Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020 MOZAIK IRDO Horus 2020 Kdo so prejemniki nagrade Horus 2020? Kaj jim sodelovanje in nagrada pomeni? Str. 5 Akademija 2020 Kakšne so izkušnje mladih z Akademijo 2020? Kakšne so njihove ugotovitve o medi-jih in novinarstvu? Kako mladi ugotavljajo verodostojne vire? Str. 22 Mavrica družbene odgovornosti O krepitvi etike družbene odgovornosti in njenih mejnikih, mednarodnih, nacionalnih, regionalnih, lokalnih in internih. Str. 37 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 36 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 37 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 38 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 39 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 40 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 41 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 42 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 43 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 44 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 45 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 46 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 47 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 48 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 49 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 50 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 51 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 52 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 53 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 54 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 55 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 56 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 57 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 58 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 59 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 60 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 61 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 62 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 9/XIII, november-december 2020, str. 63 MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti si prizadeva povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (osebe, podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osve-šcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter kon-ceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 SI-2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.paktzamlade.si, www.model-m.si/ Uredništvo Novinar: clani Inštituta IRDO, Monika Rajšp, dr. Martina Rauter, Nomi Hrast, Gašper Cvetic, Kaja Bracic in drugi mladi Glavni urednik: ddr. Matjaž Mulej Odgovorna urednica: mag. Anita Hrast Mentorstvo mladim: Barbara Bradac Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, poslano na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji Fotografija na naslovnici: Jeremy Doorten, https://www.freeimages.com/ V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elek-tronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridrža-ne. Ponatis celote ali posameznih delov je dovo-ljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. IRDO 5 Slovenska nagrada za družbeno odgovornost Horus Kdo so zmagovalci Horus 2020? 22 IRDO projekt: Akademija 2020 27 Akademija 2020: Kako ugotavljam, kateri viri so ve-rodostojni, kateri pa pristranski in ali me to sploh zanima? 30 IRDO gostujoce pero: Slovenija na zeleni integralni poti 33 IRDO izobražuje: Pridružite se in postanite imetnik certifikata VDOTR v Sloveniji 37 IRDO krepitev etike družbene odgovornosti: Mavrica družbene odgovornosti 39 IRDO konferenca: Pasti in priložnosti digitalizacije za trajnostno prihodnost 44 IRDO intervju: O trajnostni proizvodnji izdelka, ki osvaja Ameriko 46 IRDO intervju: Na Švedskem spoštujemo pravila, da pomagamo drug drugemu 49 IRDO izobražuje: Dobrodelnost od ljudi do ljudi 51 IRDO izobražuje: Preventiva pred kurativo zmagovalci 55 Kdo so zmagovalci evropskega tekmovanja za soci-alne inovacije 2020 - Ponovno osmisliti modo 57 IRDO literatura: O družbeni odgovornosti in upravljanju podjetij 56 IRDO literatura: Odgovornost do družbe v vzgoji in izobraževanju Vsebine V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izda-lo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zapore-dno številko 2014. »V letu 2020 so razmere bistveno dru-gacne kot zadnja leta. Vse cloveštvo je, kot nas obvešcajo slovenski in med-narodni viri vsak dan, blokirano zaradi pandemije novega virusa, ki ga doslej nismo poznali niti medicinski niti gospodarski niti družboslovni niti nara-voslovni znanstveniki, vkljucno z mi-krobiologi. Znanost seveda sploh ni znanost, ce ve, s cim se ukvarja, še manj pa je znanost, ce pozna rešitev; o obojem sme imeti samo slutnje. Z nji-mi si praktiki, ki jim znanost daje pod-lage za smiselno ravnanje, seveda ne morejo veliko pomagati. Morajo se znajti sami. Brskajo po svojih izkuš-njah, išcejo podobnosti med nekdanji-mi in sedanjimi dogajanji,« je zbranim na podelitvi nagrade Horus 2020 po-vedal zaslužni profesor, dvakratni dok-tor Matjaž Mulej, predsednik Strokov-nega sveta IRDO in predsednik Stro-kovno-organizacijskega odbora nagra-de Horus. Iskrene cestitke vsem, tako prijavljencem kot zmagovalcem! Inštitut IRDO vas vabi na 16. IRDO mednarodno znanstveno-poslovno konferenco z naslovom Izzivi, priložno-sti in digitalizacija za trajnostno priho-dnost, ki bo potekala 10. in 11. junija 2021 v Mariboru virtualno. Inštitut IRDO pripravlja in sodeluje še v številnih projektih. Kje vse? Odgovor najdete v tokratnem Mozaiku in vab-ljeni, da se nam pridružite pri branju in soustvarjanju družbene odgovornosti! Tudi tokrat smo pripravili veliko dobrega branja za vas. Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! Kdo so letošnji nagrajenci Horus 2020? Horus je vec kot samo nagrada, je priznanje za opravljeno delo. Je tudi nagrada, ki vsakega uci, hkrati pa mu omogo-ca, da z vloženim trudom samo sebe nagradi. Kdo so pre-jemniki nagrade Horus 2020 in kaj pravijo? O trajnostni proizvodnji izdelka, ki osvaja Ameriko Gašper Premože, industrijski oblikovalec izdelkov in blagov-nih znamk iz Kocevja, ki že vrsto let deluje svobodnjaško, je leta 2014 zacel idejo osnovanja Zen Egga – lesenega jajca, namenjenega sprošcanju in ustvarjanju casa zase. V leto-šnjem letu sta Gašper in Rok Miklic z ekipo naredila novo Zen Egg kampanjo na Kickstarterju. Z obema se je pogovar-jal sodelavec Inštituta IRDO Gašper Cvetic. Projekt Akademija 2020 – Družbena odgovornost z mladi-mi in za mlade na podrocju novinarstva je v obliki uspo-sabljanj in delavnic potekal od 1. 9. 2020 do 20. 11. 2020 in povezal Inštitut IRDO, Društvo novinarjev Slovenije, Uni-verzo v Mariboru in mlade. Kakšne so ugotovitve mladih udeležencev? Objavljamo tudi esej, ki ga je v okviru novi-narskih tem za Akademijo 2020 napisala Ana Jarc: »Kako ugotavljam, kateri viri so verodostojni, kateri pa pristran-ski in ali me to sploh zanima?« Akademija 2020: Mladi in medijski svet 16. IRDO mednarodna znanstveno-poslovna konferenca—Call for papers IRDO konferenca bo potekala 10. in 11. junija 2021 v Mari-boru virtualno. Vljudno vabljeni, da pripravite avtorske prispevke in porocate o vašem delu v sklopu razlicnih tem naše konference! Doslej je v 15 letih sodelovalo preko ti-soc avtorjev z vsega sveta. Število govornikov je omejeno. IRDO literatura Upravljanje in vodenje podjetij v stilu družbene odgovorno-sti, s katerim se mednarodna skupina ukvarja v teh dveh soavtorskih znanstvenih monografijah, je med osrednjimi pogoji, da bi našli to pot. Založba je že prejela odziv na nji-hovo vabilo, naj pripravijo naslednjo znanstveno monografi-jo o družbeno odgovorni družbi. Še dve slovenski znanstveni monografiji o družbeno odgovorni družbi sta zdaj v tiskarni in nadaljnji dve v veliki meri v pripravi. Slika lahko vsebuje: .10 oseb, .besedilo, ki pravi ».zoom Meeting View Edit Window Help Zoom Meeting 38% 8% .. Hrast hu10:33 Gašper Cvetic Speaker View Boris Krabonja Mulej Fakultetazadizajn dizajn Fakulte Marjeta NatalieCvikPostruznik Teja Racnik nala. ZD RADECE Katarina Danilo urnac inja755 Jana Petkovšek tatjana matija Cibej Gale SSI Schaefer JURCEK NVO 1/2 Danijela Kocuvan Manca Rajšp Klavdija Hötzl Sard From Marjeta Everyone Hvala Connectingtoaudio branka Nike Mlakar Ai e . Leave.«.. Podelitev slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus 2020 je potekala virtualno. V nadaljevanju vam predstavljamo zmagovalce in ocene, ki so jih prejeli. Znani so zmagovalci Horus 2020! 3. decembra 2020 so bila v Mariboru, na svecani virtualni podelitvi, podeljena letošnja priznanja in nagrade v okviru Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2020. Nagrade in priznanja podeljuje IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti v sodelovanju s številnimi podpornimi partnerji. Tako želijo partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope podjetij in posameznikov k družbe-ni odgovornosti in trajnostnemu razvoju. Castni pokrovitelj nagrade je Aleksander Saša Arsenovic, župan Mestne obcine Maribor. Na razpis HORUS 2020 je do 28. oktobra 2020 pri-spelo 14 vlog, od tega je za kategorijo Strateška nagrada prispelo šest vlog, za priznanje za Projekt štiri vloge in za Posebna priznanja - splošno štiri vloge. Vloge so bile v novembru poslane v ocenje-vanje 19-tim neodvisnim strokovnjakom, ki so bili imenovani iz vrst organizatorjev, podpornih part-nerjev projekta, strokovne in drugih javno-sti. Ocenjevanje je potekalo v dveh krogih, za uvrstitev med finaliste so morali kandidati zbra-ti vsaj 51 % vseh možnih tock, kar pomeni, da so dejansko tekmovali tudi sami s seboj, ne glede na število kandidatov v kategoriji. Eden izmed kandi-datov se ni uvrstil v finale. Poudarek je bil dan celovitim pristopom k družbeni odgovornosti, aktivnostim ter spremljanju ucinkov. Ocenjevalna komisija je razglasila 13 finalistov ter podelila pet kamnitih nagrad (strateške nagrade), tri nagrade v obliki risb (projekti) in vec posebnih priznanj. Same nagrade in priznanja bodo nagrajenci in finalist prejeli osebno in/ali po pošti v naslednjih dneh. Strateško nagrado Horus 2020 v kategoriji profit-nih pravnih oseb so prejela podjetja Press Clipping d.o.o., Nil d.o.o. in Nova kreditna banka Maribor d.d. V kategoriji neprofitnih pravnih oseb sta strateške nagrade Horus 2020 prejela Zdravstveni dom Ra-dece in Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec d.o.o., finalist pa je bila tudi Fakulteta za dizajn (samostojni visokošolski zavod, pridružena clanica Univerze na Primorskem). Priznanje za projekt Horus 2020 v kategoriji profit-nih pravnih oseb je prejelo podjetje SSI Schaefer d.o.o., v kategoriji neprofitnih pravnih oseb pa Fakulteta za dizajn (samostojni visokošolski za-vod, pridružena clanica Univerze na Primor-skem). Finalist je bilo tudi Hortikulturno društvo Maribor. V kategoriji novinarji predlogov za priznanja ni bi-lo. Posebno priznanje v kategoriji splošno pa so preje-li: mag. Danilo Burnac, Jurcek Nowakk, Boris Kra-bonja in Marko Rakovnik. Predsednica Ocenjevalne komisije nagrade Horus 2020 je bila Monika Rajšp, ki je ob podelitvi pove-dala: »Delo Ocenjevalne komisije je potekalo v dveh krogih, ocenjevali smo neodvisno, sodelovalo je 19 ocenjevalcev. Delo je bilo opravljeno strokov-no in pravocasno, za kar se vsem sodelujocim oce-njevalcem iskreno zahvaljujem.« Clani ocenjevalne komisije, ki so delo opravili pro-stovoljno, so bili še: Jože Gornik, Matej Mušic, Ja-na Petkovšek Štakul, mag. Natalie C. Postružnik, Karidia Toure Zagrajšek, Alenka Zelenic, Vinko Ne-delko, Tatjana Šeneker, mag. Viviana Žorž, mag. Danijela Kocuvan, Saša Vidmar, mag. Vesna Lešnik Štefotic, Simona Roškar, mag., Nataša Cebulj, Jože Smole, Lan Wudler, Marija Gale, mag., Breda Vo-dopija. Pri projektu Horus je od leta 2009 dalje sodelova-lo 40 strokovno-interesnih organizacij in medijev, sofinancerjev, ocenjevalo je vec kot 90 strokovnja-kov razlicnih strok, sodelovalo vec kot 190 razlicnih kandidatov – od podjetij, zavodov, nevladnih orga-nizacij, do posameznikov. Že vse od nastanka nagrade Horus Marko in Mari-ka Pogacnik izdelujeta unikatna umetniška de-la, polna pozitivnih vibracij, namenjenih spodbuja-nju uspešnega delovanja HORUS nagrajencev. Ta-ko je nastal mozaik znanja, vrednot in sodelova-nja, ki krepi razvoj družbene odgovornosti v Slove-niji. Zaslužni profesor, dvakratni doktor Matjaž Mulej, predsednik Strokovnega sveta IRDO in predsednik Strokovno-organizacijskega odbora nagrade Ho- rus, je zbranim na podelitvi povedal: »V letu 2020 so razmere bistveno drugacne kot zadnja leta. Vse cloveštvo je, kot nas obvešcajo slovenski in med-narodni viri vsak dan, blokirano zaradi pandemije novega virusa, ki ga doslej nismo poznali niti me-dicinski niti gospodarski niti družboslovni niti nara-voslovni znanstveniki, vkljucno z mikrobiologi. Zna-nost seveda sploh ni znanost, ce ve, s cim se ukvarja, še manj pa je znanost, ce pozna rešitev; o obojem sme imeti samo slutnje. Z njimi si praktiki, ki jim znanost daje podlage za smiselno ravnanje, seveda ne morejo veliko pomagati. Morajo se znajti sami. Brskajo po svojih izkušnjah, išcejo po-dobnosti med nekdanjimi in sedanjimi dogaja-nji.« Vec o tem je objavljeno v letošnjem zborniku Horus 2020, kjer so predstavljeni tudi finalisti tega tekmovanja: http://www.horus.si/zbornik2020/index.html. Nagrade zagotovo ne bi bilo, ce je že vrsto let ne bi podpirali številni podporni partnerji, kot so: Slovensko društvo za odnose z javnostmi, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje Ma-nager, Štajerska gospodarska zbornica, Ameriška gospodarska zbornica, Društvo za marketing Slo-venije, Društvo novinarjev Slovenije, Slovensko združenje Združenih narodov za trajnostni razvoj, Slovensko združenje za kakovost in odlicnost, Za-vod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Združenje socialna ekono-mija Slovenije in drugi. Projekt letos sofinancira Urad Republike Slovenije za mladino. Partner kli-pinga je podjetje Press Clipping. Družbena odgovornost in HORUS v razmerah medicinske, gospodar-ske in družbene krize z novim vi-rusom leta 2020 Kot veste, je HORUS nagrada za mnogo vrst prak-ticiranja družbene odgovornosti v Sloveniji. Ne gre samo za družbeno odgovorna podjetja, s katerimi se je zamisel porodila. Potem smo dodali družbe-no odgovorne novinarje, pa druge posameznike, pa družbeno odgovorne akcije, zlasti projektnega tipa, pa nevladne organizacije. Število prijav je vedno bilo manjše od števila organizacij in posa-meznikov, ki bi morda priznanje dobili ali vsaj za-služili, ce bi zanj kandidirali na pobudo kogar koli, tudi sebe. V letu 2020 so razmere bistveno drugacne kot zadnja leta. Vse cloveštvo je, kot nas obvešcajo slovenski in mednarodni viri vsak dan, blokirano zaradi pandemije novega virusa, ki ga doslej nismo poznali niti medicinski niti gospodarski niti družboslovni niti naravoslovni znanstveniki, vkljuc-no z mikrobiologi. Znanost seveda sploh ni zna-nost, ce ve, s cim se ukvarja, še manj pa je zna-nost, ce pozna rešitev; o obojem sme imeti samo slutnje. Z njimi si praktiki, ki jim znanost daje pod-lage za smiselno ravnanje, seveda ne morejo veli-ko pomagati. Morajo se znajti sami. Brskajo po svojih izkušnjah, išcejo podobnosti med nekdanji-mi in sedanjimi dogajanji. Kaže, sklepamo kot laiki iz obvestil za javnost, da so medicinski znanstveniki in praktiki uspešno za-znali, v katero smer naj se trudijo. Bravo. Zaslužili bi si HORUS. Vendar ni krivica ali zavist ali nepoš-tenost, da ga ne dobijo – letos. Nihce jih ni predla-gal in nihce jih ni mogel niti utegnil predlagati. Nji-hov izjemni in izjemno uspešni napor je še v teku. Zanj jim zdaj izrekamo priznanje, enakovredno temu, da bi jim že zdaj podelili HORUS. Ali bi HORUS smela ali celo morala dobiti Vlada RS? O tem ne zmoremo, ne znamo in ne upamo odlocati. Imamo