tuentieth armivernar.v. The music for the evening dance uill be furntished by Frank Barbic's orchestra. Admission tickets in advance are 40c. A t the door the priče vvill be 50c. The entire menvberahip of Zarja tordiall.v invites ali frien l-and sym pathizers to be present a t the SND on St. Clair Ave., on Thanksgiving Da.v.—Joiephine Turk. RULERS By JAMES LARKIN PEARSON The fal old men forefathered In steel and concrete toweri, And »hook tkeir bag* of money And boasled of their poveri. The lean young men went march* ing, The loneiome women eried; And there waa vir and glory And re»t for thote vvho died. The fat old men made merry, VVith pomp and pover increa*«d. And ali the human vulturet Were bidden to the featt. Then up rote w«nt and hunger, And death and foul decay; They gnawed the firm founda« tion«, And ali the house gave way. Nov there i« fear and quaking In ttrong-built office chair«, Ard rulert weep that vengeance Fall« on them unavare«. Many white eollar vvorkers have been long of the opinion that their intereats are ae parate and apart from thos* of th*ir brothera vvho go to vvork in a flannel Khirt and eat their luneh from a dinner pail. Their uork ia cleaner. They are closer to the employer. In many instances they are in confidential relations with him. They receive salai^ instead of a vvage and usuallv obtain^ short va-eations uith pay. Some of them ovvn stock> in one or more of the coun-try's Utilities or great corporations. They think they are members of the great, respeetable, conservative middle class of the nation, not of the vvorking class. Economieally, hovvever, the inter-ests of most of them are practica!ly identičal vvith the intereats of the rtist of the working class. ( They receive their income not as i a result of property ovvnership, but as a result of their intellectual or manual contribution. Their salar>' is UF-Ually a small one, and they ar3 .•onstantly facecism" vvere certainly fruitful and brought out many interesting points. The attendance. hovvever, uasn't at ali vvhat could be expected. But one thing can be said in that connection. It vvas the first such conference, a ^tart, so tn speak, uhich vve trust uill be made an annual »ffair and add new recruits for each conference. Perhaps it vvill be easier to organize subscqucnt seetional groups after the experienee in Chicago. E. Cowling on Cooperatives, Paul Porter on Unionism and Albert Goldman on \Var and Fascism deserve du» recognition for their timely deliv-eries. * Every comrade in Chicago should get to see "It Can't Happen Here," nou- pla.ving at the Blackstone The-ater, The exceelood-bath and to annihilate American worker* vvith. An>"thing i* prefei*able to passinf it on in the form of uages and tbu« enhancing domestic purchasin* pouer. The thing call«! class struggle i« the etornal struggle betvveen maker* and taker« in whieh the fakers are mvariablj lined up with the takera. NOTE More Engliah reporta and Articlea on Page S.