pac vtis, da Vlada RS ukrepa po-dobno kot vecina vlad po svetu in pravilno, ker ocitno nastopa v javnosti s svojo avtoriteto obla-sti, da se medicinske strokovne odlocitve lažje uveljavijo, cesa vec pa iz strokovnih razlogov naj-brž ne zmore. Na medicinske strokovne predloge za odlocitve mora – po svojem položaju in vlogi izvršne oblasti – navezovati ekonomske strokovne predloge za odlocitve. Povezovanje obojnih nuj-nosti ima nujno posledice za veliko naslednjih let, ko bo treba sedanja 'darila', namenjena za ohrani-tev delovnih mest in delovanja gospodarskih in družbeno službenih organizacij, vkljucno s pokoj-ninami, placevati. Država sedanje vire pac nujno crpa iz zadolževanja, torej v breme obcanov. Na razpolago pac ima samo dva pripomocka – dolgo-ve in davke, s katerimi pokriva dolgove, tretjega ni. (Pri tem pojem Vlada ne zajema samo izvolje-nih clanov vlade, ampak tudi parlament, vladne službe in organe na lokalnih, državnih, meddržav-nih in globalnih ravneh.) Vse vlade na svetu, o katerih smo kaj prebrali, bi smele dobiti HORUS, ker so zmogle opustiti dog-mo, da se država ne sme nic vmešavati v gospo-darstvo. Zaradi te dogme je 85 % svetovnega gospodarstva pod oblastjo drobnega delcka enega odstotka ljudi. Ta dogma omogoca, da letos ne bogatijo samo zelo inovativni, kot na primer izu-mitelj in lastniki programa za stike po spletu 'Zoom', ki bogatijo upraviceno, ampak tudi nekaj najbolj bogatih od prej, pa tudi taki, ki bogatijo s hudim izkorišcanjem zaposlenih, ki jim ne dovolijo sindikalnega organiziranja in s tem pogajanja o pravicah zaposlenih. Taki ne bogatijo upraviceno, ker ne upoštevajo, da je 85 % virov za njihove do-bicke v sposobnosti in aktiviranju sposobnosti nji-hovih zaposlenih; ne tvegajo samo lastniki kapita-la v obliki opreme in financ, ampak tudi lastniki delovne sile in njihove družine. Zato njim HORUS ne pripada. Nikakor ne bi pripadal HORUS niti zaslužkarjem, ki so svetovne zvezde zabavnega sveta – na primer športnikom, filmskim igralcem, glasbenikom in po-dobnim dragocenim in enkratnim ljudem –, ce ne zmorejo upoštevati, da ne rešujejo milijonov clove-ških življenj oni, ampak sto ali tisoc krat slabše pla-cani znanstveniki in medicinci. Taki zaslužkarji bi brez financnih težav podarili tudi po sto in vec mili-jonov evrov ali dolarjev ali funtov. Lahko pa bi HORUS dobili slovenski in drugi obcani, ki zmorejo prenašati neudobna navodila, ki jih v obliki vladnih predpisov dobivajo od svojih vlad. Ubogljivo se ne družijo, se odpovedujejo skrbi za zdravje v obliki športa, nosijo 'nagobcnike', živijo v karanteni ali se sami izolirajo, cakajo na odložene zdravniške posege itd. Poleg tega s svojo izbiro, kadar kupujejo, kažejo, kako zelo se razlikujejo nuj-ni in manj nujni nakupi. Kažejo tudi, kako zmorejo prenesti življenje z zmanjšanimi ali zelo zmanjšani-mi, celo do tekoce nicle zmanjšanimi prejemki, to-rej hude težave. Izmed poklicev, omenjenih doslej, in niso samo službe, ampak poklici v izvirnem pomenu besede, bi zaslužili HORUS za leto 2020 (upajmo, da ne tudi za prihodnja leta) tudi novinarji (kar pomeni vse, ki skrbijo, da izvemo, kar se dogaja bistvenega). Ni-majo pravice nehati delati. Biti morajo in zmorejo biti povsod, da obvešcanje bralcev, gledalcev in poslušalcev ne popušca, kaj šele zamre. Ce se še kdo pocuti prezrt, se opravicujemo. Ni se zgodilo namenoma. Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, predsednik Strokov-nega in Raziskovalnega sveta Inštituta IRDO in Strokovno-organizacijskega odbora nagrade Horus in mag. Anita Hrast, direktorica inštituta IRDO NAGRADA HORUS 2020 ZA STRATEŠKO CELOVITOST PRAVNE OSEBE: PROFITNE PRAVNE OSEBE: mikro / majhno podjetje— Podjetje Press Clipping d.o.o. je zbralo 73,62 % vseh možnih tock (1.345 od 1.827 možnih tock). V podjetju Press Clippingd.o.o. pre-vzemajo odgovor-nost za vpliv, ki ga imajo na družbo, gospodarstvo, okolje. To izvajajo z delovnimi skupinami po metodi gruc, 1x/leto. Vzpostavili so mehanizem prijave in izkoreninjenja mobinga na delovnem mestu s ciljem nicelne tole-rance. Izvajajo program socialne aktivacije za brezposelne. Dobro sodelujejo z lokalno skupnos-tjo (30 obcin, 300 organizacij). Imajo oblikovano DOP-strategijo, kljub majhnosti podjetja, vidna je (intenzivna) vkljucenost (vseh) zaposlenih v DO. Razveseljujoce je, da podjetje cuti potrebo po osvežitvi praks, s katerimi utrjuje zavest o nujnosti družbeno odgovornega ravnanja v odnosu do vseh deležnikov. Kljub temu, da je podjetje majh-no, ima vodjo za družbeno odgovornost in traj-nostni razvoj, strategija družbene odgovornosti pa je del strategije podjetja. Podjetje ima tudi izjavo o nefinancnem poslovanju. Pohvalno je, da je DO vkljucena v osnovne procese, ne le v enkratne ak-tivnosti, zato so odlicni v svojem delu. Iskrene cestitke! Press Clipping Prevzem nagrade, Tatjana Novak in Boštjan Vilcnik, direktorja podjetja Press Clipping d.o.o. In kaj pravijo pri Press Clippingu? »Že od prvega dne se polnih 26 let v podjetju Press Clipping zavedamo pomembnosti družbene odgo-vornosti, ki jo nenehno uvršcamo v vsakodnevne misije. Vsi zaposleni in zunanji sodelavci razumejo pomembnost družbene odgovornosti, saj so oni tisti, ki jo živijo. Ponosni smo, da smo prejeli Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS za strateško celovi-tost. Zahvaljujemo se vsem, ki so prepoznali naš cilj družbene odgovornosti. Nagrada, ki smo jo prejeli je motivacija vseh zaposlenih in sporocilo našim narocnikom ter poslovnim partnerjem, da delajo z najboljšimi.« PROFITNE PRAVNE OSEBE: srednje veliko podjetje - Nil d.o.o. – 77,34 %vseh možnih tock (1.413 od 1.827 možnih tock) Podjetje Nil d.o.o. je s svojim delovanjem in vizijo lahko zgled. DO prežema dobršen del organizaci-je, kar so dosegli z DOP strategijo, s prepricljivimi projekti in rednim spremljanjem njihovega uresni-cevanja. Imajo zelo obsežen spekter DO aktivnosti na vecini podrocij, izstopajo izmenjevalnica za za-poslene, spletna tržnica izmenjave dobrin, mož-nost vracila in recikliranje omrežne opreme doba-vitelja (vec pozitivnih vplivov). Skrbijo tudi za izo-braževanje zaposlenih, spodbujajo kolesarjenje na delovno mesto ter vlagajo v razlicne izboljša-ve.Podjetje ima kar dve usposobljeni osebi za dru-žbeno odgovornost, kar prica o zavzetem pristo-pu. Zavezali so se tudi za prenašanje dobrih praks v okviru Združenja Manager. Ozavešcajo javnosti o pomembnosti kibernetske varnosti (kampanja o IT varnosti). Podjetje zna uporabiti svoje znanje, ki ga pridobiva pri svoji osnovni dejavnosti, za doda-no vrednost za potrošnike in družbo in s tem pre-sega DO kot marketinško aktivnost ter povezuje družbeno odgovornost s svojim bottom line. Ima-jo odlicno nastavljen sistem "Družbene odgovor-nosti" v podjetju, vidna je podpora vodstva za de-lovanje na podrocju DO in velika zavezanost pod-jetja k DO, tudi zaradi mednarodne komponente. NIL Zaposleni v podjetju Nil d.o.o. so veseli nagrade Horus 2020. PROFITNE PRAVNE OSEBE: veliko podjetje - Nova kreditna banka Maribor d.d. – 64,26 % vseh možnih tock (1.174 od 1.827 mož-nih tock) Podjetje Nova kreditna banka Maribor d. d. je mocno na podrocju urejenega poslovanja in dru-žbeno odgovornih aktivnosti, povezanih s promo-cijskimi nameni. Vidni so veliki prihranki papirja pri prehodu na brezpapirno poslovanje. Uvedli so spletno stran odgovornega kreditiranja za boljše razumevanje kreditne dokumentacije. Vzpostavili so mrežo Ambasadorjev varstva osebnih podat-kov. Izstopajo še investiranje banke v zeleno ob-veznico, financiranje zelenih projektov in mode-lov krožnega gospodarstva. Vidna je organizira-nost/struktura DO v podjetju. DO je del politike podjetja in ima nosilce uresnicevanja na vseh rav-neh podjetja. Imajo vec oseb, ki imajo certifikat VDOTR. Pripravljajo samostojno trajnostno poro-cilo in se zelo trudijo v smeri razumevanja DO na vseh podrocjih. Veliko uspeha na vaši nadaljnji poti in iskrene cestitke! nova kbm NEPROFITNE PRAVNE OSEBE: mikro/majhna organizacija—Zdravstveni dom Ra-dece–86,75 % vseh možnih tock (1.585 od 1.827 možnih tock) Zdravstveni dom Radece sledi poslanstvu in viziji v dobrobit posameznih skupin deležnikov in lokalne skupnosti kot celote, pri cemer sledi nacelom dru-žbene odgovornosti in trajnostnega razvoja tudi pri lastnem organizacijskem in kadrovskem razvo-ju. Organizacija ima dobro razdelano strategijo družbene odgovornosti in TR, hkrati se tudi zave-da, kje so še priložnosti za izboljšave. Imajo celovit pristop in zelo dobro razumevanje DOP ter uvaja-nje le-te v poslovno prakso. Prikazal je veliko za-vezanost k družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju prav na vseh kljucnih podrocjih družbene odgovornosti. Posebej pa bi izpostavili vkljuceva-nje v lokalno in širšo skupnost, ki je res vzorna. Odlicno prepoznavajo potrebe ranljivih skupin, zlasti starejše generacije. Na svoje dosežke ste v vaši panogi res lahko ponosni. Upamo, da boste drugim zgled, kako delovati na tem podrocju. Iskrene cestitke! Zdravstveni dom Radece »Nagrade HORUS smo bili zelo veseli. Lahko prizna-mo, da smo vanjo vložili veliko truda, casa in pozitiv-ne energije, kar v casu epidemije ni bilo vedno lahko. A še bolj kot same nagrade smo veseli potrditve na-šega dela. Ocitno smo na pravi poti in to našo prakso želimo širiti naprej. Nagrado sprejemamo kot odgo-vornost, kot proces ucenja, kot možnost za uvajanje stalnih sprememb in kot priložnost za izboljšanje na-šega poslovanja v celoti. Nagrada bo imela v naši organizaciji posebno mesto,« je povedal Franci Cec, direktor ZD Radece NEPROFITNE PRAVNE OSEBE: srednje velika organizacija—Javno podjetje Komu-nala Slovenj Gradec d.o.o. – 88,62 % vseh možnih tock (1.619 od 1.827 možnih tock) Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec je navdu-šilo z zglednim delovanjem na vseh kljucnih podro-cjih DO. Prizadevanja za vpeljavo družbene odgo-vornosti so tudi formalizirana v številnih dokumen-tih podjetja; kodeksih, pravilnikih, pogodbah. Pod-jetje zelo dobro razume in izvaja nacela družbene odgovornosti ter pri svojem delu upošteva cilje trajnostnega razvoja -kar je, glede na dejavnost podjetja, na nek nacin tudi pricakovano. V vsebin-skem smislu se politika družbene odgovornosti zrcali skozi izvajanje dejavnosti in storitev, ki so usmerjene v izpolnjevanje zahtev, potreb in prica-kovanj uporabnikov, lastnikov, zaposlenih in dru-gih deležnikov. Predstavili so celovit pristop, ciljno naravnanost, prijava je dobro podprta s prilogami in konkretnimi projekti. Razvidno je izrazito razu-mevanje, da je DOP sistematicna in dolgorocna, trajnostna strateška usmeritev, ne pa orodje za promocijo podjetja. Odlicni so primeri sodelovanja z deležniki 3na podrocju okolja. Cestitke za dobro upravljanje DO in TR v vašem podjetju in vkljuce-vanje skupnosti in drugih zunanjih deležnikov, kar je opazno na skoraj vsakem koraku vašega delova-nja. Upamo, da vam bodo sledili še mnogi drugi. Iskrene cestitke! Komunala Slovenj Gradec Izjava direktorja Javnega podjetja Komunala Slovenj Gradec—Jožefa Dvorjaka »Javno podjetje komunala Slovenj Gradec d.o.o. smo podjetje z dolgoletno tradicijo, ne samo na podrocju izvajanja komunalnih dejavnosti, tem-vec tudi na podrocju skrbi za cisto lokalno oko-lje. Vseskozi se razvijamo in sledimo novim po-trebam casa, družbe in okolja, ki ga želimo ohraniti oz. izboljšati za naše zanamce. Že leta 2005 smo pridobili mednarodni certifi-kat za kakovost ISO 9001 ter dve leti kasneje še mednarodni certifikat za ravnanje z okoljem ISO 14001. V nadaljnjih letih smo poslanstvo in vizijo nadgraditi z vkljucevanjem družbene od-govornosti in trajnostnega razvoja. V letu 2016 smo pripravili naše prvo Trajnostno porocilo v skladu z mednarodnimi smernicami GRI - 4 (Global Reporting Initiative) in to je bilo tudi prelomno leto, ko smo v podjetju sistemsko vpeljali izvajanje družbene odgo-vornosti in trajnostnega razvoja. Zelo smo ponosni, da smo prejeli nagrado HORUS v kategoriji srednje veli-kih neprofitnih pravnih oseb, za katero smo se letos prvic prijavili. Prejeta nagrada potrjuje naše dobro delo na podrocju družbene odgo-vornosti in trajnostnega razvoja, hkrati pa nam daje zagon in motivacijo za še boljše delo v pri-hodnje. Zahvala za prejeto nagrado gre vsem zaposle-nim, ki s svojim požrtvovalnim delom kljucno prispevajo k razvoju podjetja na vseh podro-cjih.« NAGRADA HORUS 2020 ZA PRO-JEKT PRAVNE OSEBE PROFITNE PRAVNE OSEBE: srednje veliko podjetje: SSI Schaefer d.o.o. -71,06 % vseh možnih tock (654,5 od 921 možnihtock) Delo z mladimi zna biti zahtevna naloga, zato je pristop podjetja SSI Schaefer d.o.o. z mentor-stvom, omogocanjem pridobivanja konkretnih izkušenj in iskanjem bodocih kadrov med sodelu-jocimi mladimi dobrodošel, osvežujoc in vsekakor dober zgled drugim podjetjem. Celoten projekt je posvecen družbeni odgovornosti s poudarkom na prihodnosti mladih. Projekt je prvi korak podjetja k vecji prepoznavno-sti na lokalnem / slovenskem trgu, saj so pretežno usmerjeni na tuje trge. Sodelovanje in mentorstvo s TŠC je bil obojestranski doprinos in donacija v opremi ima takojšno uporabno vrednost. Vkljuce-ni so tudi zaposleni in mladi so kar v 75 % priznali podjetju zaposlitveno možnost, kar vsem daje bolj svetlo prihodnost. Zelo pohvalno je sodelovanje z izobraževalnimi institucijami in omogocanje uporabe najnovejših tehnologij. S tem projektom so dijakom omogocili pridobivanje realnih delovnih izkušenj na najmo-dernejših tehnologijah, s cimer so pridobili nepre-cenljive delovne izkušnje za njihovo nadaljnjo po-klicno pot. Kljub temu oz. prav zato, ker podjetje v zadnjem letu ni izkazalo najboljših poslovnih re-zultatov, se je odlocilo za investiranje v DO pro-jekt, kar kaže na veliko razumevanje DO. Poznavanje DO poslovanja se kaže tudi v dobro strukturiranem in vodenem DO projektu. Zelo po-hvalno je, da je slovensko hcerinsko podjetje po-budnik DO razmišljanja in delovanja tudi v matic-nem podjetju v Nemciji. Iskrene cestitke! »Izredno ponosen sem, da je naše podjetje SSI Schaefer Slovenija prejelo nagrado Horus 2020, katere namen je krepiti družbeno odgo-vornost slovenskega gospodarstva. S prejemom te nagrade se zavedamo, da smo kot podjetje šli v pravo smer, vedno pa je pro-stor tudi za nadgradnjo sedanjega dosežka. Delo z mladimi je zahtevna naloga, h kateri smo pristopili odgovorno in z dolocenimi cilji, ki smo jih skupaj s TŠC Maribor tudi uresnicili in tako oboji odnesli veliko pozitivnega. S tem smo pridobili dolocene izkušnje, ki jih bomo s pridom uporabljali tudi v nadaljnje ter s tem pomagali pri krepitvi družbene odgovornosti še naprej,« je povedal ob prejemu nagrade projektni manager Tomaž Paripovic. NEPROFITNE PRAVNE OSEBE: mikro/ majhna orga-nizacija—Fakulteta za dizajn, Univerza na Primor-skem – 80,40 % vseh možnih tock (740,5 od 921 možnih tock) Izjemno inovativna ideja Fakultete za dizajn, pri-družene clanice Univerze na Primorskem, bo po-krila zelo veliko tržno nišo v prihodnosti. Projekt Kuhinja, prilagojena potrebam starejših, si zagoto-vo zasluži pohvalo za inovativnost in skrb za boljšo kakovost življenja starejših. Projekt povezuje mlaj-šo in starejšo generacijo, daje obema namen / motiv za iskanje boljših rešitev v življenju, hkrati zapolnjuje prazno nišo na tržišcu, ki za uporabnike vsekakor pomenijo nepredstavljivo dodano vre-dnost. Ob tem pa vkljucuje domace gospodarstvo in sodelujocemu podjetju odpira nove poslovne možnosti. Pohvala izvajalcem projekta za domisel-no in koristno idejo, ki bo vse številnejši starejši populaciji v prihodnje omogocila bolj samostojna opravila v kuhinji. Z modularno prilagoditvijo bodo starejši veliko lažje prilagajali okolje svojim potre-bam, prav tako bo financni vložek nižji, ce se lahko nekaj samo prilagodi in ni potrebe po menjavi ce-lote. Prav tako je pohvalno razmišljanje naprej, saj prav tako predvidevajo širitev "modela" na druga podrocja (spalnice, kopalnice itd.). Vloženega je bilo veliko prostovoljnega dela vseh sodelujocih. Sporocila so jasna in ideja za naslednje korake je tudi razvita. Pohvala tudi za visoko raven razume-vanja DO in skrbno pripravljeno prijavo na razpis za nagrado Horus. Za vaše delo in prejeto prizna-nje vam iskreno cestitamo! O prejemu nagrade Horus 2020 mag. Veronika Gruden Bole, prodekanja za kakovost in družbeno odgovornost na Fakulteti za dizajn pravi: »Z velikim veseljem bi se vam osebno, kot tudi vaši celotni ekipi in dr. dr. Muleju zahvalila za pri-ložnost, da smo lahko predstavili naše dosežke na podrocju DO, na tako prestižnem dogodku. Prav-zaprav do prijave nismo posebej razmišljali, da bi izpostavljali to podrocje v širšem strokovnem sklo-pu naših aktivnosti. Oblikovanje in DO sta sopotni-ka, ko govorimo o oblikovanju, preprosto ne mo-remo mimo družbene odgovornosti. Za to se za-vzema vec vidnejši svetovnih organizacij. Upamo, da bodo naša prizadevanja obrodila sadove tudi v slovenskem prostoru, tako v kreativnem sektorju kot tudi na podrocju VS. Slednje je v sedanjem ca-su za nas dokaj nego-tovo. Kakorkoli, moja oseb-na zahvala gre resnic-no vam, ki s srcem delujete na tem izjemno pomembnem podrocju - ki se še bolj kaže v trenutni hudi zdravstveni, dru-žbeni, ekonomski in še kakšni krizi. Menim, da je ta nacin, ki ga promovirate pravi in edini možni, skrb za socloveka, za naravo in uravnoteženo upravljanje z viri nas lahko pripelje do boljše kako-vosti bivanja. Še enkrat hvala in cestitke za uspešno izpeljan do-godek.« SPLOŠNO PRIZNANJE HORUS 2020: kategorija posebno priznanje – splošno: mag. Danilo Burnac - 92,03 % vseh možnih tock (317,5 od 345 tock) »Težnja mag. Danila Burnaca k družbeno odgovor-nemu ravnanju je prisotna skozi njegovo celotno poslovno kariero in zdi se, da se z leti še stopnjuje. Danilo je svetel zgled funkcionarja in gospodar-stvenika javne uprave, ki se trudi, da bi tudi v jav-no upravo vnesel elemente DO in tako prispeval k vecjemu ugledu tega sektorja. Kandidat ima boga-te izkušnje na razlicnih podrocjih in si je doslej zelo prizadeval za razvoj DO in TR, kar dokazujejo že prejete nagrade in priznanja v funkciji, ki jo je opravljal. Tudi v novi vlogi nadaljuje svoje poslan-stvo in dokazuje predanost dobrodelnim aktivno-stim. S svojim nacinom vodenja daje zgled vodje, ki se zaveda pomembnosti posameznika in kot tu-di skupine za delovanje celotnega podjetja. Kot clan številnih odborov in svetov, je njegov doseg družbeno odgovornega nacina delovanja zagotovo zelo velik in je izkazan skozi številne nagrade in priznanja. Prenos znanja in izkušenj s podrocja inovativnosti na mlajše generacije kaže tudi na sposobnost medgeneracijskega delovanja in sode-lovanja, kar bo v prihodnosti zagotovo zelo po-membno. Je primer vodje "pete stopnje", ki skozi vse svoje ozavešceno delovanje prakticira nacelo: primerjaj se z najboljšimi, ce želiš napredovati. Za-služena odlicna ocena z vseh vidikov: celovitost, izjemen prispevek k družbenemu napredku v vseh življenjskih sferah družbe in okolja, odgovoren od-nos, vkljucevanje razvojnih projektov s podrocja svojega organizacijskega okolja v širšo, vkljucujoco družbo, izkazana uspešnost z nagradami in prizna-nji za izjemne dosežke. Iskrene cestitke! » Mnenje Ocenjevalne komisije o letošnjih kandidatih Clani Ocenjevalne komisije menimo, da je bilo kot v preteklih letih, tudi letošnje ocenjevanje zahtev-no, a tudi jasno, konkretno in pravicno. V procesu ocenjevanja nismo dovolili možnosti medsebojne-ga vpliva ocenjevalcev, odlocitve smo prepustili statisticnim ocenam, ki pa so na koncu pokazale, da so zmagali tisti, ki so si zmago resnicno zasluži-li. Po pravilnikih nagrade Horus je nagrado v na-slednjih dveh letih tudi mogoce odvzeti, ce se pravno formalno izkaže, da bi prejemnik ravnal v nasprotju z zakonodajo ali drugace kršil nacela družbene odgovornosti. Zato v tem primeru prosi-mo za pozorno oko javnosti in njeno opozorilo, ce nagrajenci na tem podrocju ne bi delovali odgo-vorno. Komisija ugotavlja, da je bilo ocenjevanje zahtev-no, kot vsako leto doslej. Vanj je bilo vkljucenih 19 neodvisnih strokovnih ocenjevalcev, vprašalniki so bili obsežni. Število razpisanih kategorij je bilo enako kot preteklo leto. Prijavljenih kandidatov je bilo v primerjavi s preteklimi leti podobno. Tudi letos so ocenjevalci ob statisticnih zapisovali še opisne ocene, kar je omogocilo dodano vrednost samemu procesu ocenjevanja. O zmagovalcih so odlocale statisticne ocene, ki so bile pridobljene neodvisno (ocenjevalci niso vedeli, kdo so drugi ocenjevalci in v katero kategorijo in krog ocenje-vanja so uvršceni drugi). Vsa podjetja, ustanove in posamezniki, ki so se prijavili na letošnji razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HO-RUS, so uspešni in ucinkoviti, želijo storiti nekaj vec na vseh podrocjih družbene odgovornosti. Vidi se nadgradnja njihovega dela v odnosu do zaposlenih, skupnosti, okolja in na trgi do kupcev in dobaviteljev. Kot doslej, tudi letošnje tekmova-nje za nagrado Horus kaže, da so družbeno odgo-vorne prakse podjetij, zavodov in posameznikov izredno zanimive in poucne, z izmenjavo mnenj in predlogov v okviru nagrade Horus pa jih lahko še ucinkoviteje nadgradijo. S pomocjo neodvisnih ocenjevalcev so kandidati tudi letos pridobili dra-gocena mnenja, kaj lahko pri sebi še izboljšajo, kaj je morda slabše, pa bi potrebovalo nadgradnjo, in seveda, kaj si zasluži vso pohvalo. Ta obvestila bo-do še v tem mesecu prejela vsa podjetja in zavodi, ki so sodelovali na tem razpisu, in upamo, da jih bodo lahko kmalu uporabili v svoji poslovni praksi. Verjamemo, da bodo svojo moralno obvezo, širiti dobre prakse na tem podrocju, prevzeli tako na-grajenci, kot finalisti in da se jim bodo v prihodnjih letih pridružili še mnogi drugi. Namrec, nagrada Horus ni le analiza stanja družbene odgovornosti, ki organizaciji omogoca pripravo lastne strategije za razvoj družbene odgovornosti. Je mnogo vec: je nagrada za vložen trud vseh deležnikov organiza-cije, je nagrada za organizacijo, pa najsi bo to pod-jetje, društvo, zavod, posameznik ali država. To dokazujejo številne pobude zaposlenih v nagraje-nih podjetjih, ki po prejemu nagrade Horus po-spešeno inovirajo in prispevajo k razvoju podjetij, kjer so zaposleni. Skupaj z lastniki so ponosni na delo v teh organizacijah in na njihovo družbeno odgovornost. Zavedanje o tem širijo na svoje po-slovne partnerje, od dobaviteljev, do kupcev, to pa seveda opazijo tudi mediji, ki o takšnih podje-tjih z veseljem porocajo in širijo zglede dobrih praks. Vsekakor gre pohvala vsem podjetjem, ki so sode-lovala v natecaju HORUS 2020 in njihovim priza-devanjem za družbeno odgovorno ravnanje in de-lovanje na razlicnih podrocjih. Finalisti v kategoriji majhno podjetje dokazujejo, da je tudi z manj za-poslenimi mogoce delovati družbeno odgovorno in razširjati pozitivne premike v širše okolje. Skrb za okolje, lokalno skupnost ter motivacijo in zado-voljstvo zaposlenih je skupna tocka prizadevanj vseh finalistov. Vsem nagrajencem, prejemnikom posebnih priznanj in finalistom Horus 2020 za nji-hova prizadevanja in zgledno ravnanje na podro-cju družbene odgovornosti iskreno cestitamo. Hkrati pa jih vabimo v aktivno delo v POSLOVNI KLUB HORUS - mrežo družbeno odgovornih pod-jetij, ki posreduje znanja in izmenjuje izkušnje. Poslovni klub HORUS je klub družbeno odgovornih (t.j. do ljudi in narave) podjetij, finalistov in nagra-jencev Slovenske nagrade za družbeno odgovor-nost Horus. Clani kluba želijo spremeniti dojema-nje družbene odgovornosti v podjetjih, in preko podjetij širiti družbeno odgovornost v javne usta-nove in državne organe ter posledicno tudi preko njih do najmlajših v vrtcih in šolah. Delujejo z na-menom, da z družbeno odgovornostjo vplivajo na oblikovanje širših družbenih ucinkov, zlasti na uspešnost Slovenije in dobro življenje njenih pre-bivalcev. Zahvala 12 let Slovenske nagrade za družbeno odgo-vornost HORUS in ce hoceš videti, moraš gledati s srcem … Spoštovani, Slovenska nagrada za družbeno odgovornost Ho-rus letos praznuje 12 let. Gre za cikel, ki se zaklju-cuje. Tako v družbi kot v nas samih nastaja nekaj novega. In tudi nagrada Horus se spreminja. Evropski in mnogi drugi dokumenti se na podrocju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja naglo razvijajo, spreminjajo. V tem duhu nacrtujemo v prihodnjem letu tudi na podrocju nagrade Horus ustrezne spremembe. Nagrado bomo še podeljevali, vpeljali pa bomo tudi možnost certificiranja. S tem bomo k sodelo-vanju privabili tudi vse tiste, ki jih zanima uvajanje družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja v poslovno prakso, nimajo pa želje tekmovati. Razpis za certificiranje bomo objavili že v zacetku leta 2021, sredi leta pa tudi razpis za nagrado Ho-rus, vsaj tako predvidevamo. Želimo si, da bi cim vec organizacij v Sloveniji vkljucilo v svoje poslovanje sestavine družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Ne samo velika podjetja, ampak tudi srednje velika in majh-na ter mikro podjetja pomembno soustvarjajo na-še gospodarstvo, našo družbo in vplivajo na na-ravno okolje, v katerem živimo. Ce se ne bomo medsebojno povezovali in zavedali vplivov, ki jih imamo eden na drugega, ne bo No-va Zemlja nic drugacna od te, v kateri prebivamo sedaj. Vse stiske, krize, ukrepi in omejitve sedanjega ca-sa naj nam bodo v poduk in razmislek. Kaj smo prej poceli tako, da je bilo v škodo nam in drugim, zlasti naravnemu okolju? Kaj lahko spremenimo, kje lahko delujemo drugace in kako? Nagrada Horus je pomemben prispevek k razvoju organizacij v slovenskem prostoru, tako profitnih, kot neprofitnih in javne uprave. Ce se bodo vod-stva teh organizacij zavedala, da je pomembno to podrocje najprej razumeti, potem bodo lahko do-volila, da se to tudi dobro umesti v samo organiza-cijo. Samo z dobrim razumevanjem podrocja lah-ko ustvarimo dobro delovanje v družbi. Najprej misel, nato beseda, nato dejanje. Z izmenjavo dobrih praks in uvajanjem družbene odgovornosti v svoje poslovanje Horus finalisti in nagrajenci vsako leto pokažejo, da se da. Da se delati drugace, da se razmišljati širše in da se s tem tudi zaslužiti. Zgodovina nam kaže, da so bila dobra dela vedno poplacana. Ce ne na kratek, pa na dolgi rok. Vabimo vas, da se nam na tej poti pridružite in naredite veliko vec, kot od vas zahteva zakonoda-ja. Sledite svojemu srcu. Že mali princ je rekel, ce hoceš videti, moraš gledati s srcem. Dajmo to po-ceti doma, v službi, v trgovini in na spletu…. Delujmo z zgledom, razmislimo, kaj pocnemo in oblikujmo navade, ki bodo postale naša stalna družbeno dogovorna praksa. Vabljeni na ladjo družbene odgovornosti in traj-nostnega razvoja. Samo tako bomo preživeli. Hvala za vaše zaupanje, sodelovanje in pomoc. Veselimo se vaših in naših skupnih uspehov tudi v prihodnje. Nagrade zagotovo ne bi bilo, ce je že vrsto let ne bi podpirali številni podporni partnerji, kot so: Slovensko društvo za odnose z javnostmi, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje Ma-nager, Štajerska gospodarska zbornica, Ameriška gospodarska zbornica, Društvo za marketing Slo-venije, Društvo novinarjev Slovenije, Slovensko združenje Združenih narodov za trajnostni razvoj, Slovensko združenje za kakovost in odlicnost, Za-vod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Združenje socialna ekono- mija Slovenije in drugi. Vsem iskrena hvala za vašo dolgoletno podporo projektu. Prisrcno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam poma-gali uresniciti letošnjo izvedbo že 12. razpisa za nagrado Horus, zahvaljujemo se vsem podpornim partnerjem, ocenjevalcem in kandidatom za pre-jem nagrad, priznanj v okviru tega projekta. Iskre-no se zahvaljujemo vsem sodelavcem pri izvedbi projekta in mnogim drugim. Projekt letos delno sofinancira Urad Republike Slovenije za mladino. Partner klipinga je podjetje Press Clipping. Hvala za vso vašo podporo. Iskreno se zahvaljujemo castnemu pokrovitelju podelitve Aleksandru Saši Arsenovicu, županu Mestne obcine Maribor, in drugim podpornikom projekta. Iskrena hvala vsem, ki ste verjeli v nas in naše delo in nam pri tem kakorkoli pomagali. Vabljeni k sodelovanju še naprej. Lepo vas pozdravljamo – ocenjevalci organizatorji in vse organizacije ter posamezniki, ki so s svojimi dosedanjimi prijavami na ta razpis soustvarjali boljšo družbo. Hvala vam, 1000x, in naj vam vesolje poplaca, cesar vam mi morda nismo zmogli. Radi vas imamo. Strokovno-organizacijski odbor nagrade Horus 2020. Za IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovorno-sti: zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej in mag. Anita Hrast Organizator: Sofinancer: Dodatne informacije: www.horus.si Dosedanji nagrajenci in finalisti Horus iz pre-teklih let: http://www.horus.si/nagrajenci/ Foto galerije s preteklih podelitev nagrad: http://www.horus.si/fotogalerija/ Zborniki z dvanajstih podelitev nagrad: http://www.horus.si/zborniki/ E-pošta: nagrada.horus@irdo.si Spoštovani clani! Predstavite se v reviji IRDO Mozaik. Pošljite nam vaše novice, predstavitve, mnenja, razmišljanja, intervjuje, primere dobrih praks, izdane publikacije, knjige… na: novice@irdo.si Veselimo se vaših prispevkov. Pripravila dr. Martina Rauter, vodja projekta Projekt Akademija 2020 – Družbena odgovor-nost z mladimi in za mlade na podrocju novinar-stva je v obliki usposabljanj in delavnic potekal od 1. 9. 2020 do 20. 11. 2020 in povezal Inštitut IRDO, Društvo novinarjev Slovenije, Univerzo v Mariboru in mlade. Novo skupino mladih so seznanili z družbeno in osebno odgovornostjo ter jih na tokratnih uspo-sabljanjih ciljno povezali z mediji in novinarji. Omogocili so jim izdelavo nalog s podrocja dru-žbene odgovornosti na medijskih primerih. V okviru projekta »Akademija 2020 - Družbena odgovornost z mladimi in za mlade na podrocju novinarstva« so združili vec mladih s predstavni-ki Društva novinarjev Slovenije. Ker se je izkaza-lo za odlicen casovni obseg, so ponovno pripra-vili vec ur usposabljanja in individualnega dela s kakovostnimi predavatelji in mentorji predvsem iz podrocja družbene in osebne odgovornosti, trajnostnega razvoja, medijev in novinarstva, osebnega in poslovnega nacrtovanja, karierne-ga svetovanja ter prepoznavanja lastnih sposob-nosti in pridobivanja ustreznih kompetenc za razvoj in kariero. Cilji projekta so bili: 1. mlade ozavestiti o družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju ter jih usposobiti za to podrocje dela, 2. povezati mlade s potencialnimi delodajalci na podrocju medijev, 3. usposobiti mlade z manj priložnostmi in jim predstaviti možnosti za delo v medijih in novinarstvu, 4. krepiti aktivno participacijo mladih za po-drocje družbene odgovornosti v MOM. Namen projekta je bil mlade seznaniti z družbe-no in osebno odgovornostjo na podrocju novi-narstva ter jih povezati z novinarji in mediji. Na usposabljanje se je prijavilo 19 mladih, dejansko prisotnih je bilo najprej 13 mladih, od tega jih je 12 pridobilo certifikat, ena oseba izobraževanja ni zakljucila. Porocilo ob zakljucku projekta Akademija 2020 Temo Kaj lahko naredim in kaj moram narediti za mlade je raziskovala Katarina Mohoric. Kot odgovor na vprašanje »Zakaj potrebujemo medije in novinarje« je navedla 8 razlogov: . Znašli smo se v informacijskem kaosu in preobilju, kjer se informacije širijo hitro in nenadzorovano, pojavili so se številni viri informacij, katerih edini namen je širjenje laži, dezinformacij in teorij zarote. . Natancne, preverjene in resnicne informaci-je so postale vedno bolj pomembne. . Mediji imajo osrednjo vlogo pri informiranju in obvešcanju javnosti. . Posameznik preko medijev poskuša razume-ti dogajanje okoli sebe. . Mediji vplivajo na teme, o katerih se pogo-varjamo, razpravljamo in razmišljamo. . Mediji imajo pomembno povezovalno vlo-go. . Mediji kot nadzor nad javnim delovanjem in branik demokracije. . Medije in novinarsko delo ureja kodeks in zakonodaja. Pripravila je tudi razmislek o osebni in družbeni odgovornosti pri podpori medijev in novinarjev v obliki »krogov«. Sliko prilagamo. Tina Ritlop in Andreja Grobiša sta se strinjali, da medije zelo potrebujemo. Navedli sta primer, kako bi brez medijev vedeli, da je v državi raz-glašena epidemija? Z raziskavo agencije Media-na sta potrdili, da ljudje pri nas v casu epidemi-je najbolj zaupajo klasicnim medijem (TV, radio, tisk), najmanj pa družbenim omrežjem. Zakljuci-li sta: . Brez komunikacije preko medijev bi bili pri-krajšani za veliko mero razgledanosti in ob-vešcenosti. . Mediji so naše okno v svet oz. predvsem v družbo neposredno okrog nas. . Tudi razvedrilna vloga je izrednega pomena. . Potrebujemo tudi medijsko pismene in od-govorne uporabnike. Lara Pucko in Katja Kramberger sta z izvirnim naslovom »Marsovec pojedel zeleni bankovec, od takrat je zima poletje« prikazali, kako ugo-tavljam, kateri viri so verodostojni, kateri pa pri-stranski in ali mlade to sploh zanima? Prikazali sta razlicne primere in med drugim opozorili, da je pri pristranskih in neverodostojnih medijih potrebno biti pozoren na ponavljajoce se foto-grafije, šokantne naslove, nelektorirano besedi-lo, pretirano rabo pridevnikov, ki vplivajo na custva bralcev, in navajanje virov. Za zakljucek sta kolege iz Akademije 2020 pozvali k razmisle-ku: . Imaš rajši resnico ali laž? Vecina ljudi ima težnjo po resnici. . Si želiš pred prijatelji izpasti kot „bedak“, ki je nasedel neki novici? (za katero se je izka-zalo da je lažna)? . Ce preverjaš in se prepricaš, krepiš svojo presojo. . Nisi tako naiven. . To ti lahko koristi na vec podrocjih v življe-nju. . Najprej razmisliš, pretehtaš, šele nato odre-agiraš. Z enako temo, kako ugotavljam, kateri viri so verodostojni, kateri pa pristranski in ali mlade to sploh zanima, se je v obliki eseja ukvarjal tudi mlada Ana Jarc. Njen esej smo objavili na pred-hodnih straneh Mozaika. Patricija Vrentuša, Tanja Germ, Helena Levicnik in Maša Blanuša so se dotaknile teme Mediji proti družbenim omrežjem – Pro et Contra. Na-vedle so njihove prednosti in slabosti. Zakljucek projekta Akademija 2020 je bil v petek, 20. novembra 2020, ko so mladi predstavili svoje nalo-ge s podrocja novinarstva z naslednjimi naslovi: . Kaj lahko naredim in kaj moram narediti za medije? . Ali mediji namenjajo dovolj pozornosti mladim in njihovim izzivom? Ali so mladi v medijih slišani? . Kje se je izkazala ali ni izkazala družbena odgovornost medijev pri aktualnih temah v letu 2020? . Ali medije sploh potrebujem? . Mediji proti družbenim omrežjem. Pro et contra. . Kako ugotavljam, kateri viri so verodostojni, kateri pa pristranski in ali me to sploh zanima? PREDNOSTI MEDIJEV SLABOSTI MEDIJEV Verodostojne informaci-je (lokalne in globalne) Vprašanje neodvisnosti in vpliva oblasti na novinarje Zaposlovanje velikega števila ljudi (novinarji, fotografi, pošta, razna-šalci casopisov itd.) Študentsko delo, men-torstvo Prekarno delo? Financiranje je problem Klasicni mediji tudi na internetu Tiskanje (ekološki pro-blem), doseg manjšega števila ljudi (vecinoma starejši) Casovna zanesljivost (vedno ob enaki uri) Dostopnost: Cena (niso vsi brezplacni), potrebno je iti do nabiralnika, v trgovino po nakup Pravopis, uporaba slovenskega jezika Omogocajo varnost in zasebnost Sodelovanje v razlicnih projek-tih, sponzorstvo, dobrodelni dogodki, podelitev nagrad… Tabela 1: Prednosti in slabosti medijev Neža Borkovic se je izjemno poglobila v problema-tiko »Kje se je izkazala in ni izkazala družbena od-govornost medijev pri aktualnih temah v letu 2020?« in »Ali so mediji opravili svoj del naloge?«. Odgovor na vprašanji je podala preko spremljanja aktualne zdravstvene krize v povezavi s COVID-19 v letu 2020. Najprej je prikazala, da je ob zacetku pandemije Svetovna zdravstvena organizacija izdala informa-tivni vodnik z nasveti za novinarje (WHO, 2020). V njem so predstavljene tudi smernice, kako bi pro-fesionalni medijske organizacije in njihovi zaposle-ni morali porocati o zdravstveni krizi in katerim vodilom bi pri tem morali slediti. Izpostavila je naj-pomembnejše smernice: . Bodite eticni in družbeno odgovorni. . Vzdržite se senzacionalnosti. . Uporabljajte zanesljive, znanstvene, resnic-ne in preverjene vire. . Citirajte znanstvenike, raziskovalce, strokov-njake na podrocju javnega zdravja, akademi-ke in strokovnjake drugih disciplin, ki lahko javnosti razjasnijo pomisleke glede trenut-nih razmer. . Porocajte o delovnih mestih zdravstvenih delavcev in njihovem položaju glede na nji-hovo kriticno vlogo v odzivu na epidemijo. . Upoštevajte uradna priporocila glede zašci-te svojega zdravje in zdravje sogovornikov. Vadite priporoceno fizicno distanciranje ob porocanju. . Izogibajte se povelicevanju glasov tistih, ki širijo napacne informacije in povzrocajo zmedo, tesnobo in strah. . Spoštujte zasebnost okuženih ljudi in se izo-gibajte razkrivanju njihove identitete brez soglasij. . Izogibajte se uporabi fotografij ali videopo-snetkov, ki stigmatizirajo ali izzovejo nela-godje. Kljub nekaterim zdrsom, npr. namenjanje prevec medijskega prostora osebam, ki so nagovarjali proti zašcitnim ukrepom, premalo vkljucevanja znanstvenih podatkov glede tega, da zašcitne maske pripomorejo k preprecevanju širjenja oku-žbe, in predvajanje dolocenih obcutljivih vsebin, kot so okuženi in svojci umrlih, so po mnenju Bor- koviceve in na podlagi prikazanih podatkov slo-venski mediji dobro opravili nalogo. Neža Borkovic je še prikazala, da smo v slovenskem medijskem prostoru lahko v mnogih medijih pre-poznali tudi dobre ali celo odlicne prakse inovativ-nega porocanja o pandemiji in širjenja znanja o preventivnih ukrepih (dodatne poucne in razve-drilne vsebine, programi za otroke). Urška Jakopin je svoje delo v okviru Akademije 2020 zakljucila z video prispevkom, v katerem so mladi odgovarjali, ali mediji namenjajo dovolj po-zornosti mladim in njihovim izzivom in ali so mladi v medijih slišani. Mladi (razen enega, ki pravi, da v množicnih obcilih niso dovolj obravnavani) so v glavnem pritrdili, da se v medijih pocutijo slišani, vendar je letos toliko mocnih tem, kot sta zdrav-stvena situacija in politika, da njihovi aktualni izzivi sploh ne pridejo do izraza. Menili so še, da morajo mediji spodbujati kriticno razmišljanje mladih, saj bodo s tem razmislekom in znanjem kasneje v živ-ljenju lažje prevzeli odgovorno javno vlogo. PREDNOSTI DRU-ŽBENIH OMREŽIJ SLABOSTI DRUŽBENIH OMREŽIJ Informacije dose-žejo velik krog ljudi Velik krog ljudi dosežejo tudi dezin-formacije in neresnice, vprašanje zasebnosti, varnosti tim. digitalne demokracije. Omogocajo lažjo organizacijo ljudi, dogodkov Lažje se organizirajo tudi npr. huli-gani Omogocajo ohra-njanje stikov Pomanjkanje pristnih stikov, komu-nikacije Poceni reklama za podjetja, brezplac-na uporaba za po-sameznike Internet, telefon, elektriko je po-trebno placati, izpad dohodka kla-sicnih medijev Dostopnost (cenovno, z lahko-to se priuciš upora-be, le nekaj klikov te loci od informa-cij) Ogromno verbalnega nasilja Omogocajo zaslu-žek in prepoznav-nost, vpliv - influ-encerji Vprašanje kvalitete reklamiranih izdelkov, ali gre za zaslužek na dolgi rok? Prevelik vpliv influencerjev na uporabnike omrežij Veliko informacij Pravopis, uporaba slovenskega jezika? Ekološki vidik To pomeni tudi manj zaposlitev Psihološka pomoc preko spleta, vode-na vadba preko spleta, pomoc fizi-oterapevta preko spleta Slab vpliv na zdravje ljudi (duševno, snapchat dysmorphia, manipulaci-ja, odvisnost, gibanje) Tabela 2: Prednosti in slabosti družbenih omrežij AKADEMIJA 2020 Kako ugotavljam, kateri viri so verodostojni, kateri pa pristranski in ali me to sploh zanima? Esej je v okviru novinarskih tem za Akademijo 2020 napisala Ana Jarc Poudarja, da je osebna odgovornost vsakega posameznika, da preverja informacije s ka-terimi se srecuje, jih uporablja in nenazadnje posreduje drugim. Tako kot nas ucijo k od-govornemu ravnanju z odpadki, tako bi se moralo še vec govoriti in spodbujati k odgo-vornem ravnanju z informacijami in opozarjati, da je tudi tukaj kljucno, da se naucimo Kljucni besedi tega razmišljanja sta verodostojnost in pristranskost virov z ozirom na novinarstvo. Že-lela bi si predstaviti svoj pogled na iskanje virov, osvetliti, kaj se mi zdi pri tem pomembno, in hkrati kriticno ovrednotiti, na kakšen nacin bi lahko svoje preiskovanje virov informacij še izpopolnila. Zave-dam se, da smo v današnjem casu izpostavljeni informacijski nevihti in da je za locevanje med do-brimi, kakovostnimi viri in tistimi, ki to niso, po-trebno predvsem veliko volje in casa, da lahko izlu-šcimo resnicne informacije. Pri tem bi rada pouda-rila, da sama nimam veliko izkušenj z raziskova-njem virov in tudi nimam izkušenj z delom novinar-ja. Iz teh razlogov sem napisala in poslala elektron-sko pošto z nekaj podvprašanji glede na naslovno temo eseja nekaj novinarjem, ki jih osebno po-znam, oziroma sem jih imela priložnost spoznati tekom Akademije 2020. Z njihovimi odgovori sem dobila uvid, na kakšen nacin oni pristopajo k ugo-tavljanju, kateri viri informacij so zanje zadosti re-levantni, verodostojni, da jih uporabijo pri delu novinarja. Namen tega eseja je predstaviti moje osebno razmišljanje, hkrati pa ga obogatiti z odgo-vori sodelujocih novinarjev, ki se z naslovnim vpra-šanjem dnevno srecujejo in v osnovi zasledujejo cilj posredovati in predstaviti verodostojne vire. V razcvetu družbenih omrežij tako zlahka delimo informacije, ki so nepreverjene Z vprašanjem, ali je neki vir informacij, ki ga upora-bim ali delim s kom drugim, verodostojen ali pri-stranski, se tako celovito in poglobljeno še nisem ukvarjala. Zdi se mi kompleksno vprašanje, hkrati pa tudi vprašanje, ki bi nam moralo zmeraj utripati v naših možganih. V razcvetu družbenih omrežij tako zlahka delimo informacije, ki so nepreverjene. Ne vemo, ali pa nocemo vedeti, ce nekaj drži, je morda izmišljeno ali pa sestavljeno iz informacij, ki so specificno prirejene za neko novico? Zavedam se, da je mnogo lažje deliti informacijo brez spraše-vanja, ali se mi zdi podano resnicno, možno in ver-jetno, kaj je ozadje clanka ali oddaje in kakšen na-men zasleduje. Priznam, tudi sama do sedaj nisem zadostno posvecala pozornosti preverjanju virov informacij in se potem zgodi, da prehitro neko in-formacijo vzamem za tocno, resnicno. Velikokrat je razlog za naglo sprejemanje in nekriticnost napisa-nega, povedanega in predstavljenega naravnanost družbe, v kateri živimo, kakšnih vzorcev smo nava-jeni, kaj nam je pomembno v nekem trenutku in kakšno je družbeno stanje v nekem specificnem obdobju. Letošnje leto je zaznamovano z virusom Covid-19, je mednarodna tema leta in smo hoceš noceš dnevno z njo obmetavani. V zvezi z virusom je veli-ko verodostojnih virov, na katere se lahko obraca-mo v teh neprijetnih trenutkih, hkrati je pa mnogo vec takšnih, ki so prirejeni, pristranski. Kako ravna-ti, kako lociti, kaj je verodostojen vir in kaj pristran-ski? Zakaj tako radi vzamemo za resnicno in gotovo razmišljanje ljudi, ki strokovno gledano niso podko-vani o virologiji, epidemiologiji in medicini? Oseb-no dajem vedno prednost strokovnjakom, znan-stvenikom dolocenega podrocja (v tem primeru medicinski stroki), kot pa teorijam zarote in posa-meznikom, ki se zaradi drugih vešcin, ki jih imajo, odlocijo soditi in predstavljati obcutljivo tematiko. Dejstvo je, da smo s pojavom necesa neznanega in še neraziskanega zelo hitro vsi strokovnjaki za vse, hkrati pa nas je strah in se mogoce na ta nacin bra-nimo ter opogumljamo, da bo neprijetno enkrat minilo. Prav je, da podvomimo v vse, kar nas bega, in prav je, da potem te dvome razišcemo. Na, v uvodu omenjeno, elektronsko pošto so mi prijazno odgovorili štirje novinarji, za kar se jim na tem mestu še enkrat zahvaljujem. Dva delujeta kot radijca in dva kot novinarja priznanih slovenskih casopisov oziroma spletnega casopisa za otroke. Zapisali so, da verodostojnost virov preverjajo ta-ko, da: so tudi pri naceloma zanesljivih virih previ-dni in jih po potrebi preverijo; informacije, ki jih ne poznajo, preverijo pri virih, ki jih poznajo in jim za-upajo; izpostavljajo majhnost Slovenije in zato možnost preverjanja informacij direktno pri viru oziroma osebi, ki jo je podala; ko gre za informacije iz znanstvenih in strokovnih podrocij, se zanašajo na mnenja znanstvenikov, strokovnjakov posame-znega podrocja, ki je predmet informacije. Novi-narji mlajše generacije so navedli tudi, da preverja-jo verodostojnost informacij tudi tako, da se o viru pozanimajo pri starejših kolegih, sodelavcih. Po-sebno pozornost je potrebno nameniti virom, s katerimi »sodelujemo prvic in takimi, ki se ponujajo sami po sebi«; zato predlagajo posebno previ-dnost, saj je lahko njihov namen prikrit in na ta na-cin želijo javnosti vsiliti njihovo pristransko mne-nje. Pri specificnih podrocjih novinarstva, npr. športno novinarstvo, navajam odgovor, ki mi je bil posredo-van: »Pri oblikovanju novic se, tako kot sodelavci, zanašam na standardne, ugledne vire. V Sloveniji so to STA ter pomembnejše dnevno casopisje ter tudi dolocen krog športnih novinarjev (cca. 20-25 ljudi), ki mu zaupam. Ko v redakciji npr. izvemo za kakšno novico, jo torej preverimo v tem krogu, ta-ko da bi rekel, da se športnonovinarska branža v Sloveniji precej zanaša na informacije s strani zau-panja vrednih posameznikov ali pa kar športnikov samih.« Vsi sodelujoci novinarji so bili enotnega pritrdilne-ga mnenja, da se jim zdi pomembno, da so njihovi clanki, prispevki podkrepljeni z verodostojnimi viri. Omenjeno trditev utemeljujejo tako, da je to edini nacin, da si zagotovijo verodostojnost svojega dela, saj si lahko le z takšnimi informacijami pridobiš za-upanje ljudi; ce je novica podkrepljena z ustreznimi viri, potem to daje kredibilnost mediju in avtorju dela, da ga bralec/poslušalec/gledalec spremlja. Opozorili so me, da se v dolocenih smereh novinar-stva (npr. literarno novinarstvo) novinar postavi v vlogo strokovnjaka (novinarja) in mu zato ni treba navajati vira za vsako trditev. Hkrati pa to pomeni, da mora biti pri zapisu, posnetku posebej pazljiv, da to, o cemer piše, govori, tudi drži. Za mnenjske prispevke, t.j. za kolumne, komentarje velja, da jih lahko novinarji pišejo tudi brez podkrepitve virov, saj gre za stališce avtorja prispevka. Tretje vprašanje se je nanašalo na pristranskost virov, na kakšen nacin jih prepoznajo. Pristranskost vira se lahko preverja tako, da se trditve v njem ne ujemajo z drugimi dejstvi, ki jih zberejo. Neustrez-nost vira se lahko ugotovi z dodatnim brskanjem in raziskovanjem klasicnih ter spletnih informacijskih kanalov. Vcasih se da ugotoviti pristranskost vira že iz nacina naracije, kakšen je nacin komunikacije (npr. je grob, vsiljiv). Prav tako je v smeri prepozna-vanja neustreznih virov pomembno, da se uporab-nik vira sam sprašuje, npr. kakšen je namen posre-dovanja informacije, zakaj bi zanjo morala izvedeti javnost, kaj ima od tega vir, kakšen vpliv bo imelo to na družbo. Zato je kljuc do ugotavljanja, kaj je pristransko in kaj verodostojno, raziskovanje vira. To raziskovanje pa je zgodba brez konca, še pose-bej v novinarski branži, ki nosi posebej veliko odgo-vornost, tj. seznanitev javnosti z informacijami. Nazadnje so odgovarjali na vprašanje: »Ali se, ce ugotovite, da ste v vašem clanku, prispevku itd. navedli napacne informacije (hkrati so to opazili bralci, novinarski kolegi), ki so bistvenega pomena za razumevanje podane novice, odlocite za poja-snilo napake v mediju, kjer je bila novica objavlje-na?« Tudi tukaj so pogledi zelo enotni in v primeru ocitne napake odlocno zagovarjajo popravek v me-diju. Enako tudi v primeru, ko je nekomu zaradi clanka oziroma prispevka povzrocena škoda, obja-vijo ob prvi priložnosti popravek in opravicilo. V kolikor gre za manjše napake, npr. narobe zapisan priimek, so mnenja, da je prav, da se za napako opravici, hkrati menijo, da popravek v mediju ni potreben, razen ce bi se ta izrecno zahteval. Izkuš-nje radijca v primeru javljanja v živo so, da lahko do izreka napacne informacije pride zelo hitro in da takrat, ko se mu to zgodi, napako ob naslednjem javljanju tudi popravi in se zanjo opravici. Informa-cijski svet, ki ga živimo, daje izredno malo prostora za napacne informacije, sploh v dolocenih žanrih novinarstva, ker se vedno najde nekdo, ki to opazi, bodisi sodelavec bodisi poslušalec, bralec. Normal-no je, da tudi v tej dejavnosti prihaja do napak, dezinformacij. Hkrati tukaj nastane priložnost, da novinar svojo napako (sploh, ce je velika, ne govo-rim o lapsusih) sprejme in jo prizna ter jo popravi in se zanjo opravici. Na ta nacin pokaže profesiona-lizem in eticnost poklicu, ki ga opravlja. Menim, da je novinarjeva osrednja dolžnost javnosti posredo-vati resnicne, preverjene in verodostojne podatke. Novinarjeva osrednja dolžnost: javnosti po-sredovati resnicne, preverjene in verodo-stojne podatke Kako pa lahko jaz zasledujem cilj slediti verodostoj-nim virom informacij? Veliko vec pozornosti mo-ram nameniti sortiranju informacij, ki jih berem, slišim v smislu tega, da analiziram njihovo verjet-nost, se vprašam, zakaj me je dolocena informacija pritegnila, kateri medij jo je objavil (je verodosto-jen), kakšno sporocilo nosi in ali vsebuje novica kaj nenavadnega. Filtracija in locevanje virov na vero-dostojne in pristranske se mi zdi v našem casu izre-dna vešcina, ki jo je nujno treba spodbujati in za-sledovati, tako pri posamezniku, še posebej pa v profesionalnem novinarstvu. Moja osebna odgovornost je, da preverjam infor-macije, s katerimi se srecujem, jih uporabljam in nenazadnje posredujem drugim. Tako kot nas ucijo odgovorno ravnati z odpadki, tako bi se moralo še vec govoriti in spodbujati k odgovornem ravnanju z informacijami in opozarjati, da je tudi tukaj kljuc-no, da se naucimo prepoznati in locevati med ve-rodostojnim, pristranskim in lažnim. Naloga vsakega posameznika je, da odgo-vorno ravna z viri informacij kot tudi z po-sameznimi informacijami, s katerimi razpo-laga Kako sprejmemo neko informacijo, vir, je v veliki meri odvisno od naših custev, nenazadnje tudi po-cutja v tistem trenutku. Težko sodimo in oznacimo neko informacijo, sploh ce je kompleksnejše nara-ve in nimamo o njej dovolj znanja, za verjetno ta-koj, ko se z njo seznanimo. Tudi raziskovanje vira, informacije rabi svoj cas in metode, da ga lahko ustrezno ovrednotimo. Šele rezultat vrednotenja vira ali informacije nam bo pokazal odlocitev, ali ga bomo uporabili. Seveda smo velikokrat casovno omejeni ali pa se nam preprosto ne splaca razisko-vati ozadja, niti ni smiselno, da bi se na tak nacin lotili raziskovanja vsega, kar nas bega. V zakljucnih mislih bi rada izpostavila rokovanje z viri informacij skozi pogled znanca novinarja, ki predpostavlja, »da se je vloga virov skozi novinar-sko zgodovino zelo spremenila in da nekoc temelj-ni postulat, na katerem je temeljila novinarska re-snica, se je spremenil v osnovni gradnik manipula-cij z javnostjo«. Predpostavi, da prej omenjeno so-di v kontekst vdora družbenih omrežij v vse pore današnje družbe, kar se izkazuje v njeni preinfor-miranosti. Nadalje svoj pogled slikovito razloži: »s tem ko so v javnosti dobili razni twiterji domovin-sko pravico verodostojnih virov, je postalo vsako preverjanje taistih povsem brezpredmetno.« Zara-di tega, po njegovem mnenju, novinar danes veli-kokrat sploh nima vec naloge iskati resnice, loceva-ti med verodostojnim in pristranskim, temvec se usmerja zgolj v komentiranje, zasmehovanje ali zgražanje. Tukaj bi se strinjala, da si kot družba do-voljujemo prehitro obsojati in krivicno ovrednotiti dogodek ali osebo že samo zato, ker je bilo to ob-javljeno ter posledicno brez vsakega preverjanja deljeno na družbenih omrežjih. In vemo, da tudi v Sloveniji zaradi zasmehovanj in navidezne pravic-nosti, ki jim je najvecji doseg omogocen ravno sko-zi njih (t. j. družbena omrežja), prihaja do medij-skega linca posameznikov in, kar je najhuje, do sa-momora kot posledice psihološkega pritiska. Na tem mestu želim podcrtati, da je najprej nalo-ga vsakega posameznika, da odgovorno ravna z viri informacij kot tudi z posameznimi informacija-mi, s katerimi razpolaga. Naša naloga je, da novi-ce, s katerimi se srecujemo, ovrednotimo ter jih ne delimo naprej, ce nismo vsaj malo truda vložili v ozadje in sporocilnost, ki jo nosijo. IRDO gost—INTEGRALNA ZELENA SLOVENIJA® Slovenija na zeleni integralni poti Napisala: Dr. Darja Piciga Namesto vošcilnice nam je dr. Darja Piciga poslala nekaj integralnih utrinkov iz zadnjih let. Vec na spletnih straneh Integralne zelene Slovenije, zad-njih dveh mednarodnih konferenc INTEGRALNO ZELENO GOSPODARSTVO ZA BOLJŠI SVET (septembra 2018 in novembra 2019) in Centra za integralni razvoj Trans4m. Novejši razvoj pobude za Integralno zeleno Slovenijo sem predstavila v prispevku na lanski IRDO konferenci: The Future of Slovenia and Europe in a Turbulent World: Inte-grating Perspectives and Actualising Potentials on a Path of Sustainability. 100 nadalje-vanj Integralne serije je še vedno aktual-nih, zadnje nadaljevanje prinaša integralni pregled serije in dva nova modela za Integralno zeleno Slovenijo v kontekstu EU: potenciali in vizija. Avtorja integralnega pristopa sedaj razvijata vzpo-redni poti: prof. Alexander Schieffer s svojo ženo Ramo Home for Humanity, prof. Ronnie Lessem pa Trans4m Communiversity Associates (TCA). Oba seveda s skupino integralnih mislecev in ino-vatorjev. Nacrtujemo oživitev sodelovanja v pri-hodnjih mesecih. V nadaljevanju še nekaj bolj okoljskih novic in vi-rov. Strokovne prispevke najdete med drugim v vec poglavjih Resolucije o Nacionalnem programu varstva okolja (sprejel DZ marca 2020) ter v prilogi Podnebni dosje, ki od decembra 2018 izhaja v reviji EOL. Vec prispevkov je integralno obarva-nih in prinašajo širšo trajnostno perspektivo, predstavljene so tudi integralne dobre prakse. Na evropski in mednarodni ravni naj izpostavim sode-lovanje v pobudi Evropski teden trajnostnega raz-voja, z European Sustainable Development Ne-twork in Global Footprint Network (ki izracunava tudi dneve okoljskega dolga, pri ekološkem odti-su pa je projekte vodila ARSO). Zlasti dragoceno je sodelovanje z Evropsko agencijo za oko-lje (predvsem s kolegico Anito Pirc Velkavrh) – nji-hovo zadnje porocilo SOER 2020 je neprecenljiva zakladnica uporabnega znanja tudi za Slovenijo. Pozitivna in povezovalna energija v naši skupno-sti, vrednote trajnostnosti in družbene odgovor-nosti, ki nas vodijo, skupni cilji boljšega življenja za vse, za katere si prizadevamo na razlicne nacine in po razlicnih poteh, globalna širina našega razmiš-ljanja, vse, kar smo soustvarjali v preteklih osmih letih – je v veliki meri prispevalo, da sem, kot stro-kovnjakinja svobodnega duha (kar sem vedno bi-la), preživela in se tudi razvijala v državni upravi. Tisti, ki imate podobne izkušnje, lažje razumete, zakaj sem morala izstopiti iz tega okolja. Vendar se veliko projektov, za katere sem skrbela na MOP, nadaljuje z mojim strokovnim sodelova-njem, o tem smo se dogovorili. Še posebej gre za strateški projekt razogljicenja Slovenije s preho-dom v krožno gospodarstvo ter projekte in naloge na podrocju vzgoje in izobraževanja. Za tiste, ki vas zanima: - nacrt in podlage za projekt krožnega gospo-darstva smo predstavili v treh prispevkih številke 144/45 revije EOL (Podnebni dosje: Z evropskim sodelovanjem do zniževanja emisij; Slovenija kot primer preobrazbe za brezogljicno družbo; Krožna, regenerativna in nizkoogljicna družba in ekonomi-ja); - sistemski pristop k »ozelenitvi« vzgoje in izobraževanja je zastavljen z namenom 4.8 Ucenje za trajnostni prehod in ukrepom Podnebni cilji ter vsebine v vzgoji in izobraževanju v programu Skla-da za podnebne spremembe (str. 14 in 54 – 55). Na spodnjih slikah (potenciali in vizija) lahko naj-dete skoraj vse, kar povezujemo v pobudi za Inte-gralno zeleno Slovenijo (sliki sta objavljeni v zadnjem, 100. nadaljevanju Integralne serije), pri cemer uporabljamo tudi pametno integracijo trajnostnih politik in programov EU. Krožno gospodarstvo lahko skupaj z nizkoogljicnim in bio-gospodarstvom najdete na drugi sliki, pri zaho-dnem svetu, z vizijo, da se uvrstimo med tri vodil-ne države v EU. Prav s takim pristopom lahko sama najvec pri-spevam – torej, da gradimo na vseh potencialih, ki jih imamo za trajnostni razvoj, in da pametno povezujemo tudi vse, kar nam za trajnostne cilje nudi Evropska unija. S tem je mišljen celoten raz-pon usmeritev Evropske komisije, ki jih je leta 2019 predstavila sedanja predsednica Ursula von der Leyen (z Evropskim zelenim dogovorom, ki ga najbolj spremljam, koristno znanje zanj najdemo v že omenjenem evropskem okoljskem poroci-lu SOER 2020), v zadnjem letu pa predvsem nacrti za okrevanje in odpornost pod neuradnim geslom »Zgradimo nazaj bolje« (Building back better). Za prihodnost Slovenije je kljucno, da milijarde sred-stev, ki jih bomo v prihodnjih letih prejeli iz evrop-skih programov, cimbolj pametno in trajnostno uporabimo – ali si predstavljate posledice, ce bi vecino teh razvojnih sredstev zapravili za velike projekte ali množico manjših, ki še naprej onesna-žujejo in zastrupljajo, povecujejo emisije TGP, gra-dijo neodporno na podnebne spremembe...? In-tegralna zelena Slovenija lahko pri zelenem pre-hodu pomaga z inovativnim in povezovalnim pri-stopom k trajnostnemu razvoju, lahko smo tudi navdih za druge dežele. S konceptualnim okvi-rom, ki smo ga razvili, lahko obogatimo tudi slo-venske projekte in razvijamo dobre prakse v pro-gramih EU, od Obzorja Evropa, LIFE, energet-skih ... do makroregionalnih in cezmejnih ... Zakla-dnica znanja in dosežkov, ki jih povezujemo v okviru Integralne zelene Slovenije, lahko ponudi pomembne argumente v podporo zelenemu in vkljucujocemu prehodu. Naj omenim le dva uvo-dnika iz Podnebnega dosjeja: Narava je za Sloven-ce vrednota (koristno je brati tudi porocila Euro-barometra) ali Do podnebne nevtralnosti s pre-mišljeno nadgradnjo znanja in potencialov. V sedanjem zgodovinskem trenutku, ko še lahko preprecimo unicenje sveta, kot ga poznamo, je seveda nujno, da v temeljih spremenimo naš od-nos do narave in do matere Zemlje - iz izkorišce-valskega in unicevalnega v odnos spoštovanja in sodelovanja. K tej paradigmatski spremembi vodi-jo tako kot strokovna in znanstvena spoznanja in delovanja, dobre prakse, tehnološke in družbene inovacije, kulturna dedišcina, ... tudi duhovna is-kanja, od velikih svetovnih religij (kjer najdemo veliko podpore trajnostnemu razvoju) do novih duhovnih gibanj, kot jih razvijamo tudi v Sloveniji. Integralna Zelena Slovenija Želite vecji ugled podjetja? Bolj motivirane zaposlene, vec dobicka? Vlagajte v družbeno odgovornost - Orodje za trajnostni razvoj! Clani, izkoristite 20 % popust! Neclani—ONLINE verzija je cenejša! Poglejte, kdo v Sloveniji že ima Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja, pridružite se jim tudi vi! Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja je v štirih letih prido-bilo že 161 managerjev, strokovnjakov in mladih. Vabimo vas, da se udeležite treh ONLINE seminarjev in delavnic z naslovom Vodenje družbene odgovor-nosti in trajnostnega razvoja podjetja ter opravite izpit in tako pridobite certifikat! Termini v letu 2021 so še prosti, a se hitro polnijo! Vec: www.irdo.si Pridružite se 3-dnevnemu IZOBRAŽEVANJU, na katerem boste izvedeli naslednje: . ABC o družbeni odgovornosti podjetja in trajnostnem razvoju. . Družbena odgovornost se zacne z osebnim blagostanjem. . Kljucna podrocja družbene odgovornosti podjetja. . Strateško nacrtovanje in porocanje o družbeni odgovornosti podjetja, dobre prakse. Trije dnevi sklopov predavanj in izobraževanj, na koncu sledi izpit v elektronski obliki, s katerim boste pridobili certifikat! Vljudno vabljeni podjetniki, strokovnjaki, mladi in vsi, ki bi vas zanimalo novo znanje za ucinkovitejše delo v vaši organizaciji. Udeležba mladih med 15. in 29. letom na izobraževanju je brezplacna. Vas zanima vec o samem izobraževanju? Poglejte sem. Vložite vase, zase in nase! Pridobite znanja, ki vam jih nihce ne more vzeti. In to kar on-line! IRDO krepitev etike družbene odgovornosti Mavrica družbene odgovornosti Napisal: Borut Ambrožic Na pobudo predsednika Zveze Slovenska unija pacientov (krajše; Zveza SUP) in prejemnika na-grade HORUS 2019, Boruta Ambrožica, zacenjamo z mesecno predstavitvijo pomembnih mednaro-dnih mejnikov, ki se dotikajo družbene odgovor-nosti. Vsak mesec bomo predstavili pomembnejše mednarodne mejnike iz podrocij: clovekove pravi-ce, zdravje, okolje… Skoraj vsak dan prinese nekaj novega, iz cesar se lahko nekaj naucimo in prenesemo naprej v oko-lje, kjer živimo in delamo, in s tem postajamo dru-žbeno odgovorni. Predlagateljev teh mejnikov je veliko in jih lahko opredelimo kot mednarodne, nacionalne, regio-nalne, lokalne in interne. Vsi imajo za glavni cilj ozavešcanje o pomembnih vprašanjih, na katere se navezujejo. V zvezi z družbeno odgovornostjo izpostavljamo: Združene narode, UNESCO, Svetovno zdravstveno organizacijo, Mednarodno organizacijo dela, Med-narodno organizacijo za standardizacijo. UN – United Nations - Združeni narodi (ZN) so mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1945. Ustanovnih 51 držav se je zavezalo k ohranjanju mednarodnega miru in varnosti, razvo-ju prijateljskih odnosov med narodi ter spodbuja-nju družbenega napredka, boljšega življenjskega standarda in clovekovih pravic. ZN imajo po usta-novni listini šest glavnih organov: Generalno skup-šcino, Sekretariat, Varnostni svet, Ekonomski in socialni svet, Skrbniški svet in Meddržavno sodi-šce. V okviru ZN je še 15 agencij ter številni pro-grami in organi. Slovenija je clanica ZN od leta 1992. Generalna skupšcina ZN, ki ima 193 držav clanic, razglaša svetovne ali mednarodne dneve z namenom, da bi z njimi zaznamovala pomembne vidike cloveškega življenja in zgodovine. UNESCO - United Nations Educational, Scientific and Cultural organisation je bila ustanovljena leta 1945. UNESCO se je odlocil za obeleževanje tistih dni v letu, ki imajo širši družbeni pomen, pri cemer se osredotoca predvsem na ohranjanje in zašcito kulturne dedišcine in spodbujanja odgo-vornosti do razvoja umetnosti. Sicer je aktiven še na veliko drugih podrocij, tudi varovanju cloveko-vih pravic. Slovenija je clanica UNESCA od leta 1992. V Sloveniji poslanstvo te organizacije izpol-njuje Slovenska nacionalna komisija, ki jo je usta-novila Vlada in katere Urad deluje znotraj Ministr-stva za visoko šolstvo znanost in tehnologijo. (Prej je bila clanica kot del Jugoslavije.) WHO – World Health Organization – Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je bila ustanovljena leta 1948. Je specializirana agencija Združenih na-rodov. Ima vodilno vlogo pri globalnih vprašanjih s podrocja zdravja, doloca smeri zdravstvenih razi-skav, postavlja norme in standarde v zvezi z one-snaževanjem okolja, genericnim poimenovanjem zdravil itd., zagotavlja tehnicno podporo državam ter spremlja in ocenjuje zdravstvene trende. Slo-venija je clanica SZO od leta 1993. Do danes je v SZO vclanjenih 194 držav. Vse države clanice Združenih narodov lahko postanejo tudi clanice SZO, s sprejetjem njene ustave. Druge države lah-ko postanejo clanice, ko je njihova prošnja za clanstvo odobrena z navadno vecino glasov Sve-tovne zdravstvene skupšcine. Ozemlja, ki niso od-govorna za vodenje njihovih mednarodnih odno-sov, se lahko sprejmejo kot pridružene clanice na prošnjo clanice ali drugega organa, pristojnega za njihove mednarodne odnose. (V l. 2020 je dobila Nobelovo nagrado za mir.) ILO – International Labour Organisation - Medna-rodna organizacija dela (MOD) je bila ustanovljena leta 1919. Je najstarejša agencija ZN, katere glav-na naloga je delovati na podrocju izboljšanja so-cialne pravicnosti in statusa delavcev po svetu. Med njene pristojnosti sodi tudi izboljševanje de-lovnih razmer in življenjskih standardov s pomo-cjo mednarodnih akcij in krepitev ekonomske in socialne stabilnosti. Njena glavna dejavnost je normativna v obliki sprejemanja konvencij, dekla-racij in priporocil ter spremljanje njihovega izvaja-nja v praksi. zacetkov. Slovenija je clanica MOD od leta 1991. Do danes je v MOD vclanjenih 187 dr-žav. ISO - International Organization for Standardizati-on – Mednarodna organizacija za standardizacijo je neodvisna, nevladna mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1947. ISO ima tri kate-gorije clanstva. Polnopravni clani vplivajo na raz-voj in strategijo standardov ISO. Dopisni clani so nacionalni subjekti in na nacionalni ravni spreje-majo mednarodne standarde ISO. Clani narocniki spremljajo delo ISO, vendar pri njem ne morejo sodelovati. Clanice so najpomembnejše organiza-cije za standardizacijo v posamezni državi, le ena clanica na državo. Do danes je v ISO vclanjenih 165 nacionalnih organov za standardizacijo. V zvezi z DO je najbolj pomemben ISO 26000 - stan-dard družbene odgovornosti, ki daje smernice družbeno odgovornega ravnanja vsem oblikam organizacij. Viri: United nation: https://www.un.org/en/about-un/ UNESCO: https://en.unesco.org/ World Health Organization: https://www.who.int/ International Labour Organisation: https://www.ilo.org/global/lang--en/index.htm International Organization for Standardization: https://www.iso.org/about-us.html Rainbow of GOD Sar Castillo/www.freeimages.com Oddajte prispevke. 15. februar se bliža! Inštitut IRDO vas vabi na 16. IRDO mednaro-dno znanstveno-poslovno konferenco z naslo-vom DRUŽBENO ODGOVORNA DRUŽBA 2021: Izzivi, priložnosti in digitalizacija za trajnostno ki bo potekala 10. in 11. junija 2021 v Maribo-ru virtualno. Glavni namen konference je raziskati vpliv di-gitalizacije na oblikovanje povezav in interakcij med ljudmi, organizacijami in družbo, ki omo-gocajo razvoj skupne trajnostne prihodnosti. Družbena odgovornost vsakega deležnika je predpogoj za trajnostno sobivanje, brez širše okoljske in družbene odgovornosti ni prežive-tja cloveštva niti orodja za dosego trajnostne-ga razvoja/prihodnosti. Vabljeni, da na njej sodelujete z vašim avtor-skim prispevkom in/ali kot poslušalci. Poudarek je tokrat na vkljucevanju digitalizaci-je, saj z njo pomembno spreminjamo družbo in naravo. Tako naša aktivna participacija po-staja gonilo prenove na svetovni ravni. Za razvoj digitalizacije je EU sprejela kar nekaj usmeritev, nekatere med njimi najdete tukaj: https://www.europarl.europa.eu/factsheets/en/sheet/64/digital-agenda-for-europe https://ec.europa.eu/jrc/en/research-topic/digital-living https://ec.europa.eu/growth/industry/corporate-social-responsibility_en Sodelovanje na konferenci bo potekalo v du-hu Agende ZN 2030: Spremenimo svet; ta vkljucuje 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki naj vodijo v trajnostno prihodnost. Te cilje ima v svoji Strategiji razvoja do leta 2030 zapisane tudi Republika Slovenija, vendar jih je možno doseci predvsem z osebno in organizacijsko družbeno odgovornostjo. S konferenco v letu 2021 želi Inštitut za razvoj družbene odgovornosti z vidika digitalizacije raziskati, kaj mladi, raziskovalci, ucitelji in me-nedžerji ter vsi drugi zmoremo skupaj in kaj bi morali storiti, da vkljucimo osebno, poslovno in družbeno odgovornost v družbeno in narav-no okolje, kjer delujemo. Z namenom prispevati k trajnostni prihodnosti kot poti iz sedanje krize, zlasti z vidika izzivov in prilož-nosti, ki jih odpira digitalizacija, bodo udeleženci na konferenci: . Razpravljali o metodah za razvoj konceptov osebne odgovornosti, da bi se uskladili s seda-njimi novostmi na podrocju digitalizacije. . Iskali rešitve, kako reagirati na digitalizacijo s potrebnim celostnim razvojem v družbenem, ekološkem in poslovnem okolju, s posebnim poudarkom na refleksivnem vedenju, soodvi-snosti in ustvarjalnem sodelovanju, da bi do- segli cim vec celovitosti ravnanja. . Prikazali primere vpliva digitalizacije na dru-žbeno (ne)odgovorno obnašanje v podjetjih, vladnih in nevladnih organizacijah ali pri aktiv-nem državljanstvu, in ocenili, kako ponovno razmisliti o standardnih procesih z vec vidikov in kako vanje vkljuciti družbeno odgovorno ravnanje. . Raziskali možnosti kako vplivati na trajnostni razvoj in vkljucevati digitalizacijo v polno oseb-no, poslovno, naravno in družbeno udejanja-nje. Z izmenjavo izkušenj, teoreticnih in prakticnih, zla-sti z vidika digitalizacije, bodo udeleženci pomaga-li najti pravo pot do družbeno odgovornega ravna-nja. Kajti družbena odgovornost in trajnostna pri-hodnost sta vira velikih koristi, kot se je pokazalo ob vseh krizah doslej, vkljucno s Covid-19 krizo. Vabljeni na konferenco kot avtorji in/ali poslušal-ci, da delite svoje izkušnje, poglede in predloge z drugimi udeleženci, vkljucno z raziskovalci, vrhun-skimi svetovalci, drugimi strokovnjaki in izkušeni-mi praktiki, ki se bodo udeležili te konference. Mladi avtorji, dijaki in študentje, ki sodelujejo v izobraževalnih procesih, so zelo dobrodošli. Vljudno vabljeni, da pripravite avtorske prispevke in porocajte o vašem delu v sklopu razlicnih tem naše konference! Doslej je v 15-tih letih sodelova-lo preko tisoc avtorjev z vsega sveta. Število govor-nikov je omejeno. Dodatne informacije: IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor. Web: www.irdo.si E-pošta: info@irdo.si Telefon: 031 344 883 Invitation: Call for author contributions 16th IRDO International Science and Business Conference SOCIALLY RESPONSIBLE SOCIETY 2021: Challenges, opportunities and digitalisation for sustainable future 10-11 June 2021 Maribor, Slovenia, European Union ONLINE Datumi: 1. september 2020 - objava razpisa za zbiranje avtorskih prispevkov 15. februar 2021—predložitev povzetkov 28. februar 2021—informacija o sprejemu 30. april 2021 - celoten avtorski prispevek 10. maj 2021 - napoved programa konference 10.—11. junij 2021 - izvedba konference Lokacija konference Univerza v Mariboru Rektorat Slomškov trg 15 SI-2000 Maribor, Slovenija, EU ONLINE Uradni jezik: anglešcina Call for papers! Izzivi, priložnosti in digitali-zacija za trajnostno priho-dnost »Poglavitna tema konference za naslednje leto je digitalizacija. Organizatorji vabimo avtorje pri-spevkov, da le-te osvetlijo iz vec vidikov obravna-ve, potrebnih za ustvarjenje sinergije med tema-mi. Ti vidiki so: posameznik, organizacije, okolje, družba (lokalna in mednarodna), gospodarstvo. K sodelovanju vabimo kot avtorje prispevkov tako znanstvenike, strokovnjake, poslovneže, kot tudi mlade ter druge posameznike,« o konferenci v nagovoru vabila avtorjem med drugim po-ve zaslužni profesor ddr. Matjaž Mulej, predsednik programskega odbora konference. Dodaja še: »Razpisali smo naslednje predlagane teme za konferenco v letu 2021: sistemski vidiki digitaliza-cije, mednarodne usmeritve na podrocju priho-dnosti z digitalizacijo, cyber-security, digitalizacija v razlicnih dejavnostih, cloveški vidiki digitalizacije in druge teme (lahko so povezane z digitalizacijo). V okviru spremljevalnega programa konference bodo potekale še okrogle mize in srecanje Sloven-skega društva za sistemsko raziskovanje, zato va-bimo vse, da se nam pridružijo pri iskanju rešitev za trajnostno prihodnost.« K oddaji avtorskih prispevkov organizatorji do 15. februarja 2021 vabijo znanstvenike, menedžerje, strokovnjake iz razlicnih podrocij, vodje oddelkov, ucitelje na univerzah in v drugih izobraževalnih organizacijah, raziskovalce, vodje iz podjetij, vla-dnih in nevladnih organizacij, študente, mladinske delavce, mladinske organizacije, oblikovalce jav-nega mnenja in druge. Doslej se je konference vsako leto udeležilo od 50 do 150 udeležencev, predstavlja pa pomemben prispevek razlicnih avtorjev k znanosti in stro-ki. Zborniki dosedanjih 15-tih konferenc so javnosti brezplacno dostopni na spletni strani inštituta IRDO, vire za svoje delo pa iz njih crpajo tako štu-denti, kot ucitelji in drugi raziskovalci, strokovnja-ki ter menedžerji. Zborniki dosedanjih konferenc so brezplacno dosegljivi na tem spletnem me-stu: http://www.irdo.si/irdo-konferenca/ . Izr. prof. dr. Igor Perko, Univerza v Mariboru, Eko-nomsko-poslovna fakulteta, generalni direktor WOSC, podpredsednik Programskega odbora IRDO konference, zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, predsednik IRDO Strokovnega in Raziskovalnega sveta ter predse-dnik Programskega odbora IRDO konference, red. prof. ddr. Ana Vovk Korže, Univerza v Maribo-ru, Filozofska fakulteta Maribor, vodja mednaro-dnega centra za Ekoremediacije, podpredsednica Programskega odbora IRDO konference, zasl. prof. dr. Peter Glavic, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, pod-predsednik Programskega odbora IRDO konferen-ce. mag. Anita Hrast, direktorica inštituta IRDO in predsednica Organizacijskega odbora konference IRDO intervju O trajnostni proizvodnji izdelka, ki osvaja Ameriko Gašper Premože, industrijski oblikovalec izdelkov in blagovnih znamk iz Kocevja, ki že vrsto let deluje svobodnjaško, je leta 2014 zacel idejo osnovanja Zen Egga – lesenega jajca, namenjenega sprošcanju in ustvarjanju casa zase. Ob prvi izdaji produktov na platformi Kickstarter, kjer lahko inovativen projekt podpre kdorkoli, je ideja zbrala vec kot 100.000 USD, podprlo jo je skoraj 3000-ih podpornikov, in osvo-jila ameriški trg. Izdelek se je skozi vsa ta leta razvijal in iskal pot do svojih uporabnikov. V letošnjem letu sta Gašper in Rok Miklic z ekipo naredila novo Zen Egg kampanjo na Kickstarterju, ki je potekala v preteklih mesecih in navduševala posameznike širom sveta. Pandemija Covid-19 jih je poklicala, da lju-dem v težavnih casih pomagajo poglobiti povezanost s samim seboj ter s tem osebno sreco in zadovolj-stvo. Pripravil in napisal Gašper Cvetic Za zacetek me seveda zanima, kako je ideja izdelka nastala? Mislim, da zelo podpira koncept, kako se osebna odgovornost nadgrajuje v družbeno. Je temu tako? Gašper: »Zen Egg je nastal ob nacrtovanju Kickstarter kampanje za masažni aparat, ki je bil oblikovan v obliki jajca, ampak ga je Kickstarter zavrnil zaradi svojih specificnih omejitev. Nato sem iskal rešitve necesa drugega, kar bi lahko predstavil na Kickstarterju. Tako smo prišli do manj-šega lesenega jajca za masažo tock na telesu, v njem pa bi bili dodani magneti, a smo kasneje ugotovili, da za izdelek, ki se je razvil, niso potrebni in smo jih nadomestili z železno utežjo. Nastal je masažni objekt v obliki lesenega jajca, ki bi ga lahko zaradi estetike umestil kamorkoli v oseb-nem ali poslovnem prostoru. Povsod izraža nekaj lepega in je venomer na dosegu dlani. Utež jajcu omogoca zibanje in umiritev v pokoncni poziciji. To na zanimiv nacin uprizarja umiritev cloveka, ko v nekem trenutku vse odmisli in si zase vzame cas. Po premisleku je nastala znamka Zen Egg. Pripravili smo besedila, video in fotografije ter zelo ekspresno ide-jo predstavili na Kickstarterju, kjer je bil projekt zelo uspešen in dobro sprejet.« Kako pa se je fizicno snovanje projekta zacelo? Kako pomemben je za produkcijo les in katere vrste lesa uporabljate najpogosteje? Gašper: Za les smo se odlocili že v samem štartu. Je naraven, topel in privlacen material. Prototipi so bili narejeni pri vec mojstrih, sproti smo narocali in pre-izkušali razlicne vrste lesa. Ugotavljali smo, kaj se lahko naredi. Izdelek je v resnici veliko bolj komplek-sen in skozi izdelavo se zgodi 12 razlicnih procesov, med katerimi so žaganje, struženje, brušenje, izdela-va uteži, oljenje, poliranje, pregled, pakiranje, do-stavljanje. Ob zacetkih produkcije smo imeli številne zaplete in neprijetne izkušnje. Vsaka vrsta lesa se drugace struži in suši, kar nekaj Zen Eggov je v postopku po-pokalo. Rok: »Najvec se uporablja les oreha, ki ima prestižen videz temne barve, je zelo cenjen, a cenovno še ve-dno dovolj dosegljiv. V srednje prestižen nivo uvr-šcam javor in bukev, oba sta zelo svetla, sledita ceš-nja ter hrast, na voljo ponujamo tudi nekaj eksotic-nih vrst lesa. To so mahagonij, zabrano in wenge – dragi lesovi, ki so nevsakdanji.« Kot ga razumem sam, je Zen Egg zastavljen sporocil-no do uporabnika, do okolja. Gašper: »Res je. Kupec Zen Egga tocno ve, zakaj ga kupi. Spoštuje idejo, ki jo predstavljamo, tudi sam se najverjetneje ukvarja z razlicnimi vrstami osebnost-nega razvoja. 85 % naših kupcev bere knjige, so izo-braženi ljudje. Kupijo izdelek, ker cenijo idejo in spo-rocilnost, ki stoji za tem. V anketi uporabnikov, izve-deni skoraj pet let po nakupu, je polovica uporabni-kov odgovorila, da ima Zen Egg na svoji mizi še da-nes, vsi anketiranci pa so tocno vedeli, kaj Zen Egg je. Rok: »Mislim, da vecina ljudi, ki Zen Egg kupi, idejo in izdelek spoštuje. Ustvarijo nek poseben odnos do tega predmeta. To ni križ, verižica za molitev, ni pa na koncu koncev nek obicajen predmet. Ima zelo jasen namen, podobno kot kitajske kroglice. Uporab-nik sam, ko prime izdelek, doživi nek obcutek, pod-poro. Karkoli mi sami govorimo o izdelku, je na kon-cu koncev brezpredmetno, saj se koncni uporabnik na koncu sam odloci, kaj mu pomeni in kako ga bo uporabljal. Kako pa se ti zdi, ce primerjaš slovenski in ameriški trg ob tvoji podjetniški izkušnji? Kak odnos do traj-nostnega razvoja se ti zdi, da se razvija na obeh? Rok: »O trajnostnem razvoju nimam vpogleda, da bi lahko povedal. Kupci Zen Egga so osvešceni o pome-nu trajnosti in vcasih tudi poizvedujejo o trajnosti v proizvodnji Zen Egga, npr. kje les dobavljamo, kdo izdelke izdeluje ... Trajnost in cujecnost sta po mo-jem mnenju precej povezani. Tisti, ki se ukvarja s cujecnostjo, razvija odgovornost do sebe, kar se pre-slika tudi navzven v obliki odgovornega ravnanja, s tem pa podpira trajnostne prakse.« Gašper: »Ko sem se sam zacel pred leti umirjati, sem lahko zacel premišljeno nakupovati in delati. Ce se jaz ukvarjam s pojmom cujecnosti in želim ljudi pod-preti pri ustvarjanju boljšega odnosa s samimi seboj, to lahko naredim z izdelkom, ki upošteva nacela traj-nosti. Zato smo že zaradi narave in sporocila projek-ta razmišljali, kako bo izdelek naravnan trajnostno. Ce zakljucim, izdelek je trajnosten, clovekoljuben in planetoljuben ter promovira ljubezen do okolja, dru-žbe in posameznika. Pogled za naprej in prihajajoce projekte? Kako boste trajnost izdelkov in ideje razvijali v prihodnosti? Gašper: »V prihodnosti nacrtujemo še druge izdelke, ki bodo zagotavljali vrhunsko kvaliteto, ne omejuje-mo se zgolj v razvijanje z lesom. V kolikor se izkaže, da bi izdelku ustrezala plastika, bi izbral kvalitetno plastiko in jo obdelal tako, da bi izdelek zdržal živ-ljenjsko obdobje uporabe. Vedno izdelek nacrtuje-mo tako, da je vzdržljiv; takšen, da se ne kvari hitro in je njegovo servisiranje enostavno. Naslednji izde-lek, ki ga imam v mislih, je nalivno pero, ki bo vrhun-ske kvalitete in ga bo uporabnik lahko uporabljal ce-lo življenje.« Rok: »Naši izdelki pa so na voljo tako osebni upora-bi ali lahko predstavljajo krasna poslovna darila, predvsem v trenutnih casih. V kolikor je ta ideja bralcem zanimiva, nas lahko najdejo www.zenegg.si ali v Mladinski knjigi Konzorcij.« Gašper Premožein Rok Miklic sta z ekipo naredila novo Zen Egg kampanjo na Kickstarterju IRDO intervju Spoštujemo jih, da pomagamo drug drugemu Z Johanom Otheliusom, direktorjem aplikacije SQUID, sva se za IRDO Mozaik pogovarjala že pred le-tom dni, ko niti sumili nismo, kako zelo se bo svet spremenil. Novicarska aplikacija SQUID je v prete-klem letu dosegla velik razvoj; o trenutni situaciji na Švedskem, njegove besede so v mojih mislih osta-le še dolgo po najinem pogovoru, Johan pove: »Dolocene skupine ljudi so utrujene trenutne situacije, a resnicno vecinoma vsi spoštujemo priporocila, ki so na koncu koncev še vedno zgolj to – priporocila – in ne pravila, zakoni. Spoštujemo jih, da poma-gamo drug drugemu. Kadar ljudje doloceno strategijo podpirajo in za njo stojijo, je to popolnoma dru-gacna zgodba v trenutnih izrednih casih. Razmišljamo trajnostno in nimamo protestov. Smo odgovor-ni.« Pripravil in napisal Gašper Cvetic Vec kot leto dni je minilo, odkar sva se prvic pogovar-jala, in mirno lahko recem, da se je v tem casu veliko zgodilo tako po svetu kot tudi verjetno v delovanju vaše aplikacije SQUID. Je tako? Kako stvari stojijo in potekajo pri vas? »Za SQUID-om je zelo intenzivno leto, v katerem smo vzpostavili naše storitve na mnogih trgih. Na zacetku leta 2019 smo bili aktivni v petnajstih dr-žavah, danes nas lahko uporabniki najdejo v 52-ih razlicicah v vec kot trideset razlicnih jezikih širom Evrope in Latinske Amerike. To je eden izmed na-ših najvecjih napredkov in razvojev za naše podje-tje. Prav tako smo vstopili v zelo pomembno sode-lovanje in tako zacenjamo poslanstvo doseganja vse vecjega števila uporabnikov. Med poletjem smo vzpostavili dobavljanje novic v prednaloženih dodatkih na Huawei in Honor mobilnih telefonih, kjer zagotavljamo SQUID-ov novicarski vložek v storitvah Huawei Browser, Huawei Assistant in Petal Search. Trenutno se ukvarjamo z vstavlja-njem oglaševalskih dodatkov, kjer sledimo stroge-mu eticnemu kodeksu. Stremimo k cim manjšemu številu oglasov, ki so uporabniku prijazni in podpr-ti z vsebinsko kvaliteto. Seveda, leto 2020 je bilo zelo novicarsko natrpano. Mislim, da ga je nespor-no zaznamoval koronavirus in politicne situacije, kot so bile nedavne ameriške predsedniške voli-tve, protesti na Poljskem, Brexit … Zelo intenzivno leto za novice.« Ob prisotnosti na razlicnih trgih je razumljivo, da vecina vašega dela poteka digitalno na razlicnih kotic-kih sveta. Se vam zdi, da ste ob prehodu na delo od doma zaradi tega imeli prednost? »Ne bi rekel, da smo od tega profitirali, saj bi si vsi najverjetneje želeli, da temu ne bi bilo tako. Ker smo navajeni delati digitalno in ker so naši zapo-sleni razpršeni po celotni Evropi in Latinski Ameri-ki, smo primorani uporabljati razlicna digitalna orodja. Že od zacetka smo navajeni, da so naši državni posredniki in naše ekipe ‘razmetane’ po svetu. Trudimo se, da bi vsi kolegi in zaposleni imeli obcutek, kot da imajo prijatelje povsod po svetu. Vsakodnevno smo v neprekinjeni komuni-kaciji prek Slacka in Zooma.« Z eksponentno rastocim razvojem podjetja se je naj-verjetneje povecal tudi vpliv, ki ga imate na vaše bral-ce. V prvem valu pandemije Covid-19 ste v Latinski Ameriki tudi sodelovali z Združenimi narodi. Obcutite vpliv, ki ga imate? »Ce sodimo po ocenah, odzivih, komentarjih na socialnih kanalih, je temu zagotovo tako. Delamo zgolj s kvalitetnimi viri novic v vsaki izmed držav. Založniki, ki jim bralci zaupajo, preverjeni viri novi-narskega porocanja, resnica, objektivnost … so zgolj nekatere izmed smernic našega poroceval-nega delovanja. V aplikaciji SQUID lahko uporabni-ki dobijo resnicno nevtralen pregled, kaj se v danem trenutku dogaja v njihovi okolici in po sve-tu. Predvsem v tem casu je vzpon »fake news« porocanja še vecji kot v preteklih letih, laž veliko bolj vpliva na bralce kot resnica. To ni dobro, ni odgovorno. Ponujamo storitev, ki je popolnoma brezplacna za uporabnike in je popolnoma neodvi-sno od nepreverjenega porocanja in teorij zarot.« Zdi se mi zanimivo, da ste ob zacetnem širjenju takoj posegli po manjših državah, manjših trgih, kot je Slo-venija, ki je ena izmed najmanjših vkljucenih državah v aplikaciji. Se vam zdi, da lahko naredite primerjavo med manjšimi in vecjimi trgi? »Mislim, da je popolnoma vsaka država pomemb-na. Zelo hitro smo aplikacijo izdali tudi v baltskih državah, ki so po populaciji zelo primerljive s Slo-venijo. Edina razlika, ki jo lahko izpostavim med manjšimi in vecjimi trgi, je število ponudnikov no-vic in oglaševalcev, prisotnih na dolocenem trgu. Želimo si biti prisotni in aktivni v vsaki državi. Smo novicarska storitev, ki je res prisotna na najbolj lokalnih trgih, skupnostih, kar nas zelo razlikuje od preostalih konkurentov. Lokalna vsebina, vkljuce-nost, ponudniki, oglaševalci. Seveda so razlike med velikostmi in raznolikostmi uporabnikov. Ce povzamem, vsaka država je pomembna in na vsa-kemu trgu želimo delati dobro.« Omenili ste že kakovosti vaših novic. Kako pa poteka uredniški postopek? »V vsaki državi imamo zaposlene, ki delujejo na kvaliteti uredništev in delajo v sodelovanju z našo glavno pisarno v Stockholmu. Naša odgovorna urednica dela v stiku z vsakim posameznikom na regionalni, lokalni ravni. Prav tako resnicno veliko delamo na prisotnosti novic na spektru raznolikih kategorij, ki jih v aplikaciji pokrivamo, kot so npr. Posli, Znanost, Tehnologija … Omogocamo branje tudi lažjih tematik. Menimo, da je predvsem za nove uporabnike pomembna prosta izbira branja. Ni nujno potrebno, da vse novice zadevajo politic-no ali svetovno situacijo. Veliko naših bralcev naj-prej zacne z eno kategorijo v aplikaciji in kasneje dodaja razlicne druge, vecinoma pa bralci sprem-ljajo vec kot pet kategorij.« V Sloveniji je trenutno Švedska zelo popularna zaradi švedskega modela spopadanja s pandemijo, imamo tudi protivladnega aktivista, ki je odšel živeti na Šved-sko in od tam zagovarja prednosti vašega sistema. Kako se je vaše življenje spremenilo s pandemijo? Kako bi povzeli trenutno situacijo? »Zanimivo je slišati, da smo Švedi zanimivi še ko-mu po svetu. Da, pri nas smo zaprli pisarne v šte-vilnih podjetjih in od doma delamo že od zacetka pomladi. Skušamo vsakotedensko organizirati sestanke na prostem, vecinoma je to v kakšnem parku, sedimo zelo dalec drug od drugega. Cisto vsako jutro od zacetka epidemije, niti enkrat nismo tega rituala izpustili, se se z najožjo ekipo dobimo prek videoklica in si dajemo obcutek skup-nosti, ki jo vzdržujemo s preostalimi zaposlenimi vsak ponedeljek na skupnem klicu zaposlenih. Veliko število ljudi pri nas na Švedskem zelo spoš-tuje priporocila vlade. Skoraj vsi delamo od doma in se izogibamo uporabi javnega prometa, kar se-veda ni mogoce za delavce, ki delajo na prvi ‘fronti’. Spletna prodaja, dostava hrane itd. so se zelo razvile v tem casu kot verjetno povsod po svetu. Švedska je dom Spotifya, IKEA-e, Mi-necrafta, Skypa in seveda SQUID-a – veliko teh podjetij je navajeno digitalnega nacina poslovanja. Zelo pomembno je, da v svojem podjetju vzdržuje-mo neprestano komunikacijo ne glede na to, ali ta poteka prek spleta ali v živo. Nismo potrebovali popolnega zaprtja države, saj ljudje resnicno sledi- jo in spoštujejo priporocilom vodilnih ter so zelo odgovorni, kljub temu pa ostajamo družabni, po-vezani. Zavedamo se, da ne želimo tvegati okužbe z virusom, spoštujemo medsebojne razdalje… Do-locene skupine ljudi so utrujene trenutne situacije, a resnicno vecinoma vsi spoštujemo priporocila, ki so na koncu koncev še vedno zgolj to – priporocila – in ne pravila, zakoni. Spoštujemo jih, da pomaga-mo drug drugemu. Kadar ljudje doloceno strategi-jo podpirajo in za njo stojijo, je to popolnoma dru-gacna zgodba v trenutnih izrednih casih. Razmišlja-mo trajnostno in nimamo protestov. Smo odgo-vorni. Aplikacijo SQUID lahko prenesete tukaj. Johan Othelius, direktor aplikacije SQUID IRDO izobražuje Dobrodelnost od ljudi do ljudi Leta 2020 je bila v Sloveniji prvic organizirana dobrodelna akcija Uresnici željo, ki je pobuda dobrodel-nosti od ljudi do ljudi. Pobuda s pomocjo spletnega seznama izpolnjuje želje ljudi v stiski in z njim širši javnosti ter organizacijam omogoca, da neposredno osrecijo ljudi v stiski z decembrskim obdarova-njem. Zaradi uresnicitve neslišanih in zatrtih želja pa obdarovancem pomeni veliko vec kot le izpolnitev želje. Pripravila in napisala dr. Vesna Kuralt, predsednica Društva Uresnici željo Pobuda Uresnici željo je partnerski projekt izziva Wichtel Challenge, ki se je iz Avstrije razširil v Švi-co, kjer poteka letos drugic, in v letošnjem letu tudi v Slovenijo. Pri nas je spletni seznam želja na-stal v sodelovanju s socialnovarstvenimi programi, ki jih sofinancira Ministrstvo za delo, družino, soci-alne zadeve in enake možnosti. V praznicnem ca-su tipicno poteka vec akcij za decembrsko obdaro-vanje otrok, kot so “Božicek za en dan”, “Trije zim-ski botri” in druge. Kljub temu organizacije, ki izva-jajo socialnovarstvene programe, vsako leto išcejo donatorska sredstva za obdarovanje ali pa odrasle uporabnike obdarijo s pomocjo svojih že tako omejenih financnih sredstev. Prav zato se je društvo Uresnici željo odlocilo v prvem letu obdarovati uporabnike in uporabnice socialnovarstvenih programov, ki so hkrati tudi materialno ogroženi. Njim namrec pogosto zmanj-ka denarja za najosnovnejše stvari, oziroma si kaj vec kot to ne morejo privošciti. Namen dobrodel-ne akcije je torej osreciti pripadnice in pripadnike najbolj izkljucenih skupin prebivalstva, kot so upo-rabnice varnih hiš, družine v materinskih domo-vih, brezdomke in brezdomci, starostniki, osebe s težavami v duševnem zdravju ter žrtve nasilja. Ker gre za raznolike skupine prebivalcev in zelo razlic-ne želje, ki so skladne z življenjskimi okolišcinami obdarovancev, je na spletnem seznamu želja po-skrbljeno za transparentnost tako, da je vsaka konkretna želja povezana z eno od partnerskih organizacij. Vsak socialnovarstveni program pa ima za izpolnjevanje želja doloceno odgovorno osebo, s katero lahko tudi neposredno stopijo v stik uresnicevalci želja ali donatorji. Ceprav je identiteta posameznih obdarovancev skrita pa njihovo stisko, neuslišano željo ali potre-bo lahko razumemo preko zgodb o želji, ki so jih podali uporabniki socialnovarstvenih programov. Ravno te so jedro dobrodelne akcije, saj želeti si, pomeni upati. Ljudje v res težkih življenjskih situa-cijah pa vcasih izgubijo upanje. Upanje, da je ži-vljenje lahko boljše, bolj prijazno. Uresnicena dol-goletna želja tako lahko povrne vero v možnost, da se njihove želje lahko izpolnijo. To pa jim lahko da moc za uresnicevanje lastnih želja in doseganje sprememb v svojem življenju. To je le še en opomnik, da ima že na videz majhno dejanje lah-ko velik vpliv. Zagotovo pa vec malih dejanj spre-minja svet. Še vec, dobrodelnost nima pozitivnega ucinka le na obdarovance, ampak tudi na obdarovalce. Al-truisticno vedenje namrec pomaga posamezniku izboljšati splošno pocutje in dvigniti nivo pozitiv-nih obcutkov ter znižati stres, ugotavljajo neštete raziskave. Dobra dela torej osrecujejo. In do konca decembra imate krasno priložnost, da sebe in dru- ge osrecite s pomocjo uresnicevanja želja. Poleg osrecevanja pripadnikov najbolj ranljivih skupin v Sloveniji lahko s podporo dobrodelne akcije v vaši organizaciji okrepite družbeno odgovornost med sodelavci in spodbudite solidarnost v svojem lo-kalnem okolju. Zakaj ne bi letos namesto božicne zabave ali skritega Božicka med zaposlenimi izpol-njevali želje ljudi v stiski? Ucinki takšne pobude imajo lahko velik ucinek ne le za obdarovance, ampak tudi za timski duh. Že sama delitev obcut-kov ob uresnicevanju želja med sodelavci je lahko zelo povezovalna. Delovati v organizaciji, ki je dru-žbeno odgovorna in pomenljivo prispeva k družbi pa krepi obcutek pripadnosti. Prav zato vas druš-tvo Uresnici željo vabi, da se pridružite uresnice-vanju želja ljudi v stiski. Cilj je namrec uresniciti vse zbrane želje. Projekt vodi skupina angažiranih clanov družbe, ki verjame, da imamo vsi moc, da spodbujamo soli-darnost, da prispevamo k družbi in drug drugemu polepšamo življenje tako, se aktiviramo in osreci-mo nekoga v teh praznicnih casih. Tako z vsako uresniceno željo spreminjajo svet na bolje, saj si prevec ljudi za praznike ne privošci nicesar ali pa njihove želje ostajajo neuresnicene že vrsto let. K srcni pobudi vabijo vse in med svoje ambasadorje štejejo vse uresnicevalce želja, ki so izpolnili vsaj dve želji in neutrudno navdušujejo svoje sodelav-ce, sorodnike, prijatelje in (ne)znance za izpolni-tev želja ljudi v stiski. Tudi ti lahko nekoga osreciš! Vsaka želja šteje. Kontakt: Društvo Uresnici željo Vesna Kuralt vesna.kuralt@uresnicizeljo.si 031 456 789 IRDO nasvet Preventiva pred kurativo Zveza Slovenska unija pacientov—nosilec projekta »PREVENTIVA PRED KURATIVO« 2020. Z mesecem novembrom 2020 se je zakljucila celomesecna akcija osvešcanja, ki je bila namenjena zdravju moških. Pripravil in napisal Borut Ambrožic, predsednik Zveze SUP Številne zdravstvene ustanove in nevladne orga-nizacije, po celem svetu, so ta mesec izvedle raz-licne akcije, ki se osredotocajo zlasti na pomen preventive v zvezi z rakom prostate, mod, razvo-jem duševnih bolezni in preprecevanju samomo-ra. Na pobudo predsednika Zveze Slovenska unija pacientov in podpredsednika Društva za boj proti raku Štajerske Maribor, Boruta Ambrožica so se akciji osvešcanja v mesecu novembru pridružili znani Mariborcani iz gospodarstva, kulture, glas-be, znanosti, NVO in zdravstva, ki so si za ta na-men pustili rasti brke in/ali brado. Akcijo pod sloganom »PREVENTIVA PRED KURATI-VO«, katere nosilec je Zveza Slovenska unija paci-entov v sodelovanju z INPEA Slovenija in Info IN-PEA tocko pri Alma Mater Europaea – ECM, Društvom za boj proti raku Štajerske Mari-bor, in UKC Maribor so podprli: mag. Matija Varl (vodja JSKD - Obmocne izpostave Mari-bor). Jaki Jurgec (operni pevec v SNG Mari-bor), Branko Potocnik (direktor podjetja INSA ne-premicnine), 6pack Cukur (polagalec rim, in profe-sor keramicarstva na Srednji gradbeni šoli v Mari-boru), zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej (castni obcan MO Maribor), Andrej Feguš, prof. viole (Feguš kvartet, Konservatorij za glasbo), prim. Danilo Ma-uric, , dr. med. spec. gin. in por. (strokovni direktor ZD Adolfa Drolca Maribor) in Borut Ambro-žic (predsednik Zveze Slovenska unija pacientov in INPEA Slovenija). Na globalni ravni že od leta 2003 poteka globalno gibanje MOVEMBER, katerega primarni cilj je osvešcanje javnosti o zdravju in boleznih, ki priza-denejo moške. Po celem svetu, tudi v Sloveniji, združuje gibanje, ki se je zacelo v Avstraliji, vec kot 5 milijonov podpornikov. Zdravniki letno diagnosticirajo okoli 1613 prime-rov raka prostate. Za posledicami te bolezni umre letno okoli 403 moških pacientov. Rak prostate tako še naprej ostaja najpogostejši rak moških, predvsem v starostni skupini 65 plus (Register ra-ka Republike Slovenije). Spodbudno pa je, da se umrljivost zaradi raka manjša, predvsem od sredi-ne devetdesetih let, kar kaže na vecjo uspešnost zdravljenja. Rak pa lahko ima za posledice tudi nepovratne spremembe. Onkološke bolezni so še vedno na tretjem mestu po razlogih za nastop in-validnosti. Do invalidnine oziroma nadomestila za telesno okvaro so upravicene le tiste osebe, pri katerih je telesna okvara nastala kot posledica po-klicne bolezni ali nesrece pri delu. Redni preventivni pregledi, zlasti pri tistih moških pacientih, ki imajo to bolezen že zabeleženo v družini, pomembno pripomorejo k pravocasnem ukrepanju oziroma zdravljenju. Zdravstvena stro-ka priporoca, da se samopregledovanje mod izva-ja enako, kot pri dekletih samopregledovanje dojk. Rak mod se najpogosteje pojavlja pri mladih moških v starostnem obdobju med 18 in 35 le-tom. Zvezdana Mavric Vražic, vodja referencnih ambu-lant v ZD Adolfa Drolca v Mariboru in predsednica Društva za boj proti raku Štajerske Maribor: »Po 50. letu imajo moški pacienti možnost kontrole hormona PSA v referencni ambulanti ob preventiv-nem pregledu. Zdravstveni delavci zagovarjamo preventivno skrb za lastno zdravje.« Zdravstveni strokovnjaki so že leta 1986 na osnovi dotedanjih spoznanj in raziskav o tem, kateri de-javniki iz življenjskega in delovnega okolja so po- vezani z nastankom raka in kaj je mogoce ukreniti, da se zmanjša breme te bolezni, izdelali prvo razli-cico Evropskega kodeksa proti raku. Za mnoge predstavlja enega temeljnih dokumentov s pripo-rocili, ki ne varujejo le pred rakom, pac pa tudi pred drugimi kronicnimi boleznimi, ki so zaradi daljšanja življenjske dobe cloveka vedno bolj po-goste. Zveza slovenskih društev za boj proti raku je v so-delovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana in Ministrstvom za zdravje RS v okviru projekta »Priporocila proti raku naj ne obvisijo v zraku« predstavila najnovejšo razlicico Evropskega ko-deksa proti raku z 12 priporocili, z upoštevanjem katerih si lahko izboljšate zdravje in zmanjšate tveganje raka. Vse pomembne ukrepe v boju proti raku obsega tudi novi Državni program za obvladovanje raka 2017–2021 (DPOR 2017–2021), ki opredeljuje strateške cilje programa za zmanjševanje inciden-ce, izboljšanje preživetja in vecjo kakovost življe-nja onkoloških bolnikov od leta 2017 do leta 2021. DPOR temelji na ugotovitvah mednarodnih in slovenskih raziskav ter priporocilih Svetovne zdravstvene organizacije ter predstavlja stališca zdravstvene politike, zdravstvene stroke in civilne družbe do celostnega obvladovanja raka. Rak ni ena sama bolezen, temvec vec sto razlicnih, ki se razlikujejo po pogostosti, zdravljenju in izidu, ima-jo pa tudi razlicne bolj ali manj znane nevarnostne dejavnike. Pet najpogostejših vrst raka v Sloveniji so: kožni raki (brez melanoma), raki debelega cre-vesa in danke, prostate, dojke in pljuc. Letno se v Sloveniji sooci z diagnozo rak okoli 14.000 ljudi. Spodbudno pa je, da se umrljivost zaradi raka manjša, predvsem od sredine devetdesetih let, kar kaže na vecjo uspešnost zdravljenja. V okviru projekta »PREVENTIVA PRED KURATIVO« je bil izdelan tudi e-letak na katerem najdete po- Zveza SUP Legs of a young man running Cienpies Design/ www.freeimages.com Tatjana Fink, MBA CSR Europe WEBINAR - 2021 NPOs Kick off Meeting Torek, 19. januar 2021 ob 14.30 hands-of-collaboration-teamwork-concept.jpg Drive+ Pic.png WEBINAR - WEBINAR - Introduction to Drive+ Torek, 26. januar 2021 ob 14.00 Drive + je nova platforma avtomobilskega part-nerstva Drive Sustainability, namenjena dobavi-teljem prvega reda in avtomobilskim združe-njem. WEBINAR - Financing Impact Sreda, 27. januar 2021 ob 16.00 iStock-869262284.jpg Ponovno osmisliti modo In kdo so zmagovalci? Evropska komisija je razpisala evropsko tekmovanje za socialne inovacije 2020 in bo s 150.000 bo nagradila tri inovacije na podrocju trajnostne mode. Izmed 766 prijav je bilo izbranih 30 polfinalistov, v finalu se je pomerilo 10 idej. Clanica letošnje 12-clanske žirije na mednarodni ravni je bila tudi mag. Anita Hrast, direktorica Inštituta za razvoj družbene od-govornosti. In kdo so zmagovalci: Snake (Hrvaška) Platforma digitalne trgovi-ne, ki uporablja razširjeno resnicnost in omogoca razvoj digitalne mode s spreminja-njem nacina uživanja mode, da bi obrnila trend odnosa do enkratne uporabe in prive-dla do boljšega okoljskega in družbenega vpliva na evropski in svetovni trg. Resortecs (Belgija) Zadrge in gumbi otežu-jejo recikliranje in ponovno uporabo obla-cil, saj odstranitev takšnih podrobnosti za-hteva rocno delo, zaradi cesar je postopek drag in dolgotrajen. resortecs® topljivi šival-ni navoj in zakovice, ki jih je mogoce odstra-niti s toploto, omogocajo enostavno raz-stavljanje, recikliranje in ponovno uporabo tekstilnih izdelkov v industrijskem obsegu. Kulturna trajnost v modi (Romunija) s sodelovanjem umetnikov in obliko-valcev se osredotociti na oživitev dedišcine evropske tekstilne obrti. WhyWeCraft: Kulturna trajnost v modi (Romunija). Njen cilj je prepreciti nesmiselno uporabo tekstila in oblacil v EU ter oživiti dedišcino evropskih tekstilnih obrti z vkljucevanjem tradicionalne obrti v sodobni modni raz-vojni proces in spodbuditi sodelovanje obrtnikov in oblikovalcev. Kaj je evropsko tekmovanje za socialne inovacije? Evropsko tekmovanje za socialne inovacije, ki je bilo ustanovljeno v spomin na pionirja socialnih inovacij Dioga Vasconcelosa, je izzivalna nagrada Evrop-ske komisije v vseh državah clanicah EU in pridruženih državah Obzorja 2020. Vsako leto Evropska komisija podeli tri nagrade v višini 50.000 EUR za najbolj-še družbeno inovativne projekte, namenjene spreminjanju sveta na bolje. Natecaj, ki se je zacel leta 2013, deluje kot luc za socialne inovatorje po vsej Evropi in uporablja preizkušeno metodologijo za podporo zgodnjim fazam idej in olajšuje mrežo radikalnih inovatorjev, ki na splošno oblikujejo družbo. Natecaj vsako leto obravnava druga vprašanja, s katerimi se sooca Evropa. Tema natecaja za leto 2021 bo objavljena 17. februarja 2021. Sodelavci Ekonomsko-poslovne fakultete so izdali dve znanstveni monografiji, ki spadata v izgradnjo modela za družbeno odgovorno družbo. Sta na-slednja koraka v trudu sodelavcev fakultete, ki so hkrati clani in vodilni sodelavci IRDO – Inštituta za razvoj družbeni odgovornosti. Znanstve-ni monografiji sta bili izdani pri mednarodni založbi Palgrave Macmillan, del Springer Nature, Švica. Inštitut IRDO je izvedel že 15 konferenc o družbe-ni odgovornosti, pridobil za njih preko tisoc pri-spevkov iz vsega sveta, z bistveno vlogo sodelav-cev z Ekonomsko-poslovne fakultete in z vec let sodelovanja z Univerzo v Mariboru. Objavili so še preko 20 nadaljnjih knjig. Sem spada tudi dejstvo, da je Univerza v Mariboru 'Trajnostna in družbe-no odgovorna univerza'. Globalno prvo knjigo o 'družbeno odgovorni družbi' so objavili lani (trije natisi so pošli v enem letu). Zanimivo je, da pojma 'družbeno odgovorna družba' Google ne pozna. Avtorji ga štejejo za nujno novost, da bo cloveštvo našlo pot iz sedanje globalne družbeno ekonom-ske krize in preživelo. Upravljanje in vodenje podjetij v stilu družbene odgovornosti, s katerim se mednarodna skupina ukvarja v teh dveh soavtorskih znanstvenih mo-nografijah, je med osrednjimi pogoji, da bi našli to pot. Založba je že prejela odziv na njihovo vabilo, naj pripravijo naslednjo znanstveno monografijo o družbeno odgovorni družbi. Še dve slovenski znanstveni monografiji o družbeno odgovorni družbi sta zdaj v tiskarni in nadaljnji dve v veliki meri v pripravi. Vir: Univerza v Mariboru Izdani dve znanstveni monografiji o družbeni odgovornosti in upravljanju podjetij social zelena.png hhhfghfgb.png S klikom na spodnji platnici, si lahko ogledate povzetke monografij. Ta trilogija dopolnjuje trilogijo »Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke«, zlasti njeno tretjo knjigo. Glavni problemi sodobnega cloveštva so žal ena-ki: po površnih ocenah so to podnebne spre-membe, poraba naravnih virov na ravni veliko vec kot enega planeta Zemlje, nevarno velike raz-like bogastva ljudi, pregon ogromno milijonov ljudi z domov, fašisticni nacionalizmi ipd. V resni-ci se vse to dogaja zaradi prevlade ozkih in krat-korocnih meril pri osebnem, gospodarskem in politicnem odlocanju, ki se dogaja, ker manjka družbene odgovornosti – sprejemanja odgovor-nosti za vplive na družbo, soodvisnosti in truda za celovitost. Za njo je veliko ljudi prešibko usposob-ljenih in vzgojenih. Zato bi tako stanje smeli in morali šteti za glavni problem sodobnega cloveš-tva. Poglavja: 1. Uvod v knjigo: Družbena odgovornost – kratek povzetek 2. Splošne podlage za družbeno odgovornost v vzgoji in izobraževanju 3. Vrednote, narava, okolje 4. Odgovorno izobraževanje in vzgoja za traj-nostni razvoj 5. Koncepti družbene odgovornosti za tehno-loško podprto ucenje 6. Zavest cloveka - temelj osebne in družbene odgovornosti V uredniški komentar k 2. p. smo povzeli: Ce bi ljudje v vsakdanji praksi bolj redno in poglobljeno uporabljali svoje (!!) dokumente, ki so jih sprejeli po svojih (!!) globalnih organih, kot sta Organiza-cija združenih narodov (OZN) in Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO), bi bilo dose-ci prakso družbeno odgovorne družbe veliko laž-je, ce ne celo lahko. ODGOVORNOST DO DRUŽBE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU (1. knjiga - osnove) Uredniki in avtorji s soavtorji: dr., dr. Matjaž Mulej, zaslužni profesor, upokoje-nec Univerze v Maribor in vodja raziskovanja v IRDO – Inštitutu za razvoj družbene odgovorno-sti; mag. Nastja Mulej, s.p., poslovna svetovalka za ustvarjalnost in inovativnost; mag. Anita Hrast, direktorica IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Strokovna recenzenta: prof. dr. Mirko Markic, doc. dr. Tjaša Štrukelj Jezikovni pregled: Jelena Mulej Grilc, predm. uc. slov. jezika Ostali avtorji: Andrej Kirn, Peter Glavic, Igor Perko, Nuša Basle, Sonja Sibila Lebe, Simona Šarotar Žižek Izdajatelj: IRDO – Inštitut za razvoj družbene od-govornosti, Maribor (zbirka Družbena odgovor-nost) Založnik: Kulturni center Maribor, knjižna zbirka Znanstvena monografija 014 Kljucne besede: družbena odgovornost, IRDO, ISO 26000, vzgoja in izobraževanje Uredniki in avtorji s soavtorji: dr., dr. Matjaž Mulej, zaslužni profesor, upokoje-nec Univerze v Maribor in vodja raziskova-nja v IRDO – Inštitutu za razvoj družbene od-govornosti, mag. Nastja Mulej, s.p., poslovna svetovalka za ustvarjalnost in inovativnost, mag. Anita Hrast, direktorica IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Izdajatelj: IRDO – Inštitut za razvoj družbene od-govornosti, Maribor (zbirka Družbena odgovor-nost) Založnik: Kulturni center Maribor, knjižna zbirka Znanstvena monografija 015 Jezikovni pregled: Jelena Mulej Grilc, predm. ucit. slov. jezika Ostali avtorji: Petra Kunc, Žiga Cepar, Borut Likar, Eva Žunec, Valentina Brecko Grubar, Nataša Se-ver, Borut Ambrožic, Aleksandra Tabaj, Karl De-stovnik, Tatjana Dolinšek, Bojana Tancer Gna-muš, Miloš Tul Kljucne besede: družbena odgovornost, IRDO, ISO 26000, vzgoja in izobraževanje, praksa Recenzenta: prof. dr. Mirko Markic, doc. dr. Tjaša Štrukelj ODGOVORNOST DO DRUŽBE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU v 2. knjigi – prakticni primeri Kulturni center Maribor – založba Uredniški uvod v 2. knjigo trilogije Uredniki, izdajatelji in založniki seveda upamo, da ste, dragi, spoštovani in dragoceni bralci, na-šli voljo, cas, zanimanje in moc, da ste prebrali, morda celo skrbno proucili prvo knjigo te trilogi-je ali celo njeno predhodnico o isti tematiki, na-slovljeno NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTROKE IN VNUKE. Kdor ne živi in ravna odgovorno do dru-žbe, torej ne sprejema svoje odgovornosti za svoje (tudi posredne, širše in bolj dolgorocne) vplive na ljudi in naravo soodvisnosti z drugimi deli narave, vkljucno z ljudmi, zlasti tistimi iz dru-gih strok, okolij in organizacij, zaveze truditi se kar najvecjo celovitost svojih premislekov, odlo-citev in dejanj, onemogoca ali vsaj otežuje življe-nje naslednjim generacijam, pogosto pa tudi se-bi – kot da jih sovraži, cetudi si domišlja, da jih ljubi, ko jih npr. razvaja, ne pa razvija zdravstve-ne odpornosti, skromnosti, inovativnosti, vzdr-žljivosti, strokovnosti, sposobnosti in volje za medstrokovno ustvarjalno sodelovanje, neneh-nega ucenja, zanesljivosti, poštenosti, spoštljivo-sti, utemeljene samozavesti, domišljije brez do-mišljavosti itd. Vse take in podobne lastnosti so bolj privzgoje-ne kot prirojene, odvisne so od posodabljanja družbe, v katerem se spreminjajo – upamo, da inovativno. S takega vidika je družbena odgovor-nost tudi netehnološki invencijsko-inovacijsko-difuzijski proces. Da se ovirati ali podpirati. Raznoliki prakticni primeri v tej knjigi kažejo, na kako razlicne nacine se da podpirati razvoj dru-žbene odgovornosti mladih in mladih po duši (kajti starosti se ne meri s številom let, ampak s stopnjo lenobe – telesne in duševne). Da boste bolj zanesljivo pomislili na prvo knjigo te trilogije, poglavja številcimo tako, kot da gre za isto knjigo. Vsebinsko je to res, le tehnicno so tri. Tretja izide v l. 2021. Poglavja: 7 Povezovanje srednjega šolstva z gospodar-stvom v Sloveniji zahteva vec družbene odgovor-nosti 8 Koraki za trajnost Univerze na Primorskem 9 Izobraževanje za trajnostni razvoj in družbeno odgovornost 10 Mednarodni projekti »Evropejci za mir« – po-gled nazaj v sodelovanju za boljšo priho-dnost 11 Knjiga kot družbeno odgovoren pripomocek: primer ‘Uvod v politicno ekonomijo družbe-no odgovorne družbe’ 12 Prehod mladih s posebnimi potrebami iz izo-braževanja na trg dela 13 Metoda CoRT za vzgojo in izobraževanje za družbeno odgovorno družbo 14 Metoda 6 klobukov, celovitost: primer nogo-metnega treninga mladih Postanite clani Inštituta IRDO! V Evropi je trend, da se odgovorna podjetja in organizacije odlocajo za clanstvo v organizacijah, ki krepijo družbeno odgovornost. Na ta nacin pridobijo vecji ugled, lojalnost kupcev, vecjo motiviranost zaposlenih za delo, boljša sodelovanja s skupnostjo in drugimi poslovnimi partnerji. S tem povecujejo svojo konkurenc-nost, svoj socialni in poslovni kapital ter inovativnost. Clani inštituta IRDO so podjetja, ustanove, organizacije in posamezniki. Združujemo se v Svet clanov, ki pod-pira delo inštituta in podaja razvojne usmeritve. Izmenjujemo znanja z razlicnih strokovnih in poslovnih po-drocij, osvešcamo o pomenu družbene odgovornosti ter povezujemo gospodarske, socialne in druge intere-sne partnerje z namenom izvajanja in ustvarjanja projektov za vec družbene odgovornosti v Sloveniji in v tujini. Enkrat letno organiziramo srecanje vseh clanov inštituta, clani pa so vabljeni tudi na druge dogodke inštituta in njegovih partnerjev. V inštitutu IRDO od leta 2008 združujemo približno 100 clanov ter vec partnerskih organizacij. Med njimi so tako velika, kot majhna in srednje velika podjetja, ustanove, zavodi, organizacije in številni znanstveniki, strokovnjaki, raziskovalci, zaposleni, študentje, upokojenci… Med kolektivnimi clani so podjetja in organizacije, na srecanjih sodelujejo clani vodstva ali posameznih stro-kovnih podrocij, clani uprav ter predsedniki vecjih slovenskih podjetij, organizacij in ustanov. Clani posame-zniki so: študenti, raziskovalci, znanstveniki, strokovnjaki in vsi, ki se zavedajo pomena družbene odgovor-nosti in jo zato so-razvijajo. V inštitut IRDO se lahko kadarkoli vclanijo pravne osebe iz gospodarstva in negospodarstva (kolektivno clan-stvo) in posamezniki (individualno clanstvo), ki podpišejo pristopno izjavo oz. dogovor o kolektivnem clan-stvu ter spoštujejo pravila inštituta. Inštitut IRDO je nacionalna partnerska organizacija evropske mreže CSR Europe, preko katere naše clane dodatno informiramo o novostih na tem podrocju v svetu. Vec: www.csreurope.org Zakaj postati clan Inštituta IRDO? Inštitut IRDO svojim clanom omogoca naslednje pravice in ugodnosti: . sodelovanje pri oblikovanju programa dela in razvoja inštituta, . promocija clana in njegovih projektov na spletnih straneh, na konferencah ter v izbranih strokovnih in drugih publikacijah inštituta, . sodelovanje na panožnih in tematskih razpravah v povezavi z družbeno odgovornostjo, ki omogocajo izmenjavo izkušenj clanov inštituta, . brezplacen dostop do baze primerov dobre prakse s podrocja družbene odgovornosti, . brezplacna udeležba na letnem srecanju clanov inštituta in objava vseh clanov v publikaciji srecanja, . brezplacno prejemanje e-novic inštituta (e-informacije o aktivnostih clanov inštituta, aktualnih dogod-kih v Sloveniji in tujini, porocanje o aktualnih temah…), . brezplacen dostop do virov informacij na portalu inštituta IRDO (informacijski portal za clane, partnerje in javnost z aktualnimi informacijami, povezavami, primeri dobre prakse, novicami clanov in drugimi novostmi), . s svojimi pobudami in predlogi lahko aktivno sodeluje pri nacrtovanju dejavnosti Inštituta, . seznanjen je z rezultati raziskav, ki jih je sofinanciral s clanarino, . dodatni popusti pri uporabi storitev in izdelkov inštituta (praviloma 20% popust na svetovanje, izobra-ževanje, založništvo, oglaševanje, raziskave, projekte). O družbeni odgovornosti www.irdo.si VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na raz-licna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se povežimo pri iskanju rešitev in njihovem udejanjanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883 e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si www.horus.si www.model-m.si